ib. StCVlDUL
t UMH» i snfc 21 Jamu IStt.
um. leto.
.Slovenski Narod v Ljubljani na dom dostavljen:
velja:
v upravniStvu prejeman;
celo leto pol leta Ictrt leta na mesec
K 24-. 12— . 6—
.   2 —
celo leto.......K 22 —
pol leta........11—
četrt leta........5 50
na mesec. ....._ 190
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallova olica si. S, (1 nadstropje levo v telefon si. 34.
netfelte ti
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta ta enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
Številka volja tO vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
telefon si. OS.
»Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                                  za Nemčijo: celo leto.......K 25—  ■  celo leto.......K »-
drttL: :::::: :*» i »*
na mesec........ 230   1   celo leto.......K 30*—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UprnvnlStvo: Bnaflova ulica Si. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon Si. 05.
To justlčnn upravo!
Lepo božićnico smo Slovenci prejeli od justičnega ministra. Imenoval je nove nadsvetnike pri okrožnih sodiščih v Mariboru in Celju; prezrl je pa, kakor navadno slovenske uradnike.
2e pred nekaterimi lefi je dobil nadsvetnik Gregorin naslov nad-gvetnika in je od tedaj bil član eivil-ega senata; tudi je mnogokrat predsedoval pri civilnih obravnavah; sploh je mož jako vesten in priden uradnik, sicer slovenskega mišljenja, ki se pa ni utikal nikdar v politiko; žare* uradnik brez graje. Pa še
0 današnjega dne nima plače kot radsvetnik. Ako je zaslužil dobili že r»red nekaterimi leti nadsveiaikov naslov, bi moral človek misliti, da je zaslužil vendar tudi že nadsvetniko-
• plačo. Sedaj so postali trije svet-iki v Celju: dr. Smolej, K a t z i-n in pl. G a r z a r o ! i , vsi mlajši, ravi nadsvetniki; Gregorin pa še se-aj nima nadsvetnikove plače.
V Mariboru   ni   bil imenovan svetnik C a j a k a r, vzoren nra.inik. nano izvrstno kvalificiran,   o katedra je sicer znano, da je Slovence, ki a sploh ne zahaja   nikdar v nobeno ružbo:   mlajša   svetnika dr. \V o-k a u n   in   dr. F r a i d 1 sta že 'Jalje asa nadsvetnika; sedaj za Celje imenovani nadsvetniki so vsi dosti mlajši -d Cajnkr.rja.   Kdor je dobil na--  v višjega uradnika in je t^ga naslova vendar   bil vreden,   moral bi vsaj pri prvi priliki rudi dobiti plačo;   mlajši   uradniki ga ne bi smeli re^kočiti.
To je grda krivica. Še grša kri-viea je pa to, da se celo na istem rne-htu in v istem kraju zapostavljajo ^o venski, ravnotako -ali še bolje spodobni uradniki za nemškimi kolegi. Povsod naj bo pač Nemec — »Ueber-nenseh«.
Praktikanti m avskultanti v Ce-ju in Mariboru so za to, da obiskuje-slovenski t"«"aj, dosedaj dobivali
1 nadsodišča po 200 K in še podporo d ministrstva po 200 K na leto. Letos pa je ministrstvo nakazalo svojo podporo izrecne le praktikantom in
skultantom   nemškega mišljenja, iti en^mu Slovencu. Da pa ne bi moliti kdo misli,da je ministrstvo svo-podporo Nemcem nakazalo zaradi • era, ker se oni več trudijo v sloven-i tečaju; naj bodi pribito, da je »bil     v     Mariboru   podporo od iinistrstva     tudi    avskultant po •in    Slovenec,   ki    seveda   dobi o slo vensko zna. ki je bil pred enim leni še član mariborske čitalnice, pa iz nje izstopil in se »ponemčil«. Ta sedaj tudi postal deležen Hochen-urgerjeve milosti;   drugače pa le idje odločno   nemškega mišljenja. Zires prav avstrijske   justične raz-:iere! Živela pravica!
Deželni zbor kronlskl.
XX. seja,
Ljubljana, 25. januarja 1910. (Dalje.)
Pomožna akcija za nakup krmil.
Ker se je o tej zadevi svoj čas v nogo razpravljalo v naši javnosti,
j'riohčujemo tozadevno poročilo deželnega odbora v celoti. Poročilo se
rlaei:
Vsled izredne suše v poletju 1908 nastalo je kakor drugod tudi na Kranjskem toliko pomanjkanje r rosa, da se je bilo resno bati depeko-racije dežele. Da se grozeča nevar-rofet prepreči, uvedla se je državna "močna akcija na ta način, da so se krmila kupovala iz kredita, ki ga je ' ala država v ta namen na razpolago, in oddajala živinorejcem po znatno znižanih cenah. Izvršitev akcije poverila je vlada na Kranjskem sprva »Gospodarski zvezi« in »Zvezi slovenskih   zadrug«,    pozneje zaradi
združitve vodstva v eni roki le »Gospodarski zvezi«.
Z dopisom 2. marca 1909, st. 5488 je deželna vlada naznanila deželnemu odboru, da je poljedelsko ministrstvo *za pomoćno akcijo na Kranjskem doslej dalo na razpolago skupno (»00.000 K in pri nakazilu zadnjega delnega zneska izreklo nado, da se bo z dovoljenim kreditom izhajalo. Deželna vlada je odredila, da je na že vložene priglasitve kolikor mogoče ozir jemati, toda popolnoma ustreči vsem zahtevam je bilo z ozi-rom na razpoložljiva sredstva nemogoče. Vendar so dohajale deželni vladi Še vedno nove prošnje za krmila, katere je bilo smatrati za ozira vredne ne samo gleda na splošni bedni položaj prebivalstva, ampak v posameznih slučajih tudi zategadel, ker so dotične prošnje došle šele naknadno očividno iz takih vzrokov, da se zakasnitev ni mogla v zlo šteti v stiski nahajajočim se živinorejcem.
Ker je poljedelsko ministrstvo že ob pričetku akcije financijelno udeležbo dežele označilo kot nujna potrebno, prosila je deželna vlada, da deželni odbor dovoli vsaj 20.000 K deželnega prispevka, da bo mogoče deloma ustreči najnujnejšim in naj- ! bolj uvaževanja vrednim naknadnim prošnjam. Tej želji žalibog z ozirom na $ 7 instrukcije za deželni odbor ni bilo mogoče ugoditi, ker ni bilo kredita na razpolago. Pač pa je deželni odbor soglasno sklenil in o tem obvestil vlado, da hoče visokemu deželnemu zboru predlagati deželni prispevek v znesku 20.000 K za pomoćno akcijo. Da pokate dobro voljo, je deželni odbor, računajoč na to, da bo visoki deželni zbor predlagani prispevek dovolil, izrekel se pripravljenim, takoj na račun tistega prispevka nakazati 2000 K. ako bi vlada to želela. Hkrati pa je deželni odbor v dopisu 11. marca 1909, št. 3300 naprosil deželno vlado, da izposluje od poljedelskega ministrstva sredstva ! za popolno izvedbo državne pomočne akcije.
Dne 4. marca 1909 prejel je deželni odbor od »Gospodarske aveat obvestilo, da je po približnem računu, narejenem v konferenci pri deželni vladi dne 17. januarja 1900, ostalo za II. razdelitev krmil iz drž. podpore okoli 320.000 K, s katero vsoto bi se bilo brez naknadnih ra delitev ravno izhajalo. Vsled izvrši t-ve š" nekaterih naročil iz I. razdelitve in drugih naknadnih naročil povišali so se stroški za II. razdelitev na okoli 450.000 K, tako da je ostala približna vsota 130.000 K nepokrita, Vsled tega je bilo glasom omenjenega obvestila ravnateljstvo »Gospodarske zveze« prisiljeno, vsako na-daljno odmero krmil iz pomočne akcije neizvršeno pustiti, dokler ni bilo pokritje navedenega primanjkljaja 130.000 K in primanjkljaja za na-daljne odmere krmil zagotovljeno.
Z drugim dopisom dne 4. prosinca 1910 je »Gospodarska zveza« predložila deželnemu odboru prepis poročila odnosno obračuna o i>omočni akciji, katero poročilo je poslala dne 27. vinotoka pr. I. poljedelskemu ministrstvu. Iz tega poročila je posneti, da je vlada dala na razpolago doslej 640.000 K. Račun stroškov izkazuje 692.157 K 94 h, račun dohodkov pa 148.068 K 27 h; razlika 44.089 kron 67 vinarjev, tvori dobroimetje »Gospodarske zveze«, katero je vsled obresti narahlo do 31. grudna 1909 na 49.260 K 94 h. Omenjeno bodi tukaj, da je obračun, ki ga je »Gospodarska zveza« predložila ministrstvu, začasen, ker nekatere že vpisane postavke še niso došle in zneska refakcij od že poravnanih tovornin železnično ministrstvo se ni naznanilo. Ker znesek 20.000 K, katerega je bil prvotno deželni odbor obljubil predlagati visokemu deželnemu zboru, ne bi zadostoval za pokritje zgoraj navedenega dobroimetja »Gospodarske zveze«, je ta prosila za zvišanje deželnega prispevka na 40.000 K
Vsled te prošnje je deženi odbor zadevo vzel vnovič v pretres in sklenil predlagati:
Visoki deželni zbor blagovoli k stroškom državne pomočne akcije za razdelitev krmil po izredni suši v poletju 1908 prizadetim živinorejcem dovoliti čimnajvišji prispevek na ragun deželnega zaklada.
Vodovodna naklada v Kranju.
Mestna občina Kranj je v smislu ^ 3., odst. 3., zakona z dne 8. januarja 1907, dež. zak. št. 1, o preskrbo-vanju vode za mesto Kranj in okoli co, prispeva a za zgradbo vodovoda znesek 127.091 K, katerega si je izposodila pri mestni hranilnici v Kranju proti 4VV< obrestim in proti amortizaciji v 52?/2 letih.
Za obresti in amortizaeijo tega oosojila je treba vsako leto 6036 K ^4 vin. Temu se pridružijo režijski stroški vodovoda letno približno 2000 K tako, da ima mestna občina za bodoče računiti letno s skupnimi stalnimi izdatki za vodovod v znesku 8090 K 84 h.
Vrh utega bodo prej ali slej neizogibni tudi še vzdrževalni stroški za vodovod.
Da se pokrijejo navedeni vodovodni stroški, je občinski odbor sklenil, naj se pobira oct na naklada od hišne najemščine.
Spričo izkazane potrebe predlaga dcže'ni odbor, da se sprejme sledeči zakonski načrc
i i.
Mestni občini Kranj se dovoljuje, da sme pobirati v pokritje stroškov za vodovod v Kranju 5Vno naklado od k hišnouajer.meniu davku napovedane, odnosno od davčnega urada ugotovljene najemščine, oziroma od ucenjene najemne vrednosti prostorov onih poslopij v Kranju, mimo katerih so cevi za vodovod v Kranju položene tako, da je možno iz njih preskrbovati z vodo omenjena poslopja.
Pri v najem danih prostorih je dotičnim posest nikom pridržana pravica ud tistega časa, ko so vpeljali vodo v svoja poslopja za uporabo goslačev, zahtevati od teh ]>ovračilo omenjen«' občinske naklade po razmeri najemščine.
Kako je ustanoviti najemninsko vrednost pri prostorih, ki niso dani v najem, določa deželni odbor v s|>o-razumn s političnim deželnim oblast vom.
^ 2.
Pravica občine pobirati to naklado preneha koncem leta 1930.
§ 3.
Vodo, potrebno za domačo porabo (za pitje, kuhanje, pranje in snaženje) oddaja občina brez posebnega povračila; za vodo pa, oddano v dru-ce namene, je plačati občini pristojbino po določenem, od deželnega odbora dogovorno s c. kr. političnim deželnim oblast vom potrjenem ceniku.
Zavod    za    pospeševanje   obrti na Kranjskem.
V XIII. seji dne 11. oktobra leta 1909 je bil odobren statut »Zavoda za ix>speševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani«, ob enem pa se je pooblastil deželni odbor za eventualne nebistvene izpremembe statuta, ki bi jih morda zahtevalo c. kr. ministrstvo za javna dela.
Ministrstvo zahteva glasom dopisa c. kr. deželne vlade z dne 14. januarja 1910, št. 1263, še nekatere izpremembe, ki jih smatra deželni odbor za bistvene. Razven tega smatra deželni odbor za potrebno, da se da tudi domači obrti zastopstvo v k oratoriju. Zato predlaga deželni odbor, da naj se določba glede kuratorija glasi:
$ 3., odstavek 2., točka 1.:
a) iz dveh članov, ki ju imenuje c. kr. ministrstvo za javna dela, oziroma njiju namestnikov;
b) iz predsednika c kr. urada za pospeševanja obrti ali is zastopnika, ki ga določi tinti od slučaja
do slučaja izmed uradništva urada za pospeševanje obrti;
c) iz obrtnega referenta deželnega odbora kranjskega;
d) iz osem članov, oziroma njih namestnikov, ki jih izvoli deželni odbor vojvodin«1 Kranjske in sicer Šest izmed obrtnega srednjega stanu, dva pa iz domače obrti;
e-g) ostane neizpremenjeno.
Dodado se pa še sledeče točke: ii) iz vsakokratnega zadružnega inštruktorja c. kr. trgovskega ministrstva; i) iz     vsakokratnega ravnatelja državne obrtne šole v Ljubljani; j) iz vodje zavoda, ki pa ima samo posvetovalen glas. Odpadejo pa besede: »1. iz zastopnikov   tistih činitelje v, ki prispevajo k stroškom   z a v od a.   in   sicer« ter »d a 1 j e 2.«
Uredba pravic dr var jenja, paše itd.
Deželni odbor je izdal načrt zakona v zadevi nove uredbe in odkupa urejenih pravic drvar jenja, paše in prejemanja gozdnih pridelkov ter zavarovanje pravic gozdnih upravi-čencec in predlaga, da deželni zbor ta načrt ustavno odobri.
Vsi ti predlogi se izroče odsekom.
Organizacijski      statut slovenske trgovske šole.
Šolski odsek predlaga k predloženemu načrtu deželnega odbora nekatere izpremembe, oziroma dostav-kc, od katerih so najvažnejši sledeči:
Redni učitelji dobivajo razven tega (plače) aktiviteno dok)ado, ki je enaka oni državnih učnih oseb IX. Čina. Ravnatelj dobi aktivitetno do-klado v enaki višini kakor je določena za državne osebe VIII. čina.
$ 28., odstavek 8., se vrine za P20 K, če so izprašani, neizprašani pa 96 K, za 100 K, če so izprašani, neizprašani pa 80 K, za 80 K pa: če se izprašani, neizprašani 64 K.
§ 30., odstavek 2., se ima glasiti:
Vsi učitelji in ravnatelji so dolžni poučevati po svoji zmpžnosti in po potrebi na vseh oddelkih zavoda.
Učna obveznost znaša za ravnatelja po 12 ur, za ostale učitelje pa po 20 ur na teden.
Odsek predlaga:
Organizacijske določbe, učni in disciplinarni red za zadružno šolo v Ljubljani se deželnemu odboru vračajo z naročilom, da ga predloži znova, ko bo poizvedel konečno mnenje državne oblasti.
Načrt naj se odobri.
Po kratkem poročilu poročevalca posl. Z ah r ed a se v generalni debati oglasi |>oslanec Gangl, ki poudarja, da je slovenska trgovska šola zavita v nekako meglo. Ni jasno, koliko je stala ustanovitev zavoda, koliki so bili stroški, kako so se namestile učiteljske moči. V kuratorij je vzet odposlanec »Zadružne Zveze«. Proti temu bi bilo pravilno, da se privzamejo v kuratorij tudi zastopniki podobnih organizacij, kakor »Zveze slovenskih zadrug« in »Trgovskega društva Merkur«. Ne strinja se z določbo, da ravnatelja in učno osobje imenuje kuratorij, ne da bi službo razpisal, in z določbo, ki določa nagrade učnemu osobju in uradne ure ravnatelja.
Zaradi teh stvari ne morejo govornik in njegovi somišljeniki sprejeti takega statuta, kakor je predlagan, pač pa bi ga sprejeli s primernimi izpremembami, ki jih bo predlagal govornik v specialni debati.
Nato govori poslanec dr. Eger, ki pravi, da so Nemci svoj čas glasovali za ustanovitev te šole pod pogojem, da revni nemški učenci dobe enake podpore, kakor slovenski. V šolskem odseku je ponavljal svoje-časna tozadevna izvajanja in hotel predlagati pet deželnih štipendij za nemške učenca. Ki pa stavil te resolucije, kor ae je zagotovilo, da oe bo
pri deželnem proračunu oziralo na to.
Poslancu Gangln odgovarja poslanec J are, ki pravi, da se je zastopnik »Zadružne Zveze« sprejel v kuratorij, ker je ta »Zveza« sprožila ustanovitev šole. Proti »Merkurju« ne bi imel nič, a trgovci so že po zastopniku trgovskega gremija zastopani.
Poročevalec predlaga prehod ^ specialno debato. — Sprejeto.
Razpravo razdeli deželni glavar v tri dele od ^ 1 do 14, od § 15 do 37 in tretji oddelek do konca.
K prvemu odstavku predlag; poročevalec sprejem odsekoveg:; predloga.
K besedi se oglasi poslanec dr. Novak, ki izjavlja, da je narodno-napredna stranka vedno skrbela za šolski pouk in ga pospeševala. Da pa bo sedanja trgovska šola dobila tisti odmev v ljudstvu, ki ji je potreben, je treba od nje odstraniti vsak najmanjši pojav strankarstva. V tem statutu pa se je pokazalo strankarsko kopito, ker ne pripušča nikakega nadzorstva s strani narodno-napred-ne stranke, dočim so v kuratoriju zastopani sami klerikalni činitelji. Govornik nima nič proti temu, da je zastopana »Zadružna Zveza«, ali pripustiti je treba, da se da mesto v kuratoriju tudi »Zvezi slovenskih Zadrug«, ki je jako važen faktor v narod no-gospodarskem našem življe nju, saj šteje 170 članov. V nadalj-nem navaja točno številke prometa »Zveze slovenskih Zadrug« in njenih članic, ter nadaljuje:
To so številke, ki govore glasno dovolj. Klerikalci dobro vedo, da je »Zveza slovenskih Zadrug« ravno tako krvavo potrebna, kakor je bila svoj čas »Zadružna Zveza«. Veliko zadrug je, ki nočejo iskati zveze z »Zadružno Zvezo«, zato je druga centrala nujno potrebna in to je »Zveza slovenskih Zadrug«. Zato je čudno, da se je sprejel v kuratorij zastopnik ene, ne pa tudi druge zveze. In to ravno kaže strankarsko stališče, ki je gotovo škodljivo. In če imajo klerikalci korist v tej nečimernosti, da ima »Zadružna Zveza« svojega zastopnika, bo to pač pozneje škodovalo zavodu.
Ko se je ustanovila deželna banka, se je pojavil enak slučaj. Kakor tedaj, se je tudi tu pojavilo strankar-stvo, ko se odklanja kontrola cel'* javnosti.
Do druge narodnosti imajo kle rikalei dovolj ljubezni.
V trgovski zbornici so se hitro našli klerikalci in Nemci, pri imenovanju novega učitelja na Gorenjskem (slučaj Potokar) tudi, pri imenovanju nekega inženerja ravno tako. Vedno pa kažejo sovraštvo proti pristašem narodno-napredne stranke, dasiravno so iste narodnosti.
Predlaga, da »Zveza slovenskih Zadrug« dobi svojega zastopnika v kuratoriju šole,ali pa naj se črta tudi zastopstvo »Zadružne Zveze«. (Odobravanje narodno-naprednih poslancev!)
K besedi se oglasi poslanec dr. Lampe? ki pravi, da klerikalne gospodarske organizacije niso politične, in morejo zato imeti zastopstvo teh organizacij v kuratoriju šole. Zanika, da bi stale te organizacije pod kuratelo klerikalne stranke. (Smeh pri narodno-naprednih poslancih.) Seveda pa je »Zveza slovenskih Zadrug« politična.
Glede imenovanja nadučitelja v Beli peči pravi, da sta bila slovenska kompetenta oba ravnokar disciplinirana. Za Slovenca nismo mogli, za Nemca pa nismo hoteli glasovati. (Dr. Novak: Pa niste bili dosledni. Glasovati bi bili morali za Nemca.)
Ljubezen do Nemcev ni resnična. (Dr. Novak Kaj pa trgovska zbornica I) Dr. Lampe nato seveda taji, da ni nikake zveze bilo s Nemci v trgovski zbornici, glede Gailboferja po pravi, da se je že prepričal, da je dober uradnik.
Poslane* Gongi je prepričanja, da bi zastopstvo dežele Kranjske delalo pravo lice, če bi se ti zastopniki volili po deželni zbornici in sicer po kurijah. Ce bi se oporekalo, da deželni zbor ni vedno na razpolago, naj bi bi se pa izvolilo pet zastopnikov in pet namestnikov.
Priporoča, da se sprejme v ku— ratorij zastopnik trgovskega društva »Merkur«, ki se je zlasti odlikovalo z izdajanjem slovenskih trgovskih knjig, katerih ena je celo aprobirana po ministrstvu. Društvo je izdalo zelo važen trgovski koledar, kilometer-sko kazalo, knjigo »Trgovsko knjigovodstvo« in »Menično pravo«. Iz tega se razvidi, kako se društvo zanima za stanovsko izbrazbo. Društvo de-Inje torej zelo plodonosno, dasiravno ne dobiva nobene podpore od vlade in enakih faktorjev. »Merkur« ima na razpolago lepo knjižnico, prireja predavanja, izdaja stanovski list, ima blagotvorne naprave. Dela torej vsestransko za duševni in materijalni napredek svojih članov. Vredno je torej, da to društvo dobi svojega zastopnika, zlasti z ozirom na bc-*ede dr. Lampeta, da se nikomur nore delati krivica.
K ^ 12 predlaga, da se črta določba, da naj bi kura t ori j nadziral šolski in disciplinami red zavoda, ker to ni zadeva kuratorija, pač pa ravnateljstva, oziroma učnega osebja. To zahteva avtonomija šolstva. •Odobravanje! \
Posl. dr. Krek odgovarja predvsem na očitanje, da so klerikalci zvezani 7 Xemci, in pravi, da naj si le puste to očitati, češ. da jim to i lak
ne škoduje.
Zastopnik zadružništva je potreben v kuratoriju trgovske Šole. Hvali zadružno šolo ^Zadružne Zvene«, na katero se je ta šola morala nasloniti, ker ne more ek^stirati brez zadružne centrale. Načelstvo »Zadružne Zveze« da je bilo vedno proti vmešavanju politike v gospodarsko organizacijo. Stališče stranke da pri Zvezi nima nič opraviti.
Ako bi sprejeli prediog d r. X o-v a k o v , bi priznali principielno opravičenost dveh zadružnih zvez v deželi. (Klici: »Cisto prav! Taka razdelitev bi bila mogoča le tako. da se oddele kmetijske od obrtnih zadrug. Ministrstvo je že večkrat izreklo, da konkurenčnih central v eni deželi ne more trpeti. Zato mora ostati, kakor predlaga odsek, zlasti ker daje s Zadružna Zvezam trgovski šoli naravnost učne moči.
Tako je stvar pojasnjena. (Dr. Tavčar: Xam je bila jasna že zdavnaj!)
Oglnsi se k besedi se posl. dr. Novak, ki pravi, da iz vehemence dr. Krekovega govora le izhaja, kako hudo je zadel predlog naprednih poslancev klerikalne. Saj je svoj čas celo rekel dr. Krek, da ne bo prej nehal, dokler ne bo ugonobil liberalnega zadružništva. Torej je vendar poznal liberalno in klerikalno zadružništvo. In klerikalci vedno poudarjajo, češ, to je naše, to je naša organizacija, torej klerikalna.
Konkurenca v zadružništvu je potrebna. Kes je, da preveč razdvajati zadružništva ne gre, ali vendar tn stvar sama kaze, da je bila »Zveza slovenskih zadrug« potrebna, saj ie v tako kratkem času dosegla tako lepe us{>ehe.
Glede zveze klerikalcev z Nemci pravi, da ne trpi. da bi mu kdo očital da je govoril neresnico. Resnice, da so se klerikalci zvezali z Nemci pri volitvah v trgov>ko zbornico, da je bil izvoljen Nemec, ne pa Slovenec, te resnice ne zbriše niti dr. Lampe s ^vojo duhovniško suknjo.
Poslanec dr. Krek se opravičuje, da je napovedal boj le takemu zadružništvu, ki je škodljivo splošnim koristim zadružništva, da je trditev, da bi bil napovedal boj naprednemu zadružništvu, neresnična.
Poslanec dr. Lampe trdi, da so bili naprednjaki svoj čas najhujši nasprotniki zadružništva. (Klici: Konsninov, da!«) Ko imenuje napredno stranko, stranko oderuhov, nastane med narodno - naprednimi poslanci velikansko ogorčenje. Vse kliče, koga imenuje dr. Lampe oderuha, da si kaj takega ne puste dopasti. Hrup je bil naravnost velikanski, urlavar zvoni, a ne pomaga nič. Dr. Lampe prebledi in začne strašno tiho govoriti.
Dr. Tavčar: Sedaj pa je pa-tos izpubil.
Ko dr. Lampe govori nekaj o liberalizmu, mu zakliče dr. Tavčar: »Kaj pa vi veste o liberalizmu?« — Ko dr. Lampe še nadaljuje, da so bili naprednjaki najhujši nasprotniki zadružništva, da so liberalni sodniki in glavarji bili ravno taki, da pa niti sicer (Klici: »Vi ste bi-rič!«) niso mogli ustaviti zadružništva. Govori še naprej.
Dr. Tavčar: Ali je to k -tvari! Kaj se bo repenčilf
Ko dr. Lampe očita »Zvezi slovenskih zadrug«, da je oropala celjsko »Zvezo« zadrug, nastane med narodno - naprednimi polsanci nepo-
pisno ogorčenje. Slišijo ae kHoi: HI* naven! 1 naapl — Dr. Tavčar Sukljetn: Storite svoje delžneat! — Skandal, do de-pustito  kaj takega!
Cnjejo se nadalje klici: Uaaoaaa lnap, čifnt, to Je jod! Takem ilove, kn te ne odgovarja! Medtem je nehal
dr. Lampe.
Posl. dr. Novak označi izraz dr. Lampe tov, da so stali narodni naprednjaki, ko se je snovalo zadružništvo na strani oderuhov, je to podlo obrekovanje. Odločno zavrača, da bi bila »Zveza slovenskih zadrug« ropala članice, in pravi, da bo vkljub klerikalcem »Zveza slovenskih zadrug« ostala gotovo tako dolgo, kakor klerikalna »Zadružna Zveza«.
Pri sledečem glasovanju se sprejmejo nespremenjeni odsekovi predlogi. Vsi predlogi naprednih poslancev se zavrnejo.
Drugi del.
K drugemu delu, od ^ 15 do ^ 17, predlaga poročevalec nekatere izpre-membe.
K besedi se oglasi poslanec E. Gang!:
Po razpoloženju v zbornici ui misliti, da bi bili izpreminjevalni predlogi >prejeti. dasiravno bi koristili trgovski šoli.
K § 24 predlaga, da se mora ukrei>om ravnateljstva na lastno odgovornost pridobiti naknadno odobrenje kuratorija, kajti tudi ravnatelji so ljudje. S to določbo bi se zabranila marsikatera nepravičnost.
K ^ 27 predlaga, da naj ravnateljstva in učnega osobja ne nastavlja kuratorij, ako ni prej razpisal sluzeb. To je pri vseh javnih službah, naj bo tudi tukaj, kajti sicer se lahko oddajajo službe kar pod roko, kar s stališča pravičnosti gotovo ni pr«\v! (Klic: »Gailhofer!«)
K ^ 28, ki določa prejemke osobja, različne po strokah, da naj n. pr. telovadni učitelj dobiva manjše prejemke, kakor drugi učitelji, predlaga izpremembo. Telovadba je zlasti važen predmet za trgovsko šolo. Obenem jc pa služba telovadnega učitelja zelo teška in naporna. Nadalje se za ravnatelja določa najmanj 12 učnih ur, največ pa 20. Ravnatelj ima drugega, zlasti pisarniškega posla veliko, da mora zanemarjati didaktične posle.
Predlaga resolucijo, da naj se vsem izprašanim učnim močem določi 120 K za tedensko uro. neizpra-Žanim pa 100 K.
Ravnatelju naj se določi največ 12 učnih ur, ali pa naj se mu dodeli pisarniška pomožna moč.
Izdajanje spričeval o Božiču jo prezgodaj, ker tedaj ne more učitelj še izreči sodbe o napredovanju in zmožnosti učenca.
Popolnoma dovolj bi tudi bilo, ako bi se izdajala samo semestralna, ne pa kvartalna spričevala.
Poslanec .? a r c izjavi, da bode njegova stranka glasovala za Gang-lovi resoluciji, glede drugih določb pa ima zbornica po ministrskem odloku vezane roke in jih ni mogoče iz-premeniti.
Pri sledečem glasovanju se -prejmejo odsekovi predlogi in resoluciji posl. G a n g 1 a. Predlogi poslanca Gangla se zavrnejo, celo predlog, da naj se službe pravilno razpisujejo.
Organizacijske določi*- se vrnejo deželnemu odboru, dokler se ne izve končno mnenje državne oblasti.
Vsi drugi odsekovi predlogi se tudi sprejmejo.
Vse skupaj se sprejme tudi v tretjem branju.
Ganglov nujni predlog.
Poslance Gangl je stavil svoj čas nujni predlog, da naj se iz deželnih sredstev da t>000 K podi>ore revnim idrijskim občanom, ki so bili oškodovani po povodnji.
Poročevalec dr. Žitnik poroča v imenu finančnega odseka, da je bil odsek mnenja, da je država dolžna povrniti škodo, ki jc nastala vsled onih grabelj, ki so last gozdnega era rja, ne pa, da bi dežela dajala podporo. Pač pa odsek predlaga, da naj zbornica priporoči prošnjo ministrstvu.
K besedi se oglasi posl. Gangl, ki pravi, da so res vsemu krive one grabi je, ali sedaj je upati, da se kmalu odpravijo. Res je pa, da je nesreča zadela predvsem one revne posestnike, ki so se svoj čas zavezali z reverzom, da ue bodo od erarja zahtevali nikake odškodnine. Res je nadalje, da dežela dobiva od idrijskega mesta na leto 48.000 K, torej bi se pač smela dežela enkrat spomniti idrijskega mesta in pomagati s 6000 kronami. Z obžalovanjem jemlje odgovor finančnega odseka na znanje, kakor ga bodo vzeli tudi na znanje idrijski prebivalci, katere pozna le tedaj, kadar ji plačujejo teške dokla-de, sicer pa ne. Ne verjame tudi, da bi, kakor pozna deželni odbor, slo na Dunaj bogve kako ugodno poročilo; saj se ve, kako je deželni odbor naklonjen Idriji.
Predlaga, noj zbornica ne »prejme poročilo odsekovegn, temveč ga vrne odseku, do nanovo preštudira
stvar In vendar predlaga 6000 K ped-
K besedi se oglasi nato dr. Krek, ki posmehljivo omeni, noj ae Idrijo ne prezira pri sprejemu idrijskih meščanov v deželno blaanieo. (Klici: Lepo stališče!) Dežela ne more dajati podpor za škode po ujmah. (Klic: »Za Marijan išče pa imate 100.000 kron!«) To je tudi vsled ujme! Oang-lov predlog da je skrajno nevaren za deželno blagajno. Priporoča torej sprejem odsekovegn predloga.
Nato govori posl. dr. Susteršlč, ki pravi, da je svoj čas dala dežela 50.000K za podpore vsled u jem, vsled česar pa država potem ni nič dala, temveč je šel denar v Galicijo. Zato pa dežela ne sme dajati takih podpor, temveč edino le država. Zato bo njegova stranka glasovala za odsekov predlog.
Posl. dr. Lampe pravi, da je deželni odbor ravnotako naklonjen Idriji, kakor drugim občinam, ker je zavrnil vse take prošnje. Deželni odbor da varuje idrijsko prebivalstvo proti sedanjemu mestnemu zastopstvu, ki mu hoče nalagati teška bremena.
Poslanec dr. Novak noče govoriti s političnega stališča, ker upa, da bo beda v idrijskem mestn ganila srca poslancev. Iz letnega poročila čita vsote, ki jih je dajala dežela leta 1907 raznim mestnim in trškim občinam. Torej bi mogla dežela tudi sedaj žrtvovati za Idrijo 6000 K. Pri tem se seveda ne sme norčevati iz bede prosilcev podpore.
Prošnja Idrijčanov je drugačna, kakor pa druge prošnje za podporo vsled ujm. Idrioani prosijo te podpore pod pogojem, da država povrne deželi vsoto 6000 K. Ce je finančni odsek tako gotov, da država povrne to škodo, naj vendar dežela da sedaj to vsoto, ker jo Idrijčani nujno rabijo.
Poslanec P o v š e pove, da je regulacija Nikave že sklenjena in zato določena že gotova vsota.
Poslanec Gangl pravi, da bo dr. Lam petu že svoj čas odgovoril na njegova izvajanja. Iz letnega poročila za leto 1908 navaja podpore, ki so se izplačale to leto raznim posestnikom, prizadetim vsled ujm. Ce so se dale podpore tem posestnikom, zakaj se ne bi priznale podpore tudi Idrij-čanoin. Poudarja še enkrat, da Idrija za svojih 48.000 K, ki jih na leto plačuje deželi, še ni dobila več od dežele, kakor enkrat 100 K za gledališče, ki je tudi erarična last. Oškodovani posestniki pa vsled svojega reverza ne dobe od države nikake podpore.
Poročevalec ostane pri svojem predlogu.
Glasovanje.
Pri sledečem glasovanju se glasuje najprej o Ganglovem predlogu. Zanj glpsujejo poslanci narodno - napredne stranke in Nemci.
Glavar proglasi, da je predlog — padel.
Posl. Gangl: Prosim, naj se glasovi preste je jo!
Glavar noče odrediti štetja, kajti za Ganglov predlog je glasovalo 23 poslancev, d oči m jih je obsedelo 21. Potemtakem je bil Ganglov predlog sprejet, ne pa odklonjen.
Glavar vkljub večstranskemu pozivu, da naj se preste je jo glasovi, odgovarja: Sem že konstatirali In pri tem je ostalo.
Nato prekine glavar sejo ob 12*20 in odredi nadaljevanje seje točno ob 3. popoldne.
•
Nadaljevanje seje.
Deželni glavar otvori zopet sejo ob 3* 10 popoldne in odredi, da prideta pred dnevnim redom, točko 18. — »Občinski red in občinski volilni red za stolno mesto Ljubljano« — na vrsto poročili upravnega odseka o dveh nujnih predlogih.
Graško preskuse vali šče.
O tozadevnem nujnem predlogu poslanca Jarca v zadevi postopanja graškega preskuse val išča proti kranjskim mlekarjem poroča posl. P o v š e. trdeč, da bi kazni, ako so bile res na mestu, morale zadeti dotične zadruge, ne pa posameznih kmetov. Kranjska zavzema prvo mesto glede števila mlekarskih zadrug. Prestrogo postopanje je le v škodo mlekarstvu. Nadzorstvo je potrebno, ali šikan ni treba, zato je bil umesten predlagalčev predlog, naj se uvede preiskava, ali so graški presknševal-ci postopali pravilno. Preiščejo naj to domači strokovnjaki. Obenem naj se pa vendar enkrat preskuse val išče v Ljubljani avtorizira za preiskava-nje živil.
K besedi se oglasi deželni predsednik baron Sebwarz,ki čita, da so se diktirale kazni zaradi nesnaž-nosti mleka ali nesnažnih posod, to pa zlasti v škofjeloškem okraju. Poudarja, da so naprave v škofjeloški mlekarni naravnost vzorne. — Vzorci mleka so te zahtevali od vseh prodajalcev mleka, in našlo se Je ve* liko nesnage ▼ mleku, zaradi česar •o ae izreklo komi. Enako Jo bilo tu* di *
Glede kmetijsko - kemijskega preskuševališea v Ljubljani pravi, da so se na pristojnem mestu storili primerni koraki.
Poročevalec Povše ostane pri svojem izvajanju, da je bilo kažnjivo edino le vodstvo mlekaren, ki ni pazilo na to, da bi se sprejemalo čisto mleko.
Sprejme se odsekov predlog.
Cestne doklade.
O nujnem predlogu dr. Lampe-tovem, naj se dovoli deželnemu odboru dovoljevati okrajnim cestnim odborom, da smejo dovoljevati nad 20odstotne doklade, ne pa nad 50'^. Priporoča, da se sprejme tozadevni predlog.
Predlog je sprejet soglasno.
Občinski red in občinski volilni red za deželno stolno mesto Ljubljano.
Generalno debato otvori ob 3**30 poročevalec ustavnega odseka posl. Jare, ki pravi, da je ta izprememba v tesni zvezi z gibanjem za pridobitev splošnje in enake volilne pravice. Sedanji volilni red je star 27 let. Ko je prišla splošna in enaka volilna pravica za deželni zbor, se vendar v tem oziru ni storilo nič. (Klici: »Oho!«) Ljubljanski župan je izdelal popolnoma nov občinski in občinski volilni red, ki je bil predložen deželnemu odboru 1. 1908. Deželni odbor ni mogel odobriti načel občinskega sveta ljubljanskega, ako ni hotel imeti prevelike razlike med ljubljanskim in splošnim deželnim občinskim redom, zato ga je dež. odbor sam nato izdelal.
Pravi, da je med sedanjimi volilnimi razredi glede števila volilcev velika razlika, ki ne odgovarja demokratičnim načelom. (Smeh pri narodno - naprednih posanlcih.) Delavec je v Ljubljani močan davkoplačevalec, kajti pri ljubi janskih davščinah veliko soplačuje; pa vendar nima nobene volilne pravice. (Klici: »Sedaj jo bodo imeli še manj!) Občina je največji delodajalec, ki pa gotovo ni vzoren. (D r. O ražen: »Boljši že, kot deželni odbor!) Higijenične razmere da so zastarele, aprovizacija, stanovanjsko vprašanje, to vse je eminentne važnosti, tudi organizacija šolstva. A pri tem najširši sloji niso imeli besede. (»In sedaj tudi ne bodo!«) — Odsek si je postavil načelo kolikor mogočega posplošenja volilne pravice.
Združenje okoliških občin z mestom bi bilo zelo težavno. (»Zaplate za volilce!«), ako bi morale pri tem odločevati prizadete občine. Sedaj tega ni treba.
Druge točke se tičejo kroga občinske uprave. Število svetovalcev se pomnoži na 45, župan ima enako funkcijsko dobo, kakor drugi občinski svetovalci. Diferenciranje do-klad se dovoli v izmeri, kakor to velja za deželne doklade.
$ 81 pomeni razširjenje avtonomije, ker sme občinski svet prodati občinsko last do vrednosti 10.000 K, z dovoljenjem deželnega odbora pa do 100.000 K itd.
Preide k občinskemu volilnemu redu.
Volilna pravica so izvršuje osebno, le tisti smejo voliti po pooblaščencih, ki imajo posest v občini, oa stanujejo zunaj. (Klici: »Posavci, ki plačujejo po 1 krajcar davka!«) Ženske volijo same. Predlagala se je uvedba splošne kurije, s čimer pa bi bili dosedanji nevolilci degradirani. Ko se pa je uvedla nara predbaciva-na plural i teta, pa izgubi ta takoirae-novana pluraliteta ves odij 6 propor-cijonalnostjo. Volitev bodi kolikor mogoče javna. Glasovnice se razpošiljajo po pošti, uvedejo se volilne kuverte. Volitev se vrši na podlagi volilnega predloga, v čimer je bistvo proporčnemu sistemu. Da je stvar popolnoma javna, se prizna nadzorstvo vladi. Da se lahko vsakdo udeleži volitev, se določi kot volilni dan nedelja.
Občina ni politična korporacija, temveč upravna, zato morajo v njej biti zastopane vse gospodarske struje. (»Zakaj pa to ne velja za deželo!«)
Predlaga se uvedbo volilne dolžnosti, kar pomeni veliko važnost za politično vzgojo ljudstva, (»Zakaj pa na deželi ne!«) In tudi zato je dobro, ker sicer preveč trpe strankarski zakladi. Citira socialnega demokrata Vanderveldeja. (Dr. T a v č ar: »Ali to vendar potem velja tudi za deželo, za deželni zbor itd.)
Norčuje se nato iz narodnega prepričanja naprednjakov, nakar mu ti niti ne odgovarjajo.
Priglašena sta kot contra govornika dr. Triller in Gangl; pro pa edini poslanec dr. Eger.
Prvi dobi besedo contra-govornik:
poslanec dr. Triller:
(Njegov govor priobčujemo danes le v glavnih potezah, prihodnje dni ga priobčimo v celoti.)
Čestita levica, reprezentnjoča v najboljšem slučaju tri do štiri glavne večine, hote danes praznovati poseben praznik svojega strankarskega mkonodajstvm. (»Tako Je!«) Sklepni
rt pii
s* ar
e,
rO£
ok zri lih •es or oč
e
zv
lOS
aai *at
ai, bo*
kamen vzidava danes tej svoji zgradi*^ bi. Potem, ko je osigurala z zakonom v& o šolskem nadzorstvu svojemu kuljp0 turnemu naziranju odločilen vpli^ na šolstvo, želeč si osvojiti bodočo ge. neracijo; potem, ko je položila i novelo v splošnem in občinskem vo lilnem redu temelj — kamen stran, karskemu terorizmu v komunalni organizaciji kranjske dežele izven Ljubljane; potem, ko si je z deželnojos banko, stoječo izven kontrole pokli, canih zastopstev dveh tretjin dežel, nih davščin učvrstila svojo finančno pozicijo,prinaša nam sedaj kot prieee de resistance reformo ljubljanskega cestnega statuta, onega edinega na-šega avtonomnega mesta, ki je doslej trdovratno zapiralo svoje duri naer. lom in programu »SLS.«, in ki žanje za to svojo trdovratnost tudi pri naj11 ljubezen, ki se zrcali tudi iz te predloge.
Stavba je torej dospela do strehe in streha seveda zahteva ob tej pri liki mlaj, okrašen v barvah stavi, telja. Jaz ne razločujem dobro teli barv, a zdi se mi, da jih je preveč za starodavno deželno trobojnico. (»Ta-ko je!«) In ko grem sedaj v to zgr.ii t>b< bo, tedaj me navdaja prepričanje. •» ni je veselje stavbnikov prezgodnje.Cela *a stavba je pač šibka, premalo solidna i«f in zlasti pogreša trdnega temelja Bojim se, da ne zadošča strogih p°l predpisom političnega stavbnega -~ ku da v moderni državi. Bojim se, da jo vrže na kup prvi potres, in to tem bolj, ker je zlasti sklepni kamen pretežak. Toda to bodi naloga kolavda-cije, katere tu še za pritličje ni in stvar kolavdatorja, katerega zastop nik sedi tu pred nami. Obžalujem zgolj v interesu ekonomije dela, da ni pravočasno povzdignil svojega svarilnega glasu, po starem pregovoru: »sit per ratione voluntes«.
Morda ga tudi nihče ni vprašal« kar bi bilo tem bolj obžalovati, kajti zidalo bi se bilo gotovo bolj solidno in prihranilo mnogo stroškov in truda. Smatrali bodete to morda za strankarsko kritiko, ali nič za to, saj je pri vas vse strankarsko, in na strankarsko kritiko ne daste veliko, naj bo še tako stvarna. Vaše načel je, neizprosno izkoriščanje večine, pa naj bo ta še tako šibka. Mi smo se že davno privadili ovsenega kruh; brezpravne manjšine. Prišli smo ta ko daleč, da nam je ostalo edino le geslo: nil admirari!
Toda sedaj odlagam svoj strankarski plašč ter nastopam kot pokli-can boritelj avtonomije IjubljanskeA^ ga mesta.    (Burno odobravanje. Dr. Šusteršič: Goslači so!)
Priznavam, da je statut Ijubljan skega mesta potreben reforme, toda zgrešili ste pravo pot, ker je vaše postopanje negacija avtonomije ter ignoriranje najnavadnejših parlamentarnih običajev in šeg.
Res je, da ima deželni zbor nadzorstvo nad avtonomijo deželnesra stolnega mesta, toda tako daleč ne sega ta pravica, da bi bil dopusten oktroa. To bi bila negacija mestnega statuta, zakaj nekaj razlike mora biti med selškimi občinami in avtonomnimi mesti vendar le. Smeli bi torej k večjemu pozvati mestno ob čino na reformo, pa niti za to ni bik potrebe, saj se je že več kot leto dni valjala tozadevna peticija ljubljau-skega občin, sveta po predalih deželnega odbora (»Cujmo!«), doČiin ste vi celo tajili njen obstoj, a predložili je niste nikdar (»Cujmo! Cujmo!«) in ste naposled prešli preko nje na dnevni red.
To preziranje sega predaleč in zato kot zastopnik Ljubljane proto-stujern naj slovesne j še proti takenm ravnanju. (Živahno odobravanje!) Obenem pa izjavljam že tu, da bo to storil ob danem momentu tudi ob činski svet ljubljanski sam, kar naj že sedaj blagovoli vlada vzeti na znanje!
Statut avtonomnega mesta mora vendar biti nekaj stalnega. Cim je zlomljeno to načelo, potem je Ljub ljana izpostavljena po meri političn" fluktuacije sleherni dan novi noveli statuta, ki bo le še igrača v rokah političnih strank.
In sedaj nekaj na naslov vlade.
Novi statut — mimogrede omenjeno, česar pa nečemo izrabljati — ki niti dosedaj še ni bil pravilno od-kazan odseku, se hoče mestni občini torej nekako oktoirati. Oktroa J0 bil doslej monopol vlade, katera naj ne dopušča prejudica, ki jej izvije iz rok to dragoceno orožje.
Ali če bi lažje prenašali ta stran karski oktroa, če bi pomenjal načrt v svoji celoti le en korak naprej v demokratiziranje    in socializiranje javnega življenja, toda celi načrt je strankarski do zadnje pičice na za d njem i-ju in vsled tega do malih izjem reakcijonaren do kosti. (»Tako je!«) Načrt ljubljanske občine je veliko bližji idealu pametne in trezne občinske   politike ter socijalne prs vičnosti, nego nasvet ustavnega od seka.
Vprašam: kaj je občina! Občina, je najmanjša javnoprav organizacija, ki ima služiti x
dn pr;
(»rj
ob< do ve] čir let ob le eoi
eij pn ob svi iz čh sk< tič re< 18 je za m( pa po st^
di
m; sv cu
j"
sti
lj*
sk tej tr< da la v
v
ze eii ne za v šk
gi m in tu
er
!ii
L. m
P< že re
g* ni te
d;
oi d<
ci
03 ti
in ti n, si ti
& n
SI
n P
k v
radnom
kul
pliv l gela ■
vr> rarj. alni ven
plno >kli, »žeb
ično iee*
©ga naglej
a oranje
nas red
*ehe pri.
a vi. te| 5 za Ta-•ari-
da
ela dna Ija.
rim re-i jo
?m-) reda-in op-iem
riru državnih in deželnih zakonov tiošeenju lokalnih, socijalnih in go-
.larskih interesov. Torej država — dežela (okraj) . občina — tako se stopnjuje pri i« javnopravna struktura človeške mžbe. Zal le, da je tu n a r o d diri-iran, kajti gotovo bi bil ideal take vnopravne strukture sledeči: kultna in vrhovna socialna vzajeni-•>st in centralizacija v okviru drža-popolna narodna avtonomija, ,?podarska ravnostalnost dežele in V;dna avtonomija občine v svrho ravnavan.tr in ublaževanja lokal-b. socialnih in gospodarskih inte-sov. Dnevna politika naj bi bila rej iz občine kolikor mogoče iz-čena.
Priznavam, da ta ideal pri nas še i dosežen niti dosegljiv, ali kriva temu država, ki ni imela poguma vesti   načelo   narodne enakopravni   ter   opustiti načela izvoljenih rodov. Kjer so pa izvolj* ni, so tudi atirani, in zatirani so torej prisilje-. da se v vsakem svojem fragmentu re za svoj obstoj.
Odtod je nacionalna politika v ini in sicer po krivdi vlade. Kjer i narodnostnega boja, tam je komu-alna politika veliko bližje svojemu j,a u. Ako pa ga tudi tu se ni do-t>gla. je kriva zopet država, ki nima oguma, da bi centralizirala velika ulturna in socialna vprašanja.
Tako je v Avstriji, dočim je Jnierje boljše, povsod, kjer ne velja r« kleti rek: divide et i m pera! Tako je!«)
Prenašanje dnevne politike v r\no pa tudi ni upravičeno v zj?o-iovini. Socialen zgled nam je srednji
dal ta z^a^a doba politikujoče ob-d-nl      zlasti v Nemčiji in Italiji. Sto-
?ga vo-
jal-ijti lid-
in
za saj
na ko. elo pa
že i ha ta
le
antike-
m* ►da [>o-ter la-
id-ga ne en
ga
>ra
lobi >b-ilo Ini n-le-ira odliko
in :e-iu !) to b-aj la
ra
j« b-
ae di ih
e. p-
d-ni jp
iz
p rt v ie
je
tja sta namreč ta naroda krvavela političnem komunalizmu.   saj je ta zaviral njih zedinjenje. Fran-I  -ka revolucija, ta največja evolu-I iia človeške duše, je bila najneiz-^snejša    nasprotnica    pol it i kuj. >če ne.     V Nemčiji je šele Ste in s svojo    »Preussische Stadteordnung« leta 180S položil temelj novi ob-. ki naj bi ime:a zgolj gospodarsko in socialno avtonomijo brez političnega vpliva. Ta občinski red smo irali   tudi   mi,   zlasti po letu 1^48. Toda ta naša občina je bila in še nekoliko   kapitalistična in je a t o reforma potrebna, tnda reforma ora biti reformatio in melius. knr pa ni načrt, ki odpira na stežaj duri Tolitičnemn in narodnemu strankar-.    i    na    rovaš    treznega gospo-darst va.
Ali pa je to po 20. septembru tudi res potrebno? Gotovo ne!
Pritožujete se, da vlada ena sa-na   stranka v mestnem   občin>kem vetu. To trditev je pač treba vzeti •um maximo grano salis. kajti ne bo-im se tu javno priznati, da je naša ranka v mestnem zastopa razcep-iena v frakcije s posebnimi stanovskimi    in    poklicnimi interesi, in s um je tudi  podana dovoljena konzola.   Z mirno dušo pa tudi trdim, i   je   socijaliziranje vseh ukrepov ;.ižje, ako izhajajo le iz ene strank^, - kateri pa so zastopani vsi stanovi.
S tem pa tudi trdim, da je tudi že   Fedaj zastopana v mestnem občinskem svetu tako klerikalna kakor finska stranka.     Kajti če je dobro ;astopan  liberalni  trgovec, pride to dobro tudi klerikalnemu in nemškemu trgovcu; ravno tako je z dru-r ni >tanovi in poklici.     Vsa brezna,   ki se nalagajo klerikalnemu nemškemu obrtniku, se nalagajo ;<li    liberalnemu;    prizadeti so vsi -iko. Izkoriščanje strankarske po-r ke je potemtakem jako težko.
Velika razlika pa je med mestom Ljubljano in zastopstvom, kjer se vse pri po politični pripadnosti, ne pa ■ -tanovih. Vzgled za to nam je deda Kranjska, kjer hvala volilnemu [>du zastopa ena stranka kmeta, dru-meščana,   tretja    pa veleposest-. ka,  torej  različne gospodarsko in-re.ce. Nemoproče je torej zategadelj, da bi odsevala iz mestnega proračuna ona strankarska tendenca, kakor iz ^želnega   zbora,   ki   je eminentno iprraren.
Nemogoče je, da bi napredni občinski    svet    preganjal iz i>oiitičnih
<zirov stan, kakor ste vi preganjali trcrovea in meščana po deželi. V deželi je pač potrebno zastopstvo političnih strank, zastopajoči h po sedanjem volilnem redu tudi posamezne
k opi ne z različnimi gospodarskimi
ateresi.
V Ljubljani je že sedaj de facto -topan   klerikalni trgovec in tudi i. kot davkoplačevalec, le kot t ranka- ne, za kar mu v okviru pametne   komunalne   politike ne gre nravica.
Zlasti ne gre ta pravica Nemcu, ki je itak pri nas v Ljubljani s pravicami situviran do vrata. (»Tako 1*!«) Saj imajo Nemci pri nas vse. Imajo petrazredno ljudsko šolsko šolo, ki šteje samo 132 učencev, ki bi se rlrugje že zdavnaj opustila, ali bi se ji pa vsaj restringirali razredi, imajo svojo gimnazijo in realko itd. Kako dobro se godi Nemcem pri nas, je
dokaz občina Planina, nemško Sto-ckendorf v črnomaljskem okraju, ki je zavrnila slovenski dopis ljubljanski občini in |iotem na ponovni dopis '♦dgovorila naravnost žaljivo za ljubljansko občino. Ce imajo Nemci pri nas tak dober humor, se jim pač ne godi slabo. Ako bi pa prišli v občinski svet, hoteli bi zopet igrati vlogo izvoljenega naroda, in s tem bi se zanesel v občinski zastop edino le nepotreben prepir.
Ideal občinske politike je par* interesno zastopanje na podlagi splošne in enake volilne pravice v okviru posameznih interesnih skupin, poklicev, stanov.
V tem okviru je kompromis lahek, kajti priznam, da je opozicija ros potrebna. In sedaj si oglejmo načrt, v koliko pomeni kur;;k napr* j.
Reeipirali .-.te proporcionalni sistem, ki je nekaj lepega na pravem mestu, ali recip'rali ste ga z obvezni mi listami v najstrožji obliki, kar po-menja popolno atomiziranje volilca. Ta sistem ga oropa vsake individualnosti, pozna ga le kot pripadnika velike politične stranke. Volilec preneha biti reelno bitje, je le še številka v stranki. Summa summarum: name« sto volilne pravice posameznika stopi volilna pravica stranke.
Drugje so to uvidevali in uvedli proste liste — apnaširanje. Tako je tudi v Lincu. Pri našem sistemu pa volilec ne sme izbirati najsposobnejših, temveč mora akceptirati celo stranko en bloc. Ravno tako pa tudi izvoljenec sme nastopiti zero!j kot stranka. Da je to pri strogo gospodar ki korporaciji, kakor je občina, nezdravo, leži na dlani roke. (S' veda pa je to za politična korporacije, kjer prihaja do veljave le stranka, ideal, ker tam velja tikeiia, da vsak izvoljenec zastopa celoto narod, stranko, pri gospodarskih korporacijah, kjer se interesi razdrabljato po interesnih «ferah v atome, pa je to naravnost I K> gub no.
Ugovarjalo se bo, da more vstopiti v volilno borbo vsaka stranka, vsaka gospodarska in socialna skupina. Re« je to, toda do resničnega uspeha bodo prišle le velike strank^ z dresiranimi volilci. ali pa se bodo • razbil* strarke v^b-d srmostojncgn ■ mišljenja po-ameznikov v frakcije, s čimer se bodo le še poostrila politična nasprotja in ravno tako tudi nacionalna.
Kakor bi torej pozdravljal proporcionalni sistem za drž. in dež. zbor. tako ga ->erhoresciram za občinsko politiko, zlasti pa pri naših napetih razmerah.
Sic^r pa -te sprejeli iz pr oore-n^ga sistema le to, kar vam s -tran- . I karskega stališča ugaia obrani'i ste pa, oziroma še poostrili ste najmodernejše določbe starega statuta, tako n. pr. oorazdelbo razredov, ko ste obdržali tri razrede. Dejal bi. da bi bil načrt občin-kesra reda modernejši in pravičnejši, ako bi volili v I. razredu hišni posestniki in velika trgovina, v II. razredu uradniki in prosti poklici, v III. razredu mala obrt, \ IV. pa delavstvo. Tako bi vsi stanovi prišli do zastopstva in do besed'-.
Predloženi na'Tt pa pred vse: , izključuje iz I. razreda volilec, ki so obdačeni z zasebno dohodnino. To je gotovo nedemokratično, kajti ti ria1 koplačevalei razun doklad nosijo tud vsa največja bremena. Vse skupaj pa ne znači nič drugega, kakor poostri i kapitalizem.
V II. razredu so uradništv> in drugi poklici, ki nosijo tudi znatna bremena, tudi majorizirani po drugih erospodarskih skupinah. V tem rpzre-du volijo tudi oni zanlatarji, ki ne stanujejo v oblini, pa imajo v občini kako zaplatieo njive ali karsibodi ter plačujejo zato morda 10 vinarje\ državnega davka, občinske doklade pa 1 vinar. Tako se ho zffodilo, da bo tak Posavo volil skupaj v enem razredu poleg deželnega predsednika barona Schwarza! (Veselost!) Tem se je dala volilna pravica, priznala pa se ni ne-doletnikom, naj plačujejo še tako znatna bremena.
V tretjem razredu se je uvedla pluraliteta, vsled katere bodo volilci, ki dosedaj ni3o imeli volilne pravice, popolno majorizirani po volilcih I. in II. razreda, ki tudi volijo v tem, kar gotovo ne pomeni socializiranja in demokratiziranja volilnega reda.
Vem, da se mi bo ugovarjalo z znano dr. Krekovo formulo, da je to začetek splošne in enake volilne pravice, ali to ni niknka volilna prarica, ako cela skupina volilec v ne pride do veljave, kaj šele splošna in enaka. Ta določba je gotovo silno nedomokra-tična. (»Res je!«).
Ravno tako nedemokratična je določba, ki doloma za uradništvo dobo bivanja na eno leto, za one pa, ki plačujejo osebno dohodnino, pa na dve leti? Najbolj protidemokratična pa je določba triletne dobe za voiilce, ki ne plačujejo davka, torej ravno tam, kjer je fluktuiranje največje, tako da delavec sploh ne bo prišel do volilne pravice.
V resnici pa proporčni sistem izključuje zahtevo dobe bivanja, ker individualnost volilca ne pride v poštev temuč samo stranka.
Nem od oren je torej ta načrt, nedemokratičen, tako da je celo pred-arlski zakon modernejši. (Dr. Tavčar: »Saj so tega prepisali!«) Ne-moderen je tembolj, ker predpisuje obvezne liste.
IzpregovDrim naj tudi o častnih občanih. Ko se je razpravljalo o iz-premembi občinskega volilnega reda za občine na deželi, smo bili vsi edini, da se odpravi volilna pravica častnih občanov, ker 6e je to le izrabljalo v strankarske namene. Ta določba se je tudi sprejela za Ljubljano, dasiravno bi tu tako izrabljanje ne bilo mogoče. Ali temu ni oporekati, pač pa je čudno, da so bi!i prav pred kratkim v Železnikih iz čisto strankarskih namenom izvoljeni za častne občane dr. Šusteršič, ki je poudarjal svoj čas, da je kaj takega nevredno resnega politika (»Cujui>!), profesor Jare, dr. Lampe in Demšar. To je pač težko spraviti v soglasje z določbo o odpravi zlorabe častnega meščanstva. Teorija je pač drugačna od prakse (»Živeli čaMni občani!« Odobravanfe!)
Načrt ustavneira odseka vsebuje mnogostransko kršenje avtonomije ljubljanskega mesta.
Kršenje a\tonomije je, ker ni več občinski s\et zadnja volilna in-sUuiea, temveč deželna politična oblast. Naravnost flagrantno kršenje avtonomije pa vsebujeta la in lb občinskega roda, ki dovoljujeta deželnemu odbora samovoljno izpre-membo ozemlja mestne občine ljubljanske in ki bodeta tvorila podlago za najbolj prostaško politično geometrijo. Taka izprememba ozemlja je v smislu izreka upravnega sodišča pač mogoča pri občinah na deželi, nikakor pa ne pri a v t onom ni občini. Pomisliti pa je poleg tega bilo tu še zlasti na gospodarske interes«' mestne občine, kateri bi se s takimi priklopi! vami naložila velikanska bremena, a kako se bo dala ta določba spraviti v soglasje z zakonom o domovin «tvu, o tem naj pa premišljuje vlada.
T«'lažljivo pri celi stvari je edino le dejstvo, da je celi ta načrt tehnično neizvedljiv in da je pač še dol-ga pot, predno bo uzakonjen, če tudi Min. pride na pomoč dosedaj še nepravomoćna lex Larupe z dne 28. decembra 1909.
Načrt je pravi pele - mele vseh mogočih sistemov, zd~uženih v enega, ki pa je reakcijonaren. V ustavnem odseku smo opozarjali na vse te hibe. ali večina se je pokazala popolnoma neoristopna za vse naše izpre-minjevalne predloge in nasvete. Zato ne bomo kradli časa bogu i a deželi kranjski in s^ v znak protesta ne bo-uio      Ježili specijalne debate.
Vaš~ peso panje je dokaz, da vam ni za pravično in moderno reformo, temveč, da vas vodi le hrepenenje po gospodstvu, kajti sicer bi si ne ubijali glave z napredno Ljubljano v trenutku ko bi imeli absorbirati vse vaše duševne moči deželni proračun in neugodne finančne razmere dež de (»Tako je!«), ko trkajo na vaš« vratn glasneje in glasneje največja socialna oprašanja kakor n. pr. učiteljsko vprašanje. Poslanci kmetskih občin in splošne kurije naj bi ne vsiljevali mestni občini, česar ona ne mara in ne odrekali tega, za kar je prosila sama. Ker pa le delate tako. je to znak nezmemosti in naša tolažba stoji v zgodovinskem aksijo-mu, da je propadla še vsaka stranka, ki, prišedši do vrhunca, ni. znala biti zmerna. (Dr. Tavčar: »In pravična«. — »Tako je!«i
Ce se torej vprašamo, jeli *zamo-remo glasovati tudi le za prehod v specialno debato, moram odgovoriti s trikratnim: Ne! Prvič ne, ker je načrt po tendenci strankarski; drugič ne, ker je Po vsebini protisocialen in protidemokratičen in tretjič ne, ker je po efektu prntinaroden! Dolgotrajno živahno r*lob ravan je narod-no-naprednih poslancev je sledilo govoru, ki je trajal celo uro, nakar govori prvi pro-*rovornik posl. dr. Kger, ki hvali proporcijski sistem, češ da je tako dober, da ga ni treba še bolj hvaliti. Je ravno nasprotnega mnenja s predgovornikom, češ, tia je proporcijski sistem ravno v občini na mestu, ne pa pri volitvah v deželni zbor. Mogoče je, da pridejo po novem volilnem redu v občinski svet. Narodnn-napredna stranka naj bi se zadovoljila z večino v občinskem svetu. Nemci :xjzdrav!jajo vsako iz-premembo, č°š, da se jim slabše ne more goditi, kakor se jim zdaj godi. Nemške šole v Ljubljani, da se vzdržujejo večinoma iz nemških žepov. Stavil bo razne izpreminjevalnc predloge.
(Konec prihodnjič.)
Usisna šatri.
V dalmatinskem deželnem zboru so bili včeraj veliki kravali. Ko je prišlo na dnevni red poročilo variti-
kacijskega odseka, v katerem se izvolitev poslanca Ribičiča ne priporoča, je predlagal poslanec dr. Du-ličič, naj se odstavi poročilo z dnevnega reda. Ker deželni glavar ni hotel dopustiti glasovanja o tem predlogu, češ, da je proti poslovniku, so hrvaški poslanci stranke prava vzdignili velik hrup s piščalkami, kravjimi zvonci itd. Med tem pa so se zbrali ostali poslanci okoli predsednika in so odklonili brez debate jezikovni načrt, ki ga je vložil poslanec dr. Drinkovič (hrv. stranka prava).
Glede češkega deželnega zbora piše »Hlas naroda«: Medtem, ko zahtevajo miadočehi in češki radikalci, da se morajo rešiti najprej gospodarska vprašanja, začasni proračuni in zakon o deželni nakladi na pivo, stoje konservativni veleposestniki na stališču, da morajo najprej dati Nemci zadovoljivo izjavo. Miadočehi zahtevajo, da se vladne predloge ne predlože vse skupaj naenkrat, temveč najprej načrt volilne reforme. Dei inladočeških poslancev misij, da sme o tako važnih stvareh, kakor so jezikovne naredbe in razdelitev v okrožja, od očiti le deželni zbor, ki je bil izvoljen na podlagi splošne volilne pravice. Proti splošni volilni pravici pa so prav odločno fevdalni veleposestniki.
Ogrsko.
Celo včerajšnjo sejo je izpolnila debata o kraljevem listu, v katerem se naznanja imenovanje novega ministrstva. Posl. Hoitsv poudarja, da nima Khuen v zbornici nobenega pristaša, naj torej apelira na narod. Boji se pa, da bo deloval pri novih volitvah s terorizmom, ker ve, da bi le na ta način mogel dobiti večino. — Nato je govoril Khuen. Dejal je, da bo razpustil parlament takoj, ko bo jasno, da poslanci nečejo sodelovati. Glede samostojne banke je dejal, da priznava pravico do nje; le glede dobe, kdaj naj se ustanovi ni edinosti. — Posl. Andrassv pravi, da vladi ne zaupa. Khuenov program je preveč splošen. Sicer pa ne dvomi o dobri volji ministrskega predsednika. Zato tudi ni za to, da se mu izreče nezaupnica, akoravno mu politično ne zaupa. — Nato je Khuen zopet povzel besedo in je z ozirom na pred-<?ovornikove besede izrazil upanje, da se bota z Andrassv jem sporazumela. — Imenom narodnostnih strank je govoril Rumun Mihalv, ki je izjavil, da stoji na stališču splošne in enake volilne pravice; ker vidi v tem oziru pri Khuenu napredek, se ne strinja z nezaupnico.
Madjarska šola.
Na Hrvaškem deluje v uiadja-ronskem smislu za šolstvo društvo >Julian«. To društvo je ustanovilo v kraju Zdala madjarsko ljudsko šolo. Župnik pa ni tam hotel poučevati verouka. »Julian« se je nato pritožil. Preiskava je dognala, da hodi v to šolo celih pet otrok, trije Hrvatje in dva Madjara, in da noben od njih ne -pada v ono župnijo.
Volitve na Angleškem.
Iz Londona se 25. t. m. poroča: Do pol 3. popoldne je bilo izvoljenih 23(3 unionistov, 205 liberalcev, 35 pristašev delavske stranke in 70 nacionalistov. Unionisti so doslej pridobili 110 mandatov.
Dnevne vesti.
+ Vlada in klerikalcu V nedeljo so hoteli jeseniški diletantje prirediti v Radovljici v prid obrambnemu skladu družbe sv. Cirila in Metoda Halbejevo dramo »Mladost«. To dramo so bili ravnoisti diletanti igrali na Jesenicah 0. t m. Tedaj ni vlada nastopila proti vprizoritvi; takoj po tem so pa klerikalci zagnali velikanski krik proti drami in leca in »Slovenec« sta bila polna grmenja. Radovljiški okrajni glavar Zupnek je bil za predstavo že podpisal dovoljenje, a pri njem se je oglasila duhovniška deputacija z dekanom na čelu in po dveurni konferenci se je omajal glavarjev prvotni sklep in izdal je prepoved, katero hočemo radi originalnih argumentov in lepe slovenščine dobesedno priobčiti. Št. 1551. Vaše naznanilo z dne 20. januarja u l. došlo tušem dne 21. januarja t. 1. da nameravate vprizoriti dne 23. t. m. ob polu 8. uri zvečer v dvorani restavracije Kunstelj v Radovljici v prid družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani tri dejansko dramo »Mladost« se ne more ua znanje vzeti ,ter dotična dovoljenje za diletandsko predstavo, za katero še prosili niste, izdalo ker niste tušem predložili dotičnoga eksemplarja igre, dalje ker niste dokazali da imate pravico gledališke predstave po Kranjski vpri-zorjati dalje ker ni dok t za za cenzurno dovoljenje c. kr. deželnega predsedstva, dalje ker ni dokazano, da je izbrani lokal za vprizoritev gle-1 dališkib predstav sposoben, končno
ker ni odkazano, da   imate pravico* društva sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, v Radovljici zastopati in sled«* njič ker ni dokazano da ima navadno društvo pravico gledališke predstave potujočih igralcih   in diletantih vprizoriti... Župnek.« Proti tej prepovedi je bila vložena brzojavna pritožba na deželno vlado, a ta pritožbi ni ugodila, češ, da ne ve argumentov okrajnega glavartva. Da jih bo bolje vedela, jih hočemo malo ilustrirati. Jeseniški diletantje so vprizorili že. mnogo predstav na Jesenicah, tudi po drugih gorenjskih krajih in celo na Koroškem in živa duša jih še ni vprašala, ali imajo pravico ali ne. Pa zakaj? Zato ker imajo   v svojih društvenih pravilih pravico, vprizarjati igre in te tudi vprizarjajo, a ne v svoj prid, (g. glavar jih menda smatra za komedijante z   vagonom) ampak v narodne iu prosvetne namene. Sploh pa opozarjamo, da je glavarstvo vedelo, da je ta igra cenzurirana od deželne vlade z dne   27. oktobra 1904 št. 4122 in kar se tiče predložitve enega izvoda, bodi pribito, da glavarstvo tega ni nikdar zahtevalo in torej ni krivda prirediteljev, da so tudi sedaj to opustili. Sploh je pa ravno g. okrajni glavar, dovolil vprizoritev te igre na Jesenicah 6. t. m. Ali torej tedaj ni vršil svoje dolžnosti, ali pa sedaj prestopa svoje pravice! Oboje je neprimerno! Dalje pravi okrajno glavarstvo, da ni dokazano, da je loka i za vprizoritev iger sposoben.   Tu pa preneha že vsa šala!   Salon g. Kun-stelja je bil primeren za igre, predno je g. glavar prišel v Radovljico, ko so še drugi glavarji dajali za igre dovoljenja, in tudi g. Zupnek še ni ime i prej pomislekov proti   tej dvorani, morebiti šele od tedaj, kar   jo imel tožbo z g. Kunsteljem. Tgra se v Radovljici tudi v drugih    lokalih; če Kunsteljeva dvorana   ni primerna, potem so dru.ce tem manj! Klasičen argument je ta, da nimajo jeseniški diletantje pravice, društva sv. Cirila in Metoda   zastopati.   Kadar bodo igrali v prid občinskim revežem, bodo vložili pao pri njih prošnjo, naj jim dovolijo isrrati. Kar se tiče točke o potujočih igralcih, se ni prerekati, ker je preveč šaljiva. Taki so argumenti   okr.   glavarstva. Omenjeno bodi, da glavarstvo ni še enega teh nikdar vporabljalo proti prireditvam drugih društev v Radovljici, čeravno ne ene v odlokn omenjenih zahtev niso izpolnila. lasno je torej, da je hotelo glavarstvo predstavo >>Mladcsti<-na vsak način zabraniti in sicer vsled vpliva   nedeljskega   >>S1 ovenča in v-led pridig raznih ^gospodov<r. Žalostno je, da je volja teh faktorjev glavarstvu višja,   kakor pa svetost uradne dolžnosti in pravičnosti. Če izrabljajo duhovniki lečo, odkoder hočejo zabraniti njim neljube pojave, je to njihova navada, saj vedno izkoriščajo cerkev v svoje namene, tudi kadar so ti nameni nečedni, a državni uradnik, ki je tu. da deli pravico na vse strani, naj ne pada na njihovo nizko stališče.
-r Nedeljski shod v Spodnji Ši« ški je neznansko poparil kliko, ki zdaj vlada v tamošnjem občinskem odboru. Gosp. trgovec z moko Oros-z y, vinska trgovca Zaje in Pogačnik, testeninar Zelenka, so-cial - demokratični kolovodja O j -ster in Borštnar, ravnatelj »\Vasserversorgungsanstalt in Un tersehonau« so vsi zmedeni ter ne vedo, kaj bi počeli. Sedaj je ta nenaravna »zveza« razkrinkana. »Slovenec« jih skuša zagovarjati, pa kaj žalostno in kilavo. Jezi se, da se je o teh škandalih javno govorilo. Mi pa pravimo, da je društvo »Vodnik« kot gospodarsko in politično društvo storilo svojo dolžnost in ustreglo pereči potrebi vse^*a prebivalstva Spodnje in Zgornje Šiške, in ne le 80% prebivalstva, izvzeinši seveda tistim gospodom, ki pri vodovodnem koritu ne pijejo vode, temveč iz njega lovijo kronice in lep zaslužek. »Slovenec^ zdaj obeta, da bode deželni odbor zadevo preiskal! S. L. S. in njenim somišljenikom v Šiški osobito županu Pogačniku so bile stvari dobro znane, a ni se ganila, ker bi morala lastne pristaše in sebe na zatožno klop postaviti. Na preiskavo deželnega odbora nič ne damo, ker vrana vrani oči ne izkljuje. Zato bomo pa o zadevi še večkrat javno govorili in pazili, da se gosp. Kreuzer ne bo mastil dalje z denarji šišenskih davkoplačevalcev. Njegov dobiček je bil toliko večji, ker je ta gospod pred očmi in podmatronanco socialnih demokratov akordne delavce pritisnil, da so edino v njegovi trgovini smeli jemati špecerijsko blago, jestvine in deloma spati v njegovi baraki. Torej pravi oderuški sistem, ki ga prepoveduje § 78 obrtnega reda. Delavcem je dal za izkopani kubični meter, kakor čujemo le 80 vin., strankam pa je to delo zaračunal po 2 K 60 vin.! Sploh si bomo tega gospoda in njegove rdeče in črne kumpane še pobi izje ogledali. Iz Prusa Kreuzerja je postal najmanj goldinar, kar je prišel v Šiško, slovensko učiti se mu pa ta čas
m lzlubilo In potrebno zdelo. H koncu pa te splošna opazka gleda Šišenskega  vodovoda:   Naša  stranka je
opetovano javno na shodih obsojala, da se ni vodovod od prvega začetka po občini gradil. Sedaj hoče zadruga dragi vodovod oddati občini, potem, ko so se zgodile take umazane kupčije. Krivci imajo odločilno besedo v občinskem odboru: Borštnar, Pogačnik, Kreuzer, Zelenko, Orossv, Zaje, Ojster — ti vsi so odborniki in krivci pri vodovodni zadrugi, obenem kot občinski odborniki oziroma župan, podžupan in svetovalci, odločujoči pri nakupu. To je lepa kupčija! Občina bo potemtakem prevzela in pokrila ves gnoj in škandal v svojo oskrbo. Zahtevamo, da odbor zadruge uredi sam vso Škodo, ki jo je napravil, da je potem ne prevzame občina, ki bi potem še leta in leta na tem krvavela. Pri takih razmerah se ve gg. odbornikom »vVasserver-sorgungsanstalt in l'nterschonau« ni všeč, da je politično društvo »Vodnik« posvetilo z bakljo v njih ^delokrog« ter jim toliko kolikor zmešalo račune, katere so imeli še pripravljene.
-f Kadi bi vedeli, komu je oddal deželni odbor zgradbi* mostu preko Krke pri Dobravi in kako se je postopalo pri oddaji? Prav bi bilo, da bi to stvar pojasnil > Slovenec-ter predvsem povedal, ako ni imel tudi pri tej stvari vmes svojih prstov znani Pust, kakor se splošno govori. Ako bo »Slovenec« molčal, bomo pa mi spregovorili in povedali nekaj prav zanimivih in značilnih podrobnosti.
—Ostanki goriških »agrar ie t« fezejo v soocijalnodemokratičui tabor. Se ni doigo temu, ko sta se rdeči general dr. Turna in »ljudski tribun« iz Vrtojbe. Mrmolja grdo gledala, sedaj pa. postala d bela prijatelja. Turna podpira Mrmoljo, da bi mu pripeljal kaj kmetov pod rdečo zastavo. »Kmečki glas« se je spremenil, postal je soeijalnodemokratičen. Na rdeče limanice naj bi torej sedaj sedli goriški kmetje, kar jih je sploh še v stranki, ki nosi po krivem pridevek »kmečka-. Dr. Turna bi zopet rad zrasel na Goriškem, zato je v take namene najel sedaj »airrarea« Mrmoljo. Ti >asrrarci« so res žalostne figure. Naprtvin;aki niso hoteli biti več, češ.rla jim je vera nad vse draga, da sno^tujejo duhovnike itd., dasi je tem hinavcem dobro znano, kako pametno stališče zajema napredna stranka glede vere in duhovnikov; bili so nekaj časa, posebno ob volitvah, -trajno pobožni — s>«daj so pa socijalni demokratje, katere proglašajo klerikalci za najhuj-e brezverce. Takih-Ie ^politikov« še ni bilo na slovenskem!
— Dva gonvka   sodna svečnika
državni in deželni poslanec Josi] Fon ter dr. H. S t e p a n č i t sta postala slavna moža. Fon je * eljal svoj čas za liberalca in cinika. Z:: kandidata v državni zbor ga je pri-jjoročal pobožni dr. Frančišek **av-Ietič, ki je imel pri njeni precej razprav z dobrim izidom. Postal je državni posiam"'. ker so bili takrac agrare i v goriški okolici tako slepi, da so postavili svojega kandidata, sled česar j ■ bil izvoljen Fon. Nikdar prej se .11 p čal s politiko, marži vel je lepo f letno po svoji ve-ljaški navadi. Postal je seda.; tudi deželni poslanec. Proslavil s»- je z glasovanjem /.a nepotrditev treh slovenskih veleposestniških poslaneov in za potrditev dveh laških iz trgov-sko-obrtne zbornice zaeno s Stopan-čičem. Vse je gledalo ter se vpraševalo: ali je res mogoče, da se dobi dva jurista, riva višek;! sodna uradnika za kaj iako nizkega, da glasujeta za izbacuionje treh slovenskili poslancev med katerimi je eden višje sodni svetnik, dasi ni za to nobenega pravnega razloga. Ali glasovala sta. Fonu se godi imenitno: lepi dohodki pri sodišču, državno poslanstvo ne-dosti; deželno tudi nekaj, zato pa je ponižen Iilapček dr. Gregorčiča; kur mu ukaže pa stori. Na Fonova pota je stopil svetnik S'epaneič. Tu-d i ta je plačan za svoje lepo delo. izvoljen je bil namestnikom deželnega odbornika dr. Gregorčiča. Krr je dr. Gregorri'- tudi državni posianec, bo izvrševal odbomiško službo dr. Stepančič. 4000 K na leto nese ta služba. No, je /e nekaj. Zato pa gospod svetnik vstaja in obseda v goriškem deželnem zbo?ti, kakor mu ukazujeta Gregorčič in Pa jer. Res, slavna moža sta Fon in Stepančič. Do-stvaijamo, da na sodiščih v Gorici občujejo s terna dvema možema višji sodni uradniki parno službeno.
-f Shod v Sežani je imel v ponedeljek popoldne gosp. Andrej Gabr-šČek. Navzočih je biTo na shodu okoli 250 volileev, med njimi vsi veljavni možje iz Sežane ter raznih delov Krasa. Vreme je bilo neugodno, sicer bi bila udeležba mnogo številnejša. Ga-bršček je temeljito pojasnil položaj v deželi, razložil kaj in zakaj se je godilo v deželnem zboru goriškem, na podlagi računov in proračunov deželnega odbora samega je kazal ob-
upni finančni položaj, v katari so spravili goriško deželo aevenaiki: laiki liberalci in slovenski klerikalci.  Sprejeta je bila soglasno ostra
protestna resolucija proti znanim dogodkom v goriškem deželnem zboru. Navzoči so pozorno poslušali ter v krepkih besedah obsodili nečuveno ravnanje Gregorčič - Pajerjeve zveze. Odobrili so se tudi koraki, katere teta storila bivša poslanca Gabržček in Gregor in.
H- V Komnu na goriškem Krasu «o zmagali pri občinskih volitvah klerikalci v III. in II. razredu. Tako se glasijo poročila po Javorških listih. V resnici pa ta zmaga ni pristno klerikalna, marveč so se pridružili klerikalcem ueki nezadovoljneži v zadnjem treuotku, kar je dalo zmago klerikalcem, dasi je ni pričakoval uikdo; tudi klerikalci ne. Glavnim stebrom klerikalne stranke uiti na um ni prišlo, da bi bili kandidirali, ker ni bilo upa na zmago; kandidirali so >amo neznatne ljudi. Iz i i volitev v III. razredu je vplival na 11. razred. Končni rezultat pa je tak, da niso zadovoljni z njim ne naprednjak i ne klerikalci. Zgodilo se ,> več nepravilnosti. Vloženi so vtoki, ki morajo imeti za posledico nove volitve. V Komnu ne bodo gospodarili klerikalci. Naprednjakom pa kličemo: Ne se nanašati! Prihodnjič vsi ii^V4ol&če! ^
w *■*■ Nemška surovost. V ponede-jek, dne 17. januarja je pripeljala v r Gradcu mlajša ženska svojo sivolaso in od bremena let onemoglo sorodni-co v bolnišnico usmiljenih bratov. Na hoduiku pred aui bula tor jeni za ušesue bolezni se je vsedla starka na stol in se je pomenkovala s svojo spremljevalko slovenski. Kn sliši nek starejši, imenovani ambulatorij obiskujoči gospod slovensko govorico, ga popade nemška togota, se zaleti iz jeze v onemoglo starko, preobrne stol. starka se zgrudi na tlak hodnika ter si zlomi desno roko. Ko se je ta kulturonosee svojega zločina zavedel, jo je edkuril po nemški navadi uruib krač. Kakšen vik in krik bi bil nastal po čifutsko - nemških listih, ako bi bil to surovost zakrivil kak Slovenec. Tako pa pravita »Ta-gespošta« in »Volksblatt< , da dotič-nega go>pod:i že redarstvo zasleduje. Sramota taki kulturi, ki vzgaja v 1:0. stoletju take plodove surovosti. Vse narodne slovenske časnike pa prosimo, da p« na t i ne jo to obvestilo, da svet izve. kakšna je nemško - štajerska velekultura.
— Kakor Anton   Bo na ven t ura.
Te dni se je pripeljal v Zagreb sarajevski nadškof dr. Stadler. Sodilo se je. da je prišel obiskat svoje duhovne sobrate. Toda sivar je docela drugačna. Mož tiči, kakor ljubljanski škof Anton Bonaventura, v silnih dolgovih. Hrvatski listi pišejo, da ima dolga nič manj kakor 1 milijon 600.000 kron. in sicer pri raznih denarnih zavodih. Nadškof bi sedaj rad dobi' novo posojilo v znesku 2 in pol milijona kron, s katerimi bi poravnal svoje stare dolgove tako, da bi mu ostalo še nekaj tisočakov v rokah. T«»da v Zagrebu je nadškof povsodi našel gluha ušesa in zaprte žepe. Vsi »lenarili zavodi so mu rekli: »Emi-neoem, vi ste laiiten in 1'ali neimi človeku ne posodimo ničesar, e je tudi slučajno nadškof.« V tej svoji stiski se je dr. Stadler obruii za svet na svojega dobrega prijatelj;, Antona Bonaventure, ki je v denarnih transakcijah že dokaj iz vež ban. In Anton Bonaventura mu je nasvet »val, naj so obrne na krščanske socialce in na onpežrv« sra nuncija na Dunaju, ki bodo njegovim prošnjam prav gotovo pristopni, ako jim bo obljubil, da bo vodil v Bosni tako »narodno« politiko, kakor si jo žele »oni gorb'. Dr. Stadler je poslušal Bonaventurin nasvet in se je napotil na Dunaj, kjer upa dobiti pomoč, kakor jo je dobil njegov bratec Anton Bonaventura, ko je bil zaradi za n i ka mogn gospodarstva na gornjogradski graščini na robu gmotnega propada.
- Osebne vesti. (i. nadkomisar inž. Ignacij Sega, predstojnik kuri Iniee v Brnofcu ob Muri, je imenovan za predstojnika kurilnice e. kr. priv. južne žel. v Ljubljani.
— Slovensko deželno gledališče. Iz pisarne: Jutri v četrtek se poje drugič L. Fallova najnovejša opereta »Ločena žena' za par-abonente. — V soboto gostuje g. Ig. Borštnik v Bjornstjerne Bj^rnsonovi drami »Preko moči« ter se igra pred njo Maeterlinckova mistična enodejnnka »Vsiljenec«. Ker je bilo prvo Borštnikovo gostovanje za par-abonente, gostuje drugič za nepar-abonente. — V nedeljo sta dve predstavi z orkestrom, da se nadomesti vsaj deloma, kar se je zaradi plesov narodnih društev izpustilo. Tgri se določita šele po tem, ali se bo ga. Nordgartova mogla do sobota vmtti z Dunnia.
— Slovensko gledališče« »Ločena žena« je tudi ena tistih dunajskih operet, ki so našle pot na vsa gledališča in povsod polnijo blagajne, ker ustrezajo ukusu zabavoželjnega občinstva. Bilo bi prenagljeno, če bi
po sinočni predstavi hoteli isreči definitivno sodbe o tem del«. Opereta je imela na mnogi* gledališčih velik ueneb in že sinoči ni napravila takega utiša, kakor ga ja bilo pričakovati, je pač tudi predstava nekoliko kriva. Menda je opereta prišla nekoliko prehitro na oder in je bilo potrebnih še nekaj skušenj. Opaziti je bilo nekako pomanjkanje živahnosti in temperamenta, ni bilo vse tako »flott«, kakor zahteva dunajska opereta, a tudi se je čulo večkrat disto-u i ran je in se mora reči, da niti orkester ni bil povse kos svoji nalogi ter je le overturo res dovršeno igral. Pričakovati je, da se bodo ti nedostatki pri reprizi odpravili. Pri obstoječih razmerah iu celo v predpustuem času, ko je orkester vsestransko zaposlen, so pač premijere le bolj nekake glavne skušnje. O opereti pa se pač že sedaj lahko reče, da ni tako bogata melodij, kakor druga Fallova dela. Najboljša sta drugo iu tretje dejanje, dočim je prvo nekako prazno, morda tudi vsled tega, kor so igrali epizodisti svoje vlogo precej šablon-ski. Popolno priznanje gre pač v prvi vrsti gdč. Haderbolčevi, ki je s sikom in vervo pela in igrala iu plesala svojo vlogo in je občinstvo presenetila z eleganco svojih toalet. Poleg nje zasluži toplo pohvalo gdč. L v o v a; obe pevki sta bili odlikovani *» šopki. Gosp. 11 i č i č je tako priljubljen, da se mu marsikaj spregleda, a za to vlogo se bo moral bolje potruditi, dasi je hil tudi sinoči vseskoz simpatičen. Manjše vloge so bile v rokah gg. B o h u s l a v a, P o v h e t a, M o 1 e k a, gdč. Thalerje ve in g. L i p n i ck e g a, ki so želi tudi dovolj priznanja. Zbor je v zadnjem dej. izvedel nizozem. ples jako precizno iu elegantno, kar toliko raje priznavamo, ker v tem oziru nismo ravno razvajeni. Končno naj nam 1k> dovoljena opomba, da se nam zdi sikanje proti aplavzu skrajno neumestno. Kdor neče aplavdirati, naj to opusti, a demonstrirati s sikanjem proti aplavzu, to ne gre, to morejo storiti pač le situeži.
— III. redni   občni   zbor telov. društva   »Sokol II.« se je vršil t ue-deljo ob zelo povoljni   udeležbi članov. Zborovanj** otvori kot najstarejši član g. A. T r s t e n j a k ,   ki naznani,   da sta starosta Endlicher in |K>dstarosta   Petrin     odložila svoji častni mesti   ter   pozdravi župnega načelnika dr. Pestotnika. Iz obširnega poročila tajnika Fr. Marni povzamemo sledeče: Dne *>1. jan. m. 1. izvoljeni odbor   je določil članarino na   letnih 6 X   in vpisnino   na L* K. Starosta Pavel Endlicher je takrat obljubil, da plača vstopnino za vsakega vstopivšega člana. Odbor se je   po možnosti   trudil,   da zboljša gmotno stanje »Sokola II.« Nabavil je društvene bloke, sokolske sprejem-niee   in   razglednice   prve sokolske skupine.   Za vaditeljski   zbor je naročen »Slov. Sokol«,   »Naša bodočnost«, »Češki Sokol« in »Češki S >kol-«*ki vest ni k«.   Tvrd k a   Avg. Zabkar izdeluje novo veliko bradljo.   Dne 3. julija ni. 1. sta »Sokol I.«   in »Sokol II." sklenila, da si osnujeta samostojno sokolsko   župo z imenom »Ljubljana I.« Dne 10. okt. m. 1. se je izvolil pripravljalni odbor, ki jo sestavil ura vila za svoj lastni Sokolski dom. Pravila so predložena vladi,   in je upati, da s»« kmalu odobre. V minulem poslovnem letu je priredilo društvo več pošizletov ter  se udeležilo občnih   zborov   nekaterih bratskih društev izven Ljubljane. Med ktom -o izstopih starosta Endlicher, načelnik Matjašič in odbornik Seber. Starosto je do konca upravnega leta nadomestoval podstarosta Petrin. Za njegovo trudoljubivo delovanje mu izraža društvo javno zahvalo. Koncem leta šteje društvo   176 članov. Društvene prireditve se niso obnesle najboljše, kar   je   pač obžalovanja vredno. Poročilo končuje z besedami ustanovitelja   Sokolstva,   ki pravi: »Oseba nič, stvar vse! < — Poročilo načelnika A i bina   S m o 1 e j a poda vsled njegove obolelosti br. T r Č e k. Vaditeljskemu zboru so se stavile v prošlem letu velike ovire, katere je pa z vstrajnostjo končno le premagal. Poročilo opisuje javne nastope, ki so se  za društvo častno završili. Pomnožile so se telovadne ure, vsled česar se je zopet začela gojiti telovadba obrtnega naraščaja in pa snujoče-ga se ženskega oddelka. Koncem poročila «e poziva brate k večjemu za n imanju za telovadbo, da bo mogel stopiti »Sokol II.« v vrsto onih brat* skih društev, ki se nahajajo na višini svojega razvoja. — Iz poročila blagajnika br. .Tesenkota je razvidno, da je imelo društvo   v   minulem letu 4193 K 33 v dohodkov, 3736 K 33 v stroškov, tako da ostane čistih 457 K. — Vsa tri poročila so bila a odobravanjem sprejet*. — Br. Jesenko izjavi, da vsled mnogoštevilnih drugih poslov odlaga blagajniške posle. — Nato se vrše volitve. Z vsklikom so bili   izvoljeni!   za  starosto: Fran Kavčič;   za   podstarosto:   dr. Oton Fettich - Frankfaelm; za načelnika: Albin Smole; za odbornike so bili po
listkih izvoljeni sledeči gg.: Fran Breskvar, Milko Krapei, France kam, Josip M i klavec, Josip Vouk in Ante Terstenjak. Za namestnike: Josip Hribar, Vinko Kocjan in Anton Vidmar. Za pregledovalca računov: Fran Prevoršek in Josip Puh; *a namestnika: Josip Plan k ar. V vesel ični odsek so bili izvoljeni: Avgust Franzl, A dal be rt Ivanuš, Andrej Ja-vornik, France Mam, Fran Mavscr, Ludovik Rožič. Fran Stopar, Josip Vouk in Josip Zaje. — Delegati za župni občni zbor: Kavčič, Petrin, dr. Fettich - Frarisheim. Marn, Vouk, Kocjan, Hribar. Miklavee, Završan, Trček, Stopar in Vidmar. Slednjič poživlja starosta Trstenjak k složnemu delu ter zaključi zborovanje.
— Slovensko   planinsko društvo
je razposlalo vabila za svoj planinski ples. Ob velikem številu vabil se seveda ne dajo preprečiti pomote; zato opozarja društvo še tem potom, da je planinski ples vsakomur pristopen in da se dobe na vsakokratno željo tudi še pri društvenem odboru posebna vabila. Ker je zanimanje za ta ples splošno, je pričakovati mnogo-brojuega obiska in zato priporoča društvo, da si cenjeni gostje preskrbe vstopniee že v pred prodaj i. Dobe se pri ljubljanskih trgovcih gg. Gn carji; & Mejaču, I. Korenčanu, A. Škofu in E. Skušeku. Veselični prostori se bodo nalahko z zelenjem okrasili, posebno skrbno pa se bodo opremili paviljoni; točilo so bode najboljše domače vino v dveh paviljonih in ob stopnišču »čez ulico«. Z najboljšimi mrzlimi jestvinami se postreže pri dveh buffetih, posebni paviljoni bodo za cvetlice, za slaščice, za kavo in čaj ter za Šampanjec. Vsestransko ho torej preskrbljeno za okrepčila, tembolj pa v krogu rodoljubnega občinstva za neprisiljeno zabavo. Planinci in prijatelji slovenskega planinstva, udeležite se planinskega plesa v kar največjem številu: podprl} boste s tem važno narodno društvo in še posebej pospešili izvršitev novega »Aljaževega Doma«, v čegar prid se porabi čisti dohodek plesa. Na veselo svidenje dne 1. februarja zvečer!
— Slovenski železniški uradniki pozor! Dejstvo, da se ima postaviti avstrijsko društvo železniških urad nikov na nemškonacijonalnopodlago, je zagotovljeno. Samo ob sebi je umevno, da pod temi pogoji ne bode hotel noben slovenski uradnik dalje ostati v tej organizaciji. Gotovo je pa tudi. da bode društvo, ki mu »odo načelovali nedvomno najhujši naci-jonalci, kušalo uveljaviti neko ekspanzivno politiko na škodo Slovanov. Neobhodno je tedaj potrebno, da se tudi jugoslovanski železniški uradniki strnejo v tesne vrste, da jim bo mogoče uspešno braniti ne samo svoje stanovske, ampak tudi narodne koristi. Kako se naj to zgodi, se bodemo posvetovali v nedeljo 30. pro-sinea 1910 ob i. uri popoldan na Zidanem mostu pri Juvončiču. Tega posvetovanja se udeleži tudi društvo jugoslovanskih železniških uradnikov in častna dolžnost vsakega našega tovariša je, da, ako le mogoče gotovo pride. Pokažite dragi rojaki tovariši, da prav nič ne zaostajamo za Nemci kadar nam je braniti naše narodno-stanovske dolžnosti in koristi. Kliče vas stanovska dolžnost, zatorej vsi na krov!
— Domača veselica političnega društva za vodmatski okraj je uspela v vsakem oziru. Videli smo tu vse vodmatske boljše sloje, ki so ee ob raznovrstnem krasno uspelem vspo-redu, izvrstno zabavali. Res je, da je kaj takega le tam inogoče, kjer se čutijo vsi kot eno samo veliko rodbino. Ad hoc sestavljeni mešani zbor je prednašal naše ljubke narodne pesmi mojsterski. Gospod Gherbac, katerega je spremljala na klavarju tako ljubko gospica Bizjakova, je pel »Mornarja« s tako dovršenostjo, da bi delal čast vsaki koncertni prireditvi. V igri > Pravo junaštvo« smo našli v gospej Jelkovi in Verovškovi ter gospodu Oherbacu rut in i rane igralce in občinstvi- tudi ni štedilo s priznanjem. Kot gosta videli smo zopet enkrat nastopiti gospoda Rrin-ška z njegovimi nedosegljivimi imi-tovanji. Tak dar naravne komike se zelo redko dobi in tako dovršeno imitovati je umetnot. Da se je občinstvo tudi pri plesu izvrstno zabavalo ima pa največje zasluge gospod Num-berg, ki je priskočil društvu požrtvovalno na pomoč s svojim nenmornim igranjem. Gospa Pavškova je postregla z okusno jedjo, gospod Pav-šek pa s dobro pijačo frujnim, izbornim dolenjčkom) zato smo se tudi ločili šele precej ob zgodnji ur;.
— Urarska zadruga v slovenskih rokah. Odkar obstoji urarska zadruga v Ljubljani, je bila vedno v nemških rokah. Na občnem zboru, ki je bil preteklo nedeljo, pa so slovenski elani enkrat ta vselej pomadli z nemškim odborom. Izvoljeni so bili za načelnika g. Milko Krapeš, ta pod načelnika g. J. Goldstein, ta odborniki pa gg. Keber, Bardorfer, Zajec in
Dragan. V blagajni se nahaja 668 gotovine. Prra seja novega odbora v četrtek 27. t. m. ob  pol 9. zvečer Mikuževi     gostilni   v Kolodvor* ulici.
— SestdeseUetnica profeso Masarvka. Znani češki učenjak iu litik vseučiliški profesor dr. Toru Masaryk slavi meseca marca svoj sestdesetletnico. V proslavo teg* ju bileja izide v Pragi spomenica, v ka teri bo orisano Masarvkovo delov nje med Cehi in Slovani sploh n kulturnem, političnem, narodnem i socialnem polju. Spomenico hod uredili profesorji dr. Drtina, dr. Krejči, dr. Herben in Beneš. V spo menici priobčijo svoje prispevke tu d i razni ugledni jugoslovanski poli. tiki in znanstveniki.
— Opozarjamo slavno občinstvo na družinski večer N. D. O-, ki ^ vrši na Svečnico. Na sporedu je na. rodna igra »Divji lovec«. Sviral bo tamburaški zbor vajenske skupine, Začetek ob 6. zvečer. Podrobneje pravočasno naznanimo.
— Sluge denarnih, zavarovalnih in bančnih zavodov se opozarjajo na sestanek na čast kolegu J. Sterben cu, ki odhaja stalno na novo 6lužbeno mesto v Zagreb. Sestanek se vrši 27. t. m. ob 8. zvečer pri Zajcu na Rimski cesti.
— Novo društvo.   C. kr. deželna vlada   je   odobrila   pravila društva »Ljubljanska podružnica Jugoslovan skih železniških uradnikov v Trstu s sedežem v Ljubljani.
— Sprememba posesti. G. j o var-nar Ivan Bonač je kupil veliko dvo-nadstropno hišo na vogalu Selenbur-gove in Knaflove ulice od Malicevih dedičev za 170.000 K.
— Ljubljanski sejem za kožuho« vino.   Na Pavlovem sejmu, ki je pod imenom »Ljubljanska borza« nekak častitljiv   preostanek iz prošlih dni in na katerem   se   zbira cvet kranj-kih kupcev in prekupcev, ki se pečajo z nakupom in prodajo kožuhovint oziroma s kupčijo surovih kožic, je bilo zelo živahno.   Skoro   vsa ta do« bičkanosna kupčija je v rokah kočev. skih in zlasti   ribniških   in veliko-laških   prekupcev,   ki pri tem prav dobro izhajajo.   Nekateri izmed njih prehodijo in prebredejo   celo kranjsko   deželo in skupljujojo raznovrstno   kožnhovino,   seveda v surovem in neobdelanem stanu. S tem blagoili pridejo   o   Pavlovem   v Ljubljauo. Mnogo vnanjih kupcev in krznarjev je prišlo iz Gradca, Budimpešte, Po-žuna, z Dunaja. iz Plzna, Prage, Lip-skega   in celo iz Hamburga.   Ker j Amerika stalna in dobra odjemalka naše kožuhov ine in ji daje rada prod nost,   so cene temu blagu znatuo poskočile in so letos dosegle naravnos* nečuveno višino. Vobče je bilo leto« nekaj   manj   blaga   na sejmu kakor druga leta; temu pa je bila kriva letošnja   nenavadno mila zima,   ki je dopuščala,   da si je divjačina lahko iskala svojo hrano v gozdovih daleč proč od človeških   stanovanj    ter si tako ohranila življenje in dragoceni kožušček,   po katerem nekatere ljudi toliko mika. Kupčija s kožami se je pravzaprav začela že v nedeljo popoldne na Grosupljem, kamor se je peljalo veš preračunljivih prekupcev prodajalcem naproti, nadaljevala se je potem v vlaku   in zvečer v Ljubljani v znanih gostilnah »Pri belem Kranjcu« in pri vFigovcu« ter je trajala pozno v noč.   V ponedeljek dopoldne je bilo že vse blago poproda-no.   Lisičjih   kož   je   bilo na sejmu okrog tisoč in prodajali so jih po 15 do 18 kron. Posebno lepe kože zagorelo rdeče   barve pa so plačevali tu intam »e dražjo, pred leti jih je bilo po 5 do 7 povsod dovolj.   Kun zlatic ali rumenie, kakor jih tudi imenujejo na Dolenjskem, je bilo letos manj kakor lani. Lepa kožica brez napak-1 je obdržala lansko ceno,   torej 36 do 42 kron. Nekaj več je bilo kun belic, ki so bile tudi izredno drage, kajti plačevali   so   jih po 34 do 38 kron. Jazbečje   kože so blago,   za kateri zadnja  leta ni več pravega zanimanja, vendar so jih prodajali   po 4 dn 6 kron.   Tudi precej dihurjevih kož je bilo na sejmu; cena kakor jazbečje Malo pa je bilo vider,   komaj kakih 60 do 70;   plaše vali so jih po 32 do 36 kron. Tudi divja mačka, ki js vča-si veljala jedva 2 ali 3 krone, je bila redka,   zato pa draga,   po 5 do 7 K. Mnogo so pripeljali tudi zajčjih kožic,   katere so prodajali po 30 do 50 vinarjev. Celo nekaj srnovih kož se je spravilo v denar, ker jih rabijo za predposteljnike.   Drugih kož,   ki bi služile   kožuhovinarjem.   ni bilo na ljubljanskem   sejmu.   Vspeb tega v tujini slovečega sejma, o katerem pa mnogo domačinov niti ne ve,  da se sploh vrši,  jo bil za našega ktneta-lovca in prekupca prav povoljen, kajti cel skupiček   za   te kože je znašal gotovo nad 40.000 kron.  Manj zadovoljni so z njim  krznnrji in kožuho-vinarji, ker bodo vsled izredno visokih cen le prav malo zaslužili. Upajmo, da bo drugo leto  bolje ta obe strani!
Nadaljujemo svoje delo sa C. M,
obrambni sklad; zato uprizorimo na
Svečnico, dne 2. febr. na Škofljici v salonu g-. OgorHca igri »Bratranec« in »Eno uro doktor«. Vabimo vse prijatelje naše C. M. družbe in poštene zabave, — Diletant je škofeljske podružnice.
Pevsko drnstvo »Zvon« v Šmartno ni pri Litiji ponovi dne 13. svečana t, 1. koncert v gostilniških prostorih g. Ivana Robavsa v Šmartnem s sledečim sporedom: 1. Al. Sachs: »IL venec slov. narodnih pesmi« za moški zbor in soli. 2. Ant. Lajovic: »Bolest kovač« za peteroglasni mešani zbor. 3. Al. Sachs: Idila« za moški zbor. 4. Smetana: šesterospev iz Prodane neveste«. 5. F. S. Vilhar: r Izpod Triglava«, mešani zbor s sopran soli. 6. E. Adamič: »Zaman pod oknom«, za mešani zbor. 7. Fran Koran: »Kaj je ljubezen«, za mešani zbor in soli.
V Škocijanu na Dolenjskem bo dne 2. februarja ustanovni obeni zbor nove Ciril Metodova podružnice z veselico. Zanimanje je spo no v Škocijanu in okolici. Posebno šaljiva igra obeta privabiti mnogo občinstva
Narodna čitalnica v Novem mesta priredi na pustni torek v vseh .-vojih prostorih veliko maškerado, /a katero se delajo že prav pridno priprave. Zanimanje za nio je veliko v vseh krogih Novega mesta in njegove okolice prireditev obeta bili sijajna in udeležba ogromna. Vabila
b«>do razposlala članom čitalnice Te dni. Ako bi ga ne dobil kdo pomo-ali si ga bi sicer želel, naj javi {o blagovoljno odboru čitalnic*-, ki daje drage volje tudi ostala pojasnila.
Narodna čitalnica v Novem mestu je pri rod i i a svoj prvi zabavni večer tega leta 15. t. m. Pr^-d vsem .s»« je ponovila operota »Presenečenje«. Dvorana je bila p^lna občinstva, nr d stava sama pa je u-jH-la v vsa-k m oziru. da si bolje m* moremo želeti. Pohvalo zaslužijo v enaki meri naši spretni in marljivi ijarrale!. oziroma igralke in novomeški izvrstno izurjeni orkester. Nekaj jnjsehno le-
'^ra >o bile na tem večeru Vilh^rje-ve p* Miii. ki jih je pel g. dr. Straše k - spremljevanjem orkestra. G. dr. Strašek ima mogočen tenor - bariton, ki doni z'asti v višjih Je^ah jakc prijet nn. Pri dodani pesmiei Z->rom-' bi dvomil celo vešča k, a!i ima pred sabo tenorista z manjšo višino ali bari ti ni^ta. ki r;izpolacra z izredno vi-
•kimi registri.
>«.kol Sv. Križ - Kostanjevica pi iredi v ne^l lj•» 30. t. m. ob 9. zvečer
v dvorani brata Lavoslava Bučarja svoj zabavni večer. Na sporedu dvodejan^ka burka »Trije tički«. ron> bola n nI "s. — Kor deželna vkuia še ni potrdila spremenjenih društvenih nravil, se občni zbor ta dan ne bo vršil. — Odbor.
Sokol v Cerknici. Na prvem, rednom občnem zboru, ki se jm vršii dne 123. t. m. izvoljen je bil -!-de«'i odbor: Krne-t Serko, star >>tu; Anton \Verli, podstaro^ta in tajnik; Anton Frbas, načelnik, in odborniki \nton Med-n. Ivan /nmer, Anton Krava-nja it,b, d' sin Kastelic, Fran-: {lomove in dakob Homovc. Preglednika r.too:y v ivp.n Stergulec in Anton Krnvanja -t. Namestnik Fran«- Hren. S k- 1 je v kratki dobi svojega trime-<n ga občanka dokaj napredf va!. Br»"-z 4 ustanovnih članov, ki so plačali enkrat za vselej svoto 50 K štev društvo M podpornih članov m 31 izvršujočih. Naraščaja 35. Po tavil si je telovadnico in nabavil za prvi <n< nnjnr.trebnejše orodje: drorjr in brad'jo. Da se je pa mogel Sokol tako bi tro razviti, pripomogla je pred
sem blagorodna gospa Manica Mila-vki je društvu brezplačno orepu-•aila poslopje za telovadnico, za kar ji je i/.r k d br. starosta v imenu dru-
• \ a svojo najtoplejša zahvalo. Kuo-glasno s je sklenilo, naj izreče odbor milostljivi gospej tudi pismenim potom svojo zahvalo s prošnjo, naj še nadalje ostane naklonjena mlademu S kolu. Kakor je bilo razvidno iz naročila br. tajnika, ima društvo š/ drrtjre prijatelje, ki ga podpirajo z nabiranjem prostovoljnih doneskov. Tako jo nabrala cdč. Urbas v gostilni ne vagi 30 K. v svoji gostilni pri Kr'-r.i" je nabral br. II oni ovc lepo svoto 50 K   in   v   znani gostilni br.
I rgulca sta nabrali gdč. Ivanka in Min ; 20 K. G. Hinko Pogačnik, tovarnar v Rušah je podaril 10 K. Vsem priiatrljem-podpornikoni .->rč-na hvala! Na zdar!
Grozen čin blaznega.   Poroča sa iz Ilirske Bistrice. Na Gorejnem Zemnu  znorel je nenadoma 40ietni posestnik Grlj-Brdanov.   Ze urejanj
vi čer grozil je svoji materi, da jo mora ubiti, ker je zahtevala denar od njedra. Ker se ^e mati bala sina, ki je bil še enkrat na umu bolan, sia je k sosedu Rojen spat in le temu dejstvu se ima zahvaliti, da je gotovi smrti ušla. Ponoči je namreč Grlj a postelje vstal, ne da bi se prebudila žena,   ki je zraven njega spala.
V knhiBji pograbi veliko zidarsko kladivo in gre v spalnico, kjer je mati običajno spala. Ko opaši ležišče materno prazno, pričel je noreti. Spala je mala jedva dve leti stara deklica v svoji poste le i, ko se jej približa — oče — z smrtnim orožjem v roki. Kakor bi trenil padlo je težko kladivo na njeno glavico. In mirno je spaval mali angelček naprej, iz prebite črepinje pa so padali možgani na belo odejo . . . Nato se približa blaznež 31etncmu sinčku, tudi ta zavih t i moril no orožje, ter udari z kladivom z vso močjo po dečkovi glavi. Tudi sinček se ni več oglasil; le razbita črepinja je pričala da se je tu morala m ozek pret rešujoča rodbinska drama odigrati. Pa nesrečnež iskal je se nadalje svoiih žrtev. tSestra njegova je slišala ropot po sobi iu se zbndila. Grozen prizor vidi pred seboj. Mirno spava ta bratec in sej>tri-ea naprej, le vroča kri, druži se iz obeh glavic »kupno ... in pomešana z bratsko krvjo, curlja iz bele odeje na tla . . . Tam pa stoji revni jKmore-li oče, in ko opazi sestro, skoči k njej in predno 5«* revica zamore rešiti, zgrudila »o je pod težo udare** na tla. In dalje je i>kal nesrečnež svojo mater, .-aj njo, le njo je hotel umoriti, pa prišli e>o mu otroci na pot! Sestra Grljova bila je toliko se pri moči. da je stekla k sosedom, ki r o nesrečnega zvezali in mu odvzeli inoril-no oio/ie. Orožniki in zdravnik so se 1» dali Takoj na lice mc*»ta.   Ko vam
> i . mo pi-u-in, zaznal sem,   da je tanttk mrtev, deklica se bori s smrt jo,   -estra Grljova .h* pu nevarno ranjena, iz glave,   nosu in ust ji vedno rl.ia kri. Pač trrozen čin blaznega
Bralno društvo na Bledu priredi >• si ::a'o 1. febr. v Kapsovi gostilni v Grada pred pustno zabavo z mr. g: vratnim sporedom. Med drugim i.a-topi ruski let Ksilofonti iu dr. Po spored; pi»-s. Ziicetek cb 7. zvečer. Vstopnina 50 v.
Gluhonemi krošnjarji. V zad-•m času se zopet izjavljajo, posebno po pisarnica h na deželi gluhonemi, ki prvxiaja.rO pisarniške potrebščine. Po navadi imajo ti reveži skrbeti za svojo ubogo mater. Ker so gluhonemi, se jim iz usmiljenja kaj odkupi in plača, včasih tudi za previsoko ceno. Da je vse bolj verjetno, se izkazujejo s tiskovinami, na katerih je tudi opomba, da se milodari ne sprejemajo. Sicer je lepo. če skrbe svojo mater, toda verjetno ni. Pred kratkim sem opazil v ne-"ljubljanski kavarni dva teh glnho-nem*h trgovcev, ki sta pa pri taro-ku kaj dobro slišala in govorila brez v-ake napake. ^Gluhonemi trgovini slaba id^ja, toda v bodoče jim pa le n»- preplaćeni blu?xa, vsij imamo tudi dosti takih narodnih trgovin in * idi zavodov, ki so potrebni, da jih [o. — Uradnik z dež**]'.
V Gradca j»» umrl bivši varaždinski veliki župan baron Rnbido-Zichv. Za svojega službovanja v Varaždinu je nastopa) kot pravi nasilnik ter s tem izzval proti sebi cdpor . - h p« »steno m naro-ino mislečih eJe-i: en tov. Po mišljenju je bil franko-
:n madžaron, zato se je franker-*-ka stranka v zadnjem času sam i trudila, da bi ga spravila na stol«' hrvatskega bana. No. ta načrt j«- prekrižala smrt
Na občnem   zboru   <>Kokf»l. < v Ajdovščini je bil izvoljen za st. rosto nr   br. Artnr  Lok ar.   Di kt\o št^j*- 51 plačujočih članov.
.Misijoni so presneto   cira^r spas,
V Renčah na Goriškem so imeli eel U don misijon. Menihi so dobro jedli iu pili, strašili ljudi s hudičem in peklom, potem so prodajali za drag denar ničvredne reči, nazad njo so dobili pa se gotovega denarja S06 K. C r-rv j»* dala 50U, občina pa 'M*) K. Tako se zatrjuje. — No, potem T>a tožijo o rovščirr. Po občinah rastejo doklade, biriči hitijo okoli hiš. kmet tarna, da ■■■„♦ v»! nima — za ponc-nnm«»vnln*' mi-ijone pa imajo vedn i dosti s votlih kronic cerkve in občine po slovenski domovini. Kdaj se spametujejo ljudje:
\ »- a laška šola v zapadnih Bril ih. Šolska otdast sev.ida v Jenkovem v zapadnih Brdih laško ljudsko š<do. Tam blizu jt- bila »Legina« šola, pa bo jo morali za preti, ker niso hoteli pošiljati v njo slovenskih otrok. Sedaj upajo Lahi. da s to stalno šolo bodo lažje dosegali svoje nnmene.
Sneg v Gorici. Nekaj nenavadnega! Navadno zamede bližnje hribe okoli Gorice proti Soški dolini in stari očak Caven dobi belo kapo, sneg se drzne tuintam do vznožja Cavna: tik Gorice je nekaka meja za sneg; nad Solkanom izgine, v Gorici je dež, okoli sneg; včeraj zjutraj pa w> videli goriški meščani mesto pokrito s snegom. Do jiolnoči ga je padlo že precej visoko, tako da so oni, ki so bili v kavarnah ali gostilnah, mogli biti s kepami prave bitke, kar se v Gorici le redkokedaj pripeti. Začelo je deževati in sedaj je dež že izpral sledove snega.
Laški vohuni. V primorskih deželah ne manjka  nikoli vohunov iz
laškega kraljestva. Vse ao ze »vohunili. Lahi so čisto natančno poučeni • primorskih trdnjavah ter vedo marsikaj, o čemur sodijo avstrijske oblasti, da je se vedno strogo tajno. Sedaj pa so prijeli v Tržiču tri laske podanike Andreim, De Mareo in Drisden-ti radi vohunstva. Ti trije so bili uposleni kot delavci v ladjedelnici. Pri aretaciji teh treh Lahov je bilo navzočih tudi nekaj častnikov.
Iz Opatij-. V nedeljo 23. t. m. smo spremili Slovenca Frana Jamarja, tega vzor - rodoljuba k večnemu počitku. Nobenemu izmed na tisoče ljudstva ni ostalo oko suho, ko je zaigrala godba ialostinko in so nosilci dvignili krsto. Spremili so ranjcega k večnemu počitku korporativno vete rane i — ranjki je bil pri njih društvu I. pod predsednik in n ajde lavne jši član —, postni uslužbenci, ki so izgubili v njem svojega zvestega tovariša in ogujegasei. Okrog 20 vencev mu je bilo poklonjenih, jase« dokaz, kako je bil ranjki pri vseh slojih priljubljen. Srce pretresujoč jc bil pog-led na žalostno družino, ki je korakala za ki sto soproga ozir. očeta. A ne saruo rodbina, tudi opatijski Slovenci sploh so izgubili z J a merjeni svojega odločnega in delavnega rojaka, Hrvatje bodo pofrres>ali z nji m svojega pravega brata in vsak pomoči potreben svojega radodarnega zaščitnika.
Kinematografske predstave za dijake in mladino m* bodo vršile kakor dosedaj vsak č«-1 rte k in soboto ob 3., 4., 5. in li. zvečer. Slike i*odo prej pregledal; * po de/, vladi in mestnem magistratu ter odgovarjal«* sklepu dež. šolskega sveta. — Ravnateljstvi kinematografskih podjetij »Ideal« in ;>Pathew.
Prvi kinematograf Pathe prej Edison. Dunajska cesta št. 22 ima od srede 26". do petka 2^. januarja sledeči spored: Poroka v Alverniji. (Po naravi.) Mama. papa in bebe. (Smešno.) Zaledeneli slapovi reke Niagara v Ameriki. (Krasna projekcija po naravi.) Camargo. (Zgodovinska drama izza Ludvika XV.) Kuharico so ubili. (Komično.)
Klektro - Radiograf »Ideal ' na Franc Jožefovi cesti, zraven glavne poste ima od srede 2r». do petka 28. januarja sledeči spored: Zadnji dogodki v Melili. (Po naravi.) Boj za neodvisnost na Balkanu. Goslačev talisman. iY barvah.) Služkinja predsednica. (Smešno.)
Nogo zlomil. Včeraj zvečer je na hodniku pred hišo >T. 22 na Sv. Martina cesti pa«iel Franc Zore, trgovec in posestnik ter si zlonii3 desno noge« nad členkom. Prepeljal .h? je z izvo-.ščekom na svoj dom.
I>clavsko gibanj t-. Včeraj so ie z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 109 Slovencev. 40 Maco-doncev in 40 Hrvatov. Na Dunaj jo slo li' Kočevarj'-v, v Beljak pa 70 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno, šolska urniku Marija Oaeena je izgubila čepico iz bibrove kož« . - Neka dama je izgubila denarnico z manjšo v.>oto denarja in >liko svojega soproga. — Postrežniea Marija Medvedova ie našla hranilnično knjižico. — Šolski neenec Josip Bovo je na^el zavitek svinčnikov. -- Gospa Marija Komova je našla denarnico 7 večjo vsoto denarja in nekaj vinarjev.
Drobne novice.
' Radi znane proti poljske poli-like pruske vlade se je v Galiciji osnoval odbor, ki bo skrbel za to. da se iz v« de najstrožji bojkot proti nemškim trgovcem in proti blagu uem-ške provenienec. V Lvovu so bile v nedeljo veliko protinemške demonstracije.
* Za srbske ^veleizdijnike«, obsojene v zagrebškem procesu, in za njihove rodbine so nabrali Hrvatje v Južni Ameriki 10.000 K ter jih poslali na naslov dalmatinskega. poslanca Vicka Milica.
* Grozen umor se je dogodil v Rostocku na Nemškem. Sedlar Dit-trich je umoril svojo ženo. pri Čemer mn je pomagala njegova 721etna tašča, prava mati umorjene žene. Starka, ki so jo zaprli, je jokajoč priznala, da je pomagala svojemu zetu pri umoru.
* Sleparski predavatelj. V Cer-novicah je napovedalo socialno-znan-stveno društvo predavanje nekega dr. Maksa Neumaierja o potovanju po .Južni • friki. Zbralo se je prav mnogo odličnega občinstva. Že pri prvih stavkih pa je bilo jasno, da predavatelj Južne Afrike sploh &o nikdar videl ni. Nastal je nepopisen hrup in — gospod doktor jc izginil.
Telefonski h tokovno
Dr. Glombinaki koaferira s kršena«
skega kluba«, dr. Glombinski, ter imel dopoldne dolgotrajno posvetovanje o političnem položaju s krščanskimi soeialci v nižjeavstrijskem deželnem zboru.
Za nveljavljenje   ustave na Hrvat-skem.
Budimpešta, 26. januarja. Med hrvatsko - srbsko koalicijo in zastopnikoma bivše narodne stranke, dr. Tomasičem in dr. Šumanovicem se vrše že par dni pogajanja, ki merijo na to, da se odpravi sedanji absolutistični rožim na Hrvatskem in se zopet uveljavi ustava, ki je sistirana že nad dve leti. Ta pogajanja so bila kolikor toliko uspežna, zato ni izključeno, da bi ne prišlo do popolnega sporazuma med koalicijo in narodno stranko.
Budimpešta, 26'. januarja. Ministrski predsednik grof Khuen - Ile-dervarv je v svojem razgovoru z banom baronom Rauchom temu odkrito povedal, da ne želi pri reftilvj hrvatske krize njegovega sodelovanja,
Zagreb, 26. januarja. Ban baron Rauch se je vrnil silno ozlovoljen iz Pe£te. Baje jo dal danes že nekaj svojih stvari prepeljati v Martijanec.
Ogrska kriza,
Budiinp.šfa, 26. januarja. Ministrski predsednik grof Khuon - Hc-dervarv se je izrazil, da parlamenta sedaj ne bo razpustil, marveč mu bo dal priliko, da bo še nadalje lahko zboroval. S svojimi dosedanjimi uspehi jc povsem zadovoljen. Prepričan je, da se da izvesti volilna reforma na podlagi splošne in enake volilne pravice, ne da bi bili s tem oškodovani madžarski narodni interesi.
Budimpešta, 26. januarja. Naučni portfelj prevzame v kratkem gro i" Janoš Zichy.
Srbski prestolonaslednik v Sofiji.
Sofija, 26. januarja. Vest, da se srbski prestolonaslednik Aleksander zaroči z bolgarsko kraljičino Fvdok-sijo, se potrjuje. Zaroko so včeraj praznovali v najintimnejšem krogu na dvoru. Oiicialno se zaroka no bo razglasila, vsaj sedaj se ne.
Belgrad, 26. januarja. Presrčen sprejem, ki ga je priredila bolgarska kraljevska rodbina prestolonasledniku Aleksandru v Sofiji, je napravil na tukajšnje politične kroge najboljši utisk.
Romunska kraljica v Sofiji.
Sofija, 26. januarja. Romunska kraljica Elizabeta poseti v kratkem Sofijo, da vrne obisk kraljico Elizabeto v Bukareštu.
Car se zanima za poset parlamentarcev v Franciji.
Petrograd, 26. januarja. Car je dane*; sprejel v enourui avdijenci predsednika go^udarstvene dume, Nikolaja Homjakova. Car Nikolaj se je izrazil, da se zelo zanima za nameravani izlet poslancev ruske dume na Francosko in Angleško.
Volitve na Angleškem.
London, 26. januarja. Do I. ponoči je bilo izvoljenih 238 konservativcev, 213 liberalcev. 36 pristašev delavske stranke in 71 nacionalistov (Ircev).
I
Veliki
pustni korso
oa postno nedeljo
j dne 6. februarja 1910
j v tlnicrv;
!
j      Pozor!       Pozor I
! Naslov maskarade daje vsakovrstnim j skupinam, maskam in narodnim no* I Sam priliko za nastop. 328
Poslano.}
Zadnja beseda.
Gospod Kav£i£l Oba Vaša »Poslana« v zadevi mojega bivšega plačilnega natakarja gosp. Carla nudita utis neke Čudne vrste reklame za Vaie likerje. Gosp. Carl je Še kot svoječasni kavarnar v Kranja prodal ostanek Vašega izdelka tukajšnji kavarni »Slon«. To Vaše kazen« sko postopanje proti njemu se je vršilo že leta 1908 Že takrat Vam je g. Car!, ki je med tem vstopil pri meni v službo, podpisal svojo izjavo. Ta izjava je njegova zasebna stvar, nanašajoča se na njegovo prejšnje samostalno mesto; torej mojo kavarno prav nič ne briga. Omenjeni je mojo kavarno že pred 17 dnevi zapustil. Čudno je potem: Izjavo Vam je že L 1908 podpisal, zakaj jo Vi še le sedaj — torej po preteku skoraj dveh let pri občujete in če jo že priobčujete zakaj stikate s to afero tudi mojo kavarno Še le sedaj, ko g. Carl že ni več v moji službi ? Kako to Vaše postopanje opravičite, to je Vaša stvar. Moja pa je da tu ponovno izrecno izjavim, da jaz s to zadevo  nimam   ničesar  opraviti; od
danes naprej pa tudi no veo s
Vašimi izdelU. Vaše očitanje glede zioiaoc Vasi ga izdelka v mod kavarni pa zavračam tukaj le s pripombo, da se z mojo vednostjo taka zloraba v moji kavarni ni vršila in zvrŠiti tudt ni mogla ker nimam prav nobenega povoda zato. Predno to — meni se tako zdi — čudno vrsto reklame nadaljujete, bi dobro storili ako javnosti pojasnite še tisto afero v neki tukajšnji kavarni, o kateri se čuje, da se je v zadevi zlorabe Vašega izdelka z revolverjem grozilo- Storite to ali ne, eno pa Vas prosim da gotovo storite; Pustite mene in mojo kavarno v miru i To je v ti zadevi moja zadnja beseda!
Fran Srapeft,
lastnik .Aa^odne kavarne."
527
9 Za r^rcbino tega spisa je uredništva odgovorno le toliko,  kolikor določa zakon.
aprednjaki* prispevajte za Narodni sklad!
Darila.
Uredništvu naSega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila in Metoda:
Gosp. Jul. Čenčič, nadučitelj v Vrenah K 4 40 nabral v veseli družbi britofski pri dobrem Čaju in finih domačih biškotih. Gosp. neime-[ novan K 11 10 nabral ob priliki godovanja g. [ Franje Bencina v gostilni g. Bencina v Starem trgu pri Ložn. Gosp. Janez Čelhar, pošt ttftaŽ. Sv. Peter na Krasu K 9, nabrali svatje na žt:-nitovanju pošt. uslužbenca Franceta Karba U. Sv. Petra, za licitirani, od druga nevesti podarjeni kolač z geslom, naj bi se pri enakih prilikah povsod posnemalo vrle zavedne Hra-stovce. (jospica Marica Dovgan, Zagorje na Pivki K 14 nabrala na fantovščini g. Al. Do-micelja ml. trg. in pos. v Zagorju na Pivki. Skupaj K 3S50. — Hvala! ŽiveJi darovalci fn nabiralci!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 21. januarja: Antonija Selan, učenka, 15 let, Karolinška zemlja 9,
Dne 22 januarja: Josi t Cente, delavčev sin, 5 mesecev, Streliška ulica 15.
Dne 23. januarja: Ivan Premk, delavec, 71 let, Radeckega cesta II.
Dne 24. januarja: Fran Ogrin, ključavničarjev sin, 2 meseca, Radeckega cesta 2.
Heteorolositno poročno.
ViMna nad nrcrjrm £M-
Src*Bji zračsi tlak 734-#n».
6*
§\ trn \s'™£
is, j v mm    |Z. 2
Vetrovi ' Nebi
25. 2.pop.; 7085  - IOi slab jug sneg
. 9. zv. ! 712 4
IO
si. jvzhod oblačno
25. j 7. zj. I 7131 j —1-3 brezvetr. | megla 1 i i
Srednja včerajšnja temperatura —0-7^ norm. —2*1". Padavina v 24 urah 52 6 mm
Dunaj, 26. januarja. Danes zjutraj je dospel semkaj načelnik »Folj-
St 2834.
Razglas
329
Podpisani mestni magistrat razpisuje
odvažanje snega
Iz sledečih ulic In cest:
Dunajska Oesta nd Prešernove ulice do proge mine železnice, mmmm
esstm, Pred glediščem, Knaflova in Beetkevenova ulica, fteleal
•«Hm in ■raaUto do R ms e ceste; Kolodvorska ulica »H Sv. Petra c*ste
do južnega kolodvora; SlonUkov* ulica, Eomsuskega ulica, Polfaaska
cesta in lSltikS Mita od Sv. Petra cerkve do železnice. Podjetniki se vabijo, naj se oglase
Istri, v sredo, 27. lanaar|a t L ob 1L dopoldne
V msatUSSU Slaikaiam urad«, kjer se bode vršila ustmena dražba.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 26. januarja 1910.
Županov namestnik: tfonftina L
Izpred sotfBfiL
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Otrok ponesrečil. 731etna stara mati Ivana Godina v Košani je pustila na ognjišču svoje tri vnuke, do-čim je ona šla med kuhanjem kravo molzt. Po preteku kake četrt ure priletela je v hlev 61etna Tončka povedat, da dveletna Ivanka gori. Ob-dolženka je sicer takoj stekla v kuhinjo, a bilo je prepozno, kajti otrok je bil tako opečen, da je po preteku treh dni umrl. Ivana Godina priznava svojo malomarnost. Obsojena je bila na tri dni zapora.
Denar poneveril. Hlapec Janez Senica v Ljubljani dovaža za tovarnarja Seemana premog iz postaje v tovarno. Nedavno mu je bilo izročeno 170 K, da plača na postaji za došli premog. Senica pa si je ta denar pridržal ter si kupil obleke in drugih reči, za kar je izdal 67 K. On se sicer zagovarja, da je nameraval ostali denar vrniti, kar je pa malo verjetno. Obsojen je bil na 6 tednov ječe.
Nepoboljšljiv uzmovič. Delavci* Ignac Kolar iz Dravelj je bil zaradi tatvine že večkrat kaznovan. Dne L9. decembra m. 1. se je utihotapil v stanovanje Ane Kregar na Poljanski cesti. Imel je pripravljene obleke za 180 K v vrednosti in palico s srebrnim držajem, da bi te reči odnesel. Kolar se zagovarja, da je v pijanosti prišel v tuje stanovanje, kar mu seve nihče ne verjame. Obsojen je bil na 14 mesecev težke ječe.
Z vilami ga je udaril. Tesar Janez Cerne je popravljal streho pri Valentinu Kobalu v Gornjem Kašlju. Hlapec France Završni k ga je pozval, naj mu nekoliko pomaga pri nekem delu, česar Cerne ni hotel storiti, češ. da ima s svojim delom dosti opravka. Završnik se je radi tega njezil ter Černeta udaril z vilami enkrat po glavi in potem še po roki ter mu zlomil dlansko kost. Obsojen je bil na 4 mesece jece.
Iz prisilne delavnice pobegnil. Alojziju Vončini. doma iz Idrije, ni i več ugajalo v prisilni delavnici, zato jo je popihal z obleko vred. vredno 25 K. Klatil se je zlasti po Hrvatskem in se posluževal tujih izkazov. Za resno delo mu ni bilo mar in je beračil od hiše do hiše. Vončina, ki ničesar ne taji. je bil obsojen na šest mesecev težke ječe.
Nevarni gostje Janez Arhar, delavec v Novem Vodmatu, Anton Sni it, dela vet* v Zeleni jami; France Zernec, zidarski pomočnik iz Bizovika in France Kiešnik. delavec na Selu so prišli dne 30. avgusta m. i. po polnoči v gostilno Franceta Brinovca v Novem Vodmatu in zahtevali od gostilničarja liter vin3 s pripombo, da če tega ne irtori, mu bodo vse zbili in še njega. Ko jih je Brinove opozoril na pretečeno policijsko uro, in jim vzlic večkratnemu zahte\ku vina ni hotel prinesti, tedaj so pa jeli z miz kozarce in vrčke pobirati, kate**e so vse križem metali po sobi, ter naredili za 11 K škode. Nekemu gostu je priletela steklenica v obraz in tudi drugi gostje so bili v nevarnosti, vsled česar jih je polovico iz sobe zbežala. Končno se je pa vendar posrečilo nasilneže iz gostilne na cesto izriniti in hišne duri zakleniti. Ko je pa nekaj časa potem hotelo nekaj gostov skozi duri, ki drže na dvorišče zapustiti gostilno, naskočili so odbo!2enei od te strani gostilno, in hoteli ndreti skozi na pol odprte duri, kar se jim pa ni posrečilo. Janez Zemee je pa z nožem mahal skozi odprtnino, a ni k sreči nikogar zadel. Drugi dan dopoldne je Zernec zopet prišel s svojo družbo k Brinovčevi srostilni. K*r so pa domači zopet vrata pr«>d njim zaprli, jel je po durih razbijati. Na to vsled česar jih je polovica iz sobe zbe-stilniško znamenje. Sodišče je vse Štiri obdolžence krivim spoznalo in obsodilo in sicer: Franceta Arharja na 13, Antona Šmita na 4. Franceta Zer-neca na 15 in Franceta Klešnika na 14 mesecev težke ječe.
Gospodarstvo.
Da povzdigne rejo prašičev v deželi, je sklenil deželni odbor kranjski, ustanoviti še to pomlad večje število merjaščnih postaj, plemenskih prašičjih postaj in tri do štiri plemenske prašičje zavode. Tekom leta bo deželni odbor izkušal doseči, da bo obstala v vsaki krajevni občini povprečno vsaj ena merjaščna postaja in za dve do tri občine skupaj ena plemenska prašičja i>ostaja. Za plemeuske prašičje zavode bo deželni odbor nakupil plemenske merjasce in plemenske svinje prve vrste v tujini. Ti zavodi bodo oddajali svoj zarod plemenskim prašičjim postajam, kjer bodo dobivali posamni poljedelci prašičke. Kakšnemu namenu
bodo služile plemenske merjašdne postaje, pove njihovo ime samo. Merjasce, svinje in prašičke bo deželni odbor oddajal tem postajam in zavodom za polovično nakupno ceno. Povrnil bo tudi železniške transportne stroške Oni poljedelci, zadruge in druge korporacije, ki nameravajo prevzeti oziroma vpeljati tako plemensko merjaščno ali prašičjo postajo oziroma prašičji zavod, morajo vložiti tozadevne prošnje na deželni odbor najkasneje do 10. februarja t. 1., ker se deželni odbor na pozneje došle prošnje ne bo mogel ozirati.
Cene domaća zdravilo. Za uravnavoi n ohranitev dobrega prenavljanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega „Mollovega Seldlitx~praikaM, ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna skatijica t L Po postnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Moli, c. in kr. dvorni zalaga tel j na Banat«, Tucklsmbem S. V lekarnah na deželi je iztecro zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in
podpisom. 1 29
Priporočamo našim rodbinam
koliasko cikorijo,
Zlata svetinja
erolin, Pariz, Rim itd
najboljši kam.
fiitilo za .
O. SZTDL
Stritarje?« ufice 7.
«s5*
Varita ss poaaredb, j
M Hm „FL0RIAN" i. wlr«Tj> m koristile!
Kder vtlva, Žabi tetav; Danes vesel Je, Jutri bo zdrav!
Našlo? za naročila: „rLORIANLjubljana.
Postavno varovano.
Dr. J. Z., zobozdravnik, Moravska Ostrova. Natančno in temeljito sem preizkusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je pre zkušnja in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In to je: SeydlinM.
se takoj sprejme
pri Fr. P. Zajcu,  optiku in urar j u v Ljubljani. 228
Lepa, prazna
OBS
se odda s 1. februarjem 1910 vi sodni ulici št 8, II. nadstropje,
levo. 318
i*
Sanke
lesene in jeklene, Ima na prodflf
JK. pakte v £jubljani.
Išče se
boljša moć, vojaščine prost  Nastop in plača pO d< rjovoru.
Ponudbe   pod   „Engrosist" na
noravniitvo   »SI« »fpnaR« g*» Naroda« do
31. januarja t L 284
Pristen dober
ormievec
324
Št 351 V. u.
Razglas.
326
PnHpi«ani mestni  magistrat naznanja  mladeničem rojenim leta 1887, 1888, 1889 in 1881, ki stopijo letos v naborna,   odnosno črno vojna leta:
1. da se bo dne
1. Mrucrjn on 9. ur! dopoldne vrlih žrrtanle
v smislu § 3? vomih predpisov I. del, v mestnem vojaškem uradu, Mestni
dom, I. nadstropje. To žrebanje, h kattremu ima vsakd ■ pristop, velja za one miadiniće, ki izpolnijo letos 21. leto (rojstno leto 1889) in torej letos pridejo prvič k naboru ;
2. da so od 22. januarja dO 1. februarja imeniki omh mladeničev, kateri pridejo letos k naboru, v omenjenem uradu in v uradnih urah vsa<te-remu na ogled Kdor opazi kak pngrešek, napačen vps, al« ima pormslek proti zaprošenim ugodnostnim ali proti prošnjam za nabor v bivališču, naj to pismeno ah ustno naznani tukaišnierru uradu ;
3. da so od 22. januarja dO L februarja v omenjenem uradu imeniki domačih in tujih, leta 1891 rojenih, letos v ;roo vojno stopivših mla denićev na ogled. Pogreški naj se p^meno ali ustno naznanijo tukajšnjemu uradu.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 15 januarja 191u.
Župan: Iv. Hribar.
se dobi pri
L BE8ĐUKB v Spol l'M.
Vodja
podružnice
zmožen obeh dežt-lnh je<ikov (s kavcijo) samo iz manufakturne ali konfekcijske   stroke,   80   iŠČe   za staro,
dt.bro uve'Vno trgovino na odplačila v Ljubljani, ponu   <      j „1. 0." Gradec, poste restante. 320
Ceno Posteljno Perje
1 kg sivega skubljenega perja K 2, polbelega K 2'80, belega K 4, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto.
Dodene postelje £C^is&£
nega rdečega, modreea, belega ali rmene-ga inlet-nanking-blara, 1 pernica velika 180 x 1 6 cm z 2 blazinama, velikost 80 x 58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 2J. s puhom K 24; posamezne pernice K 12, 14. 16; vzglavnica K 3. 3-50. 4. — Pernice 180x140 cm velike K 15, 18, 20; vzglavnica 90 > 70 ali 80 x 80 cm K 4*50, 5. 5*50. Spodnja pemica iz gradla 180x116 cm K 13, 15. razpošilja proti povzetju poštnine prosto pri naročilu od 10 K dalje.
Ura z verižico
samo 2 kroni«
Zaradi nakupa velike množine ur razpošilja šleska razpo&iljalnica: prekrasno pozlačeno 36 ur idočo precizijsko uro na sidro, z lepo verižico za samo K 2'— kakor tudi triletnim pismenim jamstvom. — Po povzetju razpošilja Pruskosleska razpo&Ufevalnica
A. Gelb v Krakovu št. 43.
NB. Za neugajajoče denar nazaj. 30P
Odvetniška pisarna
dr. Rrisperja k dr. Tomlnika v Ljubljani sprejme takoj ah £ 15. februarjem 1910
stenosrafa
veščega slovenske in nemške stenografije. — Prednost imajo strojepisci. — Ponudbe, će le mogoče osebno. Plača po dogovoru. 32C
Neprimerno
dobre slasti je zrnata kava do polovice zmešana s
Slastna pijača!
Julii prihranek!
I
¥ Desenici ste v. 1012, Češki les.
Za neugajajoče denar nazaj ali se blago zamenja. Ceniki o žimnicah, odejah prevlekah in vsem drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine prosto. 3653
5   kg   ržene kave za   K  4-— pošilja franko po povzetju
Mihael Valentin Schik
Dunaj vil 3, Lerchenlelderstrasse
StSV. 67. 384?
Pozor!
Ker s 1. februarjem popolnoma opustim svojo glavno trgovino v Lfubijani, Mestir trg štev. 19 ter jo preselim v Gorico, Šolsk; ulica št. 6,
uredan) vso trpke opravo
po jako ugodni ceni. Reflektante prosim, na* ne zamude te redke prilike.
Cenjenim odjemalcem
pa vljudno sporočam, da prodajam do 1. fe bruarja blago pod nakupno ceno ter o po zarjam, da bom lsnel od 1. februarja napre svojo trgovino v Ljubljani ie
»pri Planinki*'
na Jurčičevem trgu, katero bom znatno povečal. 161
Engelbert Skušek, Ljubljana.
Siev. 214
Javna zahvalo.
Dne 9. t. m. se je zgodila tatvina v mojem stanovanju. Zavarovan sem proti vlomu pri 319
«4
1listo.
Bil sem po nje glavnem zastopa v Ljubljani kulantno in točno v polnem obsegu odškodovan, za kar izrekam tej zavarovalnici javno svoje priznanje.
V LJnkllanl, dne 15. januarja 1910.
Gustav Kastner.
Razpis.
321
V Mokronogu je izpraznjena služba provizoričnega
deželnega živinozdravnika
S to službo so združeni doh dki letnih 1200 K in sicer pripade cd tega zneska 800 K na deželni zaklad, 400 K pa na okrajno blagajnico za sodro okraj mokronoski.
Prosilci za to službo naj pošljejo podpisanemu deželnemu odboru svoj* z dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika in o živinozdrav niški usposobljenosti opremljene pro-nje
do 20. februarja 1910.
Deželni odbor kranjski.
V Ljubljani, dne 23. januara 1910
Restavraterji! Gostilničarji!
BT* Gramonella?
Ali ste že videli najnovejši godbeni avtomat H
Ako ne, pridite si ga ogledat v mojo trgovino!
igri kot orkestrion z mandolino in ksilofonom — izredno lepo in glasno. 322
„Gramonella"
PjGF&1I10DQ11&" ima Se posebej vdelan lep velik gramofon kot avtomat.
Vidi se v moji trgovini z godbenimi stroji, orkestrijoni, gramofoni in fonografi
v Selenbnrgovl ulici štev. 7
— (pri „MALIČII, nasproti glavne pošte).
V zalogi imam tndi drage vsakovrstne godbene stroje, majhne in velike, najboljše vrste. Prodno al kje kupite kak godbeni otrof ali gramofon, oglejte al trgovino i prodajam tudi na delna odplačila. Izvršujem popravila vsakovrstnih godbenih strojev, natančno in ceno.
Zaloga godbenih strojev in orkestrijonov
A. Rasberger.
Ali   llllfltO   bOlOČillO? Od revmatizma, od protioa, glavobola, zcbobolal Ali ote ti po prepihu, prehlajenju kaj nakopali I  Poizkusite z bolečine tolažečim, zdravilnim, krepčujocim, Fellerjetim fluidom z znamko »Elzafluid«. To ni samo reklama. Tucat za poizkušajo 5 kron poštnine prosto. Udelovalec samo lekarnar Fdler v Stubici, Elzin trg Štev. 238 na Hrvaškem
MMF
YB7L
Zaloga
solina, platna, modnega :-. In manufakturnoga :-: blaga.
FRANC SOUVAN SIN, Lfabllana
Mestni trg it 22 In 23.
Manufakturna veletrgovina. Narodno podjetje.
Največja 31-1 naloga preprog.
Popolne opreme za
3dvetnltka  pisarna dr. FRANA SBNČI&n In dr. MAT. PHETNEBJA v TrsCu, Via u nova št. 13, II
sprejme izurjenega
ef on
al&if
veščega slovensko-nemske stenografije
Strojepisci imajo prednost.
Toni«
Si.
i
V blagohotno znanje.
Štejem si v prijetno dolžnost, da se tem potom najpresrčneje zahvaljujem vsem svojim do sedanjim odjemalcem za izkazano naklonjenost skozi dolgo vrsto let rajnemu mojemu soprogu, kaker tudi v zadnjem ča-u meni.
Obenem si uaojam najvljudneje naznanjati, da iem dala
s 15. Januarjem 1910
svoja
irgouino » nojem
g. Josipu Likozarjn
ki jo bo popolnoma neizpremenjeno vodil dalje, zvest staremu načelu: Dobro in pošteno.
V prijetni nadi, da se bo tudi mojemu nasledniku -prinašalo isto zaupanje in naklonjenost, beležim z odličnim spoštovanjem
Jostplna Puppo.
P. n.
Oz*raje se na p >>g stoječe naznanilo gospe Josipine Puppo, si usojam najvljudneje naznanjati, da sem prOVIOl občeznano 31;
nO v 00
g. Karla Puppo
ki jo bodem vodil po istih načelih in pod istim imenom nadalje v popolno zadov Mjnost svojih cenjenih odjemalcev.
Obenem se priporočam slavnemu občinstvu v blagohotno naklonjenost ter se priporočam za obilni obisk z velespoštovanjem
se za 178
Igranje na klavir
pri družinskih kakor tudi pri društvenih zabavah v Ljubljani in na deželi naj topleje priporoča
G. F. JuPeisek
v Ljubljani Sv. Petra cesta štev. 62 a I.
Krasne
B Itss U 21
Josip Likozar.
največja izbera v svili in drugem :-:  modnem blagu tudi po meri. >:
Vsakovrstna tajtog perilo in otročja ofa^ejcog
priporoča po nainliiih cenah
i\   M. KRiSTOFiČ
i>(MS Eccar
STARI TRS ftt*2S,
110
Pod j ei je betonskih stavb
• jin^iillPcsfc
Slomškove ulice štev. 19, Ljubljana. KSgsapsšvo in tvornica urne blaga kamna.
Različna Kamnoseška dela iz. umetnega katnn^, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, posta m en tov, ba'ustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošć za ilakanje teras, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, fcoril 3 konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz 1 :avca zd stene in st«cpe. Zaioga kamenina^tega biaga in samotne opeke. Vsa dela so solidno i a sti*okovnJ3Ško izvedena. Cena najnižja. >m»>tvaf   Zii&toprtik svodov patent ?lTrsru5".
i
j
U
za dame in deklice
385 prodaja
piske pil lasi m
P-
TI
Pod Trančo.
■    desk i
Rjer sta v redu tek, prebava, Sta telo In cloia zdrava I Torej: Da ne bos bolan,
Vitvaj oravl »FLORIAN".
Želodčni liker
in vso drugo železnino
priporoča
prva slovenska veletrgovina m želexniao in poljedelskimi stroji
Fr. Stupica
v Ljubljani. Marije Terezije c. 1.
|e pripravil tek in prebavo sikoma, kl fe laman kupoval draga in neprijetna sdrsvila.
Imunska kakovost liter K 2-40. Kabinetne kakovost      m 4-SO.
Naslov za naročila: „rXORIAIf"t LiubUana. j
V " /
Ponaredbc ks/nive.
J C
3Ei
J
ni salon r
F. JUST- MASCHKE
Ljubljana, Židovska ulica štev. 3., Ljubljana
2*21 priporoči po najnižji ceni ravnokar došle najnovejše
dunajske in pariške Velika izbira
modele qg  Mi KfObuHOV. COHIC L t. d. U
za dame in deklice. ialO*! MM VeđOO !ii WM%
Toprerila. In naročile tečao In vestno.
B
31
□G
iT
Sl 515
305
Razpis.
li izkop in im mm larka pn hm i eni M
Okraj Ljubljana, na 17733*30 kron proračun Jena dela se bodo oddala
potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče, ponudbe z napovedbo enotnih cen za posamezne delavske kategorije naj se predlože
do 19. februarja t. i. ob 12* opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo slati je zapečatene z nadpisom:
,,Ponudba za prevzetje izkopa in zasipa cevnega jarka pri vodovodu v občini Jezica, okraj Ljubljana".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pnpozoa ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, ofertni pripomočki in stavbni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu ob navadnih uradnih urah za znesek 3 K 60 v.
Deželni odbor kranjski,
v L i ubijani, dne 19 januarja 1910.
: slovenski pogrebni zavod v L] u bi j o ni, Prešernova ul. 44.
Prireja pogrebe od nalpriprostejse do aa|elegantne|se vrste v odprtih kakor tndl s kristalom zaprtih vozovih.
,      . ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor i kovbuuto m lepo okraisne le-
•'*>* ii. seno krsto, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana in perL Najnižje cene.
--»• j"-—      * • Za »lutaj potrebe se vljudno priporočajo 186
Tnrk In brata Belina.
Izdajatelj in odgovorni urednik Kasto Puitoiltmick.
Lastama in tiak »Narodne tiskam—■
00
^246
72
Ružne stvnt
* Svoboda sm srednješolce* Za-
grrebški listi poročajo, da imide v kratkem naredba deželne vlade, v kateri se dovoljuje srednješolcem višjih dveh razredov obisk poštenih kavaren in grostilen. Klerikalcem seveda to ni prav nič po voljL Pri nas je tudi že skrajni čas ,da bi se srednješolcem višjih razredov poset kavaren dovolil. Ampak to se menda ne bo tako brž zgodilo; klerikalci se preveč boje listov, ki bi v kavarni prišli študentom v roke. Raje trpo, da se študentje potikajo po raznih dvomljivih beznicah.
* Čevljarji   proti velekapitalu.
Nedavno je priredila Mnihovgraska tovarna čevljev v Pragi takozvani »veletrg s čevlji«. Vprizorila jo veliko reklamo, ćeš, da so prodajajo čevlji pod tovarniško ceno in skušala s tem privabiti občinstvo. Proti toj nečedni konkurenci so se dvignili vsi praški čevljarji. Sklicali so proti <st ni shod, katerega se je udeležilo na 2000 zastopnikov čevljarske obrti. Čevljarji so hrupno demonstrirali proti navedeni tvnlki, ki tafco grdo vara javnost, da je bila parkrat že občutno kaznovana. V sprejeti lesoluciji se protestuje proti takemu oškodovanju male obrti, obenem pa se poziva državne po-f*lanoe^ da naj čimprejo sklenejo \ državnem zboru zakon v* obrambo solidnega dela in trgovine.
* Prof. O. Hostinskv f. V Pragi je umrl te dui univerzitetni profesor rlr. Otoka r H<^?insky v stanji i t>:5 let. Ho^tin*ky jo bil moz. degar ime je ozko zvezano z razvojem moderne <>e^ke umetnosti, predvsem gla>l»o in tu v prvi vrsi! delo Smetanovo. Xa pisal je celo vr^to estetienih raz-irav. spisov o glasbi itd. Smrtana sam oeenil Hostinskegra že 1. 1879. Iako le: »Lahko si gratuliramo, da imamo teoretika, ki bo kmalu enak '.-sem drugih narodov.« Smetanove besed 1 so se izpolnile. Češka znanost je izgubila moža. ki ga bo težko kdaj kdo nadomo«tiI.
* Novoletna voščila jugoslovanskih vladarjev. Ob pravoslavnem novem letu je dobil srbski kralj Peter iz Sofije to-le brzojavko: »Ob pragu novega leta Ti želim, dragi brat, iz srca srečo in napredek ter prosim vsemogočnega, da bi vzel pod svojo zašeitbo Tvojo rodbino in bratski srbski narod. Ferdinand. — Kralj Peter pa je pos al v Sofijo tole brzojavko: »Pošiljam Ti. dragi brat. k novemu letu svoje iskrene ž^lje za Tvojo srečo iu Tvojeera vzvi-srnega doma ter za napredek brat-čkecra bol carske ca naroda. Moji otroci se pridružujejo tem iskrenim vo-^čilom. Peter.«
* Poljska    požrtvovalnost. Takrat-, ko so Nemci začeli zbirati svoj R.^s-egfferjev sklad, so tudi avsrrij ski Poljaki    začeli zlagati takozvani
dar grundvalski<'. In revni trimili jonski poljski narod je v svoji požrtvovalnosti nadkrili! eelih 9 milijonov avstrijskih NVmoev. Naj nav* -demo nekatere \zr*-f)vo slugan* jv,žr-tvovalnosti. V i ž j i uradniki in delav -i pri ravnatfIjstvu državnih železnic \ Lvovu so zložili za >dar trrnn-valdski« 25^i> K M) v; uradniki d«--:\e\r\(fra odbora K; ueitelistvo
na četrti gimnaziji v Lvovu 4350 K: društvo trgovcev in trgovskih na-stvaljeneev v Lvovu 10.000 K; rudarji v okoliei Wieliezke in Bobnijo 4320 K in otroci, ki so se v korist crorenjrmu skladu odpovrdali sladkarijam in igračam, so poslali na ur«*l ništvo lista »Maly Swiatak« 2000 K! — Pri Slovencih žal. ni take požrtvovalnosti !
* Pariš /a Slovane, Na slavni j pariški Sorbonni je imel 16. t. m. češki profesor Hanuš Jelinek svoje otvoritveno predavanje o češki literaturi. Na tem predavanju se je zbral profesorski kolegij Sorbonne, na celn mu rektor Denis, slavni francoski historik in od k r ti prijatelj Slovanov. Denis je Jelinka pozdravil v daljšem nagovoru, v katerem j-j po-udarjal, da mora Francija in Pariz postati središče 6lovanskejra študija, ker so Slovani v svoji lastni domovini obdani od nasprotnikov. Slovani naj pošiljajo v Pariz nele dijake, temveč tudi profesorje; Francija Ik> pa pošiljala med Slovane svoje dijake in profesorje.
* Tepež v sodni dvorani. Pred prizivnim sodiščem na Dunaju se je vršila 18. t. m. kazenska obravnava proti trem delavcem, ki so bili ob-dolž**ni hudodelstva vloma. Neki delavec, ki je bil zaslišan kot priea, je izpovedal za obtožence zelo obtežilno. To j» drugo prieo. brata enega obtožencev, tako razkačilo, da je začel obtežilno prb'o psovati in nato prete-pavati. Predno so priskočili sluge, je že dal svojemu nasprotniku par krepkih zaušnic. Neko drugo pričo je s tako močjo udaril po glavi, da se je zgrudila na tla.
* Tatvine na pa mik u. Na nemškem parni kn »Auguste Viktoria«, ki
ia Hamourga ▼ Nev Jork, so se dotrajale v zadnjih mesecih velike tatvine iivil. Ker družba nikakor ni mogla priti tatovom na sled, je vnela pri sadnji vožnji v New Jork na la-dijo tri kriminalne uradnike in sicer dva kot potnika, enega pa kot kuharja. Ti uradniki so že na poti v New Jork spoznali tatinsko družbo ined uslužbenci na parniku. Ko ae je te dni vrnil parni k v Hamburg, so v sled brzojavnega [h »ziva došli na krov policisti in uradniki, ki so aretirali 38 uslužbencev.
* Pameten davek. Amerikanski kapitalisti, ki bivajo dlje časa izven svoje domovine, morajo svojemu kapitalu primemo plačevati nekakšno tnlškodnino. Te dni je stavil Sabath, član kongresa v državi Illinois, predlog, ki je tudi vreden vsega upoštevanja. Po njegovem predlogu naj bi se obdaeila dota, toda šele takrat, ko doseže 500.000 kron in še to samo v slučaju, kadar dota odpotuje iz Amerike. Ta davek bi znašal od 500.000 do V/4 milijona kron dote 5' , od 5 milijonov dalje pa 20r\ . To bi bil jako pameten davek, katerega bi čutili samo lačni evropi^ki aristokratje.
* Časopisna anonea je postala važen činitelj v trgovstvu današnjih časov. Vsled teca se v industrijskih in trgovskih krogih z velikim zanimanjem pričakuje »Časopisnega kataloga«, ki ca izdaja koncem oziroma v začetku vsakega leta anončna ek špedicija Rudolf Mosse. Insereni do M v tej knjigi v>e zaželjene podatk« .
V zvezi z Rudolf Mossejevino Vor-malnim vrsiomereem«   nudi »Časopisni katalog istino sredstvo /;* pravilno račumiiije vr>t iu zanesljiv pregled o pravilnosti računov za oglas • Z ravnokar i/danim katalogom leto 1910. je podala   tvrdka Rudolf M.-—  svojim prijateljem zopet lično | pisemsko   mapo   s   koledarjem za opazke za vsak dan v letu.   V poseb-nem  oddelku  ]>odaja časopisna ek špedicija Rudolf Mosse reprodukcijo najnovejših anončnih načrtov, ki jil< je za svoje naroenike izvršila v lastnem riaarakem biroju, da pokaže, du hoče tudi v tem oziru biti vedno na uslugo svojini inoerentosa.
* Vojvoda — ponarejalec dinarja. Poročali smo, da so v Madridu zaprli vojvodo Dt ne\> ntskega radi ponarejanja denarja. Tukaj podajamo nekaj podatkov iz življenja saprtega ponarejalea. Leta 1SS7. se je omožiki Marija de los Dolores. edina hi:i starega španskega velikaša, vojvode gandijskega *'n beneventskega s ple mičem Emil i jem Bessieresom, ki j© bil takrat vodja reakcijonarne stran ke v zbornici kortesov. Ko je leta 1898. umrl njen oče, je postala plem. Bessieresova dedinja velikanskega promož^nja, podedovala pa je tudi naslov: vojvodinja srandijska in be-neventska. Odtod tudi prihaja, da si je odslej nadeval njen mož naslov vojvode beneventskega. Novopečeni vojvoda je živel odšle i zelo razkošno. Razmetaval j** denar, kakor da mu ra ne more n'krlar zmanjkati. Keke-ra večera pa je žena zaloti!;:, ko je bn^ grešil pi*i>fi zakonik' ^vestoHL Prevarana Sena j4* pretrgala takoj vse zakonske vezi, najkojse pa . «»'■ lo za »vojvodo« to. da ai dobiva! «>d->]♦*.•' o^roumt'^ra premoženja ./j žene niti najmanjšega denarnega »»ri^pevkn. Prrnl iivenia letom;- so zaceli krožiti |w> ftnaniji ponarejeni papirnati duros (približno naši pet-kronski komadi) v toki množini, da ?e bil« španska vlada v največji zadregi. Denar je bi! tako dobro ponarejen, da so u ličili eelo mitozo pravih kosov. Nastala je največja zmešnjava, to pa tem bolj, ker ni mogel nihče niti najmanj slutiti, odkod prihaja taka množina falzifikatov v oromet. — Bil je samo slučaj, da je oblast prišla ponarejalcu na sled. Vojvodinja beneventska je vložila proti Besieresu tožbo na ločitev zakona. Mož je pa izginil, vsled česar *-e mu sodnijski odloki niso mogli vročiti. Nedavno se je naznanilo sod-niji, da biva v Andaluziji v neki samotni vili. Neko soboto se pri bližata vili dva sodna uradnika, da vročita Bessieresu sodne sklepe. Vila ie bila videti popolnoma zapuščena. Ker ni hotel nihče odpreti, sta uradni ka s silo vdrla v notranje prostore.
V neki kleti pa sta ostrmela — ceh" kupe bankovcev, popolnoma izdelanih in napol izdelanih, je ležalo vse naokrog. Popolnoma urejeni stroji so pričali, kolik*' množine denarju je mogoče na njih izdelati. Prišel je od nekod Bessieres, ki ;ii niti najmanj slutil, kak obisk ima v svoji delavnici. Bil je takoi aretiran. Bessioren odločno taji, da bi bil on izdeloval ponarejen denar. Zadeva je zbudila po vsi Španiji velikansko iznenađenje.
K-
S ti lli ran
razpošilja 3666
are, zlatnino in srebrnino
na vse kraj«" svrta Obrali« m «—rijhf aa ■■lil atov. tvratel
VaUIri Mri
cenik zastonj! novosti
Plosnata, tenka, prava Dttasta Mrt-
Iffllf lin na ° kamnov, pokrovi osta nUpI lil!! nejo vedno beli. prav na tančno .16 ur idoča — K 4"50.
Srebrne nre od 6 kron naprej,
Večletno jamstvo — Ako blago ne ugaja, se denar vrne
Sokolska verižico m slov. trakovi
nikcinasta K V20P srebrna S    —.
M Bajec
nabijanja ul. p. n. občinstva, da se 356 Ddhajs ojegov&
vrtn&Hja
na Karlovski cesti št 2,
cvetlični j&ion
pa pod Tranćo.
Iz«slovaa|s šopkov, vsnea* Lil Oaaaao aelo ta meric centa
Velika zaloga suh h vencev.
pristni knniski
lanenooijnati |tmež Oljnate barve
v posoticak po %t 1 ksj kakor tudi v vodfik pososlak.
fasadne barve
za kise, p« vzorcih.
Slikarski vzorci
U papir n vzorec.
£aki
pristni angleški n vezove, za pohištva ia za pode.
Steklarski klej
(kit) snisaaf ia otrokova* preUkuftoBO Mfkollai.
Karbolinej JKlavec (gips)
za poftobarje ia za stavbe.
prvo mtc
Čopiči
'293
domačega izdelka za zidarje ia za nato tfcrt
priporoia
fiio\f 3(anptmann
Zahtevajte
J. Zamljen
fevManM Mdur
i Urtliii, Ronresol tri itn. 13
se priporoča za wa v svojo stroko 349     spalajoia teta.
Jzdelnje prave sorske n telovadske ovije.
Posestvo
W Krtkontf sredi  tnebta, na najbolj prometnem prostoru, obstoječe iz dveb kiš9 kjer  se  nal^aja ^ostdna   in ka varna. obšiTneg> gospodarskoga pO-
slopja, kegljišča 1» zalogo piva,
se ml pit em\e proda     proste roke.
Tudi se v^ame po dogovoru v račun biša ali posestvo v Ljubljani. *
Prostor je zelo pripraven za mesarijo, trgovino ali kaj enakega.
Ponudbe naj Ff b'atjoiolijo poslati VaL Soagnottf, Ljubljana, ae-lonbnrgova ulica 6. 241
Sprojmota oo
2 potnika
proti   dob'emu   zas'užku   pri   Pr. Po
Žalcu v LJubljani. 30i
dobro ideča in vpeljana
viJita
trgo
a šivalnimi stroji in dvokolosi % Gorici.
Vpraša se pri Josipu Dekleva trgovcu v Gorici.
770
Špiritovi sodi
od finega spiti ta od 600 dO 800
litrov n
Upm&iiD'titaiOT
sO»*o v cefira, barhenta, flanele, ovala itd lepo razdeljenih v kose od  1  do 8 m tro v pošuja po povzetju
ftW   3E3S ki*on
vrlo znana izvozna trgovina
V. J. Havliček a brata
v Podčorsćeh
Naročit* takoj
prav močni in zanesljivi, 80 dobo po nizki ceni pri tvrdki 59o
M. Rosner & dru§
v Ljii^jaBi, potsa Kosferlevz pivovarne.
Vsak dmi
862
Vaše blagorodje! Vašo cenjene p»SHjatev smo obdržali z na večjo zadovn'i^ostjo, hočemo ostati se nadalje Vaš? odjemalci m priporočati Vašo cenjeno f rmo spojim zn ncem J V.
Fryd»*k.   4. :--r,u?ria 1 CN
iwrti
pr^p@;cca
nporocamo
za ppedpust
glasovire in zajamčeno DaT^VUS prO-
iZVOdOj odlikovane z zšato KcUjoo
frns sm, Grani cremsnt
franc čampaniec. 4579
Carte d' Or
domača špec-jaliteta.
Asti spumante
turinska specijaliteta.
Bakarska vodica
primorska specijaliteta.
Ili IIII
trg it 21,
£t 1983
29*
pivnica šampanjca.
Cone nizke. Zahtevajte cenovnik.
ml\\ll
Pri mestnem magistratu so od prvega semebtra   tek* č^ga   šolskega leta
i-/p azmena 4 mesta Jernej Sal-locherjeve dijaške ustanove pc 100 K na lete.
Do te ustanove imajo pravico m Kranjskem rojeni, ubogi, pridni in blagunravni učenci ljubljanskih gimnazij.
Prošnje za podelitev teh ustanovnih mest je z dokazdi o rojstvu na Kranjskem, potem o uboštvu in o učnem uspehu vlagati
do 24. februarja letos pri šolskem ravnateljstvu«
jstestni magistrat l,ubjanski,
dna 18. januarja 1910.
Zupanov namestnik:
Vončina 1. r.
C, kr avstrijske  ^   državne železnice
Izvleček iz voznega reda
Odhod Is Lfaoljamo o ni. IsL)
F*Oa zjutraj. Osebni vlak v smeri: TriEiČ, lesctnce, Trbii, Beljak, jui iel., Gonco, dri. *el.f Trst, c kr. dri. že!., Beljak (čes PodroSčtco), Celovec
f*20 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straio-Toplice, Kočevje,
&*20 dopoldne« Osebni vlak v smeri: lese-uce. Beljak, (čet Pcdrcščico), Celovec, Prmgo, Orsidane, Berlin
l«aO dopoldne* Osebni vlak v smeri: Triič, Jesenice, Trbii, Beljak, jui. žel, Gorico, dri iel.. Trst. c. kr. dri. žel., Beljak, (čes Fodrošč co), Celovec
IS2 popoldne Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Kudolfovo, Straia-Toplicc, Kočevje.
••as pepeldne. Osebni vlak v smeri: Triič, Jesenice, Trbii, Beljak, jui. iel., Gorico, dri. iel. Trst, c kr dri. iel., Beljak, (čes Podroiico), Celovec
6*23 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbii, Beljak, (čes Podroščico), Celovec Prago, Drsi dane, Berlin.
T'AO sveder. Osebna vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straia-Toplice, Kočevje
10 peneoi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbii, Beljak, jui. iel., Gorico, dri. iel.. Trst, c kr. dri. iel. Beljak, jui. iel., (čes Podrosčicd) Prago, DraJdsne, Berlin,
a 14
Ml m$utrm$t
MO
i
vlak v Kamnik.
vlak v vlak v
■Mhod v Llnbllano (inine telesniee
7*12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan Prage Beljaka, juž. iel, Trbiža, Jesenic, Gorice. Trsta, Tržiča.
8a02 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11*23 dopoldne: Osebni vlak iz BerlinSi Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž že L, čez Podrošč co in Trbiž, Gorice, diž. žeL. Jesenic, Tržiča.
2*00 pope dne: Osebni vlak iz Kočevjt, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4alO popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, jui. iel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podre-žico), Gorice, dri. žel.. Trsta c. kr. dri-iel., Jesenic Tržiča.
0*40 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez P odro Sč co), Jesenic
S'*2 z veder: Osebni vlak iz Beljaka, jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podro* ščico), Trsta, c kr. drž. žel., Gorice, dri, iel., Jesenic, Tržiča.
0*07 zveoer: Osebni vlak h Kočevia, Straie-
Toplic Rudolfovega, Grosuplja. II-OS poneOI: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca,
Beljaka (čes Podroščico), Trsta, c kr. dri,
iel.. Gorice, dri. iel., Jesenic
Frlnoa w L|nbl|aco (drtavne seleoUeOi O-eo zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. 10-00 dopoldne3 Osebni vlak iz Kamnik« OIO zveoer: Osebni vlak iz Kamnika.
Časi prihoda ia odhoda so navedeni v arednj. evropejskem času.
C. kr. driavno-želeinifiko ravnateljstvo v Trstu,
Vodovodi
inidizadle, topdifln noprove
inženir-hidrotekt
««3
Konrad £achnik, Ljubljana
rita lit*« 4b
Projekti m izvršitev
specialni tvrdki (tehn. sved. mnenja ob poveritvi grsdbe saatonl).
B6
54