MUZEJ3KI RAVNATELJ*
ft. 309 PoBtntna
LJUBLJANA JU10 J I. A
(O. a M kl p*0U)
ctnlk Ln
tisi	mmb pone4»!fka. Narofinte* m I
13 mesce* L ».- f^Eg^38—' cel° let° L 75
(L 6.50 v«*. — fr^Sfr	30 rt. — Ofluatoa u 1
lirokosti 1 k fifl^nf tr^onrdk« ia obrta« oglu« L L—» m
pkc, rahralc^/jPPJ J&gjp	1-30,
il ha iprrl atrmai L
EDINOST
Uratemro te vpmMrot Tnt (3), «Qm S. Pmac«no d'A«W SO. IV J«foa 11-51. Dopisi mJ m polico bklMa« —dattbm, o#*d. r*kU« m^), te dtov pa ^»»altiu. Rokopisi m mm	HtfrmMru*
M s« ^■■^■liju — Laat, salo*« in tkk Tlakame r.ul—dirill ni, v G or i« i : «Mm 01««* Cardu«oi it. 1. L a. — TeM. M. W» Glavaš ta ml§imwi urednik: prot FBip Pote.	cf
Pismo 1
SOFIJA, 24. dec. 1927.
pred enim tednom, t. j. zadnjo soboto, se je podala skupina poslancev narodnega sobranja v dvor, da izroči kralju odgovor
sobranja na njegov prestolni irovor. Skupina je štela 46 P^-sltmcev in vodil jo je predsednik sobranja g. Cankov. More se reči, da je imel letos ta cm zelo svečan značaj kakor ze mnogo let ne.
Kralj Boris je imel tem povodom govor, ki je vzbudil občo pozornost ne le zato, ker je slo za vladarjevo osebo, temveč tudi in predvsem radi vsebine same. Govor kralja Borisa ni bil le odgovor na govore posameznih poslancev, temveč je bil tudi formulacija določenega političnega in gospodarskega programa. Glavni del izvajanj se je nanašal na gospodarske težkoče, s katerimi se mora tvoriti današnja Bolgarska. Te težkoče so zelo vznemirljive posebno sedaj, ko jje Družba narodov odklonila prošnjo bolgarske vlade, da bi prevzela garancijo za mednarodno konsolidacij sko posojilo, ki se je smatralo za edini izhod iz sedanje velike krize. Kralj Boris je naslovil celemu sobranju poziv, naj dela «enodu3no, trezno in z vsemi močmi» za gospodarsko povzdigo dežele.
V javnosti pa je izzvalo posebno pozornost dejstvo, da se je podalo v dvor tudi več odličnih članov opozicije. Splošno se sodi, da je to. v zvezi s skorajšnjimi spremembami v vladi. Sedanja vlada je vlada stranke Demokratskega .zgovora. a spremembe, ki se napovedujejo, bi Dbstojale v tem, da bi se vlada pretvorila v vlado široke narodne koalicije. O taki koaliciji se sicer govori in piše tukaj že več tednov, posebno pa v zadnjem času po neuspehu ministra Molova v Ženevi glede konsolidacij skega posojila. Kralj je imel dva pogovora z vaditeljem demokratov Malinovim, kateri mu je baje z največjo iskrenostjo in zelo obzirno obrazložil svoje mnenje o vseti vprašanjih notranje in zunanje politike Bolgarske. Posebno strogo je kritiziral Malinov politiko sedanje vlade, pri čemer je prišel do zaključka, da je neobhodno potrebno, da se sestavi vlada iz Članov združenih narodnih Strank.
Podobne izjave so podali tudi zastopniki drugih opozicional-nih strank. / Zemljoradnik! so dodali k svoji politični izjavi še izjavo lojalnosti, zagotavljajoč kralju, da je njihova stranka pretrgala vsako zvezo s komunisti. Podobno zagotovilo je dala tudi rokodelska stranka, katero so tudi imeli na sumu, da deluje v tesnem sporazumu s komunisti.
Vse te stvari so se seveda obširno komentirale in razlagale v javnosti in časopisju v tej ali oni smeri, večinoma pa v smislu, da so to nevarljivi znaki bližajočih se velikih sprememb. Posebno prevladuje to mnenje med liberalci in demokrati, za katere je z vsakim dnem bolj jasuo, da. je moč sedanje vlade omajana in izpodkopana že radi tega, ker že predolgo obstoja, in zato pritiskajo, naj bi se obrazovala nova vlada, ki bi jo sestavljali možje iz opozicio-nalnih vrst.
Toda netočno bi bilo misliti, da si želi sprememb v vladi le opozicija. Značilno za sedanji notranjepolitični položaj je marveč tudi dejstvo, da svetuje kralju, naj se sestavi nova vlada, tudi bivši ministrski predsednik Cankov, ki je danes voditelj radikalnega krila demokrat ičeskega zgovora. Tako ni enodušnosti niti v vladni stranki sami. To prizadevanje g. Cankova pa se tolmači pre-težno kot politična spletka, katera naj bi pripomogla Canko-vu, da bi prišel zopet on do o-blasti. Po U j razlagi računa Cankov s tem, da ui v vladi, katera bi bila sestavljena iz o-pozicionalcev, pj lilo v kratkem do nepopravljivih »porov, in tedaj bi bil edini izhod iz položaja on, Cankov.
iake so bile želje in prerokovanja po izročitvi odgovora sobranja v dvoru. Vendar pa se je kmalu izkazalo, da so bile vse slične kombinacije preuranje-ii p, kajti do sedaj se drži kralj
proti vsem tem nasutom selo
rezervirano.
Te dni 9e je vrfcil v sofijskem gledišču JRenaissance kongres omladine demokra ti českegst
zgovora. Pri otvoritvi kongresa je pri&lo do burnih priam>v, kateri so dokazali, da — kot stari — tudi mladi «zgovoristt» ne živijo v miru in slogi in da preživlja težko krizo tudi- naraščaj. Kongresu; je prisostvoval tudi ministrski predsednik Ljapčev, toda mnogi govorniki so ga. napadali tako hudo, da je že zapreti!, da zapusti takoj zborovanje. Govor g. Cankova pa je bil pospremljen s čestim ploskanjem.
Med vsemi bolgarskimi strankami posvečajo bolgarskim manjšinam onstran državnih mej največjo pozornost socialisti. Stalna napetost med bolgarskim prebivalstvom in vladajočim narodom v grški Makedoniji in Trakiji, kakor tudi v Dobrudži, ki je bila ob koncu svetovne vojne odstopljena Romunski, je dala bolgarski socialni demokraciji povod za posredovanje pri izvršilnem odboru druge internacionale, naj bi se poslala v omenjene kraje posebna komisija, katera bi potem natančno obvestila vso evropsko javnost o pravem položaju prizadetih bolgarskih manjšin.
irisrPPM m
pričnejo delovati s 1. januarja
RIM, 27. Kakor smo že večkrat poročali, pričnejo s 1. januarja s svojim rednim delovanjem novi pokrajinski gospodarski sveti. Ker so predsedniki gospodarskih svetov prefekti ^posameznih pokrajin, ni bilo tedaj potrebno nobeno posebno imenovanje predsednikov. Pač pa so bili, kakor znano, imenovani pred nekaj tedni podpredsedniki gospodarskih svetov v posameznih pokrajinah. Preostaja torej samo še imenovanje predsednikov posameznih sekcij in članov posameznih svetov, ki bodo predlagani od korporativnih organov.
Z nedavnim ukrepom je imenoval minister za narodno gospodarstvo, v sporazumu z ministrom za nostranje zadeve, za enkrat predsednike sekcij V 27 pokrajinah, med katerimi sta tudi reška in zadrška. V reški pokrajini je bil imenovan za predsednika poljedelske in gozdne sekcije Guido Premuda, za predsednika industrijske sekcije Josip Filippi, za predsednika trgovinske sekcije E-mil Polic h, za pomorsko sekcijo pa Anton Valli.
V zadrški pokrajini je bil i-menovan za predsednika poljedelske in gozdne sekcije i§r industrijske in trgovinske sekcije Alojzij Gre spi.
Kevoletna voščila fašlstonkega vodstva
kralju In načelniku vlade
RIM, 27. V nedeljo, 1. januarja, se bo podalo vodstvo faši-stovske stranke ob 10. uri v palačo Viminale, da izrazi predsedniku vlade novoletna vošči-la stranke. Ob isti priliki bo generalni tajnik stranke on. Turati izročil on. Mussoliniju prvo člansko izkaznico fašistovske stranke za leto 1928. Popoldne se bo podalo strankino vodstvo na Kvirinal, da poda kralju novoletna voščila.
Stalni žitni odbor
za povzdigo poljedelske produkcije
RIM, 27. V dneh 19., 20. in 21. t. m. so se vršile pod predsedstvom podpredsednika on. Bel-luzza tri seje stalnega žitnega odbora. Minister Belluzzo je poročal odboru o delovanju, katero so razvile pokrajinske komisije za žitno propagando. Odbor je razpravljal o raznih tehničnih vprašanjih, katera je treba razrešiti v svrho povzdige žitne produkcije. On. Mussolini, ki je predsednik stalnega žitnega odbora, je odobril vse tozadevne predloge in sklepe.
Osrednji intersindakalni odbor
RIM, 27. V četrtek zjutraj se bo sestal k seji osrednji intersindakalni odbor. Seji bo predsedoval on. Turati.
anifCRDm njovc
RIM, 27. On. Mussotiaijii jrt-hftjkfo še vedno Cuttike is vseli kfftjtv sveta radi tvrrftene stabrlizacije lire m povratka k zlati vaiuti. Načelniku italijanske vlade je častita! tudi angleški frontni minister Winstom Churchill, ki je takole bn®-jefvil:
«Odkritosrčne časti tke k varnemu in prijetnemu naznanilu, da je bil tudi v Italiji uveden standard zlata, ki krona Vače veliko delo za obnovo italijanskih financ. — Winston Churchill, finančni minister.*
iS EAl
Po rimskem obisku ministra Mihalakopuloea
RIM, 27. Iz Aten poročajo tukajšnjim listom, da je sestanek med on. Mussolini jem in grškim zunanjim ministrom M i hal ako pul osom dal inozemskemu tisku povod za najrazličnejša ugibanja Jin domneve* Nekateri listo so celo pisali, da je Mihalakopulos prišel v Rim, da se domeni glede prijateljske in arbitražne pogodbe, ki naj bi se skenikt čim prej.
Te vesti atenska vlada ni suhoparno demontirala, paft pa je pol uradni tisk obrazložil, »a hoče grška republika živeti v sporazumu z vsemi državami in da ne bo sedaj sklepala ni-kakih posebnih pogodb z enim ali drugim.
Nekateri rimski listi nanašajo, da je bila Italija še pred nedavnim prav malo upoštevana na Grškem. V zadnjem času pa se je v tem pogledu marsikaj spremenilo. Grki, ki so imeli prej ušesa samo za Loffkdon in oči samo za Pariš, gledajo sed»j tudi na Italijo kot na faktor, s katerim treba računati. OdnoŠaji med Italijo in Grško se postopoma boljšajo, čeprav se mnogi monarhisti in tudi skrajneži v republikanskem taboru s tem novim dejstvom nočejo še sprijazniti- Negotovost glede nadaljnega razvoja itali-jansko-albanskih odnošajev, tako poročajo iz Aten, bi zamogla morda nastati samo v slučaju, da se Venizelos spet povrne na aktivno politično polje.
Kar se sedanjega položaja tiče, je vsekakor preuranjeno govoriti o paktih in dogovorih. U-gotoviti je treba le, da se odno-šaji med Rimom in Atenami vztrajno boljšajo.
OđllkovonjMen. BukMU
na romunskem poslaništvu v Rimu
RIM, 27. Včeraj zvečer je priredilo romunsko poslaništvo pri Kvirinal u na čast gen. Badoglia svečan obed in sprejem, tekom katerega je izročil kišinevski župan poslanec Pantea generalu Badogliju diplomo Častnega občana in lastninsko listino vile, katero je kišinevsko prebivalstvo v znak zahvale italijanskemu generalu.
Kakor znano, se je general Badogiio mudil svojčas v posebni misiji na Romunskem in je sodeloval pri ratifikaciji pogodbe, s katero Italija priznava aneksijo Besarabije s strani Romunije.
Pomilostitev
FIRENZE, 27. Neki Antonio Gennaro Giacomo iz Terlizzija (Baii) je bil v oktobru obsojen radi žaljenja prvega ministra na eno leto in tri mesece ječe. Vlomil je na načelnika; vlade prošnjo, naj bi mu kazen odpustil, ker obžaluje svoje dejanje. On. Mussolini je prošnjo sprejel in državno pravdništvo je včeraj dobilo brzojavnim potom nalog, naj obsojenega takoj izpusti na svobodo.
Razpustitev zbora častnikov javne varnosti
RIM, 27. «Gazzetta Ufficiale* prinaša kr. ukaz-zakon, s katerim se, počensi s 1. januarja 1928, razpušča zbor Častnikov javne varnosti. Ukinejo se tudi višji inšpektorat za javno nost ter poveljstva j. v. divizij in tenenc v posameznih pokrajinah kraljevine.
nadi^N aintaMk
psi nnufarm ministrstvu
RIM, 27. V sporazumu s finančnim ministrom je bilo sklenjeno na predlog naučnega ministra, da se pri naučne m ministrstvu v Rimu ustanovi generalno ravnateljstvo za profesionalne šole.
Do sedaj so bile profesionalne šole podrejene ministrstvu za narodno gospodarstvo. Na poslednjem zasedanju ministrskega sveta pa je bilo sklenjeno, na pobudo velikega fašistov-skega sveta, da preide vodstvo profesionalnih šol na naučno rninistrstvo. Zato je postala potrebna, poleg že obstoječih, u-stanovRev novega generalnega ravnateljstva pri naučnem ministrstvu.
Velik« nesreia v merfu
ANGORA, 27. V Marmarskem morju sta trtili turški ladji «MLar-mara» in ftSevlndje*. Ladja «Se-vind\e» so je potopila in z njo £0 mornarjev.
Notranji dolg v Italiji in drugod
RIM, 27. Agencija «Volta» primerja državni dolg Anglije, Francije in Amerike z državnim t dolgom Italije in prihaja do zaključka, da znaša del notranjega državnega dolga, ki odpade v Italiji na vsakega državljana, 14 % onega dela, ki odpade na posameznega državljana v Angliji, 3435 v Franciji in Tb% o-naga dela, ki odpade v Združenih državah na posameznega državljana.
\ Italiji znaša del notranjega državnega dolga, ki odpade na vsakega državljana, 2240 papirnatih, oziroma 630 zlatih lir.
Poročilo seizmografskega zavoda Bendandi o potresu v Rimu
FAENZA, 27. Seizmografski zavod Bendandi poroča, da je potresno gibanje, ki je bilo svoj-čas že naznanjeno, prišlo včeraj do izraza. Seizmografični aparati zavoda so zaznamovali včeraj ob 16.8 močan potresni sunek, katerega središče je bilo kakih 300 km proti jugu.
Zafifitniea malih Italijank
RIM, 27. Kakor doznava «Informator« della Stampa», so nekatere osebe postavile predlog1, naj se izbere za zaščitnico «Pikolih Italijank»bojevita svetnica Ivana Orleanska. Ta predlog pa je naletel na odpor drugih oseb, ki so pripomnile, da tudi Italiji ne primanjkuje svetih junakinj, pod katerih zaščito bi se lahko postavile male Italijanke. Zato izgleda, da bo njihova zaščitnica postala sveta Katerina iz Siene.
Brat kardinala Gasparrija umrl
RIM, 27. V bolnišnici «Fate-benefratelli» je včeraj umrl g. Oracij Gasparri, brat vatikanskega državnega tajnika.
Velika tatvina v brzovlaku
GENOVA, 27. Včeraj ponoči se je dogodila v brzovlaku na progi Milan-Genova velika tatvina. Čehoslovaški trgovec Filip Vies je vstopil na milanski postaji na vlak, ki je bil namenjen v Genovo. Ko sta se Vies in njegova žena za trenutek odstranila iz kupeja, jima je neznanec ukradel majhen kovčeg, v katerem se je nahajalo za kakšnih 55.000 lir draguljev, ki so bili last trgovčeve žene.
Samomor mladenke
RIM, 27. Danes ob 11.30 pred poldne je skočila v trenutku odsotnosti svojih starišev 18-letna Marčela Fomari s tretjega nadstropja hiše v ulici Giulio Cesare, v kateri se naha^-ja njeno stanovanje. Nesrečni-ca je obležala mrtva na tleh. K obupnemu koraku jo je prignala nevrastenija, na kateri je že dolgo bolehala.
Troeki bo klonil Stalinu?
BERLIN, 27. Kakor poročajo iz Moskve, bo Trocki, načelnik opozicije v Rusiji, kapituliral pred svojim nasprotnikom Stalinom, kakor so to že storili njegovi tovariši. Vendar pa manjkajo natančnejši podatki, iz katerih bi se dalo sklepati, ali odgovarja ta vest resnici.
NETOČNA VEST
LJUBLJANA, 27. Vest, katero so prinesli nekateri jugo slovenski listi, da so namreč bili nekateri slovanski učitelji iz Julijske Krajine sprejeti v kon-traktualno učiteljsko službo v Sloveniji, je bila od kompetentne strani dementlrana in od li-jrtov preklicana.
neti Jw«iwl]o ta HioOti
J« stopila včeraj v velfeevo
BEOGRAD, 27. Glasom sporazuma med beograjsko in berlinsko vlado je stopila z današnjim dnem v veljavo trgovinska pogodba, ki je bila pred nedavnim sklenjena med Jugoslavijo in Nemčijo.
Seja ministrskega sveta v Beogradu
BEOGRAD, 27. Ministrski svet se je nocoj sestal k seji, na kateri je razpravljal pred vsem o razmerah v Južni Srbiji. Nato je minister pravde dr. Subotić obrazložil spor, ki je nastal glede sodnijskih plač v sekciji zakonodajnega odbora Ministrski svet je določil, da se bo spor rešil v sodnijskem zakonu samem.
Proslave stoletnice ustanovitve Matice Srpske, ki se bo pričela jutri v Novem Sadu, se bo udeležil tudi kralj. Vlado bo zastopalo več ministrov. Na proslavi 50-letnioe osvoboditve Pi-rota bo vlado zastopal Velja Popovič.
Ministrski svet je razpravljal Še o raznih drugih vprašanjih.
Zaključitev zanimivega procesa v Beogradu
BEOGRAD, 27. Danes je sodišče L stopnje v Beogradu izreklo razsodbo v senzacionalnem procesu proti blagajniku notranjega ministrstva Stepiču. Za razsodbo je vladalo v beograjski javnosti veliko zanimanje, ker je bil Stepić splošno znan kot lahkoživec, ki je razsipal denar na debelo. Stepić je do zadnjega trdil, da ni prav nič kriv. Sodniki pa mu niso verjeli, zakaj obsodili so ga na 23 Jet ječe. Odsedel bo samo 20 let, koiikor določa zakon kot maksimalno kazen.
Tmtični atentat v Mm »ima
I>ve osebi ubiti in 18 ranjenih radi eksplozije bombe - 70 aretacij
BUENOS AIRES, 27. Včeraj je v bližini poslopja «National City Bank» eksplodirala bomba, ki so jo vrgii teroristi. Drobci so ubili dve osebi, 18 p»a več ali manj nevarno ranili, med njimi 4 ženske. V bolnišnici je pozneje podlegel ranam, zadob-1 j enim pri eksploziji, neki Ma-nuel Toboada, o katerem sumijo, da je bil med zločinci, ki so vrgli bombo. Do sedaj je policija aretirala 70 osumljenih oseb.
Strahovita eKsplozlja
v Ttontsinu
PARIZ, 27. Glasom poročil iz Pekinga, je eksplodiralo veliko skladišče družbe «Standard Oil Company» v Tientsinu, z vsemi svojimi rezervoarji in delavnicami. Mesto Tientsin je zavito v gost Črn dim. Požar je izbruhnil radi eksplozije skladišče municije, ki se nahaja v bližini skladišč družbe «Stan-dard Oil Company». Številna poslopja belgijske koncesije so uničena. Natančno število Člo-vilo človeških žrtev ni še popolnoma znano, kakor tudi še ni natančno določen obseg grozovite katastrofe, zakaj še vedno vlada v mestu med prebivalstvom grozovita panika. «Standard Oil Company» bo, vsaj za enkrat, primorana opustiti vse svoje delovanje na severnem Kitajskem.
Materialno škodo cenijo na več nego 50 milijonov dolarjev.
Jugoslovensko posojilo v Londonu
LONDON, 27. Poročila iz Beograda javljajo, da bo v kratkem razpisano na londonskem denarnem trgu posojilo v znesku 20 milijonov funtov šterl ingov, namenjeno za izboljšanje gospodarskega položaja in za razvoj železniškega prometa v Jugoslaviji. ___
Požar uničil naselbino
AOSTA, 27. Strahovit požar, ki je nastal iz do sedaj še ne pojasnjenih razlogov, je uničil naselbino Crou, ki leži ob o-bronkih obširnega gozda, 1600 metrov nad morjem, v dolini Velikega Sv. Bernarda. Samo cerkvici sv. Roka, katere zvonček je tekom požara zaman klical na pomaganje, je požar prizanese!.
Osoda letnike Graysoa
te njenih spremljevalcev te
vedno zavita v tajnost - Dva
. alka in en zrakoplov iftčejo ponesrečence
PARIZ, 27. Vest, ki je včeraj dospela iz Halifaza, da je letalo Amerikanke Grayson, ki je nameravala preleteti Atlantski ocean, moralo pristati radi nevihte pri Peščenem otoku v Kanadi, žaiibog ne odgovarja resnici. O pogumni let al ki in njenih spremljevalcih do sedaj ni še nikakega sledu. Letalo je res letelo nad Peščenim otokom, a ni pristalo, marveč se je po par krogih okoli obrežja o-brnilo proti severovzhodu in izginilo v megli. Kakor zatrjujejo tamošnji ribiči, je letalo letelo čisto nizko, tako da se je zdelo, kakor da letalci iščejo pripravno mesto, da bi pristali. JNad otokom je visela gosta megla in morje je bilo razburkano. Ker parniki, ki križarijo v bližini mesta, kjer je letalo dozdevno pristalo, nrso našli o njem nikakega sledu, se domneva, da letalci niso pristali daleč od obale. Morje je Še vedno razburkano, zato je malo upanja, da bi se letalo moglo vzdržati na površju.
Medtem je bil ustanovljen v New Yorku poseben odbor za pomoč pogrešanim . letalcem. Vladi Združenih držav in Kanade sta obljubili, da besta z vsemi sredstvi sodelovali z odborom. Poizvedovanja .so bila osredotočena v okolico rtiča Cod, kjer se domneva, da je letalo pristalo. Ce je ta domneva utemeljena, je upanje, da bodo našli letalce, seveda pod pogojem, da se letalo ni potopilo. Če je pa letalo pristalo bolj proti severu, v bližini Nove Škotske, kakor bi se dalo sklepati po radiotelegrafičnem poročilu postaje na rtiču Sable Island, potem je upanje, da bodo letalci rešeni, veliko manjše.
Ameriško ministrstvo za mornarico je odredilo, da sta dva parnika odplula na poizvedovanje. Parnika spremlja vojaški zrakoplov. Tudi nekatere zar sebne ladje iščejo ponesrečene letalce.
VVASHINGTON, 27. Zrakoplov «Lo»s Angeles» je odplul po nalogu mornariškegra ministrstva, da poišče ponesrečene letalke Grayson in tovariše. Zrakoplov je odplul danes zjutraj in se bo povrnil še tekom noči, ko bo natančno pregleda! progo, po kateri je imelo leteti letalo Graysonove.
Hada zima na Angleškem
LONDON, 27. Po vsej Angliji je pritisnila tako ostra zima in je zapadel tako visok sneg, da kaj takšnega ne pomnijo že celih 50 let. Železniške in avtomobilske proge so skoraj povsod pretrgane in mnogo vlakov se je moralo ustaviti sredi poti. Potniki so se morali podati pes do najbližjih bivališč. Tudi telefonske in brzojavne žice so se na mnogih krajih pretrgale ixwi težo snega; za njihovo popravo bodo potrebni ogromni zneski. Vse športne prireditve so odpovedane. Ponekod je snežna odeja postala že 3 metre debela.
Venizelos bo odpotoval v Pariz
ATENE, 27. Venizelos naznanja, da je definitivno opustil misel za kandidaturo na predsedniško mesto, in sicer radi slabotnega Vdravja. Venizelos namerava odjjotovati 10. januarja v Pariz, kjer se bo ustavil dalje časa, in upa da se rnu bo zdravje povrnilo.
Žalostna smrt v blatu
S. ANGELO MUSSARO, 27. S. Angelo Mussaro je morda e-dina občina v Siciliji, ki nima vozne poti; zato gledajo prebivalci vsako leto s strahom v bližajočo se zimo, ker jih popolnoma odreže od ostalega sveta. 27. t. m. zvečer se je kmet Salvatore Antonucci vračal na oslu proti domu, toda v bližini svoje vasi je za^el v tako globoko blato, da je z oslom obtičal v blatu, kjer je oba čakal griv
zen konec. Zjutraj so kmetje našli Antonuccija mrtvega v blatu. Tudi žival je bila poginila.
Nov konzulat v Splitu
SPLIT, 27. Ustanovljen je bil tukaj nov konzulat republike Bolivije. Za konzula je bil imenovan jugoslovenski izseljenec Anton Tonelić.
IV
It Tmt u, dna 2$. daoeuihta 1027,
jtftnpl proti romunskim dija-kom% ki 90 m oArifltlli prcrH-
madžarskih lzfredo?
©UKARB5T, 27. Razen kazen-jakeg-a postopanja, ki ga je uve-dšo sooiftCe prati dijakom, ki so udeležili protimadžarskih iz-gsnedov na Sedmografikem, je tudi Tfleračilifrčnt senat izvedel strope ukrepe. Vsi dijaki, o katerih bo mogoče ugotoviti, da so ee udeležili izgredov in ki bodo jobaojesii radi tatvine, pustošenja in drugih taksnih dejanj, bodo izključeni za nedoločen čas iz vseh romunskih vseučilišč. Dijaki, ki bodo obsojeni radi upora in žalitev, pa boi o izključeni iz vseučilišč za leto dni. Ta ukrep je bil že uveden proti 400 dijakom, ki so odrinili iz Bukarešta proti Brašovu s posebnim vlakom, ki so era vodili dijaki inženirske fakultete, in so bili aretirani na postaji Chitila.
Avtomobilska nesreča
SPLIT, Na selu Kruševo, kjer se je pred nedavnim pripetila velika nesreča v rudniku bauksita, se je danes dogodila spet. nova nova nesreča. Tovorni avto rud-nrSkega podjetja, s katerim so vozili koruzo za družine rudarjev, je danes povozil enega delavca in tamkajšnjega župnika. Delavec je mrtev, župnik pa težko ranjen.
Človeška zver
\VASHINGTON, 27. Iz Oolan-da (Califoroija) poročajo: Zagotavljajo da je Edvard Hickman na poti iz Pendletona v Los An-peles popolnoma priznal, da ie on umoril malo Marijo Parker, katero je ugrabil, da bi se maščeval nad očetom, ki se je z njim spri v službi.
Nesflč ob m\iM obali
In nad Rokavsklm prelivom
LONDON, 2-7. Po dežju, ki je lil ves božični dan, je začel v Londonu naietavati sneg. Snežilo je neprestano celo noč in ves naslednji dan. V pondeJjek zjutraj je bil sneg 11a londonskih ulicah 10 cm visok, v okolici pa je zapadel kakih 30 centimetrov visoko. Radi snega, ki zelo ovira promet, je ena električna železnica skočila s tira.
Vendar pa bilo zaznamovat! človeških žrtev. Telefonske in brsojav&e srete so večinoma pretrgane. V samem Londonu je bilo ukinjenih Jcafcjh 4000 telefonskih prog. Dolina ob Temzi je poplavljena. Na morju drvi a huda nevihta in mnogo ladij je bfio poškodovanih.
BOULOGNE SUR MER, 27. ^ od sobote divja nad Rok&vskim prelivom silna nevihta, ki skoro onemogoča plovbo. Parnik «Invicta», ki vzdržuje promet med Calaisom in Dowerjem, je potreboval za svojo pot nad 4 ure, dofcitn navadno prepi uje razdaljo med obe mi pristanišči v 1 uri in 15 minut. Pamik «Isle of Thems» pa sploh ni mogel odpluti iz Dowerja in potniki so se morali izkrcati ter nadaljevati potovanje po železnici do Folkestona, kjer so se vkrcaJi na parnik «Engajdine», ki je plul čez preliv celih 48 ur. Kapitan parnika je izjavil, da je bila ta Arožnja najtežavnejša v njegovem življenju.
Popije na Gfikem in v HaroHa
Poljski pridelki uničeni, železniške pr<*$e poškodovane
ATENE 27. Radi silnih nalivov v Peloponezu sta reki Glaucus in Selinus prestopili bregove in poplavili planjave pri Patrasu. V nekaterih krajih so bili poljski pridelki popolnoma uničeni. Škoda je znatna. Vlada je odposlala pomoč po-plavljencem. Povodenj je poškodovala tudi železniške proge, ki so na mnogih mestih pretrgane.
RABAT, 27. Radi dežja, ki lije v severnem Maroku že par dni, preti nevarnost poplav. V pokrajini Gharb je položaj precej kočljiv. Mesto Sidri Alta* je popolnoma odrezano od Souk E1 Arba; istotako je izoliraao mesto Lalla Minouna. Krajevne o-blasti so poklicale na pomoč vojaštvo, ki je bilo odposlano predvsem v pokrajino Sabou, kjer je nevarnost poplave največja. Kolonizacijska ozemlja so pod vodo, radi Česar je setev nemogoča. Oblasti skušajo preprečiti katastrofo z vsemi sredstvi.
DNEVNE VESTI
ZAHVALA
Prejeli smo:
Podpisani pogorelci iz Selc pri 6t. Petru na Krasu, vodimo sre-Č-no in veselo novo leto vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so nam pomagali ob času ognja in po ognju.
Zahvaljujemo se požarni br&mbi iz Slavine, Zagorja, dalje miličnikom iz Selc in St. Petra, financi in vojaštvu, kakor tudi vsem prebivalcem domaČe in sosednjih vasi ter sploh vsem, ki so nam pomagali ob času grozne nesreče.
Vojaškemu poveljništvu se zahvaljujemo, ker nam je hitro preskrbelo živež, *iotoret^postelje in o-deje. Vladi in nje načelniku za izdatno in hitro podporo; Hranilnici in posojilnici v št. Petru na Kra^u, županstvu iz Postojne "ter gosp. Kovačiču iz Slavine; častiti duhovščini in vernikom za milodare, darovane po cerkvah. Posebno pa se zahvaljujemo gosp. podečtatu iz St. Petra na Krasu, kateri je zlasti v prvih dneh nesreče, ko smo bili vsi otujeni, prav po očetovsko skrhel za nas.
Dalje se zahvaljujemo kmetijski družbi iz Trsta za seme in u-inetno gnojilo za jesensko setev; gosp Sebrle iz Postojne za znižano ceno peska, ter vsem drugim darovalcem, kateri so kaj darovali za pogorelce. bodisi živež, obleko ali denar. Obenem se zahvaljujemo vsem darovalcem sena, peska in lesa. Vsem voznikom, kateri so cani zelo mnogo pomagali pri vožnji peska in lesa iz gozdov.
Ker smo še brez domov in strehe in je pritisnila huda zima. si vsakdo lahko predstavlja, posebno oni, kateri so tako nesrečo že
izkusili, kako je to hudo zlasti po zimi.
Končno se §e enkrat najtopleje zahvaljujemo vsem našim dobrotnikom ter se Se v bodoče priporočamo dobrim in usmiljenim srcem za kakršnokoli pomoč in se še vnaprej zahvaljujemo in želimo, naj vee Bog na pripro&njo sv. Florjana obvaruje časnega in večnega ognja.
Selce, dne 24/XII. 1927.
tesnik Franc, Milharčič Luka, Miha Smrdel, Ivan Abram, Anton Kristan, Barnaba Zitko, Franc Žitko, Možina Jožefa, Warthbudhler Ivan, Udovič Anton, Smrdel Ivan, Konteđj Ivan, Smrdel Ignacij, P«* renič Andrej, Pavlovič Luka, Hre>-belj Mihael, Slavec Gašper, Smrdel Ivan.
TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG.
Cenik dne 27. decembra 1927.
Zelenjava: rdeča pesa za kuho 100, navadna pesa 140—180; korenje 90—100; cvetno zelje 70; navadno zelje 100; karfijoli 80—220; vrzote 40—80; cikorija 40—100; čebula 80—100; sladki janež 40— 60: loči k a 220—460; novi krompir 180—220; stari krompir 75—85; paradižnik 120—300; radič 200— 3G0; rdeči radič 460—520; radičeve sadike ItiO; sladka repa 70—80; Selen 90—260; Spinača 220—450; to-pinambour 80; valerijana 840— 470.
Sadje: pomaranče 40—70 za zaboj; pomaranče 120—150 za stot; kostanj 110—150; dati ji 320—750; limone 30—40 lir za zaboj; mandarini 100—280; jaboka 100—400: hruške 140—320.
Cene brutto per netto. Na drobno so cene za 20% višje.
IZJAVA.
•Prejeli smo naslednja i s javo s prošnjo za objavo:
•Nedavno je tržaiki «Piccok>» poročal o naki prireditvi v otroškem vrtcu v Bistrici, kjer Je a zabvahumi besedami nastopila tudi neka grapa Miculetich. Drugi Usti in privatne govorice so hoteli vsdeti ,da sem to bila jaz, ter ms imenovali s polnlzn imenom in o-»afibo, namreč: Valerija Mikule-tič, žeaia bistriškega odvetnika dr. Fortunata Mikuletič. To se je zgodilo popolnoma neosnovano, ker «Piccok>» ni imenoval ni kakega krstnega imena. Ljudem in listom, ki so se ob tej priliki zame aani-roali, sporočam, da z omenjeno prireditvijo in tozadevnimi poro-> čiM nisem v liikaki zvezi. Jaz bivam že 6 mesecev na Reki s svojimi otroci, kateri ne zahajajo v ni-kak otroški vrtec.
Reka, 28. XII. 1927.
Valerija Mikuletić.n
Iz tržaškega življenja
C MMMMV
Raaas nezgode.
Ko je predpreteklo noč nadziral skladišča v pivovarni Dreher, da bi se prepričal, ali je v redu, je 52-letni čuvai Viljem Frausin, stanujoč v ulici Cigotti št. 49, padel skozi odprtino v podu, ki jo radi teme ni zapazil, kakih 5 metrov globoko ter se pri tem precej hudo pobil po raznih delih teleea. Nesrečni čuvaj je dobil prvo pomoč od zdravnika bolniške blagajne, h kateremu se je zatekel včeraj zjutraj in na njegov nasvet se je sinoči podal v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Okreval bo — čb ne nastopijo kake komplikacije — v 8—10 dneh.
—	Pri delu ▼ tovarni olja pri Sv. Soboti je 2$-letni težak Anton Lo Duca, stanujoč v ulici Gr. Ciami-cian St. 4, včeraj popoldne prišel t levo roko med ova soda ter si pri tem zmečkal palec. Dobil jo prvo pomoč v mestni bolnišnici, karoor je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje.
—	Najmanj tri tedne se bo moral zdraviti v mestni bolnišnici 21-letni kovač Humbert Zappetti, stanujoč v ulici Donadoni št. 6, kateremu je včeraj popoldne, ko je v delavnici Javnih skladišč v prosti lukl V. E. III. sekal z dletom kos železa, priletel v levo oko oster drobec ter mu ranil roženico.
Vesti zJSoriSkega
Goriške mestne vesti
Cene kruhu.
Tozadevni odbor je določil, da je cena kruhu v oblikah po 600 gramov lir 1.80 kg, onemu v oblikah po £00 gramov pa po lir 1.90 kg.
Lastniki konj goriške občine.
Sen. Bombag, goriški po t eš tat, je izdal te dni proglas, da morajo po novem pravilniku za terjatev davka na živinsko krmo vsi lastniki konj, oslov in mul napraviti prijavo na davfno izterjevalnico v ulici Mazzini £t. 7, in sicer najkasneje do 10. januarja Izpolniti marajo vzorec, ki ga dobe zastonj na prej omenjeni izterjevalnici.
Tat koles, ki se preoblači v mi-tftCafka ter ne piainje gostilniških računov.
Orožniki so te dni na svetogor-ski postaji prijeli nekega Ruggera Gubitta. starega 34 let, iz S. Stino di Livenza, ki je prebival zadnje čase v Prvačini. Napravil je več goljufij, prav posebno pa so mu ugajala kolesa, seveda tuja.
Da je ta lažje goljufal, se je pri svojih tatinskih operacijah oblačil v miličarsko obleko. Tak je pri-fiel k mehaniku Rudolfu Vuga, ki prodaja in popravlja kolesa v ulici Silvio Pellico. Da pa mu ne bi takoj prišli na sled, si je nadel drugo ime in se izdajal za Antona Pantarotti-ja. Poprosil je Vuga, naj mu posodi kolo. Vuga mu jd rade volje ugodil, zaupajoč mu, ker ga je videl oblečenega v miličarsko obleko. Pri tem čubitta ni položil za kolo kavcije, ki jo navadno razproda jal ci koles zahtevajo, ko pa je Gubitta imel kolo v roki, se ni več pokazal k Vugi. Kolo je kratkomalo prodal. Vuga pa je trpel radi tega 300 lir škode.
Ko je sleparček videl, da -taka
PODLISTEK
Črni lovec
Egodovinski roman iz kanadske prošlosti	(8zy
\ Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna.
Toda pol ure pozneje je omenil Vandreuilu: «Ni treba, da več odlašam. Preostaja le še coup de
Srace. Pozneje, in dolgo ne bo tre-a Čakati, se bo mademoiselle St. Denis preselila v te prostore in se v njih nastanila.»
«Ne bo izgubljenega časa torej,» je rekel Vaudreuil. «Par dieu, Fran^ois, srečen vrag si zmeraj.»
Trpka mora bojazni, v kateri je fpledala Davidovo pogubo zaradi izdajalskih činov črnega lovca, je Mla manj grozna \ A ni čini h mož-
fanib, ko se je vrnila v samostan. r fi«mTiih sencah bližnje noči bo
Peter Joel zapustil mesto, jutri pa bodo veliki gozdovi na zapadu, katerih se je nekoč tako bala, sedaj pa pozdravljala in častila kakor svetišče zanj, ki ga ljubi, sprejeli v svoje okrilje Davida, da ga rešijo pogube. Ta tolažba, medla kakor je bila je v njej iznova prižgala zvezdo vere in upanja.
Skoro je pozabila, da je dopustila Bigotu dotakniti se njenih ustnic. Misli, ki se niso tikale njenega Davida, niso na&le v njej obstanka, ko je začel padati hladni večerni mrak na zemljo in ko so samostanski zvonovi peli svojo o-tožno pesem.
Pokleknila je in molila zanj. Molila je pozneje, ko je legla h počitku in zjutraj se je predramila z molitvijo v srcu.
In to jutro ob zori, ko so zvonovi peli svojo milo jutranjo pe&em in je vsa priroda pozdravljala vzhajajoče solnce, ji je neminljivo ugodje ogrelo in okrepilo upanje v prsih. Ce se David povrne k njej,
pojde z njim kamorkoli hoče — za vedno.
K njemu bi Šla danes, takoj, da bi stala neprestano med njim in Crnim lovcesn. Da bi se borila zanj in z njim. Da bi ga obvarovala pred čini, ki bi jo ločili od njega za vselej, če bi ne hotela zavreči svoje dude večnemu prekletstvu.
Drhtela je roka, ki mu je pisala sporočilo, v katerem ga je klicala k sebi: «Nafcla sem pot. Ob, moj David, našla som pot. Hudobna in slepa sem bila, da je nisem opazita prej.»
Bila je srečna. Pesem ji je donela v srcu in itela je sekunde in minute, ki bodo preteklo preden bo drobno pisemce doseglo Davida. Nestrpno je čakala odgovora. Zagledala je sla, ki se je vračal. V njeno roko, ki je nenadno postala mrzla in brezčutna, je stisnil pismo, ki ga je poslala.
Prepozno. David je zapustil mesto te pred eno uro. Stala je tu otopela, kakor da jo je vsemogočna roka udarila iz nebes.
«kupfiija» nese in da se taka goljufija kaj rada posreči — je šel k drugemu mehaniku, da bi tudi tukaj poisknftal svojo srečo. Pri Sel je k nekemu Guiđu Primasu, ki posoja kolesa v ulici Garifcaldi št. 1%, Tudi tega je prosil naj mu posodi kolo ne da bi plačal kavcijo: Ko je imel kolo, ga ni bilo več nazaj. Poonaje pa je moral kolo zopet vrnili.
Ker	včasih lačen in si je
tudi rad marsikaj privoščil, posebno če se je dalo to storiti potom te ali one goljufije, je dvakrat pošteno pojuiinal pri krčmarici Mariji Ferfolja, ki ima gostilno v u-licl S. Antonio 3. Tudi tu se je izdajal ca Pantarottija. Nazadnje pa je ostal dolžan 35 lir, ki jih pa ni nikoli plačal.
Radi vseh teh goljufij, ki so jim oblastva prišla na sled, so ga se« daj zaprli in ga naznanili sodnij-ski oblasti.
Dva požara.
V hržd Franca Bajca, gostilničarja na Colu pri Vipavi, je pred nekaj dnevi izbruhnil požar, ki je napravil nad 15.000 lir škode. Varoki pofeara niso popolnoma jasni, vendar pa se domneva, da je nastal ogenj radi tega, ker so pozabili čez noč v peči pogasiti o-genj.
Istotako je zgorela baraka neke-ag Friderika Volka iz Voglarjev pri Trnovem na Goriškem. Požar je Volku uničil nad 20 stotov sena in mu na ta način napravil precej škode.
Nesreče in male tatvine
Ntoika 39-letna Marija Vuga iz Solkana, stara 39 let, delavka v predilnici Brunnerjeve tovarne v Podgori; si je pri delu polomila nekaj prstov na desni roki. Morala je v bolnišnico, kjer se bo zdravila 10 dni. —
Neki Tereeiji Roth, trafikanti-nji v ulici Mazzini št. 10., katero je pred nekaj meseci, kot je čitateljem gotovo Še znano, ker smo pisali v «Bdinosti», ogoljufal neki spreten goljuf, ki pa je že pod ključem, za 800 lir, se je predvčerajšnjim zopet pripetila podobna nezgoda. Med tem ko se je mudila v sosednji sobi tik raspro daj al niče, ji je nekdo, ki je stopil v razproda jalnico, odnesel iz miznega predala 200 lir. Nato je izginil ter ni pustil za seboj nobenih sledov.
Nesreče in nezpode
Radi precej močne rane, ki jo je zadobil na levi nogi, je moral neki Oskar Sirk, star 25 let iz Gorice, stanujoč na Soški ulici Št. 16, včeraj iskati pomoči na zelenem križu. Ponesrečil se je pri delu.
— V goriško mestno boInii3*iico je moral zeleni križ prepeljati neko Marijo Scozar, staro 42 let iz Podgore. Padla je in se potolkla po obrazu, zlasti po nosu in ustJ nicah.
VIPAVSKO.
zimsko Hvljenjeb
Na&e zimsko življenje je preme i enostavno, ali po svoji idiličnosti precej bogato. Žarišče vsega je ognjišče, za katerim se greje vse, mlado in staro. Potikajo ogenj, se pomenkujejo, modrujejo, najvei pogovorov pa se vrti okrog njiv, gozda poljskega dela, pridelka, sadeža. Posebno poglavje tvori pogovor o prihodnjem letu, o katerem hočejo po vsej sili uganiti, kakšno bo. Kar pa mora Imi na ognjišču in brez česar Vipavcu ne teče beseda — to Je vino. Pijejo ga, pokušajo, stokrat pohvalijo, gospodar, ker je prepričan, da je njegovo najboljše v vasi (vsak gospodar je tako prepričan!), sosed pa zato, ker je deležen gospodarjeve gostoljubnosti. Kolikokrat se sliši ta ali oni oče, ki je ponosen na svojega skia: «Ta bo gospodar. Poleti bo kopal vinograd, po zimi se bo grel za ognjiščem, pil vino in jedel klobase. Kje si predstavljaš boljše življenje!" Zelo veiiko se tudi sukajo pogovori okoli cene rinu in vinske kupčije. Vse želje in vsa stremljenja vipavskega kmeta se sučejo v tem Času okoli vprašanja, kako bo prodal vino in kdajl Skoro praznik je zanj, kadar pride kupec z vozom in vinsko posodo, da bo «polnil». Sedaj vinska kupčija de vodno ne gre izpod rok kot bi bilo želeti. Upa se, da bo na spomlad kaj boljše v tem oziru. Vendar pa je težko čakati, ko vinogradniki večinoma žive le od vinskega pridelka
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ta cem žalostno vest, da je aaia 1Jubijana soproga, mati, hči
TEREZINA ŽERJAL
včeraj, po kratki in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, mirno v Oo-spodu preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vrfiif v sredo, 28. t. m., ob 15.30 la hiJe žalosti ulica Commerdale it. 10.	TRST, 27. decembra 1927.
Anton, soprog. Antos ln Ida, otroci. Matej io Tereza, stariil. Bratje, sestre, svaki, svakinje, nečaki in ostali sorodniki.
Odtifc. pogr. padfetfe Kusva (»»resa Carso V. C. tli 47
Pozimi se vipavski kmet tudi jako rad spravi nad knjig-o. Posebno se rada čita knjiga v družini, kjer je več mladih deklet. In tako je tudi letos. Knjiga je pač najboljSi in najcenejši pripomoček za preganjanje zimskega dolgočasja.
Morda bi kdo, ki ne pozna razmer v Vipavski dolini, mislil, da vipavski km^t po zimi v l.vreTAlelju postopa. To rri res. Ker le malokdaj zapade sneg. ima še vedno delo na polju, v vinogradu in v gozdu. Nekako zimsko delo pa je tudi kopanje za nasaditev novega vinograda. Dela torej nikdar ne zmanjka.
Se bolj gorko in še z večjim veseljem kot navadno se zbirajo za ognjiščem Vipavci za božične praznike in posebno na sveli večer. Imajo tudi posebne običaje, ki pa se 5e zgubljajo. Vendar pa je Božič mnaj po>tet kot Velika noč.
IDEI,A. Nezgode in drugo.
V soboto 17. t. m. se je vračal nad petdesetletni delavec kr. rudnika v Idriji Franc Mažgon proti domu v Spodnjo Idrijo. Spotoma se je sem in tja nekoliko zakasnil, kar bi bilo skoro postalo usodno za njeg'a. Ko je prispel okrog desete ure zvečer že blizu domačo vasi, se .je v nekem ovinku zvrnil pod cesto v strugo Idrijce. Na njegovo klicanje na pomoč so prihiteli ljudje i* bližnjih hiš ter mu podali letvo. Izkupil jo je Se precej po ceni, razen precejšnje rane na glavi, — ki pa ni nevarna — ni dobil večje poškodbe.
Pripominjamo, da se je na onem mestu zgodilo zadnja leta že kakih šest enakih slučajev med temi nekaj smrtnih in to vsled tega ker »e od konca vojne na tem ovinku manjka držajev, katere bi pa cestna uprava lahko nadomestila, ker že s-toje oporni stebri iz betona za ograjo. Tre»ba bi bilo le Še železnih cevi ali drogov.
Večja nezgoda je zadela v sredo 21. t. m. dopoldne rudnigkega ključavničarja in kovača Antona Hvala, zaposlenega v žgal niči rude. Ko je prevažal z lokomotivo na bencin ostanke žgane rude, je prijel po nesreči med lokomotive in skladovnico drv, ki so bile zložene tesno ob progi. Lokomotiva ga je vlekla s seboj, sukala in stiskala, dokler ni priskočil v bližini stoječ delavec in jo ustavil. Ponesrečenca so prenesli takoj v bolnišnico, kjer se nahaja v zelo nevarnem stanju; vendar je upanje, da okreva, dasi morebiti ne bo več spodoben za težja dela.
Zidanje vojašnic «Na Zemlji«, je kakor se Čuje, zadnje dni zopet ustavljeno radi neprimernega terena. Tudi mi mislimo, da se da dobiti v bližini mesta pač boljši in bolj primeren prostor, kakor Je gori omenjeni, če tudi je treba priznati, da je v našem kotlu podobnem mestu le malo prostora, ki bi bil primeren za večja stavbi šča.
VRHPOLJE PRI VIPAVI. Polncčnlca s petjem brez orgel j -Novi klobuki v cerkvi, ki povzročajo radovednost.
Naj si bo tako ali -tako — v naši vasi imamo samo eno tretjino na-Sega organJeta. Eno tretjino našega organista, k! je tudi naš rojak in se piše Premrl, imajo namreč Ajdovci, eno tretjino ga imajo Sturci in eno — navadno zadnjo tretjino — imamo mi. Sicer leta organist navadno vsako nedeljo od maže v Ajdovščini k maši v Stur-je, od tu pa z avtomobilom v Vrh-polje — in smo tako navadno vsi deležni njegovega orglanja in pe-vovodstva — vendar pa tega na sveti večer pri poinočnici ni bilo. In to iz enostavnega vzroka, ker polnočnice ni mogoče prenesti na enajsto uro zvečer, pa tudi ne na eno uro po polnoči, da bi organist pri vseh treh polnofcnicah orglal.
Kasneje je prejela listek od Bi-guta. Nikakega Časa ni potratil, je pisal. David je le na potu proti varnim goadovom, pooblaščen, da sklepa nove vojne pogodbe z ota-vaJkimi Indijanci. Z njim gre e-den najzaupnejših nadzomikovih kurirjev. Pster Joel, Cmi lovec, je tudi odšel in hiti zdaj bre«dvoma k svojim angleškim prijateljem, da jim izroči zločinsko pridobljene skrivnosti kvebečke vojake e brambe.
Goreče se je zahvaljeval Bogu, da je reften položaja, ki era je tako mudi ln ogrožal. Še malo ko I>1 odladfcl, pa bi bil brez moči. Skrivnost bi postala znana voja-tikim in sedanjemu guvernerju, ki jc njegov sovražnik. Prepričan je Mlf da bodo poravnali stvar s Črnim lovcem potihoma in temeljito preden se David povrne.
Pismo je bilo nežno, tolažeče in polno upa.
Toda bolest, ki se ji je porodila v srcu ob povratku njenega pisma
Davidu ni hotela povsem izginiti. Zopet se je naselila bojazen tam, kjer je bik> upanje. Z njo se je porodilo novo čustvo, vzkalilo je seme, rastlo ter se razvijalo polagoma a neprestano. Sestra Estera, njena najdražja prijateljica, je vsejala to seme in ga nedolžno in z najvzvišenejiimi in plemenitimi nameni gojila in negovala. «Bog žeti, da postaneš ena med nami,» je dejala Anici mnogokrat. «V sebi čutim to. Glas v moji duši mi je to za&epetal takoj od začetka.»
-Sestra Estera bi za Anico žrtvovala svoje livljenje.
Toda navzlic vzvišenim željam prijateljice, ki ji je ž»lela sreče, ji je s svojim prigovarjanjem nehote in nevede vcepila v dušo nemir, ki je začel Anico mučiti neprestano. AK je res, kar trdi 9estra Estera? Ali res hoče Bog, da se odpove svoji ljubezni do Davida in se posveti vivišenejši in plemenitejši dolžnosti? In kaj bi bila njena dolftnost? Ali ona, v
Potili globoke žalosti naznanjamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predragi
IVAN VlklMAR
danes ob 10. uri predp. v 67. letu svoje starosti, po daljši bolezni, izdih il svojo blago dušo.
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil jutri, v sredo, 28. decembrn ob 16. uri, izpred hiše žalosti Polje št. 22.
Ririemberg-Polje, 27. decembra 1927.
Žalujoči ostali.
Zmogel bi to samo v blučaju, ako bi naša vrhpoljska ura Sla za em uro nazaj, čemur bi se na vse zadnje toliko ne čudili. Na kratko: pri polnočnici nismo imeli organista, zato je pevski zbor pel pesmi brez orgiaiija. Vodil ga je g. Ivan Lovrenčič, in sicer prav dobro. — Pa je bilo še nekaj novega, v cerkvi pri polnočnici. Zapari le so to predvsem ženske brez klobukov na glavi. Čudno — kaj ne — da ravno te brez klobukov! Kavno zato, ker so bile brez klobukov, so zapazile, da so nekatere, ki do t?-daj še nikdar niso nosile klobukov, prišle k polnočnici s klobukom. Takih novih klobukov je bilo kar devet. To ti je bilo šepetanja, dre-ganja s komolci, namigavanja, mežikanja, muzanja, zavidanja. Prava senzacija! Naj bo že kakor hoče — senzacija, vredna, da se .jo zabeleži, je za vas kar devet novih ženskih klobukov v enem večeru.
BERLITHCKOGL
vodi v vseh jezikih.
Via F&bio Filii 23, pouk in pre-1542
PIAN1NO nov, mahagonijev, krasen, &c proda. Piazza Cornelia Romana 2/1, Bcr-cich.	170S
SREČO pove avioriziran grafolog v Via Fe rri era 31, vrata 12.	1709
AVTOMOBIL, v popolnoma dobren tif-nju, se proda po aajiilii ccni. Pojasnil* daje Gostilna pri Uutucni hiš: v fiarkov-ljah.
KOTEL za kuhanje žganja, francoski sistem, 102 litra, se proda po ugodni ceni. Pojasoila daje gostilna pri Rumeni hiši v Barkovljah.
PAZITE! Najboljše, najlepše, rajcenejSe obuvalo dobite pri Rebcu - Trst - Car-ducci 36.	1158
ZLATARNA Albert Pcuh
Trst, Vin Mazzini 4C
Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja rlatenino. — Cene zmerne.
ZDRAVNIK
ordinira s
v Trstu Via
1. januarjem
S. Lazzaro 23/11
(zraven kavarne Roma) od 10.30 do 13
I tMM BFiinira um popoida?
od 14—18 (na lastnem domu)
NA OIHOICE
ma Obleke, paletals, deSni pla> «
f™ g«-, tkanine, perila, platno, dežniki, gilets, volneni ptii-iover, blago velour I. t. d.
S Znižane cene! Pogoji ugodni!
Roma 3, lil. nadstropje
u m
katero sestra Estera tako iskreno veruje, d? kot Jezusova neve-sta potoži svoje Življenje in svojo du-•ao in tlela za povišanje cerkve, za slavo božjo in za večjo Novo Francijo ob strani — Bigota?
Skozi dneve in dneve je muka gorela v njenem srcu.
Bo ji li Bog pokazal drugo, goio-vejše znamenj« in ji pokazal pravo pot? Bo li prišlo to sporočilo potom Davida — Davida in Črnega lovca? Bo Ji David žrtvovan zato, da najde ona pravo pot?
Obhajal« so jo včasih misli, ki eo se že i spreminjale v blaznost. In vendar: te misli so lahko samq posledica dneva, lahko pa tudi roka bcfžia. ki jo vodi.
Duhovniki so umirali na grmar dah in peli Bogu čast in hvalo Mufcenci so umirali vedeli v naj' huj&h mukah, kajti mučeništv«-je v svojem najavetejSem pomen* proč toro ljna žrtev volji netoeškj Videli »o roko botjo in sliSali Njegov glas.