Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS
meseCno 20 Din polletno 120 Oln celoletno 240 Din
za inozemstvo
meseCno 35 Din nede«|»ka Izdala celole no vJugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp, petll-vrsla mali oglasi po 1 SO In 21),večji oglasi nad 43 mm viilne po Dln2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredn>SU«-n» cielu vršilca po 10 Din o Pri vežiem □ naročilu popust
Izide ob 4 ziulk-aj
razen ропаеЦка ln dneva po prazniku
Uredništvo le v Kopllar/evl ulici St. 6 III Kolcoplsl se ne vračalo. nefranUlrana pisma se ne sprejemajo Uredništva telefon štev. SO. upravnlštva štev. 328
Političen lisi sza sloven&lci narodi
Uprava le vli.opilar/evl ul.št.6 ^ Čekovni račun: C/uhl/ana štev. 10.650 in IO.34» zn Inserate, Sarafevo št.7563, T.aprclt it. 39.OH, Vraga In Tlunal S/. 24.707
Driavnoporificne smernice SLS,
Po pravici e dr. Korošec nedavno dojnl, da e Slovenà a ljad-ка stranka nci aj svojevrstnega. Vse druge strani e se večalimenj omejujejo na interese neke določene skupine, stanu ali razredu in vse drugo izključujejo, so nač 1 ma veza 'c na določene oblike državnega življenja in imajo na sebi pečat čisto g t vega časa in razmer s katerim stojijo in pade,o. Nasprotno pa je značaj Slovenske ljudske stranke imiter rVn orientiran samo pj splošnem l ia ru ki je d oogljiv na naj-razl čne še načine in po. naja 1 .nejših p lih, more na p. p,:šču javnega dela vezati medse boj n ira li il j^e narođ'e. slino ve iu nfe-si e. To je razumi.ivo iz njen? načelno "'d-lage. iz njenega na krščanski I ulluri si ga programa, ki ie vstanu objeti \so ki so dobre v 1 e. Ona izključuje c-nm t kar po svojih na lih in praksi oju-o/jt kr.-č-.iv-iko kul uro, ra d ia imalm) s lidaVti 1 vos!va, posa;i o /nih n:1 redov in Pianov. i n.-ii\ •«•'•• etične dol r ne n osv vc sooialr - ■■ • m'a. 1 svoji unive: Punit-, ki n< -Van n n ar kar ore luž i splošne u lil gru p lenem aiirmira nar c ne vredir te, soc Ine sianovske ra like itd. da se le po egoizmu ne ruši nujna skupn st vsega človešiva in sodelovanje vseli v ob.e d bro. Z. t , pa je pri Slovenski ljudski stranki i akor pr vseii drugih na isti podlagi ošnovanih strankah v Evropi, nemogoč tis'i ozki srčni fapaiizem, ki je svojski vsem ra li nini ■ svebod miselnim, bed is. kapitalistično Iedisi prleta.rsko-ra rednim, po raznih drž vnopravnih, nacionalističnih ali in ern: cionaln h. r onarhističnih ali republikanskih ter drug li geslih usmerjen m strankam. Sija en gled je rentrum, ki ravn.) v sedanjem momentu sodeluje v kombinaciji, ki ni ia m idealna, samo zato, ker ima pred očmi splošni bi gor, ki se v danem momentu radi stiank.-rske omejenosl in nestrpnosti ter poman kanja čuta narodne skupnosti v Nemčiji ne da za enkrat doseči drugim potom kakor da se skuša vezati nemške nacicnalce na nekatere temeljnje principe notranje in zunan e polit ke v smislu notranje kensol da-cije in miroljubne politike napram inozemstvu. V nasprotnem slučaju bi imeli v Nemčiji ali di k ta'uro izrazite desničarske reakcije ali pa revolucijo, nemire in puče ter s tem zvezano p aledice na gospodarskem polju. Slič-no izravnujočo, pomirjevalno in širokogledno politiko zasledujeta belgijska in čehoslevaška 1er v novejšem času Hlinkova ljudska stranka. Taka pcliitka je mogoča samo na krščanski kulturni podlagi, ki zbira in more združiti vse dobre, pozitivne ustvarjajoče sile.
Če 7aeukrat ne govorimo o življenjskih potrebah in zrhtevah slovenskega naroda, ki so najnujnejše na gospodarskem polju, pa motrimo sedanji moment s splošnega državnega vidika, je SLS s svojim vstopom v vlado dokazala svoj globoki smisel za državne potrebe. Laže gospod Radič — kajti tak inteli-genlen človek kakor on, ve, da piše neresnico — ko zdaj v svoji onemogli togoti piše, da je dr. Korošec nemogoč za široko narodno in državno politiko, da nru bo samo uspelo pretvoriti Slovenijo v področje ljubljanskega jezuitskega kolegija in podobne bedarije. To so samo svobodomiselne cvetke iz široke Ra-dičeve torbe. Tisti mož, ki je poslal »najbolj mizerna figura v jugoslovanski politiki«, kakor zmerja Radič dr. Korošca, je ravno on, Stjepan Radič. Kajti ta mož je žalostno dogo-spodaril prav zato, ker ni pokazal prav nobenega smisla za obče narodne in državne potrebe in je vodil čisto partizansko, žlahlarsko
in osetno pol tiko. tako da hrvatski sei'ački nar d danes stoče pod go. p dars>'-:o bedo kakor še uil li. F asko g. Radiča je tem večji, ker je mož imel za seboj močno zaslombo in bi 1 il res-lahko veliko storil, če bi se na praktično politiko razumel t 1 ko kolikor se ra-ume na d Ige govore in večalimenj posrečeno pri ere. Ce misli zdaj g. Radič ta svoj veliki manko prikr ti s protil lerikalnimi puhlicami se bo lah'' o prepričal da njegove besede, d n .• ra n ia -. mal. Icbinj-,, kol so pre-e. SLS po svojem progi" mu in po celi svoji miseln nik 1 ni /ns-led vala kakršnihkoli cijvra i ■•'•i i nih ciljev, "marveč je interese svo-e.a naroda n la vc-duo - i pati v s' ladu z ol či n; dr/a nimii n' nik« li učila verske ne-slrpn si i ali partikubirnih intereoo.v kak~ne-gii stanu cerkve ali česarkoli, jnarveč -je javno vivljnij'. nt»! rila vedno ■/. vjd ; i sp. ra'.umne-' a sedet vaujft svobodnih čdinir na temelju !•:•- .t s!:i,£ii iveralK-go ču!a in li;ib< ni do 'dr."av;ie. *kupn sij, I): !>a. !.. , n.'-: »kovali diMlltlc'jint k- Š'O' i>|-ii ;•> j v:, hvalab gu pri kr ,'u 'in se b g. jïjKÏié s tal- a»i rel "dami v opo iciji onemogočil ravn< laljo kakor se je kit š/" vi dne stranke.
M -m i že na dai-o.li, da r. š lev sedanje krizo ni v vs: ke il oziru p- ■> iua. Toda z définit nini i ključeoj^m separatistične poltike g. Priliio viča. n destruktivne, p.; I.like g. Radiča je - to:jen ače-ek s narije državne;.a živ-l;en,a, ki hir, ua ■ nkarskem .loraMjanju .ol lasti v c-ličo Sla jI o • na elol ki gospodarski ! .krizi in nesposobni, čisto partizanski upravi. In SLS ie vskočila v m-< mentu ki je zelo ugoden n da e iams'vo, da se slovenski nar d po svojem с<!х:ч. m• r. dajnem zastoirstvu ne bo mogel ve.- pri reševanju državnih o- .--lov ignt rit ati, pa naj pride o še kakršnekoli i ri e. Res da še i:dr.leka niso dani še vs pog ji a popolni prelom z desed n imi metodami in po ledi na naše najbolj pereče državne probleme, rei- da bo stalo velikega truda in bojev, da se pravilno reš jo, res da niso izključen; iznenaclenja v večjem ali manjšem obsegu, tocia SLS poštena s i ran' a ludi n -česar nemogočega ni ol 1 ubila kakor g :-pod Radič ki se e I alta 1 in šopiril, ko je si- p l v vlado, l ako ne Ikj prenovil sainj Jugoslavije, amtpak ccl svet. Na delu sa jake sile, ki hočejo državo spraviti iz sedanjega kaosa .n kdor bi se ne odzval temu nepremagljivemu tol.u, bi dokazal le, da ne razume kategoričnega impeta i va sedanjega trenutka. Ta tok bo tu;'i \e ino hrvatskega naroda z< pet pri-tegn 1 k p itivnemu delu in storil konec anomaliji, d-t Hrvati niso zast- pani v vladi, ki mora delati na temelju narodnega spo-I razuma.
Ce je tieba še kakšnega elokaza, da je naš načelnik dr. Korošec storil prav, se tak doka?, najde ravno v izbruhih g. Rad Ca in njemu sekuniirajcčega časopisja SDS. Kar to časopisje graja in napada, to je eisto gotovo pnav in dobro. In iz tega časopisja se razodeva samo grenka in bridka žalost, da je razvoj šel mimo SDS in ni upošteval njene srčne željo, da bi bila soudeležnica pri vladi. Je pa to čisto naravno, kajti sanacija naših globoko zavoženih razmer je nemogoča s kliko, ki je teh razmer najbolj kriva. SLS pa je prevzela pogumno nase težko breme in odgovornost, katere se ni mogla in smela ubraniti, da po-miaga državo izpeljati iz nereda n brezpotja. Slovensko l udstvo, ki ima največji interes na okrepitvi naše države naznotraj in nazunaj, ji je zato hvaležno.
Demiss^a dveh mSnssfrov brez političnega pomena
Belgrad, 2. jan. (Izv.) Ministra Tritunović in Vujičić, o katerih nameri, da bi podala ostavko, smo že včeraj poročali, sta danes dopoldne prisegla. Ko sta odhajala od prisege, sta potrdila, da sla predsedniku predložila ostavko. Obenem sla izjavila, da bosta podpirala vlado ravnotako in da je to samo vprašanje njunega osebnega razpoloženja. Eden kakor drugi smatra, da bi bilo dobro, če bi ostala v isiiii resorih, ki sta jih imela dosedaj, ker poznata delo v teh resorih. Ker to ni bilo mogoče, ker je dobil prosv. ministrstvo Vuki-čevič in ministrstvo za zgradbe član Jugoslov. kluba, sta podala ostavko. Kakor smo že naglasili in sta to sama izjavila ter je to potrdil tudi predsednik vlade, je to brez vsakega vpliva na nadaljnji razvoj. Če bosta vztrajala pri svojih ostavkah, prideta na njuni mesti d\a radikala, katerih ne bo težko najti
Nova vlada iace!a delovati
VST MÏNTSTRI PREVZELI SVOJE RESORE. — VSAKA KRIZA IN PRESENEČENJA IZ-KLJUČEN A. — SKUPŠČINA SKLICANA 4. FEBRUARJA. - VAŽNA VLOGA SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE. — RAČUNI NASPROTNIKOV BREZ PODLAGE.
Relirait, 2. febr. Vsi m nistri ITzuin « ičo-ve la ie co pre- eli svojo resore. Na ta način dr a ni apa/at znpet normalno funkcionira. Uzuno. i e a vlada je čvrsto odi- čen nndal o-v ati ačrtono pot -n uresničiti pr: gram, na po laa. alere a se je sest vila to je izvršiti - os d rs i finančni in soc:alni prt.gr:-m. prt J vsem pa sprejeti pn rai-un. l'on vno moramo naglasiii da so glede tega mnenja n del ona. da mora priti do proračuna.in tla jo tre a ravno ta moment .meti vedli pn d očmi. Nobena n va kriza ni mogoča. Zato ni računali s k kšnimi presenečenji, s i ati ri-!!-: ia linijo nei aieri opo ie,;. nalci. Geto«o ,.«-. o; bo \!a 'a že na prvi seji dobila večin . IV najt 1. -I-l.ii/Utjo de stvo, da s-- vlad a niti nu manj no i/o.;il Ije s! up-, ine. ma. e. da j t skbeala takoj na dan 1. februarja. Ze n i tej s« se 1h) videlo, da ima vladn v -dati Vini ve no. Ta seja bo ravno najbol Si de ami vseh in'ri :antskih vesti, ki jih ' nasproliiiki nove 1 de spuščajo v javnost.
Kar -e tiče razpoloženja v radikalnem klubu, o irom na katerega si delajo nekateri ilu i e. je treba pripomniti, da so v radikalnem klubu sprejeli novo vlado, če že ne vsi z navdušenjem, pa z velikim odobravanjem.
izmed številnih kandidatov v radikalnem klubu. Kombinacije, ki jih skušajo nekateri iz tega delali, so brez vsake podlage in so samo pobožne želje nekaterih, ki so pri poslednji krizi igrali tako klavrno vlogo, kakor samostojni demokrati. Glede ostavk je dal predsednik vlade še posebno izjavo, v kateri je dejal, da sta oba podala ostavki, toda to ni nobeno politično vprašanje. Vsi veste, da so to moji najboljši prijatelji in sodelavci. Ona bosla to ostala tudi nadalje. Sicer pa boste to slišali še od nj'ju samih.
DR. SPAHO O NOVI VLADI.
Dr. Spalio je dal večjo izjavo o novi vladi. Ostro je obsodil Uzunoviča, Maks moviča in dr. Srskiča, ki da so glavni krivci volivnega nasilja pri zadnjih volitvah v Bosni. Edino dobro stran nove vlade vidi dr. Spaho v tem, da je v njej tudi SI.S, Dr. Spaho pravi, da je trdno prepričan, da imajo zastopniki SLS dobro voljo, da jzvojujejo zmago pravici in popravijo nasilja.
Vs ra'i'-ali ki so bil' dosedai nezadovoljni, so se pomirili Doseda so bili nezadovoljni sann> t odi toga ker so bili odi /no proti St. Kadi. u. t < dol- vanje s Slovensko ljudsko -trank pa odobravajo, posebno z ozirom na njen ' p dars-ki in secialn program. Kakor i j -.\l.a i-, je tudi po nji oveni mišljenju najti lj i ap evvn in ntijl oi moderen. Ravno v današn ih težavnih časih je velike važnosti, da ludi' Slovenska ljudska stranka s svojimi zastopniki sdilu'e v lad i in da na ta način pomaga ozdraviti težko gospodarsko krizo. Dva trije radikali še javno ne odobravajo vlade in še vedno kažejo nezadovoljstvo, v -kupš in pa l-odi gotov,- glasovali za vlado. Njihovo no adovolj-Ivo o osebnega značaja, ker ni- p -tali ministri, laikih ne adovoljne-ze\ je b lo v r di alnem klubu vedno. S sta-liš/u osebne ambicioznosti posameznikov je nj hovo stal o ra umljivo. Vendar niso iz tega nikdar izvaj. li posledic. Ravnotako je tudi otovo, da jili tudi sedaj ne bodo.
Sicer pa računi, ki se delajo glede vladne večine, ni^o natančni in ne držijo. Vladna ve-č.na je- tako m Ona, da se bodo n.eni nasprotniki začudili, ko se bedo o tem prepričali pri prvem glasovanju v narodni skupščini.
.1.
\f illl
odboru dobila večino
16 preîî 7.
D7ÎVAG03KI NASTOP SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV. - VSA OSTALA OPOZICIJA DESAVUIRALA SAMOSTOJNE DEMOKRATE, KI SO OSTALI ČISTO OSAMLJENI.
Г ^dSogi 3ugosfov. kluba v svrfco omHjenja davčne ln gčede crugih za SScvenSio važmh zadev.
DEMOKRATSKA ZAJEDNICA PODPRLA VLADNO STALIŠČE.
BSarnaža dr. Žerjava.
;3kse
Belgrad, 2. febr. (Izv.) Končni pregled o doli - :ii in izdatkih v novem proračunu je
sledeč» :
Dohodki znašajo 11 milijard 579 tisoč 552 Din, izdatki pa llmiljard 464 miljonov 769 tisoč 692 Din, lorej je suficila v predloženem proračunu 12 milijonov 809 tisoč 860 Din.
Vse vladi nasprotno časopisje je vedno poročalo, v kakšni manjšini je vlada, ne samo v skupščini, marveč ludi v vseh odborih. Danes se je vršila poslednja seja finančnega odbora. Na njej se jc takoj dokazalo, da ima vlada ii tlno večino, kljub temu, tla so sc sedaj prvič zbrali vsi poslanci opozicije na tej seji. Celo dr. Žerjav, ki nikdar dosedaj ni prihajal na seje finančnega odbora, niti takrat ne, ko so bile v razpravi najbolj važne zadeve v Sloveniji, je prišel na sejo, da bi pomagal rušiti vlado. Njegova prisotnost ni nič pomagala. Vlada je dobila popolno zaupnico finančnega odbora iif je bil proračun v celoti sprejet.
Zanimiv je bil nastop samostojnih demokratov na koneu seje. Poslanec Demetrović je stavil več predlogov in sprememb k finančnemu zakonu. Ker je vladna večina že preje sklenila, da se bodo naknadno ob priliki debate v plenumu narodne skupščine stavili razni predlogi, ki zasledujejo zboljšanje raznih stvari, je v imenu vladne večine predsednik finančnega odbora predlagal, da se o teh predlogih ne glasuje sedaj .Predlogi naj se natisnejo in naj se raz.dele vsem poslancem, da jih prouče.
To stališče je brezdvoma pravilno. Pri predlogih, ki sc hitro predlagajo, je vsekakor potrebno proučevanje, ne pa meni nič tebi nič glasovati. To prakso so imeli samostojni demokrati, ko so bili na vladi. Sedanja vlada sprejme vsak predlog, ki je dober in pravilen. Zato je njeno stališče popolnoma razumljivo, dn je treba takšen predlog proučiti in ga potem tudi sprejeti, če je dober. V tem smislu je že tudi finančni minister preje dal izjavo, da bo proučil vsak predlog, ki so mu predloži. Poleg tega bo objavil sklop vlade, da bo tekom debate v plenumu stavil številne predloge za zmanjšanje bremen iu za olajšanje slanja.
Seja sama je obenem pokazala, da opozicija iii tako ostra, kakor to pišejo nasprotni časopisi. V glavnem je seja potekla mirno. Debata je bila stvarna z izjemo govornikov SDS, ki so poskušali tudi pri tej priliki uganjali svojo znano igro. S leni svojim nastopom
so samostojni demokrati doživeli popolen polom. Ne samo da so proti njihovemu načinu razpravljanja o tako važni zadevah, kakor je proračun in finančni zakon posebe, nastopili člani vlade in vladne večine, marveč so ostali s svojim stališčem tudi med ostalo opozicijo popolnoma osamljeni. Celokupna opozicija se je izjavila za vladno stališče, oziroma finančnega ministra, da se razpravlja o predlogih in amendementih, katere je sprejed predsednik finančnega odbora, naknadno, da bi se na ta način lažje in temeljitejše ti predlogi proučili, da bi se videl njih efekt. Samostojni demokrati so bili vsled tega skrajno poparjeni. Z ozirom na njihovo stališče so bili njihovi amandemenfi striktno odklonjeni.
O predlogih celokupne ostale opozicije, demokratov, muslimanov in zemljoradnikov, se ni glasovalo. O njih bo finančni odbor razpravljal naknadno. Sam finančni minister je dal striktno izjavo, katero je opozicija sprejela, da se obvezuje, da pridejo predlogi v merodajno razpravo.
Potek seje je bil zelo stvaren in v glavnem prav miren. Samo v začetku je bilo malo bolj živahno.
Prvi je govoril radičevec Derviš Hadži Oman, ki je vprašal, zakaj so seje finančnega odbora, češ da je to delo bolj potrebno, kakor reševanje krize. S tem je pokazal, da ne razume parlamentarne prakse. Predsednik finančnega odbora mu je odgovoril, da bi kot poslanec moral vedeti, da za časa krize ne delujejo ne skupščine, ne odbori. Po tem odgovoru je Hadži Oman osramočen zapustil sojo in se ni več vrnil. — Poslanec demokrat Kost« Timotijevič je zahteval pojasnila, zakaj predsednik ni obvestil finančnega odbora o sestavi nove vlade, ker je to treba storiti na uraden način. Dasiravno poslanci vedo o sestavi nove vlade, bi vendar moral predsednik finančnega odbora formalno prečitati tozadeven ukaz. — Predsednik finančnega odbora Radonjić mu je odgovoril, da ima sporočilo od predsednika vlade o sestavi vlade in da bo pri tej priliki vlado zastopal finančni minister ia odgovarjal ti" vprašanja.
Nato je finančni minister izjavil, da bo finančni odbor ves čas, dokler bo v plenuniu narodne skupščine trajala razprava o proračunu, imel seje Na teli »ejah bo razpravljal o vseh amandementih, ki se posebej predložijo. Dejal je, da je v finančnem zakonu mnogo odredb, ki nimajo nobene zveze z za-
konom. Ta praksa ni dobra. Po njegovem mnenju je treba to prakso čimbolj izločevati.
Nato je poslanec
Smodej
predlagal nekatere spremembe finančnega zakona. Najvažnejše so sledeče spremembe:
1. Eksistenčni minimum so zviša od 5 na 0000 Din. Davčne oblasti v Sloveniji dobijo navodila otl ministra in ravnateljstva za davke, da se ublaži dosedanja grozna praksa pri podpisovanju dohodnine. 3. Trgovsko bol-uiško podporno društvo v Ljubljani se smatra kot nadomestni zavod za bolniško in drugo zavarovanje. 1. V čl. 140. se ukine predlog odvzetja 20 oilstot. doklado prometnemu osebju. Ta doklada torej ostane. 5. Črta se člen 183., ki določa, da so dolgovi ne morejo iztir-jati potom eksekucije. fi. Znižajo se kazni radi monopolskih kazenskih dejanj.
Jugoslovanski klub je stavil še več spre-minjevalnih, oziroma dopolnilnih predlogov o obstoječih zakonih, o katerih se bo razpravljalo na prihodnjih sejah finančnega odbora. Ti predlogi se tičejo v glavnem vseučilišča v Ljubljani, narodnega gledališča v Ljubljani in drugih aktualnih in važnih zadev, za katere se je Jugoslovanski klub zavzel.
Ze na dosedanjih sejah vladne večine se jc videlo, da se bodo v glavnem sprejeli vsi predlogi Jugoslovanskega kluba, v kolikor je to z ozirom na sedanje finančno stanje mogoče.
Finančni minister je izjavil, da sprejema Smode'eve spreminjevalne predloge.
Nato se je pričela debata. Demokrat Šečerov je stvarno kritiziral finančni zakon. Nato je govoril samostojni demokrat Demetrović. Za njim so govorili dr. Mehmed Spaho, demokrat Pera Markovič in zemljoradnik Moskov-ljevič.
Finančni minister1 je odgovarjal vsem govornikom. Dejal je, da vztraja pri izjavi, da se sprejme vsak dober predlog. V interesu stvari pa želi, da se vsak predlog temeljito prouči. Zato prosi predsednika finančnega odbora, da glasovanje o teh predlogih odloži, da bi se proučili na prihodnjih sejah finančnega odbora. Dal je svojo besedo, da je njegova beseda v tèm oziru obvezna.
Proti temu sta se izjavila samostojna demokrata Popovič in Demetrović, da naj se glasuje takoj, ne pa da se predlogi proučijo. Opozicija iu vladna večina sta njihovo tolmačenje odklonila. V imenu demokratov jo Šečerov izjavil, da sprejema izjavo finančnega ministra in njegovo stališče, ki da je edino pravilno, 'lako važne stvari res ni mogoče takoj sprejeti, marveč jih je treba vsestransko proučiti. Zato v imenu Demokratske zajeclni-ce izjavlja, cla povsem soglaša z vladno večino in da jo proti nastopu samostojnih demokratov, katerih nastop je demagoški. Taka demagogija posebno ni na mestu, kadar gre za tako va/ne zadeve, kakor so finančne.
Po kratkem odmoru je bilo glasovanje. Ker so samostojni demokrati vztrajali pri svojem stališču, kar se tiče njihovih predlogov in amandementov, se je prešlo na glasovanje o finančnem zakonu in o amandemen-tih, ki so jih oni stavili. Predlogi in amande-menti samostojnih demokratov so se odklonili. Predlogi ostale opozicije pa pridejo v razpravo na prihodnjih sejah finančnega odbora.
Nato je finančni odbor sprejel finančni zakon v celoti s predlaganimi Smodejevimi spremembami vred s lfi proti 7 glasovom. Ta rezultat najbolj dokazuje, koliko je dati na vesti »Jutra- in ostalega časopisja o manjšini vlade v odboru. Ravnotako bo tudi skupščinska seja pokazala, kaj je dati na vesti nasprotnega časopisja o majhni večini v skupščini.
Vlada je trdna.
Belgrad, 2. febr. (Izv.) Z ozirom na napačno tolmačenje svoje znane izjave je dal ministrski predsednik Uzunovič danes časnikarjem sledečo izjavo:
»Iz moje včerajšnje izjave je »Pravda« iztrgala stavek in lo danes z velikim naslovom priobčila na drug način. Verjamem, da lega ni storila iz kakšnega slabega namena, toda »Pravda-: pri tem ni upoštevala, da nekateri čitatelji čitajo samo naslove. Zdi se, da so ludi sedaj nekateri čitatelji prečitali ta naslov in potem ta stavek nesli v uredništvo >Rečk (glavni organ samostojnih demokratov). Tam pa so na podlagi enega samega ttavka, katerega smisel niso razumeli, napi-eali cel članek. V njem se pravi na koncu tudi to-le: »Zdi se, da želi g. Uzunovič pripraviti pot in široko odpreti vrata diktaturi skritih in brezimenih«. V veliki stiski mora biti člankar Pribičevičevega organa, če sploh na naši strani išče diktature. Kaj bodo sodili o članku čitatelji, ki bodo prečitali vso izjavo, ne samo cn stavek, ne vem. Ta sodba pa niti za logiko niti za politiko »Reči« ne bo ugodna. Moja- izjava se namreč v glavnem drži dokazovanja, da je do moje vlade prišlo na najbolj parlamentaren način. Kakor da bi bil slutil, da se bodo naši čitatelji, ki bodo komentirali tisto, česar niti prečitali niso, sem se popolnoma jasno izjavil o parlamentarizmu. V tistem delu, ki govori o tem, sem Izrecno dejal: In da bodo na vlado vedno in redno prihajali samo tisti, ki imajo parlamentarno večino za seboj.« Ali je mogla takšna izjava dati povod »Reči«, da nam podtika namene z diktaturo, to naj presodijo čitatelji sami. Prosim Vas, da to objavite v imenu resnice.«
S tem je g. Uzunovič dokončal svojo izjavo, nakar so ga nekateri časnikarji vpra-
šali, kako je s položajem vlade. Predsednik vlade je na to odgovoril:
»Vlada je popolnoma stabilizirana. Imamo močno vlado. Ta vlada inm tudi v parlamentu večino. Imela jo bo tako dolgo, dokler bosta ol>a vladna kluba ostala pri svojih sklepih, ki sta jih napravila, namreč da bosta podpirala to vlado. Prepričan sem, da bo vlada ostala. Ponovno naglašani, da sem ravnotako prepričan, da bo tudi opozicija, vsaj tista opozicija, kateri ni do demagogije, znala jasno presojati položaj in da bo z ozirom na lo uravnala svoje zadržanje. Ponovno ponavljam: opozicija mora imeti vedno pred očmi, da ni parlamentarno in da ni nikomur v korist, ako poskuša na ta ali oui način moliti vlado v njenem delu za narod in državo. Nikdar ne bo imel nobeden tistih opozicio-nalcev, ki jim je glavna naloga, kričati in glasovati proti vladi, v svoji politični akciji kakršnegakoli uspeha.«
Na vprašanje, kako stoji zadeva z ostavkama Miše Trifunoviča iu Milorada Vujičiča, je Uzunovič odgovoril:
»Najprej se moramo odločiti za sprejetje ostavke. Gre za dva tovariša sodelavca, katerih sodelovanje bi mi bilo tudi v bodoče zelo drago. Poskusil bom vse, da gospoda ne vstra-jata na tem. da se ostavka uvažuje. V tem oziru imam najboljše upanje. Ako se mi to ne bi posrečilo, moram naglasiti, da se to vprašanje niti najmanj ne tiče obstoja vlade in da nima niti najmanjšega političnega značaja. Vprašanje ostavke dveh gospodov je stvar njihovega osebnega razpoloženja. I.ahko Vas zagotovim, da sta oba največja prijatelja nove vlade in da jo bosta v vsakem slučaju iskreno podpirala.«
S tem se je g. predsednik od časnikarjev poslovil in odšel.
Naši ministri vsi prevzeli svoje resore.
Belgrad, 2. febr. (Izv.) Davi je v Belgrad prispel minister za kmetijstvo g. dr. Franc Kulovec. Ob 11 je skupno z g. Trifunovi-čem in g. Vujičičem prisegel v prisotnosti katoliškega župnika Wagnerja. Popoldne ob 4 je g. dr. Kulovec prevzel od zastopnika kmetijskega minislra g. Vase Jovanoviča njemu odrejeni resor. Navzoči so bili vsi načelniki. Ker g. dr. Kulovec že v glavnem pozna vse osebe, se je z «jimi prijazno razgovarjal. Novi minister za javna dela ing. g. dr. Dušan Ser-n e c je davi prevzel svoj resor. Ker bivšega ministra Košutiča ni v Belgradu, mu je posle izročil njegov pomočnik. O. dr. Gosar je svoj resor prevzel že včeraj popoldne. V kabinetu ministra za socialno politiko se je sestal z zastopnikom ministra za socialno politiko Simonovičem in se z njim dolgo razgovarjal o vseh tekočih poslih tega miniltrstva. Nato mu je minister Simonovič predstavil vse osobje.
Dr. Nikić bo vlado podpiral.
Belgrad, 2. febr. (Izv.) Dr Nikič je danes časnik: rjem izjavil, da so vesti o njegovem nastopu in sedanjem položaju neresnične. On ne mara da ati izjav glede loga, da ni vstopil v vlado. Z vso odločnostjo pa je izjavil, da bo n.egov klub podpiral vlado. Havnotako je gotovo. da bo ludi ves Jovunovičev klub jjlaso-
VELIKE IZPREMEMBE V MAGIJI.
NAŠI DIPLO-
val z vlado. Računi, ki jih nekateri delajo, niso tečni.
ČRNOGORSKI FEDERALISTI SE PRIKLJUČIJO RADIČU.
Glavni odbor črnogorske federalistične stranke je sklenil, da se ta stranka priklopi Radiču in da naj njeni poslanci vstopijo v Radičev klub.
V ministrstvu zunanjih zadev je podpisan ukaz o večjih premestitvah naših diplomatskih vOdivnih uradnikov. V Berlin se vrne poslanik B a 1 u g d ž i č, dosedanji poslanik v Rimu. V Atene gre sedanji poslanik v Carigradu Tiča Popovič, v Carigrad gre Jaša Tadič, doslej poslanik v Budimpešti. Božidar P u r i č, dosedanji šef kabineta je' imenovan za ravnatelja poljtičnega oddelka.
PRISELJENIŠKI ZAKON ZDRUŽ. DRŽAV.
v Washington, 2. februarja (Izv.) Priseljeniški zakon, ki določa vsoto priseljencev na podlagi nacionalnega principa, stopi iz veljave za dobo enega leta.
REPREZENTANČNA ZBORNICA PROTI
OBOROŽEVANJU, v Washington, 2. februarja (Izv,) Dočim je senat sprejel predlog za zgradilo treh novih križark, je reprezentančna zliomica ta predlog odklonila in se s lem priključila mnenju predsednika Coolidgeja, da zgradba treh novih križark ni nujna.
Provokacija zdravega sporazuma.
Najhuje besni proti novi vladi tisti, ki jo je predvsem povzročil, Stjepan Radič.
Mi iskreno obžalujemo, da v novi vladi ni zastopnikov Hrvatov in ravno Jugoslovanski klub je vse storil, da bi Hrvatje imeli vedno častno in odločilno zastopstvo v upravi državnih poslov. '
Nasprotno pa Stjepan Radič ni nikdar skrbel, da bi bila večinska slovenska stranka timli enakopraven član vlade, v kateri je bila HSS.
V zadnji krizi je Radié v avdijenci izključil sodelovanje s Slovenci, predlagajoč kralju vlado brez Slovencev, dočim je dr. Korošec kralju predlagal, cla naj se sestavi vlada s HSS.
Radié, ki imenuje sedanjo vlado »vlado proti Hrvatom«, naj se spomni, da smo Slovenci reševali žrtve njegovih hujskarij in se zavzemali za hrvatske kmete, ko je on trgal podplate po Moskvi, medtem ko so batinali in v ječe metali njegove volivce.
Radič je napovedal, da bo delal opozicijo po angleškem vzorcu. A »angleško« opozicijo je začel Stipica s tem, da je v prvi izjavi zahteval vlado, v kateri bo vsaj polovica generalov. To je res lipičen predstavnik sel.ač-ske demokracije!
Take i'jave, ki jih narekuje Radiču srd na polom svoje lastne brezmiselne taktike so res, da rabimo njegove besede, provokacija i zdravega razuma.
„Klerikalci so prodali autonomijo."
Po zobeh je kresnil Sv. Pribičevič naše lam j i ve jutrovce, ki neprestano gonijo, da je SLS opustila svoj program. Po zobeh jo je dobil sani dr. Gregor Žerjav, ki je vest o tej prodaji svečano sporočil svojim vernim široni zemlje.
Pribičevič je namreč v svoji izjavi o novi vladi rekel tudi tole: »Poprej so (radikali) hva ili Radiča, ko se je pridružil državnemu edinstvu in napadali Korošca, ko je zahteval svojo avtonomijo. Sedaj so pa vse to pozabili in se vrgli v naročje Korošcu, čeprav ta ni smatral za potrebno odreči se svojemu avto-nomističnemu program«.
To izjavo je priobčilo tudi »Jutro , le vrinilo je za besedo »odreči ee« besedico »javno«, ki je pa seveda v originalu ni in je noben drug list ne nava'a.
To potvoro pa »Jutru« blagohotno odpuščamo, ker veoni, da je res hudo poljubljati šibo, ki tepe.
Proračun.
Radič, ki nosi vso odgovornost za lanski trin~jstmiljardni proračun, je toliko predrzen, da pripoveduje sedaj, kako je treba državni proračun pr.lagi.diti ljudskim potrebam.
Dve leti so bili radičevci v vladi. Dva proračuna so izdelali, prejšnjega in sedanjega. V vseh proračunskih razpravah niso odprli ust za ljudstvo. Celo radikalni zastopniki v finančnem odboru so večkrat kritizirali neusmiljeno črtanje izdatkov za osnovne ljudske j potrebe, radičevci pa so dosledno zvesto gla-I sovali proti vsakim izboljšavam.
Tudi sedanji proračun se je skoro že predelal v finančnem odboru. Radičcvski ministri so ga predlagali in radičcvski zastopniki so ga zagovarjali. Takrat Radič ni poznal ljudskih potreb.
Mi dobro vemo, da je sedanji proračun slab in da vseli njegovih slabosti ne bo liio-I goče p praviti. Toda, ko vidimo, kako v takem režimu državno gospodarstvo propada, smo dali svoje moči na razpolago, da to propadanje zaustavimo in pripravimo boljše čase, ko takih proračunov ne bo.
lalnjiva poročila.
Še eno laž o seslavi nove vlade je moralo vplesti »Jutro4< v svoja poročila, da bo serija popolna. Pravi namreč, da je SLS v zadnjem hipu bolela dobiti resor za pošte mesto resora za gradbe. Vsi drugi .listi v državi pa poročajo, da se je bivši minister za gradbe Vujičič ku,'al in se pomišljal vstopiti v vlado ravno radi lega, ker je hotel ostati v ministrstvu za gradbe in ni bil zadovoljen, da so mu dali ministrstvo za pošte. Diflje pravijo vsa poročila, da je Uzunovič odgovoril Vujičiču na njegovo zahtovo, da mu ministrstvo za gradbe ne more dati, ker je to ministrstvo dobila SLS.
• Julro« menda res hoče prepričati svoje bralce, da ni zmožno pisati drugega nego neresnico.
Kdo naj bo minister.
Kadar je v vladi SLS, bi se bil moral dr. Korošec predvsem posvetovati z »Jutrom«. Če pa je že določil ministre iz svojega kluba, kar na svojo roko, bi bil moral pa vsekako poročati »Jutru«', kdo in odkod so li ministri. Le tako bi bilo mogoče preprečiti, da bi se »najbolje informirano Jutro« ne blamiralo kot se je s svojo notico Vsi trije klerikalni ministri so iz Ljubljane *. Da bo »Jutro« minila ta skrb, mu povemo, da jc narodni poslanec dr. Andrej Gosar izvoljen v okrajih mariborskega volivnega okrožja Prevalje in Laško. Inženir Dušan Sernec je rodom iz naše zelene Štajerske. Ali ni škoda papirja za lake be-darije kot jih kvasi »Juho*.
Д Trojni separatizem O dr. Korošcu se jo izjavil g. Svetozar Pribičevič, da predstavlja trojni separatizem: pokrajinski, plemenski in verski. — Pričakujemo zdaj od g. Svetozarja da bo on pobil ta separatistični rekord z uni-tarističnim rekordom in sicer s tem, da se bo 1. preselil v Ljubljano, 2. da se bo poslovenil in 3. da bo pristopil v^katoliško vero.
Д Sijajno karakterizacijo novega režima pravi »Jutro,-, je podal g. Svetozar Pribičevič s tem, ker je rekel, da je to šaljiva vlada, oziroma predpustna vlada. — Vlada PP namreč je bila postna vlada. Od tod ta sijajna karak-terizacija.
Д Usoda nove vlade. Ta je zelo vprašljiva. »Jutro« pravi, da jo drži v rokah pet nemških poslancev. Takoj nato pa pravi, da je usoda cele Uzunovičeve kombinacije v rokah SLS. — Torej, kdo ima zdaj to usodo v rokah? Mislimo, da po taki logiki ima usodo te vlade v rokah samo »Jutro«, tam pa je ona vsekakor najbolj na varnem.
Д Noblesa. Čeprav se bo »Jutro« razpo-čilo same jeze in nevoščljivosti, ker je SLS zdaj na vladi, in se besno priduša, da bo te vlade že jutri konec, vendar izjavlja: »Odkrito priznavamo, da si tako brzega konca novega kleroradikalnega režima ne želimo. Mi si nasprotno želimo videti SLS pri delu, želimo primerjati njena dejanja in njene uspehe z njenimi besedami iu obljubami...« — Odkrito priznavamo, da take velikodušnosti od malega Morica, dasi ga poznamo kot gentle-mana skoz in skoz, vendarle nismo pričakovali in da nas je presunila, naravnost presu-nila. In da bi bilo zelo grdo od SLS, ako bi tej »Jutrovi« želji ne ustregla, toliko bolj, ker ne more biti nobenega dvoma, da bo »Jutro« delo SLS v vsakem pogledu vedno ocenjevalo z isto širokogrudno in blagohotno lojalnostjo kot ga je doslej.
Д Klerikalen kruh. Pričenja torej doba, — tako pripoveduje »Jutro, — ko se bo slovenskemu ljudstvu rezal čisti iu nepotvorjeni klerikalni kruh. — Na kar moramo ugotoviti, da se ta čisti in nepotvorjeni klerikalni kruh ne bo rezal, žali bog in sicer zato ne, ker se tak kruh v naši državi sploh ne peče. Pekel in rezal bi se le tedaj, ko bi imela cel kabinet z vsemi portfelji v rokah SLS, kar je pa izključeno. Torej je ta »Jutrova« obljuba s čistim in nepotvorjenim »klerikalnim« kruhom prazna. Upamo pa, da bo slovenskemu ljudstvu tudi ta kruh, v kolikor mu bo primešane »klerikalne« moke dobro teknil.
Д Takoj izpeljiva zadeva. »Jutro« piše: »Pod težkim davčnim bremenom ječeča Slovenija z nedeljeno pozornosijo opazuje, kaj bo ukrenila SLS sedaj, ko ima moč. Ne gre tu le za problem zakona o izenačenju davkov, gre za takoj izpeljivo zadevo omiljenja prakse, glede katerega so klerikalni poslanci vedno imeli prj rokah najenostavnejše recepte.« — Oho! Kam pa ta Jutrova pšica meri? Omiljenje davčne prakse ... takoj izpeljiva zadeva ... To zdaj zahteva Jutro? To se pa ne da narediti, da ne bi bil s tem prizadet g. finančni delegat, ki je vendar pristaš SDS in sotrudnik »Jutra«, ki je priobčevalo njegove lepe članke, s katerimi je opravičeval svojo davčno prakso. Ali hoče : Jutro« zdaj tudi tega svojega moža izročiti klerikalni giljotini? Da, da, nehvalež-nost je plačilo sveta ...
Д Občutki. Zdaj, ko so Jutrovi« oDCUtki ob novi vladi, v kateri sedi tudj SLS, tako strašno »miz«, da se je same potrtosti in melanholije razbolelo, ga seveda skrbijo ludi občutki SLS in premišljuje: »Kaki občutki navdajajo SLS ob vstopu v kompanjjo z radikali, je težko presoditi. Dr. Korošec je previdno ostal zunaj ter si izbral boljši del modrosti.« — Vsekakor zanimivo, cla Jutro naenkrat nič ne ve o občutkih SLS. Ali je mali Moric izgubil naenkra tvsak slik s klerikalnimi krogi, zlasti s tistimi maikontenli in puntarji, s katerimi je SLS vsaj enkrat na teden poganjal v zrak? ' Vedel je doslej vedno za najintimnejše stvari v klerikalnem taboru, zdaj pa ob takem velikem dogodku, kakor vstop SLS v vlado, ne more presodili niti občutkov SLSarjev! Kaj je vendar z malim Moricem? No, bomo pa mi »Jutru« malo raztolmačili občutke, ki navdajajo SLS: Zelo je potrta, ker je dr Korošec previdno ostal zunaj itd. Ali pa je mogoče radi tega zelo vesela? Ali pa potrta in vesela obenem? Kdo bi se spoznal pri teh klerikalcih! Saj še tega ni mogoče dognati, če jih sploh navdajajo kaki občutki. Vsekakor je gotovo, da so trenutno vsi občutki koncentrirani v jutrovskem taboru, občutki neizmerne obupanosti, cla je SDS tako osamljena in zapuščena.
CALLES POPUŠČA, v Newyork, 2. febr. (Izv.) Da bi vsaj deloma pripravil duhovnike k pokorščini v verskih zadevah, je Calles menjal nekatere stroge ukaze glede duhovnikov. Dovolil je, cla smejo maševati v zasebnih stanovanjih, toda le pod pogojem, da se prej vpišejo pri pristojnem županstvu. Po dosedanjih nared-bah so bili vsi oni, ki so prrsostvovaii takim mašam, aretirani.
рпујђ
naročnikov!
Kaj se godi doma
Geografsko društvo v Ljubljani.
Deveti občni z,bor Geografskega društva v Ljubljani se je vršil 28. jan. zvečer v prostorih geografskega instituta na univerzi. OLvoril ga je e pozdravnimi besedami predsednik druživa dr V. Bohince, ki se je v svojem poročilu spomnil najprej težkega udarca, ki je zadel našo geografijo s smrtjo nnjodličnejšega jugoslovanskega geografa, prof. J. Cvijiča v Belgradu. Udeleženci so sloje počaslili spomin velikega pokojnika.
Iz poročil odbornikov je bilo razvidno, da se je društvo imelo v preteklem poslovnem letu boriti s precejšnjimi težavami zlasti gmotnega značaja. Država neštetokrat zaprošene in tudi že ponovno obljubljeno podpore ni dovolila, na drugi strani pa ludi naročniki društvenega glasila »Geografskega vestnika«, radi splošne gospodarske krize naročnine niso mogli redno plačevati Obenem pojema v zadnjem času tudi zanimanje za geografijo med dijaštvom, tako da društvo silno pogreša naraščaja. Kljub tem oviram pa bo Geografsko društvo, kot edino te vrste med Slovenci, svojo kulturno delo nadaljevalo in upa še vedno na pomoč države in vztrajno naklonjenost svojih članov kakor tudi naročnikov in sotrudnikov »Geografskega vestnika«. List si je v kratkem času priboril ugled tudi v tu- in inozemstvu. Doslej so strokovni listi prinesli o njem le pohvalne ocene in če priobčujejo zlasii inozemska strokovna glasila referate o njegovih člankih, so to gotovo znaki napredka Potom svojega lis'a je društvo stopilo tudi v stik s 10 geografskimi in sorodnimi lisli doma in na tujem in si tako potom zamene ustvarja važno knjižnico. Novi zvezek »Geografskega vestnika z zanimivimi članki in slikami izide v prihodnjih dneh.
Na občnem zboru so se vršile ludi volitve novega odbora. Sestavljajo ga sledeči gg.: predsednik dr. V. Bohinec, podpredsednik prof. A M e 1 i k ,, tajnik M. I) o b o v à e k , slud. phil., blagajnik dr. J. U u s, odbornika prof S. Kranjec in nsist. O. R e i revizorji prof. J. Breznik, prof. dr. R. Savni k in asist. I. R a k o v e c.
t Ing. Ignaca! Sega. '
Včeraj, 2. februarja t I. je umrl v Ljubljani znani strokovnjak v železniški stroki, gospo I Ignacij à ega. Bil je rojen v Ljubljani 1. 1378. iz ugledne družine. Udejstvoval se je že zgodaj kot navdušen narodnjak, izdajal že na srednji šoli dijaški list »Zabavnike, na dunajski tehniki pa, kamor je odšel študirat 1. 1894., ustanovit z drugimi tovariši klub slovenskih tehnikov. Lela 1899. je stopil v službo k južni železnici kot prvi slovenski strojni inžener in služboval v ra/.nih mestih, najbolj pa se je udejstvoval v Trstu, kamor jo bil premeščen 1. 1901., na narodnem polju. Bil je tu tudi med ustanovitelji podružnice Slovenskega planinskega društva. Kot strokovnjak na železniškem strojnem polju je 1 1909. prišel prvi vpo-štev, ko je bilo izpraznjeno mesto načelnika kurilnice Južne železnice v Ljubljani, katero je tudi kljub velikemu odporu nemških nncionalccv dobil 1. 1910., potem ko je bila dunajska vlada imenovanje že preklicala. Tu je storil veliko tako v svoji stroki kaor v narodnem oziru. Veliko si je prizadeval tudi za ustanovitev Društva inženerjev leta 1911. Med vojsko so se pokazale vse njegove zmožnosti, bil je nenadomestljiv, dasi bi ga bili sicer radi kot velikega nacionalca spravili na varno. Enako se je izkazal v kritični revolucionarni dobi pri brezhibni odpravi čel in malerijala, kar se mu bo vedno štelo v veliko zaslugo. Po prevratu se je udejstvoval z vsemi svojimi organizatoričnimi silami pri osnovanju laslne direkcije in strojnega oddelka kakor tudi pri prevzemu Južne železnice v državno upravo. L. 1924. je bil imenovan za po-
močnika direktorja. Zelo je bil tudi udeležen pri osnovanju Združenja jugoslovanskih inženerjev in arhitektov ter bil odlikovan z- redom sv. Save. Rajni, ki se je opredelil k radikalni stranki, je bil nato po 25 letnem službovanju pod PP režimom brez navedbe vzroka 21. marca 1923 nasilno vpokojen.
Z umrlim inž. Ignacijem Šego lega v grob zopet eden izmed starih južnoželczniškdi strokovnjakov. Pokojni je bil trdno prepričan, da je bila njegova upokojitev delo SDS, osobito še, ker je bil takrat ravnaielj pri ljubljanski direkciji dr. Borko, njegov politični nasprotnik. Za njegovega naslednika je bil imenovan tedanji načelnik gradbenega oddelka pri ljubljanski direkciji inž. Matko Sehnel-ler, ki še danes zavzema to mesto. Inž. Šega je vedno upal, da bo radikalna stranka popravila krivico in ga na novo imenovala za pomočnika. Branil so je do skrajnosti, ko so ga silili, naj izprazni upravno stanovanje na glavnem kolodvoru, vendar je končno spoznal, da je njegova upokojitev trajna Udal se je, toda razočaranje je bilo prevelikp in prehudo, njegova mehka in dobrodušna narava ga ni prenesla. Začel je vidno hirati, moči so mu hitro propadate in komaj 51 let siar je umrl. Sedaj je rešen Odšel je v večnost, i pokrepčan s tolažili sv. vere. Naj blaga duša počiva v miru!
Poneverba v k'w'nîci drž. 12-1егп!с v haršbom.
Porcčali smo o odkritju velike poneverbe v žele n ški kurilnici v Maril ru in aretaciji dveh uradnikov, blaga nika Franca Ho ko in iij-govega pomcčnil a Ok na Vokača. Policija je ?e zaključila zasliševanje obeh are lrarcev 1er jih je včeraj predala državnemu pravdniBtvu. O aferi smo do.mali še si deéj podr 1 no.-ti: kurilnica ima lastno bi pa no za izplačilo persenah. Denar dobi vs '1 ega 1. in 15. v mesecu cd glavne 1 la;jaj-ne na Glav. kolodvoru. Ker je personal kurilnice zelo velik (sem spadajo vsi strojevodje, kurjači itd.), dobiva blagajna naenkrat po več sto ',i oč dinarjev. Oba pri blagajni zaposlena uradnika s a jemala denar že dalje č:?a. L. 1924. je šlo Rrju /a irescc april pri i plačilu • clo Irdo in že takrat so je bal, da pride vse na d.m. Ko sta z Vokačem blagajno skon-trirala, ca ug tovila, da znaša primanj ljsj 1ГО.СОО Din. Mcslo, da to pri avita, sta si dala ča: tnj 1 esedo, da loeta îr,tičala. Med tem časom pa nista samo skušala poravnati starega zroitan' a, ampak napravila sta še nov deficit. S spre n!mi mmevri se jima je posre-č.lo pri manj 1 aj zakriti. To je bilo leni lažje, ker je Rrjko odtegoval pri i plačilu osebju ra ne zne ke po ralegu trgovcev, d4je zavarovalnino. prispevke za živila itd. Za izterjevanje dolg v je dobival p r se; ne prccenle. Prinianj' 1 aj v 11-gajni je kril tako, da je vsakega 15. v me ccu dvignil pri glavni blagajni meslo 100 tlscč dvesto tisoč din-rjev, pr ega v mesecu pa samo 100 tisoč, ostalo je kril iz terjatev pri os, bju. To je šlo toliko ča a, dokler ni 1. februarji t. 1. prišel pri izplačevanju v tako stisko, iz katere ni mogel na ti izîioc'a. Par dni pred irplačevanjem je pusl 1 urad ter pobegnil m svoje posestvo pri Vurbergu, od koder je pisal načelniku kurilnice, da je v blrga ni 250.000 D'il primr.nj-kl aa, za katerega ne ve, kako je nastal. O tem je 1 ilj takoj obveščeno ravnateljstvo v Ljubl ani, ki je p.slalo 29. januarja komisijo. » Preiskava knjig in blagajne je ugotovila, da I je pore varjenih 182.758.П0 Din. Bl"gajnik in njegav pomočnik sta bila nato aretirana.
Krvavo ženitovanie.
V Diiijevcu na Hrvatskem Je kmet Hubek ženil sina. Okoli desetih ponoči je med plesom pozval mladenič Ivo Kek neko dekle, naj pleše ž njim. Ona ni hotela. Fant ji je odgovoril, da bi za to odklonitev zaslužila klofuto. Ona pa je šla in povedala to svojemu očetu, ki je ves razjarjen stopil k fantu in ga meni nič tebi nič klofutnil. Takoj so se svatje razdelili v dva tabora in začel se je splošen pretep. Konec je bil, da je vsak dobil svojo porcljo bunk in sunkov, Ivo Viščevtč pa je dobil šrst težjih ran z nožam. Seveda je bilo gostijo s leni konec.
ie cdoeliate.
Leta 1919 je izgubila sirota Aišn vse svojce. Ker se je ni ni' če drugi usmilil, jo je vzel za svojo neki posestnik Ibr.abjm v Bosni. Dobro je zanjo skrbel in jo izšolal. Nekega dne Aišo naenkrat ni bilo iz šole domov. Ibrahim je poizvedoval za njo in ugotovil, da jo je odpeljala njena starejša sestra. ZaMevnl je svojo rejenko nazaj, ker pa jo ni dobil, bo sodišče moralo odločiti, kje bo ostala.
Nagla jeza.
Pri Mcstaru v vas Dobrič je ubil Mirko £ oljko svojega mlajšega brata Ivana. Pretep je nastal vsled tega, ker Ivan ni dal Mirku časopisa, ko ga je ta zahteval, ampak ga je nakljub vrgel v ogenj. Razjarjen je Mirko napadel Ivana z nožem in mu zdal lež'ro rano v vrat. Težko ranjenega Ivana so prepeljali v bolnico, kjer je takoj umrl, Mirko pa je romal v zapor. Nagla jeza je strahotno pokončala dve življenji.
Kako je ci<?an kupoval kon'e.
Neki posestnik v Sikireveih pri Zagrebu je prodal konja ciganu Durniku za 12X00 Din. Cigan je dal kmetu 20 velikih in 10 malih dukatov, ki naj bi j h kmel vnovčil, če bi cigan pravočasno ne plačal. Ker cigan res ni plačal, je odšel kmet v banko, da bi dukate izmenjal. V banki pa mu niso zn dukate hoteli nič plačati, ker so ugotovili, da so iz navadne pločevine, le malo pozlačeni. Kmet je javil zadevo orožnikom, toda cigana ni več!
Strašna pos!edica obrekovanja
Na Reki je železničar Giuseppe Favoloro lansko lelo do smrti ustrelil svojo ženo Kristino. Sedaj se je zagovarjal pred sod iščem. Ubogi, štrli mož je pripovedoval, kako so neki sovražniki njegove žene njemu pošiljali pisma, v katerih so jo slikali v silno slabi luči. To je vzbudilo v njem '.iubosuniiiost, ki so jo spletkarji prebrisano podpihovali z vedno novim obrekovanjem. V nekem divjem izbruhu ljubosumnosti se je spozabil in streljal.
Iz ljubosumnosti.
Na Sušaku se je pri belem dnevu na naj-proinetnejši ulic odigrala strašna drama, ki je posledica ljubosumncsli. Učenec 1. razreda tehniškega inštituta Eltore Francovicli je ustrelil 17 letno Lavro Jurinovich in nato hotel ustreliti še sebe v glavo, pa so mu drugi namero še pravočasno preprečili. Mlada človeka sla se poznala še izza otroških let. Eltore je ljubil Lavro, ona pa ga je odbjjala. Lavra bi se morala te dni preseliti s s'arši v Trst in govorili so, da se bo tam poročila. To je napotilo mladeniča, da je sklenil zadnjikrat vprašati Lavro po njeni naklonjenosti. Ona mu je odkrilo odgovorila, ,la ga ne nora. Takoj nato jc do blaznosti ljubosumni deček potegnil revolver in streljal.
Ing Gvidon Gulič :
Parni stroj in parna turbina.
Navodila za stroinike in obrntovodje parnih
obratov. — Vezana knjiga stane 80 Din.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Dnevne novice
* Stoletnica rojstva Božidara Raiča. Dne
9. februarja t, 1. poteče sto let, kar se je na
Zvaleku župn je Sv. Tomaža pri Veliki Nedelji ivdil Božidar R ai Č, goreč buditelj in voditelj naroda, i zboren ljudski govornik in iskren slovenski rodoljub. Zaslužnemu možu želi Zgodovinsko društvo v Mariboru postaviti ob stoletnici na njegovi rojstni hiši vsaj skromno spominsko ploščo. Ker pa je društvo v slabili gmotnih razmerah, prosi za majhne prispevke, zlasti iz Raičevega nekdanjega veli v nega okraja.
lir Sv. kongregacija za vzhodno Cerkev. Sv. oče je razrešil kardinala Taccija na njegovo ponovno prošnjo od tajniške službe v Sv. kongregaciji za vzhodno cerkev iii imenoval za njegovega naslednika kardinala Luigija Sincera.
•k Francosko-jugoslovanska manifestacija.
Francoska naučila liga je organizirala 31. m. m. v Nancyju konferenco na čast sv. Save, Navzoči so bili poleg našega poslanika Spalaj-koviča in bivšega črnogorskega justičnega ministra Vojnoviča gg. prefekt Magre- mestni župan Devil, poveljnik 20. arniaduega zbora general Penet in doyen Bruntz, predsednik Naučne lige. Na konferenci se je manifestirala nijsel francosko-jegoslovanskega prijateljstva.
•k Odlikovani so na predlog vojnega mi-n'stra z redom sv. Save prve stopnje general Barjaktarovié, s Karadjordjevo zvezdo druge stopnje general Grujič, z redom Belega orla druge stopnje general Milutinović, z redom sv. Save druge stopnje general l^izarevič, Djurič in dr. Emil Jovanovič; z redom Belega orla tretje vrste polkovnik Jankovič, Cialalo in Svabič; z redom sv. Save tretje vrste polkov-n ki Ganjić, Maksimović, dr. Janko Šavs, dr. Evin Martinis, dr. Aleksander Rubinšlajn in podpolkovnik Gavrilovič. Red sv. Save četrtega razreda je dobil administrativni polkovnik Cvetko Colaković. Vsi ti častniki so istočasno stopili tudj v pokoj. Poleg teb so upokojeni še general Cvetkvič, Pajič, in vet. major Pajič.
•k Za rezervne častnike. Vsi rezervni častniki, ki so prejeli železniško legitimacijo za Irto 1927, se tem potoni obveščajo, da je i;dan nov pravilnik o voznih olajšavah, po katerem imajo rezervni častniki, kakor doslej, pravico do trikratne polovične vožnje na leto. Doslej izdane legitimacije za leto 1927 pa veljajo samo do 31. januarja 1927 in se bodo zamenjale z novimi, katere mora vidirati prometno ministrstvo. Združenje je raditega moralo tiskati nove legitimacije in jih poslati v vldiuinje ministrstvu. Čini bedo nove legitimacije potrjene in vrnjene, se bodo takoj razposlale. 2e izdane stare rmene legitimacije, ki so neveljavne, naj se vrnejo pododboru. Člani, ki so že ali bodo še prosili za trikratno pi 1 .vično vožnjo, pa še nimajo legitimacije, jo br.do prejeli v smislu novega predpisa. — Uprava ljubljanskega pododbora.
Redukcija v gledališčih. Uprava zagrebškega gledališča je odpovedala službene pogudhu vsem nastavijencem. Odpoved se utemeljuje s tem, da so znižane državne dotacije za gledališče za 4 milijone dinarjev. V najkrajšem času se bo izvršil nov razpored članov zagrebškega gledališča in pri tej priliki se bo večje število osebja reduciralo.
■^Upokojilj so upravnika osješkega gledališča g. Petra Konjoviča. Mož je prebil vso svojo službeno dobo kot upravnik na dopustu.
•k Narodno vseučjPščc so svečano «tvorili v Subotici. Prvi je predaval profesor Milivoj Kneževič o življenju in delu umrlega učenjaka Jovana Cvijiča.
Dom za slušateljce vseučilišča. Sluša-tcljice na zagrebškem vseučilišču so organizi-
O dlvîanîu fašistov o -prilike aneksife leta 1921 v IstrL
V lanskem »Slovencu« z dne 28. decembra št. 294. sem opisal v življenjepisu f Milana Šašlja v »Listku«, kaj vse so počenjali z njim fašisti ves čas po aneksiji, dokler ga n so spravili iz Istre, kjer je deloval čez 32 lst. N.orda ne bo odveč, če priobčim tu prepis njegovega pisma, katero je bil poslal na škofijstvo v Trstu 14. junija 1921 in katero sem načel v njegovi zapuščini. Glasi se takole:
>Na poziv presvtl. škofa, da naj porcčain o nasilnostih, ki so ?e ini prigodile od strani fašistov, poročam veslno in brez pretiravanja nastopno : Ko se je na dan 17. aprila vršila v Klancu aneksijska slavne st, so po 5. uri pop. nenadoma prišli fašisti /, godbo in zastavami do mojega stanovanja; najprvo sem jim vrata zaprl ter jih pri oknu vprašal, česa žele. Odgovor je bil, naj odprem. Odprl sem ter zopet ponovil gorenje vpračanje. Rekli so mi, da moram v cerkv i odstraniti slovenski napis nad obokom prezbiterija: »Tukaj je hiša božja in vrata nebeška« ter slovenske napise pod okvirji kr ževega pota. Odgovoril sem jim, da tega ne storim, dokler mi ne ukaže moj škof. Zagrozili so, da bodo zažgali cerkev, ako v nedeljo najdej i še nftpise nft svojem mestu. V petek so prišli s kladivci ter so vpričo domačega občinskega komisarja odbili napis na oboku, mpise pod križevim potom pa so pustili, češ da jih odstianijo drugikrat. Prišla je
nedelja in fašisti so res prišli pogledat v cerkev ter odšli.
O priliki aneksijske slavnosti je bila vz?ta na stanovanju tukajšnjega okrajnega gozdarja zastava in se je našla drugi dan precej raztrgana na vrtu občinskega komisarja. Začela se je stroga preiskava, kdo bi bil to storil in žugali so, da bodo, ako se krivca nô najde, v nedeljo zažgali Klanec in še sosednjo vas Oci-zla. Ljudje so bili v silnem strahu in drsli jih je zbežalo z omotom obleke in otroci v sosednje vasi Cemotiče, Kcstelec, Soeerb, Osp. B li so to strašili dnevi, kakršnih ni bilo od časa turških navalov.
Dne 30. aprila so prišli 4 faš'sti v župni-ščo, prinssli seboj raztrgano zastavo, češ da sem jo jaz raztrgal, poleg nje pa goli meč in mi dali tale ultimatum: 11 sottoscritto, di na-zionalila e di senlimenti esternati Slavi s'im-pegna a partire per lascinre definitovamente 1'ltalia ento 12. Mnggio 1921. (Podpisani, po narodnosti in mišljenju zunanji Slovan se zavoženi od'ti in zapustiti definitivno Italijo do 12. maja 1921.) Klanec 30. 4. 1921. Moral sem podpisati, ako ne, so mi žugali s pi žigom mojega imetja. Podprsal sem s pogojeni, da se
2. maja vidimo v avdijenci pri mil. škofu in se bmiio nadalje pogovoril. Prišel sem v Trst. govoril o tem s prcsvetl. škofom, a fačistov ni iiilo.
Začel sem prodajati svoje stvari in prodal že nad polovico svoje robe, pa jc prišlo na Vnebohod pismo presv. škofa, naj ostanem na j svojem mestu in da imata nalog ščititi me olič. I komisar in tukajšnji orožniki. Bil sem ponvr-I jeu. V nedeljo po tem pa so prišli fašisti zo-
pet in so hoteli iti do mene, pa jih je odvrnil tukajšnji orožniški brigadir, šii so zopet proti Kopru.
Bližale so se volitve; zbolel sem. Bil sem etečen na levi strani glave, da z levim očesom nisem me gel giedati. Ostal sem v postelji in dva dni nič maševal radi silnih bolečin. Bila je binkošlna sobota; ves bolan v stanem, spravim skupaj nekoliko reči in jo mahnem ob poludveh črez hrib po grmovju in kamenju proti Brezovici. Hodil sem ves obvezan v Brezovico. Tam me je g. župnik Kraševec ljubeznivo sprejel in mi zagotovil mir, ker tja, da niso še nikoli prišli fašisti. Bil sem pomirjen, ostal večinoma v postelji do četrtka zvečer, ko sem zopet čez grmovje in kamenja prišel domov cb luninem svitu. Od truda in pota so se mi zopet ponovile bolečine v glavi in še zdaj n sem prav zdrav.
Kar sem slutil in na kar sem bil ludi opozorjen, se je zgodilo. Predno sem bil še v Brezovici, ja prišel pome avtomobil s fašisti iz Kopra. Zvedeli so, da sem šel k zdravniku, a n'r,o verjeli. Preiskali so vse količke v hiši, češ, nekje je skrit. Tri tej hišni preiskavi so prevrgli vse perilo, obleko itd. češ, da bodo morda našli volivne glasovnice. Razbili so šipo na si ki škofa Andreja Karlina in vzeli sliko s selvij, v albumu za fotografije so raztrgali mojo iu sliko mojega brata — župnika, z besedami porchi preti itd., kakor jc pač lastno njih okusu in izobrazbi.
Za naprej pa imam zu/ugnno, da me bodo nekega dne odpeljali, »da nihče ne bo vedel kam in da me nihče ne bo več videl«.
Pripominjam, da se v politiko nisem pravnic vmešaval, da nisem z nikomur občeval, uc
očitno ne na skrivnem, da volivnih listkov niti videl nisem. Pripominjam še, da je eden domačih fašistov v nedeljo pred binkoštmi pre-vrgel vse v zakristiji, iščoč volivne listke, isto na binkošlno nedeljo zjutraj. Našli jih niso, ker jih ni bilo.
Na dan volitev so razgnali fašisti volivce z bombami in streli iz pušk in revolverjev. Pri tem sta bila ranjena en mladenič in en mož; poslednji, ustreljen v roko in nogo je moral iskati pomoči v bolnici v Trslu.
Ker je bil volivni lokal v šoli nad župnijsko pisarno, so si fašisti vzeli vse pravice v pisarni, in je moralo biti župnišče listo noč odprto s pisarno vred, domačim pa je bilo prepovedano le količkaj sc ganiti.
Pripominjam, da se moje osebe niso dotaknil nobenkrat, pač pa bi bil izkusil njih ljubeznivost, ko bi me bili dobili doma na binkoštno soboto, toda angel varuh me je vodil cd doma — drugam!« Tako se glasi uradno poročilo na škofijstvo v Trslu. Kakor znano, je škof Bartolomassi javno protestiral proti nasilstvom nad slovenskimi in hrvatskimi duhovniki v Istri v posebni poslanici, katero je prinesla tudi »Edinost« z dne 12. junija 1921, št. 133. Pa tudi Rim se je oglasil vsled škofovega sporočila na sv. St"lico v posebnem pismu na tržaškega škofa, katero so morali duhovniki vernikom prečitati z leče, in v kalerem je Benedikt XV. ludi estro obsodil nečloveško divjanje fašistov nad slovenskimi duhovniki in cerkvami. Tudi to papeževo pismo je prinesla »Edin<?st« v slovenskem prevodu. Škof in Rim slu storila, kar je bilo v njuni moči.
I. à.
raie posebno društvo, ki ima namen nabrati sredstva za zgradbo hiše, ki naj bi bila name-ujena samo za stanovanja akademičark.
■^Svetnik stola sedmorioa v Zagrebu g. K. Cepulič je umrl. Bil je ined svojimi tovariši obče spoštovana osebnost.
k Rogowski v Dubrovniku. Ljuboinir M. Rogowski, slavni poljski komponist in niuzi-kolog se že več dni mudi v Dubrovniku. V Jugoslaviji želj priti v stik z vsemi našimi glasbenimi umetniki.
k Konje kupujejo v Slavoniji v velikih množinah grški trgovci. Po večinj kupujejo kmetske konje in plačajo po 10.000 Din par.
k Španska tx>lezen hudo razsaja v Slavoniji. V Djurdjenovcu je 50 odstotkov šolskih otrok obolelo. Oblasti so zaprle vse šole. Isto-tako so zaprte v Sikirevcih.
k Divjega mrjasca je ustrelil policijski pristav Kučan v Visokem na Hrvatskem. Ko je s prvim strelom zver le ranil, se je zaobrnila in hotela napasti lovca. K sreči ta ni izgubil prisotnosti duha, pomeril znova in dobro zadek
-A- Gostilno so zažgali v Zagrebu gostilničarju Sladoviču. Ogenj je napravil precejšnjo škodo kljub temu, da se ga je posrečilo še hitro udušiti. Zljkovci so storili to baje iz oevete.
k Družba tatov in tihotapcev se je skrivala v Ljuboškom. Vodil jo je nek j Peter j Čorluk. Imel je kakih 30 mladih ljudi od 14 j do 25 let. Doslej je žandarmerija prijela j voditelja in tri njegove pomagače, za drugimi pa še poizvedujejo.
k Protogcrov je šc živ. Iz Radoviëta pri îîtàpu javljajo, da se je znova pojavil voditelj uiakedonstvujuščih Protogerov. Odpotoval je iz bolgarskega ozemlja v Albanijo, odkoder gre v Italijo.
k Strašna smrt. V Zlatarn na Hrvatskem je skladiščnik Franjo Leskuš med premikanjem nesrečno prišel med odbijače dveh voz tovornega vlaka. Odbijači so mu štrli truplo in mož je v silnih bolečinah že na potu v bolnico umri.
■k ITO — zobna pasta najboljša. •k Orožje, lovske potrebščine in vsa popravila orožja najcenejc pri puškarju F. K. Kaiser, Ljubljana.
k Pri prehladu, nahodu, vnetju v grlu, živčnih boleznih, trganju po udih je dobro, če se s pol kozarcem naravne ?>Franz-Josef<-gren-čice poskrbimo za vsakdanje izpraznenje prebavil. Po sodbi vseučiliških klinik se : Franz-Josek-voda odlikuje pri povoljni uporabi po sigurnem delovanju. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
£fujblfana
O Ljubljana ima danes zvečer ob 8 skupno pevsko vajo. Vsled bližajočega se nastopa je polnoštevilna udeležba strogo obvezna. — Pevovodja.
O Strokovna zveza javnih nameščencev in Organizacija javnih nanienščencev, somišljenikov SLS priredita dne 5. t. m. v prostorih kleti konzumnega društvu, Kongresni trg 2, družabni večer z jako zanimivim sporedom. Vstopnina prosta. K obilni udeležbi vabita odbora.
O Poziv gostilničarjem. Z ozirom na javni oklic mestnega magistrata ljubljanskega z dne 12. januarja 1927, s katerim se poziva na predsubskripcijo 6 odstotnega 30 miljon skega obligacijskega gradbenega posojila, opozarja Zadruga ljubljanskih gostilničarjev svoje člane, da se z ozirom na važnost te stavbene akcije za vsestranske gospodarske panoge po možnosti vsakdo udeleži podpisovanja tega posojila in to svojo odločitev prijavi mestnemu knjigovodstvu. Čim številnejša bo udeležba pri podpisovanju deležev, tem sigurnejše je računati, da se ne lx> iskalo v to namenjenih denarnih sredstev pri trošarini in drugih davščinah, ki so v zvezi z hotelsko in gostiln i carsko obrtjo. — Zadruga gostilničarjev v Ljubljani.
0 Namočena polenovka pri Fran Kham.
МагЉог
□	Tatvina lovskega psa. Vojaškemu godbeniku Ivanu Wulte je nekdo ukradel belo, rjavolisasto psico, vredno 3000 Din.
□	V kurilnici je bil aretiran brezposelni ključavničar Alojz V., ki se .je sumljivo sukal okrog zakurjenega parnega stroja. Osumljen je, d« je okradel avstrijskega kurjača Hausin-gerja, kateremu je zmanjkal s stroja telovnik s srebrno žepno uro. V. se potika že par me-.secev po mestu ter je bil po vseh gostilnah fsnan kot opasen goljuf, ki se je rad dobro najedel in napil, nato pa pobegnil s ceho. Oddan jo bil okrajnemu sodišču.
Sporazum v Parizu.
v Berlin, 2. februarja (Izv.) Med nemško Vlado ter medzavezniško vojaško komisijo se je dosegel sporazum glede izvoza vojnega orožja na sledečem temelju: 1. Uvoz ter izvoz vojnega orožja (municije itd.) kakor tudi produkcija tega orožja za izvoz je prepovedana. 2. Navaja se 45 točk, pod katerimi se naštevajo vse vrste orožja, ki se v smjslu zakonskega predloga smatra kot vojno orožje. 3. Prepovedano je tudi prikrivati drugovrstne vojne priprave (spccialni vojni stroji itd.) v inozemstvu.
Paril, 2. febr. Na poslaniški konferenci se je dosegel sporazum še v obeh preostalih

spornih vprašanjih: glede izvoza vojnega ma-terijala iz Nemčije in glede vzhodnih utrdb. Nemći a poruši utrdbe v Kustrinu in Glogovi in 22 utrdb v okolici Kraljevea; 54 utrdb ostane. Poslaniška konferenca je izdala kratko noto, v kateri izjavlja, da jc Nemčija svoje razorožitvene obveznosti i »polnila. Vsi spisi se takoj predlože Društvu narodov, da izvede iuvestigacije.
Protiifalijanske demonstracije v tansbrucku.
innsbruek, 2. tet». Mitioli ponedeljek so se vršile tu velike protiitalijanske demonstracije zaradi deportacije odvetnika dr. Noldina. Vršil se je protestni shod, ra katerem so govorili zastopniki vseh strank. Po shodu so odšli zborovalci pred italijanski konzulat, kjer so klicali proti Mussoliniju in peli koračnico cesarskih lovcev in druge patriotične pesmi. Policija je otsro nastopala ter je došlo do spopadov. Proti demonstrantom so poslali avtomobile. Več oseb je bilo aretiranih.
Za veliko Ogrsko.
Budimpešta, 2. febr. Tu se je vršil občni zbor madžarske legitimistdčne ženske zveze Sveta krona«. Kngeiuja Odescalchi je rekla v svojem govoru: Zveza si mora prizadevati, da se bodo za stvar našega malega kralja zbrale množice, ki bodo pripravljene, da žrtvuje,jo za Veliko Ogrsko in staro ustavo imetje in kri.<
Nov češkoslovaški poslanik v SerSčnu.
Praga, 2. febr. Za novega češkoslovaškega poslanika v Berlinu je imenovan poslanec češke agrarne stranke dr. Fran C h v a 1 -k o v s k y.
Turčija in !£аШа,
Belgrajsko »Vreme« prinaša članek o zunanjepolitični orijentaciji Turčije. V Turčiji se v zadnjem čusu opaža živahuejša nacionalistična aktivnost; poleg tega se ureja in modernizira državna uprava, državna statistika, prometna sredstva in vojska. Prosvetni minister Pedžati se pripravlja na potovanje po Evropi, da prouči prosvetne ustanove. Prvotno je nameraval obiskati samo Pariz, Prago, Berlin in Dunaj. Toda g. Mussolini ga je po italijanskem poslaniku v Angoli prosil, naj .se ua svojem potu nikakor ne izogue Rimu, er bi jako rad z njim govoril. Zdi se, da je Pedžati, ki je osebni prijatelj Kemal paše, Mussolinijevo vabilo sprejel in dobil za ta pogovor tečna navodila. Italijansko časopisje pripisuje temu sestanku znaten pomen. Mussolini je že zadnjič v pogovoru z dopisnikom : Daily Ex pressa' opozoril, da se ni treba čuditi, če se Italija obrača proti vzhodu, ker za njeno ekspanzijo na zapadu ni več prostora. Na drugi strani se pa Turčija v polni meri zaveda sedanjega ugodnega položaja Vzhodnega bloka, ki mu pripada in ve, da ji zveza z Rusijo daje za vse slučaje zadostno varnost. Razen tega je te dni siklenila gospodarsko pogodbo z Nemčijo. Ako ima Pedžatijevo potovanje v Evropo res kale politični namen v svrho zbližanja z zapadnimi velesilami, ki naj bi varnost Turčije povečalo, bi to pomenilo korak naprej v poravnavi kontrastov med za-padom in vzhodom. To bi imelo ugoden vpliv tudi na splošen položaj. Na vsak način je pričakovali, da se Turčija ne bo angažirala v Evropi na svojo škodo.
Podajanja med Anglijo in Kantonsko vlado prekinjena.
v London, 2. februarja (Izv.) Nota severne kitajske vlade proti koncentriranju britanskih čet in bojnih ladij je daues prispela semkaj .a naslov britanske vlade.
v Bombay, 2. februarja (Izv.) Britanske 1er indijske čete so danes odplule proti Kitajski.
Newyork, 2. tebr. Kantonski zunanji minister Čen je odklonil podpis novih angleških predlogov za začasni sporazum, dokler Anglija v Šangaju zbira svoje oborožene sile. Pogajanja so se prekinila.
v Newyork, 2. februarja (Izv.) -»Associated Press« poroča iz Hankova, da je kantonska vlada pripravljena, skleniti z angleško vlado novo pogodbo, če se umaknejo britanske čete iz Kitajske.
Razmere v ruski državni trgovini.
Moskva, 2. febr. Včerajšnja .-Pravda« razpravlja o poročilu preiskovalne komisije za državna konzumna društva. sPravda« ugotavlja, da so spravila državna konzumna društva v minolem letu 64 odstotkov čistega dobička. Delavsko konzumno društvo v državnih delavnicah v Tuli je doseglo z glavnico 627.000 rubljev nad poldrugi milijon rubljev prebitka. Ostala konzumna društva v deželi so imela skupaj 5,945.000 rubljev kapitala, njihov čisti dobiček pa je znašal skupaj 3,775.000 rubljev.
AMERIKA NE PRIZNA SACASA.
v Washington, 2. februarja (Izv.) Vlada ie sporočila predsedniku liberalne vlade v Nicaragui, da ga ne prizna za legalnega predsednika republike, tudi če se z vojno silo polasti cele Nicarague. Do volitev, k j se vrše prihodnje leto, liodo priznavale Zedinjene države le Diaz a, predsednika konservativne vlade.
J. S.:
Po vstopu slovaške LS v vlado.
Praga, 1. febr. 1927.
Vstop Hlinkove Slovaške ljudske stranke v čsl. vlado pomeni začetek končne konsolidacije Češkoslovaške. Šele sedaj se bo mogel začeti odločen boj proti komunizmu, ki je Češkoslovaški nevarnejši kot vsi zunanji sovražniki skupaj. Saj je dobila komunistična stranka pri zadnjih volitvah 1. 1925. le 40.000 glasov manj kot agrarna stranka, ki je najmočnejša. Dočim je oddalo takrat za komuniste svoje glasove 933.711 volivcev, bi sedaj dobili brezdvomno še več glasov. Socialni demokrati, zlasti pa nar. socialisti, so gnali v zadnjem času delavstvo takorekoč po najkrajši poti v komunistični tabor. Poraženi pri poslednjih volitvah so si hoteli pridobiti izgubljeno zaupanje med delavstvom s tem, da so skušali zlasti v zadnjem času, prekositi komuniste v zahtevah. Za časa razprave o carinskem zakonu so socialni demokratje in nar. socialisti skupaj s komunisti lomili v parlamentu klopi in ogrožali življenje poslancev večinskih strank, na praških ulicah pa hujskali k prevratu. Na ta način so priznali komunistično taktiko za edino pravilno, kar so znali komunisti spretno izrabiti v svojem časopisju in na svojih shodih.
Menda v nobeni državi niso imeli socialisti v rokah toliko moči, kakor v Češkoslovaški celih osem let in take naklonjenosti merodajnih čmiteljev, a vendar so razmeroma malo za delavstvo storili. Mnogi socialni zakoni vobče nimajo pomena za delavstvo, ker služijo samo socialističnim strankam. Bolniške blagajne in socialno zavarovanje dajejo lep in lahek zaslužek celi vojski socialističnih agitatorjev in organizatorjev vseh barv, a delavstvo vzdihuje pod težkimi davki za te ustanove. Te institucije pa nalagajo težka bremena tudi podjetnikom, ki zavoljo tega težko prodajajo radi visokih cen svoje izdelke. Posledica je brezposelnost, ki jo najbolj občuti delavec. Osem let so socialni demokrati in socialisti dajali delavstvu za vsa pereča vprašanja samo eno rešitev, da je namreč treba najprej ubiti klerikalnega zmaja. Verske brezbrižueže so sicer odtrgali od kat. Cerkve, toda delavstvu zavoljo tega ni nič boljše. Dobro vabo za tiste, ki se niso inogli pridružiti 535.150 ljudem brez vsake veroizpovedi, pa so našli v češkosl. narodni cerkvi, ki je zbrala 354.342 ^vernikov«. Kljub temu pa je čutilo delavstvo potrebo po nečem višjem, kakor je boj proti katoličanstvu. V novoletni številki glavnega soc. demokratskega glasila »Pravo Lidû« je voditelj poslanec Bechyne sam odkrilo priznal, da je socialdemokratski program zastarel in da treba iz-premeniti ter izpopolnili svetovni nazor.
Dosedanje vlade, kjer so imeli glavno besedo socialisti obeh barv, niso storile ničesar proti komunistični agitaciji v vojski in
šolah. Ker so komunisti poleg drugih nauko> širili tudi sovraštvo do katoličanstva, so bili >napredni« in proti :>naprednim« komunistom se vendar napredni socialisti ne bodo borili. Šele sedaj, ko je stopila Hlinkova LS v vlado, je mogoče začeti delati red. Komaj pa je sedanja vladna večina začela razpravljati o davčni reformi in o takem popravilu zakona o socialnem zavarovanju delavcev, da bi imel res delavec korist, četudi bi nekaj tisočev socialističnih organizatorjev izgubilo mastno plačane službe, je že čsl. I .S smatrala za potrebno, da sprejme v Olomucu resolucijo, da je pripravljena na eventualni socialistični prevrat.
Ker je nehal strahovit pritisk, je zlasti učiteljstvo začelo zapuščati soc. vrste, čeravno so bili dosedaj njihovi tako verni hlapci, kakor je mnogo slovenskih učiteljev slepo orodje demokratov. Ves »napredni« svet pa je vznemirjen, ker se je začela sedanja vladna večina zanimati tudi za delo g. dr. Beneša in menda ni v vladni večini človeka, ki misli, da je g. dr. Beneš nenadomestljiv v zunanji politiki, kakor pravijo merodajui činitelji. G. dr. Beneš sicer uživa tako zaupanje najvišjih krogov, da g. prezideut ne potrdi vlade brez g. dr. Beneša, vendar pa pravi vladna večina, da škodujejo državnim iuteresom take. njegove naredbe, kakor je ta, da je izgnal čsl. državljana bazilijanskega meniha, dr. theol. in phil. Dorošenka samo zavoljo tega, ker je imel velike uspehe s svojim misijonskim delovanjem med katoliškim prebivalstvom Počkarpatske Rusije. Še bolj pa razburja resne čsl. domoljube, da je isti minister dovolil prihod srbskemu pravoslavnem škofu dr. Ireneju Čiriču z 10 duhovniki, čeravno pravoslavna propaganda odbija podkarpatsko rusko prebivalstvo od Češkoslovaške, in po izjavi komunističnih listov samih, komunizem podpira pravoslavno cerkev v Podkarpatski Rusiji. Nikdo iz vladne večine pač ne odreka dr. Benešu izrednih zaslug za češkoslovaško republiko, toda pravi genij se takrat umakne, ko svo|e delo dokonča, da ga ne pokvari.
Z vstopom Slovakov v vlado je zadet komunizem in socializem v Češkoslovaški. Postopno uvajanje avtonomije bo zadovoljilo Slovake in jih vzgojilo v državljane, ki bodo pripravljeni na vsako žrtev za čsl. domovino. Moderna Turčija pa nas uči, da tudi moderne velesile z vsem najmodernejšim orožjem in z vsemi svojimi spletkami ne morejo premagali zadovoljnega, v svojo bodočnost verujočega naroda. Če se jo dosedaj opiral prestiž Češkoslovaške na dobro propagando in sposobne diplomate, se bo odslej na zadovoljno ljudstvo. Kakor kažejo vsa znamenja, se bodo izvršile večje izpremembe v tem smislu po volitvah novega prezidenta republike meseca maja t. 1.
krivičen napad „Jutra" na mariborsko gasilstvo.
Maribor, 2. febr. 1927.
Pod notico -jŽupan izvaja pakt< je priobčilo .Jutro« z dne 2. t. m. prav krivičen napad na naše gasilstvo in mestnega župana dr. Leskovarja. — Jutro« zna pisati neresnico, pa Se to tako netaktno, da se mora vsakemu poštenjaku gabiti. Pod notico, ki nosi gorenji naslov, je »Jutro« od torka napadlo najprej naše nad vse požrtvovalne gasilce, češ da so nemški gasilci. Naj ; Jutro pove, kdaj so naši gasilci vprašali, če je kje gorelo, ali gori Slovencu ali Nemcu? Nikdar še to društvo ni nastopilo v tem oziru netaktno, pač pa povsod z občudovanja vredno požrtvovalnostjo. Islina pa je, da je veliko članov tega društva Nemcev. Toda, ali bi bilo pravilno, da se jih od tega odvrača? V tem oziru moramo poklicati v spomin ta-le dogodek. Demokratje v Mariboru so zelo delali na to, da bi gasilno in reševalno društvo dobili v svoje roke. Pred dvema letoma so pripravljali že posebno gasilno društvo, ki bi ga naj vodil neki vpokojeni častniki, proti plačilu seveda. Nameravali so dosedanje društvo razpustiti in ves inventar zaupati svojemu društvu. Dr. Pirkmayer je seveda takoj bil pripravljen, da gre demokratom na roko in je poslal tozadevni dopis dr. Leskovarju. Ta pa je poklical mizarja Volčiča, ki je bil vedni kandidat SDS, pa je dobil od njega izjavo, ki jo je protokoliral in-poslal velikemu županu. Volčič sam je tedaj izjavil, da bi bila razpustitev društva nesrečna za Maribor, da ni res, kar se je trdilo, da društvo Slovencev ne sprejema, res pa je. da se jih malo priglasi itd. S to izjavo demokrata je potem dr. Leskovar zaustavil nakano demokratov. Tudi veliki župam od tedaj ni več spraševal o tej zadevi. Toliko o »ljubezni« demokratov do mariborskega gasilnega društva. Da pa je ta očitek res krivičen, kaže pa dejstvo, da jc poveljstvo v društvu slovensko. Ko je Zveza gasilnih društev v Ljubljani zahtevala, da sprejme mariborsko gasilno društvo v svojo zvezo le, če vpelje slovensko poveljstvo, se je to zgodilo. Zdaj pa je bila postavljena nova zahteva po izpremembi pravil. V smislu dosedanjih pravil pripade ves in-inventar gasilnega drutva, če bi se razpustilo, mestni občini. Zveza pa hoče, da pripade njej. Razumljivo je, da je mestni župan dr. Leskovar zastopal stališče, naj ostanejo dosedanja pravila. In lo tudi upravičeno. Mestna občina veliko žrtvuje za inventar pa bo tudi še nadalje. Kako bi potem Zveza prišla do toliko pravic glede inventarja, ko zanj nič nc žrtvuje, mesto pa bi bilo odrinjeno? Seveda »Jutru-: ta nastop dr. Leskovarja ne ugaja.
Menda zopet želi priti na dan z nekdanjim demokratskim načrtom. Vc pa naj, da bo njegov pristaš Volčič, če bo hotel resnico povedati moral danes isto izjaviti kot je že enkrat. Konečno besedo bi pa imelo mariborsko meščanstvo, ki priznava požrtvovalno delo gasilcev in jim izraža svoje spoštovanje kljub temu, da sta se : Jutro- in Bahun zopet znašla pri jskupnein delu proti društvu. Župan dr. Leskovar bo izvajal pakt, ki so ga in'ga še bodo odobravali po večini vsi Mariborčani: pošteno dolo za skupno dobrobit in popolno iztrebljenje laži in so-cijdemokratsko.
FAŠISTOVSKO IN PROTIFAŠISTOVSKO ČASOPISJE 0 ITALIJI, v Pariz, 2. febr. (Izv.) Notranji minister Tarraux je izdal ukaz, s katerim se ustavlja list >11 Pensiero latino«, ki so ga izdajali i(a-Hj'anski fašisti v Nict v italijanskem jeziku. Ravnatelj lista je bil nedavno izgnan iz Francije. Ustavljen je bil tudi ruski list >Izvestja«. »Corriero degli Italiani«, glasilo italijanskih izgnancev, ki ga je v zadnjem času urejeval popolar Donati, don Sturzov prijatelj, je prenehal prostovoljno izhajati. Francoski fašisti in nacionalisti so delali na to, da bi vlada prepovedala v listu >La France de Niče«'izhajajočo italijansko prilogo, ki je pisana v protifašistovskem duhu in ki je med italijanskimi begunci zelo razširjena. Pritisk francoskih fašistov na vlado pa ni uspel. Vlada tudi ne bi mogla po sedanjih zakonodajnih določilih prepovedati imenovane italijanske priloge.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI.
Novosti:
Brader Helwich, Das Biichlein von den gôttlichen
VVohltaten. 75 str. vez. Din 26.50. Cathrein, Die liissliche Silnde und die Mittel zu zu ihrer Verhutung. 06 str. vez. Din. 54.—. Fahnenbruch F., Der Goltesdiensl des Kindes. Ansprachen ttber das religiose und sittliche Leben des Kindes. 104 str. vez. 30.—. Helbling P. M., Ein Bllimleln aus dem Garten der hI. Clara. Kurze Lebensbeschreibung der Schwester Maria Celine von der Opfe-rung. 99 str. nevezano l)in 28.—, vezano Din 50.50.
Ilerr Dr. Vereinseelsorge nebst Einfiihrung in die Volkswirtschalt u. Gesellschaftslehre. 378 str., vez. Din 108.—. nuysmans K. J., Vom Freidenkertum zum Katho-lizismus. Sclbstbckenntnisàe. 380 str. vez. Din 114.—.
Lux J. A., Wardreung zu Gott. Die Geschichte
einer Heimkehr. 266 str., vez. Din 96.—. Miicler R., Im Angesichtc des Allerhochstein. 95 str. nevez. Din 27.50.
Zakai odklanjamo 8. dr. Pirkmajerja kot velikega župana v ob astni skupščini.
G. dr. Pirkmajer je povabil zastopnike v oblastno skupščino izvoljenih strank na posvetovanje o predpripravah za zasedanje oblastne skupščine.
SLS je vabilo odklonila iz razloga, da sodeluje z g. dr. Pirkinajerjem kot velikim županom samo v onih zadevah, kjer to mora storiti in samo teko dolgo, dokler to mora storili; ker pa po g. dr. Pirkmajerju zamišljeno posvetovanje v zakonu ni predpisano, zato tudi SLS odklanja sodelovanje.
Radi tega sklepa se »Tabor« v uvodnem članku zaganja v SLS in ji očita, da izrablja oblastne skupščine v strankarske namene, da se hoče izmakniti delu, da hoče onemogočiti delo v oblastni skuščini itd.
Da bo javnost poučena, ugotavljamo, da je resnica ravno nasprotna temu, kar trdi Tabor r. SLS hoče že od vsega početim imeti jamstvo za uspešno, redno in zakonito delo v oblastni skupščini. Zaveda se, da je tako delo možno le tedaj, ako stoji na čelu državne oblastne uprave mož, ki ima zmisel za razvoj samoupravnih edinic. Posebno važna je ta zahteva za oblastno skupščino, ker zakon sam predvideva tesno ve med velikim županom in oblastno skupščino in ker delokrog oblastno skupščine še ni do »oljno določen. Gosp. dr. Pirkmajer je pa po vsem svojem dosedanjem delovanju dokazal, da nima zmisla ;.a razvoj samoupravnih edinic in je njih v zakonu zajamčene pravice kršil. Ko so ga pri neki taki priliki opozorili na nezakonitost njegove zahteve, se je spozabil do izreka: »Zakon sem jaz.<
Na mestno občino mariborsko je stavil vedno nove zahteve, ki nikakor niso bile utemeljene. Hotel je, da bi mu zgradila mestna občina za nove urade potrebna poslopja. Sedanji občinski zastop se je zavedal pomena, ki ga dobi mesto Maribor kot sedež oblasti ter je po svojih najboljših močeh šel g. dr. Pirkmajerju na roko. Kupil je iz svojih sredstev Kiffmanovo hišo na Slomškovem trgu in jo dal na razpolago velikemu županu za nastanitev finančnega ravnateljstva. Ko je pri tem zahteval najemnino, ki bi vsaj deloma krila lastne izdatke za to uišo. je g. dr. Pirkmajer zarohnel nad županom, da smatra to za vojno napoved, katero on sprejema. Potem je prišla med drugim oddaja stanovanj v novo zgrajeni občinski hiši. G. dr. Pirkmajer je naenkrat stavil zahtevo, da se sme z eno tretjino stanovanj razpolagati le sporazumno z njim. ltađi te popolnoma neutemeljene zahteve bi bilo prišlo skoro celo do razpusta občinskega odbora, Dne 31. jan. 1927 so je moral Občinski odbor zopet baviti z vprašanjem, kako bi v zavarovanje svojih avtonomnih pravic reagiral na črnine metode g. dr. Pirkmajerja. Dr. Pirkmajer je namreč zahteval, da občina določi vsaj eno četrtino davka na prenočišča uradu z.a tujski promet, ker bi drugače sploh nc dovolil pobirati tega davka. Dasiravno si je občinski odbor lil v svesti pomena urada za tujski promet, jc vendar moral radi lučina, kako se je ta prispevek zahteval, odkloniti zahtevo g. dr. Pirkmajerja iu tako dokumentirati, da spada posvetovanje o davkih v lastni delokrog občine. Znani so nam tudi slučaji, da je veliki župan proti izrecnemu sklepu občinskega odbora neke kmečke občine znatno zvišal nagrado županu. Župan je pripadal stranki, ki je stala velikemu županu jako blizu. Zopet pa imamo slučaj, da je veliki župan samolastno, proti sklepu občinskega odbora znižal plačo občinskemu tajniku in s tem onemogočil občini izpolnitev pogodbe, ki jo je sklenila z dotičnim tajnikom. Ker spada določanje nagrade županu, kakor tudi določanje plače tajniku v avtonomni delokrog občine, kar je tudi upravno sodišče že ponovno spoznalo, je jasno,
da se s takim postopanjem kršijo avtonomne pravice občine, in da se ljudstvu oinrai sodelovanje pri občini.
Oglejmo si še postopanje g. dr. Pirkmajerja z raznimi okrajnimi zastopi. Ali ni nečuvena kršitev institucije okrajnih zastopov, ko veliki župan zahteva, da se mora za vsak tudi proračunsko odobren Izdatek, ki presega 50.000 Din, zaprositi še posebno dovoljenje pri velikem županu, — in to tudi za izdatke, ki v posameznih manjših postavkah dosežejo skupno znes>k 50.000 Din!? Ali ni to onemogočanje vsakega dela pri okrajnih zastopih? Kako se naj označi njegovo dejanje, da je postavil na čelo največjemu in najvažnejšemu okrajnemu zastopu mariborskemu za gerenta gostilničarja Lipovška, ki do sedaj ni nikdar sodeloval ne v občinski ne v kaki drugi javni upravi in ki tudi sicer nima za tako važno mesto potrebne pred izobrazbe, tako da v sejali ne more niti referirati.
Naj bo zaenkrat dovolj z navedenimi dejstvi. Ta navedena dejstva zadostujejo, da lahko vsakdo uvidi, da g. dr. Pirkmajer nima smisla za pravice avtonomnih edinic, da ne podpira njih razvoja, ampak da avtonomne pravice naravnost krši. Pri tem je za nas vseeno, ali dela to g. dr. Pirkmajer m o 141 a zaradi svoje strankarske pripadnosti, ali radi svoje neizkušenosti, — saj še danes nima za dosego čina velikega župana predpisane upravne prakse — jasno pa je, da je plodonosno sodelovanje z njim naravnost izključeno. SLS je storila le svojo dolžnost, da je z odklonitvijo povabila pravočasno protestirala proti temu, da bi mogla ustvarjati avtonomen delokrog samoupravne oblasti s takim velikim županom, ki je s svojim dosedanjim delovanjem dokazal, da nima ne smisla iu ne volje upoštevati ali celo pospeševati razvoj avtonomnih edinic.
• Korak SLS torej ni sabotaža dela v oblastni samoupravi, ampak odločen izraz zahteve, da se upostavijo predpogoji za uspešno delovanje oblastne skupščine. SLS se dobro zaveda, da je potrebno tesnih stikov med državno upravo in narodom, odločno pa odklanja miselnost člankarja v »Taboru:, da sc mora narod prilagodili g dr. Pir-majerju kot predstavniku državno uprave. Tak demokratizem odklanjamo, ker to ni demokrati-zem, temveč absolutizem, (i. dr. Pirkmajer ni država, tudi ni »zakon , temveč je le slučajno tokratni predstavitelj državne uprave. Naloga državne upravo jo pospeševanje kulturnega in materielnega blagostanja ljudstva. Te svojo naloge pa ne more nikdar vršiti tak predstavitelj državne uprave, ki po svoji miselnosti iu po svojem delovanju nasprotuje kulturnemu stremljenju in duševnemu razpoloženju velike večine ljudstva. Zato namešča v resnici demokratična država za svoje predstavitelje lake osebe, ki so po svoji miselnosti v skladu z. miselnostjo ljudstva. Pod vsakim pogojem pa mora biti za predetavitelja državne uprave neomejeno načelo zakon, nikdar pa iie strankarska pripadnost, ali pa kaki drugi oziri. To je pravo demokratično načelo, ki je predpogoj za razvoj države in za povzdigo ideelne in malerielnc kulture naroda in za tem stremi SLS Miselnost pa, ki jo razodeva člankar v »Taboru*, se od J^ega razlikuje kakor 1106 in dan; miselnost člankarja pomenja osebni absolutizem, ki pobija vsak kulturni in gospodarski napredek. Posledice takega osebnega absolutizma čutimo dovolj na lastnem telesu. Zato ga moramo odklanjati in ga bomo odklanjali in pobijali povsod in vsikdar, kajti več kot oseba nam velja blagor ljudstva in blagor države!
G. dr. Pirkmajer, upamo, da smo se razumeli!
Dopisi
лиаааашииввввавввгЕзививвинвоввпв
Spominjajte se Podpornega društva slewh,
Uubi!ana. Wotfova 12!
даиавваапиЕВШВВВвввЕВВЕаввввввивв
Gornja Radgona. Tukajšnje Kat. prosvetno društvo vprizori v nedeljo, dne 0 februarju, ob pol 4 jiopoldne v posojilniški dvorani Morejevo pet-dejansko šaloigro »Številke gospe Kožmarinke . Vabimo k obilni udeležbi! — V ponedeljek, zadnjega januarja I. t., smo pokopali '28 letno Ivanko Majcen iz Čre'njevcev. Milo se zdi človeku, ko vidi koko mladi ljudje legajo v prezgodnji grob. Domačim izrekamo sožalje, umrli l>a sveti večna luč!
Boštanj. Tudi pri nas smo ustanovili Zvezo bivših slovenskih vojakov 17 svetovne vojne. Povabili smo g. vojnega kurata Lonača, ki je prišel kljub svoji bolehnosli z g mornariškim vojnim ku-ratom Sedejem. Pridigoval je tako lepo, da 111 ostalo nobeno oko suh v Nato se je vršil v šoli občni zbor. Ovoril ga jo župan g. Lojze Drmelj, ki je pozdravil našega ljubega gesta. G Bonač nam je v toplem in gorečem govoru zopet obudil spomin na nekdanje težke čase in nam obenem podal program Zveze slovenskih vojakov. Po govoru g. kurata se je izvolil mlbcr, ki bo delal tudi na tem, da se postavi vsaj skromen spomenik iirlvam za naše csvobojenje. Upamo, da bomo kmalu imeli zopet priliko videti g. kurata v svoji sredini.
Kropa. Po zadnjih volitvah v oblastno skupščino so se naštevali v Slovencu nekateri kraji, kjer so socialisti podpirali demokrate. Med take kraje se moia uvrsliti tudi Kropa. V Kropi so že dolgo časa demokrati, socialisti in komunisti taki prijatelji, da se kar ne morejo ločili. V občinskem odboru sede komunisti po milosti demokratov, zato pa tudi izvršujejo v njem posle demokratov brez ozira na inieiese delavstva. Pred dvema letoma so zahtevali komunisti, da naj bi Delavska obr'na žebljarska zadruga ili občina gradili privatniku demokratu kolovozno cesto in most, pa niso uspeti. Zadnji čas so zopet komunisti nastopili s pomočjo demokratov zoper Delavsko zadrugo in zahtevajo, da bi Delavska zadruga gradila občinsko skarpo, nasprotno pa sami zelo pridno polnijo de-mokra'ske gostilne, kajti roka roko umiva. Z demokrati so enega srca in enega duha! V Kropi imamo tudi kulturno društvo Svoboda . V nedeljo, dno '23. jan. t. 1.. so člani »Svobode« dejansko napadli nekatero člane Prosvetnega društva, ko so šli od volitev in jih psovali, med lem ko je kričal njih naraščaj: »Živijo Svoboda! Orožniš'vo je preprečilo večji poboj. Prosvetno društvo je na seji dne 28. jan. odposlalo kulturnemu (?) društvu »Svobodi dopis, v katerem je naglasilo, da je tako počenjanje Svobodašev prostaško in nekulturno, in da bo drugič tek nckulluren napad in tako pso-vanje naznauiio sodišču.
Pogreb g. Tomaža Varia. Dne '20. p. in. smo pokopali v Kropi zlatoniašnika g. Tomaža Vatla. Na njegovi zadnji poti ga je spremilo 10 duhovnih sobratov, vsa kroparska šolska mladina — ker je imel vedno šolske sv. maše in je spovedoval šolarje — vsa naša društva in drugo ljudstvo ter okoličani. Pogreb je bil zelo lep in je pričal, kako je ljudstvo ljubilo blagega gospoda. Pokopa! ga je radovljiški dekan g. J. Fatur. Pogrebni govor jo govoril njegov dolgoletni prijatelj g. zlatomašnik-župnik Borštnar. Zanimivo je dejstvo, da je bil pokojni 49 let aktivni kaplan in 7 in pol leta kaplan v pokoju. Torej je kaplanoval 50 in pol let. Zadnjikrat je opravil sv. mašo z blagoslovom in pridigo na god sv. treh kraljev. N. v m. p.l
št. Lenart v Slov. goricah. Kakor smo že poročali, je umrl dne '26. januarja pri Sv. Trojici v Slov. goricah znani Ferdinand Golob, trgovec in bivši večletni župan svetotrojiškega trga. Pokojni se je kot prijatelj Nemcev v bivši Avstriji zelo aktivno udeleževal raznarodovalnih bojev, katere so bojevali nemškutarji s pomočjo ptujskega Štajerca • z zavednimi Slovenci v Slovenskih goricah. Po razpadu Avstrije je rajni Golob veliko Irpel, telesno in duševno. Obiskale so ga razne smrtonosne bolezni in stopili je moral vsled nastalih razmer v politični pokoj. Lahko si mislimo, da možu, ki je desetletja igral v. Slov. goricah važno, da, glavno vlogo, ni prijala vloga nemega gledavca. Naj počiva v miru!
Iz Koroške. Koroški slovenski rodoljub nam piše: Nekako neprijetno dime potnika, če se pripelje na jugoslovansko obmejno postajo. Komaj stopi iz vlaka, je že obkoljen od množice orožnikov in carinarjev, ki človeka nezaupno opazujejo. In se preden stopi na tla, mu že letijo na ušesa od vseh strani vprašanja, kdo ste, od kod prihajate, kam se peljete itd. Takoj prvi vtis, katerega dobi potnik o naši državi, je skrajno neugoden. Čemu •a pretirana strogost in natančnost, ki diskreditira Jugoslavijo v inozemstvu? Ko so potniki izstopili iz vagonov, tedaj se jim pobero najprej potni listi in z velikimi ceremonijami se začne odhod. Dva orožnika spredaj, nekoliko jiii flankira ob straneh in estali niarš'rajo zadaj. Komandant da zeamenje in potnike eskortlrajo v sprevodu v carinsko pisarno, kjer preiskujejo prtljago. Res, da preiskava
ni tako natančna kot nekdaj, a neprijetno je za občinstvo, da se med tem časoni postavi carinar pred vrata in zabrani odhod. Šele potem se zopet razdelijo potni listi, da sme iti vsakdo po svoji poli. Čemu vse to? Bi se li nc moglo vse to izvršili hitreje v vlaku samem, kakor se to dela v Avstriji? C'e človek prestopi avstrijsko obmejno postajo, ga živ krst 110 vpraša po potnem listu in v carinsko pisarno gredo potniki sami brez oboroženega spremstva. Ta liezaupnost je naravnost smešna. Če kdo hoče tihotapiti, ima dosti drugih potov 11a razpolago in se nc vozi po železnici. Mogočo se misli s tem postopanjem imponirati, doseže se pa ravno nasprotno.
Loekovec pri Krškem. V naš zadnji dopis v 20. številki Slovenca sta se vrinili dve mali pomoti. SDS ni dobila pri nas le 10 glasov, marveč 2«, iu SKS 11e samo 90, ampak 100, tako da jo SKS nazadovala za 15 glasov in 11e za 19. To sicer pri lepi zmagi SLS nič 11c pomeni, a vendar smo to omeniti resnici na ljubo. O »veličastnem- shodu demokratov, ki so ga priredili pri nas pred volitvami, smo že poročali. Naj omenimo danes še druga dva enako impozantna demokratska shoda v naši župniji. V nedeljo pred volitvami se je vršil lak shod pri g. Pavlinu. gostilničarju v V. Podlogu. Prišla sla tja dva govornika, a samo li poslušalcev. Med temi je bil komaj 1 pristaš SDS, in še za tega se ne ve gotovo. Po tem tako „sijajno« uspelem shodu v V. P odlogu sta odšla demokratska govornika v V. vus iskat boljše sreče. Pot so jima'pripravljali številni letaki po drevesih in hišah. Pričakovala sta menda, da so bo v gostilni g. Urbanča vse trlo poslušalcev — lačnih in žejnih demokratske blagovesti. Pa kaj se je zgodilo? V V Pod-logu se je govornikov usmililo vsaj nekaj pristašev SLS, da so z njima debatirali in jima dokazovali njihovo zavoženo politiko, tukaj pa še teh ni bilo. Edini poslušalec je bil gospodar zborovalnega lokala, g. Urbane, l'a tudi on je bil slabe volje, ker ni prišel na svoj račun, da bi vendar vsaj nekaj litrov iztočil v proslavo in procvit demokratske stranke. Iz tega se vidi, da je bilo zaman vse tisto nadležno vsiljevanje »Domovine v naše vasi. Lahko rečemo ludi, da je vpliv bližnje demokratske trdnjavice v Krškem skoro čisto odnehal 11a našo občino in župnijo. Tako je pravi
Volivcem ŠLS v brežiškem glavarstvu. Nenavadno vroč je bil boj v Posavju za izvolitev poslancev v oblastno skupščino. Od petili striuii je napadal sovražnik naše postojanke z raznovrstnim orožjem. Puške so pokalo laži in obrekovanja. Strojnice so sipale potvarjanja resnice in dejstev. Samokresi so pekelali zaničevanja naše stranke in satanskega natolcevanja. Sablje so so svetile samohvale. Padale so bombe podkupovanja in prevare. Bajonet so je bliščnl hinavstva in koristotovstva. Eksplodirale so ročne granate sovražnih groženj. Grmeli so topovi terorja in nasilja. Grozilo se jo z redukcijo in izgubo službe. Obljubo so se vozile kar v avtomobiliii iz. Ljubljane. V strelskih jarkih pa je teklo vino iu žganje. Toda odbili smo častno ta napad na trdnjavo Slovenske ljudske stranke. Odbili smo ga z orožjem dejstev, resnice in poštenosti. Zastava SLS vihra zopet ponosno čez zeleno Posavje. Pristašem Slovenske ljudsko stranke naznanja lepo zmago iu jih bodri za bodočo boje. Omahljivcem očita njihovo malosrč.nost. Sovražniku pa vzbuja pekočo vest. Slovenska ljudska stranka v Posavju se zahvaljuje v svojem in v imenu svojih kandidatov svoji armadi za hrabri in neustrašeni nastop v tem boju in ji obljublja in zagotavlja zvestobo za zvestobo. Bodite pozdravljeni posavski borci za boljšo bodočnost rodne nam zemlje — matere Slovenije.
Ivoknrje. Rezultat volitev v občini Kokarje, okraj Gornji grad, je bil v »Slovencu , napačno objavljen. Pravilne številke so sledeče: Vseh volivcev je 375 Volitev se jih je udeležilo 239. SLS je dobila '227 (11e '2511), socialisti 5 (no '23), SKS 1 (11e 6) in SDS 6 (11e 74).
Bloke. Par dni pred volitvijo v oblastne skupščine je pri nas kakor v Sibiriji medlo in kadilo s snegom, da smo se bali, da se bodo volitve popolnoma izjalovile. A v nedeljo zjutraj se je obrnilo na bolje, oblaki so se trgali, nastal je občuten mraz, čez dan pa solnce. Dasi so bila pota zame-tona, da se nisi mogel napraviti na cesto ne sam, 11e z živino, se je vendarle volitev udeležilo nekaj čez polovico volivcev. Zlasti se je odlikovala SLS, kajti prišlo je njenih volivcev 210 na volišče, ki so ludi odnesli zmago "nad vsemi drugimi strankami. SLS je zdaj v veselem razpoloženju, kajti pripravlja se na bodoče občinske volitve, ki bodo menda majnika meseca, ko bo stranka postavila svojo kandidatno listo. Tako upamo, da se bo upo-stavilo staifje, ko je imeln SLS tudi župana na Blokah in večino odbornikov. To ji tudi gre, ker pri vseh volitvah zmaguje in ima v svojim, vrstah tudi sposobnega moža, da vodi občino.
flarofeîte «SSovmca'!
Sir H. Rider Ucggard:	103
Hci cesarja Montezume.
Zgodovinska povesi.
Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
»Ne boj se, Guatemok,« je odgovoril Kortez. - Bojeval si se kol junak in take može častim. Pri meni si varen, kajti mi Španci ljubimo hrabrega sovražnika. Glej, tu je živež,: in pokazal je na mizo, obloženo z živili, kakršnih že mnogo tednov nismo bili videli. Posluži se, I i in tvoji spremljevalci, kajti potrebni morate biti. Pozneje bomo govorili.
Segli smo po živežu in slastno jedli; pri tem sem jaz mislil, da ne bi bilo ravno napak, če bi umrl s polnim želodcem, ko sem tako dolgo s praznim želodcem zrl smrti v obličje. Španci so stali na strani in nas pozorno in brez sočutja opazovali. Kmalu na to so pripeljali pred Korteza cesarico Tekuičpo in ž njo Otomi in šest drugih dvornic. Prijazno jo je pozdravil in ukazal, da naj tudi njim dajo jesti. Naenkrat je eden Špancev, ki me je pozorno opazoval, zašepetal Kortezu nekaj na uho, in videl sem, kako se mu je obraz pomračil.
»Hej/ me je nagovoril v španskem jeziku, »ali si ti listi odpadnik, tisti izdajalec, ki je pomagal Aztekom zoper nas?«	t
»Nisem ne odpadnik ne izdajalec, poveljnik,« sem odgovoril srčno, kajti živež in vino sta mi vlila novega življenja. »Anglež sem in sem se boril z Azteki, ker imam dober vzrok, da sovražil vas Špance.
»Kmalu boš imel še boljšega, izdaj i ca, je vzbes-nel. Odpeljite lega človeka in ga obesite na jambor na oni ladji.«:
Spoznal sem, da je bilo konec z menoj in se pripravil, da bi šel v smrt, kar je Marina povedala
Kortezu nekaj na 11I10. Nisem slišal vsega, kar mu je rekla, vjel sent samo besede »skrito zlato.-. Kcrtez jo je poslušal, se pomišljal, nato pa je rekel na glas: »Ne obesite ga še danes. Dobro ga stražite. Jutri bom vzel njegovo zadevo v roke.,:
Osemindvajseto poglavje.
Thomas izročen pogubi.
Na Kortezove besede sta stopila dva Španca naprej, me prijela vsak za eno roko in me odpeljala preko hišne strehe do stopnic. Tudi Otomi je slišala poveljnikove be.;;ede; dasi jih ni razumela, je vseeno razbrala z njegovega obraza, da me peljejo ali v ječo ali v smrt. Ko sem stopal mimo nje, ji je vzžarela groza v očeh in je stopila naprej. Ker sem se bal, da se ne bi izdala, da je moja žena, in s tem še sebe pahnila v nesrečo, sem jo svareče pogledal; nato pa sem se namenoma opotekel, kakor vsled strahu in prevelike utrujenosti, in se zgrudil pred njo na tla. Vojaka, ki sta me peljala, sta se surovo zakrohotala in eden njiju me je sunil s težkim čevij?m. Otomi pa se je sklonila, mi podala roko, da bi pomagala vstati; pri tem sva porabila priliko, da v a hitro in tiho izpregovorila nekoliko besedi.
»Z Bogom, žena,<: sem rekel; molči, naj se zgodi karkoli hoče..
»Z Eogom, je odgovorila; ako moraš umreti, čakaj hanie pri vratih smrli; kmalu bom za teboj.c
»Ne, živi. Čas ti dor.ese tolažbe.«
V tem sem bil zopet na nogah in mislim, da ni nikdo opazil, da sva med seboj šepetala; vsi so namreč poslušali Korteza, ki je vzrojil nad vojakom, ki me je bil sunil.
Ukazal sem ti slražiti tega izdajalca, ne pa suvati,« je rohnel v španskem jeziku. »Mar nas hočeš osramotiti tukaj v pričo teh divjakov? Šc enkrat
stori in drago boš plačal za to. Od te ženske se uči prijaznosti; sestradana je, a vendar je popustila živež, da bi pomagala tvojemu ujetniku 11a noge. Odpeljita ga v taborišče in pazita, da se mu nič žalega ne pripeti, zakaj on mi lahko marsikaj pove.«
Vojaka sla me godrnjaje odpeljala daljo in poslednje, kar sem videl, je bil obupani obraz moje žene Otomi, ko je zrla za menoj omedlevajoč od smrtnega slrahu, ker sva se morala ločiti. Ko sem pa dospel do slopnie, je stopil k meni Guatemok, ki jc stal v bližini, me prijel za roko in mi jo prisrčno stisnil.
»Srečno, brat, : je rekel in se otožno nasmehnil,, »konec je vsega truda in dela in sedaj je čas, da se odpočijeva. Hvala li za tvojo hrabrost in Ivojo pomoč. ::
»Ž Bogom, Guatemok, sem odgovoril, »Padel si, ampak v tolažbo li bodi to, da si s svojim padcem zadobil nevenljivo slavo.«
»Naprej! Naprej! sta se zadrla vojaka in odšel zem ž njima; niti mislil nisem takrat, kako se bova z Gitatemokom zopet našla.
Odpeljali so me v čoln, katerega so veslali Tla-skalanci čez jezero, dokler nismo dospeli v španski tabor. Moja stražnika sicer nista, ker sta se bala Korteza, položila roke name, vendar sla me vso vožnjo zasmehovala; vpraševala sta me, kako mi je pri poganih ugajalo in če sem jedel meso žrlvovanih surovo ali kuhano, in še več podobnih surovih šal 11a moj račun. Nekoliko časa sem potrpežljivo prenašal lo zbadanje, zakaj pri Indijancih sem sc bil naučil biti potrpežljiv, naposled pa mi je bilo vseeno malo preveč in odgovoril sem jima z nekoliko ostrimi besedami:
»Le tiho, strahopetca, sem rekel; imejta vendar pred očmi, da si ne morem pomagali; da bi pa stal pred vama oborožen in pri moči, bi ali jaz ne doživel takih besedi ali pa ne bi vidva živela loliko časa, da bi jih ponovila.
Nato sla umolknila in ludi jaz sem bil tiho.
=111=111
w m t- "o
O Q.
Б°>
■o
g" O o < c C
P ~ 5 ° * e§ -
o cj Q- g O ~ o
R » ^ D o tu
I *
K s
N 5
< D

o
2- Si
^ w	O i)
T)	"-"J
00	^
Og	°
5 D)	I
< o	to
s g	-
»*	N
S p	<=
9ox
B'"8	»
f	Š џ
U
P C a
2 C/l «
5! o
v *
v £
_ n! u —
1 3
p tu B JO. —■ TO.
O p 3
сл
žtz;
a
n JO,
o o
S
p o
a < »
_ o u
h. 3
g--3-&ÎT
i s
F •
3
D 11
P' * »
I â
?2 «5
9 s
S e. N M
S ■ < <
111=111=
ЧГ1
-PERILO
■ ino&k«. /.ene in otruUe, volna v raznih barvali, rokavice, nogavice, doko-irn ce. nahrbtniki za Solarie in lovce, dežniku, kloti. Sifoni žepni robci, palice, vilice, noži, Skorje, pulrcbščine va sl-vui«, inrojir.cc, čfcVJ$;irje. brivce in t. d.
«Ëino le pri Ivrdbf
Ц	LJUB&JANA.
f blizu Prešernovega spomenike I Na|n(ž|e cenej Na veiiko in mulo!
■кмг '.иааивииииишмимииииижош**""*
Izjavo.
Z ozirom na dopis iz Leskovca pri Krškem г dne 26. t. in. bi utegnil kdo mislili, da sem jaz kot soroilnik demokratskega kandidata g. Sribarja iz Ardregu, volil pri oblastnih volitvah SDS. Zato odločno izjavljam, da nisem pristaš te stranke in tudi v bodoče ne mislim postati, da jo nisem volil ne zdaj, ne kdaj prej in jo tudi nikoli ne bom, marveč, da sem in ostanem zvest somišljenik tei volivec SLS.
Straža sv. Valentina, dne 31. januarja 1927.
Alojzij Tonmžin, posestnik in načelnik vaške Kmetske zveze.
ШОГ5£€1
Dne 2. februarja.
DENAR
Dunaj. Devize: Belgrad 12.455. Kodr.nj 188.80, London 34.37, Milan 30.18, Newyork 708.25, Pariz 27.88, Varšava 79.19. — Valute: dolarji 705.75, francoski frank 28.17, dinar 12.425, češkoslovaška krona 20.955.
Praça. Devize: Lira 143.675, Zagreb 50.155, Pariz 132.525, London 103.20, Newyork 33.615.
VREDNOSTNI PAPIRJI Dunaj. Don.-eavska-jadr. 89.70, Živno 80.85, Alpine 46.80, Trbovlje 49.70, Hrv. esk. 15.45, Levk.lm 13.99, Hip. banka 8.40, Gutmann 48.00, Mundus 155.5, Slavex 17.25, Slavonija 4.25.
Ljubljansko gledišče
DRAMA.
Začetek ob 20 uri zvečer.
Četrtek, 3. februarja: Zaprto. Petek, 4. februarja: PEGICA MOJEGA SRCA. Red E.
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Četrtek, 3. februarja: Zaprto.
Petek, 4. februarja : SEVILSKI BRIVEC; Red C.
Moiribarsko g-ediiće
Ce rtek, 3. februarja: ob 20- LEPA HELENA, ab.
R Kuponi. Gostovanje ge. Poličeve Petek, 4 februarja: Zapito.
Glasba
Slavnostna vprizoritev Richard Straussovih del v Krankfurtn ob Maini. V zvezi z internacionalno izložbo jMuzika v življenju narodov« (od junija do avgusta 1927) bo vprizorila frankfur'.ska opera pod inlendaniom prof. Clemens Krussom cri 20 do 22. avgusta vse večje Richard Straussove opere. Richard Strauss je obljubil končno veljavno svoje sodelovanje pri vprizoritvah šestih velikih oper: >Gospa brez sence«, »Ariadnn«. : Šaloma«, ;fC!ektra% >Intermezzo< ln »Rosenkavalier« Vsa pojasnila daje operna in'endanca v Frankfurtu ob M., Ho	46 in vodstvo izložbe :>Mi!7ika
v življenju narodov«, Platz der Republik. Huus Ofenbach.
Knjige fn reuK/e
>Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine«. V založbi Družbe sv. Mohorja na Preva-]jah je pravkar izšel slovarček »Slovniški in slovarski brus knjižne slovenščine t v žepni obliki. Po abecednem redu navaja pogre*ke v besedah, oblikah in konstrukcijah našega knjižnega jezika. Upošteva prozo od leta 1880 do 1925 in pa politične dnevnike od prevrata do danes. Slovarček je sestavil profesor J. Ko.siial. Čemi broš. za ude Din 5.10, za neude Din 6.80. Dobi se pu v-h knjigarnah.
T urisiika
Šm.irnogorski odsek SPD. V osrednjem odboru SPD v Ljubljani se je izbral poseben od.-ek, ki ima nalogo, da pripravi vse i>otrebno za alpini-ziianje Grmade ob Šmarni gori in za napravo brvi preko Save pri Mednem. Kakor j< javnosti že znano, je sprožil obl. inšpektor 'Jos. Wcster že na lanskem občnem zboru SPD misel, du naj bi »e li Grmado pri šmarni gori napravile iri planimkc steze, ena izmed njih, po Skalcah, bi se za vež-ban.je in training novih planincev, opremila povsem planinsko s klini, žicami itd. Omenjeni načrt je našel splošno odobravanje v javnosti. Dobiti bo Ireba le še dovoljenje poseslnikov tistih parcel, po katerih bi omenjene steze držale. Upati .ie, da bodo gtf laslniki tako dovoljenje dali; saj ne bodo disciplinirani turisti delali nikake škode po napadih, Iter se bo vsa': držal le markirane poti, rločim so sc dosedaj dogajale razne poškodbe baš radi tega. ker so ua Grmado zahajali ]<• divji turisti. Ako pi. przadeti posestniki, zlasti g. smleški baron kot glr.vnf lastnik, lega dovoljenja proti našemu pričakovanju ne dajo, potem je naravno vsa akcija že v početku onemogočena. — Drugi nič manj važen načrl je l i. da se zgradi preko Save pri Mednem brv xi pešce. S tem bi bilo ustreženo, ne samo ljubljanskim izletnikom, Id bodo poslej tem rajšt pusečali šmarno goro, če jim odpade tista dolgočasna hoja po ravni, često blatni cesti od Vižmarfj do Tacna, lemveč tudi domačim prebivavcem, ki meje oh Savo pri Mednem: Vikrče, Pocenjski grad, Zavrh, .Spodnje in Zgornje Pirniče. Tudi ta načrt ja vnosi špošiio odobrava. Naloga novega odseka pa je, nabavili sredstva, da se la načrt tudi izvrši. Marsikateri redni šmarnogorski obiskovavec je tt obljubil, da be prispeval. Pričakujemo pa, da bodo 'Kičrt dejansko podpirali tudi drugi zasebniki, zavodi, r «dvspm pa mestna občina ljubljanska. V
omenjenem >Ômarnogorskem odseku«, so ti-le go spodje: inšpektor v p. Jos. NVester kot načelnik; bančni ravnatelj Emerik Ferlinc, okrožni zdravni.v dr. Zivko Lupajne kol podpredsednik »Društva zi. čuvanje narodnega zdravja« in železniški inspeklo. v p. Alojzij Knafelc, naš znani planinski stezosledec.
Siporl
SMUČARSKA TEKMA NA POHORJU dne 30. januarja 1927
Ugodno vreme, sneg prav dober le proti opoldnevu je poslalo preveč južno.
Hitros ne dirke od Ruške koče do Mariborske koče se je udeležilo 45 tekmovalcev, med temi 3 gospodične (2 Ljubljančanki). 13 tekmovalcev je siartate izven kon' urence.
Start pri Ruški koči ob 10.30
Prvi t. ,i. najhitreje ,ie prevozil progo dr. Stane Kmet v času 20.24 min. (izven konkurence)
1.	Kopinšek (član »Ojstrice« v Celju) 22.36.
2.	Jeglič (»Rapide, Maribor) 23.56.
3	Žigart (-ISK Maribor«').
4. Kukovec (Združenje diiakov, Maribor).
Skok- 1. Dr. Stane Kmet, 16 m 2. Kukovec 13 m.
3. Gračner, 115 m.
4	tekmovalci co po prvem ponesrečenem skoku izs'opili.
Po končanem tekmovanju je član komisije g. Bogoljubovič izročil zmagovalcem darila. Na'o je predsednik SPD, podružnice Maubor, g. Dr. Sen or ponovno pozdravil vse zastopnike korporacij, nakar so se vsi pozdravili s triUra'nim -smuk"
Udeležcncev je bilo okr i i 200, iz Maribora okoli 40
ZBOROVANJE AVIATIKOV V PARIZU
V Parizu ie zborovala Mednanv'na avia'ična zveza (Fédération Aéronautique Internatirnnle). Sklenili so: Tekma hidroplanov za Schneiderjev pokal se bo še nadalje vsako leto vršila Letos se bo tekma vršila v ftaliji. med 1 septembrom in 15. novembrom enkrat. Menda zato v Italiji, kei je lansko tekmo dobil Italiian Bernardi: v 1 uri je prevozil tedaj nakazanih 428 km. Po konč'ini igri bodo organizirali novo pokalno tekmo: sredstva bodo dali, če bo treba, aeroklubi posameznih dežel. Za letošnjo iekmo se je priglasilo že šest držav: Amerika, Italija, Francija. Anglija. Češkoslovaška, Nemčija.
Za tekmo prostih zrakoplovov je ustanovit svoj čas nevvyorski časnikar Gordon Benetl poseben pokal. Letos se bo tekma vršila med 1. julijem in 15. oktobrom v Ameriki — Ameriški spor.ni mecen Clifford Hamond je dal mednarodni organizaciji avialičnih pilotov ua razpolago darilo, sedaj po njem imenovano. Na seji so stavili predlog, naj zmagovalec, v tekmi za to darilo dobi naslov: svetovni prvak aviatike. Ta predlog so zborovalci odklenili in so skoraj soglasno sklenil), da se podeli darilo in z njim naslov »svetovnega prvaka aviatike« velikemu francoskemu aviatiku Pelletier d' Oisy. Prav malo glasov je dobil Anglež Allan Cobham.
Pregled vremena od 24. do 30. Ianuarja 1927.
(Podatki datirajo od 8. ure dotičnega dne.)
24.	Vis. tlak — hladen val — napredoval do vzhodnega Balkana; pred njim valovi šibkejši tlak ' po Črnem morju in Mali Aziji Deževalo je v vzh. SHS in Bolgariji, snežilo v NE SHS. Teplo,a je padla v celi državi povprečno za 4". Rusija ima zopet opravka s hudo zimo.
25.	Hladen val nas zaliva od severa, barometer je poskočil na višino, katere smo vajeni največ pozimi. Do sredine naše države sega sev. vzhodni snežni pas. Mnogo goste megle je v Sloveniji in Hrvatski, na Jadiartu (slaba bora), vobče v južni Evropi vlada vedrina. V E SHS se je ohladilo za 3", v Sloveniji ni preiv.embe.
26.	Čvrsti val s središčem na 1'oljskem (776) vlada po celi Evropi medlem ko nastopa v okrožju Anglije slabljenje tlaiia r- toplejšim in padavinskim vremenom. Vetrovi so slabi, edino bora na Jadranu je nekoliko urnejša. Sneg pada v pros'oru Ka-linovik—Skoplje iu v južni Rusiji. Oblačnos* in meglovitost -ta v ošpic iu. IV.n-j.e: atrra re v splošnem ne razlikuje od vče-aišnje. V Rusiji zima popušča.
27.	Evropski vis. tlak s srci iščem nad R ijo (Kijev 778) daje v. činoma tudi naši državi le o vreme. Jadranu pov.h lega zmerno boro. V vzhcd. de u SIÎS je vče>aj malo snežile in za tem za 'ladite v pretekli noči do —8". V okolici Varšave sneži, v okolici Londomi in Bizerle pa dežuje
28.	čvrsti tlak na evropski celini nespremenjen. Vreme je suho, v pretežni meri vedro, v iz-vestnih krajih pa oblačno. Nekaj dežja ozironn snega je padlo v Nemčiji, Švici in v okolici Malte. V SHS tojilota ni od.-topila v pomembni meri od včerajšnjega zneska.
21). Vis. tlak obvlauuje predvsem ozemlje naše in ru.-ke države z oblačnim, mirnim in hladnim vremenom. Edino na Jadranu je vedro ob zmerni bori. Dežuje \ NW Evropi, mestoma tudi v kijevski oblasli. N\V Ev repa nam pripravlja padec ba!o-îne'ra in padavinsko vreme (London 744). V La Manche in njega okolici divjajo od včeraj nevarne burje.
3i». Topel val z nižjim tlakom se že razliva po sred. Evropi več ali manj z zmernimi vetrovi, v preneliljajih tudi z dežjem in snegom, liora ua Jadranu ponehava, v zameno pa nastopa nasprotni široko. V SHS je večinoma delnooblačno, v ranih urah mrzlo, podnevi taljivo. V večernih urah je zapadel v Sloveniji sneg.
Pregled toplote v gorenji dobi:
Е111ЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕ111Е111ЕШЕШЕ1НЕШЕШЕШЕ
Sedmi natis velike izdaje
Priredila S. M. Félicita KalinSek
Vsestransko spopolnjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Ele/antoo ve/.ana I6() Din.
IisgosžovansSia knjigarna v Ljubljani.


1ИЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕ!ПЕП1ЕШЕШЕШЕ111ЕШ
Vsalia drok a vre» co l'âO tt» : II vsalm besed SO "ar Nejmanlil cg as 3 a'I 5 in. < olasl ги devet vrille se reërn ;o vite, E rilgov r •■■ an . Na vprašanja Ј>гег zi r.rn e ne oiîuov S'J mol
лвавваашаалпвтвавгввааЕВШВ
r
k
\ùiuwe iscetoi
! КЖКШ
Dobsr orpa^ist
pevovodja, o^č. tajnik,	„„ ТРАСМП
išče službo; žeU nastopiti 70—80 cm 1KACIMU
ŽAGO
0Ш moča ? i
Kupim :.
Spitsbergi .	. . —	—	-15	-17	—	- 13
Leningrad . . .	. . —	-8	-5	1	_	2 1
Moskva ....	. . -21	-12	-7	-5	—	-3 -2
Varšava ....	. . 3	—	—	-7	_2	-3 0
Budapest . . .	... —	-1	-1	-1	-1	0 -1
Mlinchen ....	. . t		-3	-6	_	-Ul -S
Berlin.....	. . -4	Ô	-3	-1	1	2 t
Seydlsfjord . .	. . —	3	—	—	—	- 5
London ....	. . 4	—	5	7	—	7 8
Paris.....	. . 5	—	2	1	4	2 3
Lyon.....	. . —	—	—	3	—	2 2
Madrid ....	. . 2	—	1	0	_	0 -1
Rim .....	. . 3	I	1	-1	-2	0 1
Aiaccio ....	t • 7	5	5	5	_	— 6
Messlna ....	.' . —	9	8	8	KI	
Sofija.....	-2	-9	• 1	-4	-3	-3 -4
Odesa ....	.' -2	-i	-5	—	_	-2 -3
Alcksandria . .	. . —	—	—	14	—	
LJUBITELJI STARIH UMETNIN, POZOR						
P ! A MIN D
eden izmed prvih ekscmplarov le vrste, najstarejši tvrdkc Schell v Grazu, je v CELJU, Glavni trg «. 17, pri gdč. Régula CENO NAPRODAJ!
1 takoj ali malo pozneie Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 689.
I frestes U)hel
msii
VELIKA
bančna hiša
išče za popolnitev posl mreže zanesljive, sposobne zastopnike za prodajo drž. srečk na obroke. — Ponudbe pod: »Trajno zapos'enje 695« na upravo »Slovenca«.
Naprodaj ZIMSKA VOJAŠKA SUKNJA, dolga. Naslov v upravi: it. 723.
Mlin na V0(il	I uro
rlllll od postaje Stična, s 6 tečaji in i" stopami, vode dosti, se takoj pro 'a. Zraven nekaj zemljišča in hoste za kurjavo. Prostora dosti. Vprašanje na upravo „Slovenca" pod štev. 714.
Naj^oî šs š'V?!ni in p!et;ln< stroj
.„ > Pillno le GRITZNER In ADLER zn «lom, ohrt In Industrlju v vseh u prftni л h
Isto I a ni švicarski pietilui stroj
Рпчк v vezenin breznln^n VePlettiH 1ГНГИЧВ. Ju. Nl/.kc cciie tmll nn obroke.
Је>т p Pete i««!
I IMOI I ÎM0 1,1,7,1 PrcA,'," UUlill 1»и novcu Н|Ш1П.
VRTALNI STROJ
in FREZAR.____
Ponudbe na: Fran Mar-
tinec, Ljub!jar.a, Prule 8 Odda se stprornana, izberno iroča, na
ncvo opremljena
msaom I REST^visciJA
s sobami za tujce v Ljubljani
Florijanska ulica št. 4--Samo prvovrstni,
obratne glavnice zmožni strokovnjaki naj vložijo ponudbe na: A. KAJFEŽ, Kočevje.
Slavimo podjetje
RCCEïfO & drugovi
družba z o. z Maribor. Frančiškan, ul.
Lis
xajije .n druge
l'Oie divjačine kupuje po najvišjih cenah
S&MKO, krznar
Ljubljana, Turaški trg 1
inserirajfe v „Slovencu"!
Preonrat v Izdelavi termin hii> hoied^rfev! Neznaten irošetf za dol<*a lesa»
Praktično! — PreRlednol — Zanesljivo! — Jaz ne pozabim nič! Hvala »Organizatorju«t - I cležni in terniinski oledar »Organi-/alor< jc tako neobhodno polrtben, eno-la-en in pra ličen, da re bi smel manj1 ali nili v najmanjšem, niti v največjem obratu ali uradu! - PRINAŠA AlITOMAT CNO VSAKO I OTKEBNO BL-I F.ZKO O PRAVEM ČASU — Enkratni tro ek se Vara tisočkrat i/plača. (Zahtevajte po-cben prospekt) - Ceni kompletne carni-luro (I Din (ran o — Edini p oi/ .1 a re: ORGANIZATOR., drui! a / o-Ivornica ппрп* о; 'H /Л or тУ\7 itoriino t nni'.o ' in umno Jtosnoder I o CE! JI -LAVA -
Priporoča se MAST
znamke J. P. lastni izdelek tvrdke
Ev-^d Popovif, L ubrana
" '	«lil. ■■! I— .11 ■■■ I .1 I ■ I I	—
Cena nizka, blago izborilo. Razpošilju se v sodih po 5U, 100 in 200 kg.
PKEKAJENO MESO
vedno v zalogi, po izvanredno nizki ceni.
ћ

fMït, Љш i M irK.l
oci 39. prila do 9 ma a .927
ki ttu priredi Trgnïsk in obrtna zbornic u Buđ'mpešti
ISklacl fiće prosto carine. Znižape cene zn transport ln potne karte v tn 111 iuozem stvti. l'oluj.suve pr vi/.umu. Knzstn vi Je 'ceni iu ob »kovalcein sejmu dajejo vsa potrebna pojasnila :
V	Budapest): Mcsscamt (V. Alkoliiia'iv upca rtev. h.)
V	Ilconradu : JuKoslov. c ntr. éastni ziistop iik Dr. GeJ7.11
SziliiRy, »Madžarski tr^ovin'-kl Оршкшш-ćenik v Bootîradu. palačn Aknleinijc.
V	iiUB . AMi: Pisarna „Hilis.ka".
Potrti globoke žalosti nnznnnjamo vsem sc iniko", prijateljem in znancem, da je naš nepozabni sin oziroma bratoc
Jfëiw 7w&
dij^k IV. drž. realke
danes dne 2. febr. t. 1. po težki, muke-polni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. [
Pogreb predragega lio v p-tek dne
i. februari.'t ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Tržaška c, 6, k Sv. Knžu. V Ljubljani, 2. februarja 1927.
Žalujoči starši in sesirlca.
Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, nrijateljem !n znancem preliesujočo vest, da je kruta usoda iztrgala iz naše srede predobrega soproga, skrbnega očeta, brata in strica, gospoda

r»	-----1" ——«a
direktorja južne železnice v pokoju
ki je v sredo dne 2. februarja 1927, po dolgi: mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek dne 4 februarja. 1927 ob 4 popoldne iz liiše žalosti, Skofja ulica 12, na glavni kolodvor; od tam se prepelje njegovo truplo v Radovljico, kjer se spremijo njegovi zemeljski ostanki v soboto, dne 5. februarja ob 9 dopoldne na farno pokopališče in polože k večnemu počitku. ч
Sv. maše zadu.šnicc se bodo darovale v Ljubljani in Radovljici. V Ljubljani, dne 2. februarja 1927.
MÏ11AELA, soproga. — VLADKO, MIŠKA, LENKA, otroci.
i
Mesto posebnega obvestila.
ШИ
Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani: Karol Ct&
»
Izdaiatcli. dt. Ft. Kulotco.
"Jrednik. Franc Ierietflav.