Plačana v gotovini

P°stale I grupo«.
Ceoa 200 lir
Lelo XXXIV. Št. 44 (9956)
TRST, sreda, 22. februarja 1978
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17 septembra 1944 se Je Uska) v	<<Doberelob*
* Govcu pri Gorenji TrebuSl, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni c, p
OPOZORILO PRED SEJO VODILNIH ORGANOV KD
Imendola: demokrščansko zavlačevanje bhko privede do predčasnih volitev
PH in FRI zavračata skrotovičene formule za podpis zaupnice se sestane delegacija KD, ki se je pogajala z drugimi strankami
— Vladna kriza se ta teden razpleta (ali zapleta) po dveh U®*« in vendar vzporednih tirih. V palači Chigi se strokovnjaki šestih kt»!!t tajskega sporazuma vneto pogajajo za sestavo novega vladnega |J'ama, istočasno pa po drugem tiru počasi sopiha demokrščanska »^1 #tjva, ki bo morala (verjetno v petek) priti na cilj nove vladne - s komunisti, ali bo obtičala na mrtvem tiru.

k J . “• oa sc aemoKristjanom i r*®. Točneje, ugotoviti skuša-° naPre(hijej<i pogajanja za Program, kajti Moro bo v *)r'nieru imel večjo možnost r^nti svoje nasprotnike, da je av*ieilem programu prava no-*>re*{hiiti Pogajanja in zaostriti k, krizo do razpusta zbornic in s volitev.
^-J čer, ki jo bodo morali obiti ^ s'iaJk' oblikovanja vladne veči-kčiri * (če sploh so v demokrščan-.Vo^stvu. saj se zaenkrat ni h) . ,z>'ekel za to, razen Granelli-0 Je seja parlamentarnih skupin.
'tjfjj sta se včeraj dve uri pogo-bfMT Predsednika obeh parlamen-ImJ. skupin KD, Piccoli in Barto-‘* medtem ko je zelo verjetno,
Ustavljanje vladnega programa
da se danes ponovno sestane «kriz-ni štab* KD, se pravi delegacija, ki se pogaja z drugimi strankami in v kateri so glavni voditelji večinske stranke. Na današnjem srečanju bodo voditelji KD verjetno preverili, kako napredujejo pogajanja za novi program in izračunali, ali se splača sklicati že ta teden sestanek parlamentarnih skupin in sejo vodstva stranke. Govori se, da bi utegnila seja vodstva biti v petek, vendar datum ni točen, kajti možno je, da hočejo demokristjani počakati na izid srečanja med Andreottijem in "sindikalisti, ki bo v soboto. V takem primeru se bo vodstvo sestalo šele v prvih dneh prihodnjega tedna.
Vodstvo KD mora, kot znano od-
Stranke razpravljajo 0 davčnem pritisku
Možen dogovor o sindikatu policije ? Carli kritizira Andreottijev osnutek
Rim _
It — V palači Chigi se nadaljujva mec) strokovnjaki šestih • 0 llovem vladnem programu. litji1®) s sindikalnimi voditelji so wrej razpravljali o vprašanjih Vtil®8 reda 'i1 refpnni policije, V 0 ustanovitvi sindikata agen-Rot je povedal republikanec je «dogovor možen*, vendar 0 ae enkrat srečali danes po-*Dor 6’ na*-° Pa preveriti možnosti na sobotnem srečanju Ž^rkalistov z Andreottijem. Na tem #jianiu bodo, seveda, razpravljali >|)MVnem rebu. predvsem pa o go-i^^skem delu vladnega progra-fpfi 1(1 je najbolj kočljiv in o kateri, s° razpravljali strokovnjaki še-j, strank ves popoldan, je aa izmed najbolj kočljivih tem r^v okviru gospodarskega progra-1e.'Možnost novega privijanja davč-, vijaka, ker zeva v proračunu lir ?° 1978 «luknja» 7500 milijard ^oiž . e v Slavnem za posledice za-
po anarhistu Giuseppu Pinelliju Li-cia Rognini sprožila proti notranjemu ministrstvu za povračilo moralne in materialne škode, ki jo je utrpela ott smrti moža. Kot je znano, je sodišče zavrnilo zahtevo Pinellijevc vdove ter jo je obsodilo na izplačilo sodnih stroškov, ki znašajo okrog 300 tisoč lir. Milanski sindikati so sklenili izplačati te stroške, da bi ženski dokazali solidarnost italijanskih delavcev v njenem vztrajnem boju. da bi končno ugotovili resnico o tragični smrti Pinellija, ki je umrl tri dni po atentatu na Trgu Fontana decembra 1969 ob tragičnem padcu z okna četrtega nadstropja milanske kvesture.
iHv^juija javnih uprav na vseh jf Andreotti je v svojem pro-predlagal dodatne davke za njj milijard lir, medtem ko bi ie pl za ostalih 4500 skrčiti izdat-loju splošnem mnenju bi bilo mo-j-jj; kriti nove potrebe državne blatit?0 tudi z neizprosnim-bojem davč-J “tajam, toda po splošnem rrrne-1% . za to potrebno reorga-celotno davčno upravo in žjT* finančne in davčne policije, liJako delo letos ni časa, pravijo.
JJ3-korenita rea*tev ki bil premoti^" davek, toda ta je možen sati P° reformi javnega katastra. Tu-to je potrebno veliko časa.
LA SPEZIA — Krajevni pretor je obsodil na 2 meseca in deset dni zaporne kazni (pogojno, seveda) štiri duhovnike, ki so pred tremi leti v cerkvi delali propagando za referendum proti razporoki. Sodišču so duhovnike prijavili radikalci. Sedaj so obsojencem izrekli solidarnost ligur-ski škofje in celo uradni Vatikan. Najzanimivejša' je, vsekakor, solidarnostna brzojavka, ki so jo obsojenim duhovnikom poslali radikalci sami: «žal nam je, da ste bili obsojeni, toda prepoved politične propagande za duhovnike vsebuje konkordat. Na tej osnovi ste bili obsojeni. Če bi konkordata ne bilo, kot smo želeli radikalci z referendumom, bi vas nihče ne obsodil. Premislite.*
. ne preostaja drugega kot % '““i davčni manever: neposred-aveevanje dohodkov (glavni
0	30 ob vprašanju: kateri?), po-
davki (IVA). Gotovo je, da DrJ? to vprašanja, o katerih bo
1	Rednik vlade moral razpravljati vokalisti.
čilgJa v Palači Chigi se je zaklju-Pozno zvečer. Udeleženci so SiT ^avnem zadovoljni. Na vpra-ita6 časnikarjev, kako bo vlada AL;? denar, je komunist Barca 1: *Na.j ne trosi po nepo-stj jbi, davke pa naj plačajo ti-jih doslej niso.»
tijL “teni pa se je oglasil predseduj ,Zveze industrijcev Guido Carli, Ur. v daljši tiskovni konferenci Andreottijev osnutek vlad-Ca Programa, češ da «vnaprej ra-ljSj ’ kako z. davki kriti primanjk-li* . ki še ni nastal in ni vplival CjJbfiacijo*. Skratka, tako meni ^kaV v*ac*a bi morala najprej po-na posledice, ne pa ukrepati 'isti Pač Pa Je Carli Pohvalil programa, v kaU Poziva sindikate, n; tik,” ttiezdhe zahteve in obljublja
za stabilizacijo «cene delov-Carli sploh meni, da bi f^j^tva za nove investicije (in to-S(4n°ya delovna mesta) morali pri-ab delavci sami. Kako? Prepro-fihi premeni ti bi morali sistem draških doklad tako, da bo močno Hv tsjal za draginjo. V takem pri-lt| hi pribitek narodnega dohod-'šhu .bi ne šel v žepe delavcev investirali. (st.s.U
Solidarnost sindikatov 5 Pinellijevo vdovo
— Milanska federacija sJJiSL jn UIL je sklenila plačati »troske pravde, ki jo je vdova
govoriti na vprašanje o oblikovanju prave vladne večine šestih strank julijskega programskega sporazuma in torej dopustiti tem strankam, da vplivajo tudi na sestavo in usmerjanje nastajajoče vlade.
Republikanci, socialdemokrati in liberalci so medtem odločno, skoraj ogorčeno, zavrnili predlog, ki ga «Giornale nuovo* pripisuje AJdu Moru. KD naj bi — po pisanju milanskega dnevnika — nameravala obiti oblikovanje prave vladne večine in torej skupni podpis pod resolucijo o zaupnici vladi, tako, da bi to storili v poslanski z.bornici La Malfa in v senatu Saragat, češ da «njinxa komunisti ne bi rekli ne». Zainteresirane stranke so jasno dale razumeti, da jim je tega igračkanja konec, čeprav dopuščajo možnost, da si ie to «formulo» izmislil Montanelli.
Proti nadaljnjemu slepomišenju se je oglasil tudi komunist Giorgio Amendola, ki je milanski reviji «Panorama» dopustil, da je objavila zapisnik njegovega pogovora vs sin dikalisti v Aricci. Tu je Amendola — med drugim — jasno odgovoril na vprašanje, kako KPI gleda na vladno krizo m izsiljevanje s predčasnimi volitvami. «KD se še danes igračka z odlašanjem v nedogled in izsiljevanjem. Mi moramo to obrniti proti njim. Nimamo namena skloniti glave in popustiti: če KD hoče iti na volitve, tedaj pojdimo, ker bomo prešli naravnost v napad in pokazali nanjo kot na glavno zapreko za obnovo italijan ske družbe*. Demokristjani naj dobro vedo, ponavlja Amendola, da hočemo «jasno rešitev glede programa in vladne večine, sicer bodo volitve neizbežne. Mi jih rte maramo, vendar ne bomo klonili izsiljevanju*. (st. s.)
Predsednik evropskega parlamenta Colombo obišče Jugoslavijo
RIM — Predsednik evropskega par-lameta posl. Emilio Colombo bo 24. februarja uradno obiskal Jugoslavijo. Program obiska predvideva sprejem pri predsedniku Titu ter pogovore s predsednikom zvezne skupščine Kitom Gligorovom, s p.. ' ednikom ZIS Vesellnom Djuranovičem in z zunanjim ministrom Milošem Miničem. Glavni argument razgovorov bodo odnosi med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo v trenutku, ko se zaključujejo pogajanja za sklenitev sporazuma o sodelovanju. Obisku pripisujejo pomen tudi v luči skorajšnjega srečanja, ki ga bo predsednik Tito iniel 4. marca v \Vashingtonu z ameriškim predsednikom Carterjem.

TISKOVNA KONFERENCA S. DOLANCA ZA TUJE NOVINARJE
Vprašanja razvoja socialističnega samoupravnega sistema v Jugoslaviji
11. kongres ZKJ bo opredelil vlogo komunistov v družbi, v kateri ima ljudstvo čedalje bolj v rokah oblast in svojo usodo - Jugoslovanska družba ena najtrdnejših v Evropi in na svetu
Vojaški Izvedenci in gasilci pregledujejo kraj, kjer je eksplodirala bomba
(telefoto ANSA)
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD - Več kot sto tujih novinarjev, med njimi tudi skupina časnikarjev iz neuvrščenih držav, k: je te dni na obisku v Jugoslaviji, se je včeraj udeležilo tiskovne konference, na kateri je na njihova vprašanja odgovarjal tajnik izvršnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc, navzoč pa je bil tudi tajnik v izvršnem komiteju Todo Kurtovič. Množična udeležba priča o velikem zanimanju svetovne javnosti za temo, zaradi katere je bila sklicana tiskovna konferenca, in sploh za Jugoslavijo. Na «d ne vnem redu* so bile priprave na 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, obenem pa so mnogi tuji časnikarji izkoristili priložnost in se pri enem najodgovornejših jugoslovanskih predstavnikov pozanimali tudi za odgovore na številna druga vprašanja v zvezi z današnjo socialistično in neuvrščeno Jugoslavijo.
Kot je v uvodnih pojasnilih naglasil Stane Dolanc, so problemi in vprašanja nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravnega sistema v tem razvojnem trenutku jugoslovanske družbe najpomembnejša vprašanja v pripravah na kongres. To pa bo hkrati tudi centralno vprašanje na samem kongresu, ki bo junija letos v Beogradu. Največ pozornosti bo pri tein veljalo vloži Zveze komunistov kot vodilne sile v jugoslovanski družbi. V sedanji fazi razvoja je jasno, da se — kot je dejal Stane Dolanc — bolj ostro kot kdajkoli zastavlja vprašanje, kako naj dela in kako naj se obnaša Zveza komunistov kot politična organizacija in kako naj se obnašajo in delajo njeni člani v času, ko samoupravljalska zavest jugoslovanske družbe dosega visoko raven in ko je mogoče reči, da Zveza komunistov ni več edini subjekt, ki zavestno usmerja in razvija socialistične samoupravne od-
BELFAST — Policija je aretirala trinajst pripadnikov katoliške teroristične organizacije IRA, ki so o-sumljenl izvršitve oziroma sodelovanja pri nedavnem atentatu na restavracijo, v katerem je bilo ob življenje dvanajst oseb.
NEVARNO STOPNJEVANJE NASILJA OB ZAPLETANJU POGAJANJ ZA REŠITEV VLADNE KRIZE
Atentat na uredništvo beneškega «Caziettina» Bombna eksplozija razmesarila notnega čuvaja
Peklenski stroj, ki je bii tempiran z budilko znamke ruhla, je razdejal vhod v uredništvo Odgovornost za atentat si lastijo rdeče brigade, «ordine nuovo» in «ordine nero»
BENETKE — Medtem ko se vse bolj zapletajo pogajanja za rešitev vladne krize, se iz dneva v dan stopnjuje val političnega nasilja. Po umoru kasacijskega svetnika IV? carda Palme in po atentatu na funkcionarja milanske avtomobilske tovarne Alfa Romeo Domenica Segal-lo, je prejšnjo noč pred sedežem lista «11 Gazzettino* v središču Benetk, eksplodiral peklenski stroj. Silovita eksplozija, ki so jo zaznali v vseh mestnih četrtih, je razmesarila nočnega čuvaja Franca Batta-glarina. Odgovornost za podli aten tat so si z anonimnimi telefonskimi sporočili prevzele tako ultraleve rdeče brigade kot neofašistični organizaciji «ordine nero* in «ordine
UUOVOS).
Zločinski atentat je dramatično o-djeknil v mestu, ki doslej še ni poznalo tako zverinskega nasilja. Vse napredne in demokratične sile so ogorčeno obsodile atentat kot napad na svobodo obveščanja in na demokratično sožitje, beneški župan Mario Rigo, je sklical izredni sestanek enotnega antifašističnega odbora. Odgovorni urednik cGazzettina* pa je v uvodnem članku pozval vlado in vse demokratične stranke, naj v pogajanjih za sestavo programske platforme dajo prednost vprašanju javnega reda in naj korenito ukrepajo proti sovražnikom demokracije.
Zločinski atentat je izzval val ogor-
Zrtcv atentata Franco Battagliarin
..........m...........n.......................
NA URADNO POVABILO PREDSEDNIKA VIDEMSKE POKRAJINE
Uradna delegacija iz Slovenije obiskala Videm, Ha min in Čedad
Predsednik komisije za mednarodne odnose skupščine SR Slovenije Edo Brajnik in odv. Turello poudarila dobre medsebojne odnose - Izčrpen pogovor s predstavniki beneških Slovencev na sedežu društva «1. Trinko» v Čedadu
atentat lahko izvedli tukajšnji ljudje.*
Odgovornost za atentat si lastijo tako rdeče brigade kot neofašistični organizaciji «ordine nuovo* in «ordine nero», vendar pa preiskovalci dvomijo v verodostojnost vseh sporočil. Zaradi tega vodijo preiskavo v vse smeri, čeprav so, kot kaže, prepričani, da je najbolj verjetna domneva o fašističnem atentatu. K temu jih navaja zlasti dejstvo, da je pred dobrim tednom neznanec, ki se je izdajal za pripadnika «ordine nuovo*. telefoniral v uredništvo časopisne agencije ANSA in zagrozil z reoresalijami, ker beneški list ni objavil nekega njihovega, sporočila. Zaenkrat pa ne upoštevajo nenavadne okoliščine: peklenski stroj , ki je opustošil sedež «Gaz-zettim* ie bil terrmiran z budilko iste znamke kot fašistične bombe iz leta 1969. (v.t.)
Z včerajšnjega srečanja na sedežu društva »Ivan Trinkon v Čedadu
VIDEM - ČEDAD — Delegacija komisije za mednarodne odnose skupščine SR Slovenije, ki so jo sestavljali predsednik Edo Brajnik, tajnik Drago Mirošič in član vlado Uršič, je včeraj na uradno povabilo predsednika videmske pokrajinske uprave odv. Vlnlcla Turella obiskala videmsko pokrajino, da bi se podrobneje seznanila s položajem na potresnem področju in z napori za ob-
novo ter se srečala s predstavniki I poldanskih urah so sc gostje iz SR slovenske narodnostne skupnosti v Slovenije sestali še s predstavniki
' gorske skupnosti Nadlšklh dolin.
Razgovor med delegacijo komisije za mednarodne odnose skupščine SR Slovenije in predsednikom videmske pokrajine je potekel v prisrčnem in prijateljskem vzdušju. Odv. Turello se je svojim gostem
Beneški Sloveniji in se seznanila s problematiko beneških Slovencev. V dopoldanskih urah se je delegacija sestala najprej s predsednikom pokrajine odv. Tureliom, nato je obiskala porušeni Humin, opoldne pa se je na sedežu prosvetnega društva »Ivan Trinko» v Čedadu sestala z zastopniki beneških Slovencev. V po-
(Nadaljevanje na eadnji straniJ
čenja ne samo v Benetkah in v Venetu, pač pa v vsej državi, še posebno, ker je zadnji člen v že predolgi verigi teroristiaiega nasilja. Predstavniki političnih strank, sindikalisti, voditelji krajevnih uprav so poslali ravna-teju «Gazzettina» Gianniju Crovatu solidarnostne brzojavke. To so storili tudi številni ministri, predstavniki sindikata tiskarskih delavcev, zveze kronistov, časnikarske zbornice, ravnatelji in uredniški odbori časopisnih in drugih sredstev javnega obveščanja. Skupaj z izrazi solidarnosti je prišla do izraza tudi zahteva, naj sile javnega reda končno učinkovito nastopijo proti terorizmu.
Bomba, kj je bila tempirana z budilko znamke rubla, je eksplodirala nekaj minut pred 5. uro in razmesarila nesrečnega Battagliari-na, ki je pravkar stopil do vhodnih vrat. Preiskovalci ne‘vedno, zakaj je nočni čuvaj ravno ob tisti uri zapustil stražnico in pogledal v uličico: morda je slišal sumljiv šum, ali pa tiktakanje budilke, morda pa je hotel odpreti vrata snažilkam. Kaže pa vsekakor, da je opazil peklenski stroj in ga skušal brcniti stran. Prav tedaj je bomba (nekaj kilogramov tratila z znatno rušilno močjo) počila. Silovita eksplozija mu je odtrgala roko in nogo. Policistu, ki je stražil le nekaj sto metrov daleč in je takoj pritekel na kraj zločina, je nesrečnež še zašepetal: «Rešite mi življenje* in omahnil mrtev na tlak. Battagliarin, bivši karabinjer, star 49 let, se je šele pred nekaj leti zaposlil kot' zapri seženi stražnik. Zapušča ženo in tri nedorasle otroke.
Policijski preiskovalni stroj je takoj po atentatu stekel s polno paro, doslej zbrani indici pa so kaj skopi. V bistvu sc omejujejo na e-lemente, ki jili je zbral minerec: ostanke bombe, očrnjeno številčnico budilke, nekaj vzmeti, poleg prepričanja, da teroristi niso Benečani, pač pa tujci. To naj bi potrjevalo dejstvo, da je bil peklenski stroj delo izvedencev, kakršnih naj bi v Benetkah ne bilo. «Naši prenapete-ži _ je v razgovoru s časnikarji poudaril načelnik političnega oddelka Pensato — vedo kvečjemu, kako se pripravi zažigalna steklenica, v mestu pa ni teroristov, ki bi znali ravnati s trotilom ali z brzostrelko. Med molotovko in peklenskim strojem je prevelika razlika, da bi
Athertonovi pogovori i izraelskimi voditelji
TEL AVIV — Pomočnik ameriškega zunanjega ministra Atherton je včaraj obnovil svojo posredovalno misijo na Bližnjem vzhodu. Najprej se je sestal z izraelskimi voditelji, medtem ko se bo danes v Kairu razgovarja' z egiptovskimi.
V ospu edju tako včerajšnjih kakor današnjih razgovorov bo skupna i-zraelsko egiptovska načelna izja va, zaradi katere so se pogajalci sprli približno pred mesecem dni. jMauc
V • nekajurnih srečanjih, se jfe-' Atherton najprej z zunanjim ministrom Dajanom, nato s premierom Beginom in njegovim namestnikom Jadinom, nakar spet z Dajanom in končno še z obrambnim ministrom tVeizmanom, pogovarjal tudi o vprašanju židovskih naselbin na za seder.em področju, o katerih so z Egipčani našli okvirno načelno rešitev. nikakor pa se niso sporazume-. li o njenem praktičnem izvajanju.
Posredovalna misija «potujočega poslanika* Athertona nima časovnih omejitev, vendar pa zelo verjet, no ne bo dosegla vidnejših uspehov do potovanja izraelskega .premiera Begina v ZDA. kamor ga bosta spremljala Dajan in Weizman. Sredi marca bosta namreč Carter in Begin ponovno skušala uskladiti ameriško-izraelske pobude za Bližnji vzhod.
ŽENEVA — Delegacije Sovjetske zveze in drugih šestih socialističnih držav na ženevski razorožitveni konferenci so predložile včeraj skupen predlog razoroževanja, ki med drugim predvideva prepoved izdelovanja o-rožja množičnega uničevanja, vštevši nevtronske bombe.
PO TRAGIČNIH DOGODKIH NA OTOKU
EGIPT JE ZAMRZNIL ODNOSE S CIPROM
t
Egiptovski tisk in javno mnenje napadata palestinsko osvobodilno gibanje
KAIRO —■ Ciprska vlada je ob zadnjih tragičnih dogodkih na otoku «ravnala zlonamerno in v očitno podporo teroristične dejavnosti*: tako se glasi egiptovska sodba, ki je navedla Kairo k zamrznitvi diplomatskih odnosov z otočno državo. Vendar pa sta obe vladi zatrdili, da se bodo v naslednjih dneh uradni razgovori nadaljevali. Hudim obtožbam na račun ciprskega zadržanja, tako po umoru egiptovskega politika in pisatelja Sebaja kakor ob «egiptovskj pomoči na letališču v Larnaki*. pa je včerajšnji kairski tisk dodal veliko hvale «egiptovskim junaškim vojakom*. Zgodaj zjutraj so se namreč vrnili preživeli člani (razen dveh težje ranjenih) komandosa, ki so poleg pohvale dobili tudi vis.ka vojaška odličja. Petnajstim umrlim vojakom, katerih slavnostni pogreb bo danes dopoldne, pa je predsednik Sadat dodelil najvišje odlikovanje »Sinajsko zvezdo*.
Če egiptovsko javno mnenje dolži Ciper »sovražnih čustev*, uradne verzije sicer govore o »nesporazumih v medsebojnem obveščanju*, je veliko bolj napadalno nastrojeno do Palestincev. V izjavah se prepletajo zagrenjenost, užaljenost in odprta sovražnost do naroda, ki
«Egiptu vrača dolgoletni boj in velike žrtve s terorističnimi napadi*. Ostre napade in zasmehovanje s strani tiska je doživel predvsem A-rafat, predsednik izvršnega odbora PLO, ki je «Organizacij: za solidarnost afriških in azijskih narodov* (AAPSO. njen sedež pa je v Kairu) poslal žalno brzojavko. V njej palestir-ki voditelj zatrjuje, da sta morilca generalnega tajnika .AAPSO Sebaja izvrševala navodila «tujih obveščevalnih služb*.
Ne glede na dejstvo, kateri organizaciji naj bi v resnici pripadala arabska terorista. Pa nosi po egiptovskem mnenju vso odgovornost za Sebajev umor PLO in vsi tisti, ki so se udeležili alžirskega vrha «fronte trdnosti*, kjer naj bi vse spremljevalce predsednika Sadata na njegovem potovanju v Jeruzalem obsodili na smrt. V Egiptu pa so na zatožno klop postavili še Sirijo in SZ: prvo, ker naj bi nagovarjala Nikozijo naj terorista izroči Damasku, drugo, ker je vztrajala pri zahtevi, da se zasedanje AAPS. kljub egiptovskim ugovorom, odvija na Cipru. Moskva na obtožbo ni odgovorila. pač pa je sovjetski tisk zapisal, da je nedeljski egiptovski po-seg na letališču v Larnaki bil »popolnoma protizakonit in nekoristen*.
(bp)
noše, ampak taki subjekti postajajo številni drugi družbeni dejavniki in družbenopolitične organizacije.
«Mislim — je izjavil Dolanc — da lahko z zadovoljstvom ir, Donosom rečemo, da se približujemo takšni stopnji razvoja družbene zavesti in družbenih odnosov v celoti, da imajo naši ljudje čedalje bolj v svojih rokah oblast in svojo u-sodo. Mirno lahko rečem, da to ne pomeni zmanjševanja vloge Z-.eze komunistov. Zato ker v družbi živi in deluje še vrsta drugih političnih subjektov, mora biti Zveza komunistov še bolj sposobna, njeno članstvo mora biti še bolj Ldsjuopodtič-no odgovorno. Imeti mora več znanja. Odgovornosti n volje za akcije, sveda pa mora biti Zveza komunistov tudi ustrezno organizirana za opravljanje takšnih nalog v družbi, v kateri deluje*.
Po besedah Staneta Dolanca procesi v jugoslovanski družb’ potekajo v določenih svetovnih razmerah. kar od Zveze komunistov terja. da kot revolucionarna organizacija nenehno bedi nad temelini-mi dosežki jugoslovanske revolucije — nad oblastjo delavskega razreda, suverenostjo in nedotakljivostjo, družbeno lastnino, bratstvom in enotnostjo ter enakopravnostjo jugoslovanskih narodov in narodnosti. To so dosežki, ki jih bomo branili z vsemi sredstvi, ki iih imamo na voljo*, je odločno izjavil Dolanc.
Glede na veliko zanimanje p« svetu, ali bo tl. kongres ZKJ prinesel tudi kakšne pomembne organizacijske in torej statutarne novosti, sc ie Dolanc dotaknil tudi tega vprašanja. Naglasil ie, da nobenih spektakularnih sprememb ni mogoče pričakovati, pač pa je mogoče, da bodo vodilni partijski organi v občinah, republikah in federaciji manjši in zato bolj operativni in Sposobni, da se ukva-Unjo ■£ vsakodnevnimi konkretnimi ašanji družbenopolitičnega m gospodarskega življenja v Jugoslaviji, »Član Zveze komunistov — je nadaljeval Dolanc — nima nobenih privilegijev nad drugimi člani družbe. Skupaj z drugimi delovnimi liudm' — sairjbimravliavci mora iskati najboljša stališča o tem kaj bo jutri, kaj sc bo delalo in sako se bo živelo*. Jugoslovanski komunisti po Dolančevih besedah izhajajo celo iz tega. da ni potreono, 'da bi o \ seli rečeh najprej oziroma predhodno razpravljale organizacije ZK. pač pa imajo člani ZK po-ljudmi iščejo najboljše in najpri-polno svobodo, da skupaj z drugimi mernejše rešitve.
Stane Dolanc je tujim časnikarjem pobliže orisal še nekatere naloge in vprašanja iz delovanja Zveze komunistov in iz priprav na kongres. Pri tčm je med drugam dejal, da je- študija Edvarda Kardelja »Temeljne smeri razvoja političnega sistem-, socialističnega samoupravljanja* vzbudila veliko pozornost v Jugoslaviji in po svetu. Kardelj je. kot je rekel Dolanc, teoretsko omislil in posplošil vprašanja, ki so danes v b:stvu osrednje vprašanje, ki stoji pred Zvezo komunistov in celotno jugoslovansko družbo.. Pri tem je največ pozornosti pritegnil pluralizem interesov, vendar ne gre za nič bistveno novega. Ta pluralizem je obstajal in obstaja, saj izvira iz strukture jugoslovanska družbe. Iz njegove demokratičnost in i: dejstva, da različni subjekti te družbe izražajo različne interese, ki pa so vendarle samoupravni in socialistični, kar pa je najpomembnejše. «T ne gre za nikakršen politični pluralizem — je pojasnT Dolan'1 — česar se nekateri bojijo. Ne gre niti za to, da Zveza komunistov s priznavanjem obstoja pluralizma sociali: ičnih samoupravnih interesov opušča svojo vodilno vlogo in prepušča nadaljnji potek razvoja naše družbe nekemu avtomatizmu.*
Kot je pove'’-! Stane Dolanc, bodo na 11. kongresu obravnavali tudi vprašanja mednarodne politične situacije, situacije v mednarodnem delavskem gibanju in stike, ki jih ZKJ neguje z mnogimi drugimi političnimi strankami in -ribanji. Čeprav so jugoslovanska Stališča do teh vprašanj znana, bodo jugoslovanski komunisti na kongresu zelo jasno opredelil' svoj odnos do vsega. kar se danes dogaja na mednarodnem prizorišču.
Tajnik izvršnega komiteja ZKJ Stane Dolanc je na tiskovni konferenci za tuje časnikarje tudi na-gmsil. da je jugoslovanska družba ena najtrdnejših v Evropi in svetu. »Ne glede na to. kar včasih govorijo o nas, je dejstvo, da so zadnja štiri leta v Jugoslaviji minila brez kakršnihkoli več,jili trenj, konfliktov ter poiitičnrii in ekonomskih problemov.* je Doudaril Dolanc in pristavil, da so v Jugoslaviji u-speli zadržati nepretrgan in dinamičen politični in materialni razvoj družbe. Zato je danes mogoče reči, da ie politični položaj v Jugoslaviji več ot dober in je to solidna podlaga za jugoslovansko bodočnost.
VLADO BARABA*
PO VSEJ DRŽA VI ŠTIRIURNA STA VKA
KOVINARJI V PODJETJIH Z DRŽAVNO SOUDELEŽBO BODO DANES STAVKALI
Poleg obnove delovne pogodbe zahte-vajo preosnovo industrijske politike
Kad 400 tisoč kovinarjev, zaposlenih v raznih industrijskih podjetjih z državno soudeležbo, bo danes po vsej državi stavkalo. Med 'jimi bodi tudi številni tržaški kovinarji. Današnja štiriuma stavka zadeva namreč uslužbence podjetij Grandi Motori, Italsider, Italcantieri, CMI in ladjedelnice sv. Marka. S stavkovno akcijo, ki jo je napovedala sindikalna zveza te stroke, bodo de lavci ponovno zahtevali, da bi čim-prej prišlo do rešitve sindikalnega spora predvsem na področju livarske stroke in ladjedelništva, kjer se pogajanja že dolgo ne premaknejo z mrtve točke. Pbložaj v javnem industrijskem sektorju se na ta način le še zaostruje. Poleg zah tev normativnega značaja pa opozarja delavsko gibanje še na celo vrsto drugih problemov in neizpol njenih obvez. Zavzemajo se skratka za korenito preosnovo industrijske politike v javnem sektorju, kar seveda zahteva jasen načrt ter drugačne ukrepe predvsem glede na tložb in rekvalifikacdje obstoječih proizvodnih sredstev.
S temi zahtevami bodo torej delavci kovinarske stroke danes ponovno stopili na ulice. Sindikalno manifestacijo so napovedali tudi v našem mestu. Kovinarji že omenjenih podjetij se bodo ob 9. uri zbrali pred Uoydovim stolpom ter odkorakali proti mestnepiu središču. Delegacije delavcev ih sindikalnih predstavnikov se bodo medtem sestale z raznimi krajevnimi upravitelji, to je predstavniki občine, pokrajine in dežele.
Sindikalna kronika teh dni beleži še zmerom veliko zaskrbljenost tudi nad usodo uslužbencev oljarne Gaslini. Po številnih srečanjih v preteklih dneh. ki naj bi pripomogla k rešitvi tega perečega problema, je bil včeraj popoldne sestanek na sedežu tržaškega združenja industrijcev.
Kmalu «aerotatsi» na ronskem letališču
Tudi v naši deželi bo začela delovati redna služba «aerotaksija». Vzdrževala jo bo tržaška letalska družba »Aligiulia*, ki sedaj razpolaga s štirimi turističnimi letali »cessna* in bo v kratkem kupila nekoliko večje letalo «piper navajo*. ki lahko preva-
ža šest potnikov. Služba bo delova la na ronskem letališču in »Aligiulia* je že prejela vsa potrebna dovoljenja. Doslej je ta družba opravljala redno nadzorstveno službo nad onesnaženjem v Tržaškem zalivu in vsak četrti dan so njena letala preletela celotno traso čezalpskega naftovoda, od Trsta do avstrijske meje. Pri »Aligiuglii* u-pajo, da bodo lahko v prihodnjih letih razširili dejavnost z vzpostavitvijo redkih letalskih prog
• Združenje ARAC vabi vse člane in simpatizerje, da se udeležijo odprtja prenovljenega sedeža združenja, ki je v paviljonu »Tommasini* v Ljudskem vrtu, Ul. Marconi 1. Odprtje danes, ob 18.30.
Sto milijonov lir za telesno vzgojo v osnovnih šolah

Tretja deželna komisija, kateri predseduje Vitale (PSDI). je na včerajšnji seji odobrila zakonski osnutek, s katerim se refinansira deželni zakon o prispevkih za razvoj športnih in rekreativnih dejavnosti. V novem zakonskem osnutku ima veliko važnost posebni člen, s katerim bo telovadba vpeljana tudi v osnovne šole. Že lani se je deželna uprava zavzemala, da bi začeli gojiti telesno vzgojo tudi na osnovnih šolah, to pobudo pa so končno izpeljali z novim zakonskim osnutkom. V ta namen je sedaj namenjenih 100 milijonov lir, kar je zelo malo, z njimi bodo nabavili le najnujnejšo didaktično opremo.
• Drevi ob 20. uri se bo na sedežu
v Ul. . Battisti 14 sestala rajonska
konzulta za Novo mesto in Novo mitnico. Na dnevnem redu bo razprava o ureditvi otroških vrtcev in poletnih centrih. Predsedoval bo občinski odbornik za zdravstvo Paolo Zanini.
TORKOV VEČER V SLOVENSKEM KLUBU
Nadvse jasen in nazoren prikaz sodobne makedonske književnosti
Gosta kluba sta bila režser jutrišnje predstave v Kulturnem domu Ljubiša Georgievski in avtor «Vrtinca» Kole Cašule
Sinočnji torkov večer v Slovenskem klubu je bil bogat in nadvse zanimiv. V sodelovanju s _SSG je vodstvo kluba priredilo srečanje z živimi tvorci makedonskega gledališkega in književnega življenja pod naslovom «Makedonski kulturni u-trio». Veče je bil tudi nekakšen u-vod v jutrišnjo premiero v Kulturnem domu. saj bodo naši gledališčniki predstavili prav delo makedonskega avtorja «Vrtinec*. Tako režiser predstave kot pisec teksta sta bila včeraj prisotna v Gregorčičevi dvorani.
Spored torkovega večera sta odprla igralca SSG Anton Petjč in A-leš Valič, ki sta podala odlomek iz *Vrtinca». Že ta kratek izsek iz
HllllllllllllllllllimiHlllllliiiMIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIHIIIIIMIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIItlMItllMIIIHIMnillllllllllllllllllllllllliilllllllllMIIHIIIIIIIIIIlllimillllllllllMMI
KOT IZHAJA IZ BROŠURE DEŽELNEGA PRISTOJNEGA 0DB0RNIŠTVA
V naši deželi bo v letošnji sezoni kar 27sejmov in zanimivih razstav
Tržaški velesejem bo od 17. do 29. junija, goriški Espomego pa od 29. aprila do 7. maja
Deželno odbomištvo za industrijo in trgovino je izdalo poseben priročnik, v katerem so nazorno orisani velesejmi in razne razstave, ki jih bodo v letošnji sezoni organizirala velesejemska ustanova iz Trsta, Espomego iz Gorice, velese-jeinska ustanova iz Pordenona in videmska Udine Esposizioni.
Na Tržaškem bo kar devet podobnih prireditev, najvažnejša pa bo gotovo «30. mednarodni velesejem*, ki bo od 17, do 29. junija. Poleg tega si bomo lahko še ogledali naslednje razstave: «3. Motorshow*. razstavo dirkalnih avtomobilov in motorjev, «Nauticamp» (11. - 19. marca), razstavo o pomorstvu in taborjenju, «Florshow» (22. - 30. a prila), razstavo rož, »Razstavo kač iz vsega sveta* (13. - 21. maja), «Expomodel 1978» (10. - 17. septembra), razstavo o modelizmu, »Razstavo kontejnerjev* (28. sept. - 1. oktobra), »Razstavo psičkov in mačk* (22. - 29. oktobra) in »Božič v Trstu* (25. nov. - 3. dec.), na ka-
terem bodo razstavljena božična in novoletna darila.
V prostorih razstavišča Espomego v Gorici bo do 5. marca odprta razstave, oblačit; glavna tovrstna prireditev na Goriškem pa bo na sporedu med 29. aprilom in 7. majem, ko bo na vrsti «8' Espomego*, to je goriški, mednarodni velesejem. Goričani pa si bodo lahko še ogledali: »Tuttosport* (23. sept. - 1. oktobra), razstavo o športnih predmetih in oblačilih, »Ambdente 2» (28. okt. - 5. nov.), razstavo o pohištvu, »SMAG HI*, razstavo o kmetijskih strojih in «B & B», razstavo italijanskih in evropskih belih vin. Obe zadnji prireditvi bosta na sporedu med 2. in 10. decembrom.
Razna obvestila

ANALIZA TRŽAŠKE STUDIJSKE SKUPINE
Kako je s kontejnerskim prometom v Italiji?
Študija se ukvarja z analizo prometa s sadjem, povrtnino in drugimi kmetijskimi pridelki
Neka študijska skupina iz Trsta j« po nalogu tukajšnjih zavarovalnic opravila širšo študijo o prometu s sadjem, povrtnino in drugim prehrambenim blagom v kontejnerjih in izračunala, v kolikšni meri ta promet obremenjuje trgovce in zavaro-
že ugasnjen, si je mladenič priželel oranžado in ženska mu je nič hudega sluteč ustregla. Ko je bilo treba naposled plačati, je mladenič namesto denarnice potegni! iz žepa pištolo ter jo naperil ženski v obraz, češ naj mu izroči denar. Ko je ženska ob tem
valce. Študija med drugim poudar- skušala seči po telefonski slušalki, ji ja, da izplačujejo zavarovalnice za i ;e ropar bliskovito iztrgal torbico iz razne okvare na zaupanih tovorih ,-ok in zbežal, z njim pa je stekel po 568 lir od vsakih 1000 lir čistega ] še nekdo drug, ki je očitno »stražil* inkasa (zavarovalnine brez stroškov p,-ed mlekarno. V torbici je bilo poleg in davkov) Nadaljnjih 598 lir pa mo- osebnih dokumentov in hranilne knjf rajo kriti trgovci in špediterji, ker žice tudi 180.000 lir.
gre za okvare, ki jih zavarovalnice praviloma ne krijejo: v veliki večini primerov gre za okvare na hitro kvarljivem blagu, ki nastajajo zaradi tega, ker niso uporabljeni kontejnerji nepredušno zaprti.
Študija se ukvarja tudi s podrobnejšo analizo kontejnerskega prome-
Še o aferi z mamili, ki povzročajo slepoto
Ena od dveh deklet, vpletenih v znano afero zastrupitve z mamili, ki je imela takšen odmev med tržaško javnostjo, se je včeraj zatekla v
Videmska velesejemska ustanova pa bo priredila naslednje razstave: «3. razstavo vin Furlanije - Julijske krajine* (11. - 19. marca), »Razsta vo o gastronomiji*, »Razstavo o preme za bare in restavracije*, »Razstavo o turizmu in športnih predmetih*. Zadnje tri razstave bo-dodo med 11. in 19. marcem. Na vrsti pa bodo še «2. državna razstava o stolicah* (10. - 14. maja), »23. sejem n modernem pohištvu* (16. -24. septembra) jn «14. razstava o kmetijstvu*, ki. bo med 4. in 12. novembrom. .. .
Po velikem uspehu, ki ga je žela razstava »Sacar 1» (o opremi za bare restavracije in hotele), bodo na pordenonskem razstaviščnem prostoru priredili še naslednje razstave: «13. sejem elektronike in radio - amaterske opreme* (29. aprila - 1. maja). «Razstavo o obrtništvu* (7. - 11. junija) in «32. por-denonski velesejem* (1. - 10. septembra). Med 4. in 8. oktobrom pa bosta še dve razstavi: »Paido’s» in «8. TUR/IN*. Na prvi bodo razstavili otroška oblačila, na drugem pa smučarsko in visokogorsko opremo.
Društvo slovenskih upokojencev v Italiji vabi na 6. redni občni zbor, ki bo jutri, 23. februarja t,l„ ob 15.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr. Na dnevnem redu je poročilo o delovanju društva, obračun za leto 1977 in proračun za 1978, sprememba pravil, poročilo nadzornega odbora, volitve novega odbora in razno. Ako ob napovedani uri ne bo navzoče zadostno število članov, potrebno za sklepčnost, se bo začel občni zbor v smislu čl. 17 društvenih pravil pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih. Člani, ki so zadržani, lahko pooblastijo drugega člana, da zanje glasuje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za z lovance 1NAM in EN H AS od 22. do 7. ure: telef. št. 732 627.
drame je pri občinstvu, med katerim' smo opaziti tudi novega konzula SFRJ Benuliča, vzbudil veliko zanimanja in odobravanja, tako da nas jutri v gledališču čaka prau gotovo edinstveno doživetje. Po kratki predstavi je spregovoril tudi režiser Ljubiša Georgievski, ki je na kratko začrtal fabulo celotnega odrskega dogajanja. Utemeljil je tudi nekatere režijske rešitve in podčrtal, zakaj je odrska postavitev <Vrtinca» pravzaprav eksperiment. V bistvu pa hoče predstava potencirati in razgaliti najstrašnejši fenomen današnjega časa - indiferentnost, ravnodušnost ljudi do vsega, kar jih obkroža.
Makedonski pisatelj in dramatik Kole čašule, eden najuglednejših sodobnih makedonskih ustvarjalcev, je govoril o kulturnih prizadevanjih in problemih svojega naroda. Dejal je, da so imeli Makedonci na Balkanu posebno vlogo. Od vseh evropskih narodov so bili najdlje v nacionalnem jetništvu, ki so se ga otresli šele leta 1941 z uporom in s priključitvijo v narodnoosvobodilno borbo proti bolgarskemu, italijanskemu in nemškemu o-kupatorju. Od takrat se je tudi književnost presenetljivo razbohotila, saj je prej delovala izključno v i-legali. Prav književnosti se ima Makedonija zahvaliti za svoj obstoj, saj so književniki valorizirali svoj jezik in s književnostjo se je ohranila tudi identiteta naroda. Danes se Makedonci lahko ponašajo z odličnimi ustvarjalci, ki so v samem vrhu jugoslovanske književnosti. Pisatelj Čašule je svoja izvajanja podkrepil še z zgodovinsko panoramo iz življenja Makedoncev in zaključil, da ima vsako literarno delo v makedonščini, tudi danes, značaj angažiranosti in borbe proti tistim. ki ne priznavajo makedonskega naroda, (mč)
Mali oglasi
UNIVERZITETNE ŠTUDENTKE, ŠTUDENTI, nudi Se vam zanimivo honorarno delo ob večernih urah, enkrat ali dvakrat tedensko.
Kolikor vas to vabilo zanima, pišite na p.p. 559 Trst. Navedite sledeče podatke: točen naslov, dokončano šolo, smer študija, letnik študija.
DANES, 22. T.M., OB 18.30
SLOVENSKA MODERNA GLEDALIŠKA UMETNOST
Predaval bo prof. VASJA PREDAN
4. predavanje cikla v priredbi Narodne in študijske knjižnice ((Slovenska gledališka umetnost*
PREDAVANJE BO V VELIKI DVORANI KULTURNEGA DOMA V TRSTU
VSTOP PROST	VABLJENI!
S P D T
predavanje tr
Ei
vabi na r___________r...
alpinista BERTA IAVAZZA
OD DAMAVANTA DO MCKINLEYA
jjjf |
Predavanje bo opremil * vnimi diapozitivi svojega zalka Tonija Klingeadrath*-.
Predavanje bo v petek, *H| bruarja, ob' 20.30 v Greg# dvorani v Trstu (Ul. sv. čiška 20).
Vabljeni! '
Ku
dol
OSNOVNA ŠOLA K. D. KAJUH GROPADA - PADRIČE
vabi na
SLAVNOSTNO KAJUHOVO PROSLAVO
PD KRAŠKI DOM Z REPENTABRA
sklicuje 4. redni občni zbor rj tek, 24. t.m., ob 20. uri v ! in ob 20.30 v drugem sklic-občinski kopalnici v Repni) ! čajnim dnevnim redom.
Vabljeni člani in prijatelji <
OB OBLETNICI PESNIKOVE SMRTI ki bo v bazoviški kinodvorani danes, 22. 2., ob 20. uri
Slovenska kulturno - gospodarska zveza
VABI
NA SLAVNOSTNO PRIREDITEV OB STOLETNICI PESNIKOVEGA ROJSTVA
OTON ŽUPANČIČ: POJTE ZA MENOJ
Ariston Zaprto.
Mignon 16.00 «La scarpetta ® sa». Barvni film.	JL
Nazionale 16.15—20.40 »Via c0‘ . to*. Clark Gable, Vivien Olivia De Hevilland. Leslie Grattacielo 16.00. 19.00, 22.00 ** faccia di mezzanotte*. J0*11!,. Susan Sarandon in Raf Strogo prepovedan mladini letom.	m,
Eveelsior 16.00 »Io, Beau Gest® legione straniera*. Barvni m80, ( Fenice 16.00 «L'ultima Odissea^ orge Peppard in Dominique “ Eden 16.30 »Le notti porno ne*
do*. Laura Gemser. Barvni
v nedeljo, 26. februarja 1978, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu
Prepovedan mladini pod l8- le,,S-
PRED TRŽAŠKIM PRIZIVNIM SODIŠČEM
Sporočilo izletnikov iz egiptovske prestolnice
ta s sadjem, povrtnino in drugimi tržaško splošno bolnišnico, kjer so jo
1 _   S I • _ _ ■   'I 11 • i .  .... I_____L	imrn isti • r% aI. ■ ilici i /m	a/IJ aII,.. r.
kmetijskimi pridelki ter prehrambenimi artikli: 35,4 odst. vsega tega prometa v Italiji odpade na prevoz sadja in povrtnine iz južne in srednje Italije proti vel:kim potresnim središčen na severu države. Nadaljnjih 22,9 od sto odpade prav tako na pošiljke iz južne in srednje Italije, ki pa so namenjene v druge evropske države; 8,4 odst. vsega kontejnerskega prometa predstavljajo pošiljke prehrambenega blaga iz tujine: 33,3 odst. pa pošiljke ne-kvarljivega prehrambenega blaga v prometu na italijanskem državnem ozemlju.
Giiborto Lippi na začasni svobodi
Gilberto Lippi, 20-letni tržaški r.eo fašist, .je zopet na svobodi. V zadnjih januarskih dneh s« ga- aretirali, ker je bil osumljen da je sodeloval pri 'vombnem atentatu na sprevod »avtonomistov* 12. januarja letos v Trstu. Po soočenju z nekaterimi pričami, ki ga baje niso orepoznale, je v ponedeljek ore-iskovalni sodni'- dr. Biagio Gian-cotti ugodno rešil prošnjo njegovega zagovornika po izpustitvi na začasno svobodo, vendar .je Lippa-jv [»stavi' pogoj, da se mora začasno naseliti v kraju Caivano pri Neaplju, da ne sme zapuščati do ma pred 7. uro zjutraj in se ne sme vračati po 22. uri ter da se ves ta čas ne sme udeleževati javnih ma .ifestacij.
Rop v mlekarni
Neznan mladenič je sinoči oropal 70-letno Anno Sarbellini vd. Vaselli lastnico male mlekajme na Trgu Car-lo Alberto 10. Bilo je okrog 20. ure in Vasellijeva je bila že napol spustila navojnico vhodnih vrat v trgovino. ko je vstopil mladenič in naročil kavo. Ker je bil stroj za kavo
sprejeli na okulističnem oddelku zaradi motenj v očeh. Pred časom sta bili obe dekleti že na pregledu v bolnišnici, vendar zdravniki tedaj niso odkrili nič nenormalnega.
Pozno ponoči so nam naši izletniki iz Kaira sporočili po osebi, ki se je pravkar vrnila iz egiptovske prestolnice in se je z njimi srečala na kairskem letališču, da so srečno prispeli, da so V3i pri najboljšem zdravju in da izlet poteka po predvidenem programu. Sporočili so še da je predvčerajšnjim deževalo nekaj ur, da je čez dan toplo kot pri nas v pozni pomladi, noči pa so razmeroma hladne.
NEKOLIKO OMILJENA KAZEN ZA NEOFAŠISTIČNE PRETEPAČE
Gre za dva sodna postopka zaradi dogodkov, ki so se pripetili 1975. leta
V tržaški sodni palači je bil včerajšnji dan očitno namenjen fašističnim skrajnežem. Poleg procesa na kazenskem sodišču zaradi napada na sedež sekcije KD, sta bila na prizivnem sodišču še dva procesa, oba zato, ker so obsojeni fašisti vložili priziv. Gre za dva manj pomembna dogodka, ki se nanašata na običajne pretepe, kakršni so bili v zadnjem času na dnevnem redu.
Prvi proces se nanaša na »demonstrativno akcijo* skupine mladih desničarjev na festivalu Unita, ki ga je krajevna sekcija KPI priredila v Rocolu 23. junija 1075. Tedaj je skupina desničarskih skrajnežev prišla na prireditveni prostor in ukradla rdečo zastavo. Predstav niki sekcije so prijavili zadevo in po dolgi preiskavi je 14. junija lanskega .leta tržaško sodišče obsodilo Marca Valleja, Fulvia Slugo, Paola Morellija in Flavia Floc-co na izredno milo kazen 40.000 lir globe, mladoletni Eriči N. na so kazen oprostili. Vsi so vložili pri-
ziv in včeraj so sodniki še bolj omilili kazen; oprostili so Erico N., ker ni zagrešila dejanja, Slugi in Valleju pa so kazen odpustili, ker sta bila leta 1975 še mladoletna.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom (Mala dvorana)
KOLE ČAŠULE
VRTINEC
Izvirni naslov: VITEL EKSPERIMENTALNI ODER
Prevod:
Kostumi:
Režija in
scena:	LJUBIŠA GEORGIEVSKI
JANKO MODER MARIJA VIDAU
Drugi postopek pa zadeva pretep j pred licejem Petrarca 15. marca I 1975, ko je neki fašist s francoskim ključem mahnil po glavi dijaka I Bruna Fondo, ki se .je moral zateči v bolnišnico. Zaradi tega je kazensko sodišče 24. februarja lanske I ga leta obsodilo Almeriga Griiza na 3 mesece zapora in 2 meseca pripora, Sergija Bevivina na 2 meseca pripora, levičarskega dijaka Guida Gaspara, ki je odpr' vodovodno pipo in z gumijasto cevjo oškropil fašistične napadalce, na mesec dni pripora, neofašistu Lat-covichu pa so kazen oprostili zaradi mladoletnosti. Tudi 15 ra z sod bo so sodniki včeraj še omilili: Latcovicha so popolnoma oprostili, za Griiza in Gaspara so prekinili sodni postopek, Bevivinu pa bodo sodili kasneje.
Jutri, 25. februarja 1978, ob 20.30 PREMIERA
V	soboto, 25. februarja i978, ob 22. uri
V	ponedeljek, 27. februarja 1978, ob 20.30
V	torek, 28. februarja 1978, ob 20.30
V	sredo, 1. , marca 1978, ob 20.30
V	četrtek, 2. marca 1978, ob 20.30
V	petek, 3. marca 1978 ob 20.30.
Vstopnice za premiero so razprodane.
Zaradi eksperimentalnega značaja predstave je število sedežev strogo omejeno. Prosimo cenjene obiskovalce. c!_ pravočasno rezervirajo sedež.
POPUST ZA ABONENTE SSG.
Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma' od 12. do 14. ure, tel. 734265.
V petek,
GLASBENA
MATICA
TRST
24. februarja, bo v
društvenih prostorih Ul. R. Manna 29, H, nadstr., ob 20. uri v prvem sklicanju oziroma ob 20.30 v drugem sklicanju
REDNI OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE
s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev
2.	Prečitanje poročil
3.	Diskusija
4.	Volitve
5.	Razno
Včeraj-danes
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 6,7 stopinje, najnižja -0,3, ob 13. uri 6,7 stopinje, zračni tlak 1022,2 mb. rahlo pada, vlaga 26-odstotna, nebo 3/10 pooblačeno, veter 8 km na uro jugozahodnik, morje skoraj mimo, temperatura 7,4 stopinje.
Ritz 16 00 »Poliziotto senza pa mfi Maurizio Merli, Joan Collin®-	Ita
povedan mladini pod 14. leto"1 Filedrammatico 16.00 «Le ragazffj
ginecolcgo*. Prepovedan pod 18. letom. Barvni f'*111,	S
Cristallo 16.00 Film-varietč * stelle dell orsa*. Prepovedano	I kg
ni pod 18. letom.	j/- ' |
Aurora 16.15 «1 nuovi mostri*- A- jjMije di, O. Muti, V. Gassman, l)'	Mvp
gnazzi. Barvni film.	#jl ^
Capilol 16.30 «Qiiell’oscuro J te getto del desiderio*. Film ** I v nuela, F. Rey.	. m
Moderno 16.00 «Indians». Barva' j | Impero 16.30 »Venus foemina j’* | | ka». Prepovedano mladini P°“ . I S letom. Barvni film.	j-t»|	I
Ideale 15.30—21.40 «La battaglj* "J ? ghilterra*. Frederick StaR01'”'.^! k, Johnson, Evelyn Stewart. I lj5
film-	A	K
Vittorio Venelo 16.30 «11	kij
gangster* Alain Delon. Barvni .1 ^ Radio 16.00 «Usa la belva de^ ,c|tl t* Prepovedan mladini pod 18- lel Barvni film.	,	dl Ig
Astra 16.30 «L'uccello dalle I H
cristallo*. T. Musante, S. | Prepovedano mladini pod M- ,* _ jd I
Volta (Milje) 16.00 «Kid il moneH°J
VVest* Andrea Balestri. Barvni
Danes, SREDA, 22. februarja MARJETA
Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 17.41. — Dolžina dnčva 10.45, — Luna vzide ob 17.22 in zatone ob 6.19.
Jutri, ČETRTEK, 23. februarja
MARTA
SPDT javlja, da priredi SI1?^ j( ski izlet v nedeljo, 26. februarju Zoncolan. Vpisovanje na ZSŠDU 76304) še danes.	jj
ŠD Mladina iz Križa organ>*U dne 26. t.m. smučarski izlet v jj
trop/ilnfl-n	r/..„.. 1   	T fniCljV** j. I
Gledališča
.....................................................Mirnim..n..mi.....m.....iiiiiiiiiiiii.mii.ii.imiiii.i......
ŠTIRJE MLADI NEOFAŠISTI NA ZATOŽNI KLOPI
Po tri leta zapora za napadalce na sekcijo KD
KOSiLlll
Danes, ob 20.30 Albee:	»Chi
ha paura di Virginia Woolf?» v izvedbi Lille Brignone in Renza Palmerja. Izven abonmaja: popusti 30 odstotkov za abonente. Rezervacije pri osrednji blagajni, Pasaža Protti 2.
AVDITORIJ Od 24. do 26. februarja, Lourdes Castro in Manuel Zirnbro: «11 teatro delle ombre*. Samo tri ponovitve izredne predstave. Rezervacije pri o-srednji blagajni v Pasaži Protti 2.
Sodišče jih je spoznalo za krive drznega napada v Ul. Giulia 24. oktobra lani - Razgrajanje prisotnih fašistov po razsodbi
Tržaški sodniki (predsednik Vi-salli, prisednika Amodio in Grassi) so včeraj obsodili na visoke zapor ne kazni štiri mlade fašiste, ki so 24. oktobra lanskega leta z zaži-galnimj steklenicami napadli sekcijo KD v Ul. Giulia: skupno bodo morali odsedeti več kot dvanajst let zapora.
Drzen napad na sekcijo KD sod: nedvomno med največja teroristična dejanja v Trstu v pretealem letu. Ob belem dnevu, okoli 10.30, so trije mladeniči pozvonili pri vratih stanovanja, v katerem je sekcija KD. Odprl jim je čuvaj Guglielmo Miani, ki je bil prepričan, da je pri vratih pismonoša, ki je običaj n'o prihajal 7>b tisti uri. Ko je odprl vrata pa je opazil tri zakrinkane mladeniče: črna ruta' jim je pokrivala obraz. Miani je nemudoma zaloputnil vrata in stekel k telefonu: zavrtel je številko 113. vendar je bila linija zasedena. Zato je odprl okno in- začel klicati na pomoč. v tistem trenutku pa je slišal, da je pred vrati nekaj počilo. Medtem je že navezal telefonsko zvezo s policijo in nekaj trenutkov kasneje so prihiteli na kraj agenti poli-, tičnega oddelka tržaške kvesture, žal pa so napadalci že zbežali.
Policija je zaslišala nekatere o-
čividce, ki so opisali enega izmed napadalcev in še istega večera je med izgredi, do katerih je prišlo zaradi prepovedi shoda fašističnega prvaka Almiranteja, načelnik političnega oddelka dr. Volpe zagledal mladeniča,- ki e ustrezal opisu. Dal ga je prepeljati na kvesturo, kjer je mladenič priznal, da je »spremljal* tri prijatelje v Ul. Giulia, čeprav ni vedel, za kaj gre in se sam ni udeležil napada, šlo je za 21-let-nega Ettoreja Landinija iz Rima. Na osnovi njegovega pričevanja so kasneje aretirali še 20-letnega Fa-bia Valencicha iz Trsta in izdali zaporni nalog za 22-letnega Giorgia Santerinija in. 18-letnega Stefana Orlandinija iz Rima, ki pa sta se pravočasno skrila in se nista prijavila sodnikom. Aretirali so tudi 25-letnega Tržačana Giuseppa Banija, ki je rimskim fašistom nudil prenočišče in 21-letnega Fabia Casi-nija, ki jih je s svojim avtom prepeljal od Sv. Ivana v mesto. Vloga obeh pa je zelo obrobna in zato so iu kmalu izpustili na začasno svobodo, pred kratkim pa so izpustili na začasno svobodo tudi Landinija, ki pa je moral položiti zelo visoko kavcijo.
Včeraj sta se sodnikom predsta vila samo Landini in Valencich, ki
je edini v zaporu. Povedati je treba, da se je KD predstavila kot zasebna stranka in zahtevala odškodnino; mimo odškodnine pa je treba to strankino odločitev upoštevati pred vsem kot pomemben politični korak, kajti gre za enega prvih primerov, ko se poljtična stranka zaradi terorističnega napada predstavi kot zasebna stranica.
Valencich je ob začetku razprave zanikal kakršnokoli odgovornost, medtem ko je Landini po začetnem obotavljanju v glavnem ponovil svoje dosedanje trditve f potrdil je, da sta pri akciji sodelovala Santerini in Orlandini, Valencicha pa ni prepoznal. Izmikal se je in trdil, da je bil tretji napadalec kratkih las ter zato ne more povedati, če je sedaj dolgolasi Valencich ista oseba (oktobča lani je Valencich služil vojaški rok ir. je imel torej kratko ostrižene lase). Sledilo je zaslišanje številnih prič, ki pa ni spremenilo dosedanjih izsledkov preiskave: med pričami je bil tudi zloglasni Almerigo Grilz, ki je dejal, da je bil ob uri napada z Valencichem v pasaži Ter^esteo, vendar njegovo pričevanje ni koristilo «ka!nera-du». Sledili so govori tožilca Bren-cija in štirih zagovornikov, nakar se je sodni zbor umaknil v posveto-
valno dvorano. Minila je poldruga ura preden so sodniki izrekli razsodbo: Valencicha so obsodili na 2 leti in 8 mesecev zapora, na 7 mesecev pripora in na 490.000 lir glo-u~- Santerini, Orlandini in Landini
bodo morali presedeti 2 leti in pol zapora, ter 6 mesecev pripora in plačati 450.000 lir globe, vsi štirje pa bodo morali tudi izplačati odškodnino zasebni stranki. Sodniki so oprostili Banija zaradi pomanjkanja dokazov, Casinija pa, ker ni zagrešil dejanja.
Razsodbo so številni mladi desničarski skrajneži, z Grilzem na čelu, sprejeli v popolni tišini; po prvem presenečenju pa so se zbrali na hodniku, kjer so pričakali Valencicha, ki so ga karabinjerji odvedli v koronejske zapore. Slednji je kljub lisicam dvignil roko v rimski pozdrav: dvignile so se tudi nekatere druge roke in fašisti so pozdravili »kamerada* z običajnimi gesli, ki so jih skandirali tako glasno, da jih je bilo slišati na ulico; izkoristili so priložnost, da so ocso-vali notranjega ministra Cossigo in načelnika političnega oddelka tržaške kvesture dr. Volpeja in da so ponovili grožnjo krščanski demokraciji. Številni policisti in karabinjerji pa so mirno prisostvovali izpadu.
VERDI
Drevi, ob 2«. uri bo v gledališču Verdi premiera oper «Sette canzoni* Ih »Pagliacci*
«Sette canzoni* je opera skladatelja Gian Francesca Malipiera in jo bodo prvič. ^ uprizorili v Trstu. Nastopili bodo Claudio rtrudlhoff, Enzo Viaro, Gianna Amato, Giancarlo Mon tanaro, Antonio Bevacqua in Franco Giovine. Sceno in kostume je izoblikoval Antonio Mastromattei.
«Pagliacci» je opera, ki jo je napisal, libreto in glasbo, Rugger« Leon-oavallo. Interpretirali jo bodo Gianna Amato. Renato Francesconi, Beni-to Di Bella, Antonio Bevacqua, Ales-sandro Corbelli, Vito Susca in Dario Zerial. Sceno je pripravila Luisa Spi-ratelli. Rezijo obeh oper je oskrbel Dario Dalla Corte, orkester gledališča Verdi vodi dirigent Giacomo Žani.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU	'
Kulturni dom
BRANISLAV NUšlč:
OBLAST
v petek, 24. februarja, ob 20.15. ABONMA RED J
ANONIMO VENEZIANO:
BENEČANKA
(LA VENEXIANA)
v soboto, 25. februarja, ob 19.30. IZVEN ABONMAJA
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 21. februarja 1978 se ie v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 33 oseb.
RODILI SO SE:	Massimiliano
Bartoli, Valentina D’Agostino, Mat-teo Marchesich, Aleš Omari, Ketty Pichel, Nataša Visintin.
UMRLI SO:	91-letna Paolina
Knaiper vd.. Gerolimich. 79-letni Anton Martelanc. 69-letni Galileo Piut-ti, 79-letni Marcello Genzo, 38 letni Renato Scarabat., 54-letni Calvino Babich, 90-letna Mercede Arnbro-sioni vd. Tankoff, 69-letni Carlo Marigondu, 66 letni Giuliano Buri, 62-letni Celestino Zadeu. 54-letni Robert Albert Hill, 73-letni Gino Carbonaro, 85-letni Giovanni Cro-silla. 75-letni Bruno Canciani, 81-let-na Damiana Pellegrino vd. Bale-strucci. 77-letni Anteo Parovel. 66-letni Sante Boscolo, 93-lelni Lui-gi Senizza, 38-letni Benedetto Ci-cala, 72-letna Alberta Rossini. 54-letni Giuseppe Derin, 53-letni Adol-fo Bisacchi. 49-letna Giovanna Ber-ton por. Gallo, 83-letna Margherita Candellari por. Srmoglianovich. 78-letni Ottavio Scopaz. 75-letni Carlo Kiss, 92-letni Arturo Fradel, 80-letnj Zenone Bembich, 76-letni Pa-sauale Falange, 87-letni Matteo De-vescovi, 76-letni Franc Čermelj, 79-letna Giorgina Prelesnig vd. Co-muzzo, 66-letna Palmira Vascotto.
vascletto - Zoncolan. Vpis°'fkci« I vsak dan do 22. t.m. v k1-1'
Ljudskem domu. Cena 4.500 lir'
Združenja staršev nižje sredfl^-jit le »Sv. Ciril in Metod*, osnovfle ^ »Oton Župančič* in otroškega , 5, Pri Sv. Ivanu prirejajo v nedelJd'^ marca, ob priliki 12. ZŠI f izlet v Ravascletto. Vpisovanj® predstavnikih staršev pred pri^e pouka še danes.
u1 wm0
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Miramarski drevored 117, Ul. Com-bi 19.
(od 8.30 do 13.00 In od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2, Korzo Italia 14.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Korzo Italia 14.
LEKARNE V OKOLIC)
Bol junec: tel. 228 124: Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225 114; Božje polje Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Se sl jan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137 Milje: tel. 271-124.
V	spomin na pok. Ano Cah® ^
daruje Danilo Mihelič 5.000 w SPD Igo Gruden.	gr
V	počastitev spomina Anton® jjjj pica daruje Zofi Ambrožet
lir za PD Ivan Grbec iz
Namesto cvetja na grob Martelanca daruje gospa h*® 10.000 lir za Dijaško matico- p
V	počastitev spomina dr.®tnic' moža Ivana Grgiča ob 4. ob*1e m njegove smrti daruje žena (Padriče) 3.000 lir za PD »10 in 3.000 lir za ŠD Gaja.
Za poimenovanje šole v Ul-doni po Karlu široku c*arU'jiii> družina Grahonja 10.000 lir. <*r,un()0i! Čepar 10.000 lir. družina Alb'
lir, N.N. 5.000 lir, družina Bi??.
10.000 lir, družina Egon
m
v.
5.000	lir, družina Mesesnel * ''gjO lir, Tržaška kreditna banka
lir, C.G.K 10.000 lir, družina «,
10.000	lir, Darwill 10.000 1*I'\ ijf. Pahor - Pontari Opčine 20.000 IRET 30.000 lir, družina Gušt'^0-otr. vrtec 4.000 lir družina s^j]j
nič — 0tr. vrtec 1.500 lir, tetaJ'j, Zobec 5.000 lir, Ivanka in
Resinovič 10.000 lir, Silva *n jf.S Valenčič 15.000 lir, Laura in Rudež 10.000 lir, Josip in Gab*1«^ Ferfolja 5.000 lir, Aleksand^- ji Anica Oberdan 5.000 lir, Lau'a gi
Elena Maver 10.000 Mr.
Majda Žerjal 10.000 lir, v na strica Zorkota Breda
Sterle 30.000 lir.
Prijatelji Iz verske skupine izff j sožalje Ediju Čermelju in nian“ smrti očeta Franca
Zapustila nas je naša draga
ANGELA BIZJAK por. SAKSIDA
Pogreb bo jutri, 23. t.m.. ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Trst, 22. februarja 1978 Pogrebno podjetje Zimolo
Žalostno vest sporočajo mož Iv»D in drugi sorodniki
nf
Gostje iz Rovinja v Nabrežini
"tourno prireditev je pod pokroviteljstvom SPZ Obro organiziralo prosvetno društvo Igo Gruden
Na Proseku
izkupiček večerje za odkup kinodvorane
V prostorih športnega krožka Primorje se je v soboto zvečer zbralo mnogo domačinov. Domačinke Zofka, Miranda in Laura so namreč pripravile skupno večerjo za Prose-čane in Kontovelce, katere celotni izkupiček je namenjen za nakup kino dvorane Iris na Proseku. Zamisel je bila nadvse posrečena, za kar gre v pr i vrsti pohvala odličnim kuharicam, kar je živo pričala tudi številna udeležba domačinov, ki so s tem hoteli pokazati, da jih zanima odkup kinodvorane Iris, ki mora postaii skupni prostor za pri bivalce obeh vasi. Seveda manjkalo ni niti zabave in razvedrila, na sporedu je bil tudi srečolov, za veselo razpoloženje pa je poskrbel orkes ter The Lords.
Večer je popolnoma uspel in zvedeli, smo da bo do podobnih pobud še prišlo, kar je živ dokaz, da je na Proseku - Konlovelu akcija za odkup kinodvorane v polnem teku. Upati je zato, da bodo to zamisel vsi domačini gmotno podprli in da bodo Prosečani in Kontovelci kmalu ime li skupni prostor, ki mora postati središče kulturno-družbenega delo vanja.
v	B.R.
• V sobot« ob 18. uri bodo v krožku »Che Guevara* predvajali kubanski film »Julio Antonio Mella*. Lik velikega revolucionarja bo osvetlil Vittorio Vidali. Sledila bo diskusija.
jjj^htetna predstava in primeren C,rv neprimernem ambientu! L. ^ vsem vremenskim rnepri-C_;~ čutiti jih je bilo tudi v Li . — je publika pozorno in s
?*etoostjo '
V°sti° sledila dveurnemu spi P,, Pijanskih gostov iz Rovinja, (j^ 13 folklornih izvajanj simpatič-
Hjh'	tun itvajanj omipativ.
(posebej pozorno smo
v f-ruviv. J	11 iiv/ oiuv
Ovajanju duhovnih pesmi folklornemu koloritu istr-nbiške idile in posameznim pev-“9Satim glasovom), ki so bili
-•»»*** m giahuvuiu;, i\.i nu um
ir®lednjem času dobrodošli go-
^katerih italijanskih pa tudi ^Pski;h mest, je bila za vse nas Ijjj doživetje in tudi prijetno S ^ . ie — to nas še posebej vese-i® bil za goste tudi topel spre-?ostitelja.
I. Pertot
Razstave
iiniiiiiiiifniiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiliiiiiiiiiiiiliiiiHmiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMmiiiiiiH
SKRBI TRZISKIH PRISTANIŠKIH DELAVCEV
Administrativni ukrepi odvzemajo delo tržiškemu pristanišču Portorosega
Zaradi prepovedi uvoza železarskih proizvodov in izgubo uvoza lesa Slonokoščene obale bodo izgubili 8 odst. letne manipulacije
Trenutni položaj v pristanišču v Tržiču ni ugoden in sindikat pristaniških delavcev, ki preko svoje pristaniške »compagnie*, sam u-pravlja luko, je zelo zaskrbljen. Pred nekaj dnevi je zastopstvo sin diikata pristaniških delavcev obiska lo komisarja na goriški pokrajini dr. Lavederja in mu obrazložilo položaj ter zahtevalo njegovo po sredovanje.
BENEŠKI DNEVNIK
S SKUPŠČINE GORSKI SKUPNOSTI NADIŠKIH POUK
V procesu obnove mora postati vloga gorskih skupnosti vse pomembnejša
Skupščine se je udeležil tudi deželni predsednik Comelli, ki je med drugim poudaril, da bodo gorske skupnosti poklicane k izdelavi razvojnih načrtov
*i>
tabor - opčine v Pro-
domu na Opčinah bo razstav
Gorska skupnost Nadiških dolin je te dni priredila v Šent Jenartu skupščino, ki se je je udeležil tudi predsednik dežele odv. Comelli.
.. .
„ Edvard Zajec dela iz cikla «I-o-L ^enutki v barvah*, ki še niso H razstavljena. Slikarja bo predsta-^r°f. A. Černigoj. Odprtje bo v |3 24- februarja/ ob 20. uri. Nato/ bo dekliški zbor I. Gruden iz j,Razstava bo odprta do 5. , a 1978 ob nedeljah od 10. do 12.
t ib	20■ ure: ob delavnikih
. do 20. ure.
I Tržaški knjigarni razstavlja do driarca Elga Tušar dekorativna in "^tivna olja.
Daljše poročilo o dosedanji dejavnosti skupnosti je imel njer predsednik Macorig. Med pomembnimi pridobitvami za te kraje je omenil izgradnjo vodovoda, študentovski dom v Špetru (ta objekt fi-nansiranjo Združene države Amerike); nadalje industrijsko coiio v Ažli ter šolski center v Šent Lenartu. Omenil je nato premike na področju skrbstva Za priletne ljudi ter se zahvalil vsem, ki so pomagali tem krajem po katastrofalnem potresu’ln pri tem".je omenil tudi SR Slovenijo.
VESTI S KOPRSKEGA
V posebno dobo naj bi šteli 'kis interniranja na Sardiniji
imenovati nekatere objekte po zaslužnih prekomorcih
^ Portorožu je bila letna skup-,'^9 osrednjega odbora prekomor-j "borcev narodnoosvobodilne vojne ®l' deluje pri republiškem odoo i Zveze združenja borcev NOV ,1 °hlje. Kot eno igmed glavnih c® v letošnjem letu so označili , adevanja, da bi priznali posebno borcem prekomorcem. V to do-iA.j. Steli tudi čas, ki so ga bili Z”11* v internacijah na Sardiniji rf°2neje v zavezniški vojski. .Pomorske brigade bixio skupaj d^gimi enotami organizirale in , Udeležile osrednje proslave 35
predstavniki občin Sežana in Ilirska Bistrica ter se pogovorili c zmogljivosti avtomatskih telefonskih central v Birkinih ter o programih razvoja krajevnih in medkrajevnih telefonski!) omrežij. Dogovorili so se, da lx>do že letos nadaljevali s polaganjem kabla od Ilirske Bistri ce do Podgrada, do konca prihod njega let« pa naj bi napeljali kabel do Kozine. Skupna vrednost gradnje telefonskega omrežja v Brkinih bo znašala okrog 30 milijonov dinarjev.
L.O.
'Ce splošne vstaje primorskega
,(*sjVa [n 35-letnice združitve Pri [fdc z matično domovino. Prosla-
& ’ '
septembra na Krasu.
omorci so tudi izrazili Željo,
b| Poimenovali nekatere objekte .^služnih padlih borcih preko **'h brigad ali njihovih enot. ^e,ja zlasti za občini Idrija in ^'n. ki že nimata nobenega ta-a objekta. V pripravah za bliž-skupščinske volitve so v kopr-,občini evidentirali okrog 6.400 kandidatov za delegate, od okrog 5 000 v združenem delu “jPog '.400 v krajevnih skup-
itiri
Od skupnega števila evi-
‘iranih je 40 odstotkov žensk. 20 btkov mladih in 35 članov Zve ‘Ohiunlstov Razen tega so v kra
'/'•‘unistov. Kazen tega st v1/, skupnostih oblikovali 86 de-,9C|j, od tega 63 za samoupravne ,R.he skupnosti in 19 za zbor kra 'k Skupnosti.
'*boljšanje ^lefonskih zvez " BRKljNIH
,.a Kozini so se srečali predstav-koprskega’ PTT podjetja in
Tudi deželni svetovalec Specogna se .je v svojem posegu v pozitivnem tonu izrazil o tem, kar je bilo doslei storienega v teh krajih v okviru prizadevanj za obnovo. V razpravo je mgd drugimi posegel tudi predsednik Coldiretti iz Grmeka Seletig, ki je poudaril, da .je bilo vse premalo storjenega na področju zaposlovanja mladih, kar prav gotovo ne prispeva k zajezitvi neusmiljenega procesa izseljevanja zlasti mlade delovne sile iz teh krajev. Ravno tako je kritično ocenil položaj na kmetijskem področju, predvsem kar zadeva ne urejene razmere pri plasiranju kmetijskih proizvodov na tržišču.
Pokrajinski svetovalec KPI Pe-tricig je najprej označil Macorigov poseg za triumfalističen, nakar je poudaril, da gorska skupnost ni bila sposobna asimilirati idej, ki so prišle s strani vseh političnih sil. Na koncu se .je obrni' neposredno na deželnega predsednika Comellija ter zahteval pojasnila v zvezi z nedopustnimi zamudami pri popravilu in obnovi poškodovanih hiš v teh krajih.
V svojem odgovoru je Dredsednik Comelli posebej poudaril da bodo gorske' skupnosti na podlagi novih pristojnosti, ki jim jih nalaga nova zakonska ureditev, neposredno no-klicane k izdelavi razvojnih načrtov ter k obnovi dežele. »Po dolgi zakonodajni fazi ter ravno tako zahtevni fazi določevanja finančnih sredstev iz državnih skladov, je med drugim poudaril predsednik ' Comelli, smo končno prišli v fazo dejanske obnove. V tej fazi na bodo morale odigrati nadvse pomembno vlogo tudi krajevne ustanove z gorskimi skupnostmi v prvi vrsti.*
Gre v prvi vrsti za znano odpra vo carinjenja železarskih in tekstilnih proizvodov v celi vrsti itali janskih pristanišč in obmejnih krajev. Tekstila sicer skozi tržiško luko niso doslej uvažali, tu pa so občasno manipulirali železarske proizvode, del katerih je bil namen jen tudi tržiškim železarnam. Količina manipuliranih železarskih proizvodov ni sicer velika, 60.000 ton letno v skupnem prometu milijona ton. To pa pomeni precej če vemo, da so za raztovarjanje tega blaga porabili v tržiškem pristanišču 6.000 delovnih dni letno. Ker vemo, da je v tržiškem pristanišču zaposlenih 300 delavcev, to pomeni, da bo izgubil vsak približno dvajset delovnih dni.
Druga izguba je v zvezi z lesom Slonokoščene obale. Tamkajšnja pomorska družba je ukinila pošiljanje lesa. ki je bilo namenjeno Italiji in nekaterim podjetjem v državah srednje Evrope. Doslej so ta les raztovarjali v Tržičg, sedaj pa so izbrali drugo pristanišče. Blaga sicer ni bilo veliko, komaj 20.000 ton letno, vendarle pa je treba to dodati že omenjenemu zmanjšanju manipulacije železarskih izdelkov.
Na eni strani imamo torej med delavskimi krogi v Tržiču precejšnjo zaskrbljenost. Na drugi pa imamo prizadevanja, da bi modernizirali pristaniške naprave, razširili operativno obalo, povečali prostor namenjen skladiščenju blaga. Tako dežela kot rimska vlada sta namenili nekaj denarja, uprava pristanišča si prizadeva, da bi to čim-prej zgradili. V tej upravi si tudi prizadevajo dobiti pravo obliko sodelovanja s pristanišči v Trstu, Kopru in na Reki.
Jutri stavka v tržiški ladjedelnici
Jutri zjutraj bodo delavci tržiške ladjedelnice stavkali uro in pol. Dopoldne bodo v izmenah šli v sprevodih iz ladjedelnice po tržiških u-licah. Delavci, ki so v dopolnilni blagajni pa bodo šli v Trst, kjer bodo novinarjem obrazložili položaj v tej tovarni.
Vandalizem v stavbi slovenske šole
SLIŠATI
z mikrocelico
nenavadna realizacija boja proti naglušnosti
To veliko odkrlt|e predstavila uresničitev upanja vseh tistih, ki Imajo probleme s sluhom, kajti s tem odkritjem ni več treba nositi očal, vložke ali razne žice. Mlkrocellca pa predstavlja integracijsko telo za tistega, ki |o mora nositi. Kakršnakoli obrazložitev te novosti je prenagl|ena, brez nadaljn|ega |o |e treba pre| preizkusiti, šele nato ji lahko damo določeno vrednost.
Kdorkoli bi rad sodeloval, mu bodo specializirani avdlopro-tezlstl pokazali delovan|e te mlkrocellce v:
LEKARNI «ALLA SALUTEi Ul. Glulla 1 — Tel. 79-53-69
TRST
jutri, 23. februarja
ZDRAVSTVENE USTANOVE NUDIJO VELIKE PRISPEVKE
ISTITUTO ACUSTICO ITALIANO
Ulica Roma 4	— Telefon 81-372	— GORICA
NAROCiV “
ME f”'
	
^PRINAŠAM DARWE/
r
«3
Sestanek rajonskih svetov v Gorici o tekstilni krizi
fg v n ^ ,
Predsedniki rajonskih svetov Gorici sklicujejo za torek. 28. februarja, ob 18. uri v deželnem avditoriju v Gorici sestanek posvečen krizi podgorski tekstilni tovarni. Sestanka se bodo udeležili sindikalni predstavniki Enzo Bucovini, Arman-do Benfatto in Silvano Bregant, člani tovarniškega sveta Bustese iz Podgogore ter predstavnik pokrajinskega vodstva zveze industrijcev.
Na sestanku bodo občane seznanili s poglavitnimi težavami, ki so do takšne mere zaostrile položaj v podgorski tekstilni tovarni, da je bil potreben vpis celotnega kolektiva v dopolnilno blagajno. Sindikalni predstavniki ter člani tovarniške-
Običajni neznanci so v noči od ponedeljka na torek vdrli v poslopje v Ulici Alviano, kjer so nastanjene slovenske srednje šole.
Kot so ugotovili uslužbenci naših šol in kasneje tudi policisti so neznanci vdrli v poslopje skozi pritlična vrata stolpa, ki stoji na ju-
govzhodni strani semeniškega po. slopja. Po stopnicah so prišli v drugo nadstropje, kjer ima svoje prostore slovensko učiteljišče. Raz bili so nekaj šip, vrata na balkon, iz enega razreda pa so odnesli razredni register. Isti neznanci so z vrta vrgli v pritlični razred nižje srednje šole težak angleški ključ in razbili dve šipi.
V petek zborovanje tekstilcev
V petek, 24. februarja, se bodo v Gorici sestali člani vodstva grupe Bustese. Sindikalne organizacije sklicujejo za 23. februar, torej dan pred zasedanjem, zborovanje tekstilnih delavcev v Gorici. Predvidena je organizacija sprevoda tekstilnih delavcev iz tovarne na Travnik. Ker je tovarna v Podgori pomemben gospodarski dejavnik pozivajo sindikati in tovarniški svet, da se zborovanja udeležijo župani in tudi trgovci.
Slike s Prešernovih proslav
I
Na proslavi v števerjanu je nastopil tudi domači pevski zbor «Brišld grič*, ki je ponovno pričel z delom pred nekaj meseci
Na sobotni proslavi v Domu »Andrej Budal* v Štandrežu, kjer so nastopili kar štirje zbori domačega prosvetnega društva »Oton Župančiča, se je zbralo zelo veliko domačinov

SOLIDARNOST NE POZNA MEJA
Šolske objekte ne Tolminskem gradijo bratske jugoslovanske repeblike
V Breginju so odprli novo šolsko poslopje, dar makedonskega ljudstva • V kratkem bodo predali svojemu namenu Posebno šolo v Novi Gorici, dar republike Bosne in Hercegovine
V Posočju so pred dnevi proslavili novo, veliko delovno zmago. Osnovni šoli na Žagi in prvi lazi šolskega centra v Tolminu se je pridružil še tretji šolski objekt, ki so ga zgradili po hudi naravni katastrofi leta 1976. V Breginju, ki je bil v potresu skoraj do tal porušen, pozneje pa popolnoma obnovljen, so odprli novo osnovno šolo, ki nosi ime po makedonskem revolucionarju Goce Delčevu. Objekt, ki je najbolj zahodna šola v Sloveniji in Jugoslaviji .je ve
Ijal 7 milijonov dinarjev, sredstva zanj pa so prispevali delovni ljudje bratske republike Makedonije.
V	ngyi šoli bodo prostor našli o-troci vseh vasi Bregjnjskega kota.
V	njej bo tudi otroški vrtec, modema kuhinja in stanovanje za u-čitelja. V kratkem času pa je novo šolo, ponos Breginja zgradilo SGP Gorica, TOZD Tolmin.
Šola leži na istem mestu kot stara, ki .jo .je porušil potres. To ne bo šola v klasičnem pomenu besede, ampak široko odprta ustanova. Povezovala naj bi se z breginjskim obratom kobariškega TIK v njej pa bo prostpr tudi za delo krajevne skupnosti in vseh družbenopolitičnih organizacij.
Po prisrčnem kulturnem programu. ki so ga pripravili učenci bre-ginjske, kobariške in novogoriške osnovne šole je sekretar republiške konference SZDL Makedonije
ga sveta bodo navedli svoje poglede M Pančevski predal Dionirki iz medtem ko bo zastopnik zveze mdu- Breginja ključe nove So)e in med
medtem ko bo zastopnik zveze stri-jcev opisal stališče gospodarjev.
Prav gotovo pa bo sestanek s predstavniki občanov pomagal širšo javnost opozoriti na žgoč gospodarski problem, ki zadeva vse mesto, hkrati pa bo predstavljal obliko pritiska na politične sile, da se pridružijo akciji sindikatov ter pomagajo zagotoviti delo in s tem dostojen kos kruha za okoli 1.700 delavk in delavcev.
narodov in narodnosti in na skupno borbo za socialistično, samoupravno, Titovo Jugoslavijo*.
Potresne rane v Posočju se no-časi celijo. Ob rtovih stanovanjskih objektih rastejo s solidarnostnimi sredstvi jugoslovanskih delovnih ljudii tudi novi šolski objekti. Tako bodo v kratkem predali namenu!!! Posebno osnovno šolo v Novi Gorici, ki jo gradi Bosna in Hercegovina, prav tako letos bodo odprli tudi drugi del Šolskega centra v Tolminu, ki ga gradi pokrajina Vojvodina. V vasi Volče bo Kosovo gradilo novo šolo, Hrvaška bo prispevala 20 milijonov za šolo v Bovcu, Srbija pa "enahw vsoto m dijaški dom v Tolminu. Prav tako te dni renovirajo osnovno šolo in vrtec na Kojskem v Goriških Br dih, sredstva pa je prispevala Črna gora.
Majski in septembrski potresni sunki pred nekaj manj kot dvema letoma so povzročili samo na stanovanjskih objektih za 300 milijonov din škode. Porušenih je bilo prek 1600 hiš, 11500 pa je bilo po škodovanih. Do konca lanskega leta so uspeli v Posočju z veliko prizadevnostjo delovnih ljudi in obča nov sanirati skoraj 7000 hiš, 1400 pa so jih zgradili na novo V letošnjem letu imajo v programu obnoviti še 1700 stanovanjskih objektov, okoli 300 pa zgraditi na novo. Tako bodo letos na območju novogoriške, idrijske in tolminske ob
drugim dejal: «Nova šola naj bo trajen spomin Makedonije Sloveniji, tolminski občini, Breginju. To naj bo spomin na našo solidarnost, ki se je tudi tokrat izkazala. Tudi nji, Makedonci smo občutili posledice potresa v Skopju in Debru in zato vemo kaj pomeni solidarnost. Objekt, ki nosi ime po Goce Delčevu naj bo tudi trajen spomin na bratstvo in enotnost jugoslovanskih

OBČINSKA POLITIKA GLEDE ŠOLSTVA
Sredstva iz javnih skladov za dijake iz Doberdoba
Do 15. marca morajo dijaki višjih srednjih šol zaprositi deželno podporo
Občinska uprava v Doberdobu je tudi letos odprla rok za podelitev denarnega prispevka v višini 40.000 lir dijakom višjih srednjih šol. V občinskem uradu lahko dijaki, ki se jih to tiče. dobijo obrazec za sestavo prošnje, ki jo morajo predložiti najkasneje do 15. marca letos. Podporo, ki jo bodo izplačali na podlagi deželnega zakona št. 62 od leta 1975, bodo prejeli dijaki, ki živijo v slabših gmotnih razmerah. Poleg osebnih podatkov ter podatkov o statusu študenta mora prosilec navesti, da njegova družina ne izpolnjuje pogojev za prijavo dohodkov.
»Lansko leto smo z zneskom enega milijona lir, ki smo ga izplačali iz občinskega proračuna, ter z deželnim prispevkom ustvarili sklad približno treh milijonov lir, s katerim smo zagotovili sredstva za izplačilo dijaških podpor visokošol-cem er sredstva za nakup šolskih knjig,* nam je povedal predsednik komisije za dodeljevanje podpor dr. Mario Lavrenčič, podžupan občine Doberdob »Lansko leto smo se odločili ,da ne bomo sredstev iz sklada, ki smo ga ustvarili z našim in leželnim prispevkom, razdelili samo za podpore, ampak smo bili mnenja, da bi z njimi nakupili tudi šolske knjige. Tako smo lani kupili knjige dijakom prvega razreda
nižje srednje šole, letos pa smo v takšno obliko pomoč vključili dijake drugega razreda nižje srednje šole. Naslednje leto bomo v takšno politiko pomoč, vključili dijake tretjih razredov.* Predsednik komisije Lavrenčič nam je nadalje povedal, da preostal; denar razdelijo med študente višjih srednjih šol. ki prejmejo po 40.000 lir, ter dijake nižjih srednjih šol.
Kongresi sekcije KPI za mestno središče
Na kongresni skupščini komuni stične sekcije »Marvin* za mestno središče, Podturn in Sv. Ano, so
preučili sedanji politični položaj državi in gospixlarske pojave v Gorici, kjer so težave z zaposlitveno ravnijo. Poročilo je imel tajnik sek eije Marzio Lamberti, v diskusijo pa je posegel tudi »ajnik mestnega odbora KPI Boris (.'oceani. Ta ,ie govoril o politiki v občinskem svetu. Člani sekcije so izrazili solidar nost s profesorico Pirellovo, o kateri se sedaj vodi preiskava ideo loške narave na šoli, na kateri po učuje Izvolili so tudi novi odbor sekcije in delegate za mestni koti greš KPI.
čine končali popotresno obnovo na stanovanjskih objektih v privatni in družbeni lasti. Seveda pa bodo nadaljevali tudi sanacijo gosp.dar skih objektov kot tudi infrastruk ture. V pomoč Tolmincem pa oodo tako kot lani in predlanskim prišli mladinci iz cele Jugoslavije in Sicer na mladinsko delovno akcijo »Posočje 78*.
J A.
Izročil je denar za brezposelne
Nadškof msgr. Cocolin je obiskal sedež FLM
Goriški nadškof msgr. Pietro Co-colin je bil v ponedeljek zvečer na sedežu kovinarskega sindikata FLM v Tržiču. Tamkajšnjim sindikalistom je izročil ček za nekaj več kot 7 milijonov lir, ki jih verniki na brttli v cerkvah goriške nadškofije za brezposelne delavce. Ob tej priliki sta o pomenu te nabirke spregovorila nadškof msgr. Coccolin in tajnik FLM Papais.
Knjiga o sejmih v naši deželi
Deželno odborništvo za industrijo in turizem je izdalo knjigo o gospo darskih razstavah in sejmih v deželi Furlanija - Julijska krajina. Gre za obračun leta 1973. Tekst .k napisan v šestih jezikih, italijanšči ni, francoščini, angleščini, nemščini, slovenščini in srbohrvaščini in že li opozoriti gospodarske operaterje na razstavno dejavnost, v naši de želi. V knjigi je veliko zanimivih naslovov, ki bodo prav prišli za interesiranim. Knjigo je moč dobiti na tajništvu goriške trgovinske zbornice.
OB 150-LETNICI SMRTI
Marca v Ljubljani retrospektivna razstava del Franca Kavčiča
V ljubljanski Narodni galeriji bo do 21. marca letos odprli retrospektivno razstavo goriškepa slikarja Franca Kavčiča ob 150-letnici njegove smrti. Slovenski umetniški krogi se hočejo s tem oddolžiti pri-
znanemu slovenskemu slikarju, ki je živel na Dunaju in tam tudi uspel v svojem delu V sobotnem ljubljanskem Delu je daljši članek o Fraflcu Kavčiču napisala Ksenija Rozman, v nedeljo pa je o njem pisal v Primorskem dnevniku prof. Milko Rener v prikazu slovenske goriške likovne umetnosti.
Požar uničil trgovino igrač
Požar, H je izbruhnil pozno zvečer v ponedeljek v neki nizki stavbi v Ulici Duca d'Aosta v Tržiču je terjal poseg tržiških in goriških gasilcev, ki so imeli nekaj ur dela. Precej je poškodovana stavba, last Franca Baltfuccija, v celoti pa je pogorela trgovina igrač, last Arte-mia Crespija, ki je "bila v pritličju stavbe. Skreia znaša 30 milijonov lir.
Prosveta
Prosvetno društvo »Vipava* na Peči priredi na sedežu v petek. 24. februarja, ob 20.30 Prešernovo proslavo. Na sporedu so priložnostni govor, nastop domačih recitatorjev in skupine Mladinskega centra iz Gorice ter dekliškega zbora z Vrha.
Prosvetni društvi »Naš prapor* in »Andrej Paglavec* priredita v petek, 24. februarja, ob 20.30 v prosvetni dvorani v Pevmi skupno Prešernovo proslavo. Spored: priložnostni govor, nastop domačih recitatorjev, moškega zbora »Andrej Paglavec* iz Podgore, otvoritev razstave slikarjev Silvana Bevčarja in Hijacinta Jusse.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 26. t.m., avtobusni izlet na Nevejsko sedlo. Vpisovanje na sedežu društva d0 srede. 22. t.m. ali do oddaje vseh razpoložljivih mest.
Razna obvestila
Pokrajinska uprava v Gorici obvešča vse zainteresirane, da zapade, v soboto. 25. februarja, rok za vložitev prošenj za štipendije za dijake in študente, ki obiskujejo kmetijske srednje šole in kmetijske fakultete na univerzah. Ustrezne tiskovine so na razpolago na pokrajinski upravi.
Glasbena matica obvešča abonente in druge obiskovalce glasbenih predstav, da bo priredila 5. marca v Kulturnem domu v Trstu, liven goriškega abonmaja, gostovanje Opere iz Ljubljane s Smetanovo »Prodano nevesto*. Za to priliko organizira Glasbena matica, ča bo dovolj interesentov, avtobusni prevoz iz Gorice v Trst. Abonenti Glasbene matice bodo imeli pn nakupu vstopnic popust. Vstopnice so na razpolago vsak dan popoldne na sedežu Glasbene matice v Ul. Malta 2.
Kino
Gorica
VERDI 16.45—21.00 »Via col ventf*. C. Gable
ČORSO 17.00—22.00 »Napoli špara* Leonard Mann in El Silva. Prepovedan mladini pod 18. letotp. , ,• .
MODERNISSIMO 17.30-22.00 »H por-tiere di notte*. D. Bogarde in C. Rampling, mlajšim od 18. let prepovedan
CENTRALE 17.00-22.00 »Concerto <M fuoco*, J. Iglehard in C. Speed, mlajšim od 14 let prepovedan 1
Tržit
PRINCIPE 17.30-22.00 »R reduce* EXCELSIOR 16.30-22.00 «Quella pu-za famiglia Ficus*
fVom Gorica in okolicu
SOČA »En dan življenja*. — mehiški film, ob 18.00, 20.00 in 22.00 SVOBODA »Svet ponoči danes* — it.
film ob 18.00 in 20.00	/
DESKLE »Glasnik maščevanja*, — ita-
lijanski film, ob 19.30
i »■'
DEŽURNA LEKARNA V ODRIVI Danes ves dan in oonoči je * Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10. tel. 2576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, UL Romana 147. tel. 40497.
iiiiiimtiiiiiiitimiHiiMiiiiiimiiiiitiiiiHiiiiiiiimiiiiimiijiiMiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiujuiiunu!
KLJUB FINANČNIM TEŽAVAM
Palača De Dottori sedež kulturnega centra v Ronkah
Zakaj dežela ne gleda s preveliko naklonjenostjo na pobudo, * ki jo skušajo uresničiti v Ronkah f
Delovanje večnamenskega kultur- štev s celega območja ter občin-
Ifto roanf en »r D/»nlpnL 1» •	nn nL.'L  11_ -1   _________i   S s 
nega centra v Ronkah, kj so ga ustanovili sredi lanskega leta, se kljub številnim težavam, predvsem finančnega značaja, uspešno razvija. Tako izhaja iz obširnega tiskovnega poročila, ki smo ga prejeli te dni in v katerem so omenjena glavna vprašanja, o katerih so razprav ljali v zadnjem času. Nekatera se že uspešno rešujejo. Tako npr. dobro napredujejo dela za ureditev sedeža centra v palači De Dottori, kjer bo tudi posoški prirodoslovni muzej in knjižnica. Posebno pozornost pa so v vodstvu večnamenskega kulturnega središča, v zadnjem času namenili natančnejši določitvi posameznih področij delovanja.
Ker pa si tako obsežne naloge ni mogoče zamisliti brez ustreznih finančnih sredstev, so izdelali tudi osnutek finančnega poslovanja za letos in ga predložili v odobritev občinam, ki so članice konzorcija. Kakor je bilo že ob sami ustano vitvi centra omenjeno, je stekla pobuda za popis stanja arhivov javnih ustanov in zasebnikov, v pripravi pa je izdaja posebne brošure »Note Bisiache*, z namenom, da se javnost seznani o pomenu krajevne kulture.
V prihodnjih tednih, najbrž že v začetku marca, pa je predviden se stanek kulturnih in prosvetnih dru
skih odbornikov za prosvetno dejavnost. Na sestanek bodo povabili tudi deželnega odbornika Mizzaua tor nekaj deželnih svetovalcev.
Najbolj pereče vprašanje pa zadeva finansiranje različnih storitev. Znano je stanje krajevnih financ, na katere je bilo mogoče do zdaj računati, zdaj pa nič več. Zato bo najbrž treba poiskati novih motnosti zagotavljanja sredstev. Tu prihaja v poštev predvsem nabiralna akcija ali neke vrste samoprispevek, do se dosežejo najbolj nujni cilji: ureditev sedeža, muzeja in knjižnice, dokler ne bo na razpolago do-narja iz deželnih skladov. Sicer pa, kakor izhaja iz tiskovnega poročna, dežela ne gleda s preveliko naklonjenostjo na delovanje centra, najbrž zato, ker je taka oblika zdruto vanja na področju kulture nekaj povsem novega, izven dosedanjih tradicionalnih okvirov.
Koncerti
V avditoriju v Gorici bo jutri, na
pobudo goriške občine in v sodelovanju z novinarskim krožkom it Trsta recital pevke Glorie Pauline, ki bo ob spremljavi pianista Ennfa Silvestrija izvajala recital italijanskih ljudskih pesmi
Prešernov dan praznik slovenske kul domačim prosvetnim delavcem. Prošku uvod k' osrednji proslavi vseh društev v lišču ^France Prešeren» v Boljuncu.
______
SEDMI <<KRIŽ» SREČKA VIČIČA - NAČELNIKA ŠTABA ISTRSKEGA ODREDA
Med Trstom in Reko proti okupatorju
Čas teče neizprosno hitro! Najmlajši borci NOV so že »srečali Abrahama*. l judje, ki so se udeležili NOB v zrelih letih, pa preživljajo Sesti in sedmi »križ*. Sicer pa bomo kmalu praznovali 35. let nico osvoboditve. In med tiste, ki so se udeležili NOB v tridesetih in več letih sodi tudi naš jubilant Srečko Vičič, ki je bil rojen 14. februarja 190B v Podgradu v Brkinih in je borcem Istrskega odreda poznan kot načelnik Vičič, saj je opravljal o odredu to dolžnost v najkriUčnejših dneh od 4. aprila 1944 do konca vojne maja 1945. Že prej pa ! je bil kbmahdir čete Brkinski brigadi, namestnik koman-fiapta \ 2. in komandant v 3. bataljonu Istrskega odreda. Tudi, po osvoboditvi je opravljal vrsto, iz redno pomembnih družbenih dolž noffir. najprej je bil do .demobilizacije- iz Jl-A v septembru 1946 namestnik 'komandanta 5. bataljona 2 j brigade v korpusu narodne o-brambt; Jugoslavije (KNOJ), potem je ‘ opravljal odgovorne dolžnosti v republiškem ministrstvu za,industriji' in (gidarslvo do junija 1950, ko sugp premestili v Koper za načel-mk» kadrovskega oddelka pri tamkajšnjem OLO, kjer je nato od 1053-1955 opravljal dolžnost tajnika. Tedaj je bil izvoljen za predseduj k 4 občinskega ljudskega odbora Izola in je opravljal to dolžnost do upokojitve iytTJ.' leta.
'^Čičcva' "mnogostranska družbena aktivnost rii prenehala z njegovo upokojitvijo, saj 'je ob združiivi primorskih okrajev v začetku 1903. leta prevzel dolžnost predsednika okrajnega odbora ZZB NOB in jo opravljal do ukinitve 15G5. leta. Naslednje leto je bil izvoljen še v odbor Istrskega odreda, sočasno pa jo, uspešno opravljal še druge odgovorne dolžnosti in si s svojo prizadevnostjo «prislužil» poleg vojaških še odlikovanje «Red dela z zlatim venččtn > in končno * v1 letu 1975 republiško priznanje OF z zlato značko. Navzlic vsem tern pri znanjem in počasi itvam je vedno ostfal skromen tovariš ■ v-'polnem pomenu besede.
Ih čeprav smo našteli vsg Vičičev«' dolžnosti, na katerih se je odlikoval s svojo preudarnostjo in izhednim čutom' odgovornosti,' je bila vendarle njegova dolžnost načelnika štaba Istrskega odreda prav gotovo najbolj odgovorna in najpomembnej ša za uspešno vodenje bojev in va-1 rovahje življenj borcev in prebivalcev za okupatorja strateško morda
Štab Istrskega odreda na Suhorju oktobra 1944. Srečko Višič je na skrajni desni strani. Od njega proti levi: Miloš Ivančič - Niko, oficir OZNE, Leopold Zupančič, namestnik politkomisarja, Franc Centa, komandant, Leopold Krcbelj, namestnik komandanta in Franc .Kuntarič, politkomisar
najobčutljivejšem območju v Slovenski Istri, Brkinih in na Pivki. In prav na tej dolžnosti je lahko s jsvojo preudarnostjo, in izvrstnim poznavanjem .krajev pied Trstom in Reko, še’ bolj, pa zaradi dobrega priznavanja sovražnikove taktike n.ajvtč pripomogel k temu, da se te Istrski odred nepretrgano zadrževal in bojeval na. prometno tako po ■membnem in občutljivem območju
med Trstnih1 - Postojno in Reko,tu
di med najhujšim sovražnikovim di-vjarijem od novembra 1944 do aprila 1945 , in < se uspešnb izmikal huj rim sovražnikovim udarcem.
V tedanjem prizadevanju, ko je šle za biti ali ne »biti in ko je bilo v Brkinih in na Pivki veliko laže junaško pasti, kot pa ohranita živo silo za končen obračun z okupatorjem, se je načelnik Vičič uveljavil ne le kot iznajdljiv, in pogumen taktik, tem Več tudi kot vešč borec in starešina. Tako se je npr. 2. oktobra 1943 s svojo skupino borcev

Prešernova proslava v Borštu
B orštansko prosvetno društvo, «Slovenec» je Uidi J etos počastilo slovenske kulture s prireditvijo, ki dela čast je bila obenem tudi nekak ki bo e soboto' V gleda-
Prešernova «Zdravica», ki jo je zapel mešani društveni zbor pod vodstvom pevovodje Draga Petarosa. je bila obvezen uvod v proslavo. Zbor je zapel še tri druge pesmi z znatno ubranostjo in svežino nehate Tih mladih glasov, ki so v zadnjem času pristopili k . zboru.
Pomemben del proslave je bil nastop mladih domačih recitatorjev. V več jezikih so podali «Vrbo» in nekaj Župančičevih pesmi. Občinstvo je mlade izvajalce prisrčno pozdravilo, saj predstavljajo s svojo mladostno zavzetostjo jamstvo za nadaljevanje prosvetne tradicije v vasi.
pretežno mladi godbeniki, seveda pa je v njej tudi nekaj starejših. Godbo je vodil Emil Smotlak, zaigrala pa. jp Sedem skladb. Kontno je nastopila še domača dramska skupina z veseloigro «Tuažba»‘, ki domačine vedno znova ogreva.
uspešno prebil iz uničujoče sovražnikove obkolitve v Klivniku pri Ilirski Bistrici, v katero sta zašla 1. in 4. bataljon Brkinske brigade pri umiku iz Brkinov v snežniške gozdove.
Dobro se je izkazal tudi v dneh od 28. februarja do 1. marca 1949 kot komandant 3. bataljona 10 v Trseku v Slov. Istri, kjer so Nemci napadli bataljon s treh strani, navzlic temu pa je štabu bataljona in komandantu Vičiču uspelo s spretnim manevriranjem enoto rešiti ter se v naslednjih dneh z njo umakniti na območje Slavnika in v Brkine.
Še najbolje pa se je izkazal kot načelnik štaba odreda 8. februarja 1945, ko so združeni četniki, nedi-čevci in Nerrici v najhujši zimi z ckoli 2009 vojaki s treh strani napadli odredovo taborišče v gozdu Paležu — 2 km jugozahodno od Ma-šuna. v snežniških gozdovih. Tedaj je bilo v taborišču le 34 pretežno bolnih in slabo opremljenih borcev na
Kljub nepričakovanemu, sovražni kovemu napadu je Vičič s pomočjo jdrugih starešin najprej organiziral odpor in prikrivanje težje1 oprerhe, nato pa umik, med katerim je kljub najtežjim pogojem le en borec pa del v boju, eden je bil ranjen, dva pa ujeta, vendar sta se pozneje o-ba z begom rešila iz ujetništva.
Ko zdaj praznuje Srečko še vedno čil in veder svojo sedemdesetletnico, jo lahko praznuje z zavestjo, da je storil svojo človeško ih narodno dolžnost po najboljših močeh. Zato mu tudi njegovi bivši soborci ' iz Istrskega odreda iskreno čestitajo in želijo še mnogo zdravih in zadovoljnih let v krogu družine, prijateljev in soborcev.
MAKS ZADNIK
BERITE REVIJO

ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti, vzgojna oddaja
13.00	Človek in zemlja:
Iberijska favna
13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
14.10 Nemščina
17.00	Ob petji) z
' ROSANNO SCIIIAFFINO
17.05	Heidi, risanka v nadalj.
17.30	V svetu realnosti
17.45	Vlake,c:
Pravljice, igrice in pesmice
18.00	Argumenti, vzgojna oddaja
18.30	Mali Sgm, glasbena addaja
19.00	Dnevnik 1 - KRONIKE 19,20 FURIA
Zgodba o prikaznih, TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 GOR IN DOL PO STOPNICAM, TV film 21.35 Očetje in sinovi
22.05	Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenska slika
19.45	Dnevnik 2 - Odprti studio 20.40 UN LUNGO GRIDO Dl LI-
BERTA, TV priredba 21.55 HIPOTEZA SVOBODE
22.45	ALBUM Fotografije včerajšnje Italije	>
Ob koncti Dnevnik 2 - Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.(K) TV v šoli
17.30	S. Makarovič: Veter, stonoga v baletni šoli in strašni strašnik
17.45	Potovanje v deželo lutk 10.05 Obzornik
18.15	NE PREZRITE:	Izbrana
dela Josipa Broza - Tita
18.45	Od vsakega jutra raste dan: BORŠT, R1CMANJE,
DOM J O
19.30	DNEVNIK
20.00 Bombaški proces, 1. del
21.30	DNEVNIK 21.40 Film tedna:
DEKLICA 1RACEMA
23.15	POROČILA
ture; 15.10 Popevke s splitskega festivala ’77; 15.40 Glasbeni pro gram; 15.45 Par besed: 16.00 Pismo iz...; 16.05 La Vera Rornagna; 16.40 Glasbeni notes; 16.45 Med zamejskimi rojaki; 17.00 Ob netili popoldne; 17.30 Primorski dnevnik: 17.45 Zabavna glasba: 18.00 Progresivna glasba; 18.35 Posnetki iz naših študijev; 19.33 Crash; 20.00 Zbori v večeru; 20.32 Rock part.v; 21.00 Jazzovska glasba; 21.32 Zabavna glasba.
govor; 20.40 Oddaja o čarov* 21.29 Glasbene novosti aa w
dino.	'
SLOVENIJA
6.00, 7.00 8,.00, 9,00, 10.00, J1® 13.00,	14.00, 15.00. 1^1
12.00.	13.00,	14.00, 15.00,
19.00,	22.00. 23.00 Poročila: Rekreacija; 6.50 Dobro juW. troci!: 8.08 Glasbena rnatin,[)’ 9.05 Pisan svet pravljic in 9.25 Zapojmo pesem; 9.40 Sa® pravljanje s temelji marksi2-
RADIO 1
in J
čem?; 10.45 Turistični nap*jj
10.15 Kdaj, kam, kako -
7.00, 8.00,	10.00,	12.00,	13.00,
14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila;
6.00	in 7.30 Glasbeno prebujenje;
9.00	in 10.35 Glasbeno govorni program; 12.05 in 13.30 Vi in jaz 78; 14.05 Popevke; 14.30 Pripoved; 15.05 Prvi Nip; 17.10 Pogovori o energiji; 18.25 Italijansko pripovedništvo; 19.35 Večerni spored; 20.35 Kmetijska od-, da ja; 21.05 Radio drugod: Belgija; 21.40 Orkestri v večeru; 22.30 Naj govorimo?; 23.15 Lahko noč.
11.03
Veliki
Po Talijinih poteh, abavni orkestri; 1■' Kmetijski nasveti; 12.40 P1*1.., godbe; 13.20
13.30 Priporočajo vam--. u. Ob izvirih ljudske glasbena
metnosti; 14.30 Glasba po že'^-
15.30 Glasbeni intermezzo:
16.00 M«
Spomini in pisma;
vrtiljak*.; 17.00 Studio ob
URI
Drugi kanal
12.30	O tem govorimo Kulturna rubrika
13.00	Dnevnik 2 OB 13.
13.30	Vzgojna oddaja
17.00	Program za otroke BARBAPAPA, risanka
17.05 Sezam, odpri se
17.35 Dogodivščine Black Beauty-ja, TV film
18.00	Laboratorij 4
18.25 Iz parlamenta in Dnevnik 2 ŠPORTNE VESTI
18.45 Prigode muca Silvestra
19.00	Dober večer s:.. Kvartetom Cetra - Družina Robinson, 17. epiz. - Vremenska slika
Koper
18.55 Otroški kotiček
20.15 DNEVNIK
20.35 MALI VOJAK, lilm
22.00 Nogomet: ZRN - ANGLIJA
Zagreb
20.0(1 Bombaški proces, 1. del 21.25 Pogovor z udeleženci simpozija o 28. partizanski, konferenci
23.00 DNEVNIK
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30,	11.30, 12.30,
13,30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila;' 6.00 in 7.55 Oni drugi dan; 3.45 Veliki dogodki v 20. stoletju; 9.32 Radijska igra; 10.12 Pogovori s poslušalci o ženski; 12.45 Govorni program; 13.40 Spored z Pandom Buzzanco; 15.00 in 16.37 Tukaj Radio 2; 17.55 Lahka glasba; 18.55 Brazilska pesem; 19.50 Raz-
18.05 Koncert abbnma.ja mladim; 19.20 Zabavna ria5'”^ 19.35 Lahko noč, otroci!; Minute z ansamblom Slavko daršič; 20.00 Koncert
iz naš*
studia; 22.20 S festivalov
23.05 Literarni nokturno;
Revijah jugoslovanskih pevc«v bavne glasbe; 0.05 UverturAj^.
preludij; 0.30 Za pozne pL--.,.-1.03 Zaprite oči in poslušal
2.03 Note v ritmu: 2.30 «DjubI^ ski akvareli* Emila Adaria‘J
3.03 Kalejdoskop zabavnih
di j: 4.00 Lahke note velikih kestrov.

	
ŠVICA
19,55 Kulturna beležnica
20.30	DNEVNIK
20.45 Simfonični koncert
21.30	Lovska puška, nanizanka
Horoskop
TRST A
čelu z Vičičem kot. edinim članom štaba odreda. Snežniške gozdove je prekrivala več kot meter debela snežna odeja.
7.00,	8.00, 9.00,	10.00, 11.30, ‘
13.00. 14.00. 15.30, 17.00, 18.00' in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro;
7.45	Pravljica za dobro jutro: 8.05 Prijateljsko, iz studia 2; 9.05 Skladatelj dirigira; 9.30 Prehra-na in zdravje; 9.40 Glasbena medigra; 10.05 Koncert sredi jutra;
10.45	Oddaja za prvo stopnjo o-snovne šole; 11.00 Ljudje in dogodki; 11.35 Plošča dneva: 12.00 Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji; 12.10 Pojmo po naše; 12.45 Pristopanje k deželnim oddajam; 13.15 «števerjan ’77*; 13.30' Od melodije dio melodije; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.30 Kličite Trst 31065; 16.30 Otroci pojo;
17.05 Operna ’ sezona v gledališču Verdi; 18.05 »Mesečnik*. satirična oddaja za konec meseca; 18.30 Klasični album
KOPER
7.30. 8.30,	10.30, 12.30,	13.30,
14.30, 15.30, 16.30, 18.30 in 19.30 Poročila 7.00 Glasba za dooro jutro; 8.32 Glasbena galerija; 9.20 Poje Renato Zero; 9.32 Na našem gramofonu: 10.01) Z nami .je...; 10.10 Otroški kotiček; 10.32 Mini juke-box; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kini, svet mladih: 11.32 Poslušajmo jih skupaj. 12.05 Glasba po željah; 14.00 Samoupravi jalcc; I4.J0 Italijanski zbori; 14.33 Od melodije do melodije; 15.00 Trenutki današnje kul-
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) 1- Vaš stari načrt bodo danes vzeli v poštev. Zaupajte v sodelavce in svoje najbližje.
BBC (od 21. 4. do 20. 5.) — Preveč ste zahtevni in zaradi tega pogosto nezadovoljni. Nekdo iz vaše okolice vam nekaj podtika.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) — Dobra ponudba za poslovanje. Ne bi je smeli zavreči. Nekdo vas moč no ljubi, pa lega noče pokazati.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) — Izjeden uspeh se vam obeta, toda vi bi ga znali izgubiti. Vaš družinski mir je v nevarnosti*.
LEV (od 23. 7. do 22. 7.) — Pripravite se na ostro poslovno tekmovanje. Branite svoj mir, ki je v nevarnosti.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) — Vsaka površnost bi vas znala veliko stati. Bodite previdni. Težji odnosi v družini, za katere ste sami krivi.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. ^ — Če vam prejšnje dni ni tako, kot se si želeli, se ho* t. nes opomogli. Močno boste ne položeni.
eri,
ŠKORPIJON (od 23. 1«. d°Jj. 11.) - Razmere so za vas na,Ljt« še. Ne zamudite jih. Ne zaUP%. nikomur svojih čustvenih tajanj
STRELEC (od 23. 1L do 20-
—	Odločati boste morali v
nekim poslovnim sporom. Nec8 obisk, ki vam bo prijeten.	i)
KOZOROG (od 21. 12. do ?u ,e
—	Zaman se trudile, ker ne o . uspeli. Spremenite svoje cilje-
ni sklepi v družinskem okolju-VODNAR (od 21. L do 19./J. Dan bi bil lahko odločilen, če ste ubrali pravo pot. Branite jejčustvene tajnosti.	p-
RIBI (od 20.' 2. do 20. 3.)
zite, da se razpoka med van"p0. vašimi sodelavci ne razširi, trebni ste počitka.
NOVI FIAT 131 mirafiori in 131 Supermirafiori
Tri- leta in, pol po predstavitvi prvih modelov 191 je Fiat skienila, da prenovi in obogati to serijo svbjih avtomobilov srednjega razreda, ki šo se uveljavili na italijanskem in evropskem tržišču, kljub ■ dejstvu, da so se »rodili* sredi vihravega obdobja energetske krize. Z 'novo serijo vozil bo imel kupec znatno večjo možnost izbire, saj bo število modelov '•od sedanjih šestili naraslo kar na 15. ko bodo v prodaji še športna inačica nracing* in modeli z dieslskim motorjem.
S prenovitvijo modelov serije 131 je tovarna 'o-vrednotila osnovne značilnosti tega vozila (prostornost, uravnovešenost, trpežnost, moderna zasnova) in skušala uveljaviti novo. sodobnejše' tolmačenje avtomobila kot osebnega prevoznega sredstva, saj je* v veliko večji meri upoštevala zahteve in potrebe potrošnika. Naj omenimo le dve plati novega prijema, ki sta prišli do izraza pri prenovljeni seriji 131:
r— skrb za izboljšanje notranje opreme, da bodo vozila udobnejša:
— trpežnost in trajnost: tehniki so okrepili šasijo in s posebnim posegom «dcbugging» skušali odpraviti vse tiste nevšečnosti, ki, so včasih povezane z začetkom proizvodnega postopka.
Preden spregovorijo o novih vozilih, še nekaj besed o avtomobilih srednjega razreda. Vozla tega razreda s približno IGOO-kubičnim motorjem so tista, ki so se najbolje uveljavila ra evropskem tržišču, saj približno četrtina vseh prodanih, vozil pripada temu razredu (v Italiji je odstotek vozil srednjega razreda znatno nižji od evropskega poprečja, vendar pa vztrajno narašča). In zanimanje za vozila tega razreda Je yse večje tudi v ameriškem merilu, kjer postajajo veliki, težki, neokretni in »prežejni* avtomobili preveliko breme.
KOMBI «PANORAMA»
.	-M-
Kombi «Panorama» je na prodaj v dveh ,,ia , cah: »L* s 1300 kubičnim motorjem in 1 1600 kubičnim. Poleg sprememb, ki smo jih na'' za limuzino, gre omeniti še prenovljena zadnja v • ta. na katera sedaj lahko namestimo vzvratno s salko. V inačici »ČL* je tudi prtljažnik obložen tapisonom.	^
Pri prenovitvi modelov 131 je Fiat poskrbela večjo varnost in je utrdila šasijo, ki je prevl®c ^ z oblogami, ki vpijajo zvok. Tako je hrušč kar 4 db nižji. Rezultat so dosegli tudi z lasersKtf,r pregledom motorja i • ostalih mehanskih delov odstranitvijo ali prireditvijo vseh virov hrupa.
Pri prenavljanju vozil je hiša obenem posk1'^ za večjo odpornost proti rji in zlasti v spred™ 0, delu so se v izobilju (»služili pločevine «z*'ro|(i metal*, .ki je prebarvana s posebnim cinka* lakom.
Motorji
Nove limuzine »L* in «CL» imajo iste n*1- ~ kot prejšnje, le 1300 kubičnemu motorju so za
l0toric
znanje povečali gibno prostornino (od 1297 cri5!!j
-	—	-	1 -~£V'
1301 cm3), da ga prilagodijo novemu prometnic, ii. Hitrost in pospešek vozil sta zato n®**^,
zakonu.
men jena (150 oziroma 160 km na uro; v 36.8
. tržišču tako.zaradi trpežnosti kol tydi zaradi zmerne porabe goriva. Novi modeli, ki jih bodo predstavili na, ženevskem salonu (od 2. do 12. marca), se razlikujejo od dosedanjih po zunanjosti in po, številu razpoložljivih’ motorjev. Poleg dosedanjih bosta, namreč ,na. razpolago tudi 1300 in 1600-liubicni
oziroma 35,2 sek. prevozi en kilometer) poraba & riva pa je za okrog 5 odstotkov manjša.
tehK
spremenjenem nosu ‘z lučmi pravokotne oblike. Manjše spremembe so opazne tudi v zadku, kjer šo luči večje in drugače zasnovane, saj vsebujejo luči za vzvratno vožnjo in varnostne rdeče luči za meglo. Odbijača sta prevlečena z gUmjjastim pasom, gumijasta profila pa' ščitita boka pred manjšini odrgninami. Večje so novosti v notranji opremi. Model «L» je na ravni dosedanje limuzine «speciai», sedeži pa so vsekakor mehkejši in udobnejši, obloga vrat » drugače zasnovana.
Na znatno višji ravni je model «CL*, tako po kakovosti materialov kot po izbranosti «designa» in po dodatni opremi. Armaturna plošča, ki je iz mehkega plastičnega materiala in ščiti šoferja ter potnika pred udarci, je povsem prenovljena. Predal odpiramo sedaj od zgoraj, prostor za radio lahko služi za odlaganje manjših predmetov, merilci so povsem novi. V zaslonko za sonce, ki je pred šoferjem, so vdelali parkirno uro; volan, ki ga lahko dvigamo in spuščamo, je prevlečen z mehko plastično prevleko in ima eno samo ročico, ki je prav tako prevlečena z mehkim plastičnim materialom. Sistem zračenja je bil izpopolnjen z režama, ki preprečujeta potenje stranskih šip. Pri hitrosti 100 km »zamenja* v eni uri'460 kubičnih metrov zraka s pomočjo ventilatorja in 410 kubičnih metrov brez njega.
131 «SUPER MIRAFIORI«
Ta model se razlikuje od prejšnjih po še n^0.
m. rvvmrvl	niirpvmi rrln<mn v»o -»1 i 1.clfl " .
liko (»polnejši opremi, glavna razlika pa sta gi-edna motorja, ki zagotavljata limuzini
večjo poskočnost. S tema motorjema je 131 z v„• vidikov na ravni najbolj kakovostnih evropskih zii srednjega razreda.
»Super mirafiori* ločino na zunaj od <i:seSC,ji le po športnih kolesih, medtem J«o šo v ilolr?eni opremi večje razlike. Boljši sedeži so Prevlej|iji s kakovostnejšim blagom, tako prednji kot za“ i so opremljeni z naslanjalom za glavo, serijsk0 vgrajen elektronski merilec vrtljajev.
Prava novost pa sta, kot .rečeno, motorja, j. terima sta v odllčnb dopolnilo 5:stopenjska niekni,j-nika. 1300-kubični dvosredni motor premore 78	.
škili moči pri šest tisoč obratih, največji '10,5 kpm pa pri štiri tisoč obratih; kompresd
rnzmprip ir* 8*1:1 lfiflO-knhi^ni moinv (•>	...
nerje je 8,9:1. 1600-kubični motor (z kostnmi razlikami gre za isti motor kot v )in.,,
m uizairvcuiM fAd lati muiUl' KUL '	- . jj,
zini 132) premore 96 konjskih moči pri 6000 največji navor, 13 kpm, doseže pri 3800 obra' kompresijsko razmerje je 9:1.	^
Na petpalčnih kolesih so gume 165 SR 13, Pr?c doplačilu pa tovarna montira tudi »znižane* £u 175/70 SR 13.
Ce- sc rtfpejimo na evropski trg, je .srednji tisti razred, v katerem je konkurenca : avtomobilskih hiš najostrejša; Med modeli, ki so v prodaji, prevladujejo vozila klasične ■ zasnove in tradicionalne linije. Skupna značilnost je- tudi dejstvo, da hiše poleg osnovnega modela »nujajp veliko razkole, s -katerimi skušajo zadostiti najrazličnejšim zahtevam, željam in potrebam kupcev.
A vrnirilb se k fiatu 131. Kot verjetno vsi vedo, da je prostorna limuzina s posrečeno, moderno linijo in s klasično zasnovo, ki se je uveljavila na
motpr z o/trčnima g reden) a v glavi, ki bosta’ skupno ;s petstopenjskim menjalnikom omogočala vozilom znatno večjo hitrost in poskočnost., Glede na opremo (notranjo in zunanjo) pa so kupcu na voljo tri -različice: «L», «CL» in »Supermirafiori*, poleg koni-bi.ja , »Panorama*, ki ga proizvajajo v različicah »L» in «CL»,
131 «L» in «CL»
Po zunanjosti se novj 131 ločujejo od dosedanjih po nenagubariih pokrovih motorja in prtljažnika, po
MODEL	KUB.	MOČ	HITROST	POSPEŠEK	poraba^
131 - «L», «CL» in Panorama «L» 1300	1301 cm3	65 KM/5200 obrat/min	150 km/h	1 km v 36,8 sek 0 100 v 16,2 sek	8.9 1/10« h"1 po DIN^^,
131 - «L», «CL» in Panorama #CL» 1600	1585 cm3	' 75 KM/520C obrat/min	160 km/h	1 km v 35,2 sek 0-100 v 13 sek	9,2 1/1(1« kri po
Supermirafiori 1300	1301 cm3	78 KM/6000 obrat/min	160 km/h	1 km v 35,3 sek 0-100 v 14,2 sek	8 3 1/1«« k™ po DIN	^
Supermirafiori 1600	1585 cm3	96 KM/6000 obrat/min	170 km/h	1 km v 33 sek 0-100 v 11,5 sek	8,6 1/10« kri po DIN
Hj ?, Norveškem je zmagal v teku ‘°ii Snae *Iri Poljak Luszczek, ki je i	v ^v°l>oju med sovjetskimi
jjj tavjj^Vak' in tekmovale; iz Skandi-
, ^ Luszczek, ki je star 22 let, ls,r°jil to tekmovanje povsem
%p2e’.na c'^u mu ie sledil Ho-
V^ljajev, pred Fincem Mietom. ,(1S2n° Pa ne predstavlja zmaga *TstP ka Presenečenje, saj se je ®S Jo l ** v fjedeljo na tekmovanju na a* tir na tretje mesto. Najboljši I-% vrš/;,0 Je 1)11 Capitanio, ki se je u-1* ‘Lna 19- mesto.
Sl«-ifl
ano že prvak
^Rtina d’ampezzo - že tri
)a 'tali; ^red koncem prvenstva prve ,}■ BoJanske lige v hokeju na ledu je slovan° osvojil letošnji državni na-
(tor?1!0’ 7a katerega igrata brata a« koluaz® *n Rudi Hiti, je sinoči, v 30. daj’■ Premagal Gardeno s 4:3 in se-na lestvici kar devet točk
!?'M0RSKI dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
22. februarja 1978
i^anje
SP KLASIČNIH DISCIPLIN
Poljak Luszczek Premagal Sovjete
V teku na 15 km je slavil zasluženo zmago
Na
fcl" svetovnem prvenstvu v nordij-i] 'klasičnih disciplinah v Lahti-
i ^stni' red
( g*aek tPol.)
3 Skjev (SZ)
« (Fin.)
3 fkkanen (Fin.) i jPudbaeck (šve.) j' i^ansson (šve.) j' natchev (SZ)
10 jatchukov iSZ) ij' onuli (Nor.)
!l >itanio (It.) is' ^us (It.)	.
15 pkrrara (It.) rerlranzini (It.)
49’09”37
49’11”62
49’14”37
49’33”33
49'50”85
49’50”85
50’06”49
50'09"56
50’21”23
50’57"52
51’53”35
51’53”35
5?’42”51
H°Kej
B0lZa
prevzeli vajeti igre v svoje roke, vendar so prav «plavi» podvojili s prostim strelom Strnada, ki je s kakih štiridesetih metrov ukanil nasprotnega vratarja.
Med posamezniki bi omenili nastope Borisa Kralja, Krasne in Malalana za goste, za domače oa Pavletiča, Slavca in Pavla Grizoniča.
Jolo
Nogometnemu trenerju SALIHU SOFTIČU
je žena povila dvojčka Gorana in Mirana. Odbor in igralci ŠK Kras jima iskreno čestitajo.
KOŠARKA
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Pagnossin pred zelo težko nalogo
Goričani bodo drevi igrali v Milanu s Cinzanom - Hurlingham tokrat doma
A -1 LIGA
Po nedeljskem porazu Pagnossina proti Gabettiju so se možnosti gori-ške ekipe, da bi se uvrstila v skupino peterk, ki bodo igrale za naslov državnega prvaka, še zmanjšale. Goričani so namreč trenutno na sedmem mestu z dvema točkama zaostanka za Cinzanom, ki je bil v nedeljo prav tako poražen. Stvarno gledano imajo Milančani v odstotkih mnogo večje možnosti, da se vključijo v šesterico najboljših. Kljub temu za Pagnossin ni vse izgubljeno. Poglejmo, zakaj.
Do konca prvega dela prvenstva manjkata, še dve koli: drevišnje in nedeljsko. In prav drevi bodo Goričani gostovali v Milanu proti Cinza-nu, ki jih je v Gorici premagal kar s 13 točkami prednosti. Naloga varovancev Benvenutija je torej zelo težka. Ne samo da morajo zmagati

KOLESARSTVO
NA DP JUGOSLAVIJE
NA LEDU
nad drugouvrščeno Cortino.
V Poreču so vozili v slabem vremenu
Najboljša skupna uvrstitev za tekmovalce iz Slovenije
v prijateljski tekmi
Ni« ZRN-Anpjii
■>!NCHEN — V okviru priprav irjVj ®Pni del SP v Argentini bo Jotv, , RN odigrala prijateljsko no-r elr>o tekmo z Anglijo
ah >°
S*J*0*1 v Rvr°P' vel>ko zani-
Vju'srečanje vlada v obeh drža-in
saj so bili dosedanji spopa-
(!'
rertn° napeti ° kakovostni.
j.	J	Ulil UOUVUUIIJI
I ed tema reprezentancama ved-2,redno napeti in tehnično tudi
AVIV — Nizozemska nogo-lja na reprezentanca, ki se priprav-Sraua SP v Argentini, bo danes odi-,a Prijateljsko nogometno tekmo 01 kraju z Izraelom.
V tem kraju se bo-
h^Rence - ,	_ „„
Drjj pOes, ob 15. uri, spoprijeli v jfcjjjeljski tekmi nogometni »epre-l®nci «under 21» Italije in Finske.
,	KADETI
- Primorec 2:0 (0:0)
-av ^' L^a. M. Grizonič, Sancin, Gr: ®c; Ražem, Pavletič, Kalin, P. p^. Ferluga, Strnad. Žerjal. ‘RMOREC:	Grgič, Malalan,
jj^sciak, Križmančič, Cibič. Sati £ B. Kralj, Crasna, I., Kralj S^raij, m. Kralj.
S-pPNik: Smillovich.
BELCA: P. Grizonič, Strnad.
Dri “j^oovem nogometnem igrišču Vr.vls“0rnju sta se spoprijeli slo-fc*«1 ekipi Brega in Primorca. th«Ce je bilo blatno in je pihal Vg|^ad veter, kar je odločilno vpli-y na potek srečanja.
WiPrvem Polčasu so imeli Tre-HtM* burjo v 'hrbet, vendar te So n°sti niso znali izkoristiti, ker stjvjr domači odločno zoper-tlitpjT; «Plavi». so odgovarjali s in nevarnimi protinapadi "Pravili Primorčevo obrambo tj ^rat v težave. Bregovi napadal kjj a so zelo nerodno zapravili ne p stoodstotnih priložnosti.
«!„" odmoru je ljurja pihala doma-ios,ni v hrbet in Brežani so pred-kou y®tra izkoristili. Po strelu iz |e Pavel Grizonič kratko od-Vn,ž°S° Primorčeve obrambe z i« 2lrti strelom poslal na dno mrej toil Prejetem golu so gostje sku-^Padati in so za nekaj časa
Sedmo jugoslovansko državno prvenstvo v ciklokrosu, ki se je v nedeljo odvijalo v Poreču, je Dotekalo pod izredno slabimi vremenskimi pogoji, saj so se najboljši jugoslovanski kolesarji pomerili na blatni progi pod mrzlim dežjem, ki je celo nedeljsko jutro smem ljal nastopajoče in gledalce. V vseh treh katekorijah — mlajši in starejši mladinci ter člani — so slavili slovenski kolesarji, ki so dosegli najboljšo skupno uvrstitev (kar osem, na devei plasmajev). Ušla jim je le zmaga v članski kategoriji, kjer je bil najboljši puljski kolesar Bruno Bulič. Med mlajšimi mladinci je nastopilo štirideset tekmovalcev, ki so se spo prijeli na tri kroge dolgi stezi (6 km).
Vrstni red pa je bil naslednji:
1.	Udovč (Astra Ljubljana);
2.	Tunič (Sava Kranj);
3.	Planin (Astra Lj.).
Med starejšimi mladinci, ki so
vozili pet krogov (10 km) pa je premočpo zmagal s precejšnjo prednostjo Vehar, ki je , bil Vseskozi najboljši,
' Vršfrif red “pa >~'t5ir~hSlednji:
1.	Vehar (Rog Ljubljana);
2.	Cuderman (Sava Kranj);
3.	Pirš (Hrastnik).
Najbolj zanimiv pa .je bil prav gotovo boj v članski kategoriji, kjer se je na 20 km dolgi progi (10 krogov) spoprijelo štirideset najboljših jugoslovanskih amaterjev. Boj .je bil vseskozi izredno zanimiv, posebno po zaslugi Rogovega kolesarja Zanoškarja, ki je dolgo sam vodil s precejšnjo prednostjo. tri kroge pred koncem pa ga je ujela trojica zasledovalcev — Ropret, Bulič in Kahtina. Ti štirje kolesarji so nato skupaj vozili do konca, ko je o končnem zmagovalcu odločal skupen sprint, kjer je prav v zadnjem trenutku za slabega pol kolesa zmagal Bulič pred Zanoškarjem.
Vrstni red pa je bil tak:
1.	Bruno Bulič (Siporex Pulj);
2.	Matijaž Zanoškar (Rog Lj.);
3.	Bojan Ropret (Sava Kranj);
4.	Zdenko Kahlina (Metalliacoro-merce Zagreb).
Prvi trije uvrščeni v članski ka tegoriji so poleg kolajn in nagrad, ki jih je dal prireditelj, prejeli še pokale, ki so jih prispevali športni delavci Kolesarskega kluba A dria iz Lonjerja.
Med veterani pa so tudi podelili naslove državnih prvakov in sicer v treh kategorijah. V drugi kate-koriji je izven konkurence nastopil tudi lonjerski kolesaf Maver, ki je zasedel drugo mesto za Zvonetom Zanoškarjem.
Uvrstitve v posameznih kategorijah pa so bile naslednje:
KATEGORIJA A
1.	Cvjetko Bilič (Siporex Pulj);
2.	Toma Milenkovič (GBK Beograd) ;
3.	Ante Grbeša (Strmac N. Gra diška).
KATEGORIJA B
1.	Zvone Zanoškar (Rog Lj.);
2.	Ivan Ropret (Kokrica Kranj);
3.	Jože Hrovat (Rog Franek Lj.).
KATEGORIJA C
1.	Milan Žirovnik (Kokrica);
2.	Fajdiga (Branik);
3.	Bratun (Sava).
Ob koncu je bilo nagrajevanje,
katerega se .je udeležil tudi predstavnik BSJ 'Vasilije Morovič Naj omenimo še, da je prireditelj ob koncu obvestil prisotne kolesarje in funkcionarje, da .je bila v nro-gram dirk za »Trofejo HTP Riviera Poreči za letošnje leto vključena tudi mednarodna amaterska kolesarska dirka za «22. Trofejo ZSŠDI* v organizaciji kolesarskega kluba Adria iz Lonjerja. Skupno bo tako na sporedu sedem dirk in sicer pet krožnih dirk po ulicah Poreča, dirka v jLonjerju ter dirka Poreč - Pulj - Poreč.
R. Pečar
proti Cinzanu (verjetno bo igral brez odličnega D'Antonija), marveč bodo morali nadoknaditi 13 točk zaostanka. V primeru zmage Pagnossina z manj kot 13 koši prednosti bo treba čakati na nedeljski srečanji. Goričani bodo igrali doma proti močnemu Sinudyneju, Cinzano pa bo gostoval v Genovi proti Emersonu. V tem primeru bi moral Pagnossin premagati Sinudyne, Cinzano pa izgubi ti v Genovi. Le tako bi si Benve-nutijevi varovanci zagotovili mesto med šesterico najboljših. Vidimo torej, da je naloga Goričanov izredno težka. Vsi ti računi pa bi bili brez podlage, če bo drevi Cinzano premagal Pagnossin. In tudi to je zelo verjetno.
PARI DANAŠNJEGA, 21. KOLA
Brili - Alco
Sinudyne - Mobilgirgi
Gabetti - Xerox
Cinzano - Pagnossin
Canon - Emerson
Perugina - Femet Tonic
A-2 LIGA
V	predzadnjem kolu tega prvenstva bo tržaški Hurlingham drevi igral doma proti Vidalu iz Mester. Po zadnjih dveh zaporednih zmagah bi morali Tržačani tudi drevi pospraviti nov prvenstveni par točk in se tako usidrati na sredini lestvice.
PARI DANAŠNJEGA, 21. KOLA Hurlingham - Vidal Scavolini - Althea Mobiam - Jolly Sapori - Pintinox Chinamartini - GIS Neapelj Mecap - Eldorado Vse te tekme v obeh ligah se bodo pričele ob 21. uri.
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Nekaj zanimivih tekem
Zaradi gostovanja jugoslovanske košarkarske reprezentance v ZDA (prve dni aprila) bodo od danes vsako sredo in soboto prvenstvene tekme r>rve zvezne lige.
V	današnjem, 19. kolu, bi lahko prišlo do nekaterih presenečenj tudi na samem vrhu lestvice. Vodeči ekipi Partizan in Bosr.a, igrata namreč v gosteh na dokaj- neugodnih igriščih.
PARI DANAŠNJEGA, 19. KOLA Cibona - Metalac; Rabotnički -Dal vin; Borac - Partizan; Zadar -Radnički FOB; Beko - Bosna; Cr-vena zvezda - Kvarner. Jutri, tudi po TV, Juroolastika - Brest.
Knudsen prvi
LAIGUEGLIA (Savona) — Na 15. krožni kolesarski dirki za »Trofejo Laigueglia» je bil prvi Norvežan Knut Knudsen. Drugi (z 11” zaostanka) se je uvrstil Italijan Porrini pred rojakoma Maserjem in Saronnijem.
ATLETIKA
«INDOOR» V MILANU
Danes in jutri državno prvenstvo
MILAN — Danes se bo v Milanu začelo italijansko državno dvoran sko atletsko prvenstvo. Zaključilo se bo jutri.
Tekmovanje bo dejansko general ka za evropsko prvenstvo, ki bo \ isti dvorani v dneh 11. in 12. marca
Danes in jutri bodo nastopili poleg domačih atletov tudi nekateri tujci.
Dvojčka Goran in Miran sta razveselila družino Saliha in Borislave Softič. Srečnima staršema čestitamo, malčkom pa želimo vso srečo v življenju in da bi se razvila v dobra športnika.
ZSšDI
Srečanje se je zaključilo v korist gostov z izidom 5:2.
V prvem delu prvenstva je Juven-tina dosegla naslednje izide: Juventina - Azzurra	0:5
Juventina - Begliano	1:5
Juventina - Vermeglianese	3:5
Drugi teden bo Juventina igrala prijateljsko tekmo z ekipo ENEL M. iz Tržiča, nato bo gostovala za povratno srečanje tega prvenstva.
Edi
Danes se na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20, telefon 744249), od 19. d0 20. ure zaključi vpisovanje na 12. zimske športne igre. Takoj po zaključku bo žrebanje startnih številk, jutri pa bo objavljen pravilnik.
Borovi odbojkarji so tudi v sobotnem srečanju v Dolini ostali praznih rok. Naši zastopniki so v nadaljevanju 2. moške italijanske lige tokrat Izgubili z ekipo Volley iz Legnaga. Na sliki: borovci v napadu (št.
7 Neubauer, št. 1 Plesničar, št. 4 Žerjal in št. 6 Ugrin)
V 1. MOŠKI DIVIZIJI
KOŠARKA
V PRVENSTVU KADETOV
Prvi slo venski derbi prinesel zmago Boru
V zelo izenačenem srečanju je premagal trdožive Brežane
0lympia uspešna v Vidmu
V ŽCL Brežanke izgubile doma s Corridonijem
NAMIZNI TENIS
PRVENSTVO D LIGE
Kljub dobri igri Juventina izgubila
V soboto popoldne je štandreška namiznoteniška ekipa igrala v domu «Andreja Budala* proti Azzurri. Srečanje je bilo na zanimivi tehnični ravni. Ekipi sta si bili enakovredni. Toda Juventina, kljub dobri igri, ni znala izkoristiti priložnosti.
Bor - Breg 74:66 ( 38:34)
BOR: Jančar 6, Mazzucca 20, Dolgan 2, Zlobec 28, Raseni 8, Brana 6, Pegan 4.
BREG: Male 8, Meneghetti 8, Barut 42, Ferluga, Labioni, De Bernardi 3. Čok 5, Pertot in Korošec.
SODNIKA: Boscolo in Fornasaro.
PROSTI METI: Bor 6:10. Breg 14:30. PON: Bor: Jančar. Dolgan, Mazzucca, Brana in Zlobec: Breg: Barut. ON: Bor 28, Breg 16
V	prvem slovenskem derbiju je po predvidevanju zmagal Bor. Ekipi sta stopili na igrišče v okrnjenih postavah, saj so nekateri igralci bili «a šolskem zimovanju. Že od vsega začetka je bilo razvidno, da lx>do imeli borovci trd po sel z Brežani. Tekma se je odvi-
j jala v znamenju izenačenosti ves ; prvi polčas. Brežani so z odličnim I Barutom enakovredno odgovarjali I na Borove koše in so bili ves čas l v tesnem stiku z domačini.
V	drugem polčasu pa so domačini irmfcjci odločno prevzeli pobudo in z nekaj hitrimi protinapadi pove^ dlLjs i7 točkami. Vse je kazalo, aia bodo borovci slavili evisoko zmago, ko so si Brežani opomogli in ponovno ogrozili zmago »plavih*. Zadnje štiri minute igre so bile za borovce res dramatične, saj so o-stali na igrišču le z dvema igralcema. Kar pet jih je moralo namreč zapustiti igrišče zaradi oetih osebnih napak. Kljub temu pa sta mlada Pegan, in Raseni odlično zaigrala in iako prinesla Boru pr
vo z.mago v tem prvenstvu.
Poleg že omenjenih Pegana in Rasenija bi pohvalili tudi dobro igro Mazzucce in Zlobca, ki se je enakovredno boril z odličnim Barutom; ta je bil tudi najboljši v svojih vrstah, še besedo o sodnikih. Sojenje ie bilo izredno slabo, saj sta nekompetentna sodnika skvarila tekmo na povsem neprimeren način. Upajmo, da ju ne bomo več videli na tekmah naših ekip.
Peter
Mladi Bregov košarkar Henrik Maver (z žogo) med tekmo prvenstva ((propagande* z Don Boscom A v Dolini
PRVENSTVO «PROPAGANDA»
Derbi borovcem Bradassi neustavljiv
Bor - Breg 51:34 (21:26)
BOR: Volk 6, Bradassi 33, Tavčar 10, Jagodic 2. Vecchiet, Dev-čič, Civardi, Germani, Betocchi in Fo*ka j
BREG: Maver 22, A. Slavec, B. Slavec 4, G. Štrajn, Vodopivec, M. Strajn \ Žei'jal' 1, Klabian. Pregara, Bavčar 4.
Bradassi in Mgvipr sta bila nrav gotovo najboljša Košarkarja na igrišču, preveč pa sta igrala sama. Ko sta Bradassi in Maver se dela na klopi, so ostali košarkarji na igrišču nedvomno pokazali boljšo skupno igro. Maver je namreč
prvi četrtini dosegel sam vseh 10 točk za Breg. Bradassi pa je v tretji četrtini dosegel sam vseh 14 točk za Bor.
Med ostalimi bi pohvalili v Borovih vrstah še Volka in Tavčarja, v Bregovih pa Borisa Slavca in Bavčarja.
A. R.
Pagnossin B — Dom 66:28 (44:16)
DOM: Pisk 4, N. Orzan 4, Šuligoj, Feri, Košuta 18, Bavcon, Komel Cej.
V	zadnjem kolu prvega dela prvenstva »propaganda* je goriški Dom doživel letošnji največji poraz.
Domovce je pokopala prva četrti na srečanja, ko so jih domačini popolnoma pregazili. Poleg odlične igre italijanskega moštva so naši fantje zakrivili veliko število , naivnih in začetniških napak, tako da je bil položaj v osmi minuti 28:6.
V	prvi četrtini drugega polčasa pa so bili Kdntovi varovanci celo bot,-ši od domačinov. Vendar so v zadnjih minutah nekoliko popustili nasprotnik je to izkoristil, da je dosegel še nekaj košev. Naj omeni mo še Roberta Piska, ki je igral zelo učinkovito in požrtvovalno obrambi.
Vladimir
ODBOJKA
Mestni redarji Videm -Olympia	0:3
Le šest igralcev je v soboto odpotovalo v Videm na srečanje z eno najslabših ekip prvenstva. Gripa je namreč v zadnjem tednu krepko prizadela 01ympio, tako da osta zaskrbljenost ali jo bodo nekateri fantje utegnili preboleti do prihodnje sobote.
V takih razmerah ni mogla tekma dosti povedati. Mestni redarji so med drugim dokaj šibka šesterka, skuša nadoknaditi svojo tehnično šibkos': z večjo mero požrtvovalnosti.
Veliko važnejša pa bo tekma, ki jo bo 01ympia odigrala v soboto doma proti tržaškemu moštvu Roz zol. To spada k boljšim konkurentom letošnjega prvenstva. Zaradi odsotnosti v svoji ekipi 01ympia tudi ne bo smela podcenjevati tega nasprotnika. 1 <
ŽENSKA C LIGA Corridoni — Breg 3:0 (15:5, 15:0, 15:8)
BREG: Slavec, Kocijančič, Korošec, Trenta, Kofol, O.tnik, Prašelj.
Corridoni res ni tak nasprotnik, da bi v normalnih okoliščinah lahko pregazil naše odbojkarice s tako zgovornim izidom. Da je Breg po tehničnem znanju svojih igralk na slabšem od domačink, ni bilo težko predvidevati. Pričakovali pa nismo, da se bodo »plave* predale brez boja. Serija zaporednih porazov je prav gotovo pustila sledove na morali slovenskih odbojkaric, ki so tako, izgub(le še tisti kanček samozavesti, ki so ga imele pred pričetkom prvenstva.
Če je to po eni strani razumljivo/po drugi ne bi smelo biti ta-
je Breg s to zmago ostal na prvem mestu lestvice (svoje skupine), v pričakovanju četrtkove tekme s Kon-tovelom, kj bo odločila o končnem zmagovalcu.	'
Mig
MINIBASKET
FINALNA SKUPINA
Sokol A — Servolana A 39:80 (22:41)
SOKOL A: Ušaj (k) 18, Devetak 15 (1:4), Grilanc 4, Bogateč 2, Del-la Schiava, Sedmak, Nevenko Pertot, Niko Pertot, Bandelj.
PROSTI METI: Sokol 1:4, Servolana 2:6.
SODNIK: Terčon.
Proti še nepremagani Servolani ni imel Sokol nobenih možnosti za u-sp?h. škedenjci so dokazali, da so tehnično mnogo boljši od domačinov, da ne omenjamo telesne prenrči (razpolagajo namreč z več igralci nsd 170 cm). Edini, ki se je uspešno upiral nasprotnikom, je bil Martin Ušaj, zadovoljila sta še Grilanc, in Devetak v napadu ter Bogateč v obrambi.
Marko
Dom — Ardita B 27:21 (15:4)
DOM: Bric 7, Waltritsch 4, Pahor 1, Battello, Corsi 4, Zanier 2. I. Cont, Roner, Cej (k) 2, C. Kont, Grusovin 7, Lakovič, Del Medico.
V nadaljevanju turnirja za veliko nagrado minibasketa so Domovi košarkarji na domačem igrišču‘premagali solidno Ardito B. Naši fantje so v uvodnih minutah začeli z zelo hitro igro v napadu in z agresivno obrambo. To je spravilo v težave mlade goste. V drugem delu srečanja pa so Semoličevi varovanci ne-
—,	”	c*-	—	„	•	| ‘*Ja K0 ^ ocunjiitcvi v tu vvaaiv-i
ko. Breg je natrireč letos, zelo po- ^iko popustili, tako da sp se gostje mladil ekipo in--je letošnje prvenstvo dnkaj približali, vendar v je bilo za
zanj prehodno. Igralke naj bi torej zmag0 že prepoZno. ne bile pod psihološkim pritiskom (zmagati za vsako ceno), ampak naj bi igrale sproščeno in si nabirale izkušnje'za prihodnjo sezono.’
Doslej se to ni zgodilo.; pred nami
Danes Bor — Kontovel
V nadaljevanju prvenstva v mi-nibasfcetu zg Trofejd San Sebastia-' no se bosta danes v tolažilni sku-
Tekma bo dokaj zanimiva, saj sta oba naša zastopnika na dnu lestvice brez točke.
A. R.
pa je še druga polovica prvenstva, pinj na stadionu «Prvi maj*, ob v kateri imajo Brežanke vse mož- j 17 urt spoprijela‘Bor in Kontovel. nosti, da popravijo dosedanji slab ■ - •	'	- ■ -
vtis, če bodo stopile na igrišče z zavestjo, da nimajo kaj izgubiti.
Mig
NARAŠČAJNICE Oma B — Breg 0:2 (14:16,
8:15)
BREG: Stepančič, Slavec, Cej, Zobec, Žerjal, Pečenik,
Naraščajnice Brega, ki so tokrat nastopile v zelo okrnjeni postavi, so imele precej težav, da so strle žilav odpor mladih italijanskih vrstnic. Igra naših odbojkaric je slonela v glavnem na treh izkušnejšihi dosegli veliko večino kešev z meti
DEČKI
Arte — Dom 99:27 (46:16)
DOM: Cingerli 8, D. Uršič (k) 9, Zavadlav 2, Waltritsch, F. Devetak 8, Mskuz, Čotar.
V soboto so Domovi dečki doživeli še en poraz. Tokrat so jih v gosteh premagali igralci Arte ja Poraz gre pripisati okrnjeni postavi zlasti pa višinski razliki domačinov, saj so
igralkah, saj so ostale šele pred kratkim začele gojiti ta šport. Vsekakor pa so tudi te najmlajše po svojih zmožnostih pripomogle, da
izpod koša.
čeprav poraženi, so domovci, pokazali napredek.
Vladimir
JANEZ VIPOTNIK
RODNA
43.
LETINA
so
so
Ko
2 Tista reč o onstranstvu se jim namreč ni zdela preveč ^sljiva. Zato tudi župnikove besede niso imele posebno ^°bokega pomena. Bile so sestavni del nekega ceremoniala, opcije, potrebe po družabnosti, starih običajev. Nekateri °bičajev so bili celo koristni. Na primer zvonovi. Ne le,
Jj. s° napovedovali čas. Koristno vlogo obveščevalca so ju^fali, na primer ,ob nesreči, ko so bili plat zvona. Ali ob ^ uri, ko zvonjenje prežene točo.
Koliko jih je bilo, pet, ne, šest, je komisarja spreletel in- &laPa- ^est pobalinov z mežnarjevim Janezom na U ,u se je spravilo soparno popoldne zvoniti proti toči. Po-Išrt ne’ k° jo dolini grozilo nizko nebo, naloženo s črnim g °hi. Spravili so se čisto v zvonik, k zvonovom. Eden je j^U zvon, drugi so se stisnili v kot in poslušali mežnar-vV,68a Janeza, ki je pripovedoval povest o grofu. Monte	bi
vr’stu. Zgodba je bila čez vse zanimiva, zato je bilo za boleče, kdor je moral zvoniti. Hitro so se menja-j i le Janezu ni bilo treba zvoniti. Zvonili so in poslušali ^°bbo in Spet zvonili. Ker je bila povest dolga, so zvonili £ ^°lgo potem, ko ni bilo nikjer več nobenega oblačka.
^Tnika je razjezila površnost. Ker j6 bil zvonik visok,
stopnice neprijetne in so se na koncu nadaljevale v lestev, po kateri bi se, star in onemogel, težko dvigal, je šel pod zvonik in zagrabil vrv, da bi zaustavil zvonjenje. Zvonar je seveda začutil, da ga nekdo ovira. Pograbila ga je sveta jeza. Za trenutek je klapa prenehala poslušati. Prepričani bili, da hoče edižn vaških mulcev delati zgago. Družno pričeli vleči vrv k sebi. Toda župnik spodaj ni popustil, so ga dvignili že dobra dva metra, so spustili vrv, da je stari dušebrižnik neprijetno telebnil na tla. Tedaj se je nekdo domislil, da bi pogledal po vremenu, odprl vetrnice in skozi lino zagledal jasno nebo.
«No, pa smo pregnali nevihto,« je ugotovil mežnarjev Janez. Nadaljeval je pripoved, dokler je ni bilo konec. Toda pri izhodu iz zvonika jih je čakal besni župnik. Stal je sredi vrat. Pograbil je enega za drugim, vsakemu pri-mazal dve okrog ušes, ga brcnil v zadnjico, da so se mu -vsi obupani trgali iz rok in razžarjenih lic bežali na piano.
«Dragi farani!« je kimal s prižnice Slavo. «Štejem med tiste, ki se jim je do kraja uprl rožni venec. Ne verjamem takšnemu trobezljanju, kot je brezmadežno spočetje. Sramota, da še danes krošnjarijo z njim po svetu. Po svojih najboljših močeh želimo e ... e ... e ...» se mu je zataknilo.
«Kdo?» ga je vprašal Jože s kora.
•Želimo mi, partizani,« je kimal Slavo. «0 bože,... ustvariti pravično kraljestvo, ne v nebesih, marveč na zem-Kajti na tisto večno plačilo ne dam veliko. Tolikokrat sem bil že opeharjen v življenju, da me je strah, da bi me v nebesih spet potegnili!«
•Amen!« se je zadrl Jože s kora.
•	Amen in smrt fašizmu!« je ponovil Slavo.
•	Prekleto, nič ni,» se je jezil Peter, ko je do kraja preiskal napol golo zakristijo.
•Kdo ve, koliko patrulj je že opravilo ta posel,« ga je tolažil komisar.
V naveličano, mlačno cerkev je nenadoma šinil glas orgel s kora. Za čudo, še so ostale pri življenju. Iz temnin oltarja se je prestrašena sova pognala v beg, napol slepa od žarke svetlobe. Plahutaje sem in tja kakor netopir, je zletela skozi' okno iskat varni mrak.	-
Jože je pritiskal eno samo tipko. Pritiskal, da bi izčistil glas. Škripajoči ton je bil hripav, zaprašen, zamolkel, kakor da bi grlo zalivala slina. Človek je naravnost čutil, kako se z glasilke odstira leto in več stari prah, kako zvok, zavit v temo, kakor priklenjen k zidu, s silno muko išče pot v prostost, v beli dan, se hoče znebiti spon. Le polagoma mu je uspelo. Postajal je vedno bolj jasen, čist. Planil je v zadnji kotiček cerkve, trepetal v zraku, silil k oknu, navzgor, proti nebu. Jože je pritisnil drugo tipko. Partizani v cerkvi so se radovedno ozirali.
Orgle so se betežno, s težavo odzivale. Kakor bi se hotele znebiti debele trde lupine, ki ne da živeti. Zvok jd v razpadajoči cerkvi odmeval na poseben način. Kakor da bi bil del propada, ki mu ni rešitve, kakor da si z zadnjimi močmi, umirajoč, samo še enkrat išče pota v čutni svet.
Jože je poskušal napev: Na planincah... Na planin-cah ... Na planincah son ... Na planincah son ... Na planincah son ...
Naprej ni šlo. Tisti... čece ni bil pravi. Ni ga bilo. Razpadel je. Glasilka je bila pokvarjena. Ničesar ni mogel iztisniti iz nje Orgle so se z basovskimi toni krohotale kakor star, škrbast, zakajen pijanec, prežet z zatohlostjo neprezračene beznice. Njihov zven je žalostno drgetal, kakor bi toča padala na pločevino.
•Dosti je, mir daj!« je zavpil Slavo.
Nepričakovana moč tonov in ritma je odrezavo usahnila v razpadajoči cerkvi.	^
•Komisar!« je naenkrat zakričal Peter s čudnim glasom, da so se zdrznili. «Pridi,» je zavpil nekje izza oltarja. Stekli so k njemu. Zagledali so, kako nfepremično strmi v gmoto na tleh in si tišči kapo pred usta. S previdnimi koraki so se približali. Na tleh je ležal Marij. Pogled nanj je bil strašen. Ležal je na hrbtu, napol gol, obleka razcefrana. Debela koža s trebuha je bila odgrnjena, kakor da bi mu jo bil kdo olupil. Drobovje je izginilo, ostale so samo kosti. Ključnica, hrbtenica in goleni so se čudno motno svetile, kakor da bi bile namočene v firnež. Obraz voščen, ves tuj, oči zaprte. Od mrliča je strahovito zaudarjalo. Hlačnic je bila ena sama strjena kri, pod katero se je odkrivala kakor pest velika rana nad kolenom. Bržkone se je ranjen zavlekel v cerkev, se Skril za oltar in umrl in lisice so mu požrle drobovje, če ne bi danes prišli, bi nadaljevale pojedino, vsega bi zgrizle. Muhe zapljunkarice so vsiljivo brenčale, kakor žaga cirkularka so pele okrog trupla. Rjave mravlje so v trumah gomazele po nagnusni rani.
Torej ni pobegnil, se‘ni predal, je streslo komisarja, Po nedolžnem smo ga obsodili. Svojih tovarišev ni razočaral. Nerazumljiva uganka je bila' rešena. Rešena na strašen način, toda Marij je ostal čist. Zvest in čist do kraja. Do svoje smrti je ostal zvest sebi in svojim' tovarišem. Kako smo mogli dvomiti o njem? Kako smo mogli biti tako zavrženi? Težka krivda ga je tiščala k tlom, mu zvezala roke in noge. Partizani so otrpnili, srepli v tovariša, tla so se majala pod nogami'. Bridkost je drla iz njih. grozila, da jih bo utopila.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70
Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnino
Mesečno 2.900 lir — vnaprei plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številka 3,00 dih, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din. za organizacije in podjetjo mesečno 55.00. letno 550,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 StrOH 6
PRIMORSKI DNEVNIK
61000 Liut>|l°na*
43 m"?
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 »ADIT* • DZS Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. ^
13.000 lir. Finančno-upravni 600. legalni 600, osmrtnic® a sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stoloca. Moli oglasi 150 Ur h®|,s|(| Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlani|e-J^i , krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugi" v Italiji pri SPI.	j
Član tf«lii«l»**P
22. februarja 1978 0dgovornI ur;dnik Gorazd v#seI
Izdajaj in tiska I
IZTT I Trat
zvez« CaMOpUjjSl založnikov
XA PROCESU ZARADI SPOPLETELECA BOIKiHESEJBVEGA DRŽAVNEGA UDARA
General Maletti je skušal omiliti ton obtožb proti bivšemu načelniku SID
Vito Miceli naj bi si po njegovem samo želel «moenejšo» vlado
Povratek egiptovskih vojakov s Cipra
RIM — Gen. Maletti nima «toč-nih podatkov*, da bi njegov bivši predstojnik Miceli gojil simpatije do Borghesejevih zarotnikov. Sodnikom pa je pristavil, da mu je bivši načelnik SID izrazil upanje v u stanovitev »močnejše vlade, ki bi odpravila vse kar mu ni bilo po godu*. Ni težko razumeti, kaj pomeni »močnejša*, še lažje razumemo. katere stvari niso bile Mi-c2liju po godu, če pomislimo, da je danes misovski poslanec.
Maletti je vo včerajšnje pričevanje na procesu o Borghesejevem spodletelem poskusu državnega udara 7. decembra 197n je pustilo občutek, da hoče general omiliti vsaj ton, če ne vsebine, težkih obsodb, ki jih je svoj čas izrekel na račun bivšega načelnika obveščevalne službe. kj se mora sedaj zagovarjati pred obtožbo, da je kril pripadnike »nacionalne fronte*.
Iz pričevanja je namreč prevevalo čisto drugačno, pogovorno vzdušje na vprašanja sodnega zbora in odvetnikov, ki je bilo v popolnem nasprotju s hladno in točno vsebi-
no izjav na številnih zaslišanjih preiskovalnega sodnika, kot je to nedvoumno prišlo do izraza na ponedeljkovem zaslišanju, ko so prebrali najpomembnejše odlomke preiskovalnega zapisnika.
Micelijeve »mafijske metode* v SID naj ne bi prišle do izraza v odnosih z Malettijem, ki je tedaj načeloval oddelku «D», saj je včeraj izjavil: «Ni mi znano, da bi Miceli obšel načelnika tistega u-rada in bi se posluževal načelnikov odsekov ali njihovih podrejenih*.
Osnovni problem pa ostane še vedno 'nepojasnjen. Od konca leta 1973 do prve polovice leta 1974 je Maletti s pomočjo NOD nabral številno dokazno gradivo proti prevratnikom, predvsem po zaupnih pogovorih z Lercarijem in Orlandinijem, o vsem tem pa je svojemu šefu čim manj poročal, saj so mu prav Orlandini-jeve izjave narekovale čimvečjo previdnost.
Maletti je včeraj zagrešil tudi spodrsljaj, ki pa je bil bolj slikovit kot pomemben. Izjavil je namreč, da ga ni Miceli nič vprašal o poteku pre-
iskave, preden je odgovoril na vprašanja preiskovalnega sodnika Di Lil-la. Beležka z njegovim in Micelije-vim podpisom ob izrezkih iz časopisov, ki so poročali o spodletelem državnem udaru, mu je zgovorno dokazala. da se je zmotil.
Problem pa je tu čisto drugačen. Miceli bi moral obvestiti o vsebini sodnikovega pisma člane oddelka «D», preden je odgovoril. Maletti pa je izjavil, da o tem pismu ne ve ničesar. General je torej poizvedoval, ne da bi razložil, zakaj je to storil, napisal pa je, kar je sam hotel, ali pa je bilo kaj v ozadju.
Nedvomno je Maletti pomembna priča na procesu, kjer se sodi 90 osebam zaradi ponesrečenega poskusa državnega udara. Kot bivši oficir SID ima gotovo vse pravice, razen ene: da ni točen in jasen.
FULVIO ČASALI
VČERAJ NOV SESTANEK RAZŠIRJENEGA USTAVNEGA SODIŠČA
Preiskava o aferi Lockheed pred skorajšnjim zaključkom
Čudno ravnanje sodnikov na procesu zoper fašiste «ordinc nero»
BOLOGNA — Včerajšnja trinajsta razprava na procesu proti 18 pripadnikom skrajnodesničarske teroristične organizacije «ordine ne-ro» r,a tukajšnji poroti je bila nenavadna. Javni tožilec dr. Persico je namreč najavil, da bo vložil priziv proti razsodbi, pa naj bo taka ali taka. Zakaj? Ker je sodni zbor po dveh urah posvetovanja zavrnil tožilčevo zahtevo, naj sodniki vključijo v sodne akte tud- akte s procesa proti «črnemu geometru* iz Empolija Mariu Tuti ju.
Obravnava je temeljila na zašli sevanju Luca Donatija iz Arezza, ki je izrecno omenil svoje stike s Tutijem. Le ta ga je seznanil z načrtom za spodleteli atentat na trgovinsko zbornico v Arezzu, kakor tud: za preusmeritev letala kot iz-siljevalno sredstvo za izpustitev Franca Frede iz zapora oz. za pobeg v »prijateljsko* Libijo, Od tod tožilčeva zavrnjena zahteva.
RIM — Ustavno sodišče v razširjeni zasedbi se je včeraj ponovno sestalo in pregledalo stanje preiskave o aferi Lockheed, ki bi se morala zaključiti najkasneje na začetku marca. Kot je po sestanku časnikarjev povedal sodnik Gion-frida, so včeraj potrdili, da bi se morala sodna obravnava začeti takoj po velikonočnih praznikih. Sodniki so zavrnili zahtevo po preklicu zapornega naloga za obtoženca Lui-gija Olivija, ki je še vedno v Švici, medtem ko niso sprejeli dokončne odločitve o morebitni osvoboditvi Ovidia Lefebvra, saj so zahtevo v tem sroslu prejeli šele včeraj zjutraj, tik pred začetkom seje.
Sodnik, Gionfrida je tudi povedal, da je bila potrjena odločitev o zaplembi bančnih računov enega od obtožencev, čigar imena pa ni navedel. Po vsej verjetnosti gre za generala Duilia Fanalija, bivšega šefa generalnega štaba oboroženih sil, za katerega so sodniki ugotovili. da je prejel!, več desetih milijonov lir od bivšega predsednika «Fin-meccanice* Crocianija. Fanali ni znal razložiti sodnikom vzrokov, zakaj mu je Crociani, ki je že zdavnaj zbežal v tujino, izročil omenjene vsote denarja.
Na včerajšnji seji so končno govorili tudi o morebitnem kirurškem posegu, • ki naj bi ga potreboval O-vidio Lefebvre, vendar niso o tem ničesar sklepali, kajti mož Se ni vložil formalne zahteve po operaciji. (tm)
Na sliki riale fot«, ANSA) sodnik Gionfrida odgovarja na vprašanja časnikarjev po včerajšnji seji razširjenega ustavnega sodišča.
BEOGRAD — Afganistanski predsednik Mohamed Daud je prispe) včeraj na uradni in prijateljski o-bisk v Jugoslavijo. Njegovo letalo je pristalo na dubrovniškem letališču, nato pa se je odpeljal v Igalo, kjer ga je pred svojo rezidenco pozdravil predsednik Tito. Sinoči so se v Igalu, kot poroča Tanjug, že začeli uradni razgovori. Tito pa je po prvem krogu izmenjave mnenj svojemu gostu iz. prijateljskega neuvrščenega Afganistana priredil tudi slovesno večerjo.
WASHINGTON — Etiopska vlada je zagotovila ameriškemu predsedniku Carterju, da njene čete nikakor ne bodo prestopile meje s Somalijo v sklopu ogadenskega konflikta. Prav tako se ne bodo adis-abebske oblasti v nobenem primero vmešavale v notranje zadeve te ali ohfe sosedne države.
Vest^ o Mengistujevih zagotovilih Peli hiši je posredoval tisku predsedniški glasnik Jody Fovvell s pripombo, da gre za rezultat misije, ki jo je opravil v Etiopiji prejšnji teden posebni Carterjev odposlanec David Aron. Mengistu je predo-čil Združenim državam Amerike tudi pripravljenost na izboljšanje informac:jskih kanalov med Adis Abebo in Washingtonom za jasnejše sporazumevanje. V tem okviru naj bi v bližnji bodočnosti prišlo do sporazuma o nastanitvi ameriškega veleposlanika v Etiopiji — poprejšnji je odpotoval iz Adis Abebe meja 1976.
V ameriških krogih so Mengistu-jevo zagotovilo o spoštovanju državne suverenosti Somalije sprejeli z zmernim optimizmom. Znano je, da je Bela hiša nedavno opozorila etiopski režim' naj ne poskuša vdreti na somalsko ozemlje, sicer bodo ZDA primorane spreme-
................iiiuiiiiiiiiiiiihiiiiiiii......................................
Predlog držav članic NATO o sklepnem dokumentu KE V S
To je že tretji predlog besedila zaključnega poročila
Priče so prepoznale Oceorsiovega morilca
FIRENCE — Na poroti so včeraj zaslišali devet oseb, ki so prisostvovale 10. julija 1976 hladnokrvnemu uboju sodnika Vittoria Oc-corsia. Ponazorile so, da je bil iz-vršilec atentata mož krepke postave z brado ir, začetki pleše; visok naj bi bil 1.75, če že ne 1.80 metra. Dejansko gre za. podobo Pierluigi-ja Concutellija.
Na prvih fotografskih posnetkih med preiskavo ga sicer priče niso prepoznale, na poznejših slikah pa.
MADRID '— Španci se od včerajšnjega dne soočajo z novo veliko stavko. Tokrat je prekrižalo roke kar 70.000 kovinarjev, ki zahtevajo izboljšanje prejemkov. V Vizcoi mirujejo zaradi stavke vsi plavži, pri katerih je zaposlenih kakih 9.500 delovnih moči.
PO POŽARU NA LICEJU V CAGLIARIJU
Preiskovalci priprli dva 17-Ietna študente
Neznanci so včeraj pomazali stene neke sred-nje šole v Sassariju z gesli nacistične vsebine
V Egiptu so preživele člane komandosa, ki je v nedeljo »skušal priskočiti na pomoč Ciprčanom* sprejeli kot junake. Vsi so se po izjavi obrambnega miaistra Gamaši ja »borili zelo hrabro, čeprav se jim je zoperstavila u-soda*. Deležni so bili slavnostnega sprejema, pohval in odličij, kajti po odločitvi vrhovnega' štaba je komandos izvedel vojno akcijo. Danes dopoldne pa bodo v Kairu z najvišjimi državnimi častmi pokopali petnajst na Cipru padlih vojakov, ki so bili odlikovani z najvišjim vojaškim odličjem. Na sliki: preživeli in zdravi člani komandosa takoj po prihodu na kairsko letališče.	(telefoto UPI - ANSA)
■' ‘	I	, '	'
niiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiSMiiiniiiuiiiiifiniiiiBiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiivniiiiiHiiiiiiiiiiiiM
PRVI REZULTAT AARONOVE MISIJE V ADIS ABEBI
Mengistu izrecno zagotovil Carterju da Etiopci ne bodo napadli Somalije
Pred imenovanjem ameriškega veleposlanika v Etiopiji? - Predstavnik KPI v Moga-dišu - OAE razpravlja o «afriškem rogu» - V Somalijo čedalje več zahodnega orožja
BEOGRAD — Na beograjskem sestanku KEVS je 15 članic paleta NATO z izjemo Francije včeraj predložilo svoj predlog besedila sklepnega dokumenta sestanka o evropskih vprašanjih. To je tretji uradni predlog tega besedila. Doslej sta, uradna predloga objavili delegaciji Sovjetske zveze in Francije, medtem ko predlogi nevtralnih in neuvrščenih držav niso imeli u-radne narave, čeprav na tej podlagi potekajo v glavnem vse izmenjave mnenj. Predldg članic pakta NATO (med njimi je tudi Italija) vsebuje uvodni protokolarni del. oceno pro česa popuščanja napetosti, splošno oceno uresničevanja določil helsinške listine ter del o načelih in konkretnih ukrepih z vseh treh področij. s katerimi se ukvarja KEVS (politična in varnostna vprašanja, ekonomske sodelovanje in humanitarna vprašanja). Predlog vsebuje tudi nekatere ideje iz neui adnega predloga nevtralnih in neuvrščenih držav in iz uradnih besedil, ki sta jih pripravili delegaciji Sovjetske zveze in Francije. Tanjug je zvedel. da so ta predlog zahodnih držav astro napadli in kritizirali delegati Sovjetske zveze, Poljske in Češkoslovaške, vendar ga niso zavrnili. (vb)
Požar na ladji piranske «Splošnc pIovbe» v japonskem pristanišču
TOKIO — Na linijski ladji piran ske »Splošne plovbe* »Goranka*,
niti dosedanje stališče do konflikta na «afriškem rogu*, šlo je torej za prikrito grožnjo, kateri so takoj sledile vesta o pripravah velikanskega zračnega mostu med Ameriko in Mogadišem za dobavljanje vsakovrstnega sodobnega orožja ter vojaške opreme sploh Barrovim bojnim enotam. Enaka grožnja je prišla sicer tudi iz Bonna in nekaterih, drugih zahodnih držav, ki so članice Atlantskega pakta.
Medtem se s pospešenim ritmom odvijajo diplomatski posegi za pomiritev med Etiopci in Somalci oziroma za prenehanje sovražnosti ter začetek pogajanj. Potem ko je kenijski predsednik predvčerajšnjim ponudil posredovanje nairobijskih oblasti v tem smislu, je včeraj dopotoval v Mogadiš Giovanni Gia dresco. Gre za člana italijanske komunistične partije, ki tesno sodeluje z »zunanjim ministrom KPI» Pajetto. Slednjega je že novembra pospremil v Somalijo, kakor tudi v Etiopijo. Vloga italijanskih komunistov v mednarodnih prizadevanjih za mimo rešitev etiopsko - somatskega spora je dokaj pomembna, saj vzdržuje Berlinguerjeva, stranka enako dobre odnose bodisi s polkovnikom Mengistujem kot z Barrom. Pajetta je pred dnevi izjavil tisku,- da je bilo dosedanje zadržanje rimske vlade do konflikta še kar zadovoljivo, če upoštevamo zdajšnjo vladno krizo ter pripomnil, da bi moralo biti v bodoče vsekakor odločnejše. Ne gre tudi pozabiti, da živijo v Etiopiji in Somaliji številni Italijani.
Problem ogadenskili oboroženih spopadov so včeraj začeli proučevati tudi zunanji ministri držav članic Organizacije afriške enotnosti, ki so se v Tripolisu zbrali pa 30. skupščini ministrskega sveta OAE pod predsedstvom libijskega zunanjega ministra Ali Trikija. Organizacija načelno nasprotuje vsakršni spremembi sedanjih afriških meja, torej tudi morebitnemu premiku razmejitvenega pasu iz, kolonialističnih časov med etiopskim1 in somatskim ozemljem. OAE podpira zategadelj Etiopijo, upamo pa si trditi, da je s srcem na strani somalskega prebivalstva logadenske planote. Naloga OAE je toliko težja, ker mogadiške oblasti niso nikdar priznale obstoječe meje. Dobršno mero odgovornosti za nastali položaj, pa ima — in tu se moramo vrniti k rimski politiki do, konflikta — Italija. Ko se je namreč njena kolonizatorska sila u-
AFRIŠKE DRŽAVE SE POTEGUJEJO ZA SAMOSTOJNOST OTOČJA
Kanarski otoki: spor med Španijo in OAE
zasidrani v japonski luki Nagoja, je včeraj zjutraj izbruhnil velik požar. Med triurnim divjanjem o-gnja je popolnoma zgorela zgornja paluba. Povzročena je velika gmotna škoda, k sreči pa žrtev ni bilo.
Požar se je iz neznanih razlogov vnel okoli devete ure zjutraj in je zajel palubo v pičlih petih minutah, tako da nihče od članov posadke ni uspel priti do poveljniškega mostu, da bi rešil dokumente. Vsi na krovu — 38 članov posadke in osem potniko Američanov — so se uspeli rešiti.
Člani posadke so začeli gasiti, vendar brez uspeha. Že v nekaj mi-
nutah so to ladjo prispele skupine gasilcev, kj so potrebovale tri ure za pogasitev požaha.
Požar ni zajel skladišča, vendar je njegova vročina ukrivila jekleno konstrukcijo ladje. Škoda je velika, saj je ladja prevažala generalni tovor, ki je bil poškodovan zaradi vode, s katero so pogasili požar.
Predstavnik piranske Splošne plovbe v Tokiu Nadislav Dobrila je povedal, da bodo šele potem, ko pride strokovna komisija iz Jugoslavije, odločali o tem, ali se ladjo izplača popravljati. «Goranka*, ki ima 14 tiso* ton nosilnosti, je linijska ladja na progi okrog sveta.
MADRID — »Kanarski otoki so španski*. Ob tej trditvi so se zedinile vse španske stranke, ki so o-stro reagirale na predlog Organizacije afriške enotnosti, da bi o otočju uvedli mednarodno preiskavo in na njeni 'osnovi sestavili u-strezno poročilo. Vprašanje je na zasedanju OAE, ki se odvija v teh dneh, sprožil Antonio Cubillo, generalni tajnik organizacije »MPA IAC», ki se poteguje za osamosvojitev in neodvisnost Kanarskih otokov.
Vendar pa vprašanje pripadnosti Kanarskih otokov ni nastalo danes. Afriške države že vrsto let zatrjujejo, da je otočje vsestransko malo
povezano s Španijo, medtem ko so odnosi z Afriko vse tesnejši. Po drugi .strani pa Madrid oporeka dejstvu, da bi bilo prebivalstvo Kanarskih otokov afriškega porekla, kaj ti domorodci naj bi izumrli že konec šestnajstega stoletja. Španskmi zavojevalcem pa so se v stoletjih pridružili mnogi priseljenci, vendar skoraj izključno špansko govoreči iz Južne Amerike, medtem ko se Afričani na otočju niso naselili.
Špansko tezo je takoj podprl Maroko, ki 'e v uradni noti madridskega veleposlaništva zagotavljal Španiji, suverenost nad otočjem. Vsekakor maroška zavzetost ni bi-
la naključna, kajti malo pred smrtjo fašističnega diktatorja Franca, je Španija z Marokom in Mavretanijo podpisala sporazum o razdelitvi svoje bivše kolorvje Zahodne Sahare. Španske levičarske stran ke so podpis označile za «izdajo naroda Saharui* in pritiskajo na vlado, da bi vprašanje še enkrat proučila, kar pa slednja odločno za vrača. Ob pripadnosti Kanarskih otokov pa Rabat posredno premišljuje tudi o usodi dveh malih španskih kolonij na afriškem ozemlju — Ceuti in Mellili (obkroženi sta od Maroka) — kjer pa je položaj precej drugačen kakor na otočju v Atlantskem oceanu, (bp)
maknila iz Abesinije, je preprosto pozabila na problem tisočev nomadov somalskega porekla, ki so pač versko in etnično povsem tuji Etiop-cem.
Res pa je tudi, da OAE zavrača vmešavali je tretjih držav v ’ nastali spor in bo poskušala, posredovati za poravnavo vprašanja v (obliki neposrednih pogajanj med prizadetimi. V ta namen je treba doseči ustavitev sovražnosti, kar pa zopet ne bo mogoče, če bo na oridotno ozemlje dotekalo na tone orožja. Kuvajtski list «E1 Siasa* npr. piše, da so iz 30 ladij nedavno izkrcali v somatskih lukah velike količine orožja in streliva, tako 60 zahodnonemških tankov, več ameriških raket zemlja-zrak, nadalje podobne raketne izstrelke iz Velike Britanije in ZRN ter sovjetske protitankovske izstrelke. Razen tega naj bi v poslednjih tednih dospelo v Mogadiš na desetih iranskih ladjah nič koliko minometov in raketnih izstrelkov iranskega izvora, a Somalija se ravno sedaj pogaja z Iranom še za določeno število bojnih helikopterjev.
__________ (dg)
MOSKVA — Litvansko vrhovno sodišče je pred kratkim obsodilo na smrt kolaboracionista Vincasa Sa-iusaitisa.
CAGLIARI — Preiskovalci so izsledili in priprli dva udeleženca nedeljskega požiga fizikalnice in kemičnega laboratorija znanstvenega liceja «Pacinotti* v Cagliariju, ki naj bi ga izvedli pripadniki nekega »arijskega bratstva*. Za zapahi sta dva H-letnika, o katerih so sporočili samo začetnice F. S. in G. M., saj je kot razumljivo vse zakrito v preiskovalno tajnost. Izvedelo pa se je, da sta mladeniča iz boljših družin iz Cagliarija, oba sta študenta, ne obiskujeta pa liceja, ki je bil tarča atentata.
Na njunem domu so preiskovalci za členili gradivo, ki naj bi potrjevalo ni>'no pripadnost nacistični or ganizaciji. Agentje političnega oddelka so-v sodelovanju s karabinjerji izvršili celo vrsto hišnih preiskav v stanovanjih znanih desničarjev.
Sodno preiskavo vodi namestnik državnega pravdnika iz Cagliarija dr. Corda in ne sodnik za mladoletnike, kot bi to pričakovali, ker sta mladoletnika. Dr. Cordi so namreč poverili preiskavo, ker obstaja sum, da sta mladeniča izvedla atentat v sodelovanju s polnoletniki.
Podli podvig naj bi bil povračilni ukrep zaradi atentata, ki naj bi ga izvedle »enote revolucionarnih borcev za komunizem* proti neki cerkvi v Cagliariju. Večina teh »levičarskih* pripadnikov naj hi bila iz znanstvenega liceja «Patinotti*.
Medtem pa je včeraj prišlo do podobnega atentata v neki srednji šoli v Sassariju, ki si ga prav tako lasti «arijsko bratstvo*. Tokrat pa so se samo omejili na gesla nacistične vsebine, poleg kljukastih križev so s črno barvo narisali po zidovih fašistične snope. Druge škode niso zagrešili, pazili so, da se niso dotaknili ničesar, celo razobe-šeoih slik na stenah se niso dotaknili.
Preiskovalci so prepričani, da je bil cilj tega podviga samo dokaz, da obstaja tudi v Sassariju nacistična organizacija »arijskega bratstva*.
Za študente iz liceja »Pacinottb v Cagliariju pa je pomenil včerajšnji dan vsiljen- izostanek od pouka, saj je na šoli nemogoč pouk. študentje, ki spadajo med najbolj angažirane mladince Cagliarija. so svoj gnev izrazili na Sterilnih skupščinah. Ravnatelj in profesorski zbor pa upajo, da bodo oblasti končno uslišale njihovi zahtevi in namestile na šoli stalnega čuvaja.
(voc)
Ogljikov oksid zadušil dva otroka in mater
PIACENZA — Kmečko poslopje v CastelsangioVanniju je bilo včeraj prizorišče strahovite nesrečo, ki je zahtevala troje življenj. Gre za 5-letnega Diega Crivellarija in njegovo 4-letno sestrico Cinzio ter 29 letno mater Anno Dragonero. V spanju jih je zadušil ogljikov monoksid iz pečice na premog, ki je
iMiuiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiminiitiiiiiiiiiiiiiKmiamiiiiiiiiiiiMitiiiuiiiiiiiiiiimifiiiiiiiMiiiuiiin
Podeljene Kajuhove nagrade za dognana pričevanja iz NOB
Dr. Avguštin Lah o nujnosti izoblikovanja celovitega pogleda na NOB na Slovenskem
(Od našega dopisnika) -
LJUBLJANA — Danes mineva 34 let, kar je pri Belih vodah nad Šoštanjem sovražna krogla nasilno pretrgala hit življenja slovenskega partizanskega pesnika Karla Destovnika - Kajuha.
Njegov spomin je založba »Borec* počastila s podelitvijo nagrad, ki nosijo pesnikovo ime jn šo namenjene dognanim pričevanjem o narodnoosvobodilnem boju.
Žirija pod vodstvom dr. Avguština Laha je prisodila drugo Kajuhovo nagrado Branku šoemnu jn dr. • Francu Rozmanu, tretjo nagrado pa je prejel Jože Vidic.
Branko Šoemen je bil nagrajen za mladinski roman «Med v laseh*. V njem opisuje svoja otroška leta, ki jih je preživljal v Murski Soboti med okupacijo in se opira na dogodke, kot so jih tistikrat za zhavali m dojemali on in njegovi vrstniki. Delo je dragoceno, ker prikazuje življenje v Prekmurju v času najhujših potujčevalskih pritiskov. Odlikuje pa ga privlačna in neposredna pripoved.
Dr. Franc Rozman je raziskal, opisal in uspešno zagovarjal kot svoje doktorsko delo razpravo o socialističnem delavskem gibanju na slovenskem štajerskem do prve svetovne vojne. Obsežno monografijo v sedmih poglavjih je bo'ato dokumentiral, obenem pa v njej prikazal program, politiko, organizacijo in delovanje socialne demo kracije, kakor tudi celotno politično dogajanje v tistem obdobju. Glede na pomembnost tega dela za zgodovino našega delavskega gibanja je druga letošnja Kajuhova
nagrada pripadla dr. Francu Rozmanu.
Tretjo Kajuhovo nagrado je žirija prisodila Jožetu Vidicu za izredno prizadejmo zbiranje in preverjanje pričevanj o nekaterih dogodkih iz časa NOB, ki jih je avtor doslej zbiral v knjigah «Po sledovih črne roke* in »Sedem krst za Ronkarjevo družino*. Oba zbornika ponujata obilico dragocenega gradiva za nadaljnjo sistematično obdelavo nekaterih tokov v osvobodilnem boju tako po znanstveni kot po literarni plati. Letošnja knjiga z naslovom «Sedem krst za Ronkarjevo družino* opisuje resnične, a doslej malo znane dogodke iz NOB na Gorenjskem.
V zadnjih letih smo priče velikim naporom posameznih piscev in zbiralcev dokumentarnega gradiva o najtežjih letih revolucije, da. bi iztrgali pozabi dragocena pričevanja in jih ohranili za prihodnje rodove. Vendar so ti poskusi, čeprav hvale vredni, dostikrat le fragmentarni zapisi, ki ne nudijo zaokro žene podobe, kakršno bi želeli. Zategadelj, da vprašanja bralcev ne bi ostajala brez odgovorov, kadar gre za osvetlitev tako prelomnega razdobja v zgodovini naroda, kot je narodnoosvobodilni boj. Oživljanje tradicij tistih dni in pridobitev Revolucije terjata nadaljnjo znastveno obdelavo. Zato je dr. Avguštin Lah na podelitvi predlagal, da bi ustanovili strokovno skupino, ki bi se načrtno lotila tega dela in s tem pomagala izoblikovati celovit pogled na N03 n n Slovenskem.
JURE PENGOV j
dobesedno napolnil stanovanje radi okvare na dimniku.
Druga dva Dragonerina oW'’ ]e. 8-letni Gianni in 9-letni Flavio
žjta v bolnišnici, kjer jima_ sK pri jo zdravniki rešiti življenj®- »j. njiju je obupani oče Terzič letni specializirani zidar.
BOČEN — Uslužbenci «Magnesio» so včeraj predp® jj prekrižali roke iz protesta, vodstvo obrata odpustilo ena-*5trp«a hovih kolegov zaradi prepog08 r izostajanja z dela. Sindikat kov jev FLM je strogo obsodil tov® ^ ki ukrep s pripombo, da sotnosti z delovišča pripisati s a ljivosti delovnega okolja za delavcev. Delegacija FLM j® p v tej zvezi na pogovor k pekrskemu združenju industrijcev.
“ r
• Uradna delegacija iz Slovenije
(Nadaljevanje s 1. Stranj^*
zahvalil za pomoč, ki sta jo SR % venije jn SFR Jugoslavija	<
Furlaniji in poudaril, da je ,J\j. ta pomoč v tako hudih trenutki" j la najboljši dokaz prijateljstva . italijanskim in slovenskim ierJ goslovanskimi narodi, ki jih P% zuje naravna meja. Dejal je ^ da se bodo gostje ob ogledu A, tresnega področja lahko P^Pfren« da v Furlaniji ne manjka ^ volje po obnovi in po preporodu-
Vodja slovenske delegacije ^ Brajnik se je v svojem odgoV,Vi navezal na besede predsednika Turella, se zahvalil za prijazno , bilo in poudaril, da je solidar11. ^ ki «smo jo dokazali eni in drus> času po potresu dokaz prijatelj’ in človeškega sočustvovanja- ^ hvalil se je tudi za priložnost. . se bo delegaciji nudila, da bo skala Beneško Slovenijo in se drobneje seznanila s problemi ^ vencev v videmski pokrajini, ‘j. tako je Edo Brajnik izrazil Čanje, da bo bližnja pokra.iF® manjšinska konferenca v V!<®m dala vfelik doprinos k afirnur® „ vseh narodnosti, ki živijo na 1 področju,
Razgovor na sedežu pokra1)11*^ uprave v Vidmu je trajal okni' ure, nato pa je delegacija n venije v spremstvu videmskega ri krajinskega odbornika za zdrav®-Toffolettdja obiskala Humin, W jo je pozdrav i podžupan, in ®e * to odpeljala v Čedad, kjer na sedežu društva »Ivan Tr’-" sestala s predstavniki beneških ‘ . vencev, med katerimi so bili \ stopniki beneških društev, ben«®T, slovenskih duhovnikov in premf ^ niki drugih organizac:j, prisotn* . so bili tudi žuoan iz Sovodenj podžupana iz Drege in Grme®8'
Razgovor z beneškimi roja ki 1, bil poglobljen in je gostom ,J venije nudil res globalen vp°® .. v narodnostno, gospodarsko 1° —-c alno problematiko beneških vencev. Po ugotovitvi, da j{ stransko srečanje med bene-Siovenci, zastopniki matične d01 rine in predstavnikom pokra ju1
uprave velikega pomena, so D<i‘ čani podrobneje orisali gostom P prave za manjšinsko konfeT** ki jo bo videmska pokrajina P redila v začetku aprila, Pti teh1 zahtevali naj se preneha z 1°^® njem slovenske narodnostne s’c nesti v Italiji in raj se beneške " vence prizna kot sestavni del skupnosti. V tem okviru je P°" jinski svetovalec Pavel Petricig razil upanje, da bo manjšinska jj ferenca tvorno prispevala k 0 komisi je predsedstva vlade. 1° ( ukvarja s pripravo zakonske«® nutka za globalno zaščito SK>V‘ cev.
Med »tehničnimi* rešitvami-na.i bi jih nakazala konferenc® zakonski osnutek, pa je nare predvsem javno rabo šlqveW*3 pouk v slovenščini in najbolj M družbena in gospodarska vpraša” Petricig je pri tem tudi jasno j črtal nalogo društev: postala,, bi osnova in gonilno kolo prak^' ga upresničevanja zakonskih do10 o zaščiti.
Vodia čedajskega odseka ri skovalnega inštituta SLORI dr- p roccio Clavora pa je v zav®8! posegu orisal družbeno in gospfjj sko problematiko Benečije, zjjf izšeljeništva. Zavzel se fe tudi poglobitev stikov med Vidmom Tolminom, kot pomembnim de-l nikom za drpžbeho in gospod®1 rast Beneške Slovenije.
Odbornik Toffoletti je s 5jj strani dejal, da manjšinska renca predstavlja pomemben ®°-naprej pri odstranjevanju us® preteklosti. Furlansko prebivaj se sooča in sprejema kultur0 ( prisotnost Slovencev, pri tem P8 je potrebna znatna postop11' »Vendar pa ne taka — je takoj ” pomnil župnik Božo Zuanella v dvajsetih letih uresničiš tebi lahko v enem samem letu*-
Popoldne se je delegacija 7,lii njepolitične komisije skupščine £ sestala s predstavniki gorske sK nosti Nadiških dolin, na kar ,s® r’o večera zadržala v prijatelj*^ razgovoru s pr;±tavniki benc5 Slovencev.