Posamezna številka ô vinarjev.
Siev. 12. Izven 8 vin. y LjuiflflDl v peiek, is. lannarla m
Lelo XLI!.
5= Velja po pošti! =
Za	u8iu leto oaprej . . K 2B-—
sa	en maseo „ ■ • » "
za	Nemčijo oeloletno . n
za	ostalo inozemstvo . „ ds' —
V	LJobl|anl oa dotnt
Ea celo let« naprej . . K 24-— za en mese. „ ■ „ 2- —
V	uprav« oreiema creseCno „ 1*70
s Sobctn izdaja ~
ca celo let ...... 7-—
s« Nemoilo oeloletno . „ S1— za ostalo inoiemstvo „ 12 —
i___; In sera ti: 1, j
Enostolpna peulvrsta (72 mm|: za enkrat .... po 15 v za dvaferat .... „ 13 „
za trikrat ......10 „
za večkrat primerea popust.
PariCna irajiia m. rama iti:
eaoE ulpna ¡ c Itvrsta po 18 vin.
— ..... Poslano: r--3
enustolpua potiisreta po 3U vía.
Izbaja vsak dan, Izvzemit ne-
daljo in Kazalke, ob 5 ari pop.
Redna letna priloga Vornl red.
¡ja* Orednistvo Je v Kopitar|evt nlîol àtev 6*111 Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma ao ee =s spreiemajo. — Uredniškega teletona âtee U ss
Opravništvo |e « Kopitar|ovl aliol St 6. — Raénn
poštuo itranilniuu avstrljsku št 24 ?97, otjreke 26.511, boaa.-tiero st 7563 - Upravtilškega tslotoaa St. 188.
Današnja številka obsega strani.
Cirkus za otroke! To je tr enotna parlamentarna slika. Kolikokrat so groti in knezi gosposke zbornice ošabno grajali poslansko zbornico, da uganja »demagogijo«. In sedaj je gosposka zbornica naenkrat poslansko zbornico v tej točki znatno prekosila. Grofi in knezi so stopili roko v roki s Seitzi in Diamami — s čistimi socialnimi demokrati. S tistimi socialisti, o katerih sicer pravijo, da morajo branili proti njim državo in prestol, če treba z ognjem in mečem. In zakaj to bratstvo, zakaj ta demagogija od zgorej? Samo radi ljubih ble-stečih ministerskih frakov!
Našega parlamenta se polašča od časa do časa neko mrzlično drvenje za mini-sterskimi sedeži. Nekaj časa je tresla ta mrzlica poslansko zbornico. Komaj se je pa v tem oziru kolikor toliko umirila spodnja zbornica, •— je prešla ta mrzlica v gosposko zbornico in je začela tresti stare, sivolase ekscelence, da se kar boje za življenje. To mrzlico ozdravi samo ministrski frak — zato mora umreti, kdor je vzrok tej bolezni.
Grof Stiirgkh je sicer prišel iz gosposke zbornice. A njena tajnost je, da je imel od vsega začetka hujše nasprotnike v gosposki kot v poslanski zbornici — in sicer najhujše v lastni stranki. So tam nekateri, ki so mnenja, da bi kak drug tudi lahko opravil službo ministrskega predsednika.
Ali bo grof Stiirgkh ta sunek prene-večje je postajalo število aspirantov v gosposki zbornici. Končno je nepotrpežljivost dosegla vrhunec in — gosposka zbornica je poskusila demagogijo, da zada grofu Stiirgkhu smrtni udarec.
Ali bo graf Stiirgkh ta sunek prenesel? Odločitev o tem leži v Schonbrunnu. Niti, ki peljejo tie gori, ni lahko kontrolirati.
Poslanska zbornica, z malimi izjema-tnimi, gleda to borbo zelo hladnokrvno. Komedija, ki jo je zaigrala gosposka zbornica, ne imponira nobenemu resnemu politiku v'poslanski zbornici. Kljub vsem for-melnim zahvalam, ki jih je po parlamentarnem običaju žela gosposka zbornica v skupni komisiji, se je vendarle s svojim klovnskim preobračanjem samo osmešila.
Stiirgkhu se mora priznati, da je situacijo v kritični noči hitro spregledal in poskrbel sporazumno s poslansko zbornico, da je gosposka zbornica v stvari doživela občuten poraz — četudi je moral v stvari sami eskomptirati ob enem svoj lastni poraz. Sprejel je namreč, kar je poprej odklanjal: eksistenčni minimum 1690 K. — Kdo je hujše udarjen, grof Stiirgkh ali gosposka zbornica — to se bo videlo šele čez nekaj dni ali tednov.
Eno dobro stran pa jc imela cela stvar za male ljudi, ki so naslvljeni s fiksno plačo: ti bodo, če dohodki ne presegajo 1600 K na leto, prosti davka. Ti so edini, ki imajo od tega gotov dobiček. Tem čestitamo.
iz» viimov m jpaslei.
Na Japonskem so potresi kakor tudi izbruhi ognjenikov precej navadni, a take katastrofe, kakor sedanja, tudi na Japonskem že desetletja sem ni bilo. Na otoku Sakurašima, ki leži južno od Korejske ceste pred zahodnim delom Nipona, je izbruhnil vulkan Sakurašima, visok 1400 m, ki je že 130 let počival. Podzemske sile so iz žrelov ognjenika vrgle na milijone skal, ki so padale več kilometrov daleč na tla in uničile vse, kjer so kako stvar zadele. Ogenj je bruhal iz ognjenika 1000 m visoko. Grom, ki je spremljal izbruh, je bil močnejši kol gromenje topov pri naskoku na Port Artur. Več milj daleč od ognjenika jc ozračje napolnjeno z oblaki gorečega pepela. Široke reke lave se razlivajo po r'o >e]j Jn v; i'j vse. Oa jc bila nesreča še večja, se je pojavil potres, predvsem v mestu Kagošimu, ki je uro oddaljeno od Sakuražime in je ¿Irvuo mefsto enako ie lib.seče orovince lužno otoka Kiušlu. V
Kcgošimi je kakor na bojišču po veliki bi'- | ki. Hiše so razrušile iz vuH:' a- leteče skale in potres. Več kilometre na okolu so železniške proge razdrte, 13,000 hiš ¡e razrušenih. Najmanj 70.000 ljudi pogrešajo.
Iz NrgazaL-'ja javljajo: Brezžični brzo-jav neke bojne ladje pereča, da leži v Ko-gošimi pepel i5 čevljev visoko. Otok Sa-kura-Šima je posvečen pogvbi in zavit v oblake dima.
Dne¥ne novice*
Behtrfir/i dolenjskih železnic bodo pač razočarani po besedilu razsedbe di,r. is' nfîa lrf< : "ke<îa sodišč? na pritožbo
/13	O _	B	1 »	1
mestne občine ljubljanske v zrdev« odškodnine delničarjem dc'.-n'rJkib železnic. »Slov, Narod« je namreč cVr\ poročilo, da je ljubljanska mestne c'*-;hui proti železniški družbi zmagala. Resnica pa je, da je mestna občina zmagala lc glede formal-no-pravnega stališča, v glavni stvari pa ni dosegla prav ničesar. Namreč denarni zaii-tevek se je odklonil. Delničarji pa nečejo teorije, ampak denrr, in ta jim ni prisojen. Ker smo po »Narodu« priobčili vest o »zmagi« mestne občine, moramo to vest sedsj resnici na ljubo popraviti, da vedo delničarji, pri čem da so.
-f- Konferenca dalmatinskih škoiov se bo prihodnji mesec vršila v Zadru pod predsedstvom zadrskega nadškofa w me-tropolita dr. Pulišiča,
Darovi za dr. Žitnikov spomenik, — II. izkaz. — Jan Kramar, župnik, Ribno—Bled, 5 K; Ivan Theucrsohuh, kurat, Lokev, 2 K; Ant. Cukjati, dež. dacar, Črnomelj, 2 K; Ivan Prelc, Vi-pava, 5 K; Fr. Povše, graščak, komerč-ni svetnik, drž. poslanec, 25 K; Davorin Vukšinič, oskrbnik, Metlika, 3 K; Ivan Erjavec, župnik, Gor. Logatec. 5 K; Julij Lenasi, Gor. Logatec. 5 K; Fran Gostita, Gor .Logatec, l K; Martin Molk,
1 K; Matevž Rupnik, Gor. Logatcc, 1 K; Franc Tomazin, Gor. Logatec, 1 K; Mafija Gostiša, Žiri, 2 K; neimenovan 3 K; V. Sitar, župnik, it. Gotliard, 5 K; Jernej Lavrič, Ajdovec, zbirka 3 K 55 vin.; Ivan Drašler, trgovec, Dole -Borovnica i K; dr. Gregorij Pečjak, c. kr. gimn. prof. Ljubljana, 10 K; dr. Val. Krisper, odvetnik, Ljubljana, 20 K; Ivan Potra-to, obč. tajnik, Jesenice, zbirka 7 K; Franc Goiišek, dež. dacar, Kranj, 2 K; Jan. Dekleva, trgovec, Vrcmski Britof, 20 K; A. Knol, župnik, Kolovrat, 10 K; Jan. Novak, častni kanonik dekan, Radovljica, 10 K; Jernej Pavlin, pretek t, Št. Vid nad Ljublj. 10 K; Fran K*. Me-ško, župnik, Marija na Žili. 2 K 50 vin.; Peter Bohinjec, župnik, Duplje, 5 K; Fran Majdič, benef. Vače, 1 K; Jan. Do-linar, župnik, Kresnice, 1 K: Karol čeč, faktor Katol. tiskarne, Ljubljana, 5 K; Valent. Acçetto, stavb, podjetje, ti K; Mar. KramurSič. major, soproga Ljubljana, 5 K; dr. Aleš UšaniCnik, bogosl. profesor, Ljubljana, 10 K.
Vsota ......201-05 K
K temu 1. izkaz . . . 1410« K
Skupaj . . 342 11 E
Nadaljni darovi naj se izvolijo pošiljali izključno samo ar» upravo »Slovenca« in ne na posamezne osebe, ker taka pošiljatev manipulacijo poceni.
-j- Cerkvene vesti iz Koroške. Ekscc-lenci knezu in škofu dr. Kahnu se je bolezen obrnila na slabše. Za kn. šk. konsi-storialncga svetnika je imenovan opat p. Odilo v Si. Pavlu. Dekan je postal g, Konrad Walcher, župnik v St. Vidu ob Glini, Duhovni svetniki so pojtali: g. Jožei Hribar, pioresor veronauka na gimnaziji v Be-Ijaku, dr. Florijan Hiebaum, profesor veronauka na učiteljišču v Celovcu in. g. Mihael Paulltsch, urednik »Kiirntner Tag-blatla-*. Župnija Kot je podeljena g. Kili-janu Trutschnigu. Prestavljen je g. kalpan Seirer iz Kota v Treffling.
Kmetijske pnučne tečaje priredi deželni odber kranjski v nedeljo iS. jan. in v pondeliek 19. j?.n. v Št. Petru na Kresu in v Knažftku na Notranjskem ter v Toplicah in v Mirni peči na Dolenjskem, Na pr-
vih dveh predavajo dr. Pogačnik, dr. Lam-pret, nadz. Legvart in inštruktor Hladnik, na drugih dveh pa ravnatelj Rohrman, strok. uč. Zdolšek .in Vedernjak, veterinar Cerne in dr. Podobnik.
Odkod vse zlo v parlamentu? Stranke večine v avstrijskem parlamentu, takozvane delavoljne stranke se sedaj strašansko jezijo, ker sc je vsied kompromisa med poslansko in gesposko zbornico zakon o davku na osebno dohodnino tako izkazil, da ni delavoljnim str- prav. Hude so ena na drugo in n:s. v" ::do, ie nase ne. hi vendar so tega s-ano <ia'i>i.; krive. Zakaj? Zato, ker, kadar pri J;; ;:d; s kakšnim zakonom pred parlament in }■ avi, da ga mora parlament sorejeii, kokšen je, vse večinske stranke pod klop zlezejo. Tako jc bilo tudi zdaj. Vlada je rekla, eksistenčni minimum se nc sme zvišali n?d 1200 kron, Takoj je bila večina zadovoljna. la vendar je le prav, če se do 1600 K nc plača davek. Naj pa plačajo več oni, ki vlečejo čez 20.000 K na leto! Zdaj pa ie nenadoma prišlo tako, da je tudi vladi zvišanje eksistenčnega minima prav, da se le zakon sploh sklene", In zato delajo zdaj večinske stranke dolge obrti.",e. Prav jim j;;!
-j- Podaljšana ogrsko-hrvaška B.?.goti-ha sankcionirana. Zagrebški uradni list poroča, da je cesar sankcionira t podaljšanje finančne nagedbe do leta 1915.
4- P. n, naročnike aa »Vrtec« in »Ar.-geiček« prosimo, naj nekoliko potrpa. Ko se ure-de tidiarske' razmere, bomo vse nadomestili in zopet redno posili"*!. Ob tej priliki opozorimo na »Angelčke letnik 1913; ki ga lahko dobi po znižani ceni 60 vin, vezan izvod, kdor naroči vsaj 10 izvodov skupno. Posameznim zvezkom in v knjigotrštvu pa ostare ista cena kot drugim letnikom, a i K. — Uredništvo št» upravni* tve.
—	»Slovenski Učitelj« bi moral ie dni kili. Tiskarsko gibsrrc je krivo, da bodo morali cenj. naročniki v lastnem interesu nekoliko potrpeti; kajti uprav slovenskim strokovnim listom bi šla trda za obstoj, če bi se lastniki tiskarn uddi visokim zahtevam tiskarjev. Morda se posreči, da proti koncu januarja kljub temu postrežemo s prvo številko. — Uredništvo.
—	Trgovska zbornica v Trstu, Predsednik trgovske zbornice v Trstu Edmund Richetti je demisioriral. Za vzrok k temu koraku je navedel bolezen. Čujejo se pa tudi gla&ovi, da so ga k temu m.potile pred vsem intrige proti njegovi osebi od strani njegovih nasprotnikov. Da bo imel mir, as j z za stalno preselil	Vprašanje nastane sedaj, kdo bo n egov naslednik. Zbornica sama obstoji iz dveh strank. Večino ima bolj zmern;\ nepolitična, odločno trgovska stranka. Ta je volila do sedaj vedno predsednika iz svoje srede. Stranka, ki je v manjšini, je narcdnc-libereina. Ta je bila zastopana v vodstvu po podpredsedniku v osebi vi'. Scaramanga. Za čssa vakance vodi predsedništvo provizo-rično vit. Maksimilijan Brunner, ki ima tudi mnogo šans, da posh.nc definitiven predsednik, kajti z«nj se poteguje večina. Ker pa je razlika glasov večine in manjšine minimalna, je tudi mogoče, da bo izvoljen za predsednika dosedanji podpredsednik vit, Scaramanga, s katerim simpa-tizira italijanska liberalna politična stren-ka. Za Slovence bi bil gotovo boljši vit. Maksimilijan Brunner, ki ni politično pro-nonsiran in je v nacionalnem oziru zelo trezen.
—	Tržaški državni uradniki dobili do-klado. Trž. c. kr. drž. uradniki, poduradni-ki in sluge se že več let potegujejo za pristaniško stalno doklado. Utemeljujejo to svojo zahtevo s tem, da jo Trst najdražje mesto v Avstriji in da je zaradi potrebe znanja več jezikov uradovanje v Trstu veliko težje kot drugod. Že spomladi lanskega leta je vlada odkazala v ta namen za te tržaške državne trpežnike< enkratno SO tisoč kron, katere se je kar nekam izgubilo. Dobili so samo izvoljenci nekaj kron, nekaj so si pobrali višji gospodje in drugo je izginilo neznano kam. Letos je vi -da na Dunaju zopet odkazala za Trst v omenjeni namen »nkrftLno 2VO.OOO k za kr. urednike do vStovši devetega razreda, er pod-
uradnike in sluge brez izjeme, tako da dobijo osebe istih razredov vse jednako. Te vsote čakajo sedaj državni trpini, ioda ne vedo še kdaj jo bodo dobili. Proti prošnjam za stalno pristaniško doklado pa je vlada gluha. Bodi pripomnjeno, da v tej akciji vsi državni uslužbcnci seveda brez ozira na narodnost nastopajo.
—	Slovensko gledališče v Trstu opusti zanaprej vsled različnih nezgod operne in operetne predstave. Gojila sc bo samo dramska umetnost.
toliko čuditi pojavom, kakor jc navedeni.
—	Marijanska koRgregacija v Rudol-
iovem ponovi prih. nedeljo dne 18. t. rn. ob pol 8. uri zvečer na splošno željo zabaven večer s petjem, in igro »Skrivnostna zaroka«.
—	Deželna vlada v Celovcu jc kršila
i drž. osn. zakon z dne 21, dcc. 1867, drž. j zak. 1. šl. 142, ker je izdala pri volitvenem j postopanju v občini Slovenski 1'lajberg j razglase od 18, marca in 23, aprila le v i nemškem jeziku; tako je te dni razsodilo ! drž. sodišče ne Dunaju.
—	Mengeš. Kmetijski tečaj je priredil pri nas dež. odbor v dnevih 11. in 12. jan., ki je izpadel povoljno. Ifva.la lepa dež. odboru za prireditev in gosp. predavateljem.
—	Požar v Belilcrajiti!- Dne 12. t, m. ob 8, uri dopoldne je nastal ogenj pri posestniku in mlinarju Mihi Prokšelju v Uča-kcvcih pri Vinici, kateremu je uniči! v eni mi hišo z vso oskrbo kakor tudi obleko. Ognjegasci trga Vinice so takoj prihiteli na lice mesta in rešili vsa gospodarska poslopja z malenico vred, kar je občudovanja vredno, ker je vse poslopje popolnoma skupaj in z siaiuo pokrilo. — Škoa.; znaša 6000 kron, zavarovano je bilo le okoli 1200 kron. Obžalovati je no-.-, kateri je se mlad in je pred nekaj teti prevzel po očetu gospodarstvo, katero ie bilo jako zadolženo, ter ga je s svojo marljivostjo in skromnostjo malone popolnoma razbremenil. Komaj c'a se je pripravil k uspešnemu gospodarstvu, zadela ga je uničujoča usoda, katero bo mož v današnjih letih težko prebolel Kako je požar nastal, še ni znano.
^joren'.kü č-eb:larsko d rušiva za Spod. Štajersko ima 25. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v Celju v Narodnem domu, občni zbor.
—	Varnosir.e c Uredbe za Tiszov obisk v Zagrebu. Zagrebška policija je ukrenila obširne varnostne odredbe za Tiszov oblik, ker nameravajo soc. demokrati ob tej priliki za volilno reformo demonstrirati na ulick K gledališčni predstavi, katere se bo .-deleži! Tisza, se bodo pripustile ie zanesljive osebe. Protimažarskih de non^tracij se nameravala baje udeležili tudi Starče-vičeva skupina in Frankovci.
—	Veliki 2-a«ie?i na Krasu. Iz Zagorja se nam piše: Kraška burja ¡e zadnje dni odprla vse svoje registre. Ljudje pravijo, da toliko snega že 18 let ni bilo. Burja raznasa sneg na vse strani, vse ceste so zame Lene, poštni vos gre ie do Zagorja. Barometer še pada,
—	Frcinoviral je na z-5. grebški univerzi sin hrvaškega poslanca cSr. Pero Mago-Iiča Anfe Mogolič za doktorja prava.
—	Velike Lašče. Umrla je gospa Marija Hočevar roj. Glavan, večkrat previ-dena s sv. zakramenti zvečer dne 14. t. m, M, v m. p.! Pogreb bo 16. t, m. ob 10. uri dopoldne. — Zimo imamo tudi .¡¡kaj izredno hudo. Snega leži že skoro i m, mraza pa je —3° R, na vetrovnih krajih cclo — 7° R. Zameti so nekatera ssla že popolnoma odtrgali od s\cta, druge vasi pa komaj vzdržujejo zvezo, če mraz odneha, se je bati, da bo padlo še toliko snega, ki
več dni le lahno naletava. Šolski pouk sc jc za nekaj dni moral prekiniti, ker niti četrtina otrok ne more brez nevarnosti priti v šolo.
—	Galicije pri Celju, Izobraževalno društvo ima v nedeljo dne 18. januarja popoldne po večcrnicah svoj osmi redni občni zbor. Obenem se vrši tudi ustanovni siiod »Mladeriške in Dekliške zveze«. Kot govornik pride g. dr. J. Hohniec iz Maribora..
—	Nesreča v lovir;ču. V lovišču na Dovsk»m je lovec Smele obsirclil gonjača Rahnot«, ktr je imel Smoie r>roti vsem
pravilom puško nabasano, ko je Rahne stopal pred njim, da ga pelje na njegov prostor. Smole je precej zelo ranjen.
f Jožei Pečar. Dne 7. t. m. je bil pokopan v Kranjski Gori vpokojeni duhovnik Jož. Pečar. Spremljalo ga je k zadnjemu počitku 16 duhovnih sobratov, med njimi siolni kanonik .lan. Sušnik, in mnogo ljudi. Pogreb je vodil radovljiški dekan in častni kanonik Janez Novak ter govoril ginljive besede v slovo. Ranjki gospod je ležal, kakor smo svoječasno poročali, 38 let vsled mrtvouda v postelji ter z izgledno potrpežljivostjo prenašal svojo žalostno usodo, da ga je vsak obiskovalec imel za evangeljskega Joba. V pomoč mu je bila njegova sestra Uršula, ki mu je udano stregla v vsej dolgi bolezni. Upamo, da je pokojni g. Jožef sedaj pridružen izvoljenemu številu tistih velikih trpinov, o katerih piše sv. Janez v skrivnostnem razodenju: »In Bog bo obrisal vse solze iz njih oči. Ne bo več smrti, ne žalovanja in ne bolečine, ker poprejšnje je minilo.«
—	Trbovlje. Prihodnjo nedeljo, dne 18. jan. bo govoril g. dr. Veble na shodu skupine J. S. Z. v Trbovljah. De-lavcL pridite!
—	Protialkoholna zveza »Sveta vojska« v Ljubljani, rabi v spopolnitev svoje knjižnice sledeče posamezne številke »Piščalke«: Letnik I. (1905) 4. in 6. štev.; Letnik II. (1906) 7., 11., 12. štev. Kdor bi nam hotel omenjene številke podariti, (ali proti plačilu odstopiti) naj jih blagovoli poslati na naslov: Društvo »Sveta vojska« v Ljubljani, Poljanska cesta. 4.
—	Sv. Florijan pod Bočem. Na sve-čnico se bo pri nas ustanovila Marijina družba. Pri tej slovesnosti nam je obljubil svoje sodelovanje prof. dr. Hoh-njec. Ob tej priliki bo tudi zborovanje inladeniške in dekliške zveze.
š Poljčane. V nedeljo dne 18. jan. po večernicah se vrši občni zbor Slov. katol. izobraževalnega društva.
š Hoče. »Orel« ima v nedeljo po ve-čemicah, 18. jan. svoj letni občni zbor z navadnim sporedom.
—	Smrtna kosa. Umrl je v goriški bolnici Anton Štrukelj iz Bat, ki se je po nesreči obstrelil na nogi. — V Gorici je umrla gdčna Marija Švalj, prodajalka v Gabrščekovi trgovini.
—	Globasnica. Izobr. društvo ima dne 25. jan. ob treh popoldne v svojih društvenih prostorih zborovanje s sledečim sporedom: 1. zanimiv poučni govor, 2. veseloigra >V Ljubljano jo dajmo«, 3. občni zbor.
—	Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo dne 25. prosinca 1914 ob pol 8. trn zvečer se vprizeri narodna igra »Legi-jonarji«, katero je spisal g. Fr. Govekar.
—	Obsodba poštnega deiravdanta. V četrtek dne 15. t. m. je bil obsojen poštni uradnik Pivonka, ki je v Celju ukradel denarni pismi z 30.000 K in 6000 K na tri leta težke ječe. Defravdacijo je izvršil na ta način, da je vzel najtežje pismo takrat, kadar je bilo pomotoma v došlem izkazu pisem manj pisem izkazanih, kakor jih je bilo v resnici. To je bilo dvakrat in obakrat je Pivonka porabil to priliko za tatvino. Poštna uprava je krivce iskala povsod drugod, le na Pivonko, ki je živel preko svojih razmer, dolgo časa ni nihče mislil. Izdala ga je le njegova velika predrznost.
—	Klub »svobodne ljubezni« med srednješolsko mladino v Sarajevu. Nezaslišan škandal je policija odkrila v Sarajevu. Prišla je na sled »klubu svobodne ljubezni«, čegar člani so bili po večini ne nad 15 let stari srednješolci in dijakinje, pa tudi nekaj drugih nedoraslih dečkov in deklic iz boljših rodbin — vsega vkup nad 60! Kakor posnemamo iz ->Hrv. Dnevnika«, se je ta mladina zbirala v nekem brlogu ia izvrševala grde orgije. V deželni bolnišnici je več spolno bolnih deklic. Menda so kot protektorji in gostje v klubu sodelovale tudi gotove vplivne polilične osebnosti in odlične darne. Škandal je strahoten, prizadeti stariši si v obupu rujejo lase ... Stvar se pa zelo tiče tudi državnih srednješolskih zavodov in je vnebovpijoče, da je nedorasla mladina na teh zavodih tako na široko in globoko moralno zastrupljena in da je to stvar morala odkriti še-le policija. Sicer pa »Hrv. Dnevnik« ob tej priliki odkriva naravnost neverjetne stvari o pojmih, ki jih imajo tamošnji srednješolski profesorji in ravnatelji o vzgoji mladine. Med dijaštvom se z vednostjo in odobravanjem profesorjev širi pornografija v sliki in besedi — baje se take stvari izposojajo dijakom celo iz šolskih knjižnic! Versko-r>ravnih spisov pa ti »vzgojitelji« ne trpe in celo kalehelu se jc prepovedalo dobre, verskovzgojne knjige dajati dijakom v roke. Seveda so ti možje tudi strupeni sovražniki > Marijinih kongregacij« za dijake, češ, da se v njih širi mračnjaštvo in »klerikalna propoganda«.
Vol je umoril posestnika Zabu-kovšeka od Sv. Križa na Štajerskem. Vol ga .je vrgei s t ¡»ko silo ob tla, da si ie Zabukovšek zlomi! tilnik in obležal mrtev.
—	Poslopje skupnih uradov v škoiji Loki, Justični erar jc kupil za 85.000 kron
hišo pokojnega Otona Guzelja, posestnika v Karlovškem predmestju, v kateri so že 23 let nastanjeni vsi uradi: sodnija, davkarija, orožništvo in notarijat.
—	Zaupani denar ukradel. Gostilni-čarka Terezija Slonervvitz v Trbovljah je 7. t. m. avtomobilskemu sprevodniku Cirilu Tušek izročila 770 K, da ji s kolodvora pripelje prispeli tobak, Tušek se je pa vrnil brez tobaka in brez denarja, češ, da mu je bil denar medpotoma v avtomobilu ukraden. Pri zaslišanju se je pa Tušek zapletel v taka protislovja, da se je vložila proti njemu kaz. ovadba,
—	Sv, Jurij ob Taboru, Poročil se je učilelj-vodja deške šole g. Robert Senica i gdčno M. Piki, hčerko krojaškega mojstra iz Žalca, — Smrt jc pobrala zadnje mesece minulega leta gospodinji Cecilijo Juhart, p. d. Sirševo iz Ojstriške vasi ter Zofijo Kudcr, p. d. Slakanovo iz Lok. — Umrl je tudi Matija Markošek, p. d. Me-žnar iz Šmiklavža, Bil jc v bojih za Šlezvig —Holštajn ter rad pripovedoval o svojih zanimivih vojaških doživljajih. Pokopali so tudi Martina Virant, očeta znane hiše iz Gomilske. N. v m. p.! — Hišo in posestvo rajne vdove Alojzije Drobež v Lokah, ki je umrla brez dedičev, je na dražbi kupil tukajšnji rojak g. Blaž Groblcr, orožnik v Stari Loki na Kranjskem.
—	Rsgnikolska tragedija. Dne 11. jan. je prišla iz Benetk v Trst neka Luigia Me-arso, dekle iz dobre rodbine in je šla prenočit k neki rojakinji, Mariji Chineratto v ulici del Toro. Sem jo je prišel kmalu nato obiskat natakar Alberico Garulli, ki je doma iz Ferrare. Zdi se, da je Alojzija, ki ima v Benetkah zaročenca, temu svojemu prvemu ljubimcu na njegove prošnje dovolila sestanek v Trstu, da se končno odkri-ža. Oba nista dolgo govorila, kar se začu-jejo streli. Vročekrvni Lah je obstrelil dekle in jo precej ranil, nato pa še sebe. Njegovo stanje je obupno. Sploh se pa v Trstu tako množe samoumori in samomorilni poizkusi, c'.a se človeku že gabi. To niso več ljudje, to so šleve brez volje in energije,
—	Lahi Cargnel, Peltarin, Fornasari Ivan in Emil, Perco Klemens, Sdrigotti in svojo šestdesetletnico podaril Hrvatom in ni, da so s slovenske šole v Ločniku iztrgali napis, so bili vsled pomanjkanja dokazov oproščeni.
—	Uboj. Dne 21. decembra lanskega leta so našli težaka Franc Majcena v Tr3tu na Rivi Carciotti zabodenega. Prenesli so ga v bolnico in seveda povpraševali. kdo ga je ranil. Majcen je pa bil tako »plemenit«, da napadalca ni hotel izdati, češ, »bova že sama svoj račun poravnala, ko ozdravim.« Do tega pa ni prišlo, ker je 11. t. m. Majcen na rani umrl. Zdaj pa je njegova ljubimka policiji javila napadalca in so ga zaprli. Piše se Viljem Gergič in je tudi težak. Pravi pa. da je nedolžen.
—	Žetaie pri Rogatcu. Katol. bralno in izobr. društvo priredi v nedeljo dne 18. jan. po vcčernicah v stari šoli podučno predavanje. G. kaplan Jožef Kranjc govori o kmečkih puntih, vmes pa bodo mladeniči deklamirali vseh 10 pesmi iz Aškerčeve »Stare pravde«. — V Žetalah bodo tudi v kratkem občinske volitve. Dosedanii župan Anton Kola.r ima to posebnost, da ga samo liberalci hvalijo, vsi drugi na bi se ga že radi rešili. Poleg krčmarja Berlisga, Sotošeka in Pekliča je Kolar glavni povzročitelj nove šolske stavbe, ki izgleda kakor koruznjak ter stane okoli 35.000 K. Razven te kolibe pa še imamo drugo lepo šolo, ki smo jo v 20 letih komaj plačali.
LluUljansKe novice.
lj Za jutrišnjo veliko predpusiuko delavstva c. kr. tobačne: tovarne, ki se pričiie ob 8, uri zvečer v veliki dvorani »Uniona«, vlada po Ljubljani veliko zanimanje, Priredbi je dan tako odličen okvir, da se bo vsak lahko najbolje zabaval, zato je pričakovati na tej zabavi zastopnike iz vseh ljubljanskih slojev. Kdor hoče biti deležen veselega razpoloženja, naj pride jutri zvečer v »Union«!
lj Zaslužena ki»zen. ga jc dosegla. Danes je bil pred dež. sodiščem znani bivši pocluradnik trg. in obrtne zbornice Janez Eržen, ki je kakor znano, od liberalcev dobro plačan, ponaredil pisavo Ivana Kre-garja in s tem radi zadnjih volitev v trg. zbornico povzročil znano podlo liberalno gonjo proti g. Kregarju, obso'en na pet mesecev težke ječe. Kar so ga liberalci naučili, se ni odvadil ter jc ponaredil podpis na neki menici, da si je poskrbel denarja za svoje lahkomišljeno življenje.
lj Strojarska steza ostane odprla. Župan dr, Tavčar je poslal obč. svetniku Šte-fetu dopis, v katerem mu naznanja razsodbo dež. odbora glede njegove pritožbe proti sklepu obč. sveta, ki je sklenil, da se Strojarska steza zapre. Dež. odbor je razveljavi! sklep obč. sveta z naslednjo motivacijo: Sv. Pelra nasip je v dolžini od Frančiškanskega do Jubilejnega mostu zvezan s Sv. Pelra cesto s tremi ozkimi stezami. Strojarska slezn je od drugih zvez Sv. Petra ceste z bregom oddaljena okroglo 90 m. Iz varnostnih ozirov je ta steza
zelo potrebna. Ker je Sv, Petra nasip malo obljuden, mora se ponoči v slučaju nesreče v Ljubljanici računati v prvi vrsti na pomoč od pasantov na Sv. Petra cesli. Ako bi bila steza zaprta, morajo na pomoč tekoči ljudje narediti približno 200 m dolgo pol naokoli; za to rabijo najmanj 2 minuti, kar je v slučaju nevarnosti življenja zadosti, da se usoda ponesrečenega neugodno odloči. Podobno je v slučaju nevarnosti požara. Če se pojavijo prvi znaki požara, gredo mimoidoči ljudje, ako ni sumljivo meslo zelo od rok, prepričati se, kaj se godi, ako pa bi morali hoditi ljudje 200 m naokoli, bi si raje stvar na ta ali oni način razlagali, svojo radovednost potolažili in nevarnost bi ostala prikrita dotlej, da ogenj s polno močjo izbruhne in se od daleč opazi._ Potlej seveda se mora misliti v prvi vrsti na lokaliziranje nevarnosti in povzročena škoda je veliko večja, nego če bi se ogenj pogasi! takoj v začetku. Končno se ne sme prezreti, da stoji Ljubljana na potresnem teritoriju in da se, posebno v starejših, ozkih delih mesta potrebuje kolikor mogoče veliko zvez, da ljudje v slučaju nevarnosti hitro pridejo na nezazidana mesta, na prosto — to je v našem slučaju iz Sv. Petra ceste na široki Sv. Petra nasip. Ti oziri so veliko bolj uvaževanja vredni, nego higijenični, kateri se v starejših delih Ljubljane ne morejo dosledno vpo-šlevati, ako se noče precej veliko število stez zapreti. Iz teh razlogov je prišel deželni odbor do prepričanja, da je zaprtje predmestne steze neumestno.«
jj Dolg 100 do 200 let star. Zanimiv je izkaz, ki ga je predložil župan dr. Tavčar finančnemu odseku ljubljanskega obč. svela o mestnih posojilih. Historično zanimivo je, da je dolžna občina 91.185 K 55 v. ustanovnemu zakladu in se je ta svota porabila za mestne potrebe sploh. Mestni zaklad je s 3% do 5% to posojilo obrestoval. Najelo se je to posojilo že pred 100 leti, deloma pred 200 leti. Postavlja se torej ljubljanska občina lahko z dolgom starim 200 let.
lj Arhitekta Frica Scbmidingerja, sedaj v Monakovem, sina ljubljanskega notarja, je imenoval dež. predsednik baron Schwarz za provizoričnega c. kr. stavbnega ak ju n k ta pri drž. stavb, službi na Kranj-sk em. G, arhitekt Schmidinger je, kakor znano, stvaritelj od ljubljanske mestne občine odlikovanega načrta za novo Ljubljano, ki se bo razprostirala od južnega kolodvora Dunajske ceste proti sv. Križu in Tomačevemu proti Savi.
lj Smuški tečaj, ki ga je priredila Deželna zveza za tujski promet in turistiko, se je otvoril danes na Koslerievem travniku pod Tivolijem. Udeleženci, ki jih je 40 med niimi tudi 10 dam. Prihodnje dni se bode smučalo na izbornem terenu blizu Rakovnika. To nedeljo 18. t. m. se priredi mali izlet v okolico Medvode. Odhod Iz Ljubljane zjutraj ob 6. uri 54 min.
Ii Podružnica Ljubljana L društva avstrijskih drž, uslužb encev priredila je v sobot o dne 10. t. m. v veliki dvorani hotela Union svojo predpustnico, katera je nad vse izborno vspela. V krasno dekorirani dvorani bilo je že začetkom polno občinstva. Med velikim številom gledalcev in obiskovalcev opazili smo kot zastopnike drž. uradništva gg. dvornega svetnika grofa Chorinsky-ja, dvornega svetnika viteza Laschana, sodnega podpredsednika dvornega svetnika Pajka, ravnatelja drž. policije vladnega svetnika grofa Künigel-a, drž, pravdnika viteza Luschana, predstojnika prezidijalne pisarne dež. vlade okrajnega glavarja Kresse-ja, sodnega svetnika Bu-loveca, pol. nadkomisarja dr. Skubel-a, predsednika društva drž. uradnikov davč. nadupraviielja Lillega, predsednika društva sod. pis. uradnikov nadoficijala Pogačnika ter zastopnike profesorskega in učiteljskega stanu i. dr., gosp. župana dr. Tavčarja, gg. obč. svetnike, dež. odbornika in poslanca odvetnika g, dr. Pegana in dr. Zajca, poslanca gosp. dr. Gregoriča, odvetnika g. dr. Furlana, podpredsednika trg. in obrtne zbornice g. Kregarja, ravnatelja dež. prisilne delavnice g,- stotnika Dolenca, ter mnogo drugih deželnih uradnikov in nastavljencev osobito mnogo gg. nadpaznikov in paznikov dež. prisilne delavnice. Tudi veliko število podčastnikov tukajšnje garnizije s predsednikom društva g. stražmojstrom Steiner jem je počastilo prireditev. Številen je bil tudi obisk s strani meščanstva, trgovskega in obrtniškega stanu ne samo iz Ljubljane, temveč tudi z dežele, osobito iz Novega mesta in Št. Vida — skratka vsi sloji so tu združeno prispevali in pripomogli, da je prireditev vsestransko izborno vspela, kljub temu, da so se posluževali nekateri tudidržavni uslužbenci proti tej priredbi celo zelo nečastne protiagitacije.
lj Umrla jc v Ljubljani Agata Loboda, zasebnica, 76 let.
lj Zima; sneg, zamcii in promet. Od včeraj v jutro je snežilo po deželi z malimi presledki. Po Gorenjskem in Notranjskem ga je nametalo že nad po! metra, V Ljubljani ga imamo tudi že nad 40 cm. Vozni promet je povsod oviran. Vlaki na drž. in južni železnici so imeli včeraj po 15 mi-
nut do četrt ure zamude. Po Notranjskem jo čez Kras po dva stroja priprežena. -Danes ne sneži več.
lj Snežni plug je včeraj oral po mestnih cestah od 7. ure dalje. Po državnih cestah do 8, ure še ni bilo zorano. To jc nemarnost! Nekateri hišni gospodarji po mestu še do 9. ure dopoldne niso dali s hodnikov snega skidati!
lj Slovensko gledališče- V nedeljo po-popoldne se vprizori drugič v tej sezoni burka v treh dejanjih »Oj ti tasti!« (Gospod senator). Zvečer pa se igra prvič v tej sezoni veseloigra v treh dejanjih: »Na letovišču«. Iz repertoara »Kralj. zem. ka-zališta« v Zagrebu prevajajo se: burka »Veliki komet«, in drame »Tuji pogled«, »Stari paviljon« in »Aleluja«,
Razne sivari.
Sijajni gospodarski uspehi dunajske občinske uprave. Leta 1913. je imela dunajska občinska uprava v svoji lastni upravi 245'5 milijona kron dohodkov in 229-5 milijona kron izdat« kov; čisti preostanek znaša torej 16 milijonov kron! K temu je pa treba pri« šteti še podrug milijon kron za nakup nekega zemljšča, ki se je plačalo še v prometu 1. 1912., tako cla znaša čisti dobiček 17-6 milijona kron. K tako sijajnemu uspehu so največ pripomogli razni občinski obrati: plinarna, elektrarna, cestna železnica itd. Čista aktiva dunajske občine znašajo 67 6 milijonov kron (nasproti lanskemu letu za 235 milij. več), občinsko premoženje pa znaša 386 milijonov kron (od lani za 9 7 milj. kron več). Samo mestna pivovarna in vozniško podjetje sta za 1 milj. pasivna, tako, da znaša končni čisti preostanek 165 milij. kron.
Drrgo plačana ruska trmoglavost.
Sredi minolega decembra je prvi vlak zdr-dral po dosedaj dogotovljenem delu sibirske amurske železnice, ki bo, ko bo dovršena. omogočila, da bo človek v železniškem vozu prepotoval vso ogromno rusko državo od r.jene zapadne meje v Evropi do Vladivostoka na njenem skrajnem Vzhodu ob japonskem morju. Ta dosedaj dovršena proga amurske železnice obsega tehnično najtežji del in je dolga 1300 km. Zgradba te proge spada med najtežavnejše in najdražje zgradbe železniške tehnike. Že pri pieddelih so se imeli boriti z velikanskimi težavami. Da bi se dela preveč ne zavlekla, so trasira.li tudi pozimi, ker je sibirsko poletje zelo kratko. To je imelo usodne posledice; inženirji, ki niso poznali terena, so trasirali progo čez brezdanja močvirja, podzemske vode in prepade. Vse to so v zimskem času navidezno varna in trdna tla, ker je zemlja več metrov globoko zamrznjena. To usodepolno zmoto so inženirji z grozo opazili še-le začetkom poletja. Treba je bilo tako dalekosežnih iz-prememb v načrtu, da stane amurska železnica že danes, ko manjka še 642 km do končne dovršitve, več nego je bilo prora-čunjeno za celo progo. Če bi se bili Rusi pri trasiranju poslužili najmodernejše pridobitve na polju merstvene tehnike t. j, zemljemerstva iz zraka, katero je iznašel avstr. pomorski kapitan Teodor Schein-pflug, — bi se bilo trasiranje cele nameravane proge lahko izvršilo v teku dveh mesecev t. j. tekom enega samega sibirskega poletja in ruska vlada bi bila za trasiranje izdala samo 2—3 miljone rubljev. Prihranila bi bila torej ogromne svote in mnogo dragocenega časa. Toda gotovi možje v ruskih tehniških krogih niso naklonjeni gori navedeni merstveni iznajdbi, zato se ni uporabila. Kazen je občutna.
Naše utrdbe ob ruski meji. Dunajska »Militärische Rundschau« poroča: Nova brambna predloga zahteva precejšnje vsote za utrdbe. Denar se povečini porabi za izpopolnitev galiških trdnjav, ker je Rusija zadnje čase zelo ojačila svojo armado na zahodni meji, tako da je skoraj tako močna kakor ob vojnih časih. Galicija tvori s svojo obliko v polkrogu s popolno odprtimi mejami — le zahodno tvorita Vi-sla in Sana nekoliko ovire, — ozemlje, ki je tako s severovzhoda., s severa in severozahoda odprto obsežnemu ruskemu napadu. Če bi Rusi napredovali, bi seveda ob Dnjestru zadeli na precejšnjo oviro. Na jugu ločijo Karpati, visoko gorovje, Galicijo od ostale monarhije. Čez Karpate vodi ie mala cesta, Galicija je torej izročena skoraj osamljena ruskemu napadu. Niti izplačalo bi se ne, če bi se zgolj za obrambo te primeroma ozke razširjene črte izmelale velike vsote, ki bi se lahko za druge namene armade porabile. Za avstrijsko armado je pa Galicija zato velike važnosti, ker ce tu lahko pred Karpati zbere armada, fr. Galicije lahko naša armada.prodira v c:!-prte pokrajine Ruske Poljske, Podolske i;1. Volhinije, Odprta Galicija se pa mora zavarovati, da se lahko armada nemoteno zbere. Čc se tudi Usti trije armadni zbori, ki so v Galiciji nastanjeni (1., 10. in i1 ], lahko hitro zberejo in pripravijo za vojsko, bi sc le armada počasi zbirala v ■;'.i manj vrednih karpatskih železnic. R..či.-
nati se zato mora s hitrim! in presenetljivimi napadi ruske armade na železnice kakor tudi s prodiranjem velikih ruskih sil v Galiciji. Naša vojna uprava je zato sklenila, da ojači svoje trdnjave v Galiciji. Predvsem se izpopolni trdnjava Lvov, ki tvori pač po svoji legi središče Galicije. Lvov obdaja zdaj pas utrdb za silo in baterij, ki lahko preprečijo kak presenetljiv napad na bogato založene arzenale in razne vojaške zaloge, ki pa niso kos napadom večjih armad s težkimi topovi. Sedanje utrdbe za silo nameravajo izpopolniti v prave utrdbe. Lvovskim utrdbam se pri-klopijo na zahodu pri Mikolajovu utrjeni mostovi čez Dnjestr, ki zavarujejo prehode čez Dnjest.er do podolske meje in sicer pri Mikolajovu, Haliču, Sevki in pri Zale-szykiju. Do zdaj so bili ti prehodi lc za silo zavarovani z utrdbami iz prsti in z baterijami. Zdaj nameravalo zgraditi moderne utrdbe iz železa in betona. Prehod čez Sano omogoči most pri Jaroslavu. Tam so tekom let utrdbe vedno bolj oiačili in jih nameravajo še bolj utrditi, da bodo z moderno trdnjavo Przemysl tvorile močne utrdbno črto v Galiciji. Trdnjava Przemysl je pa popolnoma moderna trdnjava že zdaj, ki jo branijo iz železa in betona zgrajene mogočne utrdbe. Mesto samo nima nasipa, marveč le zemeljske utrdbe za pehoto in artiljerijo, mogočne trdnjave leže dnleč pred mestom. Na zahodu Galicije veže zelo mogočna trdnjava Krakov Galicijo z nemško Šlezijo. Krakov brani pas modernih utrdb iz betona in železa, ki leže daleč okolu mesta. Ker je ruska meja blizu, so tudi prostori med velikimi utrdbami z manjšimi utrdbami skrbno utrjeni, tako da bi zadela ruska armada tu na strašen odpor. Ker nameravajo Rusi v slučaju vojske z velikimi napadi kavalerije kolikor mogoče ovirati avstrijsko prodiranje, je že do zdaj naša vojna uprava utrdila železniške proge osobito v Karpatih z močno utrjenimi stražnicami in nameravajo ta zistem še bolj izpopolniti. Nove trdnjave v Galiciji imajo namen podpirati z obrambo napad, zavarovati zbiranje armade in prodiranje v Rusijo.
Kulturno delo v novih srbskih krajih. Kakor po drugih mestih v novih krajih, so te dni tudi v Dojrani prebivalci imeli shod, na katerem so sklenili ustanoviti predvsem naslednje kulturne organizacije: Društvo za prosveto in narodno izobrazbo; telovadno društvo »Dušan Silni«; pevsko društvo in javno knjižnico in čitalnico. Otvoril se je takoj analfabetski tečaj za ženske, v kratkem se otvori enak tečaj tudi za moške.
Tragičen dogodek v Belgradu. 30. m.
m, je v Belgradu padel z okna v drugem nadstropju na ulico štiriletni sinček kolar-ja Milakoviča in obležal na trotoarju smrtno poškodovan. Dečkova mati je začela obupno jokati in tarnati, oče je pa ves bled od groze tekel v bližnjo kavarno k telefonu, da bi poklical zdravnika. Pri vratih kavarne ga je pa zadela srčna kap ter se je mrtev zgrudil. Zapustil je ženo in razen umirajočega dečka še tri druge otroke.
Plazovi na Solnograškem. Ko je minoli petek ob pol 5. uri tržaški brzovlak vozil med Sulzauom in GoMingom in prišedši čez salzachški most hotel zavoziti v predor, i je tik mimo stroja pridrvel plaz, odtrgal ! svetilke in pokvaril avtomatično zavoro. j Vlak se je moral ustaviti. Drug plaz je oplazil zadnji de! vlaka in takoj nato je prigrmela z gore še cela vrsta drugih plazov. Dunajski brzovlak je radi plazov vozil preko Solnograda. V soboto je v lue-škera prelazu plaz zasul devet delavcev, a so vse še žive izkopali.
Telesca i Mm poroči,
ZMEDA V PARLAMENTU.
Dunaj. Seja budgetnega odseka ni sklicana. V današnji seji zbornice kompromis ne pride še na vrsto. Prihodnja seja bo jutri, Dr. Sylvester je vprašal gosposkozbor-ničnega predsednika, ako bi se ne dala zopet sklicati skupna konferenca. Gosposka zbornica pravi, da ne, da se pa lahko vršijo privatna pogajanja. Zato se ne ve, kaj se v jutrišnji seji zbornice zgodi. Če se sklenejo kakšne izpremembe, je konflikt z gosposko zbornico zopet tu.
Dunaj, Desnica gosposke zbornice in tudi srednja stranka sta v svojih posvetovanjih povdarjali, da je sklenjeni kompromis veljaven in da se pogajanja privatnega ali kakega drugega značaja ne morejo vršiti. Po končanih posvetovanjih posameznih skupin gosposke zbornice so imeli načelniki teh skupin grof Clam Galac, knez Schönburg, knez Fürstenberg posvetovanje. Pri današnjem posvetovanju nemških kršč. socialcev sta bila navzoča princ Lichtenstein in član gosposke zbornice dr. Wittek- Dr, Diamand je pri predsedniku drž. zbora protestiral, da so se uvedla nova pogajanja, ker je sklep skupne konference v veljavi in formelna solidarnost zastopnikov gosposke zbornice še obstoji.
Dunaj. Poslanec Stanek se je pri predsedniku prorač, odseka Germanu opravičil, češ, aa ga s svojim medklicem ni nameraval žaliti. S tem je afera Stanek—German končana,
MADJARIZACIJA HRVATSKE.
Zagreb. -Obzor« trdi, da grof Tisza pritiska, da bi se na Hrvatskem o tvorilo 40 novih madjarskih šol,
RUSKI KLUB V PRAGI PREPOVEDAN.
Praga. Nekateri tukajšnji Rusi in ru-sofilni Čehi so hoteli tu ustanoviti »Ruski klub «. Praško cesarsko namestništvo je ustanovitev prepovedalo. Pritožbo proti tej prepovedi je ministrstvo odbilo.
RAZREDNA LOTERIJA.
Dunaj. Prvi glavni dobitek 80.000 kron je zadela srečka št. 53.560. Drugi glavni dobitek 40.000 K srečka št. 93.123. Tretji glavni dobitek 10.000 K srečka št. 78.057. 5000 K je zadela srečka 58.824. Po 2000 kron so zadele srečke štev.: 862, 29.546, 93.566, 42.536, 61,320.
TIROLSKI DEŽELNI ZBOR.
Inomost. Dež. glavar baron Kathrein
na/n:injo, da se skliče tirolski deželni zbor 59. ali 20, t. m. k štiritedenskemu zasedanju.
POGAJANJA MED SRBIJO IN BUL-G ARIJO.
Belgrad. Mecl Srbijo in Bulgarijo se z rusko pomočjo vrše pogajanja glede obnovitve nekoliko spremenjene konvencije, kakor je med obema državama že obsto-
'a 3 POLOŽAJ V BULGARIJI.
Siiai, Opozicionalne stranke so baje osnovale blok, kojega geslo je boj proti čaru Ferdinandu.
GROF BERCHTOLD PRI CESARJU.
Dunaj. Cesar je sprejel grofa Berchtol-da v daljši avdijenci.
KNEZ, KI GA NOBEDEN NE MARA.
Berolin. Tu trdijo, da se bo knez Wied podal neodložljivo 25. februarja v Albanijo.
ITALIJANSKI VOJAKI ZA ALBANIJO.
Bergamo. Poveljnik tukajšnjega 78. pešpolka je dobil nalog, da pripravi dva bataljona za odhod v Albanijo. Ti vojaki bodo baje namenjeni za spremstvo princa Wieda v Drač.
NEMŠKI CESAR ODSVETUJE WIEDU PODATI SE V ALBANIJO.
Berolin. Cesar Viljem odsvetuje princu Wiedu podatj se v Albanijo. Cesar se je napram svoji okolici izrazil, da se boji za prinčevo življenje. Baje sili princa v Albanijo najbolj njegova žena, ki si domišljuje, da jo Albanija kome j čaka, da jo pride ona kulturno povzdignit.
VENIZELOS SE PRIBLIŽUJE TURČIJI.
Atene. Venizelos ima baje namen podati se v Carigrad in omogočiti trajen sporazum med Grčijo in Turčijo.
ANARHIJA V ALBANIJI.
Valona, Na stotine Albancev koraka proti Valoni. Mohamedanci agitirajo proti Wiedu in proti Grkom. V deželi se vrše roparstva. Turki napadajo kristjane. Velesile imajo baje že pripravljene bojne ladje, da napravijo red. Od avstrijskih ladij od-plove v Albanijo mendar še »Franz Joseph L«, od. laških »Perugia«, od nemših »Herta«.
ESSAD PAŠA PRED ELBASANOM.
Pariz. »Temps« poroča iz Valone, da Esadove čete vspešno prodirajo in ima Elbasan vsak hip pasti, V Valoni mislijo da za Esadom stoje gotove velesile,
ENVER BEG UPA V ALLAHOVO IN PREROKOVO POMOČ.
Carigrad, Enver beg je izdal proglas na armado, v katerem, zaupajoč v Allaho-vo in prerokovo pomoč, napoveduje reforme v armadi, da bo Turčija zbrisala s sebe sramoto in nesreče zadnjih časov.
RUMUNSKA VLADA.
Bukarest. Kralj je poveril sestavo novega kabineta Bratianu; zunanje ministrstvo bo vodil Mortzaun.
ARETACIJA V CARIGRADU.
Carigrad. Bivši poveljnik orožni-štva polkovnik Hazif je aretiran.
TURČIJA.
Carigrad. Kljub dementiju laške vlade se tu trdi, da je turška vlada res kupila laško ladjo »San Marco« in vrli-tega še tri druge križarke, 4 torpedne rušilce in čilenski dreadnougt »Almi-rante Cochrana«. (!) Turčija bo najprej poizkusila Grčijo prijateljskim potom pripraviti do tega, da bi Chio3 in Myti-lene ostala pod Turčijo z dalekosežno avtonomijo, zalo pa naj bi Grčija dobila kak otok v dodekanezosu.
PRUSKA SRAMOTA.
London. Vse tukajšnje časopisje se peča z oprostitvijo pruskih oficirjev in pravi, da bi taka razsodba bila v Angliji nemogoča. V Angliji velja čast poštenega oficirja ravno toliko kolikor čast poštenega pome-tača. V Nemčiji pač velja sirova sablja.
SNEŽNO VREME.
Sarajevo. Vsled žametov je nek tovorni vlak v snegu obtičal.
DELAVSKA NESREČA.
Ljubno (Zg. štajersko). V tovarni je 11 delavcev bilo od bencinovih plinov omamljenih.
ZA 712.000 LIR TAKS IN GLOBE,
Rim. Fiskus je vsled prijave poslanca Chiesa naložil in izterjal iz Rudniške družbe v Elbi za 712.000 lir takse in globe za zatajene dohodke pri nekem nakupu, podvrženem davku.
POŽARI.
Korneuburg. 14. t. m. je zgorela lopa železniškega polka.
Montreal. 13. t. m. je tu bil velik požar, ki je grozil uničiti katoliško katedralo.
EKSPLOZIJA V ROTTERDAMU.
(4 delavci ubiti, 8 nevarno ranjenih.)
Rotterdam. Tu je eksplodiral cilinder s komprimirano ogljeno kislino. 4 delavci so mrtvi, 8 jih je pa nevarno ranjenih,
NESREČE NA MORJU.
Reka. Parnik »Aclria« družbe »Ti-bor« je zadel v nemški parnik »Bagdad«. Oba sta. se poškodovala.
New-York. Vse moštvo potopljenega parnika »Cobequid« (holandski) so je rešilo.
ODLIKOVANA IGRALKA.
Pariz. Sarah Benhardt je dobila vitežki križec častne legije.
KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUB-LJANI PRIPOROČA;
Spillmann, Junaštvo in zvestoba. Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije. (Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI,) 3 K, v platno vez, 4 K. — Spillmannove povesti so pač znane širom sveta. Posebno priljubljen je pa Spillmann kot pisatelj za odrasle. Kdo ne pozna njegovih romanov kot »Žrtev spovedne molčečnosti«, ki je pa že davno razprodan, ali
»Zadnji dnevi Jeruzalema« (Lucij Flav), ki se tako pridno čita po vseh slovenskih hišah. Zgoraj navedena povest je ena njegovih najlepših ter po vsebini, kakor tudi zanimivosti naravnost neprekosljiva. Knjigo, ki se dobiva v »Katol. Bukvami«, prav toplo priporočamo vsem prijateljem dobrega in lepega čtiva. Roman je zajet iz dobe krvave francoske revolucije, ki je cel tedanji kulturni svet napolnila s strahom In grozo.
Spillmann: Zadnji dnevi Jeruzalema (Lucij Flav). Zgodovinski roman. Dva dela 3 K 80 h, vez. 5 K 40 h. — Ta prekrasna povest se vrši le nekaj let po Kristusovi smrti in se konča z razdejanjem jeruzalemskega templja.
Ušeničnik »Sociologija«. 8 K 50 v.
vez. 10 K 80 vin. To je ena naših najboljših znanstvenih knjig, na katero bi bili upravičeno ponosni tudi tuji kulturni narodi. Vsak posamezen stavek priča, kako globoko in s kakim ume-vanjem se je pisatelj poglobil v tvari-no, ki je obdelana v tej krasni knjigi.
Mahnič »Več luči«. Iz »Rimskega katolika« izbrani spisi. Uredil dr. A. Ušeničnik. Cena 3 K, vez. -4 K 10 vin. Ta knjiga se sme imenovoti zlata knjiga in zvezda vodnica vsakega katolika. A' njej so zbrana in obrazložena načola. ki so poklicana preobraziti svet v znamenju krščanstva. Te knjige bi ne smel nikdo pogrešati.
Po pošti stane vsaka knjiga 20 ii
več.
KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUB-LJANI.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 16. januarja 1914.
Pšenica za april 1914.....11 65
Rž april 1914........8 94
Oves april 1914 .......	770
Koruza za maj 1914.....6'67
jt^ »jü?
i I IS I
z 2 sobami in pritiklino v bližini sv. Petra cerkve, v pritličju ali I. nadstropju iščeta za majev termin dva mirna zakonska brez otrok. Ponudbe sprejema uprava pod šf. 181 f>
m
čc6ih najBúijéi- in najeonefšt
tí
P o i 7.*k u s J te!
Vsi uradi in vsi posamezniki naj rabijo papir, ki ga ima v najrazličnejših vrstah v zalogi „Slovenska Straža". Ta papir je najcenejši in najboljši ter se ga pod takimi pogoji, pod kakoršnimi ga prodaja„Slovenska Straža" nikjer drugod ne dobi. Pišite po vzorce na pisarno „Slovenske Straže". Tudi trgovci dobe v prodajo papir ceneje kot ga jim morejo dati agentje ali druge tovarne.
Ob priliki smrti moje nepozabne soproge, gospe
došlo mi je od vseli strani nebrojno število izrazov sožalja. Ker se mi pa ni mogoče posameznikom zahvaliti, bodi tem potom izrečena najsrčnejša zahvala vsem, posebno pa veleč. gosp. dekanu M. Riharju za zadnji zelo tolažilni obisk, preč. duhovščini za častno spremstvo, pevskemu društvu »Zvon« za pretresljive žalostinke, ter slavni požarni brambi iz Smartna za spremstvo. Zahvalim se nadalje tudi gosp. dr. Premrou za požrtvovalni trud skozi dolgotrajno težko bolezen pokoj-nice. Konečno zahvalim se še vsem darovateljem krasnih vencev, kakor tudi vsem, ki so spremili drago pokojnico k večnemu počitku.
Šmartno pri Litiji, dne 14. januarja 1914.
157
Ivan Wakonigg.
yr» VWJ23
TEHNIČNI BIRO IN STAVBENO PODJETJE
CENTRALA: LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA ŠT. 3,
Beton
Zelezobeton Mostovi Stropi Dvorane
Zaziflbi tnrbin
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov Prevzetie zgradb Tehnična mnenja
Vodovodi Električne centrale Turbine Mlini
Žage Opekarne Moderne apnenice
Obisk strokovnih Inženirjev na željo
PODRUŽNICE : GORICA, TRST, ZAGREB.


GLASBA.
Masne pesmi za mešani, deloma enoglasni zbor z orglami, zložil St. Premrl, stolni kapelnik, založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Part. 1 K 80 vin., glasovi po 30 vin. — Cerkveni zbori večji in manjši, bodo te mašne pesmi z veseljem pozdravili; saj nam je posebno mašnih na-pevov začelo primanjkovati. Več let že ni noben skladatelj izdal večje zbirke mašnih pesmi, in te vendar najbolj potrebujemo. Gospod skladatelj je torej s to izdajo pomagal našim zborom iz zadrege. Te pesmi so tako lepe, da jih moramo prištevati med najlepše slovenske mašne pesmi. Zložene so tako v pobožnem duhu in lepem slogu, da jih bodo cerkveni zbori sigurno z najlepšimi uspehi proizvajali. Hvalevredno je, da ima partitura in glasovi precej večjo obliko, kakor je bila zadnji čas v navadi; tisk izredno lep in razločen. Cena izredno nizka. — Bodi to lepo delo našega marljivega g. skladatelja najtopleje priporočeno. Na vsakem koru naj ta zbirka zavzame častno mesto. — Naroča se v «Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Zabukovec, Pouk zaročencem in zakonskim. Vez. t K 40 vin. V tej poučni in pomembni knjigi so jasno obrazložene vse medsebojne dolžnosti zakonskih. Tudi bolj kočljive strani zakonskega življenja ume pisatelj z vso rahiočutostjo pojasniti in razložiti. Mož in žena, ki imata to kn".go in se ravnata po njenih navodilih, živela bo-deta srečno medsebojno življenje. Knjigo naj bi imel vsak župni urad v več izvodih na razpolago, da bi z njo lahko ustregel zaročencem in novoporočencem. Župnim uradom je na razpo;?go tudi knjižica pre-vzvišenega g. knezoškofa »Ženinom in nevestam«, ki velja 30 vin. in se tudi dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Finžgar, Pot? svobodnim solncem,
Povest davnih dedov. 2 zvezka broš. t> K 80 vin., vez. 8 K 80 vin.
Finžgar je eden najbolj znanih pisateljev in to je njegova najlepša in obenem sploh najboljša slovenska povest. Divota jezika, živahnost dejanja, ostro risani značaji, to je nekaj, kar doslej še nismo čitali v slovenskem jeziku. Dejanje povesti sc vrši na Balkanu, torej v pokrajini, ki so nam tako dobro znane izza balkanske vojske, ki jih je oškropila z novo slovansko krvjo. To povest naj si nabavi vsaka slovenska hiša.
Katoliški bnkvarni v Ljubljani.
KñZp.
176
mesta učitelj a alasbe v Soiinu.
j »j
Razpisuje se natečaj do 51. t. ni. za učitelja glasbe v Solinu blizu Spljeta za mesečno plačo K 160 (stoinšestdeset) in na-turalnim stanovanjem.
Prednost imajo oni, ki umevajo cerkvcno petje in ni oženjen.
Za upravo „Narodne Solinske Glasbe"
Predsednik Marko iiiilišlč
Tajnik Dr. Niko Petrič
1/
iz poštene hiše s primerno šolsko izobrazbo in pridno
trgovsko pomočnico
sprejme tvrdka ¡os. Er»ath v Mokronogu.
ki ima nekoliko prakse, išče službe. Zmožen je slovenščine, nemščine, slovenske in nemške stenografije ter strojepisja. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod štev. 156.
zdrave močne postave, poštene kmetslte rodbine, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi, pod ugodnimi pogoji. Naslov se izve pri upravi „Slovenca" pod št. 137 do ¿0. t. m. Znamka za odgovor!	7
Štev. 1066 14.
109
bolnici ljubljanski.
Z dnem i. marca t. 1. se otvori v ljubljanski deželni bolnici šola za bolniške strežnice z dveletno učno dobo, združena z internatom v prostorih cesarja Franca Jožefa zavetišča. V to šolo se sprejmejo
a)	brezplačno prosilke, ki se zavežejo, da se bodo po dveletni šolski izobrazbi in ako so si priborile državno strežniško diplomo, posvetile strežniški stroki in da bodo v služaju, ako jih potrebujejo zdravstvena okrožja ali dežela, proti primerni plači prevzele službo okrožnih ali bolniških strežnic; ta obveznost velja po pridobitvi diplome najmanj za dobo 5 let;
b)	preti mesečni odškodnini 70 K tudi druge prosilke, v kolikor dopušča prostor.
Sprejemne prošnje je opremiti z domovnim in krstnim listom (pri mladoletnih privolilno izjavo očeta ali varstvene oblasti), z uradnim izpričevalom o nravnosti, z izpričevalom o uspešno dovršeni meščanski ali višji dekliški šoli, oziroma z dokazilom o splošni izobrazbi, s popisom dosedanjega službovanja ter potrdilom o cepljenih kozah.
Tako opremljene prošnje je vložiti do 15. februarja 1314 na vodstvo deželnih dobredemih zavodov v Ljubljani,
Da dokažejo telesno usposobljenost, se imajo prosilke zglasiti pri pristojnem c. kr. okrajnem zdravniku (v Ljubljani pri mestnem fizikatu).
Prosilke dobe pismeno obvestilo, da se določenega dne osebno zglasijo pri sprejemni komisiji, ki bo odločila o vsprejemu. Sprejmo se najprvo začasno, po dvaraesečnem zadovoljivem učenju pa definitivno.
V Ljubljani, dne 12. januarja 1914.
! SANATORIUM • EMONA
InI ZA-NOTRANJE-IN- KIRURGlCi^ -BOLEZNI, j!	-PORODNIŠNICA.
'Jjl LuUBLüÄNA • komenskega-uuica-4
f SHF-ZDRWNKiPRIMAPj.I-DR- FRDERGANC
ti!-----.—--=========TT7—------------

r-\ Í /irVIP
o
lf ]
dežne plašče, obleke, zimske suknje, različne žametne, plišaste in sukne-nje vrline jopice za ženske v veliki izbiri in zmerni ceni v
M ŠMllO šl. 3
Ma Jarsha ulica, zraven Min
Priporoča se preča-stiti duhovščini in slavnemu občinstvu Cenik na zahtevo
brezplačno.
3420
Išče sc vojaščine prost, primerno izobražen pošten in trezen
vajen kmečkemu delu na deželi. Plača 24 K na mesec ter vse prosto. Mladenič izurjen v so-davičarski obrti, ima prednost. Ponudbe pod „Pridnost" iiS, na upravo tega listu.	13G
I ždsznato jíína-Ymo
m
ûewaiîle pis m potom
To je najnovejša iznajdba na tem polju, katero
_ vpeljetno pod imenom »Opalograph«. Odtisi, ki
f/ /	so napravljeni s tem aparatom, ne izgledajo I<
j .'fif'):^'	k°p'ie ampak kakor originalna t. j. osebna pisi
i/';-' 'Js.t¡3 (posebno važno za odpošiljatelje ponudb itd.it
.'.: " •' / \ ______..........: tt. t -i t f
so napravijetii s tem aparatom, ne izgledajo kot
sina itd)
Vsak nevajen napravi lahko od vsakega s tinto in peresom ali pisalnim strojem zgotovljenega originala (tudi škica ali risba) več tisoč kopij v zaželjeni barvi (ev. vsaka kopija v različni barvi). Jlparat je zelo preprost in ne zahteva nobene stiskalnice in tudi ne pride nobena maju (želantin itd.) ali gosta tinta vpoštev. Cenilci, vzoru tiska in reference zastonj. Krezobveziio razkazovanje.
THE REX C©., Ljubljana, Selenhln^TuL?. Telefon Žt 38"
Zaloga pisalnih in razmnoževalnih strojev, njih potrebsCm ter pisurniskih oprav. iTil
i $Bffliss»?s -—m Jisizrabljiva sttklena (opaltia) pUšča.
Higienična razstava na Dunaju 19c6:
1 Orferoo odliliovanlB in častni diplom li zlati kelalnl.
Povzroča f.'ast do jedi, okrepča živce, zboljša liri in ¡e re-jionvaJescentom in malo-krvnirn zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.

Vaíkrat odlikovano.

Rat! 3GQG idrmlftlb surfîeval. | , 0. !n kr. dvorni tóvitelj
--- TBST-Barkovije. = g.
V Lillilijaili (lisian. 1/67.1.)
je jiajslarejši kmetijski zastop v Avstriji, ki nudi svojim udom največje ugodnosti, ne da bi udjo imeli kakšne druge denarne obveznosti, kakor da plačajo na leto 4 K udniue. Udje prejemajo družbeno glasilo »Kmetovalca« zastonj.
s prilogami
.Koiijsrejec' ¡» .Parolninar'
(XXXI. letnik)
j<; najstarejši, na obširnejši in bogato s podobami opremljen kmetijski list v sloven-1 skem jeziku, ki ne smo manjkati v nobeni slovenski kmetijski hiši, k jer i itn ie kaj mar za gospodarski napredek. Izhaja v obsegu dveh pol po dvakrat na mesec. Naročnina je 4 K na ieio. Za udo kranjske družbe zastonj. Posamezne številke zastonj na ogled.
Gospe-
to Se
08»
kakor sadno drevje, semena, umetna gnojila, močna krmila itd., dobivajo udje c. kr. kmetijske družbe v najboljši kakovosti, z zajamčeno vsebino po najnižjih cenah ter je vsaka prevaro izključena.
nifiir™" lu II i '«BI—filMi i lllliHI II1111IIIIIIIHH IIHIIIIIIIIII1IIII1 «Hill ilill'H iiii"h IHIWIhI 'i' 1 lillUHllli I n
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tipk: »Katoliške Tiskarne«,
Odgovorni urednik: Joiež idOKimdür, državni poslanec.