THE OLDEST
AND U08T POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA.
AMERIKANSK!
SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI UST SE AMERIKI.
Geslo: Za nro in narod — mm pravico §n resnico — od boja do zmage I 1
GLASILO SLOV. KATOL. de LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE s v. DRUŽINE V JOL1ETU. — S. p. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Y ZEDKNJENIH DRŽAVAH.
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
ŠTEV. (No.) 155.
srn
CHICAGO* ILL. SOBOTA, 11. AVGUSTA — SATURDAY, AUGUST 11, 1928.
LETNIK XXXV1L
Raieva smrt zbližala spon elemente?- Vulkan bruha.
_____ * ■ / * / / .
RADIČ JE PODLEGEL RANI, TRPEL JE TUDI ZA SLAD-KORNO BOLEZNIJO. — KAKŠNE BODO POSLEDI-~ CE RADI SMRTI HRVATSKEGA KMETSKEGA VODITELJA, NI ZNANO. — V SOBOTICI SO POKALI REVOLVERJI.
Zagreb, Jugoslavija. — V
sredo ponoči, kakor je bilo že včeraj na kratko poročano, je preminul Štefan Radič, voditelj hrvatske kmetske stranke. Kakor znano, poškodbe je za-dobil, ko je v Narodni skupščini v Belgradu streljal črnogorski poslanec Račič na svoje tovariše. Poleg tega je Radič tudi trpel na sladkorni bolezni in za revmatizmom. Prešibko je bilo njegovo srce, da bi zdržalo vse te bolezni, prenehalo je biti in njemu zvesti pristaši so zaplakali. Sklonjenih glav, s pritajenem ihtenjem, so vzeli Hrvatje naznanje vest o njegovi smrti.
Smrt voditelja hrvatskih se-Ijakov l)o brezdvomno poostrila krizo v deželi. Vendar je med vodilnimi politiki mnogo lakih, ki sodijo, da se bo zdaj lažje prišlo do sprave med spornimi elementi, ker Radič je bil največja ovira proti sporazumu.
Hrvatski narod smatra Radiča kot narodnega mu^enika,
jO dal /.ivijuitj« /_a lu'vHutku
stvar. Vlada je bila na vse pripravljena in vojaštvo skrbno pazi na red; detektivi so pomešani med civilnim prebivalstvom in vlečejo na ušesa vse kar se govori. Pripravljeni so, da vstajo takoj udušijo, če bi izbruhnila.
Prof. Gustav Singer, sloveči ekspert za sladkorne bolezni, je veliko pripomogel, da ni prišlo do večjega razburjenja med hrvatskim ljudstvom takoj po tragediji v parlamentu, ker je poročal o stanju bolnika le dobro in trdil, da bo o-Vr« val. Med tem časom so se v.- kurjeni duhovi nekoliko poli ii in stališče se je izboljšalo.
Dunaj, Avstrija. — Listi v Jugoslaviji, nasprotni Hrva-1om. so prvič zdaj, ko je umrl Stefan Radič, spremenili svoje lice in s Hrvatsko vred žalujejo po možu, ki je postal žrtev političnega boja. Vreme piše: "Smrt Štefana Radiča je velika izguba za kraljestvo. Naj njegov naslednik nadaljuje njegovo delo in ima pred očmi strpljivost in dobro voljo za o-hranjenje miru." Celo Politika, nacionalistično glasilo, pravi, da je bil Radič mož, katerega ideali so bili vedno miroljubni, dasi je gojil željo po avtonomiji Hrvatske, in je bil naklonjen republikanskim idejam. Vsi drugi listi ga hvalijo kot izkušenega državnika, ki je igral važno vlogo, kajti nihče drugi ni tako dobro poznal mentaliteto hrvatskega selja-škega naroda, kaker on.
Popolen mir je vladal prvi In drugi dan po smrti Radiča, dasi je bilo pričakovati izgredov. Vsakdo v Jugoslaviji se zaveda, da je prišel važni moment v zgodovini Jugoslavije, in da bo bližnja bodočnost pokazala, če bo prišlo do razdru-ženja, ali pa, kar Bog daj, do tesnejše zveze kraljevine Sr bov, Hrvatov in Slovencev.
V Subotici je imel govor radikal Pašič, ki je v svojem izvajanju napadal vlado. Po
POTRESI IN BRUHANJE OGNJENIKA. /
Tisoč oseb ubitih, mnogo ranjenih; šest vasi razdejanih. — Otok popolnoma razdejan. — Slična katastrofa zadela Indijo leta 1883.
—O—
Batavia, Java. — Holand-ska Vzhodna Indija je bila te dni silno prizadeta po bruhanju Rokatinda ognjenika in po potresu. Domalega ves otok po imenu Paloewen je razdejan. Šest vasi je popolnoma porušenih. Število mrtvih cenijo na tisoč in okrog tri sto ranjenih. Iz žrela ognjenika so leteli veliki kosi žarečega kamenja, ki so padali na prestrašeno prebivalstvo. Temu so sledili potresni sunki in paniko med ljudstvom še povečali. Pogrešajo tudi devet čolnov, ki so bili na poti iz Celebes otoka proti Paloewen otoku. Sodijo, da so se s posadko vred potopili.
Paloewen otok je znan iuai pod imenom Rusa Rajah. Leži pet milj oddaljeno od severne obale Flores, in je eden izmed največjih malajskih otokov. Meri okrog 4 milje v premeru in se dviga do 4593 čevljev visoko, ter je do vrha zaraščen z drevesi.
Slična nesreča je zadela o-tok leta 1883. Sodijo pa, da je sedaj še Hujše. Severni del otoka je popolnoma izginil pod vodo.
-o-
STRELA UBILA KOPALCA.
Chicago, 111. — Par dni se muči prebivalce tukajšnjega mesta vročina in kdor le more hiti v jezero, da se vsaj za toliko časa, ko je v vodi, nekoliko ohladi. V sredo je nenadoma pridivjala nad vzhodni del mesta velika nevihta, padala je tudi toča. Treskalo je, da je bilo groza. Treščilo je med kopalce na 43. cesti in strela je ubila nekega moškega, ki je v kopalni obleki sedel na sip? ob vodi. Žrtev je 35 letni William Kilpatrick, 4444 Ellis avenue. Njegov osemletni sinček je sedel poleg njega, odnesli so ga domov, kajti tudi on je bil od udarca strele poškodovan, o-hromela mu je noga. — Oscar Merins, star 28 let, stražnik na kopališču, je v bližini Benton Harbor utonil. — V sredo se je od osme do devete ure živo srebro dvignilo od točke 74 na 85. Popoldne je bilo 80 stopinj nad ničlo; v četrtek popoldan pa 89 stopinj.
-o-
ŠTIRJE OTROCI ZGORELI.
Bakersville, N. C. — Plameni so uničili poslopje last Gai-ther Sparksa. Ogenj se je tako širil, da niso mogli rešiti o-troke, ki so bili v posteljah in štirje so našli žalostno smrt v plamenih.
Skoti na obisk v domovino.
Na sliki vidimo parnik Caledonia v newyorikem pristanišču, predno je odplul proti Angliji z 2500 domačini iz Škotske, kamor potujejo na obisk.
TRAGIČNA SMRT MLADENKE. '
Velika nagrada razpisana na glavo hladnokrvnega morilca. — Žrtev našli umorjeno v bližini doma. — Aretirali so par osumljencev in jih ■»■^l.UaH
Chicago, 111. — Ko se je
Miss Jennie M. Constance vračala zvečer proti domu, je bila napadena in umorjena; njeno truplo je našel pravdnik Geo. H. Peaks, ki stanuje na 709 Foster cesti. Žrtev je bila iz boljše rodbine in izobražena ženska. Brezvestni morilec je žrtev ubil s kosom železne cevi in jo oskrunil, ko je že bila mrtva.
Prebivalstvo okolice Evans-tona je v skrbeh in ženske si ne upajo zvečer brez spremstva na ulico. — Velika nagrada je razpisana na glavo morilca. — Aretirali so par oseb in jih zaslišali, med temi tudi 37 letnega Willisa Albert Wolfs, ki je te dni pobegnil iz zavoda za umobolne v Chippewa Falls.
govoru je prišlo do spora in pretepa med političnimi nasprotniki, pokali so revolverji in bili so se s krepelci; 25 oseb je zadobilo poškodbe.
AMERIŠKI VOJAK UBIT ^ NIKARAGUI.
PuertoCabezas, Nicaragua. — 60 milj oddaljeno od Bocay ob Coco reki je prišlo do spopada med Sandinovimi 'uporniki in ameriškimi vojaki, v katerem je prišel ob življenje vojak Myer Stengle iz Hartford, Conn. Več mož je bilo ranjenih. Vporniki so imeli deset mrtvih in večje število ranjenih.
-o-
DOBER PLEN SUHAŠKIH
AGENTOV.
Peoria, III. — Osem prohi-bicijskih agentov je pet milj zapadno od mesta našlo v neki hiši velike priprave za fabrici-ranje žganja, katere so zaplenili. Vrednost naprav je cenjena na $35,000. Aretirali so Eugene Storey-a in Franka Bondi-ja.
-o-
POTRES V SAN FRANCISCU.
San Francisco, Calif. — V sredo zvečer so občutili v tukajšnjem mestu in bližnji okolici lahke potresne sunke, ki niso napravili škode.
PONOVNI VIHARJI V FLORIDI.
Več mest nanovo prizadetih po neurju. — V južnem delu države trpe veliko škodo sadovnjaki. — Mesta ob jezeru ogroža povo4enj. — O-kolica Palm fi«»Jtf opusto-šena.
Jacksonville, Fla. — Strahovito je divjalo neurje po državi Floride. Poročano je že bilo o veliki škodi, ki so jo državi prizadejali tropični viharji, zdaj pa zopet prihajajo nanovo poročila o opustošenju južnega dela Floride. Prizadeta so tudi mesta v sredini države, in sadovnjaki trpe veliko škodo. Škoda je že zdaj cenjena na več milijonov dolarjev. Nanovo so prizadeti kraji od Winter Haven do Orlando.
Mesta ob Lake Okeechobee, kjer so bili strahoviti nalivi, o-groža povodenj. V več hiš je udrla voda in nekatera mesta so brez luči, potrgana je tudi ponekod telefonična napeljava.
Iz Kissimmee poročajo, da 'je bil tako hud vihar, da je jemalo strehe raz hiš. V sredo zvečer je bilo najhujše. Neurje je pustilo uničujočo sled od Palm Beacha do Titusvelle. V nekaterih krajih" je bilo sadno drevje vse polno in sadjerejci so se že veselili, da bodo* imeli poplačan trud, zdaj pa je vse uničeno.
Iz Stuart okraja poročajo, da jim je vihar povzročil nad milijon dolarjev škode. Šipe v oknih po trgovinah" so pobite in električna napeljava je potrgana. — Fort Pierce ima tudi milijon dolarjev škode. Celokupna škoda prizadejana po viharju te dni v državi Florida je ogromna. O človeških žrtvah ne poročajo.
-o-
letalska nesreča.
Pariz, Francija. — Maurice Drouhin, znani francoski pilot na trgovskih letalih in njegov mehanik M. Lenet, sta z letalom treščila na zemljo in bila na mestu ubita. Drouhin je bil lansko leto dogovorjen, da bi poletel s Charles Levinom iz Evrope v Ameriko.
-o-
Širite amer. slovenca!
KRIŽEM SVETA.
—	el Paso, Tex. — Neprestano deževje in potresni sunki v državi Oaxaca je povzročilo, da se je prebivalstvo iz več mest izselilo v varnejše kraje. Nekateri so našli zavetja v gorah in bližnjih hribih, kjer pa so v veliki nevarnosti za življenje pred divjo zverino, ki je pomorila kmetom že več sto glav domače živine.
—	St. Paul, Minn. — Štirje banditi so napadli s plinovimi bombami stražo pri oklopnim bančnim avtomobilu in pobegnili s plenom v znesku $20,000
—	Cincinnati, O. — Wendell Payev, tukajšnji trgovec z avtomobili, in J. L. Bo vis, lastnik trgovine z avtomobili v Hamilton, O., sta prišla pri neki avtomobilski nesreči ob življenje.
—	Chicago, 111. — Mrs. Helen Miller, stara 22 let, 1420 Argyle str., si je pustila zdreti zob pri zobozdravniku, kjer pa ji je prišlo slabo in je na poti v bolnišnico umrla.
—	Tokyo, Japonsko. — Japonski parnik Paris Maru je u-jel radio signale od tovornega parnika Stanley, Dollar črte, na poti v Šanghaj 5z Seattle, Wash. Poroča, da je na parnf-ku eksplodiral kotel.
—	Dessau, Nemčija. - Chas. A. Levine, prvi prekoatlaniski potnik, je kupil te dni novo .Junkers letalo, za katero je plačal 100,000 mark, to je o-krog $23,850.
—	Carigrad, Turčija.—Dve zgodovinski stari turiški mesti, Borussa in Kutaia, je požar u-ničil. Radi pomanjkanja vode je bilo delo gasilcev otežkoče-no in so le malo rešili.
—	Lawrenceville, III. — U-mrl je John Moetz, star 39 let, ki je zadobil opekline pri eksploziji, ki je povzročila Indian Oil kompaniji veliko škode. S tem se je število žrtev po raz-strelbi povišalo na 25.
—	Stockholm, Švedsko. — Tukaj so aretirali J. Mitkeviza, ki je obdolžen, da je vohunil v prid sovjetske Rusije. Najbrže ga bodo deportirali.
NI MU BILO USOJENO.
Dunaj, Avstrija, — Uslužbenec neke dunajske restavracije Jožef Bauer je našel lanskega aprila na mizi kuverto s 4000 lirami. Svojo najdbo je sporočil dvema drugima natakarjema in je denar potem oddal policiji. Ker se v zakonitem roku enega leta ni javil nihče, ki bi denar reklamiral, je policija odločila, da ga dobi Bauer. Proti temu pa sta protestirala oba natakarja, češ, da ju je smatrati istotako za najditelja in da bi morali dobiti vsi trije vsak tretjino vsote. Zadeva je prišla pred sodišče, ki je pred nekaj dnevi razsodilo, da pripada vseh 4000 lir edino Bauerju. Še preden pa so mu jih izročili, ga je dohitela smrt; pri kopanju je utonil, potem ko je bil že prejel obvestilo, naj pride po denar.
Opozarjajte svoje prijatelj« in znance na zanimive povesti Slovene«!"
Iz neodrešene domovine.
RADI MODREGA TRAKU N A SLAMNIKU SO ARETIRALI GORIŠKI VARNOSTN I ORGANI DIJAKA. — UVEDLI SO TUDI HIŠNO PR EISKAVO. — DRUGE ZANI-MIVE VESTI.
Aretacija v Gorici.
Te dni se je izvršila dokaj komična aretacija v Gorici. Jurist Drago Bajec, ki je vpisan na padovanski univerzi, so je pred dnevi vrnil iz Padove v Gorico. Prinesel je s seboj tudi dijaški slamnik, ki ga je sam Mussolini pohvalil, češ, da je v prid italijanski industriji. Juri-sti imajo na slamniku moder trak. Poleg tega nosi trak tudi barve vseučiliščnega mesta, v tem slučaju belo in rdečo. To pa ni bilo všeč goriškim varnostnim organom. Ustavili so Bajca na korzu in ga gnali na kvesturo, kjer so ga pridržali vso nedeljo in naslednji ponedeljek, zato ker je nosil italijanski dijaški klobuk in je podpiral italijansko industrijo. Vrhu tega so mu naprtili še hišno preiskavo in mu odnesli sezname članov Goriške Matice.
Zopet proces.
Pred nekaj dnevi se je vršila pred kazenskim sodiščem v Puli razprava proti uradniku Zadružne Zveze v Trstu Bra-damantiju, proti kateremu je uvedeno z vojaške strani disciplinarno postopanje in ki je seveda že suspendiran od čina podporočnika italijanske vojske. Zagovarjati se je moral radi 15 patron, ki jih je naši« varnostna oblast, ko so mu pred časom izvršili hišno preiskavo na njegovem domu v Puli. Razen tega je bil v obtožnici slikan kot najhujši preku-cijski in idealofobski element. Obtoženec je priznal, da je hranil patrone za revolver, imel pa je za to tudi potrebno dovoljenje, kajti kot rezervni podporočnik je obdržal sabljo in revolver in je to tudi po policijskih predpisih prijavil oblastim.
Glede druge točke obtožnice pa je manjkal sploh vsak dokaz in je jasno izhajalo, da je to samo kleveta.
Sam državni pravdnik je zanikal, da obstoji sploh kak prestopek s strani obtoženca. Zagovornik se je spričo temu pridružil državnemu pravdniku. Sodnik pa je kljub temu gotovo po nalogu od zgoraj, razsodil drugače. Oprostil je sicer obtoženca, toda ne radi tega, ker ni izvršil prestopka, temveč radi pomanjkanja dokazov.
-o-
Zlata poroka na Gradnikovem domu v Medani.
Dne 14. julija sta praznovala v solnčni Medani zlato poroko Josip in Lucija Gradnik, roditelja našega pesnika dr. Alojzija Gradnika. Jubilanta sta vzgojila tri hčeri in pet sinov, med njimi pesnika Alojzija, ki tako lepo opeva krasna Brda in njihovo krepko prebivalstvo. Drugi sin Raj ko je šolski upravitelj na Bledu, Josip je sedaj gospodar na domu, Mirko je častnik in Lovro trgovec. Oblasti so preganjale gospodarja Gradnika v začetku vojne, ker je bil znan kot za-
veden Slovenec. Cradnikova družina ima obilo prijateljev in znancev in tako je bil 14. julij v njeni hiši svečan dan.
Uničujoča suša.	i
Nedavno so dobili kraji v pasu med Sv. Petrom, Divačo in Sežano nekaj dežja. Tudi zgornjo Vipavo je vsaj za nekaj dni ohladila močna ploha pomešana s točo. V tržaški okolici je nekaj deževalo. Premalo je bilo dežja, da bi mogel vsaj deloma preprečiti uničujoče delo suše. Edino trta bi se dala še rešiti in v Vipavski dolini še turščica; krompir in fižol sta uničena v vsej deželi. Najbolj je prizadet Kras in zopet Istra, a tudi pogled na Vipavsko dolino je žalosten. Navadno tako bogato zeleno gričevje je vse osmojeno. le trta se v nizkih legah še drži. Druga košnja je uničena. Posebno spodnji Kras silno trpi; pridružilo se je še pomanjkanje pitne vode in tudi živine nimajo kmetje kje napajati. Po ure in ure daleč vozijo vodo iz Vipave. Požari so tudi na dnevnem redu. Ob progi od Nabrežine do Tržiča je v širokem pasu zgorelo vse seno. Na Verhu pri Berstovici se je vnel gozd, ogenj se je naglo bližal vasi. Tik pred vasjo se je kmetom posrečilo udušiti požar. — V Istri je najbolj prizadeta Puljščina, dosti boljše ni v Poreščini. Suše ne vzdrži svet s tako zvano rdečo zemljo. V teh krajih tudi trta močno trpi in listi so pričeli že rume-neti. Sena je bilo v Istri razmeroma dosti, v nekaterih krajih se je tudi prvo žito prcej obneslo. Toda glavni pridelki: krompir, fižol, turščica in vino bodo uničeni. Udarec, ki zadene s tem Istro, je toliko bolj strašen, ker je že lansko letino končala suša.
-o-
Mesto ital. finančnega ministra je prevzel senator Antonio Mosconi, našemu ljudstvu znan kot nekdanji komisar tržaškega mesta in kot prvi in edini prefekt Julijske Krajine, pod katerim so se odigrale krvave državnozborske volitve 1. 1922. Iz finančnega ministrstva je z Volpijem izstopil tudi Tržačan Fulvio Suvich. Tržačani so bili nanj ponosni, ker se je trudil, da bi kaj dosegel v korist mesta in pristanišča. Uspeha ni bilo. Da pa ne bo v bodoče več dosedanjega tržaškega sitnar-jenja po finančnem ministrstvu zato je bil Suvich odžagan. — Stvar se pri neustrašenih Trža-čanih komentira tako, kakor zasluži.
-o-
Aretacije.
Fantje iz Sv. Križa pri Trstu so se šli kopat v morje. Pridrveli so za njimi orožniki in miličniki ter jih aretirali. Pripeljali so jih najprvo v vas, vklenjene, potem so jih odvedli v Trst. Cez tri dni so bili izpuščeni, ne da bi bili zaslišani. —
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
i &MERIK!A!N$KI SBOVENEC
.E—"tr* mm?
Sobota, 11. avgusta 192B.
Ffeiin »ajtUrtjii dormuki lUt ^ 9 Ameriki p* Tlmamrifrn Uta IMS.
Izhaja ink dan mm mM, po-fctdtUko? ta docroT po pr» mikih.
litdaja in ticka?
EDINOST PUBLISHING CO.
HuIot nredništr* in uprav«. (1*49 W. 22nd St., Chicago, 111, jAlsfon: CANAL 00*
Naročnina:
Za celo leto _$5.0C
Za pol leta _2.50
Za Chičaso, gnnarto In Evropo:
Za celo leto	yf
Za po! leta	3.C
The Firat and the Oldest Slovenian Newspaper in America. . Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year -—,.....
For half a year -
.$5.00 . 2.50
Chicago, Cinaria and Europe:
[For one year _______$6.00
I For half a year
3.00
POZOR.—Številka poleg vašega naslova na listu znači, jflo kedaj imate Ust plačan. Obnavljajte naročnino točno, jčsr p tem veliko pomagate listuu
DOPISI važnega pomena sa hitro objavo morajo biti doposlani na ured-n&tvo vsaj in pol pred dnevom, ko Uide list.—Za zadnjo Številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ocira.-~Rokopisov uredniitro ne vrača.
matte
Chicago, Illinois, under the A^tof March 3. 1879.
J. M. Trupk:
Nevarnost baje izpremenila barvo.
v	--
Kje, kaj je ta nevarnost?
Starejši ljudje, ki se zanimajo za svetovne dogodke, se bodo morda še Spominjali, da je nekoč bil pogost govor v javnosti o rmeni nevarnosti. Rmeno nevarnost so predstavljali tedaj mongolski narodi, rmenokožci iz vzhoda, odtod ime. Stvar ni iz trte izvita. Povestnica spričuje, da je Evropa že večkrat, zatrepetala pred rmeno, posebno severni Slovani so jo tudi prav živo občutili. Henrik Sienkiewicz je pisal poetično o tem, i: zadeva ima istinito zgodovinsko podlago. Rusi so do dve sto let ječali pod rmenim, mongolskim jarmom, in celo .sedanji mogotci v novodobni Rusiji so z mongolskimi elementi v ozkem sorodstvu.
O rmeni nevarnosti se je govorilo splošno po vsi Evropi, in nevarnost je baje pretila evropejski omiki. Ko je bil bivši nemški, cesar na vrhuncu svoje slave, je v svojih pogostih go vorancah prav posebno rad podčrtaval to nevarnost. Ali je res na nevarnost mislil, ki bi pretila od rmenokožcev, ali pa je le slikal zlodeja na steno, da pripravi 1 la nemškemu militarizmu, je težko razsoditi. Vsekakor se je stvar nekako polegla, in govorice so utihnile v dirindaju in vrvenju svetovne vojne.
Po svetovnem metežu in prevratu se je pa prikazala druga nevarnost. Ni več zgolj rmene barve, temveč postala je rdeča. Nevarnost ni samole naslikana.
Evropejska omika je omika krščanstva, o tem ni nobenega dvoma. Ako bi se vsaj znatno moglo okrniti krščanstvo in njegov vpliv na javnost, porušilo se popolnoma nikoli ne bo. bi bila s takim okrnenjem ogrožena tudi omika kot pridobitev krščanstva. Niti o tem ni dvoma.
Rdeča nevarnost je osredotočena v novih razmerah v Rusiji. Novi red je napovedal neizprosen boj vsakemu verstvu, a nevarno temu redu je pa edinole krščanstvo. Temu velja boj na nož, ako se bo ta boj mogel izvojevati, druga verstva bodo občutila le kak lahek sunek. V tem smislu se lahko more govoriti o rdeči nevarnosti, ki preti krščanski omiki.
Pa je ta nevarnost zadobila menda še neko drugačno obliko. Raje je rmena nevarnost prišla zopet v ospredje, ostala popolnoma še rmena, a zadobila je tudi rdeč izgled. Kako prorokovanje ni na mestu, zanimati morajo nas le dogodki, kakor se kažejo na svetovnem obzorju.
Boljševizem se ie vrgel z vso silo proti vzhodu. Sicer se piše, tla je na Kitajskem, kjer stvar v prvi vrsti pride vpoštev, doživel fiasko, a prav občutno ruje naprej in ne bo zlahka odnehal.
Neki misijonar, ki deluje že dolga leta v Aziji in pozna izborilo razmere, dogodke in mišljenja, prav resno svari Evropo pred rmeno nevarnostjo, ki je postala rdeča. Nevarnost je pri rmenokožcih, a te uporablja boljševizem za svoje revolucionarne namene, in zato je postala nevarnost rmeno-rdeča.
V	Indiji so boljševiki neprestano na delu. Veliko slavlje v Singapuru ob obletnici smrti Sun Yat Sena in napoved opozicije v angleškem parlamentu po komunistu Saklatvalu 1. 1926 so bili prvi pojavi prihodnje borbe. Tajno in vztrajno se pod-minira angleški vpliv. Povsod se ustanavljajo "celice". Boljše viški glavni stan je v Madrasu, enako v Kandaharu in Burmi. Med narod se deli mesečnik The Masses brezplačno.
V	nizozemski Indiji so poizkusili z odprtim uporom. Nemire v Sumatri in Bataviji so oblasti zadušile, a vztrajno se ruje naprej pred vsem med kuliji.
Diplomatični neuspehi na Kitajskem boljševikov niso prestrašili. Vsi protikrščanski izbruhi so njih delo, ves srd kitaj-
skih komunistov do misijonarjev je sad sistematičnega hujskanja. Dela se z demoraližacijo mas, kar jasno kaže nameravana parada nagih žensk v Hankovu maja 1. 1927.
Na Japonskem se širi komunistična ideja, dasi strogo nastopa vlada, in so agitatorji zelo previdni.
V Južni Afriki je pet boljševiskih organizacij, tri v Jo-hannesburgu. V Egiptu se je pričelo delo že 1. 1921; v Kairi in Aleksandriji sta boljševiški šoli.
Upori domačih rodov na Filipinih 1. 1927 so pripisati boljševiški propagandi. Na New Zealandu so oblasti morale nastopiti proti številnim pamfletom, in v Avstraliji so bili propagandni poizkusi.
To so nekateri pojavi. Nevarnost morda še ni neposredna, a rmena-rdeča nevarnost obstaja. Boljševiki so izdali poštno znamko, ki je značilna za naziranje in stremljenje. Na znamki se vidi ves svet, vsa vzhodna polovica je videti rdeča. To nikakor ni samole kako papirnato pretenje, temveč je izraz natanko določenega načrta, ki se izvaja s pomočjo velikanskih propagandnih sredstev. Organizatorji načrta dobro vedo, da se njih namen ne more uresničiti že danes ali jutri, in bo vzelo še leta intenzivnega dela, a na delu so z dosledno vztrajnostjo.
Zatrli rmeno-rdeči napori krščanske omike ne bodo. Krščanska omika je duševna sila, sila se pa ne da uničiti z golo negacijo, kakršna je boljševizem. Duševni sili se more postaviti nasproti le enaka duševna sila, te rdeče ideje nimajo.
Brezdvomno pa more nevarnost hudo škodovati, ako se ruvanje ne zajezi z mečem resnice. Vsak dober časopis dela za ohranitev prave omike.
RAZNO IZ CLEVELAND A.
Cleveland, Ohio.
Zadnje dneve je bila silna vročina v našem mestu. V tovarnah je bilo do 100 stopinj, drugače pa do 90 in tudi več. Morate §i misliti, da v takem položaju človek težko pride do pisanja, ker pero škriplje, za mazati pa ni več, ker mazilo je že večinoma pošlo.
V	četrtek 2. avgusta zvečer je kmalu po šesti uri neka ženska povozila osemletnega fantka skoro do smrti. Nesreča se ie pripetila na Norwood. V takem slučaju vedno nastane vprašanje, kdo je kriv nesreče. Bodimo odkritosrčni in recimo, da so krivi vsi trije. Starši, ki pustijo otroke brez varstva, o-troci, ki se ne pazijo in avto-mobilisti, ki dirjajo kakor bi šlo za stavo.
Suhaški agenti so zadnje čase v Clevelandu zelo aktivni, skoro vsak dan se sliši, da se je kateri naših ljudi odpvaljal, oziroma, da so mu dali "free ride". Zato pa je priporočljivo, da se rojaki prav dobro pripravijo za volitve in natanko premislijo, kako bi bilo bolje. Sicer smo pa prav pridno na delu, a vendar to Še 112 zadostuje.
V	nedeljo 5. avgusta popoldne so se začeli zbirati črni oblaki sem od jezera in ob 1:30 je začelo liti, kakor iz škafa, ni pa bilo treskanja in grmenja, Meni se je dobro zdelo, ker sem bil doma. Velik 11-darec je pa bil za društva, ki so imeli piknike. Nekaterim je seveda dež prav prišel, drugi so se zopet jezili. V^sem še Bog ne ustreže.
Umrla je Mrs. Frances De-bevc, ki je bila marljiva delavka na društvenem polju v Clevelandu. Vse svoje življenje je delovala za napredek društev.
Ni poznala počitka, to pa ji je izpodkopalo zdravje, da je podlegla. Zapušča soproga in nedorastle otroke. Bila je članica raznih kat. podpornih društev.
Poročevalec.
-o-
DELAVSKE RAZMERE IN DRUŠTVENO GIBANJE V WAUKEGANU.
Waukegan, III. Delavske razmere so tukaj pri nas bolj slabe. Tako je turi i drugod, kakor čitamo v listih. Po pravici rečeno, vsakdo so lahko med srečnega šteje, kdor dela vsak dan in je z de-lom zadovoljen.
V društvenem oziru smo pa precej živahni in dobro napre dujemo. Zdaj prirejajo društva piknike in razne druge zabave. Vsako nedeljo je kaj nove-
PISMO S POTA.
Aurora, Minn.
Dragi urednik: Zdaj se o-glašam iz Aurore, mesta, ki je kakih 70 milj oddaljen od Towerja. Bal sem se iti na "fast train", a vendar me je brez nezgode pripeljal do cilja. Rude tukaj ni vozil vlak, ker mesto Aurora je brez dela. Na poti proti Aurori sem videl lepe gozdove; ob robu sem o-pazil ženske in otroke, ki so nabirali borovnice. Nekateri jih prodajo naprej, drugi jih pa sami porabijo za dom.
Videl sem še nekaj, kar ne smem pozabiti, da ne bi našim čitateljem sporočil. Na nekem prostoru sem zagledal kakšnih deset koscev, ki so jo prav po starokrajsko mahali s koso po travi. Bilo je veselje pogledati na ta prizor, ki me je spominjal na staro domovino. Mislil sem, da sem prišel kam na Gorjance.
Mesto Aurora je kakor izumrlo. Dela ni, pa tudi ni pro meta. Večina ljudi se seli iz mesta in pušča svoje domove in hiše ter gredo s trebuhom za kruhom. Tukaj se lahko dobi hiša z 10. sobami v najem za $5. Navadno, ko ljudje nemo-rejo prodati hiše, zabije jo okna in vrata ter odidejo. Slovencev je v mestu okrog 50 družin. Samcev ni, kajti ti so si pomagali drugam. Ravno tako je tudi v bližnjih mestih. Je pa upanje, da se bo v tem oziru spremenilo in delo odprlo, kar Bog daj!
Spati je prav prijetno v takem mestu, kakor je Aurora. Ni se treba bati, da bi te zbudila piščalka od kakšne tovarne, pa tudi drugega ropotanja je prav malo. Je že tako. Kjer stoji delo, tam je vse zaspano in žalostno. Zvončki se pa slišijo. namreč kravji, zjutraj ko peljejo krave na pašo in zopet, ko jih pripeljejo domov.
Prav lepa hvala vsem, ki so mi šli na roke. Res težko je za vse, če ni zaslužka.
Pozdrav vsem rojakom
John Kramarich, pot. zast.
-o-
VABILO.
Širom Jugoslavije.
Svoje dekle ubil.
V soboto 12. julija popoldne so našli v Bačkem Gradištu mrtvo na njenem stanovanju Ilono Večernjak. Ugotovljeno je, da jo je ubil njen ljubimec Joca Jojkič, ki ga je Ilona zapustila. Jojkič je prišel v soboto k njej in zahteval, da se vrne k njemu. Ilona je v navzočnosti svoje matere to odklonila. Ko je mati odšla, je Jojkič Ilono ubil. Mati se je pozneje vrnila in našla hčerko mrtvo. Ubijalec je pobegnil in je za njim izdana tiralica.
-o-
Nesreča.
Dne 14. jul. se je v Kranju ponesrečila gdč. Tina Kreutzber-ger. Pri padcu po stopnicah si je nalomila nogo nad kolenom. Na nasvet zdravnika so jo odpeljali z rešilnim avtomobilom tuk. gasiln. društva v ljubljansko bolnico.
-o-
ga in dovolj za razvedrilo. Čas	Chicago, 111.
pa hitro beži, kmalu bo zopet Slovenske slamnikarice, pri-treba iti v zaduhle dvorane, padajoče k organizaciji Milli-Pa predno pride tisti čas, se nery Workers Union of Chica-
nam bo nudila še ena prilika. za izvrstno zabavo. Veselja bo dovolj za staro in mlado. To bo v nedeljo 12. avgusta. Ta dan bo priredilo veliki piknik društvo Srca Jezusovega št. 1533 C. O. F. Odbor omenjenega društva vabi vse na plan ta dan. Torej ne pozabite, da se nam nudi zopet lepa prilika za pošteno zabavo pod košatimi drevesi v prosti zeleni naravi. Vabljeno je občinstvo iz „Waukegana in North Chicage, kakor tudi iz bližnjih mest in naselbin. Odbor je za vse najbolje preskrbel, nikomur ne bo žal, kdo se bo udeležil naše prireditve. Piknik se vrši na lepem znanem prosto-1 ski piknik, ru pri "dratovni". V slučaju slabega vremena se bo vsa ta zabava vršila v šolskih prostorih.
Pozdrav vsem čitateljem tega lista.	L. Z.
go, so sklenile na zadnji seji, da priredijo "Basket Picnic" in sicer v nedeljo, dne 19. avgusta, na dobroznanem Sterže-narjevem vrtu v Willow Springs. Ker je v Chicagu veliko število slamnikarjev in slamnikaric, je tj najboljša prilika, da pridemo skupaj ter se zopet enkrat prav po domače zabavamo, zato vabimo vse člane in članice, kakor tudi ostalo občinstvo.
Vstopnina je prosta. Pridite zgodaj, ker bo vsakovrstne zabave. Odbor se bo potrudil, da ne bo ničesar manjkalo.
Torej pridite vsi v nedeljo, dne 19. avgusta na slamnikar-
Odbor.
-O-
' Poglej dragica in usmili se me, moje srce je v plamenu z.t tebe."
"Če misliš, da sem jaz briz galna, se motiš."
Letalska nesreča v Novem Sadu.
V	torek, 10. julija zjutraj, se je v Novem Sadu dvignilo pet vojaških letal. Eno letalo j< imelo defekt že v višini dva in pol metra nad zemljo in je padlo na tla. Pilot je bil lažje ranjen, letalo pa se je znatno pokvarilo.
----o-
Nesreča pri delu.
18. julija ob 1. uri popoldne se je 191etni mizarski pomočnik pri mizarju Ignacu Repše-tu, Fran Bias, doma iz Most, z dletom hudo ranil v desno roko. Poškodba je zelo nevarna. Blasa so prepeljali z rešilnim vozom v bolnišnico.
-o-
Umrli so v Ljubljani
v času od 17. do 19. m.:'Karel Bistanj. delavec, 34 let, Vransko pri Celju; Marija Koiič. hči dninarice, en mesec, Sev-i niča; Jože Jeretina, sin posest-' nika, 1 leta, Rafolče 21: Ivan Pire. posestnik, 27 let, Rečica 17.
-o-
Biserna maša.
V	četrtek, 19. julija, se je vršila v Šmartnu pri Slovenj-gradcu izredna cerkvena slovesnost. Častni kanonik dekan Ivan Lenart je obhajal šestde-setletnico duhovniškega posva-čenja, ki ga je sprejel 10. julija I. 1868. Bila je prava ljuci ske in sosednih župnij, da je predvečer napovedalo gronrv nje topičev in gorenje številnih kresov po višinah zelenega Pohorja. Čeprav se je svečanost praznovala na delavnik, ko je vse polno kmetskega dela, se je vendar v četrtek zbralo toliko ljudstva iz šmartin-ske in sosednih župnij, da je bila cerkev polna. Prišlo je nad 30 duhovnikov, da skažejo spoštovanje in čast sivolasemu biseromašniku. ki je kljub starosti 87 let zdrav ter duševno in telesno izredno krepak. Njim na čelu je bil g. stolni prošt iz Maribora dr. Martin Matek kot odposlanec mariborskega škofa, udeležil se je tudi kanonik Janežič kot nacl-dekan mislinjske doline, pre-
lat dr. Slavič iz ^Ljubljane, ffisgr. Vreže, ki je imel cerkveni govor, nar. poslanec dr. Hohnjec, kot zastopnik Jugoslovanskega kluba. Biseromašniku so se poklonili župani vseh občin šmartinske nad-župnije, katere so ga že na zlati mašniski jubilej imenovale svojim častnim občanom. Zastopnik moške mladine je de-klamiral lepo pesem, sestavljeno v to svrho od znanega slovenskega pisatelja Ksavera Meška. Jubilejno sveto mašo je jubilan služil v novi masni obleki — darilo vrlih šmartinskih žen in deklet —, ki so jo po načrtu go. Vurnikove prekrasno izdelale mariborske sestre. G. biseromašniku kličemo: Še na mnogaja leta!
-o--
Neprevidnost.
Alojzij Ločič, star (5 1 let, se je vozil iz Ptuja domov v Lo-čiče pri Sv. Urbanu. Med potjo si je hotel nažgati tobak, pa mu je vnela slama in seno m vozu ter je dobil težke opekline na nogah, da so ga morali prepeljati v ptujsko bolnico.
-o-
Višek pozabljivosti.
Raztresenost ljudi, ki pozabijo vse, zlasti profesorjev, ki v raztresenost i pozabijo ved.10 na svoj dežnik, je splošno znana. Te dni pa je nekdo v Sarajevu dosegel višek pozabljivosti. Nekje na ulici je pozabil mrtvaško krsto, ki so jo ljudje našli na ulici in prinesli na policijski urad.
-o-
TO IN ONO.
BOLEZEN CHAMBERLAIN A RESNA.
London. Anglija. — Sir Austen Chamberlain, angleški zunanji tajnik, ne bo mogel, radi bolezni, podpisati 21. avgusta ameriškega proti vojnega pakta. Njegovo mesto bo prevzel Lord Cushendun. katerega je kralj imenoval državnim tajnikom za časa Ciiambcr-lainove odsotnosti.
-0-
NA
NAJVEČJA LADJA SVETU.
Paroplovna družba White Star Line je naročila v Belfastu parnik, ki bo največji na svetu. Dela bodo trajala tri do šti-'•i leta. Ta potniški parnik, ki bo vozil m d Southamptonom in New Yorkom. bo še večji nego "Majestic", ki je 915 čevljev dolg in obsega 56,000 ton. Novi parnik bo -'00 metrov dolg in bo obsegal 60,000 ton
x--o-
PODKUPLJENI VOJAŠKI ZDRAVNIK.
Vojaško poveljstvo v Prze-myslu je odkrilo veliko sleparsko afero. Številni civilni in vojaški zdravniki, med njimi vodja vojaške bolnišnice polk. Zniigieski. so se dali podkupiti in so vojake superarbitrirali pod pretvezo raznih bolezni, ki jih ni bilo. Prišlo je do mnogih aretacij.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
♦ PODLISTEK *
ŽIV POKOPAN.
Po angleškem izvirniku Arnolda Bennet, napisal Paulus. (Dalje.)
In Aleš Blaž je šel za njim z boječimi, rahlimi koraki.
Stopila sta v prazno sobo, kjer je stal trdi stol. Širne Blaž je sedel na trdi stol. „ "Koliko ste dobivali plače?"
Aleš Blaž je premišljeval, koliko je dajal Hinkotu.
"Dvajset goldinarjev na mesec." "Ah —! Zelo veliko! Kedaj ste dobili feadnjo plačo?" „ Aleš se je spomnil.
"Pred dvema dnevoma," je rekel. 5 "Ponavljam, da v svojem govorjenju ni-
ste preveč spoštljivi!" je pripomnil Širne Blaž in potegnil svojo mošnjo. "Vsekakor, tule je dvajset goldinarjev, vaša plača za mesec naprej. In s tem vas odpuščam iz službe. Poberite svoje stvari in pojdite! Ne potrebujem vas več. Nadaljnih opazk o vašem obnašanju se rajši vzdržim. Pa storite mi uslugo, — odidite takoj!"
m.
Večerilo se je, ko je uro pozneje stal Aleš Blaž na ulici, izgnan iz svoje lastne, rodne hiše.
V eni roki je držal Hinkotov težki potni kovčeg, v drugi pa Hinkotovo nekoliko lažjo potno torbo. In dežnik mu je tičal pod pazduho. Nekoliko začuden je premišljeval, s kako naglico se razvijajo dogodki v Človeškem življenju. Prost je hotel biti, uiti je hotel lastnemu imenu, — in prost je bil, Aleš Blaž je umrl in mesto njega je živel le še Hinko Brglez. Čudno, da se človeku toliko pripeti v eni samo uri, in to edinole na dve, tri nagle, niti povsem dobro premišljene besede —!
Pa vso noč ni mogel takole stati pred hišo. Nekaj je moral ukreniti. O, da bi še živel Hinko —! On bi mu koj poskrbel u-dobno prenočišče! Škoda zanj! Aleš je vzdihnil —. In tudi kovčege bi mu nesel! Kako človeka bolijo roke, če ni vajen, da bi sam nosil svojo prtljago!
Zaenkrat je torej sklenil, da bo postavil kovčege na tla. Pri tem poslu se je seve dežnik izmuznil izpod pazduhe in ko ga je hotel vloviti, mu je zadela roka na časopis, ki je tičal v Hinkotovcm površniku. Površnik je bil namreč Hinkotov in tudi vsa druga obleka je bila Hinkotova. Svoje stvari je seve moral pustiti dediču rajnega Aleša Blaža. In dobro se mu je prilegala Hin-kotova obleka, saj še ni bilo dolgo, kar je bila njegova — Alešova — last. Podaril jo je Hinkotu, oziroma Hinko sam si jo je izposodil.
Zamišljen in raztresen je potegnil Aleš časopis iz žepa. "Družinski dnevnik" je bil — čemu si je neki samec Hinko kupoval "Družinski dnevnik"? — in prvo, na kar
so mu padle oči, je bil debelo tiskan oglas: "Hotel *Pri solncu/ — Prvovrsten! Krasna lega! Mir in tihota! Nobenih nadležno-sti! Nihče ne moti gostov! Izvrstna kuhinja! Zmerne cene!" — Itd.
Za tem oglasom je bral drugega in pod njim tretjega in četrtega. — Sami "prvovrstni hoteli".
Aleš se je razveselil, da ima njegovo rodno mesto toliko "prvovrstnih hotelov". — Pravzaprav je bil vajen gostiln in hotelov, vse življenje skoraj se je klatil po njih. Le tisto iskanje in popraševanje mu je bilo neizmerno sitno in ker je moral povsod povedati svoje ime. Zadnja leta je vse to 0-skrbel Hinko in njemu ni bilo treba drugega ko sesti v udobno sobico. Pa za danes je moral tvegati ta korak v javnost. —
Sklenil je, da se naseli "Pri solncu". Mir mu je obljuboval oglas in "nobenih nadlež-nosti ni bilo" in tudi "gostov nihče ne moti". — Kakor pripravljeno je bilo zanj. Mirno je hotel živeti, zijal in popraševanj ni mogel prenesti.
Izvošček je prikimal mimo. Aleš mu je nujno namignil.
Naglo je pridrdral voz k njemu. Kočijaž je uslužno naložil Alešovo prtljago, skočil na kozla in se uijudno obrnil k gostu po r. asi o v.
"Hotel pri solncu," je dejal Aleš s hvalevrednim pogumom in odpeljala sta se.
Potoma je Aleš za trdno sklenil, da si prejkoslej omisli novega služabnika. Da bi se prerekal z ljudmi in nasičeval njihova zijala — nikdar ne! In star je že tudi bil in postrežbe potreben in navajen. Čemu bi samotaril? In si sam iskal stanovanje, kakor danes na primer? Ali si bo sam sna-žil obleko in si skrbel za sto in sto potrebnih malenkosti življenja? — Ne ! Kar jutri si bo poiskal nekoga. In ko bo uredil še nekatere druge zadeve v domovini, pa bo koj spet odpotoval v svojo priljubljeno tujino.
Voz se je ustavil.
"Ali je to —?"
"Da, tu je Tri solncu*. gospod!" (Dalje prih.)
L
532348024853020101014848010002010000020100534823485323485348534853480253000223532353

Sobota, 11. avgusta 1928.
£

ŽENSKI SVET
I______
# ***** * ** * * * *** *
Urejuje Mn. Fannie Jarbec.
URADNO POROČILO S.Ž.Z.
Podružnica it. 21, Cleveland (West Park), Ohio, sprejeta v Zvezo meseca julija 1928.
Odbor: Mary Hasta, predsednica; Theresa Zupančič, podpredsednica; Cecilia Brodnik, 4592 W. 130th St., tajnica; Sophie Tisovec, blagajničarka. — Ostale članice: Mary Jese-novec, Frances Koželj, Mary Makse, Lillian Brodnik, Amalia Skoda, Lucia Tomažič, Mary Vehar, Agnes Zakrajšek, Agnes Tisovec, Angela Prišel, Theresa Zakrajšek.
Dne 1. avgusta 1928 se je ustanovila podružnica št. 22, Bradley, 111. Prvi dan je pristopilo 18 članic. Imena prihodnjič. Sesterski pozdrav,	Julia Gottlieb, gl. tajnica.
ZAPISNIK
polletnega pregledovanja knjig in sej izvrševalnega in nadzornega odbora S.Ž.Z., vršečih se pri sestri glavni tajnici dne 30. in 31. julija 1928.
Prva seja dne 30. julija 1928.
V ponedeljek, 30. julija dopoldne, so se zbrale pri sestri Klavni tiijnici sestre: gl. predsednica Marie Prisland, gl. tajnica Julija Gottlieb in nadzornice Mary Vidmar, Margaret Ritonia in Kose Smole. Glavna predsednica Mrs. Marie Prisland otvori sejo s primernim nagovorom. Prva točka dnevnega reda je pregledovanje Zvezinih knjig in računov. Predsednica in nadzornice se takoj podajo k delu, ki se je dokončalo ob G. uri zvečer.
Druga seja 31. julija dopoldne.
Za zapisnikarico enoglasno izvoljena sestra Rose Smole.
Poročilo gl. predsednice:
Cenjene sestri1 glavne uradnice:—
Zbrale smo se k pregledovanju knjig in računov naše or-ganizacije. To priliko bomo tudi porabile, da ukrenemo še kaj drugega koristnega za Žensko Zvezo. Gotovo imate kaj dobrih priporočil s seboj. Tudi jaz imam nekaj nasvetov, kali re bom podala sorazmerno z dnevnim redom.
Od našega zadnjega skupnega sestanka, to je od konvencije, je Zveza napredovala sedem podružnic, svoje članstvo pa je zu 100', pomnožila. Ob času konvencije je Zveza štela okoli 500 članic in jih . 'eje en tisoč sedaj. Blagajna pa se je pomnožila kar za loO'r . Ob konvenciji je premoženje Zveze znašalo en tisoč dolarjev, sedaj pa se naša blagajničar-ka postavlja z dvema tisočema in pol. Pa še nekaj ima za nameček . Naše največje delo pa je knjiga, "Ameriška Slovenka", katero je Zveza izdala. S to knjigo smo pokazale, da nam je stvar resna, da skušamo spolnovati nalogo, katero smo si naložile ob Zvezini ustanovitvi. Ta knjiga bo delala čast ameri-ki Slovenki in organizaciji, katera jo je izdala. Zares smo lahko zadovoljne in ponosne za tak napredek. Zato vsa < ast in hvala vsem, ki so kaj k temu pripomogli, najbolj pa našim neumornim delavkam, ki so kot čebelice vedno na delu, vedno agilne za svojo organizacijo. Hvala vsem onim, ki so * /av/. 'le za ustanovite\ podružnic. Začetek je težak, zato čast začetnicam!
Poročilo gl. tajnice se z veseljem vzame na znanje. Glavna tajnica pripomni, da ste se pp finančnem poročilu v knjigi "Ameriška Slovenka" vrinili, dve tiskovni pomoti, in sicer ena pri slovenskem, ena pri angleškem poročilu. Pri slovenskem poročilu se mora pravilno glasiti, da je bilo meseca maja 1927 skupnih dohodkov $126.05, ne pa $}25.05 kot tiskano. Pri angleškem poročilu se pa mora glasiti, da je bilo meseca julija 1927 skupnih dohodkov $105.20, ne pa $105.50,. kot je poročano. Vsled tega tu predloži popravljeno poročilo in želi, da se v celoti priobči v glasilu Amer. Slovenec. Se vzame na znanje.
Poročilo gl. blagajničarke:
Sestra gl. blagajničarka izjavlja, da nima druzega poročati kot to, da se strinja s poročilom gl. tajnice. Ker je ona vsled nujnega opravila zadržana, prosi, da se jo oprosti vseh sej. Njeni želji se ugodi.
Sestre nadzornice poročajo, da so našle knjige in račune v lepem redu ter st? pohvalno izrazijo nad tako lepem poslovanjem.
Tajnica Književne Matice S.Ž.Z. izjavi, da ne more podati sklepčnega poročila o knjigi "Ameriška Slovenka", ker se je knjiga ravnokar razposlala in še niso podružnice poslale
poročila. Predloži pa razne račune, kateri so se pregledali in 0 #
potrdili v izplačilo. Napravil se je proračun, iz katerega je razvidno, da bo Zveza imela lep dobiček pri knjigi, ako bo ta kmalu razprodana. Sklene se, da ves čisti preostanek knjige "Ameriška Slovenka" še zanaprej ostane v posebnem tiskovnem skladu, kateri naj se porabi za reklamo in agitacijo za večjo in močnejšo Slovensko Žensko Zvezo.
-o-
stv in I al na
Kol predsednica Zveze moram poročati, da med član-D : podružnicami vlada red in mir. Sesterska vzajemnost 1 a prevladuje povsod. Upam in sem prepričana, da bo » .^talo tudi v prihodnje. Prepir ne koristi nikjer, škoduje (i »\ sod. Gotovo bodo naše zavedne Slovenke še zanaprej v .-le delovale za svoj ideal, za svojo organizacijo, dokler ne bo naselbine slovenske, ki bi ne imela podružnice S.Ž.Z.
Marie Prisland.
ločilo glavne predsednice se z zadovoljstvom vzame
na znanje.
Poročilo gl. tajnice: Finančno poročilo S.Ž.Z. od 1. jan. 1927 do 30. junija 1928.
Leto:	M esee: I Johodki:	Stroški:
1927. Januar ....................$124.50	—.—
1927. Februar .................. 94.75	$23.25
1927. Marec ..................... 121.25	—.—
1927. April ..................... 113.05	—.—
1927. Maj .......................... 126.05	91.00
1927. Junij ........................ 112.15	—.—
1927. Julij ........................ 105.20	12.50
1927. Avgust .................... 104.45	—.—
1927. September .............. 128.65	13.50
1927.	Oktober .................. 178.70 . 16.90
1928.	November .............. 241.80 * 78.00
1927.	December ................ 227.85	163.50
Skupaj ......................$1678.40	$398.65
Preostanek v blagajni leta 1'j27 ..............................
1928.	Januar ..................$ 230.45	$16.48
1928. Februar ................ 240.50	—.—
1928. Marec .................... 255.20	70.43
1928. April ...................... 259.90	22.25
1928. Maj ....................... 271.25	33.50
1928. Junij ...................... 281.35
Skupaj......................$1538.65.	$142.66
OBISKI.
Ko je bilo šestmesečno zborovanje S. Ž. Z. končano, nas je sosestra gl. nadzornica Mrs. Rose Smole povabila, naj gremo v njeno naselbino, Bradley, 111., kjer ima že vse pripravljeno, da se podružnica ustanovi. Povabilu so se odzvale Mrs. Gottlieb, Mrs. Widmar, Mrs. Černich in jaz.
V	torek zvečer se je toraj na domu Mrs. Smole zbralo kar 18 žen in deklet, z namenom, da si ustanovijo svojo podružnico Ženske Zveze. Značilno je zlasti, da ima nova podružnica kar 5 članic iz ene hiše, in to je Drašlerjeva. Mati Mrs. Drašler, je pripeljala štiri svoje hčerka in še sama vstopila. Čast taki družini!
Le prehitro nam je potekel čas pri prijaznih bradleyskih Slovenkah. Iz srca se zahval ju-'jemo vsem za prijaznost, posebno pa Mr. in Mrs. Smole za postrežbo in prenočišče. Novi podružnici pa želimo kar največ uspeha.
V	sredo dopoldne smo se podale naprej do Jolieta, da tam obiščemo uradnice ondot-ne podružnice. Vstavile smo se pri predsednici Mrs. Struna in tajnici Mrs. Plut. Nemogoče je bilo obiskati še druge članic«, ker je bil čas tako kratek, dasi bi se tako rade z njimi spoznale. Pa drugikrat. Jako nas je pa veselilo, ko smo slišale, kako hitro napreduje Jolietska podružnica. Zadnji mesec so imele kar na ducate novopri-stopilih in ta mesec že zopet imajo deset novih. Čast in zahvala v imenu organizacije vsem onim, ki se zato potrudijo in delujejo v tem oziru. Upamo. da bo Jolietska podružnica v strah spravila našo največjo armado tam v Collin-woodu s tem, da jih bo dohitela pri številu članstva. Zahvalimo se Mrs. Struna in Mrs. Plut za prijazni sprejem in postrežbo. Hvalo smo dolžne tudi Mr. Zalarju gl. tajniku K. S. K. J. in njegovemu spremljevalcu, ki sta nas s svojim autom na postajo odvedla.
V	četrtek dopoldne sva šle z Mrs. Gottlieb še v So. Chicago. Obiskale sva odbornice on-dotne podružnice, kakor, predsednico Mrs. Zupančič, podpredsednico Mrs. Makovlič, blag. Mrs. Žagar, tajnice pa ni bilo doma kar nam je žal. O glasile smo se še pri Mrs. Span, Mrs. Gorenc in Mrs. Link. Po vsod smo bile prijazno sprejete ,za kar smo iz srca hvaležne. Sestale smo se tudi, z meni
Preostanek v blagajni zadnjih šest mesecev............ $1,395.99
Blagajna 30. junija 1928 ....................................................................................$2,675.74
Razdelba skladov:
Sklad za pogrebne stroške................................................................................$ 589.50
Stroškovni sklad .............................................................................................$2,086.24
Denar naložen:
Hranilna vloga na Kaspar American State Bank.
št. 125,086 ........................................................................................................$1,000.00
Čekovni račun na Metropolitan State Bank........................$1,675.74
juKa Gottlieb, gl.	tajnica.
dosedaj še ne znano slovensko političarko, Mrs. Motz, ki je kapitanka v svojem wardu in jako inteligentna žena. Obljubila je, da bo pristopila h podružnici in vse svoje prijateljice zraven pripeljala. Tako je prav, le postavite se Mrs. Motz.
Zgoraj sem omenila, da bo mogoče Jolietska podružnica prva za Collinwoodom, pa me je Mrs. Makovlič zagotovila,da bo So. Chicago prva. Mrs. Makovlič je rodom Čehinja, a vseeno kar gori za slovenska društva katerih je že več ustanovila. Za Žensko Zvezo je tako vneta, da sem se kar čudila. Pravi, da d<£ novega leta morajo imeti sto članic do julija pa dvesto. Bog vam daj srečo. Vsem prijaznim ženskam iz So. Chicage pa prisrčna hvala za vse.
Naša dolžnost je tudi, da se zahvalimo Mrs. Cernich v Chi-cagi za okusno kosilo, ki ga nam je prvi dan pripravila, ter Mr. in Mrs. Gottlieb za postrežbo in potrpežljivost, ki sta jo z nami imela. Posebej pa ie še moja dolžnost zahvaliti se Mrs. Martin Kremesec za prenočišče in postrežbo.
Vse je bilo "allright", samo ko bi vročina ne bila taka. Tlak po trotoarju je bil kot bi po razbeljenem železu hodil, solnce je pripekalo kot v Afii-ki. Komaj sem se oddahnila ko sem prišla zopet domov, vendar mi ni žal, da sem obiskala naše marljive članice. Nasprotno prav vesela sem, da sem s-! z njimi spoznala, tako gotovo tudi vse moje sopotovalke. Čim bolj se spoznamo in izmenjamo nazore glede naše organizacija, bolj bomo lehko delovale za njo.
Ko sem prišla v Milwaukee in se ustavila pri Mrs. Ritonia, me je povabila, da se naj udeležim seje, katero je imela podružnica ravno oni večer. Prav veselilo me je pozdraviti odbornice in članice te podružnice, posebno pa me je presenetila podpredsednica Mrs. Zi-herle, ki je zastopala odsotno predsednico. V lepih besedah je apelirala na članice, da naj bodo složne in ena drugi prijazne, ter delujejo za podružnico z vsemi močmi. Tako je prav! Če boste v takem duhu, kot je Mrs. Ziherle priporočala ,vodile vašo podružnico, vam je uspeh zagotovljen. Sicer pa sem prepričana, da podružnica, ki ima tako dober odbor kot ga ima vaša, bo lahko napredovala.
Sedaj pa vse članice Ženske
Zveze na delo. Imamo dva cilja za doseči. Prvi je, dvatisoč članic, kakor , hitro mogoče, drugi pa je, katera podružnica bo danes leto imela največ članic oziroma katera bo dohitela ali prehitela pod. št. 10 v Col-linwoodu. Več o tem boste či-tale iz zapisnika.
Pozdrave vsem s katerimi smo se srečali.
V imenu odbora,
Marie Prisland.
—o-
IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 12 S.2.Z.
Milwaukee, Wis.
30. julija smo se gl. uradnice nahajale v Chicagu in smo pregledale knjige SŽZ. Takoj ko sva prišli z Mrs. Prisland tja, sva bili prav lepo sprejeti in pogoščeni • pri sosestri Mrs. Chernich. Miza je bila obložena z raznovrstnimi jedili. Te presnete chikaške ženske se pa že znajo postaviti s kuhanjem. Potica je bila prav okusna, pa tudi vse drugo nam je šlo v slast. Mrs. Chernich, na tem mestu se Vam moram prav iskreno zahvaliti za postrežbo.
Potem sve šle z gl. predsednico k Mrs. Gottlieb, kjer smo pregledale knjige. Tudi pri gl. tajnici se nam ni slabo godilo, ničesar nam ni manjkalo, vsega je bilo dovolj. Tudi Mrs. Gottlieb se tem potom prav lepo zahvalim. Hvala tudi Mr. Stajerju, ki nas je vozil po končanem delu in nam razkazal Chicago.
Knjige smo našle, kakor smo pričakovale, v najlepšem redu. Denarja imamo zdaj v blagajni dva tisoč in šest sto. Mislim, da je to prav lepa vsota za ta kratek čas. Kakor znano, se blagajna polni le s "kvodri", to je z mesečnino članic.
Izdale smo tudi knjigo "A-meriška Slovenka", kakor je že bilo poročano in prva zaloga je že skoro vsa razprodana. Ta knjiga nam dela čast in bo še poznejšim rodovom v spomin na ustanoviteljice SŽZ. Resnica je, da je malo društev, ki bi v tako kratkem času toliko napredovale. kakor je naše. Zato pa vsa čast Mrs. Prisland, ki se je tako zavzela za Zvezo, da se je ustanovila.
Rojakinje, ve pa segajte pridno po knjigi, zdaj še lahko dobite nekaj iz prve zaloge, na druge boste morale nekoliko čakati, zato je bolje, če si takoj naročite. S pozdravom,
Margareta Ritonia. -o-
IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 14 S.Ž.Z.
Nottingham, O.
Dobili smo knjigo "Ameriška Slovenka", katero je izdala Književna Matica SŽZ. Komaj sem jo pričakovala in ko sem jo dobila v roke, nisem prej nehala, dokler je nisem prečitala do zadnjega kotička. Tako podučljive knjige še nisem či-
tala. Posebno za matere so lepi članki. Ta knjiga je bila zelo potrebna; moja želja je, da bi ne bilo nobene slovenske družine brez te knjige, ker je res zelo podučljiva. Knjiga Ameriška Slovenka to je nekako vogelni kamen, da nam bo zra-stla velika stavba. S tem, če bi mogli tudi doseči, da bi imela vsaka članica glasilo, bi se veliko pripomoglo za napredek Zveze. Veliko jih je, ki ne berejo glasila, in nič ne vedo, kako stvar stoji, in tudi svoje prispevke bi bolj redno plačevali. Zdaj pa, ko nič ne berejo, tudi nič ne vedo. Članice poprašuje-jejo, kako bo zaradi glasila. Prosim malo pojasnila o tem.
Vsa čast naj gre gl. uradnicam in tistim, kdor je kak članek priobčil v knjigi Ameriška Slovenka. Vem, da je bilo veliko dela in truda, ali kar se ženske lotijo, pa res vse naredijo.
Pozdravljam vse članice Si. Ženske Zveze, posebno pa gl. odbornice.
Mary Darovič, blaga j nič.
-o-
IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 5 S.Ž.Z.
Indianapolis, Ind.
Dovolite mi nekoliko prostora, da se tudi jaz po precej dolgem času zopet enkrat oglasim. Kakor je bilo že poročano, da smo zgubile iz naše srede pridno članico Ivano Božič, kar pač vse obžalujemo in jo pogrešamo. Pri Zvezi je bila ravno leto dni; dne 22. julija 1927 je pristopila in dne 22. julija t. 1 je umrla. Gotovo redek slučaj ! Že čez teden dni po njeni smrti so pa njeni otroci že tud; dobili ček za $50.00 od SŽZ. kar jim bo gotovo prav prišlo Ona je tudi prva umrla članici SŽZ., ki je bila deležna vsote $50.00 za pogrebne stroške.
Zato drage Slovenke, kateri še niste pri SŽZ., dajte se vpisati in pridružite se naši armadi, da bomo delovale skupno za splošno korist slovenskih žen in deklet v Ameriki. Bodimo složne in združimo se v veliko žensko organizacijo, na katere bomo lahko ponosne, ker le v združitvi in slogi je moč. Torej ne pozabite in pridružite se nam.
Pozdravljam vse članice SI Ženske Zveze, kakor tudi druge zavedne Slovenke!
Mary Vidmar, 1. gl. naclz. -o-
"Ah, kje, le kje si dobila tvoje modre zapeljive oči?"
"Oh, kje — no kje? Z obrazom sem jih seboj na svet prinesla."
PRAKTIČNI MIGLJAJI.
Neznatne razpoke v dežniku lahko pokriješ na ta način, da jih prelepiš na znotranji strani s črnim obližem.
Kadar pripravljaš testo za kako pecivo, n. pr. jabolčni po-vitek, prideni vodi par kapljic limoninega soka, pa bo izginil vsak okus po maščobi.
Dobro in učinkovito sredstvo proti kurjim očesom je pšeni-čen kruh. namočen v kisu. S tem pokrij kurje oko, obveži ter pusti tako dvanajst ur.
(V *.
Masti, v kateri hočeš nekaj cvreti, prideni malo žličko kisa. Meso bo popilo manj masti.
Likalnik ni tako lahko očisti-i, ako je zadobil madeže. Med dva kosa stare flanele daj kos roška ter z vročim likalnikom likaj. Umazanost bo ostala na krpi in likalnik bo gladek, tako da bo lahko likati z njim.
Vsakdo ve, kako težavno je človeka pripraviti do tega, da vzame vase ricinovo olje. V slučaju zaprtja je to jako u-činkovito sredstvo, toda okus mu je tak, da človeka stresa že ko olje vidi. Vsemu temu pa se izogneš na sledeči način. Beljak enega jajca raztepi v skodelici ter prideni žlico ricino-vega olja. Olje bo zgubilo vsak okus, učinek bo pa isti.
KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE
A. F. WARHANIK
zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street ▼ogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL.
Zdravje letjf! I" Žilčlio
zavitku! fJlagoslcn za popped jedjo vzemite malo
TRINERjEVEGA GRENKEGA VINA
in počutili se bo-tc ix>!je. To je i*-vr-tna želodčna tunika, ki nevtralizira ki-dost, ki povzroča zaprtje in napetost. J>««l)ite v vseh lekarnah.
Feenamint
• Olajševalno • sredstvo, ki se ga lahko žveči kakor žvečilni
o'UITl. OKUS PO METI.
„ v drogerijah
+9nmaNmuniamiiiMDMiim^	£
Zanimive
nove knjige
Vsaki čas in minulo
dobite nas tis telefon. PRANK E. PALACZ. pogrebnik.
LOUIS J. ZEFRAN, Licensed Embalmer
1916 W. 22nd Street
Phone: Canal 1267, Stanovanj«ki Rockwell 4S82 in 8740.
Phone: CANAL 5903
JOSEPH FA VLAK
. * •
PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBMIK V CHICAGO 1814 South Throop Stmt	Chicago, fttmob
- T^**.
8e priporoča Slovencem ob Cam pogrebov. — ICraplpSc* na razpolago. — Aotamobili u ne aiučaja, k*kor MfevfBfe Igrtt ia pogrebe. —■ Na razpolago vsem aoC ia dan. '

PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo sa naroČila sa premog — drva in preife-šanje pohiitva ob Caaa seEtva
Pokličite Telefoa: Boovnlk KBL
- LOUIS STRITAR
302S v. aist Plača. CUeaad. SL
Ravnokar smo prejeli v razprodajo zbirko peterih knjig, | s katerimi bi radi, vsled njih izredno poučne in zabavne vsebine, seznanili naše čitatelje in jih jim zato najtopleje priporočamo.
1)	POZDRAV IZ DOMOVINE. Pismo vsem Slovencem, razkropljenim sirom sveta. Topli pozdravi iz domovine, ki bodo vsakogar ganili. Cena..................20c
2)	FANTIČ, LE GORI VSTAN. Zlata vredna knjiga, ne samo za fante, ampak vsakdo jo bo z največjim zanimanjem čital. Cena, broš. 25c, vez...... .......35v
3)	NOVA VERA. Marsikdo je tej novi veri popolnoma udan, da se sam niti ne zaveda. Preberi to knjižico, da boi spoznal samega sebe. Cena.............15c
4)	POJTE. Lično vezana knjižica, v kateri je 190 nabožnih pesmi. Cena ..............................................25c
5 PREPEVAJTE. Zbirka 170 naših lepih narodnih in drugih pesmi. Cena ..............................................25c
Celotna zbirka vseh petih broširanih knjig, stane torej
$1.10
Nfcročilo s potrebnim zneskom pošlite na ^
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET iOWBHHniVPMMM
*
ss
- Sobota, 11. avgusta; 1928.
S
DŽUNGLA
— ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus.
_dokler me Bog ne pokliče k njemu v večnost ——	' , - v
Dobili so si prostor na skromnem obrežnem parniku, ki je oskrboval trgovski promet z bližnjimi mesti na zapadni afriški obali. Dolge mučne dneve so čakali po pristaniščih, parkrat so menjali ladjo in končno dobili parnik, ki je bil namenjen v Freetown, odkoder je bilo najbližje k samotni koči lorda
Greystoke.	r
XII.	"
Kako se je Trzan rešil.
I Ko so se zagrnili valovi nad Trzanovo glavo, je najprvo skrbel, da se kolikormogoče hitro oddalji od parnika. Ladijski vijaki bi mu bili lahko nevarni, pa tudi ogromni vrtinci, ki jih je ladja puščala za seboj.
S krepkimi sunki je odplaval iz območja nevarnosti in mirno obležal na vodi, le toliko je delal z rokami, da je ostal na površju.
Da bi bil klical na pomoč — ? Še na misel mil ni prišlo. Nikdar v življenju, kar je od-rastel, še ni nikogar prosil pomoči, mu razen Kale še tudi nikdar nihče ni pomagal.
Pa če bi tudi klical, saj ga niso mogli slišati —. Parnik je bil že predaleč.
Sam si bo pomagal tudi topot in se rešil. rAli pa bo poginil v valovih.
Jezilo ga je, da se je dal tako neumno prekaniti. Kdo ga je vrgel v morje —?
Najverjetneje se mu je zdelo, da so mu bili Canlerjcvi ljudje tudi na parniku za petami. Spomnil se je Arnotovega svarila. Premalo je pazil na svojo okolico! Tn preveč se je uda-jal same van ju —!
Pa prepozno je bilo za kes. Treba je bilo misliti na rešitev.
Da bi ga našla in pobrala kaka ladja, to bi bil med tisoč nasprotnimi možnostmi eden srečen slučaj. Prav tako malo je bilo verjetno, da bo priplaval na suho, preden mu opešajo moči.
Toda obupu se ni hotel vdati. Mogoče je bilo vse.
Plavač je bil izvrsten. Sila ga je naučila plavati že v zgodnji mladosti, tistikrat, ko ga je skok v bistro jozerce sredi džungle rešil Sa-borinih krempljev. Dovolj močnih mišic pa je tudi bil. Vso noč, je sodil, bo vzdržal. Po dnevi pa se je lahko marsikaj zgodilo —. Mogoče pa da ni bilo več daleč do obali —.
Z dolgimi, izdatnimi, pa mirnimi udarci je delil valove. Varčeval je z močmi. Od časa do časa je legel na hrbet in počival, toliko da je krenil z rokami.
Plaval je na vzhod, zvezde so mu kazale pot. Morje je bilo mirno in gladko.
Kmalu pa je čutil obleko. Ovirala ga je.
Sezul je torej čevlje in je spustil v morje. P.rž nato je slekel še hlače, kmalu se je izne-bil tudi suknje in ni bilo dolgo, da je prost in neoviran plaval vzhodu naproti.
Dolge ure je plaval, zvezde so začele bledeti na vzhodu.
V prvem svitu jutra je opazil pred seboj na morski gladini temno liso. Bliže je prihajala in črez nekaj časa se je izpremenila v ostanke razbite male jadrnice. Dno je bilo še precej dobro ohranjeno, vse drugo so razdrli valovi.
S par sunki je bil ob razbitini. Nekaj brun je bilo še trdno zbitih, zlezel je nanje, se zleknil po njih in si globoko oddahnil. Vso noč je plaval, utrudilo ga je.
Počil si bo, je sklenil, in za nekaj časa zadremal, saj že dvajset ur ni spal. Potem pa bo že Bog poskrbel za naprej.
Lahno se je zibala bruna na drobnih valovih, jutro je vstajalo, Trzan pa je sladko spal sredi brezkončne gladine —.
Vroči opoldanski žarki so ga zbudili.
Prvo kar je občutil, je bila pekoča žeja in bolj ko je prihajal k zavesti, huje ga je mučila.
Želj..o je pogledal po brezkončnih vodah — in v hipu pozabil žejo in svoj brezupni položaj.
Dvoje reči je zagledal,.
Krog njega je plavalo vse polno razbitih ladijskih kosov, menda tiste jadrnice, na katere dnu je počival. Sredi razbitin pa se je zibal prevrnjen rešilni čoln.
Drugo pa je bila — ah koliko veselja! — dolga, temna, komaj vidna črta na daljnem vzhodnem obzorju. Obrežje —!
Zavriskal bi bil, da je bil vajen na tak' način dajati duška svojim čuvstvom. Torej parnik le ni plaval daleč v stran od afrikke obali- - t
Rešen je bil —! Jadrno je pljusknil v vodo in splaval med razbitinami k čolnu. Hladna voda ga je osvežila* z obnovljenimi močmi se je lotil redil«
_	- - • -v •>
nega dela.
Plavajoč z eno roko je tiščal čoln pred seboj z drugo in ga po mnogih trudih srečno pritiščal skozi razbitine do brun.
Po brezkončnih naporih — čoln ni bil majhen — ga je spravil na bruna. Tam ga je o-brnil in pregledal.
Cel je še bil v dobrem stanju. Le vesel mu je manjkalo.
Trzan se je radoval. S takim čolnom pride še dalje ko do brega, ki ga je skorajda videl pred seboj.
Spet je skočil v vodo, splaval med razbitine in si poiskal par desek, pripravnih za veslanje. Nato je spustil čoln v morje, zlezel vanj — in v par minutah je počasi pa varno in vztrajno brodaril proti sinjemu, daljnemu obrežju.
Solnce se je nagibalo k zatonu, ko se je približal celini za toliko, da je razločeval posameznosti.
Dolga obal je ležala pred njim. Temna, gosto zaraščena džungla je segala prav do morja. Človeških bivališč ni bilo, le jate ptičev so se podile po drevju.
Džungla —!
Srce je zaigralo Trzanu. Njegova velika želja se mu je izpolnila —. Spet je bil doma, v pragozdu svoje mladosti, v svobodi!
Vso silo je položil v vesla, čoln je drknil po gladini, ni bilo dolgo pa je zaškrtal pesek pod njim in Trzan je skoči na suho.
Radoveden se je ozrl naokoli. Kje pa je?
Že med veslanjem si je naredil čisto določno načrt za svoje bodoče bivanje v džungli. Usoda sama mu je izpolnila njegove želje, vrgla ga je na suho ob zapadni afriški obali, — tja, kamor si je želel.
Edini kraj v vsej džungli pa, kamor ga je vleklo, je bila koča njegovega očeta in pragozd ob njej. Tam je bil srečen, tam je hotel še enkrat srečen biti. Na misel mu je prišel tudi oče Konštantin, toda, si je pravil, če že hoče biti svoboden, hoče biti popolnoma svoboden. Ce mu bo dolgčas, še vedno lahko poišče dobrega misijonarja.
Treba je bilo torej predvsem poiskati kočo. In v ta namen je moral vedeti, ali je prišel na suho severno ali južno od nje.
Potegnil je čoln na pesek in se napotil proti gozdu, da se malo razgleda. Tudi žeja in glad sta se mu hudo oglašala.
Približal se je drevju. Pa kakor pribit je obstal.
Kraj se mu je zdel znan.
Ali ni tod že nekoč hodil —?
Da, tamle pod širokim džunglinim or kom, tam je počival in Arnot poleg njega—. Tistikrat, ko sta potovala k belim ljudem.
Cisto dobro se je vsega spominjal, še to je vedel, kaj sta govorila —.
Sedaj seve ni bilo težko uganiti, kje leži koča. Tamle na levi je bil sever, naselbina o-četa Konštantina, mnogo mnogo dni daleč, tu doli na desni pa je bil jug, očetova koča, morebiti par dni hoda, če se je prav spominjal.
In tja bo potoval. Koj jutri ob prvem svitu. Peš seve. Nagleje pojde in hrano si bo lahko sproti iskal.
Trenutno pa je bilo treba misliti na večerjo in na počitek.
Poskočil je, se prijel za vejo in šinil po drevju. Kmalu je našel potočič hladne vode in ob njej nekaj drevja z divjimi sadeži.
Napil se je, povečerjal sadeže, si izbral široko rogovilo v drevju in kmalu sladko zaspal.
Drugo jutro ob zori je bil že na potu. Potoval je ob obali, iz potokov je pil in hranil se je s sadjem .Orožja ni imel, zato si tudi mesa ni mogel dobiti.
Naglo je potoval, hrepenenje "po domu", ga je gnalo. Bolj in bolj mu je bila džungla znana.
In opoldne tretjega dne se je razgrnila pred njim travna obal, naredko poraščena z drevjem, za njo pragozd in na obali —, tam je stala koča očetova!
V silnih sunkih je hitel Trzan proti svoje* mu domu. Sedaj je bil na robu trate, Bpustil se je na zemljo.
Spet je stal na domačih tleh. Trzan se je vrnil v svojo domovino —.
In da bi ves svet zvedel, da je prišel domov Trzan, gospodar džungle, je dvignil mlado glavo in zagnal v strmeči pragozd divji, izzivalni bojni krik Kršakovega rodu.
Ptice so plaho zaplahutale, gozd je umolknil, le jek je odmeval po divji tihoti. Nato pa se je nekje v gozdu grozeče oglasil odgovor. — Numa, lev, je zagrmel v globokem glasu in izzivajoče. In daleč nekje v džungli je zarjovel in klical na boj strašni gorila.
"Kaj ,vidva Hodita tako počasi po stopnicah V
"Vidite "boss", težko desko neseva", se odreže eden.
"Kje pa imata desko, jaz le ne vidim V*
"O, "son of Morgan" pozabila sva jo na dvorišču."
A .»
Ciganka — Bi radi zvedeli o bodočnosti vašega soproga, lepa dama?
Dama — ne, rada bi zvedela o preteklosti mojega soproga za poznejšo vporabo.
"Stric, zakaj pa imate tudi ponoči ko spite očala?"
"Dragi JurČek, videš kaj vse starost prinese. Tako se mi že oči opešale, da ne poznam o-
seb, o katerih sanjam." * » *
Šolar je branjevki ukradel par dinarjev, pri čemer pa so ga zasačili ter odvedli na policijo.
"Zakaj pa si ukradel denar?" ga je strogo prijel komisar,
"P-p-p-ro-sim, rad bi bil šel v kino, da bi videl "Deset božjih zapovedi"."
% ♦ *
Razdraženi oče je prenehal pretepati svojega sina. "Tako, zdaj mi pa povej, zakaj si bil kaznovan ?"
"No, lepa reč," odvrne fant jokaje, "naprej me hočete u biti, nazadnje pa niti ne veste zakaj."
* *
Učitelj je govoril otrokom c usmiljenju. "Vinko," je dejal, "ako bi jaz videl dečka, ki bi pretepal osla ter bi ga od tega dejanja odvrnil, kakšno čednost bi jaz s tem pokazal ?"
Vinko: "Bratovsko ljubezen."
"Nocoj je bilo vlomljeno," javlja
pri meni dijak na policiji. "53 predmetov mi je ukradel svedrovec." — "Ali lahko natančno naštejete u-kradene predmete?" — "Seveda! Tarok-karte (52 listov) in vrček za pivo."
* * a
Previdnost.
"Gospod doktor, prosim vas, napišite na steklenico, katero zdravilo je za ženo in katero za kravo. Zelo hudo bi bilo, če bi se kravi kaj pripetilo."
H«
en
-oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooi
PISANO POLJE
J. M. Trunk s oooooooooooo
PALACZEV POGREBNIŠKI DOM
FRANK £. PALACZ Direktor.
1916 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Privatna ambulančna postrežba. —■ Avtomobili za vse slučaje.
Mrliče odvažamo iz vseh delov mesta in iz dežele v našo mrtvašnico. To je v našem načrtu, da cena pogrebu ni previsoka, ker tudi ničesar ne računamo za vporabo mrtvašnice.
PROSTA UPORABA MRTVAŠNICE.
Telefonska služba noč in dan:
Canal: 1267 — Stanovanjski: Rockwell: 4882 in 8740.
LOUIS J. ŽEFRAN
Licensed Embalmer
Dobro meso - Dobra postrežba
M doM le "v dobri mesnici. Pri nas dobite vedno najboljše sveže, kakor tudi preksjeno meao. Izdelujem prave kranjske domače klobase, narejene po domaČem receptu. — Se priporočam v naklonjenosti
MATH KREMESEC
SLOVENSKI MESAR
1912 West 22nd 8t
Phone: Canal 6319.
WF~ ff "T ■ >}ri=5=
Chicago, IH
Na obrežju Pacifika.
Neki Neizpovedan Šokec piše o razmerah v lepem San Franciscu. Podpis znači, kakšen ptič tiči v tem perju. Zanimivo je, da baje Dalmatinac ne pozna prav Slovencev, k večjemu kake Kranjace, dalje da se Slovenci ločijo v Primorce, Krašovce, Poljance, Kranjce, Črnokranjce in Šokce, kar dokazuje, da stari separatistični duh med Slovenci še dolgo ne bo zamrl; značilno pa je za duševno presojanje pisca, da zafrkljivo piše o "cerkvi sv. Preckota tam na vrhu hriba". Mladina baje postopa po ulicah in nima nobene organizacije. Kaka organizacija bi bila v tem slučaju na mestu, zopet pa označuje označba "Neizpovedan Šokec", na kakšno stran on hoče to organizacijo obrniti. Cerkvena — nak, boljševiška — ne . . pač pa mu je pri srcu organizacija, "kjer je ljudstvo prosto vseh vezi in verskih spon . . ." in "stoji na svobodomiselni podlagi", na kakršni stoji tudi on prav do ušes. Hvali "Pijonirje v Chicago", da iz-dajejo Mladeniški list, da so "tiska angleško stran za tu rojene Slovence" itd.
Nočem nikomur vzemati zasluge, ako ima katero in je prišel do nje z delom, ampak tako hvalisanje bo pa težko kaka posebna zasluga, ne oziraje se na "delo" samo, ker čikaški "Pijonirji" so bili kvečjemu le zelo kunštni, da so se znali postaviti za mizo in k skledam svoje jednote, iz katere in od katere zdaj sprejemajo brez posebnih težav tudi vsaj neko plačilo, dasi pravijo, da je to plačilo — mršavo. Preskrblje-nje te sklede bi bilo največje delo, drugo je zelo problematično in če se še tako kuje v nebesa. ker prija Neizpovedane-mii Šokcu.
Šokec in Pijonirji naj se poskusijo na kakem polju brez
MNOGO BOGASTVA
je bilo prihranjenega na vogalu Blue Island m 19. ulice. Položite temelj tudi VAŠEMU pričet-ku vlaganje prihrankov v
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 Blue Island Ave.	Chicago, 111.
OTTO KASPAR, predsednik
VELIKI JESENSKI IZLET V JUGOSLAVIJO
Edina prilika w nudi vsakemu, kdor bi rad prebil lepe jesenske dni v •▼ojI domovini, da te pridruži izletu, ki bo pod osebnim vodstvom g. S. VUKOV1ČA našega uradnika v New Yorku. Izletniki bodo pot ova-li na glatovitem Cunardovim orjaku
BERENGARIA
ghSSL^ISS:pr,ko v sredo, 19. septembra
C. VUKOV1Č, ki vam jo dobro znan, prevzame na sebe vso skrb na potovanju za vat in vaio prtljago vso pol do starega kraja, ker je na tam, da potniki potu jo jo najbolj ugodno in brez skrbi. Rezervirajte vaio motto naprej. Pridite v domovino pred jetensko trgatvijo. Za daljna pojatnila to obrnite na vašega lokalnega agenta ali
tvojem jeziku
JUGOSLAV DEPARTMENT
CUNARD LINE 346 iSSz
a

Ave.
kakih skled iz asesmentske robe.
;!; ;!»
Črno na belem.
Ko so se pred časom dogajale razne demonstracije v Jugo-laviji, Dalmaciji, Zagrebu in tudi v Belgraclu zoper — Mus-solinija, sem jaz zapisal, da je to politično slepomišenje, ker ne gre za kako laško nevarnost. temveč za to, da se vladi delajo težkoče, se vlada vrže in pridejo krogi, ki stojijo za demonstranti, na vlado. Demonstriralo se je proti vladi, proti nikomur drugemu. Tudi jok in stok in zgražanje po znanem dogodku v beograd-skem parlamentu je bilo prirejeno in umerjeno le za politične slepce.
Moja sodba je potrjena v izvirnem poročilu iz Beograda, ki se glasi: "Kdor količkaj trezno premišljuje politični po-ložaj, ki je nastal po krvavih dogodkih v Beogradu, mora nehote priti do zaključka, da je celokupni položaj storjen samo za to. ker se gotova skupina, in to je kmetsko-demokratirna koalicija, hoče na vsak način prikopati do oblasti in do vladnih iasli."
Evo - i ga.
Sodba je iz socialističnih krogov, ki so prej zelo pomenljivo nižurkali demonstrantom proti — Lah i j i.
-o-
ZDRAVILO ZA GOBAVE.
V knjigi zgodovine velikih mož. je več imen, ki ne bodo nikoli izbrisani. Te dni se je v to knjigo zapisalo novo ime. ki menda nebo nikoli pozabljeno. To je — Dr. A. L. Dean. Vsakemu je znano o strašni bolezni gobavcev. Vsakdo se teh nesrečnežev izogiblje. Žive kot jetniki na kolonijah in jim ni dovoljeno priti v dotiko z drugimi ljudmi. Dr. Dean je dolgo časa študiral in si prizadeval najti zdravila za to strašno bolezen. I'spelo mu je. Prve poizkuse je napravil na koloniji gobavih v Molokai na Havajskem. Zdravilo je eks-trakt iz Chaulmoogra olja. ki obeta, da I m gobavost popolnoma zatrlo.
-o-
ČE SE PIJE, BOBEN POJE.
Mesto Szolnok na Madžarskem šteje 36,000 prebivalcev. Uradna statistika izkazuje za to mesto v minolem letu 18,000 davčnih eksekucij. To se pravi, da je vsakemu drugemu Szol-nočanu pel boben. Ce pa pomislimo, da je davkoplačevalcev dejansko samo približno 9000, potem se pokaže, da je imel vsak davkoplačevalec dve dražbi. To bi bila ena statistika. Druga, ki je s prvo v vzročni zvezi, je pa ta: V Szolnoku so lani popili: 3420 steklenic šampanjca. 698,500 litrov vina (pride torej tudi na dojenčke po 20 litrov!), 49,345 litrov žganja in likerjev ter 250,-561 litrov piva.
-o-
KATERO JE NAJBOLJ RAZ-ŠIRJENO MESTO NA SVETU?
Doslej je ugotavljal berlinski mestni statistični urad lahko s ponosom, da je nemška prestolnica po številu prebivalcev sicer za New Yorkom in Londonom, po razsežnosti pa prednjači vsem drugim mestom. Saj je merila njegova površina 878 kv. km, a vključenih ji je bilo 8 mestnih občin, 59 deželskih občin in 27 posestnih okrajev. Sedaj pa poročajo, da meri površina Los Angelesa še več nego površina Velikega Berlina. Po številu prebivalcev pa je Berlin še vedno tretje največje megto.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA t