Predlogi za spremembo pokojninskega sistema (3. stran) ~ Toča raket na Saigon (4. stran) — Priloga RTV \ *. ?** •“ i. £ - i PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE! L id B L J:A ftkVl PETEK, 14. JUNIJA 1968 . LETO X.f ŠTEVILKA 162 . CENA 50 Š »DELO* IZHAJA OD11. MAJA 19S9 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«. KI JO JE S. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V: SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA J&l USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA IJDDSTVi SLOVENIJE PAR GLAVNI UREDNIK DRAGO SELIGER ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO j P - R V A X Z . S R J R Nikezičevi pogovori z Brandtom Ministra sta včeraj izmenjala mnenja o mednarodnih vprašanjih BEOGRAD, 13. jun. (Tanjug!. Danes dopoldne so bili v Beogradu pogovori med državnim sekretarjem za zunanje zadeve Markom Nikezi-čem in podpredsednikom vlade ter zunanjim ministrom ZR Nemčije Willyjem Brandtom in njegovimi sodelavci. I _ izmenjali so mnenja o med ; Pogovorov so se udeležil, narodnih problemih. Minister | 2 jugoslovanske^ strani Ed-Brandt je v dopoldanskih pogovorih predvsem navezal na Pogovori Tito—Husein koristni in pomembni Predsednika Tito in Husein sta po končanih pogovorih na Brionih sprejela jugoslovanske in indijske novinarje BRIONI, 13. jun. (Tanjug). Predsednik Tito in Indijski predsednik dr. Zakir Husein in njuni sodelavci so danes dopoldne nadaljevali in končali politične pogovore na otoku Vangi. Pričakujejo, da bo v kratkem objavljeno skupno sporočilo o obisku predsednika republike Indije v Jugoslaviji in o pogovorih, ki jih je imel s predsednikom Titom. evropska vprašanja. Kar zadeva položaj v Evropi in politiko vlade ZRN v tej zvezi, je bonski zunanji minister poudaril, da so odnosi Bonna z Vzhodom in z ! vard Kardelj, dr. Vladimir Bakarič, Osman Karabegovič, Vladimir Popovič, Miran Mejak, Mišo Pavičevič, Sal-ko Fejič, dr. Slavko Komar in Nikola Miličevič, z indijske strani pa minister za prosveto dr. Trigunat Sen, Zahodom dva elementa ene j sekretar za zunanje zadeve in iste politike, katere končni namen je utrditev miru na stari celini. Ko je Brandt govoril o položaju v Evropi, se je dotaknil tudi nemškega vprašanja, o katerem sodi, da ne bi smelo ostati pri statusu quo, ampak da si je treba prizadevati za tesnejše stike med ljudmi obeh Nemčij. Jugoslovanski državni sekretar je naglasil, da sta obe nemški državi stvamosi. Ev- | ropski problem se ne sestoji lz nemškega. Prav tako je izrazil prepričanja, da sedanja delitev v Evropi ne bo za vselej viadala nad evropskim političnim prizoriščem. Blokov gotovo ne bomo odpravili s kakšnim formalnim sklepom, marveč je to edino stvar razvoja, to bo mogoče doseči z zboljšanjem ozračja, s sodelovanjem in poglabljanjem medsebojnega zaupanja. Ministra sta tudi izmenjala mnenja o evropski varnosti kakor tudi o možnosti, da bi sklicali konferenco o tem. Radžešvar Dajal, indijski veleposlanik v Beogradu Džai Kumar Atal, sekretar predsednika republike dr. Nare-ndra Sing in namestnik se- kretarja za zunanje zadeve Sad Hašmi. Neposredno po pogovorih sta predsednika Tito in dr. Zakir Husein sprejela skupino indijskih in jugoslovanskih novinarjev in jih na kratko seznanila z vsebino pogovorov in s soglasnimi gledišči obeh držav o bistvenih vprašanjih mednarodnih odnosov in medsebojnega sodelovanja. »Izmenjali smo mnenja o mednarodnih problemih in sedanjem položaju na svetu ter seznanili drug drugega z notranjim razvojem in gibanji v naših dveh državah,« je rekel predsednik Tito. »Najprej smo pojasnili gostom, kako urejamo gospodarske in druge probleme, potem pa je gospod predsednik govoril o notranjih procesih v Indiji in o načinu, kako Indija rešuje svoje probleme. Govorili smo torej o vseh vprašanji, tako političnih kot gospodarskih, kakor tudi o tem, na kakšne težave zadevamo in kaj vse smo doslej dosegli. • • Nadaljevanje na zadnji stran' Modernizacija železnic bo opravljena do 1970 Zvezni izvršni svet je med drugim razpravljal o večjem proračunskem varčevanju BEOGRAD, 13. jun. Na današnji seji ZIS pod predsedstvom Mike spiljka so sprejeli ukrepe za uresničitev programa o modernizaciji jugoslovanskih železnic, ustanovili so komisiji ZIS za analizo delitve dohodka in obdavčenja ter za osebno delo in pridobivanje dohodka s privatnimi sredstvi, sprejeli pa so tudi nekaj sklepov, med katerimi se eden nanaša na politiko večjega proračunskega varčevanja. ZIS je ugotovil, da so se železniško transportna podjetja odločila za smotrnejše _ , . gospodarjenje in da so do- Obe strani sta ugotovili, da j ^ ,a ustrezne rezultate. Na-bi bilo treba konferenco prej ^elno je podprl sprostitev dobro pripraviti, ker te bi jo j cen v železniškem prometu, sklicali prezgodaj, bi b.lo vec ! j^enil pa je, da trenutno leta 1970. V skladu s tem je sklenil, da ho federacija iz razpoložljivih sredstev ter z ukrepi gospodarske politike v letih 1969 in 1970 zagotovila finančna sredstva, ki primanjkujejo j železnici, da hi izpolnila pro- škode kakor koristi. j n} dovoi; elementov, na pod- | gram o modernizaciji. Pogovori so še nanašali i jag; ;< f PREDSEDNIKA TITO IN/ ZAKIR HUSEIN MED TISKOVNO KONFERENCO NA EGONIH. Telefoto: Tanjug Mirnejša noč v Parizu Včeraj so iz Francije izgnali še 43 tujcev — Vlada je prepovedala še nekaj organizacij — Bendit v Londonu OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA verzijo in totalitarizmom, se pravi — volite nas, če vas je strah; komunist Rochet- je _____ ^ _____ „„ , očital totalitarizem golistom goslavije Josip Broz Tito je j in menil' da -'e stranka sprejel danes dopoldne se- ! ret*a in modrosti, ki zeli sa- kretarja izvršnega komiteja j 1110 svoJe mesto hkrati z dru- CK ZK Srbije Stevana Do- Kimi> se Pravi- r,a) vas ne bo ronjskega, ki ga je seznanil s sklepi mestnega komiteja PARIZ, 13. jun. (Po tel.) Eden izmed uglednih francoskih komentatorjev je danes dejal, da sedanje približujoče se parlamentarne volitve v Franciji z izgredi na ulicah, policijskimi ukrepi in stavkami v marsičem spominjajo na volitve v kakšni deželi Južne Amerike. Kakorkoli' že; trije vodilni politični asi so sinoči tro-glasno Odprli serijo predvolilnih govorov v francoskem etru na radioteleviziji. Pompidou^je^TrS^j. da edi- , ostro spopadla za tamkajšnji no unija za obrgmbo republi- | mandat M.endes-France in ke lahko reši nacijo pred suh- j njegov golistični nasprotnik, bivši minister za socialne zadeve Jeanney. Giscard de Estaing namerava opraviti najmanj tisoč kilometrov med svojimi volivci. Fram;-ois Mit-terrand si je prvega mesta v združeni levici toliko siguren, pa vendar skuša iskati tudi sedanjo krizo na Sred- © Madal sevanje na zadnji strani nasploh, in se izrekel za to, da bi zagotovili normalno izpolnitev programa o modernizaciji železnic do Nov vzpon Industrije V maju je bila industrijska proizvodnja Slovenije za 9,3 odstotka večja kot lani lezarni Zenica za tračnice in drug material), 240 milijonov pa štev federacije. Letos, leta j 1969 in 1970 bo federacija l zagotovila po 80 milijonov ‘ Ndin. Ker letos federacija ' ne more zagotoviti te vsote, I ! so se dogovorili, da bodo | železnice avansirale ustrezna | sredstva, tako da bodo iz- ■ koristile posojila pri poslov- j nih bankah. ZIS pričakuje, da bodo republike Srbija, j Hrvatska in BiH pravočasno ( LJUBLJANA, 13. junija. Tiste, ki so ob pesimističnih i izpolnile svoje obveznosti in . skupščinskih polemikah in zahtevah po določečnih zagotovile 15 % finančnih j ukrepih za oživlja-nje gospodarstva, podcenjevali le- j sredstev za izpolnitev ožjega tošnje proizvodne rezultate v industriji, bodo morda ; ^ =^713° so^otovThC da presenečeni ob majskih podatkih o industrijski proz- , Ja stvar. strah voliti KPF; sredinski j tudi nekatere zveze še pri Duhamel pa je prestrašen j sredincih. Direktor L'Expre-7K Bprterada in izvršnega ko- i pred enimi in razočaran nad 1 sa J. J. Servan Schreibei pa miteia CK ZK Srbije S ” drugimi, pozval, da je edina j se je z levo federacijo, ki naj Predsednik Tito meni, da i rešitev pred razkolom Fran-; bi mu dala investituro skre- .. | cije v glasovanju za center, j gal se preden je postal do- končno kandidat v okrožju nega komiteja CK ZKJ. ' h’ »rwivninnn Cannesa. so ti sklepi v skladu s smer- da ni hkrati z razpustom teh skrajnih levih revolucionarnih skupin udarila tudi po razgrajaški desničarski organizaciji Occident (zahod) in to niti danes ne, čeprav je v uradnem listu dosedanji seznam prepovedanih skupin izpopolnila s še štirimi nadaljnjimi prepovedanimi komunističnimi skupinami, med katerimi je tudi prokitajska frakcija KPF. Dva Nobelova nagrajenca, univerzitetna profesorja Jacob in Monod sta danes študente ponovno pozvala k miru, ugotavljajoč, da izgredi na ulici samo kompromitirajo samoupravljanje in reformo univerze ter da iz zažganih smeti ne more zrasti nova civilizacija. Kako nesrečno je Sorbona iz svoje začetne revolucionarne diskusijske osnove zapadla v neko zagatno razdiralno situacijo, se kaže pač najbolje po tem, da so tr-do dobili iz sred- • n-cam' predsedstva in izvrš- \ Seveda pa bi bilo poeno- vodnji Slovenije, že v aprilu je bilo opažati oživljenje industrijske proizvodnje. V tem mesecu je v Sloveniji industrijska proizvodnja narasla nasproti lanskemu aprilu za 8,2 odst. Najnovejši podatki za maj pa nam povedo, da smo zabeležili rekordno proizvodnjo, ki je bila celo za 9,3 odst. nad lansko v tem mesecu. Čeprav je imel maj zaradi J nad lansko ravnijo, v indu- praznikov en delovni dan manj kakor april, se je indeks industrijske proizvodnje povečal na 110,7 kar pomeni, da je bil v tem mesecu fizični obseg proizvodnje za 10,7 cdst. nad lanskim mesečnim povprečjem. Do tega vidnega oživljanja je prišlo še preden j smo po sklepih zvezne skup- j ščine uveljavili ukrepe za i oživljanje proizvodnje. Kaže, da bomo za letos planirano povečanje proizvodnje za 4 do 5 odst. do konca leta še presegli, saj smo kljub skromnim uspehom v prvem četrtletju dosegli za petmesečno obdobje že povečanje za 4,8 odst. Pri tem je še poudariti, da se je produktivnost dela v industriji v primerjavi z lanskim letom povečala za 5.6 odst. Zboljšanje smo dosegli zlasti v naši najpomembnejši industrijski panogi, v kovinski industriji, ki je dala v maju za 18 odst. večjo proizvodnjo kakor lani, v petih mesecih pa za 8 odst. V elektroindustriji, ki je bila v prvem četrtletju še pod lansko ravnijo, je bila majska proizvodnja za 13 odst. večja kakor lani, toko da je ta industrijska panoga v petmesečnem obdobju že presegla lanski obseg proizvodnje. Stalno naraščanje zaznamuje kemična industrija, ki je dala v maju za 26 odst. večjo proizvodnjo, V petih mesecih pa za 16 odst. Petmesečni rezultat v živilski industriji je za 8 odst. striji gradbenega materiala pa H- Nadaljevanje na zadnji strani saj bodo do leta 1970 vložili vanjo 4 milijarde novih dinarjev, dela v vrednosti dveh tretjin teh finančnih j sredstev pa ho dobila doma- jj ča industrija. Danes so tudi sporočili, da je program o modernizaciji železnic po- | memben tudi s stališča za- g ------------1_ r • ••• Nadaljevanje j na zadnji strani j: Smernice o nalogah ZK V šesti izdaji današnjega »Dela« objavljamo smernice o najvažnejših nalogah Zveze komunistov pr razvijanju sistema družbenoekonomskih in političnih odnosov, ki so jih sprejeli na škup-ni seji predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ dne 9. junija le tos. Jutri bomo smernice objavili še v prvih petih izdajah našega časnika. UREDNIŠTVO i stavljeno, če bi predvolilno 1 kampanjo gledali samo s teh i vidikov. Ce nič drugega, ima Zaradi včerajšnje vladne odločitve, da so prepovedane • •• Nadaljevanje j na zadnji strani 2328 kandidatov, kolikor je vse javne manifestacije, je zdaj dokončna številka, nič j bila pretekla noč v Parizu koliko dela in poti, da prepri- j sorazmerno mirna, z izjemo ča volivce v 470 okrožjih. V Strassbourga in Poitiersa, Grenoblu sta se besedno že j kjer so zabeležili nekaj spo-_______________________________ j padov med policaji in študen- Ncvi italijanski generalni konzul obiskal Ljubljano ti. V Strassbourgu je potem, ko so študente nagnali nazaj na univerzo, izbruhnil v neki stavbi v bližini še nepojasnjen, zelo velik požar. V Poi-tiersu pa je nastopila skoraj , . | komična situacija, v kateri LJUBLJANA, i3. jun. so državni varnostni organi ; Novi generalni konzul re-j pognali študente v univerzo i pubiike Italije v Zagrebu j in jim siediii ceio v notra-dr. Vito Alvaro Beltram 1 prostorov, nakar so jih j je bil danes na protoko- j študenti, podprti z mestno ; larnem obisku pri pred- j poučijo, vrgli ven. I sedniku skupščine SR Slo- i venije Sergeju Kraigher- 1 V Parizu so seveda levičar-' ju, predsedniku republiš-! ske organizacije, zlasti tudi kega izvršnega sveta Sta- j UNEF, ki ni prepovedana, netu Kavčiču, predsedniku protestirale proti razpustitvi mestnega sveta inž. Mihi 1 revolucionarnih organizacij, Košaku in srekretarju iz- vendar je malo verjetno, da vršnega sveta Franju Tur- bo samo pri tem ostalo. Vla- da je najbrž storila napako, !!• Ukrepi NDR udarec za zahodnoberlinske prebivalce Kancler Kiesinger, ki je priletel v Berlin, je obljubil, da bo Bonn zaradi tega zagotovil mestu nove dotacije ZAHODNI BERLIN, 13. jun. (Reuter, Tanjug). Zahodno-nemški kancler Kiesinger je danes s posebnim ameriškim vojaškim letalom prispel v zahodni Berlin, kjer bo z/županom Schiitzom preučil položaj, ki je nastal potem, ko je vlada NDR sklenila uvesti potne liste in vizume v prometu med ZRN in zahodnim Berlinom. Zdaj se je že povečalo število potnikov, ki z letali zapuščajo zahodni Berlin ali prihajajo v mesto. Sklep vlade NDR o uvedbi potnih listov namreč ne velja za letalski promet. Najnovejši ukrepi NDR gle-| de potovanja zahodnonemških ■ in zahodnoberlinšlcih prebivalcev Jčez NDR in predvideno plačevanje taks za prevoz blaga po železnici, s kamioni in po vodnih poteh so povzročili v zahodnem Berlinu zaskrbljenost, kakršne ni bilo že, odkar Je bil postavljen FRED C DHODOM V BERLIN JE ZAHODNONEMŠKI KANCLER KIESINGER (V BONNU AMERIŠKEGA, FRANCOSKEGA IN BRITANSKEGA VELEPOSLANIKA. SREDINI) SPREJEL V Telefoto: UFI •£-£- Nadaljevanje Ameriške bombe spet na svoje Ameriški lovci so pomotoma napadli svoje enote v bližini Khe Sanha SAIGON, 13. jun. (AFP, Reuter.) — Južnovietnamske osvobodilne sile so sinoči vrgle v zrak skladišče streliva kakih šest kilometrov severno od središča Saigo-na. Davi navsezgodaj so z minometi napadle saigonska predmestja. Medtem pa ameriški bombniki »B-52« srdito bombardirajo področja na centralni visoki planoti, kjer se po trditvah Američanov zbirajo večje osvobodilne sile. Ameriški lovski bombniki so včeraj pomotoma odvrgli bombe na svoje enote v bližini Khe Sanha. Neki mornariški pešec je bil pri tem ubit, 19 pa je bilo ranjenih. V vojaški indantantuii v Da Nangu je danes eksplodirala bomba, ki je ranila več vojakov. Uradni ameriški predstavnik je izjavil, da je bila bomba, kakor kaže, podtaknjena v neki torbi. Prejšnji teden je v bojih v Južnem Vietnamu padlo 380 ameriških vojakov. Kakor je izjavil ameriški vojaški predstavnik, so to največje človeške izgube, ki so jih pretrpele ameriške čete v zadnjih petih tednih. Cvrlje veleposlanik v Libanonu BEOGRAD, 13. jun. (Tar njug). Z ukazom predsednika republike je bil za izrednega In pooblaščenega jugoslovanskega veleposlanika v republiki Libanonu imenovan dosedanji posebni svetovalec v državnem sekretariatu notranje zadeve čedomil Cvrlje. SOBOTNA PRILOGA Ivan Vidic: PREVEC GOVORJENJA, PREMALO DEJANJ Kramljanje z delegati na VIII. kongresu ZMS * Aleksander Javornik: PREVEC SMO NAVEZANI NA EVROPO Naši zunanjetrgovinski izmenjavi utirati nove smeri Slavko Fras: WTLLY BRANDT Portret tedna Božidar Pahor: »TOČNO OPOLDNE« Dvesto milijoncr. zasebnih pušk in revolverjev v ZDA Janez Stanič: MADŽARI ODPIRAJO VRATA POLEMIKI K prožnejšemu pojmovanju vloge partije v družbi Bogdan Pogačnik: ČLOVEK, KI NE LAŽE Pogovor s pisateljem Alainom Robbs-Grilletom Stanka Godnič: OSCAR IN DRUGI UGLEDNI DRUŽABNIKI. Od naše poročevalke v Karlovih Varih joai L*J B L0 NOVA GORICA Javnost in odgovornost V mnogih samoupravnih telesih na vseh ravneh se kaže potreba po nadaljnjem kvalitetnem izpopolnjevanju njihovega delova-nja. Gre za iskanje rešitev, ki naj bi omogočile razširitev kroga tistih, ki neposredno odločajo, hkrati pa zagotovile učinkovitost in povečale odgovornost pri sprejemanju odločitev. Med pomembnejše probleme samoupravljanja bi trenutno lahko prišteli premajhno javnost dela nekaterih samoupravnih organov in njihovo preslabotno ali pa, premalo določno odgovornost pred ljudmi, ki so jih izvolili. O tem je zadnje čase precej govora, in o tem so precej spregovorili tudi na zadnji seji predsedstva republiškega sveta slovenskih sindikatov. Protestne ustavitve dela in drugačne konfliktne situacije v nekaj delovnih organizacijah so znova pokazale na takšno ali drugačno zaprtost posameznih samoupravnih organov. Pri tem seveda ne gre samo za tako imenovano neinfomia-tivnost kolektivov. Bolj na mestu se zdi trditev, da člani samoupravnih organov — ker so sredi dogodkov v delovni organizaciji —■ ne čutijo potrebe in ne iščejo načinov za podrobnejše seznanjanje preostalih članov kolektiva in ne vlagajo naporov za njihovo direktno pritegovanje v oblikovanje politike in posameznih odločitev. Javnost dela samoupravnih organov je zaradi tega seveda precej zožena, njihovi ukrepi pa so morda brez zaželenih učinkov. Takšno delo povzroča nezadovoljstvo v kolektivih, in vodi tudi do čisto nepotrebnih nesporazumov. V tesni zvezi s tem pa je seveda nasploh vprašanje odgovornosti. O njej govorimo že precej časa in vse bolj se utrjuje prepričanje, da kolektivne odgovornosti ne more biti brez določno postavljene in dojete osebne odgovornosti na slehernem delovnem mestu, v sleherni delovni organizaciji, v vsakem samoupravnem organu. Gre za odgovornost, ki bo za vse in povsod enaka. Vsak mora odgovarjati za svoje delo, temu delu ustrezna pa morajo biti tudi priznanja in zaslužek. Odgovornost pa si ja le stežka zamisliti brez javnosti dela. Zato ja boj za javno, samoupravno odločanje, pogoj za jasnejše zaznavanje in krepitev odgovornosti, tako znotraj kot izven delovnih in drugih organizacij, IZTOK AUSEG Earla Raya bodo izročili ZDA LONDON, 13. jun — Britanski notranji minister James Callaghan je danes podpisal ukaz, s katerim pooblašča sodišče, da izroči Jamesa Earla Raya, ki je obtožen, da je umoril črnskega—voditelja dr. Martina Luthra Kinga, Združenim državam Ameriko, Vrata družbe so in morajo biti vedno odprta vsej naša mladini Iz ekspozeja podpredsednika izvršnega sveta dr. Franceta Hočevarja na seji republiškega zbora, ki je bila v sredo, 12. junija V zvezi z razpravo o šolstvu je podpredsednik izvrš- Zdravstveno zavarovanje nega sveta dr. France Hočevar na seji republiškega pQ statusu študenta zbora preteklo sredo spregovoril tudi o dogodkih na naših visokih šolah in o položaju študentov. Povzemamo nekatere poglavitne misli iz njegovega govora. V uvodu je poudaril zrelost študentov v naši republiki, ki se je pokazala v razpravi o njihovih in širših družbenih problemih. Dodal pa je, da so študentje in njihova organizacija dajali pobude za ureditev nekaterih vprašanj že vrsto let, vendar je to teklo počasi ’ in neučinkovito. Potem pa se je posebej zadržal ob položaju študentov. Ta vprašanja še vedno niso zadovoljivo rešena, je dejal. Treba je ugotoviti, da se brezbrižnost, ki vlada v mnogih delovnih organizacijah glede izboljšanja kvalifikacijske strukture zaposlenih, odraža med drugim tudi v zmanjšanju sredstev za štipendije kakor tudi v zapiranju vrat pred mladimi strokovnjaki, kar življenjsko prizadeva študirajočo mladino. Študij - privilegij premožnih Sredstva za to mladino so se zadnja leta konstantno zmanjševala, kar nas je vedno bolj oddaljevalo od tega, da bi omogočali vsakemu sposobnemu mlademu človeku prehod iz osnovne na srednje in tudi visoke šole. Iz leta v leto se slabša socialna in regionalna struktura študirajočih. Opravičeni so torej očitki, da postaja študij privilegij premožnih iz velikih mest. Izvršni svet je aprila in maja skupaj z zvezo študentov obravnaval celotno problematiko študirajoče mladine. Menil je, da je potrebno aktivno spodbujati interes gospodarskih in drugih organizacij, samoupravnih in upravnih organov za izboljšanje kvalifikacijske strukture in da v ta namen razpisujejo tudi štipendije. Posebej bi se morale pri tem angažirati izobraževalne sku- pnosti, ki bi morale skrbeti za izboljšanje socialne in regionalne strukture študentov. Republiška izobraževalna skupnost že povečuje letos sredstva za štipendije od 300 na 680 milijonov Sdin. Sistematično bo treba iz leta v leto povečevati tudi sklad za posojila študentom. 2e naslednje leto bi bilo treba podvojiti sredstva Kraigherjevega sklada za talentirane študente, pa tudi Kidričev sklad bi se lahko bolj angažiral pri štipendiranju študija na tretji stopnji in specializacije. Študentske domove in menzo je že prevzela univerza. Vendar samoupravlja nje in upravljanje še ni skia dno urejeno, študentsko na selje je zgrajeno za študente in je možno uporabljati stanovanjske bloke za druge namene le z njihovim soglasjem. Kako je z višjo stomatološko šolo Mariborski študentje so postavili- vprašanje obstoja in delovanja višje stomatološke šole. V pogovorih z njimi smo prišli do prepričanja, da je nekaj vprašanj res odprtih. Predvsem je treba omogočiti vsem, ki na tej šoli študirajo, da v redu dokončajo študij, potem pa bi bilo treba omogočiti tudi prestop na stomatološki oddelek medicinske fakultete pa tudi vprašanje zaposlitve. Drugo pa je vprašanje obstoja višje stomatološke šole. Republiška izobraževalna skupnost je z letošnjim letom ukinila sredstva za prvi letnik in s tem vpisa v prvi letnik ni. Izvršni svet pa meni, da prašanje obstoja te šole ne more biti stvar dialoga s študenti, ker je širšega strokovnega in družbenega pomena. Obvestilo internirancem, bivšim italijanski m državljanom V prilogi uradnega lista italijanske republike od 22. maja 1968 je bil objavljen seznam odobrenih prošenj bivših političnih internirancev v nacističnih taboriščih in svojcev umrlih v taboriščih ali zaradi posledic internacije za izplačilo odškodnine na podlagi dogovora med vladama Italije in Zahodne Nemčije. »Primorski dnevnik« z dne 8. in 11. junija 1968 je v celoti objavil sezname upravičencev do odškodnine in umrlih v taboriščih. Mnogo tistih, ki so vložili prošnjo kot upravičenci na odškodnino, pa v seznamih ni in se zato obračajo na organizacije ZZB NOV za pojasnila. Opozoriti velja, da imajo pogoje za priznanje odškodnine res samo bivši politični interniranci ali svojci umrlih v koncentracijskih taboriščih smrti, ne pa vojni ujetniki in tisti, ki so bili odpeljani na prisilno delo v tovarne in na kmetije. Kdor ni v seznamu in je vložil prošnjo za odškodnino, ima možnost pritožbe do 21. junija 1968. Pritožbo je treba utemeljiti in vložiti neposredno na naslov: Mini-stero del Tesoro, Ufficio indenizzi ai colpiti da per-secuzioni nazionaisocialiste, Via Dalmazia No 28, Roma, Italia. Komisija za bivše politične zapornike, internirance in deportirance pri republiškem odboru ZZB NOV Slovenije /ifo kratko Odbori IS so se ukvarjali tudi z ureditvijo zdravstvenega zavarovanja študentov in sprejeli pripombe zveze študentov, da je treba doseči zavarovanje, ki bi izhajalo iz statusa študenta in ne iz statusa staršev, kar po nepotrebnem vnaša diskriminacijo med študenti. Zaposlovanje mladih diplomantov je prav tako pereč družbeni problem, čeprav nekaj pove podatek, da je dobilo v vsej državi letos zaposlitev 4000 diplomantov, od tega čez tisoč v naši republiki. Ne glede na to pa bo IS še posebej proučil ta vprašanja in je republiški sekretariat za delo že dobil nalogo, naj med drugim pripravi predpise o zaposlitvi pripravnikov. Vsi smo za moderno univerzo DELEGACIJA NIZOZEMSKE PARTIJE DELA s predsednikom J. T. H. Tansoni je prispela na obisk v črno goro, kjer se je v republiški konferenci SZDL pogovarjala o gospodarskem razvoju te republike in o gospodarski reformi ter nekaterih sistemskih vprašanjih. SKUPINA ČLANOV AVSTRIJSKE ODPORNIŠKE ORGANIZACIJE z Dunaja se bo od 17. do 21. junija mudila na obisku v Sloveniji in Hrvatski. Po krajšem postanku v Mariboru bodo člani avstrijskega odporniškega gibanja obiskali še Velenje, Celje, Ljubljano, Postojno, Pulj, Koper, Bovec in Kranjsko goro. VLADNA DELEGACIJA JUŽNEGA JEMENA je po večdnevnem obisku v naši državi odpotovala iz Beograda. Med obiskom sta LR Južni Jemen in SFRJ vzpostavila diplomatske odnose, podpisali pa so tudi dokumente o nekaterih načelih bodočega gospodarskega sodelovanja. VRHOVNI PREDSTOJNIK JEZUITSKEGA REDA iz Rima Pedro Arrupe je bil na svojo prošnjo na vljudnostnem obisku pri predsedniku komlisije SRS za verska vprašanja Pavlu Bojcu. OB OTVORITVI RAZSTAVE »GUTENBERG SPREMINJA SVET« je predsednik mestne skupščine Beograda Branko Pešič sprejel župana iz Mainza Jokla Fuxa, ki se s skupino odbornikov in zastopniki muzeja »Gutenberg« mudi v Beogradu. NA GRAFIČNEM BIENALU v Krakowu je v skupini del s prosto tematiko dobil eno izmed 10 enakovrednih nagrad Riko Debenjak, medtem ko je Gregor Košak na II. mednarodnem bienalu plakatov dobil nagrado poljskega odbora za UNESCO, in sicer za plakat, ki propagira kulturno sodelovanje med narodi. SARAJEVSKA MLADINSKA DELOVNA BRIGADA »Ra-zija Omanovič« je odpotovala v Zagreb. Od brigadirjev se je poslovilo veliko njihovih vrstnikov in jim zaželelo, da bi tudi letos na delovni akciji »Sava 68« dosegli dobre delovne uspehe. ZELO MOČAN POTRES so čutili včeraj ob 4.24 prebivalci Debra in okoliških vasi. Gmotne škode ni bilo. V ospredju zahtev študentov je problem tudi slovenske univerze. Sanacija materialnega položaja šolstva se nanaša tudi na univerzo. Poudariti pa velja, da je želja nas vseh, da imamo moderno, osveščeno in angažirano univerzo. Prizadevanja za takšno univerzo so »bila ves čas prisotna pri sestavljanju skupščinskih sklepov in so prisotna tudi sedaj pri sestavljanju osnutka zakona o visokem šolstvu. V teh prizadevanjih so študentje še kako pomemben faktor. Končno je naša univerza njihova univerza, vsak njihov napor, vsaka njihova akcija, vsako njihovo prizadevanje za kvalitetnejšo univerzo, za moderen pouk, za sodobne metode, za kvaliteto dela, za boljše rezultate, za večje družbeno angažiranje univerze in posameznikov na njej, bodo deležni ne le našega razumevanja, ampak tudi najodločnejše podpore, je dejal dr. Hočevar in pristavil, da je potrebna tudi večja vloga študentov v okviru samoupravnega mehanizma na univerzi kot doslej. Ne more biti nobenega nezaupanja v njihovo ustvarjalno vlogo v okviru samoupravnih organov na univerzi in tudi ne širše v naši družbi. Želimo le, da bi študentje pokazali več pripravljenosti kot doslej za aktivno sodelovanje v samoupravnih organih na univerzi in v družbi na vseh ravneh. Naša družba potrebuje neprestano obnavljanje, pomlajevanje, dotok svežih in sodobno razgledanih ter svetovno podkovanih kadrov. Vrata družbe so in morajo biti odprta ne samo študentom, ampak vsej mladini, je dejal. Ob koncu je dr. Hočevar poudaril, da so vprašanja šolstva, univerze, študentov, zaposlovanja nedvomno med najbolj perečimi vprašanji naše družbe. »Ta niso pomembna samo za neposredno prizadete, temveč so vitalnega pomena za vso družbo, za ves slovenski narod. Številna zborovanja, protesti, pisma, resolucije in članki nas opozarjajo, da so se ljudje naveličali dosedanjega prepočasnega in neučinkovitega reševanja in da v tem trenutku zahtevajo jasno besedo in takojšnje u-krepe. Tako razumevajoč interese našega naroda, voljo prizadetih in naše javnosti je izvršni svet objavil svoja stališča do materialnega položaja šolstva in javno opredelil načrt za sanacijo tega področja.« Za integracijo visokošolskih ; zavodov SRS Mnenje sveta združenja mariborskih visokošolskih zavodov MARIBOR, 13. jun. — Na današnjem zasedanju sveta združenja mariborskih visokošolskih zavodov so sprejeli več sklepov, med njimi, da je potrebna postopna integracija vseh visokošolskih zavodov v Sloveniji. Nadalje so se izrekli za uvedbo modernih pedagoških procesov že v naslednjem šolskem letu, v katerem naj bi študentje še bolj kot doslej bili aktivnejši element. Na seji sveta so govorili tudi o nedavnem gibanju študentov s posebnim ozirom na Maribor. Na splošno so ocenili študentsko gibanje kot pomembno novo kvaliteto, izrazili pa so obžalovanje, da je prišlo do uničevanja družbene lastnine. Glede višje stomatološke šole so sprejeli priporočilo, da vpiše šola v letošnjem letu polovično število dijakov v prvi letnik, t. j. 25. Tak položaj naj bi trajal tako dolgo, dokler se dokončno ne reši vprašanje obstoja oz. statusa te šole. Svet šole je sprejel na znanje tudi protest višje pravne šole, ki se ne strinja z obravnavanjem te šole, kakor ga je uvedel sekretariat za pravosodje SR Slovenije, ki ni pritegnil k razpravljanju o problemu višje pravne šole v Mariboru predstavnikov te šole. Na seji so razpravljali tudi o materialnem položaju študentov, še posebej v zvezi z njihovo prehrano m stanovanji. Pri tem so menih, da bi kazalo misliti na ustanovitev lastnega obrata družbene prehrane v prihodnjem študentskem domu, če samopostrežna restavracija ne sprejme predloga o znižanju stroškov prehrane za nadaljnjih 6 odstotkov. Stanarino v domu pa so morali zaradi zvišanja stroškov in osebnih dohodkov tehničnemu osebju povišati za dva dinarja, s čimer se je domska skupnost študentov strinjala. V upravni odbor tiskovne? sklada za publikacije znanstvenih del in učbenikov so imenovali dr Vezjaka, dr. B. Belca in inž. D. Zavadlava. V ta sklad bodo prispevali občinska skupščina Maribor, založba Obzorja in svet združenja visokošolskih zavodov po 80.000 dinarjev. F. ŠRIMPF Dopolnitve zakona o obrestnih stopnjah BEOGRAD, 13. jun. (Tanjug.) — plani zveznega zbora za družbeni plan in finance so danes preučili in z nekaterimi popravki spre jeli predlog za dopolnitev zakona o obrestnih stopnjah na sklade v gospodarstvu. Dopolnitev so predlagali v okviru najnovejših ukrepov, s katerimi naj bi omogočili večje zaposlovanje v gospodarstvu, zlasti v terciarnih dejavnostih. Njen namen je ta, da bi nove gospodarske organizacije, ki se ukvarjajo s prometom blaga na drobno in s proizvodno obrtjo, oprostili plačevanje obresti na poslovni sklad. Poleg tega nrj bi oprostili plačevanja obresti tudi tiste gospodarske organizacije, ki ustanav ljajo nove prodajalne in dru ge enote v zvezi s prome tom blaga na drobno in proizvodno obrtjo. Med debato je prevladalo mn?"da bi bilo treba zakon izvajati pet let; v ta namen so ustrezno dopolnili predlo-g ZIS. Ukrepi za zaposlovanje morajo biti konkretni Jasno naj bo, v katerem roku jih bo kdo uresničeval in kdo bo za to odgovoren BEOGRAD, 13. junija. Danes je komisija CS ZSJ za družbenoekonomske odnose razpravljala o predlogu ukrepov ZIS za zaposlovanje, o minimalnih osebnih dohodkih in o odmrzovanju osebnih odhodkov. Soglasno je bilo izraženo mnenje, da ukrepi za zaposlovanje ne smejo, biti navzkriž s tendencami prestrukturiranja gospodarstva, da so ti ukrepi kratkoročni in nemara preveč linearni, da je tako tudi s povprečjem minimalnih osebnih dohodkov in da je na to treba posebej opozoriti republike, komune in dejavnosti, zlasti pa pristojne skupščinske organe. Za odmr-zovanje osebnih dohodkov so se v komisiji zavzeli v tistih dejavnostih oziroma delovnih organizacijah, za katere so doseženi sporazumi o razumni delitvi dohodkov (elektro gospodarstvo, elektrodistribu-cija in banke) medtem ko tam, kjer dogovori še niso doseženi (poslovna združenja in zunanja trgovina) odmrzo-vanja ne kaže zahtevati. O nadaljnjem odmrzovanju naj bi se sporazumevali v republikah, organom federacije pa so zamerili neaktivnost v analiziranju pogojev gospodarjenja, ki omogočajo nekaterim dejavnostim oziroma panogam čezmerni dohodek in osebne dohodke. Komisija sodi, da so ti kratkoročni ukrepi za zaposlovanje nujni in da jih je treba sprejeti, vendar naj bodo toliko konkretni, da bo jasno, v katerem roku jih bo kdo uresničeval in kdo bo za njihovo uresničitev odgovoren. Za to se je zavzemal zlasti Jože Jager, ki je poudaril, da ga sedanje formulacije skrbijo, sai so v predlogu ukrepov stvari, ki jih vemo in ponavljamo že tri leta, zaradi česar se je treba s konkretnejšimi opredelitvami obvarovati neučinkovitosti posplošenih dejstev m ukrepov, ki zvenijo kot priporočila, ne pa kot osnova za povsem določeno akcijo. Enakega mnenja so bili tudi drugi člani. V zaključni formulaciji diskusije je Marijan Rožič poudaril, da je treba povedati, i da se komisija strinja s temi | ukrepi kot prvo stopnico ure-' janja_ problemov zaposlovanja iž da predlaga tudi že naslednje korake — v obliki zahtev po hitrejšem dolgoročnem planiranju gospodar- stva. Rožič je med drugim opozoril tudi na linearnost minimalnih osebnih dohodkov, ki v diferenciranem gospodarstvu pomenijo različne vrednosti za različna področja, prav tako kot so nekateri diskutanti podvomili v smiselnost linearnega sprejemanja pripravnikov v vseh delovnih organizacijah, ker se to ne ujema s tendencami prestrukturiranja gospodarstva. Ta stališča bodo posredovali skupščini in tudi ostalim pristojnim organom. VIKTOR ŠIREC Priprave na 50-letnico smrti Ivana Cankarja Maja 1969 naj bi bilo posvetovanje o revolucionarnem gibanju v Pomurju pred 50 leti LJUBLJANA, 13. jun. — Odbor za proslave pri republiški konferenci SZDL je danes obravnaval priprave na nacionalno proslavo 50. letnice smrti pisatelja Ivana Cankarja. Poglavitne proslave bodo decembra letos, v Ljubljani in na Vrhniki. Na pobudo iz Pomurja je odbor tudi sklenil predlagati predsedstvu republiške konference SZDL, naj bi bilo maja prihodnjega leta v Murski Soboti znanstveno posvetovanje z mednarodno udeležbo, ki bi obravnavalo revolucionarna gibanja v Pomurju pred 50. leti in vpliv madžarske revolucije na te dogodke. Po tem predlogu naj bi organizacijo in vodstvo tega posvetovanja prevzel Institut za zgodovino delavskega gibanja. M. Z. > Skladi skupnih rezerv so zadovoljivo gospodarili Iz razprave v odboru za gospodarsko programiranje in finance gospodarskega zbora LJUBLJANA, 13. jun. Odbor za gospodarsko programiranje in finance gospodarskega zbora je na današnji, seji med drugim obravnaval gospodarjenje s sredstvi skupnih rezerv gospodarskih organizacij. Ugotovil je, da so lani skladi skupnih rezerv, tako republiški kot občinski, zadovoljivo gospodarili po začrtanih smernicah. Skoro 60 odstotkov njihovih sredstev je bilo vloženih za pospeševanje proizvodnje, 17 odstotkov za sanacije in le 10 odstotkov za kritje izgub. Poudarjeno je bilo, da je temeljna naloga skupnih rezerv, da delujejo preventivno in da pravočasno odpravljajo žarišča nelikvidnosti. Svoje naložbe bi morale bolj povezati z odpiranjem novih delovnih mest. Potrebna je tudi enotnejša politika med republiškimi in občinskimi rezervami, pri čemer bi morale tudi občinske rezerve večjo pozornost posvečati selektivnosti in ustrezni dokumentaciji oziroma progra- ** m* •. '■-it.k • 'v. '/ ? DRUŽINSKA ZOBNA R • ‘C O IS uresničuje že prej začrtano politiko Ker so nekateri poslanci izrazili mnenje, da je izvršni svet ukrepal pod pritiskom študentov, je podpredsednik IS dr. France Hočevar odgovoril, da je-bil IS v stiku z zvezo študentov že januarja letos. Takrat je bilo dogovorjeno, da bo zveza študentov pripravila celoten material, ki zadeva problematiko študentov. Predali so ga ob koncu marca, osmega aprila ga je odbor za znanost, kulturo in prosveto ob sodelovanju predstavnikov študentov pretresal ter zasnoval politiko, ki je bila nato sprejeta na seji IS teden dni kasneje. Glede študentskih problemov je treba reči, da so bili kasneje odprti le tisti, za katere študentje takrat sami niso vedeli, namreč za konflikt z upravo študentskega naselja. Kasneje so prijavili le zahtevo po sanaciji naselja in akademskega kolegija. Izvršni svet torej ni storil nič drugega, kot da je potrdil svojo že prej zasnovano politiko in zagotovil, da bo naknadna vprašanja urejal v njenem duhu. Iz vsega tega izhaja, da teh vprašanj nismo urejali pod nobenim pritiskom, ampak smo za njihovo ureditev delovali iz meseca v mesec in torej taka mnenja, ki so jih izrazili nekateri poslanci, niso upravičena, je dejal dr. Hočevar. V. J. Zakaj dvakratni davek? Poslovne knjige so za gospodarjenje nujne LJUBLJANA, 13. jun. Povsem nemogoče je, da morajo zasebni obrtniki po obstoječih predpisih kar dvakrat plačevati prometni davek za en in isti izdelek. Prvič ga plačajo pri nabavi reprodukcijskega materiala, drugič pa ga morajo z obračunom davka na vloženo delo vred obračunati pri prodaji izdelka. To je bilo eno samo vprašanje iz dolge vrste predlogov in stališč glede obsežne problematike obrti v naši republiki, ki so v osnutku in ob sodelovanju gospodarske zbornice ter skupščinskih odborov pripravljena za obravnavo v zborih republiške skupščine. Na seji zborničnega sveta za obrt, ki je k osnutku omenjenih stališč še enkrat prispeval svoj delež, so ocenili, da je obrt v minulem letu dosegla sicer zadovoljive poslovne rezultate, vendar pa njena akumulativnost seveda še ' ileč ni toliJ-*'—', da bi lahko brez izdatnih kreditov sama poskrbela za potrebno razširjer reprodukcijo. Soglašamo, da so v obrtni dejavnosti res še znatne možnosti za nove zaposlitve, so poudarili člani sveta, vendar pa teh možnosti ne bomo mogli izkoristiti, če se ne spremeni družbeni odnos do kreditiranja obrti in tudi do tako imenovanih popoldanskih obrti. Te zadnje so se po večini izrodile v čisto proizvodno dejavnost; na splošno pa ob sedanja znatni nezaposlenosti samo odjedajo delo družbeni in zasebni obrti. Brez odlaganja bo treba poiskati nove možnosti za kreditiranje obrti, tako zasebne kot tudi družbene, ki zdaj praktično sploh ne more priti do bančnega denarja. Banke dajejo kredite zlasti komitentom, s katerimi lahko napravijo različne devizne aranžmaje. Obrt pa seveda ne izvaža in tako tudi ostaja praznih rok. V svetu so se zavzeli tudi za učinkovitejšo davčno politiko in dejali, da pri delu z rokami na splošno ni mo-gc:'a bog?f"‘i, pač pa prinašajo denar, ki ga davčne službe ne uspejo zajeti, modema mehanizacija in nekatere konjunfctume storitvene dejavnosti. Kar pa se poslovnih knjig tiče. j.e bila velika večina mnenja, da je vsak gospodaren obrtnik zainteresiran za evidentiranje svojega prometa. V svetu so sprejeli tudi predlog za ustanovitev oddelka delovodske šole avtomehanične stroke v Mariboru. F JERAS mom za naložbe. Dosedanji rezultati gospodarjenja s skupnimi rezervami opravičujejo tudi v prihodnje njihov obstoj. Zato so neumestni predlogi, da bi skupne rezerve ukinili in s tem razbremenili gospodarstvo. To so sredstva gospodarstva, ki se vračajo nazaj gospodarstvu. Odbor je nato razpravljal o rezultatih poslovanja gospodarskih organizacij v preteklem letu. V razpravi je bilo poudarjeno, da so na poslabšanje akumulativnosti delovnih organizacij v preteklem letu vplivali povečani deleži družbe v delitvi. Delovne organizacije pa so s tem, da so povečale raven amortizacije precej nad minimal nimi stopnjami pokazale dokajšnji realizem in odgovornost pri gospodarjenju v sedanjem položaju. Poslanci so poudarjali, da je treba inten-cije reforme začeti uveljavljati tudi na področju potrošnje. Na dnevnem redu današnje seje je bil tudi osnutek temeljnega zakona o ugotavljanju skupnega dohodka in delitvi dohodka v delovnih organizacijah. Odbor se je v razpravi v celoti strinjal s pripombami, ki jih je glede omenjenega osnutka sprejela republiška gospodarska zbornica in bo z njimi seznanil zvezne organe. Znano je, da je zbornica sprejela stališče, da osnutka v tej obliki ni mogoče podpreti, ker ne prinaša nobenih posebnih koristi za gospodarstvo. Odbor je dal nato svoje pripombe še na nekatere druge osnutke zveznjh zakonov. Odbor je obravnaval tudi informacijo o zavarov" ’ r.tvu in jo je sprejel. Patriarh German zbolel BEOGRAD, 13. jun. Tanjug). Patriarh srbske pravoslavne cerkve g. German je laže obolel in bo po nasvetu zdravnikov ostal nekaj časa v postelji. Pisma bratcev »Grda beseda« in »smetanova torta« O predsedniku de GauUu so zapisali še marsikaj dobrega in tudi slabega, vulgarnosti pa mu ni očital doslej še nihče — razen sodelavca Dela (glej »Delo« 8. junija 1968, str. 16.) Obsodil pa ga je po krivem, zakaj izraz »chie-en-lit« C ki ga pišejo bolj pogosto v obliki »chienlit«) z glagolom »chier« nima opraviti kaj dosti več kot naša »srajca« s svojim nevšečnim glagolskim sorodnikom. Samostalnik moškega spola »le chienlit« pomeni v prvotnem, dobesednem in dandanes že precej pozabljen-nem smislu res človeka, ki ponesnaži posteljo, ali človeka, ki prodaja (umazano) platno, v prenesenem, sedaj bolj običajnem pomenu pa pustno šemo, ki se klati po cestah, ali smešno našem Ijenega človeka. Samostalnik ženskega spola »la chienlit« (in tako ga je rabil de Gaulle) pomeni v ožjem smislu maškarado, norenje pustnih šem, v širšem pa nekaj takega kot direndaj ali brezglavo zmedo. »Cirkus« torej ni bil tako slab prevod, vsekakor pa ni bil izraz, ki bi ga bili prevajalci poiskali zgolj iz vljudnosti. Drugi izraz, ki me je zbodel, je »smetanova tor ta« v naslovu članka na prvi strani zadnje nedeljske številke (9.VI. 1968). Kaj so si pod tem lahko predstavljali brumni Slovenci, ki so brali Delo, mi res ni jasno. Francozi seveda vedo da je »tarte d la ere-me« citat iz Molierove »šole za ženske«, ki je prešel v splošno rabo. Pomeni pa trmoglavo ponavljanje popolnoma nesmiselnega in neučinkovitega argumenta. Če je Delo citiralo rečenico. ki je pri nas nerazumljiva, bi jo kazalo tudi razložiti. RADOJKA VRANČIČ Ljubljana. Ažbetova 2 Še enkrat »prulski most« O komunalni zapuščenosti in zapostavljenosti Trnovega sem pred časom že pisal. Takrat se na moja iz vajanja ni nihče oglasil, čeprav bi si prizadeti Trnovčani želeli odgovora kogar koli na občini Vič, ki je za te stvari po službeni dolžnosti odgovoren. Pred časom so torej ugotovili, da je prulski most dotrajal. Ker je popravilo mostu zvezano s prevelikimi stroški, so našli najcenejšo rešitev: most so za prli za ves promet, le pešcem in kolesarjem še lahko služi. Na obeh straneh mo-stu so vkopali po dva betonska stebra in namestili prometne znake, ki prepovedujejo prevoz z avtomo bili in motornimi kolesi. Znaki so seveda nesmisel- ni: avtomobilom je nemogoče preskočiti tista dva stebra, motoristi pa morajo ob motornih kolesih pač peš tez most — ker se jim to še vedno bolj izplača kot delati ovinek čez šentjakobski most. Miličniki namreč kaznujejo sedaj le tiste, ki se čez most med stebri peljejo — obremeni tev pa je za most seveda enaka v obeh primerih. Urejevalci prometa pa so pri taki ureditvi prehoda čez most pozabili na bistveno: ta most je razen mostu čez Gruberjev kanal na Poljanski cesti edini, kjer poleg Dolenjskega lahko vozijo kmetje z vpregami. Prevoz sena z vpregami je za večino kmetov, ki imajo travnike v Mestnem Logu. na domove v vasi onstran Hradeckega ceste in stepanje vasi ter z Barja edi no realen. Odkar je zdaj »prulski most« za vprege s tistimi stebri zaprt in z znakom prepovedi za vprege na najbližjem šentjakobskem mostu prepovedan — nastaja za najmanj 150 voznikov problem prevozov dobesedno nerešljiv. Ali pa bodo morali te dni, ko se bo v Mestnem logu in na barjanskih travnikih začela košnja, seči globoko v listnice in naročiti za prevoz kamione. Ti bodo ovirali promet na že tako preobremenjenem »šentjakobskem mostu« in Karlovški cesti. V nasprotnem primeru bo treba režim na tem mostv spremeniti in ves promet s senenimi vozovi usmeriti prav čez ta most in seveda nazaj »zašpiliti« klobaso čez Prule in Gru berjevo nabrežje čez Kar lovški most >nill!lllll>llllllllll!llllllll!lll!!!llllllllllllllllllllllllllllll!ll!llllllllllllll!i«i: Nekateri prizadeli so si že pred nekaj dnevi morali odkleniti zaprta vrata čez prulski most na ta način, da so v obeh smereh na mostu razbili po en steber Ker ni ob tablah prepovedi za vprežna vozila, so tako čisto legalno spet odprli most za vprežna vozila. Sedaj namreč spet vozijej če zen j in doslej se most še ni podrl. V imenu vseh prizadetih kmetov in prevoznikov s konjsko vprego pozivam odgovorne ljudi na občini Vič m prometni odsek UJV Ljubljana, da ta neživljenjski in papirnati ukrep ob zapori »prulskega mostu« rešijo takoj — tudi z javnim pojasnilom in primer no ureditvijo za vse prizadete. Teh pa je v resnici zelo veliko! Košnja na trav nikih v Mestnem logu se je že začela! MARJAN KERŠIČ — BELAC akad. kipar, Ljubljana. Pod murvami 14 Od kdaj »peklo«? Rad bi javno vprašal kinematografsko podjetje v Celju, kdaj se je v slovenskem jeziku udomačila oblika »peklo« za »pekel«. Podjetje je namreč pred dnevi najavilo film »Pekel v vlaku« kot »Peklo v vla ku«. ista napaka je bila tudi pri filmu »Pekel na Pacifiku«, ki je v Celju dobil naslov »Peklo na Pacifiku« Veliko črnila smo prelili m porabili veliko časopis nega papirja, da bi imeli t naših kinematografih filme podnaslovljene v slovenšči ni — tu pa šarimo s tako napako. Verjetno je nastala zaradi slabega prevoda srbohrvaške besede »pa-kaa« BORUT ALUJEVIČ Celje. Ljubljanska 8 Odgovori na vprašanja Uvoz osebnega avtomobila J. M. V — Vaš sin že več kot tri leta dela v tujini. V kratkem se namerava vrniti domov Zanima vas, ali bo lahko uvozil osebni avtomobil, ki ga je kupil v tujini. Odgovor: Po odloku o ureditvi uvoza osebnih vo zil po posameznikih (Urad ni list SFRJ št. 2-64 in 17-681 bi lahko vaš sin uvozil ose bni avtomobil le, če bi ži vel v tujini najmanj 5 let Uskladitev pokojnine J B S — Starostno ste upokojeni s 1. 9 1967 in so bili ob izračunu pokojnin ske osnove vaši osebni do hodki iz i 1966 in 1967 upo števani valorizirani v nomi nalnem znezku. Zakaj vam pokojnina s 1. 1. 1968 n bila povečana za 7,8 <•/«? Odgovor. Po sklepu o po večanju pokojnin ter inva lidnin zaradi nesrfeče na de lu ali poklicne bolezni s 1. januarjem 1968 se sicer pokojnine s 1. januarjem letos povečajo za 7,8 °/». Po izrecni določbi točke a pod III navedenega sklepa pa se po tem sklepu ne pove čajo pokojnine upokojen cem, katerim so bile pokoj nine odmerjene od pokoj ninske osnove, v katero so bili všteti osebni dohodk iz 1. 1967 k(£t zadnjega leta zavarovanja Glede na na vedeno določbo do poveča nja niste upravičeni, pri če mer ni upoštevano, da so bili pri izračunu vaše po kojninske osnove všteti v poprečje osebnega dohod ka vaši osebni dohodki iz 1. 1966 m 1967 valorizirani DELO # stran 3 Zadoščenje Z glasovanjem republiškega zbora o razrešitvi sPdnice okrožnega sodišča v Novi Gorici Ive Štucin je le-ta pravzaprav dobila vsaj delno zadoščenje za svoje dosedanje delo. Trije poslanci so bili namreč proti njeni razrešitvi. IS pa se jih je glasovanja vzdržalo. Take delitve glasov r republiškem zboru ob politikah in imenovanjih niso običajne. Kaj je bilo tisto, kar je razdelilo glasove? Iva Štucin je bila sodnica občinskega sodišča in novega mesta v okrožnem sodišču niti ni nastopila, ampak je prej sama prosila za razrešitev. Razlogi so znani. V zadevi Jožeta Mavri ja je namreč izdala sodbo v nasprotju s sklejKim senata. Hotela je izvesti ponovno glasovanje, ker se je po temeljitejšem premisleku prepričala, da bi morala izdati odklonilno sodbo. Toda prav takrat je potekla funkcija sodnikoma porotnikoma in tega ni mogla več storiti. Hotela je razpisati novo obravnavo z novim j senatom, toda sodbo so med tem že odposlali iz sodne pisarne .Toda delavski svet hotela »Park« je kljub odklonilni sodbi poravnal z Jožetom Mavrijem in se z njim sporazumel, da mu preneha delovno razmerje z 31. majem letos in da mu plača 9.600 N din najkasneje do konca junija letos Torej Mavri s pismeno sodbo materialno ni bil prizadet. Drugo dejstvo, ki je zamajalo poslance pri glasovanju, je v tem. da je bila. kar je | razvidno iz gradiva skupščin- j ske komisije za volitve in imenovanja, sodnica Iva Štucin izredno ekspeditivna in dobra sodnica občinskega sodišča. In tretjič so imeli poslanci pismo republiškega javnega tožilstva, v katerem je rečeno. da ravnanje Stucinove v j objektivnem smislu pomeni kršitev načel sodnega poslovanja v znatni men. kar pa j ne daje osnove za kazenski j pregon. Bila je v dilemi, ali naj izda sodbo v nasprotju s svojim prepričanjem pa v 1 skladu z zapisnikom o gla- | sovanju ali pa sodbo v skladu z njenim prepričanjem in | 7' nasprotju z glasovanjem. ■ Storila je drugo v prepriča• I _ ... , . ,_. 'ponovnim gla- i Tollko st™Jev’ kot t » »Nikogar še nismo odslovili" Precej vfeč kakor milijon dinarjev za izobraževanje delav/cev — V »Savi« ima zagotovljeno delovno mesto vsak štipendist, dijak ali študent — Izkušnje, ki bi jih kazalo prenesti tudi drugam REVIJA MODERNIH AVTOMATOV — Na mednarodnem lesnem sejmu v Ljubljani razstavljajo letos svoje stroje proizvajalci iz 14 evropskih držav. Foto: švabič strokovnjake si kdo poželi Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so na ogled najpre-cšznejši stroji za obdelavo lesa iz skoraj vseh evropskih držav 77 777. da bo s sovanjem sodnikov porotnikov sankcionirala izvršeno spremembo. Republiški zbor je Štucino vo sicer razrešil, ker vendarle ni ravnala v skladu z načeli sodnega poslovanja. Z so jih razstavili proizvajalci iz 14 evropskih držav na letošnjem 8. mednarodnem lesnem sejmu, še nismo videli na nobenem tovrstnem sejmu doslej. V veliki kupolni dvorani, v hali B in v novem objektu C pa še na prostranih ploščadih vidiš moderne stroje. Tako je letošnji 8. mednarodni lesni sejem postal resnična revija modernih avtomatov, brez katerih si ne moremo misliti sodobne pro- V kranjski »Savi« menijo — najbrž povsem upravičeno — da je izobraževanje prav tako delovni postopek kot delo pri stroju ali na kateremkoli drugem delovnem mestu. »Sava« ima svoj gumarskoizobraže-valni center, ki skrbi za vse oblike izobraževanja — od visokih šol do organizacije osnovne šole za odrasle, saj so v podjetju sklenili, da pri njih ne sme biti delavca brez dokončane osemletke. Vse oblike izobraževanja vzdržuje »Sava«. In kot so nam zagotovili, vsak, ki je štipendist podjetja ali pa obiskuje strokovno šolo »Save«, ima v podjetju zagotovljeno zaposlitev. Pri »Savi« pravijo, da še nikogar niso odslovili. Inženir Judita Rakovec, vodja centra, nam je postregla z nekaterimi podatki, ki nekoliko presenečajo. Naštela je toliko različnih oblik izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja delavcev, da se nam je zdelo, da gre za veliko delavsko univerzo in ne izobraževalni center enega samega podjetja. Center ima lastno redno poklicno šolo, oddelek srednje tehnične (pod pokroviteljstvom ljubljanske tehnične šole), oddelek I. stopnje fakultete za naravoslovje in tehnologijo, skrbi za delavce, ki se izredno šolajo, pripravlja seminarje, tečaje in druge dopolnilne oblike izobraževanja — pač tiste, ki jih zahteva delovna enota. »To še ni vse,« pove inž. Judita Rakovec, »naši delavci obiskujejo še druge fakultete v Ljubljani, pravno, strojno, elektro, višjo komercialno v Mariboru. Lahko povem, da ima vsak naš delavec možnost, da študira. « Statut podjetja dovoljuje plačane študijske dopuste, to-'v-T | varna plačuje šolnino, izpla-poDuaoi čuje nadomestila za potne Stalen dialog Odmevi v širši javnosti: odločno v akcijo! Današnja slovenska izdaja »Komunista« posveča precej prostora zadnjim dogodkom, skupni seji j predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ, odmevom na Titovo izjavo itd. ! Uvodnika na prvi strani sta ubrana na poziv komunistom, da stopijo na pot akcije. Na temelju platforme, ki so jo izdelali na skupni seji predsedst-I va in izvršnega komiteja CK ZKJ, si mora vsak komunist — v tovarni, na univerzi, v skupščini ali kjerkoli drugje — začrtati svoj načrt akcije. V nobenem segmentu naše družbe ne sme biti praznine, če pa je, jo je treba takoj popolnjti s pobudo Zveze komunistov. Naši družbi je potreben stalen dialog: ustvariti mo- ramo sproščeno ozračje, v katerem bomo javno in sproti govorili o napakah in negativnih pojavih. Izostriti moramo posluh za kritiko: na vse, kar javno rečemo, moramo tudi jav- Popravek Opravičujemo se za tiskarsko napako v članku »Brez inženirjev tudi za druge ne bo dela«, ki je v včerajšnji številki obravnaval problema-no odgovoriti — pozitivno tik° tovarne Litostroj. Pet-ali negativno, pač odvisno mesečnega plana blagovne fi- delitvijo giasov jxl je ven- j izvodnje v lesni industriji. darle poudaril, da ne gre ost- Užaljeni Poznamo več vrst prisile oziroma pritiskov. Od administrativnih do vojaških, in nc nazadnje — psiholoških. ro soditi njenega enkratnega | Za poznavalce te stroke je spodrsljaja spričo dolgolet- j torej na ljubljanskem Gospo-nega vestnega dela. j darskem razstavišču prava i paša za oči. saj so tu zbrani I LADO JARC | praktično vsi pomembnejši I proizvajalci strojev — 106 tu-! jih razstavljalcev iz 13 držav i — za lesno industrijo, tako z Vzhoda i ČSSR, NDR in SZ i : kot tudi z Zahoda (Avstrija, Francija. Finska, Italija, Nor-j veška, švedska. Švica, ZRN • itd.) in vrh tega še naši do-, mači proizvajalci. Zato verza slednje gre. 7.a psiholo- ; jetno res ni pretirana trditev, od tega, ali gre za stališče v prid ali proti samou-pravljavskemu socializmu. Zanimiv in zelo aktualen je tudi pogovor o temi »Študenti in samouprav- timent modernega orodja, po-trošnega materiala za lesno industrijo in nekaterih izdelkov lesne industrije (okna, ,1" ss?« w—r1 no stanovanjsko hiSo Škofje- jora, jjretezno tovariši m loške »Jelovice«, ki ji tudi lahko brez sramu rečemo »hišica v cvetju«. IGOR PREŠERN v Ljubljani še bolj uveljavili in si pridobili tolikšen sloves, kot ga imajo na primer vinski. Dokaz vitalnosti tega sejma je tudi veliko zanimanje j tujih razstavljavcev za ljubljansko prireditev, na katero je eden izmed francoskih razstavljavcev — ker so pač redne letalske zveze »štrajkale« — prispel k nam kar z vojaškim letalom. Na sejmu je zbran mimo strojev tudi zelo pester asor- INVESTICIJSKI BIROJI TRBOVLJE 4 i ENGINEERING tovarišice z univerze, so se odločno zavzeli za nadaljnje utrjevanje samoupravljanja. Opozorili so na to, da se spreminja zavest ljudi. Nekateri odmevi na dogodke so pokazali, kako nevzdržna je hierarhična struktura zavesti, ki se spopada z realnostjo, z dejstvom, da ljudje začenjajo kritično misliti in da prevzemajo polno odgovornost za svoje mišljenje. Slovenska izdaja »Komunista« objavlja tudi intervju z Aleksandrom Dubčkom, nalizirane proizvodnje v tej tovarni niso izpolnili 90.9 odstotno, kot je bilo zapisano, pač pa 99.9 odstotno. stroške, kupuje potrebne učbenike. — Dejali ste, da morajo vsi delavci končati' osemletko. Kakšne izkušnje imate pri tem? »Vsi delavci, do 25. leta starosti, morajo dokončati osemletko. Takšno obveznost smo zapisali v statut podjetja. Tako je letos v oddelkih za odrasle okoli 50 naših delavcev. Prej, ko statut tega določila ni imel, je bil odziv v šolo silno skromen « — Kaj pa če delavec kljub temu ne dokonča osemletke? »če v določenem času ne dokonča osemletke, določa statut kadrovske premike — gre pač na manj zahtevno in manj plačano delovno mesto, nima možnosti napredovanja.« — Dejali ste, da je pri vas pripravništvo že znana oblika uvajanja novih strokovnih delavcev in da ste se tega posluževali že pred novim zakonom? »Tako je. Le nekatera določila smo po izidu zakona uskladili s tistim, kar pravi zakon. Drugače pa smo se te oblike privajanja delavcev na delovna mesta posluževali že prej. Imamo natančno določen način pripravništva. Za posamezne usmeritve se nekoliko razlikuje. Delavci z višjo in visoko izobrazbo imajo eno leto pripravniške dobe, tisti s srednjo tehniško šolo pa pol leta. Polovico te dobe se delavec privaja delovnemu mestu, spoznava se z organizacijo podjetja, z vsemi oblikami samoupravljanja, drugo polovico pa ima že določene naloge na delovnem mestu, ki ga bo zasedel po pripravništvu. Obenem pa še posluša tečaje in seminarje — kot tečaj za samoupravljavce, HTV in druge.« Poklicno gumarsko šolo obiskuje 50 dijakov, v drugih poklicnih šolah elektro, trgovske in kovinarske smeri pa še 40 dijakov kranjske »Save«. Vsi ti dijaki dobijo od podjetja štipendije, delovno obleko, nadomestilo za vožnje in dotacijo v internatu, če živijo v njem. »Vsem tem oblikam izobraževanja je treba primakniti tudi počitniške prakse, ki jih naše podjetje vsako leto omogoča približno petdesetim dijakom. Sodelujemo tudi z zavodom za mednarodno tehnično pomoč pri organizaciji inozemskih praks. Lani je našo tovarno obiskalo 1107 obiskovalcev,« je dejala inž. Judita Rakovec Prav letos je prva skupina dijakov srednje tehnične šole dokončala svoje šolanje. Gre za dijake, ki so bili v »Savi« že zaposleni, saj je bil pogoj za vpis dokončana poklicna gumarska šola in praksa na delovnem mestu. — Kako pa pripravljate svoj izobraževalni program? Kako spremljate zahteve ekonomskih enot? »Tu je več poti. Ekonomska enota lahko sama zahteva, seveda mora zahteve utemeljiti, organizacijo tečaja, seminarja ali druge oblike izobraževanja. Prav tako smo izdelali dolgoročni program kadrovskih zahtev v vsaki ekonomski enoti podjetja. Lotili pa smo se tudi povsem nove oblike. Anketirali smo vse novoizvoljene člane samoupravnih organov. Vprašalnik je tako sestavljen, da dobimo pregled, kaj ljudem manjka, česa ne vedo, kaj jim je tre- ba raztolmačiti. Vse zaključke bomo, ko bo anketa zaključena, uporabili pri oblikovanju vzgojnega programa.« — Nazadnje: Koliko tovarno vse to velja? »Tovarna da za vse te oblike, za štipendije, regrese in ostale oblike pomoči več kot milijon dinarjev. Precej več! Pri tem pa niso všteti osebni dohodki nas. ki delamo neposredno pri izobraževanju.« Tudi dijak: in študentje kranjske »Save«, s katerimi smo se bežno pogovorili, so zadovoljni z načinom, kako podjetje skrbi za njihovo šolanje. Gotovo je, da »Savini« študentje bolje spijo, ko vedo, da jih delovno mesto po končanem šolanju čaka. Povsod ni tako! Prav zato pa je nekoliko nerazumljiv odnos posameznikov, ki se neredno udeležujejo stalnih pogovorov podjetja s štipendisti, ki neredno opravljajo svoje izpite in pozabljajo, da v tovarni ljudje delajo za to, da bi oni prejemali denar za študij. Prav tako je gotovo, da bi se pri kranjski »Savi« lahko marsikatero podjetje naučilo, kako se organizira vzgoja in izobraževanje delavcev. Njihove dobre izkušnje bi morali presaditi tudi drugam. I. VIDIC Povpraševanje po opeki Največ zanimanja zanje je pri zasebnikih 2e lani so slovenske opekarne kair dobro zaposlile svoje zmogljivosti, saj je bila v letu 1967 opeka na tržišču precej iskan material. Podatki o proizvodnji opeke v prvem četrtletju pa kažejo, da bo bržkone letos ta gradbeni material še bolj iskan kot lani. Medtem ko so slovenske opekarne lani v prvem četrtletju proizvedle in tudi prodale približno 42 milijonov opečnih enot, se je letošnja' proizvodnja opek v istem obdobju že povzpela na več kot 50 milijonov enot. Seveda opekarne večino svo- jih izdelkov takoj prodajo, zlasti zasebnikom, ki so dobri plačniki in opeko takoj plačajo v gotovini, medtem ko družbeni sektor — predvsem gradbena podjetja — plačuje ta gradben' material z večjo ali manjšo zamudo. Močno je letos v prvem četrtletju narasla tudi proizvodnja hidratiziranega apna (lani v prvem četrtletju okrog 17.000 ton, letos več kot 27.000 ton), prav tako pa je letos precejšnje povpraševanje po izdelkih iz cementa in umetnega kamna. P. ške+ pritiske v delovnih orga- \ da se jo letos na Gospodar-nizucijah tedaj, ko neki dela- t skem razstavišču zbralo sko- j vec. ki je uveljavil svoje pra- ! raj vse, kar prihaja tud; na j vice r okviru delovne organi- . sejem v Hannover, kjer se že zacije. teh svojih tudi sodno dokazanih pravic ne ustrezno realizirati. Največ takih primerov do■ ___ leta in leta zbira evropska : more ! elita proizvajalcev strojev za ! i lesno industrijo. Seveda so ; ' za širšo javnost ti stroji manj j zanimivi, ker pač laiki ne po- | življamo ob sporih s področ- j znajo vseh mogočih funkcij, | ja urejanja delovnih razme- , ki jjh oprav!jajo sodobni jar- - rij. v čemer zlasti prednjači | raenild> skobelniki, rezkalni m vrtalni stroji, potem stroji za valjanje, brušenje, lep- Ijubljanski bazen. Psihološki pritiski, ki so jim v nekaterih delovnih or- Ijenje, avtomatične škarje, ganizaeijah izpostavljen: po- ‘ kompresorji, krožne in trac-samezni delavci ob realizaciji j ne žage, krmiljeni rezkalni svojih pravic iz delovnega j stroji in kako še vse je ime razmerja, se ponavljajo v naj- ; tem zapletenim strojem. Vse-različnejših oblikah. j kakor so tu zbrani najmo- I dernejši avtomati iz evropske Tako so neki delavki v pod- i proizvodnje, ki lahko nado- Predlogi za c^remembo pokojninskega sistema Predlagano formiranje večjih rezerv v skladih pokojninskega zavarovanja in izenačenje delovne dobe žensk z delovno dobo moških jetju »Bor« v Laškem, ko je dobila sodno pravdo in so | podjetje o tem obvestili, pre-prečili, in to organizirano, I mesii.jo desetine in stotine delavčevih rok in ki obdelujejo les do stotinke milimetra natančno. Skratka, tu je mer je tudi v velenjskem podjetju »Stix«. Tu so namer. vstop v tovarno. Podoben pri- j e!ita strojev, ki so v vsaki modemi lesni industriji nujno potrebni, če pač hoče dr-770 ali pa zgolj slučajno izra- j žati korak s konkurenčn.mi bili trenutek, ko so delavci po malici dobili vsak dva del vina: takoj nato so sklicali sestanek delovnega kolektiva in na tem sestanku izključili računovodjo iz delovne organizacije. Izkazalo se je. da je bil direktor z računovodjo v sporu. Primer iz Tovarne pohištva v Brežicah je prav tako zanimiv. Nekaj delavcev je ob vhodu v dvorano, kjer so samoupravni organi odločali o direktorju, s streljanjem ustvarilo zastrašujoče vzdušje in tako psihološko izsililo odločitev po želji skupine, ki se je želela direktorja znebiti. Taki primeri obstajajo še tudi drugje. Podobnim reakcijam se bržkone vselej ni mogoče izogniti, saj se pojavljajo skoraj povsod tam, kjer je posamezni samoupravljavec, ki uspe dokazati pravilnost svojih zahtev, bolj ali manj »v nemilosti«. Neupravičeno, kajpada. Ali je res tako težko preboleti ugotovitev, da je imel samoupravljavec po dokazani, sodni poli, prav? Samoupravni organi bi pač morali temu posvetiti več pozornosti in v takih primerih — dasiravno njihove vrednote vselej ne gre idealizirati — odločneje ukrepati. I. AUSEC podjetji. Čeprav seveda domača proizvodnja. še ni dosegla najvišjega vrha evropske proizvodnje, pa lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da se tudi naši proizvajalci strojev za lesno industrijo že lepo uveljavljajo v tej elitni družbi. Naj kot primer omenimo samo ljubljansko »Žičnico«, ki že izvaža skoraj 30% svojih izdelkov na najzahtevnejša tu- Podpredsednik izvršnega sveta Vinko Hafner, ki je hkrati predsednik delovne skupine za proučevanje problematike socialnega zavarovanja, je v poročilu pred republiškim in socialnozdravstvenim zborom pojasnil, da je skupina razen problematike zdravstvenega zavarovanja preučila tudi nekatera vprašanja pokojninsko-invalidskega zavarovanja. Vsi ti vidi zavarovanj so namreč med seboj povezani in politična težina te problematike je v tej ali drugi obliki nenehno prisotna v javnih razpravah. Poročilo navaja: V središču razprave sta j dve bistveni vprašanji po-' kojninskega sistema: prvo kako uskladiti stare pokojnine z novimi oziroma kako sploh usklajevati pokojnine iz različnih časovnih obdobij z gospodarskimi gibanji, in drugo, kako za daljšo dobo zagotoviti skladnost med gibanjem dohodkov pokojninskih skladov in pravic ja tržišča, med drugim v Ita- ! zavarovancev oziroma kalijo, ZR Nemčijo, Belgijo, ' ko zagotoviti socialno Francijo, Nizozemsko in druge dežele. Vsekakor uspeh, ki smo ga lahko samo veseli. Vse torej kaže, da se bodo tudi lesni mednarodni sejmi KAVA UŽl&eJe varnost zavarovancev v skladu z načelom solidarnosti in vzajemnosti. V zadnjem letu so tako v strokovnih organih federacije kot tudi v naši republiki opravili obsežno študijsko delo o sistemu pokojninskega zavarovanja ter o posameznih perečih problemih. Naša delovna skupina je pred kratkim osvojila kot osnovo za nadaljnjo obravnavo gradivo z naslovom: »Predlog sprememb in dopolnitev sistema pokojninskega zavarovanja.« To gradivo smo kot stališče delovne skupine posredovali številnim republiškim in zveznim poslancem, pristojnim organom federacije in socialističnih republik ter zainteresiranim družbenim organizacijam z željo, da dajo svoja mnenja k stališčem. V svojem gradivu se delovna skupina zavzema za zelo pomembne in hkrati tudi zelo kočljive dopolnitve sedanjega sistema: — Postopen prehod od sedanjega izključno dokladnega sistema kritja pokojninskega sklada s prispevki od tekočega osebnega dohodka zaposlenih na kombiniran sistem z delnim kapitalnim kritjem. Ta bi razen prispevkov od osebnega dohodka zagotavljal finančne vire sklada tudi iz naslova tako imenovanega opredmetnega dela in omogočil formiranje znatnih rezerv. Te rezerve bi morale biti tolikšne, da bi obresti od njih omogočale stalno usklajevanje pokojnin z gospodarskimi gibanji ob dolgoročno določeni nespremenjeni stopnji prispevkov od tekočega osebnega dohodka. S tem bi bila stalno zagotovljena varnost pokojnin, samoupravljanje v pokojninskem zavarovanju pa bi s tem dobilo resnično ekonomsko osnovo. — Dosledna uskladitev pravic in obveznosti zavarovancev oziroma dohodkov in izdatkov pokojninskega sklada na strogo ekonomsko zavarovalnih načelih, z upoštevanjem načela solidarnosti in vzajemnosti. V tem smislu predlagamo spremembo v sistemu beneficiranja delovne dobe ter izenačenje delovne dobe žensk z moškimi, ob hkratni uvedbi posebnih oblik beneficiranja zaposlene matere. — Določeno procentualno znižanje poprečja na novo uveljavljenih pokojnin v razmerju do pokojninske osnove oziroma osebnega dohodka v korist porasta starih pokojnin. Uvedba degresivne lestvice pri izračunu pokojnine iz pokojninske osnove v korist zavarovancev z nižjimi osebnimi dohodki. — Nekatere spremembe v pristojnostih za normativno urejanje pokojninskega zavarovanja z razširitvijo pristojnosti republik in samouprave zavarovancev. Opustitev urejanja pokojninskih zadev v upravnem postopku in prehod na redni sodni postopek. — Nekatere okvirne zamisli o uvedbi pokojninskega zavarovanja zasebnih kmetov. Ponavljam, da so vsi omenjeni predlogi le mnenja delovne skupine kot osnova za poglobljeno razpravo in jim zato tudi ni treba dajati pretiranega pomena. Vendar poudarjam, da je delovna skupina te predloge oblikovala po temeljiti obravnavi, z najboljšim namenom odločno razrešiti nekatere pereče ekonomske in socialnopolitične probleme našega pokojninskega zavarovanja v skladu s stvarnimi materialnimi zmogljivostmi družbe in razumnim uresničevanjem socialističnega načela delitve po delu. Program dela naše delovne skupine obsega tudi proučevanje sistema invalidskega zavarovanja. Vendar je proučevanje invalidskega sistema v precejšnjem ■zaostanku. Predvidevamo, da bomo tudi problematiko invalidskega zavarovanja že v tretjem četrtletju predložili v razpravo. GOSPODARSKA ZBORNICA SR SLOVENIJE — komisija za nagrado Borisa Kraigherja poziva vse zainteresirane gospodarske in druge organizacije ter posamezne strokovnjake k vlaganju predlogov za podelitev i nagrade Borisa Kraigherja v letu 1969 Nagrada Borisa Kraigherja je namenjena kot moralno in materialno priznaje gospodarstvenikom za izjemne dosežke trajnejšega pomena v organizaciji in vodenju gospodarskih organizacij in se slovesno podeljuje vsako leto 4. januarja na obletnico smrti Borisa Kraigherja. Prvič bo nagrada podeljena 4. januarja 1969. Vsako leto se podeli do 5 nagrad v višini od 7.000 do 25.000 novih dinarjev. Nagrada Borisa Kraigherja se podeljuje: a) vodilnim strokovnjakom gospodarskih organizacij - posameznikom ali skupini, ki so s svojim delom prispevali k izjemnim dosežkom trajnejšega pomena v organizaciji in vodenju gospodarskih organizacij in so taki dosežki odločilno vplivali na izboljšanje ekonomskega položaja gospodarske organizacije ter na utrditev razvojnih perspektiv. Pri presojanju teh dosežkov se upoštevajo predvsem uspešnost proizvodnje in plasmaja, doseženi finančni rezultati, razvoj gospodarske organizacije in investiranje ter organiziranost poslovanja gospodarske organizacije; b) drugim strokovnjakom iz gospodarskih, znanstvenih, raziskovalnih in drugih organizacij, ki so svoje strokovno znanje angažirali v učinkovitih in uspešnih oblikah uvajanja in pospeševanja sodobnih metod pri organizaciji in vodenju gospodarskih organizacij in so bile take metode v praksi učinkovito uporabljene ter očitno prispevale k izboljšanju organizacije in vodenja podjetij. Predlog za podelitev nagrade lahko poda vsaka pravna ali fizična oseba. Predloge je treba izčrpno obrazložiti in predložiti potrebno dokumentacijo v smislu sklepa skupščine GZ SRS o določitvi meril za podelitev nagrade Borisa Kraigherja za posebne dosežke v gospodarstvu, ki je bil objavljen v »Vestniku Gospodarske zbornice«, št, 4-1968 z dne 23. marca 1968. Komisija sprejema predloge za podelitev nagrade v letu 1969 DO VKLJUČNO 15. SEPTEMBRA 1968 s Predloge z obrazložitvijo in dokumentacijo pošljite na naslov: Gospodarska zbornica SRS - Komisija za nagrado Borisa Kraigherja, Ljubljana, Titova 19, ki je predlagateljem na voljo tudi za vsa potrebna pojasnila. GOSPODARSKA ZBORNICA SR SLOVENIJE -KOMISIJA ZA NAGRADO BORISA KRAIGHERJA 5753 DR Nemčija in Berlin Sklep vlade Nemške demokratične republike, s katerim je uvedla potne liste in vizume za promet med zvezno republiko Nemčijo in zahodnim Berlinom, je po nekajletnem zatišju nenadoma dvignil temperaturo okrog Berlina. Na ukrep, ki ga vzhodnonemška vlada razlaga kot obrambo pred revanšistični-mi cilji bonske vlade, so se seveda ostro odzvali v ZR Nemčiji pa tudi ZDA, Veliki Britanija in Francija so takoj izdale skupno izjavo, v kateri pravijo, da je »v nasprotju z mednarodnimi sporazumi, ki že dolgo veljajo in z obstoječo prakso«. Politiki, pravniki in diplomati že začenjajo razpravo o zakonitosti ali nezakonitosti ukrepa, razpravo, za katero lahko že vnaprej rečemo, da bo brezplodna. Po več kot dvajsetih letih je stvarnost v marsičem drugačna, kot so jo predvidevali potsdamski in drugi zavezniški sporazumi, ki povrh vsega mnogih podrobnosti sploh niso uredili. Sklicevanje na te sporazume, na prejšnje kršitve in podobno, je za obe strani v današnjem položaju precej dvomljivo. Sicer pa to niti ni važno, saj ne gre za pravni, ampak politični konflikt, izzvan z določenimi cilji in obremenjen z določenimi političnimi posledicami. Prav gotovo je, da za takšne odnose kot so med Nemčijama, nosi velik del odgovornosti bonska vlada, da zahodnonemški re-vanšizem ter pojavi militarizma in neonacizma povzročajo strah v DR Nemčiji. Toda prav tako je res, da so sklep, ki je čez noč poslabšal obstoječe stanje sprejeli v Nemški demokratični republiki in da javnost tehta trenutno predvsem vzhodnonemške pobude in cilje. Treba je reči, da bo argumentacija vzhodnonemške vlade najbrž malo koga prepričala. Neposredna nevarnost revanšizma. ki naj bi izvirala iz tega, da doslej niso bili potrebni vizumi, pač ni tolikšna, da bi opravičevala ukrepe, ki so v nasprotju s splošno evropskimi težnjami po odpiranju meja in, ki objektivno zaostrujejo položaj v tako občutljivem delu Evrope. Nemogoče je misliti, da v DR Nemčiji niso računali, da bo posledica tega ukrepa zaostritev položaja. Pri tem je po vseh dosedanjih izkušnjah mogoče računati na dvoje: prvič, da zaostritev vendarle ne bo usodna in drugič, da DR Nemčija z njo nima kaj izgubiti. Lahko kvečjemu pridobi v tem smislu, da deloma zavre razvoj stikov med nekaterimi socalistični-mi državami, članicami varšavske zveze — ki se seveda ne morejo de solidarizirati z njo — in ZR Nemčijo. Hkrati je to lahko tudi odgovor na izredne zakone v ZR Nemčiji in še en napor za združitev in okrepitev notranje fronte v Nemški demokratični republiki. S stališča Vzhodne Nemčije bi torej lahko našli obrazložitev, s stališča širših evropskih interesov pa dokaj težje, kajti objektivno ta ukrep lahko samo zavre procese zbliževanja med Vzhodom in Zahodom. J. STANIČ ■OSKUBLJEN PETELIN- »Christ und Welt«, Stuttgart Izkoristimo normalne razmere za rešitev ključnih problemov To je v zdravici na čast zunanjemu ministru Zvezne republike Nemčije Willyju Brandtu dejal Nikezič BEOGRAD, 13. jun. (Tanjug). Na sinočnji večerji, ki jo je državni sekretar za zunanje zadeve Marko Nikezič z ženo priredil na čast podpredsednika vlade in zunanjega ministra ZR Nemčije Willyja Brandta in njegove žene, sta ministra izmenjala zdravici. Toča raket na Saigon Cilj ofenzive: popolnoma izolirati saigonsko vlado Južnovietnamska prestolnica je že od 5. maja pod ognjem 122 milimetrskih raket: dolžina: 2 metra; teža: 50 kilogramov. Tuji novinarji primerjajo današnji Saigon z Londonom med drugo svetovno vojno, ko so nanj padale nemške rakete V-2. Ameriški predstavnik v Parizu Harriman je pred dvema dnevoma izjavil, »da severni Vietnamci niso pokazali prav nič dobre volje, in da bi utegnila ofenziva na Saigon, če bi se nadaljevala, ogroziti same pariške razgovore.« Samo po sebi se ponuja vprašanje, kakšni so cilji sedanje ofenzive FNO. ki je že tretja od vietnamskega novega leta. Predvsem je treba podčrtati, da je namen te akcije bolj političen in psihološka kot vojaški; ne FNO ne Hanoi si ne delata utvar, da bi bilo moč Američane z vojaško silo ači iz Vietnama. Politično in vojaško strategijo in taktiko FNO v določeni meri pojasnjuje položaj pred novoletno ofenzivo. Sile FNO — politične in vojaške — so kontrolirale vse kmečke predele v Delti, medtem ko je bil del mestnega prebivalstva in pa seveda begunci s Severa pasivno ali celo aktivno povezan s saigonsko vlado. Tudi katoličani, del budistov ter neodvisni versko-politični sekti Hoa-Hoa in Cao Dai so oklevali med vlado in FNO. Čili novoletne ofenzive FNO in vseh poznejših ofenziv je bil izpodrezati korenine vladnega vpliva v teh s’'jih prebivalstva. Ni moč zanikati, da FNO v svoji nameri ne bi uspela. Ofenzivne akcije v prestolnici in v večjih južno-vietnamskih mestih, ki so bila doslej razmeroma mirne oaze in vir bogatitve ali Venezuelska »atomska bomba za miroljubne namene« CARACAS, 13. jun. (Tan-' jug). Dnevnik »El Naoional« I poroča, da Venezuela pripravlja izdelavo »atomske bombe v miroljubne namene«. Ta caracaški list piše, da si bo Venezuela prizadevala izkoristiti moč atomske energije za razvoj petrolejske industrije in rudarstva. »Venezuela bi se morala nujno pripraviti na to. da razvije atomsko energijo, ker je to nujnost tehnološkega razvoja sveta.« V Caracasu pa niso uradno potrdili vesti, da pripravljajo izdelavo prve venezuelske atomske bombe. vsaj dobrega zaslužka za določeno plast prebivalstva, so čez noč razblinile to utvaro. Saigonska vlada je bila prisiljena k najbolj nepopularnim ukrepom, doslej privilegirane plasti mestnega prebivalstva pa so prišle do spoznanja, da jim vlada v Sai-gonu ne more nudit; ne zaščite ne v neskončnost zagotoviti standarda, ki ga je delu mestnega prebivalstva zagotavljala visoka kupna moč ameriških vojakov. Mladi ljudje, ki so doslej na najrazličnejše načine služili denar, so morali v vojsko ali pa se skrivajo pred mobilizacijo; policijska ura je ohromila vso industrijo nočnega življenja in tisti, kd so od nje živeli neposredno ali pa na njeni periferiji, so se nenadoma znašli praznih rok; j zaprli so večino nočnih lo-j kalov, igralnic in javnih hiš, s čimer je usahnil vir dohod-I kov za r—meroma široko | plast mestnega prebivalstva; j zamrla je tudi r.ajbolj do-i nosna trgovina, kajti v vzdu-I šj'U popolne negotovosti se I tisti, ki so si ob robu vojne j nagrabili ogromna bogastva, ! ne spuščajo več v velike po-| sle in špekulacije, marveč je i njih edina skrb, kako spraviti | denar na varno. Skratka, operacija »osipanje vladnih sil« se je posrečila: tisti ozki sloj južnovietnamskega prebivalstva, ki je bil materialno zainteresiran za nadaljevanje vojne oziroma, kd ni bil življenjsko zainteresiran, da bi se vojna končala, je ugotovil, da tega interesa ni več, s tem pa tudi ni več razloga, da bi aktivno podpiral saigonsko vlado. Značilen je primer versko-politične sekte Hoa-Hoa, ki je posebno močna v provinci Lang-Xuyen. Do nedavnega je aktivno podpirala vlado, čeprav kot neodvisna politična sila. V Sadgonu ima sicer še vedno svoje predstavnike, toda na terenu ■vzpostavlja stik s FNO in deloma sodeluje z njo. Februarja je saigonska policija aretirala 50 uglednih osebnosti, ki jih vlada nima za »komunistično orientirar ne« in ki niso bili naklonjeni FNO ali sporazumu z njo. Toda po novoletni ofenzivi so njihovi somišljeniki našli svoje mesto v vrstah Patriotične zveze za mir in demokracijo, to je v vrstah organizacije, ki na najširši podlagi zbir- okrog sebe vse, ki nasprotujejo vojaški vladi in zahtevajo mir. Nje-' ni orgar. nastajajo po terenu kot zametek »protivlade«; tempo njihovega nastajanja | je odvisen od tega, ali najdejo intelektualca, ki je pripravljen prevzeti vcdstvo. Ko bo imela Patriotična zveza svoje organe v vseh provincah, bo — tako računajo — lahko nastopila v vlogi revolucionarne vlade, formalno neodvisne od FNO. Po računih FNO pa tudi po ocenah mnogih poznavalcev vietnamskih razmer je od štirinajstih milijonov južnih Vietnamcev trinajst milijonov naklonjenih sporazumu s FNO, ki- bi deželi prinesel mir. Tako rešitev po | teh ocenah preprečuje le zunanja intervencija in sai-gonska vlada, ki morda ! uživa podporo enega milijona prebivalcev. Cilj ofenzivnih akcij je torej očiten: popolnoma iz- olirati saigonsko vlado in otipljivo dokazati, da ne predstavlja nikogar, s čimer bi tudi propagandno postal ničen argument, ki ga za svojo intervencijo v Vietna.-mu navajajo Združene države Amerike. M. ŠUŠTAR V Bejrutu ugodno ocenjujejo pogovore med ciprskima skupnostma BEJRUT. Ciprski in turški krogi v Bejrutu ocenjujejo nedavne uvodne pogovore med predstavnikoma grške in turške skupnosti na Cipru za pozitivni korak, katerega namen je zgladiti huda nasprotja med omenjenima skupnostma. Predsednik grške skupnosti Kleridis je podal stališče ciprske vlade do načel, po katerih bi bila pogajanja mogoča. Omenjeni krogi poudarjajo, da je večina Kleridisovih misli sprejemljiva za turško stran, vmes pa so tudi nesprejemljive ideje. Predstavnik turške skupnosti Rauf Denktas pa je bolj poslušal kot pa podajal svoje misli. Iz Bejruta je odpotoval v Ankaro, kjer bo seznanil turško vlado z vsebino bejrutskih pogovorov. Marko Nikezič je v svoji zdravici med drugim dejal: »Zelo smo zadovoljni, ker se nam je ponudila priložnost, da med nami pozdravimo zunanjega ministra ZR Nemčije g. Brandta, go. Brandtovo in sodelavce. Pozdravljamo vaš obisk, g. podpredsednik, tudi zato, ker zbuja upanje, da se končuje razdobje stagnacije in imobi-iizma v naših odnosih. 2e danes ste govorili o tem, kakšne možnosti vidite v ponovni vzpostavitvi odnosov med našima državama. Pravzaprav z obnovitvijo diplomatskih odnosov naši vladi še zmerom nista rešili nobenega izmed problemov, ki obstajajo med njima, vendar pa sta s tem vzpostavili normalne razmere, ki nam bodo omogočile delati za razrešitev teh problemov. Ker sta obe strani pokazali realizem in strpnost pri tem koraku, resnično upamo, da bomo tako, kot je treba, izkoristili možnosti, ki se ponujajo.« Marko Nikezič je med drugim dejal, da so se v zadnjih desetih letih nadaljevali trgovinski in turistični stiki in da so se še naprej razvijale gospodarske in kulturne zveze med državama. Toda nekateri problemi iz preteklosti so ostali, nekateri drugi so se nakopičili v tem času, nekateri pa so postali še bolj zamotani. Na kratko rečeno, preteklost je pustila nekatera nerešena vprašanja, pustila pa je tud: brazgotine, in to ne le v odnosih med državama, temveč tudi med narodoma. Seveda bi ne bilo koristno, če bi to prezrli. Prepričani smo, da je prava metoda v tem, da odkrito spoznamo te probleme in začnemo skupno delati, izkoriščajoč nove razmere, da bi našli rešitve za ta vprašanja in da bi še naprej razvijali naše odnose, ki so na nekaterih področjih zelo pomembni. Menimo, da je to edini način za razumevanje ne le med vladama, temveč tudi med državama. To pa je tudi način, s katerim lahko utremo nove poti koristnega sodelovanja. To je težka in odgovorna naloga. Prepričani smo, g. podpredsednik, da ste se tudi iz tega razloga odločili priti k nam, da bi se lotili tega dela in da bi skupno začeli od začetka, o katerem ste govorili ob svojem prihodu.' G. podpredsednik, povedal sem vam, kako cenimo vaš obisk. Rad bi vam dejal, da prav tako cenimo vaša prizadevanja, da bi se ZR Nemčija razumela s svojimi sosedami kot tudi z drugimi državami. Cenimo tudi prizadevanja, da bi te poglede in smer doumeli v Nemčiji in drugod. Pred nami je izmenjava mnenj tako o dvostranskih odnosih kot tudi o mednarodnih vprašanjih. Seveda ni mogoče pričakovati od nas, da se bomo strinjali glede vseh vprašanj, kajti vsi vemo, da so nekateri problemi zelo pomembni za življenje Evrope, o katerih verjetno še ni mogoče splošno soglasje. Rad pa hi vam povedal naše mnenje, da se naši vladi ujemata v prepričanju, kot se ujemata tudi z drugimi evropskimi vladami, da je mir temeljni pogoj za napredek vsake države. Na koncu svoje zdravice je Marko Nikezič menil, da je nekaj dela glede odstranjevanja posledic hladne vojne že opravljenega, da pa ga bo verjetno veliko več treba še opraviti. Danes smo spričo normaliziranih odnosov med našima državama prepričani, da bomo glede bistvenih vprašanj ohranitve miru v Evropi in na svetu mogli skupno storiti kaj koristnega. Zunanji minister ZR Nemčije, ki je odgovoril na zdra-1 vico Marka Nikeziča, se je najprej zahvalil za povabilo, na podlagi katerega je obiskal našo državo, nato pa je dejal, da njegov obisk ni rutinskega značaja. Spomnil je na to, da je že prej obiskal Jugoslavijo, vendar ne kot predstavnik vlade. Njegov obisk je pravzaprav prvi obisk kakega zunanjega ministra ZR Nemčije v Jugoslaviji. Minister Brandt je nato omenil preteklost in med drugim dejal: »Vemo, kaj se je dogajalo v preteklosti. Zavedamo se, koliko krivice je bilo storjene narodom Jugoslavije v zlorabljenem nemškem imenu. Upajmo, da bodo novi rodovi laže šli preko strahot teh let. Toda mi smo dolžni pripraviti tla za seme miru in razumevanja, ker so nas ta leta zaznamovala in obremenila.« Nadalje je minister Brandt poudaril, da zastopa Jugoslavija v svetovni politiki neblo- kovsko smer in da se zavzema za načela sporazumevanja, kar ji je nedvomno prineslo tudi spoštovanje. ZR Nemčija je svojo varnost zaupala severnoatlantski zvezi in spričo sedanjega položaja v svetu ne bi mogla, je pristavil Brandt, zunaj te zveze izvajati realistične politike popuščanja napetosti na svetu. Minister Brandt je tudi dejal, da si tako ZR Nemčija kot Jugoslavija želita, da bi z državami, ki imajo različne družbene ureditve, živeli v miroljubnem sožitju. V tej zvezi je poudaril, da sprejema jugoslovansko formulo aktivne koeksistence in da jo navaja kot politiko, ki se bo izvajala ne le med bloki, temveč tudi med posameznimi državami prek blokovskih meja. Minister Brandt se je nato dotaknil problema varnosti in miru v Evropi in dejal: »Ustvaritev evropskega miru terja, da se zmanjša napetost. K temu cilju so usmerjena tudi naša prizadevanja, da bi vzpostavili realne odnose s Sovjetsko zvezo, se sporazumeli z vsemi državami vzhodne in jugovzhodne Evrope in izmenjali deklaracije, da se odrekamo sili. K temu procesu bi radi, kot je znano, izrecno pritegnili tudi drugi del Nemčije.« Težišče nemško-jugoslovan-skih odnosov bo gospodarsko sodelovanje, je izjavil Brandt. Gospodarstvi obeh držav se lahko dobro dopolnjujeta, želimo, da bi bila Jugoslavija prav tako gospodarsko stabilen in mobilen dejavnik v sodelovanju evropskih sil. Gospodarski napredek Jugoslavije že ima veliko privlačno moč. Njen zgled lahko veliko pomeni za miroljubno sodelovanje vzhodne in zahodne Evrope. ZR Nemčiji je spričo tega veliko do nadaljnjega razvoja jugoslovanske gospodarske reforme. Brandt je nato opozoril, da bi bilo treba pri dvostranskem sodelovanju bolj upoštevati skupne koristi, kajti usklajevanje teh koristi lahko položi trdne temelje jugo-slovansko-nemškim odnosom. Debata o vprašanjih, katerih rešitve niso v naši moči, je dejal ob koncu svoje zdravice minister Brandt, bi motila in zavrla perspektivni razvoj. Izrazil je željo, da bi se odnosi z Jugoslavijo postavili na zdrave temelje, in dejal, da v tej zvezi pričakuje bližnje pogovore v Beogradu z odkritim srcem in dobro voljo. Berlinski problem od leta 1945 do danes z. maj 1945: Rdeča armada zavzame Berlin. 5. junij 1945: sestanek vojaških poveljnikov okupacijskih armad — generala Eisenhowerja, maršala žukova. feldmaršala Montgomeryja in generala de Lattre de Tassig- nyja _ v glavnem štabu maršala Žukova v berlinskem predmestju Karlshorst. V skladu s sporazumom med ZDA, Britanijo in SZ, ki so ga podpisali 12. septembra 1944 v Londonu, sklenejo, da bodo Berlin najprej razdelili v tri sektorje, povabili pa naj bi Francijo, da bi tudi ona prevzela svoj, četrti sektor. Francozi so pozneje ta predlog sprejeli. Zahodne sile so dobile pravico pristopa do svojih sektorjev Berlina po avtomobilski cesti Helmstedt—Berlin, ki so jo v ta namen internacionalizirali, dalje po železnici, ki teče skoraj vzporedno s cesto in pa po treh zračnih hodnikih. Podrobnosti o uporabi in vzdrževanju teh dostopnih poti niso določili. BRANDT V BEOGRADU — Podpredsednik vlade in zunanji minister Zvezne republike Nemčije Willy Brandt v pogovoru z državnim sekretarjem za zunanje zadeve Markgm Nikezičem. Telefoto: Tanjug 1. julij 1945: ameriške in britanske čete prevzamejo svoje položaje v zahodnem delu Berlina. Rusi se umaknejo v vzhodni del, ki šteje okoli 1,000.000 prebivalcev. 2. avgust 1945: Potsdamski sporazum, h kateremu Francija pristopi 7. avgusta. Ta sporazum določa skupno politiko okupacijskih držav — demilitarizacijo, denacifikacijo, reparacije itd. Tega pa niso nikdar uresničili. 21. marec 1948: Sovjetska zveza izstopi iz četverne kontrolne komisije za Nemčijo. Konec junija 1948: Stalin blokira zahodni Berlin, v katerem je tudi 30.000 zavezniških funkcionarjev in vojakov. Zračni most za oskrbo. 5. maj 1949: Sestanek Gromiko - Jessup v New Yorku. Sporazum o odpravi blokade. 14. avgust 1949: parlamentarne volitve ti Zahodni Nemčiji. Prva Adenauerjeva vlada. Theodore Heuss izvoljen za prvega predsednika novoustanovljene države Zvezne republike Nemčije. 7. oktober 1959: Ustanovljena Nemška demokratična republika. Januar 1954: Konferenca zunanjih ministrov okupacijskih sil v Berlinu. Zahod predlaga združitev obeh Nemčij na temelju skupnih volitev. Vzhod pa na osnovi enotne vlade. Ministri se razidejo februarja, ne da bi kaj dosegli. Maj 1955: Ratifikacija pariških sporazumov, sklenjenih med zahodnimi silami in bonsko vlado. Konec vojnega stanja in popolna suverenost ZR Nemčije. Zahodne sile pa še naprej obdrže svoje pravice in dolžnosti v zvezi z Berlinom, ponovno združitvijo Nemčije in sklenitvijo mirovne pogodbe. Septembra 1955: sporazum o suverenosti med Sovjetsko zvezo in Nemško DR, s katerim dobi NDR dolžnost, da čuva svoje meje, razen kontrole vojaškega zahodnega prometa z zahodnim Berlinom. 27. november 1958: Sovjetske note zahodnim silam, v katerih predlaga SZ, naj bi zahodni Berlin spremenili v demilitarizirano svobodno mesto. Zahodne sile naj bi v šestih mesecih odgovorile na ta predlog. Odgovor z dne 31. decembra je negativen, pač pa Zahod predlaga konfe renco zunanjih ministrov o združitvi Nemčije. 13. maj do 8. avgusta 1959: konferenca štirih ministrov v Ženevi. Junij 1961: Srečanje Kennedy - Hruščov na Dunaju. SZ napove, da bo sama sklenila mirovno pogodbo z NDR, če nemškega vprašanja ne bodo uredili. 13. avgust 1961: Nemška DR postavi na meji z zahodnim Berlinom »berlinski zid«. Položaj se naglo zaostri. Nekaj dni pozneje pošlje Kennedy v' Berlin vojaške okrepitve, podpredsednika Johnsona ter generala Claya. SZ pa imenuje maršala Konjeva za vrhovnega poveljnika enot v NDR. 11. april 1962: Kennedy odpokliče iz Berlina svojega predstavnika generala Claya, osem dni pozneje Rusi odpokličejo maršala Konjeva. 24. april 1963: Prvo zasedanje Bundestaga v Berlinu. Ta zasedanja se odtlej ponavljajo vsako leto. Oktober — november: Sovjetske čete večkrat ustavijo zahodne vojaške konvoje na poti v zahodni Berlin. Hruščev obtožuje ZDA, da hočejo samovoljno spreminjati določila o kontroli. December 1963: Prvi sporazum o prazničnih prepustnicah, ki jih o Božiču dobi 1,200.000 Zahodnih Nemcev za obisk svojcev v vzhodnem delu mesta. Pozneje sklenejo še tri take sporazume, a decembra leta 1966 se pogajanja pretrgajo. Junij 1965: Incident ob prekopu Tetov. 21. maj 1966: Prvi kongres SED v zahodnem Berlinu. 12. oktober: Brandt pri sovjetskem veleposlaniku v NDR Abrasimovu. Ponoven sestanek 22. novembra. Istega dne incident na Labi. 17. julij 196”: Zavezniško poveljstvo izda ukaz, po katerem državljani evropskih socialističnih držav lahko obiščejo zahodni Berlin za en mesec brez vizuma. 6. januar 1968: Sovjetski veleposlanik v ZRN Carapkin pri Brandtu. 18. januar: Zahodnoberlinski župan Schutz pri sovjetskem veleposlaniku v NDR Abrasimovu. 11. marec 1968: Vzhodnonemške oblasti prepovedo potovati preko ozemlja NDR članom in simpatizerjem NPD. 13. april 1968: NDR prepove članom zahodnonejnžke vlade in vodilnim bonskim funkcionarjem potovati iz ZRN v zahodni Berlin po cesti ali železnici. 26. april 1968: Zahodnoberlinskega župana Schiitza ne puste z avtomobilom iz mesta. 12. junij 1968: NDR uvede potne liste in vizume za promet med ZRN in zahodnim Berlinom. Vzhodnofrizijski otoki UI!IIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIlllllllin>lllll> »Tako, tako,« je listal knjigo in ogledoval naslove poglavij. »Bravo. Tu bom našel vse. Res hvala. Vrag si ga vedi, lahko te še preveč zdravijo. Njim gre tako ali tako samo zato, da bi grafikon napolnili. Morda se lahko še izližem. Dohra zdravila me lahko potegnejo.« »No, zdaj pa imaš,« je Zoja udarila z dlanmi. »Vredno je bilo dati. Vrnite jo!« Potegnila je knjigo, najprej z eno roko, potem z obema. Kostoglotov jo je z lahkoto za drževal. »Strgali jo boste. Iz knjižnice je! Dajte jo!« Njena zaobljena, polna ramena in majhne, zaobljene in polne roke, so bile kot zalite v napeto' haljo. Vrat ni bil ne suh ne debel, ne kratek ne potegnjen — zelo sorazmeren. Puleč se za knjigo, sta se približala in si gledala v oči. Njegov nepravilni obraz se je omehčal v nasmehu. Brazgotina ni bila več videti tako strašna, sicer pa je bila že tako po-bledela, stara. S prosto roko ji je narahlo odmikal prste s knjige in jo šepetaj e prepričeval: »Zojenka, saj vendar niste za nevednost, vi ste za znanje. Zakaj ovirate človeka, da bi se razvijal? Pošalil sem se, nikamor ne zbežim.« Tudi ona je odgovarjala z zadihanim šepetom: »Že zaradi tega niste vredni, da bi jo brali, ker ste se — kako ste se mogli tako zapustiti? Zakaj niste prišli prej? Zakaj je bilo treba čakati, da ste bili že mrlič?« »E-eh,« je vzdihnil Kostoglotov, že polglasno. »Prevoza ni bilo.« »Le kakšen kraj je to — prevoza ni bilo? Pa letalo? Sicer pa, čemu je bilo treba čakati do zadnjega? Zakaj ‘se niste prej preselili v bolj civiliziran kraj? Kakšen zdravnik ali me-dioinec menda je tam?« Polastila se je knjige. »Zdravnik je, ginekolog. Celo dva ... « »Dva ginekologa?!« se je začudila Zoja. »Torej so tam pri vas same ženske?« »Narobe, žensk primanjkuje. Ginekologa sta dva, drugih zdravnikov pa ni. Tudi laboratorija ni. Krvi niso mogli vzeti za preiskavo. Imel sem ROE, kot se je zdaj izkazalo, šestdeset, pa ni nihče vedel.« »Strašno! In spet hočete sami odločati — zdraviti se ali ne? Če vam že sebe ni žal, se usmilite vsaj svojih najbližjih, otrok!« »Otrok?« Kostoglotov, kot da se je zbudil, kot da je bila vsa vesela poezija s knjigo samo v snu, zdaj pa se spet vrača k svojemu surovemu obrazu in počasnemu govorjenju. »Nimam otrok.« »Pa žena — ali ni tudi človek?« Postal je še bolj počasen. »Tudi žene nimam.« »Moški ste vedno taki — ne. Kfekšne družinske zadeve pa ste hoteli urediti? O čem ste govorili Korejcu?« »Zlagal sem se mu.« »Ali pa meni — zdajle?« »Ne, res ne.« Obraz Kostoglotova je postajal vse težji. »Zelo izbirčen sem.« »Najbrž ni prenesla vašega značaja?« je sočutno pokimala Zoja. Kostoglotov je zelo počasi odkimal. »Nikoli je nisem imel.« Zoja je nehote ocenjevala, koliko let mu je. Odprla je usta — in ni vprašala. Še enkrat in spet ni vprašala. Zoja je sedela s hrbtom proti Sigbatovu, Kostoglotov pa z obrazom, tako da je videl, kako je oni nadvse previdno vstal iz umivalnika, držeč se z obema rokama ob pasu, kaplje so polzele po njem. Na videz je bil iz trpljenja: najhujše gorje je bilo že mimo, k veselju pa ga ni klicalo nič. Kostoglotov je vdihnil in izdihnil, kot da je dihati posebno delo. »Ej, kako bi pokadil! Se tule res ne sme?« »Res ne. Razen tega je kajenje za vas — smrt.« »(Prav zares ne?« »Prav zares ne. Posebno pri meni ne.« Smehljal se je. »Kaj če bi jo le, eno?« »Nemogoče, bolniki spijo!« Kljub temu je izvlekel dolg, prazen ustnik ročne izdelave in ga začel sesati. »Saj veste, kako pravijo: za mladega je prezgodaj, da bi se ženil, za starega prepozno.« Naslonil se je s komolci na njeno mizo in prste z ustnikom vred zaril v lase. »Skoraj bi se oženil po vojni, čeprav sem bil študent in ona tudi. Poročila bi se kljub temu, pa se je vse prevrnilo na glavo.« Zoja je opazovala neprijazen, toda močan obraz Kostoglotova. Koščena ramena, roke — toda to je od bolezni. »Se ni posrečilo?« »Ona je ... kako se temu pravi ... padla.« Eno oko je imel poševno priprto, drugo je gle- dalo. »Padla je, čeprav — živi. Lani sva izmenjala nekaj pisem.« Razprl je oči. Med prsti je zagledal ustnik in ga vtaknil nazaj v žep. »In veste, zaradi nekaterih izrazov v teh pismih sem se naenkrat zamislil: ah je bila tar krat res takšna popolnost, kot se je zdela meni? Morda pa ni bila?... Kaj pa razumemo pri petindvajsetih letih? ...« Njegove temnorjave oči so strmele naravnost v Zojo: »Na primer vi — kaj vi zdaj veste o moških? Ni-če-sar!« Zoja se je zasmejala: »Morda pa le vem?« »To je popolnoma nemogoče,« je zdeklami-ral Kostoglotov. »Kar vi mislite, da vesto — to ni nič. In ko se boste omožili, se boste — obvezno zmotili.« »Lepa reč!« je zavrtela Zoja z glavo in iz tiste velike oranžne mreže potegnila in razprostrla ročno delo: nevelik kos, napet na pletilke z izvezenim zelenim žerjavom, medtem ko sta bila vrč in lisica šele narisana. Kostoglotov je gledal kot čudež. »Vezete??« »Cernu neki se čudite?« »Nisem si mislil, da študentka medicine lahko privleče na dan ročno delo.« »Kaj še niste videli, kako dekleta vezejo?« »Morda v najbolj zgodnjih otroških letih. V dvajsetih letih. Pa še takrat, je že veljalo za meščanstvo. Za kaj takega bi vas na komsomolskem sestanku oprali.« »Zdaj je to zelo v navadi. Niste še videli?« Odkimal je. »Obsojate?« »Kje neki! To je tako milo, domače. Navdušen sem.« / V nekaj vrstah MARIBOR Za 7 °b več — V letošnjem maju je bila industrijska proizvodnja za 7 % večja kot v lanskem maju. Izvoz pa se je v letošnjem maju v primerjavi z istim lanskim mesecem povečal za 4 °o. Razstava JLA — Od 20. do 26. t. m. bo v klubu mladih v Orožnovi ulici odprta zanimiva razstava o delu in življenju gojencev intendantske akademije JLA. Razstava je namenjena predvsem mladini, ki se odloča za poklic. Modna revija — Trgovsko podjetje »Zarja« bo priredilo v nedeljo na cvetličnem sejmu pred dvorano C Mariborskega tedna modno revijo med koncertom železničarske godbe. Mladinske konference — V mariborski občini so se začele mladinske letne konference na osnovnih in srednjih šolah. Včeraj so bile konference v osnovnih šolali Anton Aškerc in Oton Župančič ter na tehnični srednji šoli elektro in strojne stroke. GORNJA RADGONA študija o boniteti lovišč — Gornjeradgonska lovska zveza je nedavno zaprosila vse lovske družine, da bi izdelale študijo o boniteti svojih lovišč za čas od 1966. do 1972. leta. Nato bo občinska zveza izdelala podobne študije za vso občino. LUTVERCI Mladina postaja bolj delavna — Mladinski aktiv v vasi Lutverci pri Gornji Radgoni je postal v zadnjem času zelo delaven, za kar ima največ zaslug novo vodstvo. Mladi prirejajo svoje sestanke in proslave, organizirajo pa tudi plese, katerih se udeležujejo mladi ljudje iz vse Apaške kotline. Tudi delovni program tega aktiva kaže, da se bo njegova dejavnost še razmahnila. GROBELJNO Rekonstrukcija vodovoda — Občani so ustanovili poseben režijski odbor za rekonstrukcijo vodovoda. Interesenti bodo v denarju prispevali po 200.000 Sdin ter večje število delovnih ur. STARA GORA Cesto asfaltirajo — S finančno pomočjo občinske skupščine je cestno podjetje Gorica asfaltiralo cesto Rožna dolina —Stara gora in dvorišče bolnišnice za predšolsko invalidno mladino. LOŽ Močno povečana proizvodnja — Podjetje Kovinoplastika je lani ustvarilo vrednost bruto proizvodnje okrog 3.3 milijarde Sdin, letos pa računajo, da bodo močno povečali proizvodnjo, in sicer kar na 4.5 milijard Sdin. LOGATEC Ze blizu 100 tisoč oken — Logaški kombinat lesne industrije je lani izdelal približno 80.000 okenskih kril, letos pa se bo proizvodnja oken v tem kombinatu povečala na 90.000. Računajo, da bo KLI Logatec že pred letom 1970 dosegel proizvodnjo 100.000 oken. VRHNIKA Največ na konvertibilni trg — Tako kot že več let doslej, bo tudi letos lesno industrijski kombinat Vrhnika (LIKO Vrhnika) izvozil največ svojih izdelkov na konvertibilna tržišča, in sicer zlasti v ZDA, ZRN, Francijo, Švico in Italijo. Računajo, da bodo izvozili za 1.2 milijona dolarjev izdelkov. BLED Več kot milijon dolarjev — LIP Bled ustvarja že več let pomembne devize z izvozom betonskih opažnih plošč v Švico in ZRN, precej pa tudi z izvozom žaganega lesa. Računajo, da bodo tudi letos v izvozu precej presegli milijon dolarjev. NAKLO Potrošniški center potrebujejo — Sedanja trgovina v Naklem ne more zadovoljiti niti samih domačinov, kaj šele številnih turistov, ki prihajajo skozi to naselje, posebno v turistični sezoni. Zato so se predstavniki trgovskega podjetja »živila« Kranj dogovorili s predstavniki Naklega, da bodo v naselju zgradili nov večji trgovski center. Kraj zidave je že določen; pri tem so upoštevali predlog volivcev. LJUBLJANA Gosti i/ Soussa — V Ljubljani se mudijo člani delegacije tunizijskega pobratinskega mesta Soussa. V dveh dneh so si ogledali nekatere ljubljanske zgodovinske spomenike, najnovejše mestne pridobitve, sejem Alpe-Adria in tovarno Pletenina. Na tiskovni konferenci so seznanili novinarje s svojimi vtisi o Ljubljani, njihovem pobratenem mestu, hkrati pa tudi z značilnostmi svojega mesta. IZOLA Delamaris: juhe v aluminijastih lončkih — V izolskem Delamarisu se je te dni začela redna proizvodnja nove zelo kvalitetne juhe, ki je sodobno parkirana v aluminijastih lončkih. Nedavno so prve vzorce razstavili na zagrebškem velesejmu, te dni pa so prve pošljike že na trgu. z: LEG Hmelj lepo kaže -- Suša ni prizadela hmeljišč v Savinjski dolini, kjer ima hmelj vse pogoje za bujno rast in dober nastavek. Ce bo vreme prihodnja dva meseca ugodno, pričakujejo savinjski hmeljarji bogat pridelek. TOLMIN Odlikovanja — Kadrovska komisija občinskega komiteja ZK je predlagala za odlikovanja najzaslužnejše predvojne, medvojne, povojne revolucionarne javne delavce, člane ZK. HRASTNIK Domicil -- Organizacije ZB predlagajo, da bi občinska skupščina podelila ob občinskem prazniku domicil kamni-ško-zasavskemu odredu. Avtobus trčil v topol Stara Pazova: dva mrtva, dvanajst potnikov pa ranjenih V hudi prometni i srečil, veljal za zglednega šo- STARA PAZOVA, 13. jun. (Tanjug) nesreči, ki se je pripetila davi okrog 6,30 na cesti Beograd—Subotica pred Staro Pazovo, sta se dva smrtno ponesrečila, dvanajst pa je bilo ranjenih. Nesreča se je zgodila, ko je avtobus niškega podjetja »Niš-ekspres« zavozil s ceste in treščil v topol. 461-30, ki je bil takrat, VZOREN PEVSKI ZBOR - Dekliški pevski zbor soboške pedagoške gimnazije je tudi v minulem šolskem letu požel veliko priznanja, saj se je pod izkušenim vodstvom prof. Mccana uveljavil tudi na raznih nastopih in tekmovanjih v Sloveniji. Dijaki pedagoške gimnazije, ki so jo ustanovah namesto ukinjenega učiteljišča, so tudi p-o učnem uspehu na primerni ravni. Razveseljivo je tudi to, da se vpisuje na pedagoško gimnazijo zvečina delavska in kmečka mladina. Na sliki: nastop ob koncu šolskega leta. Foto: Boro Borovič Avtobus je vozil na redni progi Niš—Subotica in je davi ob 6 odpeljal iz Beograda. V njem je bilo 15 potnikov, šofer in stevzardesa. Pri priči sta bila mrtva šofer Vladeta Nikolič, doma iz Niša in potnik Sulejman Ma-kasci iz Prizrena. Ranjenih je bilo dvanajst potnikov, izmed teh trije nevarno. Ranjence so takoj po nesreči prepeljali v beograjske bolnišnice. Potniki v avtobusu so povedali, da šofer, preden se je zgodila nesreča, ni vozil hitreje kot 80 km na uro. Zakaj je avtobus zavozil s ceste, še ni natanko znano, domnevajo pa, da se je to zgodilo ali zaradi spolzkega cestišča aii pa je kako drugo vozilo prisililo šoferja, da je zavil na stran in se tako ognil trčenju. Preiskovalci iz Stare Pazo-ve zaslišujejo voznika nekega opla beograjske registracije BG ko se je zgodila nesreča, na cesti skupaj z avtobusom. Voznik trdi, da je vozil za avtobusom, vendar so opazili poškodbe na zadnjem delu avtomobila. Voznika so pridržali v sekretariatu za notranje zadeve v Stari Pazovi, kjer ga bodo še zaslišali. Kraj nesreče kaže grozljivo oodobo. Avtobus je z vso močjo treščil v topol, premera kakih 70 cm. Močan udarec je zmečkal ne le masko motorja in razbil prednje steklo, temveč ves motor in prednji del avtobusa. Levo kolo se je pri trčenju odtrgalo. Od sprednjega dela avtobusa ni ostalo nič drugega kot zverižena gmota železja. Mehanik podjetja »Niš-ekspres« Zoran Milic, ki je pri-šel takoj po nesreči, je dejal, da‘ je bil avtobus brezhiben. Pristavil je, da je šofer Nikolič, ki se je smrtno pcine- i ferja v podjetju. Doslej ni 1 imel na svojem vozilu nobe-;] ne okvare, kaj šele nesreče,'] S fičkom v konjsko vprego \ LJUBLJANA, 13. jun. — Na slo- 1 venskih cestah je bilo včeraj 21 • prometnih nesreč. V njih je bilo osem ljudi hudo ranjenih, trinajst ! pa laže. Škode na karamboliranih : vozilih je bilo za približno 49.000 . novih din. Zaradi prehitre vožnje so bile štiri nesreče, zaradi iz- ^ siljevanja prednosti tri, prav to- i liko nesreč pa so zakrivili tudi j neprevidni pešci z nenadnim prihodom na cesto. Na ljubljanskem prometnem območju je bilo 8 nesreč. na mariborskem polovico manj. na celjskem in koprskem so bile po 3, na goriškem sta bili 2, na kranjskem pa 1. V križišču v Radohovi vasi je sinoči voznik osebnega avtomobila zastava 750 Andrej Grden trčil v konjsko vprego, ki jo je vodil , Viktor Žnidaršič. Grden je bil pri nesreči hudo ranjen, sopotnik v osebnem avtomobilu in voznik vprege pa laže. Sinoči je na cesti med Šempetrom in Rožno dolino neki voznik osebnega avtomobila škoda zadel in podrl kolesarja Ivana Susiča. Kolesar je bil laže ranjen in je dobil prvo pomoč v šempetrski bolnišnici, avtomobilist pa je po nesreči odpeljal naprej in za njim še poizvedujejo. Na cesti so že našli drobce smerokaza, sklepajo tudi. da je bil avtomobil svetlo sive barve. treznim ukrepom Pred kenaresom sindikatov govori Ladislav Tušar v Murski Soboti Nerešeni ali samo delno urejeni problemi v našem gospodarskem in družbenem razvoju so bili v središču razprav sindikatov tudi v Pomurju, kjer so v pripravah na kongres posebno skrbno obravnavali po-I ložaj delovnih organizacij v pogojih reforme. O tem ' nam je odgovoril na nekaj vprašanj tajnik občinskega sindikalnega sveta v Murski Soboti Ladislav Tušar. delanih sodobnih metod delitve dohodka, ki bi ustrezale zahtevam sodobne proizvodnje. Sistemi delitve v delovnih organizacijah so razen tega usmerjeni preveč kratkoročno. Sindikat kot politična organizacija bi se moral zavzemati za take oblike delitve dohodka, ki bi na eni strani zadovoljevale potrebe zaposlenih po osebnem standardu in na drugi strani razširjeno reprodukcijo.« »Ali so stavke in druge oblike pritiska sprejemljive metode za odpravo raznih deformacij v gospodarstvu, šolstvu itd.?« »Prepričan sem. da stavke in kakršne koli oblike pritiska niso sprejemljive za naš samoupravni sistem. To mislim predvsem zaradi tega, ker pritiski povzročajo hitro reševanje nekaterih problemov, kar prinaša nepremišljene in začasne rešitve. Prav to pa potem povzroča deformacije na drugih področjih.« »O katerih vprašanjih se največ obračajo na vas člani sindikalnih podružnic?« »Ko se sindikalne podružnice ali njihovi člani obrača- LADISLAV KUŠAR »Kakšno stališče imajo sindikati na tem območju do sedanjih družbenih in gospodarskih vprašanj?« »Vse bolj prihajamo do spoznanja,' da premalo programiramo razvoj. Menim, da bi bilo potrebno uskladiti srednjeročne programe s koncepti reforme, ali sploh izde lati nove plane na temelju reformnih smernic. Posebno vprašanje je tudi kvaliteta, programov v delovnih organizacijah, v katerih je še vedno poudarek na ii-zičnem načrtovanju, manj pa na programiranju metod de-lat- kar edino lahko realno j poveča proizvodnjo in s tem družbeni proizvod.« »Kaj menite <■ sedanjih de- I formacijah r sistemu notra- j j nje delitve in kakšno vlogo bodo morali odigrati sindi-j kati?« »Menim, da delovne orga-| nizaeije še vedno nimajo iz- jo na naš organ, so to običajno osebne zadeve ali tudi večji problemi v delovnih organizacijah. V takih primerih skušamo vedno pomagati s posredovanjem prek samoupravnih organov, kot edino mogočim načinom neposredne pomoči sindikatov svojim člano-m.« »Kaj si obetate od bližnjega kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije?« »V dosedanjih predkongresnih razpravah smo večinoma razpravljali o vlogi sindikatov in o njihovem delovanju v prihodnje. Kongres bo moral prav zaradi tega jasno odgovoriti na vprašanja o metodah dela sindikatov v našem družbenem sistemu. Za naše področje pa so vsekakor zanimiva tudi vprašanja o zaposlovanju v tujini in o nalogah sindikatov pri j urejanju pravic- naših sezon-skih delavcev.« BORO BOROVIC Nova številka Vestnika za komunal-no-stanovanjsko gospodarstvo Svet za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo pri gospodarski zbornici SRS je te dni izdal že tretjo številko Vestnika za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo. Tako kot prvi številki vsebuje tudi -tretja obilo zanimive-, . ni i ga gradiva. S področja stano- Veletrcjovma »Prehrana« j vanjskega gospodarstva naj odprla nov oddelek za omenimo le prispevek Franca opremo gostinskih in tr- 1 Ropreta, direktorja gradbene- oovskih lokalov I -a centra SRS >>Novi odnosl govSKin lOKcilov . v pogojih industrializirane LJUBLJANA, 13. jun. Vele- j stanovanjske graditve« ter trgovina »Prehrana« iz Ljub- | članek^ prof. dr. Toneta Kle- Ijane je spet razširila svoje Inženiring za gostinsko opremo Na Kalu bodo zagoreli kresovi Predkongresno srečanje slovenske mladine v soboto in nedeljo i V soboto, 15. in nedeljo, IR. I junija prirejajo občinski komiteji Zveze mladine iz Žalca, Laškega, Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in Litije v sodelovanju s CK ZMS predkongresno srečanje slovenske mladine na planinski posto- MARIBOR, 13. jun. Danes sta narodni heroj Janez i Predstavniki krajevnih j janki Kal nad Hrastnikom. Hribar, predsednik občinske organizacije ZB Mari- ! organizacij ZB in mladin-, organizatorji si prizadeva-bor in Ivan Marovt, član komiteja ZM Maribor se- j org*mzacije todo^ta znanila novinarje s programom akcije »Mladina m | ^1 ->udi u(feieženci tega borci Maribora ob mejnikih revolucije«, ki bo 15. m . h d bodo zbrali na Partizanski pohod 15. junija M nedeljo osrednja proslava dneva borca v Mariboru — Kako fao potekala akcija .Mladina in borci Maribora ob mejnikih revolucije Predstavniki delovanje. Na Celovški cesti je odprla oddelek za opremo gostinskih in trgovskih lokalov. »Inženiring za gostinske in menčiča o razvijanju znanstveno raziskovalnega dela na področju komunalnega gospodarstva. Tudi v gradivu, ki obravnava komunalno gospodarstvo, je precej zanimivih RAZBIT AVTOBUS — To je ostalo cd avtobusa, ki je pri Stari Pazovi na cesti med Beogradom in Subotico zdrsnil s ceste in treščil v topol. trgovske lokale je bil dolgo ; prispevkov naših strokovnja-pričakovan,« je povedal vod- kov, zlasti še članek inž. Mar ja tega oddelka »Prehrane« Borut Volkar. »Naše podjet- jana Prezlja, direktorja ljubljanske »Kanalizacije«, ki ob- je je pravilno ocenilo položaj j ravnava pri nas vse premalo jo, da bi bilo nedeljsko srečanje čim prijetnejše. Pričakujejo, da se bo v soboto, 16. junija. 15. junija bo partizanski | sen program. Nato bodo pohod — -> i/otorom hnrin 1 udeleženci od predvsem pa v nedeljo zbralo osrednji proslavi na stadionu Branika. Na osred- -- ------ i , , -. .... i nji proslavi bodo ustano- ..... na katerem bodo udeleženci odsu na Smol-1 viu brigado, ki bo odšla sodelovali taborniški eno-j nik, kjer se bodo srečali ; na osrednjo proslavo na ti Pohorski bataljon in j z borci Tri brigade bodo j Sutiesko ki bo ob 25-letni-Lackova brigada, 11. bri- na Smolniku prenočile m j ci taorbe na Sutjeski 4. gada in Ruška brigada. V j v nedeljo zjutraj prišle v juli;a Razvili bodo tudi 11. brigadi bodo poleg ta-; Ruse, kjer jih J^o pred ! nrapor občinske mladin-bornikov sodelovali pla,-; spomenikom NOB požara- or^anizaciie Maribor . . -. v... • rt 1 »H lrroionno i r ' ninci, člani počitniške zveze in pripadniki JLA. v Ruški brigadi pa planinci, učenci in dijaki. Pohorski bataljon ho odšel iz Maribora in obiskal Ranče, Jugovo domačijo, Planico, Areh in zadnje bojišče Pohorskega bataljona na Osankarici. Lackova brigada bo obiskala Duh na Ostrem vrhu, žau-cerjev vrh, Tujzlov vrh in Urban, 11. brigada pa Oplotnico, Kebel in Osanka-rico, medtem ko bo ruška brigada odšla na Osanka-rico. Tri brigade se bodo srečale na Osankarici, kjer bodo pripadniki JLA in predvojaške vzgoje prikazali partizanski napad. Pred spomenikom na Osankarici bo tudi slove- vil predsednik krajevne organizacije ZB Stane Poglajen. Iz Ruš bodo vse brigade odšle na osrednjo proslavo te akcije, ki bo na stadionu Branika v Mariboru. To bo hkrati tudi osrednja proslava 4. julija, dneva borca v ma- in ustanovili 95-čiansko I. mladinsko delovno brigado Alfonz šarh, ki bo letos sodelovala na mladinski delovni akciji »Sava 68«. Predstavniki ZB in ZM Maribor so poudarili, da bo šola, ki bo na množič- riborski občini. V nedeljo, j nem pohodu dosegla naj- 16. t.m. bodo organizirali tudi manifestativen pohod učencev 24 osnovnih šol mariborske občine. Doslej se je prijavilo za udeležbo že 177 ekip, ki bodo štele po pet članov. Pričakujejo, da se bo tega pohoda udeležilo v okoli 300 ekipah blizu 1500 učencev. Ekipe bodo prehodile okoli 64 kilometrov in obiskale 55 spominskih obeležij NOB in revolucije. boljšo udeležbo, prejela prehodni kip mladosti. Narodni heroj Janez Hribar pa je pozval vse borce, naj se v čimvečjem številu udeležijo osrednje proslave dneva borca na stadionu Branika. Pohvalil je pobudo komiteja ZM Maribor, ki je pokazal tudi v tem primeru izreden posluh za razvijanje tradicij NOV. M. KOS na Kalu nekaj tisoč mladincev iz vseh krajev Slovenije. V soboto proti večeru bodo na Kalu zagoreli kresovi in taborni ognji. Taborniki, planinci in člani Počitniške zveze iz zasavskih občin bodo na planinski postojanki postavili šotore. Ob tabornih ognjih bodo izvedli kulturne programe. V nedeljo, 16. junija dopoldne ob 9. uri bo pred planinsko kočo na Kalu predkongresno zborovanje mladine, nato pa koncert mladinske godbe.iz Hrastnika ter mladinskega pevskega zbora »Vesna« iz Zagorja. Ekipe mladincev in mladink se bodo pomerile v malem nogometu, odbojki, rokometu in streljanju. Za zabavo bo mladini igralo več ■ zabavnih ansamblov. Ker. je planinska postojanka Kal nekoliko oddaljena od železniške postaje Hrastnik, bodo mladince vozili z avtobusi od železniške postaje do vznožja Kala. Najbolj pa organizatorje za zdaj še skrbi — vreme. P. BURKELJC na tržišču. Delavcem v gostinskih in trgovskih podjetjih odslej ne bo več treba tekati po podjetjih, ki proizvajajo oziroma prodajajo njim potrebno opremo, temveč bodo lahko vse to nabavili kar v našem oddelku.« Inženiring »Prehrane« ho skrbel za celotno opremo in dobavo materiala. Pod tem razumejo pri podjetju res prav vse. Kupec se bo zglasil na Celovški cesti in predstavnikom »Prehrane« povedal svoje želje in težave, seveda pa bo moral predložiti tudi tloris bodočega objekta. Projektanti podjetja bodo potem naredili potrebne načrte, iz svojega skladišča vzeli potrebno opremo — po želji jo bodo proizvajalci izdelali po posebnih načrtih — in jo dobavljali naročnikom. Tako zastavljeno delo bo laže tako za naročnike, kot tudi proizvajalce, saj bo odpadlo odvečno dogovarjanje med posameznimi partnerji. »Naročniki bodo lahko izbirali opremo domačih in tujih proizvajalcev. .Prehrana’ je generalni zastopnik italijanske tovarne .Gaggia’ za Jugoslavijo (aparati za ekspres kavo, kavni mlinčki, aparati za umivanje posode, pralnice, igralni aparati in podobne naprave), njene izdelke pa bo naročnik lahko kupoval za dinarje. Seveda bodo interesentom na voljo tudi izdelki tovarne ,LTH’ iz Škofje Loke, beograjskega .Jugostroja’, .IGO’ iz Ljubljane, .Kovino-stroja' iz Grosuplja, zagrebškega .Kontakta’ in drugih jugoslovanskih proizvajalcev gostinske opreme,« pravi Borut Volkar. »Predajamo kompletne objekte na ključ!« piše na koncu »Prehraninega« prospekta. Takšna obljuba tudi nekaj velja. Nov oddelek »Prehrane« ni nič novega v sodobnem poslovanju, je pa prvi tovrstni inženiring v naši državi. M. D. ZA VAŠEGA DOJENČKA • plenice • majice • kapice • jopice • odejce • pregrinjala • razne garniture OTROŠKI ODDELEK (I. nadstropje) upoštevane predpise oziroma najboljše tehnične rešitve pri gradnji železobetonskih tankov, v katerih uskladiščimo tekoča goriva. I. P. ^Trenutek 68" ni bil dober Tako pravijo Idrijčani o televizijski oddaji Tonija Tršarja IDRIJA, 13. jun. V klubu mladih so se Idrijčanom včeraj spet predstavili ustvarjalci televizijske oddaje »Trenutek 68«. ki je govorila o idrijski družini Čibej. Po oddaji je namreč na RTV Ljubljana prišlo iz Idrije in tudi drugih krajev Slovenije več protestnih pisem, še posebej pa so bili razburjeni domačini. V skoraj dvetlrnem pogo- voru je vodja oddaje Toni Tršar skušal pojasniti zbranim, kaj je hotel z oddajo povedati. Po mnenju Idrijčanov namreč poskus ni uspel, skorhj vsi so oddajo odklonili. Zamisel in izbor družine sta bila nedvomno zelo dobra, toda izvedba za povprečne gledalce ni bila sprejemljiva, modema metoda pa nedojemljiva. Prav zaradi tega je tudi prišlo do reakcije. Preproste delavske družine oddaja ni predstavila tako, kot si tako družino predstavljamo; o preprostih ljudeh bi morali pač spregovoriti preprosto, ne pa v jeziku, ki ga razen peščice nihče ne razume. S. TRBOVC Republiško zborovanje knjigovodij v M. Soboti V Murski Soboti bo 14. in 15. junija letos VI. redna skupščina združenja knjigovodij Slovenije, na kateri bo razen delegatov sodelovalo tudi veliko predstavnikov republiških in zveznih inštitucij. Po razpravi o referatih bodo udeleženci VI. redne skupščine knjigovodij Slovenije govorili tudi o pripravah na nove predpise o celotnem dohodku, dohodku, sredstvih in knjigovodstvu. B. B. Poročilo proti- peronesporne službe Obveščamo vinogradnike Trža-ško-Komenskega Krasa (Tomaj, Dutovlje, Godnje, šepule, Kornen itd.) ter vinogradnike celotne Bele krajine, da je sedaj čas za drugo škropljenje vinske trte proti peronospori. Opozarjamo, da je to škropljenje nujno potrebno, čeprav je nastopila delna ohladitev ozračja, ker ob prvi otoplitvi pričakujemo močan izbruh perono-spore. Za to škropljenje priporočamo predvsem organske fungicide, kot so: orthophaltan v 0.2"o jakosti, dithan M-45 ali ortocid 0,25% ali dithan oz. cineb v 0.3% jakosti. Škropivu proti peronospori obvezno dodajte še 0,3% cosan, da istočasno zavarujete trto pred oidi-jem. KMETIJSKI INSTITUT SLOVENIJE IN HIDROMETEOROLOŠKI ZAVOD SRS Poročilo anti-fstoftorne službe Sporočilo o pojavu krompirjeve plesni smo prejeli iz Kmetijske zadruge Trebnje, Mozirje, Naklo pri Kranju in iz občine Ljubljana -Bežigrad. V teh krajih se je plesen pojavila na ranih sortah krompirja. Na pozni sorti merkur se je fitof tora pojavila na področju Kmetijske zadruge Cerklje ob Krki. Pridelovalcem priporočamo, da takoj temeljito poškropijo krompirjeve površine. Ža enkratno škropljenje enega ;nega od »bakrovo jugoslovanska hektarja potrebujemo enega naslednjih fungicidov: »bak apno 25« — 12 kg; »bakrovo apno 50« — 6 kg; »bora fitoran« -- 4 kg; »tiozin A« 4—5 kg; »cuprablau« — 6 kg; »cuprablau Z« 4 kg; »du-ter« 1,5 kg; »dithane M 22« 2—3 kg; »dithane M-45« 2—3 kg. Pripravljenemu škropivu proti plesni dodajte še enega od pripravkov za uničevanje ličink koloradskega hrošča. KMETIJSKI INSTITUT SLOVENIJE ^li i 'lepotico* X*X*I*Xv FX;X,X*; fxvXv!; ****#»***»*«*«*»#*a M ••»■•••■ > vXvXv! !jl'X'XvX*; •*•*•*•*•*•*. K#«*I##*»*******I; !;XvXy!y |J;XyXyX ®!*XvX*X >I*X‘X*X' t;XyXy! XvX*Xv j*!:X:X:X:! 'X*XXvX |X;X;XX KvXvX u*x*x*x V»vX‘! VtV/.V/.V • ••••••• • • *• • • • » • • £ i,»*****» • ;!;XyX;Xvr ’XvXXji^ x*x*> !•!% i*X;y | >X*!*X*Xjl ;!yX;X*jl ;*x*x*iil ’.*Xvj !;Xy*T SKjl letenja Poročilo o žrebanju 24. kola srečk 13. 6. 1968. Srečke s so zadele končnicami dobitek N din 0 4 30440 -404 38910 504 19U820 2.0(4 620940 2.004 61 8 15591 400 22691 500 45751 1.060 U61G7I 50.000 52 8 62 8 5732 200 596242 2.000 598732 2.0CO 3 4 29663 404 64423 504 68963 1.004 366953 2.004 24 8 54 10 94 8 72694 1.008 314704 2.0T0 5 4 17655 1.004 33315 504 34835 404 662935 100. yXyXv y.yXyX PXyXyXy! __rXyXvXvX: n*mmmmk ; Milijonske nagrade i ; ‘ Potovanja po Italiji,; nrtnrfn& 1 nim bivanjem v Loanu na »Biviera dei Fiori«, cvetlični rivieri. NAGRADNI RAZPIS BRALCI DELA sodelujte z nami pri izbiri najbolj prizadevnega turističnega kraja! Vse bralce vabimo k sodelovanju v skupni akciji Turistične zveze Slovenije, Hortikluturne zveze Slovenije in uredništva Dela za izbiro najbolj prizadevnega turističnega kraja v Sloveniji. Uredništvo želi doseči, da bi bralci v tej akciji čimbolj aktivno sodelovali. Zato razpisujemo za vse, ki se bodo akciji priključili, naslednje nagrade; 1. nagrada - vveekend hišica za 4 osebe 2. nagrada - šotor za 5 oseb s kompletno opremo 3. nagrada - gumijast čoln za 2 osebi Nagrade bo mogoče zamenjati za drugo blago, ali tehnične predmete v ustrezni vrednosti (Fiat 750, kosilnica itd.), po izbiri nagrajenca. Kaj je treba storiti za to, da si boste pridobili pravico do žrebanja za gornje nagrade? V Delu bomo od 17. junija do 18. septembra po štirikrat tedensko objavljali reportaže iz turističnih krajev, ki jih bodo obiskali naši novinarji kot člani strokovne komisije. Spremljajte pozorno te reportaže, kajti ob zaključku tekmovanja (18. septembra) se boste na podlagi pisanja novinarjev in na podlagi svojih lastnih izkušenj odločili za tisti kraj, ki bo po vašem mneju pokazal največ prizadevanja za razvoj turizma. Nikakor pa ne boste smeli glasovati za kraj, v katerem živite. V istem času bomo v Delu vsak teden objavili po en nagradni kupon, katerega bo treba shraniti do zaključka akcije. V času od 18. do 23. septembra bo treba na uredništvo Dela poslati skupaj vseh 10 nagradnih kuponov ter ime turističnega kraja, ki ste ga izbrali. Tisti bralci, ki bodo glasovali za enega izmed prvih pet krajev, izbranih po oceni strokovne komisije, bodo prišli v poštev za nagradno žrebanje. Turistični kraj, kateremu bodo bralci s svojim glasovanjem prisodili prvo mesto, bo dobil denarno nagrado uredništva Dela v znesku 5.000 Ndin. Nagrada bo podeljena tisti organizaciji izbranega kraja, ki si je po presoji strokovne komisije pridobila največ zaslug za napredek kraja. Izid nagradnega žrebanja bo objavljen (skupno z izidom ocenjevanja strokovne komisije) v Delu, dne 30. septembra. Bralci Dela, izbirajte z nami najbolj prizadevni turistični kraj! UREDNIŠTVO DELA »Mladost« (odprto vse leto!) Imajo šotore in bungalove! Penzion v tem mladinskem letovišču je od 14.50 do 18,00 Ndin. Člani imajo 20n/o popust. D. K. Začetek akcije! Akcija, s katero naj bi poiskali najoo.J ".-zadevni kraj na področju turizma v Sloveniji se je že začela. Komisija, v kateri so bili predstavniki Turistične zveze Slovenije, Zveze hortikulturnih društev Slovenije in uredništva »Dela« je 12. junija obiskala GROSUPLJE. VIŠNJO GORO. MULJAVO in ŽUŽEMBERK. O ogledu in izgledu posameznih krajev bomo poročali. N. I. Cene na prvi pogled niti niso videti preveč pretirane, saj se večinoma gibljejo nekje med 600 in 660 novih dinarjev. Najdražji v omenjenem programu je Stan, kjer stane trinajsfdnevno bivanje s prevozom vred od 790 do 830 novih dinarjev v sezoni in od 555 do 620 novih dinarjev izven sezone. Sledi mu Dubrovnik s 750 din v. sezoni in 625 dinarji izven sezone, Jeisa na Hvaru 640 din v sezoni in 590 dinarjev izven sezone, Vela luka od 660 do 600 din v sezoni in od 590 do 540 din izven sezone, Orebič 645 din v sezoni in 575 din izven sezone in Korčula 630 din v sezoni in 590 din izven sezone. Pot do lifeta Nikakor ne morete mimo Dubrovnika Mljet, čudovit otok južne ga Jadrana je bil turistično odkrit šele po zadnji vojni. Prej je bilo njegovo prečudovito jezero povsem neznano dopustnikom. Danes je zahodni del otoka turistično še kar urejen. Od luke (Polače) do jezera je speljana asfaltirana cesta po kateri vozi avtobus. Kljub temu pa Mljet le ni tako lahko dostopen. Ima sicer vsak dan (razen ob nedeljah! ) ladijsko zvezo z Dubrovnikom in Trstenikom na polotoku Pelješcu. Za nas je zanimiv kot izhodišče le Dubrovnik. Ladja odplove vsak dan ob 13.00 iz dubrovniškega pristanišča in se nasloni na pomol v Polačah ob 17.40 ali pa uro poprej, odvisno od pristanišč, katere spotoma cbleze. To je 807 proga »Jad-rolinije« (Dubrovnik—Trste- -PeljeSac POLA C E a ImuetI ^7 mk i. Ladja s Korčule pa ne vozi več. Do Dubrovnika pa: z avtobusom ali z ladjo z Reke, z letalom iz Ljubljane ali Zagreba ali pa z vlakom, recimo do Ploč in potem z avtobusom dalje. Na Mljetu je precej zasebnih sob, hotel je na otoku sredi jezera, imajo tudi dva za silo urejena kampinga. »Atlas« tudi za Slovence Ker pa mi zadeva glede cen vendarle ni bila povsem jasna, sem vzel program in se napotil z njim k direktorju agencije »Atlas«. Med drugim me je tudi zanimalo, kako se lahko turist iz Slovenije po služi »Atlasove« organizacije. »Kolikor vem, v Ljubljani nimate svoje poslovalnice,« sem dejal. »Za zdaj še nimamo, vendar jo nameravamo odpreti, če prej ne, pa prihodnje leto. Dogovorjeni pa smo s škofjeloškim podjetjem »Transtu-rist«, da opravlja skupaj z nami akvizicijo gostov.« . Potem ko je odložil slušalko, sem ga še vprašal, če velja cena samo od Zagreba ali tudi od kakega slovenskega mesta. »Dokler nimamo svoje poslovalnice v Sloveniji, mora gost na lastne stroške potovati v Zagreb, od tu pa ima že plačano vožnjo z avtobusom ali z vlakom do kraja ,ki si ga je izbral.« »Kaj pa, če je prijavljencev premalo za en avtobus?« »V tem primeru organiziramo zanje in tudi plačamo prevoz s transportnimi sredstvi na rednih linijah.« »Cena celotnega aranžmaja je za veččlansko družino sicer še vedno dokaj visoka. S stališča podjetja pa je najbrž nizka in mogoče v primerjavi s cenami drugih potovanj — na primer v tujino — celo nekoliko nenormalna. Ali mi lahko razložite strukturo vaše cene?« Cene vendarle previsoke »Zagotavljam vam, da smo skrčili na minimum stroške naše režije. Imate popolnoma prav, ko menite, da kalkulacija ni normalna. Vendar pa je že čas, da se naučimo na nenormalne kalkulacije in jih usmerimo na domačega turista tako, da ga vključimo v organizirana turistična potovanja.« Z nekoliko ganljivimi besedami je ta misel zapisana tudi v programu, kjer je rečeno: »Ne bodimo potovalni agenti vsak sam za sebe! Strokovnjaki znajo to napraviti bolje in ceneje. Verjemite, da smo mnogo razmišljali o vsem: o zagotovljenem prevozu, o prenosu prtljage, o dobri namestitvi, o dobri hrani in možnosti razvedrila . . .« Direktor »Atlasa« pa je dejal: »Prepričan sem, da bomo s čim nižjimi cenami dosegli Nov most na Savi Pri Županji so dogradili nov, 800 metrov dolg most čez Savo. To je eden največjih in najpomembnejših i objektov na cesti Županja— Opuzen, to je na drugem kraku bosensko - hercegovske transverzale. Kmalu bodo končali tudi gradnjo cestnega odseka med županjo in Tuzlo, čez pogorje Majevico. določeno maso prometa, in to nam bo dalo tudi maso dohodka. To so pravzaprav šele začetni korald k množični afcvizdciji domačih turistov za organizirana potovanja s posredovanjem potovalnih agencij. Prepričan sem, da bomo z močno reklamo in s sprejemljivimi cenami uspeli pridobiti domačega gosta za taka potovanja in to je ena od perspektiv za poživitev turističnega prometa.« O tem, ali so cene za domačega gosta sprejemljive ali ne, sem že prej nekoliko podvomil. Res pa je, da se bo najbrž marsikdo poslužil' takšne oblike organiziranih počitnic zato, ker ne bo imel od odhoda do prihoda nobenih skrbi, celo s prtljago ne. To pa je stvar ,za katero se včasih splača odšteti tudi nekaj več denarja Ko pa sem podrobneje razmišljal o cenah, sem ugotovil, da stane dnevni penzion brez prevoznih stroškov v organizaciji »Atlasa« povsod nekako od 30 do 45 novih dinarjev. To je sicer nekoliko višje povprečje, kot ga dosežemo v marsikaterem turističnem kraju, če si izberemo zasebno sobo in če se branimo v bolj preprosti restavraciji ali gostilni. Vendar spet ne smemo pozabiti, da nimamo s potovanjem in z organizacijo počitnic nobenih skrbi. Bled in Bohinj prva! Kakor je povedal direktor »Atlasa«, je največje zanimanje za to obliko počitnic v severni Hrvatski, in sicer za Bled in Bohinj, kjer je tisto, kar je rezervir.nl »Atlas«, že skoraj razpodano. Manjše zanimanje je za obmorske kraje. To pa je seveda stvar propagande in informativne službe, zlasti v Sloveniji. Marsikdo za »Atlasovo« organizacijo niti ne ve in še manj mu je jasno, kam naj se obme in kje naj povpraša. N. I. Voda za otok Brač Jeseni bodo končno pričeli graditi prepotrebni, a zelo drag vodovod na otok Brač. Vodovodne cevi bodo položene po morskem dnu. Otok bo dobival vodo iz umetnega jezera elektrarne Zakučac. Anketa »Jadran 68« Zagrebški »Vjestnik« bo po trikrat v letošnjem poletju anketiral po 100 turistov, domačih in tujih, v 66 turističnih krajih ob Jadranu. Anketirali bodo skoraj 20.000 dopustnikov. Vsakomur bodo postavili po 22 vprašanj. »Obravnavali« bodo le obmorske kraje, a v vseh štirih republikah, ki imajo po kos morja. Premski grad propada Kdo bi rešil Kettejevo rojstno vas počasnega umiranja? Na pročelju osnovne šole v Premu so že pred leta vgradili spominsko ploščo, da je bi'l v tej hiši rojen pesnik Dragotin Kette. Zdaj so v njej uredili še Kettejevo spominsko soibo; zlasti šolarji so že doslej radi prihajali v Prem in si ogledovali poslopje, kjer je tekla zibelka enemu izmed štirih stebrov slovenske Modeme. Ta kraj z nenavadnim imenom, ki se ozira z višavja v dolino notranjske Reke, se tako uvršča med kraje s kul- NAJLEPSA PLAZA NA JADRANU — Sladokusci od povsod — ne le domačini — menijo, da je peščena plaža v Breli nedaleč od M.tkarske nailepša ob naši obali Jadrana. Pesek je ravno prav droban, plaža pa je obdana z borovim gajem. >Ta sliki: dopustniki zapuščajo morda le predrago Brelo in se z motornim čolnom odpravljajo v kako sosednjo vasico, ki je po cesti" le težko dostopna. Foto: E. Kaše turnimi znamenitostmi, vredne ogleda. Lahko pa bi postal tudi privlačno turistično središče, če . .. Premski grad je v teh krar jih zapuščenosti eden najbolje ohranjenih pomnikov fevdalne dobe. »Ce bi grad popravili in v njem uredili primemo gostišče, bi se poleti mnogi turisti ustavili pri nas,« so mi pripovedovali vaščani. »Dosti zamisli je že bilo, kaj bi bilo v njem, a iz vsega ni bilo nič. Grad zdaj propada, razvaline pa ne bodo koristile nikomur.« Velika, zapuščena fevdalna trdnjava bi res pogoltnila veliko denarja, preden bi iz nje kaj naredili. Toda, kdor bi tukaj vložil denar in uredil v gradu gostišče v ustreznem slogu, bi gotovo slejko-prej spoznal, da se taka investicija le splača. Na vsej poti od Reke do Postojne, razen manjših gostišč, ni večjega gostinskega objekta, da bi se potniki tako ustavljali v njem, kot se, denimo, ustavljajo na poti od Ljulbljane proti Zagrebu, na gradu Otočec. In če je kije od Reke proti Postojni primeren kraj, potem je to Pretn. Sicer je res nekoliko nad glavno cesto, toda z reklamo in napisi ob cesti, bi prenekaterega motoriziranega turisti zvabili, da bi krenil dober kilometer stran od glavne smeri. Ce bi bilo v gradu gostišče z dobrimi domačimi jedmi in pijačami, primemo opremljeno, ne bi bilo zadrege za obisk. Premski grad razjeda zob časa. In to iz leta v leto bolj. Bržčas ne bo mogoče dobiti denarja, da bi ga zavarovali samo zato, ker je pač pomnik preteklega.Pa tudi škoda bi bila, če ne bi take privlačno- JEZICNIK — Na notranjem dvorišču premskega gradu je obokan hodnik z zelo zanimivimi detajli. Na sliki: »jezičnik«. Foto: D. Kralj sti izkoristili tudi na bregu turistične »reke«, kjer se v neposredni bližini pretaka poleti dnevno na tisoče vozil. Prem s svojo okolico je lepota, ki bi jo bilo vredno odkriti turizmu. Seveda je vprašanje kako. Morda pa bi le kazalo, za tako zamisel navdušili kakšno turistično organizacijo. Kettejev Prem, zdaj obsojen na počasno umiranje, pa bi s tem spet zaživel. Marsikdo, ki bi prišel tja, bi odnesel s seboi tudi delček prisrčne človeške miline, ki jo je crnanjal pe~nik naše Modeme. ) GUSTAV GUZEJ 8. stran it DELO POGOVOR Z BRALCI — ŠPORT Petek, 14. junija 1968 Pogovor z bralci Več odgovornosti Steržaj in Turk vicešampiona Srebrna kolajna za Jugoslavijo na svetovnem prvenstvu v kegljanju LINZ, 13. jun. (Po telefonu). Ves Merzenkeller je bil sinoči naš, jugoslovanski .Na 7. svetovnem prvenstvu v kegljanju na asfaltnih stezah je jugoslovanski par Miro Steržaj in Jože Turk dosegel 2. mesto in osvojil prvo — srebrno — kolajno za Jugoslavijo na tem šampionatu. UREJA FRANC ŠETINC Lado Artnik iz Ljubljane pravi, da so zadnje čase časniki polni vesti o prekinitvah dela. In vprašuje: zakaj ne rešujejo problemov sproti? Zakaj dovolijo, da se težave kopičijo, dokler delavci ne sežejo po skrajnih sredstvih, ki nikakor niso v čast socialistični državi, kot je naša? va. Proti takšnim poskusom moramo energično ukrepati. O tem so odkrito spregovorili na številnih sestankih v delovnih organizacijah: zahtevamo hitrejše reševanje problemov, več osebne odgovornosti, toda odločno smo proti neredu in nasilnim dejanjem! O tem je nedvoumno spregovoril tudi predsednik Tito. Po Artnikovem mnenju je v delovnih organizacijah premalo osebne odgovornosti. Nekateri vodilni ljudje nimajo posluha za delavčeve tegobe in zahteve. Ni jim mar, da imajo delavci nizke osebne Zakaj prizadeti molčijo? I. Birsa pravi, da bralci večkrat opo- dohodke,' pa še teh ne prejemajo v celoti ^rjajo na razne nepravilnosti v naši m redno. Kjerkoli se zatakne v proizvod- druzb_1:_^P.r_lV “ nji, občuti posledice najprej, delavec pri ^ stroju, le redko tudi vodilni ljudje. Do- temu še najdejo denar za nagrade posameznikom. Kegljišče je bilo nabito polno. Bilo je premalo prostora za vse ljubitelje športnega kegljanja, ki so hoteli spremljati veliki boj dveh najboljših jugoslovanskih kegljačev za prvo mesto. »Plavi, plavi!« je navijal naš tabor, gledalcem pa je pred vsakim lučajem zastajal dih, dokler se domala grobna tišina naposled ni sprevrgla v viharen aplavz, ko sta krogli treščili med plastične keglje. Razen jugoslovanskih kegljačev in kegljavk je bilo najbolj nestrpno češkoslovaško zastopstvo; njihova reprezentanta Blaževič (po poreklu Jugoslovan) in Kočarek sta namreč s 1868 keglji takorekoč že imela zlato kolajno v žepu. Z odlično igro pa sta jima razigrana Jugoslovana od prvega lučaja dalje stregla po končni zmagi. Skromnemu in premalo samozavestnemu Kranjčanu Turku je uspelo premagati magično -mejo 900 kegljev, saj je na svojem drugem nastopu na tem prvenstvu podrl 902 keglja. Ljutomerčan Steržaj pa je z 958" keglji dosegel celo najboljši posamični rezultat na tekmovanju parov. S seštevkom 1860 kegljev sta Jugoslovana po ogorčenem boju pristala na drugem mestu. Samo de- no. Prizadeti vztrajno molčijo. Zakaj nih gajTse ‘celoTda je“kaka“delovnrorgani- ™ odgovoril na kritiko o neupraviče-zacija nerentabilna, ima izgubo, a kljub "ih razločkih med odkupno ceno goveda m prodajno ceno mesa? Potrošniki grajajo trgovino, ki prodaja češnje po pretiranih cenah, kmetje na Vipavskem pa ne Nekateri pravijo, da je razpon plač še vedo, kam bi s pridelkom. Takih pnme-vedno premajhen, da vodilni niso dovolj rov bi lahko naštel še več. stimulirani za odgovornost itd. Kje pa je odgovornost takrat, ko pride do zastoja Odgovor. — To je res. Prizadeti le v proizvodnji ali celo do ukinitve podjet- redko odgovarjajo na javne kritike. To ni ja? Vsa odgovornost s posledicami vred prav. Včasih smo krivi tudi časnikarji, ;! pade na pleča delavca pri stroju. ker smo premalo vztrajni v zahtevah po se nekaj o odgovornosti: najbolje je Jasnih, čimbolj konkretnih odgovorih. urejeno vprašanje odgovornosti pri na- Tudi v naših pogovorih večkrat pogre-vadnem delavcu. Če povzroči škodo \se- ^amo odgovore tistih, ki so odgovorni za eno kako, hote ali nehote, bo moral pla- stvari, o katerih teče dialog. Upravičen čati škodo in kazen. Za veliko škodo, ki je očitek bralca, češ, premalo je, da saje^ posledica slabega dela vodilnih ljudi, mo urednik odgovori, ali se s kakšno krive lja kolektivna odgovornost. Ali ni očit- tjk-0 strinja ali ne soglaša. Odgovarjajo naj predvsem tisti, ki se jih stvari tičejo. Tako bomo demantirali precej razširjeno miselnost, češ, zakaj bi pisal, saj tako in tako nič ne pomaga. KOŠARKA Festival evropske košarke BEOGRAD. 13. jun. Tradicionalno mednarodno tekmovanje festival evropske košarke bo letos v Beogradu od jutri do 16. t. m. Sodelovale bodo ekipe Crvene zvezde. Reala iz Madrida in reprezentanca »starega kontinenta«. Kroj : Litija 52:35 (30:11) Igrišče PuStal, i plg^gi iVo Mofnnr in . . " vet kegljev več bi morala podreti, pa bi osvojila naslov svetovnih prvakov v parih. Športna sreča ni bila z njima. Samo znanje. Ko so sc na semaforu pokazale končne številke, je v našem taboru zavladalo nepopisno veselje. Oznojena junaka tega nepozabnega boja sta komaj prišla do besede. Petintridesetletni pravnik, član mariborskega Branika Miro Steržaj: »Ko sva začela kegljati, sva v najboljšem primeru računala z bronasto kolajno in nič več. Zdaj sva seveda vesela, da sva »srebrna« in da sva tako ublažila dosedanje spodrsljaje naše reprezentance na svetovnem prvenstvu.« Z rezultatom, ki ga je Miro Steržaj dosegel na ekipnem in sinočnem tekmovanju parov — 1896 — je doslej najboljši igralec tega prvenstva. Nihče doslej ni podrl več kegljev. Enaintridesetletni električar, član kranjskega Triglava, Jože Turk; »To je doslej moj naj večji uspeh. Vesel. sem. da sem izpolnil zaupanje. Prvič namreč igram na svetovnem prvenstvu. Obenem se zahvaljujem podjetju »Elektro — Kranj«, da m: je za sodelovanje na tem tekmovanju na naj višji ravni odobrilo izreden plačan do- no ponoči zastopa vsako državo po 6 tekmovalcev in tekmovalk. Polovica najbolje uvrščenih danes in jutri bo nastopila v sobotnem velikem finalu, za katerega bodo upoštevali za končno oceno tudi rezultate iz kvalifikacij, če bo Jože Farkaš v finalu vsaj ponovil današnji rezultat, lahko računa z odlično uvrstitvijo med najboljše kegljače na svetu. Naš drugi zastopnik. Zeničan Ivica Juričevič ja podrl 887 kegljev, ker bo skoraj gotovo še zadostovalo za vstop v finale. 1 V ženski konkurenci sta doslej nastopili tudi dve naši tekmovalki. Slovenjgradčanka Stergarjeva je z rezultatom 393 kegljev za zdaj na 10. mestu, druga naša zastopnica Kodrnja je podrla samo 380 keg- Vse reprezentance so razporedile nastope svojih članov tako, da bodo najboljši šele kegljali nocoj in jutri. H. itd. H. OBELEIS ljev kar zanesljivo ne bo zadostovalo za sodelovanje na zaključni dan 7. SP. Rezu tali do 17.30 — moški: Mantoin (Rom.) 930, Wloka (NDR) 924, Farkaš (Jug.) 915. Gross (NDR) 912. Pečk (ZRN) 910. Szep-falvi (Mad.) 897 Bolewa (NDR) 893 Kralj (ČSSR) 890, Juričevič (Jug.) 887 itd. Ženske: Uhle (NDR) 439. šir-bach (ČSSR) 428. Czeher (Mad.) 422. Schumann (ZRN) 417. Lauer (CŠSR) 416, Rippin (NDR) 405. Stadlebauer (ZRN) 403, Balaban (Rom.) 399. Zitta (Av.)' 399. Stergar (Jug.) 393 itd. Nogometašu zrenjaninskega Pro-leterja, krilcu Kovrliji možu naše reprezentantke Gorinke Erski Kovrlije poteče l. julija pogodba z matičnim klubom. Po nepotrjenih vesteh se za zrenjaninskega nogometaša zanima tudi eden izmed slovenskih ligašev. če bi Kovrlija res prišel v Slovenijo, bi z njegovim pristopom pridobil tudi eden slovenskih kegljaških klubov, za katerega bi poslej nastopala njegova žena Gorinka. Na 5.156 m visoki Ararat Kranjski alpinisti so odpotovali v Turčijo KRANJ, 13. jun. Včeraj je odpotovala iz Kranja zasebna štiričlanska alpinistična odprava, ki se namerava povzpeti na 5156 metrov visoki Ararat, najvišjo goro v Turčiji. Vodja ekspedicije je znani alpinist in gorski reševalec, Kranjčan Roman Herlec, v njej pa so ša njegov brat Karl ter Marko Aljančič iz Kranja in Narcis Mršič z Reke. Cigarete so najboljša tolažba za naše adute na svetovnem prvenstvu. član Branika Miro Steržaj in članica zrenjaninskega Kristala Gorinka Erski sta pred sinočnjim nastopom kar izmenično kadila eno cigareto, kot »turka«. Zanimivo je, da naš reprezentant ki ima tak priimek (Turk) sploh ni kadilec. H. UBELEIS Naši z Madžarsko in ČSSR Prod velikim rokometnim dogodkom v Mariboru vat. Vidovič, Z. Jandrokovič (vsi Za začetek najboljši Farkaš O. K. ga smo šele na začetku poti, zato se nikakor ne smemo ustaviti. So oblike razreševanja konfliktov, ki se nam zde nenormalne, pa so v resnici globoko samoupravne, če se delavci v to- šam z vami, tovariš Kos, da morajo časnikarji pisati tudi o pozitivnem. To so dolžni svoji novinarski odgovornosti in etiki. Življenje je treba prikazovati v dobrem in slabem. Funkcija časnika je tudi ta. da posreduje izkušnje. Občan bo do- varni sestanejo, da. bi se ostro pogovorili bro poznal svojo ožjo in širšo skupnost o zaostrenih odnosih in jih spravili na ter se t_vorno vključeval v njeno življenje Rudar : Olimpija 54-87 (26:39) — Igrišče Rudarja, sodnika Remic (LJ) čisto, je to pozitivno dejanje, ne glede na ^ mu časnik, radio in televizija r.o, če je prišlo do sestanka po neforma - posredovali obvestila o njenih napakah ni pot:, mimo obstoječih organizacij in organizmov. Ako prispeva sestanek k razbitju samovolje posameznikov, k večji odgovornosti posameznikov, k hitrejšemu izpolnjevanju nalog in sklepov, smo lahko samo zadovoljni. Toda ob tem se je treba tudi vprašati, zakaj niso delavci uveljavili svojih upravičenih zahtev v okviru sindikata, v samoupravnih organih in drugače. Odgovor bo, da so bile oblike preveč prazne in da jih je nujno brž na- pa tudi o njenih uspehih. To velja tudi za poročanje o drugih državah, ne glede na to, ali so prijateljske ali ne. Odmevi na naše pogovore Čuvajmo svoje kulturne spomenike. — Stanko Skočir iz Zidanega mostu opozarja na to, da smo po vojni pustili vnemar polniti z demokratično, napredno vsebino, marsikateri dragocen kulturni spomenik. * TRBOVLJE gledalcev 100, in Jeraj (Trb). RUDAR: Deželak 20 Perpar 6, Lavrič 18. Virt 2. Zibert, Kovačič, Kranjc 2. Vengust 2 Širše, Vrav-nik 2. Poličnik 2. OLIMPIJA: Osterc 2. Marter 12, Božič 3 Polanc 23, Verbič 22, Kvas 1, Jclovac 14. V 10. izrednem kolu je Olimpija v dinamična igri premagala okrepljeno ekipo Rudarja. J, S. | II. SOL — ZAHOD Derbi Kočevarjem Prihodnjič bodo delavci uveljavljali svoje Nekatere podeželske hiše in stanovanja upravičene težnje po tej poti in ne bo po- so svojevrstni kulturni spomeniki. Ko jih trebe po skrajnih sredstvih. Vodilnim v delovnih organizacijah bi delali krivico, če bi vso odgovornost zvalili na njih. Nemalokrat je krivda tudi zu- obnavljajo, jim pogosto spremene prvotno podobo in s tem zmanjšajo njihovo vrednost. Nov delovni čas. — Frenk piše*. »De- naj delovnih organizacij, saj je pri raz- (ovne organizacije in ustanove, ki so uve-mn organih - od občine do federacije - dle nov delovni čas, naj sporoče javnosti vse preveč ležernosti, počasnosti, nedo- rezultate Ali se je povečala produktiv-slednosti itd. Delovnim organizacijam so nost? Kako je s prehrano in otroškim LJUBLJANA — Najbolj zanimiv dvoboj predzadnjega kola je bil v Kočevju, kjer so gostovali odbojkarji iz Kamne gorice. Domačini so zasluženo zmagali in tako ostali na prvem mestu. Sicer pa so tokrat, spet imeli več uspeha gostje, ki so od petih tekem dobili tri. Rezultati 8. kola: Kamnik II. — Bovec 1:3. Kropa — Boh. Bistrica 3:2 Trebnje — Šenčur 2:3. Kočevje — Kamna gorica 3:1, Jelšane — Novo mesto 2:3. LINZ, 13. jun. — (po telefonu ). Med jugoslovanskimi kegljači na 7. SP v Linzu je prvi dan kvalifikacij v posamični konkurenci najbolje 'startal član ljubljanskega Gradisa Jože Farkaš, ki je podrl 915 kegljev, kar je 50 več kot v moštvenem tekmovanju. Na kvalifikacijah ki so se začele davi in se bodo končale jutri pez- NAMIZNI TENIS Lendava : Pecz 2:16 LENDAVA, 13. jun. — V namiznoteniškem dvoboju je člen druge madžarske lige Pecz premagal domačo Lendavo 16:2. Edini točki za domače . sta dosegla Klemečič m Lcba. Madžarski namiznoteniški igralci bodo nastopili še na Ravnah, v Kranju in Ljubljani. KOLESARSTVO MARIBOR 13. jun. — Zagrebška rokometna zveza prireja tudi letos tradicionalni mednarodni turnir »Rokometna trofeja«. Na turnir je letos povabila reprezentance Madžarske, SZ. Romunije in Poljske, razen teh bosta nastopili še »bela« in »modra« reprezentanca Jugoslavije. Ce ne upoštevamo letošnjega svetovnega ženskega prvenstva, ki bo v SZ, bo to letos naj večja rokometna prireditev na svetu. Tekme bodo najprej od 29. junija do 2. julija v Mariboru, Vinkovcih, Ivaničgradu, Splitu, Varaždinu fn Krfeevcih, nato pa 3. in A. julija v 2ingrebu. V Mariboru je že sedaj veliko zanimanje za del turnirja, ki bo v zadnjih dneh juniia na malem stadionu v Ljudskem vrtu, saj bodo ljubitelji rokometa, ki jih ni malo, lahko videli »belo« reprezentanco Jugoslavije ne le na tekmah, ampak tudi že 7 dni prej na treningu. Eino, kar prireditelje — rokometno podzvezo Maribor — nekoliko skrbi je, če bodo pravočasno položili asfalt na malem stadionu v Ljudskem vrtu. Dela so se začela danes in upajo, da bodo pravočasno končana.. Kaj bo na sporedu v Mariboru? V soboto, 29. junija tekma Jugoslavija : Madžarska, v nedeljo. 30. junija pa Jugoslavija : SZ. V »beli« reprezentanci, ki bo nastopala v Mariboru, bodo igrali: Z. Jankovič, Djuranec, Pribanič, Hor- Bjelovar), Kostič (.Partizan Bgd.), Rudič, Martinčevič Banjanin (JLA),*., in Djakovič (vsi Mlada Bosna), Popovič. Karalič (Borac), Bezič (Zgb.) in Lavrinid (Krivaja). Trener »bele« reprezentance je Željko Seleš iz B jelova ra. Ekipe, ki bodo nastopale v Mariboru, bodo nastanjene v bungalovih ob mariborskem jezeru v Brestanici. Začetek tekme Jugoslavija : Madžarka bo v soboto, 29. junija ob 17.30. v nedeljo, 30. junija pa bo tekma Jugoslavija : SZ ob 18. uri. V soboto ob 16. uri bo predtekma Maribor : Celje (moški) ob 16. uri, v nedeljo pa predtekma Branik : : Murska Sobota ob 16.30. Z. VAHTAR Na 4500 km dolgo pot so odšli s kombijem, na katerega so naložili vso potrebno opremo in hrano. Računajo, da se bodo vrnili čez tri tedne. Ce jim bo šlo vse po načrtih, bodo kranjski alpinisti prvi Jugoslovani, ki bodo stopili na naj višji vrh v Turčiji. Pred odhodom smo Romana Herleca povprašali, zakaj se je odločil za vzpon na Ararat. »To je bila moja dolgoletna že- lja. Potem, ko sem obredel naj višje vrhove v Alpah in Dolomitih, sem želel iti više. Turški pettiso-Č3k je še najbližji. Razen tega pa se nameravam sedaj, ko sva z ženo odprla v Preddvoru gostišče »Alp-pension« posvetiti gorski vod- niški službi. Turisti namreč tudi pr: nas pogosto povprašujejo po gorskih vodnikih. Ta ekspedicija mi bo v tem precej koristila«. — Vam je kdo pri ekspediciji pomagal? »Vse stroške, ki bodo znašali okrog 8000 novih dinarjev, bomo pokrili sami. Tudi vsa oprema in kombi je naša zasebna last. Ke” bomo odšli na pot brez zdravnika, nam je dr. Cof pripravil natančnejša navodila za prvo pomoč. Sicer pa računamo. da nam bo zbrano gradivo s poti služilo za predavanja, s katerimi naj bi povrnili del stroškov«. L. STRUŽNIK ALPINISTIČNE NOVICE Pred sezono Športna srečanja ob dnevu rudarjev TRBOVLJE. 13. jun. — Rudniški odbor sindikata rudarjev pri zasavskih premogovnikih v Trbovljah je pripravil program športnih prireditev v počastitev dneva rudarjev. Rudarji se bodo pomerili v nogometu, kegljanju, šahu in streljanju. Najboljše ekipe v posameznih špotrnih disciplinah bodo dobile pokale rudniškega odbora sindikata rudarjev 1. julija zvečer, ko bo osrednja prireditev v počastitev letošnjega dneva rudarjev v delavskem domu v Zagorju. J. S. AVTO-MOTO PLAVANJE V peti etapi Sanantonio ponujali koš resolucij, premalo pa je bilo konkretne pomoči, kako te resolucije in priporočila uresničiti v življenje. varstvom?« Glede odgovornosti vodilnih ljudi v delovnih organizacijah menim, da bi jo morali vezati na reelekcijo. Cimprej hi morali priti do tega, da ob reelekciji na primer direktorja ne presojamo samo Frenk opozarja še na dve stvari: Kaj nam pomaga telefonska avtomatizacija, ko pa je sedaj celo težje dobiti telefonsko zvezo, kot takrat, ko smo imeli klasične telefonske centrale? Kočevje R 7 1 22:6 14 Šenčur 8 7 1 22:11 14 K. gorica 8 6 2 20:14 12 Trebnje 8 4 4 17:15 8 Bovec 8 4 4 14:14 8 , N. mesto 7 3 4 13:14 6 J Jelšane 8 3 5 16:18 6 K^opa 8 3 5 10:18 6 Kamnik II. 8 1 7 10:22 2 B. Bistrica 7 1 6 7:19 2 Štipendije bi morali odobravati samo NOGOMET lormaino temveč po konceptu, ki ga ima prek razpisov. zdaJ se dogaja, da dode glede nadaljnjega razvoja delovne organi- ljujejo štlpendije tudi mimo razpisov, po zacije. Premalo je, če zahtevamo od di- navadi takinii kl jih niso potrebni. Več rektorja samo diplomo ali samo prakso doslednosti tudl pri razpisih za delovna Hrastnik : Schvvarz Weis 7:1 (3:1) ah pa kar oboje Pred nas naj razgrne mesta Nekomu poteče mandat, ker pa svojo zamisel o tem, kako bo vodil pod- mma predpisane izobrazbe, naredijo ta- jetje. predlaga naj proizvodno usmeritev, kQ> da mu prilagodijo razpi'sne pogoje ali nujne ukrepe glede organizacije podjetja, tehnologije itd. Zato naj potem prevzame pred delavskim svetom in celotnim pa delovnega mesta sploh ne razpišejo. Pokojnine in honorarna zaposlitev. Ivan Zibert iz Ljubljane piše: »Ko se ve- sničevanje koncepta naj bodo vezani nje seliš, da bodo upokojencem popravili kri- govi osebni dohodki in od tega naj bo vico’ id nismonoša Ko nrešteieš de I odvisno, ali bo pri prihodnji reelekciji nar/ ugotoviš> da ni nie bolP ZaJ 35 let vnovič uspel ali bo moral zapustiti pod- jetje. To naj bo potem njegova »izkazni- nfne"^itj0dmarja^več DoklejM^ še°č°o" r.Q,/ c brA iclz-ol -zardel i lo-tr ^ iNlti ainarJa VeC. DOKier je Se CIO- HRASTNIK — Igrišče na Rudniku. gledalcev 500, vreme oblačno, teren dober za igro sodnik Vane-li (Trbovlje). Strelci za Hrastnik: Bremec 3, Bučan (avtogol). Žlindra, Čakalo, Utenkar, Šmid. Na povabilo hrastniškega nogometnega kluba je gostovala ekipa iz Neheima. Domačini so z dopadljivo igro visoko premagali goste. V predtekmi sta se p-merili sindikalni nogometni ekipi Sijaj Hrastnik in Tovarna kemičnih izdelkov — 4:3 (2:0). G. TELFS, 13. jun. V 5. etapi kolesarske dirke »Okoli Avstrije« je zmagal Italijan Sanantonio. ki je 166 km dolgo progo od Schaana do Telfsa prevozil v času 4:19,00. Drugi je Nizozemec Krekels, tretji pa Avstrijec Eberl, španinger je sedmi — 4:23.02, Valenčič 19. — 4:32,48. Hvastia 39. — 4:41.10. V generalnem vrstnem redu vodi Nizozemec Krekels. Končan spor med AMD Maribor in AMZ Slovenijo Dopoldne samo 38 km KNJE2EVAC, 13. junija tretji oterpi mednarodne kolesarske dirke »Ro Srbiji« od Zaječara do Kn.ieževca (3H km) je bil najhitrejši Holy iz Brna s časom 56,46. Med posamezniki še vedno vodi Lobus t ČSSR) s časom 3:45,40, med ekipami pa sta na čelu Brno m Italija s časom 11:18.30. ROKOBORBA ca«, s katero bo iskal novo zaposlitev, novo delovno mesto. vek zdrav, si pomaga s honorarnim delom. A kaj bo takrat, ko ne bo več šlo?« Razponi med osebnimi dohodki morajo biti razumni in moralno opravičljivi. Verjamem, da delavci nimajo nič proti razponom, ki temelje na resničnem delovnem prispevku. Če ima inženir 300.000 Sdin mesečnega osebnega dohodka zato, ker je omogočil višje osebne dohodke tudi drugim kategorijam zaposlenih, se ne bo nihče razburjal. Nevoljo vzbujajo visoki dohodki posameznikov, ki s svojim delom, čeprav je dobro plačano, ne vplivajo bistveno na boljše poslovne rezultate delovne organizacije. Nevzdržno je, na primer, če imajo visoke osebne dohodke posamezniki v delovni organizaciji, ki posluje z izgubo in kjer je premalo denarja celo za minimalne osebne dohodke zaposlenih. ROKOMET Nekateri upokojenci sprašujejo, kaj bo z njimi, ko jim bodo prepovedali honorarno delo. V svojem pisanju se sklicujejo na zahteve v javnosti, da bi morali upokojencem prepovedati honorarno delo in tako omogočiti zaposlitev mladini. Derbi za Duplje Ob tem je, tovariš Artnik, treba odkrito spregovoriti tudi o poskusih posameznih sovražnih elementov, da bi naše težave izrabljali v slabe namene. Samoupravljanje nikakor ne sme biti prostor za nasilna dejanja. V tem najbrž soglaša- Mislim, da kritika ni naslovljena na starejše upokojence, ki imajo minimalno pokojnino in sl zato pomagajo s honorarno zaposlitvijo. Bilo bi krivično, če bi takim prepovedali honorarno zaposlitev. Gre predvsem za »velike« honorarne zaposlitve. Komunike izvršnega komiteja CK ZKS, na primer, omenja primer strokovnjakov, ki naročajo razne analize za svoje podjetje v inštitutih, kjer so honorarno zaposleni, namesto da bi jih delali v rednem delovnem času. Nekatere delovne organizacije imajo lepo število honorarnih sodelavcev, medtem ko zapirajo vrata ljudem, ki so brez zaposlitve. Nekatere honorarne zaposlitve so rezultat raznih zvez, poznanstev. Proti temu mora biti naperjena naša odločna akcija. DUPLJE — V deroiju 21. kola ljubljanske conske rokometne lige so Duplje premagale novega člana slovenske rokometne lige Medvode s 16:13. Čeprav je še eno kolo do konca, imajo Medvode dve točki prednosti pred Kranjem, ki je drugi. Preseneča tudi zmaga Križev v Šentvidu s 20:10. V zaostali tekmi so rokometaši Medvod premagali drugouvrščene Kranjčane s 10:11. V Hrastniku pa so domačini visoko premagali rokometaše iz Radeč s 30:19. Rezultati 21. kola: Duplje : Medvode 16:13 (8:5). Kranj : Krško 5:0 w. o.. Slovan B : Hrastnik 20:12, Šentvid : Križe 10:20. 20. kolo: Hrastnik : Radeče 30:19> Medvode : Kranj 12:11. Skušek mladinski državni prvak MARIBOR — Mladi mariborski rokoborec Slavko Skušek je že na prvenstvenih ligaških dvobojih druge zvezne lige opozoril nase po seriji presenetljivih zmag v mušji kategoriji. Pred dnevi se je vrnil iz Beograda, kjer je v močni konkurenci zasedel odlično in prese- netljivo prvo mesto na državnem prvenstvu v mušji kategoriji. Nato se je udeležil še zveznega izbirnega turnirja, na katerem si je z drugim mestom zagotovil mesto v mladinski državni reprezentanci. F. D. MARIBOR — Pred dnevi so naposled zgladili vse sporne točke v neljubem sporu med AMD Maribor in športno komisijo pri AMZ Slovenije zaradi cestnih hitrostnih dirk po mariborskih ulicah. Do spora je prišlo, ker mariborski organizator ni našel svoje prireditve v koledarju čeprav so na društvu v vsakem času pripravljeni pokazati dokaze o pravočasno poslani prošnji za dirke. Toda v Ljubljani so odgovorili, da niso ničesar dobili iz AMD Maribor in zato v programu za letos niso predvideli nobene cestno hitrostne dirke po mariborskih ulicah. Zadeva je naletela na ogorčenost, posebej v severni Sloveniji, kjer je organizator že pričel s široko organizacijsko dejavnostjo. Razumljivo, da je prišlo do ostre reakcije Mariborčanov, na račim poslovanja osrednje zveze, ki po besedah Miroslava Avsca, predsednika komisije za cestni hitrostni šport, ni privolila v prireditev v Mariboru. Posebna delegacija AMD Maribor je nato na sedežu zveze še enkrat razložila položaj, ki je nastal v Mariboru po negativnem odgovoru iz Ljubljane. Tako bo na splošno zadovoljstvo prireditev 11. avgusta. F. DEŽMAN Trije Slovenci v reprezentanci NOVO NA TUJEM j ( LESTVICA 11 Medvode 19 14 1 4 354:259 29 Kranj Duplje 19 13 1 4 325:227 27 19 9 2 8 306:290 20 Radeče 18 9 1 8 266:305 19 I Šentvid 19 8 2 9 278:289 18 Grosuplje 18 8 2 8 308:320 18 Križe 19 7 4 7 282:247 17 Krško 19 R 0 11 324:326 16 Hrastnik 18 6 3 9 266:286 16 Novo mesto 18 6 3 9 264:316 15 11 Krmelj 18 5 1 12 262:333 11 J. K. ALESSAtfDRIA — Na gostovanju po Evropi so nogometaši Santosa iz Sao Paola premagali Alessandrio 2:0 (2:0). Gola sta dosegla Pele in Toninho. RIO DE- JANEIRO — V prijateljski tekmi so nogometaši Brazilije premagali Urugvaj 4:0 (1:0). Pred dvema dnevoma so Brazilci premagali Urugvajce 2:0. PARIZ — Francoski sprinter Bambuck je dosegel nov nacionalni rekord na 100 m s časom 10,1. Drugi na tem tekmovanju je bil Figuerola (Kuba) s časom 10,3. KRŠKO, 13. jun. — Tekmovalni odbor za speedway AMZ J je določil reprezentanco SFRJ, ki bo nastopila na četrtfinalu svetovnega conskega ekipnega prvenstva v speedv/ayju v nedeljo, 16 t. m. v vzhodno nemškem mestu Stral-sund. Na pot so danes zjutraj odšli naslednji najboljši jugoslovanski vozači: Babič. Molan (oba AMD Krško), Perko zaprta. Prevoz je možen čez J< lovico ali čez Pokljuko. Od Krni :e pri Bledu do Mrzlega Studenc; t na Pokljuki so uvedli enosmerni promet. Na Bledu je dovolj prostora v hotelih in v zasebnih sobalh. Odprta je tudi restavracija na ^Blejskem gradu. V Ratečah in vlDomu v Planici Je dovolj prostora. Prostor je tudi na Jesenicah in v okolici. V Tržiču in Podljubelju je dovolj prostora. Prostor je Tudi v planinskih domovih na Kofjpah, poa Storžičem. na Zelenici ifi Kriški gori. Koča na Dobrči bo od 15. junija dalje stalno odprta, žičnica na Zelenico ne bo obratovala do 15. junija. V Kranju je prostor v obeh hotelih in v zasebnih sobah. Prostor je v hotelu na šmarjetni gori, v domu na Joštu, v Preddvoru, na Jezerskem, na Krvavcu in pri zasebnikih v Naklem. Češka koča na Jezerskem, in dom na Kališču sta odprta ob sobotah in nedeljah. V Partizanskem domu na Vodiški planini na Jelovici je dovolj prostora. V Kranjski gori je še dovolj prostora v hotelih ih v zasebnih sobah. ; PRIREDITVE: V Hestivalni dvorani na Bledu bo 18. junija nastopila folklorna skupina Tine Rožanc iz Ljubljane, jki bo izvajala jugoslovanske narodne plese in pesmi. Na Jesenicah bodo v soboto, 15. junija nastopili pevski zbori iz Beljaka in Jesenic. V Tržiču bo do 16. junija odprta razstava, ki prikazuje 60 let dela tr-žiškega planinskega • društva. Ljubljana z okolico V Ljubljani imajo nekaj prostora hoteli Lev, Slon in Bellevue. Hotel Ilirija in Zvfezni center za gradbene inštruktorje sta zasedena. Hotel Turist qp zaseden 14., 15., 18. in 19. junija. Hotel Union ima nekaj prostih postelj od 15. do 21. junija. Hotel Ljubljana-transport bo zaseden od 14. do 16. junija. Dovolj prostora je v Šolskem gradbenem centru Ivana Kovačiča. V Cerknici in okolici je povsod še dovolj prostora. Prostor je v Rakovem Škocjanu in v domu na Slivnici. PRIREDITVE: Mednarodni lesni sejem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo odprt do 16. junija. V okviru poletnih kulturnih prireditev v Ljubljani bo 18. junija nastopil v Križankah balet Narodnega gledališča iz Novega Sada, 20. junija slovensko narodno gledališče iz Maribora s Shakespeare j evim delom »Kar hočete«, 21. junija pa Balet de Wallonie iz Belgije. Turistično društvo v Litiji Po dolgi in mučni bolezni je gospodar življenja poklical k sebi našega dobrega očeta ALOJZA BARIČA upokojenca — koroškega borca Dragega pokojnika bomo pospremili na zadnji poti k zasluženemu počitku v soboto, dne 15. junija 1968 ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Žale žalujoči: Eleonora Nowy z družino, brata Franc in Alfonz z družinama in drugo sorodstvo Ljubljana, dne 13. junija 1968 Sporočamo žalostno vest, da je umrla Julijana Rosit članica kolektiva Kartonažne tovarne, Ljubljana Delovno tovarišico bomo ohranili v trajnem spominu. Pogreb drage pokojnice bo v petek, 14. junija 1968, ob 17. uri v Prevolah pri Novem mestu. DELOVNA SKUPNOST KARTONAŽNE TOVARNE Ljubljana, Čufarjeva ulica 16 Dotrpela je naša draga mama, stara mama, sestra in žena Marija Dolenc roj. GANTAR Pogreb bo danes, 14. junija 1968, ob 16. uri na pokopališču v Javorjah. Žalujoči: mož Anton, sinovi Janez, Tine, Jakob, Pavle in Jože, hčerki Marica in Anica ter bratje in sestre z družinami četena ravan, Malenški vrh, Gorenja vas, Smrečje, Škofja Loka, Kranj, Tolmin, 12. junija 1968 Sporočamo žalostno vest, da je preminil naš dolgoletni sodelavec ALOJZ BARIČ upokojenec Pogreb pokojnika bo v soboto, dne 15. junija 1966, ob '16. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Žalah Vestnega sodelavca bomo ohranili v lepem spominu Kolektiv in sindikalna podružnica tovarne »SATURNUS« V CVETU MLADOSTI JE TRAGIČNO PREMINIL NAŠ LJUBLJENI Andrej Šlosar TRG. NAMEŠČENEC POGREB DRAGEGA POKOJNIKA BO V PETEK, DNE 14. 6. 1968, OB 14.45 IZ ANDREJEVE MRLIŠKE VEŽICE NA ŽALAH. GLOBOKO ŽALUJOČI: MAMA MARA, SESTRA SONJA Z DRUŽINO IN DRUGO SORODSTVO LJUBLJANA, 12. JUNIJA 1968 i “t" priredi skupaj z domačim avto- < moto društvom 23. junija II. turistični ženski avto rally na pr o gi Ljubljana—Ivančna gorica—Bo-genšperk—Litija—Vače. Turistično društvo v Vačah bo priredilo isto nedeljo tudi svojo tradicionalno kmečko prireditev. Dolenjska: V Novem mestu bo v soboto zaseden hotel Kandija, v htjtelu Metropol pa je še nekaj prostora. Prostor je v Krškem, Metliki/ Črnomlju, Trebnjem in na Otočca. V gradu Mokrice je še nekaj prostora; gostom je na voljo 8 jahalnih konjev in stara grajska kočiji za vožnjo po okolici. V Trebnjem je nekaj prostora v motelu in vf gostilni Grmada. V Dolenjskih Toplicah je dovolj prostora, Catfcške toplice pa so zasedene. V šmarjeških toplicah je nekaj prostora samo v letoviških hišicah; zdravilišče je v adaptaciji. Bazeni v Šmarjeških ln Cateških topicah so odprti. V planinskih dombvih na Lisci, Bohorju. Frati. Gospodič, n! In na Mirni gori je dovolj prostora. Dom Miklavž bo v soboto »o cpHon PRIREDITVE: V Krškem imeli v nedeljo, 16. Junija ob tiri tombolo. ! ode štajerska: Lovrencu na Pohorju, Lenartu v Slovenskih goricah in v gradu Štatenberg. Odprt je kopalni bazen v Rimskih toplicah vsak dan razen ob ponedeljkih. Odprta sta tudi pokrita bazena v Laškem in na Dobrni. PRIREDITVE: V Umetnostni galeriji v Mariboru razstavljajo štirje hrvaški likovni umetniki. V razstavnem salonu Rotovž je odprta razstava likovnih del pionirjev in mladine pod naslovom »Moje mesto in življenje v njem«. Koroška: V Slovenj Gradcu je prostor v obeh hotelih V Smučarski koči in v hotelu Rimski vrelec pri Ravnah na Koroškem je dovolj prostora. Prostor je v Črni na Koroškem, v Mežici, Dravogradu, Radljah ob Dravi, Vuzenici in Muti. Pomurje V Radencih je zasedeno zdravilišče, nekaj prostora pe je še v let-oviškem naselju. V zasebnih sobah je še dovolj prostora. V Murski Soboti je prostor v vseh treh hotelih. V Moravskih toplicah je prostor v zasebnih sobah, letoviško naselje pa je zasedeno. Dovolj prostora je v Gornji Radgoni, Ljutomeru, Lendavi in Gornjih Petrovci h. Temperatura vode v ko- palnih bazenih je v Murski Soboti 21 »st< ‘ “ ‘ V Celju in Mariboru Je dovolj prostora v vseh hotelih. Rezer vacije priporočajo ob sobotah* in I nedeljah. Na Mariborskem Pohdrju je dovolj prostora, samo Riigka koča bo zasedena 16. in 17. •junija. Dovolj prostora je v Pti^ju, 1 iinniiiiiiiiimmmiHiiiiiuiiuiniuiHfnniiiHmiiuiuiiunnnmimuMiiiiuKitRiiiimiimiiniimiumifiiiitiiiiimiimimuiiiuuffnfmiiimHmmnniinmnnimnfm 21‘stopinj, v Radencih 23 stopinj, v Moravskih toplicah pa 38 stopili j C. PRIREDITVE: V hotelu v Murski Soboti bodo 15. nastopili Beneški fantje. Diana junija IlljllU Kako najugodneje na morje? A yLAT ~ »DJETJ S KOPALNIM TRANSP. POI ‘LAKOM ZDRUŽENEGA ŽEL. 'JA LJUBLJANA VENDAR. Od sobote, 8. VI. dalje vsako soboto, nedeljo ln praznik s kopalnim vlakom cjo Opatije in Reke. Od železniških postaj (Jpatija-Matulji in Reke ugodne avtobusne zveze do p: iljubljenih kopališč v Opatiji. Vozna cena s komer:. popustom je ostala nespremenjena — od Ljubljane do |Reke in nazaj za 15,00 din. Za otroke od 4. Bo 12. leta polovična voznina. Za samo 15 dinarjev yam nudimo hitro in udobno vožnjo z električnim {vlakom-, rezerviran sedež, na voljo pa vam je tudi j bife v‘vlaku. V juliju pa še ena novost! j če bo zadosti interesentov vas bodo avtobus^ z železniških postaj popeljali za, znižano voznino do znanih kopališč v Moščeniški! dragi in Uvala Škot pri Kraljevicji. j j Vozne karte {prodajajo na železniški postaji, v. Turistično transportnem t»rqju Združenega železniškega transportnega podjetja Ljub^ana na Titovi «c. 32, ter v poslovalnicah Kompasa. j V SOBOTO IN NEDELJO Z VLAKOM NA MORJE! Odpočili se {»ste in vožnja bo prijetna ter u lobna ne gleda nat gost promet — kajti mi voziipo za vas po »želepni cesti« .f 5756 4- i jl!!lllllllll]!lllilllllllliilllllllllll!Hlllllllt!llllll!1lllltl[IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII[llllli:illllllli!lllllll!lllltlll!lllllllllilll!lllllllllll|]|llllllllllllllllllll![|llllll!l!!l[l[l!lll[> Razpisna komisija podjetja »INVEST BIRO« KOPER razpisuje delovno mesto direktorja Kandidat mora razen pogojev iz 55. člena Temeljnega zakona o podjetjih izpolnjevati naslednje pogoje: da ima visoko izobrazbo gradbene, pravne ali ekonomske smeri in 7 let prakse v svoji stroki, ali višjo strokovno izobrazbo gradbene, pravne ali ekonomske smeri in 10 let prakse v svoji stroki, ali srednjo strokovno izobrazbo gradbene ali ekonomske smeri in 13 let prakse v svoji stroki. Poleg vloge morajo kandidati predložiti overovljena dokazila o strokovni izobrazbi, življenjepis, opis dosedanjih zaposlitev in potrdilo o nekaznovanju. Vloge pošljite na naslov: »INVEST BIRO« Koper, Trg revolucije IS z navedbo »za razpisno komisijo na razpis delovnega mesta direktorja« do vključno 8. julija 1968. 5734 HHiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiii]iii!iiiiiiiiimniiimiiiuiiuimimiiiiimimiiiiim|tninin[iimii!i3!im!:!!i:iimiimim!iim:n!iuu!mi!n:ii6mm|i!:i>!i!iii!nmtimmimii Časopisno podjetje DEL0 LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1—3 j I o b j ajv 1 j a prosta delovna mesta za: t 1. skladiščnika . ' kvalificiran delavde trgovske stroke 2. 4 vratprje 3. strojepisko I ja razreda za določen čas j .. i I Razpisna komisija ! »TOKO«, Domžale t razpisuje prosto delovno mesto * šefajgospodarsko-finančnega sektorja { * , • Kandidati mprajo polfjg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: j i da imajo visoko strokovno izobrazbo — ekondmska smer in najmanj 5 lej: prakse na vodilnem delovnem mestu v gospodafsko-finančni stroki. J Kandidati naj v vlogi točno opišejo dosedanje! strokovno delo. 1 j Razpis velja »20 dni od dneva objave. • Prijave sprefcma razpisna komisija »Toko«, IDom- žale. j O izidu razpisa bomo kandidate obvestili tfc 24. julija 1968. { j 5752 ------------------- j----------------- I j Globoko nas je presunila vest o ragični izgubi našega dijaka » Stanka i Martinca t maturanta SŽZD I Dragega sošo ca in vestnega učenca bomo ohranili v trajnem spominu Dijaki, dele ena skupnost in predavateljski zbor sreda e šole za. zdravstvene delavce { Murska Sobota J t DbL ;ka Sobota. 12. junija 1968 Sporočamo žalostno vest, da je dne 12. junija 1968 tragično preminil MILAN DJURIČ delavec v kemični tovarni Moste-Ljubljana * I Pogreb bo v njegovem domačem kraju v Rašteku pri Kotor Varošu Dragega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu Kolektiv Kemične tovarne Moste-Ljubljana Ljubljana, dne 13. junija 1966 Sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj zapustil naš sodelavec in borec 1NOV FRANC BEDER vodja Pogreb bo danes, 14. junija 1968, ob 16. uri na pokopališču S$a pri Semiču Vsi, ki smo ga poznali, ga bhomo ohranili v spominu kot dobrega sodelavca in iskrenega tovariša Njegovim najdražjim nkše iskreno sožalje Podjetje ln družbeno politične o Tovarna kondenzatorjev ZD Iskra—Kranj, 10. stran *- DELO OBJAVE — OBVESTILA I ! Petek, 14. junija 1968 FESTIVAL Drevi, ob 20.30 v letnem gledališča v Križankah: Predstava ŠTORA TEATRNA IZ G0TE30RGA NA ŠVEDSKEM. Švedski gostje bodo nastopili z zanimivim programom s svojega železnega re, pertoarja: z deli Izgubljeni sin. Bela košuta in Ritornell. Ponedeljek. 17. junija, v letnem gledališču v Križankah: P. I. Čajkovski: HRESTAČ, v izvedbi baletnega oddelka 3avoda za glasbeno in baletno izobraževanje iz Ljubljane. Prodaja vstopnic vsak dan od 10 do 13. ter od 16. do 18.30 ure in uro pred začetkom predstave v Plečnikovem paviljonu v Križankah. Rezervacije po telefonu na 21-768. — O a sdališče DKAMA Petek, 14. junija, ob 20. ur:: Du-ras: CELE DNEVE V KROŠNJAH DREVES. Abonma G on izven. Vstopnice so tudi v prodaji. Sooota, 15. junija, ob 20. uri: i C.instopner iry: GOSPA NE BO J ZGORELA (komedija). Izven a-bcnmaja. Javna predstava Aka- c__ije za gledališče, radio f.lm ii: televizijo v izvedoi slušateljev c . sga semestra pod vodstvom izredne profesorice Vide Juvanove. Vstopnice so v prodaji pri biagajni v Drami. Za študente u-niverze in gimnazije veljajo po-lovične cene ob predložitvi indeksa oz. dijaške knjižice. MALA DRAMA SNG (Vhod iz Igriške ulice) Ser. a. 15. junija, ob 20. uri: Ha roid Pinter: VRNITEV. Izven abonmaja. Vstopnice so v prodaji pri blagajni v Drami, pol ure pred začetkom pa pri vhodu v dvorano Male drama (takrat velja za študente univerze z indeksom popust). OPERA Petek, 14. junija, ob 15.30: Janaček: KATJA KABANOVA. Abonma Popoldanski. Nekaj vstopnic je v prodaji. Sobota. 15 junija: ob 20. uri: Haydn: SVET NA MESECU. Abonma A in izven. Vstopnice so tudi v prodaji. V sredo. 19. junija bo v Operi set rna premiera letošnje sezone, celovečerni balet Sergeja Prokofjeva ROMEO IN JULIJA, v koreo-grallji in režiji Henrika Neubac--ja, pod glasbenim vodstvom diri. gen Ih Demetrija Žebreta. Naslovni vlogi plešeta Tatjana Rcmškar-jeva in Janez Mc-jač. Premiera v sredo, 19. t. m. ob 20. uri bo Izven abonmaja in ne velja za pre rsierske abonente letošnje sezone. Vstopnice so v prodaji že od danes dalje . MESTNO GLEDALIŠČE L j C ii^JAN ŠikO Gledališka pasaža Petek 14. junija, cb 2C. uri: P. U-tincv: KOM \J DO SREDNJIH VEJ. (Komedija) Izven. (Zadnjič v sezoni). Bol .a, 15. junija, ob 20 uri: P Shaffer: ČRNA KOMEDIJA (ko-jr.odija) Izven. (Zadnjič v sezoni) (ZADNJA PREDSTAVA V LJUBLJANI) Drevi bo na sporedu izven abonmaja i.ou.euija »Komaj do s.ednjm \vj.<. jutri zvečer pa »Črna komedija«. vstopnice so v prodaji, rezervacije po telclionu 21 660. MLADIM - K ) GLEDALIŠČE Ljubljana Petek, 14. juniju ob 17. ur:. A. E. Greidanus: H DDL DE BGDL — DVE VEDRI VODE. Gostovanje na Bledu SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek 14. junija, ob 19.30: Ustinov: KOMAJ DO SREDNJIH VEJ. Komedija. Zaključena predstava za KOVINOTEHNO Celje. MESTNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Petek, 14. junija, ob 20.30: dr. Voj mil Raba dan: LJUBEZEN MOJSTRA MARTINA — če je ženska mutasta. Komedija —gostovanje v Šempetru. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE MESTNI DOM Bobota, 15. iunija, ob 20. uri: Man-žari: MRTVI NE PLAČUJEJO DAVKOV. Komedija. Premiera Red A in izven. Nedelja, 16. junija, ob 16. uri: Manzari: MRTVI NE PLAČUJEJO DAVKOV. Red Nedelja—popoldanski in izven. Titovi cesti in dve uri pred pričetkom predstave v hali Tivoli. 5717-K DREVI ZADNJI KONCERT SLOVENSKE FILHARMONIJE za ZELENI ABONMA. Spored: Mozart — Simfonija v g-molu, Glazunov — Koncert za violino, Beethoven — VII. simfonija. Dirigent. HORST FORSTER solist ROK KLOPČIČ. K RT\/ Ljubljana SPORED ZA PETEK 4.30—8.00 Dobro jutro! začetek oddaje in prva jutranja poročila — vmes ob 4.45 Informativna oddaja; 5.00 Vremenska napoved — poročila — Dokter ne kupite časopisa — Dnevni koledar; 5.30 Vremenska napoved — Svetujemo vam; 5.45 Informativna oddaja; 6.00 Jutranji radijski dnevnik — Napotki za turiste; 6.30 Informativna oddaja; 6.50 Danes za vas; 7.00 Poročila, vremenska napoved in telesna vzgoja; Informativna od- J daje; 7.45 Informativna oddaja; — 8.00 Poročila — Naš denašnji radij- ski in TV spored; 8.08 Glasbena { matineja z Aibenizom in Wiemaw-skim; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Slovenske narodne v izvedbi tna Frank in pevcev; 9.40 »Iz glasbenih šol« — Glasbena šola »Franca Sturma« iz Ljubljane; 10.00 Dopoldanski radijski dnevnik; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 11.20 Igramo za vas; 12.00 Poročila — Na današnji dan; 12.10 Od Franca Liszta do Georgea Gershwina v d vajetih minutah; 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Alojz Muster: Izkušnje z oskrbo ta! v mladih nasadih; 1^.40 Iz kraja v kraj; 13.00 Poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.00 Poročila; 14.05 Iz arhiva lahke glasbe; 14.35 Ncši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.55 Kreditna banka in hranilnica — Ljubljana; 15.00 Popoldanski radijski dnevnik: poročila komentarji, glose, vremenska napoved in obvestila; 15.20 Turistični napotki; 15.25 Glasbeni intermezzo; 15 45 Kulturni globus: 16.00 Vsak dan za vas; 17.00 Poročila; 17.05 Človek m zdravje; 17.15 Koncert po željah poslušalcev; 13.00 Poročila — Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.00 Lahko noč otroci! 19.10 Obvestila; 19.15 Minute s pevcem Ladom Leskovarjem; 19.25 Pet minut za EP; 19.30 Večerni radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni cocktail; — 20.30 Slovenska popevka 68 (prenos iz male dvorane Tivoli) — v odmoru — Poročila; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Konec oddaje TELEVIZIJA 17.50 DEČEK IZ DŽUNGLE — serijski film (Ljubljana) 18.15 PROPAGANDNA MEDIGRA (Ljubljana) 18.20 GLASBENI ZASLON — (Beograd) 19.05 Vas::o Pregelj: S POTI PO SREDOZEMLJU — reportaža (Ljubljana) 19.25 NISO SAMO ROZE RDEČE — glasbena oddaja * Ljubljana) 19.45 VIJ A VAJA (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 CIKCAK (Ljubljana) 20.3J SLOVENSKA POPEVKA 68 — prenos (Ljubljana) 21.35 KARAVANA PRIJATELJSTVA — propagandana oddaja — (Ljubljana) 21.40 SOVRAŽNIK — jugoslovanski celovečerni film (Ljubljana) 23.05 IriN..LE SLOVENSKE POPEVKE 63 (Ljubljana) 23.25 POROČILA (Ljubljena) 23.30 KOŠARKA REAL MADRID : REPREZENTANCA EVROPE — posnetek (Zagreb) Drugi spored: 20.C0 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 II. SPORED ITALIJANSKE TV Druge oddaje na kanalu 9 16.40 ALBANSKI TV PREGLED — (Beograd) 17.10 POROČILA (Skopje) 17.15 VAŠA KRIŽANKA (Skopje) 18.00 INFORMATIVNA ODDAJA — (Zagreb — Beograd) 19.05 OBJEKTIV 350 (Zagreb) 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb — Beograd) 20.30 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb — Beograd) 20.35 PRENOS KOŠARKE samo (Beograd) 21.35 CELOVEČERNI FILM samo (Zagreb) 22.00 SLOVENSKA POPEVKA 63 — posnetek oddaje za Beograd (Ljubljana) 23.05 KARAVANA PRIJATELJSTVA (Zagreb) 23.10 VČERAJ, DANES JUTRI — (Zagreb) 23.15 TV DNEVNIK (Beograd) Kino KriiMi Koncerti SLOVENSKA POPEVKA 68, na fea največja zabavno-glasbena prireditev bo v petek, 14. junija ob 20.30 v mali Hali Tivoli. Nastopili bodo vokalni solisti B. Ambrož, K. Arhar, M Deržaj. E. Fliser, 1 B. Gostiša, B Kodrič. L. Kodrič, j I. Kohont, L. Leskovar, A. Pinterič, S. Pirc, N Robič, J. Svete, M. Štok in E. Viler ter vokalna skupina Belih vran. Pevce bo spremljal Revijski orkester RTV Ljubljana pod vodstvom dirigen- | tov B. Adamiča, J Privška, M. Ri- j javca, M Sepeta in A. Sossa. Vstopnice lahko kupite pri »Kompasu«, »Generalturistu« in »Turi- I stično informativnem biroju« na SPORED ZA PETEK LETNI KINO KRIŽANKE: Ulmske predstave v letnem gledališču ne bo zaradi gostovanja baietnega -ansambla Vel.kega gledališča iz Goteborga — Svedsua. V‘soboto je na programu ainer. barv. CS film PLAiuENECA ZVEZDA, v nedeljo pa amer- film N APREDO V ANJE V ZALEDJU. Prodaja vstopnic uro pred predstavo v Križankah. KINOTEKA, MIKLOŠIČEVA G 28: amer. barv. iilm RISARKA MO-«DELOV. Režija: Vincente Minel-li. Giav. vi.: Gregory Pečk, Lau-ren Bacall. Sam Levene. Dolores Gray, ob 16, 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 13.30 dalje. KINO UNION: amer. barv. thriller MARNIE. Tednik F. N. 22. Predstave ob 16, 18.30 in 21. uri. Ob 10. uri matineja amer. barv. grozljivke NIHALO GROZE. Samo danes! KINO KOMUNA: slov. barv. film SONČNI KRIK. Predstave ob 15 17, 19 in 21. KINO SLOGA: Disneyev barv. film DIVJI SAM. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. KINO VIC: amer. barv. grozljivka LIGEJIN GROB .Tednik F. N. 23. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. KINO ŠIŠKA: franc. barv. film KROGLA V SRCE. Predstave ob 16, 18.15 in 2C.30. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 13.30 dalje. LETNI KINO BEŽIGRAD: nemška kriminalka OVADUH (po E. Wallaceu). Tednik F. N. 22. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. KINO SAVA: amer. barvni westem film RIO CHONCHOS ob 10. 15. 17 in 19.30. KINO SOČA: ameriška barvna komedija NA SVIDENJE CHARLY, Ob 15 in 17 .uri. LETNI KINO DOMA JLA: ital. film — komedija VELIČASTNI ROGIN, ob 20.30. Prodaja vstopnic od 19.30 dalje. KINO TRIGLAV: ainer. barv. ris. JUNAK IZ TEKSASA, samo ob 16. uri. Ob 18 in 20. uri angl. barv. revijska komedija TRIJE KLOBUKI ZA LIZO. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. KiNO VEVČE: amer. barv. veseloigra VZEMI JO, MOJA JE, ob 20. uri. Prodaja vstopnic od 19. ure dalje. KINO DRAVLJE: ital .barv. vveslem PRELUKNJANI DOL Ali ob 20. uri. KINO VRilNIKA: ital .barv. zgod. CS l:im SINOVI TARAS BULJBK, ob 20.15. KINO SORA, ŠKOFJA LOKA: angl. film ŽIVLJENJE NA VRHU, ob 18 in 20. uri. KiNO RADOVLJICA: amer .-angl. barv. CS vojni film MOST NA ,REK1 KWAI. ob 20 uri. KI. v O CENTER, KRANJ: amer. barv. CS vvestern BALADA O REVOLVERAŠU ob 16, 18 in 20. uri. Premiera amer. barv. krim. filma BONNIE IN CLYDE, ob 22. uri. Ki ,O STORŽIČ, KRANJ: siov. barv. filin SONČNI KRIK, ob 16 in 18 .uri. špan.-ital. barv. V V pust. film i\ E USI RASNI MAŠČEVALEC, Ob 20. uri. KiNO DOM KAMNIK: danes predstav ne bo! KINO RADiO, JESENICE: indijski film PRIJATELJSTVO, ob 17 in 20. uri. KINO PLAVŽ, JESENICE: franc.-ital.-špan. barv. film ČLOVEK IZ MARRAKECHA, ob 18 in 20 .uri. KINO KRKA NOVO MESTO: franc. barv. film FANTOMAS PROTI SCOTLAND YARDU, ob 18 in 20. uri. KINO SVOBODA II. TRBOVLJE: amer. barv. vvestern VV film DVOBOJ PRI DIABLU, ob 17 in 19. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA: domači film SVOJEGA TELESA GOSPODAR ob 17 in 20. uri. KINO SVOBODA, ŠEMPETER: amer. barv. film KAKO UKRADEŠ MILIJON DOLARJEV ob 20.15. KINO SOČA, NOVA GORICA: franc. barv. film OBRAČUN NA OBALI, ob 18 in 20.15. KINO UDARNIK: ob 15.30 n 17.45 amer. barv. vvestern RANČ BRAVO. Zadnjič! Ob 20. uri prem. amer. pust fil-TARZAN GOSPODAR DŽUNGLE. Rež.: Van Dyke. Glav. vi.: John Weismliller n Maureen 0’Sulli-wan. KINO POBREŽJE: Zaprto! LETNI KINO ŠOLA: ob 20.15 amer. barv. krim. film MAČEK — DETEKTIV. Obveščamo cenjene obiskovalce, da bo od 16. do 22. junija REVIJA GLASBENIH KINOTEČNIH FILMOV V KINU PARTIZAN Predstave bodo vsak dan ob 20. uri. Predprodaja vstopnic pri blagajni Kina Partizan od 14. ure dalje. Iste filme bomo predvajali v Letnem kinu šola od 15. do 23. junija. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR Petek, 14. junija, ob 15.30: K. Cip-ci: DOKTOR PETELIN, red popoldanski 2. Poslednja premiera v sezoni bo v soboto, 15. junija, v letnem gledališču na Rotovškem trgu. V režiji Branka Gombača bo kolektiv Drame, okrepljen s člani baleta in nekaterimi solisti orkestra, predstavil Shakespearovo komedijo KAR HOČETE. Sceno je zasnoval Sveta Jovanovič, kostume pa Vlasta Hegedušič. Koreograf je bil Iko Otrin. Scensko glasbo je napisal Marjan Vodopivec. Abonente prosimo, da zasedejo sedeže I. prostora, ostali sedeži bodo na voljo. Rezervacje po tel. štev. 21-215 od 9. do 11 ure, prodaja vstopnic na dan predstave od 11. do 12.30 in od 18. ure dalje pri blagajni na Rotovoškem trgu. V primeru slabega vremena bo v časopisih Večer in Delo ter v radiu objavljen nov datum za odpovedano predstavo. Predstava GORENJSKI SLAVČEK. ki bi morala biti preteklo nedeljo na letnem gledališču v Rušah in je zaradi dežja odpadla, bo v nedeljo, 16. junija ob 15.30. IliillSf ..... ' ' SLOVENSKA IZDAJA vam predstastavlja Franc Šetinci č£*ien dialog Od besed It pri lolertii. dbveiSie vplsUjeio Jugoslovanska Investicijska banka v Beogradu in vse njene po ADRIA- AVIOPROMET LETALSKO PODJETJE LJUBLJANA, Titova 48 objavlja prosta delovna mesta 1. REFERENTA za potniški promet 2. ANALITIKA — PROGRAMERJA 3. FINANČNEGA KNJIGOVODJE 4 DEVIZNO DINARSKEGA BLAGAJNIKA 5 ADMINISTRATORJA (baza Brnik) Splošni pogoji po Temeljnem zakonu o delovnih razmerjih, urejena vojaška obveznost in stanovanje. Posebni pogoji: 1. visoka strokovna izobrazba, aktivno znanje 2 tujih jezikov in 3-letna praksa v komercialnih poslih; 3. srednja ekonomska šola in 3-letna praksa v fi-nančem knjigovodstvu; 4. srednja ekonomska šola in 3-letna praksa iz deviznega poslovanja; 5. administrativna šola. Kandidati naj pošljejo v roku 15 dni po objavi razpisa svoje pismene prijave z navedbo osebnih podatkov na naslov podjetja. 5728 PRIBITE V TRST! ZA NASE ODLIČNE IZDELKE Z GARANCIJO S MG PRIPRAVILI ZA VAS IZREDNE CENE: RADIO TRANSISTOR 5.000. lir FEN -('namizni) . . 2.Cjfi lir GRAMOFON ZA AVTO 1C 0CD lir AVTORADIO »BLAUPUNKT<• Z MONTAŽO 35.000 lir APARAT ZA POLNJENJE AKUMULATORJEV . . 6.600 lir --- © --- F5AEJO TRjEVISAN d« M. SKGR!C TRSt| Corso ‘Italia 10 (center) ll||j!ll!l!ll!lll!llllllll!llllllllll!!lll!!llll»lllll!llll!llllll!lllll!l!l!ll!!!!inill!li!llll!!!l!lll!!lllll!l!lllll>!!lllll Hill lillilllllllll!l!lllllllllll!ll!llll!llll! Razpisna komisija za imenovanje direktorja GOSTINSKEGA PODJETJA I »FIGOVEC« LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA t » - r a 4p i s u j e j po E. odstavku 112. člena, Temeljnega! zakona o vqlitvah delavskih svetiov in drugih jorganov upravljanja v delovnih organizacijah 'delovno mesto ln j e vati z naj- Kandidati fnorajo poleg splošnill pogojev izj še naslednji pogoj: ’ gostinski tehnik — absolvent Hotelske šole manj petletno prakso v gostinstvu. Ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazila b izpolnjevanju gornjega pogoja, dokafcila o delu vi drugih delovnih organizacijah ter potrdilo o nekaznovanju naj kandidati pošljejo razpisni komisiji na'naslov; GOSTINSKO PODJETJE »FIGOVEC« — Ljubljana, Gosposvetska 1 v zapečateni ovojnici z oznjko »Za razpisno komisijo« najkasneje do 30. junija i968 5741 ujllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii^iiiipiiiiiiii^i,,i< IIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIlillllllTC KUPITE DOBRO - U VAS AVTOMOBIlj! AVTOMOBILSKI POTREBŠČINE TRST - Ui Galatti 6-8, tel 61953 m '61771 Devizni račun Banco di Roma 248 fuksuzne prev prevleke preproge avto radio prtljažniki gume svečke sirene 5.0I lir dalje « FIAT - ŠKODO - VOLKSVVAGEN TAUNUS - OPEL - NSU - S!M CA - PEUGEOT - RENAULT itd popusta : za vse kupce iz Slovenije! Originalni nadrmes 4-rJi 73 ITlOtm- FIAT > .................................................................................................................................................MM.......................MIIMMMM................ IIIL HIIIM.........i............... Hilli!!!............ eke 0 P/o imiiiiii 3m U C0mPANY Zastopnik za SFRJ: VELEBIT Zagreb, Draškovičeva 13 Tel.: 411-512 Beograd, Sv. Save 30 Tel.: 40-445 Prodajna služba Konsignacijsko skladišče Servisna služba Aparati za suho kopiranje spisov in dokumentov Model »SECRETARY« 45 infrardeči sistem Model 76 aparat za suho kopiranje Model 209 avtomat za suho kopiranje Enostavna uporaba — brez kemikalij KUPON Prosimo vas. da nam pošljete prospekte in podatke o vseli vaših aparatih i Ime Naslov Posebej nas zanima IZDAJA IN PISKA ČASOPISNO PODJETJE DELAJ UJUBUIANA TOMŠIČEVA 1 - rEEETTJNl 23 522 DO 23*526 - (JOEASNA SL.U2BA UJUBTJANA ŠUBIČEVA 1 TELEFON 21-896 - ODDELEK ZA LJUBLJANSKE IN ZUNANJE NAROČNIKE TELEFON 20463, PUSTNI PREDA! 29 - EKSPEDIT V NOČNEM ČASU OD 21 DO 6 30 TELEFON 23-526 - BRZOJAVNI NASLOV DEIO LJtTBIJANA - ŽIRO RAČUN PRI SLTTŽBT DRUŽBE NEGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICA r.UTBl.JANA 501 1 167 MESEČNA NAROČNINA 14 DINARJEV 0400 STARIH DINARJEV) ROKOPISOV NE VRAČAMO telefon dežurnega urednika 20-646 Vrtimo globus HONGKONG — Vsaj devet smrtnih žrtev je bilo med neurjem, ki je včeraj navsezgodaj zajelo Hongkong. Voda je odnašala kolibe in preplavila nižja področja. Največ smrtnih žrtev je -bilo v vzhodnem delu otoka, kjer je drsela zemlja. Avtobusi so obtičali v blatu, ki ga je voda nanesla na ulice. LAUSANNE — Prebivalci Ve-veya ob Ženevskem jezeru so v skrbeh za pitno vodo. Blizu zbiralnika se je iztiril vlak, iz dveh cisteren je steklo okoli 30 ton nafte, ki utegne onesnažiti vodo za vodovodno omrežje. MUNCHEN — Na Bavarskem so že nekaj časa v obtoku ponarejeni kovanci za pet mark. izdelani so iz bakra in posrebreni. Do srede so zbrali že nekaj, tisoč ponarejenih petakov, razmeroma največ jih je bilo v miinchenskih veleblagovnicah. Policija domneva, da je ponarejevalnica kje na območju Miinchna ali v bližnji okolici. BUDIMPEŠTA — Neverjetno srečo je imel madžarski zidar Josef Ja-nvary, ki je padel iz desetega nadstropja nove stavbe, a je ostal živ. Priletel je na kup žlindre. Ima sicer nekaj polomljenih kosti in lažje notranje poškodbe, vendar njegovo življenje ni v nevarnosti. DUNAJ — Prejšnji teden so se pojavili ponarejeni bankovci za 50 dolarjev v avstrijskem glavnem mestu, zdaj pa poročajo o podobnem odkritju tudi na Koroškem. Neki trgovec se spominja plavolase ženske. ki je plačala blago s takim bankovcem. TOKIO — Jubei Nakamura, najstarejši Japonec, je praznoval 116. rojstni dan. Starec je zdrav in se dobro počuti, na njegovem jedilkniku so tudi morski ježki. Seveda ne pije alkohola in ne kadi. NEW YORK — Trije mladi oboroženi roparji so v Portu Lauderdale napadli »ladjo zakladov«, ki ima kot turistično privlačnost razstavljene stare novce, dvignjene iz potopljenih ladij. Roparski plen je ocenjen na 70.000 dolarjev. ESSEN — S smrtno nesrečo se je končalo v Erkelenzu (Vestfalija) streljanje vrabcev z malokalibrsko puško. Krogla je zadela v glavo osemnajstletnega fanta, ko je prijatelj odložil puško, katere sprožilec se je zataknil za vejo. OSLO — V starosti 95 let je umrl upokojeni predsednik norveškega vrhovnega sodišča Paal Berg, ki je bil eden .zmed voditeljev norveškega odporniškega gibanja med nemško okupacijo v letih 1940—45. RIM — Let. družba Alitalia, Lufthausa, BEA, BOAC name-ravajo ustanoviti družbo, ki bo zgradila mrežo 40 modernih hotelov kot konkurenca podobnemu hotelskemu združenju letalske družbe PANAM. f Nova naselja v sibirski tajgi S spomladno odjugo pridejo komarji, nadloga vrtalcev nafte in plina MOSKVA — Uraj, Neftjugansk in Nižjevartovsk so mesta, ki jih zaman iščete na zemljevidu, zakaj to so razvijajoča se mesta prihodnosti. Cez leto in dan bo treba narisati nov zemljevid severozahodne Sibirije ter zaznamovati ta in številna druga mesta tam, kjer še pred kratkim ni bilo ničesar razen divje tajge, močvirja in tundre, po kateri se je le kdaj pa kdaj sprehodil kak lovec na redke in zato dragocene kožuhe. Razlog za nagle spremem- I le v vročih poletnih mese-be je naravno bogastvo v cih. in sicer samo na vrhu, obliki nafte in zemeljskega tako da se pokrajina spre- MEXICO — Kot prva na svetu namerava mehiška .letalska družba ustanoviti novo službo: vsak potnik bo lahko telefoniral med poletom, ne da bi mu bilo treba vstati s sedeža. Radiotelefon-ske zveze so na preizkušnji delovale brez motenj. Ustrezne telefonske centrale so uredili v Mexicu in v še štirih mehiških mestih. plina. Leta 1953 je v bližini vasi Berjozovo ob Obu pritekla iz poskusne vrtine nafta, kmalu potem pri vasi šaim zemeljski plin. Raziskave so prinesle nadaljnje uspehe, moskovski geograf Igor Kozlov je zapisal, da se je samo leta 1964 zvrstilo severno od Tjumena 117 poskusnih vrtin, med katerimi je iz devetinštiridesetih pritekla nafta, iz trinajstih pa je bruhnil zemeljski plin. Tamkajšnji plin je izvrstne kakovosti, ker vsebuje visok odstotek metana . (pri Ber-jozovu 92 do 95 odstotkov) ter zelo malo dušika in ogljikove kisline, žvepla pa skoraj nič. Ker pridobijo iz nekaterih vrtin do 700.000 kubičnih metrov zemeljskega plina dnevno in se starim vrtinam pridružujejo nove, napovedujejo v tjumenskem okrožju za leto 1970 do 40 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, razen tega pa bodo tam načrpali leta 1980 vsaj 150 milijonov ton nafte. Tam, kjer Ob s številnimi pritoki vali vodo proti Severnemu ledenemu morju, se je do nedavnega razmeroma malo spremenilo od časov, ko se je bil Jermak odpravil s kozaki čez Ural, da bi carska skladišča napolnil s kožuhi. Sibirska železnica pelje daleč na jugu, reke so uporabne za prometne zveze le dobre štiri mesece, saj so plovne praktično samo do 130 dni na leto. Proti Koncu oktobra zapade sneg. še ves april je tak mraz, da škriplje pod nogami. Del naftnega področja leži sredi stalno zamrznjenih tal, ki se odtajajo meni v skorajda neprehodno močvirje. S pomladjo pridejo komarji, k-: tako mučijo pri vrtinah zaposlene ljudi, da se njihova delovna sposobnost zmanjša tudi za 40 odstotkov. Sovjetski strokovnjaki imajo sicer precej izkušenj pri graditvi naselij, cest in železnic v človeku sovražnem okolju, vendar bo minilo še nekaj let, preden bodo zgrajene železnice (doslej 1700 kilometrov) in ceste. Dotlej so v letnem času, ko so reke zamrznjene, letala edino prevozno sredstvo. Po zraku je treba prepeljati v divjino ne le geologe, delavce in inženirje z družinami, temveč ZADNJI ZRAKOPLOV — Sedemdeset iet po izdelavi prvega cepelina se zadnji nemški zrakoplov te vrste poslavlja od Evrope. Okoli 48 m dolgi vodljivi zrakoplov leti s hitrostjo do 100 km na uro in doseže višino do 2000 m. Zadnje čase so ga uporabljali za industrijsko reklamo. Zdaj se zrakoplov, razstavljen in spravljen v zaboje, seli na Japonsko, kjer ga bodo industrijska podjetja uporabljala za reklamo svojih proizvodov. tudi vse, kar potrebujejo: dele montažnih stanovanjskih hiš, avtobuse in tovornjake, vrtalne stolpe, daljnovodne stebre in gradbene stroje. Nič manj težav ni s transportom pridobljenih surovin. Cevovod za zemeljski plin do Serova ob srednjem Uralu (dolžina nad 500 km) že obratuje, prav tako 426 km dolgi naftovod iz šaima v Tjumen. V načrtu je veliko cevovodno omrežje, ki naj bi oskrbovalo predvsem evropski del Sovjetske zveze. Severni cevovod bo predvidoma speljan čez polami Ural in Uhto vse do Minska, se pravi, da bo dolg okoli 5.500 km. Pri graditvi cevovoda za zemeljski plin | uporabljajo- tu prvič cevi s j premerom 1.4 m, preizkušajo pa tudi že cevi s premerom 2.5 m. V ta namen je treba čimprej izdelati ustrezne črpalke, opremo in najrazličnejše stroje, ki bodo brezhibno obratovali tudi še pri temperaturah do 60 stopinj Celzija pod ničlo. Brž ko bo tjumensko okrožje dosegljivo s prometno tehničnega stališča, se izkoriščanje naravnih bogastev ne bo omejevalo samo na nafto in na zemeljski plin. Geologi so skorajda mimogrede naleteli na velike zaloge boksita in drugih rud, predvsem pa so odkrili velikanska ležišča rjavega premoga. katerega zaloge ocenjujejo na poldrugo milijardo ton. Za boljše napovedi Namesto 600 vremenskih podatkov, ki jih zdaj pošiljajo vsak dan ladje s s svetovnih oceanov, bodo vremenoslovci prejemali že čez tri leta po 40.000 takih poročil dnevno. Leta 1971 bo satelit NASA, ameriške uprave za vesolje, dan in noč pošiljal med drugim podatke o višini oceanskih valov. Po teh podatkih bodo zlahka izračunali smer in hitrost vetra; od tega si obetajo znatno boljše vremenske napovedi. ITALIJA MUNCHEN — Vzletna steza iz plastične snovi nd več stvar prihodnosti. Pri tovarnah Domier v Oberpfaffen-hofnu se je na taki stezi dvignilo in pristalo navpično vzletajoče transportno letalo DO-31. Travo so poprej obložili z nekaj milimetrov debelimi plastičnimi ploščami. LONDON — Charles Blyth (27 let), bivši padalski podoficir in zdaj lastnik avtomehanične delavnice, se je odpravil iz Southamptona na dolgo pot: z devet metrov dolgo jadrnico namerava ob-jadrati svet , ne da bi se ustavil v kakem pristanišču. List »Sunday Times« je razpisal 5000 funtov nagrade. BONN — Nemška poštna uprava je napovedala za 19. julij nadaljnjo Adenauerjevo spominsko znamko z nominalno vrednostjo 30 pfenigov. HAVANA — Kuba pričakuje letos nekaj tisoč tujih turistov, skoraj izključno iz evropskih držav. Otoška dežela si zelo prizadeva za obnovitev turizma, ki je bil še pred desetimi leti pomembna postavka na seznamu dohodkov. Te dni so prispele v Havano prve skupine turistov iz Francije, Belgije in DR Nemčije. STOCKHOLM — V švedskem glavnem mestu so zaprli Američana Donalda Star-cherja zaradi »nedostojnega redenja«. V neki kavami se je glasno jezil na itakarico, ki mu ni takoj postregla. Ves besen je skočil pokonci, stekel iz lokala in se po nekaj trenutkih popolnoma nag vrnil z besedami: »Na švedskem hočete pač samo tako!« TOVARNA SPECIALNEGA STROJNEGA ORODJA ZA LESNO PREDELOVALNO INDUSTRIJO UVOZNIK KOVINOTEHNA CELJE Veletrgovina izvoz - uvoz VSE REZKARJE PO KATALOGU IN PO ŽELJI KUPCA LAHKO VEDNO DOBITE ZA DINARSKA SREDSTVA V NAŠI POSLOVALNICI 0PEX - Ljubljana, Vošnjakova 4 INFORMACIJE IN NABAVA REZKARJEV JE MOGOČA TUDI V NASLEDNJIH TRGOVINAH: »KOVINOTEHNA«, Celje »MERKUR« - Ljubljana Miklošičeva »MERKUR« — Kranj »JEKLOTEHNA«, Maribor ROK DOBAVE: - 35 dni GARANCIJA - REZKARJI: 3 LETA - KROŽNE ŽAGE: 5 let VIDEM - Via 4 Novembre Dl S. n. c. POZZO Obiščite nas na Gospodarskem razstavišču, hala C (telefon 311-022, int. 265), kjer vam bomo z veseljem na razpolago z informacijami, na vašo željo pa vam bomo tudi razkazali delovanje naših kakovostnih izdelkov - Nezgoda ob hladilniku Krohot s posledicami BUDIMPEŠTA — Samo zato, ker se je mlada Madžar-kfi zmotila ob varljivi podobnosti tujčevih hlač z moževimi je dobil elektromonfber Geza Horvath pretres možganov, povrhu pa si je zlomil še nogo v gležnju. Začelo se je s pokvarjenim hladilnikom. Mlada zakonca, ki sta oba zaposlena, sta ob odhodu v službo dala stanovanjski ključ hišniku za primer, če bi se tačas oglasil elektromonter, ki bi popravil hladilnik. Ko se je mlada žena vrnila iz službe,, je opazila njenemu možu po postavi zelo podobnega moškega, ki je klečal in očitno nekaj brskal po hladilniku. Zena ni videla njegove glave, pač pa napete hlače, ki so bile prav take kot moževe. Ni se mogla upirati vabljivi priložnosti, zamahnila je in krepko udarila po napetih hlačah. Monter se je ustrašil, šinil je pokonci in z glavo tako močno udaril ob notranji rob hladilnika, da je dobil pretres možganov. Osupla in prestrašena žena je takoj poklicala rešilni voz. Reševalci so prišli, ponesrečenca so naložili na nosila. Ko so izvedeli vzrok nesreče, so se talko smejali, da je eden izpustil nosila. Ponesrečenec je padel na betonsko stopnišče in si zlomil nogo v gležnju. „Legoland" Mali svet na Danskem BILLUND — Pred leti so Nizozemci pri Haagu zgradili »Madurodam«, svet v malem, zdaj so ustvarili košček dežele pritlikavcev tudi Danci, in sicer v občini Billund na Jiitlandu. Svoji deželici pritlikavcev so dali ime Le-goland. / Danski tovarnar igrač Christiansen, čigar oče je začel izdelovati kooke s kavlji in luknjicami, tako da jih je mogoče s palicami poljubno sestavljati, je prepričan, da mu bo Legoland prinesel velik poslovni uspeh in da bodo takšne »dežele pritlikavcev« začele kmalu rasti po vsej Evropi. Legoland meri okoli 10.000 kvadratnih metrov, 600 mini-autmih stavb in drugih objektov je sestavljenih iz šest milijonov kockic, klad, stebrov ipd. Pred mestom prihodnosti s 30 domišljijskimi stavbami se ponuja obiskovalcu razgled na pristanišče s 24 plavajočimi barkami, na pokrajino z ribiškim naseljem, z mlini na veter, z gradovi in z železniškimi postajami. Stavbe, ki obrobljajo stezice, segajo odraslim do kolen, najvišje pa do bokov. Namenjene so seveda predvsem otrokom, ki se lahko vozijo tudi po majhni železnici. Posebnost Legolamda je naselje lutk. Okoli 300 figuric je razporejenih v izvirnih nošah iz obdobja med 16. in 19. stoletjem, 107 lutk »živi« vsaka v svoji opremljeni sobici. V prometni šoli se lahko otroci v avtomobilčkih s prestavami, zavorami in utripajočimi lučmi nauče pravilnega ravnanja na cesti, ki pelje čez križišče, mimo prometnih znakov, čez železnico ipd. Kdor uspešno prestane preizkušnjo, dobi »vozniško dovoljenje«. Za dobro voljo I h<»mas 15. I )<‘\\ <‘V 10. nadaljevanje Nenadoma se je zasukala in mu vrgla roke okrog vratu. Presenetila ga je. Izgubila sta ravnotežje in uspelo ji je zavaliti se vznak na posteljo. Potegnila je tudi njega za seboj, tako da se je zavalil nanjo. Ko je videla, kako zaskrbljeno gleda, se je zasmejala. »Ah, Gino, tako nerodna sem — oprosti. Pridi, pridi k meni, daj — tako.« Prepustil se je njenemu ljubkovanju in navodilom kot dober šolarček. Nekaj trenutkov se je gnusila sama sebi, vendar ni odnehala. »Tako-dober — tako sladek,« je zamrmrala. »O, Gino, daj — ljubi me!« Ne da bi vedela, zakaj, se je spomnila ravno Dick voriti o tem vprašanju. »Rojen sem bil tu in prav v tej sodni hiši sem pred č zajse-timi leti postal odvetnik. Vse, kar sem se naučil v tej hiši.« »Zakon je na drugi strani ulice tak kot tu,« je nekoč* ob tem prigjomnil Al Levy. »Ne verjamem,« mu je odvrnil Kramer. ; Al ni vztrajal, saj rhu je bilo v oistvu vseeno, kje je urad. J)icku Kramerju je koncept »starega mesta« veliko {pomenil, tako da je Al Levy, ki je bil ife New Yoika, vanj lahko verjel, ni pa ga‘mogel razumeti. Dick se sicer ni bil rodil ravno na sodišču, vendar pa ne .clalee od njega, v pogovora z u,veiyn rvramer tri ure popiej. diseu, vendar pa ne daleč od njega, v Kdo ve, si je mislila, kdaj je Diok zadnjič majhni stari hiši, na robu poslovne- četrti, spal s tisto svojo lutkarsko ženo. Sodna hiša Rečnega okraja je bila zgrajena — tako vsaj je bilo zapisano na temeljnem kamnu — leta 1897. Okraj jo je bil že zdavnaj prerasel in zdaj so bili v njej le še nekateri administrativni oddelki, med katerimi je bil najpomembnejši urad okrožnega tožilca. Dvonadstropna hiša iz domačega kamna je bila grajena v popolnem kvadratu, na vrhu pa je imela stolpič za zvon, ki je nekoliko spominjal na podaljšano melono in bi ga bil lahko projektiral El Greco. Dvajset let pred časom Richarda Kramerja je stari zvon, ki je visel v stolpiču, počil in strokovnjaki so ugotovili, da ga ni mogoče popraviti. Govorilo se je, da ga bodo zamenjali s pravim kariljonom, vendar je bila po mnenju okrajnih svetnikov cena zunaj nezaslišana, zato se je bilo treba zadovoljiti z elektronsko zvonilno napravo, ki jo je bilo mogoče sprožiti z uro. Stari ljudje so radi govorili, da so z denarjem, ki so ga davkoplačevalci prihranili, ko niso kupili kariljona, zgradili šerifov urad in okrajno ječo v vsej njuni veličini. Stavba iz jekla in betona je stala onstran Kostanjeve ulice, obrnjena s hrbtno stranjo proti sodišču, s pročeljem pa na avenijo Mali. široka avenija je presekala mesto Gilesport v dva dela, ki so jima včasih rekli Staro in Novo mesto. Avenija je bila dolga dve milji in je peljala od pokopališča Westview na zahodu do rečnega brega. Spričo nenavadne lege te ceste je nastal lokalni pregovor: »Okrog avenije Mali ni mogoče priti.« Sodna hiša je stala v Starem mestu, kar je Dicku Kramerju docela ustrezalo. Več let se je že upiral prošnjam svojih uslužbencev, ki so menili, da bi bil urad okrožnega tožilca udobneje nameščen in bi učinkoviteje delal v novi okrajni stavbi na Mallu, v zgradbi poleg šerifovega urada, ki je bila prav tako iz jekla, stekla in betona. Bolj udobno bi nemara že bilo, to prizna, toda da bi učinkoviteje delali? Ne, dokler sem jaz tožilec, že ne. »Jaz sem doma iz starega mesta,« je pogosto dejal, kadar je kdo spet začel go- Na mestu, kjer je bila stala hiša, je bila zdaj trgovina s cenenimi: čevlji, toda spomin na rojstno hišo je še vednp živel trdno zakoreninjen v Dicku. ; f * Še kot deček se je igral na topu iz državljanske vojne, ki je stal v kotu na trati pred sodiščem. Motal se je pod nogami vrtnarjev, ki so sadili breste ob Kostanjevi ulici, breste, ki so bili zčhj dvajset metrov visoki in so s svojilni krošnjami blagohotno metali sencci na bleščeče nove stavbe iz st&kla, jeklaj inj betona. Ko je študiral pravo, je ijpecL počitnicami ždel v knjižnici na sodišču, In ko je bil v tretjem letniku, je dobil delo kot sodni uradnik pri sodniku WlJtelfcadu, ki je bil okrožni tožiles še med prvp svetovno vojno in se je imaknil vf. pokoj šele pri dvainosemdeseti i. Sodnik je bil tako dober, da je najel I icka samo za poletje, čeprav bi bil lahko imel stalnega uradnika, kar bi bilo veliko bolj prikladno. Toda Dick je študiraj na isti univerzi kot stari sodnik in pisjno dekana, ki je bil tožilčev star prijatelj, je nagnilo tehtnico na Dickovo stran, že po dveh (tednih sta se lepo ujela. f . Prekaljeni veteran je bij-zahteven in razdražljiv in Dick se mu je moral} v dveh ali treh kritičnih primerih postsjviti po robu. Vse poletje ni vedel, ali je jtari zadovoljen z njegovim delom. Todjj ko se je jeseni vračal na univerzo, 4nu j je4 sodnik nenadoma ponudil roko in ko Je j)ick segel vanjo, je rekel: »Dobro q(ela.tfe, "Kramer Pogumni ste in disciplinirani. |tg{ pa je najpomembnejše.« I j. Pa vendar, si je mislil, me’ n} vežejo na to sodišče samo čustva. Venjjem v kon tinuiteto, v verižno nadaljevanje človeških zadev. Kadar človek išče praidce, mora vedeti, kam naj se obme, pa rje jako, da bo pogledal v knjigo, marveč mfi njiora bit: to popolnoma jasno, ker mu je4 to povedal že njegov oče, temu pa njegov rJed j Tega ni nikdar skušal pojasniti nikomur, razen nekoč, že davnp tega, svoji ženi Evelyn. Nanjo je to napravilo izreden vtis in navdušena je bil«, nad njegovo predanostjo tradiciji in zakonodaji. Toda takrat sta bila še rplada is zaljubljena. p pogosto aejai, icaaar je koo spet začel go- ijena. Po rudo na ujete aster® Nekateri planetoidi bi lahko dobavljali dragocene su MUNCHEN — Ali bi lahko spreminjali tir plane toi-dov, če bi grozila nevarnost trčenja z Zemljo? Aero-fizik Oskar Bschor iz laboratorijev podjetja Boelkovv se je podrobneje ukvarjal s tem vprašanjem. Povod mu je dalo dejstvo, da se bo asteroid Ikar danes približal našemu planetu na 16-kratno razdaljo Zemlja— Luna. Vsakih J.9 let se naš plar net in - Ikar na svojih različnih eliptičnih poteh okoli Sonca srečata v takšni bližini, da je po vesoljskih merilih skoraj že mogoče govoriti o trčenju. Bschorovi računi niso potrdili že večkrat izrečene in vsakikrat ovržene bojazni, da bi utegnil Ikar trčiti v Zemljo in jo suniti bliže k Soncu, ki bi potem uničilo zemeljsko življenje. Aerofizik Bschor je izračunal, da bi ener- gija trčenja potisnila naš planet le za deset centimetrov bliže k soncu. Razen tega je Bschor tehtal možnosti za lov na planetoide, ki se na svojih tirih precej približajo Zemlji. Na ujetih nebesnih telesih bi lahko uredili pred sončnimi žarki zaščitene vesoljske postaje, nekatere pa bi uporabljali tudi kot »dobavitelje« surovin. Ikar seveda ni primeren za to; prevelik je, razen tega pa ga po vsej verjetnosti se- »Poskrbimo, da bo dobila manjvrednostni kompleks! Ko bo šla mimo, naj je nihče ne pogleda...« 4%^ »Dober večer, kolega!« stavljajo predvsem kamenine, ki niso zafiimive za zemeljsko' gospodarstvo. Splačale} pa b| se loviti tako imenovane J nikljasto-železne asteroide, ki ra-; zmeroma ‘pogosto prečkajo zemeljsko )Ot okoji Sonca. Ta nebe na telesa vsebujejo *90 od£ ;otkov železa in 9 odstotl ov niklja, preostanek pa 50 družiš kovine, med n j nn lahko tudi nekaj zlata, srebra iti platine. Materia no vrednost nikljasti -železnega planetoida s premerom 20 rn ocenjujejo izvedenci -na 22 milijonov dolarjev. • Z atomskimi eksplozija-: mi in s krmarjienimi ra-, ketami bi lahko po Bscho- *■ rovih računih tako spre- t menili planetoidov tir, da * bi zakrožil okoli Zemlje. Bil bi ujet, potem bi na njem zgradili vesoljske postaje s človeško posadko. Pred letom dni je dejal sovjetski vesoljski znanstvenik Blagonravov, da v njegovi deželi proučujejo možnosti, da bi tiste surovine, ki jih je na Zemlji malo, dopolnjevale »dobave« z asteroidov. Vsekakor je Blagonravov pripomnil, da bo to izvedljivo v daljni prihodnosti. Zamisel postaja čedalje pomembnejša spričo napredka v vesoljski tehniki. Po Bschorovih računih bi bila tona surovin z nik-Ijasto-železnega planetoida vredna po sedanjih ocenah okoli 3600 mark, prevozni stroški pa bi ne bili v nikakršnem, vsaj delno sprejemljivem razmerju z vrednostjo tako pribobljenit surovin. VODORAVNO: pripadnik južnoslovanskega naroda, 6. zmečkan krompir, 10. italijanski politik pred leti predsednik vlade, 11. politični voditelj stranke, 13. slavnostna dvorana, 14. razmejitev, 15. madež, lisa, 16. nadstropje, 17. kratica mednarodne organizacije za begunce in repatriirance, 18. padli makedonski narodni heroj (Mirče), 19. lastnost svetlobe pri prodiranju skozi telesa, 22. grški zdravnik v starem Rimu, 24. splet Us 25. resast obesek pri sablji, 27. mesto v Sovjetski zvezi ob ustju Dona, 28. najvišja gora v Armeniji, 29. kraj pod Pohorjem ob Dravinji z industrijo kovanega orodja, 30. izsušeno rečno korito v puščavi, 31. pripadnik narod-nostne skupine v Evropi. NAVPIČNO: 1. nevidni delci vUge v ozračju, 2. zaslec, zavihek pri obleki. 3. legendarno mesto ob Volgi, kjer so doživeli Nemci v drugi svetovni vojni najhujši poraz, 4. koralno otočje v arhipelagu Tuamotu 5. kemični znak za telur, 6. ljudski izraz za po rednega otroka, 7. nesebično delo, 8. koroški ljudski ples, 9. daljša doba, epoha, 11. kraj v Švici, po katerem se Imenuje pred-rimska železna doba 12. židovsko moško ime, 14. zdravniški pred. pis, navodilo, 18. latinsko: kocka (v znanem Cezarjevem izreku), 20. turistični kraj na Gorenjskem, 21. sadra gips, 23. mesto v ita. lijanski pokrajini Termmo, 24. četverokotnik kot vojaška formacija. 25. okrasna ptica s košatim repom, 26. Talisova brezalkoholna pijača, 29. kemični znak za cink, REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. obrok, Z. stotak, 12, Leonov 14, mačeta, 15. arborin, 17. maslo, 18. V(Udimir) N(azor). 19. Nadja 21. klas, 22. Sn, 24. kramp, 26. on 27, otep, 29. aspik, 31. TS, 33. senat; 35. aerolit, 37. Singer, 39. rokads, 40. Antene, 41. Taras. Križanka 1 2 3 4 5 . j E 7 . S n 10 u 11 12 n 13 H ! 15 16 1 17 ■ 18 19 20 21 > =] 22 23 ■ 2 It 25 25 ■ 27 20 n 29 30 r 1 31 OBISK IZ TRSTA — Predstavniki tržaške trgovinske zbornice, ki jih vodi predsednik Romano Csidassi, z njimi pa je tudi predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Stanko Bole, so se včeraj pogovarjali v Ljubljani s predsednikom gospodarske zbornice SRS Leopoldom Kresetom in slovenskimi gospodarstveniki (na sliki). Obravnavali so številne možnosti medsebojnega sodelovanja in še posebej o gradnji cest, sodelovanju industrijskih con in turizmu. Foto: S. Busič DCE30N ISTA PROSTOSTI — Veselo nasmejan gre angleški študent Hugh An-dre\v Dobson po Sisku, potem ko ga je predsednik republike pomilostil. Telefoto: Tanjug POPLAVE V HONGKONGU — Včeraj je nad Hongkongom divjal vihar z močnim deževjem. Povzročil je poplave v niže ležečih predelih mesta, rušil kolibe, najbolj pa je prizadejal vzhodne obrobne predele Hongkonga, kjer se je odtrgalo več plazov zemlje, ki so pokopali pod seboj devet življenj. Promet je v mestu povsem zastal, ponekod pa so avtomobili blokirani v blatu, ki je po viharju preplavilo ulice. Oblasti so na ogroženih predelih mesta začasno zaprle več šol. Na sliki: otroci na poplavljeni ulici Hongkonga. Nadaljevanje s prve strani na predsedstva CK ZKJ in predsednika CK ZK Hrvat-ske dr. Vladimirja Bakariča. • •• Mirnejša noč v Parizu se med levičarske študente dejansko vmešali celo nekateri najbolj desničarski elementi, to je bivši kolonialistični najemniki iz Katange. S temi je danes ponoči prišlo v Sorboni tudi do manjšega obračunavanja. Danes so se za kruhom podražili še časopisi in mleko, vendar je novi minister za gospodarstvo in finance Cou-ve de Murville hkrati z ugotovitvijo, da bo Francija še dve leti prebavljala svojo go- dnost. Ta ukrep je za razbremenitev gospodarstva zelo pomemben. ZDRAVKO ILIČ Nov vzpon industrije za 7 odst. Oživljenje kažeta tudi lesna in papirna industrija s povečanjem v petih mesecih za S oziroma za 4 odst. železarne so po lanskem hudem zastoju spet dobro zaposlene in so dale v maju za 10 odst več proizvodnje kakor lani. Le skromno napreduje tekstilna industrija, ki izkazuje letos povečanje samo za 1 odst. Zaostajata pa še vedno nekovinska ter usnjarsko-obutvena industrija. V premogovnikih je proizvodnja nadalje na nizki ravni, vendar za 7 odst. višja kakor lani. Oživljanje proizvodnje je spodarsko krizo, menil da~ ne doslej šele skromno vplivalo na zaposlenost. V maju je bo nobene devalvacije fran coskega franka. »To bi pomenilo posmeh vsem doseženim poviškom v delavskih mezdah.« je diplomatski Couve de Murville razumel situacijo in njegova odločnost je pozitivno vplivala tudi na tečaje število zaposlenih v industriji naraslo le za 0,7 odst. Skupno število vseh zaposlenih v Sloveniji se je v aprilu in maju povečalo za 7600 oseb, medtem ko se je število tistih, ki iščejo zaposlitev pariške borze. kjer so se j zmanjšalo od najvišjega sta- Nikezščevi pogovori z Brandtom njem vzhodu. Ministra sta opozorila na t.o, da je koristno podpreti posebnega odposlanca generalnega sekretarja OZN Jarringa v njegovih prizadevanjih, da bi našel politično rešitev. Jugoslovanski državni sekreiar je ponovno poudaril potrebo, da se izraelske čete umaknejo z zasedenega arabskega ozemlja. Ko .ie Brandt govoril o ustavitvi širjenja atomskega orožja, je prišel na dan z že znanim: stališči svoje vlade, vsebovanimi v bonski spomenici. Po njegovem mnenju ne bo lahko ratificirat: sedanjega sporazuma, čeprav je bonska vlada pripravljena sprejeti ta sporazum. Ob koncu današnjih dopoldanskih pogovorov je Marko Nikezič govori' tudi o dejavnosti Jugoslavije v sedanjih pripravah na konferenco neuvrščenih in drugih miroljubnih držav. ' Pogovori, ki so bili odkriti in obojestransko koristni, se bodo nadaljevali popoldne z obravnavanjem vprašanj iz dvostranskih odnosov. Minister Willy Brandt je danes dopoldne. p“eden je prišel na uradno jugoslovan-sko-nemške pogovore, položil venec na grob Neznanega junaka na Avali. Zvedelo se je, da bo zaradi zapletov okrog Berlina Brandt za en dan skrajšal obisk v Jugoslaviji. Odpotoval bo v soboto popoldne iz Dubrovnika v Bonn. «9 Pogovori Tito — Husein koristni in pomembni Dokaj obširno smo se po- Vičani; Jugoslovana ni nobe-govarjali o zunanjepolitičnih . nega. Daniel Cohn-Bendit je j ra^poTaBo" milijonov no“ vprašanjih, o problemih, ki j med tem časom na varnem v 1 dandanes tarejo svet. Naša Londonu, kjer si je iztisnil skupna ugotovitev je bila, po začetnem dovoljenju za da je mednarodni položaj 24-urno bivanje zdaj še dovo-precej nemiren in skrb zbujajoč in da je treba, da ne- bivanje, uvrščene države čimbolj o- Čeprav vrednostni papirji po hudem dosedanjem padcu znova dvignili za 3 do 5 odstotkov, medtem ko se je zviševanje zlata uneslo. Francija bo sicer omejila uvoz nekaterih tujih iz- nja 21.540 v februarju na 19.770 v aprilu. Za oživljanje gospodarske aktivnosti je zlasti važna tudi gradbena dejavnost. V petih mesecih letošnjega leta je delkov, zlasti konkretno hla- , gradbeništvo izkazalo poveča-dilmkov in pralnih strojev iz n-je vrednosti opravljenih del j ZRN in Italije, vendar bo nasproti istemu obdobju lan- ! upoštevaje svoje mednarodne i skega leta za 17 odst na 527 obveznosti do evropskega : milijonov novih din ob pove-skupnega trga. odprla svoje | fanju povprečnega števila za-meje v smislu dogovora 1. ju- i posienih od lanskih 23.500 na ijia- j 25.100. Samo v maju je doseg- Po drugi strani pa so fran- i ja vrednost opravljenih grad-coske oblasti zaradi »uvoza ; benih del 149 milijonov novih prepovedane politike« danes | din kar je za 24 odst. več izgnale še 43 tujcev, ki so bi- j kakor lani v tem mesecu. Nekoliko bolj spodbudni kakor doslej so tudi najnovejši podatki o gibanju izvoza, ki li zaloteni pri demonstracijah, tako da se je število oseb, ki so bile zaradi te dejavnosti od začetkov nemirov : zaostal, izgnane, povišalo na 63 Med vspm zaradi zmanjSanja izvo_ njimi so predvsem Nemci., živine in mesaJ Vrednost Spanci, Arabci in Južni Arne- | izvoza iz siovenije, ki se je v prvem četrtletju gibala na ravni pod 200 milijonov vih din mesečno, je narasla v aprilu na 217 milijonov in v maju na 234 milijonov, kar ,. ... . .... ; je še vedno manj kakor la- ljenje. za 14-dnevno turistično m_ ko smo v tem mesecu iz- : CUUIJUIJ u- ccpinv v avtomobilski in- j di Maiski mdatki krepijo svojo dejavnost in | dustriji v glavnem stavka še ! siovanskem izvozu pa vozili za 251 milijonov novih j o jugo- prihodnjo konte- j traja, opazovalci menijo, da j vVednostj? 1263 - I znova navezana pogajanja med j mil;jonov novih din Jje bn majski jugoslovanski izvoz za dobre 3 odst. večji kakor la- pripravijo renco na vrhu, ki naj bi bila leta 1969. Mislim, da obisk gospoda predsednika — tako kot tudi dosedanji obiski državnikov obeh prijateljskih dežel — močno prispeva k boljšemu medsebojnemu razumevanju in razumevanju vsega, kar se dogaja na svetu. Mislim, da imata Indija in Jugoslavija veliko skupnih interesov in da so naša gledišča sorodna ali enaka, tako v mednarodnih problemih kakor o vprašanjih, za katera sta skupaj zainteresirani.« Predsednik indijske republike dr. Zakir Husein pa je dejal: »Predsednik Tito vam je že povedal, o čem smo se pogovarjali na dveh koristnih sestankih. Lahko vam samo rečem, da je bila po moji sodbi dragocena izkušnja, da smo razpravljali o raznih problemih s predsednikom in njegovimi sodelavci. Pregled svetovnega položaja, ki ga je podal predsednik Tito, njegovo poznavanje problemov in pronicljivost njegove analize, vsemu temu je pripisati, da so postali pogovori za nas zelo pomembni. Kar zadeva odnose med Indijo in Jugoslavijo, imajo za seboj že dolgo zgodovino, ki se je začela s prijateljstvom med našim pokojnim predsednikom vlade Nehrujem in predsednikom Titom. Ta zgodovina ni statična, marveč so se naši odnosi nenehno čedalje bolj razvijali. Ko bi med vsemi državami vladali taki odnosi in razumevanje kakor med nami, potem bi bil svet, v katerem živimo, boljši,« je dejal na koncu indijski predsednik. Dr. Zakir Husein je danes v vili »Brionka« sprejel čla- sindikati in delodajalci v ključnih tovarnah »Renault« | in »Peugeot« navkljub minulim incidentom, dopuščajo precej upanja na sporazum. Je pa v tem bolj ali manj zadnjem zaključnem dejanju francoske delavske stavke, doslej najdaljše v zgodovini dežele, v kateri so končali svojo stavkovno akcijo tudi delavci letalske industrije in trgovske mornarice, skoraj anekdotno zanimivo to, da so jo prvi z mezdno spravo končali rudarji, medtem ko so najdlje v stavki uporno vztrajali pariški taksiji, letalske stevardese, radio televizijci in ansambel zabavišča Folies-Bergere. B. POGAČNIK • ••• Modernizacija železnic bo opravljena do 1970 poslovanja. Železnice bodo namreč takoj zaposlile okrog 2000 pripravnikov z visokošolsko Izobrazbo. Nato je ZIS spričo sedanjega -gospodarskega položaja zavzel stališče do skrb-nejšega proračunskega varčevanja. ZIS meni, da lahko federacija uveljavi načelo o večjem proračunskem varčevanju na vseh področjih, z izjemo prosvete, kulture in invalidskega zavarovanja. Sekretar za informacije ZIS Mirko Ostojič je dejal, da je ZIS sklenil, da je treba likvidirati zaostale obveznosti federacije nasproti energetiki in skladu za nezadostno razvita področja. Na seji so še poudarili, da je treba v gospodarstvu začeti akcijo za revalorizacijo osnovnih sredstev — za njihovo omejitev na pravo vre- ni v tem mesecu. F. SEUNIG ! ☆ ☆ Ukrepi NDR udarec za zahodnoberlinske prebivalce berlinski zid. Ti ukrepi bodo predvsem prizadeli žepe za-hodnoberlinskih potrošnikov, ker bo treba od julija za tranzit zahudnonemškega in zahodnoberlinskega blaga plačevati posebne takse. Izhod zdaj iščejo v novih dotacijah, ki naj bi jih Bonn zagotovil zahodnemu Berlinu. Kancler Kiesinger je že dal obljubo v tem smislu. Na obmejnih prehodih iz zahodnega Berlina na področje NDR so danes stale po več kilometrov dolge kolone avtomobilov. Vsi potniki so morali izpolniti posebne formularje, da so dobili vizume NDR, in plačati 5 mark takse. Od prebivalcev zahodnega Berlina niso zahtevali potnih listov glede na to, da to mesto uporablja potne liste ZR Nemčije, ki jih obmejne oblasti NDR ne priznavajo, ker obravnavajo zahodni Berlin kot posebno politično področje, neodvisno od ZR Nemčije. Zaradi proceduralnih obveznosti pri prehodu čez mejo so morali potniki iz Zahodne Nemčije in zahodnega Berlina čakati tudi do pet ur. Današnja »Komsomolska Pravda« piše, da sklepi, ki jih je sprejel parlament NDR p ureditvi prometa med ŽR Nemčijo in zahodnim Berlinom, potrjujejo suverenost NDR in onemogočajo,- da bi njeno ozemlje izkoriščali za cilje, ki ogrožajo mir. Pogovori tunizijskih parlamentarcev v Beogradu BEOGRAD, 13. jun. (Tanjug) — V Beogradu so bili danes sklepni pogovori med delegacijama nacionalne skupščine Tunizije in naše zvezne skupščine. Delegaciji sta vodila predsednika parlamenta dr. Sadok Mokadem in Milentije Popovič. Po pogovorih je dr. Sadok Mokadem priredil za člane delegacij kosilo. Tunizijska delegacija je danes dopoldne obiskala zvezno konferenco SZDLJ Z generalnim sekretarjem Benom Zupančičem so se pogovarjali o dejavnosti in vlogi SZDLJ in socialistične stranke Destur ter o nekaterih vprašanjih v zvezi z dvostranskim sodelovanjem med gibanjema. Pogovora sta se udeležila podpredsednik zvezne skupščine Gustav Vlahov in član zunanjepolitičnega odbora zvezne skupščine Ramiz Crnišanin. Na, tiskovni konferenci ob koncu obiska tunizijske parlamentarne delegacije je predsednik tunizijske narodne skupščine dr. Sadok izjavil, da Tunizija podpira pobude za sklicanje tretje konference nevezanih držav, ker meni. da bi bile resolucije take konerence lahko učinkovi- j te za reševanje mednarod- i nih problemov. i Stališča Zveze študentov Jugoslavije BEOGRAD. 13. jun. (Tanjug). Na seji z dne 12. VI. 1968 je predsedstvo Zveze študentov Jugoslavije obravnavalo cilje, naravo in politično dejavnost študentovskega gibanja na vseh jugoslovanskih univerzah in visokošolskih ustanovah. Sprejelo je stališča, s katerimi med drugim ugotavlja, da so se študenti in profesorji beograjske univerze s svojim bojem opredelili za odločno akcijo in sodelovanje z vsemi naprednimi in demokratičnimi silami naše družbe, za demokratski dialog ter proti metodam pritiska. Prav tako niso dovolili, da bi se v njihove vrste vtihotapili tisti, ki so jim tuji cilji boja Zveze komunistov in tega gibanja, temveč so v bistvu ohranili in razvili svojo osnovno napredno usmeritev. McGarthy -- »kandidat miru« obnavlja kampanjo WASHINGTON, 13. junija (Tanjug). Z govorom v New Yorku je senator Eugen Mc-Carthy, ki ga imenujejo »kandidat miru«, danes nadaljeval volilno kampanjo, ki je po tragični smrti Roberta Kennetha postala zanj še težja. Na včerajšnji tiskovni konferenci je izjavil, da bi morali delegati na konvenciji demokratske stranke upoštevati, da se je na dosedanjih predhodnih volitvah opredelilo 80 odstotkov pristašev stranke zanj in za Roberta Kennedyja, to je proti politiki sedanje administracije. ZAR vzpostavila odnose z Iranom KAIRO, 13. jun. (UPI). Kairski »Al Ahram« poroča, da sta se ZAR in Iran sporazumela o obnovitvi medsebojnih diplomatskih stikov, pretrganih leta 1960. Nič vpodbudnega o Blaibergu CAPETOWN, 13. jun. (UPI). Bolnišnica »Groote Schuur« je danes sporočila, da se dr. Philipu Blaibergu zdravje ni ne zboljšalo ne poslabšalo, »morda se kvečjemu za spoznanje bolje počuti«. Kakor smo že poročali, je Blai-berg zbolel v začetku tedna na jetrih. :rael zbira čete ob Jordanu Premik jordanskih enot -Palestinci ustanovili nov nacionalni svet BEJRUT, 13. jun. (AP.AFP, Reuter). Današnji bejrutski list »A! Nahar« piše, da Izrael pripravlja za prihodnje dni velik napad na Jordanijo. Nad mesto Sall na vzhodni strani Jordana so prileteli helikopterji in metali letake, ki opozarjajo prebivalce na napad. Glavria cesta’ med Damaskom in Amanom je bila tri noči zaprta zaradi premikov jordanskih vojaških enot. Navajajo, da so Izraelci osredotočili na zahodnem bregu Jordana okrog 40.000 vojakov. V Amanu so se sešli delegati raznih palestinskih organizacij in ustanovili nov nacionalni svet. ki bo imel vlogo palestinskega ljudskega parlamenta. Iz uradnih virov v Amanu se je zvedelo, da bo prva seja sveta, ki šteje sto članov,' 10. julija v Kairu. Izraelski obrambni minister Moshe Davan je v parlamentu izjavil, da so Izraelci v zadnjih dvajsetih mesecih ubili 381 in ranili ter ujeli 1824 arabskih beguncev. Da-yan trdi, da arabske gverilce financirajo »bogati Palestinci v tujini m arabske vlade« in da se urijo v Jordaniji, Egiptu in Siriji, nekaj pa se jih uri tudi na Kitajskem. Obiski naših bančnih direktorjev v ZDA WASHIGNTON, 13. jun. (Tanjug) — Pred potovanjem po Združenih državah je direktorje poslovnih bank iz SFRJ sprejel v Washingtonu direktor zveznega rezervnega odbora McChesney. Odbori Johnson: opravlja vlogo centralne banke. Na sprejemu je bil tudi jugoslovanski veleposlanik Bogdan Crnobrnja. Voditelji poslovnih bank iz vseh jugoslovanskih republik so obiskali tudi k včerajšnje zadnje izdaje Plin in železova ruda iz ZSSR za Češkoslovaško CSSR in ZSSR sta se začeli uvodno pogajati tudi o posojilu pol milijarde rubljev za Češkoslovaško MOSKVA, 12. jun. (Tanjug). Češkoslovaška in sovjetska vladna delegacija sta se tu med tridnevnimi pogajanji sporazumeli o povečanju dobav sovjetskega zemeljskega plina za CSSR in o boljši preskrbi češkoslovaške metalurgije s sovjetsko železovo rudo. Ob tej priložnosti so se uvodno pogajali o posojilu pol milijarde zlatih rubljev za rekonstrukcijo češkoslovaške industrije. Telegrami O tem posojilu se bodo prava pogajanja šele začela. Rezultata pravkar končanih pogajanj, ki so potekala na ravni podpredsednikov vlad, bodo bržkone sankcionirali z meddržavnimi pogodbami. V teh pogodbah naj bi bilo med drugim določeno, da bo CSSR po letu 1971 dobivala iz SZ približno tri milijarde kubičnih metrov plina na leto. Izrabljala ga bo za kemično industrijo, z njim pa bo oskrbovala tudi nekaj večjih mest, predvsem Prago. Sporazumeli so se, da bo SZ Češkoslovaški dobavljala obogateno železovo rudo. SZ bo v letu 197(1 zgradila naprave za bogatenje železove rude iz Krivega Roga. ZSSR in CSSR bosta v bližnji prihodnosti začeli razpravljati o vrsti vprašanj v zvezi z usklajevanjem gospodarskih načrtov za obdobje 1971 do 1975. GS priporoča sporazum o neširjenju Morda najvažnejši korak k miru od ustanovitve OZN NEW YORK, 12. junija (AP — UPI). Generalna skupščina OZN je nocoj z resolucijo priporočila, naj bi sprejeli ameriški zvezni sekretariat! sporazum o prepovedi šir-za trgovino, izvozno in j jenja jedrskega orožja. Pred-uvozno banko, ki daje ! sednik ZDA Johnson je pred ’ m.-- i *■—- generaino skupščino obljubil, da se bodo ZDA trudile še za druge sporazume, ki bi »usta- drzavna kreditna jamstva za izvoz, ter ameriško agencijo za mednarodni razvoj (AID), ki se ukvarja z vprašanji, povezanimi z ameriškimi privatnimi investicijami v tujini. Močan potres v Armeniji EREVAN, 13. junija (TASS) — Včeraj je bil v vzhodni Armeniji močan potres. Epicenter je bil v stiku gorskih vencev Zangezur in Bargušat. V epicentru je imel potres jakost 8. stopnje po 12-sto-penjski lestvici. LJUBLJANA, 13 junija. — Iz astronomsko geofizikalnega observatorija na Golovcu so nam sporočili, da so včeraj, 12. junija ob 14. uri 54 minut in 13 sekund po srednjeevropskem času njihovi aparati zabeležili precej močan potres v daljavi kakih 9000 kilometrov. Obisk izseljencev iz ZDA . LJUBLJANA, 13. jun. — Danes popoldne so predstavniki Slovenske izseljenske matice in skupina fantov in deklet v gorenjskih narodnih nošah pozdravili 57 naših izseljencev iz ZDA na letališču Brnik pri Ljubljani. V skupini je bilo tudi več znanih društvenih delavcev Vika Poljšak, Andy in Mary Božic, Angela Zaitz itd. Zaradi slabega vremena je letalo priletelo na Brnik z večurno zamudo. To je v juniju že četrta skupina naših rojakov, ki so prišli iz ZDA na obisk v »staro domovino«. S. L. italija bo 2 dni brez časopisov RIM. 13. jun. (AFP). Tipografi listov v vsej Italiji bodo začeli opolnoči dvodnevno stavko. Jutri ob 7. uri bodo začeli stavkati tudi teleprinte-risti pri časopisnih agencijah. Italija bo tako ostala brez tiska v petek popoldne, v soboto in nedeljo. Stavko so organizirale sindikalne centrale vseh političnih struj. Stavkajoči protestirajo, ker so bila prekinjena pogajanja s federacijo časopisnih založništev o obnovitvi kolektivnih delovnih pogodb. V Bombayu zgorel »Boeing 707« NEW DELHI, 13. jun. (AP). Potniško letalo »Boeing 707« ameriške družbe »Pan American« se je vnelo in zgorelo v trenutku, ko je pristajalo na mednarodnem letališču v Bombayu. Po prvih vesteh je izgubilo življenje šest od skupno 63 ljudi, kolikor jih je bilo v letalu. Letalo je bilo na rednem poleta okrog sveta in je priletelo iz Los Angelesa čez Honolulu, Tokio, Bangkok in Kalkuto. To je druga letalska nesreča na tem mednarodnem letališču v zadnjih 16 dneh. Dne. 28. maja je letalo »Convair 990« indonezijske družbe »Gar-ruda« strmoglavilo nekaj minut po vzletu z bombayskega letališča. Smrt je doletela vseh 29 ljudi v letalu. vili jedrsko dirko in zmanjšali sedanje zaloge jedrskega orožja«. Ameriški predsednik Johnson je govoril pred generalno skupščino na lastno pobudo. Dejal je, da je sporazum o neširjenju jedrskega orožja »najpomembnejši razorožit-veni sporazum od začetka jedrske dobe«. Poudaril je, da države, ki nimajo jedrskega orožja, upravičeno terjajo od jedrskih sil, predvsem pa od ZDA m SZ, da čimprej ustavijo dirke pri jedrskem oboroževanju. Sprejem za prireditelje seminarja družbene ureditve v Evropi LJUBLJANA, 12. junija — Zveza delavskih univerz Slovenije je nocoj v klubskih prostorih hotela »Slon« v Ljubljani priredila sprejem za študijski skupini Zveze socialističnih izobraževalnih zavodov iz Bochuma in Europa-haus iz Celovca, ki so v Krumpendorlu na Koroškem organizirali seminar »Družbene ureditve v evropskih državah.« V okviru tega seminarja sta danes na Bledu u-deležencem predavala a naši ureditvi tudi dr. Goričar in prof. Toš. Sprejema v Slonu so se med drugimi udeležili t.udi generalni avstrijski konzul dr. Riesenfeld, načelnik urada za zunanje zadeve pri izvršnem svetu dr. Ivo Murko, predstavniki ljubljanskega mestnega sveta in drugi. A. P. Končan obisk delegacije SZDL Slovenije na Hrvaškem ZAGREB, 12. junija (Tanjug). Ob koncu dvodnevnega obiska delegacije republiške konference SZDL Slovenije na Hrvaškem so se predstavniki obeh organizacij Socialistične zveze obeh republik pogovarjali danes v Zagrebu o aktualnih gospodarskih in družbenih vprašanjih. Poleg članov republiških vodstev SZDL sta v pogovoru sodelovala tudi predsednika konference Janez Vipotnik in Stjepan Ivic. Med drugim so izmenjali izkušnje o delovanju in nadaljnjem razvijanju organizacije Socialistične zveze, nadalje so se pogovarjali o nekaterih vprašanjih v zvezi z narodnostmi v obeh republikah ter delu njihovih združenj in organizacij.. Ocenili so, da je taka izmenjava mnenj zelo korist-, na. Funkcionarji republiških konferenc SZDL Hrvatske in Slovenije so sklenili, da bodo tudi v prihodnje bolj po-pogosto organizirali podobne pogovore. »Kozmos-224« mehko pristal BOCHUM, 12. junija (AP). Bochumski observatorij je sporočil, da se je sovjetski umetni satelit »Kosmos 224« danes po osmih dnehi kroženja po vesoljskem prostoru mehko spustil na Zemljo. Po računih bochumskega observatorija se je spustil nekam na sovjetsko ozemlje. KEKKONEN V SZ — MOSKVA. Finski predsednik Urho Kekkonen je včeraj prispel na neuradni obisk v Sovjetsko zvezo, kjer bo ostal do 24. junija. Povabila sta ga prezidij vrhovnega sovjeta in sovjetska vlada. Na letališču so ga sprejeli Nikolaj Podgorni, Aleksej Kosigin, Kiril Mazurov, Andrej Gromiko in drugi. NIXON NOČE DEBATIRATI — NEW YORK. Republikanski pretendent na predsedniški položaj Richard Ni-xon je zavrnil predlog newyorškega guvernerja Nelsona Rockefellerja, da bi sodeloval v televizijski debati o glavnih problemih ZDA, češ da bi takšna debata bila samo na roke demokratom, ker bi pokazala trenja v republikanski stranki. NEUSPEŠNA OPERACIJA SRCA — HOUSTON. Kirurgi houstonske bolnišnice so poskušali z začasno presaditvijo ovčjega srca rešiti življenje nekemu 47-letnemu bolniku, ki pa je umrl slabi dve uri potem, ko se je začela operacija. OBSOJENI ŠTUDENTJE — BUDIMPEŠTA. Budimpe-štansko glavno sodišče je te dni obsodilo na zaporne kazni skupino kakih deset mladincev, povečini študentov, ki so se ukvarjali s protidržavnim delovanjem. SPORAZUMI Z DR VIETNAMOM — BUKAREŠTA. Romunija je sklenila z DR Vietnamom več sporazumov o gospodarskem sodelovanju. Pogovori med vladnima gospodarskima delegacijama so trajali štiri dni. Podpisali so sporazume o dodatni gospodarski in vojaški pomoči v tem letu brez vračila in o enaki pomoči za drugo leto kakor tudi trgovinski in plačilni sporazum za leto 1969. KITAJSKA O ATOMSKEM SPORAZUMU — HOČ. KONG. List »Zen Min Zi Bao« je napadel sporazum i prepovedi širjenja jedrskega orožja, ki so ga izglasovali te dni v generalni skupščini OZN, češ da gre za sovjetsko-ameriško zaroto proti Kitajski in da ZDA in Sovjetska zveza hočejo obdržati svoj atomski monopol in še huje izsiljevati neatomske države. ANKETA — LONDON. Zadnja Galuppova anketa je pokazala, da je priljubljenost konservativcev čedalje manjša. Vodstvo, ki so ga imeli v tem pred laburisti, se je skrčilo od 28 na 23,5 odstotka. Izgubljeni glasovi so šli v glavnem v prid liberalcem. TAJNA ZVEZA Z VIETNAMOM — CAPE KENNEDY. Včeraj so izstrelili osem vojaških komunikacijskih satelitov, ki so namenjeni predvsem vzdrževanju tajnih zvez med vojaškimi šefi v \Vashingtonu in komandanti na vietnamskem bojišču. DUBČEK NA MADŽARSKEM — BUDIMPEŠTA. Češkoslovaška partijsko-vladna delegacija, ki jo vodi Aleksander Dubček je prispela v Budimpešto, kjer bo podpisala novo 20-letno pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči z Madžarsko. Pa še to: KAM NAJ PADE IKAR — Za asteroid, ki naj bi po prvih vesteh povzročil tragedijo na zemlji, so Novome-šeani hitro našli primeren prostor za »pristajanje«. Potuh-tali so namreč, naj Ikar trešči v nerentabilno steklarno, ki mnogim povzroča sive lase Tudi odborniki so bili brž za to. V tem primeru bi odpadla ponedeljkova občinska seja z eno samo točko dnevnega reda: razprava in sklepanje o sanaciji Inisa (steklarne). • iTreme 13. junija 1968 ob 13. uri * sj*1 (^nevhte Wmeg)a j . — — meje vremenskih področij ^ Prognoza VREMENSKA SLIKA: Jedro hladnega zraka v višinah se je pomaknilo nad južno Francijo. Nad severnim Jadranom se zadržuje padavinsko področje, ki bo ponoči vplivalo tudi na južno Slovenijo. Preko Panonske nižine pa doteka proti Alpam toplejši »zrak, kar bo povzročilo delno izboljšanje vremena v naslednjih dneh tudi pri nas. NAPOVED ZA PETEK: SLOVENIJA: Pretežno oblačno bo, predvsem v severni Sloveniji delne razjasnitve. Temperature ponoči bodo okoli 10. v Primorju 14. čez dan okoli 20 stopinj C. JUGOSLAVIJA: Spremenljivo oblačno bo, v jugovzhodnem delu države še krajevne padavine. Temperatura 07 13 Ljubljana 13 17 Planica 9 11 Brnik 11 15 Maribor 14 18 Slovenj Gradec 12 17 Celje 13 18 Novo mesto 12 17 Koper 17 22 Kredarica —1 0 Reka 16 20 Pulj 16 20 Split 18 24 Dubrovnik 20 27 Zagreb ^14 19 Beograd 14 21 Sarajevo 12 17 Titograd 19 24 Skopje 20 21 Celovec 13 Gradec 14 17 Dunai 12 21 Milano 13 15 Genova 16 21 MUnchen 8 18 ZUrich 10 14 Benetke — — V nekaj vrstah LJUBLJANA Gosti i/ Soussa — V Ljubljani se mudijo člani delegacije tunizijskega pobratinskega mesta Soussa. V dveh dneh so si ogledali nekatere ljubljanske zgodovinske spomenike, najnovejše mestne pridobitve, sejem Alpe-Adria in tovarno Pletenina. Na tiskovni konferenci so seznanili novinarje s svojimi vtisi o Ljubljani, njihovem pobratenem mestu, hkrati pa tudi z značilnostmi svojega mesta. IZOLA Delamaris: juhe v aluminijastih lončkih — V izolskem Delamarisu se je te dni začela redna proizvodnja nove zelo kvalitetne juhe, ki je sodobno parkirana v aluminijastih lončkih. Nedavno so prve vzorce razstavili na zagrebškem velesejmu, te dni pa so prve pošljike že na trgu. LOGATEC 2e blizu 100 tisoč oken — Logaški kombinat lesne industrije je lani izdelal približno 30.000 okenskih kril, letos pa se bo proizvodnja oken v tem kombinatu povečala na 90 000. Računajo, da bo KLI Logatec že pred letom 1970 dosegel proizvodnjo 100.000 oken. BLED i Več kot milijon dolarjev — LIP Bled ustvarja že več let pomembno devize z izvozom betonskih opažnih plošč v Švico in ZRN, precej pa tudi z izvozom žaganega lesa. Računajo, da bodo tudi letos v izvozu precej presegli milijon dolarjev. MURSKA SOBOTA Republiško zborovanje knjigovodij — V M. Soboti bo danes in jutri šesta redna skupščina združenja knjigovodij Slovenije, na kateri bo razen delegatov sodelovalo tudi veliko predstavnikov republiških in zveznih inštitucij. Na skupščini b;;do govorili tudi o pripravah na nove predpise o celotnem dohodku, dohodku, sredstvih in knjigovodstvu. SPOMENIK SO PRESELILI — Mozirjani so pred dnevi prenesli spomenik padlim, delo akademskega kiparja Cirila Cesarja pred stavbo občinske skupščine. Doslej je stal nekoliko odmaknjen pred mozirsko samopostrežno trgovino. Okrog spomenika, ki stoji zdaj tik ob cesti, bodo uredili nasade ter tako polepšali podobo hitro rastočega kraja. Foto: J. Sever Ma Kalu b:/o zagoreli kresovi Predkongresno srečanje slovenske mladine v soboto in nedeljo V soboto, 15. :n nedeljo, 16. junija prirejajo občinski komiteji Zveze mladine iz Žalca, Laškega, Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in Litije v sodelovanju s CK ZMS predkongresno srečanje slovenske mladine na planinski postojanki Kal nad Hrastnikom. Organizatorji si prizadevajo. da bi bilo nedeljsko srečanje čim prijetnejše. Pričakujejo, da se bo v soboto, predvsem pa v nedeljo zbralo na Kalu nekaj tisoč mladince iz vseh krajev Slovenije. V soboto proti večeru bodo n Kalu zagoreli kresovi in ta irni ognji. Taborniki, pla-n n::i in člani Počitniške zveze iz zasavskih občin bodo na planinski postojanki postavili šotore. Ob tabornih ognjih bodo izvedli kulturne programe. V nedeljo. 16. junija dopoldne ob 9. uri bo pred planinsko kočo na Kalu predkongresno zborovanje mladine, nato pa koncert mladinske godbe iz Hrastnika ter mladinskega pevskega zbora »Vesna« iz Zagorja. Ekipe mladincev m mladink se bodo pomeril-’ v malem nogometu, odbojki, r -kometu in s janju. Za zabavo bo mla-cl::-- igralo več zabavnih ansamblov. Ker je pl»n:n*.ka postojanka Kal nekoliko oddaljena od ž miške postaje Hrastnik bedo mladince vozili z avto-b- od železniške postaje do v- .z; a Kala. Najbolj pa or-g rrlzatorje za ztia- še skrbi — vreme. P. EUEKELJC 5- ym lit US« Kolektivi so soodgovorni za težave Celje: le-ti prevečkrat dopuščajo, da se problemi razrastejo CELJE, 13. jun. — Včeraj popoldne sta občinski odbor sindikata storitvenih dejavnosti in medobčinski odbor sindikata delavcev v prometu in zvezah imela sejo. K seji so b’li poleg članov vabljeni tudi vsi predsedniki sindikalnih podružnic. Občinski odbor za industrijo in občinski odbor družbenih služb sta pred dnevi organizirala razpravo, včeraj pa sta tudi ta dva odbora organizirala razpravo o aktualnih družbenih problemih, ki v zadnjem času v dckaj izostreni obliki izstopajo. Razpravo o vzrokih, o načinu in posledicah javnega negodovanja so na obeh sejah i povezovali s konkretnimi raz-! merami v celjskih delovnih I kolektivih ir, med drugim ugotovili, da dostikrat nepo-i sredno ali posredno krivdo za težavne razmere nosijo I tudi kolektivi sami, ker bolj ne uveljavljajo samoupravljanja. Tudi to, da prepogosto kolektivi puščajo, da se problemi in ekscesi razrastejo, namesto da bi ukrepali cb njih nastanku, je očitek, ki leti na kolektive. Zelo živa je bila razprava zlasti na seji medobčinskega odbora sindikata za promet in zveze, kjer so ostro kri-; tizirali razmere pri železnici, j kjer je šs vedno zelo malo samoupravljanja in še vedno ! izredno veliko polvojaškega j obravnavanja zadev tudi tam. j kjer razni drastični ukrepi sploh niso utemeljeni. J. K. IŠČE: LEPOTICO*: •*•*•*»*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•* * *" *,*■ sKEk • • •••••••• • • - • #••■••• 1 - EK I Bi* • • • *•••••••••• V Y »••»•••» • ••••••• • • • • !•••••••• . • •••••••• F »•»•■•»•c • • • • ■ • • • • •• • • - _ r , ID - ■•••*• ---.-.c. : h,' • ••*.« • ••■••••• .................. • ...... ..•••• • • • • •••••• <•••••••• •••••• ^ ^ v.*.-.-.-.-.*.*. :;:*v **•••" • 1 > • •••••••• ••••••••••• »L ••••••••• • •••••••••• •*•*•*• * l* • • • • • • • • ••••••( Okrepitev obratnih ambulant Služba medicine dela v novi organizaciji na celjskem območju Po daljših razpravah o najbolj smotrni organizaciji službe medicine dela na celjskem območju je zdravstveni center sklenil, da predlaga priključitev sedanjega oddelka za medicino dela celjskega zavoda za zdravstveno varstvo k zdravstvenemu domu. Tako je ta nova delovna organizacija izpolnila tudi zadnji pogoj za svojo verifikacijo. Priključitev naj bi izvedli 1. julija. Medicina dela, ki je na celjskem območju že dosegla lepe uspehe, se bo v novi delovni organizaciji razvijala kot dispanzer za medicino dela, ki bo med drugim tudi usklajeval delo obratnih ambulant na vsem širokem območju celjskega zdravstvenega doma. Program razvoja te veje zdravstvene dejavnosti namreč predvideva ustanovitev še nekaterih obratnih am- >vX;XvM ** v!;Xa! '••••••••••• »J.*» A • • • • •••••••• «aa9%V I^^v///>Xv!v!vIvXv!v!v! •••••••••••• lv'Xa/!a!a!a! !v/XvX VXvXv ^^Xy v.v.vXvXvX*X Mt$I|©nsKe nagrade £ FotoTanfa po Italiji,* Švici... POHITITE' S. FEUAVAMI !_______ t^A^tAAAAAAAAAAAAAAAAA Inženiring za gostinsko opremo Veletrgovina »Prehrana« odprla nov oddelek za opremo gostinskih in trgovskih lokalov LJUBLJANA, 13. jun. Veletrgovina »Prehrana« iz Ljubljane je 'spet razširila svoje delovanje. Na Celovški cesti je odprla oddelek za opremo gostinskih in trgovskih lokalov. »Inženiring za gostinske in trgovske lokale je bil dolgo pričakovan,« je povedal vodja tega oddelka »Prehrane« Borut Volkar. »Naše podjetje je pravilno ocenilo položaj na tržišču. Delavcem v gostinskih in trgovskih podjetjih odslej ne bo več treba tekati po podjetjih, ki proizvajajo oziroma prodajajo njim potrebno opremo, temveč bodo lahko vse to nabavili kar v našem oddelku.« Inženiring »Prehrane« bo skrbel za celotno opremo in dobavo materiala. Pod tem razumejo pri podjetju res prav vse. Kupec se bo zglasil na Celovški cesti in predstavnikom »Prehrane« povedal svoje želje in težave, seveda pa bo moral predložiti tudi tloris bodočega objekta. Projektanti podjetja bodo potem naredili potrebne načrte, iz svojega skladišča vzeli potrebno opremo — po želji jo bodo proizvajalci izdelali po posebnih načrtih — in jo dobavljali naročnikom. Tako zastavljeno delo bo laže tako za naročnike, kot tudi proizvajalce, saj bo odpadlo odvečno dogovarjanje med posameznimi partnerji. »Naročniki bodo lahko izbirali opremo domačih in tujih proizvajalcev. .Prehrana’ je generalni zastopnik italijanske tovarne .Gaggia' za Jugoslavijo i aparati za ekspres kavo, kavni mlinčki, aparati za umivanje posode, pralnice, igralni aparati in podobne naprave), njene izdelke pa bo naročnik lahko kupoval za dinarje. Seveda bodo interesentom na voljo tudi izdelki tovarne ,LTH’ iz škofje Loke, beograjskega .Jugostroja’, ,IGO’ iz Ljubljane, .Kovino-stroja’ iz Grosuplja, zagrebškega .Kontakta’ in drugih jugoslovanskih proizvajalcev gostinske opreme,« pravd Borut Volkar. »Predajamo kompletne objekte na ključ!« piše na koncu »Prehraninega« prospekta. Takšna obljuba tudi nekaj velja. Nov oddelek »Prehrane« ni nič novega v sodobnem poslovanju, je pa prvi tovrstni inženiring v naši državi. M. D. bulant, saj je zdaj varstvo v ambulantah pri delovnih organizacijah urejeno samo za približno 18 tisoč ljudi. To pa je ob približno 66 tisoč zaposlenih na območju novega zdravstvenega doma in ob velikem pomenu, ki ga imajo obratne ambulante za zdravstveno preventivo, gotovo premalo. Tako naj bi v celjski občini ustanovili novo obratno ambulanto za nekatere manjše industrijske delovne organizacije kot so: LIK Savinja, Aero, Zlatarna, žična. Klima in druge. V žalski občini naj bi obratna zdravstvena ambulanta delala tudi v Kmetij- DANES V CELJU: Kino: Union: »Lola Golt«, italijanski barvni film. Metropol: »Dekleta iz Ro-cheforta«, franc, barvni film. Predstave ob 15.30, 17.45 in 20. uri. Letni kino: »Tarus, Atilov sin«, ital. barvni film. Gledališče: Ustinov: »Komaj do srednjih vej«. Komedija. — Predstava ob 19.30 za delovni kolektiv »Kovinotehne«. Muzej revolucije: Razstava »Slovenski pregnanci v Srbiji 1941— 1945«. Odprta do 15. junija od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Radio: Razen čestitk in pozdravov poslušalcev, celjske kronike, zabavnega glo. busa in obvestil še turistična oddaja. Lokalni program od 16.—18. ure. ,/Trenutek 68" ni bil dober Tako pravijo Idrijčani o televizijski oddaji Tonija Tršarja IDRIJA, 13. jun. V klubu mladih so se Idrijčanom včeraj spet predstavili ustvarjalci televizijske oddaje »Trenutek 68«, ki je govorila o idrijski družini Čibej. Po oddaji je namreč na RTV Ljubljana prišlo iz Idrije in tudi drugih krajev Slovenije več protestnih pisem, še posebej pa so bili razburjeni domačini. V skoraj dveurnem pogovoru je vodja oddaje Toni Tršar skušal pojasniti zbranim, kaj je hotel z oddajo povedati. Po mnenju Idrijčanov namreč poskus ni uspel, skoraj vsi so oddajo odklonili. Zamisel in izbor družine sta bila nedvomno zelo dobra, toda izvedba za povprečne gledalce ni biia sprejemljiva, modema metoda pa nedojemljiva. Prav zaradi tega je tudi prišlo do reakcije. Preproste delavske družine oddaja ni predstavila tako, kot ei tako družino predstavljamo; o preprostih ljudeh bi morali pač spregovoriti preprosto, ne pa v jeziku, ki ga razen peščice nihče ne razume. S. TRBOVC skem kombinatu in tekstilni tovarni Prebold, pa tudi na Polzeli bi jo zelo potrebovali. Predvidevajo, da bi na konjiškem območju ustanovili obratno ambulanto za člane delovnega kolektiva »KONUS«, v Zrečah pa za zaposlene v kovaški industriji. Kasneje naj bi obratne ambulante ustanovili še v Laškem in Sevnici. Seveda gre za dolgoročnejši načrt, ki ga ne bo mogoče uresničiti čez noč. Toda že načrt sam zavrača bojazen, ki je bila ob pogovorih o reorganizaciji zdravstvene službe v začetku zelo očitna — namreč, da bi obratne zdravstvene ambulante z združitvijo z zdravstvenim domom podpisale pravzaprav svojo postopno ukinitev. Nasprot- Suša ni prizadela hmelja Savinjski hmeljarji napovedujejo zelo dober pri-i delek Sušno obdobje zgodaj spomladi hmeljišč v Savinjski dolini in obrobnih krajih ni prizadelo, kajti globoko v zemlji je bilo za začetno vegetacijo še dovolj vlage. Na rast hmelja je zelo ugodno vplival dež sredi maja. Hmelj je brez izjeme, tako na prodnatih območjih kot na območjih s težko zemljo, izredno lepo raščen. Zaradi obilice dežja je potrebno le pogostejše dognojevanje, saj obilo moče spira hranljive dodatke. Nekoliko se je razrasel tudi plevei, tega pa bodo hmeljarji te dni odstranili. Hmelj ima tako vse pogoje za bujno rast in dober nastavek; to tembolj, če bo v naslednjih tednih nekoliko topleje. Začetne napovedi v dolini so glede letošnje hmeljske letine optimistične. Rastlina je po ugotovitvah izkušenih hmeljarjev in strokovnjakov zelo lepo razvita in bo dala tudi bogat nastavek. Kolikor bi bilo vreme v naslednjih dveh mesecih do obiranja kolikor toliko zmerno, pričakujejo zelo dobro trgatev. Tudi zaščita pred boleznimi in škodljivci poteka po programu. Ustrezne službe za zaščito dnevno bdijo nad pojavi bolezni in škodljivcev, da lahko pravočasno opozorijo na škropljenje. Tako kot vsa leta sem razpolagajo tudi v tej sezoni z zadostnimi tehničnimi zaščitnimi sredstvi. Največ uporabljajo najmodernejše razpršilmke, takoime-novane molekulatorje. škropivo v obliki megle doseže hmeljsko rastlino tudi na najbolj zakritih mestih in je zato v celoti obvarovana pred razvojem bolezni in škodljivcev. F. K. ŠMARJE PRI JELŠAH Stanovanja za učitelje Medtem ko so doslej rešili stanovanjski problem prosvetnih delavcev v Kozjem, si v šmarski občim prizadevajo, da bi dogradili še stanovanja v Rogatcu in Bistrici ob Sotli. Ko bodo stanovanja tu dograjena, pa seveda stanovanjskih težav še ne bo konec. V občini menijo, da bi lahko stanovanjsko krizo prosvetnih delavcev precej omilili, če bi učitelji tudi sami prispevali sredstva kot lastno udeležbo. D. Hr. no. gre za njihovo utrditev tako v kadrovskem kot v organizacijskem pomenu. Upajmo le, da tokrat pot od načrtov do uresničitve ne bo tako dolga kot. smo jih bili vajeni doslej. I. BURNIK Zakaj tako ? Prispevki — za kaj? Zadnja povodenj na Dolgem polju ni nastala, ker bi morda tako hotela Koprivnica. pač pa prav toliko zaradi neurejene kanalizacije. Ta je bila že cesto predmet razprav za zborih občanov. Dejstvo je namreč, da se v mnogih 'stanovanjskih hišah na Dolgem polju pojavi voda v kleteh žc ob najmanjšem deževju. čeprav so se prebivalci zavzeli m se še zavzemajo za ureditev kanalizacije, ki je kljub povečani gradnji ostala nespremenjena, dela v tem smislu vse prepočasi napredujejo. V nedavni povodnji so se na primer znašli pod vodo tudi dohodi v stanovanjski blok v Vrunčevi ulici 25 (C in D). Okolje ni asfaltirano, čeprav je šborska železarna kot soinvestitor objekta verjetno plačala tudi takoimeno-vani komunalni prispevek. Vodi, ki je dosegla vsaj tolikšno globino, da bi se stanovalci lahko prevažali z lažjimi splavi, pa bi se seveda lahko izognili, če bi iz sredsetv I komunalnega prispevka naredili kak odtočni kanal in ga speljali nekaj metrov v že zgrajeni cestni jarek. Toda to, kot kaže, je bilo očitno preveč. Tudi tu smo namreč priče izrednega zavlačevanja s končno ureditvijo zunanjega okolja stanovanjskega bloka. Stanovalci se po tolikih letih upravičeno vprašujejo, za kaj plačujejo komunalni prispevek, oziroma, kam gredo sredstva tega prispevka?! Takšen odnos je toliko b/ Ij nerazumljiv, ker tolikšno zavlačevanje ne velja za vse stanovanjske zgradbe. D. HRIBAR ŠENTJUR PRI CELJU Priprave na turistično sezono V Šentjurju pred leti še niso mnogo mislili na turizem; ta je postal aktualen šele lani z ustanovitvijo olepševalnega in turističnega društva, ki je kljub pozni ustanovitvi dose-daj že mnogo naredilo za lepšo podobo kraja. Začetki in priprave na turistično sezono so skromni, vendar uspešni glede na pravilo — začeti je treba. S turističnimi krediti so omogočili petim zasebnikom, da bodo uredili deset tujskih sob, kar bi trenutno povsem zadostovalo. V Dramljah, ljubki vasi blizu Šentjurja bodo odprli nov gostinski lokal. Posebno zanimiv bo gostinski obrat podjetja »Merx Celje« na Planini pri Sevnici, ki ga bodo pod imenom »Kasta« odprli na starem gradu. Nad trgovino pa naj bi na Planini uredili tri tujske sobe. Raznim občasnim prireditvam se bodo poleti pridružili še stalni sobotni plesi ob bazenu. S. M. PST! Zelo zaupno! moj najboljši in najljubši prijatelj 'V' v ZA VAŠEGA DOJENČKA OTROŠKI • plenice • jopice £ pregrinjala • majice • odejce 9 razne garniture ODDELEK • kapice (1. nadstropje) je ZVITOREPEC Zato vsak četrtek kupim ZVITOREPCA Avtobus trčil v topol Stara Pazova: dva mrtva, dvanajst potnikov pa ranjenih STARA PAZOVA. 13. jun. (Tanjug). V hudi prometni nesreči, ki se je pripetila davi okrog 6,30 na cesti Beograd—Subotica pred Staro Pazovo, sta se dva smrtno ponesrečila, dvanajst pa je bilo ranjenih. Nesreča se je zgodila, ko je avtobus niškega podjetja »Niš-ekspres« zavozil s ceste in treščil v topol. Avtobus je vozil na redni progi Niš—Subotica in je davi ob 6 odpeljal iz Beograda. V njem je bilo 15 pot- Premetena tatica spet za rešetkami TITOVO UŽICE, 13. junija (Tanjug). Preiskovalci so v Titovih Užicah prijeli Marijo Pintarič, ki je od oktobra 1966. leta, ko so jo izpustili iz zapora v Kragujevcu, v 37 mestih črne gore, Hrvatske, Makedonije, Srbije, Bosne in Hercegovine več kot 80-krat kradla. Večinoma je kradla po krajih ob Jadranu in Srbiji, kjer se je predstavljala kot gospodinjska pomočnica. V Titovo Užice je prišla, da bi najela stanovanje za sedem dni. Tam pa so jo prijeli preiskovalci, katerim se je predstavila Liljana Mihaj-lovič. Marija Pintarič (47 let) je bila doslej že 13-krat obsojena, skupno na 18 let strogega zapora. Tiralico za njo so razpisali že pred dobrim letom. Iskale so jo uprave notranjih zadev v Valjevu, Koprivnici, Kumanovem, Novi Gradiški, Slavonskem Brodu in . še v nekaterih mestih, medtem ko je ona »delovala« po vsej Jugoslaviji. nikov, šofer in stewardesa. Pri priči sta biia mrtva šofer Vladeta Nikolič, doma iz Niša in potnik Sulejman Ma-kasci iz Prizrena. Ranjenih je bilo dvanajst potnikov, izmed teh trije nevarno. Ranjence so takoj po nesreči prepeljali v beograjske bolnišnice., Potniki v avtobusu so povedali, da šofer, preden se je zgodila nesreča, ni vozil hitreje kot 80 km na uro. Zakaj je avtobus zavozil s ceste, še ni natanko znano, do-“mnevajo pa, da se je to zgodilo ali zaradi spolzkega cestišča ali pa je kako drugo vozilo prisililo šoferja, da je zavil na stran in se tako ognil trčenju. Preiskovalci iz Stare Pazo-ve zaslišujejo voznika nekega opla beograjske registracije BG 461-30, ki je bil takrat, ko se je zgodila nesreča, na cesti skupaj z avtobusom. Voznik trdi, da je vozil za avtobusom, vendar so opazili poškodbe na zadnjem . delu avtomobila. Voznika so pridržali v sekretariatu za notranje zadeve v Stari Pazovi, kjer ga bodo še zaslišali. Kraj nesreče kaže grozljivo podobo. Avtobus je z vso . močjo treščil v topol, premera kakih 70 cm. Močan udarec je zmečkal ne le masko motorja in razbil prednje I steklo, temveč ves -motor in prednji del avtobusa. Leva kolo se je pri trčenju odtrgalo. Od sprednjega dela avtobusa ni ostalo nič drugega kot zverižena gmota železja. Mehanik podjetja »Niš-ekspres« Zoran Milič, ki je prišel takoj po nesreči, je dejal, da je bil avtobus brezhiben. Pristavil je, da je šofer Nikolič, ki se je smrtno ponesrečil, veljal za zglednega šoferja v podjetju. Doslej ni imel na svojem vozilu nobene okvare, kaj šele nesreče. S fičkom v konjsko vprego LJUBLJANA, 13. jun. — Na slovenskih cestah je bilo včeraj 21 prometnih nesreč. V njih je bilo osem ljudi hudo ranjenih, trinajst pa laže. Škode na karamboliranih vozilih je bilo za približno 49.000 novih din. Zaradi prehitre vožnje so bile štiri nesreče, zaradi izsiljevanja prednosti tri, prav toliko nesreč pa so zakrivili tudi neprevidni pešci z nenadnim prihodom na cesto. Na ljubljanskem prometnem območju je bilo 8 nesreč, na mariborskem polovico manj, na celjskem in koprskem so bile po 3. na go riškem sta bili 2, na kranjskem pa 1. V križišču v Radohovi vasi je sinoči voznik osebnega avtomobila zastava 750 Andrej Grden trčil v konjsko vprego, ki jo je vodil Viktor Žnidaršič. Grden je bil pri nesreči hudo ranjen, sopotnik v osebnem avtomobilu in voznik vprege pa laže. Sinoči je na cesti med Šempetrom in Rožno dolino neki voznik osebnega avtomobila škoda zadel in podrl kolesarja Ivana Susiča Kolesar je bil laže ranjen in je dobil prvo pomoč v šempetrski bolnišnici, avtomobilist pa je po nesreči odpeljal naprej in za njim še poizvedujejo Na cesti so že našli drobce smerokaza, sklepajo tudi, da je bil avtomobil svetlo sive barve. lažni zastopnik našli v tovarni Dekorativnih tkanin Vzorce vzel Odnešene vzorce tekstila so LJUBLJANA, 13. jun. Letošnji lesni sejem v Ljubljani si bo dobro zapomnil razstavljalec blaga za tapeci-ranje pohištva Albert Gittel iz Zahodne Nemčije. Čeprav razstavlja pri nas prvič, dvomimo, da se bo za to še kdaj odločil. V torek dcpcldne se je v njegovem paviljonu ustavil neznanec in se predstavil kot zastopnik »Lesnega kombinata 1. maj« iz Nikšiča. Predstavil se je pod imenom Matija Koren in povedal, da stanuje na Ilirski ulici 20 v Ljubljani. Zanimal se je za blago, za njegove tehnične podatke, ceno in druge lastne'ti. Izbral si je trinajst modelov in lastnika prosil, če lahko vzorce takoj odnese v Nikšič, češ da imajo zvečer posvetovanje, na katerem se bodo odločili, za kakšne vrste blaga bodo sklenili z Gittlom pogodbo o odkupu. V paviljonu so mu res izročili trinajst vzorcev, za katere je rekel, da jih bo vrnil. Zvečer istega dne pa se je pri njih oglasil tehnični direktor nikšičke tovarne, ki na.j bi .jo predstavljal Koren, inž. Mirko Vukčevič in začuden zvedel, da je bil njihov zastopnik že na sejmu. Vukčevič je to zanikal, in takoj se je začel lov na lažnega zar-opnika. Lastnik paviljona je s svojim zastopnikom Ivanom Šoštaričem in študentko, ki pomaga v paviljonu, začel takoj poizvedovati za neznancem. Vedeli so le, da j.e le-ta za blago strokovnjak, iz česar so sklepali, da je najbrž zaposlen v tekstilni industriji. V »Tovarni dekorativnih tkanin« jim je vratar povedal, da je pri njih zaposlen človek, ki popolnoma ustreza njihovemu opisu, vendar se ne piše Matija Koren, ampak Viktor Kodela. Zvedeli so še, kje stanuje in odšli k njemu v Tugomerjevo ulico. Lažnega zastopnika ni bilo doma, njegova hčerka pa je povedala, da je v delavnici blizu Vodnikove ceste Ko so prišli tja, jih je zagledal, sedel v avto in hotel pobegniti. Na srečo se mu je pokvaril avto. Gittel je od njega zahteval Nova številka Vestnika za komunal-no-stanovanjsko gospodarstvo Svet za komunalno in stano-1 vanjsko gospodarstvo pri -gospodarski zbornici SRS je te dni izdal že tretjo številko Vestnika za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo. Tako kot prvi številki vsebuje tudi tretja obilo zanimivega gradiva. S področja stanovanjskega gospodarstva naj omenimo le prispevek Franca Rupreta, direktorja gradbenega centra SRS »Novi odnosi v pogojih industrializirane stanovanjske graditve« ter članek prof. dr. Toneta Klemenčiča o razvijanju znanstveno raziskovalnega dela na področju komunalnega gospodarstva. Tudi v gradivu, ki obravnava komunalno gospodarstvo, je precej zanimivih prispevkov naših strokovnjakov, zlasti še članek inž.' Marjana Prezlja, direktorja ljubljanske »Kanalizacije«, ki obravnava pri nas vse premalo upoštevane predpise oziroma najboljše tehnične rešitve pri gradnji železobetonskih tankov, v katerih uskladiščimo tekoča goriva. I. P. svoje vzorce in če bi jih bil dobil, bi se vsa zade/a verjetno s tem končala Kodela pa je rekel samo, da vzorcev nima pri sebi, potem pa se sr’"h ni hote! več meniti. Zato je odšel Gittel skupno s spremljevalcema na postajo milice v šiški, kjer so naredili zapisnik, v katerem je Gittel zahteval 1000 dir. odškodnine, če so vzorci še pri Kodeli, če pa jih je že oddai, pa še ne ve, kolikšna je škoda. ' '1: pa je, da =vo.je licence ne bi proda-l niti za 10.000 dolarjev. Dežurni m” -nik je odšel h Kodeli _na dom, vendar ga ta ni pustil v stanovanje, ker miličnik ni imel naloga za preiskavo. Miličnik je potem zasumil, da so vzorci blaga že v »Dekorativni«. Zato sta odšla danes zjutraj Gittel in Šoštarič tja in se pogovorila s komercialnim direktorjem, ki je za zadevo že vedel. Izročil jima je vzorce blaga, vendar sta kmalu ugotovila, da pri vsakem manjka po nekaj centimetrov. Vrnila sta sevtovar. no, kjer sta na ponovno in odločno zahtevo dobila ostalo blago, ki je bilo že nalepljeno na papir, na katerem je bila napisana tudi cena v dinarjih in markah za meter. Komercialni direktor »Dekorativne« jima je menda še povedal, da je to v svstu običaj in da se zato nimata za kaj jeziti. No, nemški tovarnar je dobil vzorce nazaj, s čimer pa se zadeva Poročilo proti- peronosporne službe Obveščamo vinogradnike Trža-ško-Komenskega Krasa t Tomaj, Dutovlje, Godnje, Sepule, Komen itd.) ter vinogradnike celotne Bele krajine, da je sedaj* čas za drugo škropljenje vinske trte proti peronospori. Opozarjamo, da je to škropljenje nujno potrebno, čeprav je nastopila delna ohladitev ozračja, ker ob prvi otoplitvi pričakujemo močan izbruh perono-spore. Za to škropljenje priporočamo predvsem organske fungicide, kot so: orthophaltan v_ 0.2°.o jakosti, dithan M-45 ali ortocid 0,25°<• ali dithan oz. cineb v 0.3°o jakosti. Škropivu proti peronospori obvezno dodajte še 0,3°e cosan, da istočasno zavarujete trto pred oidi-jem. KMETIJSKI INSTITUT SLOVENIJE IN HIDROME TEOROLOSKI ZAVOD SRS Poročilo anti-fitoftorne službe Sporočilo o pojavu krompirjeve plesni smo prejeli iz Kmetijske zadruge Trebnje, Mozirje, Naklo pri Kranju in iz občine Ljubljana-Bežigrad. V teh krajih se je plesen pojavila na ranih sortah krompirja. Na pozni sorti merkur se je fitof-tora pojavila na področju Kmetijske zadruge Cerklje ob Krki. Pridelovalcem priporočamo, da takoj temeljito poškropijo krompirjeve površine. Za enkratno škropljenje enega hektarja potrebujemo enega od naslednjih fungicidov: »bakrovo apno 25« — 12 kg; »bakrovo apno 50« — 6 kg; »hora fitoran« —4 kg; »tiozin A« 4—5 kg; »cuprablaii« — 6 kg; »cuprablau Z« — 4 kg; »du-ter« 1,5 kg; »dithane M-22« 2—3 kg; »dithane M-45« 2—3 kg. Pripravljenemu škropivu proti plesni dodajte še enega od pripravkov za uničevanje ličink koloradskega hrošča. KMETIJSKI INSTITUT SLOVENIJE še ni končala in bo dobila svoj zaključek na sodišču * Direktor Lesnega kombinata iz Nikšiča, Ivo Mi ju škovič, ki je šele danes zvedel za to, je bil zelo začuden, ker ta tovarna dobro sodeluje z »Dekorativno« in zato res ni pričakoval, da si bo njen uslužbenec predstavil za njihovega zastopnika in to zlorabil v take namene. Zato bodo Kodelo tudi tožili. B. PODOBNIK Jugoslovanska loterija Poročilo 0 žrebanju 24. kola srečk 13. C. 1968. Srečke s so zadele končnicami dobitek N din 0 4 30440 404 38910 504 190820 2.UC4 620940 2.004 61 8 15591 400 22691 500 45751 1.0C0 061871 50.000 52 H 62 8 5732 200 596242 2.000 598732 2.0C0 3 4 29663 404 64423 504 68963 1.004 366953 2.004 24 8 54 10 94 8 72694 1.008 314704 2.0CO 5 4 17655 1.004 33315 504 34835 404 662935 100.004 903025 2.C04 36 10 03286 500 08786 500 12246 400 836056 2X00 267 50 44637 500 46647 400 98527 500 282057 30.000 718 100 00908 400 47478 500 4S108 400 6896«') 400 377438 10.000 19 20 23519 420 26C49 500 159209 10.000 369949 2.0C0 VEČJI DOBITKI V SLOVENIJI: 2.000 Ndin Ljubljani. na štev. 314704 ▼ 1.000 Ndin v Mariboru na štev. 217655 in v 572694. Ljubljani na štev. Loto 1. Končno poročilo za 23. kolo lota — I. žrebanje Žrebanje je bilo 4. 6 1988 Peterka 33994 N D četverke 244.55 ND Trojke 10.G5 ND Rok za izplačevanje ie do 13. Vlil. 1968. 2. Začasno po očilo za 24. kolo — 1. žrebanje Žrebanje je bilo 11. 6. 1968. Izžrebane številke: 2. 4, 19. 23. 29 in dodatna 21 Začasna vrednost dobitkov: četverka in dodatna 31.603 ND četverke 438,95 ND Trojke 'konč vred.) 18.05 N D DOBITKI V SLOVENIJI; četverke: Ljubljana (1) 10-196819-4 Slovenj Gradec (1) 83-166946-4 1. Končno poročilo za 23. kolo lota — II. žrebanje Žrebanje je bilo 4. 6. 1968. četverke 1.274.20 ND Trojke 17,40 ND Rok za izplačevanje je do 13. VIII. 1968. 2. Začasno poročilo za 24. kolo lota — II. žrebanje Žrebanje je bilo 11. 6. 1968. Izžrebane številke: 13. 14, 30, 32, 35 in dodatna 3 Začasna vrednost dobitkov: 1 četverka in dodat. 4.370,35 ND četverke 312.15 ND Trojke tkonč. vred.^ 15.95 ND DOBITKI V SLOVENIJI V nekaj vrstah LJUBLJANA Gosti 17 Soussa — V Ljubljani se mudijo člani delegacije tunizijskega pobratinskega mesta Soussa. V dveh dneh so si oglodali nekatere ljubljanske zgodovinske spomenike, najnovejše mestne pridobitve, sejem Alpe-Adria in tovarno Pletenina. Na tiskovni konferenci so seznanili novinarje s svojimi vtisi o Ljubljani, njihovem pobratenem mestu, hkrati pa tudi z značilnostmi svojega mesta. IZOLA Delamaris: juhe v aluminijastih lončkih — V izolskem Delamarisu so je te dni začela redna proizvodnja nove zelo kvalitetne juhe, ki je sodobno parkirana v aluminijastih lončkih. Nedavno so prve vzorce razstavili na zagrebškem velesejmu, te dni pa so prve pošljike že na trgu. LOGATEC 2e blizu 100 tisoč oken — Logaški kombinat lesne industrije je lani izdelal približno 80.000 okenskih kril, letos pa se bo proizvodnja oken v tem kombinatu povečala na 90.000. Računajo, da bo KLI Logatec že pred letom 1970 dosegel proizvodnjo 100.000 oken. BLED Več kot milijon dolarjev — LIP Bled ustvarja že več let pomembne devize z izvozom betonskih opažnih plošč v Švico in ZRN, precej pa tudi z izvozom žaganega lesa. Računajo, da bodo tudi letos v izvozu precej presegli milijon dolarjev. ' FOSTOJNA Festival amaterskih filmov o Krasu — Upravni odbor turističnega društva v Postojni je podprl prizadevanja, da bi Postojna postala prireditelj vsakoletnih mednarodnih amaterskih tekmovanj kratkometražnih filmov o lepotah Krasa. Ker društev) samo ne hi moglo tega izpeljati, računalo na sodelovanje zavoda Postojnske. jame. inštituta za r 'Skovanje krasa, društva za raziskovanje jam Slovenije in verjetno še jugoslovanske in mednarodne speleološke zveze. ASFALTNI TRAK na cesti Kostanjevica—Krško bo končno le uresničil želje vseh občanov, pa tudi vožnja z avtomobilom bo po urejeni cesti za mnoge turiste prijetnejša. Foto: T. Vimpolšek HRASTNIK Več za šole — V hrastniški občini bodo v prihodnjih letih v okviru srednjeročnega programa negospodarskih investicij zgradili nove učilnice v Hrastniku, obnovili šoli na Dolu in Turju ter zgradili kopališče. S takšnim predlogom so soglašali na zadnji seji družbeno-političnega zbora hras-niške občine, v soboto, 13. junija pa bo o tem sklepala občinska skupščina Hrastnik. MURŠIČA SOBOTA Republiško zborovanje knjigovodij — V M. Soboti bo danes in jutri šesta redna skupščina združenja knjigovodij Sl venije, na kateri bo razen delegatov sodelovalo tudi veliko predstavnikov republiških in zveznih inštitucij. Na skl v l ini bodo govorili tudi o pripravah na nove predpise o c kitnem dohodku, dohodku, sredstvih in'knjigovodstvu. 2 • LEC Krc. lepo kaže — Suša ni prizadela hmeljišč v Savinj-sl-:l dolini, kjer ima hmelj vse pogoje za bujno rast in dober nastavek. Ce bo vreme prihodnja dva meseca ugodno, pričakujejo savinjski hmeljarji bogat pridelek. eEiiišnice dobe več denarja Spremenjena deSstev iz sidada zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani P "fesi« V n: DC tekmovali učenci osemletk Ljubljane in okolice LJUBLJANA, 13. jun. Za bolnišnično zdravljenje v ljubljanskem območju bo letos nekaj več denarja, kot je obetal prvoten načrt, še nam je v spominu, ko smo ob predlogih za sanacijo ljubljanskih klinik ugotavljali, da je ta velik kolektiv dobil ob lanskoletni delitvi premalo denarja iz skladov zdravstvenega zavarovanja. To naj bi bilo torej letos popravljeno in danes je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Ljubljana na novo razporedila sredstva zdravstvenega sklada. Za bolnišnično zdravljenje bodo povečali delež za 6 milijonov novih din. Tri milijone od tega bi pridobili tako, da zmanjšajo vsoto, odmerjeno za nadomestila in druge dajatve, 3 milijone pa bo dal dodatni prispevek na dopol- 1 .-TU' M pony I A, 13. jun. Najboljši mladi kolesarji iz šol 1 , oc.n, jih zajema zavod za prosvetno-pedagoško s '.'.'bo L.iV;b.'janr., se bodo v nedeljo pomerili v pro-n: n; teoriji in praktični spretnostni vožnji s kolesom. F ' namen tega tekmovanja, ki so ga pripravili z. : . .mik republiške komisije za vzgojo in varnost v ces:n. m p: ometu, Urad za promet in AMD Ljubljana ter zavod za prosvetno pedagoško službo Ljubljana, je že':! zbuditi med šolsko mladino skrb za brezhibno c mljenest in vzdrževanje koles, za pravilno in s no vožnjo ter čimboljše znanje cestnoprometnih p: ipisov. Širc'::’ akcija v šolah pe- • iz svoje občine, t'.' ljubi ;anskih občin ter' Kandidati za naj bolj še-v Cerknic . Domžalah, Gro- ga kolesarja bodo zjutraj si pljem, Idriji, Kamniku, j v šoli »Toneta Čufarja« Kočevju, Litiji, Logatcu,i izpolnjevali testne pole in Repnici, Trbovljah, Hrast-j se kosali v teoretičnem označeno traso in se bodo morali ravnati po cestnoprometnih predpisih na ••••••••••• -V Me Kalu bodo zagorela kresovi lili lllili 'sWr' gg? ••Siif pCs :x;xx.^ lil .vžvžj :x:x-| M Ki ......... -°-*-*-#®"E^*«*«"**»***»*»*I*I*I*#*,**l >*/viXv/XvX*j Jllllilii! Milijonske nagrade J Potovanja po Italiji, ’ t Švici... POHITITE PRIJAVAMI ! - « -kk-krklckitkrk'* k kk k k kkkkk je je pravilno ocenilo položaj na tržišču. Delavcem v gostinskih in trgovskih podjetjih odslej ne bo več treba tekati po podjetjih, ki proizvajajo oziroma orodajajo njim potrebno opremo, temveč bodo lahko vse to nabavili kar v našem oddelku.« Inženiring »Prehrane« bo -i - skrbel za celotno opremo in ; Predkongresno srečanje j dobavo materiala. Pod tem ; slovenske mladine v so- ■ razumejo pri podjetju res boto in nedeljo ; Prav vse. Kupec se bo zgia-t::;:::::::;: j sil na Celovški cesti in pred- . V soboto, 15. in nedeljo 16. j stavnikom »Prehrane« pove-JrX-X-X-:, junija prirejajo občinski ko j svoje želje in težave, se-rs-™::x-x'x i m!tei1 Zvezo mladine iz. Zal ; vecja pa bo m0ral predložiti ca. Laškega, Hrastnika, Trbo- j rudi tlorls bodočega objekta. XhX;X:X;j veIJ- Zagorja in Litije v so- i projektanti podjetja bodo po-; delovanju s CK ZMS predkon- tem naredili potrebne načrte, Nx;xi:; i »resno srečanje slovenske j iz svojega skiadišča vzeli po->:;:*X*X:! mladine na planinski pošto- j trebno opremo - po želji jo t-X;:vX-X | janki Kai nad Hrastnikom. , podo proizvajalci izdelali po |::X:X:X::::' Organizatorji si prizadeva- ; posebnih načrtih - in jo do-5XOX;XK J'o. da bnoi nedeljsko sre- , bavljali naročnikom. Tako za-|':*X-:*X-X-i Čanje čim prijetnejše. Priča j stavijeno delo bo laže tako za t-X.X-X.Mi kuieio. da se bo v soboto. I naročnike> kot tudi proizvajalce, saj bo odpadlo odvečno dogovarjanje med posameznimi partnerji. »Naročniki bodo lahko izbirali opremo domačih in tujih proizvajalcev. .Prehrana’ je generalni zastopnik italijanske tovarne .Claggia’ za Jugoslavijo (aparati za ekspres kavo, kavni mlinčki, aparati za umivanje posode, pralnice, igralni aparati in podobne naprave), njene izdelke pa bo naročnik lahko kupoval za dinarje. Sevedii boao interesentom na voljo tudi izdelki tovarne ,LTH’ iz škofje Loke, beograjskega .Jugostroja’, ,IGO’ iz Ljubljane, .Kovino-stroja’ iz Grosuplja, zagrebškega .Kontakta’ in drugih jugoslovanskih proizvajalcev gostinske opreme,« pravi Borut Volkar. »Predajamo kompletne objekte na ključ!« piše na koncu »Prehraninega« prospekta. Takšna obljuba tudi nekaj velja. Nov oddelek »Prehrane« ni nič novega v sodobnem poslovanju, je pa prvi tovrstni inženiring v naši državi. M. D. i kujejo, da se bo v soboto, „S-i-i-X-x’i:! predvsem pa v nedeljo zbralo ‘X;X;X;X: na Kalu nekaj tisoč mladin-X-X-X;X cev iz vseh krajev Slovenije. X;X;X;X v soboto proti večeru bodo I na Kalu zagoreli kresovi in (.xX;X:Xi taborni ognji. Taborniki, pla-ninci in člani Počitniške zve-Px*X"&! z e iz zasavskih občin bodo >X-:X:]x|;i na planinski postojanki po-stavili šotore. Oh tabornih ognjih bodo izvedli kulturne programe. V nedeljo, 1(5. junija dopoldne ob 9. uri bo pred planinsko kočo na Kalu predkongresno zborovanje mladine, nato pa koncert, mladinske godbe iz Hrastnika ter mladinskega pevskega zbora »Vesna« iz Zagorja. Ekipe mladincev in mladink se bodo pomerile v malem nogometu, odbojki, rokometu in streljanju. Za zabavo bo mladini igralo več zabavnih ansamblov. Ker je planinska postojanka Kal nekoliko oddaljena od železniške postaje Hrastnik, bodo mladince vozili z avtobusi od železniške postaje do vznožja Kala. Najbolj pa organizatorje za zdaj še skrbi P. BURKELJC IDRIJA, 13. jun. V klubu mladih so se Idrijčanom včeraj spet predstavili ustvarjalci televizijske oddaje »Trenutek 68«, ki je govorila o idrijski družini- Čibej. Po od- | oziroma daji je namreč na RTV Ljubljana prišlo iz Idrije in tudi drugih krajev Slovenije več protestnih pisem, še posebej pa so bili razburjeni domačini. V skoraj dveurnem pogovoru je vodja oddaje Toni Tršar skušal pojasniti zbranim, kaj je hote) z oddajo povedati. Po mnenju Idrijčanov namreč poskus ni uspel, skoraj vsi so oddajo odklonili. Zamisel in izbor družine sta bila nedvomno zelo dobra, toda izvedba za povprečne gledalce ni bila sprejemljiva, modema metoda pa nedojemljiva. Prav zaradi tega je tudi prišlo do reakcije. Preproste delavske družine oddaja ni predstavila tako, kot si tako družino predstavljamo: o preprostih ljudeh bi morali pač spregovoriti preprosto, ne pa v jeziku, ki ga razen peščice nihče ne razume. S. TRBOVC — vreme. Kočevje: za boljše gospodarjenje z gozdovi Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje gospodari prek svojih gozdnih obratov v Ribnici, Velikih Laščah Podpreski, Grčaricah, Stari cerkvi, Mozlju in Kočevju z nekaj več kot 41.000 hektari gozdov, ki so družbena lastnina. Upravlja pa tudi okoli 24.000 hektarom gozdov, ki so v zasebni lasti. Ugotavljajo, da so se stiki med gozdnimi obrati in zasebnimi lastniki gozdov precej zboljšali. Vodstva posameznih obratov pa so tudi povzela vse, da so bili lastniki gozdov temeljiteje seznanjeni z izvedbo posameznih načrtov in z drugimi pogoji gospo«iarjenja z gozdovi. V. D. V v V ZA VAŠEGA DOJENČKA OTROŠKI • plenice • jopice • pregrinjala • majice • odejce 0 razne garniture ODDELEK • kapice (1. nadstropje) zdravstvenem zavarovanju. M. N. »Daleč od Vietnama« v Krškem KRŠKO, 13. jun. — V domu Svobode v Krškem sta bili včeraj dve predstavi filma »Daleč cd Vietnama«. Prva predstava je bila za šolsko mladino, druga pa za odrasle. Na cbeh predstavah se je po predstavi pogovarjal z gledalci Beograjčan Tihomir Momčilovič, ki je sodeloval v vietnamski vojni, a je kasneje dezertiral iz ameriških enot. H. V skale vsekano igrišče Pogumno delo viniških šolarjev Veliko delovno obveznost so prevzeli učenci in njihovi mentorji na viniški šoli v Beli krajini: do letošnje jeseni hočejo zgraditi šolsko igrišče, ki ga nameravajo tudi asfaltirati. Za ureditev igrišča na ravnem terenu morda niti ne bi bila to huda delovna obveznost, toda pri viniški šoli .. . Dve tretjini igrišča je treba domala vsekati v skale, s kamenjem pa na drugi strani zasuti kotanjo, da bo nastala ravna ploščad v merilu 30 krat 50 metrov. Dosedaj so pionirji opravili pri gradnji igriščh že več kot deset tisoč ur, čaka pa jih še okoli 3500 kubikov kamna, ki ga je treba razstreliti in odstraniti, prenesti na drugo stran. Ne, samo z ročnim delom in orodjem to ne bo šlo, zato so zaprosili za kompresor, da bi z njim izvrtali luknje v skale. Vse drugo bodo opravili sami. Vztrajne volje in delovnega poleta jim res ne manjka, čeprav bi kup odkritih skal, ki jih je treba odstraniti do globine poldrugega metra, marsikomu vzel pogum. Ce jim bo v kratkem prišel na pomoč vrtalni stroj, bodo res jeseni slavili veliko delovno zmago: zgrajeno bo nove igrišče, ki si ga tako želijo razen članov športnih krožkov tudi vsi drugi učenci. Igrišče bo v vsakem pogledu velika pridobitev vini-ške šole in ponos mladih graditeljev. P. ROMANIC Slavje borcev za severno mejo v Šentjerneju Pretekli ponedeljek Se je zbralo v £xitjemeju kar lepo število bivših borcev za severno mejo v letih 1918-1919, ki so se jim pridružili številni občani in mladina osemletke s svojimi vzgojitelji. Skupno so praznovali 50. obletnico, odkar so se maloštevilne čete, med katerimi je bilo tudi več šentjernejča-nov borile za našo severno mejo. Zelo obširen kulturni del te slovesnosti, so pripravili dijaki in dijakinje šentjernej-ske šole. PST! Zelo zaupno! moj najboljši in najljubši prijatelj je ZVITOREPEC Zato vsak četrtek kupim ZVITOREPCA Avtobus trčil v topol Stara Pazova: dva mrtva, dvanajst potnikov pa ranjenih STARA PAZOVA, 13. jun. (Tanjug). V hudi prometni nesreči, ki se je pripetila davi okrog 6,30 na cesti Beograd—Subotica pred Staro Pazovo, sta se dva smrtno ponesrečila, dvanajst pa je bilo ranjenih. Ne-S sreča se je zgodila, ko je avtobus niškega podjetja »Niš-ekspres« zavozil s ceste in treščil v topol. Avtobus je vozil na redni progi Niš—Subotica in je davi ob 6 odpeljal iz Beograda. V njem je bilo 15 pot- Premetena tatica spet za rešetkami TITOVO UŽICE, 13. junija j (Tanjug). Preiskovalci so v Titovih Užicah prijeli Marijo j Pintarič, ki je od oktobra 1966. leta, ko so jo izpustili « iz zapora v Kragujevcu, v 37 'Ji mestih Cme gore, Hrvatske, ;j Makedonije, Srbije, Bosne in ij Hercegovine več kot 80-krat i kradla. Večinoma je kradla S po krajih ob Jadranu in Sr-| biji, kjer se je predstavljala kot gospodinjska pomočnica. V Titovo Užice je prišla, da bi najela stanovanje za sedem dni. Tam pa so jo prijeli preiskovalci, katerim se je predstavila Liljana Mihaj-lovič. Marija Pintarič (47 let) je bila doslej že 13-krat obsojena, skupno na 18 let strogega zapora. Tiralico za njo so razpisali že pred dobrim letom. Iskale so jo uprave notranjih zadev v Valjevu, Koprivnici, Kumanovem, Novi Gradiški, Slavonskem Brodu in še v nekaterih mestih, medtem ko je ona »delovala« po vsej Jugoslaviji. nikov, šofer- in stewardesa. Pri priči sta bila mrtva šofer Vladeta Nikolič, doma iz Niša in potnik Sulejman Ma-ikasci iz Prizrena. Ranjenih je bilo dvanajst potnikov, izmed teh trije nevarno. Ranjence so takoj po nesreči prepeljali v beograjske bolnišnice. Potniki v avtobusu so povedali, da šofer, preden se je zgodila nesreča, ni vozil hitreje kot 80 km na uro. Zakaj je avtobus zavozil s ceste, še ni natanko znano, domnevajo pa, da se je to zgodilo ali zaradi spolzkega cestišča ali pa je kako drugo vozilo prisililo šoferja, da je zavil na stran in se tako ognil trčenju. Preiskovalci iz Stare Pazo-ve zaslišujejo voznika nekega cola beograjske registracije BG 461-30, ki je bil takrat, ko se je zgodila nesreča, na cesti skupaj z avtobusom. Voznik trdi, da je vozil za avtobusom, vendar so opazili poškodbe na zadnjem delu avtomobila. Voznika so pridržali v sekretariatu za notranje zadeve v Stari Pazovi, kjer ga bodo še zaslišali. Kraj nesreče kaže grozljivo podobo. Avtobus je z vso močjo treščil v topol, premera kakih 70 cm. Močan udarec je zmečkal ne le masko motorja in razbil prednje steklo, temveč ves motor in prednji del avtobusa. Levo kolo se je pri trčenju odtrgalo. Od sprednjega dela avtobusa ni ostalo nič drugega kot zverižena gmota železja. Mehanik podjetja »Niš-ekspres« Zoran Milič, ki je prišel takoj po nesreči, je dejal, da je bil avtobus brezhiben. Pristavil je, da je šofer Nikolič, ki se je smrtno ponesrečil, veljal za zglednega šoferja v podjetju. Doslej ni imel na svojem vozilu nobene okvare, kaj šele nesreče. S fičkom v konjsko vprego LJUBLJANA, 13. jun. — Na slovenskih cestah je bilo včeraj 21 prometnih nesreč. V njih je bilo osem ljudi hudo ranjenih, trinajst pa laže. Škode na karamboliranih vozilih .ie bilo za približno 49.000 novih din. Zaradi prehitre vožnje so bile štiri nesreče, zaradi izsiljevanja prednosti tri, prav toliko nesreč pa so zakrivili tudi neprevidni pešci z nenadnim prihodom na cesto. Na ljubljanskem prometnem območju je bilo 8 nesreč, na mariborskem polovico manj, na celjskem in koprskem so bile po 3. na goriškem sta bili 2, na kranjskem pa 1. V križišču v Radohovi vasi je sinoči voznik osebnega avtomobila zastava 750 Andrej Grden trčil v konjsko vprego, ki jo je vodil Viktor Žnidaršič. Grden je bil pri nesreči hudo ranjen, sopotnik v osebnem avtomobilu in voznik vprege pa laže. Sinoči je na cesti med Šempetrom in Rožno dolino neki voznik osebnega avtomobila škoda zadel in podrl kolesarja Ivana Susiča. Kolesar je bil laže ranjen in je dobil prvo pomoč v šempetrski bolnišnici, avtomobilist pa je po nesreči odpeljal naprej in za njim še poizvedujejo Na cesti so že našli drobce smerokaza, sklepajo tudi, da je bil avtomobil svetlo sive barve. Vzorce vzel lažni zastopnik Otiraešene vzorce tekstila so našli v tovarni Dekorativnih tkanin LJUBLJANA, 13. jun. Letošnji lesni sejem v Ljubljani si bo dobro zapomnil razstavljalec blaga za tapeci-ranje pohištva Albert Gittel iz Zahodne Nemčije. Čeprav razstavlja pri nas prvič, dvomimo, da se bo za to še kdaj odločil. V tore!: d: poldne se je v njegovem paviljonu ustavil neznanec in se predstavil kot zastopnik »Lesnega kombinata 1. maj« iz Nikšiča. Predstavil se je pod imenom Matija Koren in povedal, da stanuje na Ilirski ulici 20 v Ljubljani. Zanimal se je za blago, za - J :gove tehnične podatke, ceno in druge lastni ti. Izbral si je trinajst modelov in lastnika prosil, če lahko vzorce takoj odnese v Nikšič, češ da imajo zvečer posvetovanje, na katerem se bodo odločili, za kabine vrste blaga bodo sklenili z Gittlom pogodbo o odkupu. V paviljonu so mu res izročili trinajst vzorcev, za katere je rekel, da jih bo vrnil. Zvečer istega dne pa se je pri njih oglasil tehnični direktor nik.šičke tovarne, ki n?,j bi jo predstavljal Koren, inž. Mirko Vukčevič in začuden zvedel, da je bil njihov zastopnik že na sejmu. Vukčevič je to zanikal, in takoj se je začel lov na lažnega za-' ipnika. Lastnik paviljona je s svojim zastop nikom Ivanom Šoštaričem in študentko, ki pomaga v paviljonu, začel takoj poizvedovati za neznancem. Vedeli so le, da j.e le-ta za blago strokovnjak, iz česar so sklepali, da je najbrž zaposlen v tekstilni industriji. V »Tovarni dekorativnih tkanin« jim je vratar povedal, da je pri njih zaposlen človek, ki popolnoma ustreza njihovemu opisu, vendar se ne piše Matija Koren, ampak Viktor Kodela. Zvedeli so še, kje stanuje in odšli k njemu v Tugomerjevo ulico. Lažnega zastopnika ni bilo doma. njegova hčerka pa je pove dala, da je v delavnici blizu Vodnikove c"ste Ko so prišli tja, jih je zagledal, sedel v in hotri pobegniti. Na sreč--' rr” je pokvaril avt.o. Gittel je od njega zahteval Nova številka Vestnika za komunal-no-stanovanjsko gospodarstvo Svet za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo pri gospodarski zbornici SRS je te dni izdal že tretjo številko Vestnika za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo. Tako kot prvi številki vsebuje tudi tretja obilo zanimivega gradiva. S področja stanovanjskega gospodarstva naj omenimo le prispevek Franca Rupreta, direktorja gradbenega centra SRS »Novi odnosi v pogojih industrializirane stanovanjske graditve« ter članek prof. dr. Toneta Klemenčiča o razvijanju znanstveno raziskovalnega dela na področju komunalnega gospodarstva. Tudi v gradivu, ki obravnava komunalno gospodarstvo, je precej zanimivih prispevkov naših strokovnjakov, zlasti še članek inž. Marjana Prezlja, direktorja ljubljanske »Kanalizacije«, ki obravnava pri nas vse premalo upoštevane predpise oziroma najboljše tehnične rešitve pri gradnji železobetonskih tankov, v katerih uskladiščimo tekoča goriva. I. P. svoje vzorce in če bi jih bil dobil, bi se vsa zade/a verjetno s tem končala. Kodela pa je rekel samo, da vzorcev nima pri sebi, potem pa se s.’'h ni ho*3l več meniti. Zato je odšel Gittel skupno s spremljevalcema na postajo milice v šiški, kjer so naredili zapisnik, v katerem je Gittel zahteval 1000 din odškodnine, če so vzorci še pri Kodeli, če pa jih je že oddal, pa še ne ve, kolikšna je škoda. p- je, da svoje licence ne bi proda' niti za 10.000 dolarjev. Dežurni r -nik je odšel h Kodeli na dom, vendar ga ta ni pustil v stanovanje, ker miličnik ni imel naloga za preiskavo. Miličnik je potem zasumil. da so vzorci blaga že v »Dekorativni«. Zato sta odšla danes zjutraj Gittel in Šoštarič tja in se pogovorila s komercialnim direktorjem, ki je za zadevo že vedel. Izročil jima je vzorce blaga, vendar sta kmalu ugotovila, da pri vsakim manjka po nekaj centimetrov. Vrnila sta se v tovarno, kjer sta na ponovno in odločno zahtevo dobila ostalo blago, ki je bilo že nalepljeno na papir, na katerem je bila napisana tudi cena v dinarjih in markah za meter. Komrcialni direktor »Dekorativne« jima je menda še povedal, da je to v svitu običaj in da se zato nimata za kaj jeziti. No, nemški tovarnar je dobil vzorce nazaj, s čimer pa se zadeva Poročilo proti- peronosporne službe Obveščamo vinogradnike Tržaško-Komenskega Krasa (Tomaj, Dutovlje, Godnje. sepule. Komen itd.) ter vinogradnike celotne Bele krajine, da je sedaj čas za drugo škropljenje vinske trte proti peronospori. Opozarjamo, da je to škropljenje nujno potrebno, čeprav je nastopila delna ohladitev ozračja, ker ob prvi otoplitvi pričakujemo močan izbruh perono-spore. Za to škropljenje priporočamo predvsem organske fungicide, kot so: orthophalian v 0.2‘o jakosti, dithan M-45 ali ortocid 0,25" o ali dithan oz. cineb v 0.3°o jakosti, škropivu proti peronospori obvezno dodajte še 0,3°<• cosan, da istočasno zavarujete trto pred oidi-jem. KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE IN HIDROMETEOROLOŠKI ZAVOD SRS Poročilo anti-fitoftorne službe Sporočilo o pojavu krompirjeve plesni smo prejeli iz Kmetijske zadruge Trebnje, Mozirje, Naklo pri Kranju in iz občine Ljubljana-Bežigrad. V teh krajih se je plesen pojavila na ranih sortah krompirja. Na pozni sorti merkur se je fitof-tora pojavila na področju Kmetijske zadruge Cerklje ob Krki. Pridelovalcem priporočamo, da takoj temeljito poškropijo krompirjeve površine. Za enkratno škropljenje enega hektarja potrebujemo enega od naslednjih fungicidov: »bakrovo apno 25« — 12 kg; »bakrovo apno 50« — 6 kg; »hora fitoran« — 4 kg; »tiozin A« 4—5 kg; »cuprablau« — 6 kg; »cuprablau Z« — 4 kg; »du-ter« 1,5 kg; »dithane M-22« 2—3 kg; »dithane M-45« 2—3 kg. Pripravljenemu škropivu proti plesni dodajte še enega od pripravkov za uničevanje ličink koloradskega hrošča. KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE še ni končala in bo dobila svoj zaključek na sodišču. ❖ Direktor Lesnega kombinata iz Nikšiča, Ivo Miju-škovič, ki je šele danes zvedel za to, je bil zelo začuden, ker ta tovarna dobro sodeluje z »Dekorativno« in zato res ni pričakoval, da si bo njen uslužbenec predstavil za tjihovega zastopnika m to zlorabil v take namene. Zato bodo Kodelo tudi tožili. B. PODOBNIK Jugoslovanska loterija Poročilo o žrebanju 24. kola srečk 13. 6. 1963. Srečke s so zadele končnicami dobitek N din 0 4 30440 404 38910 504 190820 2.0C4 620940 2.004 61 8 15591 400 22691 500 45751 1.0CO 061371 50.000 52 8 62 8 5732 200 596242 2.000 598732 2.0CO 3 4 29663 404 64423 504 68963 1.004 366953 2.004 24 8 54 10 94 8 72694 1.008 314704 2.0C0 5 4 17655 1.004 33315 504 34835 404 662935 100.004 903025 2.C04 36 10 03286 500 08786 500 12246 400 836056 2.C00 267 50 44637 500 46647 400 98527 500 282057 30.000 718 100 00908 400 47478 500 49108 400 68968 400 377438 10.000 19 20 23519 420 26C49 500 159209 10.000 369949 2.0C0 VEČJI DOBITKI V SLOVENIJI: 2.000 Ndin Ljubljani. na štev. 314704 ▼ 1.000 Ndin v Mariboru na štev. 217655 in v 572694. Ljubljani na štev. Loto 1. Končno poročilo za 23. kolo lota — 1. žrebanje Žrebanje je bilo 4. 6 1988 Peterka 33994 ND Četverke 244,55 ND Trojke 10.65 ND Rok za izplačevanje je do 13. Vlil. 1968. 2. Začasno poročilo za 24. kolo — I. žrebanje Žrebanje je bilo 11 6. 1968. Izžrebane številke: 2 4. 19. 23. 29 in dodatna 21 Začasna vrednost dobitkov: Četverka in dodatna 31.603 ND Četverke 438.95 ND Trojke (konč vred.) 18.05 N D DOBITKI V SLOVENIJI: Četverke: Ljubljana (1) 10-196819-4 Slovenj Gradec.(1) 83-166946-4 1. Končno poročilo za 23. kolo lota — II. žrebanje Žrebanje je bilo 4. 6. 1968. Četverke 1.274.20 ND Trojke 17,40 ND Rok za izplačevanje je do 13. VIII 1968. 2. Začasno poročilo za 21. kolo lota — II. žrebanje Žrebanje je bilo 11. 6. 1968. Izžrebane številke: 13, 14, 30, 32, 35 in dodatna 3 Začasna vrednost dobitkov: Četverka in dodat. 4.370,35 ND četverke 312.15 ND Trojke (konč. vred.) 15,95 ND DOBITKI V SLOVENIJI V nekaj vrstah TOLMIN Odlikovanja — Kadrovska komisija občinskega komiteja ZK je predlagala za odlikovanja najzaslužnejše predvojne, medvojne, povojne revolucionarne javne delavce, člane ZK. LJUBLJANA Gosti iz Soussa — V Ljubljani se mudijo člani delegacije tunizijskega pobratinskega mesta Soussa. V dveh dneh so si ogledali nekatere ljubljanske zgodovinske spomenike, najnovejše mestne pridobitve, sejem Alpe-Adria in tovarno Pletenina. Na tiskovni konferenci so seznanili novinarje s svojimi vtisi o Ljubljani, njihovem pobratenem mestu, hkrati pa tudi z značilnostmi svojega mesta. VRHNIKA Največ na konvertibilni trg — Tako kot že več let doslej, bo tudi letos lesno industrijski kombinat Vrhnika (LIKO Vrhnika) izvozil največ svojih izdelkov na konvertibilna tržišča, in sicer zlasti v ZDA, ZRN, Francijo, Švico in Italijo. Računajo, da bodo izvozili za 1.2 milijona dolarjev izdelkov. LOGATEC 2e blizu 100 tisoč oken — Logaški kombinat lesne industrije je lani izdelal približno 80.000 okenskih kril, letos pa se bo proizvodnja oken v tem kombinatu povečala na 90.000. Računajo, da bo KLI Logatec že pred letom 1970 dosegel proizvodnjo 100.000 oken. BLED Več kot milijon dolarjev — LIP Bled ustvarja že več let pomembne devize z izvozom betonskih opažnih plošč v Švico in ZRN. precej pa tudi z izvozom žaganega lesa. Računajo, da bodo tudi letos v izvozu precej presegli milijon dolarjev. CESTO BOVEC—PREDEL ASFALTIRAJO — Ekipa novogoriškega cestnega podjetja s finišerjem polaga asfalt na tej cesti, saj prihaja preko prelaza Predel vedno več turistov. Foto: Duško V Postojni festival amaterskih kratkometražnih filmov o Krasu? V Postojni se vedno bolj ogrevajo za misel, da bi sledili mnogim drugim krajem, ki se turistično uveljavljajo tudi z raznimi prireditvami. Najbolj jih privlači predlog, da bi Postojna — ki je pojem v svetovnem jamskem turizmu — postala prireditelj vsakoletnih mednarodnih amaterskih tekmovanj kratkometražnih filmov o lepotah Krasa. To pobudo je na zadnji seji podprl tudi upravni odbor turističnega društva v Postojni. Takega tekmovanja seveda ne bi moglo izpeljati samo društvo. Potrebno bi bilo sodelovanje zavoda Postojnske jame, inštituta za raziskovanje Krasa, društva za raziskovanje jam Slovenije in verjetno še jugoslovanske in mednarodne speleološke zveze. olnišnice več denarja Spremenjena delitev iz sklada zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani HRASTNIK Več za šole V lirastniški občini bodo v prihodnjih letih v okviru srednjeročnega programa negospodarskih inve-sticij z .radili nove učilnice v Hrastniku, obnovili šoli na r iu in Turju ter zgradili kopališče. S takšnim predlogom so soglašali na zadnji seji družbeno-političnega zbora hrr.stniške občine, v soboto, 15. junija pa bo o tem sklepala občinska skupščina Hrastnik. MURSKA SOBOTA Koptsbliško zborovanje knjigovodij — V M. Soboti bo dane in jutri šesta redna skupščina združenja, knjigovodij Slovenije, na kateri bo razen delegatov sodelovalo tudi veliko predstavnikov republiških in zveznih inštitucij. Na skupščini bodo govorili tudi o pripravah na nove predpise o celotnem dohodku, dohodku, sredstvih in knjigovodstvu. 2ALEC Hmelj lepo kaže — Suša ni prizadela hmeljišč v Savinjski dolini,'kjer ima hmelj vse pogoje za bujno rast in dobe; nastavek Ce bo vreme prihodnja dva meseca ugodno, pričakujejo savinjski hmeljarji bogat pridelek. LJUBLJANA, 13. jun. Za bolnišnično zdravljenje v ljubljanskem območju bo letos nekaj več denarja, kot je obetal prvoten načrt, še nam je v spominu, ko smo ob predlogih za sanacijo ljubljanskih klinik ugotavljali, da je ta velik kolektiv dobil ob lanskoletni delitvi premalo denarja iz skladov zdravstvenega zavarovanja. To naj bi bilo torej letos popravljeno in danes je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Ljubljana na novo razporedila sredstva zdravstvenega sklada. Za bolnišnično zdravljenje t Razen tega bo v prid njiho-bodo povečali delež za ti mi- | vemu proračunu tudi to, da lijonov novih din. Tri milijone od tega bi pridobili tako, da zmanjšajo vsoto, odmerjeno za nadomestila in druge dajatve, 3 milijone pa bo dal dodatni prispevek na dopolnilne dohodke. Večina toga denarja bodo dobile klinike. t s m n s „ 3. t-. olesariu V nacsSjo bodo tekmovali učenci osemletk Ljubljane in okolice bo, kot vse kaže, planiran odliv denarja za zdravljenje v drugih območjih manjši, kot so prvotno mislil, in tako bo razlika ostala za kritje stroškov v bolnišnicah ljubljanskega območja. Na današnji seji so tudi pregledali bilančne rezultate za prve štiri mesece. Rezultati so še kar ugodni. Dohodkov iz osnovnega prispevka zaposlenih je bilo sicer nekaj manj, kot so imeli v načrtu, več pa je bilo denarja iz dodatnih prispevkov, ki jih pla- čujejo zavarovanci od honorarnih in drugih dopolnilnih dohodkov. Ob tem so se izdatki gibali približno tako, kot je bilo predvideno, samo KOPER Le dve tretjini šolarjev uspešnih Na slovenski gimnaziji v Kopru je letošnji učni uspeh zadovoljiv. Od 434 dijakov jih je izdelalo razred 299 ali 68 in pol odstotka. Popravne izpite ima 120 učencev, razreda pa ni izdelalo 15. Uspeh je boljši od lanskega za dva odstotka. Najboljši razred na šoli je l.a z 92 odstotnim uspehom. Tudi v povprečju so najboljši prvi razredi, sledijo tretji, zatem drugi in četrti. Na vsej gimnaziji je 21 odličnih dijakov. Na učiteljišču, ki ima letos le še zadnji Jetnik, je izdelalo razred 93 odstotkov dijakov, trije imajo popravne izpite, padel ni nihče. pri zdravilih so ponovno nad planom. Zdravila- so vedno dražia, pa tudi višina marže še ni regulirana. Prav sedaj potekajo dogovori, kako naj bi marže znižali in videti je, da jih bo določal republiški urad za cene. Člani skupščine so na današnji seji dali polno podporo republiškim stališčem o j urejanju sistemskih vprašanj v zdravstvenem zavarovanju. M. N. Mladi brigadirji odhajajo v Zagreb Primorska mladinska delovna brigada »Bazoviške žrtve« je danes odpotovala na delovno akcijo v Zagreb. Mladincem iz obalnega območja so se v Postojni in v Ljubljani pridružili še mladinci z go-riške, tolminske in ajdovske občine. Brigadirji bodo ostali v Zagrebu mesec dni. kjer bodo ob Savi gradili nasipe proti poplavam. S. LJUBLJANA, 13. jun. Najboljši mladi kolesarji iz šol 18 bč:n, k; jih zajema zavod za prosvetno-pedagoško s l jo Ljubljana, se bodo v nedeljo pomerili v pro-mc n; teoriji in praktični spretnostni vožnji s kolesom. Poglavitni namen tega tekmovanja, ki so ga pripravili zastopnik republiške komisije za vzgojo in varnost v c-: nem prometu, Urad za promet in AMD Ljubljana t u zavod za prosvetno pedagoško službo Ljubljana, je žcL! zbuditi med šolsko mladino skrb za brezhibno o : mljenost in vzdrževanje koles, za pravilno in e mo vožnjo ter čimboljše znanje cestnoprometnih pr v.ipisov. široka akcija v šolah petih ljubljanskih občin ter v Cerknici, Domžalah, Grosupljem. Idriji. Kamniku, Kočevju Litiji, Logatcu, r ■ ici, Trbovljah. Hrast-r Vrhniki in v Zagorja je zajela okrog 60.000 ob : znikov od 5. do 8. r "eda osnovnih šol. Posamezne občinske komisije za vzgojo in varnost v p- vetu bodo na ncdelj-f finale poslale po tri r 'jše mlade kolesarje iz svoje občine. Kandidati za najboljšega kolesarja bodo zjutraj v šoli »Toneta Čufarja« izpolnjevali testne pole in se kosali v teoretičnem znanju o cestno-prometnih predpisih, potem pa bodo okoli 11. ure startali v Bloudkovem parku. Vozili bodo na Rogovih »ponijih«. Dvajset jih je za to priložnost posodila tovarna. Tekmovalci bodo imeli označeno traso in se bodo morali ravnati po cestnoprometnih predpisih na tej trasi, v drugem delu pa se bodo pomerili še v spretnostni vožnji. Prepeljati bodo morali 4 metre dolgo desko, voziti med keglji, s prednjim kolesom preskočiti letvo, voziti skozi ozka vrata in peljati kar se da počasi. Nepravilnosti bo tekmovalna komisija ocenjevala s kazenskimi točkami, če pa bo mladi kolesar povzročil prometno nezgodo, bo diskvalificiran. Vseh 54 pionirjev — kolesarjev bo dobilo spominsko knjigo o prometu, najboljših šest pa bo še posebej nagrajenih. Zmagovalec dobi nov »pony«, drugi običajno kolo, tretji fotoaparat, 4. ročno uro, 5. in 6. pa brezplačno vozovnico Ljubljana-trans-porta. B. S. i ‘rtrk-.Zrkr' ; IŠČE* LEPOTICO)! •*•*•*•*•*•*•*•*•*•*• »*•*•*•*•*•*•*•*•*■ ______________ 1 • • •••••••• • • m • • ••••••••••••••••• •*•*•*•*•*•*•*•*•' jfiL .c'j£oltnmjriwJOTita?anfif«Bgnflnnfinriwwrar•••••••••••••••••••••• ••••••••• % MillicmsKe nagrade J 4'no j, Potovanja po Italiji,: t iirici... POHITITE ■ ts PRIJAVAMI ! -E ickick*★ * *★★★★★******* bodo zagoreli kresovi Predkongresno srečanje slovenske mladine v soboto in nedeljo V soboto, 15. m nedeljo, 16. junija prirejajo občinski komiteji Zveze mladine iz Žalca, Laškega, Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in Litije v sodelovanju s CK ZMS predkongresno srečanje slovenske mladine na planinski postojanki Kal nad Hrastnikom. Organizatorji si prizadevajo, da bi bilo nedeljsko srečanje čim prijetnejše. Pričakujejo, da se bo v soboto, predvsem pa v nedeljo zbralo na Kalu nekaj tasoč mladincev iz vseh krajev Slovenije. V soboto proti večeru bodo na Kalu zagoreli kresovi in taborni ognji- Taborniki, planinci in člani Počitniške zveze iz zasavskih občin bodo na planinski postojanki postavili šotore. Ob tabornih ognjih bodo izvedli kulturne programe. V nedeljo, 16. junija dopoldne ob 9. uri bo pred planinsko kočo na Kalu predkongresno zborovanje mladine, nato pa koncert mladinske godbe iz Hrastnika ter mladinskega pevskega zbora »Vesna« iz Zagorja. Ekipe mladincev in mladink se bodo pomerile v malem nogometu, odbojki, rokometu in streljanju. Za zabavo bo mladini igralo več zabavnih ansamblov. Ker ie planinska postojanka Kal nekoliko oddaljena od železniške postaje Hrastnik, bodo mladince vozili z avtobusi od železniške postaje do vznožja Kala. Najbolj pa organizatorje za zdaj še skrbi — vreme. P. BURKELJC orazum o zdravstvu Z zasedanja skupščine komunalne skupnosti zavarovancev v Novi Gorici NOVA GORICA, 13. jun. Skupščina komunalne skupnosti zavarovancev za območje ajdovske, idrijske, novogoriške in tolminske občine je na današnjem zasedanju sklenila splošni sporazum z regionalnim zdravstvenim centrom o osnovah m merilih za delitev sredstev, namenjenih za zdravstveno varstvo občanov ter obravnavala poslovno poročilo sklada za zdravstveno varstvo delavcev v minuiem letu. Razprava je pokazala, da se v zdravstveni službi in službi socalnega zavarovanja nadaljujejo prizadevanja za za čimbolj smotrno uporabo denarja, namenjenega za zdravstveno varstvo delavcev, ne da bi bile pri tem prizadete pravice zavarovancev. V okviru primarne delitve sredstev za zdravstveno varstvo delavcev je predvidenih 71 odstotkov za neposredne zdavstvene storitve ter 29 odstotkov za denarne dajatve zavarovancev in druge izdatke. Iz sklada za zdravstveno varstvo kmetijskih proizvajalcev pa bo šlo nad 90 odstotkov sredstev za neposredne zdravstvene storitve. Skupaj bo na razpolago za zdravstveno varstvo delavcev nekaj nad 41 milijonov N din, za ..Trenutek 68" ni bil dober Tako pravijo Idrijčani o televizijski oddaji Tonija Tršarja IDRIJA, 13. jun. V klubu mladih so se idrijčanom včeraj spet predstavili ustvarjalci televizijske oddaje »Trenutek 68«, ki je govorila o idrijski družini Čibej. Po oddaji je namreč na RTV Ljubljana prišlo iz Idrije in tudi drugih krajev Slovenije več protestnih pisem, še posebej pa so bili razburjeni domačini. V skoraj dveurnem pogovoru je vodja oddaje Toni Tršar skušal pojasniti zbranim, kaj je hotel z oddajo povedati. Po mnenju Idrijčanov namreč poskus ni uspel, skoraj vsi so oddajo odklonili. Zamisel m izbor družine sta bila nedvomno zelo dobra, toda izvedba za povprečne gledalce ni bila sprejemljiva, moderna metoda pa nedojemljiva. Prav zaradi tega je tudi prišlo do reakcije. Preproste delavske družine oddaja ni predstavila tako. kot si tako družino predstavljamo: o preprostih ljudeh bi morali pač spregovoriti preprosto, ne pa v jeziku, ki ga razen peščice nihče ne razume. S. TRBOVC zdravstven varstvo kmetovalcev pa nekaj nad 5,5 milijonov dinarjev. Splošni sporazum, sklenjen med skupnostjo zavarovancev ter regionalnim zdravstvenim centrom predvideva tudi porazdelitev rizika v primeru, da ne bi realizirali predvidene dohodke skladov. V razpravi ob poročilo o poslovanju sklada v minulem letu je bilo poudarjeno, da je bil dosežen -nadaljnji napredek v prizadevanjih za smotrno obračanje zdravst.ve-ga dinarja. Razen novogoriške bolnišnice ni nobena zdravstvena ustanova pokazala izgube. Tudi izguba v gori-ški bolnišnici je bila objektiv pogojena zaradi naraščanja stroškov na katere kolektiv bolnišnice ni mogel vplivati. Skupščina je danes sklenila prispevati za sanacijo stanja v bolnišnici 170.000 di- IZOLA Premiera mladih kinoamaterjev Člani filmskega krožka »Zarja« pri osnovni šoli v Izoli so sinoči imeli premiero osmih filmov, ki so jih v krožku pripravili pod vodstvom Konrada Steinbacherja. V filmskem gledališču so prikazali filme, s katerimi so sodelovali na nedavnem republiškem in zveznem srečanju mladih ki-no-amaterjev. Kot je znano, so na tem srečanju prejeli prvo nagrado za risani film »Ribič«, na zveznem tekmovanju pa za isti film tretjo nagrado. Na predlog zvezne žirije bodo barvno risanko »Ribič« poslali tudi na mednarodni festival mladih filmskih ustvarjalcev v Milano. Razstava italijanske knjige potuje na Reko Potujočo razstavo italijanske knjige v Izoli bodo v petek prenesli na Reko, kjer bo odprta od 17. do 21. junija. Doslej pa je že obšla Pulj, Rovinj, Poreč in Umag. Povsod si jo je ogledalo veliko ljudi. Razstavo je pripravila italijanska unija za Istro z Reko v sodelovanju z založniškim podjetjem »Edit« z Reke in s tržaško Ljudsko univerzo. V v ZA VAŠEGA DOJENČKA OTROŠKI • plenice • jopice • pregrinjala • majice • odejce • razne garniture ODDELEK • kapice (1. nadstropje) narjev, celotna izguba v bolnišnici pa je znašala lani 230.000 dinarjev. L. KANTE Inženiring za gostinsko opremo Veletrgovina »Prehrana« odprla nov oddelek za opremo gostinskih in trgovskih lokalov LJUBLJANA, 13. jun. Veletrgovina »Prehrana« iz Ljubljane je spet razširila svoje delovanje. Na Celovški cesti je odprla oddelek za opremo gostinskih in trgovskih lokalov. »Inženiring za gostinske in trgovske lokale je bil dolgo pričakovan,« je povedal vodja tega oddelka »Prehrane« Borut Volkar. »Naše podjetje je pravilno ocenilo položaj na tržišču. Delavcem v gostinskih in trgovskih podjetjih odslej ne bo več treba tekati po podjetjih, ki proizvajajo oziroma prodajajo njim potrebno opremo, temveč bodo lahko vse to nabavili kar v našem oddelku.« Inženiring »Prehrane« bo skrbel za celotno opremo in dobavo materiala. Pod tem razumejo pri podjetju res prav vse. Kupec se bo zglasil na Celovški cesti in predstavnikom »Prehrane« povedal svoje želje in težave, seveda pa bo moral predložiti tudi tloris bodočega objekta. Projektanti podjetja bodo potem naredili potrebne načrte, iz svojega skladišča vzeli potrebno opremo — po želji jo bodo proizvajalci izdelali po posebnih načrtih — m jo dobavljali naročnikom. Tako zastavljeno delo bo laže tako za naročnike, kot tudi proizvajalce, saj bo odpadlo odvečno dogovarjanje med posameznimi partnerji. »Naročniki bodo lahko izbirali opremo domačih in tujih proizvajalcev. .Prehrana’ je generalni zastopnik italijanske tovarne .Gaggia' za Jugoslavijo (aparati za ekspres kavo, kavni mlinčki, aparati za umivanje posode, pralnice, igralni aparati in podobne naprave), njene izdelke pa bo naročnik lahko kupoval za dinarje. Seveda bodo interesentom na voljo tudi izdelki tovarne ,LTH’ iz Škofje Loke, beograjskega .Jugostroja’, .IGO’ iz Ljubljane, .Kovino-stroja’ iz Grosuplja, zagrebškega .Kontakta’ in drugih jugoslovanskih proizvajalcev gostinske opreme,« pravi Borut Volkar. »Predajamo kompletne objekte na ključ!« piše na koncu »Prehraninega« prospekta. Takšna obljuba tudi nekaj velja. Nov oddelek »Prehrane« ni nič novega v sodobnem poslovanju, je pa prvi tovrstni inženiring v naši državi. M. D. Avtobus trčil v topol Stara Pazova: dva mrtva, dvanajst potnikov pa ranjenih STARA PAZOVA, 13. jun. (Tanjug). V hudi prometni nesreči, ki se je pripetila davi okrog 6,30 na cesti Beograd—Subotica pred Staro Pazovo, sta se dva smrtno ponesrečila, dvanajst pa je bilo ranjenih. Nesreča se je zgodila, ko je avtobus niškega podjetja »Niš-ekspres« zavozil s ceste in treščil v topol. Avtobus je vozil na redni progi Niš—Subotica in je davi ob 6 odpeljal iz Beograda. V njem je bilo 15 pot- Premetena tatica spet za rešetkami TITOVO UZICE, 13. junija (Tanjug). Preiskovalci so v Titovih Užicah prijeli Marijo Pintarič, ki je od oktobra 1966. leta, ko so jo izpustili iz zapora v Kragujevcu, v 37 mestih Črne gore, Hrvatske, Makedonije, Srbije, Bosne in Hercegovine več kot 80-krat kradla. Večinoma je kradla po krajih ob Jadranu in Srbiji, kjer se je predstavljala kot gospodinjska pomočnica. V Titovo Užice je prišla, da bi najela stanovanje za sedem dni. Tam pa so jo prijeli preiskovalci, katerim se je predstavila Liljana Mihaj-lovič. Marija Pintarič (47 let) je bila doslej že 13-krat obsojena, skupno na 18 let strogega zapora. Tiralico za njo so razpisali že pred dobrim letom. Iskale so jo uprave no: tranjih zadev v Valjevu, Koprivnici, Kumanovem, Novi Gradiški, Slavonskem Brodu in še v nekaterih mestih, medtem ko je ona »delovala« po vsej Jugoslaviji. nikov, šofer in stevvardesa. Pri priči sta bila mrtva šofer Vladeta Nikolič, doma iz Niša in potnik Sulejman Ma-kasci iz Prizrena. Ranjenih je bilo dvanajst potnikov, izmed teh trije nevarno. Ranjence so takoj po nesreči prepeljali v beograjske bolnišnice. Potniki v avtobusu so povedali, da šofer, preden se je zgodila nesreča, ni vozil hitreje kot 80 km na uro. Zakaj je avtobus zavozil s ceste, še ni natanko znano, domnevajo pa, da se je to zgodilo ali zaradi spolzkega cestišča ali pa je kako drugo vozilo prisililo šoferja, da je zavil na stran in se tako ognil trčenju. Preiskovalci iz Stare Pazo-ve zaslišujejo voznika nekega opla beograjske registracije BG 461-30, ki je bil takrat, ko se je zgodila nesreča, na cesti skupaj z avtobusom. Voznik trdi, da je vozil za avtobusom, vendar so opazili poškodbe na zadnjem delu avtomobila. Voznika so pridržali v sekretariatu za notranje zadeve v Stari Pazovi, kjer ga bodo še zaslišali. Kraj nesreče kaže grozljivo podobo. Avtobus je z vso močjo treščil v topol, premera kakih 70 cm. Močan udarec je zmečkal ne le masko motorja in razbil prednje steklo, temveč ves motor in prednji del avtobusa. Levo kolo se je pri trčenju odtrgalo. Od sprednjega dela avtobusa ni ostalo nič drugega kot zverižena gmota železja. Mehanik podjetja »Niš-ekspres« Zoran Milič, ki je prišel takoj po nesreči, je dejal, da je bil avtobus brezhiben. Pristavil je, da je šofer Nikolič, ki se je smrtno ponesrečil, veljal za zglednega šoferja v podjetju. Doslej ni imel na svojem vozilu nobene okvare, kaj šele nesreče. S fičkom v konjsko vprego LJUBLJANA, 13. jun. — Na slovenskih cestah je bilo včeraj 21 prometnih nesreč. V njih je bilo osem ljudi hudo ranjenih, trinajst pa laže. škode na karamboliramh vi zilih je bilo za približno 49.000 novih din. Zaradi prehitre vožnje so bile štiri nesreče, zaradi izsiljevanja prednosti tri, prav toliko nesreč pa so zakrivili tudi neprevidni pešci z nenadnim prihodom na cesto. Na ljubljanskem prometnem območju je bilo 8 nesreč, na mariborskem polovico manj, na celjskem in koprskem so bile po 3, na goriškem sta bili 2. na kranjskem pa 1. V križišču v Radohovi vasi je sinoči voznik osebnega avtomobila zastava 750 Andrej Grden trčil v konjsko vprpgo ki jo je vodil Viktor Žnidaršič Grden je bil pri nesreči hudo ranjen, sopotnik v osebnem avtomobilu in voznik vprege pa laže Sinoči je na cesti med Šempetrom in Rožno dolino neki voznik osebnega avtomobila škoda zadel in podrl kolesarja Ivana Susiča. Kolesar je bil laže ranjen in je dobil prvo pomoč v šempetrski bolnišnici, avtomobilist pa je po nesreči odpeljal naprej in za njim še poizvedujejo (Na cesti so že našli drobce smerokaza, sklepajo tudi. da je bil avtomobil svetlo sive barve. Vzorce vzel lažni zastopnik Odnesene vzorce tekstila so našli v tovarni Dekorativnih tkanin LJUBLJANA, 13. jun. Letošnji lesni sejem v Ljubljani si bo dobro zapomnil razstavljalec blaga za tapeci-ranje pohištva Albert Gittel iz Zahodne Nemčije. Čeprav razstavlja pri nas prvič, dvomimo, da se bo za to še kdaj odločil. V torel c’ _:c!dne se je v njegovem paviljonu ustavil neznanec in se predstavil kot zastopnik »Lesnega kombinata 1. maj« iz Nikšiča. Predstavi) se je pod imenom Matija Koren in p-ivedal, da stanuje na Ilirski ulici 20 v Ljubljani. Zanimal se je za blago, za ~ove tehnične podatke, ceno in druge lastni ti. Izbral si je trinajst modelov in lastnika prosil, če lahko vzorce takoj odnese v Nikšič, češ da imajo zvečer posvetovanje, na katerem se bodo odločili, za kakšne vrste blaga bodo skle-nili z Gittlom pogodbo o od kupu. V paviljonu so mu res izročili trinajst vzorcev, za katere jo rekel, da jih bo vrnil. Zvečer istega dne pa se je pri njih oglasil tehnični direktor nikšičke tovarne, ki noj bi jo predstavljal Koren, inž. Mirko Vukčevič in začuden zvedel, da je bil njihov zastopnik že na sejmu. Vukčevič je to zanikal, m takoj se je začel lov na lažnega za"‘opnika. Lastnik paviljona je s svojim zastopnikom Ivanom Šoštaričem in študentko, ki pomaga v paviljonu, začel takoj poizvedovati za neznancem Vedeli so le, da je le-t.a za blago strokovnjak, iz česar so sklepali, da je najbrž -aposlen v tekstilni industriji. V »Tovarni dekorativnih tkanin« jim je vratar povedal, da je pri njih zaposlen človek, ki popolnoma ustreza njihovemu opisu, vendar se ne piše Matija Koren, ampak Viktor Kodela. Zvedeli so še, kje stanuje in odšli k njemu v Tugomerjevo ulico. Lažnega zastopnika ni bilo doma, njegova hčerka pa je povedala, da je v delavnici blizu Vodnikove c°ste Ko so prišli tja, jih je zagledal, sedel v in ho"! pobegniti. Na ste'-' r--' je pokvaril avto. Gittel je od njega zahteval Nova številka Vestnika za komunal-no-stanovanjsko gospodarstvo Svet za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo pri gospodarski zbornici SRS je te dni izdal že tretjo številko Vestnika za komunalne? in stanovanjsko gospodarstvo. Tako kot prvi številki vsebuje tudi tretja obilo zanimivega gradiva. S področja stanovanjskega gospodarstva naj omenimo le prispevek Franca Rupreta, direktorja gradbenega centra SRS »Novi odnosi v pogojih industrializirane stanovanjske graditve« ter članek prof dr. Toneta Klemenčiča o razvijanju znanstveno raziskovalnega dela na področju komunalnega gospodarstva. Tudi v gradivu, ki obravnava komunalno gospodarstvo, je precej zanimivih prispevkov naših strokovnjakov, zlasti še članek inž. Marjana Prezlja, direktorja ljubljanske »Kanalizacije«, ki obravnava pri nas vse premalo upoštevane predpise oziroma najboljše tehnične rešitve pri gradnji železobetonskih tankov, v katerih uskladiščimo tekoča goriva. I. P. svoje vzorce in če bi jih bil dobil, bi se vsa zadeva verjetno s tem končala Kodela pa je rekel samo, da vzorcev nima pri sebi. potem pa se s: ’-h n1 več meniti. Zato je odšel Gittel skupno s spremljevalcema na postajo milice v šiški, kjer so na- redili zapisnik, v katerem je Gittel zahteval 1000 din odškodnine, če so vzorci še pri Kodeli, če pa jih je že oddal, pa še ne ve, kolikšna je škoda. p- je, da =voje licence ne bi prodal niti za 10.000 dolarjev. Dežurni r ” -nik je odšel h Kodeli na dom, vendar ga ta ni pustil v stanovanje, ker miličnik ni imel naloga za preiskavo. Miličnik je potem za-sumil, da so vzorci blaga že v »Dekorativni«. Zato sta odšla danes zjutraj Gittel in Šoštarič tja in se pogovorila s komercialnim direktorjem, ki je za zadevo že vedel: Izročil jima je vzorce blaga, vendar sta kmalu ugotovila, da pri v ia-k ■> manjka po nekaj centimetrov. Vrnila sta se v tovar. no, kjer sta na ponovno in odločno zahtevo dobila ostalo blago, ki je bilo že nalepljeno na papir, na katerem je bila napisana tudi cena v dinarjih in markah za meter. Ker- vrcialni direktor »Dekorativne« jima je menda še povedal, da je to v sv=tu običaj in da se zato nimata za kaj jeziti. No, nemški tovarnar je dobil vzorce nazaj. s čimer pa se zadeva Poročilo proti- peronosporne službe Obveščamo vinogradnike Tržaško-Komenskega Krasa (Tomaj, Dutovlje. Godnje, šepule, Komen itd.) ter vinogradnike celotne Bele krajine, da je sedaj čas za drugo škropljenje vinske trte proti peronospori. Opozarjamo, da je to škropljenje nujno potrebno, čeprav je nastopila delna ohladitev ozračja, ker ob prvi otoplitvi pričakujemo močan izbruh perono-spore. Za to škropljenje priporočamo predvsem organske fungicide, kot so: orthophalian v 0.2°o jakosti, dithan M-45 ali ortocid 0.25°.o ali dithan oz. cineb v 0.3°/o jakosti Škropivu proti peronospori obvezno dodajte še 0,3“.b cosan, da istočasno zavarujete trto pred oidi-jem. KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE IN HIDROMETEOROLOŠKI ZAVOD SRS Poročilo anti-fitoftorne službe Sporočilo o pojavu krompirjeve plesni smo prejeli iz Kmetijske zadruge Trebnje, Mozirje, Naklo pri Kranju in iz občine Ljubljana-Bežigrad. V teh krajih se je plesen pojavila na ranih sortah krompirja Na pozni sorti merkur se je fitof-tora pojavila na področju Kmetij ske zadruge Cerklje ob Krki. Pridelovalcem priporočamo, da takoj temeljito poškropijo krompirjeve površine Za enkratno škropljenje enega hektarja potrebujemo enega od naslednjih fungicidov: »bakrovo apno 25« — 12 kg; »bakrovo apno 50« — 6 kg; »hora fitoran« — 4 kg; »tiozin A« 4—5 kg; »cuprablau« — 6 kg; »cuprablau Z« — 4 kg; »du-ter« 1,5 kg; »dithane M-22« 2—3 kg; »dithane M-45« 2—3 kg. Pripravljenemu škropivu proti plesni dodajte še enega od pripravkov za uničevanje ličink koloradskega hrošča. KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE še m končala in bo dobila svoj zaključek na sodišču. Direktor Lesnega kombinata iz Nikšiča, Ivo Miju-škovič, ki je šele danes zvedel za to, je bil zelo začuden, ker ta tovarna dobro sodeluje z »Dekorativno« in zato res ni pričakoval, da si bo njen uslužbenec predstavil za •jihovega zastopnika in to zlorabil v take namene. Zato bodo Kodelo tudi tožili. B. PODOBNIK Jugoslovanska loterija — — Poročilo o žrebanju 24. kola srečk 13. 6. 1968. Srečke s so zadele končnicami dobitek N cim u 4 30440 404 38910 504 190820 2.0C4 020940 2.004 61 a 15591 400 22691 500 45751 1.0C0 061371 50.000 52 8 62 8 5732 200 596242 2.000 598732 2.0C0 3 4 29663 404 64423 504 68963 1.004 366953 2.004 24 3 54 10 94 8 72694 1.008 314704 2.0CO 5 4 17655 1.004 33315 504 31835 404 662935 100.004 903025 2.C04 36 10 03286 500 08786 500 12246 400 836056 2.C00 267 50 44637 500 46647 400 98527 500 282057 30.000 718 100 00908 400 47478 500 49108 400 68968 400 377438 10.000 19 20 23519 420 26C49 500 159209 10.000 369949 2.0C0 VEČJI DOBITKI V SLOVENIJI: 2.000 Ndin Ljubljani na štev. 314704 v 1.000 Ndin v Mariboru na štev. 217655 in v 572694. Ljubljani na štev. Loto 1. Končno poročilo za 23. kolo lota — I. žrebanje Žrebanje je bilo 4. b 1968 Peterka 33994 ND Četverke 244,55 ND Trojke 10.65 ND Rok za izplačevanje je do 13. VIII 1968. 2. Začasno poročilo za 24. kolo — i. žrebanje Žrebanje je bilo 11. 6. 1968 Izžrebane številke: 2. 4. 19. 23. 29 in dodatna 21 Začasna vrednost dobitkov: Četverka in dodatna 31.603 ND Četverke 438,95 ND Trojke (konč. vred.) 18.05 N D DOBITKI V SLOVENIJI: Četverke: Ljubljana (1) 10-196819-4 Slovenj Gradec (1) 83-166946-4 l. Končno poročilo za 23. kolo lota — II. žrebanje Žrebanje je bilo 4. 6. 1968. Četverke 1.274.20 ND Trojke 17,40 ND Rok za izplačevanje je do 13. VIII 1968 2 Začasno poročilo za 24. kolo lota — II. žrebanje Žrebanje je bilo 11. 6. 1968. Izžrebane številke: 13, 14, 30, 32, 35 in dodatna 3 Začasna vrednost dobitkov: Četverka In dodat. 4.370,35 ND Četverke 312.15 ND Trojke (konč. vred.) 15,95 ND DOBITKI V SLOVENIJI • TT ----- Pogovor z bralci Več odgovornosti UREJA FRANC ŠETINC Lado Artnik iz Ljubljane pravi, da so zadnje čase časniki polni vesti o prekinitvah dela. In vprašuje: zakaj ne rešujejo problemov sproti? Zakaj dovolijo, da se težave kopičijo, dokler delavci ne sežejo po skrajnih sredstvih, ki nikakor niso v čast socialistični državi, kot je naša? Po Artnikovem mnenju je v delovnih organizacijah premaio osebne odgovornosti. Nekateri vodilni ljudje nimajo posluha za delavčeve tegobe in zahteve. Ni jim mar, da imajo delavci nizke osebne dohodke, pa še teh ne prejemajo v celoti m redno. Kjerkoli se zatakne v proizvodnji, občuti posledice najprej delavec pri stroju, le redko tudi vodilni ljudje. Dogaja se celo, da je kaka delovna organizacija nerentabilna, ima izgubo, a kljub temu še najdejo denar za nagrade posameznikom. Nekateri pravijo, da je razpon plač še vedno premajhen,'da vodilni niso dovolj stimulirani za odgovornost itd. Kje pa je odgovornost takrat, ko pride do zastoja v proizvodnji ali celo do ukinitve podjetja? Vsa odgovornost s posledicami vred pade na pleča delavca pri stroju. še nekaj o odgovornosti: najbolje je urejeno vprašanje odgovornosti pri navadnem dc avcu. Ce povzroči škodo, vseeno kako, hote ali nehote, bo moral plačati škodo m kazen. Za veliko škodo, ki je posledica slabega dela vodilnih ljudi, velja kolektivna odgovornost. Ali ni očitno, da tu nekaj ni v redu? Priredili so številne simpozije o odgovornosti, pa še vedno nismo na čistem, kako je s tem. To je nujno znanstveno dognati. Kako preprosto je to pri delavcih! Na primer v trgovini: če ima prodajalna primanjkljaj, ga morajo poravnati vsi zaposleni, tudi vajenka. Za to ni bil potreben nikakršen simpozij. Podjetja in ustanove imajo samoupravljanje, vendar v praksi niso vsi samoupravljavci. Delavec ocenjuje svoje vodstvo potem, koliko dobi v kuverti. Delavci niso proti primernim razponom med osebnimi dohodki, so pa odločno proti pretiravanjem. Odkrito vprašanje - odkrit odgovor Artnikova vprašanja so odkrita. Soglašam z njim, da ne bi smeli dovoliti, da se problemi kopičijo, dokler delavci ne sežejo po skrajnih sredstvih. Ce bi tako nadaljevali, bi postale prekinitve dela, demonstracije in podobno stalna metoda razreševanja konfliktov. To pa ne vodi k napredku. Ulica in pritiski kličejo težnje po močni roki. Tega ne smemo dovoliti. Naš življenjski interes je, da se naša družba še naprej demokratizira. Glede tega smo šele na začetku poti, zato se nikakor ne smemo ustaviti. So oblike razreševanja konfliktov, ki se nam zde nenormalne, pa so v resnici globoko samoupravne. Ce se delavci v tovarni sestanejo, da bi se ostro pogovorili o zaostrenih odnosih in jih spravili na čisto, je to pozitivno dejanje, ne glede na to, če je prišlo do sestanka po neformalni poti, mimo obstoječih organizacij in organizmov. Ako prispeva sestanek k razbitju samovolje posameznikov, k večji odgovornosti posameznikov, k hitrejšemu izpolnjevanju nalog in sklepov, smo lahko samo zadovoljni. Toda ob tem se je treba tudi vprašati, zakaj niso delavci uveljavili svojih upravičenih zahtev v okviru sindikata, v samoupravnih organih m drugače. Odgovor bo, da so bile oblike preveč prazne ;:n da jih je nujno brž napolniti z demokratično, napredno vsebino. Prihodnjič bodo delavci uveljavljali svoje upravičene težnje po tej poti in ne bo potrebe po skrajnih sredstvih. Vodilnim v delovnih organizacijah bi delali krivico, če bi vso odgovornost zvalili na njih. Nemalokrat je krivda tudi zunaj delovnih organizacij, saj je pri raznih organih — od občine do federacije — vse preveč ležernosti, počasnosti, nedoslednosti itd Delovnim organizacijam so ponujali koš resolucij, premalo pa je bilo konkretne pomoči, kako te resolucije in priporočila uresničiti v življenje. Glede odgovornosti vodilnih ljudi v delovnih organizacijah menim, da bi jo morali vezati na reelekcijo. Cimprej bi morali priti do tega, da ob reelekciji na primer direktorja ne presojamo samo formalno, temveč po konceptu, ki ga ima glede nadaljnjega razvoja delovne organizacije. Premalo je, če zahtevamo od direktorja samo diplomo ali samo prakso ali pa kar oboje. Pred nas naj razgrne svojo zamisel o tem, kako bo vodil podjetje, predlaga naj proizvodno usmeritev, nujne ukrepe glede organizacije podjetja, tehnologije itd. Zato naj potem prevzame pred delavskim svetom in celotnim kolektivom osebno odgovornost, na ure sničevanje koncepta naj bodo vezani njegovi osebni dohodki in od rega naj bo odvisno, ali 'bo pri prihodnji reelekciji vnovič uspel ali bo moral zapustiti podjetje. To naj bo potem njegova »izkaznica«, s katero bo iskal novo zaposlitev, novo delovno mesto. Razponi med osebnimi dohodki morajo biti razumni in moralno opravičljivi. Verjamem, da delavci nimajo nič proti razponom, ki temelje na resničnem delovnem prispevku. Ce ima inženir 300.000 Sdin mesečnega osebnega dohodka zato, ker je omogočil višje osebne dohodke tudi drugim kategorijam zaposlenih, se ne bo nihče razburjal. Nevoljo vzbujajo visoki dohodki posameznikov, ki s svojim delom, čeprav je dobro plačano, ne vplivajo bistveno na boljše poslovne rezultate delovne organizacije. Nevzdržno je, na primer, če imajo visoke osebne dohodke posamezniki v delovni organizaciji, ki posluje z izgubo in kjer je premalo denarja celo za minimalne osebne dohodke zaposlenih. Ob tem je, tovariš Artnik, treba odkrito spregovoriti tudi o posk-sih posameznih sovražnih elementov, da bi naše težave izrabljali v slabe namene. Samoupravljanje nikakor ne sme biti prostor za nasilna dejanja. V tem najbrž soglaša- va. Proti takšnim poskusom moramo energično ukrepati. O tem so odkrito spregovorili na številnih sestankih v delovnih organizacijah: zahtevamo hitrejše reševanje problemov, več osebne odgovornosti, toda odločno smo proti neredu in nasilnim dejanjem! O tem je nedvoumno spregovoril tudi predsednik Tito. Zakaj prizadeti molčijo? I. Birsa pravi, da bralci večkrat opozarjajo na razne nepravilnosti v naši druž' i. Čeprav so njihova opozorila dovolj konkretna, so največkrat bob ob steno. Prizadeti vztrajno molčijo. Zakaj nihče ni odgovoril na kritiko o neupravičenih razločkih med odkupno ceno goveda in pn iajno ceno mesa? Potrošniki grajajo trgovino, ki prodaja češnje po pretiranih cenah, kmetje na Vipavskem pa ne vedo, kam bi s pridelkom. Takih primerov bi lahko naštel še več. Odgovor. — To je res. Prizadeti le redko odgovarjajo na javne kritike. To ni prav. Včasih smo krivi tudi časnikarji, ker smo premalo vztrajni v zahtevah po jasnih, čimbolj konkretnih odgovorih. Tudi v naših pogovorih večkrat pogrešamo odgovore tistih, ki so odgovorni za stvari, o katerih teče dialog. Upravičen je očitek bralca, češ, premalo je, da samo urednik odgovori, ali se s kakšno kritiko strinja ali ne soglaša. Odgovarjajo naj predvsem tisti, ki se jih stvari tičejo. Tako bomo demantirali precej razširjeno miselnost, češ, zakaj bi pisal, saj tako in tako nič ne pomaga. »Pišite tudi o pozitivnem!« Mirko Kos meni, da so naši časniki polni graje, kritike, pisanja samo o negativnem. Pravi, da nikakor ni proti temu, da bi odkrito pisali o napakah. Toda pri nas se zgodi tudi kaj pozitivnega. Poleg slabih direktorjev imamo tudi dobre, poleg slabih tudi dobre izkušnje. So delovne organizacije, ki gredo krepko vštric z reformo. So politiki, ki imajo ugled pri ljudeh. So ljudje, ki niso etatisti, ki so z besedo m dejanjem za resnično samoupravljanje. So samoupravljavci, ki samo kimajo, a so tudi takšni, ki znajo udariti po mizi in ki se pogumno postavijo po robu vsakršni samovolji.. . Odgovor. — Nekje sem bral: »Novica ni zanimiva, če govori o tem, da so kje postavili nov most. A vsakogar bo zanimala vest o tem, da se je most podrl...« Ce kdo misli, da je to pravilo, po katerem se mora ravnati časnikar, se moti. Naši časniki niso samo zato, da potešijo radovednost svojih bralcev. Zato soglašam z vami, tovariš Kos, da morajo časnikarji pisati tudi o pozitivnem. To so dolžni svoji novinarski odgovornosti in etiki, življenje je treba prikazovati v dobrem in slabem. Funkcija časnika je tudi ta, da posreduje izkušnje. Občan bo dobro poznal svojo ožjo in širšo skupnost ter se tvorno vključeval v njeno življenje le, če mu bodo časnik, radio in televizija posredovali obvestila o njenih napakah pa tudi o njenih uspehih. To velja tudi za poročanje o drugih državah, ne glede na to, ali so prijateljske ali ne. Odmevi na naše pogovore Čuvajmo svojo kulturne spomenike. — Stanko Skočir iz Zidanega mostu opozarja na to, da smo po vojni pustili vnemar marsikateri dragocen kulturni spomenik. Nekatere podeželske hiše in stanovanja so svojevrstni kulturni spomeniki. Ko jih obnavljajo, jim pogosto spremene prvotno podobo m s tem zmanjšajo njihovo vrednost. Nov delovni čas. — Frenk piše: »Delovne organizacije in ustanove, ki so uvedle nov delovni čas. naj sporoče javnosti rezultate. Ali se je povečala produktivnost? Kako je s prehrano in otroškim varstvom?« Frenk opozarja še na dve stvari: Kaj nam pomaga telefonska ' avtomatizacija, ko pa je sedaj celo težje dobiti telefonsko zvezo, kot takrat, ko smo imeli klasične telefonske centrale? štipendije bi morali odobravati samo prek razpisov. Zdaj se dogaja, da dodeljujejo štipendije tudi mimo razpisov, po navadi takim, ki jih niso potrebni. Več doslednosti tudi pri razpisih za delovna mesta. Nekomu poteče mandat, ker pa nima predpisane izobrazbe, naredijo tako, da mu prilagodijo razpisne pogoje ali pa delovnega mesta sploh ne razpišejo. Pokojnine in honorarna zaposlitev. — Ivan Zibert iz Ljubljane piše: »Ko se veseliš, da bodo upokojencem popravili krivico, pride pismonoša. Ko prešteješ denar, ugotoviš, da ni nič bolje. Za 35 let delovne dobe dobivam 36.600 Sdin pokojnine. Niti dinarja več. Dokler je še človek zdrav, si pomaga s honorarnim delom. A kaj bo takrat, ko ne bo več šlo?« Nekateri upokojenci sprašujejo, kaj bo z njimi, ko jim bodo prepovedali honorarno delo. V svojem pisanju se sklicujejo na zahteve v javnosti, da bi morali upokojencem prepovedati honorarno delo in tako omogočiti zaposlitev mladini. Mislim, da kritika ni naslovljena na starejše upokojence, ki imajo minimalno pokojnino in si zato pomagajo s honorarno zaposlitvijo. Bilo bi krivično, če bi takim prepovedali honorarno zaposlitev. Gre predvsem za »velike« honorarne zaposlitve. Komunike izvršnega komiteja CK ZKS, na primer, omenja primer strokovnjakov, ki naročajo razne analize za svoje podjetje v inštitutih, kjer so honorarno zaposleni, namesto da bi jih delali v rednem delovnem času. Nekatere delovne organizacije imajo lepo število honorarnih sodelavcev, medtem ko zapirajo vrata ljudem, ki so brez zaposlitve. Nekatere honorarne zaposlitve so rezultat raznih zvez. poznanstev. Proti temu mora biti naperjena naša odločna akcija. .’ Steržaj in Turk vicešampiona Srebrna kolajna za Jugoslavijo na svetovnem prvenstvu v kegljanju LINZ, 13. jun. (Po telefonu). Ves Merzenkeller je bil sinoči naš, jugoslovanski .Na 7. svetovnem prvenstvu v kegljanju na asfaltnih stezah je jugoslovanski par Miro Steržaj in Jože Turk dosegel 2. mesto in osvojil prvo — srebrno — kolajno za Jugoslavijo na tem šampionatu. Kegljišče je bilo nabito polno. Bilo je premalo prostora za vse ljubitelje športnega kegljanja, ki so hoteli spremljati veliki boj dveh najboljših jugoslovanskih kegljačev za prvo mesto. »Plavi, plavi!« je navijal naš tabor, gledalcem pa je pred vsakim lučajem zastajal dih, dokler se domala grobna tišina naposled ni sprevrgla v viharen aplavz, ko sta krogli treščili med plastične keglje. Razen jugoslovanskih kegljačev in kegljavk je bilo najbolj nestrpno češkoslovaško zastopstvo; njihova reprezentanta Blaževič (po poreklu Jugoslovan) in Krčarek sta namreč s 1868 keglji takorekoč že imela zlato kolajno v žepu. Z odlično igro pa sta jima razigrana Jugoslovana od prvega lučaja dalje stregla po končni zmagi. Skromnemu in premalo samozavestnemu Kranjčanu KOŠARKA Turku je uspelo premagati magično mejo 900 kegljev, saj je na svojem drugem nastopu na tem prvenstvu podrl 902 keglja. Ljutomerčan Steržaj pa je z 958 keglji dosegel celo najboljši posamični rezultat na tekmovanju parov. S seštevkom 1860 kegljev sta Jugoslovana po ogorčenem boju pristala na drugem mestu. Samo devet kegljev več bi morala podreti, pa bi osvojila naslov svetovnih prvakov v parih. Športna sreča ni bila z njima. Samo znanje. Ko so se na semaforu pokazale končne številke, je v našem taboru zavladalo nepopisno veselje. Oznojena junaka tega nepozabnega boja sta komaj prišla do besede. Petintridesetletni pravnik, član mariborskega Branika Miro Steržaj: »Ko sva začela kegljati, sva v najboljšem primeru računala z bronasto kolajno in nič več. Zdaj sva seveda vesela, da sva »srebrna« in da sva tako ublažila dosedanje spodrsljaje naše reprezentance na svetovnem prvenstvu.« Z rezultatom, ki ga je Miro Steržaj dosegel na ekipnem in sinočnem tekmovanju parov — 1896 — je doslej najboljši igralec tega prvenstva. Nihče doslej ni podil več kegljev. Enaintridesetletni električar, član kranjskega Triglava, Jože Turk: »To Je doslej moj naj večji uspeh. Vesel sem, da sem izpolnil zaupanje. Prvič namreč igram na svetovnem prvenstvu. Obenem se zahvaljujem podjetju »Elcktro — Kranj«, da m: je za sodelovanje na tem tekmovanju na najvišji ravni odobrilo izreden plačan do-SKOFJA LOKA — Igrišče Puštal. pust.« Kledalcev 90. sodnika Hafner in Ilrugi naš moški par si Je s Kolendo (oba Škofja Loka). j slabim rezultatom Varaždinca Tri- KRO.J: Jeras 17, Lukane, Rupnik. I piata zaprgvil boljšo uvrstitev. Strel 11. KavCač. Mezek. Brezovar I Na tekmovanju žcnsJtih parov 6. Hafner lfi, Rešek, Luštica 8, Bi- sta se naši rezervni igTalki, Slo-tjak, Berginc 4. I venjgradcanka Stergarjeva in Za- grebčanka Kodrnja uvrstili na dobro 8. mesto, medtem ko je lavo- Feštival evropske košarke BEOGRAD, 13. jun. Tradicionalno mednarodno tekmovanje festival evropske košarke bo letos v Beogradu od jutri do 16. t. m. Sodelovale bodo ekipe Crvene zvezde, Reala iz Madrida in reprezentanca »starega kontinenta«. Kroj : Litija 62:35 (30:11) LITIJA: Razpotnik 16, Kos, Gorenc 2. B. Jovanovič 4, T. Jovanovič 21 . Anžur, Vidergar 11, Pust inck, Pavlica. Domačinke so povedle s prostim metom Hafnerjeve, ki je tokrat igrala zelo dobro; sploh pa je bila celotna domača vrsta v tolikšni premoči, da je trener Krajnik preizkusil vse igralke. Pri gostjah, ki se niso mogle uspešneje upirati razpoloženim domačinkam. sta bili nekoliko boljši Razpotnikova in Vidergar jeva, ki sta z učinkovito igro predvsem v drugem polčasu preprečile še višjo razliko. P. POKORN Ljubljana spomladanski prvak V zadnjem kolu spomladanskega dela tekmovanja v dingi republiški košarkarski ligi (vzhod) so bili doseženi naslednji rezultati: Žalec — Ljubljana 44:65 (23:39). Slov. Bistrica — MTT 84:76 ( 37:28). Litija — Savsko naselje 37:63 (22:24'» Zagorje LESTVICA Ljubljana S. Bistrica Savsko nas. MTT Zagorje Litija Žalec Prebold Prebold 114.55 (53:25). 472:328 542:459 351:291 409:357 473:445 330:462 435:486 388:573 Pari prvega kola jesenskega, dela: Prebold — Ljubljana,. 2a!ec — Savsko naseljč, Litija — Slov. Bistrica, MTT — Zagorje. O. H. Rudar : Olimpija 54:87 (26:39) TRBOVLJE — Igrišče Rudarja, gledalcev 100, sodnika Remic (Lj) in Jeraj (Trb). RUDAR: Deželak 20 Perpar 6. Lavrič 18. Virt 2. Zibert, Kovačič, Kranjc 2, Vengust 2 Širše, Vrav-nik 2. Poličnik 2. ~ OLIMPIJA: Osterc 2. Marter 12, Božič 8 Polanc 28, Verbič 22. Kvas 1, Jelovac 14. | V 10. izrednem kolu je Olimpija v dinamična igri premagala okrepljeno ekipo Rudarja. J. S. rizirani par, sestavljen iz najmlajših igralk v naši ekipi — Saranove (Br.) in Kovrlijeve (Kristal Zrenj) razočaral z 11. mestom. Na tekmovanju ženskih parov sta zmagovalki — svetovna prvakinja Schmidt in njena rojakinja Engelmann (NDR) dosegli nov svetovni rekord z 921 keglji. Dosedanji rekorderki sta bili Jugoslovanki Čadež in Bulič, ki sta na evropskem prvenstvu v Budimpešti 1964. leta podrli 830 kegljev. REZULTATI — moški pari: 1. CSSR 1G68 (Blaževič 920. Koča-rek 948), 2. Jugoslavija 1860 (Steržaj 958/ Turk 902), 3. NDR 1844 (Luther .;932, Beyer 912), 4. Madžarska 1819, 5. NDR 1803, 6. Romunija 1800 , 7. Romunija 1791, 8. Avstrija 1779 9. ZRN 1751, 10. ZRN 1726, 11. CSSR 1695, 12. Madžarska 1693, 13. Jugoslavija 1686 (Triplat 815. Kordež 871) itd. Zenski pari: 1. NDR 912 (Schmidt 461, Engelmann 451), 2. CSSR 863 (Svorb 439. Sindler 424), 3. Madžarska 858 (Kiss 441. Nadas 417), 4 ZRN 835, 5. Romunija 834, 6. NDR 825. 7. CSSR 823, 8. Jugoslavija. 796 (Stergar 401, Kodrnja 395), 9. Romunija 794. 10. ZRN 782, 11. Jugoslavija 776 (Sarman 381. Ko vrli j a 395) itd. H. UBELEIS Za začetek najboljši Farkaš LINZ. 13. jun. — (po telefonu ). Med jugoslovanskimi kegljači na 7. SP v Linzu je prvi dan kvalifikacij v posamični konkurenci najbolje starta] član ljubljanskega Gradisa Jože Farkaš, ki je podrl 915 kegljev, kar je 500 več kot v moštvenem tekmovanju. Na kvalifikacijah ki so se začele davi in še bodo končale jutri poz- no ponoči zastopa vsako državo po 6 tekmovalcev in tekmovalk. Polovica najbolje uvrščenih danes in jutri bo nastopila v sobotnem velikem finalu, za katerega bodo upoštevali za končno oceno tudi rezultate iz kvalifikacij. Ce bo Jože Farkaš v finalu vsaj ponovil današnji rezultat, lahko računa z odlično uvrstitvijo med najboljše kegljače na svetu. Naš drugi zastopnik, Zeničan Ivica Juričevič je podrl 887 kegljev, kar bo skoraj gotovo še zadostovalo za vstop v finale. Da so keglji včasih muhasti, se je danes popoldne vnovič prepriča ltudi Kranjčan Lojze Kordež, ki je podrl le 864 kegljev. Ni upati, da bi ta rezultat zadostoval za vstop v finale. Naše prve tri tekmovalke so da leč zaostale pod mejo 400 kegljev, še najbolj se je številki, ki utegne še zadostovati za finale približala Slovenjgradčanka Stergarjeva s 393 keglji, medtem ko je zbrala Kaločaj 385 Kodrnja pa le 380 kegljev. Stergarjeva je za zdaj na 14. mestu. 428, Czeher (Mad.) 422, Schumann (ZRN) 417 Lauer (CSSR) 416. Sz-. menayi (Mad.) 416, Rippin (NDR) 405. Stadelbauer (ZRN) 403. Ba-laban (Rom.) 399, Zitta (Av.) 399, Stergar (Jug.) 393 itd. H. UBELEIS Kam so šle kolajne doslej? B •S S »Steržaj naš adut« Predsednik kegljaške zveze Jugoslavije Ante Morič je po dveh tretjinah svetovnega prvenstva v kegljanju v Linzu izjavil za »Delo«: »Na ekipnem tekmovanju se nismo odrezali po pričakovanjih. saj smo igrali s preveč pomlajenima ekipama. Reprezentanti, ki nas zastopajo, so si priborili pravico sodelovanja na dolgotrajnih kvalifikacijah. Vprašanje je, če je ta sistem res najboljši; morda bi bilo bolje v prihodnje kar izbrati kader za reprezentanco in z njim delati vse do pomembnih tekmovanj. Druge reprezentance so zelo napredovale konkurenca na mednarodnih odrih je čedalje hujša. Vsekakor pa je srebrna kolajna, ki sta io sinoči osvojila Steržaj in Turk lepa afirmacija jugoslovanskega športnega kegljanja. Upam tudi. da na posamičnem tekmovanju ne bomo ostali praznih rok. Miro Steržaj ja naš adut številka ena«. H. UBELEIS Jutri se kvalifikacije nadaljujejo. Steržaj. Turk in Šlibar imajo vse možnosti, da se uvrste med finaliste, manj optimistično pa lahko pričakujemo nastop naših tekmovalk šarmanove. Ko vrli je ln čadeževe. čeprav tudi zanje finale ne bi smel biti nedosegljiv. Rezultati — moški: Mantoiu (Rom.) 930 Wloka (NDR) 924, Farkaš (Jug.) 915 Gross (NDR) 912. Siebert (ZRN) 912. Pečk (ZRN) 910. Szepfalvi (M^d.) 897, Holewa (NDR) 893. K^al 'CSSR) 890 Juričevič (Jus.) 887 itd. Zenske: Szocz (Rom.) 451 Lin-dner (NDR) 443. Uhle (NDR) 439. Tethal (CSSR) 433. Širbach (CSSR) | ATLETIKA NAMIZNI TENIS Zi L II. SOL — ZAHOD Derbi Kočevarjem LJUBLJANA — Najbolj zanimiv dvoboj predzadnjega kola je bil v Kočevju, kjer so gostovali odbojkarji iz Kamne gorice. Domačini so zasluženo zmagali in tako ostali na prvem mestu. Sicer pa so tekrat spet imeli več uspeha gostje. ki so od petih tekem dobili tri. Rezultati 8. kola: Kamnik II. — Bovec 1:3. Kropa — Boh. Bistrica 3:2 Trebnje — Šenčur 2:3. Kočevje — Kamna gorica 3:1, Jelšane — Novo mesto 2:3. 8 7 1 22:6 14 112 atletov na startu JESENICE. 13. jun. — Na nekoliko razmočenem igrišču pod Me-žakljo je bilo občinsko prvenstvo v atletiki za mlajše mladince in mladinke. Nastopilo je 112 atletov in atletinj iz zgornjesavske doline. Rezultati — mlajši mladinci: tek 60 m — Legat (ŠD Žir.) 8,3, tek 300 m — Pavlenič (ŠD žir.) 61,7, 4 X, 60 m — ŠD Žirovnica 32,3, višina — Ecimovič (ŠD Prež. Vo-ranc) 150. daljina — Mežik (SD Žir.) 453, krogla (4 kg) — Blaznik (ŠD Žir.) 1C,94. Mladinke: tek 60 m: Strah 9 1. tek 300 m — Horvat 48.5 (obe ŠD Žir.). 4 X 60 m — ŠD Žirovnica 34.0, višina — Burgar < ŠD Kor. Bela) 130. daljina — šterk (ŠD Prež. Voranc) 428. krogla — Cehajič (SD Kor. Bela) 9.75. • P. K. AVTO-MOTO Kočevje Šenčur K. gorica Trebnje Bovec N. mesto Jelšane K^opa Kamnik II. B. Bistrica 22:11 14 20:14 12 17:15 8 14:14 8 13:14 6 16:18 6 10:13 6 10:22 2 7:19 2 ROKOMET Derbi za Duplje DUPLJE — V derbiju 21. kola Ijuoijanske conske rokometne Lge So Dupije premagale novega člana slovenske rokometne lige Medvode s> 16:13. Čeprav je še eno kolo do konca, imajo Medvode dve točKi prednosti pred Kranjem, ki je drugi. Preseneča tudi zmaga Križev v Šentvidu s 20:10. V zaostali tekmi so rokometaši Medvod premagali drugouvrščene Kranjčane s 10:11. V Hrastniku pa tso domačini visoko premagali rokometaše iz Radeč s 30:19. Rezultati 21. kola: Duplje : Medvode 16:13 (.8:5). Kranj Krško 5:0 w. o., Slovan B : Hrastnik 20:12, Šentvid ; Križe 10:20. 20. kolo: Hrastnik : Radeče 30:19, Medvode : Kranj 12:11. LESTVICA Medvode Kranj Duplje Radeče Šentvid Grosuplje Križe Krško Hrastnik Novo mesto Krmelj 14 1 13 1 9 2 4 354:259 29 4 325:227 27 8 306:290 20 8 266:305 9 278:289 8 308:320 6 3 6 3 5 1 282:247 324:326 266:286 264:316 15 262:333 11 J. K. SMUČANJE Lendava : Pecz 2:16 LENDAVA, 13. jun. — V namiznoteniškem dvoboju je član druge madžarske lige Pecz premagal domačo Lendavo 16:2. Edini točki za domače sta dosegla Klemečič m Lcba. Madžarski namiznoteniški igralci bodo nastopili še na Ravnah, v Kranju in Ljubljani. j KOLESARSTVO | V peti etapi Sanantonio TELFS, 13. jun. V 5. etapi kolesarske dirke »Okoli Avstrije« je zmagal Italijan Sanantonio. ki je 166 km dolgo progo od Schaana do Telfsa prevozil v času 4:19,00. Drugi je Nizozemec Krekels, tretji pa Avstrijec Eberl, španinger je sedmi — 4:23.02, Valenčič 19. — 4:32,48, Hvastia 39. — 4:41.10. V generalnem vrstnem redu vodi Nizozemec Krekels. Dopoldne samo 38 km KNJEŽEVAC, 13. junija — V tretji etapi mednarodne kolesarske dirke »Po Srbiji« od Zaječara do Knježevca (38 km) je bil najhitrejši Holy iz Brna s časom 56,46. j Med posamezniki še vedno vodi ' Lobus (CSSR) s časom 3:45.40, med ekipami pa sta na čelu Brno ui Italija s časom 11:18.30. V vodstvu Labus NIŠKA BANJA. 13. jun. V popoldanski etapi od Pirota do Niške Banje (57 km) je zmagal Holy (CSSR). Jugoslovani Škerlj Cu-brič in Boltežar so prišli na cilj v skupini s časom tret jeplasirane-ga V generalnem vrstne mredu vodi Cehoslovak Labus, med ekipami pa Brno. | ROKOBORBA______________| Skušek mladinski državni prvak MARIBOR — Mladi mariborski rokoborec Slavko Skušek je že na prvenstvenih ligaških dvobojih druge zvezne lige opozoril nase po seriji presenetljivih zmag v mušji kategoriji. Pred dnevi se je vrnil iz Beograda, kjer je v močni konkurenci zasedel odlično in presenetljivo prvo mesto na državnem prvenstvu v mušji kategoriji. Nato se je udeležil še zveznega izbirnega turnirja, na katerem si je z drugim mestom zagotovil mesto v mladinski državni reprezentanci. F. D. Sodelovanje z italijanskimi učitelji KRANJSKA GORA. 13. jun. — Nocoj je prispela iz Italije skupina smučarskih strokovnjakov, ki bo imela s slovenskimi smučarskimi učitelji strokovni posvet. V petek zvečer bo razgovor o možnostih sodelovanja med našimi in italijanskimi smučarskimi učitelji, medtem ko bo v soboto na plazu pod Prisojnikom demonstracija italijanske smučarske šole. S skupino italijanskih profesionalnih učiteljev žal ni prispel tudi napovedani trener. Zato je trening s trenerji preložen na poznejši čas. J. URŠIČ NOVO NA TUJEM ALESSANDRIA — Na gosto-vanju po Evropi so nogometaši Santosa iz Sao Paola premagali Alessandrio 2:0 (2:0). Gola sta dosegla Pele in Toninho. RIO DE JANEIRO — V prijateljski tekmi so nogometaši Brazilije premagali Urugvaj 4:0 (1:0). Pred dvema dnevoma so Brazilci premagali Urugvajce 2:0. PARIZ — Francoski ^printer Bambuck je dosegel nov nacionalni rekord na 100 m s časom 10.1. Drugi na tem tekmovanju je bil Figuerola (Kuba) s časom 10,3. NDR CSSR Romunija Jugoslavija ZRN Madžarska Halo, Linz Jugoslovanski kegljači in kegljav-ke, ki sodelujejo na svetovnem prvenstvu so si predsinočnjim v Sportcazinu ogledali televizijski prenos finalne nogometne tekme za pokal narodov v Rimu. — Po porazu naših — ob televizorju so vztrajali do konca tako samo moški — je bilo razpoloženje enako ničli. Zupan Linza Edmund Aigner je priredil v mestni hiši sprejem za vodje vseh ekip in peščico akreditiranih novinarjev, ki poročajo s prvenstva. Svoje posebne dopisnike imajo »Sportske novosti«, »Vje-snik«. novosadski »Dnevnik« in »Delo«. Za domačimi smo najštevilčnejša novinarska ekipa, za zdaj pa tudi najbolj razočarana zaradi slabega starta Jugoslovanov na svetovnem prvenstvu. Nogometašu zrenjaninskega Pro-leterja, krilcu Kovrliji možu naše reprezentantke Gorinke Erskl Kovrlije poteče 1. julija pogodba z matičnim klubom. Po nepotrjenih vesteh se za zrenjaninskega nogometaša zanima tudi eden izmed slovenskih ligašev. Ce bi Kovrlija res prišel v Slovenijo, bi z njegovim pristopom pridobil tudi eden slovenskih kegljaških klubov, za katerega bi poslej nastopala njegova žena Gorinka Cigarete so najboljša tolažba za naše adute na svetovnem prvenst- j vu. Član Branika Miro Steržaj in | članica zrenjaninskega Kristala j Gorinka Erski sta pred sinočnjim nastopom kar izmenično kad:»a eno cigareto, kot »turka«. Zanimivo je, da naš reprezentant ki ima tak priimek (Turk) sploh ni kadilec. H. OBELEIS PRVI PLEZALNI VZPONI — Junij je mesec, ko udeleženci alpinističnih šol plezajo prve vzpone. Foto: Z. Smerke Na 5.156 m visoki Ararat Kranjski alpinisti so odpotovali v Turčijo KRANJ, 13. jun. Včeraj je odpotovala iz Kranja zasebna štiričlanska alpinistična odprava, ki se namerava povzpeti na 5156 metrov visoki Ararat, najvišjo goro v Turčiji. Vodja ekspedicije je znani alpinist in gorski reševalec, Kranjčan Roman Herlec, v njej pa so še njegov brat Karl ter Marko Aljanpič iz Kranja in Narcis Mršič z Reke. PLAVANJE Končan spor med AMD Maribor in AMZ Slovenijo MARIBOR — Pred dnevi so naposled zgladili vse sporne točke v neljubem sporu med AMD Maribor in športno komisijo pri AMZ Slovenije zaradi cestnih hitrostnih dirk po mariborskih ulicah. Do spora j, orišlo, ker mariborski organizator ni našel svoje prireditve v koledarju čeprav so na društvu v vsakem času pripravljeni pokazati dokaze o pravočasno poslani prošnji za dirke. Toda v Ljubljani so odgovorili, da niso ničesar dobili iz AMD Maribor in zato v programu za letos niso predvideli nobene cestno hitrostne dirke po mariborskih ulicah. Zadeva je naletela na ogorčenost, posebej v severni Sloveniji, kjer je organizator že pričel s široko organizacijsko dejavnostjo. Razumljivo, da je prišlo do ostre reakcije Mariborčanov, na račun poslovanja osrednje zveze, ki po besedah Miroslava Avsca, predsednika komisije za cestni hitrostni šport, ni privolila v prireditev v Mariboru. Posebna delegacija AMD Maribor je nato na sedežu zveze še enkrat razložila položaj, ki je nastal v Mariboru po negativnem odgovoru iz Ljubljane. Tako bo na splošno zadovoljstvo prireditev 11. avgusta. F. DEŽMAN Trije Slovenci v reprezentanci KRŠKO, 13. jun. — Tekmovalni odbor za speedway AMZ J je določil reprezentanco SFRJ, ki bo nastopila na četrtfinalu svetovnega conskega ekipnega prvenstva v speedwayju v nedeljo, 16 t. m. v vzhodno nemškem mestu Stral-sund. Na pot so danes zjutraj odšli naslednji najboljši jugoslovanski vozači: Babič. Molan (oba AMD Krško), PerKo • AMD Maribor) in Medved »AMD Remetinec Zagreb). Vodja jugoslovanske reprezentance je znani funkcionar AMD Krško Ivan Zupančič. Zanimivo je da je delegat. FNM na tem tekmovanju Franci Novak ;z Ljubljane, ki je predsednik speed-way odbora AMZJ. Na conskem ekipnem prvenstvu bodo razen JugoslQvanov nastopile še ekipe NDR, Avstrije in CSSR. H. Reprezentanti za Gleisberg LJUBLJANA, 13. junija — V avstrijskem mestu Gleisbergu pri Gradcu bo 6. julija tradicionalni plavalni dvoboj med mladinsko reprezentanco štajerske in Slovenije. Odbor za plavanje PZS je že izbral kandidate za reprezentanco, ki je doslej s Štajerci zelo uspešno tekmovala. Spisek mladih plavalcev, ki bodo v Gleisbergu branili naše barve je takle: mladinci — Zavec, Mežnar (Fuž), Jurman, Andrič. R. Potočnik (Ilir.-Slav.), Pavlič. Vrbnjak (Lj), Čibej (Rud) in Grošelj (Tr); mladinke — Kraljič, Švare, Mandeljc (Tr), Štok, Kramberger (Kop), Herzog, Trtnik (Ilir.-Slav.), Zupančič (Rud) in Jenko le (Celu-lozar). NOGOMET Tabor : Nabrežina 5:1 (1:1) SEŽANA, 13. jun. — Igrišče Tabor vreme deževno, teren težaven za igro, sodnik Bertok iz Kopra, gledalcev 200. V prijateljski nogometni tekmi med enajsterico II. amaterske italijanske lige iz Nabrežin in članom slovenske conske lige — zahod, so domačini visoko premagali goste. V prvem delu so se gostje upirali, v drugem polčasu pa so domačini zavladali na terenu. Čeprav je moštvo Tabora v zadnjih prvenstvenih srečanjih doživljalo krizo, lahko po današnji tekmi ugotovimo. da je že za njimi. V. K. POKALNI NOGOMET Triglav : Kranj 10:0 (3:0) KRANJ 13. jun. — V polfinalni nogometni tekmi za gorenjski nogometni pokal je republiški ilgaš, kranjski Triglav premagal novega gorenjskega prvaka. moštvo Kranja kar z 10:0 <3:0 k Novi gorenjski prvak je pokazal zelo neboroe-no igro in je zasluženo izgubil s. tako visokim rezutatom. Pred 100 gledalci je sodil Škrab iz Kranja. Strelci pa so bili: Bučalo 4, Golič in Vukotič po 2. Prestor in Selan (avtogol). J- J- Primorje : N. Gorica 3:2 (2:2, 0:2) AJDOVŠČINA. 13. jun — Igrišče pri letališču, gledalcev 100 pokalna tekma, vreme hladno z burjo, sodnik Pelhan (Ajdovščina). STRELCI: 0:1 — Faganel (40.), 0:2 Faganel (44.). 1:2 Brecelj III. (55.). 2:2 Brecelj III. (77.). 3:2 Petrovič (108.). PRIMORJE: Marjanovič, Mili- drag, Vales. Brecelj I.. Žigon, Kotnik Jamšek. Petrovič, Carevič, Brecelj III., Brecelj II. NOVA GORICA: Vuk. Kogoj, Krajnik. Hlede, Licinder. Furlan, Marušič, Golin. Faganel. Hrvatin Juršič. Primorje je v pokalni tekmi šele v podaljšku premagalo Novo Gorico z golom, ki ga je v 108. minuti dosegel Petrovič. Domačini so imeli mnogo ugodnih priložnosti za zadetek, pred golom pa so bili preveč nestrpni. To je prva zmaga Primorja nad Novo Gorico v pokalni tekmi. Igra je bila zanimiva. I. SUCUR Na 4500 km dolgo pot so odšli s kombijem, na katerega so naložili vso potrebno opremo in hrano Računajo, da se bodo vrnili čez tri tedne. Ce jim bo šlo vse po načrtih, bodo kranjski alpinisti prvi Jugoslovani, ki bodo stopili na naj višji vrh v Turčiji. Pred odhodom smo. Romana Herleca povprašali, zak*aj se je odločil za vzpon na Ararat. »To je bila moja dolgoletna želja. Potem, ko sem obredel naj višje vrhove v Alpah in Dolomitih, sem želel iti vi$e. Turški pettiso-čak je še najbližji. Razen tega pa se nameravam sedaj, ko sva z ženo odprla v Preddvoru gostišče »Alp-pension« posvetiti gorski vod- niški službi. Turisti namreč tudi pn nas pogosto povprašujejo po gorskih vodnikih. Ta ekspedicija mi bo v tem precej koristila«. — Vam je kdo pri ekspediciji pomagal? »Vse stroške, ki bodo znašali okrog 8000 novih dinarjev, bomo pokrili sami. Tudi vsa oprema in kombi je naša zasebna last. Ker bomo odšli na pot brez zdravnika, nam je dr. Cof pripravil natančnejša navodila za prvo pomoč. Sicer pa računamo. da nam bo zbrano gradivo s poti služilo za predavania, s katerimi naj bi povrnili del stroškov« L. STRU2NIK ALPINISTIČNE NOVICE J SOL MOŠKI PO DOMAČIH KRAJIH JESENICE — V organizaciji balinarskega kluba Jesenice je bilo včeraj odigrano drugo In zadnje kolo gorenjskega prvenstva v balinanju. Vestni red —- 1. Jesenice 10 točk, 2. Radovljica 8. 3. Kranj 4,. 4. Lesce 2. P. K. PIP PIŠČANCI Ljubljana : Kanal 3:1 (-10, 9, 9, 12) LJUBLJANA — Stadion v Zgornji šiški gledalcev' 100, sodnik Romih iz Novega mesta. LJUBLJANA: Obersnel. Jedretič. Breščak, štrucelj, Virnik. Amon, Baggia Marušič. Nučič. KANAL: Jerončič. Berdon. Tu- šar. Kolenc, Bukovec. žefran, Bandaž Gabrijelčič Murovec. Po prvem nizu je bilo videti, da bodo domačini doživeli neprijetno presenečenje, saj so gostje zaigrali odlično. Toda v nadaljevanju se je položaj na igrišču popolnoma spremenil. B. V. {BOKS_____________________j Elze operiran KOLN 13. jun. — Italijanski profesionalni boksar Duran je obranil na sov evropskega prvaka v srednji kategoriji z zmago (t. k. o.) v 15. rundi nad Juppom Elzejem (ZRN). Po dvoboju so Elze ja prepeljali v bolnišnico. kjer so ga operirali. Izlila se mu je kri v možgane in je še vedno na meji med življenjem in smrtjo. Pred sezono Vsako leto so v nas ob tem času vzbudi želja po gorah. Fantazija nas vodi v oddaljene kraje, sili nas na težko dosegljive vrhove — tuje vrhove, ki se nam zdijo mikavnejši in lepši od naših. Ubogi planinec, kam hitiš? Ali si pozabil na naše domače gore? Zdijo se ti morda preskromne in morda vsakdanje ter nevredne, da bi se trudil v njihovih stenah. Vendar vedi, da se tujci zanimajo zanje, jih odkrivajo, vzljubljajo m osvajajo. Sramuj se! Rezijska, Terska in dolina Mrzlega potoka te še vedno čakajo in vrhovi, ki jih obdajajo, bodo zažareli v veselju, ko bodo ponovno slišali govorico, na katero so že skoraj pozabili. To je uvodna misel v tretjo številko biltena, ki ga izdaja alpinistični odsek Slovenskega planinskega društva v Trstu. Ali je ne bi lahko prenesli tudi v naše kraie, vsaj z veljavnostjo za stene v ostali Jugoslaviji, kjer se že nekaj let zelo pogosto sliši češka, nemška in še marsikatera druga beseda, le slovenska ne! Precej naših alpinistov se lahko pohvali, da dobro poznajo Chamoniške gore. okoli 40 jih je že bilo v zadnjih štirih letih v Kavkazu in koliko jih je bilo v Durmitorju, Prokletijah . . .? Za Kavkaz ni zanimanja Kakor je videti neverjetna ta trditev, toliko bolj jo potrjuje letošnji izbor za odpravo v Cei. Za vodjo se ni kljub uradnemu razpisu javil nihče in je zato UO PZS na svoji zadnji seji iz svojih vrst izbral Toneta Bučarja. Alpinistov pa se je javilo vsega 10 — Franc Bauman (Kamnik). Peter Gross, Marjan Manfreda. Bine Mlač, Zmago Medved, Viki Uhan (Lj. Matica). Zvone Miklič, Niko Bernard (Jesenice) in Rihard Salberger ter Jože Rožič (Tržič), tako da bi bila komaj lahko ena sama rezerva, če ne bi Univerza na svoje stroške prijavila tudi dr. Andreja Martinčiča kot znanstvenega sodelavca. Sestava odprave zaradi nekaterih sprememb še ni dokončna. IVER DNEVA Vsaj ena uteha Skorajda neverjetno je. Kako enoglasna je ocena evropskega tiska o pravkar končanem tekmovanju nogometašev za evropski pokal narodov. Takorekoč vs: komentatorji imajo jugoslovansko ekipo za naj več je (pozitivpo) presenečenje turnirja, ki se ji je prvo mesto izmuznilo — nezasluženo. Za sodnika prve finalne tekme Švicarja Gottfrieda Diensta tudi niso našli nikjer pohvalne besede. Se Švicarji sami so zelo kritični do njega. Glavni urednik uglednega ziiriškega »Športa« W. Lutz v svojem komentarju na primer piše, da je bil njegov rojak nepravičen razsodnik na igrišču. skorajda dvanajsti mož Italijanov. Svojemu pregledu vsega tekmovanja pa je ta list dal naslov: »Ne najboljša, marveč najsrečnejša ekipa je postala evropski prvak!« Vsekakor vsa j uteha za nas . . . UTRINKI TIKAL TRENER V GRADCU. Znani češkoslovaški hokejski reprezentant Tikal, ki je za CSSR odigral 150 meddržavnih srečanj, je šel med trenerje. V novi sezoni bo vodil graško moštvo ATSE, ki je član avstrijske zvezne lige in vsako leto gostuje tudi v Jugoslaviji. ODSLEJ SIR BUSBV. Tehnični vodja nogometašev Manchester Uniteda 59-!etni Matt Busby. ki je preživel tudi letalsko nesrečo pri Munchnu, ie postal »sir«. Ta plemiški naslov mu je bil podeljen, ker je njegovo moštvo zmagalo v letošniem tekmovanju za pokal evropskih šampionov. ANSCHEIDTU JE BILO 50 FUNTOV PREMALO. III. letošnja dirka za svetovno prvenstvo motociklistov v kategoriji do 50 ccm je na otoku Man minila brez svetovnega prvaka Hansa Georga Ansche-idta. ki vodi tudi v tej sezoni. Zahodni Nemec namreč ni hotel nastopiti. ker so mu organizator it ponudili kot startnino samo 50 funtov fi.500 Ndin). »To je žalitev«. je dejal šamnion. »saj znaša jo samo moji efektivni stroški nekajkrat več.« Alpinistična šola Alpinistična vzgoja je v tujini velikokrat vezana na turizem in je pri tem celo komercialna. Pred kratkim so npr. italijanski časopisi objavili vabilo v alpinistično šolo s centrom v koči Monzino v Val Veny (področje Mt. Blanca), ki deluje že tri leta. Traja 9 dni, njena cena pa je 75.000 lir. Namenjena je v glavnem mladini (14—25 let), čeprav sprejema tudi starejše, poslužuje pa se najsodobnejših metod (filmi, diapreda-vanja).- Vaditeljev je 20 in so v glavnem gorski vodniki iz Cour-mayerja. Zanimivo je tudi to, da organizator reklamira tudi prvovrstno oskrbo, mednarodno telefonsko zvezo in srečanja z najboljšimi alpinisti. O fiziologiji aklimatizacije Komisiji za alpinizem je uspelo, da je razmnožila že drugo poglavje gradiva za inštruktorje alpinizma. Poglavje ima naslov »O fiziologiji aklimatizacije na velike višine. fiziologiji prehrane in treninga alpinistov«, napisala pa ga jo dr. Biba Klinar. V kratkem pa lahko pričakujemo še zapis o varovanju in tehnologiji alpinistične opreme, ki ga je že pripravil ing. Stane Jurca. Gradivo bo »azmnoženo v 50 izvodih in bo služilo bodočim inštruktorjem za pripravo na izpit in za vodenje alpinističnih šol. Solo vzpon V nedeljo je Kamniške Alpe obiskalo precejšnje število alpinistov in udeležencev alpinističnih šol. Zal vreme ni dopuščalo posebnih vzponov in je bilo obiskanih le nekaj smeri v Planjavi. Le Silvo Jošt se ni zbal slabega vremena. Vstopil je v Direktno smer štajerske Rinke z namenom, da iz nje pobere opremo, ki je je v njej ostala od zimskega vzpona. Ko pa je bil dve dolžini vrvi visoko, se je odločil, da vzpon dokonča kljub temu. da je bil brez tovariša. Plezal je kljub dežju manj kot 3 ure. To je letos vsekakor edinstven podvig samohodca. Avstrijci v Peternelovi smeri Mojstranški alpinisti, ki se pripravljajo. da v drugi polovici junija odidejo na prvo letošnjo odpravo v skupino Treh Cin 1 Mle-kuš - Kofler. Ažman - Brojan), že pridno trenirajo. Zato jim tudi ne uide noben važnejši vzpon v dolini vrat. V Peternelovi smeri (Triglav) so tako 8. t. m. opazili avstrijsko navezo, žal pa z njo niso prišli v stik, da bi o njej zvedeli kaj več. To je bila že druga letošnja ponovitev in obenem druga inozemska (za Poljaki). Deset dni v steni Dnevnik »Giomo« je 6. t. m. objavil ekskluzivno novico, da sta Enriko Manri (30) in Mirko Mi-nuzzo (23), ki sta se Jan: proslavila z direttissimo v Cinah < imenovano po Cammilatiju) vstopila v Civetto in prvič bivakirala (30 m nad vstopom!). Za vzpon sta se pripravila več kot »bogato«. Za dovoz opreme do višine 1925 m skrbi poseben jeep. »od steno je telefonska zveza, s seboj pa imata okoli 15 kg fotografske oDreme. Plezati nameravata okoli 10 dni (vesti o usnešnem zaključku še nismo prejeli) in za 500 m stene porabiti okoli 400 klinov. Glavna problema sta dve strehi (polmesec ln srp), ki se zdita iz doline nepremagljivi. V prvi objavi so tudi sDoročili, da bodo o napredovanju poročali šele. ko bodo za njima gl a vrne težave. Andi 1968 Pod tem imenom je 3. t. m. Iz Milana odpotovala odnrava CAI v Perujske Ande. Vodi io G. Dionisi, v njej pa so: Corrado Rabbi. Renato Lingua. Ottavia Bastrenta, Vittorio Lazzarino. Battista Cam-pilia, Pietro Malvassora in Gugli-elmo Bertino. Njihov cilj je Huay-huash in Rauro' v Cordillerl Blanci. Mednarodni alpinistični tabor V soboto se bodo zbrali v Ljubljani alpinisti iz večine evropskih alpskih dežel, da skupaj z našima dvema navezama (zakonca ščeti-nin in Lojze Golob, ter Silvo Jošt) odpotujejo na Okrešelj ter kasneje še v Tamar in Vrata. Čeprav v zadnjem času vreme vzponom ni naklonjeno, upamo, da se bodo' pri nas dobro počutili in da bodo odnesli prijetne vtise o naših gorah in naši planinski organizaciji. V nekaj vrstah HRASTNIK Domicil — Organizacije ZB predlagajo, da bi občinska skupščina podelila ob občinskem prazniku domicil kamni-ško-zasavskemu odredu. TRBOVLJE Nastop mladih — Mladinsko gledališče Svobode II je včeraj uprizorilo mladinsko igro »Desetnica Alenčica«. V to gledališče so vključeni učenci osemletke »Ivana Cankarja«. Delo je režirala Nanda Guček. BLED Več kot milijon dolarjev — LIP Bled ustvarja že več let pomembne devize z izvozom betonskih opažnih plošč v Švico in ZRN, precej pa tudi z izvozom žaganega lesa. Računajo, da bodo tudi letos v izvozu precej presegli milijon dolarjev. NAKLO Potrošniški center potrebujejo — Sedanja trgovina v Naklem ne more zadovoljiti niti samih domačinov, kaj šele številnih turistov, ki prihajajo skozi to naselje, posebno v turistični sezoni. Zato so se predstavniki trgovskega podjetja »Živila« Kranj dogovorili s predstavniki Naklega, da bodo v naselju zgradili nov večji trgovski center. Kraj zidave je že določen; pri tem so upoštevali predlog volivcev. VRHNIKA Največ na konvertibilni trg — Tako kot že več let doslej, bo tudi letos lesno industrijski kombinat Vrhnika (LIKO Vrhnika! izvozil največ svojih izdelkov na konvertibilna tržišča, in sicer zlasti v ZDA, ZRN, Francijo, Švico in Italijo. Računajo, da bodo izvozili za 1.2 milijona dolarjev izdelkov. LJUBLJANA Gesti iz Soussa — V Ljubljani se mudijo člani delegacije tunizijskega pobratinskega mesta Soussa. V dveh dneh so st ogledati nekatere ljubljanske zgodovinske spomenike, najnovejše mestne pridobitve, sejem Alpe-Adria in tovarno Pletenina. Na tiskovni konferenci so seznanili novinarje s svojimi vtisi o Ljubljani, njihovem pobratenem mestu, hkrati pa tudi z značilnostmi svojega mesta. LOGATEC £e blizu 109 tisoč oken — Logaški kombinat lesne indu-strije je lani izdelal približno 80.000 okenskih kril, letos pa se bo proizvodnja oken v tem kombinatu povečala na S . .. J. Računajo, da bo KLI Logatec že pred letom 1970 do: egel proizvodnjo 100.01)0 oken. MURSKA SOBOTA F flubliško zborovanje knjigovodij — V M. Soboti bo dane n jutri šesta redna skupščina združenja knjigovodij Sl eaije, na kateri bo razen delegatov sodelovalo tudi veliko predstavnikov republiških in zveznih inštitucij. Na skupščini bedo govorili tudi o pripravah na nove predpise o celotnem dohodku, dohodku, sredstvih in knjigovodstvu. Bolnišnice dobe več denarja Spremenjena delitev iz sklada zdravstvenega zavarovanja v Ljubljani LJUBLJANA, 13. jun. Za bolnišnično zdravljenje v ljubljanskem območju bo letos nekaj več denarja, kot je obetal prvoten načrt. Še nam je v spominu, ko smo ob predlogih za sanacijo ljubljanskih klinik ugotavljali, da je ta velik kolektiv dobil ob lanskoletni delitvi premalo denarja iz 'skladov zdravstvenega zavarovanja. To naj bi bilo torej letos popravljeno in danes je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Ljubljana na novo razporedila sredstva zdravstvenega sklada. Za bolnišnično zdravljenje bodo povečali delež za 6 milijonov novih din. Tri milijone od tega bi pridobili tako, da zmanjšajo vsoto, odmerjeno za nadomestila in drtige dajatve, 3 milijone pa bo dal dodatni prispevek na dopolnilne dohodke. Večina tega denarja bodo dobile klinike. Razen tega bo v prid njihovemu proračunu tudi to, da bo, kot vse kaže, planiran odliv denarja za zdravljenje v drugih območjih manjši, kot so prvotno mislil, in tako bo razlika ostala za kritje stroškov v bolnišnicah ljubljanskega območja. Na današnji seji so tudi pregledali bilančne rezultate za prve štiri mesece. Rezultati so še kar ugodni. Dohodkov iz osnovnega prispevka zaposlenih je bilo sicer nekaj manj, kot so imeli v načrtu, Mladi brigadirji odhajajo v Zagreb Primorska mladinska delovna brigada »Bazoviške žrtve« je danes odpotovala na delovno akcijo v Zagreb. Mladincem iz obalnega območja so se v Postojni in v Ljubljani pridružili še mladinci z go-riške, tolminske in ajdovske občine. Brigadirji bodo ostali v Zagrebu mesec dni, kjer bodo ob Savi gradili nasipe proti poplavam. S. več pa je bilo denarja iz dodatnih prispevkov, ki jih plačujejo zavarovanci od hono- rarnih in drugih dopolnilnih dohodkov. Ob tem so se izdatki gibali približno tako, kot je bilo predvideno, samo pri zdravilih so ponovno nad planom. Zdravila so vedno dražja, pa tudi višina marže še ni regulirana. Prav sedaj potekajo dogovori, kako naj bi marže znižali in videti je, da jih bo določal republiški urad za cene. Člani skupščine so na današnji seji dali polno podporo republiškim stališčem o Z notranjim posojilom k novim delovnim uspehom V LIKO Vrhnika je za posojilo na referendumu glasovalo več kot 75 odstotkov zaposlenih V lesnoindustrijskem kombinatu Vrhnika se dobro zavedajo, da morajo čimprej rekonstruirati svoje obrate, če hočejo vzdržatn konkurenčno tekmo na domačih in tujih tržiščih. Zlasti morajo čimprej obnoviti in usposobiti dodatne sušilne komore in lakirnice. Ra 2 teo Jšemu kolesarju — pen$ V nedeljo bodo tekmovali učenci osemletk Ljubljane in okolice L I3LJANA, 13. jun. Najboljši mladi kolesarji iz šol . :n. ki jih zajema zavod za prosvetno-pedagoško : m Ljubljana, se bodo v nedeljo pomerili v pro- r. n: teoriji in praktični spretnostni vožnji s kolesom. E urini namen tega tekmovanja, ki so ga pripravili z - mik republiške komisije za vzgojo in varnost v c . m prometu, Urad za promet in AMD Ljubljana t zavod za prosvetno pedagoško službo Ljubljana, je ž 1 zbuditi med šolsko mladino skrb za brezhibno c mljenost in vzdrževanje koles, za pravilno in s. \no vožnjo ter čimboliše znanje cestnoprometnih p, sdpisov. široka akcija v šolah petih ljubljanskih občin ter v Cerknici. Domžalah, Grosupljem. Idriji, Kamniku Kočevju, Litiji, Logatcu. Ribnici, Trbovljah, Hrastniku, Vrhniki in v Zagorju je zajela okrog 60.000 šol iobveznikov od 5. do 8. razreda osnovnih šol. Posamezne občinske komisije za vzgojo in varnost v pri -tit bodo na nedeljski finale poslale po tri najboljše mlade kolesarje iz svoje občine. Kandidati za najboljšega kolesarja bodo zjutraj v šoli »Toneta Čufarja« izpolnjevali testne pote in se kosali v teoretičnem znanju o cestno-prometnih predpisih, potem pa bodo okoli 11. ure startali v Bloudkovem parku. Vozili bodo na Rogovih »ponijih«. Dvajset jih je za to priložnost posodila tovarna. Tekmovalci bodo imeli ir ' r iriHr > Ts s. TA 73 -k w e-i-j ■ /.. !? m IŠČE * - 3f LEPOTICO* • • « • • « • • • • • i • • ••••••••••• •••••• . ........ - ------- >••»•••••••• ■ ••••-»- >..»«•».«... • ••••••■ .—.—.j.—.—.j. označeno traso in se bodo morali ravnati po cestnoprometnih predpisih na tej trasi, v drugem delu pa se bodo pomerili še v spretnostni vožnji. Prepeljati boeto morali 4 metre dolgo desko, voziti med keglji, s prednjim kolesom preskočiti letvo, voziti skozi ozka vrata in peljati kar se da počasi. Nepravilnosti bo tekmovalna komisija ocenjevala s kazenski-nji točkami, če pa bo mladi kolesar povzročil prometno nezgodo, bo diskvalificiran Vseh 54 pionirjev — kolesarjev bo dobilo spominsko knjigo o prometu, najboljših šest pa bo še posebej nagrajenih. Zmagovalec dobi nov »pony«, drugi običajno kolo, tretji fotoaparat, 4. ročno uro, 5. in 6. pa brezplačno vozovnico Ljubljana-trans-porta. Ua Kalu bodo zagoreli kresovi Predkongresno srečanje slovenske mladine v soboto in nedeljo V soboto, 15. in nedeljo, 16. junija prirejajo občinski komiteji Zveze mladine iz Žalca, Laškega, Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in Litije v sodelovanju s CK ZMS predkongresno srečanje slovenske mladine na planinski postojanki Kal nad Hrastnikom. Organizatorji si prizadevajo, da bi bilo nedeljsko srečanje čim prijetnejše. Pričakujejo, da se bo v soboto, predvsem pa v nedeljo zbralo na Kalu nekaj tisoč mladincev iz vseh krajev Slovenije. V soboto proti večeru bodo na Kalu zagoreli kresovi in taborni ognji. Taborniki, planinci m člani Počitniške zveze iz zasavskih občin bodo na planinski postojanki postavili šotore. Ob tabornih ognjih bodo izvedli kulturne programe. V nedeljo, 16. junija dopol- Toda —. kje dobiti denar? Tako kot pred tremi leti ,je tudi letos podjetje poiskalo rešilno pot v — notranjem posojilu. Takšno posojilo so razpisali že pred tremi leti, ko so gradili skladišče. Odziv za posojilo je bil takrat zelo dober, vodstvo podjetja pa ,ie vsem tistim, ki so vpisali posojilo, povrnilo ne samo vpisane zneske, marveč vrh tega še 24 odstotne obresti, kot so .jih leta 1965 oh reformi priznale vse banke na hranilne vloge. Za drugo interno posojilo so v podjetju razpisali referendum in je zanj glasovalo več kot 75 odstotkov zaposlenih. V LIKO Vrhnika računajo, da bodo z internim posojilom zbrali približno 18 milijonov S din, to je pa dovolj kot lastni delež za najem bančnega kredita v višini 55 milijonov S din. in za usposobitev dodatnih sušilnih komor za sušenje lesa. V LIKO Vrhnika računajo, da bodo tudi z drugim, tako kot s prvim posojilom dosegli popoln uspeh, saj so delavci življenjsko zainteresirani, da se podjetje razvija in doseže nove delovne uspehe. Seveda bodo vsem, ki bodo vpisali posojilo, priznali 6,5 odstotne obresti, kot če bi svoj denar vložili v hranilnico, vpisana posojila pa bodo vrnili v dveh letih. Največ pripravljenosti za vpis internega posojila so pokazali prav v ekonomski enoti mizarskih delavnic, ki najbolj občutijo premajhne kapacitete sušilnic. Vsekakor je pot, ki so jo izbrali v LIKO Vrhnika, zelo realna, hkrati pa še bolj povezuje kolektiv v res zdravo in čvrsto enoto samo- Ta sredstva bi zadoščala, upravljavcev, za rekonstrukcijo lakirnic] I. PREŠERN Črn kruh ne bo dražji Z včerajšnje seje občinske skupščine Kamnik KAMNIK, 13. jun. Na današnji seji občinske skupščine so med drugim razpravljali o temeljni izobraževalni skupnosti in o gibanju gospodarstva v prvih štirih mesecih letos ter o cenah kruha. Odborniki so ugodno oceni- i kruha. Obrtno pekarsko pod- li gospodarsko gibanje v času januar — april 1968. Zanimivo je, da se je v tem obdobju, če ga primerjamo z istim lani, povečala proizvodnja industrijskih podjetij v občini za 6,3 odst. - in izvoz za 28,5 odst. Poudariti moramo, da izvažajo kamniška podjetja zvečine na konvertibilna področja. Ob neznatnem povečanju števila zaposlenih so se zvišali tudi osebni dohodki zaposlenih in znašajo sedaj v povprečju 829 ND. V razpravi so odborniki poudarili, da je povprečje osebnih dohodkov v skladu s povečanjem produktivnosti dela. Največje zanimanje je bilo za tisto točko dnevnega reda, na kateri 30 odborniki razpravljali o novih cenah »Trenutek 68" ni bil dober Tako pravijo Idrijčani o televizijski oddaji Tonija Tršarja IDRIJA, 13. jun. V klubu mladih so se Idrijčanom včeraj spet predstavili ustvarjalci televizijske oddaje »Trenutek 68«, ki je govorila o idrijski družini Čibej. Po oddaji je namreč na RTV Ljubljana prišlo iz Idrije in tudi drugih krajev Slovenije več protestnih pisem, še posebej pa so bili razburjeni domačini. V skoraj dveurnem pogo-dne ob 9. uri bo pred planin- i voru je vodja oddaje Toni Mi ... | Mlll|cm$ke nagrade J c Potovanja po Italiji,£ Švici... POHITITE ' S PRIJAVAMI ! -**★★**** A *********** sko kočo na Kalu predkongresno zborovanje mladine, nato pa koncert mladinske godbe iz Hrastnika ter mladinskega pevskega zbora »Vesna« iz Zagorja. Ekipe mladincev m mladink se bodo pomerile v malem nogometu, odbojki, rokometu in streljanju. Za zabavo bo mladini igralo več zabavnih an-| samblov. Ker je planinska postojanka Kal nekoliko oddaljena od železniške postaje Hrastnik, bodo mladince vozili z avtobusi od železniške postaje do vznožja Kala. Najbolj pa organizatorje za zdaj še skrbi — vreme. P. BURKELJC Tršar skušal pojasniti zbranim, kaj je hotel z oddajo povedati. Po mnenju Idrijčanov namreč poskus ni uspel, skoraj vsi so oddajo odklonili. Zamisel m izbor družine sta bila nedvomno zelo dobra, toda izvedba za povprečne gledalce ni bila sprejemljiva, modema metoda pa nedojemljiva. Prav zaradi tega je tudi prišlo do reakcije. Preproste delavske družine oddaja ni predstavila tako. kot si tako družino predstavljamo; o preprostih ljudeh bi morali pač spregovoriti preprosto, ne pa v jeziku, ki ga razen peščice nihče ne razume. S. TRBOVC jetje »Vesna« iz Kamnika, ki oskrbuje največ kamniških občanov s kruhom in pecivom, je že drugič prosilo občinsko skupščino, da bi odobrila višje cene kruha. V obrazložitvi predloga so poudarili, da so se proizvodni stroški povečali za 10 par pri kilogramu kruha, da pa se cena ni spremenila od leta 1965. Predlagali so tudi. da bi jih oprostili plačevanja o-bresti na poslovni sklad in zmanjšali rabat trgovske mreže, ki znaša sedaj 7 odst. prodajne cene. Odborniki se niso strinjali s predlogom, da naj bo črni kruh po 1,45 ND in bel po 2,25 ND. Vse okoliške občine imajo namreč nižje cene kruha, kot jih je predlagalo podjetje »Vesna«. V razpravi je prevladovalo mnenje, da ni dopustno poviševati cene črnega kruha, ker je to osnovno živilo prebivalcev z nizkimi osebnimi dohodki, podražitev pa bi jih gotovo prizadela. Odslej bodo v Kamniku prodajali črni kruh po stari ceni, torej po 1,40 ND,( cena belega kruha pa bo 2,20 ND. Ob koncu so odborniki sprejeli priporočilo, da naj se pekama poveže s proizvajalci kruha v Ljubljani in v proizvodnem sodelovanju skuša znižati proizvodne stroške. T. JANČAR urejanju sistemskih vprašanj v zdravstvenem zavarovanju. M. N. Inženiring za gostinsko opremo Veletrgovina »Prehrana«« odprla nov oddelek za opremo gostinskih in trgovskih lokalov LJUBLJANA, 13. jun. Veletrgovina »Prehrana« iz Ljubljane je spet razširila svoje delovanje. Na Celovški cesti je odprla oddelek za opremo gostinskih in trgovskih lokalov. »Inženiring za gostinske in trgovske lokale je bil dolgo pričakovan,« je povedal vodja tega oddelka »Preorane« Borut Volkar. »Naše podjetje je pravilno ocenilo položaj na tržišču. Delavcem v gostinskih in trgovskih podjetjih odslej ne bo več treba tekati po podjetjih, ki proizvajajo oziroma nrodajajo njim potrebno opremo, temveč bodo lahko vse to nabavili kar v našem oddelku.« Inženiring »Prehrane« bo skrbel za celotno opremo in dobavo materiala. Pod tem razumejo pri podjetju res prav vse. Kupec se bo zglasil na Celovški cesti in predstavnikom »Prehrane« povedal svoje želje in težave, seveda pa bo moral predložiti tudi tloris bodočega objekta. Projektanti podjetja bodo potem naredili potrebne načrte, iz svojega skladišča vzeli potrebno opremo — po želji jo bodo proizvajalci izdelali po posebnih načrtih — in jo dobavljali naročnikom. Tako zastavljeno delo bo laže tako za naročnike, kot tudi proizvajalce, saj bo odpadlo odvečno dogovarjanje med posameznimi partnerji. »Naročniki bodo lahko izbirali opremo domačih in tujih proizvajalcev .Prehrana’ je generalni zastopnik italijanske tovarne .Gaggia' za Jugoslavijo (aparati za ekspres kavo, kavni mlinčki, aparati za umivanje posode, pralnice, igralni aparati in podobne naprave), njene izdelke pa bo naročnik lahko kupoval za dinarje. Seveda bodo interesentom na voljo tudi izdelki tovarne .LTH' iz Škofje Loke, beograjskega .Jugostroja', ,IGO' iz Ljubljane, .Kovino-stroja’ iz Grosuplja, zagreb-. škega .Kontakta’ in drugih jugoslovanskih proizvajalcev gostinske opreme,« pravi Borut Volkar. »Predajamo kompletne objekte na ključ!« piše na koncu »Prehraninega« prospekta. Takšna obljuba tudi nekaj velja. Nov oddelek »Prehrane« ni nič novega v sodobnem poslovanju, je pa prvi tovrstni inženiring v naši državi. M. D. ZAGORJE Povečali bodo proizvodnjo Industrija gradbenega materiala v Zagorju ob Savi se pripravlja za proizvodnjo živega apna v novih pečeh po sistemu tako imenovane regeneracije. Te peči bodo po-popolnoma avtomatizirane in opremljene z merilnimi inštrumenti, tako da bo potrebno le nadzorstvo nad celotnim delovnim procesom. V podjetju so že pripravili podrobne študije in analize ter končali pogovore z inozemskim dobaviteljem - • sr jem »Dela« Svetozar- J"'*" jem Busicem čakala preti komunalno banko zaman. Prežala sva na kako občanko, ki bi hotela kaj reči za naš ba- j rometer. Pa nisva imdto" t; prave sreče. Ta ni biji/ffi. fi časopisa, druga hjf tela »vi časopis:?? tretja i®bt!a v L|\j ni sp-fpo clcljji?; s \. T pat “i srečalifNADOi BI! VI;'. l»’.t|no Jdijaj >rpdnjMnf’dicfnsIj Problemi Litostroja težavam kovinske Občinska skupščina Ljubljana-Šiška razjj skega velikana Litostroj — TIS d« LJUBLJANA, 13. junija. Občinska skupščina Ljublja-na-šiška se je danes znašla v dokaj kočljivem po^ žaju. Nenadoma je morala dopolniti dnevni red j osnovna njegova točka je bila problematika ter izobraževalne skupnosti Ljubljana — z obravnavi trenutnega položaja Litostroja in tovarne mizarskih izdelkov »Sora«. Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana je v zagati. Primanjkuje ji precej denarja za uresničitev vseh zastavljenih nalog. Da bi izpolnila svoj program, bi ji morala občinska skupščina šiška za-j gotoviti kar 2,150.000 din. Siji ška tolikšnega denarja nil la sposobna zbrati. TIg . bljana je občina le 1.400.000 din, morala načeti rezervo za ejij Osrednja reda je žaju v so «te: velika-lemveč pvinske mefjdurgi-* samcjiprav-| 'uffrave Lito-vedovijli od-težavah pod-’ odborniki so sicer menijij mouiratjj nepravilr ščine, jskupščirfi i! Ihtevali pojasnila; DELO ★ stran 7 Ljubljanska razglednica vab industrij-'oj din Na koncu je skupščina skle-odpraviti prisilno upra-ivo v tovarni specialnih mi-. aki, pa p Ibarskih izdelkov, čeprav je iO trajala. Braz |i tudi v njej prišlo danes do ili ; napredka I prekinitve dela. Odkar je a-ljpciijetpja, posebilo 1 podjetje pod prisilno upravo taljega kolektiva, kot T je močno napredovalo, pred-av Litostroj. * | I vsem pa so upravitelji nave- -.- 1 J zali stike s številnimi meč- p_ipop e svetfni’ nejšimi partnerji iz lesne in- delavski svet m, dustrije Verjetno bo prišlo najprej do poslovnega sodelovanja, pozneje pa morda celo do integracije, s podjet-jem »Slovenija les«. M. D zdaj po. tiske | skupščirfe ^ sredoTali zvezni L od nje tudi ' za, leži V grobovih? domneve o starosti in izvoru grobov v Dravljah 'ANA,rl3. jun. Čigavi so grobovi, se sprašujejo _ Jr I' VI Al. p:a se|i o pvanjuj o c P h v pari2; l J l .*• . Krajam, j I .«? I * lse<4 rajkif,* kakršna je. T|rej ’|i rajala? .Dal, moifcu #bi »abfco rSL Jpo Ljubljani.« • J fentskil^ aahtevai, ki ste lih »Pra, v eda in zbe razgov skrbi, J.am pi koflča: nam Agotavlja, treba Ikrbeti. leljpnj, Kako -Jx) šele prjhool konča* šolanje, — Ste z naširri ml\ da kaj pohvalili mli »Meni je Ljubija!1 pohvalila skoraj i/se! lo manj razkopavali — Kaj sodite to š omenila? I I I ' * ' »Povedati molainj Jr. senj sgmo bežno preglepalajpc ročila. Saj vesli, je. CJdvek se zanima |a sloje težave, šeie potim tel težaveidrugih. študentski i.cfzve niso moje. šoltnje-liu plačuje mama, pri plmku in praktičnem deli imfai v,rsJ.o ttzuv, čaka me šejprsfctič-no delo med jpfcčitifiJami <* • J " j — Bi vneli fcakftb vprbšavje, ki bi ga zastavit časopisu ali kojnu npigema'.' ~ • ‘it »Ne! Najprej naj odgovorijo*na vprašanja,Jki Jo bila zadnii čas {zastavljena . > : 'jih je bilo velkof mar ne?« 1 ••'*■,! • f VIDIC -------------1 - 'i i r —±~ -F ^ — ^ BaBTBh. J * *&-'?Vs?x uring Idstinsko iresno Veletrgovina »Prehrana« odprla fiov od.delek za opremo/ gostinskih in trgovskih lokalov LJUBL|ANA 13. jun Veletrgovina »Prehran i« iz Ljubljane Je | spet raz širila svoje delovanje. Na Ce ovški cesti je odprli 'oddelek za opremo gostinskih in trgi vskih loka- : »Inženiring za gostinske in irgovske lokale Je bil dolgo pričakovan,« je povedal vodja tega* oddelka »Prehrane« orut Volkar. »Naše podjetje je pravilno ocenilo položaj na tržišču. Delavcem v go-tinskilf in trgovskih podjet-ih odslej ne bo več treba [tekati po podjetjih, ki proizvajajo oziroma prodajajo „njim potrebno opremo, tem-*|več bodo lahko vse to nabavili kar v našem oddelku*« Inženiring »Prehrane« bo skrbel za celotno opremo in dobavo materiala. Pod tem razumejo pri podjetju res prav vse Kupec se bo zglasil na Celovški cesti in predstavnikom »Prehrane« povedal svoje želje in težave, seveda pa bo moral predložiti tudi tloris bodočega objekta. Projektanti podjetja bodo potem naredili potrebne načrte, I ;z svojega skladišča vzeli po-j r.rebno opremo — po želji jo ! oodo proizvajalci izdelali po I ........ '■ posebnih načrtih - m jo do- i bavljali naročnikom bodo tahko lz-opremo domačih in tu-.Prehrana' n_____ zastopnik itali- ' higostavijo (aparati "za eks-i preš kavo, kavni mlinčki, apa š.-. i I rat. za umjvanje posode, pral nce, igralni aparati in podob Med drugo svetovno vojno fe bilo zemljišče, na katerem «o v torek popoldne odkrili grobove, meja med ograjeno okupirano Ljubljano in nemškim ozemljem ter za primemo torišče za skrivno pokopavanje žrtev »črne roke«. Po r: govorih in_ mnenjih, ki smo jih mimogrede ujeli, kajti člani komisiji . soj bili do nas zelo nedostopni, .zaprti in nepripravljeni dajali kakršnekoli izjave, pa obstaja pre- člSni korltisije zastopnikov ZZB iNOV, občine in stro-kcJvfijakov ?,& sodno medicino, ki so danes v Dravlja,h izkopavali in preučevali okostja, najdena v številnih pisamičnih grobovih med deli z buldožerjem. Nekolike dlje so še odkriti grobovi žrtev »črne roke«, znano ifi je • da so bili prav na tem področju rimski vodovod, riaselbina in grobišče. je fcrekratka doba, da bi mo-g}J kosti tako strohneti. Do-sle* niso našli niti enega zoba *s sledjo plomb, kar tudi precej otežuje dokončno določitev starosti grobišč. Seveda pa za nobeno od teh domnev ni nujno, da je točna. Med drugo svetovno vojno, v času delovanja »črne roke«, so bile tam menda obdelane ntjive in prav mogoče je, da so člani zločinske . organizacije tu zakopavali cej možnosti, da. s* grobovi svoje ŽTtve zat0j ker jim*je bilo kopanje olajšano zaradi smeri brazd. V marsikom vzbuja dvom tudi to, da* so grobovi vsi posamični, skupinskih, ki bi bili bolj značilni za ravnanje »črne roke« s talci, ni. Zaenkrat tudi ni nobenih drugih pomembnejših najdb, ki bi vzbujale upanje na skorajšnjo rešitev uganke. Mogoče je tudi, da so nekatera doslej odkrita »dejstva« le — naključja, ki raziskovalce speljujejo s prave poti. starejšega datuma Ta mnenje, kij j4 zaenkrat seveda tudi le. šf sna od domnev in bo W> tudi ostala do »konca natančnejših raziskav, potrjuje Ilega grobov. Okostja so položena približ; no v smeri vzhod—zahod, na enem od bolje ohranjenilj najdenih okostij pa je razf ločno videti prekrižane roket Ob ne preveč hlačnem dotiku izkopavalca se* je lol zdrobila v številne kose, k: tufli potrjuje domnevo, da bi i Vsekakor bo preteklo še premoglo t:H. ♦~;-,išče precej cej časa, med katerim bo po-stareiše, kajt£ četrt stoletja | trebno trdo delati, preden bo mogoče res utemeljeno izreči mnenje o starosti in izvo-m grobov v Dravljah. B. CONTALA Na Kalu bodo zagoreli kresovi Predkongilesno srečanje slovenske mladine v so-botolin nedeljo V soboto! 15. in nedeljo, 16. junija prirejajo občinski komiteji Zveze mladine iz Žalca, Laškega, Hrastnika, Trbovelj, Zagc£ja in Litije v sodelovanji^ s CK ZMS predkongresno srečanje slovenske mladine na planinski postojanki Kal nad Hrastnikom. Organizatorji si prizadevajo, fia bi bilo nedeljsko srečanje čifn prijetnejše. Priča-kujljo, Oa se bo v soboto, preivsem pa v nedeljo zbralo na JKalu nekaj tisoč mladincev • iz vseh krajev Slovenije. V soboto proti večeru bodo na Kalu zagoreli ktfesovi in taborni ognji. Taborniki, planinci’ in člani Počitniške zveze iz zasavskih občin bodo na planinski postojanki postavni šotore. Ob tabornih ognjih bodo izvedli kulturne programe. P. Bmrkeljc SAMO POL TITOVE CESTE — Ker so včeraj v Ljubljani sredi belega dne na novo označevali prehode za pešce, takole zožena ni bila samo Titova cesta, ampak tudi marsikatera druga. Seveda je temu primemo zastajal promet m kolone vozil so bile še daljše kot ponavadi, še pred nedavnim so lahko prehode na novo belili ponoči, tako da je promet kar najmanj trpel. Vprašamo se, ali sedaj to ni več mogoče? ________ Vzorce vzeš lažni zastopnik Odnešepe vzorce tekstila so našli v tovarni Dekorativnih tkanin LJUBLJANA, 13. jun. Letošnji lesn/ sejem v Ljubljani | pri Kodeli, če pa jih je že si bo dobro zapomnil razstavljalec blaga za tapeci ranje pohištva Albert Gittel iz Zahodne Nemčije. Če-prav razstavlja pri nas prvič, dvomimo, da se bo za to še kdaj odločil. Nafififlšetm! koSesarfu - poni V nedeljo bodo Jtekmovali učenci osemletk Ljubljane in okolice LJUBLJANA, 13. jun. Najboljši mladi kolesarji iz šol j označeno traso in se bodo 18 občin, ki jih zajema zavod za prosvetno-pedagoško I morali ravnati po cestno-službo Ljubljana, se bodo v nedeljo pomerili v prometni teoriji in praktični spretnostni vožnji s kolesom. Poglavitni namen tega tekmovanja, ki so gd pripravili zastopnik republiške komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu, Urad za promet in AMD Ljubljana ter zavod za prosvetno pedagoško službo Ljubljana, je želel zbuditi med šolsko mladino skrb za brezhibno opremljenost m vzdrževanje koles, za pravilno in spretno vožnjo ter čimboljše znanje cestnoprometnih predpisov . mral] °pre:T,°,ao1 TFTf W -J vi j£-X-5f .sščSti— ':Xx:X:X ie naorave). njene izdelke pa |;x' f •:$:$:$ ; bo naročnik iahko kupoval za v :?::X:$x; 1 dinarje Seveda bodo intere- ^ >pnt.nm na volio tudi izdelki s« široka akcija v šolah petih ljubljanskih občin ter v Cerknici, Domžalah, Grosupljem, Idriji, Kamniku Kočevju, Litiji, Logatcu, Ribnici, Trbovljah, Hrastniku, Vrhniki in v Zagorju je zajela okrog 60.000 šoloobveznikov od 5. do 8. razreda osnovnih šol. Posamezne občinske komisije za vzgojo in v.arnost v prometu bodo na nedeljski finale poslale po tri najboljše mlade kolesarje iz svoje- občine. : J Kandidati za najboljšega kolesarja bodo“' zjutraj v šoli »Toneta Čufarja« izpolnjevali testne pole in se kosali v teoretičnem znanju o cestno-prometnih predpisih, potem pa bodo okoli 11. ure startali v Bloudkovem parku. Vozil: bodo na Rogovih »ponijih«. Dvajset jih jfe za to priložnost posodila tovarna. Tekmovalci bodo imeli >xrX;X:S *X:X:X:::S ,v.v.v.v] ■/'.vlv/lv !v/Xv.v. jppl 5i*XvXvj| ^::x$Sxx! t/ •*•*•*•*•*• • • • • *#*i mmm IPIim m m :¥x:x-:;: c:::x:x:::: ■sggš:; tallišišite? % MiliionsKe liagrade J f Potovanja po Italiji,J i Švici... POHITITE senr.om na voljo tudi izdelki tovarne ,LTH iz škofje Loke. beograjskega .Jugostroja .IGO’ iz Ljubljane .Kovino-stroja iz Grosuplja. zagrebškega .Kontakta' in drugih jugoslovanskih proizvajalcev gostinske opreme.« pravi Bo rut Volkar. »Predajamo kompletne ob jekte na ključ!« piše na koncu »Prehraninega« prospekta Takšna obljuba tudi nekaj velja Nov oddelek »Prehrane« ni nič novega v sodobnem po slovanju, je pa P r v t tovrstni inženiring 'v naši državi. M D v aprilu največ Š:$x-:‘-::: registriranih vozil •::X:::::::: j Letcs so v Ljubljani na X[XxX! novo registrirali 5900 motor-»^k.X:X! nih vozil. Od tega je bilo ''■•X; ; približno 500 mopedov in -X | motornih koles. Največ vozil >X | so registrirali aprila, in ^icer "’*| 1426. Januarja je bilo regi-i striranih 964, februarja 918, mairca 1309 in maja 1283 motornih vozil. Na žalost ijismo izvedeli, koliko je bilo- registriranih avtomobilov posameznih znamk, povedali pa so nam, da je celotno število registriranih motornih* vozil približno enako, kot lani v tem času. *B. P. prometnih predpisih na tej trasi, v drugem delu pa se bodo pomerili še v spretnostni vožnji. Prepeljati bodo morali ,4 metre dolgo desko, voziti med keglji, s prednjim kolesom preskočiti letvo, voziti skozi ozka vrata in peljati kar se da počasi. Nepravilnosti bo tekmovalna komisija ocenjevala s kazenskimi točkami, če pa ho mladi kolesar povzročil prometno nezgodo, bo diskvalificiran Vseh 54 pionirjev — kolesarjev bo dobilo spominsko knjigo o prometu, najboljših šest pa bo še posebej nagrajenih. Zmagovalec dobi nov »pony«, drugi običajno kolo, tretji fotoaparat, 4. ročno uro, 5. in 6. pa brezplačno vozovnico porta. B. S. V tore. c . dnt se je v njegovem paviljonu ustavil neznanec * in se predstavil kot zastopnik »Lesnega kom hinata 1.* maj« iz Nikšiča J Predstavil* se jp pod imenom 'Matija Koren in -vedah da • stanuje na Ilirski ulici 20 v Ljubljani ‘ Tanimal se je za blago, za ove tehnične podatke, ceno in druge last r. i Iibral si je trinajst modelov* in lastnika prosil, č lahki) vzorce takoj odnese v Nikšič, češ da -majo zvečer posvetovanje, na ka terem še bo/ odločili, za k ' c Vrste blage bodo sklenili z Gittlom pogodbo o od kmu., V —viljoni so mu res izročili trinajst vzorcev, za k: terc j- rekel, da jih bo vrnil. Zvečer istega dne pa se je pri njih oglasil tehnični direktor nikšičke tovarne, ki r j bi jo predstavljal Koren inž. Mirko Vukčevič in začuden zvedel, da je bil njihov zastopnik že na sejmu Vukčevič je to zanikal, in takoj se je aačel lov na lažnega zr' -pr-'ka. lastnik pa viljona je s svojim zastop nikom Ivanom Šoštaričem in študentko, ki pomaga v paviljonu, začel takoj poizvedovati za neznancem Vedeli so le. ’a je le-t.a za blago Ftookovnjak. iz česar so sklepali, da je najbrž ooslen v tekstilni industriji. V »Tovarni dekorativnih tk in« jim je vratar povedal, da je pri njih zaposlen človek, ki poj*olnoma ustreza njihovemu opisu, vendar se ne pi-e Matija Koren, ampak Viktor Kodela. Zvedeli so še, kje stanuje m odšli k nje.nr v Tugomerjevo ulico. Lažne- Še so poštenjaki LJUBU AN A 13. jun. — Jure Klemenčič iz Ljubljane je v nedeljo na Titovi cesti našel zlato zapestnico — verižico. Na ploščici je napis: Ivan in Katjuša. V Tivoliju pa je neki deček našel moško uro znamke »aret-ta«. Ker ljubljanska UJV nima prijave, da bi bili ti predmeti izgubljeni, prosi lastnika da se zglasi ta na* Prešernovi 18. B. S. ga zastopnika ni bilo doma, njegova t čerka pa je povedala, da je v delavnici blizu Vodnikove ceste Ko so prišli tja, jih je zagledal, sedel v ir h potegniti. Na sr»" - - je pokvaril avtu Gittel je od njega zahteval svoje vzorce in če bi jih bil dobil bi se vsa zadeva verjetno s terr končala Kodela pa je reke' samo, da vzorcev nima pri sebi, potem pa se * v. y • -- več meniti Zato je odšel Gittel skupno s spremljevalcema na postajo milice v šiški, kjer so naredili zapisnik v katerem je Gittel zahteval 1000 dir* od ; škodnine, če so vzorci še oddai, pa še ne ve, kolikšna ja škoda p- je, da "voje licence ne bi proda) niti za 10.000 dolarj v Dežurni i lik je odšel h Kodeli na dom, vendar ga ta ni pustil v stanovanje, ker miličnik ni imel naloga za preiskavo. Miličnik je potem zasumil, da so vzorci blaga že v »Dekorativni« Zato sta odšla danes zjutraj Gittel in Šoštarič tja m se pogovorila s komercialnim direktorjem, ki je za zadevo že vedel. Izročil jima vzorce blaga, "endar sta kmalu ugotovila, da pri v ;a-manjh-j -o nekaj centimetrov. Vrnila sta se v tovarno, kjer sta na ponovno in odločno zahtevo dobila ostalo blago, ki je bilo že nalepljeno na papir, nt katerem je bila napisana tudi cena v dinarjih in markah za meter. K: rciclni direktor »Dekorativne« jima je menda še povedal, da je to v sv*tu običaj in da se zato nimata za kaj jeziti No, nemški tovarnar je dobil vzorce nazaj s čimer pa se zadeva še m k-cčala in bo dobila svoj zaključek na sodišču, * Direktor Lesnega kombinata iz Nikšiča, Ivo Miju-škovič, ki je šele danes zvedel za to je bil zelo začuden, ker ta tovarna dobro sodeluje z »Dekorativno« in zato res ni pričakoval da si bo njen uslužbenec predstavil za jihovega zastopnika in to zlorabil v taka namene Zato bodo Ko o tudi tožili. B PODOBNIK Hvtobus treil -j topol Stara Pazova: dva mrtva, dvanajst potnikov pa ranjenih STARA PAZOVA, 13. jun. (Tanjug). V hudi prometni nesreči, ki se je pripetila davi okrog 6,30 na cesti Beograd—Subotica pred Staro Pazovo, sta se dva smrtno ponesrečila, dvanajst pa je bilo ranjenih. Ne- ----- g sreča se je zgodila, ko je avtobus niškega podjetja Ljubljana-trans- s »Niš-ekspres« zavozil s ceste in treščil v topol Na Viču je danes predsednik glavnega odbora RK Ivo Majdič podelil zlate in srebrne značke najbolj zaslužnim aktivistom Rdečega križa v viški občini ter najboljšim krvodajalcem. Po slavnosti, ki je bila v sejni dvorani občinske skupščine Vič-Rudnik, je bil še kulturni program, v katerem so sodelovali podmladkarji. Foto: E. šelhaus SUPERMARKET ZA VAŠEGA DOJENČKA • plenice • majice • kapice • jopice • odejce • pregrinjala • razne garniture OTROŠKI ODDELEK (I. nadstropje) ^Trenutek 68" nš bi! dober Tako pravijo Idrijčani o televizijski oddaji Tonija Tršarja IDRIJA, 13. jun. V klubu mladih so se Idrijčanom včeraj spet predstavili ustvarjalci televizijske oddaje »Trenu-tek 68«, ki je govorila o idrijski družini Čibej. Po oddaji je namreč na RTV Ljubljana prišlo iz Idrije in tudi drugih krajev Slovenije več | protestnih pisem, še posebej pa so bili razburjeni domačini V skoraj dveurnem pogo voru je vodja oddaje Toni Tršar skušal pojasniti zbranim, kaj je hotel z oddajo povedati. Po mnenju Idrijčanov namreč poskus ni uspel, skoraj vsi so oddajo odklonili. Zamisel in izbor družine sta bila nedvomno zelo do bra. toda izvedba za povprečne gledalce ni bila sprejem ljiva, modema metoda pa ne dojemljiva. Prav zaradi tega je tudi prišlo do reakcije Preproste delavske družine oddaja ni predstavila tako kot si tako družino predstav ljamo. S. TRBOVC OGLAŠUJTE V DELU H Avtobus je vozil na redni I progi Niš—Subotica in je j davi ob 6 odpeljal iz Beo-■ grada. V njem je bilo 15 pot-1 nikov, šofer in stewardesa. Pri priči sta bila mrtva šofer Vladeta Nikolič, doma iz Niša in potnik Sulejman Ma-kasci iz Prizrena. Ranjenih je bilo dvanajst potnikov, izmed teh trije nevarno. Ranjence so takoj po nesreči prepeljali v beograjske bolnišnice. Potniki v avtobusu so povedali, da šofer, preden se je zgodila nesreča, ni vozil hitreje kot 80 km na uro. Za kaj je avtobus zavozil s ceste, še ni natanko znano, domnevajo pa, da se je to zgodilo ali zaradi spolzkega cestišča ali pa je kako drugo vozilo prisililo šoferja, da je zavil na stran in se tako ognil trčenju. Preiskovalci iz Stare Pazo-ve zaslišujejo voznika nekega Roparjevo priznanje LJUBLJANA, 13. jun. — Organi javne varnosti so v torek zjutraj na železniški postaji prijeli 2U-letnega Omerja Ražiča, ki je osum ljen da je pred desetimi dnevi oropal 70-letnega upokojenca Henrika S. iz Vevč. Takrat je neznanec odvzel Henriku S. 500 din. Pri RažiCu so našli še 430 din. Omer Ražič je rop tudi priznal Dejal je, da je sklenil upokojenca oropati ko sta skupaj sedela v gostilni Gašprlin v Vevčah. Takrat je izvedel, da je Henrik S. upokojenec in ker je bilo okrog prve ga je sklepal, da ima Henrik S. večji del pokojnine še pri sebi. Tako je odšel iz gostilne za Henrikom S., ga nekaj pred polnočjo dohitel in ga prosil za ogenj KO se je Henrik S sklonil, ga je udaril da je upokojenec padel Potem mu je pretresel žepe in odvzel denarnico s 500 din Hkrati mu je z roke potegnil tudi uro B. & opla beograjske registracije BG 461-30, ki je bil takrat, ko se je zgodila nesreča, na cesti skupaj z avtobusom. Voznik trdi, da je vozil za avtobusom, vendar so opazili poškodbe na zadnjem delu avtomobila. Voznika so pridržali v sekretariatu za notranje zadeve v Stari Pazovi. kjer ga bodo še zaslišali. Kraj nesreče kaže grozljivo podobo. Avtobus je z vso močjo treščil v topol, preme- ra kakih 70 cm. Močan udarec je zmečkal ne le masko motorja in razbil prednja steklo, temveč ves motor in prednji del avtobusa. Jugoslovanska loterija Poročno « srečk lo t F.rečise s Končnicami , žre nanju 1958. 24. KOl» so zadele dobitek N din Loto kolo 1 Končno poi učilo za lota — 1 žrebanje Žrebanje )e oilo 4 6 1958 Peterka 331)94 Ni) Četverke 244,55 ND Trojke 10.65 ND Rok tu izplačevanje le do 13 Vlil 1968 2 Začasno po ožilo za 24 kolo — 1. žrebanje Žrebanje ]e bilo 11 6. 1968 Izžrebane številke: 2 4. 19 23 29 m dodatna 21 Začasna vrednost dobitkov: Četverka in dodatna 31.603 ND Četverke 438.95 ND Trojke (konč vred > 18.05 ND DOBITKI V SLOVKNI.il: Četverke: Ljubljana (1) 10-196819-4 Slovenj Gradec (1) 83-166946-4 1 Končno poročilo za 23 kolo lo ta — II. žrebanje Žrebanje te bilo 4 6 1968 Četverke 1.274.21 N L Trojke 17.40 ND Rok za izplačevanje le do 18 Vlil 1968 Z Začasno poročilo za 24 kolo lota — II žrebanje Žrebanje le bilo 11 ti 1968 Izžrebane številke- 13 14 30 22, 35 tn dodatna 3 Začasna vrednost dobitkov Četverka m doda* i 370 T NI Četverke ^12 15 NT- Trojke »konč vica i' ' 1 noR"*Ki v Četverka Kamnik (i) 41-162776-2 394 40 404 38910 504 190820 2.004 620940 2.004 61 8 15591 400 22691 500 43-751 1.000 061871 50.000 52 8 62 8 5732 200 596242 2.000 598732 2.000 3 4 29663 404 64423 504 68963 1.004 366953 2.004 24 8 54 10 94 8 72694 1.008 314704 2.000 5 4 17655 1.004 33315 504 34835 404 662935 100.004 903025 2.004 36 10 03286 500 08786 500 12246 400 836056 2.000 267 50 44637 500 46617 400 98527 500 282057 30.000 718 100 00908 400 47478 500 49108 400 68968 400 377438 10.000 19 20 23519 420 26849 500 159209 10.000 369949 2.000 V h 'P 'KI V SLOVEL i JI: 2.001 :lir na Štev 3 K ”04 I 'Mr (NCV. Ji 7655 m \ 572694 Mariboru n; -.tev. Ljubljani na Štev. Pogovor z bralci Več odgovornosti UREJA FRANC ŠETINC Lado Artnik iz Ljubljane pravi, da so zadnje čase časniki polni vesti o prekinitvah dela. In vprašuje: zakaj ne rešujejo problemov sproti? Zakaj dovolijo, da se težave kopičijo, dokler delavci ne sežejo po skrajnih sredstvih, ki nikakor niso v čast socialistični državi, kot je naša? Po Artnikovem mnenju je v delovnih organizacijah premaio osebne odgovornosti. Nekateri vodilni ljudje nimajo posluha za delavčeve tegobe in zahteve. Ni jun mar, da imajo delavci nizke osebne dohodke, pa še teh ne prejemajo v celoti m redno. Kjerkoli se zatakne v proizvodnji, občuti posledice najprej delavec pri stroju, le redko tudi vodilni ljudje. Dogaja se celo, da je kaka delovna organizacija nerentabilna, ima izgubo, a kljub temu še najdejo denar za nagrade posameznikom. Nekateri pravijo, da je razpon plač še vedno premajhen, da vodilni niso dovolj stimulirani za odgovornost itd. Kje pa je odgovornost takrat, ko pride do zastoja v proizvodnji ali celo do ukinitve podjetja? Vsa odgovornost s posledicami vred pade na pleča delavca pri stroju. Se nekaj o odgovornosti: najbolje je urejeno vprašanje odgovornosti pri navadnem delavcu. Ce povzroči škodo, vseeno kako, hote ali nehote, bo moral plačati škodo in kazen. Za veliko škodo, ki je posledica slabega dela vodilnih ljudi, velja kolektivna odgovornost. Ali ni očitno, da tu nekaj ni v redu? Priredili so številne simpozije o odgovornosti, pa še vedno nismo na čistem, kako je s tem. To je nujno znanstveno dognati. Kako preprosto je to pri delavcih! Na primer v trgovini: če ima prodajalna primanjkljaj, ga morajo poravnati vsi zaposleni, tudi vajenka. Za to ni bil potreben nikakršen simpozij. Podjetja m ustanove imajo samoupravljanje, vendar v praksi niso vsi samoupravljavci. Delavec ocenjuje svoje vodstvo po tem, koliko dobi v kuverti. Delavci niso proti primernim razponom med osebnimi dohodki, so pa odločno proti pretiravanjem. va. Proti takšnim poskusom moramo energično ukrepati. O tein so odkrito spregovorili na številnih sestankih v delovnih organizacijah: zahtevamo hitrejše reševanje problemov, več osebne odgovornosti, toda odločno smo proti neredu in nasilnim dejanjem! O tem je nedvoumno spregovoril tudi predsednik Tito. Zakaj prizadeti molčijo? I. Birsa pravi, da bralci večkrat opozarjajo na razne nepravilnosti v naši družbi. Čeprav so njihova opozorila dovolj konkretna, so največkrat bob ob steno. Prizadeti vztrajno molčijo. Zakaj nihče ni odgovoril na kritiko o neupravičenih razločkih med odkupno ceno goveda in prodajno ceno mesa? Potrošniki grajajo trgovino, ki prodaja češnje po pretiranih cenah, kmetje na Vipavskem pa ne vedo, kam bi s pridelkom. Takih primerov bi lahko naštel še več. Odgovor. — To je res. Prizadeti le redko odgovarjajo na javne kritike. To ni prav. Včasih smo krivi tudi časnikarji, ker smo premalo vztrajni v zahtevah po jasnih, čimbolj konkretnih odgovorih. Tudi v naših pogovorih večkrat pogrešamo odgovore tistih, ki so odgovorni za stvari, o katerih teče dialog. Upravičen je očitek bralca, češ, premalo je, da samo urednik odgovori, ali se s kakšno kritiko strinja ali ne soglaša. Odgovarjajo naj predvsem tisti, ki se jih stvari tičejo. Tako bomo demantirali precej razširjeno miselnost, češ, zakaj bi pisal, saj tako in tako nič ne pomaga. »Pišite tudi o pozitivnem!« Mirko Kos meni, da so naši časniki polni graje, kritike, pisanja samo o negativnem. Pravi, da nikakor ni proti temu, da bi odkrito pisali o napakah. Toda pri nas se zgodi tudi kaj pozitivnega. Poleg slabih direktorjev imamo tudi dobre, poleg slabih tudi dobre izkušnje. So delovne organizacije, ki gredo krepko vštric z reformo. So politiki, ki imajo ugled pri ljudeh. So ljudje, ki niso etatisti, ki so z besedo in dejanjem za resnično samo- Steržaj in Turk vicešampiona Srebrna kolajna za Jugoslavijo na svetovnem prvenstvu v kegljanju LINZ, 13. jun. (Po telefonu). Ves Merzenkeller je bil sinoči naš, jugoslovanski .Na 7. svetovnem prvenstvu v kegljanju na asfaltnih stezah je jugoslovanski par Miro Steržaj in Jože Turk dosegel 2. mesto in osvojil prvo — srebrno — kolajno za Jugoslavijo na tem šampionatu. Kegljišče je bilo nabito polno. Bilo je premalo prostora za vse ioj1, 1 najboljših jugoslovanskih kegljačev ' * vi!« ljubitelje športnega kegljanja, ki so hoteli spremljati veliki boj dveh -- jboljših jugoslovanskih kegljačev prvo mesto. »Plavi, plavi!« je navijal naš tabor, gledalcem pa je pred vsakim lučajem zastajal dih, dokler se domala grobna tišina naposled ni sprevrgla v viharen aplavz, ko sta krogli treščili med plastične keglje. Razen jugoslovanskih kegljačev in kegljavk je bilo najbolj nestrpno češkoslovaško zastopstvo; njihova reprezentanta Blaževič (po poreklu Jugoslovan) in Kr.čarek sta namreč s 1868 keglji takorekoč že imela zlato kolajno v žepu. Z odlično igro pa sta jima razigrana Jugoslovana od prvega lučaja dalje stregla po končni zmagi. Skrdmnemu in premalo samozavestnemu Kranjčanu Turku je uspelo premagati magično mejo 900 kegljev, saj je na svojem drugem nastopu na tem prvenstvu podrl 902 keglja. Ljutomerčan Steržaj pa je z 958 keglji dosegel celo najboljši posamični rezultat na tekmovanju parov. S seštevkom 1860 kegljev sta Jugoslovana po ogorčenem boju pristala na drugem mestu. Samo devet kegljev več bi morala podreti, pa bi osvojila naslov svetovnih prvakov v parih. Športna sreča ni bila z njima. Samo znanje. Ko so se na semaforu pokazale končne številke, je v našem taboru zavladalo nepopisno veselje. Oznojena junaka tega nepozabnega boja sta komaj prišla do besede. Petintridesetletni pravnik, član mariborskega Branika Miro Steržaj: »Ko sva začela kegljati, sva v najboljšem primeru računala z bronasto kolajno in nič več. Zdaj sva seveda vesela, da sva »srebrna« in da sva tako ublažila dosedanje spodrsljaje naše reprezentance na svetovnem prvenstvu « Z rezultatom, ki ga je Miro Steržaj dosegel na ekipnem m sinočnem tekmovanju parov — 1896 — j n doslej najboljši igralec tega prvenstva. Nihče doslej ni podrl več kegljev. Enaintridesetletni električar, član kranjskega Triglava, Jože Turk: »To je doslej moj naj večji uspeh. Vesel sem, da sem izpolnil zaupanje. Prvič namreč igrani na svetovnem prvenstvu. Obenem se zahvaljujem podjetju »Elektro — Kranj«, da mi je za sodelovanje na tem tekmovanju na naj višji ravni odobrilo izreden plačan dopust .« Drugi naš moški par si je s slabim rezultatom Varaždinca Tri-plata zapravil boljšo uvrstitev. Na tekmovanju ženskih parov sta se naši rezervni igralki, Sio-venjgradčanka Stergarjeva in Zagrebčanka Kodrnja uvrstili na dobro 8. mesto, medtem ko je favorizirani par, sestavljen iz najmiaj-šin igralk v naši ekipi — šaranove (Br.) in Kovrlijeve (Kristal Zrenj) razočaral z- 11. mestom. Na 'tekmovanju ženskih parov sta zmagovalki — svetovna prvakinja Schmidt in njena rojakinja Engelmann (NDR) dosegli nov svetovni rekord z 921 keglji. Dosedanji rekorderki sta bili Jugoslovanki Čadež in Bulič, ki sta na evropskem prvenstvu v Budimpešti 1964. leta podrli 330 kegljev. REZULTATI — moški pari: 1. CSSR 1868 (Blaževič 920, Koea-rek 948), 2. Jugoslavija 1860 (Steržaj 958, Turk 902), 8. NDR 1844 (Luther 932, Beyer 912), 4. Madžarska 1819, 5. NDR 1803, 6. Romunija 1300. 7. Romunija 1791, 8. Avstrija 1779 9. ZRN 1751, 10. ZRN 1726, 11. CSSR 1695. 12. Madžarska 1693, 13. Jugoslavija 1686 (Triplat 815, Kordež 871) itd. Zenski pari: 1. NDR 912 (Schmidt 461. Engelmann 451), 2. CSSR 863 (Svorb 439, šindler 424), 3. Madžarska 858 (Kiss 441, Nadas 417), 4 ZRN 335.. 5. Romunija 834, 6. ; v «9** g. jUgo- Kodrnja 10. ZRN (Sarman no ponoči zastopa vsako državo po 6 tekmovalcev in tekmovalk. Polovica najbolje uvrščenih danes in jutri bo nastopila v sobotnem velikem finalu, za katerega bodo upoštevali za končno oceno tudi rezultate iz kvalifikacij. Ce bo Jože Farkaš v finalu vsaj ponovil današnji rezultat, lahko računa z odlično uvrstitvijo med najboljše kegljače na svetu. Naš drugi zastopnik, Zeničan Ivica Juričevič je podrl 887 kegljev, kar bo skoraj gotovo še zadostovalo za vstop v finale. Da so keglji včasih muhasti, se je danes popoldne vnovič prepriča ltudi Kranjčan Lojze Kordež, ki je podrl le 864 kegljev. Ni upati, da bi ta rezultat zadostoval za vstop v finale. Naše prve tri tekmovalke so da leč zaostale pod mejo 400 kegljev. Se najbolj se je številki, ki utegne še zadostovati za finale približala Slovenjgradčanka Stergarjeva s 393 keglji, medtem ko je zbrala Kaločaj 385 Kodrnja pa le 380 kegljev. Stergarjeva je za zdaj na 14. mestu. NDR 825. 7. CSSR 823. slavija 796 (Stergar 401, 395). 9. Romunija 794, 782, 11. Jugoslavija 776 381, Kovrlija 395) itd. H. OBELEIS Za začetek najboljši Farkaš I.INZ. 13. jun. — (po telefonu » Med jugoslovanskimi kegljači na 7. SP v Linzu je prvi dan kvalifikacij v posamični konkurenci najbolje starta) član ljubljanskega Gradisa Jože Farkaš, ki je podrl 915 kegljev, kar je 50 več kot v moštvenem tekmovanju. Na kvalifikacijah ki so se začele davi in se bodo končale jutri pez- »Steržaj naš adut« Predsednik kegljaške zveze Jugoslavije Ante Morič je po dveh tretjinah svetovnega prvenstva v kegljanju v Linzu izjavil za »Delo«: »Na ekipnem tekmovanju se nismo odrezali po pričakovanjih. saj smo igrali s preve<5 pomlajenima ekipama. Reprezentanti. ki nas zastopajo, so si priborili pravico sodelovanja na dolgotrajnih kvalifikacijah. Vprašanje je, če je ta sistem res najboljši; morda bi bilo bolje v prihodnje kar izbrati kader za reprezentanco in z njim delati vse do pomembnih tekmovanj. Druge reprezentance so zelo napredovale konkurenca na mednarodnih odrih je čedalje hujša. Vsekakor pa je srebrna kolajna, ki sta jo sinoči osvojila Steržaj in Turk lepa afirmacija jugoslovanskega športnega kegljanja. Upam tudi. da na posamičnem tekmovanju ne bomo ostali praznih rok. Miro Steržaj ja naš adut številka ena«. H. UBELEIS Cadeževe, čeprav tudi zanje finale ne bi smel biti nedosegljiv. Rezultati — moški: Mantoiu (Rom.) 930 Wloka (NDR) 924, Farkaš (Jug.) 915. Gross (NDR) 912. Siebert (ZRN) 912, Pečk (ZRN) 910, Szepfalvi (Mad.) 897, Holewa (NDR) 893, Kralj (CSSR) 890 Juričevič (Jug.) 887 itd. Ženske: Szocz (Rom.) 451. Lin-dner (NDR) 443, Uhle (NDR) 439, Tethal (CSSR) 433. Sirbach (CSSR) 428, Czehei (Mad.) 422. Schumann j (ZRN) 417 Lauer (CSSR) 416. Sz-menavi (Mad.) 416. Rippin (NDR) 405. Štadelbauer (ZRN) 403. Ba-laban (Rom.) 399. Zitta (Av.) 399, Stergar (Jug.) 393 itd. H. UBELEIS Kam so šle kolajne doslej? E •S s NDR CSSR Romunija Jugoslavija ZRN Madžarska Jutri se kvalifikacije nadaljujejo. Steržaj. Turk in Šlibar imajo vse možnosti, da se uvrste med finaliste, manj optimistično pa lahko pričakujemo nastop naših tekmovalk Sarmanove, Kovrlije in Prvi V obveznih vajah je zbrala Madžarska 278.30, SFRJ pa 278.25 upravljanje. So samoupravljavci, ki samo Odkrito vprašanje — odkrit odgovor Kimajo, a so tudi takšni, ki znajo udariti Artiiikova vprašanja so odkrita. So- P° mizi in ki se pogumno postavijo po vprašanja glašain z njim, da ne bi smeli dovoliti, da se problemi kopičijo, dokler delavci ne sežejo po skrajnih sredstvih. Ce bi tako nadaljevali, bi postale prekinitve dela, .demonstracije in podobno stalna metoda razreševanja konfliktov. To pa ne vodi k napredku. Ulica in pritiski kličejo težnje po močni roki. Tega ne smemo dovoliti. Naš življenjski interes je, da se naša družba še naprej demokratizira. Glede tega smo šele na začetku poti, zato se nikakor ne smemo ustaviti. So oblike razreševanja konfliktov, ki se nam zde nenormalne, pa so v resnici globoko samoupravne. Ce se delavci v tovarni sestanejo, da bi se ostro pogovorili o zaostrenm odnosih in jih spravili na čisto, je to pozitivno dejanje, ne glede na to, če je prišlo do sestanka po neformalni poti, mimo obstoječih organizacij in organizmov. Ako prispeva sestanek k razbitju samovolje posameznikov, k večji odgovornosti posameznikov, k hitrejšemu izpolnjevanju nalog in sklepov, smo lahko samo zadovoljni. Toda ob tem se je treba tudi vprašati, zakaj niso delavci uveljavili svojih upravičenih zahtev v okviru sindikata, v samoupravnih organih in drugače. Odgovor bo, da so bile oblike preveč prazne in da jih je nujno brž napolniti z demokratično, napredno vsebino. Prihodnjič bodo delavci uveljavljali svoje upravičene težnje po tej poti in ne bo potrebe po skrajnih sredstvih. Vodilnim v delovnih organizacijah bi delali krivico, če bi vso odgovornost zvalili na njih. Nemalokrat je krivda tudi zunaj delovnih organizacij, saj je pri raznih organih — od občine do federacije — vse preveč ležernosti, počasnosti, nedoslednosti itd Delovnim organizacijam so ponujali koš resolucij, premalo pa je bilo konkretne pomoči, kako te resolucije in priporočila uresničiti v življenje. Glede odgovornosti vodilnih ljudi v delovnih organizacijah menim, da bi jo morali vezati na reelekcijo. Cimprej bi morali priti do tega, da ob reelekciji na primer direktorja ne presojamo samo formalno, temveč po konceptu, ki ga ima glede nadaljnjega razvoja delovne organizacije. Premalo je, če zahtevamo od direktorja samo diplomo ali samo prakso ali pa kar oboje. Pred nas naj razgrne svojo zamisel o tem, kako bo vodil podjetje, predlaga naj proizvodno usmeritev, nujne ukrepe glede organizacije podjetja, tehnologije itd. Zato naj potem prevzame pred delavskim svetom in celotnim kolektivom osebno odgovornost, na uresničevanje koncepta naj bodo vezani njegovi osebni dohodki in od tega naj bo odvisno, ali bo pri prihodnji reelekciji vnovič uspel ali bo moral zapustiti podjetje. To naj bo potem njegova »izkaznica«, s katero bo iskal novo zaposlitev, novo delovno mesto. Razponi med osebnimi dohodki morajo biti razumni in moralno opravičljivi. Verjamem, da delavci nimajo nič proti razponom, ki temelje na resničnem delovnem prispevku. Ce ima inženir 300.000 Sdm mesečnega osebnega dohodka zato, ker je omogočil višje osebne dohodke tudi drugim kategorijam zaposlenih, se ne bo nihče razburjal. Nevoljo vzbujajo visoki dohodki posameznikov, ki s svojim delom, čeprav je dobro plačano, ne vplivajo bistveno na boljše poslovne rezultate delovne organizacije. Nevzdržno je, na primer, če imajo visoke osebne dohodke posamezniki v delovni organizaciji, ki posluje z izgubo in kjer je premalo denarja celo za minimalne osebne dohodke zaposlenih. Ob tem je, tovariš Artnik, treba odkrito spregovoriti tudi o poskusih posameznih sovražnih elementov, da bi naše težave izrabljali v slabe namene. Samoupravljanje nikakor ne sme biti prostor za nasilna dejanja. V tem najbrž soglaša- robu vsakršni samovolji. Odgovor. — Nekje sem bral: »Novica ni zanimiva, če govori o tem, da so kje postavili nov most. A vsakogar bo zanimala vest o tem, da se je most podrl . ..« Ce kdo misli, da je to pravilo, po katerem se mora ravnati časnikar, se moti. Naši časniki niso samo zato, da potešijo radovednost svojih bralcev. Zato soglašam z vami, tovariš Kos, da morajo časnikarji pisati tudi o pozitivnem. To so dolžni svoji novinarski odgovornosti in etiki. Življenje je treba prikazovati v dobrem in slabem. Funkcija časnika je tudi ta, da posreduje izkušnje. Občan bo dobro poznal svojo ožjo in širšo skupnost ter se tvorno vključeval v njeno življenje le, če mu bodo časnik, radio in televizija posredovali obvestila o njenih napakah pa tudi o njenih uspehih. To velja tudi za poročanje o drugih državah, ne glede na to, ali so prijateljske ali ne. Odmevi na naše pogovore Čuvajmo svoje kulturne spomenike. — Stanko Skočir iz Zidanega mostu opozarja na to, da smo po vojni pustili vnemar marsikateri dragocen kulturni spomenik. Nekatere podeželske hiše in stanovanja so svojevrstni kulturni spomeniki. Ko jih obnavljajo, jim pogosto spremene prvotno podobo m s tem zmanjšajo njihovo vrednost. Nov delovni čas. Frenk piše: »Delovne organizacije m ustanove, ki so uvedle nov delovni čas, naj sporoče javnosti rezultate. Ali se je povečala produktivnost? Kako je s prehrano in otroškim varstvom?« Frenk opozarja še na dve stvari: Kaj nam pomaga telefonska avtomatizacija, ko pa je sedaj celo težje dobiti telefonsko zvezo, kot takrat, ko smo imeli klasične telefonske centrale? Štipendije bi morali odobravati samo prek razpisov. Zdaj se dogaja, da dodeljujejo štipendije tudi mimo razpisov, po navadi takim, ki jih niso potrebni. Več doslednosti tudi pri razpisih za delovna mesta. Nekomu poteče mandat, ker pa nima predpisane izobrazbe, naredijo tako, da mu prilagodijo razpisne pogoje ali pa delovnega mesta sploh ne razpišejo. Pokojnine in honorarna zaposlitev. — Ivan Zibert iz Ljubljane piše: »Ko se veseliš, da bodo upokojencem popravili krivico, pride pismonoša. Ko prešteješ denar, ugotoviš, da m nič bolje. Za 35 let delovne dobe dobivam 36.600 Sdin pokojnine. Niti dinarja več. Dokler je še človek zdrav, si pomaga s honorarnim delom. A kaj bo takrat, ko ne bo več šlo?« Nekateri upokojenci sprašujejo, kaj bo 7, njimi, ko jim bodo prepovedali honorarno delo. V svojem pisanju se sklicujejo na zahteve v javnosti, da bi morali upokojencem prepovedati honorarno delo in tako omogočiti zaposlitev mladini. Mishm, da kritika ni naslovljena na starejše upokojence, ki imajo minimalno pokojnino in si zato pomagajo s honorarno zaposlitvijo. Bilo bi krivično, če bi takim prepovedali honorarno zaposlitev. Gre predvsem za »velike« honorarne zaposlitve. Komunike izvršnega komiteja CK ZKS, na primer, omenja primer strokovnjakov, ki naročajo razne analize za svoje podjetje v inštitutih, kjer so honorarno zaposleni, namesto da bi jih delali v rednem delovnem časiu- Nekatere delovne organizacije imajo lepo število honorarnih sodelavcev, medtem ko zapirajo vrata ljudem, ki so brez zaposlitve. Nekatere honorarne zaposlitve so rezultat raznih zvez, poznanstev. Proti temu mora biti naperjena naša odločna akcija. BUDIMPEŠTA, 13. jun. (Po telefonu). V gimnastični dvorani Nep stadiona se je nocoj začel dvoboj telovadnih reprezentanc Madžarske in Jugoslavije. Po obveznih vajah vodi Madžarska s 278.30 točke, Jugoslovani pa so zbrali 278.25 točke. Našim se je poznalo, da so utrujeni od včerajšnje poti in hude vročine v Budimpešti. Jutri v poljubnih vajah lahko pričakujemo njihovo zmago. Med posamezniki vodi Cerar pred Ment-sikom. toda na koncu vaje mu je spodrsnilo in dobil je le 8.00 točk. Cerar je bil spet odličen in je z 9.65 nekoliko omilil razliko. Posamezna orodja — parter: Jugoslavija 46.50, Madžarska 46.70, konj: Jugoslavija 44.95, Madžarska 46.85 krogi: Jugoslavija 47.15. Madžarska 4G.85. preskok: Jugoslavija 46.90, Madžarska 46.50, bradlja: Jugoslavija 45.65, Madžarska 45.50. drog: Jugoslavija 47.10. Madžarska 45.80. Kljub temu da naši v parterju niso dosegli svoje ravni, kar velja zlasti za Brodnika, Kersniča in Vratiča, so zaostali za Madžari samo za 0.20 točke. Pravi poraz pa je naša reprezentanca doživela na 'konju, prav na orodju, na katerem naj bi si bili priborili odločilno prednost. Prav vsi so imeli nerazumljive spodrsljaje le Cerar je telovadil tako kakor je treba in kakor zna. tako da je zasluženo dobil 9.70 točke. Na krogih si je Berczl pretrgal mišico na roki. To, da je madžarska reprezentanca ostala brez nie-ga, je očitno vplivalo na sodnike (2 iz NDR, 1 Madžar. 1 Jugoslovan in Romun kot glavni sodnik) ki st* nato začeli rahlo navijati za domačine. Tako sta tudi Cerar in širot dobila mnogo manj kot bi b:la zaslužila. V preskoku so naši reprezentant-je zmanjšali vodstvo Madžarov. Na bradi ii smo od Kersniea pri?*- j ‘no^klerske kovali višjo oceno, najmanj 9.6'.', ! prezratonco^StejCTSke PLAVANJE KOŠARKA Festival evropske košarke BEOGRAD, 13. jun. Tradicionalno mednarodno tekmovanje festival evropske košarke bo letos v Beogradu od jutri do 16. t. m. Sodelovale bodo ekipe Crvene zvezde, Reala iz Madrida in reprezentanca »starega kontinenta«. Kroj : Litija 62:35 (30:11) ŠKOFJA LOKA — Igrišče Puštal, gledalcev 90, sodnika Hafner in Kolendo (oba Škofja Loka). KROJ: Jeras 17, Lukane, Rupnik, Strel 11. Kavčač, Mezek. Brezovar 6. Hafner 16, Rešek, Luštica 8, Bi-tjak, Berginc 4. LITIJA: Razpotnik 16, Kos, Gorenc 2. B. Jovanovič 4, T. Jovanovič 21 , Anžur, Vidergar 11, F»u-stinek, Pavlica. . Domačinke so povedle s prostim metom Hafnerjeve, ki je tokrat igrala zelo dobro; sploh pa je bila celotna domača vrsta v tolikšni premoči, da je trener Krajnik preizkusil vse igralke. Pri gostjah, ki se niso mogle uspešneje upirati razpoloženim domačinkam, sta bili nekoliko boljši Razpotnikova in Vidergarjeva, ki sta z učinkovito igro predvsem v drugem polčasu preprečile še višjo razliko. P. POKORN Slovan : Maribor 44:30 (23:21) LJUBLJANA — Igrišče Slovana na Kodeljevem, gledalcev 50, sodnika Plevnik in Logar iz Ljubljane. SLOVAN: Mrak-šporer 4. GorŠič 17, Jelen 8 Žitnik 4. Pezdir 1. Ivanuš 6. Zaic, Kastelic, Marenčič 4. MARIBOR 66: šarman-Vreška 10. Weiss 12 Mikluš 2. Medved, šetor 4. Tratnik 2. Kolarič. Jurančič. Ekipi sta že danes odigrali tekmo zadnjega pomladanskega kola. ki je na sporedu v soboto. Prvi del je bil precej enakovreden, v nadaljevanju so Mariborčanke do-oustile in domačinke so osvojile še dve točki. B. V. Ljubljana spomladanski prvak V zadnjem kolu spomladanskega dela tekmovanja v drugi republiški košarkarski ligi (vzhod) so bili doseženi naslednji rezultati: Žalec — Ljubljana 44:65 (23:39). Slov. Bistrica — MTT 84:76 (37:28), Litija — Savsko naselje 37:63 (22:24), Zagorje — Prebold 114:55 (53:25). Reprezentanti za Gleisberg LJUBLJANA, 13. junija — V avstrijskem mestu Gleisbergu pri Gradcu bo 6. julija tradicionalni plavalni dvoboj med mladinsko reprezentanco štajerske in Slovenije. Odbor za plavanje -PZS je že izbral kandidate za reprezentanco, j ki je doslej s Štajerci zelo uspeš-I no tekmovala. Spisek mladih plavalcev, ki bo-! do v Gleisbergu branili naše barve I je takle: mladinci — Zavec, Mež-j nar (Fuž), Jurman, Andrič, R. Po-i ročnik (Ilir.-Slav.), Pavlič, Vrbnjak (Lj), Čibej (Rud) in Grošelj (Tr); mladinke — Kraljič, Švare, Mandeljc (Tr), Štok. Kramberger (Kop), Herzog. Trtnik (Ilir.-Slav.), Zupančič (Rud) in Jenkole (Celu-iozar). Posamezniki — pa . ter: Tihanyi 9.GO Cerar 9.55, Kersnič 9.50, konj: Cerar 9.70, Berczi 9.70 Her-czeg 9.45, krogi: Cerar 9.60. Ment-sik 9.60, Šrot 9.55, preskok: Her-czeg in Brodnik 9.45 Cerar in Vratič 9.40. bradlja: Cerar 9.65, Brodnik 9.40. Kirstoth 9.35. drog: Cerar 9.60, Mentsik 9.50 Brodnik 9.45. D. KURET Slavje na Taboru LJUBLJANA. 13. junija — Nocoj so se člani TVD Partizan Tabor zbrali na spominski slovesnosti ob 60-obletnici ustanovitve društva. 40-letnici otvoritve doma na Taboru in 30. letnici političnega preporoda članstva. S kratkim programom in spominsko slikovno razstavo so se spomnili vseh podrobnosti, ki so društvo pripeljale do tega častitljivega jubileja. Po spominskih slovesnostih na Žalah in pred domom na Taboru se je predsednik TVD — Partizan Tabor Bogo Zuran zahvalil vsem članom, ki so sodelovali na prireditvah v jubilejnem letu in jim razdelil priznanja, Mico Krže in dr. Ferda Gestrina pa so imenovali za častna člana, društv^. Sklepne slovesnosti se je udeležil tudi Zoran Polič ter drugi člani društva, ki so odigrali pomembno vlogo v političnem preporodu članstva pred tridesetimi leti. Vsi člani društva, ki se niso udeležili slovesnosti, pa si lahko ogledajo razstavo o društveni de- PRVI PLEZALNI VZPONI — Junij je mesec, ko udeleženci alpinističnih šol plezajo prve vzpone. Foto: Z. Smerke Na 5.156 m visoki Ararat Kranjski alpinisti so odpotovali v Turčijo KRANJ, 13. jun. Včeraj je odpotovala iz Kranja zasebna štiričlanska alpinistična odprava, ki se namerava povzpeti na 5156 metrov visoki Ararat, najvišjo goro v Turčiji. Vodja ekspedicije je znani alpinist in gorski reševalec, Kranjčan Roman Herlec, v njej pa so še njegov hrat Karl ter Marko Aljančič iz Kranja in Narcis Mršič z Reke. Na 4500 km dolgo pot so odšli s kombijem, na katerega so naložili vso potrebno opremo in hrano. Računajo, da se bodo vrnili ---------------- čez tri tedne. Ce jim bo šlo vse Javnosti od njegove ustanovitve pa 1 pG načrtih bodo kranjski alpini-vse do današnjih dni v Malejevi | st: nrvi /jusroslovani. ki bodo sto-dvorani na Taboru. N. S. | I KOLESARSTVO | VATERPOLO Zmaga Jugoslavije BUDIMPEŠTA. 13. junija — Na mednarodnem turnirju v vaterpolu .ie Jugoslavija s povprečno igro premagala reprezentanco Romunije 6:4 (1:0, 2:2, 2:1. 1:1). Romuni so vse zadetke dosegli iz četvercev. V drugi tekmi pa je Madžarska premagala B renrezentanco SZ 3:1 (2:1. 0:0, 1:0. 0:0). Jutri igra Jugoslavija z B reprezentanco SZ, Madžarska pa z Romunijo. I AVTO MOTO I SMUČANJE Sodelovanje z italijanskimi učitelji Končan spor med AMD Maribor in AMZ Slovenijo MARIBOR — Pred dnevi so naposled zgladili vse sporne točke v neljubem sporu med AMD Maribor in športno komisijo pri AMZ Slovenije zaradi cestnih hitrostnih dirk po mariborskih ulicah. Do spora je prišlo, ker mariborski organizator ni našel svoje prireditve v koledarju čeprav so na društvu v vsakem času pripravljeni pokazati dokaze o pravočasno poslani prošnji za dirke. Toda v Ljubljani so odgovorili, da niso ničesar dobili iz AMD Maribor in zato v programu za letos niso predvideli nobene cestno hitrostne dirke po mariborskih ulicah. Zadeva je naletela na ogorčenost, posebej v severni Sloveniji, kjer je organizator že pričel s široko organizacijsko dejavnostjo, j Razumljivo, da je prišlo do ostre I reakcije Mariborčanov, na račun I poslovanja osrednje zveze, ki po j besedah Miroslava Avsca, predsed-| nika komisije za cestni hitrostni šport, ni privolila v prireditev Danes -Grossglockner KAPRUN, 13. junija (Po telefonu) — V 6. etapi kolesarske dirke »Okoli Avstrije« je zmagal Nizozemec Van Vught, ki je 182 km dolgo progo od Telfsa do Kapruna prevozil s povprečno hitrostjo 39,900 km/h. V zmagovalni skupini 25 tekmovalcev je pripeljal v cilj kot 18. tudi Spaninger. V generalni uvrstitvi posameznikov po 6. etapi je Spaninger na solidnem devetem mestu z 16 min. in 19 sek. zaostanka za vodečim Krekelsom (Ni2ozemska). V ekipni uvrstitvi vodi Nizozemska s časom 75:16,12 medtem ko je Jugoslavija na 9. mestu s skupnim časom 75:25,12. Plasma jugoslovanskih kolesarjev je za sedaj povsem zadovoljiv, saj nastopa na dirkah 14 ekip, med katerimi je kar 7 avstrijskih vrst. ki taktično z lahkoto zasedajo ključne pozicije med vožnjo. Kolesarji so do sedaj vse etape vozili v dežju in vetru tako da so številni tekmovalci morali odstopiti — med njimi tudi Božičnik. Jutri ie na sporedu najtežja etapa iz Kapruna do Celovca, dolga 205 km in vzponom na Grossglockner. J. JANEŽIČ sti prvi Jugoslovani, ki bodo stopili na naj višji vrh v Turčiji. Pred odhodom smo Romana Herleca povprašali, zakaj se je odločil za vzpon na Ararat. »To je bila moja dolgoletna želja. Potem, ko sem obredel naj višje vrhove v Alpah in Dolomitih, sem želel iti više. Turški pettiso-čak je še najbližji. Razen tega pa se nameravam seda.i. ko sva z ženo odprla v Preddvoru gostišče »Alp-pension« posvetiti gorski vod- niški službi. Turisti namreč tudi pri nas pogosto povprašujejo po gorskih vodnikih. Ta ekspedicija mi bo v tem precej koristila«. — Vam je kdo pri ekspediciji pomagal? »Vse stroške, ki bodo znašali okrog 8000 novih dinarjev, bomo pokrili sami. Tudi vsa oprema in kombi je naša zasebna last. Kee bomo odšli na pot brez zdravnika, nam je dr. Cof pripravil natančnejša navodila za prvo pomoč. Sicer pa računamo, da nam bo zbrano gradivo s poti služilo za predavanja, s katerimi naj bi povrnili del stroškov«. L. STRUZNIK ALPINISTIČNE NOVICE KRANJSKA GORA. 13. jun. — | šport, ni Nocoj je prispela iz Italije skupi- j Mariboru, na smučarskin strokovnjakov, ki ) Posebna delegacija AMD Mari-bo imela s slovenskimi smučarski- J bor je nato na sedežu zveze še mi učitelji strokovni posvet. V petek zvečer bo razgovor o možnostih sodelovanja med našimi in italijanskimi smučarskimi učitelji, medtem ko bo v soboto na plazu pod Prisojnikom demonstracija italijanske smučarske šole. S skupino italijanskih profesionalnih učiteljev žal ni prispe] tudi napovedani trener. Zato je trening s trenerji preložen na poznejši čas. J. URŠIČ V peti etapi Sanantonio TELFS, 13. jun. V 5. etapi kolesarske dirke »Okoli Avstrije« je zmagal Italijan Sanantonio, ki je 166 km dolgo progo od Schaana do Telfsa prevozil v času 4:19,00. Drugi je Nizozemec Krekels, tretji pa Avstrijec Eberl. Spaninger je sedmi — 4:23.02, Valenčič 19. — 4:32,48, Hvastia 39. — 4:41.10. Dopoldne samo 38 km KNJEŽEVAC, 13. junija — V tretji etapi mednarodne kolesarske dirke »Po Srbiji« od Zaječara do Knježevca (38 km) je bil najhitrejši Holy iz Brna s časom 56,46. Med posamezniki še vedno vodi Lobus (CSSR) s časom 3:45,40, med ekipama pa sta na čelu Brno m Italija s časom 11:18.30. V vodstvu Labus NIŠKA BANJA. 13. jun. V popoldanski etapi od Pircjta do Niške Banje (57 km) je zmagal Holy (CSSR). Jugoslovani Škerlj Cu-brič in Boltežar so prišli na cilj v skupini s časom tretjeplasirane-ga. V generalnem vrstne mredu vodi Cehoslovak Labus, med ekipami pa Brno. _______ Pred sezono Vsako leto se v nas ob tem času vzbudi želja po gorah. Fantazija nas vodi v oddaljene kraje, sili nas na tcžJ^o dosegljive vrhove — tuje vrhove, ki se nam zdijo mikavnejši in lepši od naših. Ubogi planinec, kam hitiš? Ali si pozabil na naše domače gore? Zdijo se ti morda preskromne in morda vsakdanje ter nevredne, da bi se trudil v njihovih stenah. Vendar vedi, da se tujci zanimajo zanjp, jih odkrivajo, yzljubljajo in osvajajo. Sramuj se! Rezijska, Terska in dolina Mrzlega potoka te še vedno čakajo in vrhovi, ki jih obdajajo, bodo zažareli v veselju, ko bodo ponovno slišali govorico, na katero so že skoraj pozabili. To je uvodna misel v tretjo številko biltena, ki ga izdaja alpinistični odsek Slovenskega planinskega društva v Trstu. Ali je ne bi lahko prenesli tudi v naše kraje, vsaj z veljavnostjo za stene v ostali Jugoslaviji, kjer se že nekaj let zelo pogosto .sliši češka, nemška in še marsikatera druga beseda, le slovenska ne! Precej naših alpinistov se lahko pohvali, da dobro poznajo Chamoniške gore. okoli 40 jih je že bilo v zadnjih štirih letih v Kavkazu in koliko jih je bilo v Durmitorju, Prokletijah . . .? Za Kavkaz ni zanimanja Kakor je videti neverjetna ta trditev, toliko bolj jo potrjuje letošnji izbor za odpravo v Cei. Za vodjo se ni kljub uradnemu razpisu javil nihče in je zato UO PZS na svoji zadnji seji iz svojih vrst izbral Toneta Bučarja. Alpinistov pa se je javilo vsega 10 — Franc Bauman (Kamnik), Peter Gross, Marjan Manfreda, Bine Mlač, Zmago Medved, Viki Uhan (Lj. Matica), Zvone Miklič. Niko Bernard (Jesenice) in Rihard Salberger ter Jože Rožič (Tržič), tako da bi bila komaj lahko ena sama rezerva, če ne bi Univerza na svoje stroške prijavila tudi dr. Andreja Martinčiča kot znanstvenega sodelavca. Sestava odprave zaradi nekaterih sprememb še ni dokončna. Alpinistična šola Alpinistična vzgoja je v tujini velikokrat vezana na turizem in je pri tem celo komercialna. Pred kratkim so npr. italijanski čašo piši objavili vabilo v alpinistično šolo s centrom v koči Monzino v Val Veny (področje Mt. Blanca), ki deluje že tri leta. Traja 9 dni, njena cena pa je 75.000 lir. Namenjena je v glavnem mladini (14—25 let), čeprav • sprejema tudi starejše, poslužuje pa se najsodobnejših metod (filmi, diapreda-vanja). Vaditeljev je 20 in so ▼ glavnem gorski vodniki iz Cour-mayerja. Zanimivo je tudi to, da organizator reklamira tudi prvovrstno oskrbo, mednarodno telefonsko zvezo in srečanja z najboljšimi alpinisti. O fiziologiji aklimatizacije I NAMIZNI TENIS 1 ROKOBORBA LESTVICA Ljubljana S. Bistrica Savsko nas. MTT Zagorje Litija Žalec Prebold 472:328 542:459 351:291 409:357 473:445 330:462 435:486 388:573 Pari prvega kola Jesenskega dela: Prebold — Ljubljana, Žalec — Savsko naselje, Litija — Slov. Bistrica, MTT — Zagorje. O. H. Skušek mladinski državni prvak MARIBOR — Mladi mariborski rokoborec Slavko Skušek je že na prvenstvenih ligaških dvobojih druge zvezne lige opozoril nase po seriji presenetljivih zmag v mušji kategoriji. Pred dnevi se je vrnil iz Beograda, kjer je v močni konkurenci zasedel odlično in presenetljivo prvo mesto na državnem prvenstvu v mušji kategoriji. Nato se je udeležil še zveznega izbirnega turnirja, na katerem si je z drugim mestom zagotovil mesto mladinski državni reprezentanci. F. D. Lendava : Pecz 2:16 enkrat razložila položaj, ki je na- i LENDAVA, 13. jun. — V namiz- stal v Mariboru po negativnem 1 • --- J—1—a- x’— ---- odgovoru iz Ljubljane. Tako bo na splošno zadovoljstvo prireditev 11. avgusta. F. DEŽMAN Mariboru po negativnem j noteniškem dvoboju je član druge . 4- rf”Wi---- 'T'"1"' 1— madžarske lige Pecz premagal do- mačo Lendavo 16:2. Edini točki za domače sta dosegla Klemečič in Leba. Madžarski namiznoteniški igralci bodo nastopili še na Ravnah, v Kranju in Ljubljani. Trije Slovenci v reprezentanci NOVO NA TUJEM ALES^ANDRIA — Na gosto-vanju po Evropi so nogometaši Santosa iz Sao Paola premagali Alessandrio 2:0 (2:0). Gola sta dosegla Pele in Toninho. RIO DE JANEIRO — V prijateljski tekmi so nogometaši Brazilije premagali Urugvaj 4:0 (1:0). Pred dvema dnevoma so Brazilci premagali Urugvajce 2:0. PARIZ — Francoski sprinter Bambuck je dosegel nov nacionalni rekord na 100 m s časom 10,1. Drugi na tem tekmovanju je bil Figuerola (Kuba) s časom 10,3. REYKJAVIK — Po 6. kolu mednarodnega šahovskega I a turnirja vodita sovjetska velemojstra Tajmanov in Vasjukov, naš polovični državni prvak pa je na zelo dobrem petem mestu. Vrstni red: Tajmanov in Vasjukov 4,5 R. Byr-ne in Christjanson 4. Ostojič 3,5 (1), Uhlmann 3,5, olaffson 2.5 (2) KRŠKO, 13. jun. — Tekmovalni odbor za speedway AMZ J je določil reprezentanco SFRJ, ki bo nastopila na četrtfinalu svetovnega conskega ekipnega prvenstva v speedwayju v nedeljo, 16 t. m. v vzhodno nemškem mestu Stral-sund. Na pot so danes zjutraj odšli naslednji najboljši jugoslovanski vozači: Babič. Molan (oba AMD Krško), Perko naklonjeno, upamo, da se bodo« pri nas dobro počutili in da bodo odnesli prijetne vtise o naših gorah in naši planinski organizaciji. / OBISK IZ TRSTA — Predstavniki tržaške trgovinske zbornice, ki jih vodi predsednik Romano Caidassi, z njimi pa je tudi predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Stanko Bole, so se včeraj pogovarjali v Ljubljani s predsednikom gospodarske zbornice SRS Leopoldom Kresetom in slovenskimi gospodarstveniki (na sliki). Obravnavali so številne možnosti medsebojnega sodelovanja in še posebej o gradnji cest, sodelovanju industrijskih con in turizmu. Foto: S. Busič DOS S ON NA PROSTOSTI — Veselo nasmejan gre angleški študent Hugh An-drew Dobson po Sisku, potem ko ga je predsednik republike pomilostil. Telefoto: Tanjug FOPLAVE V HONGKONGU — Včeraj je nad Hongkongom divjal vihar z močnim deževjem. Povzročil je poplave v niže ležečih predelih mesta, rušil kolibe, najbolj pa je prizadejal vzhodne obrobne predele Hongkonga, kjer se je odtrgalo več plazov zemlje, ki so pokopali pod seboj devet življenj. Promet je v mestu povsem zastal, ponekod pa so avtomobili blokirani v blatu, ki je po viharju preplavilo ulice. Oblasti so na ogroženih predelih mesta začasno zaprle več šol. Na sliki: otroci na poplavljeni ulici Hongkonga. Nadaljevanje s prve strani • Nikezičevi pogovori z Brandtom njem vzhodu. Ministra sta opozorila na to, da je koristno podpreti posebnega odposlanca generalnega sekretarja OZN Jarringa v njegovih prizadevanjih, da bi | našel politično rešitev. Jugoslovanski državni sekretar je ponovno poudaril potrebo, da se izraelske čete umaknejo z zasedenega arabskega ozemlja. Ko je Brandt govoril o ustavitvi širjenja atomskega orožja, ;e prišel na dan z že znanimi stališči svoje vlade. vsebovanimi v bonski spomenici. Po njegovem mnenju ne bo lahko ratificiral i sedanjega sporazuma, čeprav je bonska vlada pripravljena sprejeti ta sporazum. Ob koncu današnjih dopoldanskih pogovorov je Marko Nikezič govoril 1udi o dejavnosti Jugoslavije v sedanjih pripravah na konferenco neuvrščenih in drugih miroljubnih držav. Pogovori, ki so bili odkriti in obojestransko koristni, se bido nadaljevali popoldne z obravnavanjem vprašanj Iz dvostranskih odnosov. Minister Willy Brandt je danes dopoldne, preden je prišel na uradno jugoslovan-sko-nemške pogovore, položil venec na grob Neznanega junaka na Avali. Zvedelo se je, da bo zaradi zapletov okrog Berlina Brandt za en dan skrajšal obisk v Jugoslaviji. Odpotoval bo v soboto popoldne iz Dubrovnika v Bonn. m o Pogovori Tito - . Husein koristni in pomembni Dokaj obširno smo se pogovarjali o zunanjepolitičnih vprašanjih, o problemih, ki dandanes tarejo svet. Naša skupna ugotovitev je bila, da je mednarodni položaj precej nemiren in skrb zbujajoč in da je treba, da neuvrščene države čimbolj o-krepijo svojo dejavnost in pripravijo prihodnjo konferenco na vrhu, ki naj bi bila leta 1969. Mislim, da obisk gospoda predsednika — tako kot tudi dosedanji obiski državnikov obeh prijateljskih dežel — močno prispeva k boljšemu medsebojnemu razumevanju in razumevanju vsega, kar se dogaja na svetu. Mislim, da imata Indija in Jugoslavija veliko skupnih interesov in da so naša gledišča sorodna ali enaka, tako v mednarodnih problemih kakor o vprašanjih, za katera sta skupaj zainteresirani.« Predsednik indijske republike dr. Zakir Husein pa je dejal: »Predsednik Tito vam je že povedal, o čem smo se pogovarjali na dveh koristnih sestankih. Lahko vam samo rečem, da je bila po moji sodbi dragocena izkušnja, da smo razpravljali o raznih problemih s predsednikom in njegovimi sodelavci. Pregled svetovnega položaja, ki ga je podal predsednik Tito, njegovo poznavanje problemov in pronicljivost njegove analize, vsemu temu je pripisati, da so postali pogovori za nas zelo pomembni. Kar zadeva odnose med Indijo in Jugoslavijo, imajo za seboj že dolgo zgodovino, ki se je začela s prijateljstvom med našim pokojnim predsednikom vlade Nehrujem in predsednikom Titom. Ta zgodovina ni statična, marveč so se naši odnosi nenehno čedalje bolj razvijali. Ko bi med vsemi državami vladali taki odnosi in razumevanje kakor med nami, potem bi bil svet, v katerem živimo, boljši,« je dejal na koncu indijski predsednik. Dr. Zakir Husein je danes v vili uBrinnVa« snreiel čla- na predsedstva CK ZKJ in predsednika CK ZK Hrvat-ske dr. Vladimirja Bakariča. • •• Mirnejša noč v Parizu se med levičarske študente dejansko vmešali celo nekateri najbolj desničarski elementi, to je bivši kolonialistični najemniki iz Katange. S temi je danes ponoči prišlo v Sorboni tudi do manjšega obračunavanja. Danes so se za kruhom podražili še časopisi in mleko, vendar je novi minister za gospodarstvo in finance Cou-ve de Murville hkrati z ugotovitvijo, da bo Francija še dve leti prebavljala svojo gospodarsko krizo, menil da ne bo nobene devalvacije francoskega franka. »To bi pomenilo posmeh vsem doseženim poviškom v delavskih mezdah.« je diplomatski Couve de Murville razumel situacijo in njegova odločnost je pozitivno vplivala tudi na tečaje pariške borze, kjer so se vrednostni papirji po hudem dosedanjem padcu znova dvignili za 3 do 5 odstotkov, medtem ko se je zviševanje zlata uneslo. Francija bo sicer omejila uvoz nekaterih tujih izdelkov, zlasti konkretno hladilnikov in pralnih strojev iz ZRN in Italije, vendar bo upoštevaje svoje mednarodne obveznosti do evropskega skupnega trga, odprla svoje meje v smislu dogovora 1. julija. Po drugi strani pa so francoske oblasti zaradi »uvoza prepovedane politike« danes izgnale še 43 tujcev, ki so bili zaloteni pri demonstracijah, tako da se je število oseb, ki so bile zaradi te dejavnosti od začetkov nemirov izgnane, povišalo na 63. Med njimi so predvsem Nemci, Spanci, Arabci in Južni Američani; Jugoslovana ni nobenega. Daniel Cohn-Bendit je med tem časom na varnem v Londonu, kjer si je iztisnil po začetnem dovoljenju za 24-urno bivanje zdaj še dovoljenje za 14-dnevno turistično bivanje. Čeprav v avtomobilski industriji v glavnem stavka še traja, opazovalci menijo, da znova navezana pogajanja med sindikati in delodajalci v ključnih tovarnah »Renault« in »Peugeot« navkljub minulim incidentom, dopuščajo precej upanja na sporazum. Je pa v tem bolj ali manj zadnjem zaključnem dejanju francoske delavske stavke, doslej najdaljše v zgodovini dežele, v kateri so končali svojo stavkovno akcijo tudi delavci letalske industrije in trgovske mornarice, skoraj anekdotno zanimivo to, da so jo prvi z mezdno spravo končali rudarji, medtem ko so najdlje v stavki uporno vztrajali pariški taksiji, letalske stevardese, radio televizijci in ansambel zabavišča Folies-Bergere. B. POGAČNIK • ••• Modernizacija železnic bo opravljena do 1970 poslovanja. Železnice bodo namreč takoj zaposlile okrog 2000 pripravnikov z visokošolsko izobrazbo. Nato je ZIS spričo sedanjega gospodarskega položaja zavzel stališče do skrb-nejšega proračunskega varčevanja. ZIS meni, da lahko federacija uveljavi načelo o večjem proračunskem varčevanju na vseh področjih, z izjemo prosvete, kulture in invalidskega zavarovanja. Sekretar za informacije ZIS Mirko Ostojič je dejal, da je ZIS sklenil, da je treba likvidirati zaostale obveznosti federacije nasproti energetiki in skladu za nezadostno razvita področja. Na seji so še poudarili, da je treba v gospodarstvu začeti akcijo za revalorizacijo osnovnih sredstev — za njihovo omejitev na pravo vre- dnost. Ta ukrep je za raz-' bremenitev gospodarstva zelo pomemben. ZDRAVKO ILIČ ☆ Nov vzpon industrije za 7 odst. Oživljenje kažeta tudi lesna in papirna industrija s povečanjem v petih mesecih za 5 oziroma za 4 odst. Železarne so po lanskem hudem zastoju spet dobro zaposlene in so dale v maju za 10 odst več proizvodnje kakor lani. Le skromno napreduje tekstilna industrija, ki izkazuje letos povečanje samo za 1 odst. Zaostajata pa še vedno nekovinska ter usnjarsko-obutvena industrija. V premogovnikih je proizvodnja nadalje na nizki ravni, vendar zf< 7 odst. višja kakor lam. Oživljanje proizvodnje je doslej šele skromno vplivalo na zaposlenost. V maju je število zaposlenih v industriji naraslo le za 0,7 odst. Skupno število vseh zaposlenih v Sloveniji se je v aprilu in maju povečalo za 7600 oseb, medtem ko se je število tistih, ki iščejo zaposlitev, zmanjšalo od najvišjega stanja 21.540 v februarju na 19.770 v aprilu. Za oživljanje gospodarske aktivnosti je zlasti važna tudi gradbena dejavnost. V petih mesecih letošnjega leta je gradbeništvo izkazalo povečanje vrednosti opravljenih del nasproti istemu obdobju lanskega leta za 17 odst na 527 milijonov novih din ob povečanju povprečnega števila zaposlenih od lanskih 23.500 na 25.100. Samo v maju je dosegla vrednost opravljenih gradbenih del 149 milijonov novih din, kar je za 24 odst. več kakor lani v tem mesecu. Nekoliko bolj spodbudni kakor doslej so tudi najnovejši i podatki o gibanju izvoza, ki je letos precej zaostal, predvsem zaradi zmanjšanja izvoza živine in mesa. Vrednost izvoza iz Slovenije, ki se je v prvem četrtletju gibala na ravni pod 200 milijonov novih din mesečno, je narasla v aprilu na 217 milijonov jn v maju na 234 milijonov, kar Je še vedno manj kakor lani, ko smo v tem mesecu izvozili za 251 milijonov novih din. Majski podatki o jugoslovanskem izvozu pa so ugodnejši. Z vrednostjo 1263 milijonov novih din je bil majski jugoslovanski izvoz za dobre 3 odst. večji kakor lani v tem mesecu. F. SEUNIG ☆ ☆ Ukrepi NDR udarec za zahodnoberlinske prebivalce berlinski zid. Ti ukrepi bodo predvsem prizadeli žepe za. hodnoberlinskih potrošnikov, ker bo treba od julija za tranzit zahodnonemškega in zahcdnoberlinskega blaga plačevati posebne takse. Izhod zdaj iščejo v novih dotacijah, ki naj bi jih Bonn zagotovil zahodnemu Berlinu. Kancler Kiesinger je že dal obljubo v tem smislu. Na obmejnih prehodih iz zahgdnega Berlina na področje NDR so danes stale po več kilometrov dolge kolone avtomobilov. Vsi potniki so morali izpolniti posebne formularje, da so dobili vizume NDR, in plačati 5 mark takse. Od prebivalcev zahodnega Berlina niso zahtevali potnih listov glede na to, da to mesto uporablja potne liste ZR Nemčije, ki jih obmejne oblasti NDR ne priznavajo, ker obravnavajo zahodni Berlin kot posebno politično področje, neodvisno od ZR Nemčije. Zaradi proceduralnih obveznosti pri prehodu čez mejo so morali potniki iz Zahodne Nemčije in zahodnega Berlina čakati tudi do pet ur. Današnja »Komsomolska Pravda« piše, da sklepi, ki jih je sprejel parlament NDR o ureditvi prometa med ZR Nemčijo in zahodnim Berlinom, potrjujejo suverenost NDR in onemogočajo, da - bi njeno ozemlje izkoriščali za-cilje, ki ogrožajo mir. Pogovori tunizijskih parlamentarcev v Beogradu BEOGRAD, 13. jun. (Tanjug) — V Beogradu so bili danes sklepni pogovori med delegacijama nacionalne skupščine Tunizije in naše zvezne skupščine. Delegaciji sta vodila predsednika parlamenta dr. Sadok Mokadem in Milentije Popovič. Po pogovorih je dr. Sadok Mokadem priredil za člane delegacij kosilo. Tunizijska delegacija je danes dopoldne obiskaia zvezno konferenco SZDLJ Z generalnim sekretarjem Benom Zupančičem so se pogovarjali o dejavnosti in vlogi SZDLJ in socialistične stranke Destur ter o nekaterih vprašanjih v zve- j zi z dvostranskim sodelo-1 vanjem med gibanjema. I Pogovora sta se udeleži- i la podpredsednik zvezne i skupščine Gustav Vlahov! in član zunanjepolitičnega j odbora zvezne skupščine j Ramiz Crnišanin. Na tiskovni konferenci | ob koncu obiska tunizijske i parlamentarne delegacije! je predsednik tunizijske! narodne skupščine dr. Sa- j dok izjavil, da Tunizija j podpira pobude za sklica-1 nje tretje konference nevezanih ' držav, ker meni, da bi bile resolucije take konerence lahko učinkovite za reševanje mednarodnih problemov. Italija bo 2 dni brez časopisov RIM, 13. jun. (AFP). Tipografi listov v vsej Italiji bodo začeli opolnoči dvodnevno stavko. Jutri ob 7. uri bodo začeli stavkati tudi teleprinte-risti pri časopisnih agencijah. Italija bo tako ostala brez tiska v petek popoldne, v soboto in nedeljo. Stavko so organizirale sindikalne centrale vseh politič- l nili struj. Stavkajoči protestirajo, ker so bila prekinjena pogajanja s federacijo časopisnih založništev o obnovitvi kolektivnih delovnih pogodb. V Bombayu zgorel »Boeing 707« NEW DELHI, 13. jun. (AP). Potniško letalo »Boeing 707« ameriške družbe »Pan American« se je vnelo in zgorelo v trenutku, ko je pristajalo na mednarodnem letališču v Bombayu. Po prvih vesteh je izgubilo življenje šest od skupno 63 ljudi, kolikor jih je bilo v letalu. Letalo -je bilo na rednem poletu okrog sveta in je priletelo iz Dos Angelesa čez Honolulu, Tokio, Bangkok in Kalkuto To je druga letalska nesreča na tem mednarodnem letališču v zadnjih 16 dneh. Dne 28. maja je letalo »Convair 990« indonezijske družbe »Gar-ruda« strmoglavilo nekaj minut po vzletu z bombayskega letališča. Smrt je doletela vseh 29 ljudi v letalu. Blaibergu malo bolje CAPETOWN, 13. junija). (AFP). — Bolnišnica Groote Schuur je popoldne sporočila, da so »zabeležili nekaj izboljšanja pri zdravstvenem stanju dr. Philipa Blaiberga.« Sporočilo pravi, da je »dr. Blaiberg pri zavesti in se je pogovarjal z zdravniki«. Hafner predaval v Postojni POSTOJNA, 13. jim. — Danes popoldne je podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Vinko Hafner v Postojni predaval o gospodarski reformi danes. Predavanje je organiziral DOM JLA, ‘udeležili pa so se ga družbe-no-politični in javni delavci iz POstojne. M. D. Izrael zbira čete ob Jordanu Premik jordanskih enot -Palestinci ustanovili nov nacionalni svet BEJRUT. 13. jun. (AP, AFP, Reuter). Današnji bejrutski list »Al Nahar« piše, da Izrael pripravlja za prihodnje dni velik napad na Jordanijo. Nad mesto Salt na vzhodni strani Jordana so prileteli helikopterji in metali letake, ki opozarjajo prebivalce na napad. Glavna ’ cesta med Damaskom in Amanom je bila tri noči zaprta zaradi premikov jordanskih vojaških enot. Na- • vajajo, da so Izraelci osredo- j točili na zahodnem bregu Jordana okrog 40.000 vojakov. V Amanu so se sešli delegati raznih palestinskih organizacij in ustanovili nov nacionalni svet, ki bo imel vlogo palestinskega ljudskega parlamenta. Iz uradnih virov j v Amanu se je zvedelo, da bo prva seja sveta, ki šteje sto članov, 10. julija v Kairu. Izraelski obrambni minister Moshe Dayan je v parlamentu izjavil, da so Izraelci v zadnjih dvajsetih mesecih ubili 381 in ranili ter ujeli 1824 arabskih beguncev. Da-van trdi, da arabske gverilce financirajo ■ »bogati Palestinci v tujini m arabske vlade« in da se urijo v Jordaniji, Egiptu in Siriji, nekaj pa se jih uri tudi na Kitajskem. Kiesinger grozi s pritiskom na neširjenje BERLIN, 13. junija (UIT). Zahodnonemški kancler Kie-Singer je na tiskovni konferenci izjavil, da bj utegnila njegova država »vnovič preučiti svoje stališče ob sporazumu o neširjenju jedrskega orožja« zaradi spremenjenega položaja, v katerem se je znašel zahodni Berlin po sklepu vlade NDR o kontroli potnih listov. »Zvezna republika Nemčija bi lahko segla po tem, da ne bi podpisala tega sporazuma,« 'je rekel Kiesinger, »dokler bo trajala zmeda v tranzitu do zahodnega Berlina.« »Zahodnji Nemčija ne mara poslabševati položaja,« je dodal Kiesinger, »vendar smo veleposlanikom ZDA, Velike Britanije in Francije v Bonnu rekli, da morajo resno upoštevati tisto, kar se je zgodilo.« Močan potres v Armeniji EREVAN, 13. junija (TASS) — Včeraj je bil v vzhodni Armeniji močan potres. Epicenter je bil v stiku gorskih vencev Zangezur in Bargušat. V epicentru je imel potres jakost 8. stopnje po 12-sto-penjski lestvici. LJUBLJANA, 13 junija. — Iz astronomsko geofizikalnega observatorija na Golovcu so nam sporoč.li, da so včeraj, 12. junija ob 14. uri 54 minut in 13 sekund po srednjeevropskem času njihovi aparati zabeležili precej močan potres v daljavi kakih 9000 kilometrov. Obisk izseljencev iz ZDA LJUBLJANA, 13. jun. — Danes popoldne so predstavniki Slovenske izseljenske matice in skupina fantov in deklet v gorenjskih narodnih nošah pozdravili 57 naših izseljencev iz ZDA na letališču Brnik pri Ljubljani. V skupini je bilo tudi več znanih društvenih delavcev Vika Poljšak, Andy in Mary Božic. Angela Zaitz itd. Zaradi slabega vremena je letalo priletelo na Brnik z večurno zamudo. To je v juniju že četrta skupina naših rojakov, ki so prišli iz ZDA na obisk v »staro domovino«. S. L. Zadnje vesti Telegrami Brandt in Nikezič: seznam vprašanj, ki so rešljiva Popoldne razgovori o dvostranskih vprašanjih -Delo bodo nadaljevali na strokovni ravni BEOGRAD, 13. junija (Tanjug). Podpredsednik vlade in zunanji minister ZR Nemčije Willy Brandt in državni sekretar za zunanje zadeve Marko Nikezič sta danes popoldne razpravljala o bilateralnih vprašanjih. Brandt je izjavil, da je ZRN pripravljena povečati nekatere blagovne kontingente iz Jugoslavije in dejal, da bi bilo koristno nadaljevati pogajanja o konvenciji o socialnem zavarovanju. Willy Brandt je izrazil upanje. da so zdaj nastali ugodnejši pogoji za trgovinsko menjavo in zmanjšanje neravnotežja. O tem je govoril tudi Marko Nikezič. Zahod-nonemška in jugoslovanska stran sta v razgovorih izjavili, da sta pripravljeni skleniti sporazum o tehničnem in znanstvenem sodelovanju. Razpravljali so tudi o vprašanjih v zvezi z jugoslovanskimi delavci, ki so zaposleni v ZR Nemčiji. Brandt je pohvalil jugoslovanske delavce in rekel, da bi bilo koristno nadaljevati pogajanja o konvenciji o socialnem zavarovanju. Nikezič je dejal, da bi konvencija morala zajeti kvalificirane in nekvalificirane delavce. O kulturnem sodelovanju sta obe strani izjavili, da se zadovoljivo razvija. Načeli so tudi vprašanje, ali bi bilo možno ukiniti vizume za turiste iz obeh držav. Marko Nikezič je zastavil tudi vprašanje, ali ne bi bilo mogoče omejiti dejavnost emigrantskih organizacij, ki škoduje razvoju stikov med deželama. Zvedelo se je, da je podpredsednik vlade ZRN in zunanji minister Willy Brandt povabil državnega sekretarja za zunanje zadeve Marka Ni-keziča na obisk, v Bonn. Jutri bo na Brionih Willy-ja Brandta sprejel predsednik Tito. Willy Brandt je nocoj na tiskovni konferenci dejal, da je zelo zadovoljen z beograjskimi razgovori. »Bili so objektivni in odkriti, brez prevelikih pretenzij in osredotočeni na tisto, kar ie v tem trenutku mogoče reševati.« Po njegovih besedah sta ministra razpravljala tako, da bi strokovnim sodelavcem olajšala delo, ki se bo nadaljevalo po tem srečanju. »Sestavili smo nekakšen inventar,« je izjavil Brandt. Podpredsednik zahodno-nemške vlade je dejal: »Potrdil sem, da v Evropski gospodarski skupnosti zastopamo mnenje, da bi bilo treba zagotoviti mandat za pogajanja o trgovinskem sporazumu med Jugoslavijo in EGS.« Glede odškodnine žrtvam nacizma je Brandt izjavil, da je jugoslovanska stran zastavila nekaj vprašanj. Nemška stran je razlago o tem pozorno poslušala in izjavila, da je pripravljena razpravljati o vseh teh vprašanjih še dalje. Po njegovih besedah sta se SFRJ in ZRN sporazumeli, da se bosta začeli pogajati o ureditvi statusa jugoslovanskih delavcev, ki so zaposleni v ZR Nemčiji. Vlada ZR Nemčije je pripravljena pogajati se tudi o ukinitvi vizumov, kar bi spodbudilo turistično sodelovanje. Beograjski univerzitetni komite za sprejem študentov v ZK BEOGRAD, 13. junija (Tanjug). Univerzitetni komite ZK na beograjski univerzi je nocoj sklenil, da je treba sprejeti v zvezo študente, ,ki so se minuli teden odlikovali z naprednimi stališči. Člani komiteja pa so poudarili, da udeležba v študentski akciji ne more biti edini kriterij za sprejem v ZK, temveč je treba pri tem upoštevati celotno dosedanjo dejavnost kandidatov, pa tudi njihovo pripravljenost, da bi se praktično zavzemali za uresničevanje smernic, ki sta jih danes objavila predsedstvo in izvršni komite CK ZKJ. Sprejem mora biti obvezno posamezen in ne kolektiven. Univerzitetni komite je razen tega prepustil posameznim organizacijam presojo o tem, kaj ukreniti glede članov ZK. ki niso sodelovali v študentski akciji; priporočil pa je, naj bi organizacije ravnale skrajno obzirno, da se to ne bi izrodilo v nehuman in nedemokratičen postopek. Titova poslovilna večerja za Huseina BRIONI, 13. junija (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito in njegova žena sta nocoj v Beli vili na Brionih priredila poslovilno večerjo predsedniku Indije dr. Zakiru Huseinu. Indijski predsednik je nocoj sprejel tudi člana sveta federacije Edvarda Kardelja in se z njim zadržal v prijateljskem pogovoru. Sodelo val je tudi naš veleposlanik v New Delhiju dr. Slavko Komar. Sestanek pred nadomestnimi volitvami v Ljubljani LJUBLJANA, 13. jim. — Na nocojšnjem zboru volivcev v Ljubljani sta kandidata za zveznega poslanca, namesto Janeza Stanovnika, ki je izvršni sekretar ekonomske komisije OZN za Evropo, ing. -Miloš Vehovar ’in Marjan Dolenc odgovarjala na vrsto vprašanj, ki so jima jih za-* stavili volivci. V izredno tehtni razpravi sta se kandidata za poslanca znašla sredi ognja kopice vprašanj, ki so jima jih zastavljali volivci. Volitve bodo v nedeljo. Volili bodo pa občani občin Ljubljana-Center, šiške, Vrhnike, Logatca. I. A. Mladinska delovna akcija na Savi pri Zagrebu ZAGREB. 13. jun. (Tanjug) - - V mladinsko naselje »Sedem sekretarjev SKOJ« pri Zagrebu je danes prispelo 15 delovnih brigad s 1500 mladinci iz Subotice, Beograda, Sarajeva, Peči, Bitole, Ljubljane, Celja, Reke, Bjelovara in Kopra. Skupaj z zagrebškimi tovariši bodo sodelovali pri veliki delovni akciji pri obnavljanju nasipov ob reki Savi. Ta mladinska akcija, ki jo bodo mladinci slovesno začeli jutri, bo v tem poletju zbrala vsega skupaj 45 brigad iz kakih 30 jugoslovanskih mest, pridružilo se jim bo pa tudi več kot 300 brigadirjev iz 20 držav Azije, Afrike in Amerike. Stavka 50.000 turških študentov ISTANBUL, 13. junija (AP) — Danes se je v stavko vključilo več kot 50.000 turških študentov, ki terjajo spremembe v izobraževalnem sistemu. študentje so prevzeli nadzorstvo nad več fakultetami v Istanbulu in Ankari. POGOVORI BRE2NJEV-KEKKONEN — MOSKVA. Včeraj so se v Moskvi pogovarjali Leonid Brežnjev, Nikolaj Podgorni in Aleksej Kosigin s predsednikom Finske Urhom Kekkonenom, ki je prispel na neuradni obisk v ZSSR. Pogovarjali so se o sovjetsko-finskih odnosih in aktualnih mednarodnih problemih. NIXON NOČE DEBATIRATI — NEW YORK. Republikanski pretendent na predsedniški položaj Richard Ni-xon je zavrnil predlog newyorškega guvernerja Nelsona Rockefellerja, da hi sodeloval v televizijski debati o glavnih problemih ZDA, češ da bi takšna debata bila samo na reke demokratom, ker bi pokazala trenja v republikanski stranki. / NEUSPEŠNA OPERACIJA SRCA — HOUSTON. Kirurgi houstonske bolnišnice so poskušali z začasno presaditvijo ovčjega srca rešiti življenje nekemu 47-letnemu bolniku, ki pa je umrl slabi dve uri potem, ko se je začela operacija. OBSOJENI ŠTUDENTJE — BUDIMPEŠTA. Budimpe-štansko glavno sodišče je te dni obsodilo na zaporne kazni skupino kakih deset mladincev, povečini študentov, ki so se ukvarjali s protidržavnim delovanjem. SPORAZUMI Z DR VIETNAMOM — BUKAREŠTA. Romunija je sklenila z DR Vietnamom več sporazumov o gospodarskem sodelovanju. Pogovori med vladnima gospodarskima delegacijama so trajali štiri dni. Podpisali so sporazume o dodatni gospodarski in vojaški pomoči v tem letu brez vračila in o enaki pomoči za drugo leto kakor tudi trgovinski in plačilni sporazum za leto 1969. KITAJSKA O ATOMSKEM SPORAZUMU — HONGKONG. List »žen Min 2i Bao« je napadel sporazum o prepovedi širjenja jedrskega orožja, ki so ga izglasovali te dni v generalni skupščini OZN, češ da gre za sovjefsko-ameriško zaroto proti Kitajski in da ZDA in Sovjetska zveza hočejo obdržati svoj atomski monopol in še huje izsiljevati neatomske države. ANKETA — LONDON. Zadnja Galuppova anketa je pokazala, da je priljubljenost konservativcev čedalje manjša. Vodstvo, ki so ga imeli v tem pred laburisti, se je skrčilo od 28 na 23,5 odstotka. Izgubljeni glasovi so šli v glavnem v prid liberalcem. TAJNA ZVEZA Z VIETNAMOM — CAPE KENNEDY. Včeraj so izstrelili osem vojaških komunikacijskih satelitov, ki so namenjeni predvsem vzdrževanju tajnih zvez med vojaškimi šefi v Washingtonu in komandanti na vietnamskem bojišču. DUBČEK NA MADŽARSKEM — BUDIMPEŠTA. Češkoslovaška partijsko-vladna delegacija, ki jo vodi Aleksander Dubček je prispela v Budimpešto, kjer bo podpisala novo 20-letno pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči z Madžarsko. Pa še to: KAM NAJ PADE IKAR — Za asteroid, ki naj bi po prvih vesteh povzročil tragedijo na zemlji, so Novome-ščani hitro našli primeren prostor za »pristajanje«. Potuh-tali so namreč, naj Ikar trešči v nerentabilno steklarno, ki mnogim povzroča sive lase. Tudi odborniki so bili brž za to. V tem primeru bi odpadla ponedeljkova občinska seja z eno samo točko dnevnega reda: razprava in sklepanje o sanaciji Inisa (steklarne). Vreme 13. junija 1968 ob 13. uri Temperatura Ljubljana " 07 13 13 17 Planica 9 11 Brnik 11 15 Maribor 14 18 Slovenj Gradec 12 17 Celje 13 18 Novo mesto 12 17 Koper 17 22 Kredarica —1 0 Reka 16 20 Pulj 16 20 Split 18 24 Dubrovnik 20 27 Zagreb 14 19 Beograd 14 21 Sarajevo 12 17 Titograd 19 24 Skopje 20 21 Celovec — 13 Gradec 14 17 Dunaj 12 21 Milano 13 15 Genova 16 21 Miinchen 8 18 Ziirich 10 14 Benetke — — Prognoza VREMENSKA SLIKA: Jedro hladnega zraka v višinah se je pomaknilo ned južno Francijo. Nad severnim Jadranom se zadržuje padavinsko področje, ki bo ponoči vplivalo tudi na južno Slovenijo. Preko Panonske nižine pa doteka proti Alpam toplejši zrak. kar bo povzročilo delno izboljšanje vremena v naslednjih dneh tudi pri nas. >. NAPpVED ZA PETEK: SLOVENIJA: Pretežno oblačno bo. predvsem v severni Sloveniji delne razjasnitve. Temperature ponoči bodo okoli 10, v Primorju 14. čez dan okoli 20 stopinj C. JUGOSLAVIJA: Spremenljivo oblačno bo, v jugovzhodnem delu države še krajevne padavine.