POMANJKLJIVA SPOROČILNOST NOVEGA SLOVENSKEGA PRAVOPISA Z VIDIKA AKTUALNIH POMENSKOSKLADENJSKIH ZMOŽNOSTI SLOVENŠČINE
Zavedam se, da v normativnem priročniku kotje Slovenski pravopis (I Pravila, II Slovar, 2001 Založba ZRC, ZRC SAZU) s prednostno pravopisno-pravorečno vlogo obravnava pomensko-skladenjskih problemov ne more biti v ospredju, zelo jasno in povedno pa bi na skladenjske posebnosti opozarjalo ustrezno, tudi z normativnega vidika, izbrano ponazarjalno gradivo. Vendar ima neupoštevanje žive in aktualne jezikovne rabe za posledico pomanjkanje jezikovno živih in aktualnih zgledov in s tem tudi neupoštevanje novih glagolov oz. novih pomenov v okviru glagol-skih leksemov. Z vidika skladenjske aktualizacije se omejujem na glagole kot pomensko- in struk-turnoskladenjske organizatorje povedi. Opozarjam, v kolikšni meri je pri starih (že v SSKJ vključenih) glagolih sploh upoštevana sprememba vezave kot odraz oz. izraz spremenjene (zožene ali razširjene) pomenskosti glagolov, vezava na novo sprejetih glagolov pa je pregledana predvsem z vidika dejanskega jezikovnega stanja in živosti rabe.1
1 Na predstavitvah slovarja novega Slovenskega pravopisa (SSP) in tudi sicer je bilo izpostavljeno, da je v slovar vključena tudi vezljivost.2 Vezljivost bi sicer bila dobro pomensko- in strukturnoskladenjsko merilo zlasti za ureditev relevantnega (jezikovno živega in aktualnega gradiva) ponazarjalnega gradiva v geselskem članku, ki bi se leksikografsko in leksikološko izražalo tudi s pravilno, tj. skladenjskopomensko utemeljeno hierarhično razvrstitvijo iztočnic, podiztočnic in malih podiztočnic v geselskem sestavku in z ustreznim oz. dovolj povednim označevanjem besedja. Žal pa v slovarju novega Slovenskega pravopisa (SSP) pomanjkanje jezikovno živega in aktualnega ponazarjalnega gradiva onemogoča vezavno aktualizacijo starih (v SSKJ-ju že ustaljenih) glagolov in popoln prikaz vezave na novo sprejetih glagolov. SSP je tako v primerjavi s SSKJ-jem zaradi še dodatnih neizbirnih pomenskoskladenjskih krnitev vezljivostno nazadovanje.
1.1 Vključevanje oz. upoštevanje tudi vezljivosti zahteva premišljen izbor glagolov s pomen-sko-skladenjskega vidika, tj. upoštevanje vseh relevantnih pomenskovezljivostnih skupin glagolov. O tovrstni pomenskohierarhični sistematičnosti v SSP-ju ne moremo govoriti.
1.1.1 Pregled glagolskega besedja kaže, da kakšnih izbirnih meril za vključevanje oz. izločanje glagolov ni bilo. Navsezadnje bi poleg tvorjenk tipa agromelioracija, akontacija, biovrtnarjenje, perfekcija, praizvedba, regionalizacija, samocenzura, samonadzorstvo, samoohranitev ipd. pričakovali tudi upoštevanje ustreznih istokorenskih glagolov, ki so vedno bolj rabljeni. V SSP-ju ni glagolov, ki bi jih zaradi vse pogostejše rabe moral ovrednotiti, npr. akontirati, agromeliorirati, ampulirati, arestovati, arkadirati, barabiti, binko{tovati, bioakumulirati, biovrtnariti, bluziti, bo-dibildati, bordati, breznariti, certificirati, defragmentirati, demotivirati, denariti, deprivilegirati, diagonalizirati, diskati, doformulirati, dopisnikovati, dopustnikovati, dosuševati, džezirati, ekolo-gizirati, eksekutirati, eksorcirati, evangelizirati, feminizirati, fikcionalizirati, filetirati, filmizirati,
1	Upoštevani so glagoli iz mojega zvrstno uravnoteženega gradiva, izpisanega v zadnjem desetletju iz različnih zvrstnih besedil. Gradivo je bilo osnova za izdelavo geslovnika vezljivostnega slovarja slovenskih glagolov.
2	Na upoštevanje predvsem glagolske vezljivosti v SSP-ju 2001 je bilo eksplicitno opozorjeno v lingvističnem krožku 8. aprila 2002 na predavanju P. Weissa Križ kraž po SP 2001, še prej pa 18. februarja 2002 v lingvističnem krožku na mojem predavanju Vezljivostna tipologija slovenskih glagolov.
fotomontirati,fotosintetizirati,fračariti,fritirati, implementirati, inicirati, intarzirati, internetizi-rati, izpitovati, jucniti, klovnariti, kriminalizirati, kronometrirati, kulirati se, lektorovati, lifrati, literariti (nasproti: literarizirati), maksimalizirati, marjašati, marketirati, martinčkati se, mejičiti, mejkapirati se, mikrokapsulirati, mikronizirati, miniaturizirati, napizditi, napopati na, nasnema-vati, našibati se, našlatati, našponati se, novinariti, odjebati, odmegliti (srbhrvatizem, prim. osporavati), odštopati, oposamezniti, orabutati, osrediščiti se, ošteklati, ovaljati, pamfletirati, papagajčiti se, pastirovati, perfekcionizirati/perfekcionirati, personalizirati, piknikirati, pikniko-vati, piratizirati, polastniniti, poračunaliti, praizvesti, pravljičiti, predalčkati, predefinirati, pred-nastaviti, prefarati, prelastniniti, premiksati, prenamestiti, preparkirati, pretrenirati se, prežarčiti, prizemljiti, preusposabljati, prišvasati, računalnikovati, razhroščiti, razpizditi se, razsloveniti, refevdalizirati, regionalizirati, reinvestirati, rekontaminirati, repopularizirati, samoaktualizirati, samocenzurirati, samoevalvirati, samointerpretirati se, samonadzorovati se, samoohraniti/sa-moohranjati, samoosmisliti, samopromovirati se, samotestirati, sfinancirati, skapitalizirati, sken-slati, skondenzirati, skulirati se, sobesedovati, splakatirati, svaštariti, ščevljati, švasati, terminizi-rati, termopakirati, tračariti, transnacionalizirati, tumbati, uimeniti, uplemenititi, uprostorjevati, ustavčiti, utežiti, vinariti, vprogramirati, vrtičkati, zaasfaltirati, zadebatirati se, zahoditi se, zai-meniti (poizaimeniti), zamoralizirati, zamuzicirati, zaštekati, zdogovoriti, zgodbariti, zintegrira-ti, zintrigirati, zjesti se, zmasakrirati, zminimizirati, zretuširati, zoomirati, zvremeniti se.
Nekateri izmed zgornjih glagolov, npr. odmegliti, osporavati, pravljičiti, zvremeniti se, so že v SSKJ-ju.
Na nesistematično izbiranje besedja in na neupoštevanje žive uporabnosti opozarja vprašljivo vključevanje besed kot četovati, vojevati se ('bojevati se', star(insko) v SSP-ju), glavariti ('poveljevati', star(insko) v SSP-ju), hiševati ('gospodariti', star(insko) v SSP-ju), neslovensko guz-niti ('umreti', nizk(o) v SSP-ju), grizljiv /pes/ (redk(o) v SSP-ju) ipd. Nesorazmerja oz. nesistematično izbiranje besedja prinese to: zaimeniti/pozaimeniti npr. ni v SSP-ju, so pa upovedovati, ubesediti/ ubesedovati, utvariniti ipd.
1.1.2 Neažurirano ponazarjalno gradivo v SSP-ju ne more ponuditi novih (skladenjskih) pomenov z ustrezno socialnozvrstno, funkcijskozvrstno ali čustvenostno oznako, s tem tudi ne novih strukturnoskladenjskih možnosti in posledično tudi ne nove vezavnosti:
-	Ni izkazan določen pomen, ki bi bil posledično izražen tudi z novo vezavo in tako razširil vezavne možnosti določenega glagola: blefirati veselje 'igrati', kuhati s kisom v pomenu 'pripravljati kaj s čim'. Niso upoštevane tudi že stare uveljavljene vezave v žargonski rabi kot cvikati karte (v potniškem prometu) in cvikati nasprotnika z nogami (v športu); pri amputirati ni upoštevana stara vezava amputirati Slovenijo (pred 2. sv. vojno) v pomenu 'odrezati Slovenijo' kot tudi ne današnje aktualne zveze, npr. amputirati policijski sindikat 'ne upoštevati'. Podobno še sesuti se pren. 'onemoči' ipd., in iz računalništva, npr. igrati (se) na računalnik v pomenu 'obvladovati napravo', skenirati dokumente/poskenirati fotografijo 's spreminjanjem grafične oblike v električne signale ustvarjati digitalno predlogo', surfatipo/v mreži 'iskati in pregledovati podatke', razmrežiti računalniško upravljanje 'vzpostaviti mrežo računalniških povezav' ipd.
-	Ravno v računalništvu je veliko pogosto uporabljanih, in zato ustaljenih, glagolov v novih zvezah pridobilo nov pomen: dostopati do strežnika, izrezati s tipko označeni blok, odpreti novo datoteko, odpreti okno z vsebino diskete v pomenu 'aktivirati', e-poslovati, piratizirati programe, preimenovati datoteke, podpirati prenos podatkov z dvema izvedbama, pognati programska okna, pošiljati podatke po računalniških omrežjih, povoziti datoteko, prelistati s tipko ali miško celotno datoteko, prednastaviti digitalni izenačevalnik, prenamestiti programsko opremo, pretočiti v računalnik, prigraditi CD-pogon, priklicati besedila na zaslon, priti iz ene datoteke v drugo, servisirati izstope na sisteme, seliti se na strežnik, shraniti v pomnilnik v pomenu 'zakodirati', startati računalnik, vprogramirati makroukaze, vstopiti v nov program, zapeči na CD-disk, zapustiti zaslon, zmrzniti okna '95.
1.1.3	Nekatere glagole SSP na novo uvaja (jih ni v SSKJ-ju), npr. digitalizirati podatke, informatizirati družbo, preplastiti cestišče; srfati (deskati v SSKJ-ju); dokapitaliziratipodjetje, dokvalificirati delavce, islamizirati prebivalstvo, globalizirati kapitalski trg, lastniniti podjetja, olastninitipodjetje, razlastniti lastnike, snifati kokain ipd., ne izražajo celotnega aktualnega po-menja in posledično tudi ne celotne vezljivosti oz. vezavnosti, npr.:
-	pri digitalizirati je v SSP-ju z digitalizirati podatke upoštevan samo pomen 'pretvarjati v digitalni signal', ne pa pomen 'opremiti z digitalnim omrežjem' v Podjetja se morajo digitalizirati z usklajenimi omrežnimi dejavnostmi za izmenjavo znanja in pripravljenosti na e-poslovanje;
-	pri informatizirati je v SSP-ju z informatizirati družbo upoštevan samo pomen 'uvajati informatiko', ne pa pomen 'upravljati in obravnavati z računalniki' v Informatizirajo le posamezne procese in ne celotnega procesa;
-	pri surfati je v SSP-ju s surfati na visokih valovih upoštevan športno 'argonski pomen 'jadrati na deski, surfu', ne pa računalniški pomen 'iskati in pregledovati podatke' v surfati po/v mreži.
1.1.4	Nerelevantno in včasih nenavadno tvorjenje tipa izpsovati, ponemariti (se), ponečejati (nasproti navadnejšemu onečejati), poneumnjevati (nasproti navadnejšemuponeumljati), podobne nepotrebne modifikacijske izpeljanke so tipa vpoklicevati (nasproti pomenskorazločevalno bolj upravičenim dvojicam tipa vpeljati - vpeljevati) operutiti se, oporočiti v pomenu 'zapustiti z oporoko', in zelo opazni nizi izmedmetnih glagolov frfetati : frfljati : frfolevati : frfotati : frfrati nadomeščajo oz. popolnjujejo pomanjkanje novih pogosto rabljenih glagolov. Pri razmerjih hihitati se : hihotati se : hihikati se ni pomenske hierarhije v smislu (tudi) normativne /ne/priporočljivosti. Vprašljivo je tudi širjenje (v primerjavi s SSKJ-jem) pomenskih skupin izmedmetnih glagolov, tako da se razmerju hrecati : krehati doda še hrekati ipd. Nerelevantno je navajanje tudi glagolov hmkati : hmkniti, pa tvorjenk tipa ahniti, npr. v ahniti od začudenja, brbunkati v Voda brbunka namesto običajnejšega Voda brbota. Po aktualnostnem merilu bi moral biti prej sprejet dopisniko-vati kot npr. apnariti, češpljariti ipd.
1.1.5	Po drugi strani pa ni izkazana povečana uporaba predponskih glagolov s predponami oz. predponskimi obrazili do-po-, pre-, za-, raz-, z-/s-, o- in v-/u- (to dokazujejo izpisi iz zadnjih deset let). Manjkajo pogosteje rabljene tvorjenke, seveda z ustrezno socialno- ali funkcijsko zvrstno oznako, kot doformulirati vse, polastninitiposest, predefinirati ukaze, prefaratipodružnico, pre-organizirati svet, preparkirati avto, preusposabljati ljudi, zaasfaltirati cestni odsek, zamoralizi-ratiproblematiko, razhroščiti operacijski sistem, zdogovoriti intervju, sfinancirati centre, skapita-lizirati/dokapitalizirati družbo, oposamezniti koga, vprogramirati makroukaze.
1.2 Z vidika primarne pravopisno-pravorečne vloge bi morala biti čimboljjasna sporočilnost predvsem normativnih oznak. Po označenih zgledih v SSP-ju lahko razberem, da je oznaka prepovedano vezana predvsem na leksem/besedo (bolovati, buniti se, cenkati se, natveziti, osporavati, ovesti se, sporejati, zaprepastiti ipd.), oznaka nepravilno zlasti na oblikoslovno-skladenjsko rabo (sem bi spadale v SSP-ju sicer prepovedane zveze: biti v stanju, izgubljati na, iznašati poglede, izpasti dobro, nagibati k/h čemu ipd.) in oznaka odsvetovano na oboje našteto (nahajati (priporočljivejše: imeti, najti), dvomiti v (priporočljivejše: dvomiti o) ipd.), vendar to ni dovolj eksplicitno navedeno - to uporabnik izve šele na straneh 130-131 uvodnih Pravil.
Pri posameznih glagolskih pomenih se pokaže nepovednost oznake poud(arjalno), npr. fračkati ('zapravljati', poud(arjalno)) : frčkati ('zapravljati', slabš(alno)), frapirati ('presenetiti', poud(arjalno)), ki nadomešča SSKJ-jevski oznaki ekspr(esivno) in pren(eseno), ki jezikoslovno neizobraženega naslovnika bolj neposredno in jasno opozarjata na čustvenostno rabo oz. na drugotno/preneseno in zato manj navadno uporabo določene besede.
1.2.1	T. i. splošna pomenska uvrstitev kot neke vrste označevalniško pojasnilo, zamejeno s pokončnicami in opredeljeno kot »splošni ali približni pomen manj znanih besed ali njihove rabe«, ne ločuje med razlagami glagolovega pomenja a) ki upravičeno pomenskorazločevalno vključujejo tudi udeležensko sestavino, npr. kadrovati 'pridobivati, usposabljati koga za delo', kolportirati 'prodajati na terenu' in razlagami b) ki neupravičeno vključujejo tudi udeležensko sestavino, npr. pri ovekovečiti bi bilo prav 'napraviti trajno, neminljivo', brez izpisovanja udeleženca ga/jo ipd. Tovrstno ločevanje bi se moralo upoštevati tudi znotraj pomenja istega glagola, npr. osušiti koga 'povzročiti, da kdo porabi veliko denarja' : osušiti se 'porabiti veliko denarja', osvajati 'pridobivati' : osvajati koga 'pridobivati ljubezen koga'.
1.2.2	Pri določenih širokopomenskih (primitivnih in temeljnih) glagolih se odkrije pomanjkanje dovolj povednih/sporočilnih oznak za oslabljeno/pomožniško in preneseno rabo. Polnopomenska in pomožniška raba je označena npr. pri biti in postajati, vendar v legendi slovarskih krajšav in oznak ni upoštevana. Razmerje med polnopomensko in pomožniško/slovnično rabo bi moralo biti jasno nakazano pri širokopomenskih glagolih tipa iznašati - moralo bi biti označeno, da se prepovedana uporaba navezuje na oslabljeni oz. na pomožniški/vezni pomen tega glagola, npr. iznašati poglede/predloge/pritožbe ipd. V tem primeru bi bilo bolje, če bi geselski sestavek v SSP-ju vključno s prepisanimi zgledi iz SSKJ-ja upošteval še pomensko delitev, ki je v tem primeru sovpada z normirano rabo.
1.2.3	Pri besednovrstnih oznakah ni sistematičnih rešitev za povedkovnik oz. za prvotno povedkovno rabo, saj povedkovniki niso nič drugega kot pomenske determinante povedkov. Tako v primerih, kot je fejst, ni izkazana tudi povedkovna raba, tudi flegma v povedkovni rabi ni upoštevan; pri portabel ni izkazana še najnavadnejša povedkova raba, in tudi pri nobel ne. (Pri flegma in nobel je v SSKJ-ju označena povedkova raba.) Prava škoda je, da ni povedkova raba označena pri besedah, ki izražajo predvsem lastnosti in dejavnosti in se zato praviloma uporabljajo v povedku, npr. ihta v Ta človek je prava ihta, podobno še trma; z izgubo spola posebno pri zmerljivkah tipa baraba, pizda, mona, kurba ipd.
1.2.4	Nepotrebna zastranitev v primerjavi s SSKJ-jem je oznaka (dvovid)ski namesto natančnejše SSKJ-jevske oznake, ki daje prednost dovršni ali nedovršni rabi. Ta nezmožnost izpostavitve pogostnosti dovršne ali nedovršne rabe zopet pokaže na neažurirano gradivo, npr. dvovidskost alfabetirati (v SSKJ nedov. in dov.) bi se natančneje razčistila tudi z navajanjem žive vidske različice zalfabetirati. S SSKJ-jevskima oznakama glagolov na -irati se lažnje odkriva čistovid-skost (npr. materializirati : zmaterializirati, mobilizirati : zmobilizirati) ali samo t. i. vidska nasprotja s skladenjskopomenskimi odmiki določenih glagolskih tvorjenk, npr. karakterizirati (kaj - koga/kaj) : okarakterizirati pogoje (ukinjenaje prevladujoča trajna značilnost), bombardirati prijatelja z vprašanji : zbombardirati letališče (ukinjen je preneseni pomen v smislu 'obleganja') ipd. Vidskost bi se v SSP-ju razčiščevala tudi z upoštevanjem vidskih parov maskirati : zamaskirati, minirati : zaminirati : zminirati, modernizirati : zmodernizirati, alarmirati : zalarmirati, materializirati : zmaterializirati, mobilizirati : zmobilizirati ipd.
1.3 Zapostavljanje ali celo zanemarjanje pomenskoskladenjskega vidika onemogoča celovitejši problemski vpogled v vezljivost in s tem posledično onemogoča tudi normativno izpostavitev vezavnostnih posebnosti v geselskih sestavkih:
-	Ni upoštevan vsebinski udeleženec: teči maraton, skočiti raznožko/skrčko, voziti reli/formulo ena/slalom, pilotirati motornega zmaja, medtem ko plavati žabo/metuljčka je v SSP-ju.
-	Nepopolno prepisovanje zgledov pri določenih tipih glagolov krni pomensko(razločevalno) odločilno levo vezljivost in je zato v primerjavi s SSKJ-jem nazadovanje, npr. amerikanizirati (amerikanizirati Slovence/umetnost/evropska mesta) : amerikanizirati se (Priseljenci so se
amerikanizirali), amortizirati (Podjetnik (Vd) je amortiziral proizvodna sredstva/stroje) : amortizirati se (Stroj (Sd) se bo amortiziral v desetih letih). Z ustrezno oznako, npr. (pren)eseno, bi morala biti npr. tudi pri utiriti (se) izkazana vezava človeškega udeleženca po nezaznamovani analogiji z usmeriti (se).
-	V zvezi z dokazano težnjo po širitvi tožilniške vezave ni predstavljena možnost rabe brez se-ja: abstinirati volitve/glasovanje, solidarizirati bojkoro{kih Slovencev, medtem ko je pri specializirati (se) upoštevana možnost specializirati kirurgijo; v SSP-ju je na prvem mestu alienirati se in v primerjavi s SSKJ-jem (nedov. in dov., knjiž. v SSKJ-ju brez se) brez zgledov, kar ni v skladu z današnjo rabo, npr. alienirati delo komu v pomenu 'odtujevati delo komu'. Z normativnega vidika bi morala biti označena tudi v publicistiki razširjena posebnost zaktuali-ziranega (tudi pisnega) uporabljanja prevzetih zvez Dogajalo/Zgodilo seje ljudstvo, Dogajal/ Zgodil se je narod, Dogajala/Zgodila se je zgodovina v pomenih 'udejanjati/udejaniti se, uresničevati/uresničiti se'.
-	Ni upoštevana zelo živa brezpredložna raba: diplomirati/magistrirati/doktorirati zgodovino, misijonariti vero in vrednote, {pijonirati koga. Ni opozorjeno - vsaj ne vedno - na možnost dvojnične vezave, npr. z na in za pri glagolih, ki v svoji pomenskosestavinskosti že vključujejo 'namenskost' ali 'ciljnost', npr.pritiskati (na) gumb,prositi (za)pomo~, zaigrati (na) kaj, v nasprotju z igrati (na), kjer pa je dvojnična vezava upoštevana.
1.3.1 Nesistematično upoštevanje in izkoriščanje v SSP-ju uveljavljenega sistema iztočnic in podiztočnic se še posebno jasno izraža pri predstavljanju vezljivosti oz. vezavnosti prostomor-femskih glagolov - v SSP-ju ni izkazana vezljivostna hierarhija v smislu obvezne ali neobvezne vezavnosti, tj. SSP eksplicitno ne ločuje med prostim morfemom kot sestavino novega leksemske-ga pomena (npr. krepki izpis prostomorfemskega glagola kot podiztočnice: poprijeti za delo, hoditi brez srajce, upati se/si, prizadevati si, odnesti jo, lomiti ga ipd.) in med prostim morfemom kot (samo) vezavnim morfemom (zadoščal bi krepki izpis prostega morfema v tisku male podiztočnice: bivati na deželi, govoriti o ~em, poprijeti za veslo ipd.), s krepkim tiskom male podiztočnice bi bil izpisan tudi udeleženski se pri glagolih tipa zabavati se. Ni tudi jasno, zakaj niso glagoli kot prizadevati si in nahajati se samostojne iztočnice. Iz tega sledi, da bi npr. sklicevati se in sklicevati se na morala biti izpisana kot podiztočnici, potegovati se kot podiztočnica, potegovati se za pa kot mala podiztočnica, spu{~ati se v kot podiztočnica in spu{~ati se kot mala podiztočnica.
Tudi izrazno bi dobili dovolj povedno rešitev različne stopnje skladenjskopomenske obveznosti predložne vezave, če bi npr. pri prostomorfemskem dregati v primeru leksikaliziranega predložnega morfema novonastalo slovarsko enoto izpisali kot podiztočnico; pri neleksikalizirani rabi predložnega morfema, ko gre za različne skladenjskopomenske odtenke izvornega pomena/po-menja glagola, pa je ponovljeni izpis geselske besede (čeprav v tisku male podiztočnice) odvečen, npr. Veje so ga dregale v obraz (SSP: dregati koga v kaj > predlagano: ~ koga v kaj (neobvezna predložna vezava) ipd.
1.3.1.1 Nesistematično upoštevanje in predstavljanje vezljivosti oz. podrta vezljivostna hierarhija in nazadovanje v primerjavi s SSKJ-jem se kaže v neločevanju med primeri agitirati ('pridobivati koga') v agitirati za koga/kaj nasproti agitirati pri/na volitvah, agitirati med delavci. Pri barantati je nasproti SSKJ-ju tudi zastranitev - izpostavljena bi morala biti leksikalizirana zveza barantati z/s kom/~im in šele nato neleksikalizirane zveze tipa barantati za in na koncu še nevezljive/družljive zveze barantati pri. Pri predponskem glagolu je neleksikalizirana predložna zveza zabarantati za vezljivostno vnaprej določena, dvojica barantati in zabarantati pa je posebna tudi z vidika leve vezljivosti - barantati s človeškim orodnikom nasproti zabarantati z možnostjo prostomorfemskega se-ja s povratno vrednostjo. Podoben primer je glagol sodelovati z najnavadnejšim vezljivostnim predložnim morfemom z/s in še z drugimi vezljivostnimi predložnimi morfemi na/v/pri, kjer je SSP-jevska rešitev v primerjavi s SSKJ-jem zastranitev. Pri izre~i in
izreči se imamo opravka samo z neleksikaliziranimi predložnimi morfemi (izreči o, izreči se o, izreči se za/proti), enako pri izviti iz in izviti se iz, koncentrirati na in koncentrirati se na, eksperimentirati z/s, žogati se z/s, nasproti npr. navijati za, kjer so leksikalizirani predložni morfemi. Pri preneseni rabi glagola otresati bi moral biti v SSP-ju izpostavljen normativni vidik razmerja med nepredložno, npr. otresati jezik, in predložno rabo, npr. otresati z jezikom.
1.3.1.1.1	V okviru leksikaliziranega predložnega morfema SSP a) ob prvotno neprehodnih glagolih upošteva leksikaliziranost pri priti do, spu{~ati se v, ne pa pri dozoreti za, viseti med/nad/ (viseti na pa upošteva), ipd.; b) pri primitivih je leksikaliziranost upoštevana pri biti ob 'izgubiti'; upravičena je prepoved rabe delati na (tem) namesto delati za to v pomenu 'zavzemati se za kaj', bolj vprašljiva pa je prepoved rabe delati na (~em) namesto delati pri (~em) v pomenu 'preučevati, sestavljati kaj' ipd.; c) leksikaliziranost prostomorfemskih glagolov premikanja ni v prenesenem posplošenem pomenu faznosti/omejevanja dejanja/lastnosti/stanja izkazana npr. pri prehajati v, prehajati k, pri glagolih s morfemom se, kjer predložni morfem uvaja vezljivost, npr. posloviti se od, bi SSP moral imeti tudi posplošeni pomen 'nehati uporabljati, uživati'. Predložnomorfemskost lahko s pomenskim posploševanjem izraža samo intenzivnost stanja, vendar SSP ne ločuje med umirati od lakote in umirati od radovednosti (izraža samo splošni pomen intenzivnosti dejanja), med umirati za rakom in umirati za ljubeznijo v pomenu 'hrepeneti po'. S ponazarjalnim gradivom tudi ni opozorjeno, da novonastali pomen predložnomorfemskega glagola zahteva povsem druge udeležence v udeleženskih vlogah, npr. Lu~bije v o~i 'slepi', Tru{~bije v u{esa 'gluši'; Ozrl se je v preteklost 'pregledal', Ozrl se je po zgodovini 'upošteval', Njegovo dramo so izkopali iz pozabe 'ponovno uprizorili'.
1.3.1.1.2	Pri glagolih usmerjenega obvladovanja/premeščanja SSP ni upošteval običajno ne-leksikalizirano predložnomorfemsko rabo kot iztegniti iz, osnovati na, pri drugih pa jo je izpostavil tudi s krepkim izpisom geselskega glagola v mali podiztočnici, npr. nadaljevati z/s, skr~iti na, predramiti iz, koketirati z/s (ž+), operirati z/s (ž-). Povsod enako bi moral biti obravnavan stalni (stilno nezaznamovani) prosti morfem glagolov tipa temeljiti na. Tako kot temeljiti na bi bil prosto-morfemski mejiti na/z/s lahko izpisan v mali podiztočnici, npr. mejiti na gorenj{čino, mejiti z dvorano/s sosedom, kjer je s predložnim morfemom eksplicitno izražena prostorska pomenska sestavina, leksikalizirana predložnomorfemska zveza v pomenu 'biti podobno', npr. pisanje meji na reportažo/na blaznost, pa bi morala biti izpisana v podiztočnici. Pravilno pa je hierarhija podiztočnic in malih podiztočnic upoštevana pri obravnavi glagolov s prostomorfemskim se: ukvarjati se z/s, ponašati se z/s, potegovati se za, prizadevati si za ipd.
1.3.1.1.3	V okviru frazemskosti bi krepko izpisani glagoli z zaimkovnim prostim morfemom v podiztočnici v primerih besednozveznih frazemov, npr. nažreti se ga, lahko imeli v pokončnicah izpisan samo udeleženski pomen, npr. 'vina', podobno bi moralo biti rešeno še pri odnesti jo 'glavo', imeti ga 'alkohol' (ga ob imeti v SSP-ju ni izražen, tu bi bila aktulna tudi jo 'žensko'), tako še napeti jih (očitke), nasproti besednemu frazemu, ki smiselno zahteva razlago dejanja, npr. za 'premikanje' udariti jo 'iti, oditi', ucvreti jo 'hitro oditi, steči', mahniti jo 'iti, oditi',pihniti jo 'iti, oditi'; za 'ravnanje' npr. lomiti ga 'počenjati neumnosti, veseljačiti', pihniti ga 'biti zabaven, domiseln'.
1.3.1.1.4	Problem izpostavljanja vezavnih predložnih morfemov se širi tudi na pridevnike, ki jih moram vsaj primerjalno omeniti, npr. lakomen na, nasršen na, neumen za, zlomljen od (predložni morfem ni krepko označen), zmešan od/z/s (ni primera v SSP-ju); ni ločevanja med nasilen do, obziren z/s (neleksikalizirano) nasproti neumen na / neumen od, nor na / nor od, našpičenproti (leksikalizirano).
1.3.1.1.5 Pregled obravnave primitivnih in temeljnih glagolov samo {e potrjuje, da v pona-zarjalnem gradivu o sistemati~ni predstavitvi vezave ne moremo govoriti.
1.3.1.1.5.1	Pri glagolskih primitivih bi bila z vidika normirane rabe koristna jasna lo~itev med polnopomensko in zgolj vezno (slovni~no) uporabo primitivov. Pri prehodu od polnopomenskosti k zgolj vezni/slovni~ni vlogi bi bilo z zgledi nujno opozoriti tudi na specifi~nost naklonske rabe. Pri biti niso posebej izpostavljene neleksikalizirane predložne v čisti slovnični vlogi tipa biti po/pri/na/ v/od (nasproti izraženim leksikaliziranim predložnim zvezam biti ob, biti proti, biti za). Razen pri biti niso upo{tevane najnovej{e pomenske analize in leksikolo{ke dodelave primitivov. Pri delati pomenskohierarhično ni ločena polnopomenska in pomožni{ka oz. samo slovnična raba glagola. Ne ločuje neleksikaliziranih predložnih zvez, npr. delati pri slovarju, od leksikaliziranih predložnih zvez v slovnični vlogi, npr. delati pri projektu/načrtu. Poleg tega je oznaka prepovedano preveč radikalno blokira živo rabo predložne zveze delati na v pomenu 'zavzemati se za' (nasproti npr. delati za v pomenih 'služiti, hoteti doseči/pridobiti'). Pri imeti v okviru polnopomenske rabe v zgledih ni opozorjeno na prostorsko rabo, iz katere izhaja svojina in druga sorodstvena razmerja; pri nepolnopomenski rabi je premalo izpostavljena naklonska raba kot vrsta pomožni{ke rabe, ki lepo odkriva tudi razmerja med biti in imeti.
1.3.1.1.5.2	Pri nekaj temeljnih glagolih bi moralo biti opozorjeno na posebnosti, ki do neke mere tipizirajo posamezno glagolsko pomensko skupino. Zgledi pri hoditi, označeni s poud(arjalno), ne izražajo nič drugega kot oslabljeni pomen glagola hoditi z leksikaliziranimi predložnimi morfe-mi, npr. hoditi brez srajce 'biti brez srajce', ali pa kar {irokopomensko rabo glagola 'ne nositi / ne oblačiti srajce'; ni pa vključene pomožni{ke rabe tipa hoditi bos v pomenu 'biti bos'. Tudi pri ležati ni pojasnila za pomensko oslabljeno rabo, npr. Leži bolan in celo Leži za pljučnico, kar je tudi z normativnega vidika zaznamovana raba.
Pri bivati bi morali biti vezavni predložni morfemi tipa na v zvezi bivati na deželi krepko izpisani, ker nasproti nevezavnemu bivati 'obstajati' uvajajo pomene 'prebivati, stanovati, 'iveti'. Pri živeti med leksikaliziranimi predložnimi zvezami manjka živeti pri. Manjka tudi splo{nopomenska raba v smislu Njegove umetnine se živijo. Pri prvotno neprehodnih glagolih vesti se, obnašati se bi pričakovali krepki izpis vseh najnavadnej{ih vezavnih prostih predložnih morfemov, ki pa ne spreminjajo prvotnega pomena glagola, ampak ga samo natančneje pomensko usmerijo oz. precizirajo, npr. vesti se do koga/česa, vesti se proti komu/čemu, vesti se s kom ipd., enako pri igrati. Neusklajenost in nesorazmerje se kaže z izpostavljeno predložnomorfemsko zvezo igrati (na) kaj nasproti neizpostavljenim zvezam igrati na srečo /po notah, tudi igrati z odprtimi kartami; tudi pri igrati se ni eksplicitnega ločevanja med nevezavnim igrati se na dvorišču in vezavnim igrati se z avtomobilčki (oba z nelek-sikaliziranim predložnim morfemom) in igrati se s fantom z leksikaliziranim vezavnim predložnim morfemom. SSKJ /ne/leksikalizacijo pomensko ločuje s pojasniloma - za neleksikalizirani predložni morfem v zvezi s s/z in za leksikalizirano predložno rabo ekspr(esivno) v zvezi s s/z.
Če povzamem: predpisovanje splo{ne norme pač ne more enakovredno zaobseči vseh jezikoslovnih pojavov, kot je npr. vezljivost, ki jih sicer lahko natančneje obdelajo specializirani slovarji. Bolj sistematično vključevanje oz. upo{tevanje tudi vezljivostnega vidika pa bi zagotovo pripomoglo k izbiri relevantnej{ih zgledov in tako izbolj{alo normativnost na skladenjski ravnini.
Andreja Žele ZRC SAZU v Ljubljani