PosaoMena številka ВМ ОДб
Uradni organ Karntner Yolksbunda in porocevaini list načelnika civilne uprave
vsako soboto. / Uprava Kralnburg, poštni predal 37. / Uredništvo na Bledu. / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM —,50. / Cena velja skupno za Številki. I Odjavo naročnine tega tednika sprejme samo uprava do 25. tekočega meseca za prihodnji mesec. I Oglasi RM —,12 za milimeter stolpec (glej cenik).
St. 10.
Krainburgj, 6. septembra 1941
1. leto
V avgustu 537.000 BRT potopljenih
V napredovanju na Leningrad
Reval in Baltiški Port zavzeta — Wiborg od Fincev osvobojen
Iz FiihrerjeveKa glavnega stana, me-eeoa avgusta, že koncem minulega tedna je javilo vrhovno poveljstvo oborožene sile v posebnem poročilu, da so 6ete nemške vojske dne 28. avgusta po hudem boju vzele močno utrjeno vojno Juko Reval. še isti dan so čete nemške Vojske prodrle do najmodernejše oprem-Uene vojne luke Baltiški Fort in jo zavzele. Več tisoč ujetnikov je bilo pripeljanih, 6 obalnih baterij in nepregleden ostali vojni material je padel v oemške roke.
Med bojevanjem je bilo potopljenih 19 s četami in vojnim materialom naloženih transportnih parnlkov, 1 rušl-'ec in 9 dmgih pomorskih vozil. Hudo poškodovanih je bilo: težita križarUa, 1 rušilec in 5 drugih bojnih ladij. — ^ nadaljnjem posebnem poročilu je ob-^vlio vrhovno poveljstvo oborožene sile v®® 31. avgusta, da so finske čete uni-porazile v hudem boju sovjetske . ® področja pri Viipuri (Wiborg)
' 30. avgusta zavzele mesto samo.
so prodrli finski oddelki v , .'-«п1пкга<1и in pri tem pridobili večje ozemlje.
1.	septembra javlja vThovno povelj etvo oborožene sile, da so nemške čete od 26. avgusta na Dnjepru severno od Kijewa uničile 27 sovjetskih monitorjev in topničark. V finskem zalivu so nemške pomorske enote nadaljevale z minskimi operacijami. Opazile so nad €0 gorečih sovražnih ladij v miniranem področju.
2.	septembra javlja vrhovno poveljstvo oborožene sile napade letal na važ-
DR. STOJADINOVICEVA USODA
Belgrad, 5. septembra. Biyši predsednik jugoslavenske vlade, dr. Milan Sto-. jadinović, je bil 16. marca 1941 izročen 50 belgrajski vladi Angležem. O njegovi nadaljnji usodi se ni nič zvedelo. Zdaj poročajo iz Belgrada, da je na otoku Mauritius v Indijskem oceanu, kjer ga stražijo angleški policisti. Ta vest izvira iz pisem, ki jih je poslal Stojadi-Hović svoji družini v Belgrad.
ne železniške proge z dobrim uspehom, v področju Charkowsko južnozahodno od Moskve.
V boju proti Angliji je bila bombardirana luka Newecastle.
Vrhovno vojno poveljstvo sporoča dne 5. septembra med drugim, da se vojne: operacije na vzhodu uspešno nadaljujejo po zasnovanih načrtih. Zračno brodovje je potopilo dva tovorna Iiamika s skupno nosilnostjo 10.000 ton skupne reg. teže, bojna letala so napadla pristaniške naprave v Angliji. Javljen je tudi napad na letalsko pristanišče v prekopu Suez ter zaznamuje izvanredne uspehe. Skupno je bilo od našega vojnega brodovja in vojne mornarice potopljenih ali uničenih 537.200 bruto rog. ton sovražne trgovske mornarice.
3. sept. je naznanilo vrhovno poveljstvo oborožene sile, da se vrMjo na celi vzhodni fronti uspešna bojevanja. Romunska zračna sila je uničila do konca avgusta 433 sovjetskih letal in izborno podpirala operacije vojske. Sestreljenih je bilo 12 anglešldh letal nad Kanalom kakor tudi na nizozemski In norveški obali.
ШШч
Beval v nmiških rokah Kakor je objavilo vrhovno poročilo nemške oborožene sile, je Estonsko glavno mesto Reval od 28. avgusta v nemških rokah. Naša slika kaže revalsko
luko.
2. septembra so vzeli nemški pešci in oklepne zveze gozdno ozemlje v srednjem bojnem odseku; pri tem je bDo mnogo vojnega materiala zaplenjenega in 2500 Sovjetov njetih.
Hatastrola idefie liote
Čez 100 sovjetskih ladij uničenih
Helsinski, 5. septembra. Učinki tragedije, ki se je odigrala v Finskem zalivu so večji, kot se je dosedaj videlo. Število potopljeniti sovjetskih pamikov znaša po zadnjem šteju čez 100.
Skoraj teden dolgo so bili goreči razbiti pamiki, čolni in mrtveci priča strašnega poraza, ki ga je doživela sovjetska morska sila v finskem zalivu vsled nemških in finskih udarcev, kakor tudi vsled minskih polj.
Razen pri tej velild katrastrofi, so bile mnoge ladje tudi pri zasedbi otokov in luke od Koivisto potopljene in IwSkodovane. Kot zadnje dogodke javljajo: torpediranje 200 tonske transportne ladje, polni artilerijski zadetki na 3 ladje, zajetje trijambornika io
dveh transportnih ladij, ki so bile na-tovorjene z municijo in drugim materialom.

Prvič v svojem življenju produlctivno delajo e morajo v Libau pospravljati ruševine. Na čelu domačin, iri jih stražL
UNDBEBGHOVO SVARILO
Newyork, 5. septembra. Znani ameriški letaski polkovnik Lindbegh je Roo-sevelta že nekajkrat svaril, naj se ne vmešava v evropske zadeve. Pred nekaj dnevi je po listu »New York Journal American« izjavil, da smatra za svojo dolžnost, da pojasni svojim rojakom kljub obrekovanju svojih sovražnikov, kaj se dogaja v Evropi in posledice tega dogajanja za Ameriko. Mnogi Američani sploh ničesar ne vedo o razvoju dogodkov, ker ne dobe natančnih obvestil. Lindbergh je prepričan o nemški zmagi nad Anglijo, kateri tudi ameriška pomoč ne more pomagati do zmage. Nadaljevanje vojne z ameriško pomočjo bi povzročilo gospodarski kaos, kakršnega Amerika še ni videla. Američani so zame jali svojo lastno usodo z usodo Evrope, toda za dosego notranje edinosti morajo obrniti oči proč od starega kontinenta.
LONDON POZIVA K UMORU
Bukarest, 5. septembra. Pretekli četrtek se je trudil londonski radijski oddajnik v rumunskem jeziku, da bi pridobil rumunski narod za politični umor. Izjavil je:
»čudimo se, da se v Rumuniji še nihče ni dobil, ki bi odstranil generala Ant6nesca. Mi vsekakor želimo Anto-mescu Lavalovo usodo!«
V Bukarešti si razlagajo te načrte tako, da je Anglija v svojem obupu pustila pasti krinko in da očitno propagira boljše viške metode, odkar se je zvezala s sovjeti. Iz besedila sklepajo dalje, da so imeli angleški agenti Bvoje prste vmes tudi pri napadu na Larala.
Nemščina kot mednarodni obtevalni ]ezlk
Na evropski celini štejemo približno petdeset jezikov, kateri pa seveda niso vsi enako pomembni. Najbolj razširjena je nemščina, kajti izmed 500 milijonov Evropejcev govori 90 milijonov* ljudi nemščino kot svoj materinski jezUc, torej je vsak šesti Evropejec Nemec. Nemško govori v Evropi dvakrat toliko ljudi kakor angleško ali francosko.
Ker pa nihče ne more obvladal vseh jezikov, se poslužujejo tudi pripadniki drugih narodov nemščine kot mednarodnega občevalnega jezika. Znano je, da so celo na vseslovanskih shodih (so-kolskih, časnikarskih, političnih i. dr.) razpravljali v nemščini, da so se mogli med seboj razumeti. Zato je zadel v črno tisti slovanski učenjak, ki je rekel: »Edini vseslovanski jezik je — nemški jezik.«
Nemščina je na sosedne narode že od nekdaj zelo močno vplivala. To se pozna po številnih izrazih, ki so jih prevzeli ti narodi iz nemščine v svoj jezik. Med preprostim slovenskim ljudstvom so n. pr. splošno v rabi izrazi: šuštar, tišlar, žnidar, šlosar, cimperman, zotlar, raufenkerar in nešteto drugih. Kadar greste na kakšno »žegnanje«, si privoščite v »birtshauzu« nudelne v župi, prato ali šnicel ali ajnmoht, morebiti še kak fajn melšpajs (fancovte, gru-geluf in slično). Vse to pa zalijete s flašo ali krugelco pira. Potem pogir-vate (begehren) rajtengo in plačate kelnarci ali birtu. če greste v kak kšeft, kupite štof za montl ali nov gvant, blago za birtahe in antle (Hand-tuch), ketno (po gorenjšče četno) za v Stalo itd. Gvišno ste tudi že slišali tisto o pedintarju, ki klofa prezidentov frak na gangu.
Tudi v srbščini je vse polno germa-nizmov, to se pravi iz nemščine prevzetih označb. V »Uradnem listu« za leto 1924 se nahajajo tile izrazi: lozovi (Lose), braon (braun), veš (Wasche), mašna, kragen, šlic, lampa, pumpa, munštikla (Mundstlick), feder, borma-šina, iberciger, auzlog, cviker, escajg, umšaltovanje (Umschaltung) itd.
Po prevratu 1. 1918. so se hoteli v novo nastali državi SHS otresti nemškega vpliva tudi z ozirom na uporabo nemškega jezika, katerega bi biU rad
etnul 2. — itw. 10.
KABAWANKEN-BOTB
Sohota> & (ieptombra, 1941.
Bađomestili s fraAcoekim. Takrat se je razvila živahna debata, v katero bo posegali zlasti jezikoslovci in pisatelju Tako je pisal prof. Sovre v >Jutru«; »Za francosko kulturo se ogrevamo, ker nam je še bolj tuja in zato mikav-eejSa kakor nemška, no, in ker pač mislimo, da je naša narodna dolžnost, sovražiti vse, kar je nemškega. Da se pravi to opazovati svet z žabje perspektive, tega Be ne zavedamo. Nika-kega povoda nimamo, obešati svojo samokolnico ob francosko kočijo, bolje, da jo ob nemško. Strah, da bi vpliv nemške kulture škodoval slovenski miselnosti, je jalov, odkar Nemci nimajo Teč politične moči nad nami. Saj smo imeli še poprej od njih znanosti mnogo dobrega. Če prav pomislimo, se imamo mjim zahvaliti — paradoksno kaj ne? — da imamo danes poleg Cehov med vsemi slovanskimi narodi najbolj tanko mho za čistoto svojega književnega je-lika...
Klasičnemu jezikoslovcu je Se posebno lahko izbirati, ali zajemaj v svoji BtroSd iz francoske ali iz nemške znanosti. Brez nemške knjige je klasičen filolog, kar ptica brez peroti, kar mla-tič brez cepca. V nobenem evropskih narodov ni rodila antika toliko pobud ko v nemškem, nikjer se klasična veda ne goji tako temeljito in vsestransko Bego na nemških univerzah. Vse to so znane stvari, ki jim ni treba dokaza... Nemška znanost suvereno gospodari.«
Ko je izdal leta 1724. takratni prosvetni minister v Belgradu naredbo, da ee odpravi na nižjih šolah nemščina in evede namesto nje francoščina, je pisal »Slovenec«; »Posledica bo, da se bo pričela poučevati nemščiita'kle v 5. raz; redu in da torej noben • srednješolski abiturient ne bo Ve&'ižnal nemški, če se ne bo učil privatno. Neporabne bodo postale vse nemške znanstvene knjige po naših knjižnicah. Ne bomo mogli niti več študirati svoje lastne zgodovine, ki je za prejšnja stoletja pisana v nemškem jeziku. Neumljiv nam bo Valvasor, neimljivi drugi zgodovinski viri. Razumeli ne bomo več niti aktov po naših uradih, napisanih pred letom 1918. S tem bo prizadeta predvsem naša javnost. Prizadeto bo pa tudi vse gospodarsko življenje: naši trgovci in industrije! rabijo še vedno nemščino in jo bodo rabili še dolgo. Po dovršeni nižji srednji šoli je Slo mnogo dijakov na trgovsko šolo, na trgovsko akademijo, na tehnično srednjo šolo; povsod je bilo potrebno znanje nemščine. Sedaj pa dijak ne bo znal niti nemški brati... Da nam je nemščina neobhodno potrebna in bi se morala gojiti že v prvih letih, menim, da uvidi vsak. Nismo zoper francoščino, ali nemščino nam vsiljuje praktična potreba.«
V istem listu (Slovenec z dne 15. Ш. 1927) beremo; »Mednarodni občevalni jezik na slovanskem jugu je skoraj povsod nemščina.«
Danes je' seveda nemški vpliv še večji, ker so povsod polni občudovanja za nemško tvornost in nemško moč in ker stoje pod vtisom velike enotnosti nemškega svetovnega naziranja, ki veže vse Nemce na svetu. Za to enotno miselnost imajo zlasti mladi narodi na jugovzhodu mnogo več razumevanja, kakor zahodni svet misli.
Nemščina kot občevalni jezik bo kajpada zavzela tudi v novih pokrajinah tisto mesto, ki ji gre. Zato se vsi ukrepi in odredbe za čimprejšnje izenačenje in duhovno zlitje teh pokrajin 7. ostalimi deli Reicha izvajajo odločno in dosledno. Za izvedbo svojih načrtov smatra uprava v teh krajih za zelo važno ponovno obuditev nemškega materinskega jezika, ki so ga govorili predniki tolikih tukajšnjih prebivalcev.
ЈопаШ čin nemškega podčastnika
Berlin, 5. septembra. Neki mladi nemški artilerijski podčastnik, ki je nastopil vojaško službo šele spomladi leta 1940, se jo pri Bosilskih z izredno zvijačo in brezobzirno požrtvovalnostjo posebno odlikoval. Proti nekemu nemškemu artilerijskemu polku se je valilo več dvanajetoric sovjetskih oklopnih voz, med njimi celo dva težka. Podčastnik je v kratkem času 55. minut sam kot kano-nir delujoč z težko poljsko havbico in mepoerednim obstreljevanjem uničil 13 napadajočih oklopnih voz. Njegovo vzor-мтпапје je pripomoglo k temu, da je 60 boljševiški napad odlntč
Ducelevo sredonie s rentetitiii
Razgovori v FCihrerjevetn glavnem sfaru — Nadaljevanje vojne do kcnčne zmage
Berlin, 5. septembra. Duce in Fiihrer sta ве sestala v glavnem stanu Fvihrerja med 25. in 29. avgustom.
V njunih pogovorih so bili podrobno proučeni vsi problemi vojaškega in političnega značaja, ki so v zvezi z razvojem in trajanjem vojne. Proučitev teh prbblemov je narekovalo tesno tovarištvo in skupnost usodo, ki označuje odnose med obema silama osi.
Razgovori so bili polni neomajne volje obeh narodov in obeh njunih voditeljev, nadaljevati vojno do zmage.
Nbvi evropski red, ki bo izšel iz te zmage, mora v kar največji možni meri odstraniti vzroke, ki so povziočili v preteklosti- evropsko vtjjna Zatrt je
boljševističnih groženj z ene strani in plutokratičn^a izkoriščanja и druge strani bo omogočilo mimo, harmonično in plodno sodelovanje na političnem, gospodarskem in kulturnem področju med vsemi narodi evropskega kontinenta.
Belgrad, fl. septembra. Tukajšnji listi poudarjajo pomen sestanka voditeljev Nemčije in Italije, ki mu je bilo ozadje razvoj vojne ter ureditev Evrope. Listi zlašti primerjajo kratko in jedrnato besedilo poročila o sestanku s povod-nijo fraz, ki so bile raztrobljeoe v svet po brezuspešnem zaključnem sestanku Churchilla ia Roosevelta na Atlantiku.
Nova vlada v Belgradu
Srbija naznani program o uspehu in napredku
Belgrad, 5. septembra. Poveljnik nemških zasedbenih čet v Srbiji je poveril generalu Nediću sestavo srbske vlade. Nemški poveljnik je odobril predloženo mu listo in izročil novemu vladnemu predsedniku vladne posle. Ministrski predsednik Nedić je v svojem odgovoru izrazil svojo in svojih sodelavcev trdno voljo, da dobi dežela red, ter izrazil upanje, da mu bo mogoče v kratkem času s potrebnimi reformami in z organizacijo srbske oborožene sile sr lastnimi sredstvie zajamčiti notram red in mir.
' belgrad, 5. septembra. Ministrski pr^sednik Nedič je govoril v radiu srbskemu narodu. Čital je pri tem pro-klamacijo vlade, v kateri naznanja program dela za prihbdnjoet, nastavo oborožene sile in vpeljavo prostovoljne delovne službe.
*
Iz žlvljenjb novega втђнђева ndnleir-skega predsednika.
V BelgTBdn, 5. septembra: Rodil se je general Milan Nedič 1877 leta v
Nemci pomagajo, kjer so boljševiki morili
Kjer stoje nemški vojaki, tam vlada tudi nemški duh in tam se kaže tudi nemški socialni čut. Z nagimi, v Imja zmagovitimi četami so prišli na vzhod tadi nemški zdravniki, ki ne pomagajo samo vojakom, temveč tndi ijudstvn. Medtem, ko so na Baltika sovjetski banditi pred svojim begom pred zmagovitimi nemškimi četami zverinsko pomorili ail zavlekli nešteto mož, žena In
otrok, priliajajo sedaj kmečke žene iz bljižne in daljne okolice iskat pomoči, kajti vedo, da dobijo pri nemški vojski vsako le možno pomoč. Posebno težavno je bilo z zobmi, saj daleč na okoli
Wer kann Auskunf t geben?	
Wtr ft«ftn Nachrtcfit feben d. ttm 14. Junl veracliicklcn Viiis Rubis AmgmWm #n die D##wAe Z«l* tuns 0»U«ttđ. Kit«« Scbmleđt« mir. 29 nt«r D. 37.	Wer kenn NarhHcM geben Ober die am 14. Juni vartcblekl« Maria Boguslavskis neb. GIMIn Angaben erbattn en Riga, tejaa i Str. '
Wer kaaii Nechricbt gebea Ob«t dit am 14. Jwml wrlitneUa wd trtnchlckUa laimons und Aina Kalevics ВШ« XQ btntchTlchllgen P. Ak mentlnech* Riga, Matevutr. 46^3C Oder Angebote an dia DeuUche ZeHum# In 0«tland» Riga, Schmia* dettr. 20 enter C. L. 36.	War ken Naehrlckt geben Ober ' Л. am 14. Junl verachlckten Peteris Bakulis Angaben an die Deuiiche 2*1« ' tuRg Ira Oalland, Riga. Schviiede* •tr. 29 unier E. ds.
	Wer kann Auikuntt geben Ober den FeuerwabrangHtelllen Anions Slreds d. tell dem 27. Junl vericbwundcn 1 iat. Angaben Artllierlettr. 21—>17.
War kdnnta Nachricht geben Ober d. Waffenvarwaltec der aham. Kflagiachuia Anions Paegle Angaben an Frau Emtile Paeglk. Riga. Indrami Sir. 14 — 7	
	Wer kann Nacbricht geben Ober die am 14. Junl verachlckt* ' Lilly Balli^š RCll. VilOlIn Angaben, Riga, SAuIeoslr. 107. w. n.
Sucha melnen Sohn Leon Grabis 14 Jahra alt, der am 27. Junl 1941 tim 7 Uhr abends da# Hau* verlieia und nlchi mehr lurOek' kehrte. Angabfm an d. EUarn Wairoga Sir. 6~в. CrabU.	
	Wer kann Nacbricht geben Ober ' Igors Aleksejs S. Kurotkins der am 39. Jual dia Wohnantf vef lleii und bta ЈеШ ntcbl avrOck* kehita. BItta to benachrkhUgen d. Etiern A. Kurotackkina. Riga. MOb* lenetr. 13». W. 1.
Surhe den nach EtUand Dampfer „Riga" verscblcktan Ma« " Boriu Hollers	
Wally Moilert. Watgumetr. f-	Wer kanm deo Anfeatbaltaort dee 1 Kalisfrals Kovafenoks 30 Jahre ait angeben, der aelt dem 37. Joni verecbollen Utl Angaben d E. , Kovalenoki, Riga. Schulenilr. 4. i W. 15 j
\ Wer kann АиекиаП geben Obar dfe em 14. Jual vcrbarietao und vartchtckten Karl und Johanna Benin ам UbM. Bitta tu banachflebtlgcn M. Buka, Riga, Marianatr. IM—11	
	Wer kann Nachrlcbt geben Obel d. am 37. Junl ves dar ArbtiU* •teita veraehicklfs Aleksander Karls S. WIdass lab. 1031. . . 1 Biki« tn %enacbrichU|«i A An* gahOrtiMii Big«. UgdaiqMr. 3%-^ M. Aplnia 1
Johann und Pauline Krievs iwdao #m IS. JuAl t. e w* ectitckt War kdonte Obar Ihr Bckickaal N&baraa mlUallan, blttt «u aehralban шл L Btlgtlvlt. RJga. V#k@g# 33.	
Groddkem. Izdelal je kadetno šolo leta 1894 kot podporočnik peSpolka. Leta 1908 je bil sprejet v generalni štab kot stotnik. V drugem letu svetovne vojne П 1915 je bil imenovan za podpolkovnika generalnega štaba. Generalni podporočnik je postal leta 1932 in kmalu potem jo dosegel največjo stopnjo mirovne Barže jugoslovanske armade, namreč saržo armadnega generala.
Na kraljevem dvoru je bil Nedič več let ordonančni častnik. Udeležil sa je obeh balkanskih vojn in svetovne vojne. Od leta 1920 do 1924 je bil na od-govomopolnem mestu kot voditelj prometnega odseka v general-štabu. Potem je postal zaporedoma poveljnik področja divizije Timok in KosOvo. Kasneje je bil več let poveljnik 13. armad-ne skupine v Skoplju. Njegova vo-jaSka kariera je dosegla višek, ko je postal član najvišjega mesta deielno-brambnega sveta in kot vojni ndnister na tem mestu je deloval od poletja 1939 in do novembra 1940.
ni bilo nobenega zdravnika, Id bi se za zobe kdaj brigal. Medtem, ko na tli način Nemec vedno znova ЈЈотака; je' v časopisu »Deutsche Zeitung Im Osten« vedno ponavljajoča ee rubrika »Kdo ve kaj o...«, v kateri Iščejo starši svoje otroke, žene svoje može in možje svoje Jene, pretreeujoča tožba proti komunističnim morilcem, židovsho-plutokmtlč-nl zalegi, ki so je hotela kazati svetu kot »civilizatorji« nove Елторв, če ne Ц| v zadnjem trenutku nastopila nemškSa vojska v boj proti njenim armadam, ^ reši Evropo in v6š svet pred strešno nesrečo in nepreglednim luoeom Im da reči kalturo.
številka 13 v »knjigovodstvu Restrelitev«
Baterijski šef lastnoročno »vknjižuje« na cev tako uapežnega topa.
Po svetu
Berlin. Generalno ravnateljstvo пеш-škeh železnic je odredilo, da bodo pro stori ob oknih v berlinskih cestnih železnicah poslej rezervirani vojnim рон-habljencem in invalidom.
Istambnl. v mestu Haydin so naffil zlato krono in druge dragocene predmete v nekem grobišču, za katerega smatrajo, da je iz trojanske dobe.
Stutgart. Za novega voditelja nemškega inozemskega instituta v Stutt-gartu je bi limenovan dr. H. RUdiger.
Stockholm, švedske stranke reda so zahtevale od vlade, naj ukine komunistično stranka
Madrid. Španija ima po zadnjem ljudskem štetju 25,500.000 prebivalcev. M» sti Madrid in Barcelona imata vsako nad 1 milijon duš, 14 drugih mest pe je takih, ki imajo nad 100.000 pre№ valcev.
Bokareet. Po odredbi generala Anto-neeca objavlja notranje ministrstvo, da bo v primeru sabotažnih dejanj s strani komunistov vsakokrat ustreljenih po 2# židovskih in 5 nežidovskih komunistov.
Bukarest. Kralj Mihael je podelil generalu Antonescu naslov in čin maršala zaradi zaslug, ki jih je pridobil za domovino s tem, da je zmagovito vod# vojno na vzhodu.
Marburg. Točno pred 15 leti so паШ v okolici Marburga obešenega J. Hod**. Govorice, da omenjeni ni umrl naravne smrti, so prišle na uho tudi sedanji Oslabti, ki je te dni zaprla pokojnikovega sina, ženo in hlapca. Priznali sq, da so starca najprej mučili, nato pa obesili, da bi z navideznim samomorom prikrili svoj zločin.
Bukarest. V Rumuniji bodo vse Židi v starosti od 18 — 60 let pritegnili h prisilnemu delu. Javiti se morajo pri pristojni policijski oblasti.
Madrid. V Španiji je vzbudilo velik# nezadovoljstvo dejstvo, da so Angle9 ustavili in odpeljali v Gibraltar tii španske pamike polne žita. Ladje se plule v Valencio.
Madrid. V navarskih gorah so zadn)» čase opazili jate velikanskih kraljevskih orlov. Ti so začeli napadati črede na paši in povročili velikansko škodo. Dosedaj so jih postrelili že kakih dvaj-eet. Pri nekaterih merijo razpeta krik tri metre.
Vichy. Francoska vlada je uvedla strogo' cenzuro nad švicarskimi Hetl, ki prihajajo čez mejo.
Rim. Turkotartari z Urala so ImeH v prestolnici Mandžurije Mukdenu shod, na katerem so sprejeli sklep, da se pridružujejo politiki novega reda. Svojo izjavo so poslali nemški, japonski, turšM in afganistanski vladi.
Zagreb. V Zagrebu je umrla žena maršala Kvatemika, vojnega ministra in vrhovnega poveljnika vseh hrvatskih oborOženili sil. ■
Belgtad. Iz raznih srbskih krajev pore-ćajo, da so se na več krajih pojavili organizirani komunisti, ki ropajo med delovnim ljudstvom. Ponekod so se komunisti pre-oblekll T vojaške uniforme, da bi prerardi •solnllM.
S^o^e. septembra 1941.	KARAWANKEN-BOTE
stran 3. — štev, 10.
duhu H0V6§fcl ČdS3 l^aeelnik civilne uprave je obiskal sole
Učni tečaj vojaških vodnikov v Kronau
Koncem minulega tedna je povabila itandarta iz Radmannsdorfa — 165 vojaških vodnikov na učni tečaj v Kronau. Kljub hudemu nalivu so se povabljenci v polnem številu odzvali. Trupp-fiihrer Schmolzer je javil v soboto ob 16. uri nastop mož vodji štandarta Ober-sturmfiihrerju Winklerju. V okviru svt)-Bvojega predavanja je pojasnil Ober-•turmfiihrer Winkler naloge in cilje moštva in poudaril, da moramo brez ozira na stan in poklic postaviti ljudsko in vojaško sodelovanje.
Predavanju so sledile vojaške vaje pod nemškim poveljstvom, katere so bile z veseljem izvedene. Po skupni večerji smo zaključili dan z pevsko učno uro.
V nedeljo smo z veselim jutranjim športom ob 6. uri zjutraj nastopili službo. Po zajtrku je prevzel poveljstvo nad tečajem 0.st.f. Macher in je nam z desetimi možmi dejansko predočil vzorno ekserciranje onih mož, ki so se udeležili tečaja v Roitsch-Sauerbrunu. Nato je sledil propagandni pohod skozi vas Kronau. Raz vseh hiš so bile izobešene zastave z kljukastim križem. Petje bojnih pesmi in koračnic, ki so donele iz močnih grl v mlado jutro je privabilo navdušeno prebivalstvo na vrata in okna. Z lesketajočimi očmi in navdušenjem so bili pozdravljeni strumni možje kot znanilci nove dobe.
Tečaj je bil popoldne zaključen z vajami in predavanjem na mDštvo.
Is naše domovine
»NAM SE GODI DOBRO«
Tako je pisal kmetič iz okolice Vel-desa svoji v Krainburgu službujoči hčerki. Na malem posestvu je živel doslej v skromnih razmerah. Komaj da je mogel rediti kravico in nekaj prašičev. Podpirati sta ga morali njegovi hčerki od svojega zaslužka. Očetovi postranski zaslužki, če jih je sploh mogel dobiti so bili pičli — 24 dinarjev na dan. Zdaj zasluži pri cestnem delu 80 din, torej več kot trikrat toliko. Zato upravičeno piše v omenjenem pismu: »Zdaj se nam godi že tako dobro, da si vse lahko kupujemo. Tvoje in sestrine podpore Tie potrebujemo več.« Kmet je celo že v stanu, da nabavi hčerki, ki se je pred kratkim omožila, lepo balo.
Tako so se v liratkem času zboljšale razmere.
ZAHVALA južnih Korošcev Salzburžfuiom.
S posredovanjem N.S. učiteljskega udruženja so bili v juliju tudi učitelji J5. Solzburga poslani na Gorenjsko, da ^ T. poučevali prebivalstvo v nemščini. Zahvalna pisma, ki prihajajo raznim učiteljem iz gorenjskih krajev pričajo o hvaležnosti južnih Korošcev za uk, ki BO ga prejeli od učiteljev.
Jako dobra letina čebule. Ogrska čebulna letina obljublja letos izredno velik pridelek, od katerega bo morala Ogrska oddati zunanjemu trgu približno 30 milijonov kilogramov.
Kakor je znano, bo Nemčija od te količine kupila eno tretjino.
ORGANIZACIJA TODT V KRAINBURGU
Organizacija Todt v okrožju Krain-burg neumorno dela, da popravi mostove in ceste, ki so jih Srbi v svoji uničevalnosti razrušili ali pokvarili. Pa tudi ostale ceste so bile v slabem stanju vsled zanemarjanja in zelo velikega prometa. Pod stavbnim vodstvom inž. Sch&rfla so delavci razširili, z gramozom posuli, asfaltirali ter sploh uredili ceste v izmeri 1,500.000 m^. Razstrelje-ni mostovi so deloma popravljeni, čisto na novo pa je zgrajenih 11 pomožnih mostov s 16 tonami nosilnosti. Skupna dolžina teh mostov znaša 460 m. Dela ве požrtvovalno nadaljujejo in bodo vse poškodbe kmalu popravljene.
NSV PRINAŠA POMOČ
AMiing. Urad za za socialno skrbstvo je razdelil te dol med potrebno prebival-
stvo 190 kg ječmenčka, 384 kg fižola, 50 kg soli in 95 kg sladkorja. Oskrbovanih je bilo 277 oseb; seveda so imele prednost velike družine, ki trpijo pomanjkanje brez svoje krivde in eo naklonjeni novemu redu.
Krainburg. (Železniška proga Krainburg—Klagenfurt zopet odprta.) V četrtek, dne 28. avgusta, je dospel po dolgem prestanku prvi vlak iz Asslinga v Krainburg. Na progi Ljubljana — Klagenfurt je zdaj zopet redni železniški promet, kar je vsemu prebivalstvu v veliko zadovoljstvo. V smeri Klagenfurt vozijo dnevno štirje vlaki. Tako je zdaj zopet vzpostavljena dolgo pretrgana železniška zveza.
Assling. (Novi otroški vrtci.) NSV namerava ustanoviti več otroških vrtcev. Pripravljalna dela so v polnem teku. Najprej bodo otvorili otroška vrtca v Karner-Vellachu (Koroška Bela) in v Asslingu, pozneje pride na vrsto še otroški vrtec v Bimbaumu (Hrušl-ca). S tem bo omogočena vzgoja otrok v nemškem duhu že v predšolski dobL
Asfiling. (Mrliča sto spoznali.) 2e pred tedni so našli v gozdu pri Asslingu mrtvo moško truplo. Kakor so zdaj dognali, gre za 60-letnega delavca Mat. Belerja, ki ga pogrešajo od pomladi 1940.
Assling. (K&rntner V o 1 k s -bund.) Ožji delovni odbor je imel že več sestankov, pri katerih je določil okrajni vodja Oberwinkler posamezne opravnike. Vse obsežno področje tukajšnje podružnice je razdeljeno na 90 manjših skupin (Block) v 15 celicah (15 Zellen). Ena skupina obsega 150 in več ljudi.
K podružnici spadajo Assling, Jauer-burg, Heiligenkreuz b. Assling Bimbaum. Pred kratkim je sklical podružnični vodja Krassnig skupinske in celične voditelje k posvetovanju ter jim razlagal pomen in smoter K. V.; dal jim je tudi navodila, kako naj se izpolnijo vprašalne pole in sprejemni (predlagal-ni) listi.
Assling. (Razne nezgode.) V zadnjem času so se pripetile v delavnicah КШ nezgode, pri katerih je dobilo več delavcev lažje poškodbe. Tako so bile prizadejane Albertu Lachu pri napolnjevanju karbidne svetilke opekline na glavi in na desni roki, J. Kobentar je utrpel opekline p iskajočem plamenu, J. Rossmann si je zlomil ključnico in Leop. Pristov je bil ranjen na glavi.
P rebivalstvu I
Nadaljujejo ee strahopetni morilski napadi na mimo prebivalstvo. Zopet so morali nedolžni ljudje po nepotrebnem Žrtvovati svoje življenje.
Ћ napadi so le mogoči, ker dobijo strahopetni morilci pomoč od prebivalstva. Tako se je jasno dognalo, da pre-Iflvalstvo podpira tolpe s tem, da jih pod streho, jim daje ^vUa In obvestila.
®adi tega sem primoran k na^ strožjim ak repom, k} bodo
vsemu prebivalstvu prlzadejaU neizrečno gorje In zadeli tudi nedolžne. Kriv tega je vsakdor, ki ne posega najodločneje, da se ti breaobzimi umori ne preprečijo.
Kdor torej hoče v zadnji uri od te dežele odvrniti še večje gorje, naj nujno pripomore, da se napravi konec delovanju teh neodgovornih elementov.
Načelnik civUne upmve: Enttschera.

:	:-.<i i\[Z

Pred kratkim Jo obiskal u>,f civilno upravo na večjem preglednem potovanju nekaj Sol na Južnem Koro&kem, da bi ee udeležil nemškega pouka. Niiša slika kužu
nadomestnega gaulelterja Franaa KutHchcra v pogovoru z otroci osnovne šolo v VI-gaunu.
-0#0-
Littai (Prvo zborovanje požarne brambe.) Pred kratkim je bilo prvo zborovanje novourejene požarne brambe. Navzočih je bilo 85 mož, večinoma starih gasilcev. Udeležili so se ga tudi župan inž. Puschmann, krajevni vodja Rohm in okrajni vodja gasilstva mag. G. Brilli. župan je zbranim gasilcem obrazložil njih pravice in dolžnosti ter jih pozval k sodelovanju.
Eisnem. (F 11 m вк e predstave.) Vdrugič nas je posetil pred kratkim filmski voz. Vsi smo ga bili veeelL Kino-dvorana, v kateri je prostora za 400 ljudi, je bila pri obeh predstavah prenapolnjena. Tedenski pregled je izzval veliko navdušenje, pa tudi film »Der EldelweisskSnig« (kralj planik) je bil zelo zanimiv.
Stein. (Nesreča v planinah.) J. Kos, nameščenec v Miessu, je napravil izlet v Kamniške planine. Na sne-žišču Skute mu je spodrsnilo in je padel v 15 metrov globoko. Pri padcu se je hudo poškodoval. Prvo pomoč so mu mu nudila dva tovariša. Telefonično poklicano reševalno moštvo Iz Celja je prepeljalo ponesrečenca v bolnišnico.
Wocheiner-Feistrit*. (Podružnica Karntner Volksbunda je bila tu ustanovljena po daljših pripravah. V to svrho se je mudil pri nas okrajni vodja Oberwinkler, ki je poveril vodetvo podružnice obč. tajniku H. Fermu.
Radmannsdorf. Prvo mladinsko zborovanje v okviru Karntner Volksbunda je bilo nedavno. Nastopilo je 68 mladeničev v starosti od 14 do 18 leta. Zborovanju sta prisostvovala tudi politični komisar dr. Doujak in okrajni vodja Oberwinkler. BannfUhrer Rauter je govoril o velikih nalogah južnokoro-ške mladine, ki je lahko ponosna, da je našla v Veliki Nemčiji novo domovino in lepšo bodočnost. 20 mladeničev je bilo izbranih za tritedensko šolanje na gradu Landskron v stari Koroški, 20 pa se jih je javilo prostovoljno za poznejše šolanje v oktobru.
Obertuhein (Zgornji Tuhinj). Ocenjevanje bikovj Odkar je Gorenjska zasedeno ozemlje, ae je te dni vršilo
KAZEN ZA UMOB
Dne 1. septembra 1941 je bil pri Domschal-ah ustreljen Ivan Sutte, pomožni carinski asistent. V osveto za to hudodelstvo so bili danes na licu mesta ustreljeni 1. 34-letni pomožni delavec Dragar Lorenc v Podgoritz-i, 2. 44-letni pomožni delavec Kos Franc v Zalog-u, 3. 46-letni pomožni delavec Sparovic Peter v Primskau-u, 4. 28-let-ni skladiščni delavec Korošec Andrej v Domschal-ah, 5. 28-letni slikar Golob Franc v Unterdrauburg-u, 6. 19-letni klepar Slemnig Osliar v Windischgraz-u, 7. 29-letni rudarski tehnik Hrovat Ferdinand v Miinkendorf-u, 8. 28-letni pomožni delavec Korešec Pavei v Krak-sen-u, 9. 20-letni dijak Pimat Mirko v Jarsch-ah, 10, 19-letni kovač Vertnik Ludovik v Maria-Hast-u, ki so se dokazano udeležili komunističnih nasilnih dejanj.
pri nas prvo ocenjevanje bikov. Prignali so 13 bikov, dobro oceno je dobilo samo 6. Za vzrejo plemenske živine se v bivši Jugoslaviji niso mnogo brigali, zato bo treba za pospeševanje in po-vzdigo te panoge mnogo dela in truda. Razveseljivo je, da kažejo kmetje dobro voljo za sodelovanje.
Kreuz bel Neumarktl. (Razno.) Pri posestniku Gašperju je nastal požar v kozolcu, škoda je precejšnja, ker je bilo ravno po žetvi. Ogenj eo zanetili otroci. Starši, pazite na svoje otroke, da ne bo takih primerov. — Druga skupina nemških učiteljic nas je zapustila. Slovo je bilo prisrčno. G, župan se je v lepem govoru zahvalil učnim močem za njih požrtvovalnost in trud. Zbrani učenci, odrasli in mlajši, so zapeli par lepih pesmi, ki so se jih naučili v tako kratkem času. Otroci so podarili priljubljenim učiteljicam cvetja i. dr. S solzami v očeh smo se poslovili. Želimo, da bi se skoro povrnile in ostale stalno med nami. — V nedeljo, dne 24. avgusta, je gostoval pri nas zvočni kino iz Klagenfurta. Prostorna dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Ljudje so z zanimanjem gledali prizore z vzhodnega bojišča, kjer se bori za bla-gobit cele Evropo naša hrabra in nepremagljiva vojska proti boljševikom. Veseli film »Der Herr im Hause« (gospodar v hiši) je vzbudil mnogo smeha. Splošna želja je, da nas kino večkrat obišče. — v Karntner Volksbund se je vpisalo 98% vsega prebivalstva. To je-vsekakor lep uspeh.
Laak. (Smrtna nesreča.) 30. avgusta v dopoldanskih urah so našli 22-letnega neožcnjencga tesarja Jakoba Tršana iz Hraš pri Flodnigu na svojem delovnem mestu v Laaku mrtvega. Preiskava je ugotovila, da je Tršan spodrsnil, ko je polagal hlode med prvim nadstropjem in podstrešjem in padel 6 metrov globoko. Pri tem si je zlomil vrat ter bil na mestu mrtev. Dogodek se je. izvršil neopaženo, ker se je ponesrečence nahajal sam na delovnem mestu.
(Nadaljevanje na 4. strani.)
m Spoštovanim čitateljem
HarauiDkeMote
I
sporočamo, da bo naš list
od 1. oktobra 1941 [ dalje izhajal dvakrat na teden,
iu sicer v sredah iu sobotah Uprava
Karawanken-Bote
stran 4. — štev. 10.
KABAWANEEN-BOTE
Sobota, в. septembra 1941.
nr. r. в. Мвм:	Aw##ch«#:d##l A«fli«toMl — lsr*žftel SIvmiH«!
Ol^^nleiiUL mtltydihuy in (ишЈгјЈепл n)eiiheh ntelkedJjieh luuL pMktueft
Ziistinski umor v №zu mizu etillena
Najdba umorjene žene In petih otrok — Morilec še ni prijet
Griffen. V vasi Kaanz bliža Griffena (stara Koroška) so odkrili v soboto dopoldne grozen zločin. Jos. Kucher, pastorek zasebnice Urše Werschieng-ove, katere mož je že eno leto v vojni službi, je prišel v soboto opoldne domov. Ker je bila samotno ob gozdnem robu ležeča kajža zaprta, je popravljal pred hišo svoje kolo. Ko se je nazadnje naveličal čakanja, je prerezal vrv, s katero so bila vrata privezana, in vstopil. Nič hudega slutečemu fantu se je nudil strašen pogled. Mačeho in troje njenih otrok je našel v mlati kr\i mrtve v postelji
odnosno na tleh. Hitro obveščeni orož niki so preiskali vso okolico in našli v kolnici grozno razmrcvarjeni trupli ostalih dveh otrok umorjene žene.
Kalior domnevajo, jo neznan storilec spečo ženo in otroke ubil z oklestkom, ki so ga našli v kajži. Razen tega je zverinski morilec prerezal svojim žrtvam vrat. 16-letna Katarina Werschnig, šesti otrok umorjene žene, je ostala edina pri življenju; služi namreč v soseščini in nI spala pri materi.
Do zdaj se še ne ve, kdo je zločinec in kaj je vzrok groznega dejanja.
-СЏО-
7. LEKCIJA.
Rešitev naloge:
I. 1. April, Juni, September und November haben 30 Tage. 2. Janner, Marz, Mai, Juli, August, Oktober und Dezember haben 31 Tage.
3.	Februar hat mir 28 oder 29 Tage.
4.	Der GroBglockner ist fast 4000 m hoch. 5. Klagenfurt hat imgefShr 60.000 Einwohner. 6. Heute ist... 7. Wir haben jetzt Summer. 8. Das Gras ist griin. 9. Der Zucker ist sUB. 10. Klagenfurt ist eine Gau-hauptstadt. 11. Villach ist eine Stadt. 12. Kamten ist ein Gau. 13. St. Anna ist ein Dorf. 14. Der Winter ist kalt, 15. Der Sommer ist warm. 16. Die Kirsche ist rot, nmd und siifi. 17. Der Monat Mai hat 30 Tage. 18. Die Fllege ist lastig. 19. Villach ist in Karnten. 20. Der Loibl ist ein PalJ.
II. Drei Uhr achtundzwanzig, vier Uhr fiinfudvierzig (drei Viertel fiinf). Sechs Uhr, neun Uhr dreiSig (halb zehn), zehn Uhr flinfzehn (ein Viertel nach zehn), neunzehn Uhr fiinfzig, zweiundzwanzig Uhr drei-undfiinfzig.
m. Kakšen sladoled je to? To je čokoladni sladoled. Je dober? Da, bn je izvrsten. Kje so sedaj Vaši sinovi? Oni so v Berlinu. In Vaša hčer? Moja hčer je na Dunaju. Natakar, prosim steklenico piva! Žal, danes ni piva. Kakšna vročina je danes? Gotovo ima 30". Jed je žal že mrzla. Je tudi že zelo pozno. Koliko je ura ? 21 h 30. 2e imate vozno karto ? Da, hvala, imam vse. Vlak proti Krainburgu nima nobene zamude. Kje je Vaša prepustnica? Tu je. Katero številko ima? Ima številko 12821.
Pravilni glagol.
Gegenwart (sedanjost)
kaufen — kupiti ich kuuf-e — jaz kupim du kauf-st — ti kupiš er, si, es, man kauf-t — on, ona, ono,
se kupi
wir kauf-en — mi kupimo ihr kauf-t — vi kupite gie kauf-en — oni kupijo
V vprašanju se izvrši preobrazba: kaufe ich — kupim jaz kaufst du — kupiš ti kauft er — kupi on itd.
Direktni govor:
Sie kaufen — Vi kupite (stvarnost) kaufen Sie? — kupite Vi? (vprašanje) kaufen Sie! — kupite Vi! (poziv, ukaz).
Pomni: Glagoli, ki se uporabljajo na ta način so pravilni, nepravilni se bodo v tečaju vedno posebno omenili.
Cbungs&tze: Mein Bruder ist Kauf-mann. Sein Geschaft ist von 8—12 h und von 14—18 h offen. Er hat eine Lebens-mittelhaudlung. Er verkauft alles: 01, Essig, Eier, Mehi, Konserven, Zucker, Reis, Fett, Salz, Rum und GewUrze. Bitte zwei Ansichtskarten von Veldes. Was kostet das Stiick? 10 Pfenig. Das macht also 20 Pfenig. Danke sehr. Wa-rum lachen Sie? Ich lache gerne. Was kostet dieses Buch? 3,70 RM. Das ist nicht teuer. Der Backer verkauft Brot, Semmeln, Mehi und Germ. Der Fleisch-. hauer verkauft Fleisch und Wiirste. Spielen Sie Schach? Nein leider, Schach spiele ich nicht aber ich spiele Karten. Meine Schwester spielt Klavier und mein Bruder spielt Violine. Hier ist ein Billard. Spielen wir eine Partie! Mein Freund trinkt zuviel Alkohol. Schreibt ihre Fiillfeder gut? Sie schreibt leider sehr schlecht. Meine Uhr geht genau. Was schreiben Sie? Ich mache nur eine Notiz. Trinken Sie noch etwas? Nein, ich trinke nichts mehr, ich habe schon genug. Gut, zahlen wir und gehen wir! Wie geht ee, Herr Maier? Danke, ganz gut. Wie ist das Wetter heute? Das Wetter ist heute sehr schlecht, es reg-net. Es ist kiihl, bitte schlieBen Sie das Fenster. Rauchen Sie? Leider nein. Was lioiBt leider? Sagen Sle Ueber Gott eei
dank! Eine Zigarette gef&llig? Bitte sehr. Haben Sie Feuer? Hier sind Ziind-holzer und hier ist mein Feuerzeug. FYaulein Lotte, warum kommen Sie zu spat? Entschuldigen Sie, Herr Chef aber meine Uhr geht zu spat. Gut, aber morgen kommen Sie piinktlich! Wie schmeckt die Schokolade? Ausgezeich-net! Was bringt dieses Lastauto? Eine Tonne Koks. Was ist Ihr Mann? Er ist ein Kaufmann. Ich brauche kein Holz und keine Kohlen, ich koche mit Gas und heize elektrisch.
Anfgabe:
I. 1. Ein Knopf kostet 6 Pfg. Was kosten 12 Knopfe?
2.	Eine Frau kauft 12 Taschen-tiicher fiir 7,20 RM. Was kostet ein Taschentuch?
3.	Ein Litter Wein kostet 1,20 RM. Was kosten 4 Liter?
4.	Herr Maier verbraucht taglich 4,30 RM. Wieviel verbraucht er wochentlich, mOnatlich, jahrlich?
5.	Was kosten 10 Memphis?
6.	Wann offnen die Geschafte?
7.	Wann schlieOen die Gefchafte?
II. Prestavi v slovenščino: Verzeihung,
ist dieser Platz frei? Nein, leider, dieser Platz ist besetzt aber hier ist noch ein Platz frei. Kellner, bitte eine Suppe! Haben Sie heute Zeit? Leider ich habe heute keine Zeit. Der Aufenthalt hier ist sehr lang., Wir haben schon 20 Minuten ver-sp&tung. Ich rufe die Kellnerin und Zahle. Was kostet ein Mittagessen? Eine Reichsmark. Rauchen Sie nicht mehr? Nein. Seit wann? Seit gestern. Tanzen Sie gerne? Ja, ich Tanze sehr geme, besonders Walzer. HI. Postavi glagola »schreiben« in »rauchen v sedanji čas.
Wfirter
Is naše domovine
(Nadaljevanje s 3. strani.)
KOVINSKO GOSPODARSTVO NA JUŽ. KOROŠKEM.
V osvobojenih južno vzhodnih pokrajinah (dol štajerska in juž. Korona) sedaj še ne velja določilo državnega urada za kovine. Za enkrat morajo biti nujno izvedene prehodne odredbe, ki naj bi v kovinsko gospodarskem oziru skladno z Rajhom preskrbovale ta področja.
Zato je predvideno sledeče:
Vsaka na Dol. štajerskem in juž. Koroškem obstoječa firma, ki želi dobaviti kovine in kovinske izdelke iz Rajha, predloži svoje zahtevke z izdatno utemeljitvijo posredovalnemu uradu gospodarske komore »Siidmark«. Ta preisku-si če ustreza naročilo izdelkov gospodarskim in tehničnim potrebam z ozi-rom na vojno stanje; preiskusi tudi ako je taka oskrba izdelkov nekvama lastnemu ozemlju in ali je vsled tega mogoča. AJio izpade ta preiskušnja potr-dilno, tedaj podeli posredovalni urad tozadevno pismeno dovoljenje z natančno oznako naročila in ga na kratko utemelji. Ako je preiskvtSnja negativna, Be izdanje zadevnega dovoljenja zavrne.
Firma kot naročnik iz Juž. Koroške priloži svojemu naročilu na dobaviteljico v Rajhu potrdilo, ki ga prejme od posredovalnega urada. Dobaviteljica (firma) v Rajhu porabi to potrdilo v podkrepitev utemeljitve svojega predloga pri državnem uradu za kovine v svrho izdaje izvoznega dovoljenja, prekomerne uporabe in podobno, pač kakršen je predmet in položaj posameznega slučaja.
Assling. (Propagandno delovanje K.V.) Po zvočniku ob domu K. V. razglašajo vsak večer od 18. — 18.30 poročila vrhovnega vojnega poveljstva in druge novice. Vmes se slišijo koračnice in popevke. Večer za večerom je mnogo poslušalcev, ki se zanimajo za najnovejše dogodke. Na velikem zemljevidu lahko vsakdo zasleduje nevzdržno napredovanje naših zmagovitih čet. Razobešena je tudi vprašalna pola za
članstvo pri K. V., iz katere je razvidno, kako jo je treba izpolniti.
Neumarktl. Avtobusna proga Neumarktl-Radmannsdorf-Veldes je bila otvorjena dne 25. avgusta,
Polland (PoljaneX bel Laak. (To in ono.) Tudi pri nas imamo organizirano podružnico Karntner Volksbunda. Število priglašenih članov je precejšnje, vendar bi bilo lahko še večje, če bi so bile že od začetka vpisovale tudi žensko za člane. — Izpolnjevanje vprašalnih pol za članstvo pri K. V. se bliža svojemu koncu. Težkoče pa povzročajo tisti, ki mislijo, da so s samo prijavo že vse opravili. — Tečaji za priučitev nemščine so se dobro obnesli. Ne bo dolgo, pa bomo vsi nemško govorili, seveda, če se bomo tudi v bodoče tako pridno učili kakor smo se doslej. — Pri nas je vsepovsod velika delavnost: dela se to, popravlja drugo, preureja ono itd., tako da o brezposelnosti sploh več govora ni. Ali je bilo poprej tako? Tudi tistih par delomrznežev, ki jih še imamo, bo moralo prijeti za delo; to zahteva novi red, kateremu se morajo podvreči vsi brez izjeme. — »Karawan-ken-Bote« je pri nas vedno bolj priljubljen, saj je list res zanimiv in poučen; posebno dobro služijo ljudem nemške lekcije.
Kralnb?irg. (Prvo mladinsko zborovanje.) Pretelko nedeljo je sklical v okviru Koroške narodne zveze — gospod Bannfuhrer Rauter mladeniče v starosti od 14 do 18 let na športnem prostoru k prvemu mladinskemu zborovanju.
Po poučnem predavanju, zadevajo-čem šolanje vodnikov mladine se je prijavilo 50 navdušenih mladeničev v »Ju-gendfiihrer« šolo, kateri odidejo postopoma v Landskron na 3 tedensko šolanje. Od tam prineso naši mladini novih smernic, ki so potrebne za novi državni red.
Krainburg. (Izgradnja mesta.) V teku par mesecev se je pod nemško upravo že mnogo storilo za mesto Krainburg, ki je naravno središče zasedenega ozemlja. Mesto takorekoč obnavlja svoje lice po zaslugi političnega komisarja dr. Skalke in občinskega komisarja dr. Markgrafa. V mestni hiši je na delu Se več obrtnikov, ki bodo hišo prenovili. Izpopolnitev lesenega mostu čez Savo je poverjena organizaciji Todt. Napredovala je tudi gradnja javnega kopališča, ki je bilo sredi avgusta že odprto in ga ob vročih dnevih obiskuje do 800 kopalcev. Zgrajenih bo več velikih cest, tudi pot do romantične rebri Kokre bo urejena. Prejšnji ulični napisi so odsti^jeni in nadomeščeni z nemškimi. Urejeno bo novo otroško igrišče. Po načrtu je mnogo hiš enotno pre-pleskanih. Izpremenjena sta okrogli stolp na trgu Adolfa Hitlerja in stolp pri cerkvi na Pungratu, ker sta kazila mestno lice.
Ker bo gimnazijsko poslopje služilo kot dijaški dom za učiteljiščnike, bo treba zgraditi novo višjo šolo (Ober-schule). V načrtu je tudi obrtna nadaljevalna šola in bolnišnica. Mestu Krainburg se odpira potemtakem lepa bodočnost,
Badmannsdorf. (Obratni zborovanji.) Stavbno podjetje Schlie, ki je prevzelo gradnjo predora oziroma popravna dela, in mestni župan sta sklicala vsak posebej svoje delavce in nameščence k zborovanju. Potek je dokazal, da vlada zdaj duh skupnosti in tovarištva med delodajalci in delojemalci.
Alkohol (m) — alkohol
AnsichtsJcarte (w) — razglednica
Aufenthalt (m) — bivanje, zadržanje
Chef (m) — šef, ravnatelj
besetzt — zaseden, -a, -o
Billard (s) — biljard
brauchen — rabiti
bringen — prinesti
Brot (s) — kruh
Ei (s) — jajce
elektrisch — električno
entschuldigen — oprostiti
Essig (m) — kis
etwas — nekaj
Fett (s) — mast
Feuer (s) — ogenj
Feuerzeug (s) — vžigalnik
Fleisch (s) — meso
Fleischhauer (m) — mesar
Fiillfeder (w) — nalivno pero
Gas (s) — plin
gefallig — prosim, na razpolago
GJerm (w) — kvas
gerne — rad, -a, -o
Geschaft (s) — trgovina
gestern — včeraj
gehen — iti
Gewilrz (s) — dišava
Gott Bei dank! — hvala Bogu!
heizen — kuriti
jahrlich — letno
Karte (w) — karta
kaufen — kupiti
Klavier (s) — klavir
Knopf (m) — gumb
kochen — kuhati
Kohle (w) — premog
Koks (m) — koks
kommen — priti
Konserve (w) — koneerva
kosten — stati
kiihl — hladen, -a, -o
lachen — smejati
Lastauto (s) — tovorni avto
Lebensmittelhandlung (w) — trgovina
z mešanim blagom Lotte (w) — Lote (krstno ime)
machen — storiti Mehi (s) — moka mehr — več
Mittagessen (s) — kosilo monatlich — mesečno nichts — nič Notiz (w) — beležka
offnen — odpreti
01 (s) — olje
Partie (w) — partija
Platz (s) — prostor
re^en — deževati
Reis (s) — riž
rufen — klicati
Rum (m) — rum
Salz (s) — sol
Schach (s) — šah
schlieBen — zapreti (vrata)
schmecken — tekniti
schreiben — pisati
seit — od
Semmel (w) — žemlja spielen — igrati Stiiok (e) — kos Suppe (w) — juha tanzen — plesati taglich — dnevno Tonne (w) — tona, stot trinken — piti verbrauchen — porabiti verkaufen — prodati -.ifVitoline (w) — violina von — bis — od — do wann — kdaj Walzer (m) — valček wochentlich — tedensko zahlen — plačati
Stifti 5. __ Jtdrr. 10.
KABAWAKKEN-BOTB
Ж. — štev. it.
llSil. Vohunska centrala v Zagrebu Gospodarski pregled
Zagreb, 5. septembra. Hrvaška vla-~ je zaprla 22. julija severoameriški KO^ulat. Zaplenjen je bil obsežni ma-^®rial, ki jasno dokazuje, da so severo-^eriške oblasti delovale popolnoma Protinevtralno. Hrvaško zunanje ministrstvo je priobčilo ves material s foto-(Tafičnimi dokumenti.
Severoameriški generalni konzul se je bavil večinoma s političnimi poročili, zlasti v nemških skupinah in o jugoslovanskem tisku. Vsa njegova delavnost je bila naperjena proti osnim silam. Tako mu je naročil državni tajnik Sev. am, sen. konzulat je že leta 1937 računal z jugoslovansko in evropsko vojno. Tajni material iz leta 1939 so po ustanovitvi hrvaške države sežgali — vendar osvetljujejo ostanki v zadostni meri čudne odnošaje eev. am. gen. konzula % delovanje angleškega konzula.
Sev. am. g. konzul Meiley se je trajno posluževal tajnega radio oddajnika, ki se je nahajal v nekem avtoSu-8Ц »ne deželi — na mirnem prostoru«, i* sicer Se 10. aprila 1941. Cela vrsta
zaupnih mož je bila zaposlena od s. a. g. konzulata, poizvedovali so o vojaških in političnih dogodljajih in o tem obvestili konzulat, tako n. pr. o jugoslovanskih zalogah gonilnih snovi o številu letal. Sev. am. poslaniku v Belgradu so javili, da ima eden izmed kolegov — o-čividno angleški konzul R a p p — plačano politično poročevalsko službo, ki oskrbuje Sev. Ameriko z informacijami. Sodelovanje med Meileyem in Rap-pom je bilo torej obojestransko.
Meiley je povedal, da ga je Rapp naprosil, naj podpiše ponarejene državne listine in še 5. maja 1941 opozarja Hull brzojavnim potom Meiley-u na razne jugoslovanske emigrante, kakor na nekdanjega ministra Sutey-a in ravnatelja Kruječiva-
Ves material je dokaz intenzivnega političnega delovanja sev. am. gen. konzulata v Zagrebu proti Nemčiji in Italiji; sam konzul priznava, da je vsled tega delovanja zanemarjal svoje prave konzularne poele.
POZOR!
VRTNARJI POLJEDELCI!
Stalen nakup vseh vrst
sadia in zelenjave
po dnevnih proizvodnih cenah za prvovrstno blago
Priporočamo se za ponudbe
SADJE. ZELENJAVA, JUŽNO SADJE Veletrgovina
Krainburg - Postgasse 5
H
errenhOfe
JOHANN JANZ
Moški klobuki JOHANN JANZ
Sprejemajo se Klobuki v popravilo.
KRAINBURe
Berite naš listi
p.
I BERLITSCH
I maehan. W»rksf3H* I ZwischenwSssem
ACHTUNGI
GARTNER UND LANDWIRTE!
Wir sind stels KSufer aller Arien
Obst und Geintise
zu den jeweiligen Erzeugerpreisea fOr erstkiassige Ware
Wir erbitten Ihr Anbot
i
OBST, OEMUSE, SUDFRiiCHTE Grosshandel
Krainburg - Postgasse 5
DAME N-UND HERREN-MODE LEDERTASCHEH
Jlllll
Wm
KRAINBURG
IIIE
Janeschitsch
Anton
Schuhwaren-handlung
Stein, Schuft 52
BaumwoHspinnerei unci Weberei Neumarkti
Ed. Glanzmaiin & And. Gassner
Spinnerei, Weberei, Gamfđrberei und Eleiche, Stuchbleiche und Appretur
UGODEN RAZVOJ DAVCNffl DOHODKOV
Državni tajnik nemškega finančnega ministrstva, Fritz Reinhardt, poroča v listu »Deutsche Steuerzeitung« o razvoju davčnih dohodkov v Nemčiji. V računskem letu 1940 so znašali dohodki 27,7 milijard mark, za leto 1941 pa pričakujejo po približnih cenitvah, da bodo znašali 30 milijard mark. Na ta način bo navzlic vojni ohranjen red v nemškem gospodarstvu. Pri tej priložnosti omenja državni tajnik tudi lažnive govorice, češ da bo država zahtevala oddaje premožeja in da bo zasegla hranilne vloge; Reinhardt povdarja, da so vse te govorice neoenovane in izmišljene.
Letošnji pridelek Шл v Evropi. Rar
čuna se, da znaša letošnji evropski (brez Sovjetske zveze) pridelek pšenice 43 milijonov ton, tOrej je pridelek za 6 milijonov ton večji kakor lansko leto. Rž je v splošnem še bolj uspela kakor pšenica.
PO NEMŠKEM VZGLEDU
Preureditev delovnega prava na Hrvatskem. Za vse delovne sile bo ustvarjeno enotno zastopstvo. Zasebnih delovnih posredovalnic ne bo več, nadomestili jih bodo izključno državni delovni uradi. Sploh bo prevzela država vee delovni trg v svoje roke, nadzorovala bo mezde in plače ter skrbela za strokovno izobrazbo delavstva. Za zgled vsej pre-oenovi delovnega prava bodo služile nemške ustanove. Nekateri hrvatski strokovnjaki so že odpotovali v Nemčijo, da prouče tamošnje delovno pravo.
Novo glede na odpoved in plačilo. Nove določbe delovnega prava so stopile s 1. avgustom v veljavo na zasedenem ozemlju. Najvažnejše so; Nihče ne sme protipravno, to je brez opravičenega razloga, izostati od dela. Doslej za to ni
bilo kazni. Drugo novo določilo je: kazen grozi vsakemu, ki moti mir v podjetju, zlasti takrat, če to dela z vidnim namenom, da bi tako razdrl delovna razmerje. Pod tem niso mišljene razne malenkosti, ampak le težji primeri. Glede podkupovanja velja, da je kazniv tako vodja podjetja, kakor vsak član, ki zahteva ali si da obljubiti nesorazmerno plačilo.
*
Nemški sladkor za Grčijo. Pogajanja med grškim gospodarskim ministrom~m nemškimi zasedbenimi oblastvi so do-vedle do sklepa, da bo Nemčija dobavila Grčiji proti plačilu v kliringu 300 vagonov sladkorja.
Nemško posojilo Rmnunlji. Rumun-ska vlada je razpisala veliko notranje posojilo za obnovo zasedenih pokrajin, zlasti za zopet priključeno Besarabijo. Ker pa Rumunija sama ne bo mogla na domačem trgu kriti vseh izdatkov, se je obrnila na Nemčijo za posojilo. Zdaj SO v teku pogajanja zaradi posojila.
Tobačni nakupi. V Dubrovniku (Ra-gusa) je sklenilo nemško trgovinsko odposlanstvo dogovor za dobavo dveh mi-lijonov kilogramov tobaka.
Rasno
ŽENSKI PARADIŽ
Po podatkih zadnjega ljudskega štetja je bilo v neki pokrajini na področju Panamskega prekopa 27.000 moških in samo 6000 žensk belega plemena. Na otokih Samoa v Tihem oceanu živi 20d belokožcev in 100 žensk, na Havajskih otokih 400.000 moških in 65.000 žensk, na polotoku Aljaska pa je žensk približno polovico manj kot moških. Ženske imajo potem takem v teh deželah res dosti izbire in se jim ni treba bati, da bi ostale samice.
Siegelmarken — Emaiischilder
liefert rasch und sauber
IMoiBakitscIi.SUtita.lSave
ftOlO-
KRONE -
ousgezeichnete Euche gule Getrank©
Es empiiehll sich der Hotelier

Lacicfabrik
AKTIEN6ESELLSCHAFT
Domschale
M
arx
KETTENFABRIK A.G.
Landwirtsehaftliehe^ Teehnische - Ket-iettf Pfliige und deren Besiandteile. I . |
"ЖП Lees
SESIR A G.
Herrn Haaro'Velears Ши
LAAK - SDDKXRNTEH

Femruf 11
Sobote, в. septembra 1941.
KABAWANKEN-BOTE
Sobota, 6. septembra 1941.
ROSSBA&RgPIN«lERSI „KNIFITZ"
Inhaber
C. SCHIFFRER
Sfraschische — Krainburg
OegrOndet 1819 - Telef. Nr. X. Straschische
Izdelovanje higiensko očiščene In steriliil rane na pari 1150 C »predene žima.
STRASCHISCHE 152

Unser Rosshaar ist hygienisch gereinigt, bei 115®C sterilisiert geruchlos, Fett- Ferment frei u. mitderSchutzplombe versehen
Naša žima je teigiensko očiščena, pri 115® C sterilizirana, je brez duha, maščobe in fermentov — ter zaščitena z varstveno znamko
ROSSHAAR.FABRIK
Genossenschaft zur Verarbeitung von Tierhaaron: reg Gen. m. b. H.
Straschische bei Krainburg
Mali oglasi
Krojaški vajenec
z dveletnim učenjem in dovršeno obrtno šolo v Ljubljani, išče mojstra takoj, s hrano in stanovanjem v hiši.
Alfonz Tomaschewitsch
St. Veit a/d Save No. 48
Pozor!
v nedeljo, dne 7. septembra prodam več vrat in pečL
Zglasiti pri hišniku Semenu v gimnaziji v Krainburgu od 7. do 10. ure.
H. HEINRICHAR
IZDELOVANJE
HARiViONlK
Grauguss and andere MetallgUsse prompt und sauber von der Eisengiesserei
J^dcdky
SUDKARNTEN
oos. I^leles
ST. VEIT a Save (PoStno leleSe)
llniiMiMt
Dipl. InflT, >130EF RAUBAE
UNTERNEHMUNO f. BAUMBISTEK
jsausieiien:
Neumarktl^ Kralnbuirgr. 1*A4»R
St. Veit a/Save tel. 728
S.Qt. DCj^zeli
JHanufakLut, Qalanletit u. ЉеЈу*ЈЧлпШе1
—
SihikSzHJtui
ZZ Krainburg
Ureditev zavarovanj.
Na podlagi odredbe St. 47 In naredbe St. 48 z dne 20. VI. 1941, o ureditvi zavarovanj v zasedenem ozemlju Koroške In Kranjske preidejo obstoječa požarna zavarovanja za
poslopja In premičnine,
lom stekla in zvonov,
vlomeka zavarovanja in tatvine,
kvara vodovodnih napeljav In z njimi zvezanih prltlklln
z vsemi kritji in veljavnostjo od 26. aprila 1941 navedenih zavarovalnic:
a)	Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
b)	Slavija, Jugoslovanska zavarovalna banka, Ljubljana
c)	Jugoslavija, opSte društvo, Belgrad
d)	Croatia, oslguravajoCa zadruga, Zagreb
e)	Ujedlnjeno oslguravajuće* a. d., Belgrad
f)	Srbija, prvo srbsko društvo za oslguranje, Belgrad
g)	Sumadlja, a. d. za oslgfuranje In reosig^ranje, Belgrad
h)	Beogradska Zadruga, a. d. ,Belgrad
kakor tudi vsa ostala v zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske obstoječa in tu ne posebej navedena jugoslovanska, francoska In angleška zavarovanja na
KARNTNEBISCHE LANDES-BR ANPSCHA DEN-VERSICHERUNOS-ANSTALT
KLAGENFUBT.
Koroška deželna zavarovalnica zoper požarno škodo v Klagenfurtu.
Zaradi gornje naredbe, morajo zastopniki vseh gori navedenih In zapopadenlh zavarovalnic Inkaso takoj zaključiti In prejete premije osebno oddati Koroški deželni zavarovalnici zoper požarno škodo v Klagenfurtu, Alter Platz št. 30, In sicer v času od 1. do 30. septembra 1913.
V svrho obračuna je predložiti sledeče sezname:
1.	Seznam premij zapadlih pred 26. IV. 1941.
2.	Seznam premij zapadlih po 26. IV. 1941, z navedbo zavarovanca, bivališča, številke police, iznosa premije In zapadlosti.
3.	Dohodki zastopnika z ozlrom na inkaso.
Vsi zastopniki se morajo takoj javiti pismeno z navedbo stanovanja — pri našem zavodu na naslov Klagenfurt, Alter Platz št. 30 — nakar prejmejo obvestilo, kdaj se z njimi Izvede obračun.
Sprejemanje premij, razven onim zastopnikom, katerim to Izrecno od nas v naprej ni dovoljeno — je prepovedano.
Izrecno Vaa opozarjamo, da se smatra vse premije In prispevke kot Vam zaupana gotovina, s katero prlstoja pravica razpolaganja samo našemu zavodu Ui to r smislu naredbe šefa civilne uprave.
Kilrntnerlsche Landes-Brandschoden-Verslcherungs-Anstalt Klagenfurt
empfiehlt: Springrollos. H o I z г o 11 o s. Schaufensler' Rollos, Koiieden, jalouslen. Roll' W6nde, Prezisl' ons • Vcrdunke* lungs • Anlagen.
Mechanische Werkstatte
Rosmann Franz
Krainburg
Eisen, Material^ Farben und G laswarenhandlung
FRA di Z B E R J A K - kraiisburg
JOSEF ĐEISIMGER
Spezerei - Koioniale - Alkohol - iGrossveiteilung
Benzintanlcsfelfe
LAAK
SudkSrnten

POLLAK GEORGS
f Wunsch
fachgemasse
MOBEL- UND BAUTISCHLEREI Berotungen.
Koste
nvoran-
KRAINBURG
schloge.
EISEMGROSSHANDLUNQ
^eter^ ^МдМи&Љ ,,ЈН£Г1Ш£'
empfielilt ihr reichhaltiges Lager in
Wasserleifungsrohreiis Zementg Leichtbauplaften lzolit«s Baubeschlageng Farben u.s.w. u.s.w.
»