PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 | 'Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731.190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 195 (14.025)
Trst, sreda, 2. oktobra 1991
Po grožnji, da bo na vsak napad odgovorila z uničenjem življenjsko važnih objektov
Vojska okrepila ofenzivo
Prva tarča vojske in njenih srbskih pomagačev Vukovar - Okrepljeni napadi tudi v Dalmaciji Vsi dogovori o prekinitvi ognja le prazne besede - Govorice o odstranitvi ministra Kadijeviča
Slovenski ukrepi po koncu moratorija
BOŽO KOVAČ
Slovenska skupščina bo danes Po vsej verjetnosti sprejela nekaj odločitev, ki bodo bistvene za osamosvajanje Republike Slovenije. Politično vodstvo ji bo predlagalo, da ne bi podaljševali brionskega moratorija, ki se bo iztekel prihodnji ponedeljek zvečer. Iz tega izvira vrsta posledic, ki bodo več kot pomembne za prihodnost slovenske države.
Po sedanjih predlogih naj bi Slovenija tudi po izteku moratorija sodelovala na mirovni konferenci v Haagu, vendar kot samostojna država, ki želi prispevati k miru in političnim rešitvam za probleme v jugoslovanskem prostoru. Ker so se enote zvezne armade že skoraj v celoti izselile iz Slovenije, ne bodo več potrebni evropski mirovni opazovalci. Verjetno pa bodo v slovenski skupščini tehtali dve možnosti. Po eni naj bi se 13. oktobra, ko neha veljati memorandum o dejavnosti opazovalcev, zahvalili za njihovo delo, ki je bilo več kot koristno za mir v Sloveniji in za sorazmerno orejen odhod zveznih čet. Po drugi varianti pa naj bi Slovenija razmislila o ponudbi, da bi v evropski opazovalci, ki jih bo očitno čedalje več, »stanovali« v Sloveniji, delali pa na Hrvaškem in tudi v Bosni in Hercegovini ter Makedoniji. Če bi se Slovenska oblast odločila za takšno možnost, bi verjetno ponudila Evropski skupnosti, da sklene z njo oziroma državami dvanajsterice poseben, nov meddržavni sporazum, ker je tudi status Slovenije po moratoriju drugačen. Na takšen način bi Slovenija tako rekoč skozi stranska vrata postala partnerska država, ki že sklepa meddržavne sporazume, čeprav še ni formalno priznana.
Zamisel sicer zveni nekoliko špekulativno, vendar ima kar precej dobrih strani. Razen tega bo evropskih opazovalcev, če ne že kar mirovnih čet zelo verjetno vsak dan več v jugoslovanskem Prostoru, saj ni videti konca sedanjim spopadom. Še posebej črne so napovedi po sinočnjem ultimatu glavnega štaba zvezne armade, hrvaškim oblastem. Poznavalci razmer celo domnevajo, da prevzema Slobodan Miloševič oblast nad zvezno armado. Jugoslovansko usmerjena obrambni minister Veljko Kadijevič (s hrvaškega personalnega seznama) in njegov namestnik Stane Brovet (s slovenskega seznama zveznih funkcionarjev, čeprav ga ni predlagala Slovenija) sta mu zanesljivo v napoto, če bo hotel uporabiti doslej zvezno vojsko za okupacijo tako imenovanega srbskega nacionalnega ozemlja zunaj meja srbske republike.
Nadaljevanje na 2. strani
/
Vukovar počasi obkoljujejo tudi tankovske enote jugoslovanske vojske (AP)
ZAGREB Jugoslovanska vojska je po krajšem »predahu« spet začela z ofenzivo proti Hrvaški. Z grožnjo, da bo povsod, kjer bo prišlo do napadov na vojašnice, takoj uničila vsaj en življenjsko pomemben objekt, pa je tudi okrepila svoje napade na vseh frontah. Da pa z napadi ne bo čakala na morebitne hrvaške akcije, je dokazala z okrepljenim napadom na Vukovar in druga hrvaška mesta, ki še nekako ovirajo dokončen prodor JA in njenih srbskih zaveznikov do tako imenovanih meja Velike Srbije.
S stopnjevanjem vojaških operacij pa postaja vedno bolj jasno, da podpisi na številnih dogovorih o prekinitvi ognja ne veljajo počenega groša. Dogovore kršijo vsi, jugoslovanska vojska pa brez pravega komandanta praktično počne, kar se ji zahoče.
NA 2. STRANI
Slovensko predsedstvo poziva k prekinitvi vseh sovražnosti
LJUBLJANA Predsedstvo Republike Slovenije je na včerajšnji seji sprejelo poziv k brezpogojni prekinitvi sovražnosti, v katerem navaja, da opozorilo štaba Vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, kot ga je posredoval Tanjug, utegne dokončno in z nepredvidljivimi posledicami pokopati sleherno, še tako krhko upanje na mirno reševanje sedanjih tragičnih razmer na Hrvaškem in posledično na vsem prostoru dosedanje Jugoslavije.
Opozorilo Štaba Vrhovnega poveljstva hladno in brezobzirno napoveduje maščevalne povračilne akcije kot novo obliko vojnega spopada, ki je že doslej prinašala NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ministra Carli in Cirino Pomicino predstavila ekonomski manever v senatu
»Z novim finančnim zakonom Italija dostojno posnema evropske partnerje«
RIM — Finančni zakon za leto 1992 nima ambicije po originalnosti, nasprotno, njegov cilj je dostojno posnemati tisto, kar so ostale članice Evropske gospodarske skupnosti že storile in kar je neobhodno za prehod v naslednje faze ekonomske in monetarne unije. To je med drugim dejal zakladni minister Gui-do Carli, ko je včeraj skupaj s kolegom Cirinom Po-micinom v senatu predstavil komaj »izvaljen« ekonomski manever. Po njegovih besedah ima ukrep -zgledujoč se po francoskem modelu - tri bistvene cilje: omejitev izdatkov za osebje v javnih službah, omejitev izdatkov za skrbstvo in zdravstvo ter uresničitev sodelovanja države v podjetjih. Za finančni zakon pa je po Carlijevi sodbi pomembno predvsem to, da so bile zavrnjene praktično vse zakonodajne pobude, ki bi bile zahtevale nove izdatke, in da bo Italija z njim naredila nadaljnji korak na poti k odpravljanju ostankov »realnega socializma«.
Ekonomski manever bo v državne blagajne prinesel skupaj 61.500 milijard lir, od katerih jih bodo 25.000 zbrali z omejevanjem izdatkov, 21.500 s povečanjem dohodkov in 15.000 s privatizacijo državnih podjetij in z ukinitvijo pristojnega ministrstva.
Omejevanje izdatkov: manever vsebuje normative strukturne narave za krčenje izdatkov na področju zdravstva (s povečanjem tiketa na zdravila, z revizijo konvencij, krčenjem odvečnega števila bolniških ležišč ipd.), socialnega skrbstva (s povišanjem dajatev odvisnih in samostojnih delavcev za INPS in INAIL ter z novimi omejevalnimi normativi) in javnih služb (upočasnjevanje nadomeščanja upokojenih z novimi uslužbenci ali tim. turn-over in zadržanje poviškov novih delovnih pogodb v okviru programirane inflacijske stopnje 4,5 odstotka).
Povečanje dohodkov: največji del tega povečanja bo vlada dosegla z davčnim odpustom, ki ga bodo deležni vsi tisti, ki imajo v teku davčne pravde, medtem ko bo tistim, ki se bodo odločili za poravnavo dolgov do davkarije, odpisali administrativne sankcije. Nadaljnji dohodki bodo zagotovljeni z revalutaci-jo podjetniških dohodkov, s povišanjem predujmov na samoobdavčenje (95% IRPEF in 98% IRPEG), s povišanjem odtegljaja na dokazila o pologih (ki se bo povišal na 30%) in z odtegljajem na skrbstvene prispevke (v višini 0,9%).
Privatizacija: IRI, ENI, ENEL in ostale javne ekonomske ustanove (med njimi vse tiste, ki sodijo pod upravo ministrstva za državne udeležbe) bodo kmalu lahko postale delniške družbe, njihove delnice pa bodo krožile med varčevalci, medtem ko se bo vlada NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Za Andreottija je manever obvezni potni list za Evropo
\
RIM — Ministrski predsednik Giulio Andreotti je včeraj preko vseh kanalov državne radiotelevizijske mreže državljane seznanil s političnim pomenom pravkar sprejetega vladnega ekonomskega manevra, ki pa je označil kot »zgodovinski prehod«, ki bo Italijo zasluzeno uvrstil na mesto, ki ga sicer v svetu, kjer nima sovražnikov, po ugledu že ima. Ošvrknil je cinizem tistih, ki vladi očitajo, da se rešuje v pričakovanju volitev in pozval k čim širšemu konsenzu in solidarnosti ter k medsebojnemu zaupanju in korektnim odnosom v parlamentu. Po Andreottijevih besedah je Italija pred izpitom, ki si ga je sama naložila, ko se je zavzemala za združitev Evrope. Le-ta, ki je sedaj realnost, pa od vseh članic zahteva spoštovanje temeljnih pravil in mednje sodijo tudi ekonomski računi. Niso torej drugi tisti, ki zahtevajo naše žrtvovanje - je dejal ministrski predsednik - saj Evropa lahko preživi brez nas, mi pa brez nje ne moremo.
Ko je govoril o vlogi države v svetu, pa je predsednik vlade med drugim dejal, da je Italija glede urejenosti sožitja na svojih etnično mešanih območjih lahko zgled za druge in še zlasti za sosednje države.
Res vzorni? Ta je bosa
V snočnjem televizijskem govoru je predsednik vlade Andreotti postavil politično piko na i gospodarskim ukrepom, za katere se je odločila vlada. S preprostimi in vsem doumljivimi besedami je skušal prepričati italijanske državljane, da je »grenko zdravilo« potrebno, pravzaprav neizbežno, sicer bi bile v bližnji prihodnosti nujne večje količine še težje prebavljive grenčice.
Kot premeten politik je Andreotti hotel poslušalcem nekoliko posladkati lečilo in zato omenil, kaj vse je Italija dosegla od prvih povojnih let do danes. In v ta okvir je med drugim vključil tudi pravice narodnih manjšin. To vprašanje je po Andreottijevih besedah Italija vzorno uredila in je s tega vidika lahko za zgled sosedam.
Nedvomno je južnotirolski paket na področju manjšinskega varstva dobra rešitev, ena najboljših v Evropi. A že v Dolini Aoste manjšinska zaščita nekoliko šepa, v ostalih italijanskih deželah pa vprašanje ni urejeno. Zakon o jezikovnih skupnostih je pred leti obtičal v parlamentu, Slovenci v Italiji pa si že 40 let zaman prizadevamo, da bi nam država priznala naše pravice.
Italija vzorna v odnosu do Slovencev torej? Morda je ta nekoliko bosa, predsednik Andreotti. Pa brez zamere.
V.T.
Nepreverjene govorice o velikih kadrovskih zamenjavah na čelu jugoslovanske vojske
Vojaški vrh spet grozi Hrvaški
ZAGREB, BEOGRAD — Jugoslovanska armada je v ponedeljek ponoči izrekla svojo najhujšo grožnjo Hrvaški doslej. Štab vrhovne komande je namreč zagrozil, da bo JA v mestu, kjer bo prišlo do kakršnegakoli napada na vojašnice, takoj uničila po: en objekt življenjskega pomena.' Da te grožnje niso le prazne besede, pa potrjujejo poročila s hrvaških bojišč.
Tako se je mprda pričel odločilni napad JA in njenih srbskih zaveznikov na Vukovar in okoliške vasi. V tem hrvaškpm mestu na meji s Srbijo se hrvaške obrambne sile že mesec in pol branijo pred napadi agresorjev, vse pa kaže, da je njihov odpor zda| pred največjo preizkušnjo. Iz Vukovarja namreč že prihajajo pozivi, naj jim pošljejo okrepitve v Ijjadeh in orožju. Po Vukovarju bodD po vsej verjetnosti prišli na vrsto že Vinkovci in če bi padli ti dve mesti, bi imeli napadalci najbrž precej olajšano pot do
Osijeka, ki je bil tudi včeraj tarča silovitega obstreljevanja. O žrtvah ne poročajo, zato pa naj bi granate povzročile pravo razdejanje.
Očitno je, da jugoslovanska vojska pri svojih napadih ne spoštuje niti zgodovinskih spomenikov, pa čeprav je Jugoslavija podpisnik haaške konvencije o zaščiti kulturnozgodovinskih spomenikov. Tako je med divjim nočnim obstreljevanjem Zadra hudo poškodovala tri predele starega zgodovinsko zaščitenega mestnega jedra. Tako so granate iz topov JA padale na Narodni muzej, na neko palačo iz 16. stoletja, huje pa sta bili poškodovani tudi dve cerkvi.
Po zgledu iz Zadra pa armada nadaljuje svoj uničevalni pohod tudi v okolici Dubrovnika, nobenega jamstva pa ni, da se ne bo lotila še zgodovinskih znamenitosti Dubrovnika. Za zdaj so granate padale po okoliških vaseh, Dubrovnik pa
je brez električne energije. Na tem področju JA napada iz zraka, s kopnega in z morja, med včerajšnjimi napadi pa naj bi bilo ranjenih šest ljudi, medtem ko je materialna škoda velika.
Včeraj pa so se pojavile tudi govorice o velikih kadrovskih spremembah na čelu jugoslovanske vojske. Po teh povsem nepreverjenih vesteh naj bi bil zvezni obrambni minister Veljko Kadijevič v hišnem priporu, 30 visokih oficirjev pa za zapahi. Poveljstvo nad jugoslovansko vojsko naj bi prevzela generala Adžič in Negovanovič. Informativna služba jugoslovanskega sekretariata za ljudsko obrambo je te govorice demantirala, češ da gre za grobe laži in dezinformacije. Toda tudi med včerajšnjo sejo zelo okrnjenega predsedstva (na svojo pest jo je sklical podpredsednik Branko Kostič, seje pa se iz povsem razumljivih razlogov nista udeležila predsednik Stipe Mesič in slovenski predstavnik dr. Janez Drnovšek) je bilo slišati podobne govorice, med udeleženci pa obrambnega ministra Kadijeviča ni bilo. Namesto njega je bil prisoten njegov pomočnik admiral Stane Brovet.
Ob ponovnem širjenju spopadov na Hrvaškem pa postaja nevarnost, da vojna izbruhne tudi v BiH, vse večja. Na tako imenovanih »srbskih« območjih prihaja do mobilizacije, čemur pa se je predsedstvo republike odločno postavilo po robu. Tako je včeraj predsednik predsedstva BiH Alija Izetbegovič razglasil za nezakonito splošno mobilizacijo, ki so jo v ponedeljek razglasili v Bosanski krajini, saj je ni razglasil pristojen organ. Izetbegovič je zato od zveznega predsedstva in vojaških oblasti zahteval, da zamenjajo generala Uzelca, ki je ukazal to mobilizacijo.
*«**
Po napadu JA na Bjelovar je bilo več hiš do tal porušenih	(AP)
Predsednik republike včeraj podpisal odlok o razpustu 18 občinskih svetov
RIM — Predsednik republike Francesco Cossiga je včeraj podpisal ustrezne odloke o razpustitvi 18 občinskih svetov, kot je sklenil ministrski svet na predlog notranjega ministra Scottija. Občinske svete so razpustili zaradi domnevne povezanosti z mafijo oziroma kamoro.
V skladu s temi ukrepi pa bo notranji minister že danes v poslanski zbornici predstavil amandma k zakonskemu osnutku o razlogih za odstranitev ali suspenz po službeni dolžnosti za voljene predstavnike krajevnih uprav, kot tudi za člane organov, ki upravljajo KZE, oziroma so zaposleni v krajevnih upravah ali javnih ustanovah. Na ta način naj bi preprečili vsako možnost vpliva na odločitve vsem tistim, ki so na tak ali drugačen način povezani z organiziranim kriminalom. Notranji minister Scotti pa pripravlja podoben zakonski predlog, ki bo veljal tudi za zaposlene v državnem aparatu kot tudi za vse upravitelje in osebje drugih institucionalnih javnih ustanov.
Včeraj pa je bilo moč zabeležiti številne reakcije na prvi sklep o razpustitvi 18 občinskih svetov, ki naj bi bili povezani z organiziranim kriminalom. Podpredsednik parlamentarne protimafijske komisije demokristjan Cabras je poudaril, da je treba po tej poti nadaljevati, za predstavnika DSL Bargoneja pa je ukrep nezadosten, »ker bi ga morale spremljati tudi ustrezne volilne reforme, saj je bil sedanji volilni sistem glavni vzvod za nepravilnosti na volitvah.« Sklep pozdravljajo tudi republikanci, pri čemer pa se njihovo glasilo »La Voce Re-pubblicana« sprašuje, »če je znotraj vladne večine dovolj trdna volja, da gre v tej akciji proti organiziranemu kriminalu do konca.«
Seveda pa so nekoliko različne reakcije iz občin, ki jih je ukrep prizadel. O podpori ukrepu pa je slišati predvsem med upravitelji precej glasov, ki trdijo, da lahko s takimi odločitvami »prizadenejo zdrave sektorje, ne pa resničnih infiltrirancev in sodelavcev z organiziranim kriminalom.«
Zlatko Šetinc glavni urednik »Dnevnika«
LJUBLJANA Časopisni svet »Dnevnika« je na včerajšnji seji soglašal z imenovanjem Zlatka Šetinca za novega glavnega urednika »Neodvisnega Dnevnika«, člani sveta pa so ob tem razpravljali tudi o dosedanji programski usmeritvi in uredniški politiki časnika.
Delo uredništva so z nekaterimi kritičnimi pripombami ocenili pozitivno in ob tem izrekli priznanje Milanu Medenu, ki je dolžnost glavnega urednika opravljal do začetka letošnjega julija.
Usmeritev časnika naj bi še naprej ostala ne-dovisna v odnosu do političnih strank, temeljno vodilo pri delu pa čimboljše informiranje bralcev, ki so takšno usmeritev v zadnjih letih tudi podprli.
Zlatko Šetinc je doslej v uredništvih »Dnevnika« in »Nedeljskega dnevnika« opravljal različne naloge, nekaj zadnjih let je bil odgovorni urednik »Nedeljskega dnevnika«.
Septembra nov padec inflacije
RIM — Istatov indeks cen na drobno se je v letošnjem septembru glede na avgust povečal za 0,4%, medtem ko je tendenčna letna stopnja rasti cen zabeležila nadaljnjo rahlo upočasnitev in se ustalila pri 6,2%, kar je za 0,1% manj kot letošnjega avgusta in tudi lanskega septembra.
Včeraj objavljeni dokončni septembrski rezultati o gibanju življenjskih stroškov so tako za desetinko odstotka ugodnejši od projekcij, ki jih je zavod Istat v preteklih dneh opravil na osnovi podatkov iz osmih vzorčnih mest. Projekcije so namreč za mesečno gibanje življenjskih stroškov predvidele 0,5-odstotno, za letno gibanje pa 6,3-odstotno rast. Naj dodamo, da je letna inflacijska stopnja septembra dosegla najnižjo raven od lanskega julija.
nadaljevanja s prve strani - nadaljevanja s prve strani - nadaljevanja s prve strani
• Slovenski
Takšne razmere pa seveda pritiskajo na Slovenijo, da čimbolj uredi in utrdi svoje meje. Vse kaže, da bodo 8. oktobra zjutraj na meji med Slovenijo in Hrvaško vzpostavljene enake razmere kot na meji med Slovenijo in Italijo, vključno z vsemi carinskimi formalnosti, čeprav obstaja predlog, da ne bi carinili blaga, izdelanega v jugoslovanskih republikah. Med Slovenijo in Hrvaško bo 26 cestnih in osem železniških prehodov. Dobro obveščeni ljudje zatrjujejo, da Slovenija utrjuje svojo vzhodno mejo tudi po vojaški plati. Vsi ti ukrepi pa naj bi ne vplivali na povezovanje Italijanov, ki živijo na obeh straneh nove meddržavne meje. O tem razpravlja zdaj posebna komisija, ki sta jo ustanovili Slovenija in Hrvaška.
V skupščinskih razpravah, ki bodo danes sledile uvodnim obrazložitvam vodilnih ministrov o osamosvojitvenih ukrepih, bo go-
tovo dobilo veliko prostora monetarno vprašanje. Jugoslovanski dinar je več ali manj dokončno obsojen na hiperinflacijo, saj je treba plačati vojno in vzdrževanje socialnega miru v gospodarsko razkrojeni Srbiji. Zvezna kovnica denarja resnično dela noč in dan. Slovenija zdaj išče vmesno rešitev, tiskani nadomestek za jugoslovanski dinar. Najbrž se bo imenoval bon, ki pa očitno še ne bo dovolj odporen na hiperinflacij ski virus. Iz vladnih krogov se je zvedelo, da bo najbrž vreden dva jugoslovanska dinarja, razmerje do tujih valut pa še ni določeno.
Na jutrišnjem zasedanju bodo, če je mogoče soditi po napovedih, odmrznili vse zakone in druge predpise, ki jih je Slovenija sprejela pred brionsko deklaracijo. Sprejeli pa bodo tudi precej novih odločitev, tako da bo Slovenija od torka dalje pospešeno stopala v osamosvojitev. Zapleti utegnejo nastopiti v Haagu, kjer tako kot v
Beogradu pripravljajo predloge za jugoslovansko gospodarsko skupnost. Zato se lahko zgodi, da bosta Evropa in Beograd družno pritiskala na Slovenijo pa tudi na Hrvaško, naj proste »gospodarske valence« ponudita jugoslovanskemu prostoru. Vendar Slovenija ne kaže posebne pripravljenosti, čeprav po drugi strani pušča dovolj prostora za pogajanja o gospodarskem sožitju.
• Poziv
samo smrt in uničenja, ne da bi se zato kakorkoli približali miru ali vsaj premirju. Zdaj se ta logika stopnjuje v neposrednje grožnje neoboroženemu civilnemu prebivalstvu, čeprav bi tak pobi-jalski napad pomenil najbolj surovo kršitev pravil mednarodnega vojnega prava in temeljnih človekovih pravic. Vnaprej napovedana maščevalnost po logiki zob za zob, ki v svoje načrte vgrajuje množična ubijanja in
uničevanja brez omejitev, je višek brezumja ne glede na motive, ki takšno odločitev sugerirajo, zato pozivamo Štab Vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ v Beogradu, srbski narod in njegovo oblast ter politične in vojaške sile na Hrvaškem, da takoj prenehajo z vsemi sovražnostmi in skušajo odpraviti razloge zanje ter da spoštujejo v Igalu podpisani sporazum o ustanovitvi ognja. Če se bodo sovražnosti nadlajevale, kot jih napoveduje Štab Vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, potem se bo med nami dokončno naselilo in uveljavilo barbarstvo najslabše vrste, ki je brkati tragično in sramotno. Ob takšnem stopnjevanju sovražnosti je seveda brezupno sleherno prizadevanje haaške konference in OZN ter evropskih in drugih držav, ki so pokazale veliko pripravljenost, da pomagajo poiskati mirno rešitev.
• Z novim
od primera do primera lahko celo odločila, da prepusti zasebnikom celo nadzor nad temi družbami. To je bistvo zakonskega odloka o privatizaciji, ki temelji na kriterijih učinkovitosti in eko-nomskosti, iz njega pa so izključene tiste ustanove in podjetja, v katerih imajo pretežno udeležbo dežele in krajevne uprave.
Celoten sveženj ekonomskih ukrepov, ki poleg finančnega zakona vsebuje še vrsto zakonskih odlokov - vključno z najbolj bolečim, znatnim omejevanjem izdatkov do konca letošnjega leta - je bil včeraj deležen previdnih pohval iz vrst večinskih strank in hudih kritik tako parlamentarne opozicije leve in desne strani, kot razočaranih industrij cev in razburjenih sindikalistov, ki se bodo že danes odločali o morebitnih protestnih akcijah. Upati je, da bo tokrat le držal rek, po katerem je tisto, kar vsi kritizirajo dobro...
Z večino glasov včeraj odobrili novi deželni urbanistični zakon
Danes bo začela skupščina obravnavati reformo volilnega sistema
TRST — Deželna skupščina je včeraj odobrila novi urbanistični zakon za Furlanijo-Julijsko krajino. Gre za pomembno, zapleteno, razčlenjeno, a v določenem pogledu pomanjkljivo listino, ki zaradi tega ni zadovoljila vseh političnih sil; proti zakonu so namreč glasovali svetovalci LV in VA, medtem ko so se zastopniki DSL in neofašističnega MSI-DN vzdržali.
Svetovalec Demokratične stranke levice Sonego je ob glasovalni izjavi utemeljil vzdržanje z ugotovitvijo, da bo zakon dejansko okrnil občinskim upravam njihovo avtonomijo in moč odločanja na področju urbanističnih izbir in to v odkritem nasprotju z vsedržavnim normativom o urejanju krajevnih avtonomij. Ta okoliščina Sonegovo stranko zaskrblja, zato bo že od vsega začetka nadzorovala, kako bo Dežela izvajala urbanistični zakon. Z druge strani pa je Sonego izrazil zadoščenje, ker je po dolgem času vendarle prodrl zakonski predlog DSL, da je treba v naši deželi strogo izvajati "zakon Galasso"; zdaj so končno dani vsi pogoji za to, da se uvede moderna politika na področju zaščite teritorija. Zastopnik Zelenih z mavrico Cavallo je priznal, da je izglasovano-besedilo boljše od izvirnega, je pa hkrati izrazil bojazen, da se bo zataknilo pri tehničnem upravljanju
oziroma pri izkoriščanju teritorija. Wehrenfennig je v imenu Liste zelenih pripisal zakonu skoraj edinole tb pozitivno plat, da predvideva udeležbo prebivalstva pri urbanističnem programiranju.
Za zakon so bili med drugimi liberalec Ariis (ker izboljšuje pravila urbanističnega načrtovanja), zastopnik LpT Cecovini (ker zakon postavlja na nove temelje odnose med Deželo in občinami - - sam se ogreva za odpravo pokrajin), predstavnik PSI Cinti (zakon pomeni proceduralno olajšavo pri gradbenih in načrtovalnih posegih občinskih uprav) in krščanski demokrat Dominici (zdaj bo mogoče preiti od vinkulativne k programatorski urbanistični politiki).
Deželni svet je včeraj tudi soglasno sklenil predložiti odboru ljudsko peticijo v zvezi s službo hitre pomoči 118. Peticijo je podpisalo 24.000 občanov, ki zahtevajo, naj se ta služba v Trstu še naprej okorišča z Rdečim križem, naj se operativna centrala ohrani na sedežu CRI in naj bo rešilcih še dalje zdravnik. Poročevalec Tersar (PSI) je priznal temeljno vlogo CRI na področju hitre pomoči, vendar s pripombo, da bi morala biti operativna centrala pri KZE št. 1.
Danes se začne debata o reformi volilnega sistema.
Z videmskega seminarja PSI o deželni volilni reformi
Preprečiti množenje list ob posluhu za manjšino
VIDEM Pred današnjim zasedanjem deželnega sveta so se v pospešeno razpravo o deželni volilni reformi s posebno iniciativo vključili tudi socialisti. Deželno tajništvo in svetovalska skupina PSI v deželnem svetu sta namreč v preteklih dneh tej temi posvetila poseben seminar v Vidmu, na katerem je po pozdravu podtajnika Alessandra Colauttija imel uvodno besedo vodja deželne svetovalske komisije PSI Dario Tersar. V ospredju njegovega posega so bile različne pobude deželnih svetovalcev, in sicer za uvedbo ene same preference, za omejitev volilnih operacij na en sam dan, za določitev naj nižje meje (20 tisoč glasov) za vstop v deželni svet in za reformo volinega sistema us-
merjevalnih odborov krajevnih zdravstvenih enot.
Tersarjevemu sta sledili poročili profesorjev Marca Mar-pillera in Sergia Bartoleja, ki sta razvila pozorno primerjalno analizo zakonskih predlogov različnih političnih sil, predstavljenih v deželnem svetu. Pri tem je bil največjih kritik deležen predlog Krščanske demokracije in predvsem njena zamisel o t.i. večinski nagradi.
V razpravi je deželni odbornik Ferruccio Saro odločno zastopal tako reformo, ki naj odpravi cvetenje t.i. enoceličnih volilnih list in skupin, vendar je hkrati podčrtal potrebo po »ustrezni zadovoljitvi potrebe po zastopanosti slovenske manjšine v deželni ustanovi«.
Naravovarstveniki za resno zaščito krajinskih parkov in revirjev v deželi
Na Hrvaškem viden strah pred fašizmom
REKA — Tu je vse več napetosti, mir sloni na krhki podlagi, skrajneži nočejo, da bi se Reka in Istra ognili vojnemu razdejanju: to je povedal novinarju reš-kega dnevnika La voce del po-polo puljski župan Luciano Del-bianco in s skrajneži mislil skupine moških vseh barv, predvsem pa skrajnih desničarjev, tudi tujcev, ki se drugje v Hrvaški vojskujejo na svoj račun. Te skupine lahko izzovejo hudo reakcijo zvezne vojske, ki bi lahko prizadela civilno prebivalstvo. Ko bi na Hrvaškem prevladala skrajna desnica, je dejal župan, bi nastala tu tipično fašistična država, v kateri bi bilo težko govoriti o pravicah italijanske in vsake druge manjšine.
VIDEM — Naravovarstvene organizacije iz Furlanije-Julijske krajine si prizadevajo, da bi deželna vlada čimprej in čimboljše zakonsko uredila vprašanje naravnih parkov in zaščitenih območij. O tem je tekla beseda na včerajšnji tiskovni konferenci, ki so jo v Vidmu sklicali predstavniki združenj WWF, Italia Nostra, Lega Ambiente in LIPU.
Uvodoma je deželni predsednik WWF Dario Predonzan orisal zakonski osnutek, ki so ga posredovali vsem svetovalcem v deželnem svetu in ki hoče biti vsebinski prispevek k razpravi o naravnih parkih in zaščitenih območjih. Naravovarstveniki so dokaj kritični do obnašanja deželne vlade, ki po trinajstih letih oklevanja še ni pripravila organskega načrta
za ureditev štirinajstih naravnih parkov, kot to predvideva deželni urbanistični načrt. V tem času je Dežela potrošila veliko milijard za sestavo načrtov, o ustanovitvi parkov pa ni ne duha ne sluha. Še več. Deželna vlada ni storila niti osnovnega koraka, ki je v tem primeru potreben: označbo območja, kjer naj bi nastali krajinski parki in revirji. Po mnenju predstavnikov naravovarstvenih organizacij je treba radikalno spremeniti dosedanjo politiko glede te problematike in se naslanjati na pozitivne izkušnje, ki so jih zabeležili v drugih deželah, denimo v Piemontu ali v Abrucih.
O tem govori tudi zakonski predlog naravovarstvenikov, ki predvideva ustanovitev avtonom-
nih ustanov za upravljanje parkov. Te ustanove naj bi delovale brez kvarnih vmešavanj strankarskih in drugih interesnih sredin. Le tako bi parki polnomočno zaživeli in prispevali tudi k gospodarski rasti območja, na katerih bi se razprostirali. Po mnenju združenj WWF, Lega Ambiente, LIPU in Italia Nostra bi moral biti v parkih lov prepovedan, čeravno se temu z vsemi sredstvi protivijo lovska združenja, ki imajo zaslombo v številnih političnih predstavnikih. Po mnenju naravovarstvenikov bo zakonski predlog le s težavo prodrl v deželni skupščini, kjer bodo po vsej verjetnosti ozki strankarski in lobijevski interesi prevladali nad željo po ohranjanju krajinskih lepot.
RUDI PAVŠIČ
Omanovi »Spomeniki« na razstavi v Ljubljani
Oman in njegovi »Spomeniki«	(foto Pavšič)
Jutri deželni zbor ARCPL
VIDEM Jutri, 3. oktobra, ob
9.30	se bo začel v videmskem hotelu President četrti kongres deželnega združenja zadrug za proizvodnjo in delo, ki mu predseduje Giuseppe Fabbri. Pozdravnim nagovorom in predsednikovemu poročilu bo sledila razprava, ob
12.30	bo spregovoril deželni odbornik za industrijo Ferruccio Saro, ob 12.50 bo povzel zaključke podpredsednik vsedržavnega združenja omenjenih zadrug (ANCPL) Giuseppe Passagnolo, ob 13.15 bo na vrsti prigrizek, ob
14.30	bodo začele zasedati posamezne komisije, potem bodo na sporedu njihova poročila in odobritev sklepnih listin, ob 17. uri pa bodo izvolili vodilne organizme in delegate, ki se bodo udeležili 9. vsedržavnega kongresa imenovanih zadrug. Kongres se bo zaključil predvidoma ob 18. uri.
Koroški dvojezični vrtci želijo enakost
CELOVEC Narodnostni sosvet za slovensko narodnostno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja je na svoji zadnji seji glede spremembe deželnega zakona o otroških vrtcih iz 1. 1975 sprejel sklep, da sproži zadevna pogajanja z deželno vlado in sicer na osnovi zakonskega osnutka, ki ga je sosvet brez protiglasov že sprejel. Osnutek za novi zakon, ki ga je narodnostni sosvet že posredoval deželni koroški vladi, vsebuje zahteve po enakopravnem upoštevanju dvojezičnih vrtcev. Vanj naj bi vključili nov odstavek za dvojezične otroške vrtce, ki ureja pravico do dvojezičnih otroških vrtcev pa tudi naloge, smernice in vodenje teh vrtcev. V osnutku je tudi upoštevana materialna oziroma finančna plat za financiranje dvojezičnih otroških vrtcev, vsebuje pa še ureditev na področju dvojezičnih otroških jasli ter otroških varstev. Narodnostni sosvet je tudi pozval avstrijsko vlado, naj čimprej prizna Slovenijo in Hrvaško ter da se v mednarodnih forumih prizadeva za takojšnjo mirno poravnavo jugoslovanske krize.
Mladinci SSk obravnavali živo aktualnost
TRST — Deželni izvršni svet Mladinske sekcije Slovenske skupnosti je na zadnji seji sprejel z zadovoljstvom vest predsedstva CONFEMILI o uradnem imenovanju Petra Rustje za koordinatorja Mladinske sekcije Urada za manj poznane jezike v Italiji. Delovanje tega urada je namenjeno zlasti mladinskim izmenjavam na evropski ravni (MsSSk je prek Rustje, ki je tudi član Confemilija, prišla že v stik z nekaterimi narodnostnimi manjšinami v Italiji, kot so Romi, Albanci, Hrvati, Grki, Sardinci, Furlani, Ladinci, Tirolci in Valdostanci. MsSSk je sicer obravnavala razmere v FJK, Sloveniji in Hrvaški, vsebino zakona o podporah kulturnim in umetniškim pobudam naše manjšine, problem goriških dijakov, ki imajo v novih šolskih prostorih staro, neuporabno opremo, in prizadevanja SSk pri pripravah občinskih in pokrajinskih statutov, ob čemer so ugotovili, da ima večina italijanskih strank zelo omalovaževalen odnos do naše manjšine in da je zdaj še toliko bolj potrebna enotnost med Slovenci. Dalje so ugodno ocenili delovanje MsSSk v zadnjih mesecih. Prisotni so bili v Bretaniji na vsakoletnem srečanju Mladine evropskih narodnostnih skupnosti, udeležili so se poletne šole mladih Kataloncev v Planole-su pri Barceloni in posveta Internacionale za Evropo narodov; odmevne so bile tudi pobude, manifestacije in okrogle mize v Trstu, Gorici in Čedadu v prid neodvis-. nosti Slovenije. Nazadnje so na seji govorili o aktivnem sodelovanju pri pripravah bližnjega deželnega kongresa SSk in o utrjevanju stikov z mladinskimi sekcijami italijanskih strank v FJK in s strankami ter organizacijami v Sloveniji in drugod v Evropi. Razpravo bodo nadaljevali na notranjem političnem seminarju v drugi polovici oktobra.
LJUBLJANA - V ljubljanski galeriji Egurna so odprli razstavo del koroškega slikarja Valentina Omana. Gre za njegova najnovej-ša dela »Spomeniki«, nastala v letu slovenske osamosvojitve. Kot je na odprtju razstave podčrtal umetnostni kritik Tomaž Brejc, gre za »pričevanje minljivosti vsega minljivega, so človeške figure, ki so se preobrazile v trpke barvne sledi in površine, v kate-dh se ustvarjalna vizija srečuje z resničnostjo sodobnih časov«. Omanove stvaritve, ki so jih razstavili s sodelovanjem Kulturno-Prosvetne zveze iz Celovca, si bomo lahko ogledali tudi v zamejstvu. Tržaška galerija za konec meseca namreč pripravlja razstavo umetnikovih grafik, ZSKD pa bo v Gorici, ob letošnji 10. obletnici odprtja Kulturnega doma, pripravila zajetnejši pre-. gled Omanovih »Spomenikov«.
(r.p.)
B. Maksimovič je bil moderator
V včerajšnjem članku z naslovom "Psihološki pogledi na dogodke v Jugoslaviji" je bila napaka. Prvi stavek v bi se moral glasiti takole; Med prireditvami v znak solidarnosti z žrtvami agresije na Hrvaškem je precejšnjo pozornost vzbudila okrogla miza, ki jo je V četrtek v Klubu Cankarjevega doma priredilo Društvo psihologov Slovenije. Srečanja — imelo je naslov Jugoslovanska politična kriza in psihologija se je udeležila peterica uglednih strokovnjakov s področja psihologije, moderiral je novinar TV Slovenije Branko Maksimovič.
30 let Forme vive v Portorožu
PORTOROŽ — Kiparsko orodje spet odmeva na delovišču Forme vive pri Portorožu. Ta izredno pomemben in v svetu uveljavljen kiparski simpozij na Seči praznuje skupaj s Kostanjevico na Krki 30-let-nico obstoja in se že zaradi svoje tradicije lahko postavlja pred drugimi v svetu. Podobnih simpozijev je bilo že kakih 200, le portoroškemu in kostanjeviš-kemu je uspelo ohraniti tako dolgo kontinuiteto.
Organizator portoroškega simpozija - Obalne galerije Piran so letos povabile osem v svetu priznanih kiparskih mojstrov. Te dni so svoje umetniško snovanje v istrskem belem kamnu začeli Milena Lah iz Zagreba, Gail Morris iz Velike Britanije in Willi Bos-si iz Italije (sicer tudi organizator simpozija ob 2000-letnici rimskih kamnolomov v Nabrežini). Konec tega tedna se bosta predvidoma pridružila Japonec Nasayuki Nagase in Miloš Chlupa'č iz ČSFR. Pričakujejo pa še avstrijskega kiparja Georga Prantla, pobudnika prvega kiparskega simpozija v svetu (v St. Margarethenu leta 1960), Paula Schneiderja iz
Nemčije (ustanovitelj enega od nemških kiparskih simpozijev), osmega oktobra pa se bo pridružil še eden od pobudnikov portoroške Forme vive - Janez Lenassi. Skupaj naj bi izdelali simpozijsko mizo, mizo prijateljstva in miru, od katere bo vsak udeleženec izdelal svoj del, potem jih bodo združili. Tako se je Willi Bossi že lotil kamna na ta način, da bi upodobil mizo starih Rimljanov, Milena Lah pa želi narediti "mizo za tisoč let" in sicer tako, kot jo'je navdihnila hrastoveljska cerkvica.
Kako dragocene umetnine imajo na razstavišču na prostem v Seči pa najbolj zgovorno pove ugotovitev italijanskega mojstra Bossija. Po njegovem mnenju je med več kot stotimi razstavljenimi skulpturami na Seči in v okoliških parkih po Obali kar nekaj takšnih umetnin, za katere bi si posamezni umetniki želeli imeti tovarno denarja, da bi si lahko privoščili in odkupili lastne umetnine, ki jim je čas močno dvignil ceno.
BORIS ŠULIGOJ
Kratka priložnostna svečanost včeraj v Lakotišču
Metansko omrežje je prodrlo na ozemlje dolinske občine
Odprto bo še do 31. oktobra
Ukinjeno predstavništvo GZ Jugoslavije v Trstu
Metansko omrežje je včeraj prodrlo na ozemlje dolinske občine, kar je za domačine nedvomno pomembna pridobitev, ki so jo dolgo pričakovali. Z včerajšnjim dnem je bil aktiviran prvi plinski priključek v Lakotišču, gre pa obenem za prvega uporabnika metana izven območja tržaške občine. Na omrežje se bodo v prvi fazi del postopoma priključevali prebivalci celotnega območja Domja.
Prvi plinski kuhalnik je zagorel v hiši Giuliana Primožiča iz Lako-tišča, ob ventilu, skozi katerega je na njegov dom prišel plin iz osrednjega voda na cesti pa je bila krajša, toda občutena slovesnost, pri kateri je bilo občutiti zadovoljstvo domačinov, občinskih upraviteljev in funcionarjev ACE-GA. Poleg dolinskega župana Marina Pečenika so bili prisotni vodja projekta in odgovorni za omrežja ACEGA Ferri, generalni direktor dr. Romano in inženir Debrazzi, odgovorni za vodni in plinski servis.
Napeljava se neposredno navezuje na tržaško plinsko omrežje, dela na tem odseku pa so se pričela pred letom dni. Po prvem uporabniku je na vrsti za priključitev v kratkem roku približno 80 družin, ki so vse razumljivo zainteresirane za čimprejšnjo dobavo čiste in cenejše energije, ki jo predstavlja metan.
Metanizacija bo v postopnih fazah izvedena na celotnem ozemlju dolinske občine in sicer z naslednjim odsekom v smeri Ricmanj, nato bo na vrsti odsek za indus-
trijsko cono, potem Boljunec in po vrsti ostale vasi dolinske občine. Strošek za pravkar zaključeni odsek znaša 400 milijonov lir, ki so bili uporabljeni za 1,5 kilometra dolgo napeljavo.
Dolinski župan Pečenik je ob včerajšnji priložnosti izrazil zadovoljstvo in podčrtal, da je pomembna realizacija sad usklajenega dela in dobrih odnosov med dolinsko občinsko upravo in javnim podjetjem ACEGA. Zadovoljstvo je izrazil tudi član upravnega sveta ACEGA Bibbiano Čorbo, ki si je mnogo let prizadeval, da bi
metanizacija stekla tudi izven teritorija tržaške občine, z očitnimi prednostmi in ugodnostmi za uporabnike. Čorbo nam je v razgovoru tudi povedal, da bi bilo potrebno pospešiti dogovarjanje in smotrno koordinacijo med okoliškimi občinskimi upravami, da bi nadaljnja dala za razširitev metanskega omrežja napredovala hitreje.
Bolj kot za formalno slovesnost je šlo včeraj za prijateljski likof, kateremu so dali ton harmonika domačina Tiberia Maverja (na sliki D. Križmančiča) in gostoljubnost njegovih bratov.
Skupščina Gospodarske zbornice Jugoslavije je sklenila, da ukine večje število gospodarskih predstavništev po svetu, med katerimi tudi Predstavništvo v Trstu. Predstavništvo ima svoj sedež v Ul. Machiavelli 28/11, odprto pa bo še do 31. oktobra.
Prestavništvo so odprli pred približno 15 leti, in sicer na pobudo Gospodarske zbornice Slovenije in same slovenske vlade. Zaradi finančnih in drugih razlogov jo je kmalu prevzela Gospodarska zbornica Jugoslavije in jo vključila v mrežo svojih gospodarskih predstavništev v Italiji, glavno od katerih se seveda nahaja v Milanu. Pobuda se je izkazala za posrečeno, saj je tržaškemu predstavništvu uspelo odigrati zelo koristno vlogo v pospeševanju trgovinskih izmenjav med sosednjima državama, kakor tudi v spodbujanju višjih oblik gospodarskega sodelovanja med njima. Omeniti velja, da se je Italija v zadnjih letih povzpela na drugo mesto kot jugoslovanski zunanjetrgovinski partner, in sicer takoj za Nemčijo. Poleg tega je nastalo kar 574 podjetij z italijanskim ali z mešanim italijansko-jugoslovanskim kapitalom v Jugoslaviji. Vse to sodelovanje se je razživelo predvsem na področju Triveneta v Italiji ter Slovenije in Hrvaške v Jugoslaviji, se pravi na področju, za katero je bilo pristojno prav tržaško predstavništvo Gospodarske zbornice Jugoslavije.
Kot nam je povedal sedanji direktor Bruno Korelič, se je v za-
dnjih časih iz finančnih in še bolj iz znanih političnih razlogov vse pogosteje postavljalo vprašanje zaprtja Predstavništva Gospodarske zbornice Jugoslavije v Trstu. Oločitev je bila zdaj sprejeta: tržaško predstavništvo bodo zaprli skupno s 23 drugimi po svetu. Za zdaj ni še jasno, ali ga bo nadomestilo podobno predstavništvo Republike Slovenije. Direktor Korelič se je ob slovesu želel tudi preko strani našega dnevnika zahvaliti vsem, s katerimi je Pred-stavnišvo Gospodarske zbornice Jugoslavije v Trstu v teh letih plodno slodelovalo, od Tržaške trgovinske zbornice, pa vse tja do slovenskih podjetij v Italiji in do našega dnevnika.
Javna razprava mladih PSI o problemih šole
Danes ob 18. uri bo na sedežu PSI v Ul. Trento javna razprava pod naslovom »La nostra scuo-la«. Gre za pobudo Socialističnega mladinskega gibanja, pri katerem sodeluje tudi strankina pokrajinska komisija za šolstvo in katere namen je opozoriti širšo javnost na probleme šolstva. Okroglo mizo bo vodil pokrajinski tajnik SMG Giannella, pri njej pa bodo sodelovali občinski odbornik za šolstvo Seg-hene, šolski skrbnik Čampo, ravnatelj liceja Petrarca Femi-niano in načelnik pokrajinske komisije PSI za šolstvo Brando-lin.
Pred Finijevim prihodom v Trst spet provokacije fašističnega kova
Vsakokrat, ko v Trst prihaja kdo od misovskih kolovodij, smo pri nas priča stopnjevanju provokacij fašističnega kova. V nedeljo prihaja v naše mesto nič manj kot vsedržavni sekretar MSI Fini, njegovi tukajšnji pristaši pa so se čutili dolžne, da tudi tokrat pokažejo svojo protislovensko ihto. Tako so prejšnjo noč lepak o Finijevem tržaškem zborovanju prilepili kar na vhodna vrata barkovljanskega društva v Ul. Cerreto (na sliki D. Križmančiča). Naj navedemo, da bo Fini prišel k nam razlagat, kako je treba Istro in Dalmacijo (z Milo-šičevim privoljenjem) vrniti Italiji.
KGS si prizadeva za uravnovešeno zaščito in razvoj kraškega ozemlja
Kraška gorska skupnost si bo še nadalje prizadevala za odobritev čimbolj uravnovešenega in pravičnega deželnega zakona o Krasu in o Kraškem parku, ki ga mora v prvi osebi upravljati prav KGS. Ustanova ne bo odgovarjala na polemike in na napade, ki s tem v zvezi prihajajo iz različnih strani, ampak bo kmalu znova javno razčlenila oziroma objavila svoja stališča o teh kočljivih vprašanjih. Predsednik KGS Ivo Širca je na predsinočnji seji skupščine te ustanove takole pojasnil svoja gledanja na zakon o Krasu, ki je vsekakor še ustavljen v deželnih komisijah, ter na izvajanje reforme krajevnih uprav (zakon št. 142), ki od blizu zadeva poslovanje vseh gorskih skupnosti. Glede tega KGS pričakuje posebni deželni
zakon, ki naj bi ga vsaj deželna vlada odobrila še ta mešecev.
Širca je na skupščini tudi povedal, da si je upravni odbor DSL-SSk-PSI takoj po izvolitvi zavihal rokave ter da dela kolegial-no. Svoje prve pomembnejše sklepe bo predložil na eni izmed prihodnjih skupščin, ki bo med drugim vzela v pretres tudi pravilnik skupščinskega dela. Kot smo že poročali, je skupščina KGS predsinočnjim v Vižovljah dokončno odobrila razvojni projekt, delo SLORI ja in strokovnjakov, ki jih je vodil univerzitetni profesor Igor Jogan. Razprava, ki je sicer zadevala le tehnične aspekte odobritve tega pomembnega načrta, je bila nekoliko polemična, večinska koalicija pa je brez težav dosegla zastavljeni cilj.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
ABONMA 1991 - 92
Sofokles: KRALJ OJDIPUS, tragedija, režija Mile Korun
Tone Partljič: MOJ DEDA, SOCIALISTIČNI MRTVAK, komedija, krstna uprizoritev, režija Mario Uršič
Ivan Cankar: ROMANTIČNE DUŠE, zaključek Cankarjevega cikla, drama, režija Vinko Mdderndorfer
S. Verč: - B. Kobal: IME MU BO JUST, komedija, krstna uprizoritev, režija Sergej Verč
Aleksij Pregare: ČRNI GALEBI, drama, krstna uprizoritev, režija Jože Babič
Carlo Goldoni: POČITNIŠKA TRILOGIJA, komedija, Drama SNG Ljubljana, režija Mario Uršič
VVilliam Shakespeare: HAMLET, tragedija, Drama SNG Maribor, režija Tomaž Pandur
Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma do petka, 4. oktobra od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4. tel. št. 734265.
Vpisovanje novih abonentov od sobote, 5. oktobra dalje.
		
URNIK SPREJEMANJA		
OGLASOV		
Publiest s.r.i.		UL. SV. FRANČIŠKA 20
Ul. Montecchi 6, Trst		Vas vabi jutri, 3. oktobra,
Tel. št. 7796611		ob 18. uri
obvešča, da sprejema razne objave za Primorski dnevnik:		na otvoritev razstave
od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30.		ROBERTO TIGELLI
Popoldne sprejema samo osmrtnice in sožalja od 13.30 do 17. ure		slike
ob sobotah od 8.30 do 12.30.		
Pri openskem KD Tabor bodo 'še ta mesec stekle aktivnosti za mlade in najmlajše
SKD Tabor na Opčinah se, kot vsako novo sezono, pripravlja na začetek vrste dejavnosti, ki so bile v preteklih delovnih dobah že deležne zanimanja in obiska mladih.
Tako se bo v oktobru začelo vpisovanje v "Delavnico zvokov in glasbe" za predšolske otroke, namenjeno otrokom od 4. do 5. leta starosti. Zvočni kovček je še naslov tej iniciativi, v kateri bodo otroci spoznavali pomen zvoka in tišine, ritma, gibanja, igre, aktivnega doživljanja, odkrivanja in spoznavanja zvočne stvarnosti, pa še kreativnega izražanja s pomočjo glasbe. Začetek vpisovanja v to delavnico bo v sredo, 16. oktobra, vodila pa jo bo Neva Bak.
Pravtako v sredo, 16. oktobra, se bo v SKD Tabor na Opčinah začelo vpisovanje v "Kreativno delavnico", ki bo namenjena otrokom od 8. do 11. leta starosti. Tu bodo otroci sledili igri za telesno izražanje, raziskovalnju s čutili, ter igram za socializacijo . Vodila jo bo Jasna Tomšič. Če bo vpis dovolj številčen, potem bo pri dejavnosti sodelovala tudi animatorka Vera Gulič.
V sredo, 16. oktobra, se bo začelo v Prosvetnem domu na Opčinah tudi vpisovanje, kar z začetkom ur namenjenih pravljicam. Tu bodo lahko otroci sami ustvarjali nove knjige, si izmišljali pravljice, bogatili svoj besedni zaklad, vzljubili knjigo, lutke in se morda tudi sami lotili dramatizacije raznih pravljic. Delavnica pravljic bo tako postala tudi živa knjiga, namenjena otrokom prvih razredov osnovne šole, ki jo bosta vodili Darja Šamar in Darja Gruden.
Potem bo v Prosvetnem domu na Opčinah zaživel tudi gledališki krožek, ki naj bi vplival na sproščenost otrok, na čisto dikcijo, na uveljavljanje otrokove osebnosti, njegovega igralskega talenta, skupnega dela in odgovornosti in pa uveljavitev končnega cilja, to je predstave. Člani igralskega krožka, ki ga bo tudi letos vodila režiserka Edita Frančeškin iž Kopra, s pomočjo Ljube Košuta, se bodo učili gibov, obvladanja telesa in prostora, govorne tehnike v posameznih igrah, osvajanje sproščevalnih vaj in čutil, po
Gippiusu ter vzpodbujanja ustvarjalnosti pri improvizaciji.
Lani je dosegla gledališka skupina velik uspeh. Takšnega si želijo organizatorji tudi za letošnjo sezono ter pozivajo vse zainteresirane, tudi iz drugih krajev, na informativni sestanek, ki bo 7. oktobra, ob 17. uri na Opčinah, vaje pa bodo potem potekale po dogovoru.
Za konec naj zapišemo, da se bo, pravtako na Opčinah začel tečaj folklore, ki bo enkrat tedensko, pod vodstvom Anke Kocjančič. Začetek vpisovanja bo v petek, 18. oktobra, ob 18. uri. Mladi, javite se k temu tečaju, kot tudi k vsem ostalim dejavnostim.
N.L.
Danes predstavitev video filma o znamenitostih našega mesta
'Barve v Trstu" je naslov video filma, ki ga je za pokrajinsko odborništvo za turizem pripravila agencija A.VI.CO in ki bo danes predstavljen tržaški javnosti. Pobuda spada med številne dejavnosti Pokrajine Trst za spodbujanje tega pomembnega gospodarskega sektorja v našem mestu. Za realizacijo zanimivega video-filma je finančna sredstva prispevala tudi Dežela Furlanija-Julijska krajina.
Posnetek traja približno 30 minut in je nekakšen filmski vodič po tržaški pokrajini. Iz njega izhaja povsem nova in izvirna podoba našega mesta in njegove okolice, s posebnim poudarkom na najbolj svojskih značilnostih Trsta ter njegove razgibane in pisane okolice. S tem želi Pokrajina dati turističnim dejavnikom na razpolago zelo uporabljivo sredstvo za spodbujanje turističnega priliva v naše mesto, saj bodo lahko na nadvse učinkovit način predstavili tukajšnjo stvarnost predvsem v deželah, ki doživljajo danes izredne in hitre zgodovinske spremembe, (bov)
Priložnostna večina KD-PSI-MSI za samo italijanske table v Ribiškem naselju in v Naselju San Mauro
Devinsko-nabrežinski občinski svet postavil v dvom dvojezično poslovanje občinske uprave
Predvsem o slovenščini
Devinsko-nabrežinski svet bo najbrž v petek odobril statut. Zeleni Sgambati, ki je v začetku predložil več kot 150 popravkov, je po dogovoru z ostalimi strankami umaknil del svojih amandmajev, kar bo nedvomno pospešilo debato.
V začetku sinočnje seje so govorili tudi o vprašanju dvojezičnih osebnih izkaznic. Sgambati je namreč predlagal, da se v členu o prisotnosti Slovencev ob dolžnosti občine, da izdaja dvojezične dokumente, izrecno omenja tudi dvojezične izkaznice. Njegov predlog, ki je nale-
tel le na podporo SSk in DSL, pa je bil zavrnjen. Občinski svet je nato skoraj soglasno odobril predlog Zelene liste, da sd dvojezične napise na trgovskih obratih obdavči podobno kot enojezične napise, medtem ko morajo trgovci sedaj dejansko vplačati nekakšen davek na dvojezičnost.
Občinska seja se je zavlekla pozno v noč. Težave napovedujejo pri obravnavi dvojezičnosti občinskega tajnika,občanovega pravobranilca in pri odnosih s KGS.
Slovenci v devinsko—nabrežin-ski občini imajo pravico do dvojezičnih cestnih tabel le tam, kjer so že od nekdaj naseljeni. Tako je v ponedeljek ponoči na predlog demokristjana Locchija sklenila priložnostna koalicija KD-PSI-MSI, proti kateri so se neuspešno zoperstavili predstavniki SSk, DSL-Komunistične skupine in Zelene liste. Izid glasovanja je bil devet proti osem (na seji ni bilo zastopnika DSL Ceschie in de-mokristjanke Contentove, medtem ko je socialist Corigliano nekaj minut prej zapustil dvorano), kar pomeni, da je bil za prodor Loc-chijevega predloga odločilen glas neofašista. Ta sklep, ki sicer konkretno zadeva samo Ribiško naselje in Naselje San Mauro, predstavlja zelo nevaren politični pre-cedens, saj v bistvu odpira pot diferenciaciji pri izvajanju dvojezičnosti, ki jo je Občina doslej vedno dosledno zavračala. Glede poteka glasovanja vsekakor močno zaskr-blja dejstvo, da je omejevalni predlog KD naletel na podporo socialistov, posebno pa župana Caldija, ki je na isti seji, v predstavitvi statuta, rekel, da ta dokument ne sme na noben način postaviti v dvom dvojezičnosti občinske uprave. Ponedeljkova odločitev pa žal gre v popolnoma nasprotno smer.
Za prvo presenečenje, če ga lahko tako imenujemo, je poskrbel demokristjan Parentin, ki je podprl zahtevo Scapina (MSI), naj se iz občinskega prapora izbriše slovenski napis »Občina Devin-Nabrežina«. Zastopnik KD je zavzel to stališče, ker je po njegovem dekret za dvojezični občinski prapor (podpisal ga je predsednik republike) v bistvu nezakonit, saj ni v nobenem zakonu napisano, da ima Občina uradno tudi slovenski naziv. Državni poglavar je torej po Parentinovem mnenju kršil zakon. Scapinova zahteva je prejela dva glasova (MSI in Parentin), demokristjana Greblova in Medelin sta se vzdržala, vsi ostali (vključno z Locchijem) pa so glasovali proti.
Do najhujšega pa je, kot rečeno, prišlo pri obravnavi vprašanja dvojezičnih tabel. Tu je prišlo do nenapovedanega zavezništva med načelnikoma skupin KD Locchijem in PSI Di Giorgiom, ki je s svojim posegom dejansko demantiral županovo stališče o dvojezičnem poslovanju uprave. Caldi je
namreč ob predstavitvi statuta jasno rekel, da mora ta dokument v celoti odražati občinsko stvarnost in njeno narodnostno mešano sestavo, ki'jo odražata tudi italijanski in slovenski napis na pra-porju. »V boju proti nacifašizmu je žrtvovalo življenje 110 občanov — dobršen del so bili Slovenci —, zato si Občina zasluži odlikovanje in priznanje«, je še dodal župan, ki se je tudi obvezal, da si bo po svojih močeh prizadeval za utrditev sožitja med vsemi komponentami v občini. Di Giorgio pa je
govoril v različnem tonu. Rekel je, da se PSI bori za čimširšo in pravično zaščito Slovencev, »a nasprotuje vsakršnim koncesijam in diskriminacijam«. Pri tem je imel očitno v mislih sklepe v škodo italijanski skupnosti, »saj PSI ne bo dopustila, da bi edinole KD ščitila interese italijansko govorečih občanov«. Načelnik KD, ki je izrazil začudenje nad Caldijevimi uvodnimi besedami, pa je pri utemeljitvi zahteve po postavitvi samo italijanskih tabel v Ribiškem naselju in v Naselju San Mauro izhajal iz že znanega izhodišča, da
so Slovenci v občini manjšina in da je treba njihove pravice sedaj meriti po lekarniški tehtnici golih številk.
Načelnik DSL-KS Depangher je očital demokristjanom, da so razpravo o statutu preusmerili na nevarne nacionalistične tirnice, vse skupaj pa že močno diši po volilni kampanji. Omejevanje dvojezičnosti je v nasprotju z zgodovinskimi dejstvi in uprava sedaj konkretno tvega, da bo imela občane A kategorije in občane B kategorije, kot se že dogaja v Občini Trst, kjer je slovenščina delno priznana le na Krasu. Proti Locchije-vemu predlogu so nastopili tudi zeleni Sgambati ter zastopnika SSk Brezigar in Brecelj. Načelnik strankine svetovalske skupine je rekel, da omejevanje dvojezičnosti krši ne samo vso dosedanjo prakso, ampak tudi Londonski memorandum, ki pri priznavanju pravic Slovencem obravnava Občino kot celoto in ne govori o zgodovinski prisotnosti slovenskega prebivalstva. Brecelj pa je bil mnenja, da smo pri groteski, ki že meji na nesramnost. Po njegovem je nedopustno, da izvoljeni predstavniki istrskih beguncev odgovarjajo na krivice, ki so jih bili svojčas deležni, s krivicami na račun Slovencev. Podžupan je tudi obžaloval zadržanje PSI, »ki je pri tem znova pozabila na svoje slovenske volilce«.
Družba Monteshell naj bi naposled vendarle napravila plinsko skladišče
Kaže, da bo družba Monteshell naposled vendarle uresničila plinsko skladišče v kompleksu bivše rafinerije Aguila v Žavljah. Pomemben korak v tem smislu predstavlja pozitivno mnenje, ki ga je o izvedljivosti načrta izrekla delovna skupina pod vodstvom Ustanove za tržaško industrijsko cono (EZIT), kateri je deželna uprava poverila nalogo, naj preuči načrt. V delovni skupini so bili še predstavniki občin Trst, Dolina in Milje ter Tržaške pristaniške ustanove, se pravi tistih javnih uprav in ustanov, ki naj bi poleg EZIT in deželne uprave sklenile programski sporazum za morebitno uresničitev načrta v smislu 27. člena zakona 142 iz leta 1990.
Kot rečeno, je delovna skupina ugotovila, da je plinsko skladišče Monteshell uresničljivo, a postavila je vrsto pogojev v glavnem varnostnega značaja. Skupina je ugotovila, da je z varnostnega vidika na-
črt pomanjkljiv predvsem v dveh točkah, in sicer v sistemu dovažanja plina po morski poti ter še zlasti v sistemu odvažanja plina po kopnem. Kar zadeva prvo točko, je delovna skupina v sodelovanju s tržaškim pristaniškim poveljstvom sugerirala uvedbo računalniško vodenega sistema nadzora ladijskega prometa, ki bi nevarnost zmanjšal do sprejemljive stopnje. Glede odvažanja plina po kopnem, pa je delovna skupina izključila možnost, da bi uporabili železniške ali cestne prevoze, in sugerirala izgradnjo novega plinovoda od Trsta do Visca pri Palmanovi, in sicer vzdolž že obstoječega plinovoda oz. naftovoda SIOT.
Stališče delovne skupine je medtem že osvojil upravni svet EZIT, v tem tednu bi ga morala odobriti deželna uprava, do konca tega meseca pa še občine Trst, Milje in Dolina. Kaže, da je stališče delovne skupine pozitivno sprejela tudi družba Monteshell.
Kaj namerava Dežela storiti glede slovenskih TV oddaj?
Zaključki preiskave o ponedeljkovi nesreči pri Križu
Motorist je vozil prehitro
ocenil ministrski načrt, vendar niso deželni predstavniki nikoli omenili vprašanja slovenskih TV oddaj. Je že res, pravi Budin, da se načrt nanaša na tehnične aspekte in rešitve, prav tako res pa je, da je treba tudi tehnično zajamčiti slovenski manjšini možnost, da dobi svoje TV oddaje.
Prav zaradi tega je Budin zahteval, naj deželni odbor čim prej odgovori na interpelacijo. Nujno pa je tudi, po mnenju predstavnika DSL, da deželni svet čimprej izvoli nov Deželni komite za radiotelevizijsko službo, ki ga predvideva deželni zakon, ker je to posvetovalni organizem Dežele glede te problematike.
Maurizio Cerut
Deželni svetovalec DSL Miloš Budin je pozval predsednika deželnega odbora, naj pohiti z odgovorom na interpelacijo, ki jo je sam Budin predstavil pred nekaj tedni v zvezi z izvajanjem državnega zakona, ki predvideva uvedbo TV programov v slovenščini. Problem je namreč postal spet aktualen glede na dejstvo, da je pravkar v razpravi ministrski načrt o porazdelitvi -televizijskih frekvenc, o katerem mora Dežela izreči svoje mnenje.
Budin v svojem pozivu ugotavlja, da je Dežela sicer že zahtevala od ministrstva dodatne informacije ter da je pristojni deželni odbornik že izrazil vrsto kritičnih pripomb in v bistvu negativno
Dijaški dom zbira obleke in hrano za hrvaške otroke
Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 573141, obvešča, da pričenja z zbiranjem obutve in obleke za otroke do 14. leta starosti ter obstojne hrane. Zbrano blago bo uprava Doma izročila Občinski organizaciji Rdečega križa v Kopru, ki bo blago razdelila potrebnim hrvaškim otrokom, ki so zaradi vojnih razmer ostali brez vsega in se trenutno nahajajo v nekaterih istrskih občinah.
Dom vabi prebivalce tržaške pokrajine, da prinesejo očiščeno obutev, opremo in zlikano blago ter originalno pakirano hrano v Dijaški dom, Ul. Ginnastica 72 ali Čampo S. Luigi 11, avtobus 25 in 26.
O poteku pobude bomo obveščali javnost.
Tokrat spodletel poskus kraje s »spray« metodo
Agenti letečega oddelka so danes dopoldne aretirali 38-letnega čilskega državljana Patricia Astolfa Penaylilla, ki je skušal ukrasti 27 milijonov lir. Svoj podvig je skušal izvesti po preizkušeni metodi, ki predvideva uporabo spraya: dobro izbrano žrtev, za katero je predvsem vedel, da ima pri sebi večjo vsoto denarja, je pomazal s sprayem, tako da je morala odložiti torbo z denarjem, zato da bi si očistila suknjič, »ugoden« trenutek je Penaylillo izkoristil in izmaknil denar. Vendar pa so mimoidoči hitro reagirali, mimo je privozila še patrulja letečega oddelka, tako da so bežečega Penaylilla kmalu prestregli. Svoje žrtve si Penaylillo ni izbral naključno, saj ji je prej sledil v bančni zavod Banca Antoniana, kjer je oseba dvignila 27 milijonov lir. Po izjavah agentov so se opisane metode v Trstu že večkrat poslužili.
Po večurnem raziskovanju so karabinjerji le ugotovili, kdo je motorist, ki se je v ponedeljek zvečer ubil v bližini Križa. Gre za Maurizia Ceruta, ki se je rodil v Desiu 28. maja 1963, živel pa je v Trstu, v Ul. M. D’Azeglio 22. Potrdili so domnevo, da je Cerut iz Križa privozil izredno hitro in se ob 18.47 silovito zaletel v alfasud Edija Sosiča. Povedali so tudi, da je bil suzuki last Ceruta.
Neva in Marjan ganjena sočustvujeta z Marto, Jelko in Miranom ob bridki izgubi njihovega dragega Mi-lota.
TPPZ Pinko Tomažič izreka globoko sožalje družini Košuta ob izgubi dragega očeta in moža Kamila.
KD Vesna, ŠD Mladina in Upravni odbor doma A. Sirk izrekajo družini Košuta iskreno sožalje ob izgubi dolgoletnega sodelavca Milota.
Ob izgubi drage mame izrekata sinu Egonu iskreno sožalje balinarska sekcija in KD Kraški dom. <
t
Dne 30. septembra je umrla naša draga
Zora Bekar
Pogreb bo v petek, 4. t. m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Datum prenosa na sežansko pokopališče bo naknadno javljen.
Za njo žalujeta sestra Marta ter nečak Dedomir z družino
Trst, 2. oktobra 1991
(Pogrebno podjetje Zimolo)
t
Za vedno nas je zapustil naš predragi
Avgust Castellani
Pogreb bo v petek, 4. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ka-tinarsko cerkev.
žalostno vest sporočajo žena Marija, hčerki Alenka in Marina, brat Egidij z družino ter vnuka Aleksander in Paolo
Posebna zahvala dr. Jasni Jelenc za nesebično pomoč.
Trst, 2. oktobra 1991
Ob izgubi dragega Avgusta Cas-tellanija sočustvuje z družino Ivo Panjek
Ob hudi izgubi dragega očeta in moža Avgusta Castellanija izreka Marini in ženi gospe Mariji občuteno sožalje Mirjan in družina Mikolj.
Nadzornica, ravnatelj, učno osebje osnovnih šol in vrtcev ter tajnice openskega didaktičnega ravnateljstva izrekajo iskreno sožalje podrav-nateljici dr. Marini Castellani in družini ob težki izgubi dragega očeta.
Ob smrti Kamila Košute, ki je s svojo nenadnostjo tako sunkovito zarezala v družino, izražajo občuteno sožalje Miranu in družini
delovni kolegi Marko, Majda in Gabrijela
Ob prerani izgubi dragega Kamila Košute izrekajo iskreno sožalje ženi Marti, sinu Miranu in hčeri Jelki
bratranci z družinami Kralj, Vidoni, Sedmak in Košuta
Ganjeni ob prerani smrti očeta Kamila izrekamo Jelki in družini globoko sožalje
kolegi in vodstvo SDGZ
Dragi Miran!
Ob bridkem trenutku smo ti ob strani
Ladi, Igor, Boris, Marko, Marjan, Giulia in Ladi
Ob boleči izgubi ljubljenega očeta izrekajo globoko sožalje prijatelju Miranu in družini
člani zadruge Ars nova
Ganjena sočustvuje z Miranom in družino
družina Feri
Ob izgubi dragega Kamila Košute izreka iskreno sožalje svojcem družina Venier
Ob težki izgubi dragega očeta izreka svojemu odborniku Miranu Košuti iskreno sožalje
Glasbena matica
S petkove predstavitve nove pesniške zbirke v prostorih KD Rapotec v Prebenegu
Globoka navezanost na rojstni Breg v ospredju poezije Borisa Pangerca
V petek zvečer je v prostorih KD Jože Rapotec v Prebenegu doživela prvo »domačo« predstavitev najnovejša pesniška zbirka Borisa Pangerca, pesnika in pisatelja iz Doline, sicer aktivnega zamejskega ustvarjalca, ki si tudi kot predsednik Združenja književnikov Primorske prizadeva za obogatitev kulturno-ustvarjalne-ga utripa tega območja. Na petkovem srečanju s Pangerčevo najnovejšo poezijo so sodelovali člani prebeneške pevske skupine, ki so pod vodstvom Edvina Križ-mančiča primerno popestrili večer s pesmijo. Skupina prebeneš-kih deklet pa je občinstvu podala izbor Pangerčevih poezij, zbranih pod skupnim naslovom Pesem Brega.
Zbirka je izšla maja kot deseta samostojna izdaja v okviru založniškega projekta revije Fontana. Kot član uredniškega odbora je o tem spregovoril Danilo Japelj. Daljše razmišljanje o pesniški vsebini Pangerčevega dela pa je podal Miran Košuta. Že uvodoma je poudaril pesnikovo globko uraščenost v breško zemljo, njene značilnosti in ljudi. Prav zato bi bilo zgolj opisovanje Pangerčeve poezije odveč, saj to doživlja vsak od prebivalcev dolinskega Brega. Tako se je Košuta raje posvetil oblikovni analizi pesniške zbirke. Opozoril je na njeno izredno jasno izdelano notranjo logiko: delo se namreč »deli« v tri dele, s pripovednim lokom, ki se razčle-nja med preteklostjo, sedanjosto in bodočnostjo. Pangerčevo lirično pripovedovanje skozi čas se
tako pne iz idile nekdanjosti, skozi tragiko sedanjosti, v up prihodnosti. V ospredju pa je lepota Brega, zemlje, v kateri Pangerc čuti svoje goboke korenine. Pesem Brega je na začetku harmonično podoživljanje sveta, ki ga še ni načela sedanjost, nato postane pesem naših dni, ko »idilo pokoplje krsta terminala«, kot pravi Pangerčev verz. Pesnik v zadnjih dveh pesmih vidi rešitev edinole v poeziji, saj verjame v moč pes-■ niške besede. Trodelni shemi (idila - brezup - up) ustreza tudi verzna oblika: v začetku so verzi epski, zaokroženi; ko pesnik prodira v sedanjost postanejo odsekani, rezki in krajši, prej prisotne rime zamenjajo le občasne asonance,-prav tako se tudi zaključni poskok k upu odraža v verzni obliki. Kot triptih se s pesniško vsebino usklajuje še likovna oprema Jasne Merku. Strastna navezanost na
zemljo, narodnostni aktivizem (pesnik je zaskrbljen nad usodo slovenstva), vera v Orfejesko, odrešujočo moč besede, to so ene izmed poglavitnih značilnosti Pangerčeve poezije, na katere je ob petkovi predstavitvi zbirke opozoril Miran Košuta. Kot ena izmed stalnic vseh knjižnih del Borisa Pangerca pa so v Pesmi Brega, ob odbranem besednem za-kladju, prisotni tudi narečni izrazi, posebej obrazloženi na zadnjih straneh knjige.
Pred zborovskim zaključkom petkove prireditve v Prebenegu je člane KD Jože Rapotec in vse prisotne nagovoril še častni gost večera, Boris Pangerc. Ganjen nad tako prijateljskem vzdušjem tega srečanja, se je preprosto, v priložnosti čisto primernem slogu, zhvalil kar s pesmijo, (dam)
Na sliki (foto Magajna) petkova prireditev v Prebenegu.
Kar zadovoljiv vpis v šolo Godbenega društva Nabrežina
Jutri se bodo zbrali na sestanku v Nabrežini vsi tisti, ki so se vpisali v godbeno šolo godbenega društva Nabrežina in seveda njihovi učitelji. Vpis je bil, kot nam je po telefonu povedala mlada tajnica Godbenega društva Marija Golemac, kar zadovoljiv. Vpisalo se je 12 mladih, ki jih bosta poučevala Sergio Gratton (teorijo - nato razne inštrumente) in Davide Šinigoj (trobila). Vaje bodo potekale dvakrat tedensko, začele pa se bodo že prihodnji teden.
»Godbeno društvo je za našo vas in občino velikega pomena. Ni je skoraj prireditve, manifestacije, ali svečanosti, na kateri naša godba ne bi nastopila. Ustanovljena je bila leta 1897 ter smo leta 1987 slavili njeno 90-letnico. Sedaj se že pripravljamo in mislimo na proslavo 95-let-nice delovanja in če bo šlo vse po sreči, tudi na 100-letnico.«
Stanko Mislej je bil od leta 1967 dirigent godbe, nato pa je pomagal, ko je bila ustanovljena godbena šola. Sedaj vodi godbo Sergio Gratton, ki je tudi vodja glasbene šole.
»Še nekaj je v godbi starejših godbenikov, nekaj jih je srednjih let, vsi ostali so mladi, ki so obiskovali, ali še obiskujejo godbeno šolo. Sama igram v godbi flavto in sem vesela, da sem članica nešaga godbenega društva,« nam je Marija še povedala, (ni)
Danes srečanje filatelistov
Kot mnoga druga društva, tudi filatelistični klub Košir začenja te dni svojo letošnjo sezono. Na sedežu kluba, v Ul. Sv. Frančiška 20, bodo danes zvečer pripravili srečanje članov in slovenskih filatelistov, zato da si bodo ob dobri kapljici in v prijetnem pogovoru izmenjali zadnje novice s pdročja jugoslovanske in predvsem slovenske filatelije. Člani bodo prejeli tudi vse novitete, ki so se nabrale v poletnem času. Zato vodstvo kluba vabi na današnji sestanek poleg vseh svojih aktivnih članov tudi tiste nove in mlade filateliste, ki se zanimajo za ta zanimiv konjiček.
Obvestilo Občine Trst *
Tržaška občina obvešča, da bo zaradi postavitve novih vodovodnih cevi v Ul. Costalun-ga ob delavnikih (od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure) zaprt odsek te ulice od hišne številke 257 do hišne številke 402. Zaradi del občinskega podjetja ACEGA bo zaprta prometu tudi Ul. Artemi-sio na odseku železniškega nadvoza.
________gledališča____________
Gledališče ROSSETTI
Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev za gledališko sezono 1991/92. Gledališče VERDI Jesenska simfonična sezona 1991 V petek, 4. ob 20.30 in v soboto, 5. oktobra, ob 18. uri bo na sporedu koncert, ki ga vodi Michael Luig. Pianist Marcello ABBADO bo izvajal Mozartove, Prokofjeve in Schumannove skladbe.
La Contrada - Gledališče Cristallo Sezona 1991/92. V gledališču Cristallo in pri UTAT v Pasaži Protti lahko dvignete ali potrdite abonma.
koncerti
Ciklus koncertov Repentabor
V	nedeljo, 6. oktobra, ob 18. uri bo
na sporedu zadnji koncert posvečen Antoniu VIVALDIJU. Natopali bodo Stefane Casaccia (kljunasta flavta), Erika Slama (prečna flavta), Giuseppe Nalin (oboa), Fabio Missaggia (violina), Irena Pahor (viola da gamba, violončelo) in Dina Slama (čembalo).
Glasbeni september
V	ponedeljek, 7. oktobra, ob 20.30 bo v katedrali sv. Justa simfonični koncert zbora Cappelle Civice.
V	Palasportu pri Čarboli bo 14. oktobra ob 21. uri na sporedu celovečerni koncert MARCA MASINIJA.
Gledališče Verdi - Milje
Kulturni krožek GLOBOGAS sporoča, da koncert STEVE WYNNA, ki je bil napovedan za 5. oktobra 1991, ODPADE.
razne prireditve
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 obvešča, da se letošnja sezona začenja v mesecu oktobru. Prvo soboto, 5. oktobra, ob 18.30 bo na sporedu DRUŽABNO SREČANJE s plesom in vpisovanjem novih članov.
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 prireja v nedeljo, 6. oktobra PRAZNIK KARA-MALOV. Začetek ob 15.30.
razstave
V	TK galeriji bo jutri, 3. oktobra, ob
18.	uri otvoritev razstave ROBERTA TI-GELL1JA.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu je na ogled do 5. oktobra razstava tržaškega slikarja Francesca VOL-PIJA.
Grad sv. Justa - Bastione fiorito. Še
jutri, 4. oktobra je na ogled razstava slikarja ROMOLA BERTINIJA.
V	državni ljudski knjižnici - Ul. del Teatro Romano 7 bo od danes, 2. do
19.	oktobra na ogled razstava čipk, ki jo organizira dežela Furlanija-Julijska krajina pod pokroviteljstvom občine Trst in v sodelovanju z Državno ljudsko knjižnico in Fameia muggesana.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 2. oktobra 1991
BOGOMIR
Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 17.45
-	Dolžina dneva 11.41 - Luna vzide ob
24.00	in zatone ob 14.48.
Jutri, ČETRTEK, 3. oktobra 1991
EVALD
PLIMOVANJE DANES: ob 6.19 naj višja 24 cm, ob 12.15 najnižja -3 cm, ob 17.08 najvišja 14 cm, ob 23.53 najnižja -36 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
24,4	stopinje, zračni tlak 1013,3 mb raste, veter 4 km na uro zahodnik, vlaga 69-od-stotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Elena Cauter, Michele Galateo, Matteo Benčič, Nicola Antonie, Alessandro Pandolfi, Emanuele Cortese, Alessio Reja.
UMRLI SO: 52-letni Giovanni Gerdol, 65-letna Anita Siega, 70-letni Libero Sus-nig, 73-letna Giorgnina Cucurin, 91-letna Zora Albina Beccari, 77-letna Bruna Požar, 79-letna Renata Neumann, 83-letni Lorenzo Mazzoleni, 85-letni Francesco Lanžarone.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, SO.septembra do nedelje, 6. oktobra 1991
Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Venezia 2 (tel. 308248), Ul. F. Severe 112 (571088).
BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210)
-	samo po telefonu za'najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Venezia 2, UL. F. Severo 112, Ul. Ginnastica 6.
BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
kino
ARISTON - 16.00, 22.15 Tentazione di Venere, r. Istvan Szabo, i. Glenn Glose.
EKCELSIOR - 17.30, 22.15 Scappatella con il morto, i. Kristie Alley. EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 22.00 Che vita da cani, i. Mel Brooks. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Oscar un fidanzato per due figlie. i. Ornella Muti, Sylvester Stallone.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Lingua di velluto, □□
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Indiziato di reato, i. Martin Scorsese. NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 The Com-mitments, r. Alan Parker. GRATTACIELO - 17.30, 22.15 II conte Max, i. Christian De Sica, Ornella Muti.
MIGNON - 16.00, 22.15 II muro di gom-
ma, r. Marco Risi.
EDEN - 15.30, 22.10 Le tentazioni carna-li di mia zia, porn., □ □
CAPITOL - 15.30, 21.30 Balla coi lupi,
r-i. Kevin Costner,
LUMIERE - 18.00, 22.15 Risvegli, i. R.
Williams, R. De Niro.
ALCIONE - 17.00, 22.00 Whore, r. Ken Russell, i. Theresa Russell.
RADIO - 15.30, 21.30 Viziose adolescenti,porn., □ □
razna obvestila
KRUT obvešča, da se začnejo v torek, 8. in četrtek, 10. oktobra tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije na sedežu Kruta v Ul. Ci-cerone 8/b jutri, 3. oktobra od 9. do 12. ure. Tel. št. 360324.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom
-	Jutri, 3. oktobra se začnejo tečaji rekreacijske telovadbe po običajnih urnikih. Vpisovanje isti dan z izkaznico ZSKD.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom
-	obvešča, da se ponovno srečujemo v krožku OB PLETENJU ŠE KAJ ... vsak četrtek po 20. uri. Vabljene vse, ki jih to veseli.
Italijansko združenje za spoznavanje slovenskega jezika in kulture obvešča, da je še v teku vpisovanje v tečaj slovenščine za otroke in odrasle. Za informacije je odprto tajništvo v Ul. Valdirivo 30, II. nadstr., od 17. do 19. ure vsak dan razen sobote, tel. 761470.
Scuola popolare - Ul. Battisti 14/b sporoča vsem zainteresiranim, da lahko brezplačno opravijo test v angleščini, ki ga lahko dvignejo v tajništvu šole v Ul. Battisti 14/b od 10. do 12. ure ter od 17. do 19.30 razen sobote.
Srenja Boljunec sklicuje javno zborovanje danes, 2. oktobra, ob 20. uri na sedežu v torkli, s sledečim dnevnim redom: najemnine, kupoprodajne pogodbe in razno.
Barkovljanska skupnost vabi v procesijo rožnevenčne Matere božje, ki bo v nedeljo, 6. oktobra. Zaželjene noše. Procesija bo po maši od 8. ure.
Ruščina v pesmi - Zveza slovenskih kulturnih društev prireja sedem večerov avtorjeve ruske pesmi, ki bodo posvečeni liku in delu Vladimirja Vysockija. Ciklus je osnovan tako, da nudi možnost za jezikovne vaje. Srečanja bodo vsak četrtek od 18. do 19. ure. Prvo bo konec oktobra v prostorih ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20. Informacije na ZSKD, tel. št. 635626 od 8. do 13. ure.
Jesen skozi gib - ZSKD prireja plesne delavnice za starostne stopnje od 6. do 18. leta vsako soboto v oktobru in novembru v Gregorčičevi dvorani. Informacije in prijave na ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. št. 635626 od 9. do 13. in od 16. do 18. ure.
Slovensko stalno gledališče - Nova sezona baletne šole prične danes, 2. oktobra. Vpisovanje in informacije na upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734265, danes od 10. . do 14. ure. Sestanek s starši ter novimi in starimi gojenci bo v vadbenih prostorih Kulturnega doma istega dne ob 16. uri.
Filatelistični klub Košir priredi danes, 2. oktobra na sedežu kluba v Ul. sv. Frančiška 20, ob 19. uri srečanje starih in novih članov.
izleti
Sekcija Slovenske skupnosti v občini Dolina obvešča, da iz tehničnih razlogov odpade v nedeljo, 6. oktobra enodnevni izlet v Savinjsko dolino, v zameno pa priredi v nedeljo, 6. oktobra izlet v Benečijo - Matajur. Kdor se misli udeležiti izleta naj se čimprej prijavi na tel. št. 228481.
MATJAŽ
je osrečil Mojco in Vasilija.
Novorojenčka se veselijo tudi stric Mitja, teta Katja, babici Rozeta in Nerina ter dedka Janko in Edvin.
___________prispevki_________________
V	spomin na Sonjo Pregarc-Colja darujeta družini Zupan-Bevilacgua 50.000 lir za Sklad Mitje Cuka.
Anica Ferluga (s Ferlugov) daruje
20.000	lir za Misijon p. Kosa.
V	spomin na Claudia Leuza daruje družina Vidali 100.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitje Čuka.
Ob 35. obletnici smrti nepozabne hčerke Livie Marsič daruje mama 25.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
Namesto cvetja na grob Karla Valentinčiča daruje Rozalija marsič 25.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Collarig Mario daruje 50.000 lir za gradnjo novega Ljudskega doma na Opčinah.
Ob 19. obletnici smrti dr. Alojza Stepančiča daruje družina 50.000 lir za KD I. Gruden.
V	spomin na strica Milana Vesela darujeta Vlasta in Anuška 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	drag spomin g. Sonje Pregarc-Colja daruje Zora Polojac 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Rado Š. daruje 10.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Sonjo Pregare darujeta Zora ih Vanja 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na gospo Sonjo Colja darujejo Trobčevi iz Rojana 100.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Sonje Pregarc-Colja daruje Adriana Guštin 50.000 lir za SPDT.
Namesto cvetja na grob Dike Grgič darujeta Marta in Rafael 10.000 lir za SD Zarja.
V	spomin na Marijo Grgič darujeta Marta in Rafael Kocijan 20.000 za KD Slovan.
V	spomin na Pino Rustja daruje mož Nino 100.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Gabrovca.
Ob rojstvu prvorojenčka
MATJAŽA
čestita srečnima staršema Mojci in Vasiliju
ŠK Kras
Kolektiv SDZPI se z Mojco in Vasi-lijem veseli.
Med nas smo
MATJAŽA
dobili in končno ženski led prebili.
mali oglasi
EHI EDI UBILI
Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766
POHIŠTVO IN OPREMA
PRODAM bivalni kontajner s streho na Koprskem. Tel. 231139 ali (066) 58353.
OSEBNI računalnik Macintosh LC še v garanciji prodam. Tel. 302748 v večernih urah.
PRODAM opremljeno stanovanje 80 kv. m pri Renčah (Jugoslavija) v dvostanovanjski hiši. Možnost odkupa cele hiši. Tel. 226317.
MODNI IN REKLAMNI STUDIO išče zares briljantne univerzitetne študentke za razvoj dejavnosti. Pisati na: Cas-setta 29/E SPI 10100 TURIN.
PRODAM klavir za 700.000 lir. Tel. št. 228475 ob večernih urah.
PRODAM BMW 520 I, september '83, bele barve, originalna kolesa, centralno zaklepanje, dvojno zunanje ogledalo, meglenke, servo volan, pet prestav, stereo naprava HIPI, štiri zvočniki za
8.500.000	lir. Tel. 211711 ob urah trgovin.
AVTOKAROSERIJA in mehanična delavnica Guštin - Ul. Carsia 45 išče resnega avtokleparja. Tel. št. 214522.
DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC išče izkušeno natakarico trikrat tedensko. Tel. št. 421481 od 8.30 do 9.30.
KUPIM knjigo prava za četrti letnik trgovske. Tel. 231139.
IŠČEM kakršnokoli zaposlitev enkrakt tedensko. Tel. v večernih urah na št. 220524.
POTREBUJETE hišno pomoč ? 40 - letna pridna in vestna, vešča vseh hišnih opravil vam lahko pomaga popoldne dvakrat ali trikrat tedensko. Klicati po 19. uri na št. (040) 225973.
V NAJEM dajem nebivajočim obnovljeno trosobno stanovanje z balkoni in ogrevanjem v bližini Dreher. Možnost opreme po izbiri. Ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo "Stanovanje".
IZKUŠENA bolničarka nudi pomoč ostarelim in bolnim. Tel. (003867) 73541.
NUDIM pomoč v gospodinjstvu in možnost varstva otrok. Tel. na št. 228000 ali 228800 - urnik uradov.
menjalnica
1. 10. 1991
	FIXING I	BANKOVCI	TUJE VALUTE	F1X1NG 1	BANKOVCI
TUJE VALUTE	MILAN	TRST		MILAN	TRST
Ameriški dolar —	.. 1248,450	1205.	Japonski jen 		9,37	9,10
Nemška marka ....	..	748,08	743.	Švicarski frank		858,25	850.
Francoski frank ...	.. 219,560	216,-	Avstrijski šiling		106,321	105.
Holandski florint .	663,70	658.—	Norveška krona		191,23	188.
Belgijski frank ....	..	36,313	35,25	Švedska krona 		205.	202.
Funt šterling 			.. 2180,85	2165.	Portugalski eskudo	8,678	8,20
Irski šterling		.. 2000,20	1970.	Španska peseta 		11,831	11,30
Danska krona		. .	193,89	190.	Avstralski dolar		996,70	945.
Grška drahma	 Kanadski dolar ....	6,714 ..	1103,20	6,30 1060.	Jugoslov. dinar .... ECU		. 1531,35	25. -
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tele!.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
Po oddaji Rai-Fininvest o mafiji, ki je vzburila izredno ostro polemiko
Disciplinski ukrepi proti Santoru?
RIVA DEL GARDA - Jesenska sezona se za Rai začenja v znamenju polemik. Po razhajanjih med generalnim direktorjem Pas-guarellijem in predsednikom Manco v Urbinu glede sodelovanja z vzhodnoevropskimi televizijskimi državami, po napadu direktorja druge mreže Sodana proti generalnemu ravnateljstvu podjetja, dosega vse ostrejše tone polemika zaradi oddaje o mafiji, ki sta jo skupno pripravila tednik tretje mreže Samarcanda in rubrika zasebne mreže Canale 5 Mau-rizio Costanzo Show.
Najbolj ostri proti skupni oddaji so bili demokristjani. Njihov dnevnik 11 Popolo že nekaj dni ostro napada voditelja Samarcan-de Micheleja Santora in direktorja dnevnika tretje mreže Sandra Curzija, sekretar KD Arnaldo Ferlani je v nedeljo Santora in Costama opsoval kot pripadnika rasistične organizacije Ku Klux Klan, generalni direktor Rai Pas-guarelli pa omenil možnost, da bi upravni svet podjetja, ki se sestane jutri, lahko sprejel tudi disciplinske ukrepe proti Santoru in morda celo ukinil tednik Samarcanda.
Curzi je izjavil novinarjem, da ukinitve tednika »nočem jemati v poštev niti kot možnost«, direktor tretje mreže Rai Angelo Gugliel-mi pa je bil včeraj še ostrejši. V Rivi del Garda, kjer je predstavil jesenski in zimski spored svoje
mreže, je novinarjem dejal, da »bi bil vsakršen ukrep proti Samar-candi in Santoru povsem neupravičen. Če bi se upravni svet kljub temu odločil za te ukrepe, bi bila reakcija zelo odločna«.
Guglielmi je izjavil, da o zadevi ni še govoril s predsednikm Manco. Dodal pa je tudi, da po njegovem mnenju Michele Santo-ro ne bo sprejel Berlusconijeve ponudbe in se ne bo »preselil« na Italia 1. Vsekakor pa bi njegov morebitni odhod pomenil konec Samarcande, ker sta oddaja in voditelj nerazdružljiva celota.
»Vsekakor pa mislim, da Rai ni samomorilska,« je dodal Guglielmi, »saj bi bil res samomorilsko dejanje, če bi dovolili, da Santoro zapusti podjetje. V Rai so še vedno ljudje, ki mislijo trezno in menim, da ne bodo dovolili, da bi Santoro odšel. Vsekakor pa bomo videli v četrtek, ko se sestane upravni svet, kaj predlaga Pasgua-relli in kakšna zavezništva bo zbral. Mi vsekakor nadaljujemo po svoji poti.«
Guglielmi ni hotel pojasniti, ali v primeru disciplinskih ukrepov namerava odstopiti. Dejal je le, da bodo »reakcije zelo ostre«, ob
tem pa pribil, da bi bilo neosno-vano in nesmiselno ukrepati proti nekomu za oddajo, ki so jo pohvalile vse stranke z eno samo izjemo in ki je zbrala tolikšno število gledalcev »in zaradi katere nam je čestital celo zloglasni zasebnik Berlusconi«.
V	polemiko je v včeraj posegel tudi vsedržavni sindikat novinarjev FNSI, ki je med drugim poudaril, da »bi morebitne sankcije proti novinarjem, ki so odgovorni za Samarcando, huda krnitev pravice novinarjev«. Po oceni FNSI ima polemika, ki plamti v teh dneh, veliko globlje vzroke kot sama oddaja Samarcande o mafiji. Polemike pa bo mogoče preseči le, če bo podjetje odločno stopilo na pot resničnega pluralizma.
V	polemiko je posegel tudi Ma-urizio Costanzo, ki je Forlaniju sarkastično odgovoril, da bi se v oddaji o mafiji ne mogel pojaviti s kapuco Ku Klux Klana, ker jo je poslal v pralnico. Costanzo namerava problemom mafije posvetiti enega svijih prihodnjih Showov, na katerega bo povabil direktorja TG 3 Sandra Curzija. O Pasgua-relliju pa je prav tako zafrkljivo pripomnil: »Zaprepaden sem, ko slišim, kaj vsega pravi. Sedaj se je zvedelo, da mu ni všeč niti nanizanka Beatiful.. in še trditve o eksemplarični kazni. Kako so ravnali z ubogim generalnim direktorjem Rai, ko je bil še otrok?«
Od jutri skupni evropski TV trg
BRUSELJ - Za televizijo je napočil čas skupnega evropskega tržišča. Jutri namreč začne veljati odlok o usklajevanju zakonov o etru v državah, ki so članice Evropske skupnosti. Ta načela, ki jih je Italija osvojila z zakonom Mam-mi, določajo smernice za oddajanje in distribucijo televizijskih programov, prostor, ki je odmerjen ekonosmski propagandi, in zaščito mladoletnih gledalcev.
Sprejeta določila obvezujejo vse televizije ES, da polovico časa svojih vsedržavnih programov napolnijo s sporedi evropske proizvodnje. Vsekakor pa delež teh programov ne sme biti manjši od poprečja v letu 1988. Vsaki dve leti bodo morale države poročati komisiji ES o uresničevanju določil, za zaščito filmskega trga pa je predvideno, da televizije lahko predvajajo filme vsaj dve leti po predstavitvi v kinodvoranah.
Glede reklame sprejeti sklepi določajo, da lahko filme, ki so dolgi do 90 minut, prekinejo samo enkrat z reklamo, dvakrat, če so dolgi 110 minut, trikrat, če dolžina presega 155 minut. Za ostale sporede pa mora biti med reklamni-nimi prekinitvami vsaj dvajset minut sporeda, reklami pa je lahko posvečenih le 15 odstotkov dnevnega programa.
Glede mladoletnih pa navodila zavezujejo postaje, naj sporedi ne vsebujejo pornografskih ali nasilnih prizorov.
Angelo Guglielmi o jesenskem in zimskem sporedu tretje mreže
Televizija emergenčnega stanja
RIVA DEL GARDA - Kot direktor druge mreže Rai tudi voditelj tretje Angelo Guglielmi nasprotuje poenotenju tehničnih storitev za vse tri mreže. Po njegovem mnenju je tekmovalnost med mrežami koristna, predvsem pa finančna kriza Rai ne sme prizadeti kulturne in ustvarjalne avtonomije mrež. Finančna kriza podjetja, je poudaril Guglielmi, ni posledica delovanja mrež, pač pa vsiljivosti politične oblasti, ki je s svojo megalomanijo vsilila ustanovitev reprezentančnih sedežev ob svetovnem nogometnem prvenstvu.
Guglielmi je ob tem predstavil jesenski in zimski spored svoje mreže, ki je doslej bila »televizija realnosti«, sedaj pa naj bi postala »televizija emergenčnega stanja«. Tretja mreža naj bi po njegovih besedah bila »vizuelna kulisa Italije, ki naj bi vsak dan prinašala posnetke o dogodkih, ki bodo dali svoj pečat državi. Italija doživlja drmatične trenutke, spoprijema se z ofenzivo kriminala in televizija ne sme biti nevtralna, pač pa mora postati mobilizator civilne družbe«.
AUT0PAHK
ft E LV E • E It E*
BOX V PRODAJI	INFORMACIJE
ZA OSEBNO UPORABO ALI ZA NALOŽBO	TRST
umik poslovanja: N ON STOP	Ul. Udine	Tel. 418519
današnji televizijski in radijski sporedi
rx rai i____________________
6.00	Nad.: Le cingue giorna-te di Milano (3.del)
6.55	Aktualno: Unomattina
7.00	Poročila
10.15	Gospodarstvo
10.25	Otroška oddaja
11.05	Nan.: La mossa del ca-vallo
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Variete: Occhio al bi-glietto estate
12.30	Dok.: 30 let zgodovine
.13.30 Dnevnik - tri minute
14.00	Nad.: Vita di Cavour
15.00	Odprta šola: Andare a scuola, 15.30 La forma-zione
16.00	Variete: Jesenski Big
17.55	Danes v Parlamentu
18.00	Kratke vesti
18.05	Aktualno: Aspetta e ved... RAI
18.40	Dok.: La macchina me-ravigliosa
19.40	Almanah in dnevnik
20.25	Nogomet: Roma-CSKA Moskva (Pokal pokalov)
22.40	Dnevnik
22.45	Literarna nagrada >
23.50	Filmske novosti
24.00	Nočne vesti in vreme
0.30 Danes v parlamentu
0.35 Šport: odbojka Francija-
Italija (EP ženske)
4T RAI 2____________
6.00	Nanizanke in risanke
8.20	L'arca del dr. Bayer
9.15	Ena rastlina na dan
9.30	Izobraž. odd.: Campus
10.00	Film: Dimagriremo in-sieme (kom., Fr. 1979)
11.40	Nanizanki: Lassie, 12.05 Amore e ghiaccio
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.45	Segreti per voi
13.50	Nad.: Ouando si ama,
14.20	Santa Barbara
15.10	Film: II marchio di Kriminal (pust., It. 1968, i. Glenn Saxon)
16.40	Vesti in iz Parlamenta
16.50	Odprti prostor
17.10	Variete: Videocomic
17.30	Nan.: Hill Street
18.20	Športne vesti
18.45	Nan.: II commissario Kdster
19.45	Dnevnik in šport
20.25	Nogomet: Inter-Boavis-ta (za pokal UEFA)
22.20	Mbter dokumenti
23.20	Nočni dnevnik
23.35	Vreme, vesti, horoskop
23.40	Aktualno: Nagrada Eu-ropacinema 91
0.10. Filma: Uno dalle nove alle cingue, La parete della stanza accanto
RAI 3	|
11.00	Šport: atletika, 11.30 IP v hokeju
12.30	Aktualno: Krožek ob 12
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Dok.: Šola se obnavlja
15.45	Športno popoldne: IP v atletiki, IP v balinanju
17.00	Nan.: Vita col nonno
17.45	Aktualno: La rassegna -Pregled tujega tiska in televizije
18.00	Dok.: Divja lepota
18.30	Kolesarstvo
18.45	Dnevnik, Dreby, vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piti
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Film: Kramer contro Kramer (dram., ZDA 1979, r. Robert Benton, i. Dustin Hoffman, Meryl Streep)
22.30	Dnevnik
22.45	Aktualno: Allarme in citta
23.40	Dok.: Čile - Storie di desaparecidos
0.45 Dnevnik in vreme
1.10	Variete: Fuori orario
T	TV Slovenija 1	|
8.50	Video strani
9.00	Mozaik (pon.), otroška oddaja: Živ žav, 9.55 Dve ljubezni (drama HTV)
11.10	Nadaljevanka: Materinska ljubezen
12.05	Video strani
13.00	Poročila
15.20	Video strani
15.25	Sova (pon.), vmes nanizanka Skupni računi in nad. Ognjena polja
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik. Dokumentarca: Boj za obstanek, 17.35 Domače obrti
17.50	Spored za, otroke in mlade: Klub klobuk
19.00	Risanka
19.20	TV okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Film tedna: Vrnitev domov (dram., Avstral. 1989, r. Ray Argall, i. Dennis Coard)
21.35	Marlboro Musič Show
22.05	Dnevnik in vreme
22.30	Nočni program Sova, vmes nan. Alf in nadaljevanka Ognjena polja
23.50	Video strani
HiPj TV Koper_______________
13.00	Poročila
14.30	Otroška oddaja: Lanter-na magica
15.30	Nadaljevanka: La spe-ranza dei Rayan
16.00	Nan.: Agente Pepper
17.00	Film in risanke
18.50	Oddaja v slovenščini: Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes dok. Enciclopedia Giramon-do in Zgodovina
fotografije
20.30	Nadaljevanka: La spe-ranza dei Rayan
21.00	Dok. oddaja: Čuda sveta
21.30	Nan.: Buck Rogers
22.20	Dnevnik
22.30	Nan.: Agente Pepper
23.20	Rubrika o športu
| ^ TV Slovenija 2
18.30	Mostovi
19.00	TV Slovenija 2 - Studio Maribor, Poslovna borza
19.15	TV Ruleta
19.30	Dnevnik ORF
20.00	Športna sreda
22.15	Svet poroča
23.00	Yutel
RADIO TRST A
13.00,	19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Potpuri; 9.30 Za smeh in dobro voljo; 9.40 Evergreeni;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Roman: Cvetje v jeseni (I. Tavčar, r. Marko Sosič); 11.45 Priljubljene melodije; 12.00 Zdrava prehrana in gastronomija; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Ceciljanka 90: MePZ Štandrež; 12.50 Orkestri; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Na go-riškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Soft mušic; 15.30 Blues; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Jugoslavija po letu 45; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.35 Vremenska napoved; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.15 Obvestila in glasba; 9.20 Dnevnikov odmev; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Do 13.00; 13.20 Obvestila in glasba; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila in čestitke poslušalcev; 17.00 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč, otroci!;
20.00	Zbori po želji; 20.35 Naši interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Odlomki iz opere Danila Švare; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
CANALE 5_______________j
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanka: Bonanza
9.35	Film:	Romanticismo
(dram., It. 1950, r. elemente Fracassi, i. Ame-deo Nazzari)
11.50	Kviz: II pranzp e servito
12.40	Variete: Non e la RAI
12.55	Canale 5 News
14.25	Kviz: 11 cercaparole
14.30	Aktualno: Forum, 15.00
Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.00	Kvizi: OK il prezzo e giu-sto, 18.55 La ruota della fortuna, 19.45 II gioco dei 9, vmes (19.40) Canale 5 News
20.25	Variete: Striscia la noti-zia
20.40	Film: La ciociara (dram., It. 1989, r. Dino Risi, i. Soha Loren, Sidney Penny)
22.50	Aktualno: Scene da un matrimonio
23.20	Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) News
1.25	Variete: Striscia la noti-zia
1.40	Nočni spored
RETE 4________________
8.00	Buongiorno amica
8.05	Nadaljevanke: Cosi gira il mondo, 8.50 La valle dei pini, 9.35 Valeria,
10.20	Stellina
11.05	Kviz: Čari genitori
12.00	Otroški variete: Ciao Ciao in risanke
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.50	Nadaljevanke: Sentieri,
14.40	Piccola Cenerento-la,15.15 Cristal, 16.45 General Hospital
17.20	Aktualno: Posebno o nanizanki Avvocati a Los Angeles
17.50	TV4 Novice
18.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
Kviz: 11 gioco delle coppie
19.00	Risanke
19.45	Nad.: Primavera
20.35	Film: Cambio marito (kom., ZDA 1987, r. Ted Kotcheff, i. Kathleen Turner, Burt Reynolds)
22.30	Nanizanka: Avvocati a Los Angeles
23.00	Film: Ali that jazz (dram., ZDA 1979, r. Bob Fosse, i. Roy Scheider, J. Lange)
2.00	Programi non stop
ITALIA 1______________
6.30	Odprti studio
7.00	Otroška oddaja
8.30	Odprti studio
9.00	Nanizanke: SuperVicky - La cura dimagrante,
9.30	Chips - Per le strade di Los Angeles, 10.30 Magnum P.I. - Volando verso la liberta
11.30	Odprti studio
11.45	Variete: Mezzogiorno italiano (vodi Gianfran-co Funari)
13.45	Film: La discoteca (kom.. It. 1983, r. Mariane Lau-renti, i. Nino DAngelo, Bombolo)
16.20	Nanizanki: Supercar - I piloti delLEden, 17.20 A-Team - Arrivano i nostri
18.20	Šport in vreme
18.30	Odprti studio
19.00	Nogomet: Rosemborg-Sampdoria (Coppa dei Campioni)
21.00	Film: Dove vai in vacan-za? (kom., It. 1978, r. Bo-lognini-Sordi-Salce, i. Paolo Villaggio, Ugo Tognazzi)
. 24.00 Variete: Playboy Show
0.30 Odprti studio
1.30	Nočni spored
ODEON_________________
13.00	Risanke
14.30	Film: Ponzio Pilato (dram., 1961, r. Irving Rapper, i. Jean Marais)
16.00	Film: Il bandito di Sierra Morena (pust., Šp. 1962, r. J.M. Forgue, i. F.Rabal)
17.30	Film: La moglie e uguale per tutti (kom., It. 1955, r. Giorgio Simonelli, i. Ugo Tognazzi)
19.30	Risanke
20.30	Film: Gli amici di Nick Hezard (pust., It. 1975, r. Fernando Di Leo, i. Luc Merenda)
22.00	Rubrika o zdravju
22.30	Film: Niente di grave, suo marito e incinto (kom., Fr. 1975, r. Jacgues demy, i. M. Mastroianni)
TMC___________________
8.30	Dok.: Prijateljska narava
9.00	Nanizanki:	Sceriffo
Lobo, 10.00 Strike Force
11.00	Nad.: Vite rubate
11.45	Nan.: A pranzo con VVil-ma, 12.00' Doris Day Show
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Risanke: Bellezza nera
15.30	Film: Strada maestra
(dram., ZDA 1940, r. Rao-
16.45
18.30
19.45 20.00
20.30
22.30
23.25
23.45
1.40
ul VValsh, i. Humphrey Bogart)
Rubrika: Ženska TV Kviz: Arriva la banda Risanke: Snack Vesti: TMC News Film: L'organizzazione ringrazia, firmato II Santo (pust., VB 1970, r. Roy Wardbaker, i. R. Moore) Nad.: Doppio delitto (i. Richard Crenna, 3. del) Večerne vesti Nogomet: Tottenham-Hajduk Split (Coppa delle Coppe)
Nan.: Ray Bradbury
TELEFRIULI___________
10.45	Telefriuli non stop
15.30	Zgodovina Pop glasbe
16.00	Risanka: Ciao ragazzi
18.00	Nad.: La padroncina
19.00	Dnevnik
19.30	Nanizanke: La guerra di Tom Grattan, 20.00 Ši e giovani solo due volte
20.30	Film: Reuben Reuben (dram., ZDA'1983, i. Tom Conti)
22.25	Nan.: Barney Miller
22.45	Dnevnik
23.15	Rubrika o motorjih
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija;
10.35	Prenos Vala 202, 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti;
18.35	Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos Radia Slovenija.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Ugani; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah in čestitke; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti;
15.00	Komedijant; 16.00 Poletna oddaja; 16.15 Rock-onario; 16.30 Summersong;
17.00	Telefonski pozivi v živo; 17.35 Plošče; 17.50 Poletni koncert; 18.00 Alphabet Street; 18.30 Souvenir d'Italy; 19.00 Najlepše; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in obvestila; 17.00 Pogovor z vedeže-valko: Vas zanima vaša prihodnost?;
19.00	Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in ostali Trst.
Zanimanje za specifično sejemsko prireditev
Jutri bodo odprli Flash moda 91 Konec meseca avtomobilski sejem
Odprli jo bodo v petek zvečer
V Gradišču razstava in pokušnja vin FJK
Konec tedna bo v Gorici minil v znamenju mode, oziroma v znamenju sejma Flash moda, ki ga bodo jutri zvečer odprli na razstavišču ob ločniškem mostu. Gre za manifestacijo, ki prav gotovo sodi med najuspešnejše v deželnem merilu, tako po obisku, še bolj pa po ekonomskem uspehu. Zanimanje za specializirano sejemsko prireditev, na kateri imajo glavno besedo predvsem obrtna in majhna podjetja, saj je moda menda domena obrtnikov, ki iz leta v leto narašča, tako oceno samo potrjuje.
Petdnevna manifestacija (en dan več kakor lani) se bo pričela jutri ob 18.30 z običajno slovesnostjo v konferenčni dvorani. Takoj zatem bodo v hali C odprli fotografsko razstavo "Fontana per Ferre” znanega italijanskega fotografa Franca Fontane, ki se je uveljavil predvsem v svetu mode.
Pravo vzdušje se bo pokazalo že v četrtek zvečer, na prvem srečanju "Flash moda show", v hali D. V spektaklu Galamoda bo sodelovala znana napovedovalka Alba Parietti.
Hala D bo osrednje prizorišče dogajanj na sejmu tudi naslednje dni. Tu bo v petek ob 18.30 srečanje z novinarjem Giannijem Bisiachom 'Aperitive moda", ob 21. uri pa bo predstavitev kolecije visoke mode za jesen in zimo 1991/92 P. Marzotto.
V svet mode sodijo tudi strokovni posveti. Na temo "Moda in kakovost na področju oblačil" bodo razpravljali v soboto ob 10. uri na posvetovanju, ki
ga pripravljajo s tesktilnim centrom za bombaž iz kraja Busto Arsizio. Sledili bosta srečanji s Paolom Cavaglionijem in Lino VVertmueller, zvečer pa modni defile.
Bogat program napovedujejo tudi za nedeljo in ponedeljek. Tako bo med drugim na ogled tudi razstava slik tržaške slikarke Annamarie Ducaton, pomerili se bodo najboljši frizerji z območja treh Bene-čij, ljubitelji filmske umetnosti pa si bodo lahko ogledali tri filme Line VVertmueller.
V ponedeljek bodo v sodelovanju z Goriško hranilnico, izžrebali dobitnico avtomobila panda, v okviru promocijske pobude "Contodonna". Goriška hranilnica je namrečglavni sponsor letošnjega sejma.
Kakor hitro se bodo zaprla vrata za Flash moda 91, so bodo na razstavišču lotili priprav za naslednjo sejemsko prireditev, ki bo ob koncu meseca. Od 26. oktobra do 3. novembra bo namreč 11. Motor Expo Racing, sejem avtomobilov in motorjev.
Poleg tradicionalne prisotnosti avtomobilskih hiš, ki bodo razkazovale najnovejše modele, bo tudi tokrat na sejmu precej paše za radovedneže in zlasti za ljubitelje starih avtomobilov. Tako bodo na ogled prototipi (karoserij)znanih avtomobilov, ki jih je oblikoval dizajner Bertone, ljubitelji hitrostnih avtomobilskih dirk, pa bodo lahko, zelo od blizu, občudovali stroje, ki zmorejo neverjetne hitrosti.
V deželni enoteki La Serenissi-ma v Gradišču bodo v petek odprli 27. razstavo in pokušnjo vin iz Furlanije Julijske krajine. Organizator prireditve je tokrat Deželni center za vinarstvo in vinogradništvo, ki je prevzel nalogo razpuščene Avtonomne letoviščarske ustanove. Delo enoteke usmerja, do nadalnjega, odbor, ki mu predseduje Piero Pittaro, predsednik zgoraj omenjene deželne ustanove, v njem pa so še Gioacchino Francescutto, kot predsednik deželne ustanove za promocijo turistične dejavnosti, Enzo Bevilacgua, predsednik Trgovinske zbornice, predsednik Pokrajine Gino Sacca-vini in Ferruccio Colombi, župan v Gradišču.
Z zamenjavo v vodenju enoteke, do lani sta za to skrbeli prav Avtonomna letoviščarska ustanova in Občina Gradišče, so bile uvedene tudi nekatere novosti. Tako bo v okviru dejavnosti enoteke stalno zasedala ocenjevalna komisija, ki
Od danes spet na sporedu oddaje Na goriškemu valu
Z oktobrom se tudi na Radiu Trst A začenja nova sezona in z njo se v spored slovenske radijske postaje ponovno vključujejo tradicionalne, vsem že dobro znane oddaje. Danes ob 13.30 se bodo po trimesečni prekinitvi Na goriškem valu ponovno srečali oblikovalci tega goriškega programa, njihovi sodelavci in pa dolgoletni zvesti poslušalci Radia Trst A. Oddajo Na goriškem valu bosta tako kot v lanski sezoni sestavljala dva dela: v prvem, informativnem delu - na sporedu bo od 13.30 do 14.00 -se boste lahko seznanili s.krajšimi kulturnimi in športnimi vestmi; v drugem - odvijal se bo od 14.10 do 15.00 - pa bodo na sporedu širši in poglobljeni prikazi naše kulturne, družbene in narodne stvarnosti.
Še kratko obvestilo za organizatorje. Vsi tisti, ki v okviru svojega društva ali kake druge skupine prirejajo nastop, kulturni, glasbeni ali pevski večer, predavanje, praznik ali karkoli drugega, lahko to sporočijo urednikom radijske oddaje na tel. 385290. Uredniki bodo rade volje vest objavili v oddaji Na goriškem valu, v mejah možnosti pa bodo te prireditve vsaj delno tudi snemali.
V današnji prvi oddaji boste poleg običajnega pregleda kulturnih in športnih novosti lahko prisluhnili še delovanju SKD F. Borgia Sedej iz Števerjana, nekaterim' umetniškim posegom na likovnem področju in pa problemom v zvezi z razpravo o statutu goriške obči-
Kongres o vzreji divjadi
Deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA) pripravlja, v sodelovanju s sorodno ustanovo iz Umbrije, prvo evropsko posvetovanje o vzreji divjadi. Posvetovanje bo v Gradežu od 10. do 12. oktobra, udeležili pa se ga bodo predstavniki sedmih evropskih držav.
Govor bo predvsem o vzreji ta-koimenovane visoke divjadi, v
glavnem srnjadi in jelenov. Ta dejavnost doslej v naši deželi ni bila organizirana in so se z njo ukvarjali le redki posamezniki in še to ljubiteljsko. Vzreja divjadi naj bi postala dopolnilna dejavnost zlasti na gorskih in za druge dejavnosti neprimernih območjih. Poleg ekonomskih razlogov, bodo na posvetu razpravljali tudi o uskladitvi zakonodaje.
Spoštovani!
Danes, 2. oktobra 1991 bodo ob 18. uri v dvorani Pokrajinskega sveta na Corso Italia 55, v Gorici predstavili knjigo o Slovencih in Sloveniji z naslovom »The Čase of Slovenia« njeni uredniki: Niko Grafenauer, Boris A. Novak, Jaroslav Skrušny.
Ob tej priložnosti bodo o razmerah v Sloveniji in o njeni prihodnosti spregovorili člani slovenske vlade: podpredsednik vlade in minister za gospodarstvo Dr. Andrej Ocvirk, minister za notranje zadeve Igor Bavčar in minister za informiranje Jelko Kacin.
Vljudno vabljeni
V Državnem arhivu bo del Coroninijeve zapuščine?
V ponedeljek se je prvič sestal upravni svet Kulturnega sklada Coronini—Cronberg, ki mu predseduje goriški župan. Upravni svet je kooptiral štiri strokovnjake, ki naj bi pomagali pri zahtevnem delu evidentiranja in katalo-giranja umetniških del, knjig, dokumentov in drugih premičnin iz zapuščine. To so ravnateljica Državnega arhiva dr. Adele Brandi, umetnostna zgodovinarka Madda-lena Malni Pascoletti, univerzitetni profesor Sergio Tavano in zgodovinar Luciano Spangher. Z izjemo Tavana so vsi zaupano nalogo tudi sprejeli.
Župan Scarano je na prvi seji tudi poročal o opravljenih nalogah v obdobju od Coroninejeve smrti ter o dotoku in uporabi finančnih sredstev. Precejšen del gotovine so namenili za plačilo podjetju, ki opravlja nadzor nad palačo v Drevoredu 20. septembra.
Po prvem sestanku upravnega sveta, se je tudi začela zahtevna naloga popisa in katalogiranja zapuščine. Začeli pa so se tudi pogovori, kako in na najbolj primeren način shraniti zbirke. Za stare listine, ki jih je v zapuščini menda zelo veliko, se nakazuje kot naj primerna lokacija Državni arhiv v Gorici.
Primerno lokacijo, začasno ali definitivno, pa bo treba poiskati še za vrsto drugih predmetov, oziroma delov zapuščine.
Sladkor po znižani ceni
Trgovinska zbornica obvešča, da je že na razpolago kontingent sladkorja proste cone, po znižani ceni, namenjen široki potrošnji. Za trimesečje oktober — december ima vsak upravičenec pravico do 4 kilogramov sladkorja po 1.055 lir za kilogram. Upravičenci morajo predložiti odrezek št. 20 posebnih nakaznic. Razdeljevanje se zaključi 31. decembra letos.
Obvestilo mestnega podjetja
Ravnateljstvo mestnega podjetja za oskrbo z elektriko, vodo in plinom obvešča, da ob za jutri napovedani stavki vsedržavnega značaja (stavkali bodo zadnje štiri ure v izmeni), ne bo prišlo do prekinitev dobave. Služba za registriranje okvar in reklamacij bo poslovala po prazničnem razporedu.
Argentinski Slovenci na obisku v stari domovini svojih staršev
Nasmejani fantje in dekleta so že nekaj dni doma, v Argentini. To so maturantje, ki so v septembru obiskali domovino svojih staršev. Prišli so predvsem zaradi jezika, da poglobijo znanje slovenščine, vendar so med nekajtedenskim bivanjem skušali spoznati različne aspekte življenja v domovini in tudi v zamejstvu. V začetku prejšnjega tedna so bili na obisku pri raznih društvih in ustanovah na Goriškem in Tržaškem. Na Pokrajini v Gorici (na sliki) jih je sprejel odbornik dr. Mirko Špacapan in jih seznanil s položajem naše skupnosti v teh krajih in s prizadevanji za uveljavljanje jezikovnih pravic.
Gostom izročil publikacijo o Goriški pokrajini.
bo vsaka dva meseca sestavljala lestvico najboljših vin iz naše dežele. Ob tem velja opozoriti, da bo imela lestvica samo sto mest in prav to bo predvidoma vplivalo na zelo ostro selekcijo. Najboljše ocenejena vina bodo sprejeli seveda tudi v prodajo, kar predstavlja nezanemarljiv element promocije.
Razstavo in pokušnjo vin v deželni enoteki v Gradišču bodo odprli v petek, 4. oktobra ob 18. uri.
V dopoldanskem času bo v Gradišču tudi srečanje z novinarji, kjer bodo predstavili, poleg skorajšnje razstave, še druge pomembne prireditve s področja vinarstva in vinogradništva, ki se bodo odvijale do konca leta. Tako bo govor o sejmu Eurovite 91 ter o številnih vzporednih prireditvah. Tako bodo v enotekah v Gradišču in Krminu v okviru sejma Eurovite ponujali pokušnjo okrog 200 vrst vina, iz nekdanjih dežel avstroogrskega cesarstva. Letošnji sejem Eurovite bo namreč potekal tudi v znamenju primernega obe-leženja 100—letnice 4. kongresa avstrijskih enologov, ki se je odvijal v Gorici 1891.
Omenjeni kongres velja tudi kot za prvi mednarodni kongres enologov.
V nedeljo trgatev v svetovnem vinogradu
S spravilom pridelka v svetovnem vinogradu, kjer je zasajenih nad 400 različnih vrst trsov iz vseh petih celin, bodo v nedeljo, 6. t.m. simbolično zaključili trgatev 1991 na Goriškem.
Iz grozdja bodo stisnili "Vino miru” in ga bodo, ko bo spomladi dozorelo, razposlali državnim poglavarjem kot poslanico dobrih želja po miru in sodelovanju med narodi.
Trgatev v svetovnem vinogradu se bo pričela že ob 8.30, ob 11. uri pa bo pred kletjo slovesnost, opozarja v vabilu predsednik Zadružne kleti Adriano Drius, ki vabi vse ljudi dobre volje, da se udeležijo praznika. Pospraviti bo treba okrog sto stotov grozdja, ki je letos izjemne kakovosti.
vazna obvestila
Občinska uprava v Števerjanu obvešča, da je še do 10. t.m. na razpolago vsakomur, osnutek Statuta občine. Interesenti naj se javijo v tajništvu, vsak delavnik v uradnih urah.
ZSKD obvešča, da zapade 5. oktobra 1991 rok za predložitev prošenj v zvezi z zakonom za obmejna področja. Predsedniki včlanjenih društev naj se nujno javijo v uradu v Ul. Malta 2 (tel. 531495).
Sekcija VZPI—ANP1 Dol/Jamlje priredi v nedeljo 20. oktobra ob 15. uri tradicionalni partizanski piknik pri Marjotu Pahorju v Jamljah. Prijave sprejemata Mario Cros'elli in Karlo Kobal ter Ettore Moro do 15. oktobra. Interesente naprošajo, naj se pravočasno prijavijo.
SKD Vipava vabi k sodelovanju otroke, ki bi se radi naučili kotalkanja. Sprejemajo otroke od 4. leta dalje. Prijave sprejemajo do 15. oktobra in sicer ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure ter ob sobotah od 15. do 17. ure v občinski telovadnici v Sovodnjah.
Doberdobska občinska knjižnica deluje vsak dan od ponedeljka do petka od 15. do 18. ure in samo ob petkih tudi od 9.30 do 11.30.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »La notte dei morti viventi«.
VERDI 18.00-22.00 »Silenzio degli inno-centi«.
pogrebi
Danes, 9.30 Angela Garbaz vdova Predan iz bolnišnice sv. Justa v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče, 12.30 Gi-ambattista Spinoso iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, 13.15 Ferruccio Rigotti iz splošne bolnišnice v Faro.
Ravnateljica, kolegi in pomožno osebje srednje šole Ivan Trinko izrekajo iskreno sožalje prof. Sonji Castellani ob boleči izgubi dragega očeta.
Razprava v sovodenjskem občinskem svetu
Tvrdka Kappa Marmi bi v obrtni coni zgradila obrat za predelavo kamna
Izdajala ga bo založba La Quercia
V Tržiču pripravljajo izid novega mesečnika
Sovodenj ska obrtna cona se razvija. Poleg že oddanih zazidalnih parcel, občinska uprava preučuje prošnjo za dodelitev treh zazidalnih enot podjetju Kappa Marmi, za postavitev obrata za žaganje kamna. Na parcelah na levi strani že zgrajene ceste v obrtniški coni, naj bi nastal nekakšen pokrajinski center za omenjeno predelavo kamna.
O bodoči namestitvi obrtniškega obrata na Malnišču je razpravljal sovodenjski občinski svet, ki pa je zadevo zaenkrat le vzel na znanje. Nekateri svetovalci so bili skeptični glede postavitve novega objekta. Več jih je namreč izrazilo bojazen, da bi se z načrtovano dejavnost} opovečal promet tovornjakov, ki bi dovažali in odvažali kamnite bloke. To bi seveda pomenilo obremenitev okolja, tudi zaradi za tovorni promet neustreznega cestnega omrežja. Tudi kar zadeva morebitno akustično onesnaževanje so nekateri menili, da bi bilo primerno omejiti delovanje
le med dnevnim časom. Svetovalci so tako soglasno sklenili, naj občina stopi do tržaškega podjetja terzahteva poglobljeno tehnično poročilo o načinu in dnevni količini predelave kamna. Šele nato
se bo občinski svet izrekel. Seveda, če bo podjetje nudilo zadostna zagotovila.
Na sliki (foto Čubej): pogled na področje, kjer nameravajo postaviti kamnoseško podjetje.
V kioskih se bo v prihodnjih tednih pojavil nov časopis. Izhajal bo enkrat mesečno, v italijanščini, na pobudo založnika La Ouercia. Ukvarjal naj bi se z aktualnimi vprašanji širšega značaja, s kulturo, pa tudi z zadevami, ki s tako resnimi dejavnostmi nimajo nobenega opravka. Torej, če smo prav razumeli pobudnike, ki so svoj načrt predstavili te dni v Tržiču, gre za časopis namenjen širokemu krogu bralcev.
Naklada prve številke bo pet tisoč izvodov in na podlagi odziva bodo potem seveda naklado uravnavali.
Glavni razlog za to pobudo, ki se je v bistvu porodila v zelniku Stranke demokratične levice, je izrazita monopolizacija medijev v naši deželi. Torej gre za poskus pluralizacije sredstev informiranja in že to lahko ocenimo kot pozitivno dejstvo.
Čeprav bo imel časopis - poskusno številko so te dni tudi že predstavili določeno, levo, politično usmeritev, bo odprt za najširše sodelovanje, saj ne gre za strankarsko glasilo.
V Gradišču javna razprava o smotrnosti ene bolnišnice
Zdravstvo bo ta teden v ospredju zanimanja javnosti na Goriškem. Ob tem velja takoj povdariti, da ne zdravstvo v celoti, kot zelo širok pojem, ki zajema nešteto vidikov, ampak zdravstvo v smislu bolnišničnih objektov, z drugo besedo, zidov. Zidovi sami pa še ne pomenijo kvalifikacije zdravstvenih us-iug.
Pojem zdravstvo je treba razčleniti, saj bo o tem v prihodnjih tednih in mesecih še veliko besedi.
Politiki na Goriškem in na Deželi bodo morali dokončno rešiti dilemo, če bodo zgradili dve ali eno samo bolnišnico, kljub temu, da se skuša uveljaviti prepričanje, da je prepozno za ponovno preučitev problematike in da je izbira dveh bolnišničnih struktur danes edino sprejemljiva in možna.
Pokrajinski svet bo o tem vprašanju razpravljal na že sklicani seji, ki bo jutri, v četrtek, 3. t.m.
Razpravljal naj bi o dokumentu, ki ga je predložil republikanski predstavnik Gandin in ki se zavzema za gradnjo ene same, osrednje bolnišnice. Po drugi strani pa naj bi skušali oblikovati drug dokument, v podporo dosedanjih izbir.
Zagovorniki takega stališča so predvsem med krščanskimi demokrati in socialisti ter socialdemokrati. Vendar so tudi med predstavniki stranke relativne večine mnenja precej deljena.
Prebivalstvo je na splošno za eno samo bolnišnico, na prvo mesto pa vsekakor postavlja kakovost zdravstvenih storitev, je te dni objavil krajevni časopis, po zelo široki anketi.
Dan po seji pokrajinskega sveta pa bo v Gradišču javno zborovanje odbora za enotno bolnišnico. Predstavili bodo dosedanje dejavnosti (tudi v luči stališč, ki so izšla iz občinskih svetov) in načrt o novi organiziranosti zdravstva na Goriškem. Srečanje bo v dvorani Coassi-ni ob 20.30. Po polemikah in replikah med deželnim odbornikom Brancatijem in predstavnikom liberalne stranke. Majom, v tukajšnjih časopisih, se soočanje (na daljavo) nadaljuje. Odvetnik Majo je izrazil pripravljenost, da se pogovarja o vseh vidikih, vendar argomentira-no in v prisotnosti Ministra za zdravstvo, oziroma visokih funkcionarjev tega ministrstva.
Rekreacijska telovadba pri društvu upokojencev
Skrb za zdravje in dobro počutje zraven pa še veliko družabnosti
Glede pojma telovadbe imamo včasih precej zmedene pojme. Predvsem velja nekako posplošeno mnenje, da je to dejavnost za mlade in kvečjemu za ljudi v srednjih letih. Člani Društva slovenskih upokojencev tako enostransko mnenje izpodbijajo že vrsto let z rednimi vajami, dvakrat tedensko. Aktivnost prvič v novi sezoni so se zbrali včeraj popoldne v Kulturnem domu — se odvija pod geslom za zdravje in prijetno počutje in družabnost. Za dejavnost ni starostnih mejnikov, pravijo udeleženke lanskega tečaje (na sliki). Edino kar nismo uspeli izvedeti je, zakaj ni zraven moških.
Pomanjkanje političnega dialoga na Goriškem je občutiti že lep čas. Ob tem gre zabeležiti tudi, da je namen pobudnikov časopis razširiti na celotnem območju pokrajine in tudi v krajih, ki so tako ali drugače povezani z Goriško. Tako se bo recimo ukvarjal s problematiko krajev v Spodnji Furlaniji, zajel pa bo tudi bližnja območja tržaške in videmske pokrajine.
Novi mesečnik naj bi v Tržiču zapolnil vrzel, ki je nastala po ukinitvi glasila Qui citta, drugod na Goriškem pa bo nedvomno predstavljal možnost za publicizi-ranje stališč, ki sicer težko najdejo prostor v medijih.
Srečno torej.
Krvodajalci v Foljanu zbirajo pomoč za RK na Reki
Člani sekcije združenja krvodajalcev v Foljanu so se odločili za izvedbo posebne akcije za zbiranje pomoči zaradi vojne prizadetemu prebivalstvu na Hrvaškem. Pomoč bodo, tudi zaradi stikov, ki jih imajo s krvodajalci na Reki, namenili temu mestu. V dogovoru z občinsko upravo v Foljanu ter s predstavniki številnih društev se je akcija že pričela in bo trajala do 4. oktobra. Zbirajo oblačila in hrano ter denarne prispevke, ki jih bodo namenili v glavnem za nakup zdravil.
Na območju občine Poljan občani lahko prinesejo blago v zbirni center na občini v Foljanu med 9. in 12. uro ter med 17. in 19. uro, v Redipugli v občinskih uradih od 17. do 19. ure ter v Polačah od 17. do 19. ure. V Polačah bodo material pobirali z dostavnim vozilom.
Prvo pošiljko materiala so člani krvodajalske sekcije že izročili predstavnikom Rdečega križa na Reki.
Dostop na strelišče prepovedan 15 dni
Dejavnost na vojaškem strelišču nad Selcami se nadaljuje, kljub dosedanjim številnim protestom občanov in ustanov. Županstvo v Doberdobu nas je obvestilo, da bo vojska v oktobru uporabljala strelišče kar petnajst dni in sicer 2., 3.,
8.,	9., 15., 17., 21., 22., 23., 24., 25.,
28.,	29., 30. in 31. oktobra.
V omenjenih dneh je dostop na območje, ki je posebej označeno in zavarovano, prepovedan. Vaje bodo med 8.30 in 17.30. Proti kršilcem bodo ukrepali.
Pri Vogriču na Valeršču odprli docela prenovljeno gostišče
Pred dobrimi desetimi leti se je Roman Vogrič z ženo odločil za gostinstvo. V poslopju nekdanje osnovne šole, ki ga je kupil od Občine, sta uredila lokal, ki je zlasti ob koncu tedna privabljal številne goste iz bližnjih in tudi bolj oddaljenih krajev.
Vogričev! pa so se odločili za nadalnji korak, ki je bil pravzaprav nujen, spričo vse številnejših gostov. Odločili so se za prenovo in dozidavo prejšnjega objekta in s tem kakovostno izboljšali turistično—gostinsko ponudbo na območju Števerjana. Gostišče so odprli že pred kakšnim tednom, dogodek pa so slovesno obeležili v sredo zvečer. Poleg domačinov, ki so z zadovoljstvom čestitali Romanu in soprogi, da sta uresničila zahtevno gospodarsko pobudo in števerjanskega župana Hu-uiarja, je čestitke izrekel tudi predsednik Trgovinske zbornice Bevilac-qua. _
Čestitkam se pridružujemo tudi mi. (Na sliki foto Čubej Roman Vogrič s hčerko pred prenovljenom lokalom).	i
Pristojne oblasti napovedujejo strožje nadzorstvo
Osmice naj bi spet postale samo osmice
V	odlično vinsko kapljico, ki jo napovedujejo ob letošnji letini, je kanilo nekaj grenčice. V pristojnih uradih napovedujejo, da bodo stopili na prste vsem, ki so doslej po svoje tolmačili zakonske predpise. Bolj dosledno (kakor doslej) izvajanje zakonskih predpisov glede prodaje kmetijskih pridelkov in torej tudi vina, utegne opraviti z dolgoletno tradicijo osmič po naših vaseh. Adijo torej prijetni večeri ob kozarcu domačega, ki, kakor znano, veliko bolj tekne, če je zraven še domač prigrizek.
Različna tolmačenja, kaj kmetje lahko poleg vina prodajajo v osmici in še zlasti kako, so prisotna že veliko časa. Pred kakšnim letom je v tej zadevi sklepalo celo sodišče.
V	zadnjih mesecih je opaziti več znakov, ki kažejo na to, da nameravajo oblasti, tiste, ki so pristojne za javno zdravstvo in higieno in tiste, ki skrbijo za davčno in finančno poslovanje, vspostaviti dosledno spoštovanje obstoječih predpisov.
Nič novega torej, saj gre za zakon iz leta 1963 št. 59, ki pa je kakih sedemnajst let ost&l v predalu, ker so navodila o njegovem izvajanju objavili šele v letu 1980.
Ne da bi se spuščali v podrobnosti, lahko rečemo, da je namen oblasti da bi osmice ponovno postale osmice in ne postojanke agriturizma ali kaj podobne-
ga-	> .4
Ob doslednem izvajanju predpisov, bi se v osmici ne smelo točiti niti vina. "Osmičar" bi moral kupcu natočiti v posodo zahtevano količino vina in konec.
Verjetno do take ozke interpretacije ne bo prišlo, pač pa se napoveduje zaostritev na področju vetreri-narskih pregledov. Prašiče za zakol bodo morali kmetje, ki ne razpolagajo s primernimi prostori za klanje peljati v klavnico. Tu bodo morali tudi prede-
lati meso v mesne izdelke, seveda v kolikor nimajo doma ustrezno opremljenih prostorov.
Dosledno spoštovanje teh predpisov bo seveda pomenilo precejšnjo oviro in še več stroškov.
Računati pa je treba tudi dodatne ovire. Tudi če bo "osmičar" prašiča zaklal in predelal ob doslednem spoštovanju vseh norm, ostaja še nerešeno vprašanje, če bo lahko gostom sploh postregel z domačo salamo ali klobasami. Zagovorniki striktne interpretacije predpisov menijo, da je salamo mogoče prodati le celo. Nekako po načelu, kupi in odnesi.
Kaj meni ena od prizadetih strank mnenja gostov osmič še nismo zabeležili je bilo zelo razvidno na nedavnem srečanju, ki ga je pripravila doberdob-ska občinska uprava prav z namenom, da bi občane seznanila z novo usmeritvijo, ki se nakazuje.
Srečanja se je udeležilo lepo število občanov, pravzaprav občank, saj so bile ženske v večini. Vodil ga je župan dr. Lavrenčič, ki je podčrtal, da je uprava smatrala za koristno in predvsem korektno, da občane seznani in opozori na predpise. Ne gre torej za takšno ali drugačno stališče občine, ampak za spoštovanje splošnih predpisov. Z njimi morajo biti občani seznanjeni.
Sestanka se je udeležil tudi funkcionar higiensko—veterinarske službe KZE dr. Tomba, ki je obrazložil, kaj predvideva zakon glede klanja prašičev ali drugih živali in glede predelave mesa.
Razvila se je zatem zelo živahna diskusija, ki pa ni obrodila konkretnih rezultatov. Upoštevanja vreden je bil le predlog župana Lavrenčiča, ki je opozoril na nujnost, da kmetje in polkmetje poiščejo drugačne oblike prodaje svojih pridelkov. Nekaj vzgledov prihaja s Tržaškega in ob pomoči Gorske skupnosti, bi bilo tudi na Goriškem krasu mogoče doseči zadovoljivo rešitev.
Tigelli razstavlja v TK Galeriji
Vrata upanja
Prva tržaška izvedba kantate »An Mathilde« L. DaUapicole
Zdi se precej čudno, a je vendarle res, da je ena od pomembnih skladb istrskega skladatelja, že pokojnega Luigija DaUapicole, napisana pred dobrimi 35 leti, doživela šele zdaj svojo prvo izvedbo v Trstu. Na sporedu je bila na zadnjem koncertu Verdijeve jesenske simfonične sezone pod taktirko madžarskega dirigenta Carla Mellesa, ki je na prejšnjem koncertu pokazal svoje dirigentske sposobnosti z izvedbo Schubertove Simfonije št. 9.
Kantata za sopran in orkester "An Mathilde" (Ma-tilini) ima vse značilnosti Dallapicolovega skladateljskega opusa: njegov komponistični jezik je strogo dodekafonski, stilno omejen na bistveno, strog, pa vendarle v svojem globokem občutju čustven, nežen. Po drugi strani se njegov glasbeni jezik oslanja na besedno predlogo skladbe ne le v smislu, da tolmači vsebino, marveč, da se glasba in vsebina povsem poenotita v sublimaciji sozvočja.
Teksti Kantate so iz Heinejeve lirike posvečene njegovi življenjski družici (njeno pravo ime je bilo Eugenia Mirat), ki mu je v času njegove dolge bolezni, ki ga je priklenila na posteljo, ves čas bila ob strani. Dallapicola je kantato posvetil svoji ženi Lauri Luzzato Cohen, ki je bila njegova dragocena sodelavka tudi z izbiro besedil za njegove skladbe. Aluzija na Heinejevo družico je v tem oziru očitna. Tri Heinejeve lirike za skladbo "An Mathilde" so intoni-rane: prva brez naslova, na grobo hvaležnost, druga z naslovom Komemoracija na spominjanje na lastno
smrt in tretja z našlovm Angelom na priporočilo angelom, naj čuvajo Mathildo.
Kot pretežno v svojih delih, je tudi za to kantato Dallapicola izbral reduciran komorni orkester tako po obsegu kot po zvočnosti, glas pa je zaupal sopranu. Nedvomno gre za izvedbeno zahtevno delo tako v tehničnem kot v psihološkem interpretiranju poetičnih občutij, ki ga prevevajo. Sopranistka Sarah Le-onard je besedilo podajala z globoko ekspresivnostjo in kultiviranim vokalnim artikuliranjem zahtevne partiture. Orekster ji je bil v dokaj zanesljivo oporo, saj je dirigent Melles znal povleči iz njega dovolj zvočnosti in predvsem subtilne vsebinske usklajenosti.
Manj prepričljiva je bila izvedba Brucknejeve Simfonije št. 6 v A-duru čeprav orkestru, predvsem pa dirigentu Mellesu, ni mogoče odrekati mestoma tudi lepo zvočno učinkovitost v podajanju epskih kakor tudi romantičnih, melodičnih in mističnih aspektov. Mogočna arhitekturna zgradba simfonije v formi razširjene sonate s tremi temami, kakor tudi njena zvočna kompaktnost nista prišli vedno do polne veljave zaradi nezadostne izenačenosti inštrumentalnih skupin, ne glede na to, da je dirigent Melles s svojo komunikativnostjo uspel, kot rečeno, doseči tudi prepričljive trenutke orkestrovega muziciranja.
Občinstvo prav zato ni štedilo z aplavzi, ki so bili nedvomno namenjeni še prej kot orkestru, simpatični in prepričljivi osebnosti moža s taktirko.
j.k.
V TK Galeriji se bo jutri začela nova razstavna sezona. Ob 18. uri bo namreč otvoritev razstave del Tržačana Roberta Tigellija z naslovom »Potrebna vrata«. Kritičarka Maria Campitelli je zapisal o slikarju med drugim tudi naslednje misli: »Vidna metafora torej kaže na optimistično potrebo umetnika po komunikaciji, ki je baza neobhodno potrebnih odnosov za zavedanje, vednost, na etičnem področju pa za sporazum. Stavne in svetlikave razpoke vsega enotnega kot želja po komunikaciji. Prav zato umetnik Tigelli definira kot "vrata" simboličen, prvinski instrument interakcije. Vrata, ki jih je treba odpreti, tudi kot posledica nedavnih nepričakovanih mednarodnih dogodkov, vrata, ki pomenijo upanje prenovljenega sveta«.
Najbrž ni odveč pripomniti, da je TK Galerija z leti postala eden izmed tržaških likovnih središč, ki posreduje najrazličnejše umetniške tokove v sodobnem slikarskem iskanju in to bo skušala potrjevati tudi v novi sezoni. Razstava Roberta Tigellija bo na ogled do 16. t.m. (urnik: od torka do petka od 9. ure do 13. in od 14. do 19., ob sobotah pa od 9. do 13. ure)
Izzivalno razmišljanje v uglednem dunajskem Profilu
Komunizeni pokopal tudi zinemo levico?
Izzivalen prispevek Barbare Cou-denhove-Kalegri iz dunajskega Profila objavljamo zato, da bi mogoče spodbudil kak izziv na zastavljena vprašanja, ki jih ni treba posebej objasnjevati in komentirati.
Ronald Reagan, ta personifikacija antiintelektualnega, ki mu je bilo vsako besedilo, daljše od trideset vrstic, že pretežko, je imel v svoji sodbi popolnoma prav: komunistični imperij je bil kraljestvo zla.
Odkar je neslavno propadel, ne mine dan, ko ne zvemo kaj iz njegove dediščine: trpinčenje in slabo gospodarjenje, demoralizacija in šušmarstvo — predvsem pa laži, laži, laži. Celo lepa in na videz nepokvarjena beseda mir izginja z vzhodnoevropskih in srednjeevropskih cestnih napisov, kajti tudi mir — kot vse drugo - so zmleli v mlinu laži komunistične propagande in ga s tem tako iznakazili, da te besede nihče niti slišati več noče.
Značilno je, da potolčenega sveta socializma nihče ne brani. Navsezadnje so mu služili stotisoči, mili-
joni so si ga več generacij želeli, nešteti so zanj umrli. Toda stranke, ki so ga nasledile, izjavljajo, da zanj niso pristojne. Kar na hitro so spremenila svoja imena in govorijo samo še o demokraciji. Še moskovskim pučistom je šlo najbrž bolj za ohranitev privilegijev kot pa za utopijo osvobojenega proletariata.
Nihče tudi ne piše, tako kot generacija Arthurja' Kbstlerja, knjig o »Bogu, ki to ni bil«. Kar se je sesulo, že dolgo ni več predstavljalo idola, temveč samo še zoprno strašilo. Sovjetskemu maršalu Sergeju Ahro-mejevu, ki se je po neuspelem puču v Moskvi obesil, je njegov ameriški kolega napisal spoštljiv nekrolog z naslovom »Komunist, rodoljub, vojak«. Toda temu oficirju je bolj strlo srce ponižanje sovjetske armade kot pa zlom komunistične ideje.
Intelektualna levica ali tisto, kar je od nje ostalo — se zavija v molk. Pred leti je dokazovala, da je Stalin kriv vsega zla, ker je zlorabil Leninovo dediščino. Potem so pada-
Lep popoldan v družbi Mozarta
V okviru ciklusa koncertov Popoldnevi stare in sodobne glasbe na Repentabru, je bil v nedeljo koncert, v celoti posvečen Mozartovim skladbam. To je bil tudi poklon velikemu skladateljskemu geniju. V nedeljo, vedno z začetkom ob 18. uri, pa bo zadnji koncert tega že tradicionalnega glasbenega srečanja v starodavni cerkvici. Na sporedu bodo skladbe italijanskega skladatelja Antonia Vivaldija. (Na sliki, foto Magajna, z nedeljskega koncerta Mozartovih skladb)
H Leninovi kipi, Marxa so spravili v muzej. Danes je — posebno v Vzhodni Evropi — sumljiv celo pojem »socialdemokratsko«. Kdor govori o socialnih vprašanjih, se mu zdi nujno, da se najprej demonstrativno izreče za tržno gospodarstvo.
Tudi to sodi k turobni dediščini komunizma: ker je diskreditirano vse, na kar so se komunisti sklicevali, je tudi zavzemanje za šibke in zatirane ljudi v družbi danes postalo nepopularno. Ponižani in razžaljeni in ubogi hudiči imajo le še malo prijateljev, razen v katoliški »Caritas«.
Komunizem je, kot je pisal dunajski esejist Friedrich Torberg v petdesetih letih, »kakor velikanski sesalnik«, ki posesa vse poštene nagibe in kvalitete in si jih prisvoji — od solidarnosti in poguma do požrtvovalnosti in patriotizma. Bili so najboljši, ki so se, zlasti v času med vojnama, v času zmagujočega fašizma, pustili potegniti v ta sesalnik. Mnogi so propadli v Hitlerjevih koncentracijskih taboriščih in so s svojo mučeniško smrtjo potem rabili komunistični propagandni maši-neriji. Mnogi drugi so se uprli komunistični diktaturi in postali njene prve žrtve.
A tudi čeznje, čez »plemenite levičarje«, je šla zgodovina. Nihče več noče poslušati njihovih mnenj, njihovi spomini za minule junaške čase zbujajo zgolj vludno zdolgočaseno zanimanje. »Mi iz prelomnega leta 1968,« je pred nedavnim obešenjaško pripomnila češka bojevnica za človekove pravice in nekdanja
komunistka, »smo danes samo še zadnja smet«.
Hvaležnost ni kategorija politike
in dobro je tako. Vendar je dostikrat zoprno, če kakšen plitev povzpetnik ali omejen nacionalist najde več občinstva na političnem prizorišču kot pa tisti, ki so svojčas in na svoj način nosili zastavo evropskega razsvetljenstva in za to plačevali tudi visoko ceno.
Zlom komunistične pošasti je za precej časa pokopal pod seboj vse, kar je levičarsko. Obstajajo pa tudi druge pošasti. Posebno v Vzhodni Evropi postajajo čedalje nevarnejše: nacionalizem in šovinizem, sovraštvo do tujcev in antisemitizem, nestrpnost in demagogija, nacionalizem in fundamentalizem. Grehi desnice so padli v postkomunistični Evropi na plodna tla.
Protistrup je bil prej vedno levičarski duh od Zolaja do Sartra, od Heineja do Adorna. Tu in tam ta duh še vedno živi, poosebljen je v ljudeh, kakršen je Adam Michnik (udeležil se je tudi letošnje Vile niče) na Poljskem. Veliko težje jim je kot njihovim predhodnikom. Ze dolgo niso več socialisti in ne imenujejo se več levičarje. Nimajo več, tako kot njihovi predhodniki, nobenega velikega cilja pred očmi: sanj o veliki alternativi, o povsem drugačni, osvobojeni družbi. Opečeni otroci so in ne zaupajo nobeni rešitvi. Postali so skromni. Za nič več se ne zavzemajo, samo še za pravičnost.
To pa je premalo.
pismo uredništvu
Gallusovo zvočno bogastvo
Spoštovano Uredništvo Primorskega dnevnika.
Zahvaljujem se Vam za objavo tiskovnega sporočila v nedeljski številki o nadaljnjih koncertih Gallusovega zvočnega bogastva, istočasno pa Vas prosim, da ne spreminjate naslova prireditve v naslovu sporočila.
Deželni sedež RAI, Glasbena matica, Zveza cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenskih kulturnih društev so dale koncertu v počastitev 400-letnice Gallusove smrti naslov GALLUSOVO ZVOČNO BOGASTVO; v njem se prepoznajo pevci in zborovodje, ki ta program izvajajo; ob njem se v poslušalcih obudi spomin na bleščeč glasbeni dogodek.
Vaš naslov GALLUSOVI PETI MOTETI je presplošen za specifično pobudo, vsebinsko in muzikološko -je neutemeljen, predvsem pa ne pove, da bo gostovalo v Sloveniji in na Koroškem sedem najboljših tržaških zborov in več kot 150 pevcev.
Janko Ban, koordinator programa Gallusovo zvočno bogastvo.
Trst, 30. septembra 1991
Ne vem, kje je problem: v zvezi z naslovi je pač tako, da morajo ustrezati nekaterim tehničnim računalniškim pravilom sistema, ki ga uporabljamo na časopisu, zaradi česar lahko pride do sprememb, ker je velikokrat naslov, ki ga predlaga člankar, neustrezen (zaradi dolžine ali česa drugega). Sicer pa imajo povsod na svetu in v vseh uredništvih pravico manipulirati z naslovi, ki pa naj bi bili seveda v sozvočju z vsebino članka. To je tudi primer nedeljske najave gostovanj Gallusovega zvočnega bogastva, ki zaradi naslova ničesar ne izgubi ali pridobi na svoji vsebini.
Marij Čuk, kulturni urednik PD
Na svetovnem ženskem jadralnem prvenstvu v razredu europa
Arianm Bogateč srebro
Težko se je izogniti ponavljanju in obrabljenim frazam, ko pišemo o uspehih nekaterih naših vrhunskih športnikov. A kaj lahko rečemo o zadnjem podvigu Arianne Bogateč, jadralke Tržaškega pomorskega kluba Sirena, kot to, da je res izredna? Na svetovnem prvenstvu IYRU v razredu europa, ki je bilo zadnje dni septembra v Long Beachu v ZDA, namreč naša jadralka znova dokazala, da si zasluži ne samo mesto v svetovni konkurenci, ampak da sodi v sam njen vrh.
V	konkurenci 43 jadralk iz 16 držav je Bogatčeva zasedla drugo mesto in si s tem priborila srebrno odličje, bila pa je daleč najboljša v italijanskem zastopstvu. Poleg tega je na posebni lestvici, na kateri vzamejo v poštev vseh 7 opravljenih regat (na končni lestvici so odšteli najslabšo uvrstitev), bila celo prva.
Vremenski pogoji v Long Beachu so Arianni odgovarjali, bodisi veter kot tudi veliki valovi. Seveda je s tem uspehom naredila nadaljnji korak proti nastopu na olimpijskim igrah prihodnje leto v Barceloni, ki bi si ga glede na svoje uspehe, vztrajnost in ves vloženi trud tudi zaslužila in ki ji ga tudi iskreno želimo.
VRSTNI RED: 1. Moberg (Nor.) 11 kazenskih točk; 2. Bogateč (It.) 44,8; 3. Burton (ZDA) 53,7; 4. Trotman (ZDA) 57,7; 5. Halvin (Fr.) 67; 13. Salva (It.) 102,7; 14. Calligaris (It.) 105,7; 17. Ingangi (It.) 132.
V	posameznih regatah pa se je Bogatčeva tako uvrstila: 3., 2., 3., 8., 3., 6., 7.
Po samih treh dneh!
Koprčani spet brez trenerja
KOPER — Zdi se neverjetno, pa je vendarle res. Včeraj je novi trener nogometašev Kopra Karlo Valdevit po treningu odstopil. Bil je torej trener koprskih nogometašev vsega tri dni in v tem bo gotovo rekorder. Na sestanku izvršnega odbora trajne rešitve seveda niso mogli najti in do tekme na Bonifiki z Olimpijo bo treninge Koprčanov vodil Alfio Kocjančič, bivši nogometaš Kopra. (Kreft)
Radiče v Firencah
FIRENCE — Po 18 letih bo Gigi Radke znova sedel na trenerski klopi Fiorentine. Zamenjal je Brazilca Lazaronija, ki ga je društvo odslovilo zaradi slabih uspehov moštva. Z Radicejem so se dogovorili v ponedeljek ponoči.
Na ženskem odbojkarskem EP danes 4. kolo
Trije nepremagani
Prva tri kola ženskega odbojkarskega EP niso prinesla posebnih presenečenj. Zaenkrat so samo tri reprezentance nepremagane: SZ, Italija in Nizozemska. Še več, odbojkarice teh treh držav niso izgubile niti niza. Tri reprezentance pa so brez zmage, med temi je tudi Jugoslavija. V naslenjih dbeh kolih se bo zlasti bil boj za drugo mesto v skupini B. Kandidata sta Nemčija in CSFR, ki ima ugodnejši razpored tekem. Nemčija je bila sicer po mnenju mnogih celo favorit za prvo mesto, a kaže, da združitev obeh Nemčij na področju ženske odbojke ni prinesla enakih prednosti kot med moškimi. Bržkone ne gre pozabiti, da je bila reprezentanca bivše NDR sestavljena samo iz igralk enega kluba!
Gotovo pa je sedaj vsa pozornost usmerjena v Ravenno, kjer se bosta jutri pomerili SZ in Italija.
DANAŠNJI SPORED Ravenna: 15.30 Italija - Francija; 18.00 SZ - Grčija; 20.30 Albanija -Bolgarija. Bari: 15.30 Romunija -ČSFR; 18.00 Jugoslavija - Nizozemska; 20.30 Poljska - Nemčija.
Danes vdrugič SP offshore
Danes ob 11. uri bo v Tržaškem zalivu štart druge preizkušnje SP offshore. Bolidi v razredu 1 bodo prepluli 137 morskih milj, v razredu 2 pa bo proga za 25 km krajša. Vsi udeleženci nedeljske dirke so potrdili svoj nastop, razen Si-rega.
V uvodnih nastopih v ženski in moški namiznoteniški B ligi
Kraševi zastopniki začeli s spodbudnima zmagama
Moška B liga
Prva zmaga Krasa v moški BI ligi proti lani drugouvrščenemu Vareseju z izidom 5:3 je vlila veliko mero samo zaupanja Krasovim igralcem. Dober začetek Prvenstva je oživel tudi prepričanje, da oo Kras dosegel cilj, obstanek v ligi.
Kot smo že poročali, se gostje niso Predstavili s postavo drugokategornikov,
Podcenjevanje novinca v ligi pa se jim je ntaščevalo. Mersi je dobro opravil »svojo dolžnost«: osvojil je tri točke. Medtem ko (e proti dokaj povprečnemu Tulliju z deželnih lestvic hranil svoje moči in se po-kjral z neklasificiranim Castellanom, je Proti drugokategorniku Ciceriju zablestel v svoji igri.
Dlani gledalcev je ogrel Krasov tretji mož Marjan Milič, ki je velik del prvega ®eta držal v šahu najboljšega nasprotnikovega igralca Cicerija. V začetku dru-9ega seta je Marjan izvedel nekaj zares lepih napadalnih akcijh, povedel z 10:5, vendar je prednost izgubil na kitajskih servisih nasprotnika, predvsem pa zato, ker mu manjkajo izkušnje tekem nižjih tig. Paradoks je, da si jih ni mogel nabrati, ker je Krasova ekipa zanj preskokovi-to napredovala iz lige v ligo.
Junak sobotnega srečanja pa je bil nedvomno Igor Milič. V uvodni tekmi je najprej odpravil Castellana, v zadnji je “očistil« Tullija. Najlepša pa je bila tekma dveh levičarjev, Igorja Miliča proti Ciceriju, ki je terjala tri sete. V drugem nizu se je Igor revanširal za poraz nasprotniku, v odločilnem tretjem pa se je sreča nasmehnila Ciceriju, ki Igorja (št. D 3. kat.) prekaša na rang lestvici, vendar mu je bil krasovec enakovreden.
. V prihodnjem kolu bodo Krasovi fantje gostovali pri Gallarateju.
Kras - Varese 5:3
Igor Milič - Castellano 2:0 (21:13, 21:10), Marjan Milič - Ciceri 0:2 (18:21, 14:21), Mersi - Tulli 2:0 (21:17, 21:19), Igor Milič - Ciceri 1:2 (18:21, 21:18, 20:22), Mersi - Castellano 2:0 (21:11, 21:13), Marjan Milič - Tulli 0:2 (17:21,8:21), Mersi -Ciceri 2:0 (21:10, 21:11), Igor Milič - Tulli 2:1 (17-21 2T26 2T41
„ OSTALI IZIDI 'l KOLA (skupina A): Marling/Faiffeisen - Medical System Pong. Basso P 1:5; Evergreen Esedra -Y)ci(;ta Canottieri Leceo 5:2; TT Milano ' Gallarate 5:2.
Ženska B liga
Krasova ženska prva ekipa je v nede-‘jo popoldne v Gorici z Azzurro prinesla
domov prvi par točk. Srečanje se je končalo z rezultatom 4:5, vendr bi bil realen rezultat 1:5, če se ne bi zataknilo Moniki Radovič v četrti tekmi proti Paganellije-vi. Tanjo Ravbar so zadržale študijske obveznosti, 11-letna Katja Milič pa je solidno opravila svoj krstni nastop.
Pod vodstvom nenaklonjenega sodnika Rupila in precej nediscipliniranih Az-zurrinih igralk, ki so stalno zapuščale klop, je tekma potekala v znamenju premoči zgoniških igralk. Največji doprinos k zmagi je dala Biserka Simoneta. Že v uvodni tekmi je brez težav odpravila Pa-ganellijevo, zatem gladko premagala nekdanjo drugokategornico Musinovo in pri stanju 4:4 nadigrala še Simionatovo.
Slednjo nasprotnico je premagala tudi mlajša pionirka Katja Milič, svoj krstni nastop pa je kronala tudi z borbeno igro proti Musinovi. V tem srečanju med najmlajšo in najmanjšo igralko ter najboljšo in najvišjo nasprotnico, je mala Katja Milič pokazala, da se kakovost igre na meri po centimetrih telesne višine in da ekipa lahko računa na njen pozitiven doprinos. Točko k zmagi je prispevala tudi Monika Radovič.
12. oktobra si bomo krasova dekleta ogledali doma s Karneidom.
Azzurra - Kras 4:5
Paganelli - Simoneta 1:2 (15:21, 21:18, 9:21), Simionato - Radovič 0:2 (14:21, 9:21), Musina - Milič 2:0 (21:19, 21:19), Paganelli - Radovič 2:1 (21:19, 18:21, 2.1:18), Musina - Simoneta 0:2 (12:21, 12:21), Simionato - Milič 0:2 (15:21, 19:21), Musina - Radovič 2:1 (21:16, 16:21, 21:19), Paganelli - Milič 2:0 (21:10,21:6), Simionato - Simoneta 0:2 (9:21, 19:21)
IZIDI 1. KOLA (skupina B): Campo-maggiore »A« - S.S. Giovanni XXIII 1:5; Karneid - Auer Ora Platter 5:3; Azzurra Gorica - Kras Zgonik 4:5. (jj)
Naši dijaki na finalu mladinskih iger
Na državnem finalu mladinskih iger za srednje šole, ki poteka na Siciliji, se bo pomerilo tudi nekaj zastopnikov slovenskih šol iz tržaške pokrajine, ki so si pravico do tega nastopa priborili že maja meseca. Na Sicilijo bodo namreč danes odpotovali Erika Radovič in Peter Santi-ni (namizni tenis, šola 1. Gruden), Marko Metlika (lokostrelstvo, Ciril in Metod), Werner Sancin (plavanje s plavutmi, Ciril in Metod, oddelek Katinara), Andrej Močilnik (jadranje, Ciril in Metod, oddelek Katinara).
Italijani v evropskih nogometnih pokalih
Bo bera polna?
Od današnjih in jutrišnjih povratnih tekem 1. kola v evropskih nogometnih pokalih si italijanska moštva obetajo kopico, recimo kar stoodstotno napredovanje v naslednjo fazo.
Prvak Sampdoria bo po izdatni zmagi doma s 5:0 v Rosenborgu opravil čisto formalnost (po Italiauno ob 19. uri), isto velja tudi za Torino (Raitre ob 22.30) v pokalu UEFA proti Reykjaviku (v Islandiji je zmagal z 2:0), a tudi ostali so lahko optimisti. Roma si proti moskovski CSKA lahko drevi (Rainuo ob 20.30) celo privošči poraz z 1:0, ustreza pa ji seveda tudi katerikoli neodločen izid. Zmaga z golom razlike prinaša kvalifikacijo tudi Parmi (Raidue ob 18.30), ki je v Sofiji igrala 0:0. Pred težjo nalogo sta tako pravzaprav le Inter in Genoa, ki pa sta v prvi tekmi doživela tesna poraza. Inter (Raidue ob 20.30) je v Oportu sicer izgubil, a je tudi dosegel gol (2:1), zato mu zadostuje tudi zmaga z 1:0, ta rezultat pa bi za Genoo v domači tekmi z Realom iz Ovieda pomenil igranje podaljškov. Zmaga z dvema goloma prednosti je vsekakor v dometu ekipe trenerja Bagnoli-ja, ki napoveduje agresivno igro svojih.
POKAL PR’	/AKOV		
ŠESTNAJSTINA FINALA	1. tekma	2. tekma	Kval.
Marseille (Fr.) - Union (Luks.)	5:0	danes		
Zaglebie (Polj.) - Brondby (Dan.)	0:3	danes	—
Dundalk (Irska) - Honved (Madž.)	1:1	danes	—
Rangers (Škot.) - Sparta Praga (CSFR)	0:1	danes	—
Flansa Rostock (Nem.) - Barcelona (Šp.)	0:3	danes	—
Limassol (Ciper) - Universitatea (Rom.)	0:2	danes	.	
Portadovvn (S.Irska) - C. zvezda (Jug.)	0:4	danes	—
Flamurtari (Alb.) - IFK Goteborg (Sve.)	0:0	danes	—
Rosenborg (Nor.) - Sampdoria (It.)	0:5	danes	—
Benfica (Port.) - Hamrun (Malta)	6:0	danes	—
Austria Dunaj (Av.) - Arsenal (Angl.)	1:6	danes	—
Dinamo Kiev (SZ) - FIJK helsinki (Fin.)	1:0	danes	—
PSV Eindhoven (Niz.) - Besiktas (Tur.)	1:1	danes	—
Panathinaikos (Gr.) - Fram (Isl.)	2:2	danes	—
Grasshoppers (Švi.) - Anderlecht (Bel.)	1:1	danes	—
Etar (Bolg.) - Kaiserslautern (Nem.)	0:2	danes	—
POKAL POKALNIH ZMAGOVAL.
Šestnajstina finala	1. tekma	2. tekma	Kval.
Bruges (Belg.) - Omonia Nik. (Ciper)	2:0	danes		
Tottenham (Angl.) - Flajduk Split (Jug.)	0:1	danes	—
Jeunesse (Luks.) - IFK Norrkoping (Šve.)	0:4	danes	—
Tampere (Fin.) - Glenavor (S.Irska)	2:3	danes	—
Mothervrell (Škotska) - Katowice (Polj.)	0:2	danes	—
Banik Ostrava (CSFR) - Odense (Dan.)	2:0	danes	—
Monaco (Fr.) - Swansea (Wales)	2:1	8:0	Monaco
Sion (Švi.) - Valur Reykjavik (Isl.)	1:0	danes	—
Ferencvaros (Madž.) - Levski (Bolg.)	3:2	danes	—
Manchester (Angl.) - Athinaikos (Gr.)	0:0	danes	—
Galatasaray (Tur.) - Eisenhut. (Nem.)	2:1	danes	—
Werder Bremen (Nem.) - Bacau (Rom.).	6:0	5:0	Werder
Porto (Port.) - La Valletta (Malta)	3:0	danes	—
Atletico Mad. (Šp.) - Fyilingen (Nor.)	1:0	danes	—
Feyenoord (Niz.) - Partizani (Alb.)	0:0	danes	—
Roma (It.) - CSKA Moskva (SZ)	2:1	danes	—
POKAL UEFA			
Dvaintrldesetina finala	1. tekma	2. tekma	Kval.
Bayern Mun. (Nem.) - Cork City (Irska)	1:1	2:0	Bayern
Dinamo Moskva (SZ) - Izzo (Madž.)	0:1	danes	—
BK 1903 (Dan.) - Aberdeen (Škotska)	1:0	danes	—
Lausanne (Švi.) - Gand (Bel.)	1:0	danes	č 	
Real (Šp.) - Slovan Bratislava (ČSFR)	2:1	1:1	Real
Spora (Luks.) - Eintracht (Nem.)	1:6	0:5	Eintracht
Utrecht (Niz.) - Sturm Graz (Av.)	1:0	danes	—
Cannes (Fr.) - Salgueiros Oporto (Port.)	0:1	jutri	
Torino (It.) - FC Reykjavik (Isl.)	2:0	danes	—
Pecsi Munkas (Madž.) - Stuttgart (Nem.)	1:4	danes	—
Ekeren (Bel.) - Celtic (Škotska)	0:2	1:1	Celtic
Oester (Sve.) - Lione (Fr.)	0:1	jutri	—
Auxerre (Fr.) - Ikast (Dan.)	1:0	danes	—
Torpedo Moskva (SZ) - Halle (Nem.)	1:2	3:0	Torpedo
Sigma (CSFR) - Bangor (S.lrska)	3:0	danes	—
Lahti (Fin.) - Liverpool (Angl.)	1:6	danes	—
Gornik Zabrze (Pol.) - Hamburg (Nem.)	1:1	danes	—
Orebro (šve.) - Ajax (Niz.)	0:3	danes	—
Spartak Moskva (SZ) - Mikkelin (Fin.)	2:0	jutri	—
Tromsd (Nor.) - Tirol Innsbruck (Av.)	1:2	danes	—
Malines (Bel.) - Paok Solun (Gr.)	1:1	danes	—
Steaua Buk. (Rom.) - Anorthosis (Ciper)	2:1	2:2	Steaua
Parma (It.) - CSKA Sofija (Bol.)	0:0	danes	—
Partizan (Jug.) - Sporting Gijon (Šp.)	0:2	jutri	—
Inter (It.) - Boavista (Port.)	1:2	danes	—
Floriana (Malta) - Neuchatel (Švi.)	0:2	0:0	Floriana
Osasuna (Šp.) - Slavia Sofija (Bol.)	0:1	danes	—
Trabzon. (Tur.) - Hask Gradjanski (Jug.)	3:2	danes	—
Dinamo Buk. (Rom.) - Sporting (Port.)	0:1	danes	—
Rot VVeiss (Nem.) - Groningen (Niz.)	1:0	danes	—
Aek Atene (Gr.) - Shkoder (Alb.)	1:0	jutri		'
Genoa (It.) - Real Oviedo (Šp.)	0:1	jutri	—
Pokal prvakov: finale bo 20. maja 1992 (prvak je Crvena zvezda); pokal pokalnih zmagovalcev: finale bo 6. maja 1992 (prvak je Manchester United); pokal UEFA: finale bo 29. aprila in 13. maja 1992 (prvak je Inter).
obvestila - obvestila - obvestila - obvestila
PLAVALNI TEČAJ ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da bo letos organiziralo plavalni tečaj za otroke v sodelovanju s PK Bor. Tečaj bo ob sredah v bazenu pri Alturi. Za prijave in informacije se lahko javite v uradu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. št. 635627.
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 3. oktobra, ob 20. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku seja izvšnega odbora.
ŠD POLET
vabi člane in prijatelje na družabnost, ki bo na kotalkališču v Repentabrski ulici na Opčinah v petek, 4. oktobra, ob 19.30. Počastili bomo Sama Koko-ravca, evropskega prvaki ’91.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR še sprejema prijave za začetniško skupino deklet letnika 1981 in za mlajše.
Vpisovanje neposredno na treningih (telovadba + miniodbojka), ki so ob torkih od 15. do 16.30 v telovadnici pedagoškega liceja (Ul. Caravaggio) in ob petkih od 17. do 18. ure v mali dvorani Borovega športnega centra.
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da poteka vadba rekreativcev vsak torek od 18. do 20. ure in petek od 20. do 22. ure. Informacije ob urah vadbe na »Prvem maju«, tel. 51377 ali pri Raseniju, tel. 745092.
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo prva vadbena ura za ritmiko in akrobatiko danes, 2. oktobra ob 15. uri. Istočasno bo tudi sestanek staršev.
SK DEVIN
obvešča, da se prične telovadba za odrasle vsak ponedeljek in petek od 20. do 21.30 in da se smučarski treningi
nadaljujejo vsako sredo in petek od 18. do 19.30 v telovadnici v Devinu.
KOTALKARSKA SEKCIJA ŠD POLET obvešča, da so še vedno odprta vpisovanja za kotalkarski tečaj. Interesenti se lahko vpišejo vsak dan, razen sobote in nedelje, od 17. do 20. ure neposredno na kotalkališču, Repentabrska ulica 1 ali pa na tel. št. 211758.
KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠZ DOM iz Gorice sporoča, da se je pričela vadba minibasketa za letnike 1980-85. Treningi so ob torkih (15.30-17.00) in ob petkih (14.45-16.00) v telovadnici Kulturnega doma.
SHINKAI KARATE CLUB obvešča člane in zainteresirane, da se s petkom pričnejo redni treningi v telovadnici občinskega vrtca na Proseku, Ul. S. Nazario. Treningi bodo v ponedeljkih in petkih, in sicer od 17.10 do
18.10	za začetnike ter od 18.10 do 19.30 za višje pasove. Za podrobnejše informacije tel. na št. 327342 v popoldanskih ali večernih urah.
ŠZ GAJA - TENIŠKA SEKCIJA obvešča, da se 14. oktobra pričenjajo ZAČETNIŠKI TENIŠKI TEČAJI, namenjeni predvsem otrokom izpod 12. leta in pa izpopolnjevalni tečaj za lanske tečajnike. Tečaji bodo potekali dvakrat tedensko do konca maja. Vpisovanje na sedežu kluba (tel. 226115) vsak dan, razen ob. torkih, do vključno 9. oktobra do 17. do 18. ure.
BALETNI ODSEK
ŠD MLADINA RESCO obvešča, da se začnejo redni treningi jutri, 3. oktobra za prvo skupino ob 16. uri, za drugo ob 17. uri, za tretjo ob 18. uri v prostorih osnovne šole A. Sirk v Križu. Vpisovanje novih gojencev bo na licu mesta.
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din; mesečna naročnina 230.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845
ADIT 61000 Ljubljana
Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185
Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
sreda, 2. oktobra 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Italijanski manjšini v Istri bodo nakazali 4 milijarde lir
Italijanska finančna pomoč le za popravilo nepremičnin
KOPER Čeprav so pripadniki italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvaški že mislili, da bodo prikrajšani za letošnji obljubljeni delež finančne pomoči s strani Italije, se to ne bo zgodilo. Italijanski zakon o obmejnih območjih predvideva pomoč tej manjšini vsako leto (od 1991 do 1993) po štiri milijarde lir. Predsinoči so na seji izvršnega odbora Italijanske unije v Brtonigli pripravili predlog projektov, ki jih bodo konec tedna izročili predstavnikom italijanskega zunanjega ministrstva. Od italijanske vlade bo potem odvisno, katere načrte italijanske manjšine bo podprla in jim še letos namenila denar.
Kar nekaj časa so pripadniki italijanske manjšine upali, da bodo omenjeno denarno pomoč lahko uporabili za ustanovitev nekakšnega finančnega podjetja, ki bi spodbujal in razvijal podjetništvo v manjšinskih vrstah. Vendar so šele pred dobrim tednom dokončno zvedeli, da jim italijanska vlada letos za tak projekt ni namenila denarja, pač pa bolj za urejevanje in prenovo sedežev, šol in drugih ustanov. Zato so pripravili seznam naslednjih projektov, ki bodo verjetno deležni pomoči: preuredili in prenovili naj bi tri stavbe - sedež skupnosti Italijanov - v Brtonigli, Rovinju in Kopru,
obnovili naj bi italijansko osnovno šolo v Poreču, Inštitut za vzgojo in usposabljanje kadrov v Pulju, oblikovali naj bi informativno agencijo italijanske manjšine v Kopru in ustanovili nekakšen projektivni biro, ki bi pripravil vso potrebno dokumentacijo za gradnjo novih ali prenovo starih sedežev italijanske skupnosti v Istri. Pri oblikovanju tega predloga jih je vodilo predvsem to, kako daleč so pripravljeni posamezni prokejti - če imajo že pripravljeno dokumentacijo, urejeno lastništvo, itd., če torej omogočajo takojšen začetek del in s tem uporabo predvidenega denarja. Pri nekaterih načrtih, kot na primer pri prenovi koprskega sedeža palače Gravisi-Buttorai, so sicer pričakovali pomoč republike Slovenije, zdaj pa nočejo več čakati. Prav za prenovo koprskega sedeža italijanske manjšine naj bi šlo kar 1,2 milijarde lir.
Za prihodnje leto pa bo skušala italijanska manjšina iz Istre vplivati na spremembo italijanskega zakona o obmejnih območjih, da bi lahko po lastnih ocenah bolje izkoristili razpoložljiv denar. In to prav s pomočjo nekakšnih finančnih podjetij, generatorji ekonomskega razvoja italijanske manjšine.
BORIS ŠULIGOJ
Smog skoraj zadušil Atene: dva dni brez avtov v centru
Zaradi smoga je akropola na koncu te atenske ulice komaj še vidna in zato je povsem razumljiva odločitev mestnih oblasti, da avtomobilistom za včeraj in danes prepove vožnjo po mestnem središču	(Telefoto AP)
Po raziskavi zavoda Ispes sta nasilje in preklinjanje za Italijane največja greha
Na Haitiju konec demokracije Oblast prevzela vojaška hunta
RIM — Za Italijane so najhujši grehi nasilje (85,1%), preklinjanje (59,5%), uživanje mamil in obrekovanje (oboje 58,7%). Taka lestvica je namreč izšla iz raziskave zavoda ISPES (Inštitut za politične, ekonomske in socialne študije) o veri in verskem udejstvovanju v Italiji, ki je zajela statistični vzorec 2000 oseb. Samo 18,4% vprašanih, in še to pretežno mladih je izjavilo, da nima občutka greha, vendar podatki kažejo, da so pojmi o moralni krivdi med Italijani dokaj zmedeni: za 40,1% vprašanih je greh »škoditi bližnjemu«, medtem ko jih 37,6% govori o nekem splošnem kršenju »božjih zakonov«. Nadaljnjih 8,8% intervjuvancev je med grehe uvrstilo kršenje naravnih zakonov, medtem ko kršenje državnih zakonov praktično sploh ni greh, glede na to, da se je zanj izreklo zanemar-Ijivh 0,8% anketiranih.
Za sodobnega Italijana so tako zelo blagi grehi - ali pa to sploh niso - družbeno negativna zadržanja, kot na primer absentizem (ki je za 30,7% vprašanih blagi greh, za 41,9% pa sploh ni greh) in davčno utajevanje, ki je blagi greh za 29,7% in sploh ni greh za 40,2%
anketirancev. In če družbeni grehi Italijane še pretirano ne vznemirjajo, pa se jim spolni grehi ne zdijo več tako hudi kot nekoč. Spolni odnosi med neporočenimi partnerji so tako za 28,8% vprašanih blagi greh, medtem ko za 40,2% anketirancev to sploh ni več greh. Podobno velja tudi za homoseksualnost, ki ji pripisuje grešnost le 33,5% vprašanih.
Tudi za aktivne člane katoliške. Cerkve, ki jih je zavod Ispes zbral v poseben podvzorec, je zgornji del lestvice grehov v glavnem enak, čeprav so odstotki konsenza pri praktično vseh poglavjih občutno višji, kar pomeni, da je tudi »občutek greha« nedvomno večji. Zanimivo pa je na primer, da je za verske gorečneže hujši greh neu-deleževanje nedeljske maše (53,4%), kot pa zunajzakonski spolni odnosi (46,9%) ali homoseksualnost (46,2%). Izredno hud greh se tem anketirancem zdi tudi to, da starši ne krstijo otroka (60,5%) in da se poročijo na občini (53,7%), kar dokazuje, da je zanje občutek krivde še posebno poudarjen na področju nespoštovanja cerkvenih zapovedi.
PORT AU PRINCE — Po državnem udaru v ponedeljek ponoči se je nad Haiti znova spustila senca diktatorjev Duvalier, Papa in Baby Doc. Oblast je namreč prevzela vojaška hunta, ki jo vodi komandant haitske vojske, general Raoul Cedras, prepričan konservativec in po mnenju mnogih pravi »jastreb«, ki bo na ta srednjeameriški otok znova uvedel trdo roko.
Ob prevzemu oblasti je izjavil, da bo »vojska pripeljala državno barko v miren pristan.«
Z oblasti je Cedras odstranil prvega demokratično izvoljenega haitskega predsednika Jeana Ber-tranda Aristida, ki so ga pučisti najprej aretirali, nato pa po posredovanju ZDA, Francije in Venezuele izpustili, tako da je Aristide že poletel proti Franciji. Jean Ber-
trand Aristide je bivši katoliški redovnik, ki je na oblast prišel 7. februarja letos, ko je premočno zmagal na predsedniških volitvah. Haitiju je obljubil večjo socialno pravičnost, konec zlorabljanja oblasti in predvsem spoštovanje človekovih pravic, ki so bile najbolj teptane med diktaturo obeh Du-valierjev.
Državni udar je zahteval nekaj deset mrtvih in najmanj dvesto ranjenih. Med prebivalci Haitija zdaj vlada strah, vendar pa se že pojavljajo prvi znaki odpora proti pučistom. Tako neodvisne radijske postaje poročajo, da je v mnogih pokrajinah prišlo do neredov, požigov in ljudskega protesta proti pučistom.
Poleg predsednika Aristida je za zdaj znana le še usoda predsednika vlade Reneja Prevala. Ta naj bi bil svoboden in naj bi se nekje skrival, zato pa še ni znano, kaj se je zgodilo z ostalimi člani vlade. Zvedelo se je le, da naj bi nekatere od njih prevratniki aretirali.
Na sliki AP: že v ponedeljek ponoči je v New Yorku pred palačo OZN (podobna manifestacija je bila tudi v Miamiju) prišlo do demonstracij proti pučistom na Haitiju.
Pravoslavje je postalo orodje v rokah velikosrbske politike?
Jugoslovanska javnost, in seveda tudi evropska, je normalno razočarana nad tem, ker Cerkev ni storila še domala ničemer, da bi se jugoslovanske razmere začele popravljati. Bilo je že več srečanj med predstavniki katoliške in pravoslavne Cerkve, toda rezultatov ni ne videti in ne čutiti. Zagrebški kadrinal Kuharič se je sestal s srbskim patriarhom Pavlom, vendar dogovorov ni bilo.
Vatikan je odkrito podprl to srečanje, češ v enem in v drugem primeru gre za kristjane, ki bi si morali prizadevati za širjenje evangelija. Visoki vatikanski predstavniki so kar uradno imeli pogovre z zastopniki pravoslavne in kajpak katoliške Cerkve. Vse skupaj pa se je v bistvu končalo tako, da niso objavili niti kakega priložnostnega poročila o pogovorih. Odnosi so zamotani, takorekoč politika dveh Cerkva skorajda na antipodu druga drugi, kljub evangelskim naukom in ekumenskim načelom.
Žal so v jugoslovanskem primeru skozi to, kako ravnajo posamezne Cerkve, načela eno, dejanja pa drugo. Res je sicer, da so zgodovinske danosti katoliške in pravoslavne Cerkve drugačne in tudi v zdajšnjih razmerah še.kako vplivne. Tudi stotine mrtvih in ranjenih nažalost niso dovolj, da bi zbližali razlike, da bi Cerkev pričela bolj odkrito in pogumno uresničevati vlogo miru in sodelovanja, ki mora biti navsezadnje njen bistven cilj.
Toda ne gre; katoliška Cerkev ima, kakor vse kaže, določene kar opazne pomisleke na račun politike tako imenovanega hrvaškega vrhovništva, pravoslavna pa je žal očitno ubrala kar najbolj skrajnostna pota srbske politike in pričela uveljavljati težnje, ki niso samo nacionalne, marveč dobesedno nacionalistične, vrh vsega pa tudi hegemonistične. Pri vsem tem pa je še zmeraj še kako živa polpretekla zgodovina, v kateri je med drugo svetovno vojno del Cerkve dobesedno zašel, izvajajoč kruto politiko, ki ni imela zveze s krščansko moralo.
Številna znamenja kažejo, da katoliška Cerkev na Hrvaškem ne soglaša povsem s Tudjmanovo dejavnostjo. V Zagrebu so imeli škofovsko konferenco, na njej pa imenovali delegacijo, ki je šla k Tudjmanu na pogovor, da bi mu razložila, v čem so pripombe Cerkve. Pogovor naj bi bil uraden, vendar ga je Tudjman kar na veliko obelodanil z namenom, da ga izkoristi za svoje gibanje. Cerkev je to kajpak vznevo-Ijilo. »Glas koncila« je brž reagiral, češ da se nova hrvaška oblast ne zmeni za Cer-
kev, da je položaj Cerkve celo slabši kot je bil v »komunizmu«, da status duhovnikov še ni urejen, da imetniškega stanja Cerkve niso niti začeli urejati, da je imela dobrodelna organizacija »Caritas« na Hrvaškem še nedavno težave, ker je vlada v bistvu ni hotela priznati. Skratka, iz katoliških krogov se v bistvu širi ocena, da je Tudjma-nov režim »desničarski« in da Cerkev to graja.
Tudjmanu pa gre, kakor se zdi, da bi katoliška Cerkev, oziroma Vatikan v glavnem nastopal kot evropski zaveznik in nič več. Vprašanje zbliževanja med katoliki in pravoslavci, naj bi bilo dugotnega pomena. Cerkev tega stališča hrvaškega vrhovništva ne deli, saj se ima za enega glavnih dejavnikov, ki da so pripeljali do razpada »komunizma« na Hrvaškem. Vatikanski zunanji minister Jean Louis Tauran je bržčaš sporočil hrvaški škofovski konferenci, da bi bilo prav, če se ne bi »hrvaški katoliki povsem istovetili s Tudjmanovo politiko«.
Stikov med Tudjmanov in predstavniki katoliške Cerkve je zmeraj manj. Čedalje globlja pa je, po drugi strani, naveza med
srbsko oblastjo in pravoslavno Cerkvijo. Mnogi primeri so nadvse zgovorni. Vemo, da je bilo mestece Dalj na Hrvaškem dobesedno uničeno, no, takoj zatem so Srbi ustanovili novo eparhijo, novi vladika Luki-jan pa je pozval srbsko prebivalstvo, »naj se vrne na srbsko ozemlje, na katerem da že stoletja žive srbski predniki«.
Srbska pravoslavna Cerkev očitno ravna po geslu »kjer je srbska cerkev je srbska dežela«. Pravoslavno vodstvo je takorekoč v široki ofenzivi. Najnovejši primer: za metropolita Črne gore so pred dnevi postavili vladiko Amphilohija, ki ga imajo za skrajneža srbske Čerkve. Kaže, da takorekoč desno strujo v tej Cerkvi vodita v Beogradu Atanasije Jevtič in Amphilohije. Seveda poleg patriarha Pavla, o katerem so sprva menili, da bo »mehkejši«, če drugo ne zaradi starosti, toda dejstva kažejo naprotno.
Evangelij ne uspeva, ekumenizma ne uresničujejo. Na vrsti je ozka, pristranka, pragmatična politika Cerkve, ki zapostavlja temeljne cilje krščanskega nauka. Dogovor je še daleč, pri zdajšnjih stališčih dveh Čerkva pa je dobesedno nemogoč. Ljudje pa medtem umirajo. Pri vsem tem pa je na dlani spoznanje, da je papež sicer uradno podprl Hrvatsko, toda hkrati opozoril jugoslovanske dejavnike, da morajo tudi in predvsem sami prispevati k miru.
MIRO KOCJAN