27. številka. , v sredo 4. fehriivarja. XVIII. leto, 1885 Uprav niš tvu naj se blagovolijo pošiljati naročil.ne, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, ^tarc gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za v-e leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 ,, 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ ,, jeden mesec.......1 „ 40 ,, X jt/fiimištvo „Sfov. A*' /•o«lu'4. K notranjemu položaju. Šesta, zadnja zborba državnega našega zbora se no giba v zaton in čez kratke mesece de vali bo-demo celo šestletno obdobje na kritično tehtnico. Poslanci naši nam bodo slikali prošlost in sedanjost, slikali bližnjo bodočnost. Kako bodo to storili, da nam zadovoljijo nadeje, da nam osladijo bodočnost? Ko je nastopila sedanja zlatoiistna vlada, ko so pred šestimi leti poslanci slovenskega naroda odhajali v državno zbornico, koliko je bilo pri nas mladostnih src, ki so se zazibavala v sladke sanje in naskakovala svitle gradove! Le redki so bili na Slovenskem možje, ki so nas svarili pred optimis-mom, češ: rLord Poodlc goes out, Lord Noodle comes in", ali po naše: „Kabineti so spreminjajo, politika pa ostane, kakor je bila." Toda tudi mej temi bi najhujši črnogleda nikdar ne bil mislil, da bode koncem šestletne te zborbe, po tolikih letih jednakopravnostne politike še toliko naših narodnih terjatev nedoseženih, da! celo tako malo za likvidovnnjc pripravljenih! Kaj ste, gospodje poslanci, »prislužili", kaj ste nam „prinesli" s tlake, ki ste jo v našem imenu celih šest let opravljali grofu Taafleju in državnemu eraru? Tako bodo povpraševali zavedni volilci, a v odgovor nam bodo naši zastopniki kazali prazne roke in žalostne obraze. Uvideli hodemo, kakor že sedaj vidimo, da se ta parlamentarna tlaka čisto nič ne razločuje od tlake pred 48. letom, da se mora opi avl jati, da pa ni diu/ega, nego zamuda časa in potrata moči. In koliko se misli doseči v bodoče za izvršenje slovenskega programa, — na to vprašanje bodo nam poslanci naši javaljne mogli dati povoljen odgovor. Sedanjost nas pripravlja za pesimizem. Naši poslanci bi radi bili možje-beseda, a vselej ne morejo. Isto usodo imajo i drugi slovanski poslanci, katere doma čakajo bridka očitanja. Nove volitve se bližajo in kdor naše parlamentarne razmere sodi po parlamentarizmu in ustavi, ta bi mislil, da bode vlada sedaj ob dvanajsti uri oborožila svoje zveste poslance z deli in pridobitvami, ki v bodočih volitvah pripomorejo njim do nove zmage in vladi do nove podpore. Kako se ta moti! Kar poslanci vzamejo sabo za odhodnico, to je že pripravljeno na Taaftejevi mizi, namreč: 1. Davčna novela, ali po domače več davkov, ki jih ministri štejejo 2 milijona, hudobni matematiki pa 4—G milijonov goldinarjev; da jih bodo plačevali tudi Slo- venci, učila bode bližnja prihodnjost; 2. zakon proti socijalistom, ki ga poredneži imenujejo „Schlauch-paragraphengesetz" in ki se bode kakor vrv ovijati dal okolu vratu naše svobode za sedaj samo pet let; 3. petnajst milijonov, ki jih bodo tudi slovenski obtlavkovanci odplačali za — dolenjsko železnico, pardon! za regulovanje rek v Galiciji; 4. predloga za severno železnico, ki bode pol veka še oznanjala nam in našim potomcem, kako se pri nas milijoni zapravljajo in krajcarji rubijo. Pravite, da naj neham s temi dobrotami? Kad! Te grenke medicine torej bodemo použivali, ali brez sladkorja? Ne popolnem, čita se, da klerikalci dobodo nekaj, tudi Čehi nekaj — in mi Slovenci? Mi Slovenci (lobodeuio za žrtve, ki jih nam poslanci vladi na ljubo narekujejo, nekaj — v papir zavitega. Kaj, to je se ve da tajnost tajnih kabinetov. Le toliko vemo, da se je drugim frakcijam desnice obljubilo nekaj določenega, našim poslancem pa nič določenega, nego le fraza, da se bode ozir jemalo na naše narodne zahteve. E, ta papirček smo že tolikokrat odprli, pa ničesar nesmo v njem našli, tako da tudi sedaj ne upamo dobiti iz njegu jed-nakopravnosti jezikovne, pravičnega upravnega osobja, Dolenjske železnice, obrtnih šol in druzega potrebnega v narodnem in gmotnem oziru! Tako torej grof Taaffe skrbi, da imajo poslanci lažjo odgovornost pred svojimi volilci. Tudi to vedenje sedanjega kabineta v zadnjih urah zborbe kaže nam jasno, da se grof Taaffe v sedanjem položaji vrlo dobro počuti, da si umeje okoristiti parlamentarno situvacijo. Desnica ima majhno večino, a ima jo le takrat, kadar grof Taaffe to hoče. Će hoče desnica biti desnica, ubogati mora njega! Če jej vrhu življenja še kaj druzega da, to je že posebna milost, a da jej neče dajati tega, kar ona želi po svojih državno-pravnih in narodnih programih, o tem nas je dovolj uveril, zaradi tega tudi prazne roke slovenskih poslancev. In ta žalostna sedanjost prognostikuje nam še /alostnišo bodočnost! Prvič zaradi ravnokar omenjene konstelacije, a drugič zategadelj, ker bi si grof Taaffe za bodoči državni zbor rad ustrojil močno srednjo stranko, ki bi klube narodne (zlasti češki klub in — ali ste čuli oficijozni vrišč zastran bodočega jugoslovanskega kluba?) oslabila in vlado storila od njih popolnem nezavisno. Ako se mu to posreči, potem se narodni klubi, narodni programi pogreznejo v parlamentarne ničle, narodnostne terjatve bodo izročene eksekutive — milosti. Navzlic vsemu temu dalo bi se tačas izvoje-vati tudi kaj za naš narod. Vlada naših poslancev potrebuje, kolikor toliko ugoden je čas sedanjih transakcij tudi za naše zahteve. Pogled v bodočnost nam kaže, da bi bil „periculum in mora" mogoč, da bi utegnil biti usodepoln. Katera poslanska vest bi mogla kaj tacega prenašati? Vlada in naše šolske razmere. Iz Trsta 2. febr. |Izv. dop.] Nekateri ljudje so res kaj čudni, da vsako ne-všečno besedo na-se obračajo. Ali res koga njegova kratkovidnost in nevednost toli peče, da nase obrača besede v mojem zadnjem članku, če prav pisatelj s temi ni meril ne na tega moža niti na onega? Kdor v javnosti dela, ne smel bi nikdar izpozabiti besed, katere glasoviti Spinoza zdravitelju posebno priporoča, namreč „neque riderc, nequc Here, nec dete-stari, sed intelligere." Glede na to tudi ne mislim preiskovati, kaj je kdo vedel, ali kaj ni vedel, kaj je poznal ali kuj ni poznal, kuj je kdo prijavil ali ni prijavil. To raziskovanje bi resnico pokazalo, a pogazilo bi laž in vzbudilo nekaj novega gneva. Člo-veče, ne jezi se! zaklical je bil v državnem zboru češki poslanec Gregr znanemu Carneriju. Zadnjič sem tožil, da vlada nasproti Lahom prav ničesar ne stori, da bi tudi drugim narodnostim varovala narodne pravice. A česa se imamo nadejati od vlatle, ki še lastnega zavoda nasproti Lahom neče braniti? Da bi polahovanje pospeševali, sklenili so naši mestni očetje z velikimi stroški ustanoviti laško učiteljišče v Trstu. To vprašanje se je v zadnjem mestnem zboru rešilo in ustanovitev re-čenega zavoda sklenila. Slovenske okolico zastopnik g. inžener M. Živic se je jedini protivil predlogu ter ga s tehtnimi razlogi pobijal. Le škoda, da se mu ni pridružil nobeden izmej drugih odbornikov. Pri tej priliki se je očitno pokazala vsa vladna po-gumnost! Ko je g. Živic govoril zoper ustanovitev laškega učiteljišča v Trstu, kazal je tudi na c. kr. učiteljišče v bližnjem Kopru. Poleg tega bilo bi novo ustanovljeno v Trstu popolnem odveč, kajti Koprsko ima poleg slovenskega in hrvatskega oddelka tudi laški oddelek. Ko bi uravnava tega laškega oddelka Italijanom ne bila po volji, lahko se mestni zbor Tržaški pritoži pri vladi ter jo naprosi, da bi učni načrt laškega oddelka v Kopru nekoliko prenaredila. Sedaj se v zboru vsuje toča — ne na Živica, ampak na c. kr. učiteljišče v Kopru. Naučni minister Tržaški, glasoviti Mojzes Luzzato, sin izvoljenega ljudstva — kar čitatelj že iz imena lahko sklepa — ustane in začne udrihati po c. kr. učiteljišči v Kopru. Celo neki dopis v „Neue Freic Presse" o c. kr. učiteljišči je klical na pomoč, da bi le mogel blata dovolj debelo nakidati na rečeno učiteljišče. Nikdo naj ne misli, da se je v zaprti sobi, v zasebni družbi tako govorilo in ropotalo, tako strastno udrihalo po zakonito ustanovljenem c. kr. učiteljišči v Kopru. Godilo se je to v javni seji, v pričo c. kr. zastopnika, v pričo c. kr. nainestniškega sovetnika (po imenu) grofa Giovaneliija. V Ljubljani bili bi v takeio slučaji zbor zaključili, će ne celo razpustili, a Nse drugače c. kr. vlada postopa nasproti Lahom v Tržaškem mestnem zboru. C. kr. vladni zastopnik imel je kar j<-zik zavezan, kar črhnil ni, ko je bila vender njegova dolžnost očitno prosvedovati zoper toli neosnovano grajanje c. kr. zavoda in ga braniti. Posledice prepuščamo razumnemu čitatelju; kratko-vidneži jih pač ne bodo znali izvajati ter bodo v bodoče, pri novih volitvah v spomladi, znova par ordre — glasove lovili za konservativne maineluke, ki pa slovenski narodnosti neso nič manj sovražni nego najbolj napeti irredentovci. — Radovedni smo le, ali bode vlada pustila, da bi Labi v mestu ustanovili novo gnezdo, v katerem se bi imeli izključno laški tiči valiti. Mogoče je vse — troške pa bodemo plačevali tudi vsi in Slovenci poleg tega še trpeli, da bodo ti z laško napetostjo navdihnem učitelji trpinčili in morili slovensko narodnost. Zadnjič sem bil omenil, da one zakonske določbe o ustanovljcnji tujih šol nikakor neso jasne in trdne, kar se najočitnejše kaže že v tem, da se vlada sama nikakor n<>če opirati nanje nasproti Lahom v Trstu in v Istri. Vprašal sem bil, zakaj c. kr. vlada v Trstu ne prisili mestnega zbora, da bi Nemcem in Slovencem ustanovil nemške in slovenske ljudske šole ! Zakaj se vender vlada za priljubljene jej Nemce v Trstu ne potegne ter ne prisili mestni zbor, da bi jim moral ustanoviti ljudsko šolo za dečke in deklice V Zakaj vendar c. kr. vlada na lastne stroške to je z denarjem vseh davkoplačevalcev tej peščici Nemcev uzdržuje tu v Trstu toli U%Z dragi ljudski šoli? Glejte vlada vzdržuje deško nemško ljudsko šolo v lastnem poslopji in slednje poddruž-nico v drugem delu mesta v najeti hiši. Za to šolo potrosi le glede na učiteljsko osobje sedaj 20.G-40 goldinarjev; razen tega plačuje za poddružnico v tuji hiši le najemnine nad i;0O0 goldinarjev. Za učiteljice dekliške šole potrosi leto in dan sedaj 10.800 goldinarjev. K tem svotam bi^ morali prištevati še troske za kurjavo, snaženje itd. skratka tako imenovano povprečino. Lahko se reče, da vlada za j nemški ljudski šoli v Trstu (pri sedanjih vzpored- i nicah) potrosi leto in dan okoli 35.000 goldinarjev! j Ta števila pač za se najočitnejše govore, da jim j ni treba ničesar pristavljati in jih nikakor pojasno- | vati. Zakaj pa skrbna c. kr. vlada tudi nam Slo-vencem ne ustanovi slovenskih ljudskih šol v mestu? i Saj tudi mi davke plačujemo! saj so tudi za nas J iste ustavne pravice! Kes, da naše dalekovidno po-litično društvo „Edinost" je bilo izpozabilo, nabirati j date, koliko za šolo godnih otrok imamo Slovenci v mestu. Ono ogromno število slovenskih starišev ne zadostu e zakonitim terjatvam, seveda le v tem slučaji ne, ko bi se pravica imela priznavati Slovencem. Društvu Edinosti bi pisatelj teh vrstic lahko pokazal, kako bi onej pomanjkljivosti brez vseh sitnosti in brez vseh troškov pomoglo, ko bi statistični podatki zadnjega ljudskega štetja bili bolj zanesljivi. A vsak razumnik v Trstu dohro ve, kako so Lahi delali pri omenjenem ljudskem štetji. V Trstu so nas Slovencev kar mnogo tisoč požrli. In vlada je vse to pripuščavala, odobravala, priznavala 1 To sleparijo je celo podpirala z nova vpeljanim obče-valnun jezikom. Zato so nam toli neugodni oni nezanesljivi statistični podatki. A društvo „Ediuost" vedelo se bode gotovo tudi tukaj i omagati ter izkazati velikansko število slovenskih za šolo godnih otrok, ki se pa sedaj v laških mestnih šolah le po-lahujejo ali pa v vladnih nemških učilnicah le po-neničujejo. VladA bode nam Slovencem kaj ugodnega napravila! Iz zanesljivega vira sem izvedel, da se ista c. kr. primorska vlada protivi z rokami in nogami, ko so rodoljubi sprožili, da bi se v e. kr. srednjih šolah v Trstu (zlasti na gimnaziji) uravnal in primerno razvil pouk materinskega jezika (slovenščine). Pri tem vprašanji bi c. kr. vlada pač lahko brez najmanjše sitnosti zadostila toli pohlevnim in opra-slovenskim. To bode sedaj gotovo na praporu zapisano popolno narodno ravnopravnost, kije po slovesno oklicani ustavi tudi slovenskemu narodu zagotovljena. Na sadu izpoznavarao drevo. In kdor ni slep in gluh, zmotril se ji' že doslej lehko, koliko imamo pričakovati od najhujših načelnih nasprotnikov našega naroda. vičenim zahtevam storila, ker ima Ruščina kot občni slovanski slovstveni jezik. Znani profesor Lamanskij imel je „ v Peterbur-skem slavjauskem blagotvoriteljnein obščestvu" govor o nalogih tega društva. Posebno zanimiv je bil oni del tega govora, ki se tiče važnosti ruščine za vse Slovane in ki slove: „Jedna glavnih nalog „Slavjanskega obščestva" je razširjenje ruskih knjig po neruskih slovanskih deželah. Seznavanje zapadnih Slovanov z rusko slovesnostjo, razširjenje ruskega jezika mej izobraženimi razredi bilo je že večkrat povod raznim razgovorom in razpravam. Pri tem se je navadno raz-govar alo o vprašanji, je li mogoče za Slovane jedinstvo slovstvenega jezika in ali je potreben za nje občni diplomatiški organ za vzajemno obči nje in razumi jenje, ali naj jim v to služi kak neslovan-ski jezik, n. pr. francoski, nemški, ali naj jih pa zjcdini ruščina, kakor je zjcdinila visokonemščina literarno Nemce, toskanščina pa Italijane? In pri nas v Rusiji, v zapadnih slovanskih zemljah rešuje se, kakor je znano, to vprašanje različno. Jedni na primer mislijo, da bi literarno zjedinenje Slovanov s pomočjo ruščine bilo jako lepo in možno, ter to moramo le želeti. Drugi mislijo, da bi to bilo lepo in ter bi bilo želeti, da se pa ne da uresničiti. Tretji pa pravijo, da to ni dobro, ker bi rušilo zares prekrasno in Slovanom priljubljeno načelo ravnopravnosti, in tedaj ni želeti, pa se k sreči tudi ne da izvesti. To tako različno razumljeno vprašanje, vselej vzbujajoče gorečo borbo, je v praktičnem smislu vprašanje bolj ali manj oddaljene bodočnosti, teoretično pa pripada še k nerešenim in odi) rti m vprašanjem. Pa naj bodo že kakorkoli različni nazori o bodočnosti ruskega jezika v slovanskem svetu, ven- dar vam odgovarjajo vsi, kateri poznajo to stvar, da je znanje ruščine v besedi in pismu gromadno napredovalo poslednja desetletja. Še pred petdesetimi leti so bili redko raztreseni ljudje, ki so umeli ruščino mej avstrijskimi in balkanskimi Slovani, pred dvajsetimi leti šteli so se že na desetine; sedaj pa že na tisoče. Ne samo jedna stotina jih dobro govori in piše po ruski; drugi pa dobro govore in razumejo; tretji pa lahko razumejo ustni in pismeni ruski govor. V slovstvenih in inteligentnih krogih vseh zapadno-slovanskih narodnostij smatra se poznanje ruskega jezika in literature za nravstveno in umstveno obligatno, ako se tudi ne zahteva pri državnih izpitih. Potrebnost učebuikov ruskega jezika, ruskih slovarjev, in zgodovin ruske literature vedno narašča. Želeti bi bilo, da bi se izdal popolni zapisnik vseh ruskih učebuikov v različnih slovanskih narečjih, kateri so izšli poslednja dve ali tri desetletja in prevodov ruskih pisateljev ki so izšli posebej ali pa bili natisnem v časopisih. To bi bil res jako koristen in zanimiv katalog. Jasno bi nam bilo v kakih kotih zapadnega slovanskega sveta, na jugu ali na severu je sedaj znano in priljubljeno mnogo ruskih imen, čitajo se z veseljem ruska dela. Vsi, ki so kedaj bili v zapadno-slovanskih deželah, ali imajo zveze I ž njimi, vedo iz Bkušnje, kako tam potrebujejo ru-skih knjig. Res je, da v nekaterih deželah povpra-Sevanje po ruskih knjigah včasih utihne in pada, j pa se zato v drugih baš tedaj povekša. Sploh pa j to povpraševanje oslabeti ne more. Naj kriče, kakor hočejo ne dobro želeči sofisti, prodani pisači in nedobroželjatelji ruskega prosveščenja, kateri bi najraje kakor hitro je mogoče namestili prazne stolice Petorburške Akademije Znanostij z raznimi pri-šlimi in baltiškimi Nemci ali Židi, da bi kričali o propadu ruske znanosti in ruskih vseučilišč, vender je resnica, da ruska znanost in ruska vseučilišča še nikdar neso stala tako visoko, kakor sedaj, četudi še ne stojo na tej visokosti, kakor bi bilo želeti. Ruska znanost začne v resnici cveteti v našoj domovini, ko bode ruska vlada dala le polovico teh vsot, kakor jih dajeta Francija in Nemčija za učene ekspedicije, napravo laboratorijev, kabinetov in klinik kadar prenehajo naši veljavni, uplivni in bogati ljudje na ruske učenjake gledati z zaničljivim nezaupanjem in bodo njim skazovali le del tega zaupanja, katerega skazujejo na zapadu svojim in našim učenjakom, in čislali nalogo naše domače znanosti. I Pa vkljub neugodnim razmeram za razvoj znanosti ■ in višje izobraženosti v Rusiji se vender ruska znanost, katero goje in širijo ruska vseučilišča in drugi višji zavodi naši, vedno razvija in vidno napreduje. Povpraševanje po ruskih knjigah v zapadnih slovanskih deželah mora vedno naraščati in množiti se, a nikakor so ne bode pomanjšalo ali palo. Sem ter tja vpliv nenavadnih dogodkov in posebnih okoliščin spodbuja k izučenju ruskega jezika in slovstva. Potem se pri Slovanih h krutu pokaže za to dovolj energije in veselja. Tako je bilo po slovanskem shodu v Moskvi. Tako je bilo za hercegovskega ustanka srbske in bolgarske vojne. Ni treba baŠ proroškega duha, ne posebne bistroumnosti, da bi videli, da bosti dve ali tri take okoliščine, spodbujajoče k učenju ruščine prig idile se v 1885. 1. (Daljo pri h. i Polil iči s i razgled. X .. t i aiije dežele. V Ljubljani 4. februvarja. ,. Politik" misli, da je nemogoče, da bi vlada hotela na račun večine !ili» zbornica vsprejela je izredni budget pomorskega ministerstva. — Soubovranov predlog, da se prodajo državne železnice se je zavrgel. — Pariški mestni zbor se je v petek posvetoval o jako radikalnem predlogu Vaillanta, kako naj bi se odstranila delavska kriza. Izročil je ta predlog posebnemu odseku v pretres. Samo odstavek 4, da se osnuje stalna delavska komisija je takoj v plenumu vsprejel, odstavek G, da se razdeli aO mili« jonov frankov mej Pariške delavske zadruge pa zavrgel. ItVmšItl državni zbor bode do Velike noči končal svoje zasedanje. Poslanci pa tudi vladni krogi žele, fla se zasedanje dalje ne raztegne. Kei pa ima zbor še precej stvari rešiti in mej njimi nekatere velike važnosti, se zborovanje ne bode smelo nič pretrgati. Na pruski deželni zbor se ne bode moglo nič ozirati, četudi sedaj zboruje in je več državnih poslancev tudi v deželnem zboru Državnozborska komisija za protivsovanje predloge o subvencijoniranej parniškej vožnji je pri drugem branji zavrgla airiško, indijsko in avstralijsko progo ter vsprejela le vzhod-njoazijsko. Na to so izjavili konservativci, da jim je samo poslednja proga premalo, ter bodo rajši glasovali proti vsemu temu zakonu pri končnem gl i-BOVanji v komisiji, da si obdrže potem popolno svobodo v zboru saincm. Svobodnjaki pa sedaj izjavijo, da njim je pa še ta proga preveč ter bodo glasovali tudi proti vsemu zakonu. Nasledek tega je bil, da je komisija pri končnem glasovanji zavrgla zakon o subvencijoniranej parniškej vožnji s 14 proti 7 glasom. v%frl«)ka konferenca je vspreje a pogoje za prisvojenje novih ozemelj v Afriki, kakor jih je določila komisija. — Sedaj je konferenca končala svoje delo. Samo oblika, katero naj bi dala svojim sklepom, še ni določena. Ne ve se, ali bi se jim dala oblika pogodbe, ali pa kake izjave. O tem pa konferenca ni še mogla sklepati, kajti severnoameriški odposlanik je izjavil, da o tem še nema nikakih instrukcij od svoje vlade. Ker vidi Turčija, da so se pod angleško upravo zboljšale razmere na otoku Cypern, hoče povišati davek, katerega jej plačuje ta otok. Dozdaj je znašal ta davek 114.G50 turških funtov, sedaj bi ga pa povekšala na 180 funtov sterlingov. Ne ve se pa, ali bode angleška vlada v to privolila. Kakor novejša poročila iz Kitaja javljajo, bode hud boj mej Francijo in KJlafom. V Pekingu ima vojna stranka ves upliv, kar se da sklepati iz tega, da sta bivša guvernerja viinnanski in quang-siski obsojena na smrt, ker nesta zabranila Fran- Dalje v prilogi. ~WR ..) Priloga „Rlnvenskemn Narodu" St. 27. 4. februvarja 1885. cozom posesti Bae-Ninha. Li-Hung-Tchang in Tso-Tsung-Tang Rta pa tudi ostro kaznovana, ker sta se potegovala za obsojena guvernerja. Tehang-Peeluna so poklicali v Peking in ga degradovali, ker ni do- ! voli pogumno branil Fu-Čeva. — Kakor brzojavlja j admiral Courbet i/ Ko-Lungn, je 25. januvarja 1500 ; Francozov s 4 topovi prisvojilo si več sovražnikovih j utrdb. V tem boji so Francozi zgubili 9 mrtvih in j 53 ranjenih. Angleški trgovski minister je na nekem shodu govoril o siidan»Uem vprašanji. Rekel je, da nikdo bolj ne želi. kakor angleška vlada konec prelivanja krvi v Sudanu. Čast Anglije pa ni dopuščala, da bi Gordona in tamošnje egiptovske garni-zije prepustili svojej osodi. Ko pa bode rešen Gor-don in egiptovske garnizije, bode pa Anglija prepustila Sudan Sudancem, naj si sami izbero državno obliko in volijo domačega vladarja. Dopi 1SI. I v. fpjorlce 1. febr. [Izv. dop.] V četrtek '20. in. m. zborovalo je v Gorici katoliško politično društvo za Goriško „Circolo cattolico". To društvo, ki obstoji že več let in sloni na strogo verski podlagi, ni bilo do sedaj posebno plodonosno, sem ter tja priredilo je o posebnih prilikah kakšno slavnost in besedo, sicer prepuščalo pa je politično polje nasprotnikom brez boja. Zdi se, da so se merodajne osebe prepričale, da je to v veliko kvar katoliški cerkvi, ter da se bo to zanaprej predrugačilo. Pozvalo je letos k občnemu zboru tudi Slovence s slovenskimi povabili in voljeni so v odbor možje obeh narodnosti, od katerih pričakujemo uspešnega dela za mesto in deželo. Zjedinjeni Slovenci in konservativni Italijani imajo v mestu in na deželi tako ogromno večino za soboj, da bi „Corrierovcem" in liberalnim Lahom v kratkem lehko sapo zaprli. Gospodovali bi lahko v deželnem zboru, v trgovinski zbornici, v mestnem starejšinstvu itd. Seveda, tako naglo ne bo mogoče odtrgati liberalcem dosedanjih pozicij. Toda pri resni volji in vztrajnem delovanji dospemo vender le v primerno kratkem času do cilja. Mi Slovenci pozdravljamo z veseljem ta korak goriških konservativcev in jih bomo po moči pod-. pirali, od njih zahtevamo jedino le pravico in jed nakop ravnost v narodnem o z i r u , in nad tem se ne more vender noben človek spodtikati. Isti dan zbralo se je pri Itebku na Goričici lepo število, — blizu 50 — odličnjakov iz Vipavske doline z namenom, da bi v družbi našega pesnika S. Gregorčiča nekoliko veselih ur preživeli. Vabil za to ni nikdo razpošiljal, aranžeriev za ta shod ni ni bilo nikjer, le sem ter tja je drug druzemu na uho pošepetal, da namerava prirediti nivedeni dan mnogo duhovnih, učiteljev, županov in drugih veljakov iz Vipavske doline pri Itebku kosilo, h kateremu pride — tako se je govorilo — tudi naš slavni pesnik Gregorčič. To je zadostovalo, prišli so od P r v a č i n c in Š e m p a s a do II u b 1 j a skoro vsi duhovniki (17), skoraj vsi učitelji, več županov in druzih odličnjakov, celo nekatere gospode iz Gorice smo videli mej njimi. Ta shod spremenil se je sam ob sebi v priprosto a jako presrčno ovacijo našemu pesniku. Videlo se nam je, kakor da bi bila navzočnost slavnega pesnika pomnožila — ako je to sploh še mogoče — navdušenje do njega, vsakemu se je bralo na obrazu, kako se raduje teh ur, katere je v njegovi družbi preživel, vsak bi bil rad pokazal in povedal, kako spoštuje moža, na katerega jo vsa Slovenija ponosna. Pri obedu izbran je bil Kriški župnik, ljubezniv, prijazen, odkritosrčen gospod in pravi duhovnik, stoloravnateljem, kateri je svojo nalogo spretno rešil, ter nam podal prav dobrih dovtipov in šaljivih opazek. — Kolo napitnie pričel je prvi Stanjelski duhovnik g. Klobovs, proslavljajoč navzoč-nega pesnika, a zatem sledila je napitnica napitnici, da nam ni mogočo vseh navesti. NaS Širne je večkrat poprijel besedo, bodisi da je odgovarjal na prejšnje napitnice, bodisi da je sam napravil napitnico, a vse, kar je govoril — in govoril je mnogo in lepo — b i 1 o j e v vezani besedi in krasni obliki, vse jako duhovito in okolnosti primerno, verze je kar iz rokava izsipal. Zal da ni bilo nobenega stenografa, ki bi bil vse zapisal. Da se je v prvi vrsti napilo našemu presvetlemu cesarju in očetu papežu, je ob sebi razumljivo, saj Slovenec se vedno in povsod svojih dobrotnikov spominja in je dober Avstrijec in dober katoličan. Izboren septet iz domovino slovenskih Čehov, Prvačino, kjer je vsak rojen pevce in godec, raz-veselje -1 nas je vmes z lepimi in jako precizno izvajanimi pesnimi, da snio se teško ločili iz Rebkove krčme, kjer so nam z jedili in pijačo izvrstno postregli. Lep, nepozabljiv je bil za vse deležnike dan 20. januvarja! Iz Tr«*t« 1. svečana. [Izv. dop.] (Laška napetost. Odličen rodoljub.) Res čudna je omika naših Italijanov ! Ker je zadnjič narodno slovensko društvo napravilo veselico v dvorani sredi Ros-etijevega vrta, penijo se kar od jeze naši Lahon-čiči. Prvi se je „Impertinente", glasilo napetih Ita -lijanov v našem mestnem zboru spravil nad velikansko hudodelstvo, da smo se upali očitno pokazati ter celo slovensko zastavo razpeli. Enako se jezi ,,Šalabarda", italijanski list, jednakoga duha ter se ne more dosta načuditi, da se slovensko društvo razveseljuje na mestu, kjer je imeniten Tržaški učenjak laški Rosseti bival in preiskava! in spisa-val zgodovino izključno laškega Trsta ! Joj, joj! kaka pregreha, da nam je lastnik za drage denarje bil p opustil dvorano in vrt. Pač nas bi radi potopili v žlici vode — a varujejo naj se ti irredentarji, da jih mi Slovani jedenkrat ne poženemo v morje! Minoli teden smo pokopali pobožnega rodoljuba Mat. Urbančića, bogatega tukajšnjega posestnika. Mož je bil rodom s Tolminskega ter je doživel 72 let. Pri zadnjem sprehodu v novi luki, kamor so ga bili sprelepi topli dnevi izvabili, bil se je ponesrečil. Zgrabila ga je bila božjast, tako da so ga morali domov prinesti, kjer je kmalu potem izdihnil svojo blago dušo. In res blago dušo je imel ranjki, ki je v oporoki izmed svojih hiš jedno hišo zapustil škofijskemu odgojevališču dijakov tukajšnje državne gimnazije, ravno onemu odgojevališču, za katero je ranjki škof Dobrila živel in delal pa nabiral vse svoje življenje. In vender se bi sedaj drugi poklicani in nepoklicani radi s tem odgoje-vališčem proslavljali! Bog nam daj še nekaj takih radodarnih podpirateljev! Ganiti se je treba — in bogati Trst ima dovolj bogatinov, ki bi o pravem času in od pravih ljudi opominjani lehko še mnogo storili za rečeni zavod. Slava in večnaja pamet blagemu M. TJrbančiču! 1/. Ifettkolailtcjpa okraja 30. januvarja. [Izv. dop.] Razni časniki prinašajo vesti o debelem snegu, da so tu in tam pota in sploh komunikacije za nekoliko časa /.aprečene bile, a pri nas se v tej zadevi ne moremo pritožiti, kaiti gosp. Matija Hočevar kot načelnik cestnega odbora potrudil se je, da se je sneg nemudoma po vseh ce stah odkidal, in tako v tem oziru ni bila komunikacija zaprečena. Pa kaj basni ako se je gosp načelnik našega cestnega odbora toliko trudil in prizadeval, če pa sosedni okraji svoje dolžnosti no store . Na primer v okraji Velikolaškem do meje Za-tiškega okraja, nad Krko je takoj bila cesta raz-kidana. Zatiški okrajni cestni odbor pa se ne gane , ravno tako o .čina Krška ne. Ali to pristoja de-našnjemu času, da od Krke do Zdenske vasi že tri cele tedne ni nikakšnega popotnika s sanjkatni zaradi debelega snega Okrajni cestni odbor Zatiški, občinsko pred • stojništvo Krška spi že cele tri tedne. Lep red ! I'. C rumu V|.a '20. januvarja. [Izv. dop.] Že dolgo ni bilo nič poročil iz našega kraja, dovolite da jaz rečem jedno ali dve, ker so vas bogme, stari dopisovalci zapustili. Sicer pri nas tudi ni toliko zanimivih novost j kot pri vas, kjer marsikateri žalujejo za izgubljenim denarjem, vendar so i tu nekoji v skrbeh za novce, ki so šli z onim Vašim velikim prijatelj" m ki se je sam obsodil v smrt. Odkar je odšel isti gospod, je tudi večji mir v našem kraji, premda ne spimo ravno nedelavno spanje. Naša Čitalnica skuša po m >gočnosti ustreči vsem članom. Naročila si je več časopisov in njene veselice nas opominjajo na njen cvet v prošlih letih. V slovenskem uradnem dnevniku bile so ob času pohvaljene neke gospe i gospodičine, koje so si za te veselice stekle gotovo dosti zaslug, a vidi se mi, da so se nekoje pozabile bodisi hoteč ali ne-hoteč. Med temi požrtovalnimi gospodičinami mi je pred vsem omenili Ivanke Sprajcujeve, ki nas je pri treh igrah razveseljevala z izbornim svojim igranjem. Upamo, da ni bilo zadnjikrat; le tako dalje ! Kakor se nam je razglasilo čaka nas ta predpust še sijajni ples v dan l. februvarja i maskerada 15. istega meseca. Spodobilo bi se, da nam si. odbor na Vodnikovo tudi preskrbi vsaj kak govor o prvem našem pesniku. Tukajšni bedi hoče odpomoči nova ustanovljena, potrjena hranilnica. Želimo, da skoro petne svoje delovanje, kajti čujem, da bode izposojevala novce po 7°/,, kar bode našemu kraju velika dobrota, kajti tu jemljejo po 10 °/0, da i do 5*°/0 in niti jedna bližnja hranilnica ne more se v tem oziru hvaliti. O naši dolenjski železnici je zadnji »as vse potihnilo, morda ker je deželni poslanec naših mest odšel v Beč. Čitali pa srao nekaj o Kamniški železnici, mi jo Kainničanom privoščimo, no to stoji, da je naša deset potov potrebneja. Sedaj hodi pošta iz Kočevja do nas in privaža nam nekoje stvari tudi iz Ljubljane, samo novine hodijo nam še vedno čez Metliko. Ker so zadnji čas na Vagenšperku bili hudi zameti, dobivali smo vse novosti navadno čez dva dni, torej — staro novine. Nam bi bolj ugajalo, da imamo naravnostno poštno zvezo čez Kočevje v Ljubljano, ne pa črto Kočevje-Rakek-Ljubljana. Morda bi kaka prošnja mesta in bližnjih občin pomagala k temu. V prvih svojih pričetkih imela se je leposlovna slovenska knjiga boriti z mnogoštevilnimi nasprotniki, ki so pri vsaki priliki prerešetavali, koliko je polt-nosti, nekeršanskega mišljenja in druge take pan-teistične ornamentike v tem ali onem leposlovnem spisu. Ali ti prvi viharji so kmalu utihnili! Z jedne strani so kršanski lepoumniki, ki so radi poltnosti obsojali našo leposlovno knjigo, sami sprevideli, da so ravno oni s svojimi kritikami najbolj pri pomogli, da je mladina, kojo so pred ,,strupom" obvarovati hoteli, toliko pridnejše prebirala obsojene leposlovne proizvode! Z druge strani pa je končno tudi mej nami Slovenci moralo prodreti prepričanje, da se pri leposlovji ne sme in ne more rabiti tisto kritično merilo, koje se rabi tedaj, če se piše kritika o ti ali oni molitveni knjigi. Ako bi se po tem merilu pretehtavala kralja Salomona „visoka pesen", ali pa Petrarkovi zaljubljeni soneti, ali še celo poštenega našega Vodnika poezije, dalo bi se brez velikega truda dokazati, da so ti pesniki bili največji grešniki, na katere je kedaj božje solnce sijalo! Ravnokar pa se je dvignil kritik, ki jo prehodil vse pota našega leposlovja, ter gledal povsod samo — malikovalce in panteiste. S svojimi neslanostmi napolnil je ušesa slovenskemu občinstvu, ter dokazoval z besedami, da je vse strupeno, kar poganja na našem leposlovnem polji. Držal se je mož vodila, ki ga v „Faustu" oznanuje kruljevi Meristofel : „Im Gunzon — haltot Euch ari VVorto! Dann tfoht lin- dureb Uio siclioro 1'forte Zum Tempol der (Je\v:s ttiott dri! Flegmatik bi se nasproti početju nepoklicanega novega kritika to'ažil z besedami Ben Akibo, da smo vse to že jedenkrat mej Slovenci — in sicer brez vsake škode — doživeli! To se bode tudi sedaj zgodilo! Dr. Mahniča kritika zginila bode brez nasledkov z literarnega slovenskega obnebja, kakor zgine na nebu črni oblak, ki ga prepodi ostra sipa še prej, nego je razsul ostro točo po plodnih njivah ! To je tako gotovo, kakor gotovo je bil Pe-trarca duhovnik katoliške cerkve! A živel je že v času od 1304. do 1374. leta! Zavračati kritika nenaravne trditve, dokazovati, da je kritika vsakemu svobodna, a da mora vzlic temu pametna in logična biti, bilo bi v tem slučaji brez dvojbe brezuspešno in nepotrebno. Dr. Mahnič ravna se ravno po izreku znanega francoskega diplomata, ki je hotel z jedno samo pisano besedo tistega, ki jo je zapisal, na vislice spraviti! Koliko lažje je na duševna vešala obešati pisatelje, ki so pisali po celo knjigo besed! Take kritične šale se same obsojajo! Ali z druzega ozira jo stvar nevarnejša, kot je videti prvi hip! Najnovejšega slovenskega kritika ostra obsodba obrača se v prvi vrsti proti pesniku, ki ga je podaril slovenskemu narodu duhovski stan. In če se bodo nekdaj tehtale obilne zasluge tega stanu za naš narod, ne bode najmanjša ta, da je v njegovi sredi nastopil pesnik — Simon Gregorčič, o katerem so sme trditi, da ima čisto dušo, kakor je čisto zorno jutro mlade spomladi, pesnik, ki je pel pesni, ki dosedaj še nikogar pohujšale neso. če se ni hotel sam in nalašč pohujšati ! Proti tonni pesniku obrača se neopravičeni — da ne rabimo Ostrejšega izraza — naskok Mahnič.ev. ličnica je, da se vsled tega naskoka vrednost in cena Gregorčičevih del niti za las spremenila nesta. Kar je zlato ostane zlat6, če ga profesorji še tako prelivajo na filozotičnih svojih ognjiščih! Kdor pa po/na pesnika gorečo ljubezen do stanu, kojemu se je posvetil, kdor pozna njegovo prekipečo vernost in resnično pobožnost, ta ve, da se je bati, da bi Simon Gregorčič ne omagal pod trnjevim vencem, ki ga mu lastni stan pritiska na glavo, in da bi ne zakopal bliščečega talenta, kojega mu je Bog položil v trpeče srce, njemu, pesniku v žalost, slovenskemu rodu pa v veliko veselje! Bati se je tedaj, da bi Simon Gregorčič pri teh napadih, ki se sedaj zistematično ponavljajo dan za dnevom ne zgubil ljubezni do pesniškega delovanja. To pa bi bila velika nesreča za ubogi nas narod! V tem je obsežena jedina nevarnost dr. Mahničevega nastopa in ravno zategadelj obsojamo najnovejše kritikovanje gospoda profesorja z vso vstrajnostjo in odločnostjo. Napadenega pesnika pa spominjamo na besede svetega pisma, da ni vsak, kdor klicev, gospod! gospod ! v resnici pobožen! Kakor je življenje od Boga, isto tako je od Boga tudi dar poezije! Komur ga je stvarnik podelil, naj ga prosto razvija, sicer se pregreši — proti svojemu stvarniku! Zatorej upamo, da nam slana neslanega kritikovanja ne bode zamorila cvetja v pesnikovem vrtu ! V Ljubljani, dne 31. januvarja 1885. Člani literarno-zabav nega večera. Domače stvari. — (Presvitli cesar) podaril je prostovoljni požarni brambi v Bizaviku 00 gold. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi listka „Pred pustne slike." Zaplenbe te bi ne bili pričakovali, neljuba bila nam je pa zlasti zaradi tega, ker naši naročniki itak že dva dni neso nobenega lista dobili. Današnjej številki dodali smo dve strani priloge. — (Konfiskacija.) ,,Slovana" 3. številka z dne 1. t. m. zaplenila je c. kr. deželna vlada zaradi kratke notice o vladiki Strossmayer-ji, v kate-rej je bil govor o spletkah, ki se snujejo proti „prvemu Jugoslovanu". — Uredništvo ,,Slovana" bode prihodnjo številko za dve poli pomnožilo, tako da bode imela 4. številka vsega vkupe štiri pole. — (Imenovanje.) Vladni kancelist g. Andrej Kr aner imenovan je vladnim tajnikom, poštni akcesist g. Adolf Rohrman pa vladnim kanclistom. — (Slovstveno zabavni večer.) Preteklo soboto bila je udeležba jako živahna. Okolu 45 gospodov prišlo je na zabavni večer. Predsedoval je sprva stavbeni svetnik g. Fr. Po to čn ik , potem pa dež. tajnik M. K reč. Berilo imel je g. Bru-net, ki nam je jako živo risal slikovitost Solčave ter vmes upletel lepo narodno pripovedko, kako je „Igla" navstala. Njegovo berilo je bilo jako pohvalno vsprejeto in želeti bi bilo, da bi jednaeih beril bilo še več. G. dr. Tavčar prečital je potem izjavo proti neosnovanim napadom na pesnika Gregorčiča. Vsi člani vsprejeli so z navdušenimi dobro-khci to izjavo, katero priobčimo danes na drugem mestu. Fond za potovanje pevcev v Prago se je v ta večer zdatno pomnožil. Darovali so: dr. Tavčar, J. Vilhar, dr. Stor po 10 gold., «. . Hribar, Kreč, in Prosenec po 5 gold., posebe pa se je nabralo 5 gold. vkupe 50 gold. — (Zabavna kronika.) „Vodnikov ples" v naši Čitalnici bil je tudi letos izredno sijajen. Število plesalcev bilo je sicer nekoliko pičleje nego druga leta — plesalo je blizu fiO parov, — a ples odlikoval se je po bogatih in elegantnih opravah lepega spola, po izrednej živahnosti in vztrajnosti, tako da smelo trdimo, da je bil „Vodnikov ples" najleoša veselica mej vsemi, kar jih je bilo ta predpust. Mej dostojanstveniki na Vodnikovem plesu imenovati nam je: deželnega predsednika barona W i n k 1 e r j a in deželnega glavarja grofa T h u r n a. Šišenska Čitalnica imela je pred včeraj v Kosler-jevi pivovarni svojo slavnostno Vodnikovo besedo s plesom. Prostori bili so vsi prenapolnjeni, vse točke sporeda jako dobre, posebno vrlo sejeobnesel „NaS mešani zbor" (Stegnar). V burki ,.Krojač Fips" pa je gosp. Kajzel prouzročll toliko smehu, da smo bili v zadregi, koga bi bolj opazovali, Fipsa ali pa smijoče Občinstvo. Po besedi bil je živahen ples, - trajajoč do jutra. Vsa veselica bila je prav lepa in jako točno prirejena. Pevsko del. društvo „S I a v e c" imelo je predsinočnem v čitalnični restavraciji svoj „Venček". Prostori bili so jako polni, zabave bilo je mnogo in deležniki te veselice so polni hvale. — (Vabilo k LXVI. odborovi skupščini „Ma t i c e S lo ven s k e") v soboto 14. februvarja 1885. 1. ob 5. uri zvečer v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika LXV. odborove seje. 2. Naznanila prvo-sodstva. 3. Poročilo tajnikovo. 4. Poročilo književnega odseka. 5. Poročilo gospodarskega odseka o računskih sklepih za 1883. in 1884. 1., o proračunu za 1885. 1. in o društvenoj bilanci. ii. Pretresanje tajnikovega poročila ob odborovem delovanji od 1. novembra 1883.1. do 31. januvarja 1885.1. 7. Posamezni nasveti. — (Občina Bled) imenovala je g. Karola Lucknianna častnim občanom. — (Umrl) je g. Dragotin Terjašek, kaplan v Šmartinu na Paki v 62. letu svoje dobe. It I. P. — (Umrl) je dne 30. januvarja 1.1. po kratke j bolezni gospod Josip Pauser, posestnik in c. kr. poštar v Dolenji Vasi pri Ribnici, v 73. letu svoje starosti. Lahka inu zemlja! — Dne 27. m. m umrl je v Dečivasi v Žužemberškem okraji bivši gozdar Cobelsberško graščine. Doživel je visoko starost, 07 let Njegova za tri leta starejša sestra je še popolnem čvrsta. — Pokojnega dr. Koce lij a otroka umrla sta pretekle praznike. Sinek v nedeljo, hčerka pa predvčeraj, oba za davico. — („Dolenjskih Novic:<) došla nam je 3. številka. Vsebina jo toli mnogovrstna in tako po domače pisana, da bode najpriprosteji človek, ako le čitati zna, v tem listu našel dosti pouka in zabave. Prekoristno bi bilo, da se „ Dolenjske Novice" udomačijo in pridobe prav veliko naročnikov. — (Iz srednje Istre.) Kako z nad o c. k r. poštni uradniki zemljopis! Časopisi, koji imajo napis — „Istra, via Divača" in še po vrhu seveda natančni) tiskano zadnjo pošto, pošiljajo se navadno kar v Dalmacijo, od koder se še le čez 8 dolgih dnij čez P ulj vračajo na omenjeni kraj, ko je kaka usmiljena roka besedo „Istra" šestkrat z modrim svinčnikom podčrtala. Pisatelj teh vrstic dobil je nek časopis, koji je imel naslov natančno tiskan, že večkrat iz necega Castelnuova v Dalmaciji čez 8 dnij, akopram prihaja omenjeni časopis iz severnih krajev avstr. države. Želeti bi bilo, da se omenjeni uradniki bolj pazno ozirajo na naslove, da se no gode taki neredi. „Istran". — (V hranilnico kranjsko) uložilo je pretekli mesec 1878 strank 413.504 gld., izplačalo pa se je 2000 strankam 276.309 gld. 31 kr — (Tatvina.) Neki tovarniški delavki ukrala je znana vlačuga hrauilnično knjižico ter na knjižico v hranilnici vzela uloženih 100 gld., z denarjem pa pobegnila iz Ljubljane. — (Za notranjo opravo dvoran „Na-rodnega doma" v Rudolf o vem) blagovolili so darovati v teku meseca januvarja t. 1. preč. gosp. F. S. Tire, kapitular benediktinskega samostana v Št. Pavlu na Koroškem, 5 gld., gosp. Viljem Pfei-fer, državni in deželni poslanec, župan na Krškem, 5 gld., g. prof. Šukljo 1 gld. Vsem darovateljem izreka najtoplejšo zahvalo odbor. — („Hrvatski Sokol") imel je v preteklem letu 10 častnih članov, 45 ustanovnikov, 542 podpornih, 356 izvršujočih članov in 10 predtelo-vadcev, vkupe 0 6 1 članov. Društvenega premoženja je 57.473, dolgov pa — 47.486 gld., torej čistega premoženja 9989 gl. Čestitamo bratom Hrvatom na tem lepem napredku, ki naj bi bil našim krogom v spodbujo. — (Vabilo) k veselici, katero priredi „Narodno kmetijsko društvo" v D u to vi j ah dne 8. februvarja 1885 1. v prostorih g. Ant. Stoka. — Spored: 1. vor. — 2. Petje; poj o domači pevci. — 3. Petje kraškega kvarteta. — 4. Petje; domači pevci. — 5. Petje; kraški kvartet. — G. Igra. — 7. Petje; domači pevci. — 8. Tombola. — 9. Ples. — Začetek ob 6 Vi uri zvečer. — Vstopnina k besedi za osobo 20 kr. Vstopnina k plesu za osobo 50 kr. Listek za tombolo 20 kr. Za tombolo so pripravljeni 4 dobitki. —■ Pri plesu svira dobra domača godba s pomočjo druzih Izvežbanih godcev. — (Puljska Čitalnica) priredi 7. t. m. v spomin Valentinu Vodniku v prostorih restavracije „Apollo" besedo s plesom. Program: 1. Naprej, svira godea. 2. Slovan, moški zbor. 3. Slavnostni govor. 4. TJ boj, moški zbor. 5. deklamacija, Domovini, fi. Kje doni je moj, sv ra godba. 7. Jadransko morje, ninski zbor. 8. Oj banovci, svira godba. !>. Gluh mora biti, burka v 1 dejanji. 10. Ples. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Vabilo k slovesnosti), katero priredi ,,Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici" v spomin Val. Vodnika v soboto, dne 7. februvarja t. 1. v restavraciji Diehorjovi na Travniku, št. 16. Začeteh ob 7l/2. uri zvečer. — I. Beseda. 1. Ouvertura „Graničarji", uglasbil pl. Zajic; svira godba. — 2. V spomin Val. Vodniku; uglasbil Haj-drib ; poje zbor. — 3. Slavnostni govor. — 4. Her-vaticam, uglasbil pl. Zajic; poje zbor. — 5. Val. Vodniku; zložil dr. L. Toman; deklamuje gospdč. I. F. — 6. „Katcri bo?", veseloigra* s petjem v dveh dejanjih. — 7. Srečkanje. Igra se na 16 dobitkov. - 8. ,,Slovankau, četvorka, vgl. I. Strauss; svira godba. - II. Ples. — Pri besedi in pri plesu svira godba c. kr. pešpolka vojvoda Ludovik bavarski. — Vstopnina za osobo 10 kr., številke za srečkanje po 10 kr.; gospodje plesalci, ki dobijo posebna znamenja, po 80 kr. — Vstop je dovoljen udom tega društva in njih družinam, kakor tudi udom drugih slovenskih društev, katera so vabljei a. Ne-udom imenovanih društev ni dovoljen uhod brez vabila. — (Vabilo na veselico), ki jo priredi Čitalnica v Smariji pri Jelšah v dan 8 februvarja t. 1. v dvorani Jagodičevi. — L Beseda. 1. Vilhar: „Domovina", mešani zbor. — 2. Govor. — 3. Igra na klavirji s 4 rokami. — 4. Orožen: „Želje", mešani zbor. — 5. Igra na klavirji s 4 rokami. — 6. dr. G. Ipavic: „Slovence sem", m. zbor. — 7. MSa-rafan" s spremljevanjem na klavirji. — s. Tribnik; „Slavčku". — 9. dr. (i. Ipavic: „V mraku". — II. Ples. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Vstopnina 50 kr., dame oproščene. — Godba domača. — (Za konje rejce.) Plemenski žrebec, vzrejen na graščini pokojnega g. Dragotina Uudeža, prodal se je pretekli teden za 900 gobi. za žreb-čarijo pod Ljubljano. To je najvišja vsota, ki seje do sedaj plačala za domače pleme. — (Šolki obisk v Štajerskoj.) V Štajerskoj bilo je lansko leto 166.»588 za šolo godnih strok, od katerih jih je obiskavalo 147.242 javne ljudske in meščanske, 2154 srednje ali više šole, in G153 zasobne šole. Radi telesne nezrelosti, radi duševne ali telesne nezmožnosti ni hodilo v šolo 3878 otrok. Od normalno zdravih šolskemu obisku podvrženih otrok bilo jih je lani 7261 ali 4-46% brez šolskega pouka. Sicer je pa hodilo v šolo 356 J otrok 4 km. daleč t. j. dalje, nego je po zakonu predpi sano. Telegrami „Slovenskomu Narodu": D Jakovo 4. februvarja. Sinoči na predvečer sedemdesetega rojstnega dne vladike S'ros*-mryer-ja veličastna ovacija meščanstva Djakov-skega. Impozantna baklada s petjem in sviranjem godbe. Navdušenje naroda nepopisno. Dja-kovo sijajno okrašeno. Dunaj 3. februvarja. VčerajScji ples obrtnikov (industricllen) bil najsijajniša veselica te sezone. Redutnedvorane prenapolnjene. Mnogo odličnih osob iz vseh krogov. Ministri Taaffe, Kalnokj, Bylandt, Falkenhavn, Piuo. Cesar se je mrlo prchladil in z: radi tega se odpovedal. Cesarica prišla je vkupe s cesarjevičern in s nadvojvodinjnma Marijo Terezijo in Marijo Imma-culato, z npdvojvodi Ljudevitom Vditorjeui, Ka-rolom Ljudevitom, Alb -echtoni, Viljemom, Rai-nerom. Cesarica, cvetočega lica, nagovorila je vse patronese ter gledala kotil j on, četvorko. Ce-sarjeviču predstavilo se je več obrtnikov. Dvor odšel je s plesa če s pol ure. Novi York 3. febr. Mlada žena, kakor se govori, strežnica v angleški bolnici, ustrelila je včeraj na ulici petkrat z revolverjem v Odo-novana Rosso. Lossa zgrudil se ]c, a ni teško ranjen. Napadovalko so deli v zapor. London 3. febr. (Oficijalno.) Ge eral Earle zašel je v 1. dan t. in. Birri, kr^ero je sovražnik ostavil. Razne vesti. (Razstava Vereščagi no vih slik.) Slavni ruski slikar Vazilij Vereščagin bil je minuli teden na Dunaji ter je na posebno prošnjo Dunajskega občinstva obljubil konci letošnjega leta najbrže meseca novembra v umeteljniškem poslopji naše prestolnice razstaviti svoje najnovejše slike. * (Nov p ar ni k za Bo de ns k o jezero.) Število Bodenskega jezera parnikov se bode v kratkem Zii jednoga pomnožilo. V Kost liškej ladjedelnici namreč stesana avstrijska salonska ladija „Cesar Fran .Josip 1." bo kmalu dodelana. Novi parnik nad-kriloval bode po velikosti, ličnosti, pripravnoj in dra- gocenej opravi vse druge ladije Bodenskega jezera. V dveh mesecih bode delo gotovo, tako da prične prekrasni patnik, kojega stroj iuia loo konjskih močij, za poskušnjo voziti že konci meseca mar-cija t. L * (Potres.) Iz Konstantine se l. t. m. brzo-javlja: Včeraj čutili so v Msili potres, vsled katerega se je 8 arabskih htt podrlo. Ljudij ni nobeden poginil. *( Po tres.) V Valparaizu imeli so 27. m. m. ob Štirih zjutraj dolgo trajajoč močan potres. * (\V ashi ngton ) Krasen in velikansk spomenik v čast Juriju VVashingtonu je že dovršen. OlHisk, postavljen v mestu VVashingtonu je gorostasna piramida, 555 čevljev visoka, tedaj vsekakor najvišja stavbami vesoljnem svetu, ter stane 1,200.000 dolarjev. Velika električna luč vrhu obeliska vitli se kakor mala migljajoča zve/da na nebesu. V rojstni dan VVashingtonov 22. febr. t. 1. vršilo se bode s sve-čanostno blagoslovljenje krasnoga spomen ka. Svečani sprevodi in navdušeni govori, slaveči dejanja slavnega amerikanskoga rodoljuba, poveličevali bodo ta imenitni dan. V sredi obeliska vzidano je mnogo spomenskih kamenov poslanih iz raznih delov sveta in okrašenih z raznovrstnimi napisi. Vsekakor je ta velikan tudi spomenik amerikanske umeteljnosti. * (Dve smrtni obsodbi.) Pred sodiščem v Ogulinu vršila se je 23 m. m. glavna obravnava zoper Rafaela Pievaca, Rafaela Zorič-a in Jandra Kosica zaradi zavratnega umora. Slednja zatoženca spoznali so krivima ter ju obsodili v smrt na vislicah in sicer bode prvi obešen Rafael Zorić, za tem pa Jandro Kosic. Rafael Pievac bil je nekrivim proglašen. * (Biseri srbske kraljice.) Iz Belega-grada se 31. m m. poroča: O poštnej tatvini biserov serbske kraljice Natalije potihnila je sedaj nekoliko občna govorica, odkar se je zvedelo, kako je prešel paket s p< šte. 20. decembra m. 1. nalagali so poštne pošiljatve na poštni voz. Mej drugimi dragocenostim! deli so tuni paket napolnjen z biseri namestu v voz na poštni voz. Mej vožnjo pal je paket na potu s kolodvora v mesto z voza in se razrahljal. Mimo prišli izvošček Josip Mikeš zagleda paket, ogleduje svetle kamenčke, jih pobere, nese domov in drugi dan se napoti k urarju Josipu Aksel-radu prodajat najdene blesteče reči. Ak-olrad ponudi prijatelju za paket 15 cekinov, katere je Mikeš tudi vsprejel. Tako prišli so biseri kraljičini k urarju. Srbski poštni uradnik Jovanovič ni prizadet pri tej poštnej izgubi, a se nahaja radi drugih no-rednostij še v preiskavi. * (Draga zakonska obljuba.) Grof Car-movle (sin lorda Cairnsa) je angleškej gledališčnej igralki Fortescue obljubil, da jo bode vzel /a soprogo, a dano besedo prelomil. Zaradi tega obsodila ga je sodnija, da mora zapuščenej gospici plačati za odškodnino 200.000 mark. Darila za „Narodni Prenesek . . Tržaški „Sokol" daroval in deloma nabral po a- ojih članih . Tfi gld. — kr. 1 niedjitiija .... 1 „ HO „ 2 dinar*.....— „ 70 „ 1'ranjo Lavtižar v Trstu .... .1 .n./. Pamen „ „ .... Balf ,..... Anton Vičic „ „ .... I.v.i Calderaris m n .... Neimenovani „ „ .... Mihovil Horgi „ .... Aleksander Zaloker „ n .... Anton Jurca „ „ .... Fran Cegnar ml. » n .... Pri plen Tržaškega podpornega društva nOminih........... Josip Do/ša, zastopnik hanke „Slavlje* v Središči . . ....... Iz pttš c v gostiln h pri: Aueiiku v Sp. Šnki . 0 gld. 30 kr. Matiji na Z^. Rožniku 4 „ — „ Matijami v Zg. Šiški 1 „ M „ Antlrij Razlag, zastopnik banke „.Slavile" v Hrežicah........ Anton Uršič, zastopnik banko „SUvije" v Št Vidu.......... M. Mnlltj, L'imn. učitelj na Niž. Uralskem P. Novak, prefekt na Dunaju . . . . Uanxa „Slavlja-* v F agi drugo polovico ustavnega doneska....... Jan. Šega, zastopnik banke „Slavije-* v Sodražiei........... Dom". . 13050 gld 64 kr. 77 1 1 1 1 1 1 2 l 8 1 50 HO 50 50 20 20 21 11 n 84 o 1 o 66 »♦ — » 65 it 4 o 48 n 1 o 48 ii 500 ti — n 1 11 Otvorjenje mesnice tik sv. Petra mitnice, „pn Kamnarji". Usojam si naznaniti, da z denašnjim dnem pričnem s klanjem gro-^ej© in se priporočam slav. občinstvu za mnogobrojni obisk. Kilo govejega mesa zadnji del 5 O kr. „ „ „ prednji del 44 „ S spoštovanjem France Dalenec, mesar. (67-2) yt————— ———————j j ZoHM SCMEIGEB1 • z Dunaja | stanuje v hotelu „Stadt Wien", II. nadstropje, sobna štev. 23 in 24. Iđ 1 ure in od Operacije izdajajo modernih zahtevali no (34-6 Ordinira vsak dan od 9. do 2. do 4. ure p«»|»o1u«liie. Vse se hitro in gotovo prav po vtjš. ga časa. Vkupe 13669 gld. 63 kr. Umrli so \ I, juh I j h\ill: delavka, 21 let, Tržaška a >i 'Ai; »a g ';tff. 5 Z1-j"1. 28. januvarja: Ana Sever, cesta št. 26, za tuberkulozo. 29. januvarja: Neža VVinkler, dekla, 45 let, Karlov-ska testa št. 5, za sprideiijem jeter. — Peter Mohar, delavčev sin, 15 m«s., Ulice na grad št. 7, za škroleljni. 30. januvarja: Matija Oregnrie, trgovec, 61 let, 1'red škofijo št. 3Sf, za voden co. — Ileriniiia liaronovka Haillou, zasohnicu, .'{( let, na Pegu št. 20, za jetiko. 31. januvarja: Adolf Bogataj, Uradnega sluge sin, 5 let, Karlov^ka cesta št. 22, za Brigtovo boleznijo na vranici. — Jovana Vi/jak, lončarjeva žena, 26 let, Krakovske ulico šf. 21, za jetiko. Reza Štrukelj, delavčeva žena, 43 let, Marije Terezije centa št. 5, je nagloina iiinrla. I. febrij.'nrja: Fran Kane, posestnik, 43 let, Ulice na grad št. 12, za jetiko. — Karolina S/.antner, črevljarjeva In i, »5 dni, Dunajska cesta št. 7, za oslabljenjein niočij. V deželnej ludnici: 27. januvarja: Manja Jiavška, uradnega alt>„e vdova, 63 let, za u rtvnudom. 28. januvarja: Anton Vrbovec, gostač, 73 let, za sta- i ostjo. 30. januvarja: Matija Pečnik, thdavec, 49 let, za prsno vodenico. — Andrej Oeinielj, mizar, 37 let, /.> popolno zblaz-nelostjo. 31. januvarja: Anton Kancijan, delavce, 65 let, za plučnini etieuioin l. februvarja: Jakob Makove, rudokop, 22 let, za oslabljenjein inočij. 11. /.ve/ek prinaša naslednjo vsebino: 1- Gorazd: Zadnja večerja. Balada. — 2. Dr. Fr. Detela: Veliki grof. Zgodovinsk roman. (Dalje.) - 3. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 22. Pod hruško. — 4. J. Trdina: Vinska modrost. II Poglavje. Uganke. — 5. Ivan Šubic: Nekoliko črtic o krvi naši. (Konec.) — G. I. Trinko: Pesmi beneškega Slovenca. — 7. A. Funtek: Po zimi. Pesem. — 8. Fr. \Vies-thaler: Slavni Slovenci. I. Dr. Jakob Zupan. — 9. Alfonz Piree: „Jour tixe". — 10. A. Fekonja: Upleinenitev Teharčanov in njihova plemenščina. — 11. Janko Kersnik: Agitator. Roman. (Dalje) — 12. Ivan Franke: Umetniške starine na Gorenjskem. (Dalje) — 13. Književna poročila: II Dr. K. Štre-kelj: Slovenska slovnica za srednje šole. — 14. Slovenski glasnik: Nove knjige slovenske. — Karol Rudež. f — Pogled na cerkveno književnost slovensko leta 1884. (Dalje.) — Književno naznanilo. — Gramatičke zakladv jazvka slovinskeho. — Književnost hrvaška. — Novi grobovi. — Popravek. — 15. Janko Kalan: Šah. — „Ljubljanski Zvon" stoji za celo leto 4 gl. GO kr., za pol leta 2 gl. 30 kr., za četrt leta 1 gl. 15 kr. ■»litijuj uriMliiištvu. V velikem delu sedeče životarenje je največkrat uzrok bolestim na jetrah, zlatej žili, zasedenju krvi itd., katerim bole/.nim .sigurno ■ tlpomore Moll-ov „Seidlitz-prašek". Škatljica 1 gld. Vsak dan ga razpošilja proti postnemu povze.ji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvomi založnik na Dtuiaji, Tuehlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj ae izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 9 (11 — 1) Tujci: 2. februvarja. Pri *»«cnu: Pl. Nemčič z. Dunaja. — Straus i'.. Prago. — Boter iz Celovca. — Faber, Orschalek iz Kočevja. — Urbanič iz Zagreba. — Grof Margheri iz Kranja. Pri .Mi*!*«'*: Nichal z Dunaja. — Baumau iz Gradca. — Strasser z Dunaja. Kri čistilne Meteorologiono poročilo. Dan Čas opa-zo\ anja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo- 1 kri na v mm. 7. zjutraj 2. pop. '.t. svece: 78468 mm. 784*90 mm. 735 48 mm. 4- 2*0°0 -f 40°C -f- 2 0" C si. j z. al. jz. al. jz. d. jas. ohl. obl. 000 mm. £ 't. zjutraj «S j 2. P«p. ^5 9. sveder 736 83 um, 7.'i8 82 mm. 737 36 mm, + 0 8 A' 4- B-2'0 brezv. al. zah. al. j z. jaa. ohl. obl. 0 00 mm ^ 7. zjutraj ; 2. pop. 9. zveči-r 738 83 mm. i 'AH .'12 mm. T37 72 Min, 4- 3 2h: 4- 6 8 C •r 48 t' al. j z. si. jz. al. j z. obl. jas. obl. 0-00 mm. ^ 7. Zjutraj 1 «£ 2. pop. eo 9« zvečer 734 23 um, 72rt"Hl mm. 727-98 mm. 4 ujm; 4- 4-8« C 4- 1-8" G brezv. brezv. brezv. megla dež. megla 12 20.UI«. dežja. Srednja temperatura — 2-7°, 4- 341, + 4 8°, 4- 26°, za 3ru, 450, 60°, 3-6 nad miruiabiin. IDuLz^a-jsl^a, "borza* dno 4. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafifino poročilo.) Papirna renta..........83 gld. Srebrna renta..........83 „ Zlata renta...........106 „ 5°/0 marčna renta......... 98 P Akcijo narodno banke....... 868 „ Kreditne akcijo.........802 „ London............123 „ Napol............. 9 „ C kr cekini.......... 5 - Nemške marko......... 60 4°/0 državno srečke iz 1 18.'>4 250 gld 126 Državno srečke iz 1 1861 100 gld. 17 J 4°/0 avatr zlata renta, davka prosta . . 10U Ogrska zlata renta 6°/0 ...... — ■ 4o/0...... 97 „ papirna renta 5%...... 94 5e/0 štajerske zemljišč odvez oblig . . 104 Dunava reg srečke f>°/„ • • 100 gld 116 Zemlj obč avstr 4,/i°/0 zmti zaat listi . 122 Prior oblig Elizabetine zapad železnice 111 Prior oblig Ferdinandovo sev. žtdeznice 105 Kreditne Brečke.....100 gld 177 Rudoltbve arečko.....10 „ 19 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 104 Trammway-društ velj 170 gld a v. . . 211 45 Hr> 85 95 60 65 77 80 30 50 75 60 85 25 50 75 75 50 75 25 ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so bc že tisočkrat sijajno osvetlti.'ile pri zabasanji človeškega teleta, glav. bola, otrpnenib udih, ska/.e nem keloden, Jetrnin in oblstnih boUinlhs v Ikatljab a 21 kr.; jeden zavi»j h (i škatljaini I gltl. 5 kr. — Hazptišilja se le jeden zavoj. Planinski zeliščni sirop kranjski u n ► ► !Kava po ceni! V. SAUL1G, list, Via Carradori št. 3. Mta'fii. prlstCO arabska . . . 1 kilo g Iti. 1.70. il« i. u «1... izv i si na . • • 1 n „ 1.80 (Vjlim jako lina . • 1 n n 170. CejrlOO l'laiial., lina . ..In r, 1.60. • • 1 n „ 1.50. „ iao. ■ Ci«», fina...... • • 1 n 1.15. i »j otl 2 do 12 gld. kilo v poltnih zav tkili pO 4:i/4 kih» VOSnlne in carine prosto. (52—3) kr. Važno za vsaeega trpečega na živcih. Samo z rloktriko se dado temeljito odstraniti slabosti živcev. Moj novi iiitlnUcijsM aparat električni strnjtVk) se tla lahko rokovi tbti iti hi ni-smol manjkati pri uobemj rodbini. Trganju, rev-unitizem, omedlevico, sobobol in revmatični glavo« bol in sploh vse bolezni živcev ozdravijo se /. in-diikeijskiin aparati in. ('ena aparatu s obširnim nakazilom, kako rabiti, 8 gld. — Naročiti so morejo samo direktno pri nuni. (741—20) lN>iiilart'S^2. Dr. F. Beeck, Trst, 2 Via V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI j'e izšel in so dobiva: Knez Serebrjani. Roman. Spisal grof .1. K. Tolstoj, poslovenil J. V. — Ml. 8°, U09 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Velika partija i (788-79) ostankov sukna (po 3—4 inotro), v vseh barvali, za polno inožko obleko, pušiljapo poštnem povzetji, ostanek po 5 «1. Tj. Storcli v Krnu. Ako bi ae blago ne dopadalo, sc more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr. { Dobro službo!!! «1.►!»»': trgovci. ugtMili, uradniki, pi-lVMtui Ijiifli«" iHl., kateri hofiejo prodapili aiKtro- «»g«*ri*u«* drtavne i« |pr«'iiii|Hk»* Kredite nm mesečne obroke i»o filaoa \ x m. stekonsi ■t. letu lNH:t: pri nekoliko pridtietu tlebivanji #.a-■Intljo lal.li.> otl lOO «lo :.oo -oMinu-.- i-1 uu mesec. Ponudbe, v katerih mora biti povedano, a čim bo dotičnik sedaj peča, na (62—2) Hatipistadlische VVechselstuben - Gesellschaft v BUDAPESTI. Odgovarja se samo na nemška pisma. 1195 Vabilo na naročbo Jurčičevih zbranih spisov. Jurčičevih „ Zbranih spisov stoji: I. zvezek, ne\ MM po.........1'— kr elegantno ve.'.an po.........1'BO » II. zvezek, nevezan po.......... 70 , elegantno vezan po.........1'20 „ III. zvezek, nevezan po.......... 70 , elegantno vezau po.........1"20 „ Ako pa tudi od- Naročnina za zve- dajemo vsak posami- jS" ' N. zek I , II-, III . IV" • in Cen zvezek, vender se f JtBPbm*. \ V. stoji 3 gld. 60 kr., priporoča, posijati / J^^B \ ga elegantno vezanih naročnino i* več / tt** \ prvih •">/•>< zko v »> gld. zvezkov skupaj [ ««. J Naročnina pošilja Naročnina znaša m i j»V^^Sw / S(' naj pn k I* dne i e s I., II in III. nevezani \ ^šmSjMm/ poštnimi nakaznicami zvezi k 2 gld. 40 kr. V^Vjjj^H^/ pod naslovom : g. J o8. Za vse tri lepo vezane \. ' WStare v Ljubljani, zvezke 4 gld. ^---^ Manje Terezije cesta f). Naročniki dobivajo knjige franco. Dijaki dobivajo Jurčičeve ,.Zbrane spise" po fiO kr. izvod, ako si naroči1 skupno po 10 izvodov ter zanje pošljejo gosp. ilru. Jos. Siaretu v Ljubljano naročilno svoto 6 golil. (22-6) Odbor za Jurčičev spomenik. 100 litrov naravno čistega brinjevega cveta je m« prodaj pri Aloiziji Domicelj-i, (57—3) v Ztigorji pn št. Petra« Prava marzellska aalerta je najgotovejSe, najhitrejši« in najcenejšo sredstvo za ći-stenje in abol) nanje \lint in jamči se za on j bil 11 -i VM|M'h; dobiva se pri (30—7) A. IIAIM1I1\\.ii. "V X^3lja.nl, Tavčarjeva palača. Takoj delujoče Uspeh zajamčen. Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTITJM $"ites^ : (brado ustinrjujore sredstvo) • J br(/. uspeha. Kavno tako sigurn > pri H |»l«'»*»»h. i#.|ialili in oNlvelih Ii. %* Uspeli po ve kr..tnem moč mu utrenji ..^ ' . zajamčen. Pošilja v steklen cah po 1 gld. --^i--> ' .'in kr. in v steklenicah /a poskus po 1 gld. •T. " se dobiva pri g. MšMvmttltM .Vfahf-u t v Trstu Peter Slocorich, \ ia Sanitu 13; v Gorici lekar C. Cris-toffoleiti; v L'eki lekar C. Šilhuvij; v Celji Fd. VelU; v Mariboru J. Martinz; v Jtovittji lekar G. Tromba. T a m se tudi d o b i : T?«>n di» rTi»lt*i orientalsko lepotilno sredstvo, ki Ivi.I 11" Jli'-H . Darja nežnost, belino iu obilnost telesa, odstranuje pege in lase cena 8;"> kr. jmr m sleparija! T^a (40-2) h Trsta, v Novi-Jork n&ravnost. Unije vozijo redno v potnike po najnižjih Veh ki prvorazredni parniki te Novi Jork in vsp reje majo blago in cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „3E3ast iLngrlla", okolu 8. februvarja 1885. Kajuta za potnike 200 golil. — Vmesni krov ««► golil. Potniki naj se obrnejo na (20—11) J.TEHKUILE, generalnega paSSznega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teairo Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emlliauo d* Ani. i*i»giiiyeii. generalnega agenta v Tr»tn. V Švico, Francijo. Belgijo, limriko m Anglijo najceneje via Innsbiuck-Arlaka železnica. Izdaja voznih listov (kart) za železnice jasuila o potovanji po a*striiskih ii daje /.asi- n i Erlerstrasse 13. in parnike. Vsa po-inozemskih ileželah l 800 - 8) 2SLA-23o:e-. lunsbn.ck, Mejnarodna prometna pisarna. Ustanovljeno 1847, na Du-najiin Budapešti od 1881. Ivan linir a #.\ i«oi Mlutliil izvleček 1 st. gl. 1.12. ml. st. 70 kr Ivnil II o II'- .« Iintilx.nl iz Hladnima izvlečka za |nsi po 60, 30, 15 m 10 kr , pri-Ntni le v modrih zavitkih. Ivan IIofI'-a zdravilna Mlmlna čokolada kilo I. gl. 240, II gl 1 60, '/« kilo I. gl. 1.30, II. 90 kr. ^cr^ZLOČ proti prsnim in Blucnim boleznim, katarnim afekcijam, oslabljenju želodca in slabej prebavljivosti, posebno okrepčujoČe proti pomanjkanju krvi, slabosti živcev in onemoglosti. Gospodu IVANU HOFF-u, i/mnitel|ii in izdelom'ca preparatov iz slad nega izvlečka, v. kr. dvornemu z dužnik n skoro \seli suver nov evropskih itd Dunaj, hmsIo. ».rabo.. Iti uuiiertilratittc H. V. bi.! Ze več let sem bolehal na želodci, slaba prebavljivost, pomanjkanje apet ta in onemoglost so me mučile. V si Ivan lloff on sladni preparati so me poj o nem ozdravili in dali mi sveže moči (sledi na ločitev). Z \'tdeapošto1 aorto Moric Ti htl vilez Tiitz iigeu. Ljubljana, 18. oktobra 1882. Vam naznanjajoč, da ini ruba Vašega Ivan il(;ffa zdravilnega piva Is shtdnega Izsledka jako dobro dene, prosim Vas, da mi zopet pošljete 28 steklenic po Kudoltovcj železnici. S spoštovanjem VV. Ogrinz, c. kr. okrajni sodeč, Ljub jami, Gradišče. Zdravniško zdravno poročilo. Tri.ovo-Bistrica, 5. januvarja 1HH3. V. bi.I Ker se katarno stanje moje bolnice vsled rabe Ivan IloiT-a zdravilnega piva iz s a I nega izvlečka vedno holjAii, sili ona. da ga jej zopet naročim jeden zaboj z 28 steklenicami, da jej ne poide ta okrepčevalna pijača. Pričakujem ■kure pošiljatve. S spoštovanjem (&8C_6) ltaeliniaim. 11 brska Bistrica, 23. muren 18^. Moja rodbina so je tako priVad la Vaših odličnih sladn. h preparatov, da jih teško pogri An, ko poidejo, zato prosim, da mi zopet pošljete 58 steklenic Ivan IIolV a zdravilnega piva iz siadnega izvlečka po lel zuiel proti povzetju. l>r Ilaeliuiami, železniški zdravnik. Glavne /.aloge: Ljubliuna: Peter Lassnik; Kranr Fran Dolenc: dalje: Po»tojlna: Doxat & Di trteh; Kočevje: ESdvard St>fui»nn: Idrija: Fran Kos; Rudolfo\o: Dom. Ki/zoli, lekarna; Ribnici: Ja"c« 1'auser; Zagreb: C. Arazim Salvatorjeva lekarna, nadbiskupska lekarna, lekarna usmiljen Ii bratov; Cel j.-: KupferBchtnidt, Marek, lekarni; Reka: G. (!att>, lekarna, Fr. Jechel. N. PaVačič, dro^ueriji; Qnrica: G. Crstofoleui, dvoma lekarna: Celovec: W. Tburunvald. lekarna; Maribor. W. Koniif, lekarna, P P. Holasek; Tržič: .1 Raiiharnk; Pulj: G. B. vVassermann; Ptuj J. Kasi mir; Trst: F. s. Prinz Srravallo, Zanetti, lekarni; Hflljak: F. Behols, dr. Kumpl-ovi dediči, lekarni; Z.uler . Chr. MoZOcOO, N. Androvice, lekarni. 60 visooih odlikovanj. Dr. Spranger-jevo zdravilno mazilo j uilje takoj pekočino in b deri ne vsem ranam in balam, zabranjuje ilivie meso, i«vhčo vsaka ulesa brez razmehčamega sredstva in bm rezanja skoraj brus htileMn. V kratkem času »zdrahi pranega raka, n->a a nlesa. zastarann pnAkodbe na nogah, /a i litine oz bliiae, pris .dne rane. razpohane roke itd Hitro pomaga pn kašlju, ilu« vnemo kašljn, difieritidi, trganju, bolečinah v križi, re\mati/mu v čtenkih. Dobiva se Akatljica po 30 kr. pri lekarnarji J. Kvvobodi, v Ljubljani, na Preš rnovem trgu. (71o —13) Objava hranilnice in zastavljalnice. Izvrševaje sklep ravnateljske seje, se naznanja, da se bode za hranilnico odločil za zdaj še četrti uradni v tednu in se bodo tedaj uloge vsprejemale ponedeljek, sredo, petek in soboto od Za uradna dneva zastavljalnice odločila z dosedanjimi uradnimi mami. Ta sprememba stopi takoj v veljavo, zato je že prihodnji za hranilničen uradni dan odločen. («o—1) Ravnateljstvo kranjske hranilnice in zastavljalnice. v Ljubljani, v 1. dan februvarja 1885. !=cJ |3=~ BS I Zopor jotiteo! Radg-ostski univer&atnt eni rožnovsti maho-rastlinsti celtliCU. priporočan* se posebno ™ za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za rasico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico! Veli*O siruho priznanskih pisem razpolagajo M v prepričanje (.. .1. S«-ieliei-ln. dipl. h karnarju v Kožnavi. 0 1 r.ij >o s um svojo naročbo prod Mi dnevi, prosmi Vas ila uri /,a priloženo vs to p ..šl eto še dva zavitka radiaostskoais lin v«r»alne»rs čaj4 In ,: š atlj c rožnavskib maho rastlinskih ci-b ičkov kaiti pesehno Ii so mi skoro popolnem ustivili kas6 »post vatijem Henrik limolt. c. kr »t i is radu ski \odja. Hainbnrg n. D, XI. jmuara «7S Gospodtl lekarnarju J. Noicherlu v Kožnavi. Še enUrat Vas pro-iui, da mi Izvolite kmalu poslati s p-š nini cm m-:j in i zavitka toliko Inalje-BSM radilo« ski'fr i univerz d^e^a čaja ui 2 sKatljici rožuavskdi celrhčkov. U 'ani Harel Noraicc, kralj, gozdar. Gospodu lekarnarju J Nclvliertu v Ii žnavi. Prosim. i»..Sljiie mi s pošt im povzetjem 1 zavit-k plasu\ itega radi^oMtik"tca univerzalnega čaja in u2 skaiij i i žn.a sk b nluičkov. Uda-d JoMip l*olli'l. nadiičite j. Ljubno (Štajerska*, i7. inaroa 1S77. Čestiti gospod .1. Seirherl ! Zopet Nas prosim za 3 zav tke univerzalnega čaja in rudi toliko clt ičk-^v Liudje non prost o, da zanjo naručujem Nekdo je bil uže blizu smrti, in da-i je imei dosti zdravnik v. pontajila j" »endar hiiiša njegova bolezen, dokler da um mjsem prepuitil jednoga dola vašega tdiaviia. ki tudi nanj izvrstno uplivu. 8e š i Vanje h. Fran Halhuua, gostiln.čar. Podlntaoy (Češka), ti aprila n<9. 9 Od tega po zdravniške) razložbi in predpisih pripravljeni čaj, ve.jsi za 1 ulnevno rabo |>ripravlj<r«Hloi i-uj hi Itor.uovtikl lealni-rasili c itlički doblVSiO se Teduo le v lekarni J. K«*i«*herl» lio«uovi na Alorav-sk< m m razpošiljajo se naruoila oa vae strani proti poštnemu povzi tju. Daje pa p n občinstvu bolj prirOnn'V imajo rudi za: ge sledeči »»kar i W. M.iyr v I.JublJsUBlf W Kiiii i.. !»l »• rilMiru. 8 Mlttolliaeli in J Cejbok \ Kugri'lvu, B •» r in h e r z i g e H r lider m A. Kod ved \ €iJr»«i«»i, A. Marek in J Kupfer-s v Ii m i r d v i **l,i. o K n s « b e i in v l.i|»ni) Itd. Prenašanja, poprave in montiranje paramentov svojega dola se po ceni zaračuni. Na sahtevanje razpošilja kataloge krlševih potov, jaslic, božjih grobov, cerkvenih zastorov zastoi.j in IV m ko. (60 2) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Zel oz ni k ar, Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne' R/^^