Si, 308 Trsti petek 7. novembra 1913. Tečaj IZHAJA VSAK DAN tsti! eb nedeljah ta praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Štev. se prodajajo po 3 nvč. C6 stot.) v mr ogih tobakamah v Trstu in okolici, Gorici, Kracjn, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (tO stot.) OOLAai SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 6 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanico, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Hali oglasi po 4 stot. beseda, naj-Kaanj pa40atot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plafljlvo In tožijivo v Trstu. ■ju Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. • „F edinosti je mičf tsrmm NAROČNINA ZNAŠA sa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na na« ročbe brez doposlane naročnine, ne uprava ne ozira. luaialBi m« B«4*(Jako lsđanj* „CDmoBTI ' .t... t ** o«lo late Kron 5*20, %m pol l»u Krom 1IO. Vri dopisi naj ue pošiljajo na urednidtvo lista. Nafrank*-▼ana pisma ta ne eprejenuje ti rtkoplsl tt b« vrač tj«. Naročnino, oglas« in reklamacije j« pošiljati aa upravo Usta. UREDNIŠTVO: ul!o* fiiorgl® Galattl 20 (Narodal dra). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Laataifc konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Ediao«**, vpisana zadraga s omejenim poroštvom v Trstu, aiioa Giorgio Galattl štev. 20. Poftno-hranllnKnl raba Jlev. 841-652. TELEFON li TK57. - ' .L.__ T____ I-1 ^ BRZOJAVNE VESTI. Poslanska zbornica. DUNAJ 6. (Izv.) V parlamentu se |e danes nadaljevala debata o predlogi glede zvišanja davka ca žganje in sicer precej uspešno. Rusin Lu kaczevvicz, član bu-kovinske skupine je govoril samo dve uri in tako se je posrečilo zaključiti debato In izvoliti generalna govornika, katerih eden se je takoj odpovedat besedi. Tekom debate le prišlo do skrajno obžalovanja vrednih prizorov, ki so nudili Nemcem novo sliko nesrečne slovanske nesloge. Poslanec K u r y i o w i c z, ki se smatra za Rusa, katero narodnost Rusini v Avstriji negirajo, je govoril o avstrijski zunanji poiitlki in priporočal zb'ižanje z Rusijo. Rusfni so pričeli radi tega govornina vehementno napadati in ga obkladati z naj-grširai psovkami: „Vi hlapec ruskega carja! Vi delate za interese Rusije! Izdajalec domovine I* Posi. F o ! i s: „Rusi nimajo v avstrijskem parlamentu ničesar opraviti J" Zaman so skušali Čehi posredovati in prositi Rusine, na] priznajo KurylowŽczu svobodo govora. Rusini so kričali kar naprej; poslanec C e h e I s k i Je grozil govorniku celo s zaušnicami, drugi Rusini pa so vpili: „Ruski rubtjf, kje jih Imate! Plačan subjekt, vohun, renegat, ruski žandarm!" Posi. Choc: „Ali |e to slovanska solidarnost ?" Rusfni: „Mi se požvižgamo na slovansko solidarnosti" V tem trenotku je skočil poslanec Budzynowski h KuryIowiczu, mu iztrgal njegov rokopis iz rok in ga vrgel po zbornici, kar je povzročilo med Rusini veliko veselje. Prišlo je do novih neprijetnih prizorov in predsednik je zaman opominjal z zvoncem Rus?ne k miru. Prepiri med Rusini in Čehi so se nadaljevali Še potem, ko je KurylowIcz že končal svoj govor. Koncem seje se fe vršila razprava o nujnem predlogu posi. P a c h e r i a, naj dovoli vlada 20 milijonov za zboljšanje materialnega položaja učiteljstva. Pacher se je teplo zavzemal za učiteljske interese, a je naletel pri Čehih in socijaiistih na hud odpor, ki so mu očitali, da ravno njegova stranka s svojo obstrukcljo v Češkem deželnem zberu onemogočuje sanacijo učiteljskih razmer. Pacherjev predlog Je [ako karakterističen za neiskrenost in nepoštenost Nemcev. Interesantni dogodki so se vršili v odsekih. V proračunskem odseku Je poročal poslanec dr. Steinvvender o aferi „Ca-nadian Pacific". Zbornica je pričakovala natančnejših podatkov, kakor jih je podal referent, ki se {e omejil le na princlpilalni pomen izseijeciškega vprašanja in poudarjal, da so si glede nezakonitega postopanja pri agitaciji, vse v Avstriji koncesfjonirane izse-ijeniške družbe, podobne kakor krajcar krajcarju. Vendar pa je Izzvala jako živahne komentarje Stelnwenderjeva osfra kritika avstrijske zunanje politike. Govornik je namreč v svojem nferatu izjavil, da glede izseljevanja prebivalstva ne leži toliko krivda v nezakoniti agitaciji izseljeniSkih družb, ampak v prvi vrsti v bedi, ki vlada v državi. A ta je posledica popolnoma zgrešene in ponesrečene zunanje politike avstrijske diplomacije. „Naša zunan|a politika," je rekel Steinvvender, »samo žre denar, onemogoča produkcijo in preganja ljudi iz domovine." Jako ostre, a vendar pravične besede. V justičnem odseku se je zbral hud vihar nad glavo Juitičnega ministra dr. Ho-chenburgerja, ki Je zašel v zadnjem času v zlorabljanju svoje moči tako daleč, da je posegel celo v neodvisnost pravosodja. So- PODLISTEK, Norec voj vodinje. Florentinska novela Ernsta Remina. Glas mu je zvenel posebno jako in globoko. Obrnil se Je proč, a ona si je pokrila oči z rokama. „Ciarissa!" je začel po kratkem presledku, »dovoli, da ti poljubim roko, kajti ločiti se hočem. Nisva ustvarjena drug za drugega — rekla si !" Potegnila je roko s čela. „Raffaello", [e rekla naenkrat proseče, „v tvojih očeh čitam, da hočeš oditi, io da hočeš na mojo dušo zvaliti težko breme in trpko očitanje. Pevej, ali mi hočeš res storiti to, kar sedaj v obupu----" Ni se upiral _n|e nemi prošnji. „Pojdem na Špansko", je cdgovoril temnega pogleda, „vkrcam se na Kolumbove otoke. Nikdar ne boste več čuli o meni*. cljalni demokrati so radi tega predlagali na današnji se|l ^justičnega odseka najostrejšo grajo in nezaupnico Hochenburgerju. O predlogu se je razvila fako živahna debata in značilno je, da se celo nemški nacijonalc! niso upali ničesar oporekati. Odsek (e sklenil pozvati justičnega ministra za prihodnjo sejo na odgovor, nakar pride predlog o nezaupnici tako) na dnevni red. V kritičnem trenotku je načelnik odseka, nemški nacijo -nalec prof. Waldnerf priskočil Hochenburgerju na pomoč in izjavil, da se sme odsek pečstl le z onimi stvarmi, ki mu Jih odkaže zbornica in da razprave o nezaupnici ne pripust1. Poslanci so temu oponirali, a Wa1dner se je pričel delati užaljenega in je kar zaključil sejo in odšel iz dvorane. To je izzvalo med poslanci viharno ogorčenje. Kritizirali so ostro servilno postopanje od-sekovega načelnika In zahtevali cd podna-čelnika, naj on otvori novo sejo, da se razprava nadaljuje. Ker pa se je med tem pričela plenarna seja zbornice, |e moral odsek prekiniti razpravo in pride predlog za nezaupnico na dnevni red prihodnje seje. Hcchenburger dobi čisto gotovo kolosalno zaušnico. V naslednjem podajemo sejno poročilo: Začetkom današnje seje je bil najprej zaprisežen novoizvoljeni češki poslanec, agra-rec Malik, nakar se je nadaljevala debata o predlogu glede zvišanja davka na žganje. Najprej je govoril kot manjšinski poročevalec, Rusin Lukaczewicz, za njim pa poslanci Dam m, Kurylowicz In Bat-tisti, nakar je bila debata zakl|učena in izvoljena glavna govornika. Generalni govornik pro, Teltschik, se (e odpovedal besedi. Za generalnega govornika confra je bil izvoljen socijalist G: oger. Nato Je bila razprava prekinjena. Posi. Pacher je utemeljeval svoj nujni predlog glede nakazila 20 milijonov kron za regulacijo učiteljskih plač. Tekom govora rusofilskega poslanca Kurylowicza je prišlo do živahnega prerekanja med Kufylcwiczem in Češkimi narodnimi scclfalci na eni ia Rusini na drugi strani. Posi. Bat tis t i (Itai. soc.) je poudarjal, da se le neznaten del dohodkov iz novih davkov porabi za materijalno zboljšanje uradnikov in slug, dočim pade glavni del militarizmu v žrelo. Glede deželne uprave je Tirolska na najslabšem. Volilna reforma za tirolski deželni zbor, ki so jo skovali klerikafcl skupno z nemškimi in italijanskimi liberalci, je najslabše delo, kar jih je bilo vstvarjenih v Avstriji v ustavnem življenju. V cčlgled tem razmeram je ločitev italljacskega dela Tirolske od nemškega neobhodno potrebna, kakor tudi proglasitev avtonomife Trente, kjer so gospodarske krize, zaplembe In politična preganjanja na dnevnem redu. Govornik navaja velikanske zasluge, ki jih je izkazala Italija Avstriji v zadnj h mesecih. Kajti le s pomočjo Italije se je zamogla Avstrija izogniti raznim komplikacijam. V znak simpatije do zvezne države naj Avstrija radi tega usireže italijanski želji glede univerze in avtonomije Trente. Nato je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja v torek ob 3 pop. Zborovanja odsekov. DUNAJ 6 (Kor.) Sccij aln opo li-tični odsek je dane3 nadaljeval razpravo o noveli pokojninsko - zavarovalnega zakona. Vladni zastopnik, sekcijski šef dr. WoIf, je izjavil, da se vlada v glavnem strinja z načrtom dr. Lfchta. Obrtni odsek je nadaljeval dopoldne generalno debato o krošnjarskl predlogi. Vladni zastopnik, sekcijski Sef Muller, je branil vlado proti napadom posiarca Reu-manna. V imunitetnem odseku so bili za celo vrsto zadev izvoljeni poročevalci. V proračunskem odseku je podal posi. dr. Steinwender obširno noro-čilo o razpravah pedodseka o ćferi „Cana-dian Pacific". Govornik je rekapituiiral vsa posvetovanja in je posebno poudarjal, da -e pododsek prišel do prepričanja, da je korak trgovinskega ministrstva, ki je hotelo s podelitvijo koncesije „CanadianPacif c", doreči neodvisnost avstrijsk?ga parop!ovnega prometa od severo-atlantskega parcplovnega kartela, treba ne samo odobravati, ampak tudi vstrajati pri tem. Tekom še nedokončane preiskave proti „Canadlan" in severo-nemškim paroplovnim družbam se Je pokazalo, da postopanie slednjih ni bita nič bolje od „Canadian". Kar se tiče nastopa vojnega ministrstva glede izostajanja nabornikov, je nekam čudno, da je prišla vojna uprava temu na sled šele potom Giiishuta. Agitacija družbe „Canadian" napravlja z oziram na že stare prakse severonemških pa-roplovnlh družb jako neznaten efekt. Vzrok izseljevanja ne leži toliko v agitaciji, kakor v prvi vrsti v neugodnih pridobitnih razmerah. Izseljevanja ce kaže ustavljati radi po- manjkanja dela, treba je je samo regulirati in sicer s politiko, ki bi omogočila prt bival« tvu, živeti v Avstriji. Rtferent je kor.čno predlagal resolucijo, ki odobrava politiko trgovinskega ministrstva In poživlja vlado, naj pazi na nezakonito agitacijo najsibo katerekoli izseljeniške družbe. Govoril je Še posi. Stapinski, nakar je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja v torek ob 10 dopoldne. V justičnem odseku je stavil pred prehodom na dnevni red posi. dr. Renner sledeči predlog, ki na| bi prišel kot prva točka na dnevni red: „Odsek smatra ukor justičnega ministra okrajnemn sodniku Ert!u kot kršitev neodvisnosti sodnikov in Izreka radi tega justičnemu ministru svo|e nezaupanje". O predlogu se je razvila daljša živahna debata, tekom katere Je bilo stavljenih več različnih formalnih predlogov in je bilo tudi sklenjeno, da pride ta s'učaj kot prva točka na dievni red prihodnje seje. Načelnik dr. \Valdner |e izjavil, da bo po7abll Justičnega ministra k prihodnji seji, da dobi priliko, da se lahko še pred preho-dem na dnevni rsd Izjavi o tem vprašanju ; vendar pa predloga posi. Renneria ne more dati na glasovanje, ker ni bil izročen odseku. Nato je bila seja zak'jučena. Proti ponemfeuonjo no državnih železnicah u področju tržaškega raunateljstva. INTERPELACIJA poslancev dra. Rybdfa, Blankinlja, dra. Gregorina, dra. Ruvniharja in tovarišev na Nje*. Eksee-leneo e. kr. žel. ministra radi zbpostavJjanja slovenskih in hrvatskih uradnikov ln uslužbcucev c. kr. državnih železnle od strani ravnateljstva v Trata. „Prisezi mi, da boš skušal začeti v novem sveiu z novim življenjem*. Obotavljal se |e, potem je preletel raheJ u sme v njegov obraz. „Da", je rekel, „v novem svetu začnem novo življenje. „V kolikor nas ne vara naia vera in naša nada", je dostavil sam sebi. Pogledala ga je globokim toplim pogledom. Potem mu je preko blazine nudila desnico. ki jo je obdržal za hip v svoji. „O lepa roka, tako lepa ia mehka In draga, a kruta in trda za mojo rano" — je rekel počasno z besedami Petrarce ter ]e prizdignii nje rok k svojim ustnicam. Potem se (e Raffaello obrnil, hoteč oditi. „Raffaello, ljubi, prijatelj mo|, brat, bodi zdrav!" |e šepetala ia ga zrla otožno, kako odhaja po stopnjišču navzdol. Potem se fe zgrudila nemo ca blazino in vroča reka solz je privrela Iz njenih oči, ki jih je pokrivala z obema rokama. Razmere, kl so zavladale zadnji čas v področju ravnateljstva c. kr. državnih železnic v Trstu v narodnostnem oziru, postajajo člmdalje bolj neznosne in jasno prlčafo, da merodajni činitelji tega ravnateljstva delujejo pod vidnim vplivom in pritiskom neke po-nemčevalne tendence, ki jo morajo Jugoslovani najstrožje obsojati. Ne samo, da se v vseh panogah c. k. državno-železniške službe zapostavlja na (najbrezobzirnejši) način slovensko-hrvatski element; ne samo, da fe število slovenskega in hrvatskega uslužbenstva, posebno urad-ništva, v področju gorilmenovanega c. k. železniškega ravnateljstva v kričečem ne-razmerju s številom slovenskega in hrvatskega prebivalstva; — se še to ma!o slo-vensko-hrvatskega uslužbenstva na njegovih domačih tleh na vse mogoče načine zapostavlja, šikanira in preganja. Da podpisani podkrepimo te svoje trditve, navajamo sledeča dejstva: Proge tržaškega c. k. železniškega ravnateljstva merijo 1031 km.; od teh Jih teče po slovenskih, oziroma hrvaških tleh 1003 km. in 28 km. po italijanskih tleh (proga Tržič Červlnjan-Belvedere). Po statusu z dne 31. decembra 1912 je štelo tržaško c. k železniško ravnateljstvo 458 uradnikov (vštevši uradniške aspirante, in honorarne uradnike). Od teh jih |e pripadalo 262 nemški, 145 slovenski in hrvaški ter italijanski narodnosti. V razmerju s prebivalstvom, stanujočim v okolišu c. k. železniškega ravnateljstva v Trstu, bi moralo biti uslužbenlh pri tem ravnateljstvu 357, sil 77.97% uradnikov slovenske, 86 ali 18 99% uradnikov italijanske In le 15 ali 3.4% uradnikov nemške narodnosti. V resnici pa je 145 uradnikov slovanske, 51 uradnikov italijanske in 262 nemške narodnosti; torej je uradnikov slovenske in hrvaške narodnosti 212 manj, onih italijanske narodnosti pa 35, med tem, VIII. Ž» so se valovile lahke megle nad reko, po dolini, proti višini nnvzgor; in na za padu je plapolal velikansk požar, kakor da se po dotiki z zahajajočim solncem vnemajo obmejna gorovja in zažigalo vse oblake. Tudi v temno celico Raffaellovo Je padel mal četerokot rudeče luči skozi okence na nasprotno steno. Še je sedel v globini na malem podnožniku na rožnato krpo. In ko je ta ugasnila, je bil že gotov v svojem sklepu, o katerem razglabljal vse popoludne. „Ko bo trda noč, potem pojdem —" si je mislil. „Tiho, da me ne bo videlo nobeno oko. Norec fe izginil, bodo govorili. Naj le — koga briga to ? In zmajevali bodo z glavami." Ustal je, zrl skozi okno v daljavo, in n|egove misli so šle v teškem sprevodu, kakor nizki, počasni oblaki, po poti, kt Jo (e hotel ubrati. „Gotovo, to bo pravo. Daleč tja ven preko dežele in sinjega morja, preko Hlspa-nije in Oceana, dokler ladfja po večmesečni ko je uradnikov nemške narodnosti 247 več, kakor bi Jih moralo biti po statistiki prebivalstva. Kako se premešča uradnike? Premefča se redno le mlajše uradnike ln to v pretežni večini uradnike nemške narodnosti. Tako je tržaško c. k. železniško ravnateljstvo v tekočem !etu premestilo Nemca asistenta Adolfa Lukana iz Sv. Ludje-Tolmina v Gorico, asistenta Roberta Herzoga iz Pod-narta In asistenta Mario Adrario iz Podbrda na Jesenice. Po tem premeščenju sta prišla na Jesenice k prometu dva nemška uradnika, med tem, ko šta oba slovenska uradnika na te| postaji odšla od prometa, In sicer eien radi bolezni, drugi pa vsled premesti.ve. Tako sta torej nekdanjo slovensko posest na slovenskih Jesenfcah zasedla nemčka uradnika. — Enako se tudi na postajo Gorico c. k. drž. kolodvor premešča le nemške uradnike, ker tako zahteva tamošnji postajenačelnik, inšpektor Fran Wieser, ki ze Je pri neki prISIki izrazil: „leh \vah!e mir meine Beamten sel-ber aus", in kar je dokazano po aktih, ležečih pri vlš|emu inšpektorju dr. Karolu pl. Ssemasn u. Zahtevo načelnika VVleserja, da pridelo v Gorico samo nemški uradniki in uslužbenci, podpirajo, oziroma izpolnjujejo gg. Leo Br£ymsnn, Inšpektor in prometni kontrolor, Rihard Bierhandl, inšpektor ia podaačelnik V. oddelk?, Karol Pallasmann, višji inšpektor In načelnik V. oddelka, in že prej omenjeni višji inšpektor dr. Karol p*. Seemann. V Gorici je nameščenih: 9 nemških, 2 italijanska in 4 slovenski uradniki; 9 nemških, 2 italijanska in 8 slovanskih podurad-nikov; 32 nemških, 2 italijanska in 35 slovenskih slug; 31 nemških, 1 Italijanski in 36 slovenskih delavcev. Skupno je ted:^| v Gorici 81 Nemcev, 6 Italijanov in 83 Slovencev. Omeniti merarao še, da se Število vožnji ne zadene tam onkraj na pesek. Potem minejo zopet dnevi in tedni, daleč proč od človeških naseljenj, dokler ne najdem v pragozdu skritega kotička. Brez orož,'a in brez telesne hrane — čemu naj bi v bodoče branil življenje pred smrtjo? In tam, kjer ni še nikoli človeška noga gazila trave, hočem skleniti veje in grmičevje kupičiti nad se in padajoče listje naj me zasuje v jeseni ter pokrije, da izginem z zemlje živečih, iam hočem spati, noben glas z moje zem'je naj ne bo dospeval tu sem in oteževal n ene duše. T* ž ko je še dalje vlačiti svoje telo. Ali moram še to naložiti svojim trudnim udom — radi nje!" Tu pa tam je globok zvok njenega glasa prodrl do osamelega mladeniča in je pretresal njegovo srce — ponosno je vzravnava! glavo z mogočno obilico las — zdeio se fe, da je navdušena ia da govori o velikih stvareh. Ia potem je prihajalo gtoboko-rairno, oddaljeno pevanje domov vračajoiih se viničarjev skozi večerno tišino iz doline, da mu |e tožno prodiralo v dušo. (Daije) Stran II. „EDiNOST" Št. SOs. V Trotu, dne 7. novembra 191 J. nemških uslužbencev vseh kategorij neprestano veča, ker se vedao premešča, oziroma kliče nemške uslužbence iz nemških krajev, *3kor iz Beljaka, Celovca, Sofnagrada v Gorico. Pribiti moramo tudi dejstvo, da se fcomaj došle nemške delavce nastavlja za čuva{e ali za vlakospremno osobje, med tem, ko morajo delavci slovenske narodnosti le delati v skladišču, dasi mnogi teh slovenjih delavcev služijo pri železnici do pet in več let. Kako drakonično nastopa načel-ništvo goriške postaje, kaže sledeči fakt: Neki slovenski delavec je bil, ko je v skladišču govoril slovenski, kaznovan s 3 kronami. Ker je ravnateljstvo spoznalo to kazen za predrakonlčno, io neutemeljeno, mu Jo |e pozneje odpustilo. Germanizacijo na državnem koiodvcru v Gorici podpirajo pri ravnateljstvu v Trstu sledeči gospodje: Dr. Eraest Samonigg, že-Hemiški koncipist pri VI. oddelku, ki je tajnik primorskega Volksrata in predsednik Vereina deutscher Staatsange-steliten ia Kiisienland, Edvard F/eudlsperger, želemlški tajnik in podaačelnik VII. oddelka, ki Ima tudi pri Volksratu eno prvih besed, je zaupnik referentov posameznih oddeliEO? ia zaupno posreduje premeJčenja nemških uslužbencev iz drugih ravnateljstev k tržaškemu ravnateljstvu, šn dr. Robert pl. Sauter, cesarski svetnik, višji inšpektor in nače3n!k VI. oddelka. Kako se protežira nemške uslužbence v službi sami, sledeče: Dokazano j a, da se nemških uradnikov ne kaznuje, dasi so zagrešili največje prd* metne nerednosti, ker tega ne dopuščajo W/eser, Bierhaadl, 8rc-yraann ia Pailasmann. V ilustracijo sledeči slučaji: Prometni pcd-ursdnik Novotny Vencessav v Avčah je bii radi prometnih nerednosti večkrat kaznovan z globo od ene do petih kron; nemška prometna uradnika v Gorici, uradniški aspi-rant Mcr*c Plelfer in asistent Adolf Lukan sta zakrivila velike prometne nerednosti, celo prometno nevarnost, a sta bila samo šarana, tako da se ta dva gospoda Javno bahata v goriški kolodvorski restavraciji, da se jima ni treba ničesar bat?, četudi bi naredila karambol. Slovenec vlakovodja Fran Sterle je bil meseca oktobra 1912 radi nereda pri pro-me u suspendiran, a še do danes ni uvrščen nazaj med vlakovodje; Nemec vlakovodja Filip Mokre }e bil meseca avgusta 1913 na posfafi v Avčah kmalu zakrivil trčenje vlakov štev. 195 in 74. Ker je Filip Mokre zaupnik prometnega kontrolorja BrejMžanna ia agitator za načelnika W:eierja, se je preiskava ustavila, oziroma se po predpisih nI naznanila c. kr. generalni Inšpekciji za avstrijske železnice na Dunaju, ker bi to naznanilo Škodovalo prometnemu kontrolorju Breymannu. Nemec strojevodja Greger Venceslav |e bil meseca marca 1913 obsojen radi tatvine v Novem mestu ca 14 dni zapora; pri disciplinarni preiskavi pa ni bil odpuščen, kakor slovenski uradnik v Lescah, ki je imel v ulagajni primanjkljaja 23 kron in ki nI bil scdnijsko kaznovan. Kako se zapostavllsjo slovenski uslužbenci, spričujeje tudi kvalifikacije. Pri letošnji kvalifikaciji so bili slovenski uslužbenci taso slabo kvaiif.kovani, da so se pritožili. Komisija je uvidela neprimerno, oziroma neresnično kvalifikovanje in je že nekaterim slovenskim uslužbencem kvalifikacije izboljšala. Omeniti je še, da se o gotovih stvareh dvornega svetnika, c. kr. ravnatelja Aleksandra Galambosa, ne informira, ampak da se izdajajo naredbe v Času, ko je on na dopustu, posebno, ko se tiče nemških uslužbencev in postaje Gorice. Glede izpraševalnih komisij poudarjamo podpisani, da je višji inšpektor Karol Pailas-man, referent V. oddelka, leta 1910 takratnemu državnemu poslancu I?anu Hribarju obljubil ustmeno pod svojo besedo, dr. Viadimirju Ravniharju in prof. Matku Man-dići, državnima poslancema, pismeno, da bodo nižji uslužbenci pri komisijonelnih skušnjah lahko odgovarjali v svojem materinem jeziku. To se pa še danes ne godi, ampak se pošilja h komisijonelnim izpitom ie komisijo, obstoječo iz samih nemških uradnikov. V tem oziru opozarjajo podpisani Vašo Esscelenco na Interpelacijo ulcženo od podpisanih d.ra Gregcrina, d.ra Rybara In Ravniharja v 145. seji sedanjega zasedanja dne 23. maja t. I. Ker mora biti g. dveral svetnik Galam-bos poučen o ukrepih podrejenih mu organov. kolikor se tičejo personalnih stvari, ne mora biti dvoma, da tudi on osebno podpira germanizacijo ca državni železnici tržaškega okoliša. Podpisani, zanašajoč se na pravfcoljubje Vaše Eijscelence, ki Je pred kratkim v govoru v Komotovu na Češkem postavila pravilno načelo, da je v nastavljanju železniških uslužbencev in uradnikov jemati obzir na narodnost preblvalst?a, stavljaj o na podlagi gori navedenih dejste? naslednji vprašanja : 1) Ali so Vaši ekicelencl znana ta dejstva, ki na najjasnejši način pričajo o pristranskem službenem postopanju s strani činiteljev c. kr. državno-železniSkega ravnateljica v Trstu napram uradništvu in usluž-benstvu slovenske in hi vaške narodnosti? 2) Ali je Vaii ekscelenci znano, da razni činitelji tržaškega c. kr. državno-želez- nlškega ravnateljstva delujejo z vso silo za ponemčenje dosedaj izključno slovenske oz. hrvatske posesti ob progah tržiškega c. kr. državao-žeiezniškega ravnateljstva s tsm, da nastavljajo tja zistematično nemške uradnike ia uslužbence, nevešče slovenskega oziroma hrvaškega jezika? 3) Ali je Vaša ekscelenca voljna, odre* diti takoj potrebno, da bodo na čisto slovenskih in hrvaških tleh tržaškega železniškega ravnateljstva, kamor pripadata tudi Gorica in Jesenice, nastavljeni samo uradniki slovenske, oziroma hrvaške narodnosti? 4) Ali je Vaša ekscelenca voljna odrediti, da se vsčnemu šikaniranju in zapostavljanju slovenskega in hrvaškega železniškega uradniStva In uslužbenstva sploh stori enkrat konec? 5) AU je Vaša eksceienca voljna odrediti eventualno celo odstranitev tistih činiteljev administrativne in eksekutivne službe pri c. kr. drža/no železniškem ravnateljst?u v Trstu, k! so s svojim narodno pri-stranskim početjem jasno pokazali, da so zastopniki vsenemške propagande in eksponestje n 8 m š klh n a r od n I h s v e t o v, ter da so v deželah, v katerih bivajo Slovenci in Hrvatle absolutno nemogoči ? 6) AU je Vaša eksceleaca z ozirom na to, da se nepravilno kvalfikovanje kaznuje po § 95 službenega reda za uslužbence c. kr. državnih železnicah celo z odpustom, voljna, najstrožje zaukazati c. kr. državno-železniškemu ravnateljstvu v Trstu, da organi tega ravnateljstva kvalifskujejo slovenske in hrvaške železniške uradnike in uslužbence povsem nepristransko, In sicer tako, kakor v resnici zaslužijo? 7) Ali je Vaša ekscelenca voljna odrediti, da bodo nižji uslužbenci tržaškega že-ezniškega ravnateljstva, ki nemščine niso Z3dostno zmožni, lahko polagali izpite v svojem materinem jeziku, £n da se zato določijo za take izpitne komisije uradniki, ki razumejo slovensko, oziroma hrvaško? Na Dunaju, dna 5. novembra 1913. Slovenskim in hrvatskim pravnikom 1 Kakor je bilo vže v včerajšnji Številki naznanjeno, vrši se danes ob 8 zvečer v prostorih Slovanske Čitalnice (Nsrodji dom) sestanek tržaških ia istrskih pravnikov v svrho pogovora, ki naj definitivno ukrene vse potrebno glede osnovanja podružnice „Pravnika" v Trstu. Na ta sestanek opozar-amo s tem ponovno. V svrho bližje informacije pa priobču-emo najvažnejše določbe izpreraenjenih pravil društva „Pravnik", posebno v kolikor se cičejo podružnic. § 1. Smoter društva, ki ima svoj sedež v LJubljani, je, gojiti pravne ia državne vede. Njegov delokrog se razteza po Kranjskem, h» Ougan, vnuk. Ul. Cavana 15, nasproti škofijske palače prostovoljna likvidacija j vseh stčklenin in por^i-Ze, ki »e nahajajo J Zzbera namiznih service t*r sa kavarna in umivalnike, Interesantno zj gostilničarje, krčmarje in kavarrarja, Kozarci za pivo 7a-lit. po 30 vin. Vi-lit. „ 1» vinski kozarci po 9 vinarjev, elegantni stekleni krožniki po 9 vin. . J; 0 i I t Jakob Hirsch ulica Cavana št. 15 nasproti škofijske palače BBB * * * Z?ečer ob 8.15 se peje prsič y Trstu velika romantična opera v 3 dejanjih in 5 slikah ČAROSTRELEC. To mojstrsko dela velikega klasika Webra se uprizori pri nas po originalu ter se bo predavala tudi proza, ki |e navadno Črtana. Za predstavo se vrše velike priprave in bo za glasoviti prizor, ki se vrši v vol čjem brezdnu, scenerija popolnoma nova. Sodelujeta popoini orkester in povečani zbor. Predstava fe v abonomentu. Vstopnice in sedeži so v razprodaji pri dnevni gledališki blagajni v „Narodnem Somu" (glavni vhod). Društvene vesti. Pevski zbor „Glasbene Matice* v Trstu. Danes večer točno ob 8 pevska vaja -a moški zbor. Ker je nćka jako v a ž n 2 zadeva, prosim vse člane zbora, da se točno in poinošteviino odzovejo. Pevovodja. Članom „Delavskega podpornega druStva" se naznanja, da se bo brala maša zadušnica za umrle člane v nedeljo, dne 9. t. m. ob 9 zjutraj v cerkvi sv. Antona novega. Martinov večer priredi v nedeljo, dne 9. t. m., v dvorani „Del. kons. društvu" pri Sv. Jakobu šenjakobska „Čitalnica". Na sporedu je: solopetje, kupleti, seveda običajna Martinova gos, srečkanje, šaljiva poŠta itd. K zabavi, ki se vrši pri pogrnjen! mizah, {e vstopnina prosta. Po zabavi se vrši ples. — Začetek ob 6 zrečer. Akad. tehn. druStvo „Tabor" v Gradcu je na svojem občnem zboru 1. novembra izvoiilo sledeči odbor: predsednik phil. Maks Kovačić, podpredsednik med. Boris Šlajmer, tajnik med. Fran Dečko, blagajnik med. Jos. de G eria, knjižničar phi). I?an G aser, gospodar techn. Ivan Plevnik, odbor namestnika tech. Jos. Bajti in techn. Ivan Bagatelj, preglednika phil. Fran Ramovš in iur. Milan Kolar. DAROVI. — Z? šolsko kuhinjo m3gdalenske podružnice CMD (e nabrala g.ca Milka Vekje-tova med povabljenimi gosti pri družbinski večerji, prirejeni po goip. Ivanu Svetina o priliki njegovega položenega izpita za stav-blnskega podjetnika K 24 72. Nabiralniki in darovateljem najtskrenejša hvala 1 NARODNA POSOJILNICA iN HRANILNICA v TRSTU ::: registrovana zadruga z omejenim Jamstvom. m a NOVA ULICA ST. 13, II. NADSTROPJE a a vlog« imjižics po 41|2--4r3|4-5' Daje posojila na menj.ca in vrednote na mesečna ali tedanska odplačila. | Eskomptuje irguvske menjice. Prodaja srečke na mesečne obroke. Leopold Kuret ■ Trst;Dr. PECMK ulica deli' Isiria št. 98 (Sv. Mar. I „ (Dr PETSCHNIOO> Magd. zgornja) priporoča i TRS F, VIA S. CATERIHA ŠTEV. 1. svojo trgovino jssivin in ko -j m™ tt lonijafnega blaga. jvoane (sp°Ine> bolezni11 i/a—i m 7—77t. Postrežba točna. Cene zmerne. Brivec in frizerza dame : "iss ZOBJE And. Rojic, Trst!, 51 Via Acquedotto 20. 1^1^16 ZODOV D^Z Priporoča ae gospodom ia I _ _ — dobro in higijeniČno po- j » ^ggffg DGlCČlIlG SPS strežbo. moderno friziranje. gla?o- i Dr. i. Cermak V. Tuscher pranje, barvanje i. t. d. < zobozdravnik konces. sobni tehnik Vsako vratna lasna dela se j «»• Jj[ "j^^žT izvršujejo dobro in točno. ulica dolin Ceserm^ št. 13, II. nadst. ..JUla Citffi d! soilnsen:: Vittorio e Erminio Zandegiacomo Trst, ul. Psnlsrosss 4 (hiša Hordo). Velika izbera nožicev. Škarij, brivnih britev, brivnih aparatov vseh sistemov, aparati za lase, predmeti za manecure, kuhinjski noži i. t. d. Lastna delavnica brusača CORSO št. 3. Salon Pranje glave, česanje, barvanje las, izdelovanje in veliko skladišče lasuljarskih del, kakor pletenice, kroketi itd. Priporoča se p. n. gospera 8 E B E Kj lasuljar, Trst, ulica G. Carducci štev. 9. IVO KROŠEL, Trst, ul. delle Poste 5. ===== (naslednik M. SALAR1N1) === Alia eitta d i Londra" Velika zaloga izgotovljenih oblek navadne in najfinejšo, za gospode In dačke. Zimsko obleke, površniki in suknje. Moderna avtorizovana lastna krojačnica izvršuje eleganten in moderen kroj po nizkih cenah. ■ ^ 1 JESENSKA SEZONA! tvrdka Vittorio Piscur, Trst opozarja vse svoje cenjene odjemalce, da je sprejela veliko pošiljatev narejenih oblek za moSke in deCke v najnovejših barvah in da iih bo oddajala ob tej priliki po tako nizkih cenah, kakor jih fte ni bilo v Trstu. — Oglejte si veliko skladišče, ne da bi morali kaj kupiti. NB. Priporoča se, da trgovine ne zamenjate z dragimi, kar bi bilo v vašo škodo. Stran IV. .EDINOST" št. 308. Nar. delavska organizacija. Godbeni odsek NDO sklicuje za danes ob 8 zvečer važen sestanek v druitvenih prostorih pri Sv. Jakobu. Podružnica NDO v Skednju sklicuje za jutri, v soboto, ob 7 zvečer javen shod za delavce v plavžih. Na njem bo govoril tov. dr. J o s. M a n d i d. — To-vaiiSi I Udeležite se shoda v častnem številu I Zadnje brzojavne vesti. Zopetno sklicanje poslanigke reunije. DUNAJ 6. (Izv.) Ruska vlada je predlagala zopetno sklicanje londonske veleposlanike reunije, ki naj bi se bavila z vsemi še nerazrešenimi balkanskimi vprašanji, zlasti pa z albanskim vprašanjem. Avstrija in Italija pa sta predlog odklonili, češ da je program poslaniške reunije že izčrpan. Ugron odpoklican Iz Belgrada. DUNAJ 6. (Izv.) Kakor smo izvedeli, je dosedanji avstrijski poslanik v Belgradu, pl. Ugron, odpoklican in prestavljen v urad zunanjega ministrstva na Dunaju. Na njegovo mesto je Imenovan dosedanije poslanik na Cetinju, general baron Glessl. Tudi italijanski poslanik na Cetinju, Squitti je imenovan za poslanika v Belgradu, na njegovo prejšnje mesto pa pride dosedanji svetnik na veleposlaništvu na Dunaju, Negrotto. Senzacijonalna razkritja dr. Daneva. DUNAJ 6. (Izv.) Bivši bolgarski ministrski predsednik dr. Danev je na zborovanju zaupnikov svoje stranke med drugim tudi izjavil, da je za časa njegove vlade neka zakulisna vlada vodila pogajanja z avstrijskim poslanikom Tarnovskim glede bol-garsko-avstrijskega sporazuma, glasom katerega naj bi v slučaju, če bi bila srbska armada zmagovita, zasedla Avstrija Sandžak-Novipazar in preprečila tudi eventualni nastop Rumunlje proti Bolgarski. Poga|anfa so bila že popolnoma perfektna, a (e Avstrija pozneje pustila Bolgarsko popolnoma na cedilu in jo kruto varala. Dunajski cflcijozni „Fremdenblatt" piše k temu, da |e to poročilo popolnoma izmišlleno. Sploh so napravila dr. Danevova razkritja na Dunaju veliko konsternacijo. Kralj Ferdinand na Dunaju. DUNAJ 6. (Kor.) Zunanji minister grof Berchtold je posetil danes bolgarskega kralja Ferdinanda v koburški palači in je konferi-ral Ž njim nad eno uro. Popoldne je bil kralj Ferdinand sprejet od cesarja v dolgi avdljend. Poneverjenja na reškem magistratu. REKA 6. (Izv.) Preiskovalna komisija je prišla na sled novim poneverjenjem v ob- činski upravi. Na ukaz guvernerja je bil danes suspendiran ravnatel| mestnega carinskega urada Antonlo Raverno. Komisija le dobila nalog, naj preišče vse bilance zadnjih let. Rosegger dob! Noblovo nagrado. STOCKHOLM 6. (Izv.) Akademija znanosti je sklenila predlagati za Noblovo nagrado za literaturo, znanega štajerskega nemškega pisatelja, Petra Roseggerja. Grško turški konflikt in Srbija. PARIZ 6. (Izv.) V pcučenlh krogih se zatrjuje, da Je Turčija že ponovno poskušala pridobiti Srbijo za slučal grško-turške vojne za nevtralnost, a je Srbija turške ponudbe odločno odklonila In takoj dirigirala del svojih mobiliziranih čet na grško me]o. Grško-turski položaj se presoja v Parizu zelo pesimistično. Si Mali oglasi Službo krčmarja ŠiV^T^ ako, konaumno in gospodarsko društvo „JADRAN" pri Sv. Jakobu v Tratu, ulica deli' Industria štv. 10. Nastop takoj. Pismene ponudbe poslati na naslov: JoBip B a b i č, ulica deli' Jstria 5t. 64, Trst. (2588 V Trstu, dne 7. novembra 1913. V1 Šivalni cfrnil ~ najnovejši, kupljeni na Ol valili biroji dražbi, izredna prilika, sa prodajo po kron 64— (triletno janntvo). Pripravni tudi za preprodajalce. — Ulica S. Caterina 5tev. 7, dvorišče. o 5 $3 v „Narodnem doma" v II. nadstropja, leve stopnjice odda se z 24. februvarjem 1914 pod zelo agodnimi poboji. Pojasnila daje Inseratni oc'delek Edine si i. 2609 Stanovanje Šivalni stroji pravni t a šivanje, vezenje in krpanje, z vsemi «:»a rati (jamstvo za 3 leta) se predajo po kron 160—, Ulica S. Caterina 7, dvorišče. Plesna šola danes zvečer :-: od 8 30 do 10 30 se vrši v dvorani „Konsumneprc društva- pri sv. Jakrbu 2492 p| (TO I. Tržaška Slovanska Godba priredi ja-■ ven ples cd te nedelje dalje vsako ne- deljo in praznik v lepi dvorsni gostilne ex „Ciroiti* ulica Tivarnella. 2610 Alba 500. — Spoštovana G. za Vas ležijo pisma na poŠti v Trstu. 2lk IŠppm hlapca za voziti s kenjem in druga lat ka lOlfOBII dela. Nastop takej. Prednost imajo u.!u-deniči z dežele od 15 do 17 let. Naslov pove In^a-seratni oddelek Edinosti. 2»i05 Mebiovana soba 11, III. nadatro pje. se odda brez hrane v ulici Commcrcialr 2367 Sprejme se štv. 32, Schenk._ Čevljarski pomočnik za m ^ko delo. — Trst, ulica Belve !ere 2597 Hnctiln^ ' u*'ci Beivedd» UUoLlllia takoj. Zahteva se kavcija. 25St društvo /atolmin odda na draibi izvrstno čajno maslo po dogovoru dne 11. novembra 1913. 2 94 Mlekarsko DELNIŠKA DRUŽBA GREiNITZ CORSO 18 - TRST - CORSO 18 ZADNJE NOVOSTI • • . - - '. : V.ir_r- II ® i h Sp f k m iiUfab . HfiKt \\\rM lP M\\ ilHara §m\\ u teg ti^- J. m. nImL -..mi—r*-— i -^ • __* i?.. . v C-^f.\i vseh sistemov za kurjavo » plinom, ogfljem in drugim kurilom Razven tega bogat izbor VSEH POTKU po najnižjih cenah Slavno občinstvo se prosi, da obišče in pregleda nase VELIJO ___ PEČI, ne da bi bilo obvezano kaj knpiti. — Tr-v »r^niiL WW ti Mi I r . • . . : ,,.r -»..v. * t f » i' j ■ - ^ ^ - < j I ; ji j m \ l H ; S. ' ' i '.t '.'//"/'f/ij ■ * ' i i* j-■ s • •/ .j: v, . - jI! 'V\ .-i ■V i-if