frei Sls £etnm VI. Jndj» 19m. Števtma s. VSEBINA 5. ŠTEVILKE:' mBs^mmrnss^mm^am OBRAZI IN DUŠE. - MARKO VOVČOK. • MARIJA EVGENIJA MARKOVIČ (Marica Barlolova.)................... REFLEKSIJA V MLADEM JUTRU. - Pesem; (Miiko Kunčič.). . , . JUNAKINJA ZVESTOBE. - Nadaljevanje. (Lea FalurjSva.) .... VRNI SE.Pesem. — (Miran Jarc) . ............. PERGAMENTI. - Nadaljevanje. - (Jcla Spiridonović-Savićeva ^ K. Kocjan HORPINA. (Marko Vovčok - Marica Bartoiova.).......... ŽENA I BRAK. (Drago Gervais.) . ... i.......... MISLI O MODERNI VZGOJI. (Ž. in V. Razingar.)........ MAJ. — Pesem. — (Ksaver Meško.)............. S PEVSKEGA POTA. (Pavla Lovšelova.) . . . .:......... IZVESTJA : Po ženskem svetu. — Malerinsivo. — Hiijijena. — Gospodlnjšlvo nja. —- Iz naše skrinje. — O lepem vedenju. Sir.: 155, 157, 158, 159, 160. - UREDNICA: PAVLA HO ČE V AR JE VA. :- Si. 129 „ 131 . . 132 . 138 . 105 „ 144 „ 147 -„ 149 „ 153 , 153 - Kuhi-Ročna dela. trn ff ŽENSKI SVET « lihaja vsak mesec. — Za JUGOSLAVIJO letna naročnina: Diit. 64 (s krojno prilogo); polletna: Din. 32. — Naročila in naročnino je nasloviti na upravo „Ženskega Sveta", Ljubljana, Karlovška c. 20. Uredništvo in glavna uprava: V Trstu, ul. Torre bianca 39 /1 Poštne pošiljatve naslovili na: „Ženski Svet-, Trst (Trieste), posta centrale, Casclla postale 384. - Izdaja Konsorcij „Ženski Svet" v Trstu Za konsorcij odgovorna MilkaMarlelončeva. Tiska tiskarna .^dinost" v Trstu, Via S. Francesco d'Assisi štev. 23 Prosimo ceni. naročnice, da plavalo vsai Mrtlet-no narolBiisio naprei! !! ŽENSKI SVET Obrazi in duše. Marko VovČok. (Marija Evgenija Markovič.) Ko sem slučajno vzela v roke Narodne pripovedke Marka Vovčka, psevdonim, pod katerim je pisala maloruska pisateljica Marija Markovička, nisem niti slutila, da bom o nji poročala v «Ženskem svetu^. Toda njene' Narodne pripovedke so mi segle tako globoko v dušo, tako me ganile, da so mi same tako rekoč potisnile pero v roke, da predstavim čitateljicom «Ženskega sveta» to izredno malorusko pisateljico. Njene pripovedke prikazujejo po večini žalostno robsko kmetsho življenje, le par povesti je svetlih in solnčnih, kjer so ljudje veseli in srečni. Res se je v dragi polovici prejšnjega stoletja začelo svitati tudi v Rusiji, da se je začel kmet zavedati in osvobojevati, da ni bil več oni brezpravni suženp prejšnjih časov, a v letih, ko je pisala Markovička svoje povesti, je bil ruski kmet še povsem brezpraven in z njim je plemstvo ravnalo huje nego s svojo živino. Vsi ruski pisatelji one dobe so v svojih romanih in povestih pred-* stavljali javnosti na razne načine trpljenje in temo, v kateri je živet ruski kmet; žal, da so bili vsi opomini ruskih veleumov dolgo, dolgo brezuspešni. Nehote se ob pripovedkah Marije Markovičke predočijo čitatelju sedanji dogodki v Rusiji, da si mora reči: Strašno je bilo trpljenje siromakov, suženjskih kmetov, in strašen je bil na brezpravne mužike pritisk in bič ruskega plemstva, a prav tako strašen je sedanji odpor proti potomcem nekdanjih tlačiteljev. Marija Markovička je pričela svoje slovistveno delovanje okoli 1. 1856. Velika književna vrednost njenih pripovedk je v tem, da ona pripoveduje priprosto v jeziku in bogatih prispodobah maloruskega naroda, da samai ne sili nikdar vi ospredje in da nikdar ne moralizuje. Svoje povesti je poslala Kulišu"), ki jih je sprejel z največjim veseljem ter jih izdal v Petrogradu 1. 1858. O književni vrednosti teh povesti je napisal Kuliš med drugim: «Te pripovedke imajo veliko književno vrednost, ker predstavljajo naše seljake take, kakoršni so v resnici, a ne takšne, kakoršne jih mi navadno gledamo površno, ampak kakor se gledajo oni sami. To niso izmišljotine za zabavo brezdelnih ljudi, to je živa etnografija, v katero je prodrla pisateljica Kulis, prvalc in Nestor inaloruskih književnikov, je bil plodovit in mnogostranski pisatelj, velik etnograf, ostroumen kritik in zgodovinar. STRAN 130. 2ENSKI SVET St. 4. LETNIK VI. z . zdravim razumom in s toplim srcem. Ona ne objavlja smjih misli, ne žaluje nad narodom s svojo dušo; ona sloji v ozadju, v njenih spisih govori narod sam z lica v lice." O književni vfednxti pripovedk Marije Markovičke je dal najMjši dokaz sam slavnoznani ruski pisatelj Ivan Turg\^njev, ki jih je prevedel nd velikoruski jezik. Njene povesti so prevedene tudi na francoski, nemški, poljski, a dr. Avgust Harambašić jih je prevedel na hrvatski jezik. Pisatelj in kritik Mihael Dragomanov je svoj čas pisal, da je Marija Mar-kovička, ki je povsem zvesto opisala nesrečno življenje ukrajinskega ]kmetat s tem delovala jako pouoljno na končni rešitvi kmetskega vprašanja. Prav zato ni imela nobena maloruska knjiga takega uspeha, kakoršnega sa imele Narodne pripovedke Marije Markovičke. Povesti so pa tudi izšle ob najugodnejšem času, ob času, ko so se vse misli vrtele le Mi siromašnih trpinov, kmetov-seljakov. Poleg tega, piše Dragomanov, ni bilo niti prej niti pozneje nobene maloruske knjige tako globoke po idejah in tako verne po resnici. Ljudje, katere je odpisovala Marija Markopička, so trpeli ivsled ker so se rodili, živeli in umirali rohsfvu, dasi so bili poštenega srca in čiste duše. Hrvatska Matica je izdala Narodne pripovedke 1. 1899. v. yrevodu dra. Avgusta Harambašiča. Največje njeno delo je potoval tri mesece nazaj. Drugič: «Tak si kakar Jesid, ki je zložil veliko pesem o puščavi, prepotoval mnogo dežel, da je prišel do Ibn-Ohida, mm prebral pesnitev, sedel na', kamelo in se vrnil na svoj dom. Nisi pa tak kakor Ibn-Obein El Baktheri, ki je zapustil sto počastnih oblek, dvesiof zlato vezenih srajc in petsto svilenih turbanov. Nisi pa tak kakor El AsmeW» ki je prevaril skopega namestnika Ičida, da mu je natehtal zlata, kolikor je težil steber, na katerem je napisal svojo pesnitev. Tisti namestnik namreč: je imel sužnjo, ki si je zapomnila vsako pesnitev, če si jo prebral pred njo. Tako je trdil namestnik, da ni pesnitev, ki mu je posvetil kak tak pri'jateij: lune, izvirna, in se je izognil plačevanju nagrade. Razglasil pa je, da nagradi vsako izvirno delo po teži blaga, na katerem je napisano, to je da odtehia-z zlatom, El Asmeid pa je zbral za svojo pesnitev toliko .nenavadnih učenih, besed, da jih ni mogla razumeti sužnja in si jih ne zapomniti, napisal jih je-pa na star steber,,.» Srebrna se je nasmehnila; «Pa je Vendar pri vas navada, da zelo-spoštujejo in obdarujejo peisnike?» «Bila,» je mahnila Umi. «Prejšnji stari kalifi so imeli res lepo navado,, za lepo pesnitev so napolnili pesniku usta z dragulji. Zdaj ti jih napolni s-sladkdšem. Huseinov namestnik je podaril pesniku oslofvsko sedlo in uzdo,,» «In užaljeni pesnik je hodil s sedlomi na rami po bazarju in klicah, „Poglejte, pravoverni, namestnik mi je podaril kos svoje obleke," se je-nasmehnila Srebrna, «vem, povedal mi je Omar iz Bosne, ki ima tudi taha-žilo, da poje in pripoveduje — in troši čas in denar,» «Ta vrsta ljudi je pač povsod enaka. Pa da govorim o Fatmi. Njena-ljubosumnost je postajala vedno hujša, in ker ni nehala zhadati Acana, se mu je ohladilo srce za njo, in, nekoč, ko ni hotela poslušati njegove najnovejše pesnitve, kjer toži in vzdihuje o neki oddaljeni duši, ki teži za njim — je izrekel poslovilne besede,..» Bleda je poslušala Srebrna,.. Potem je pravila na Umin poziv o svo^i usodi — in končala s prošnjo; «Pomagaj mi, da ubežim,,,» V solzah jo je objela Umi; «O ti krepostna in zvesta! Alah ti pomagaj domov — jaz ne verujem, da bi prišla kdaj srečno iz serajla in mi ti, žal, ne-moremo pomagati, ker jamčimoi sultani zate, še Fatma se ne bi upala storiti: tega, ker bi se Acan lahko zameril sultani — in da gibljejo ženske ves svet — to veš. Prosim te samo to glede nesrečne Fatme in glede tebe — priseglss. LETNIK VI._ ŽENSKI SVET št. 5. STKAN 133. je. da ne bo objel Acan nikdar žive druge žene — da ne pokažeš Acanu svojega lica. Vi kristjani ste v tem zelo svobodni, pri nas pa je lahko smrt ali vsaj ločitev, če bi videl tuj mož ženino lice. Pri nas sledi pogledu poroka in smrt. V Kairi, da ti povem podučno zgcdbo, je bil neki mladenič zaljubljen V sužnjo bogatega trgovca. Mladenič ni mogel do strogo zastražene deklice. Naredil se je, da je slep, in pregovoril muezina, da .ga je pustil na aiinaret, da je izkliceval ure molitve. Ženske se sprehajajo tam po- ravnih -strehah, razkrite. Deklica je spoznala glas svojega ljubljenega in pogovar-■jaJa sta se z znamenji. Po izdajstvu zavidne črnke je izvedel gospodar deklice za ta prestopek in ustrelil je muezina, sužnjo je ukazal v vreči potopiti v vodo,» Tisto rao« je močila Srebrna svilene blazine z bridkimi solzami. Napadla io je slutnja o novi težkii nevarnosti; Acan in Fatma... Kako naj se izogne hišnemu gospodarju? Se ne bo zaljubil vanjo, kakor vsak drugi teh mož, ko že sanja in poje o neki ženski? In ona, Srebrna... Kaj, če je to tisti glas' ki ga je slišala pogostoma doma iz šumenja Gabrka in petja ptičev, iz globin •d«se? Kaj, če pride nad njo ono strašno, o čemur govore pritajeno, žene, -ona oblast, ki te oslepi, da drviš samo za svojo strastjo? Gotovo je lepa Fatma. Ko bi ne mamila Acana lepote, bi bil sultanov zet. In vendar mora ■peh Fatma z bosanskim guslarjem: «Zalud njojzi vsa njena lepota kad Alaga zanjo mš ne mari...» Kaj, ko bi morala peti tudi ona o Matiju- «Dal m, ,c prstan zlat, zlagal se ko en tat?» Domov! Ah domov! Tam ohladi burja tvojo glavo, tam je trda beseda, a jasen pomen, tam si žena last «nega, tu si sužnja, žoga, ki te meče drug drugemu v naročje.. Zagrnila si je lice, ko jo je poklicala Umi na verando. Podprla se je ^b vodometov rob, ko je stal pred njo, ko je slišala njegov glas: Bil je glas Tr ušes kakor valovanje godbe m m dala pravega odgovora. Umi ji je potem ponavljala novice iz sera,la,-Koma, da je bila Srebrna odšla, je dal sam Soliman ukaz, da zapro vsa vrata v sera,!. Začela se je preiskava po vseh hišah. Bila je taka preiska-v-a ob,cna, kadar se je komu zazdelo, da je kaj sumljivega prišlo v sultanov del mesta. In kakor so iztaknili vselej koga, tako je plačalo tudi tokrat par Grkov m Z.dov svoje nedovoljeno bivanje vi serajlu z glavo. Ker ni bilo to dovol), da se prebarvajo sultanova bela jetra, je bilo bičanih nekaj harem-■sk h suzen,, ki so ,ih dobili eunuhi pri oknih na morje. Sultana je spravila iohmana do prepričanja, da mu bo žolč žalil srce, in odpotoval je za par dni v Burzo, k,er mu izvlečejo naravne vroče kopeli žolč iz krvi. Potem ga bodo poslali v Jedreno, kjer bo pregledoval vojsko: Saj mu ne da žila miru, da bi ne osvojil vse krščanske dežele... Pa saj ne bo razburjal svet dolgo in ijubi mir. Srebrna ni slišala prav Umi, donel ji je v ušesih Acanov gl^ m čutila _,e, da bi šla daleč daleč, da bi slišala ta glas - sam« še enkrat! «Po bnvnih britvah», ji je zatrjeval Matija, da bi hodil, da bi videl "SI'RAN 134. 2ENSK1 SVET St. 5.__LETNIK VL Srebrno, zdaj ima tudi ena tak občutek — pa ne za svojega raoža. Nić ni bilo; kar je čutila za mladega Lamberga, nić, kar jo je vezalo z Matijem, napram čuvstvu, ki ga je vzbudil v njej Acan, mož druge žene. Tista stra&na oblast, o kateri so govorile potajno žene, loblast, ki oslepi v ženski zavest dolžnosti in poštenja, sie je je polaščala. In Srebrna je molila v solzah-«Ne pelji nas v izkušnjavo!» In oprijemala se je kakor človek, ki tone, besede evangelija: «Dovolj ti je moja milost, da vztrajaš,'» V zraki: je velo mehko hrepenenje, v vsej naravi snovanje novih bitii, žarno so peli slavčki juga v čarobne noči, sladko so dehtele vrtnice. Srebrna je sedevala sama na vrtu. Nad njo so bili oboki, po katerih je plezala živordeča vrtnica. Pod njo je blestel Bospor in v dalji naJ nasprotnim bregom gora svetlobe Olimp, Pod njim gcfedovi in polja, kupole mest. Srebrna je bila večinoma sama. Umi je občevala ž njo samo še, kolikor je morala, da ne prestopi popolnoma pravila turške omike. Sužnje so pogledovale neprijazno gosta iz serajla. Te poturčenke sO' držale s svojo turško, gospodinjo. Vsi sioi slutili in se bali, da se zgodi Fatmi krivica, nikdo v letovišču Acan paše ni maral, da bi izpodrinila nazarejka prejšnjo ženo. Tako je bila Srebrna osovražena kakor v Uzrefovem haremu, samo da se je takrat smejala Uzrefovim ženam, ki so se bale za svojega starega moža. Takrat si je mislila; Ko bi vsaj videle mojega mladega moža! Acan je prihajal večkrat in se ustavljal pri Srebrni. Prinašal je Mirmaj-line pozdrave. Govorila sta o razmerah in navadah v serajlu, o izpremem.bi,. ki nastane, ko bo zasedel Solim prestol sveta. Ničesar ni razadela Acanova beseda, samo cči so govorile o občudovanju do Srebrnine lepote in duha.. Nič več si ni zakrivala lica pred njim, saj ne varuje Türkin j njih naličje pred brezdn-ta strasti. Pod hladno besedo, za mirnim obrazom je skrivala Srebrna svojo zbeganost. Trudna je postajala v večni borbi srca, razuma iti vesti. Kako se bo končalo, če ne pošlje kmalu Mirmajla po mene, je trepetala in trepetala zopet v strahu, da ne bo več slišala ljubljenega glasu. Sanje so bile težke. Vedno na poti domov. Tam se je nabralo čuda, ljudi, z rožmarinom in nageljni za klobukom in v nedrih. In nikdo ni hotel poznati uboge romarice, zaprli so hišo, zasmehovali so jo' in podili raz dvorišča. Jerneja je vpila: Moj je Matija! Enkrat si mi ga vzela, pa ga ne. boš več!» In Lojzek... Nemara da je umrl... Zdelo se ji je neko noč, kakcT da jo kliče. In vsi so prihajali: Lihard, Tomaž, Lambergar, ded, teta... Gledali so jo očitaje... Rajna mati je kazala na grob pri Sv, Roku: «Pustila sta zaradi, križa dom... In ti se naslajaš ob glasu nevernika.» Zagovarjala se je sama pred seboj: saj ni pravi Turek, kristjanke je sin in imava toliko skupnih nazorov. «Pa je Fatmin mož in ti si Matijeva žena,» je opozarjal svareči glas. Dehtele so rože, odmevalo je od sladke tožbe slavčkov. Kozava sužnjai je pripravila Srebrni posteljno in pregovorila: «Gospa — morda te zanimar LETNIK VI. ŽENSKI SVET štev. 3. . STRAN 135. upravitelj posestva našega paše je bil včeraj tukaj. Povedal je, da je kupoval na carigrajskem sužnjem trgu in da je tam dosti sužnjev iz dežel tvojega carja. Trg je bil tako bogato založen, da so oddajali močne može skoraj zastonj,» Srebrna je kriknila v prehudi bolesti: «Zopet so požigali in morili raz-bo'jniki!... In vlekli žene in dekleta v sramotno sužnost. O! Lažnjiva je vsa njih omika in žaljiva njih sladka beseda.» Sužnja jo je pogledala žalostno; «Tudi jaz sem iz kristjanske dežele. Ne vem za očeta, ne vem za njegovo vero...» Srebrno je osvojila pregloboka žalost, ljubezen do doma je vzplamtela z bolno močjo, srce je vpilo; «Domov! K ubogim, tcropanim! Ali se ne ode-vam tukaj v njihov znoj, se ne kopljem v njihovih solzah? Poruši se, klets carstvo suženstva Razpadi v prah!» Sladko SO' dehte- le rože, živo-tožno so peli slavčki južnih krajev, «Zakaj si tako žalostna,» je vprašal Acan, «ko poje vsa zemlja v lepoti in sreči in se ozira roža v rožo in vabi.» «Kopita valših konj so pohodila naša. polja, noži vaših vojakov so se sukali po srcih naših ljudi,» se je jokala Srebrna. A-can se je nasmehnil: . «Pri Alahu! Zakaj te boli to? Ti si v lepoti južnega solnca tebi se cdpira življenja sreča,,. Pusti džavre,.. Požigali so jim vasi m ,ih bodo m še pod Selimom ne bo dosti drugače: Kje pa naj dobimo vojakov m delavcev? Pa tebe naj ne boli to... Ti nisi sužnja, ti si kraljica. In jaz ti poklonim vse svoje, ti roža iz severnih krajev,,. Vsa zemlja poje o liubezni,.,» ^ STKAN 136 ŽENSKI SVET št. 5.______LETNIK VI. Prijel jo je strastno za roko. Srebrna je vstala, poparjena, užaljena, iztreznjena se je branila z obema rokama; «Vsa naša zemlja se joče in ti praviš, kaj da me boli to? Nimaš srca za bolečine osirotelih zasužnjenih? Turek si tudi ti... Mi smo ti džavri, neverniki, ki jih smeš pobijati, ko kaznujete pri vas še onega, ki ubija psa? Vrnem se nocoj k sultani — hujša kakor smrt mi je spoznanje, da je Turek Turek, tudi če je pokrit s pesnikovim plaščem.» «Si mi ostala zvesta? Meni in svojemu možu?» je vprašala Mirmajla in pogledala prodirno Srebrno. «Sem, sultana,» je rekla bridko Srebrna, «velika je vrzel med naziranjem kristjana in Turka.» Mirmajla jo je objela: «Varoval te je tvoj dobri duh... Ohranila si mi vero v žensko, v svet. Odslej mi boš kakor sestra — stanovala boš pri meni.» Snela si je prstan in ga nataknila Srebrni. Vzela je iz rok sužnje svilen plašč in je ogrnila Srebrno ž njim; «Tako spoištuje sultana krepost.» 15. Minilo je že sedem let... Vojska, kuga, lakota, draginja in druge nesreče. Se nosi senožeški grad in okolica njih strašni pečat. Do Postojne, do Cerknice in naprej in nazaj. Okleščeno drevje je pognalo nove odganjke, naredilo veje, pož-gane vasi pa niso še pozidane, zatrznjene so njive, porušeni zidci. Le redkokje vidiš, da pase star črednik večje število ovac, da ženejo pastirčki kaj krav ali volov. In še ti pastirčki ne vriščejo ne pojo. Pogosto gre preko bedne pokrajine klenkanje zvona, glas žalovalk. Žalost in skrb pobira stare, mlade odtira Turek. Pobralo je starega Zaharja, stare Mohorjeve, Krumpčevega deda, Matijevo mlajšo sestro. Pastirček Lojzek se je izgubil. Umrla je gospa Marjeta. V gradu so sami novi ljudje, v .gradu se ustavljajo raznašalci krivoverskih knjig, ljudje od vseh vetrov, ki preklinjajo papeža in hvalijo Lutra. Maja se vse, kar je držalo nekdaj, in stari se obračajo v grobih. Gospoda se upira škofu, ga toži pri cesarju, krivi učeniki se poJaščajo cerkva, Turek sili naprej, Siget je padel. Umrl je Soliman, pa umrl je tudi Ferdinand. Novi sultan ni za vojne pohode, pravijo — ali ima bojevite vezirje in paše, po obmejnih deželah so samovlastni gospodje. Sedem žalostnih let. Dolga so. Pastirčki so odrastli v fante, samosrajčniki v dečke. Kaj jih čaka? Vojna, lakota, pogin. Bliža se, bliža konec pregrešnega sveta. Va objokana se prikazuje Marija v Novi Štifti; poginil bi bil že sVet, da ne pridržuje ona sinove roke... Zvezde grozijo z metlastim repom. Zmaji v gorah tulijo, voda tika in taka... Pred adventom je. Že se poigrava burja s suhim listjem po Gabrku, že je odletelo, kar si išče toplejših krajev, že ima, kar še lazi, časa, da postoji malo in se pogovori. Zenitovanje pri Krumpčevih v Gabrčah pretresajo pri vodnjakih in ob ognjiščih, po cesti v Trst in po dvoriščih. Ima Matija prav ali nima? LETNIK VI. ŽENSKI SVET štev. 3. . STRAN 137. Res je preteklo o Velikem Šmarnu sedem let, odkar so ixkradli Turki Srebrno ■— pa vendar je lahko še živa, lahko se vrne še, Dviajset let ni bilo Dunajčanke Bembovke, ki so jo bili odpeljali Turki. Mož je bil šel v samostan, je postal opat. Dvajset let! Pa ga je poiskala žena s sinovi v samostanu in je moral ven, A če pride Srebrna po poroki? Veljavna je prva... Pa saj bi bila že lahko prišla — in zdi se, da je bila njena odvedba dogovorjena, dobila je tisti dan pismo s Turškega, pismo od klateža vojaka, V Krumpčevi fiiši, na dvorišču, okoli, se zbirajo peš in jež. Meh piska, piščal poje, škant cvili, Jerneja sedi ponosna v častnem kotu; «Porcka je bila!» Zadovoljen je Matija, zadovoljni so Krumpčevi in oče Mohor je starešina, Balant je svat, Marinka družica. Samo včasih zbode Matijo v vrisku in smehu: Kaj ko bi prišla sedaj? Žalosten je stari Soliman. Leži poleg kolone in opazuje z desnim okom polno dvorišče, z levim cesto na Senožeče, Kakor da pričakuje še nekoga, Ne hodi okrog konj, da bi poizvedel kaj od svio'jih bratov, iz drugih vasi, ne sili med svate, ne oprezu je pod mizo. Misli Soliman; Ko bi mogel potožiti komu, kako mi je hudo, ko ni prišla Srebrna in ko sedi poleg gospodarja ona zoperna Jerneja, Komu pa naj potoži star pes? Ni jih več tistih bratov, ki so takrat oznanjali prihod divjih mož in ki o obhajali moža s sulico. Najstarejši konj v vasi se ne spominja tistih dogodkov. Naj se pritožuje spoštovanja vreden star hišni varuh neumnemu kurjemu rodu, ki ve le kako pravljico, ki jo pripoveduje koklja piščancem? Koliko kurjih rodov je sitnarilo od takrat po dvorišču — rod za rodom bolj neumen, bolj domišljav in prevzeten. Komu naj potoži, da je rekla Jerneja, ki sedi zdaj s tisto bodečo travo v laseh poleg Matije, da je rekla njemu, Solimanu; «Ne boš več renčal na nas. Nova gospodinja — nov pes.» Pa me ne boš podila, Jerneja, Sam pojde Soliman, Na Turško. Poišče Srebrno, Saj pravi grajski lisasti konj, kako dobro je na Turškem za pse. Ali bridko je — na stare dni.,, Soliman se pogreza vedno bolj v žalostno premišljevanje. Veter zaveje,,, Soliman dvigne glavo... Zalaja veselo, skoči in zdirja, kakor da je mlado ščene, «Pijmo na zdravje ženina in neveste!» je dvignil tačas starešina kupico. Svatje so vstali. Starešina je povdarjal: «Ta dva mlada sta si bila namenjena, Vmes je prišla graščina. Bilo je žalosti in sramote za našo hišo. Vsi veste. Razdeljeni smo bili v vasi kakor Turki in kristjani, kakor lutri in verni. Zdaj smo vsi kakor ena duša. Minulo je sedem let, kar je prevračala gosposka hči kozolce po pošteni kmečki hiši. Kmetu ne prinaša gospo-ščina sreče. Živeli naši kmečki mladi!» Vse je odobravalo in pritrkavalo. Samo' tam ob koncu mize je zagodla teta Manda: «Gosposki denar in delo je bilo vendar dobro. Samo štren,' STKAN 138 ŽENSKI SVET št. 5. LETNIK VI. štren! Koliko jih je bilo, belih, «pranih! Pa jih je vzel Turek s Srebrno vred,» Tedaj je pridrvel Soliman, skakal in se vrtel kakor brezumen, potegnil ženina pod mizo za hlačnik in poskusil vgrizniti nevesto v nogo. Pa ni zavpila Jerneja. V vratih se je pojavila visoka ženska postava, ogrnjena v sivi popotni plašč s kapuco, na roki rdečo, svileno, veliko torbo. Postala je za hip. Zazvenel je Jerneji tako znan glas; «Pozdravljeni, svatje!» (Konec prih.) Vrni se. (mvzn Jarc.) Vrni se v tiste samotne ure tišino, . morda je daleč, vse bolj kot obzorja, morda visoko je, višje kakor gorovja, morda globoko je — bodi kot školjka na dnu morja.. Vrni se v tiste samotne ure tišino... Tam je Tvoja beseda kot blesk pesmi, ki jo je pelo srce v objemu vesolja... tam je Tvoja sreča, Tvoj ponos, Tvoje ime... Tam si ves, si vsa, kot večnost, ki je valovala skoz Tebe še takrat, ko si ljubil samotne ure tišino! Pergamenti. (Nadaiieva^je.) leta Spiridonouič'Savičeva. — Karlo Kociančič. Ko sem zlagal besedo za besedo ki prosi prenočišča... sredi pokojne noči, , , je nekdo potrkal na vrata ^zarezgetal našega sam<>stana... zazuenela; komaj da sem razumel Z lučjo v- roki sem odšel, '^udne in blede besede: da jih otvorim, bolan sem, prebolan misleč, da najdem brata, od ran. blodečega z daljnega pota, Ali je kdo, da me izleči?>-> LET.MK VI. ŽENSKrsVET št. 5. STRAN 139. SV. SAVA. Jn približal sem mu luč do lica; -zablesteli so lasje rumeni, ■^ilna pleča pod oklepom nosijo najlepšo glavo. Konj belec hrzal je pod ogrinjalom -iz težkega zlata. Fodal sem vitezu roko in ga povedel skozi vrata. Ko sva dospela v' mojo celico, je od trudnosti omahoval in. šlem je z glavi tnel. Spoznal sem te mlade oči... Položil sem ga ma svojo trdo posteljo mu obvezal težke rane. Pri njem sem bdel in čakal, da vstane zore dan. in tedaj se je povrnil v mojo misel spomin jasan: Doba je moje mladosti bila, nisem poznal, kaj resnica je, laž, kakor drobnica sem brez vodila svilnatih kodrov paž. Pomnim: Nišava šumi tam doli in Večer prihaja lehak, vitezov vojska pobožno moli, predno se zgrne mrak. Baklje po ulicah gorijo, ljudstvo pražnje se oblači, zvoki trobent mogočno bučijo, sape ne štedijo trobentači. Vse povsod okoli mene, kakor da lega skrivnostna rosa, pravijo moški, šepečejo ženske: «Z vojsko se bliža Barbarosa!^ V dvoru se našem so luči prižgale, mati je v vlečki in brokatu, plemične druge, velike in male, vse so v svili in zlatu. Iskrega konja oče jaše, križ iz zlata mu na prsih blešči, posut z dragulji je meč, ki ga paše, težka čabraka raz konja visi. Gledam okoli z očesom paža, v mojih zenicah lesket je zvezd. V vrsto stopa pred vrata straža. Čuj topotanje... Prihaja pojezd! Sluga mi bakljo da gorečo, prvi postavim se na stopnice, gledam zadivljen v dvorano blesteča; zunaj vrvijo pestre ■ množice. STRAN 140. 2ENSKI SVET St. 4. LETNIK VI. Skozi noč trombe jek se čuje, narod navdušeno vzklikava, Niš vesoljni odjekuje: ''Rdečebradcu zdravje in slava!» Križarski prapor težak se vije, trombe bučijo, boben bobni, žarka svetloba od bakelj lije, vitez oh vitezu v vrsti stoji. Evo, in končno prijahata dva: kraj očeta mogočen div. Konj mu natrošeno cvetje tepta. Rdečebradec je, silen in živ. Mati pristopi s srebrno posodo ter mu ponudi sol in kruh. On se prikloni: «Z vami naj bodo Oče, Sin in Sveti Diih!^ Vsi odidejo v palačo. Oče predstavi plemiče naše; vstopijo sluge z rujno pijačo, polne zazvenijo čaše. In na zadnje posedemo vsi, drugim na čelu Rdečebradec — v bradi mu žoUo žito zori, pleča krasi mu lasovja padec. Živ pogovor med gosti se vname, vse zanimata borba in lov. Barbarosa pa v roko vzame in nalije si kelih nov: «.Naj napijem s to prvo čašo v slavo srbskega plemena, dvigam za častno jo zmago našo. Svetega križa in Krista imena!» Do mene je stopil vitez zal, vitez med drugimi najmlajši; v sinjih očeh sem mu blagost bral, ž njim sem drugoval najrajši. Gilbert je to, doma v Britanih, onkraj sinjega oceana, praporščak je zdaj pri Germanih^ pravil mi je do zgodnjega dana: da mater ima, ki v stolpu veze^ oči pa ji gledajo preko daljin in v tem, ko v vrtu šumijo breze^ čaka, da vrne edinec se sin... Glej, že jutranja zvezda vzhaja in tiho so zaškripala vrata; brat Sergij je to, ki se v celice vrača,^ oči so mu polne zlata. Tedaj se je Gilbert na rahlo zganil ter odi^rl utrujene oči. Jaz tem se sklonil do njega: dO vitez, moj mladi, morda še pomniš. Bih je v Nišu...-o Tedaj mu je nasmeh obžaril astner-in je odvrnil z medlim glasom: '.'Ali je res? Torej ne sanjam? Spominjam se onega večera... vse je bilo kakor v mehkem čaru___ Bil si še deček, komaj paž... Spominjam se, spomirijam... da.. A zdaj si brat, v meniški črni halji.. Kako si srečen! V miru ti misel zori kakor klas pod solncem... Možje, podobni tebi, odrešijo nas vse, tudi križarje. LETNIK VI._ŽENSKI SVET št. 5. STRAnUT Istemu vzora s poslednjo spovedjo slazimo tudi mi, mi bol ublaii.y, le da je tvoja pot — zdaj vem — Sedel sem kraj njega, bolj draga Njemu... prijel ga za bledo roko p ... J. " predjutranjem molku rija e j, poslušal tiho spoved: brat mi v Kristu, Pomniš, ho iz Niša smo odšli ob zoru z ropotanjem bobnov in bučečim rogom; mlad si stal tedaj ob nedoraslem boru, prav v poslednjem hipu sem ti mahnil: Zbogom. Topot naših konjev z Balkana odmeva in žvenket oklepov težkih in orožja, gora nam z ljubavjo svoj odmev odpeva-Barbarosa jezdi, ž njim vsa vojska božja... S Križem v roki jahal vedrega sem čela, gledal sem somrak, ko se je tožno zgubljal, prvi morja vonj sem srkal, jadra bela zrl sem, ki jih s solncem veter je poljubljal. Velik brod nas v nekem čakal je pristani ter nas je ostavil na nasprotnem bregu. Bil sem prvi spredaj, v zemlji nepoznani sem zašel v planjavo, širno po razsegu. Pal sem ranjen v boju... Ko odprl oči sem, spet sem jih zatvoril. — Bože, Ti me brani! Fot kako si najdem, ko svoboden nisem? Vse okoli mene zeleni turbani. Bil sem njih ujetnik, toda kakor sinu ■ali njih verniku bila mi je nega. Ko so me privedli nekdaj k Saladinu, sem spoznal v trenutku globlje vzroke tega. Spod obrvi temnih sije mu dobrota kakor med vejevjem prva luč jutranja, ali v njega roki sama je milota, tudi če se Meki. Alahu priklanja. STRAN 142. 2ENSKI SVET St. 4. LETNIK VI. In tedaj spoznal sem: V kakšni že veri človek do božanstva se v višavo vzpenja, v duhu le, ki s srcem svoja dela meri, in v dobroti sami zmisel je življenja. Mirno me pustil je zopet k Barbarosi. Konj po polja hitro jezdi mi in travi in desnica moja Križ ponovno nosi, toda križ postal mi zdaj šele je pravi. Zdaj s spoznanjem globljim razumel sem Njega, našega na križu mrtvega Gospoda; pred menoj mi misel kakor gora bega in čvrstejše vere našim je posoda. Žal pa bila često v dnu je duše moje, da mi kot branilci božjega smo Sina bili mnoge krati pod višino, s koje je oho kalifa zrlo Saladina. Spet sem se pridružil našemu pohodu, z jekom in topotom šla je vojska naša, toda v srcu mojem bilo je v prerodu nekaj kakor v megli komaj vidna čaša. In o solnčnem dnevu smo- nekoč obstali, grudo smo dosegli velikega Sina, stopili smo s konjev, na kolena pali, bila je pod nami sveta Palestina. Vitezi naličnik so z obraza sneli, položili meče vrhu rosne trave: "Ti, Gospod nebeški. Svojo milost deli in križarjev vernih blagoslovi glave.» Zdaj, v poslednje ranjen, moram ti razkriti, da imel prikaz sem čudnega sijaja: narod tvoj sem videl v težke čase iti s križem, ki izbranim Milost ga podaja. Sprva sem ga videl močnega in v sreči, ko je cerkve zidal, samostane bele in ko z odpevom vsakim je postajal večji v mejah, ki nalik so krilom v šir hlepele. LETNIK VI. ŽENSKI SVET št. 4. STKAN 143. In potem sem videl krivovercev silo, v poljih razdejanje, rdeče kroavljenje, a nad njimi solnce vam je zafonilo — kri, kosti, lobanje, črvi iri trpljenje... Minejo stoletja, narod pa križ nosi, pleča upogiba v bolečini svoji, pokori pretežko se v krvavi rosi, her križarjev vera ni podobna tvoji. A po velikih osmih spet so drugi časi; . narode jaz vidim, ž njimi pa Britane, ki, podobni meni in rumenolasi, pridejo prenašat z vami težke dane. In najboljši del med britskimi sinovi bodo pogoltnili Helesponta vali; solnce vaših dedov vzide v zarji novi, prebude se v grobu stari ideali... Zdaj, brat moj, te prosim, ko ta dan v zapadu v rdeča kri prebarva ladij jadra bela in shiti za morjem k dalekemu gradu, da obnovi jutra, sinja in vesela: vseh Britanov daljno zemljo mi pozdravi, ostarelo mater, hišo zapuščeno (bolna mi je duša, ko ju zrem v daljavi), skale mi pozdravi, gnezdo, oddaljeno... Gilberta sem tedaj obhajal. Spet sem v svoji samotni celici In predno je zasvetil zor, besedo za besedo, prešel je tiho v večnost, " ^^ povem Ti nekaj tja, kjer rane niso težke lepšega, in niti zlo neozdravljivo. boljšega A . , novega, A mene ]e pritisnila perut bolesti -i-ut..... . . , , , . (jospod, moj liubliem m večni... m vsa mi je trpela duša. / / / Tako smo ga zagrebli. Na križ smo napisali: "" ''^ki, rp ... , „ „ večno pošumevajoči v slavo ivnjo. «I u lezi mladi Gilbert, u t i u- j -t - l > , ,. ., , , , ' notel bi, da najlepšo barvo najdem sm dahmh, plavolasih Britancev; j. ^^^^^ dosel je z daljnega Iztoka. ^^ Bilo je v njem veliko junaštvo mučeniki m je padel za častni križ, ^ ^^^^^ vitez brez strahu in pege.» svoje lastne krvi? (Dalje prih.) STRAN 144. 2ENSKI SVET St. 4. LETNIK VI. Horpina. (Marko Vovčok. - Marica Dartolova.) I. Stari Jakob je oženil svojega sina in dobil tako vrlo sinaho, da se ne da popisati. Belolična, lepa in vesela ter hitra kakor zajček; vrti se po hiši in dvprišču, pospravlja, gospodinji, smeje se in poje, da se čuje samo njen zvonki glas. Ko se zdani, prebudi se tudi ona kakor rana ptičica, žuri se in teka. Tastu streže in možu, vendar delo ne zastaja, vse je gotovo. Živeli so srečno, stari je na mlada dva gledal veselo in bU B»gu iz srca hvaležen. Bolelo jih je samo eno; da jima Bog ni dal dece. Kjerkoli najde ona luje dete, ljubi je in miluje, pa vzdiha težko. Vendar jima je Bog poslal dete, rodila se jima je deklica. Neprestano mihi je in srčka Horpina svojioi prvenko tako, da je niti ne pušča iz rok. Ko se probuja, ko se le gane, je že pri zibelki, pa jo prekriža in poljublja ter ziblje in poje. Ko jo pokličejo h gospodi, jemlje tudi dete s seboj, da tudi tu skrbi zanje; dela, a z očmi pazi na hčerko. Zato se šalijo mlade žene z njo; — Kaj dela — pravijo — vaša hčerka, Horpina? Ona začne; _ Smeje se že, moje sestre golobičice, in že mi steza roke nasproti; pozna me že in ne gre k nikomur razven k meni. Tast ji ponuja medenih slaščic, pa neče k njemu. Tudi že ploska z dlanmi! Grem iz sobe in gledam, a ona kroži z ročicama in išče mene! — Razumna je, razumna — pravijo. — Le pripravite ji skrinjo in balo, kmalu pridejo snubači, — A deklica se v resnici razvija kakor cvet; krasno dete je, veselo in zdravo, pravo čudo! H. Natol je umrl nas gospodar; začel je gospodariti mladi. Tudi stari ni bil dober, toda mladi je bil tako zloben, da nas Bog obvaruj! Žene ljudi huje nego vole. Ko pretolčemo tri gosposke dni, četrti je za počitek, a za petek in soboto so si izmislili nekako tlako. Pa kakšno tlako! Pravi strah, a ti ne dajo niti kruha. Delamo dan na dan, dan na dan. Prej so se vsi nadejali, da bo mladi gospodar dober, pa so res dočakali dobrega! Ni bil jako bogat, a živeti je hotel divno, v velikem razkošju. Kaj je njemu zato, da ljudje često omagajo na njivah! On si kupuje konje, da so kakor iskre, ali si nabavi novo kočijo, ali zahaja v mesto, da se pozabava. Nam pa pravijo sosedni gospođici (radi se pogovarjajo s tujimi ljudmi, svoje pa tepejo kakor velika gospoda, kakor daleč seže roka); Res, zdaj imate prav dobrega gospođa! Vedno pravi, da je še zlo; letnik vi. ženski svet št. 5. STIIAn"i45. da je treba kmeta poučiti in kdo ve, kaj še vse. Naučili so ga res jako pametno. Resnica pa je; prej je pravil, da nam zgradi nove hišice s tremi okni, pa so zdaj razpadle še stare! Morebiti soi ga dobro učili, a gosposke narave ne moreš spremeniti. Vsa vas se zdi, kakor da so se vsi skrili za steno. Vsi so izmučeni, da jih je žalostno pogledati. Le Horpina je še malo vesela; veseli se male hčerke tako, da pozablja na vseobče zlo. Toda tudiizanjo' je prišla bridka ura. Zbolelo ji je dete, pa kriči in joka, Horpina sama joče nad njim, pa mu ne more pomagati. Stari tfist je šel k ženam po lek, pa ni dobil nobene doma, vse so bile zapcslene pri gospodi. Prišli so tudi po Horpino in jo vprašali: — Zakaj ne prideš? — — Dete mi je bolno — odgovori ona jokajoč. — Gospodarju je treba, da delaš, kaj njemu mar tvoje dete? — Morala je iti. Vzela je otroka, ogrnila ga in šla, A otrok, revček, vpije in vpije. Ko je došla, jo je srečal sam gospodar tako srdit, da nas obvari Mati božja! Pričel jo je zmerjati, a dete se na rokah samo zvija in kriči. Gospodar se je še bolj razsrdil, -- Pusti dete! — zavpije. Pusti! Meni treba delati, ne motati se z detetom. Ukazal j C desetniku, naj odnese otroka domov, — Oj, gospodič, golobček! — prosi Horpina. — Dovoli, da ga odnesem sama. Gospodič moj, bodite usmiljeni! To je moje edino dete! — — Odnesi, odnesi! — veli (Oti desetniku. A ti hodi po svojem poslu, drugače boš kaznovana. Odnesli so dete po polju. Še dolgo je čula Horpina detetov jok, tako tužen in tako bolesten; nato' vedno manje in manje, a naposled je utihnilo vse. HI, Ko je tako delala ves dan, se je vrnila zvečer domov brez sape: — Dete moje, hčerkica! Oče, ali ste jo pazili? Po^jle, kako in kaj je! — Nehala se je premetavati, — pravi stari tast; hvala Bogu, umirila se je nekoliko. — Toda ne za ddgo: ponoči se je zopet prebudila, pa se še bolj mučila in vsa je gorela. Horpina se je posvetovala s kmeticami, pa vse ni nič pcma-galo. Danilo se je že in trebalo bo iti h gospodi, Horpina se je spomnila, da je nekoč čula, da če dete ne spi, je treba zmleti makovega zrnja in toi mu dati,^ da izpije. Tako je storila. — Naj vsaj počiva in naj se ne muči — si misli. Hčerka se je takoj umirila, ko je izpila mak, in zaspala je še ona tako trdo, da se ni ganila, dokler ni desetnik zaklical; — Na delo! — Horpina je položila hčerko v zibelko, prekrižala jo ter odšla jokaje. STEAN UG. ŽENSKI SVET št. 5. . LRTNIK VI. Ni slišala, ko so^ jo karali in nanjo vpili; komaj je, čakala večera. Namučila se je ves dan. Evo solnca, ki je že zašlo za sinjo' goro, evo, že je večer. Teče ona domov, teče... Priteče v sobo: vse tiho in temno. Gre do zibelke k detetu — a dete leži hladno: ne gane se, ne diše. IV. — Oče! — zavpije. — Hčerka, zakaj me budiš? Zadremal sem. Mala spava še vedno. Horpina ni odvrnila niti besedice; objela je hčerko, in ostala kakor da je izumrla. Starec je zadremal znova. — Luči, luči dajte! — zavpije Horpina, — Oče, luči! Starec ukreše ogenj. Kaj se je z njo zgodilo? si misli. Kö je posvetil in pogledal, je okamenel, Horpina stoji sredi sobe, vsa potemnela in gleda strašno, na rokah ji leži mrtvo dete. — Hčerka, — izpregovori stari. — Hčerka! — Evo — pravi ona — glej, kako si je opomoglo. Umirilo se je moje dete, ne kriči več. . Potem zaihti, zajoče... Odkod toliko solz, ki ji lijejo curkoma neprestano? Ko so ljudje čuli, so pritekli, prigovarjali ji, tešili jo. Ona pa kakor da jih ne sliši, ne morejo je spraviti od deteta. Mož hodi okoli kakor brezumen, a tast je zbolel. Napravljali so se za pogreb. Prinesli so že novo rakvico, pa so jo napolnili z dišečim cvetjem in travo. — Horpina — pravijo — daj dete! Ni ga dala. Sama ga je umila in položila, da ga odnesejo, a ona stoji in gleda. Ljudje, ji govore, a ona ne čuje, ne sluša. Odvedli so jo, vzeli in odnesli otroka. Pogledala je v prve vrste, prekrižala se in šla tudi ona. Kamor so šli ljudje, sledila je tudi ona, za onim belim lesom; šla je brez besede. V cerkvi je stala povsem mirna, a ko so dete vrgli V jamo, skočila je v jamo za njim. Komaj so jo izvlekli in odvedli domov napol mrtvo. Bila je težko bolna tri dolge tedne. Končno se je je Bog usmilil, vrnil ji je zdravje, a razum se ni vrnil! Ostala je brez pameti. Ves dan hodi nema in nabira po vrtu maka; ko jo kdo vprašuje: zakaj, pravi; — to je za moje dete. — Po zimi pa samcj joče: — Maka ni, da bi pomagala svoji hčerki! — Ko začenja mak veneti, vidi ga takoj in ga poljublja, ne more se utolažiti. Tedaj še dela in se muči, a ko se razcveta mak po vrtovih, gre iz hiše in ni je mogoče spraviti od maka. Če greš mimo vrtov, jo vidiš: sedi v beli halji sredi maka, lepo oblečena in še tako mlada, sveža kakor rosa sedi ter se obsiplje z makovim cvetjem in se smeje kakor dete... Mak pa cvete belo, sivo in rdeče. LETNIK VI. ŽENSKI SVET štev. 3. . STRAN 169. Zena i brak. (Drago Gervais.) Idealni, «mirnodobski» brak, čini nam se danas, kao neka vrlo daleka, romantična epizoda, o kojo.j se još pevaju samo pesme. Idealni brakovi su danas oaze, kojima se čudimo kao raritetima iz prošlih vremena. Dobar muž, verna žena, poslušna deca — hej — to su čuda, koja zaslužuju da im se čudi. Većina današnjih brakova je tek karikatura onoga pod čime razumevamo brak. Forma je ista, sadržina ne. Sklad u braku, vernost, uzajamno potpomaganje, ljubav, odgoj dece, o, to su pojmovi od kojih je današnji brak vrlo daleko. Pa koji je tome uzrok? Pomanjkanje muškaraca s jedne, a strah preostalih od braka, a time i ekonomske bede, s druge strane. Danas je vrlo malen broj onih muškaraca, koji se žene. Time je žena prisiljena, ili da zaradjuje sama, ili, da od straha pred budućnošću, koja joj preti, prihvati «prvu partiju», koja joj se nudja. I tako se dogadja, da se danas ogromna većina brakova sklapa iz pukog interesa, od straha pred bedom, od težnje za udobnijim životom etc. Danas su brakovi «bez ljubavi» na dnevnom redu. Dok će u muškarcu i prevladati ljubav, u žene će se to retko dogoditi. «Jer, kako već rekoh, ona je prisiljena da se uda. Ne prihvati li onoga, koji joj se nudi, preti joj opasnost jednog monotonog usideličkog života, lagano umiranje, bez ikakvog rada, bez ikakvog zadovoljenja svojem poslanstvu. Logično je, da će žena, u takvom slučaju, birat od dva zla manje. Taj pojav je osobito brojan kod žena, koje su, da tako kažem, uzgajane za brak. Mnoga majčica; smatra svojom prvom dužnošiu, da uputi svoju kćerku u tajnu osvajanja muškarca. Devojče od 15—16 godina dovadja se u plesne dvorane, da u njima proboravi sve zime, dok se konačno ne uda, ili, da u njih dolazi i kasnije, kao ostarela devica, koja se je razočarala u životu, Ü toj «brakomaniji» baca se devojče u naručaj prvom muškarcu, da onda nastane pakao za oboje. Brakova bez ljubavi bilo je uvek. No i takovi brakovi mogu da budu, ako ne sretni, a ono vredni, mirni i bez onih karakterističnih crta današnjeg, kako se kaže, «modernog» braka, Uvek je bilo slučajeva, da su se muškarac i žena uzeli, a da se nisu voleli, no onda su prilike bile posve drugačije. Odlučno je tu društvo u kojem se živi. Odlučni su tu :nor:dni pnncipi na kojima se osniva društvo. Strogi moral prošlih vremena silio je i muža i ženu, da se čuvaju ekstravagancija. Miran, staložen i gotovo patrijalhalni život postavio je stroge granice ljudskom ravnanju, i proći preko njih, značilo je počinit greh, Taj moral bila je najbolja garancija valjanom braku, bio je zaštitnik sreće, časti, solidnog uzgoja dece, dakle svih onih epitetona, STRAN 148. _ 2ENSKI SVET št. 4. LETNIK VI." kojih se danas mnogi razočaram muškarac i mnoga razočarana žena seča sa nostalgijom, Danas toga morala več nema. Moral našega vremena pao je na nulu i slabo pokazuje tendencu da se digne. On se bitno razlikuje od onoga pod čijom su zastavom živeli naši stari. Dok je pre «ne smeš» bio kategorički imperativ, danas je «ne smeš» brana, preko koje se preskakuje vrlo lahko i sa vrlo malo grižnje savesti. Dok se je pre žena, i ako se je udala bez ljubavi, strogo držala prihvaćenih dužnosti, današnja žena rezonira ovako; Udala sam se zato, jer me je na to prisilio strah, da ne ostanem večnom usidelicom i da ne umrem od gladi. Ali, ako mi je društvo nametnulo taj jaram, zar ja nemam nikakav «ius resistendi», zar nemam nikakva prava, da se tome jarmu otmem? Zar, da mi za volju toga tiranskog društva, ostanu tudje sve radosti života? I, prema tome, kolika je u nje «emancipacija» udesiče svoj život; zane-mariče decu, napustit ostale dužnosti, napustit muža. Brak će joj postat ili teretom, ili krinkom za slobodniji život, koga kao devojka nije mogla provodit, To njezino mišlenje potkrepljuje i samo društvo, odnosno moral, kojega danas ono propo^'eda. Pogledajte literaturu, (Pitigrilli, Dekobra etc,) pogledajte sliku današnjeg društvenog obilaženja, Verna žena je predmetom žaljenja i smeha. Lepa žena biva okružena četom muškaraca, koji se sami boje braka i koji žele da jedu u tudjem vrtu. Kako je žena, već po svojoj duši, površnija i lako-umnlja, ne će trebat mnogo, da ostavi ono, što nije nikad ni volela, I tako su posve opravdane reči onoga madjarskog biskupa, koji je rekao: > Pohvalila je jsl. konzulat, da očetovsko skrbi za samostojno potujoča mlada dekleta, ki bi si sama v 4 milijonskem Berlinu težko našla primerno stano-vanje z blagohotnim in prepotrebnim nadzorstvom. No, ona mlada dekleta bi bila srečnejša, da se manj brigajo zanje. Zobotehnika in učenje nemščine jim je dostt manj zanimivo kot filmska kariera. Oder, kino, to je zanje dežela sanj, tja si zele, prepričane, da najdejo tam nebesa na zemlji. V svoji neizkušenosti še ne vedo, da je dosti poklicanih — a malo izvoljenih, ki ki po tej opolzki poti častno dosegle zaželjeni višek. A ipak vso srečo na pot, nadepolni Beograjčanki! Da bi našli v umetnosti ono, kar sta iskali in da nekoč ne porečeta z bridkim razočaranjem v srcu: Umetnost — ti si vlačuga! ') Gl. 3. št. Ž. Sy.» STHAN 154." "ŽENSKI SVET št. 5. LETNIK VI. Naneslo je tako, da sem v Berlinu pričela z opereto v Theater des Westens. V nekem članku sem čitala, da po operetni dobi za časa mojstrov Offenbacha. Joh. Straussa, Suppeja in MiUöckerja ni bilo za opereto še bolj cvetocega leta kot 1922. ko se je Berlin zabaval kar naenkrat v 26 operetah. Inflacijska leta m izginjajoče milijarde pa so prinesle kar naenkrat iztreznjenje Berlinčanom. V preteklih sezonah so imeli operete še v 6 gledališčih, letos pa so doživeli, da poslušajo v edinem velikem operetnem gledišču res samo izbrano veselo muziko. Ta večer se je obetalo dvoje izrednosti: Kot gost je nastopila najslovitejša nemška subreta Fritzi Massary v prvikrat izvajani noviteti <.^Eine Frau von Formats. Ta umetnica zasluži sloves, ki ga viiva. Topl'a je kot pomladno solnce, diskretna v naznačenju veselih dvoumnosti. Bez podčrtavanja onih grobih lascivnosti, ki že od daleč izdajajo neinteli-genco in le s trgovsko mislijo računajo na najnižje instinkte mase, ki rada požira mastne dovtipe---Massary-jeva zabava občinstvo do solz, toda ga ne posurovi. Tenorsko partijo je odpel izvrstni Bollmann. Presenečena nad tako lepim petjem v opereti, sem izvedela drugi dan, da je bil Bollmann do letos član habsburške opere, da pa se je iz pridobitvenih ozirov posvetil opereti. V operi je imel baje 2000 M. mesečno, v opereti pa mu dajo 7500 M. Berlin stremi torej za umetniško dovršeno opereto in plača dobro, toda res samo dobrim. Drugi večer so peli v Državni operi Rigoletta. Zanimala bi me bila Gilda -Debiizka, ki sem jo čula pred leti na Dunaju in med vojno tudi enkrat kot «Travia-toi> v Ljnb'jani. Ker dan preje nisem dobila več vstopnico, sklenem, da jo Berlin-čani še zelo čislajo. Zato sem odšla v Theater am Zoo k Galsworthy-jevi premieri «Senzacije- . Precej medlo razpoloženje, le enkrat je zašumelo po dvorani, ko so na igralčeve besede, da vojak ne rabi lastne pameti, zadoneli živahni klici in aplavzi iz parterja. Prihodnji večer Wagner jeva -tWalküra». Ob burnih ovacijah je dirigiral' znani skladatelj Leo Blech. Naslovno vlogo je podala Frida Leider z velikim, lepim glasom. Nežnejšo Sieglindo je pela Reinhardtova, Fricko Arndt - Ober, Siegmunda Soot z nekoliko zaprtim tenorjem, Wotana pa mogočni bariton Schorr. Cela izvedba skrbno podana in s krasnimi dekoracijami opremljena. Mnogo manj zadovoljna pa sem bila naslednji dan pri «Faustu» takisto v Državni operi. Toliko čislani basist Bohnen] ki se je pravkar vrnil iz Amerike, je pel Mephisto, svojo paradno vlogo. Cel večer nisem mogJa niti pevsko, niti igralsko opaziti kaj izrednega, svetskega na tem prestavljenem umetniku. Glas mu je tak kot od vseh pevcev, ki par let mnogo «tulijo^, pötem pa dobe označko «izpet-. Igrati pa se mi je zdelo, da se mu ne zljubi. To bi bilo skoraj opravičljivo poleg tako sJabega Fausta (neki Transky kot gost). Se danes mi je uganka, kako je prišel tenor take kvalitete na Državno opero gostovat? Vem le to, da je pevca s tako nesigurnim tonovskim nastavkom prav tako težko poslušali, kot n. pr. gledati pijanca, ki leze po ozki lestvi. Človek se trese zanj, zdaj, zdaj bo zdrčal na tla; zamižati moraš včasih, tako te zaboli pri srcu. Ko pa srečno konča, rečeš: hvala Bogu, in imaš glavobol. Ko bi Schlusnus krasno ne odpel Valentina in ko bi Müller ne odigrala tako prisrčne Margarete, bi bila šla ta večer skoraj nezadovoljna domov. Tem večje pa je bilo moje veselje drugi dan v Städttische Oper pri Straussovi «Elektri». Helena Wildbrunn kot nositeljica te vloge je bita zame višek uživanja. Sočen sopran velikanskega obsega, zmožen najkrasnejšega predavanja, s čudovito lepo vokalizacijo in toplo deklamacijo ter dramatska močne in muzikalno do detajlov izdelane igre. Ona mi je šele pokazala, kako velik tonovski slikar je Strauss. - LETN'IK VI. ŽENSKI SVET gt. 5. STRAN 155. Naš rojak Rijavec, novo angaievani tenor, je takoj v prvih mesecih že pel v iRigolettu» in «Cavalleriji rusiicaniy z najlepšim uspehom. Predstavil se je Ber-linianom kot Jože in je bil zato' naslednji dan v listih oklican kot Španjol Jose Riavez. Par dni nato sem videla njegovo sliko v novinah z opazko, da je Jugoslovan in bivši član zagrebške opere. Pravil mi je, da je Trmo go zaposlen i s starimi i z novimi vlogami. Sicer pa je zelo zadovoljen v Berlinu, kjer je dosti dela — a tudi dosti zaslužka za čislanega pevca. Največja gramofonska podjetja ga vabijo z lepimi ponudbami. Saj si obetajo ne glede na njegovo glasbeno kulturo še velik dobiček iz eksotičnosti «balkanskih^, pesmi, v Berlinu mnogo iskane novosti. Zdi se, da si je Rijavec dobro postlal in da se bo nekoč lahko lepo zahvalil onim, ki so ga izgrizli iz domovine. Kot največji «šlager» se daje v letošnji sezoni po velemestih nova Kfenekova opera: «Jonny igrat>. Vsebinsko in glasbeno vseskozi moderna apoteoza jazza, nekakšna kina - opereta. Oko in uho prideta potrojeno na svoj račun, srce le bolj redko. Pevci se nimajo posebno veseliti svojih vlog, ker je njihovo petje z malimi izjemami prava borba z orkestrom. Posebno začetek je mračno inštrumentiran, ter sta tenor in sopra-nistka do konca dejanja skoraj že hripava od samega kričanja. Pozneje se nekoliko unese orkester, a proti koncu z viharno silo zagrmi plesni ritem jazza, ki v divjem vrtincu potegne za seboj vse, kar živi in leze po odru. Vsa scenerija, ki zahteva za svojo izvedbo najmodernejšega oderskega nasiroja, doseže svoj tehnički višek v zadnji sliki, na kolodvoru, kjer vidimo poleg obširnega perona še po dveh tirih pridrčati in oddrčati dva vlaka v naravni velikosti. «Mestna opera» je vožnjo- avta in vlaka na odru izvedla s frapantnimi domisleki, ki se bodo na malih odrih dali težko izvesti, a še težje pjačati. — Štirimilijonski Berlin si je seveda lahko privoščil takšno amerikanizacijo svojega odra, saj mu bodo vedno razprodane hiše kmalu poplačale stroške in trud. V pričakovanju velikega uspeha se je vršii v Filharmoniji koncert interna-cijonalnega baritona Titta RuHa. Komur je kričanje na odru užitek, ta je odšel lahko blažen iz koncerta. A zdi se, da se Nemcev s takim petjem ne 'tpanav., ker kritika mu je med drugim napisala uničujoči stavek: — «o kaki glasovni kulturi m govora —». Čudno, saj Titta RuHo je včasih znal peti — in še kako! — ali se je res tudi on podvrgel modi kričanja? Kadar vidim pevca, ki stoji na odru v pozi vojščaka in se napihuje, da '-jnu izstopajo žile na vratu, takrat mi je kot da gledam boksarja. Moč — jakost - io je njegova deviza! Če bo šla norost še daije, bomo kmalu čitali pri pevcih označke H P kot pri avtomobilih. Tudi v tem se pravzaprav zrcali doba današnje brezdu-ševnosti: pevec naj bo stroj, s čimvečjo jakostjo! _ Še v nečem se razlikuje Berlin od Dunaja. Dočim ti iz avstrijskih kasaren ne doni drugo kot moderna plesna muzika, se čuje v Berlinu prav pogosto Grieg, Schubert, Liszt. Znanec mi je povedal, da pozna inteligentno rodbino, ki si zbog revščine ne more privoščiti drugačnega kot kavarniški koncert. Današnja hiperprodukcija glasbenikov je povzročila, da imajo nekatere kavarne tako izvrstne orkestre, da bi jih lahko zavidala marsikaka opera. H koncu naj omenim, da sem se od Berlina poslovila najtežje. Ni samo moje mnenje, da je berlinska umetnost odvzela Dunaju nekdanjo vodilno vlogo v Evropi. Dunaju se pozna starost, z vsemi mogočimi triki skušajo držati stari renome. Berliri pa je doživel prerojenje, nove sile grade solidno stavbo. Dejstvo, da so tam kar štirje Jugoslovani našli priznanje in udejstvovanje (Strozzi - Oblakova, Patiera , Rijavec in Majcen) je jasen dokaz, da Berlin hoče v svoje kulturne zavode umetnosti, ne pa slabo politiko. I z v E s T T A Po ženskem svetu. Mednarodna ženska zveza za mir in svobodo je zborovala marca meseca v Ženevi ;n razpravljala v prvi vrsti o strupenih plinih. katere uporablja vojna. Resolucijo je Zveza izročila Društvu narodov. Letošnje počitnice priredi Zveza svojo običajno •.JoIo>> v Londonu, kjer bo obravnavala vprašanje: v kakšnem odnosu so nove oblike državnih uprav do svetovnega mira, ozirajoč se na socijalistično, boljševiško in fa-šistovsko državo. Za zaščito malere in dece v Italiji. Znano ie, kako ise zavzema italijanska vlada da bi se število prebivalstva čim hitreje množijo, Družinam, ki imajo več kot 10 otrok, bo izplačala država ob rojstvu vsakega naslednjega otroka podporo, družino pa oprostile davkov. Statistika izkazuje, da je lani umrlo v državi tekom prvega leta 132.405 dojenčkov, od prvega do četrtega pa 77,979 otrok. V splošnem znaša število umrlih otrok t/s vseh smrti na leto Vzrok tej visoki umrljivosti je nezadostno dojenje in pomanklji-vo prehranjevanje doječih mater. Po računih, sestavljenih lansko leto, je bilo v italiii prepuščenih cesti 30000 otrok. Fašistovska vlada se zato z vso vnemo zavzema za skrčenje umrljivosti in moralno-telesnega propadanja dece ter za zaštito noseče in doječe matere, V to svrho se započenja širokopotezna akcija, pri kateri bodo sodelovale tudi podeželske oblasti. Ženski teden. Sredi marca vsekega leta praznujejo soc. demokratične žene vsega sveta «Mednarodni ženski teden», ki se naposled zaključi z «ženiskim dnevom». Ob tej priliki se povsod vrše ženski shodi s predavanji, v katerih se razlagajo zahteve ženskega proletarijata in objavljajo tozadevne resolucije. Vprašanja, ki tvorijo program ?oc. demokratičnih žen, iso povečini obsežena tudi v splošnem feminističnem pokrenu. — Več ženskih shodov je bilo tudi po Sloveniji. Na dnevnem redu so bile točke: za svetovni mir za zaščito mater in otrok, za spremembo §§ 144-148 avstr. kaz. zak., za pobiajnje prostitucije, za zaščito stanovanjskih najemnikov in za žensko volivno pravico. Ženski klub ccsky misli letos svečano proslavili lOlelnico republike s tem, da bi ustanovil in zidal Ženoki dom, v katerem bi do-b.ila prostore" vsa ženska društva in žens;ke naatavljenke, ki so brez lastnega doma. V to svrho se je ustanovil odbor za «Stavbeno društvo Ženskega kluba češkega», ki zbira deleže po Kč. 200—. Proti zdravniški preiskavi pred ženitvijo, Anneriške in anglosaksonske države so prve izprožile nasvet, da bi se smeli zakoni sklepati le med osebami, katerih ugodno zdravstveno stanje jamči, da ne bo novi rod obremenjen z podedovano boleznijo. Ta pokret je seveda prestopil tudi meje drugih držav in po nekaterih isrednjeevropskih deželah se že resno bavijo z uvedbo tozadevne določbe. V Italiji ije pa to vprašanje naletelo na hud odpor in «H Giornale della donna» je objavil odločen protest proti morebitni uvedbi sličnih določil. Materinstvo^ Težki porodi. Pri težkem, počasnem porodu nekatere ženske isilno trpijo, čeprav imajo zdravnika v bližini in tudi sredstva za to. Biabica, ki se boji, da bi ne povzročila porodnici prevelikih stroškov, ali da bi je preveč ne ostrašila, ali celo zato, da bi ne vzela sebi dobrega glasu, miri bolnico, naj le potifpi, naj le čaka, da «pojde samo od sebe». Navadno se tako tudi zgodi, toda ne brez težkih posledic. Žena se silno izmuči pri popadkih in še po porodu dolgo ne more priti k moči. Večkrat se tudi v nji kaj pretrga kar se počasi zdravi in tudi huje boli, kakor če zdravnik prereže in zašije. Če le more, naj ženska že pred porodom misli, da se ji takrat lahko kaj pripeti in bo treba zdravnika, pa naj v ta namen po možnosti zbira male prihranke za porodne stroške. Kakor hitro opazi babica, da ni kaj v redu, naj pokliče zdravnika. S tem, da se porod umetno pospeši, so ženski prihranieni zadnji popadki in telo se- ji manj izmuči. Prerezi in šivi .se že v 1 tednu zazdrave in mati z lahkoto vstaja iz postelje že osmi dan. Otro-čiček se tudi ne izmuči, mati dobi takoj moč in zdravo doji, kar je gotovo najsrčnejša njena želja, «Kaj je treba precej zdravnika, kako smo pa me rodile!», ugovarjajo stare žene, Naj pomislijo, kako so večkrat trpele, koliko otrok je neko'č umiralo takoj ob rojistvu, koliko mater podleglo porodni mrzlici, kako so se žene slabotne vlačile okoli hiše še veČ mesecev in morda tudi po cela leta, kako so večkrat zapadle v jetiko, ker se pri porodu preveč oslabljeno telo ni moglo pravočasno okrepiti. Umetna zdravniška pomoč pospeši porod in prihrani materi par ur bolečin, kar je v velik prid njej in otroku. Higijena. Apnen Hmonov sok. Nekateri bolniki, posebno taki, ki bolehajo na pljučih, potrebujejo razven vitaminov tudi apna, katerega ne dobivajo vselej dovolj v hrani. V zdravilu pa ni apno nič kaj okusno. Dr. M, Weissu na Dunaju se letnik vi. ženski sve.t št. 5. stran 157. je dobro obnesel sledeči recept, po katerem razjedanja tuberkuloznih bacilov. Apno, kasi same doma lahko pripravite tako okusno terega vsebuje jajčna lupina, ise raztopi v in zdravilno tekočino; limonovem soku in pride tako potom zdravi- 5 prav svežih, surovih, skrbno opranih in la v človeški organizem, celih jajec položi na dno posode [emajlirane, ., ^ , , . , porcelanaste ali lončene), ki naj bo ravno to- , P'" P®'®'' liko široka, da leže jajca drugo poleg druge- "" "P""® ga. drži pa naj posoda več kot 1 liter; v to "''-.Nato ,0 pomoči s .salmijakovcem. Ce te posodo nalij čisto precejeni sok 5 limon pece, polaga, na ranico obkladke iz (če. niso prav sočne, vzemi raje 6 limon, da dotično mesto tako, da sok jajca popolnoma pokrije, radi '' bolečine izgmejo. tega ne sme biti' posoda preširoka). Pokrij Znojenje pod pazduho. Kljub vsakodnev-to posodo in postavi jo na suh in hladen pro- nemu rednemu umivanju z milom se nekate-stor, kjer naj ostane 4 dni; ker limonov sok re osebe močno pote pod pazduho, kar se-ne pokriva jajec do vrha, jih moraš vsak v«da povzroča neprijeten duh. Pomaga se dan enkrat oprezno obrniti, da ne počijo, s tem, da se človek večkrat umiva z razred-ker počeno jajce kmalu splesni in vse po- cenim salicilnim špiritom, ki se dobi v le- karni. Ko se dobro obriše, je treba pod paz-Istega dne deni še v večjo čašo K kg duho posuti z navadno otroško sipo, kateri zdrobljenega kandisovega sladkorja ter ga primeša še salicilni prah. oblij z ^ litra konjaka, ali močnega okusne- Rumeni lasje. Mrtve koprive skuhaj na ga vina. Tudi to ostane 4 dni, da se sladkor lugu ,5 tem odcedkom umivaj glavo. Lasje povsem raz op,. l^p^ porumene in se svetijo kakor vosek. Na peti dan, ko se je apno jajčjih lupin zadosti raztopilo v limonovem soku, prilij ^ J* • i. k jajcem že ono pripravljeno zmes konjaka UOSpOClinjStVO. ali vina s sladkorjem in pusti vise vkup zo- c, ■ ,1 . o , pet 4 dni na miru in hladu ter pokrito. Ce — dober gnoj. Stroške za čiščenje se nabira na vrhu pena jo posnemaj z vrha lahko pokrijemo nekoliko s tem. s čisto žličico, da ne doseže pokrova Na 9 '■^?imo saje za gno). V več kraiih pa vr-dan pa prebodi s snažnim rezilom jajčno T'^l" nevednosti v kako zakotje lupino in kožico, da se jajca izlijejo. Pomeč- kamenje ah sipino, da tam prav dobro kaj potem z žverkljo oprezno vse ostanke plevel, kar )e za kmeta še škodlpvo, lupin, potegni ven še jajčne kožice, v kolikor se potem plevelovo seme zatrosi še dru-so ostale v večih krpah, premešaj nato kmetovalci pa porabijo saje vse skupaj in dobro požvrkljaj,"ne da bi se |no]. Vsake saie pa niso enake gnojilne penilo, le da se tudi apno še bolj razdrobi r'^dnostl, ki «e ravna po tem, koliko vsebu-in raztopi. Če si ti zdi posoda premala, lah- I®!» amonijakahcnega dušika. Saje pa ko zliješ vse to v večjo posodo in tam žvrk- prece| Svo,e gnojilne moči iz sebe. Ijaj. Naposled precedi vso to zmes skozi snaž. ij -u i '". hitreje, pozimi kasneje, no prekuhano krpo, ki pa mora biti precej r^.^'bolie J®, ce saje ze jeseni ali pozimi spra-močna. da se ne trga pri stiskanju. Na ta na vrt. Saje so pasebno dober gnoj za način je pripravljena in dogotovljena okusna f"'^'"' spmaco, zelje, čebulo m sadno drev-tekočina, katero preliješ v primemo stekle- 'S " P'»"^' nieo z dobrim zamaškom. Predno odpiraš oponiorejo, če se po- steklenico, jo še vsakokrat pretreseš. Vžij Patf^sejo s -sajami. Dobro |e, lega zdravUnega apnenega soka 2—3—4 žli- še malo kompo- ce na dan, prvo zjutraj na tešče zadnjo .Y^'fP® ^no) za rastline v predno zaspiš. Kdor ni alkohola vajen, te- ''' P° uspevajo, mu bo iseveda bolj ugajalo pripravljanje ta- Kostni zdrob — odlična krma za perutni-kega zdravila z vinom nego s konjakom, no. Veliko važnost in pomen v prehrani pe-To seveda ni za otroke, ker vsebuje alko- rutnine ima zdrob iz svežih in posušenih ži-hol, pač pa za odrasle bolnike, ki potrebujejo vaiskih kosti. Najboljši kostni zdrob dajejo apna v prikladni obliki ter vitaminov iz sveže in še ne izkuhane kosti, ki jih lahko svežih jajc in iz limonov. Nadomešča dobro za mali denar dobimo pri mesarjih. Tak neokusna in dražja zdravila in daje se lah- kostni zdrob vsebuje približno 20% beljako-ko pripraviti v domači hiši, če dovolj skrbiš vin, 23% maščobe in 21% mineralnih snovi, za snago; če nočeš pripraviti takoj omenje- zlasti fosfornega apna. Kostni zdrob napfai ne množine, poskusi le z 2 jajcema in 2 li- vimo iz kosti na ta način, da jih s kladivom monoma. 125 gramov kandisovega sladkor- na drobne mrvice stolčeno. Perutnina zoblje ja in 100 gramov konjaka ali močnega vina. otolčene kosti zelo rada. Kostni zdrob se Jetični bolniki potrebujejo apno, da jim pomeša med ostalo kokošjo krmo in sicer v zaceli (poapneni) rane, ki so nastale radi množini od 10—15 g na vsako glavo. Preveč STRAN 158. 2ENSKI SVET St. 4. LETNIK VI. kosti hkratu se pa perutnini ne sme dajati, ker perutnina dobi grižo. Zdrob iz neizku-hanih kosti pa moramo polagati le svež in n&pokvarjen. (Po «Gosp. Vestniku».) Slabi časi. Te beisede slišim po največ iz ust vsakega kmeta — s tema dvema besedama je izražena vsa njegova malodušnost. Na njivi ni onega pridelka, kot se ga spominja iz mladih let — krivi so slabi časi; kar pridela, ne gre na tak način in tako v denar, kot je bila starodavna navada, 'vzrok; zlabi Časi. Obkka, davki in zabava požre več denarja kot ke-daj preje — posledica slabih časov! Ne pomisli pa kmet, da si slabe čase «sam ustvarja, ker čas je deloma kmetov gospodar, a kmet ie pravzaprav gospodar sveta, in tako je neposredno kriv slabih časov kmet sam. Ker mu zemlja ne da z manjšim njegovim trudom večjega pridelka, hajd, pa io pusti, pa gre v tujino živet iz roke v usta. Ker sadja ne sme vporabiti več za žganje, ga pusti, da segnije na njivi; ker živine ne prodaja več tako drago kot pred leti, no, pa se mu ne zdi veČ vredno, da bi ise ukvarjal z njo in tako na eni strani pridobiva na času, ki ga je pa treba potraliti v gostilni ali pri igri, si kvarili zdravje in denar zapravljati, na drugi strani pa izgublja na dohodkih, ki bi mu pomagali zmagovati potrebne izdatke. Kaj čuda, ako gre hiša navzdol in ko se gospodar ne more držati, pa proda vse skupaj in gre v tuje kraje, zanašajoč ise, da se mu bode drugod cedilo mleko in med, brez truda in dela. Ali prepozno se strezni. Sliši se, da zemlja ni več tako radodarna, kot je bila nekdaj; ali tudi človek ni več tako delaven, kot so bili prejšnji rodovi. Zraven tega pa še zahteva, da bi mu zemlja "za njegove zvečane zahteve delila svoje darove proti zmanjšanemu trudu. Ne uvidi pa, da niti človek ne more tako naprej. Kmet pi'a'V'; saj gnojim in orjem, sejem in plevem, pa nič ne pomaga, Ali kako pa v splošnem opravlja ta dela? To je postranska stvar. Kakor rabi človek, ki mnogo in močno dela, izdatne, tečne in mešane hrane, tako zahteva tudi zemlja, da ji strežeš, da ji povračaš silo in moč. katero je izdala. In počitka tudi rabi človek, ki dela, — zemlja istotako. Peša živinoreja, živine je manj v hlevu, manj je gnoja tedaj v jami, no pa ga mora vendar zadostotvati za isto površino zemlie kakor preje. Zemlje je malo, nič se ne more odprčiti in premalo dobi, da bi izčrpano moč in silo nadomeistila. Kako je s človekom, ki težko in dositi dela, pa dobiva zmanjšane odmerke živeža in nič počitka?!.. Ali nas ni svetovna vojna dovolj izučila, kam gre človeški rod, .ako se ugonablja, ' ako nima dovolj hrane in počitka? Isto velja o zemlji. Zemlja peša, res je, — ali zdravnik — kmet, ki jo edini zamore ozdraviti, tega ne zna^ neče...... Evo to so slabi časi. Rosandra. Kuhinja. Vkuhane češnje. Izberi si lepe, zdrav«, nepoškodovane in zrele češnje, katere snažno izmij in jim odstrani peclje. Kjer so češnje namenjene otrokom, jim je treba tudi pobrati kosti, drugače se jim lahko pusti peške, Ako hočeš, da ohranijo češnje svojo lepo barvo, namoči jih, ko so pripravljene, v mrzli vodi, v katero si vlila nekaj kapljic citronovega soka ali pa dodala nekoliko soli (na 1 liter vode malo žličko soli). Vlagaj jih na to tesno v kozarco, da ostane do roba še 4—5 cm praznega prostora. Za-lij jih nato s eladkorno raztopino, robove čisto obriši in dobro zapri. Ako imaš navadne kozarce, zapri jih tesno s pergamentnim papirjem, katerega prej namočiš v topli vodi, da se dobro oprime kozarca. Nato ga pre-vežeš tesno z vrvico. Sladkorno raztopino si pripraviš s tem, da sladkor raztopiš ob zmsrnem ognju. Za 1 I vode vzameš pri vkuhanju črešenj 30—50 dkg kristalnega sladkorja. Ako tega nimaš, vzameš lahko navadnega. Pri kuhanju raztopine se raztopina čisti, t, j. 'se posnemajo z vrha pene, odnosno vsa nesnaga, ki se zbira na vrhu, 1 1 sladkorne raztopine zadostuje za 3—6 polliterskih steklenic. Ako ostane kaj raztopine, lahko spraviš za poznejšo uporabo in .sicer v dobro zamašeno steklenico. Ko si češnje lepo vložila v kozarce, katere si dobro zaprla, vloži kozarce v lonec. Pod kozarce in med nje položi v loncu Čiste krpe, odnosno lesno volno ali slamo, da se pri vkuhavaaju kozarci ne potro. V lonec nalij nato vode,, da pridejo kozarci do % visokosti v vodo. Lonec se nato pokrije ter pristavi k ognju, kjer se morajo češnje kuhati 20 minut pri 90^^ C. Po tem presledku odstrani lonec od ognja in pusti, da se polagoma ohladi, nakar vzameš ven kozarce, jih dobro obrišeš ter spraviš do uporabe v suh orostor. Ledvice, a) (Okisane, Odstrani ledvicam vso mast, da ostane samo meso. Nato ledvice dobro operi v 2—3 vodah ter razreži v tenke podolgaste ploščice, katere še enkrat dobro izmiješ, jim odcediš vodo ter nato deneš v prazno kozo k ognju. Pusti jih nepokrite, da jim spuhti vsa voda ter da ostanejo popolnoma suhe. Vlij nato ^/s 1 mrzlega olja (za: X> kg ledvic) ter pusti, da se ledvice v olju malo pocvrö, nakar vsuj na nje 2 žlici drob-tin. katere dobro premešaš z ledvicami, prideneš še pest na drobno sesekljanega pe-teršilia. 1—2 stroka dobro strtega česnika, 2 vejici majarona, košček citronove lupine ter 1—2 žlici kisa. Ako imaš, prideni še % LETNIK VI. ŽENSKI SVET štev. 3. . STRAN 159. žličice paradižnikove mezge, vse dobro pre- oživljajoča pomlad, ki nas navdaja in raduje mešaj in zalij z vodo, da je 'vse dobro po- z novim življenjem. Toda «odločeni so roži krito. Vse iskupaij naj se dobro pokuha ter kratki dnovi», je zapel nekdaj naš Prešeren vre K ure, potem je gotovo. Servira se obi- in isto velja tudi našemu visoko v zrak si-čajno poleg polente. Jed je običajna v tržaški lečemu mlaju. Popoldne po večernicah ise okolici in prav ugaja. — Namesto kisa se zbere na Lrgu okoli mlaja nekoliko odraslih vporabi citronov. sok, kar da finejši okus. Za dečkov in tedaj se začne tekma. Kdo bode navedeno količino zadostuje sok 1 citrone, pač prej in najuspešneje znal osvojiti bla-Ledvice treba toliko izpirati, da izgube godare gori na vrhu mlaja! Kdo bo ročnejši, neprijeten vonj. hitrejši, da bo s.plezal na vrh in oropal vse b) Ocvrte. Ledvice osnažene in zrezanc, slaščice. Toda mlaj je trd, gladek in tudi kakor navedeno zgoraj, deni v kozo, v ka- malo opolzel. Dečki mu ne morejo tako kma-teri si razbelila 1 žlico masti in srednje ve- lu do živega. Slednjič se pa vendar enemu liko dobro sesekljano čebulo. Duši nepo- smelejših posreči, da doseže vrh, in ti ubogi krito, da vsa voaa izhlapi ter se ledvice mlaj — kje je sedaj tvoja košatost, tvoja lein čebula zarumene. Nato jih osoii, nckoli- po-ta? Ni je več, smeli junak ti je odnesel ko popopraj, prideni vejico majarona, ko- v svojih žepih in nedrijih vgo tvojo krasoto šček citronove lupine, K žličice paradižniko- in bogastvo, Seveda ,so te hoteli že nekateri ve mezge, katera naj se nekoliko pocvre nepočakanci še pred časom oropati in ti ter nato prilij par žlic vode ter pusti, da skušali z raznimi projektili odnesti kak sad, parkrat vse skupaj prevre, nakar so go- obmetavali so te, češ, da ne bo samo naj-tove in jih streseš na makarone. Vse sku- smelejši in tudi najvztrajnejši dobil tvojih paj dobro premešaš, posuješ s parmezanom darov, pa to že oprostiš, saj, dragi mlaj, in jih serviraš 'skupno. Poleg ponudi še par- tega si že deloma navajen, ker se leto za mezana, da si vsak še poljubno nasuje, letom vrsti, čeprav je v fantovskih zakonih Btzo napravljen šartelj. Pri tem receptu kaj lakega strogo prepovedano. Lahko se se je v zadnjem «Ž. Sv,» vrinila neljuba po- pa še tolažiš s tem, da se istočasno s teboj mota. Izostala je nimreč količina masla, postavljajo še drugi manjši mlaji, a ti «o iz-Sestavine so: 5 rumenjakov, 10 dkg -sladkor- raz vroče ljubezni mladeničev do svojih ne sipe, 10 dkg masla, katere treba mešati deklet, do dražestnih izvoljenk, katere pa dotlej, da se začne peniti. Dalje, kakor v ta dokaz pozornosti in ljubezni svojih če- navedanem recp-ptu. Iz naše skrinje. NOŠA IN OBIČAJI V TRŽAŠKI OKOLICI (Nadaljevan'e.) Majnica, Prvo nedeljo v ma^ju (majnico) praznujejo pra\^ slovesno. Poleg slovesne službe božje se v vasi še posebej pripravi na to praznovanje vsa ženska in moška mladina. iMla stilcev visoko cenijo in jih nikakor ne omalovažujejo, kakor tvoji plenilci na trgu sredi vasi. Ali tudi kaka klepetava vaška punca dobi svoj mlaj; postavijo ji slamnatega moža pred okno na visok drog, z dolgim rdečim jezikom, ali pa, če je dekle ošabno, ponosno in se rado lišpa, dobi tudi slamJ natega možiceljna z okraskom okoli 'vratu, verižico iz jajčjih lupin ali kaj podobnega, kar si že izmisli vaška razposajenost. Da je deniči priskrbijo in pripravijo mTarimaj)'är «meha in roganja ludi dovolj po vaisi, kleta pa s svojimi prispevki omislijo za io^o^o, ali dotični je kaj takega vendarle mlaj potrebne okraske, trakove in papirnate ^i^oprav malce huda šola. Kmalu se verige v živih barvah ter različnega lepega tudi tak intermezzo m življenje na sadja, kot pomaranče, jabolka in drugo tako, "^P"'®' " P"" kar se ravno ob tis« dobi še dobi, S tem Rosandra. nakitijo in lepo opletejo mlaj, katerega (Dalje prih.) mladeniči potem postavijo že v soboto po /-» i . . noči,na najbolj očitnem kraju na trgu. Cim t) lepem VedetljU. več)i in lepši je mlaj, tem bolj se ž njim Obiski. (Nadaljevanje). Zbo JŠT Sf^^ ^ Kadar zapuščaš kraj, kjer si služboval, na- del,o ziutra, VSI oglednieio, posebno se ga pravi pri Vseh osebah, s katerimi si bil v pa vesele malo odrasli mladeniči, kajti ti že ožjem stiku„ poslovilni obisk, osobito pri vedo, da kar le na n,em užitnega bo vse za onih, katerim si napravil nastopni obisk. V n„h m s trakovi m cvetjem ,se bodo pa še slovo se vrne obisk in intimnejši znanci se malo okrasih. Toda pred poldnem se mlara pridejo ob odhodu poslovit še na kolodvor, ne sme nikdo dotakjiiti. Za obiranje dolo- Ta pravila veljajo za samce in poročene, nT T- " ^^ poslavlja samec, ne gre na cah. Tudi odrasli z radostjo ogledujejo mlaj, kolodvor dama, ampak samo njen mož. ki jmi je nekak porok, da je zopet zmago. Poročeni uradnik napravi s svojo gospo slavno vkorakala v deželo prijetna in vse . obiske pri poročenih kolegih na domu ob STRAN 160. ŽENSKI SVKT št. 5 LETNIK VI. sprejemnih dnevih. Če gospa radi daljše bo- novic ali elvari, ki bi ga utegnile razburiti, lezni ne utegne ispremljati svojega moža, na- Lepo je, če prineseš bolniku s seboj cvet-pravi obiske sam in oprosti svojo ženo- lic. Če je bolezen nalezljiva, naj se to obT- Pri vstopu v salon gre kot prva gospa in skovavcem pove. za njo njen mož. Ona prične prva govorili z n. Obisk u b o ž n i m, katerim s pri-gospodmjo, mož diskretno pripominja m pu- j^zno besedo, s skromnim ponašanjem in sli govoriti dame, katerih ne prekinja. N)e- primernimi prispevki olajšaš njih bedno šlagova vloga je nehvaležna ali taktna. nje, napravi v preprosti obleki. Dar izročaj Samec napravlja obiske poročenim, vra- kot prijatelj in ne kot podpornik. Te obiske ča mu ga pa le sam gospod brez žene. Nikdar delaj skrivno, da jih soseščina ne opazi, ne vrača gospa samcu obiska, izjemoma ta- Brezoknsno je ubožne obiskovati v ele-krat, če živi samec pri svoji materi, sestri gantni obleki kričave barve, s katero v so-ali bližnji sorodnid, ki zastopa njegovo seščini vzbujaš pozornost, gospodinjo. Seveda velja obisk potem eni 12. Sožalni obiski. Kakor hitro zveš teh dam. za smrt prijatelja ali znanca, oddaj takoj 9. Poročni obiski. Kadar ,se novo- v levem kotu upognjeno vizitko in se vpiši poročenca vrneta s svatbenega potovanja, v sprejemno knjigo, če ta leži v predsobi napravita obiske pri vseh osebah, ki so pri- na razpolago pripravljena. sostvovale pri poroki ali jim čestitale in ju Samo najbližji znanci se sprejemajo oseb-obdarovale, pri obojestranskih sorodnikih, no, da kondolirajo in tolažijo svojce. Osta-prijateljih in družinah, s katerimi namera- neg petnajst minut, če niisi izredno pridržan, vajo občevati. Če nista bfla na svatbenem Oddaljenim znancem napravljamo sožalni potovanju, napravita te obiske šturmajist dni „bisk nekaj dni po pogrebu ali pa pismeno po porok.. To pa se ne ,enilje dandanes veC izrazimo sožalje; tudi se po možnosti udele-tako točno. Novoporocencem m treba pri] jj^,;, pogreba. Sožalni obiski se delajo do delati obiskov, dokler nimata za sprejem ^^^^^ meseca po smrti, dovoli ureienega slanovania. Nihce ne ho at .. i x i • t_-i v -t l i zameril, če napravita novoporočenca, ki sta ""^.''t.^''?,' I" sozalni obisk se poročila n. pr. v oktobru, prve obiske ^^ P"^." P""'* äugele za novo leL Celo tako popustljiva je ° " P? prizadeta oseba družba, da novoporočenca lahko šL po pre- pripovedovati o rajniku, poslu-* 1 * 4.-1. —i 1 sai z resnim obrazoin m sočutnim izrazom obfaki ' nastopnimi pomirljive be- Sploh se prično obiski delali v novembru prizadeta oseba zaradi potrtosti ne in ise preneha z njmi prvega maja. V po- sprejema obiskov, mora to po poslih z ver- letnih mesecih se obiski nc sprejemajo. jetnimi vzroki obiskovavcem sporočili, da Stari predsodki, da se novoporočenca ne jih ne razžali. smela preje pokazati v družbi, dokler nista i-l-i-ä ■ napravila nastopnih obiskov, so se preži- , 13. Z a h v a 1 n i o b i s k i. če ,si prejel od ^.gjj koga kak dar, kako uslugo ah kakršnokoli T . ■ T ■ i ugodnost, napraviš zahvalni obisk. Poročni obisk ,e kratek, zadostuje dvajset razločno povej, da si se prišel mmul Ce so pri ob.skn_ tud. drugi gostje ^^hvalit, in s primernimi besedami izrazi navzoel, ni treba gospodm,. omenjati, da sta t s pripombo, da ne boš nikdar novoporocenca. pozabil usluge ali prijaznosti, ki se ti je ob Poročni obiski se vračajo v štirinajstiJi prilil