r
r
I	Največji tUvenaki dnevnik
Iv Združenih državah
_	Vetja za vse leto - . . $6.00
g Za pol leta.....$3.00
[I;	Za New York celo leto - $7.00
u	Za inozemstvo celo leto $7.00
GLAS NARODA
List . slovenskih delavcev v Ameriki«
TELEFON: C0RTLANDT 2871.
NO. 73. — ŠTEV. 73.
Otoaa MatUr, geptembsr JI, 1903. at ths Port Office at New York, N. Yn under the Act of Coagna of
rThe largest Slovenian Daily in	§
the United States.	|
Issued every day except Sundays	S
and legal Holidays.	1
75,000 Readers.	I
i:
HUGO STINNES Ik NAJETJE POSOJILA
S'dnnes je skušal najeti posojilo za Nemčijo in ameriški poslanik Child mu je baje rekel, da je ameriška pomoč mogoča. — Razkritja Lloyd Qeorga glede Ruhr okraja. — Nemški kapitalist se bo sestal z Mussolini-jem.
NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 28, 1923. v- SREDA, 28. MARCA, 1923. KONGRESNIKI OPAZUJEJO MANEVRE PRI PANAMI.
I im
TELEFON: OORTLANDT S87C.
London, Anglija. *27. mnivji. — Hu^o Stinnes jo odpotoval v Kini na na>\*H amcriskoga poslanika Childa v Kimu.	ko jr jMislanik gnvari] z ameriškimi voditelji
sli'di* možnosti ameriško pomoč-i. s katero hi nfogla Nemčija dvi-i iti i vparmijsko posojilo v znesku pet in dvajse-lili milijonov mark. seveda zlatih.
To izjavo je podal eden najbolj zanesljivih diploma-j tirnih pom.Vvaleev v Lmidomr, ki je zopet dobil potrebne; informacije od nekega vodilnega londonskega bankirja. I Pogajanja Stinnesa s sverovnimi finaiJenimi in drugi-j mi voditelji imajo namen pomagati nemškim industrial-' » •m v njih naporih, da dosežejo uravnavo ieparaeijskega \ prasanja.
Nriness jo jk> k on fer^n H .od pn-r	--
t ..val / Rima 7 monakovskim ek- * Francijo, naj sprejme nemške —
fcpr»-snim vlaknin,
večerni, izjavljajo, da tiči veliko iiiharij»- v sm-'ri p roti miru /a tem skrivnostnim obiskom Ktin-ne.sa v Rim« in zn njegovimi konferencami z ameriškim jeklar-hkim majrnatom (iarv je, ministrskim predsednikom Mussolini jem Ti-r voditelji mednarodnih trpov->kih zb'>mie.
SjJ.šno prevladuje naziranje,
predloge.
Vsi londonski listi, jutranji in . Pred n«» j«» zapustil Rim, se je
Stinnes posvetoval z državnim podtajnikom Kontom. Nemški e-kon<>m*ki"diktator se bo v Milanu vnovič sestal z Muvsolinijem. — Imel je tudi konferenco z Willis Boot ho m, predsednikom mednarodne trgovske zbornice, ki zboruje sedaj v Rimu. Zbornica je pretekli teden sprejela resolucijo, ki se zavzema za konferenco, ki naj bi razpravljala o vojni od-
da zastopa Stinnes vlado, in in- . diistr: jaW Nemčije v tem zad-1 škodnini in to je bil po splošnem n -m p .skusu. da 1 »s.-zejo urav-; mn'<nju t^m^lj razprave tekom navu. Dobil je baje pojasnilo do- konfePenc» so se vršile med dati znatno sv To tride>etti.soč' Sli»m*-s*«*i ter Ameiikanci. ii:.;lijoti*r\ zlat;h mark. katere je' Stinnes je tudi obiskal papeža ponudil Bergman meseca januar-iter papeževega državnega tajni-ja. I»..mneva s.-, da je tudi pri-' ka> kardinaJa Gasparija.
pravljeii dati janLsTv«, da bo in-	--—
dustrijalna Nemrija podkrepila
Zunanja in n otranja zlata posoji- KUKLU&KLAN IN POLITIKA J.i v namenu, da >• Nemčija rim-	V LOOTSIANI.
preje iznehi glavnega tleli vojne	—-
odškodnine.	Baton Rouge, Louisiana. 27.
Kvi tiing standard obenem 7.\marca. — Prve primarne volitve ostalim easrpjsjem mnenja, da sej > Lou i ši a ni. v katere j- bila zv razv«^ji skrajne važnosti, pletena Kukluksklan organizacija « se, da bo I.Ioyd George kot d-1 političnega programa, so senetljiva raz- se vršile danes v petem okraju vi-P'.poldne ^O-1 i jetra so<li»*a. ki obstoji iz ilva-!ede uajstih far;j. \"amen volitev je bil
»»lira j« JN.n
objavil na.la.ljna pr«
kritja, ko bo jutri Vori'
VOLUME XXXI — LETNIK »»»
KONFERENCA BLEDE BLIŽJEGA IZTOKA
Turki in ravexniki se še vedno ne strinjajo glede številnih točk- — Obnovljenje podajanj je odvisno od odgovora angorske vlade. — Angleži in Lahi zahtevajo, naj se pogajanja nadaljujejo v Lausanne ali v Benetkah.*— Vršila se bodo v Carigradu.
Pred kratkim so se vršile pri Panamskem prekopu velike mornariške vaje. katerih se je udeležilo a meri,s ko atlantiško in pa-eifieno biodov.je. Gornja slika nam kaze mornariškemu tajnika Denbvja ter nekaj senatorjev in konprresn;kovf ki opazujejo manevre. Spodnja slika nam kaže vežbalnejra east nika Lee-ja, ki poučuje kongresnike o metodi mornariškega vežbanja.
Pariz, Francija. 27. man a. — Soglasno z informacijami, ki so dospele v Pariz, so Turki in zavezniki Se daleč lia-lazen »lede številnih točk. tikajoeili se mirovne uravnave ter je pričakovati. da bo obnovljenje konference glede Bližnjega iztoka odvisno od vsebine odgovora, katerega bo poslala angorska vhula. ko bo dobila odgovor zaveznikov na turške protipredloge, ki bo kmalu odposlan.
OJlasi j«e. tla bo zavezniško sporočilo v Angoro vsebovalo seznani t o«* k. glede katerih zavezniki v poln; meri soglašajo ter nikakor ne dt»volijo. <la bi bile uveljavljene kakšne izpremembe. Baje vključujejo 11* ttx'ke tu<li metodo postopanja z otomanskim dolgom ter nravosodni režim za inozemee. živeče v Turčiji v nadomestilo za kapitulacije, katere sovražijo nacionalistični Turki. Splošno se domneva, da bo mogoče i: ravnat i ekonomske kapitulacije.
Anglija in Italija se baje zavzemata za obnovljenje pogajanj v Lausannu ali v Benetkah, dočim je Francija v tem pogledu brezbrižna. Zavezniki v splošnem so za to, da Se konferenca nt* vrši v Carigradu.
MRS ANA BUZZI . KATOLIŠKI DUHOVNIKI PRED SODNIKOM OBSOJENI NA SMRT
NADAUNI RAZVOJI V ZADEVI MISS KING
Družina Mitchella, alias 'Mr. Marshal la!', se bo najbrž še
NEMORALNOST NA {AMERIŠKI LETALEC PARIŠKIH ODRIH JE DOSEGEL REKORD
življenje nadškofa in njegovih tovarišev.
danes sestala v Washing- Nage ženske postave na pa- Poročnik R. Maughan je do-
tonu s pomožnim okra jnim pravdnikom Pecoro.
v poslanski zbornici aja v Ruhr okraju.
Domneva se. tla ho govor prej-Mije^a minUtrskepa predsednika s u'nal za prieetek prizadevanj ve-eine elanov parlamenta, ki l»o sknš.d prisiliti vlado do intervencije. Anplcška vlada naj t»i sku-
izv..liti ]Minip:>nega -odnik.:. ki naj 1»; nasledil pokojnemu sodniku Reidu.
Kandidata sta sodnik Pninott. kateretra hodo j>o«lpirali vsi ua-sprotniki Ktana, ter so<lnik Kilis.
iii v takem slučaju pregovorit i j ki je tudi proti Klauu.
DENARNA IZPLAČILA
V JU008ULYUI, ITALIJI IN ZASEDENEM
ozemlju
"Jtdraarta Deal?? LJoMJani. rSgiiifcik adn!^KaS^cJS^MA' riboro. Dttbmaik«, 8pUco, lanjtn all dnwL klar ]• m UU«
100 Din. .. $ 1.30	..	K .. 400
200 Din. .. $ 2.40	..	K .. 800
500 Din. .. $ 5.65	..	K 2,000
1000 Din. .. $11.20	..	K 4.000
2000 Din. .. $22.20	..	K 84)00
5000 Din. .. $55.00	..	K 20,000
Sunh iuii?18"*1 ^ *	' T **
50 lir ................$ 3.00
100 lir ................$ 5.70
300 lir ................$16.20
500 lir ................$38.50
1000 lir ................$52.00
Za »oiUjfttre. ki pctifaj* nmt4 prt t M dinarjev mU pm tvuUml Ur
p* ■I|it»m ic pMCW umit.
Vr»dno«t dinarjem in liraa nedaj ni stalna, menja se večkrat in nepri-nikovano; Ji tesa razloga nam nI	podati natančne eene vnaprej.
Računamo po <yPi onega dne, ko nam dospe ptwUnl denar ▼ roke.
_ ^ raANEEAMEmiTATEBANE
riških odrih so vzbudile številne proteste. — Pisec _	i v listu pravi, da ^e to kriv-
Philadelphia, Pa. *_»7. marea. — j ^ občinstva.
V aristokratskih domovih tukai-l
| -- !
snje visoke" družbe je vzbudilo	— . „
...	.	... ,	j	ranz, 1-ram-ija. 20. marca. —
veliko zanimanja poročilo. <la na-	......
. .	-Nagota na pojtoraieah in o.lnh
merava iti Mrs. Frances >totes- .	.	.
,	.	..	,	i ima svoje meje. Jcatere je h raner-
tuirv Mitchell v New lork s svo-1 . , • , ,	,
.. '	. . ,	, , J a sedaj d (»segla m katerih ni
jim možem, kjer bo staln polep	.	. . ,
r i raoffoee prestopiti brez nevarno-njega v uradu pomožnega r»krai--
segel naglico več kot 233 milj na uro na letalnem />olju v Daytonu, O.
nega pravdnika. kjer bo ]>ovetlaf iMitchell celo svoj opo.vest <» življenju, katero je vodil kot ''ilr.
Marshall*'.
Dvojica bo odpotovala v New York, kakorhitro se bo Mrs. it-ehell malo dopočila oil dolpega j>otovanja iz Palm Beach. Florida.
Velike stvari so na tehtnici. — Socija-lni ugled. katerega si je pridobila druiina Štotesburv. ko
Dayton, Ohio, lT. marca. — i"*vet se klanja danes poročni^ K. Mauphanu, članu zračne službe armade Združenih držav. — Dosegel je svetovni letalni rekord glede naglice, kajti vozil je z br-
faroua. lo jo mne-	z[rio vee kot 233 milj na uro. —
nje M. Antoine-a. francoskega	pokosil je francoski rekord Sa-
j-ralca m managerja. Priznal jet	die Lecointea za 3.86 milje. _
sebne skušnje, da so na-
sti za moralo aiarmla. T
• ta ve i z o
postave manj obsojanja vredne kot pa riskantne pesmi kot jih pogosto lahko eujete v angleških in ameriških vaudevillih.
To naziranje plede položaja je vzbudilo pikre komentarje eelo, od tako dobroznanih pisateljev
l:ot je Pierre Brisson. ki je pisal
Trije nadaljni poznejši poskusi tekom popoldneva, da pobije fcvoj lastni rekord, so se izjalovili. Atmosferične raiamere se iz-premenile in v najboljšem slučaju je dosegel naglico 226 milj.
Po Iz vršen ju teh treh poletov
se je spustil Maughan na tla. — N'i se mu posrečilo doseči rekord. ' katerega je bil dosegaj tiikom ju-lom. bi trpel v slučaju, d abi se; — &aj več bi bilo mogoče sto- tra Mehaniki so mu pritrdili na družina loeila.	j kot se stori danes, ko namreč nje^0vo letalo nov propeler, a
Drugi pa izjavljajo, da ne bo : ™zka7.uj*>jo popolnoma nage de-|priSel mrak in vsi nadaljni po-I»onos iene trpel takega madeža na svoji časti, kajti Mitchell je baje že govoril, da se bo dal loei-
s, je poročila Frances z Miiehel- \v Pf'^ficijelnem "Temps":
ti od svoje žene. da bi se mogel poročiti s pestrobojnim metuljčkom, ki je sedaj ugnan.
Mr. Mitehell. bogati prijatelj in čestilec Doroteje Keenan ali King, umojenega newvorSkega modela, je odpotoval od tukaj, da se sestan% s s-v|)jo ženo ter njeno družino, ki je na poti iz Floride. Konferenca se bo najbrž vrnila danes v Washingtonu ali kje drugod spotoma.
Nekateri tukaj so mnenja, da bo socialno stališče Mrs. Mitehell neizmerno ojaeeno, ee bi se ji njena misija v Xew Yorku posrečila. Splošno se priznava, da so se časi odločno izpremenili in da bi odpuščanje dosti pomenjalo. posebno če bo mož priznal, da je grešil ter uvidel krivičnost svojega nastopa. Seveda bi moral v takem slnčaju skleniti, da bo hodil po ozki in trnjevi stezi neprestano, ne pa le od časa do časa.
klice v polni luči ter raznobarv- j skusi KO bili nemogoči. Novi pro-nih projektorjih? Mogoče ima; peler bo najbrž dajal aeroplanu Antoine prav. ko obrača našo po- na^lioo. ki bo prekašala rekord-zornost na nevarnosti nadaljne in n() za celih deset milj na uro< Se povečane razuzudanosti. kaiti t> i	-	^ i
1	1 Poskusom je prisostvovalo ne-
i"e bodo šle stvari tako naprei kot	7 „ ... -	. - ,
, . , . , , , . ,	. kako flesettisoe ljud:, ki so burno
ploskali avijatiku, ko se je konč-
▲MBMČKI FINAlfČNIK. UMU BA V FRANCIJI.
Mentone, Franeija. 27. marca. George J. Gould iz New Torka,
šetlaj. 1 > 1 rad vedel, kaj bomo videli v dvajsetih letih. Občinstvo samo pa ni še zadovoljno ter zahteva še več drznosti in da ugodi njegovemu okusu, skuša vsak proizvajalec ponuditi več kot pa njegov sosed in tekmec.
M. Brisson trdi nadalje, da ne tiči nevarnost v velikih francoskih glediščih. pa<" pa v velikem številu majhnih gledišč s 300 do.' 400 sedeži, ki so se naenkrat pojavila v Parizu izza vojne in ko-jih posebnost so tazvane komedije. v katerih nudijo namigljive prizore našemu občinstvu, ki vključuje tudi žejiske dobrega j
no spustil na tla.
OKLAHOMA SE HQČE RAZCEPITI V DVE DRŽAVI.
Oklahoma City, Qkla.. 27. marca. — Država Oklahoma bi se razcepila v dve ločeni državi, ee b; bila sprejeta resolucija, katero je predložil v zakonodaji kongresnik Dover iz Tulse. Tulsa naj bi bila glavno mesto vzhodnega dela države, ki naj bi se imenoval Tul-shoma.
— Ti fantje mislijo, da se šali-
Mrs. Buzzi, katero je velepo- V zadnjem trenutku je pričel rota obtožila radi umora po posredovati papež, da reši prvem redu, je pričala pred1 sodnikom. — Detektivi i iščejo nadaljne priče.	-
__Moskva, Rusija. 27. marea. —
New York, 27. marea. _ Mrs. Vseruski izvrševal ni svet je od-
Buzzi, katero je stavila veleporo- retM začasno obložite v usmrče-ta iz Bronxa pod obtožbo radi u- nJa v zadevi nadškofa Zepliaka, mora po prvem redu v zvezi z n- načelnika rimsko katoliške cerkve moram Freuericka Schneiderja, v Rusiji, ki je bil obsojen na s-mrt, bogatega kontraktorja, bo šc te- ker je nasprotoval sovjetski o-kom današnjega dne predstavi je- i l,lastI-
na sodniku «Iobn Tiernevju, <la • Pet katoliških duhovnikov je izpove v svoj prilog. Nadaljne ob- i bilo obsojenih na deset let ječe, tožbe bodo najbrž sledile, ko se; trije na tri leta ječe in en jetnik, bo v sredo veleporota zopet se- ministrant, je bil oprosen. Dva stala.	i nadaljna sta bila parolirana. \'se
Okrajni pravdnik Gleenon je obsodbe so bile ustavljene in rekel, da bo imel nadaljne priče, smrtne obsodbe najbrž ne bodo kojih nekatere ijiso še dospele v izvršene.
to mesto, ki pa bodo izpovedale; Vse obsojene so obdolžili opo-bist vene stvari.	| žici je proti sovjetskim rekvizici-
Kapitan Henrv Bruckman, na-j jam cerkvenega imetja ter tudi Čelnik detektiv, urada v Bronxu,. proti-reeoluoijonarnega gibanja, je poslal več svojih ljudi v mest a' Rim, Italija, 27. marca. — Ya-v gorenjem delu države, da po- tikan je z velikim vznemirjenjem i.ičejo prie, in sicer druge, kot se ; izvedel za smrtno obsodbo, ki je jih je sedaj omenjalo tekom x»re-jbila izrečena nad nadškofom Z^ iskave.	j pliakom ter Monsgr. Bučavleem v
Petnajst prič je zaslišala vele-. Moskvi ter ee glasi, da je izvedel porota in glavna teh je bil Vil-j papež ves svoj upliv, da reši živ-
liam Ture, svak Mrs. Ruzzi, ki je izjavil, da je dal dva dni pred u-
Ijenja obeh prelatov. Ko se je pričela'pred kratkim
inorom Schneiderja Mrs. Buzzi • obračava, je sktiaal Vatikan in-
icvolver, katerega so našli poleg trupla umorjenega kontraktorja.
l>ruge priče, vključno Mrs. — Ture, sestro obtožene, so istota-ko izpc»vedale neugodno za obtoženo. Med pričami so bili policijski uradniki ter drugi, kojih imena d o seda j še niso bila imenovana v slučaju.
Mrs. Schneider, vdova po u-morjenem kontraktorjm je bila tudi priča in isto velja tudi glede Nikolaja Vuellnerja. farmerja iz Classen Pointa. ki je čul strele in videl neko žensko, ki je naglo zapustila Schneiderjev avtomobil.
James Donnelly, zagovornik Mrs. Buzzi, je bil zelo presenečen ko je našel, da je poklical okraj-
tervenirati s posredovanjem tuka-šnjega ruskega poslaništva in sovjetska vlada je od govorila na to, da se vodi proces proti katoliškim duhovnikom povsem nepristranski.
Pravorek sodišča, ki pomen ja skrajno kazen, je vzbudil vsled tega precej presenečenja in razočaranja.
Varšava, Poljska, 27. marca. — Ko je izvedel ministrski predsednik Sikorski, da je bil nadškof Zepliak z šestnajstimi nadaljnimi duhovniki spoznan krivim od nekega sodišča v Moskvi, je takoj poklical k sebi Leonida Obolen-skija. sovjetskega poslanika ter ga posvaril glede odgovornosti,
ni pravdnik pred veliko poroto katero bo prevzela sovjetska vla-
značaja. Te p^tanejo polagoma! mo/velular pa je to ^ take. da ne zarde več, če se poto- 7a izto^no straT) države _ je re.
pi umetnost v blato.
keJ Bover, ko je predložil svojo
resolucijo.
znani finančnik, ki je pred kratkim zbolel v vili Zoraide pri Cap Mart in. v bližini tukajšnjega kra-l
ja, umira. ,	j	_
Preživel je zelo sla\o noč in St. Angtutine, Florida, 27. mar-zjutraj se je glasilo, da lahko vsa- j ca. — Predsednik Harding in ki trenutek umre.	- I njegova žena bosta preživel« ve-
PREDSEDNIK BO PREŽIVEL
VELIKONOČ V GEO&OIJL
e .
da v slučaju, da bi v resnici izvedla pravorek.
Ministrski predsednik Sikorski je naprosil poslanika Obolenski-ja, naj sporoči neposredno to izjavo sovjetski vladi.
več oseb, o katerih je izjavil, da so priče za obrambo. Med temi so bili Mrs. Ture, Miss Dolly Sutton, ki živi v isti apartment hiši. v kateri sta živela Schneider in Mrs. Buzzi ter dr. Nimphius z iztočne stointriinšestdesete ceste.
likonočng ]>oeitr»ice v Augusta, Ga., kamor bosta odpotovala naj-brže v soboto. rta ni predsedniko- j Tokio, Japonska, 27. marca. —— ve družbe so izjavili, da se je nje-j Poslanska zbornica je bila danes govo zdravstveno stanje skrajno zjutraj odgodena po dejanskem izboljšalo^ tekom treh tednov po-jbojn med poslanci, 13 M S* SSel čitka. Seveda je treba upoštevati) vsled predloga opozicije, naj §4 njegovo starost. '	stavi vlado na zatožno klop.
JAPONSKA ZBORNICA ODGODENA.
.J. - . .
tu-
GLAS NAKOPA 28 MARCA 1023
"GLAS NARODA" I
(ILtVtNIAfl BAILV]	|
U«r.N 4M Pub< (lite B/
Ufivaric TubUshing Compcaj
(A CcrMritioni
FRANK lAKtKR. V i llllllll	_ LOUIS BKNEOIK, Tnnurif
Place o« luilnNi •( the Corporation a nO AMrtMM ef Abtvt OfflMni m Cortfandt ItrMt. »oroi)«h of Manhattan. Now York Ctty. W. Y.
-O L A • NAHOD A** (Villi «r <m
ImuK Every Day Except Sunday* an« Holldaya._________
Za caia lata valla Ha« aa Ameriko . Za New York za cala late.......tfjtD
In Ctnad* ........ ..mm	M.00 aa poi Ma ■am	IUI
Za pel lata .........................«3.ao Za Inezometvo za cala Ma	ITJO
Za 4«trt lata ............................................H.N sa pol lata ■ ..., sort	WJI
SubecrlptIon Yearly M OO	_______*
Adv«ftmm«wt on Agrwmwt__•__2__
"Oiaa Naroda" lakaja vaakl dan izvxemll neda«] In Wlinltof.___
0"»lal Wt« podplaa In oarbr.oatl aa na prlobčujejo. Denar maj aa IMju —n po-•Mjetl pa Von*7 Order. Prt iprrnembi krtja naroealkOT, mwtwo. 4a aa MM tudi prajlnje bivaJlMe naananl. da hltrcja najdimo naalovnlk*._
"0 L A 8 NARODA" m »a raid »at Street. Borough of Manhattan. Ham Yark, H. V«
Telephone: Certlandt IITI	_
KAJ JE Z LUDLOWOM?
--1
"Ohio Siiii«4 .Intinial" ><• imir-ujr iz hrrrinškc Tragedij*'.
V ni'kiMii •'•lankii 4-iavi:	,
**l'or«»t;i ln» tiprost il.i iitiio/cnri*. in s i«-111 )m > koneii jjnvnrir. ila .)«• hiln lukaj ljudi ubitih v bližini Hcirinua."
I irilniU ilotirM'^a ii>t;i i»i mM I:i1ik«> nrkolikn dalje. J *ri j m »11111 i t i bi nu»ral. <la ni>i» bili nikdar inasakrirani unij-f-ki lUM/.jr, žriisk« in ntno-i v Luiil«>\vu. ka.jti imben ka-]>i1ali>T in uoIk'Ii |dar;mr«- kapitalistirm-^a sistema ni bil nikdar k;r/rn»van radi ma>akra v laidlowu.
<V bi ludel «»>iali zvest svojt-imi j »ir} »ii«-;mju, 1 >a nu»-Tal n«"-i naflal.jf. da ni bil niktlar noben linijski mož lin<an v Arkaiisasn. kajti indu-iiu avtoriteta, narodna ali državna, se m- lirign. da I»■ prijela ter kaznovala morilec teli linijskih mož.
I redniki kapitalističnih listov kaj radi pozabljajo brutalne iz^retle. izvi-šeiie proti linijskim tlelaveem, ali j a jih <>mal«»važujejo terse nni'eiijejo iz njih.
Nadal jni oprostilni |»mv«rek ne b«» koneal govoric, tla je l»ib> par >-kebov ubitih v Herrinn, pae ]»a bo kazal, tla so pttrotniki p?-eprieani. da je vee kot*ena vrsta krivde: in tla bi liilo treba najprej postaviti preti s<»tlist*e one može, ki s«> ustvarili položaj, kateri je d«»vedel do izgredov.
OTEŽKOČENA NATURALIZACIJA!
Ameriški jm.«1 jetniki >i na vse mogočo liaeino prizn-devajti. »l^i bi otlvzeli <lel;iv»-em. posebno pa novtxfosliin. št ti^t<> m;ilt-t- pr:i\it-e. d«> katere upravičeni.
1 'red kratkim je bavila organizacija p»»djotniUov S£ tloltro zamišljenim načrtom.
Hoteli s,» impMitirati vee ljudi kot je v tem času tlovt.l jt iio. <»ben«m jim pa nabavtt tlržavišinskih pravie tako'otezktM* it i. tla bi večina njih niktlar i.e tlobila drzav-ljiinstva.
\ takem »iiieaju bi zanwtyli <lep- »rt irat i vsakogar, ki bi p- kazal le ktdiekaj nevolje nad svojimi izkorišeevalei.
Vlada jii*i je ]»rekri'/.ala ta naer!.
Sestavili pa nov naert. ki je v bistvu pndnbon staremu.
Zamislile Lia ui^o ti^nvsk«* zboiniee. pa pa taknzvane 4,patl iotietie oruanizaeije"*.
Odlnir. sestoje«* v/. zasto)>lukov dvajsetih mošeanskih or^ai.izaei j. je izumil kaj pripmst naert. potom katerega bi se dalo zajeziti tok onih prišeljein-ev. ki ]»rosijo za drža vi j a list vo.
Odbor priznava, da je za državljanstvo velik naval, da so vsa smlisea p<dtia kandidatov.
Temu bi ^e'dalo od]M»moei. ee bi bilo vee sodnikov na razpolago. Orlbur teira ne uj>ošteva. pae pa predlaga. da bi >e z nafuralizaeijo ne peeala vee sotlišea. pae diuge vladne upravne pisarne. Nadalje je treba predpise pot»>triti in tudi skn-nje naj bt>d<» temeljitejše.
Z eiit» besedi> reeeim: katalidati za državljanstvo lio-do izr«»eeni na milost in nemilost iustieiiini uradnikom, oziri^na uradnikom Huins-a in I)ouglierty-ja.
Poglavitno stvar je pa odbor zamoleal.
\ prvi vrsti mu ^re z.i tem. da bi nezadovfdjneži ne postali državljani.
Dos, da i i >mhiiki s,- preeej pravil no in ne|»ristran-sko postopali s kaitlidati. Vladni uradniki bodo prxl-vrglj^pnisilea križnemu zaslišanju in ee IvhIo našli na njem le eno erno piko. mu ImhIo pt^t dt» državljanstva zaprli.
Vladni uradnik nastopa napram tujerodnim delaveem kt»t državni pravd ni k.
Čchoslovaško pivo za Japonsko
Kijlcor javlja r-t»hrwlnva5ki jv>-:
planik iz T^kia. ^^ vri^ podajanja
za uvoz «V»kegra prva na .tap*tn-
sko in >it*t»r jrrt> tu v |»r\ i vr>ti za
izv*»/ plz»»nskt>ira lnitl«*jt»viSk^-'
pra a I*l/.»n<>kii pi\H	«>dpn-
Kltli v hlržnji botlti^nosti 1000 I i-,
trikih stfklfnic. ki 1»>» prrulaja-
]n pt» ."i0 st»ni»v za zteklenico. Rude* i ... i jrviiko pivo ho pa stalo v i>o-'
drubni iirotlaji približno 00 seno v.'
V(Iffpnihra so pripeljali'
na J^poTTcbo prvit" ,pr» vojni t»a-
varsko pivoiif sjt-ifr'
WOOrl ^f-klo i
nit* monaktiVški-jra piva. ki ni* bn-1
>!«• prt.t|a j.-ilo po :?0.."i s»-n<iv st^-'
klonifa. Japtoiski pivovamarji st* l>oj.- t«« konkureiwr in prirako-
1
kovati ti,t l.o.lo zjilit^vali otl
piva vtn*j<> uvozno carino.
Vodja madžarskih fašistov — zavrnjen.
Vodja madžarskih fašistov Ste-, fan Friodrieh je nameraval odpotovati v Carigrad do Kemal pase in nato v Rim do Mussolinija. An-, jr«»rska vlada pa ni izdala madžarskemu fašistu tnwnl^vneffa potne-
«ra <lovoljt*nja.
# 1
HRANITE L A BE1N E
MAGNOLIA
.IN
STAR MLEKO
ZA DRAGOCENA DARILA
imejte Nekaj kan
V SVOJI SHRAMBI.
PIŠITE NA KATERIKOLI NASLOV NA DRUGI STRANI LAMELNA ZA ILUSTRIRAN SEZNAM DARIL
"izplača ae hraniti tabelne".
XA PRODAJ
i - dobro obiskani --
I(R E S T A V R A N T
! v trediič i slovenske naselbine.
I:	saiasite ae na
jI«2 g. 1«2 ST.>» CLEVELAND^
UMIOJAKE o po-R&3 aaijamo, da je cena za - MSlovensko-Ameri-kanald Koledar9* i-tU za Jugoslavijo / •leot za Ameriko — . t 40 ccntov.
PoiUSte nam siroto in naslov tvojega ' pr|jate||a v tlaieui kraju in poaUli snu bomo Icnixteo narav* HOtft
k	A
pir in ua j*1 nekd«» udaril s k t doui
irlavi. Vendar pa je Uila rana
tako nialt*nktH»tna. da se Starman j
niti znieuid nt zanju. Zatlnje <liiij
pa je piivel ]w»Ktajati otožen in
zniešiui in ziruhil j«' 111 < 1 i irlas. !'iv-1
peljali - » 'jra v l>clni«-<>. a j«- nj»*ir<>-;
\ o >.tan j«- zrlo nevarno. Ni>vnfi»nr<>--{
t
(•♦•Ufa. pravočasno opo-zerjona IUI ! ncvjiffifst.. sta krenila » koletlvo-l ra lepo na tihem .domov.
j
Viča Kovačeva.
MHuuiik .Itvsi|) < "ol j;i jt* iz I*u-j:t primnImit v Ljiil>lja.nti brez. potneica li>.ta. 1*1 vi nji>sa»v « hišk v Ljubljani je veljal Ki bikovi re-j
"trtATactji. k je j- je nann'il dolM-nj vt-r-erjo. kater«« je zaMi Tudi z <l«'-j l»ni kapljico. Plaeilo jt* otlklt>n>!.| češ. tla nima denarja. Prišel je p«»-j klicani stražnik, ki je <'rtljo p<»-i vabil v pr-lieijstki zapor.
Smrtna kosa.
V	Ljubljani je umrla Angela| \'erl>Le. rojena Adamič. M>]»rojra i mojstra ^plo^ne l>olnii-e in našega komponista.	'
I'utrl j«» Pran Zalar. nadueitt'lj] v Plaiviiji. star šele let. Polio-! pal i so ga v I'erkniei.
V	Zaltm je umrl ugledni go=»til-v' niear in pose-tnik Avgust Soniea j v T'{. letu starosti.	;
\* Ljubljani je nenadoma preminul Oskar Tieo iz znane ljuli-ljan«ke rodbine. v-Leonišeu pa je umrl policijski nadstražnik v p«.-1 ko.ju .Josip Sprage«-.
V	C. lju je nmrla Mola Orel. rti-i.»na Sehurbi. Poko jna je od-j
votnika dr. Sehnrbija. žena v]>o-\ujeneo;i majorji« Orla. ter ziipu-šea tri mnjUne otmrifke.	1
Samomor deklice.
V	St. -Jurju ub južni železnici si i'- vzela živi jeni je g<l<". PrančišUa <o*]t>c, uslnzlo nka pri tvnlki P. Majdie v Celjii. V pismu, ki ga j«1 zapustila, zahteva nesrečna dekli-ea, naj nihee n«' j>i>iz^*eduje ;>o vzroku samomora.
Nesreče in nezgode.
Frane Trček. jiosestnikov sin iz Laz pri Rorovniei, je bil jNikliran k vejjfckoiu. Odpeljal se je /. vlakom proti Ljubljani. Na pro^ri skozi Vie je ]M>z<lrarvljal svoje s»>-l-iKlnlke in s,- sklanjal -kozi okno.
neznanega vzroka je izgubil ravin težje in padel skozi t>kno. 1'ii tem je d<*bil težke notranje jHV?kMibe. Pripeljali so ga sicer takoj v ljubljansko iH-hiiei, ven-dar pft imajo zdravniki le malo upanja, da bi okreval.
Ivan Rozman, šestletni srn |x>-sestnika is. Horjula, je nesreči prišel jv d voz Antona Cepina. K« lo mu je Šlo rez trebuh in ga
um <"no poškodoval".
Milan Zdešar. -in posl(jv'»dje v Ljubljani, si je pri padcu raz mize zlomil t lesno roko.
lllaj >ee Tomaž Oblak iz Setnie je v prepiru sunil svojega gospodarja Antona Setniearja z nožem v levo rt »k o in ga precej-rsMi.il.
Zdravniško društvo v Mariboru
je na ?-v« jeni rednem obrnem zboru soglasno izvolilo za s-voj^ga predsetinika dr. Iiergmaua iz Žalca. Pri volitvi ostalega odbora je z velik o vevnio zniatrala odtan'ova lista, ki je vsel Kovala slo ven-kili in <lva nemška zdravnika. Občni zbor je Sprejel predlog pri-maiija dr. Ilobiča. naj bi s«- Slovenske* zdravjiiško društvo v Ljubljani in Zdravniško društvo v M a ril m m združil i v enotno društvo z dvema sam< stojuima in enakopravnima sekcijama Ljubljana in .Maribor. Predsednika, imenovanih sekcij naj bi menjaje vršila posle predsednika i-elotne-ga th iištva.
Velik slepar pod ključem.
It u dol ta Vineze. trgovskega u-radnika. ki je lansko leto trgovsko društvo 'Sava'' ogoljufal za dva mdj'»na kr r n. sta orožniška poslajevodji nartMlnik Fran Orač-ner n-kaplar Anton Lagoja iz Dobave aretirala. Vineze je imel sre-'	se je «»<l začetka septembra
preteklt-ga leta |>a do sedaj znal i skrivati ]>t» Vojvwiini. Rimskih Teplu-ah in najHalje časa pa v Nevem mestu, drkler ga le ni zn--ačila n>ka nraviee
Hwice iz SMje.
__ Himen.
Ihic 4. febr. se je \ Ljubljani poi*> '--l i>< se-tnik T. \oviušek z gdč. Ciliko Šilibovo. oba iz Velenja. *
Dne 1«!. tebr. se je v Ljubljani poročil zavedni kort<ki Slove-nce Luka Potočnik, hn. komisar. /. irdč. Angelo SpnjiTovo. agllno .'L-i-nie S »kt.la v il«►stali.
V	Lok! pri Zidanem moštu - • je pen • čil kapitan Ivan \'<>vak z gd "-. Maj Smolnikarjevo.
V	Svetinjah pri Oriiio/ii s,, je pfn čil natiuei-Jelj Adolf Fi :< i!i z tr«t ~. Ani.-o Kosi v < 'ei-oveii.
.M.ig. jthann. Stanko ILv'-.-var iih Vrlii^iki <e je poroči' z <r< I i-.
A ti' j c < • Tičarjevo i/ Liubijanr.
Iložidar (Jselnian i/ Tejianja se je port .čil z gtlč. < >lgo Seh\vi»:i.tv«i iz Petrovč.
Savi na Uorenjsk« m s«' je 11 tebr. p »ročil Tine Zupan, član in tdboinlk tamkajšnjega snkolške-ga društva, z gdč. I.ojzfko .lusti-i!« vo. članico ble jskega Sokola. Tine je marljiv čitatelj napredne-p-it	> | > is jii in «-tb-:i naimarljiv-
~ h članov vatlite!j-kega zboi-a.
Po rt m"* i I -e je .I.-mko ŠmigOvc z gdč. • Lineko (!r< b»»nšekovo i/ u-gletlne š-štanjske obitelji.
Z ženitovanja v zapor.
V	Si« Lnji vasi st« vr.Vlo ž.«-!ii-l'-vanj«* l>ri ftiljiiikarjevili. kat«-r«*-ira «-■-■ utl.dežd tudi Peter Rot ar !.. 5^'rt Inje vj!-'. !ii ga j«» .fože RoZ-man nahnilil. naj ne nadaljuje na-pitniee. Pri>lo je do osrrega prepira. ki se je nadaljeval št- na dvo-ri.v-u. pi-»'pini j«- Rozitian Ziit»»-< I --1 It/itarju v sr«*e. Rotav se je z^rmlil in kiiudu nato umrl. Rozman je sicer p hegnii z doma. vendar so ga orožniki kmalu i/^ledili
i izročili v .vidni zap r.
Pretep pri vožnji bališa.
T« ma/ Oblak, hlapec v Kemiku, je jcuuagal pri v«»ž.nji bališa. Pt» k< nčanem < pravilu so naporno del > za!« žili z dobro kapljico. Vožnji hallšH sc je pridružilo tudi nekaj fant -v iz sr»seitnje vasi Pra-pi*eče, k; jili pa thunači I'a-ntje ni-- ► »v kaj lej> > ^le<la!i. Ko ^b-ti-nji mirno zapustili gonilno, —o jili razžaljeni Prapi-ečani zunaj, tie pričakovamt napadli. Razvil se je pretep, med katerim je Anton Set-ničar sunil Oblaka z nožem v roke in mu prizadjal težko poškodbo.
Pantcvsko maščevanje. *
Andrej, sni Petrtmtive l"i-še <>tl Sv. Duha pri Stari Loki. s.- b«»-t«l s <voj<i nevesto kar na tihem i ,> r< čiti na Rrezjah. To je doiiiaee fante tako ujezilo, da so sklenili maščevati se nad njim. Na belo
nedeljo	luvdili ua	«r. .j»i-
vali in iskifli priložnosti -pn-tep. I * ret 1 vsem so hoteli pret«-p-?i Že«ni-na. ko se vrne iz h režij domov. I Enemu pa se je ženin le za milil in se je odločil da ga skrivaj ob-i vesti o fantovski nameri. Na ri-hit-m je cwl^el na škofjcb..ški k -l -tivor in čakal poroeenca. ki sta nameravala po powatku napraviti v gr.«tiluL Ivana Zakotnika v Starem tlveru skromno večerjo. Medtem .so se fantje že zbirali v gostilni. Kmalu je v«tnpil tudi Franee Starman, .sin g«>-tilniearke iz Kta-»cja dvora, in mirno s.tlel za mi-/.«'. Naenkrat ]»a so začeli fantje to-ez v«yakWjga povoda ž njim pre-
[ Peter Zgaga | j
Trpka, toda živa resnica je to; i Marsikilo. ki je bil pred par
i**ti ho*, je danes b«iss.
I ti veliko jih' je. ki so tlanes
bossi. a bodo }>o par letih bosi. * ♦ *
('e nisi nič za varovan in se poškoduješ. je ln nesreča.
<	'e si pa zavarovan za velik.»' svoto denarja in se jioškodujcš. je to čudež.
* * *
i Y.>i sovražniki vo pt.nav«:d! do-1 bri in poštetn lju Ije. , Nt rodno je Ic to, ker >r njiliov« I I -azori razlikujejo od t\«ijih
I * * *
Zenitovanjski kainiidat se je i
; pritožil pri posredovalcu:	■
.. ^ i Nevesta, ki mi jo pre»!lugate. )>ii \
! :-:čkaj ne ugaja, (»rda je. strašna1
kričeč glas ima in siurtii po p^r-'
| JUMi. da je groza.
Posredovalec ga je j.;, tolažil:'
l — Pozabili str pa na. puglavit-
| no dejstvo — namreč, tla ima dij-
j nar. 'n ker ima denar mr.iate že
j rekoliko zatisniti oči. ušesa in
i nos.
* * -
i - . .
<	i»-s<ipisje ptu-ot-a na dolgo ui
-iroko <• krstu vnuka	škcjr i
Indija.
Kb je nadškof podelil oiroeie-kn razna aristokratska in knlj 'v (#-<ka imena, je otročj** t>i i*ko /a-jokal.	I !9| • V
r -
' Tudi to j«- znamenje ;.
* * *
' *
t J-Taiicozi IhmIo sledili a:».«-iiške-■"'II tizoreu ter sedaj u:j soomlad potnaknili svoje ure naprej.
Kljub temu pa ne bodo pr:vc-
1 .»asiio t It »speli ti o svtijeira c'!ja. * *
*
Kadarkoli s<* ženska poda na ' iiotovanje. potrebuje dva klo-: tiibi«i.
Kn klobuk nosi na glavi, drn-
.rega pa v škatlji.
' * *
— Pokažite mi nogavice — je rekel zakonski mož mladi protla-j.jalki. ko je prišel \" motlno trgovino kupovat za svojo ženo. * *
*
Pašič in Radič sta največja nasprotnika. kar jih premore Jugoslavija.
("o bi.presojal i po imenih, bi sc jih najbrže veliko odločilo za Radi ca.
Rad je namreč v gotovih o/.i-
rih bolj plodonosen koi pa paša. * * *
I Iz Floride poročajo, da je tam : na počitnicah predsed. Harding. Otl jutra do večera igra golf. Zdravniki pravijo, tla sc še precej dobro počuti. | Po mojem mnenju so za Hard-, inga počitnice edin napor, ki ua ima tekom svoje štiri leta trajajoče administracije.
* * *
Roljševiki hočejo obesiti katoliškega škofa, ker je ruval proti 1 Rusiji.
! Papež proti temu protestira. In J tudi dosti vlad protestira, j Ne verujem, da je boljševikom za življenje oziroma za smrt . dot ičnega nadškofa. ( Z izvršenjem obsodbe hočejo le I ovreči globoko vkoreninjeno v-I ro. tla j«' ljudem v masnih plaščih vse tlovoljeno.
I	* * *
Sodeč p<» poročilih, ki prihajajo Krasa, ne dela Mussolini no-l.ene sramote svojemu pr.*dniku. j zgt»tlovinskt> znanemu banditn M ii-sttliniju.
Sugaslmtrntska ^KgBk iCatni. SrJmnta j
Ustanovljena 1. 1898 ^SSff Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MJNN.
, 4
Glavni odborniki. Pr«dMdfiIk* RUDOI.P PERDAN, MS E. 1*6th St.. CleToUn*. O Podpredsednik. LOU 18 BALA.N'T. Bo* 10« Pearl At o.. Loral*. O. Tajnik: JOSEPH P18HLER. Ely, Mine. Bafkjnlk: GEO. L. BROZICH, Ely. Minn.
Blaaajnlk n«lip!t«ulk amrtnln: JOHN MO VEEN. «11 — 1Mb Arm. Utmk Diilutk, Minn	.
Vrhovni dravnlk • Or. JOS. QltAHlK. UI ■ Ohio Stroot. N. a.. nttAarik. ra.
Nadzorni odbor:
ANTON EBaSNIE!. Room Ml BakowaU Bid«., aor. Dlaaoad aad Oraaf Btroots. Pittsburgh, Pa. * MOHOR. mladič. 13U w. IS Street. Chicago. TIL
»RANK BKRABBC, «SSS Waablnfton Street. Donvar. Oolo.
Porotni odbor. LMNARD BLABODNTK. Boa 410. Kty. Mln. gregor j. porenta. Black Diamond. Waab. HUNK KORICH. «217 Bt. Clair Axe.. Clerotaad. O.
Združevalni odbor.
▼AI*NTTN PIRC. 7SV London Rd.. N. E.. Cleveland. O PAULINE ERMESfC, ESS — Srd Street. La Salle. 111. JOSIP STERLE. hm E. Meaa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC, 638 Market Street, Wauke»an. 111.
■■	Jodnotino aradno ylaaUo: J'GIaa Naroda*'.	_
Vaa atvarl tlka^oCe aa uradnih aadev kakor tudi denarna poilljatvo
aaj oe PofrJJaJo na Klavnega tajnika. Vo« pri tot be naj >• po*nj» u irad-
Bcdnlka porotnega odbora. Proflnje sa sprejem novih «Ianov la bolnitka
opiševa la naj ee pošilja na vrhovn««« adravnlka.
Jusoalovanaka KatoUika Jedneta oe prtporofla Teem Ju»oolo*anoim aa obilen prlitop. Kdor 'eli postali član ta organizacije, naj aglarl tajnika bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev ae pa. obrnite na al. tajnika. Novo druitvo ae labko vstanovl a S ttanl alt Članicami
"Na krvavih poljanah."
i	Ljubljanski pisatelj Ivan Mati-.
<"ie liJiiii je ptislal svoje knjige "Xa krvavih poljanah ter naprtisil knjigarno, t!la> Naroda, da bi knjige poslviisi-li v Ameriki razprodan. Delo je izviiuredno zanimivo. Knjiga vsebuje 270 strani icr jo krasi več pretresljivih -lik. j>o.scbno s soške 1'rtmtc. Knjiga slane	ter se naroča pri Glasil Narodu.	(*ort-ladt Street. New York City. V naslednjem objavljamo kratek odlomek iz tega velezani-
miveg:5. dela:)
* * *
t
Smrtna lišina. Vse je molčalo, j vse naokrog je bflo tilio in mirno j kot v grobu. Niti vetra ni bilo ni-
ii	granate, ki bi zažvižgala preko mrtve poljane pesem <><nirtnieo...
Sel sem naprej. Na tristo korakov je bila druga vr>la. ravno ta- i ko gost<i natrpana. I stavil sem se pri možu. ki je sial ob skali, gologlav, pogled lužjastcn. blazen obraz, meti zobmi je tiščal svoj bajonet. Potegnil sem mu ga , ven, a pri tem je mrtvec telebnil j po tleh. da so k'»sti zaškb>potalo. ; Tam blizu s,- j,- nekaj pregibalo. Ko sem se približal. sem videl, kako sc je plazilo nekaj nasdi zli-k<»vcev okrog mrličev in jim obračalo žepe in tornistre. . .
Vojna, vojna, kako >i kruta! — V srcu je mraz in strah, roka pa tišči okrvavljeno orožje. . .
Zopet na tristo korakov je bila tretja linija mrličev. katero pa .v> že načeli pijonirji. ki so pobirali , mrličem m rt-vaške legitimacije. Kopali so široke jame in metali vanje do -štirideset trupel. Velik in močan fant je skakal po njih iu jih tlačil.
—	Živina!
—	Kaj živina! Smo jih'mar u-| morili mi.' Sami so ^i izkopali — I grob. Sami so hoteli vojno, vsi so
jo hoteli, prosili in zahtevali orožja. Kaj se nam je treba ubijati po Veh pozabljenih hribih! Vsi bi la-i h ko ležali doma. —
—	Mrtvim mir in |*>koj!
Na gomilo zapičili preprost J križ z napisom : "Tu počiva štirideset vojakov". Pod križem je hi-' la čelada.
Treba je bilo zopet napasti. I -kaz je bil tak. Brigadir je telefoniral naravnost majorju prvega bataljona;
—	Prvi batailjo-n ljubljanskih strelcev, naprej! Monte Pan mora pasti še tlanes! V vašem sektorju je teren najbolj ugoden. Do treh popoldne morate prodreti brezpogojno! Naprej!
—	Gospod brigadir, ne gre. Vi-1 deli ste zjutraj. Žiee je toliko, da' h o bstrmel na njej ves bataljon. Naj razbije prej artilerija žične ovire!	»,
—	Artiljerija še ne more dol drevi v akeijo. Morate opraviti | sami.' Naprej!
Bataljon je planil naprej in ob- I stal v žičnih ovrrah. Seja j je pričela si pat i občuten zaviralni o- )
irenj ari iIjerija. ki se je med leni ze z.opct ojačila. Bil<» je v hipu polno izgub, za t > -e je bataljon umaknil nazaj. In zopet je prišel od zadi ukaz. bolj trd nepro prejšnji :
Bataljon, naprej! Izgube ne igrajo vloge* Naprej »to zadnjega m o jut! <«ora mora p:i->ti d<t treh! -I ntri vzano-mo zadnje pozicije. Pojutrišnjem zakadimo doli v Beneško ravnino — in v se laške armade so odrezane, izgubljene. . . Popiihliie mora pasti Pan. levo krilo težko drži svoje pozicije. — Naprej;
In Še enkrat se je zakadil Ves lataljoii v žico. a zopet odnch.d .n odstopil.
Modema Japonska.
Evropejci mislimo še vedno. • I.• je Japonska izključno taka, kakor jo gledamo v operah ali operetah iz japonskega življenja, i Bambus in papir! Groteskne hiši-i ee iu groteskni ljutlje. kakor na : maskaradi. Totla zmagovite vojne poslednjih dob in vseobči kulturni napredek, ki sega na Japonsko ne le iz Evrope, nego tudi iz A-rnerike. je lice japonskih mest že temeljito predrugačil. Po japonskih mestih imajo že precejšnje število "praskačev oblakov", go-rostasnih stavb s celo vrsto nad stropi!. Tehnika je na -Japonskem na vrhuncu; ekspresni \laki š\ trajo preko države. [>» lukali stoje • »klopmee in ladje najnovejših tipov. Vse japonska last. Moderna dvigala, moderna skladišča, moderne ledenice, povsod tipkarice. ! strojne pLsačice, povso.I velikan-; ski dimniki tovaren: vse to daje •lapon^ki novo. evropsko - ameriško lice. Delavcu kmetje, težaku in konservativno ljudstvo še mrši japonsko obleko, totla tudi že evropske klobuke, čepice, plašče, suknje in drugo. 1'radniki. dija-1 ki. trgovci, sploh višja inteligen-j ca pa se nosi po evropski. Japon-j ska tipkariea si natika preko rok posebne rokave, pre.I no začne pisati. tla se ne uinaže.
Doma pa obleče Japonec zopet svoj kimono, ki mu je udoben kakor spalna suknja ter živi v obitelji po starih običajih, ki so mu sver.i.
Boga so sodili.
V klubu moskovske garnizije se je vršila v januarju razprava proti Rogu. Nameravali so prirediti i znanstveno disputacijo o tem. da-! li je Bog ali ga ni. ki se je pa končno izpremenila v navadno hogoskrunsko komedijo tako. da |je večina lioljševiikih častnikov I se jiretl koncem zapustila klub. Seveda je Bog pri tem izgubil. . j kajti govornik je trdil in po svo-I je dokazal, da ga sploh ni in tla .so vse verske dn<s«iic le prazne I mam je.
Leonid Andrejev:
Povest o sedmih obešenih.
Za Glas Naroda p revel Sab«©.
frl^AS NARODA 28 MARCA 1923
Zagonetno, toda resnično.
If 'ti.* f	g.
PusldTJiijf kriminalne pohftfB«
IfBSBtl ftiriz.
Najboljše
Cigarete
(Nadaljevanje.)
Sedel j** iti zajokaL Tudi
jejrova mati je jokala; ker s*- m-a inu^la i besedami sporuzume-, sta jokala, toda te snllf niso rrele njun i h sr«\
\ prašaš. če *.<-m tvoja mati? ii ni*o vw moje misli pri t«»bi? aj ni^'iii popolnoma osivela te dn je »ini. . .
-- V.m. v »in. ma t i ! O« I pti^t it i '	in ' I '..I ji i bit Mtiji- bra-
•	lilesto mene.
Alt ni»em tvnja mati .' Ali n»» |hiu dovolj za^te/	{
h<<nčno je odšla. .lokala je Ta-1 u, da ni videla poti pred seboj.
i	nm »liilj«* j«* bila od jetnišnico. S
m (»olj m> jo oblivale nolze. 1 n ni tuidoiiia ravnini**!« vm.-:! tri bodo obelili njen*-jca sitrn ! otela je hI*-«"•!. ne vede zakaj. to-iUH»kr»t «»o ji odpovedale no-in /grndila se je na tla. Pol. krilu / ledom. je bila tu < tier u in nl/ki1 Ruta ji je zdrknila z uvr t»*r razkrila njen«* >»ive la-, Zazdelo >#» ji je, da bo praz-vala iiiMMi svatovanjr-. Da, v notar >e je poročil, uua jui je la nekoliko previv vioa ; ut-koli-
•	se je opijanila.
Ne luoMii si pomagati! Moj »g, jaz si nt* morem pomagati! In, r. tnajajočo glavo ni je d o podov ula, da je preveč pila; lil skala j» poleg >eU«- po mokrih •h. I/, njenega area pa se je utr-' il snt»'h pijam-a,. kateremu se zahotelo divjejfa plesa ; . . .
ii	pa ji niso nehali ponujati vi-.; kožar«*«* za kozarcem so ji rigali k usinieani. . .	i
VI. Ure beie.
Na dvorišču trdnjave, v kater* i bili zaprti obsojenci, te bil star olp, na katerem je bila velika •a. Vsaki* uro. vsake pol ure,. ake četrt ur«* je udarila ta ura , ovei«"'»* ter naznanila čas. Prinese j«- izgubilo bitji* ur«- v mest-
•	ii k hrupu, ki ga je bilo slišati ulie. k i so i «• k I»* ob trdnjavi. — es dan se j«> slišalo ropotanje »ulične železnice. pek^tanje Oljskih pMki*v in trohetitanje rtomobibikih r»n*»»v.
Ponoči pa so uliee utihnile. — raena trdnjava, s svojimi debe-ni zidovi >••• je zagrlina v tem-tnolk ; ograja temne senee in olka jo ji* ločevala od luesta. i tiila.) so slišali obsojenci bitje re, zlovešče bitje t uj«' melodije, ilu j«', kakor da bi padal** ure 1 nekod v kovinast bazen, kjer
>	po padeti še dolgo trepetajoče renele.
Ponoči in podnevi je prihajal v »lice ta monotoni. zlovešči glas diral je skozi streho, vsiljeval ; skozi debele zidine; samo* to t je jt* prekinjalo tišino. Včasih i obsojenci pi^abili na to bitje, i i pa p*' ni*) culi. Veaaih pa »>o u s skrbjo prisliLŠkovali. V t«'j tišini, ki jo j«* motilo sati bit j«' stolpne ure, je pricako-alo belica dne in menjajoče se *mn»* n»K*i troje moških in dvo-
•	žensk; ločeni tal ostalega sveta
>	pričakovali prihoda smrti, in sak i>«i njih se je pripravljal na-jo na svoj posoben uaein.
Vse svoje življenje je Tanja tovaleukovii mislila samo na dru-e; tudi sedaj je trpela samo za-adi skrbi glede svojih tovarišev. I smrti je mLslila s«no zato. ker » ta ogrožala Sergeja Clolovina. Iiisjo in ostale; dejstvo, da bo udi sama usau-rt'ena. j«' ni brigalo.
Kakor v povračilo in zadošee-je hladnokrvnosti, ki jo je ka-ala pred nodniki. j«* se«laj v eeliei ele uro prejokala. To je značilno ri starih ženskah, ki so dosti tr-» »ele. Ko ji je prišlo na misel, da norda Sergej nima tobaka, ali da primanjkuje Vernerju čaja. ka-erega je imel tako ra^l. in vse to edaj. ko jim je samo še nekaj ir živeti, t»*daj je mnogo trpela, "smreenje m ji j«* rdelo nekaj, o emer ni v rod no. da bi razmišljali.; toda misel, da mora biti obs4»-tn mož na predvečer svoje smrti »rez tobaka, ji je bila fctraina. —
Celje, 6. mare«.-Uboj.
Dane* tlf.poldne sta se /agov«-; iala Jd«vtni Ivan Suhadolčan v. Pan« " in SOletni Matija laij»omik, ih«^'^ iti kov sin, radi uboja. Tudi, 1 rj\ ta n«—-rtV*iii slu "a j j«* iskati \"zrt»ke v p jajiosti in priroj«*ni su- j
••• Vi-St.l.
lV»u* 11*. uoveuibra je bilo v hiši Antona Jdenea v Pamečali zbra-, nili ve.' fantov, ki so popivali, in me 1 njima je bil tu<li Suhadolčan. <>b osmih zvečer je hilo slišati l»r«d hišo kliee iia korajžo. Pred hišo -«• je nahajal v družbi obto-/eneev Fran«' Blatnik, ki ttuli /živa!, in pa m*ki rudar iz Trbo-velj. Iz iifcš«* same pa je v odgovor l<r\š|< takoj pet fantov s Suhadol-r*:inooi na čelu. Ti so se kmalu oborožili > koli in pričeli divje biti okirli s»*be. Poselnio se je odlikoval Suhadolčan. Družba, ki je klieala na korajžo, je bila kmalu premagana. ltlatnrk je bil vrw*n na tla. nakar je pokleknil nanj Suhodol-čari in s klicem: "Čakaj. Fran-eelj. dalles boš A*idel hudiča!" z;i-hteval <^1 narwx-ili, naj mu daio u«iž. V tem trenutku je imel Ttlat-u"tk jhjž že v hrbtu. S težko mnko je uapravil ««• 80*1 korakov proti domu, kjer je nekaj dni por.neje , fM*lle<reJ poakodhaui. Pred smrtjo |M je izpovedal pod prisego, da je
Obravnave pred celjsko poroto.
brl SuluuioU"*aii oni. ki *ga je zabo-Jel. Lapi rnik pa je teoiu izročil nož. kakor je izpovedala neka pri«'-a.
Porotniki v> potrdili 4crivdo Su-hitdolčajia, zanikali pa vprašanje jfled«- La]> »i-u.ika. nakar je bil prvi obsoj»m na 4 leta tvžke ječe,
Še en uboj.
Popoldne se je zagovarjal radi uboja 2Sletni Čevljar Alojzij Zor-čič iz Iiojsnega pri Dn^žicalu V' Vil ni vasi je bila dne 28. januarja pri Ivanu Cit-šaku svatba. O-koli bia* je bilo več fantov, ki so prišli »»glarit. 01» 11. uri j»* prišla š.« druga skupina, v kateri «cta bila tudi ubiti Josip Kovačič in An-j««n Sagmewter. Med obema se je kmalu "razvil pretep in .se je morala prva skupina umaknit do potoka Dramlje^kjer s«' je obnovil boj s koli. Naenkrat se je Zoreie zakadil z vojaškim bodalom v nasprotno skupino, sunil Kovaekub v hrbet in ga še na tleh ležečega obdeloval z bodalom. Kovači«"* je i mol še toliko mo^i, da je prišel na druffi breg. kj*-r pa se je zgrudi! mrtev na tla. Zorčič je vzel potem še njegov klofeik m ga z rezal na drobne kom*«'. .Sagmeister je bil ua be$rn k sreei samo lahko ra-njen.
Zotčfč je bil wl porote obsojen i na pet let te£ke ječe.
lzve«lenei vs»*li «ležela so pri-1
f znal L da j«* nemški kriminalni
*»troj najbolj popolen\na svetu. V
! resniri j»* najirimer bfrtinski kri-j
minalni 'urad velik, na znaiMtvc-j
■ nih prineipijih zgrajen stroj. k«>- I
jega |H»sainezna kob*sa s«'gajo na-|
; taiiaeno ilrii«' v drusrega. Di»«"im > «- i- ^ i
jf v drugih velikih detektivskih j t'uradih. uapriim-r v slavnem S»*«it-' laiul Ya-rdu in tudi v tej «l»*y.«»li.j vs«* odvisno «k1 individualnosti.j : nadarjenosti in inteligence enega sunega člana department a ter jej velik del uspeha pri lovu na zlo-1 ; r-inee odvisni od slučaja, dosežejo j •v Jierlinii prava «"*nda potom : l»oln«**ra fuiikerjonrarija strojni in i kriqiinalnim uradirikoni riJ trelwij storiti ni«" drujrepra kot dovršiti 710! I verjeni jim posel ter p r i j i za po-j samezne nitk^ mreže.
Večina berlinskih detektivov] [•rihnja iz vojaškega staniL ki jej j morala nato še več let služiti pri j I uniformirani policiji, predno je bila povišana na stopnjo detekti-j j vov. Njih izvežbanje je bilo teme-J j ljito in pnš«V'na ni bila na strani [ i nobezja. še tako majhna posamoa-| nost. Prav natančno vedo. kaj' ! morajo storiti, jioznajo vsak paragraf poslovnika ter stoje pod, strogo vojaško disciplino. Vsak-j do pravlja svoje delo z največjo;
i natančnostjo in vestnostjo. ' * • *
Nekega jutra so našli truplo j ministerljalnega svetnika M. v ntv ; ki stranski idici. v s«*-veroiztočnem } ' »lelu Berlina. Najbrž je šel pr«*j- . šnjega večera po poslih mimo | ' vhoda v ulieo. bil napaden od zadaj, ter zadavljen s kosom moč-. ne vrvice. Morilci so mu puslili papirje, a mu vzeli vse vrednost- i 1 ne predmete, zavlekli nato truplo! v najgloblja senco uliee ter ga | pustili ležati tam. Polieija ni na-| šla niti sledov stopinj in vrv ni ' nudila niti iiajm«in.iše oporni* točke {rl«*de ilejanja.	i
Kakorhitr«.* je izvedela polieija ! za zločin, se j«* pričelo premikati kolesje vi'lilA*ga kriminalnega
•	stroja. Telegrafist v glavnem mestu je takoj razi*>slal sporočilo in !
1 kmalu nato je vedelo za zločin vseh >to in osemnajst okrajev. V t«*ku ene ure je izvedel za umor 'vsak uniformirani ali civilni poli-eist v Berlinu. Iz vseh teh okra- \ »je v so poti vodstvom centrale raz-: pretili mrežo in sieer s tako na- j <»lie<e. da jim »ii mogel ubežati 110- -ben zločinec.
•	Nato j*a sta bila pritegnjena v' ' službo dva največja pomožna i i sredstva nemške policije: pogon
in prijavna obveznost. Na ducate vt«>mobilov-jetniških vozov, obloženih s kriminalnimi uradniki, j je pohitelo proti plesiščem, gostilnam. iikuhom in drugim prostorom, kjer se zbirajo sumljivi ele-. ! rnenti, ki se boje svetlobe. ObLska-
•	na je bila tudi Iiaaenheide,-kjer' ; se zabava revnejši in služeči razred. Vrata, vodečo na vrt, so za-
|prli in več sto ljudi, ki so se tam 1 zabavali, je moralo defilirati mir lino policistov ^r se izkazati. Ko-jega listine niso bile v redu ali kdor se ni mogel izkazati, je lno-! ral na policijsko postajo, j Izkušnja je naučila oblasti, da I imajo vsi večji zločinci stike z go-
•	tovo vrsto žensk in te je vzela i prav posebno na piko. Vse žrtve I pogonov so takoj zaprii. brez vseli i zapornih povelj, ter jih držali, do-; kler ni bil 1' plevel j ločen otl p«e-|nice". Pri tem je policija tudi I razkrila, da "žele" nekako šest-j deset aretiranih videti policije i drugih mest.
I	* * *
Medtem pa so bili departmenti
i eeirtraie s pomočjo telefona, br-jzojava, radija »n cevne pošte ne-' .umorno na d<4u in fiolicijski list. ki iifibaja vsaki dan. je prijavil obvestilo v zveai z umorom mini-1 sterijainega svetnik«.
Nato sledeče preiskave pa so se koncentrirale na veliko poslopje, v katerem je prijavni urad. Tam r imajo pripravljenih nič manj kot dvajset milijonov kart. Samo črka H aavzema deset in črka iš ee-lo sedemnjast sob. Dvesto in de-
Musje je čutila posebno usmiljenje. D'iliT«i «"asa j«* mislila« toda pomotonm. da se Musja In \*«*rner ljubita ; «• njuni Ikm|o«*-tio-
-ti je sanjala kra-ri«- sanje. l*reil svojo aretacijo j«- nosita Miisja'na ! first u sr«*brn prstan, v katerem j«* bila vrezana mrtvaška »»lava. obdana s trnjevim vencem. Mnogokrat je {Higledala Tanja na ta j»r-stan in {»»gosto je rekla Musji, pol v šali. 1 h 11	naj ga »na-
me. —
N«*. Tanja. no«"-t-iii	-iri.*Ti.
, r>a tudi t»-bi ^a n«* dani. Tiuli ti i
" !><•> kmalu im«*la	na pr-
j stil.
YU.
I *
Smrti ni.
Mlisjii je bila srečnn!
Y. rokami na hrbtu, v jetniški obleki, ki ji j«' bila prevelika i<i ki je izgledala kot «la je izposojena. je hodila p* 1 «-elici por in dol. vedno fiLikoDiiTno. riik«lar utru-|fn». Svoje predolge riikav«* si je zaviiiala in njene tenke, bele roke se izgledale kot rtežne rof.e, moleče i/ umazane va/.e. Surova rasi'vina sta obleka ji je odrgnila kožo na njenem vitkem vratu, in včnnih s»* je s jlrsti prijela na me->tu. k.)1'1' j° j#* koža pekla.
Musja j«* korakala .sem in tja •»-r bavila 7 mislijo. «la je naj-, "psa sinrt. Trj»ka »nirt mil«"enikov r«*z«»rvirana zanjo, za tako mlado •u majhno, ki je š»* tako mal-> do-• reira nare«lila. Ko j«* zadnjikrat govorila « ( -vojim zagovornikom, ga je profila. naj ji preskrbi strupa, toda *akoj se je spet premislila: ali «i n»* IkhIo ljudje domišljali. «la se ■ ' /bala »•ks.'kui-ije in se zastrupila.' In sama pri ^ebi j«* dejala:
—	Ne. ne ! tli p«~it r«*bnn \
—	— si je dejala. — rnla-la sem : il.diro bi lahko še živela, mipak. . .
O čem je še mislila Musja? O mnogih stvareh. Mislila je o svo-iili tovariših, ki so nekje blizu nje n gotovo v skrbi zanjo. Prepri-•ana j«* bila. da je postal Vasilij /.rt«*\ terorja. Vasilij, ki je > * i T \'«*iliio hrab«*r in |a^ruiuen. V to-rek zjutraj, ko s«« se pripravljali, la umorijo t«*r pntem saini umr '•-j»i. s.* je Tanja Koval«"*ukova r»*s!a strahu: morali so jo |>«»sla-ji jiroi". kajti Vasilij s.- je kr«-tal n li nlil med bombami tako lah-komišlejno in v«>selo. da mu je resni in hla»lni Vern»*r rokel :
— Nikar se ne i«»raj s smrtjo'
Kako torej. «la s«» j«* Vasilij se-laj bal* In strah-je bil t;*ko tuj M us j in 1 duši. da se je nehala ha-viti s t«*m problemom. Nenadoma
f pa je začutila živo potrebo, da
I vidi Seryreja Golovina in da sc * ... more z njun smejati.
Nj«*ne misli niso mogle ostati( dolfjo pri enem predmetu. I"ra pa' je bila. bila. . . M us j i se je ztlelo,) «ia se nahaja na veselem poletu. < Kakor v sanjah je videla troje tovarišev, ki so bili nedavno obe-' šeni. Njihovi obrazi so sijali ter, 'prihajali bliže in bliže. . . Tako ; '«1 i-li človek ves«*Io zjutraj na svo-jf- prosto! jnbn»* pri jat «*1 j«*, ki «ra : •ImmIi. »pr«*jeli zvečer smehlja- : jem na nstnieah.
Končno se je Musja utru«lila <wl hoje. Legla je na posteljo ter: polodprtih oči sanjala naprej, j
— Ali je to res smrt? Moj Bo^J kiiko krasna j«'! Ali je morda ži-ne veni. jiiz ne vem! Ampak videla iu slišala boni kma-'
In. . .
Izza prvega dn»* >vfijf*pa zap»i- ■ ra j«> bila \Iu.sja žrtev halucinaeU Xji-no uho je bilo zelo muzikalii'-J no; slišala je mu tišjo stopinjo na! koridorju, vsako bitje stolpne lire. šepetanje vetra had streho, vsej to je 0111a v indiJiki mistični sim-! foliji. Izprva so halucinacije stra-^ šile Musjo, ali ker vedela, da, je z«*lo zdrava in da ni podvržena j pat olecfiškim simptonom, se ^ira ni jKiizkn.šala ubraniti.
S«tlaj je zaslišala popolnoma natančno zvoke vojaške fpodbe. j Presenečeno je iMlprla oči ter dvignila glavo. Skozi okno je v>* .dela noč; ura je udarila..—'Spet, j — si je mislila ter zaprla oči. Zopet so se začuli zvoki godbe. — [Musja je razločno slišala korake vojakov, -ki so zavili okoli trd-njavskega ogla; eel regiment je, š»*l po«| oknom. S^kornji so udarjali po taktih jrodbe: ena! dve! j j ena! dve! Včasih je nog;a izpodrs-tiila. toda kmalu vjela zopet ko-lak. (»«»dba j«* prihajala bliže:]
igrala je glasen, triumfalen inari.1 1	*	1
ki Musji ni bil znan. Najbrž je bila kaka slavnost v trdnjavi.
Vojaki so bili pod njenim ok-i>om. celica pa j«- bila uapolujeua z v«*selimi. harmoničnimi zv«»kk Neka velika me<lena, trobenta je zatrobila napačno noto: tudi pravočasno ni ]>e>la : z«laj je prehitevala. zdaj je zaostajala. Musja si je pred Javljala v duhu malega 1 vojaka, ki je z vso sapo pihal \ trobento, in smejati se je morala.
Polk je odšel; odmev korakov je bil vedno tišji in tišji; ena! dve! ena! dve! V ..daljavi je jmv stala godba veselejša in živahnejša. še večkrat je ona trobenta napačno zajwla. nato je |>očasi vse utihnilo. I ra v stolpu pa je spet zamolklo udarila. . .
1 Dalje prihodnjič.)
vetdeset uslužbencev je zaj>osle
nih tam. <la drže t? karte v redu. j
- . / ■
Štiri ure potem, ko so našli-
truplo, so v tem poslopju že preiskovali prejšnje živjjenje ter re-.
korde nekako tristo aretiranih. * ♦ *
V pritličju poslopja se nahaja kriminalni arhiv, kateremu je v onem easn načeloval «lr. Hans' ■Sehneikert. ki je eden najbolj pomembnih izvedencev ±»lede piva ;
na svetu ter ustanovitelj slavne- . ga urada berlinske policije za iz-j1 rezke iz časopisja. Poiskal je v svoji zbirki liadaljne roparske 11- : more, v katerih je morilec zada-; vil svojo žrtev.
Našel jih je dvajset in prijav-1
ni lirad j«* nadaljeval s poizvedo- '
I
vanji.
P-oizvedovatija po zločincih so v Berlinu skrbno špeeijalizirana ' ter razdeljena v osemindvajset Komisij. Prva komisija se peča s tatvinami v cerkvah, ponareja-' njem denarja, in uloini. v blagaj-| ne. Tretja komisija s tatvinami paketov in drugega blaga na železniških postajah t»*r oroj>anja ! inozemeev. Sedemnajsta komisija i se peea z ženithenimi sleparji. komisija s kršenjem patentnih in j založniških pravic. Dr. Siehneikert: .je pripadal morilni • komisiji in, slučaj, s katere i m se |>ečaina tu kaj, je itak spadal v njegov department. -"Seveda je še več takih komisij glede umorov, kajti no-' bena teh se ne sme ob istem času ; pe«"ati z več krt enim slučajem. Vsaka komisija obstaja iz dveh do treh kriminalnih uradnikov, enega policijskega zdravnika, ene-era fatngrafa in soglasno z naravo dotienega zločina iz enega ali j dveh špeeijalistov. Komisiji sta j bila. v tem slučaju prideljena dva detektiva, ki sta se ]>ečala posebno s pouličnimi roparji, ki so u-niorili ministerijalnega svetnika.
Kriminalni arhiv in prijaviti u-rad sta dojrnala. da se je mudilo v časft. ko je bil ministerijalni svetnik umorjen, v bližini Berlina šest mož. glede katerih j«1 bilo , znano jroliciji. da so vprizorili že večkrat sliču«* morilne napade. OdjHislano j«- bilo tajno |M»velje. naj s«- prim«* t«* dečke. Štiri so hi- I tro ujeli, a ker so imeli .neoporečen alibi, so jih morali zopet iz pustiti. Na kartah v prijavnem u-ralu so bila zaznamovaivi imena prijateljev in sorodnikov ostalih štirih in po t«\j stezi so zasledili) naslednja dva. Tudi ta »Iva sta i lahko doka&ala. da sta nedolžna. Ostala sta vsjted tega le še dva in o teh dveh je manjkala vsaka i sled.
§ * 4
Med žrtvami pogonov se je na- ' hajala tudi neka služkinja, kate-1 ri ni bilo mogoče rlokazati nič drugega kot da je občevala z enim prijetih zločincev. Ostati je morala v zaporu ter bila zaslišana, a ostala zakrknjena. Moški je ni bil vreden, ker jo je butalno pretepal. a ona ga je ljubila ter je bi-r la pripravljena rajše romati v ječo kot izdati, kaf bi dovedjo do njegove aretacije, čeprav ni vede- j la. če je umoril miniaterijalnega j svetnika.
Tedaj pa se j« morilna komisi-? ja poshižila svoje slavne duše-1 slovne preizkušnje, ki je bila v' j tem slučaju tem lažja, ker je ime-I la dekliea pošten in pri prost zna-1
i
— Ti ne smeš izdati svojega lju-j bimca. — so ji rekli. — Naslednje j ; pa lahko storiš. Prečitali ti bo-I mo vrsto besed in pri vsaki bese-. j di. katero <-uješ, izgovori prvo be-1 1 sido, ki ti pride na miKel.
Dekliea je bila prepričana, da srre za otročarijo, ki ne ho mo; gLa škodovati jyjcncinu ljubek u.: Hitro je povedal komisar bcaedo;
želja" in odgovorila je "zvest*';! "gotovo*' je rekel in odgovorila1 je "uboga": rekel je *'ti" in odgovorila "norica": rekel je "kača" in odgovorila je "Marija j Werner"; rekel je "želja" in od-; vrnila, da bi ji ostal ljubček zvest; j rekel je gotovo in odvrnila je. ] da se čuti varno v njegovem var-
PAIN-EXPELLER
VAM BO POMAGAL!
C« p okli—n Mj-Eailltr mm pomoč, bo BOLEČINA hitro^pr©-
hjŠAJl	||i"ii« Ob
prvih soan«njih ^HMP wimMimi, Hrčam JBP\ potrtosti, i»ml-•» bolečin, krč«-Mf^X vitogm trgaajs, m nabavit« steklenico WaBr^m teg* moinegm, JUJ^mw-^^nesljiTeg* družimk-^^	linimenta ter
«a vifgaito. Prirtni Paia-lxpeUer
noei na*o 8IDBO rusostno
mah). Vm drago j« poonedba. Maia Vte. r Mnrnah ali od
F. AD. RICHTER fc CO. 1M.IMM «b St., MrnUje. R. T.
Potavaiye v Jugoslavijo*
Kdor namerava potovati to spomlad v stari kraj na obisk ali za stalno, priporočamo, da se odloči za parnik "PARIS'*, največji in najnovejši parnik francoske pa r obrodile druibe, ki odpluje ls New Torka
16. maja 1923.
Ker je Železniška zveza preko Francije,' Svlee in Avstrije asio izboljšana, je za Jugoslovane potovanje najbolj pripravno po francoski progi. claKti pa Se s parni-koan "PARIS** in se pride ¥ devetih dneh v Ljubljano; oni pa, ki potujejo v zasedeno osemlje, se peljejo Iz Pariza naravnost ▼ Trst.
S tem parnikom potuje tedaj tudi naš uradnik, ki bo spremljal potnike do Ljubljane, in bo pa-«il tod i na prtljago, do bo Sla naprej redno z istim vlakom, kot potniki.
V*i potniki III. razreda so nastanjeni na tem pnmikn v kabinah po 2-4-0 t eni kabini; kedor Seli potovati takrat na tem par-niku. naj nam rtnposlje čim prej »lft.no are za III. razred tA $90 zn drogi rasred. da mu praskrbi-mo dobro kabino le sedaj, da ne ftnrin boljši prostori vsi oddani.
Fraak Saluer State Baak New York, N. I, r.
stvil: rekel je "ti ' iti odgovorila| je. da je neumna, ker ira ljubim.1 rekel je "kača " in imenovala j»-svojo tekmovalko Marijo Werner.
Komisar pa je motil njeno zaupljivost. ko j,« hotel izv»*<let i z;i Jia^lov llarije Werner. Xato j.-enosta\Tio |vi»f*Ieda 1 v knjijro za jirijave ter našel, da je bila Marija zaposlena kot hišinja v liiši ministerijalnega svetnika Imenovala se je tudi Marija Maver. Tekom nekega pogona na zaba-vališče je bila prijeta v družbi sumljivih elementov. Enkrat je dobila slabo izpričevalo	na-
vzela ime Marija Werner, ime neke drujre. ki se je poroeila i«*r j: IVTO'lala .svoju izpričevala.
Detektivi sti >;e obesili na pete Marije Werner, dokler se ni podala nekega dne s težkim svežnjem v stanovanje svoje sestre, ki je bilo baje prazno, ker vse je nahajala sestra na deželi. Obkolili so hišo in ko je pol ure pozneje ndrla policija v stanovanje, je našla tam oba bandita. ki sta ravno zavživala klobase, katere jima je prinesla služkiifja.
Bandita sta se udala. a niti vprašanja, niti pretnje niso mogle zvabiti nobene besede. Konoč-i no pa sta priznala, da >ta v noči. i ko je bil zadavljen ministerijalni 1 svetnik, kupila klobase in kislo ■ zelje v neki delikatesni trgovini.
Poklicali so podajalca v ile'.i-kateMii trgovini in ta je identificiral kot moža. ki sta jedla tam ter pokazal bankovec za tisoč 1 mark. katerega je 011 izmenjal, (►blasti so dognale, da spada ta bankovec v serijo, katero je neka 'banka dan pred umorom, izplačala ministerijalnemu svetniku ;n tedaj se je prieel proces proti o-beina zločincema, ki sta bila oh v»j»*na na smrt.
i
Avstrijski Vsenemci za monarhijo.
Z Dunaja poročajo, da so Vse-, nemci še do zadnjega časa sim-i patizirali z republiko in precej prezirljivo gledali na avtrijsko in madžarska monarhistino delo-j vanje. Odkar pa se je Monak iv«» I natlačilo reakcijonarnih in rao-j narhističnih življev. ki rujejo r.a strani, so se Ijidi avstrijski Vsenemci vdali misli po obnovitvi monarhije. Neki njihov list i" te dni pisal, da pri dobri izberi vladarske ro<lbine. pri vzgoji te rodbine po ljudskih zakonih nikakor pa ne po rodbinskih, je monarhija boljša, nego republika. List pravi, da se v Nemčiji brez dvoma obnovi monarhija. Povrnitev k monarhiji pa ne sme i biti nasilna, marveč se mora pre-1 pustiti toku časa. kajti predčasna vzpostavitev bi pomenila samo ?grob monarhistiČne oblike.
POZOR!
Oglasi se naj neki ''ŠPKHOV' rz. Hribov pri Gornjem gradu liti ! moj naslov: Anthony Fedran. j Danube Little Falls. N. V.
(28-29—3)
Srislišče svetovnega razkošja in neprestano menjajoče sc mode je stopilo v novo ero narodnih zabav. ki postajajo pod pritiskom časa bolj demokratične. Proč -kraljicami, živele čebele, ta klie se je razlegal po pariških ulicah, ko narod ni več bil zadovoljen z za.l-njim karnevalom, ko se je vozilo po ulicah 21 branjevk, prodajalk tipkaric in šivilj s kronami na glavi in v kraljevskih oblačilih na okrašenih vozovih in pošiljalo radovednemu občinstvu * zračne poljube. Te dozdevne kraljice, ki s ii jih sprejemali v času karnevala tudi visoki državni in mestni funkcionarji, •<*» se tako uživele v svojo dostojanstveno vlogo, da niso mogle preboleti bridke razlike med čudovito domišljijo in lo realnosto. Neka dama je tarnala svoji hčeri, ki s.' j,- povrni-I la s karnevala: DobrA. marljiva. . delavna je bila. prijazna z vsemi, ljubila je svojega ženina in komaj je čakala, kdaj bo konec posta, da se poroči, sedaj pa. sedaj ubogega Hiarla ne pusti niti pred ^ oči. Ni zame. pravi, kaj bo mislil
0	meni mer. Se.ma. ji pravim.
j mer je že pozabil, kakšno je tvoje ' lice. ona pa s., samo zadovoljno in ; ponosno smehlja. Delo ji ne diši. 1 cele ure sedi zamišiljena in pre-| gleduje že stotič svoje niaskerad-1 ne cunje. Včasih bi jih hotela sežgan in tudi scžgahi bi jih. pa se bojim, da bi sc potem utopila. Sličnih pritožb je bilo toliko, da [se je začel karnevalski ml bor po-mišljati. kak>: bi bilo mo«*očc kraljice zamenjati s jeni ilrugim. — bolj preprostim, recimo z muzami kot je bilo v navadi v času druge imperije. Bržkone bi se ti gospodje tako kmalu ne zganili, če bi ne posegla vmes kraljica vseh kraljic. Ta lipkarica si je začela d/»-mišljati. da je prava kraljica in njeno obnašanje napram vsem. ki so prišli v njen obližino, je jv>stm-lo odločno prezirno. Njen nastop lin geste, kakor tudi zahteve, so bile nadkraljevske. Trdila je. dn ji je dal odbor nezadostno premijo, ki ne odgovarja njenemu kraljevskemu dostojanstvu iu vjožila je proti karnevalskemu odbo-1 ru tožbo. Sodišče njeni zahtevi ni ugodilo, tiakar se je obrnila na drugo instanco. Konee je bil ta. da jo je odbor strmoglavil in ji
f
pomočjo policije odvzel kraljevska oblačila. 1 "božiča ni bila sa-I mo strmoglavi jena. marveč tudi izgnana, kajti njen patron j<> je
! brez vseh posebnih ceremonij —
1
i s-podil. Ko je odbor poravnal za-: devo s kraljico kraljic, je sklenil" I spraviti s sveta tudi ostale kra-
I
Mjice. V republikanski Franciji i bodo marljive čebele bolj primer-ne kakor kraljice s kronami iz j>o-uarejenega zlata. Letos so nastopile pri karnevalu maske, ki so I bile | h i zunanjosti podobne čebe-
1	lam.
SKARAMUS
« 1 . .' ^ * Spisal »afael SabatinL
Za "01m Naroda" potlovonfl O. T.
OLAS SAROCA 28 MAlfPA 1923
ustjaovitcljrv kluba, zelo od važen človek, predsednik zbornic«*, ki j je ravno razpravljala, n Deklaraciji pravic človeka.
Važnost Oiapelierja je bila razvidna iz nenadne servilnoMi na-:akurja z brlim predpasnikom, ko je Andre-Louis vprašaj zanj. ■ Natakar jr odšel, da }?a prijavi in kmalu nato je stal Andre- j i-our* pr»*<l « hapelierjeni. ki J** 7M Par trenutkov opazoval s pre ' ~e:ic i-enjem in radostjo. Xa-to pa	razprostrl »svoji roki. ObjcV:i !
^t« se vsprieo preplašenega natakarja, ki je takoj izginil.
{Dalje prihodnjič.)
m
Potovanj« po Boki Kotorski.
V>	#	. Nadaljevanja.)
Z.tjfTi »T«- m»*«i dvema ognjema. — je nadaljeval jecavi .»o-v. rnik M-l N»'mee na Champa «!»•	ter Švicarje v Bastili. To-
rej k orožju!
N';i\u is. iijc ii razburjenj*- j»* nara.4»*alo. Iz neke bližnje pro-tiajaliie jiriTw-xli »ti« • Neekerja ter	«ijn*«ra komed ija nt a. voj-
m le Orleanskega, ki je imel že takrat svojo »iranko ter k^t dru-^'i '»portunisti »»nega ea^a čakal na ujr»'tlncf priliko v svojo lastno k -risi in |K»v«*ličanje.
.Vi»'lre-Luu.H je zrl na prizor ter se ustrašil. Govornik, slavni ju pr sluli Marat. je napravil nanj velik litis. Govoril je približno t .i k< i k >' govoril on sam {»<>1 leTa poprej v Rennes. Ta vročekrvni In n«I g«»v«»rni jecavei« h«, /anetil 4l«» v«iVra v mestu požar. <V ne !>«» ničesar storjenega.
An«tre-I.onis -»<• j.- zrini! mi prej. da stopi na »rovorniški oder. Naenkrat |»a je ]• ri.še 1 lice v lice / visokim. lepo oblečenim elove-k • m. koj.-^a li'|xt lice je razodeval zadržan sivi.
Tii<h oni 4lc«*ko ima z«4o nevaren dar zgovornosti, «r-»sj>oJ markij. - je r»*kel. V Kraneiji je dandanes dosti takih. Rastejo i/, zemlje, katero ste vi in \:ini enaki prepojili s krvjo mučenikov prostosti. Kmalu l>o iimjroče tekla nasii kri. Tla s<, razsiiscua ter žejna.
Ti lopov, zrel 7a vislice. — se je planil odgovor. — Policija bo skrbela zate. Povedal boni generalnemu poročniku. <la t»* lahko najde v Parizu.
Moj Ho?, čl.»vek. — je vzkliknil Andre-L.>uis. — ali vas res n<' bo nikdar srečala |«ini» t * Vi jrovorite <, generalnem por«»čniku. k s. rtis. P.iri/ kro«» vas t«*r se lahko uname j.»od va.šimi noprami ? Le dvignite s\ 11 j jrlas. markij. Deuuneira jte me tukaj*, tem ljudem. Napravili bodo junaka iz »t>rne. v taki uri. AJi pa naj jaz denunci-t.itn \.ts To b .rn storil. Mislim, «la skrajni čas. da dobite svoje1 p!.t'" ' • 11«• j ljudje. jHishtšajt" mene. Predstaviti vam hočem . . .
Mrio/ica j«' takoj ohsula «>fou ter ju b čila. Andre-Louisa je po-tisnila napr«j in markij j»- «*nT;iI na in»*stu. Zadnji pogled na mar kij/i mu je kazal visokega moža. kojega usta je obkrožal zlokoben *>m»'h.
Andr.-Louis je moral / množico, ki je zapustila vrtove ter s,-\ siil i \ Rije Richeli« u. Sledil ti je do Rue de Ilassard. kjer se je i/inn/nJ. kajti ni s.' hotel nadalje vdeležili tejra l»lazm*go izbruha Na ta način je prišel il>.ni<>v. \ zapuščeno akademijo. Nobene^* u. eijea ni bilo in tudi M • Amis je odšel, da se informira, kaj se a r*i v Versaillesu.
lo ni bilo normalno Mauje stvari v akademiji. Mojster in jm-moi-iuk sta bila v zadnjem času za(K»slena imI zjutraj d<» večera in po|o\ ico neilelje.
Tudi kri je tekla onejra dne v Parizu. Na trgu Vendome je <»ii deb-k «lragoiteev čakal na ljudsko množico, i/ katere se je Andre-le»uis izmu/nil.
Konjeniki s.» planili jki ljudsko množico, jo razpršili. 1'bili so n.» mestu mej;« moža. nesrečnega francoskega stražnika, ki je osja! n > fo jem mestu. T«» je pričet ek Tak »j nato je spravil Besen val svoje Švicarje iz Champ d»- Mnr> ter jih jn»Mavil v bojnem rislu naj Klizcjsko polje, s štirimi kosi artilerije. Svoje drago ure je postavil i na tT-^r Louis XV <hii večer je velikanska množica, ki je vrvela k: i; KLzej^kejra jw'lja ter tuilerijskih vrtov s strahom »»pazovala te bojne priprave. Marsikatera psovka je zletela tta tuje najemnike m tud. marsikateri kamen. Iles.-nval je Lzpubil jrlavo ter poslal po drajr- nce, da razpršijo množico. Uda pa je tako ^osta. da jedra:;.nci u i so mnogli »ribat i. n»* da bi zdrobili -jwr Ijtidi. Par jih b:l » na ta na«* n zdrobljenih in \sle«I tejra so bili sprejeti dragonci. j katere j.- \ mM princ Lamltesc. k«. s.» pro«|irali v tuilerijske vrtove, s cm ploho kametiov in steklenic. I«amhesc j.» dal povelje, naj prič-n • streljati. Mn<»žica s»- je takoj razpršila in v mesto s«» odhiteli t: ojrorčt-ni ljudje s svojimi povestmi o nemški kavaleriji. ki tepta /ene in otroke.
M« 1 žrtvam, je b:l tudi liertrand d«'s Amis, ki je bil navdušeni pristaš plemstva in ki je naše) svojo smrt pod kopiti inozemskih jezdecev, p.«! pi»vdjst"v.nn plemenitaša.
Andre lanusii. ki j** čakal one«ra večera na povratek svojega prijatelja ui mojstra. :a» prinesli štirje možje «.n«» razbito truplo ene prvili rr'ohicij*. ki je že dejanski izbruhnila.
r. HHrn^H n	msam
Trjtje poglavje.
PREDSEDNIK LE CHAPEULER.
Vrvenje v Parizu, ki je bilo tekom naslednjih dveh dni bolj j podobno vojnemu taborišču kot pa mestu, je zavlekel pogreb Bcr-j trand des Amisa «lo srede onega usodcpolne^a t»slna. Sredi docod- J kov. ki so pretresali narijd prav do temeljev, je ostala smrt boril-j mg., mojstra skoro neopažena .eelo med njegovimi lastnimi učen ) ei, kojih večina ni prišla v akademijo tekom onih dveh dni. ko je ležalo truplo tam. Oni maloštevilni, ki so prišli, pa so sporočili novic. ostalim in vsled tega je sledilo mojstru la Pere Lachaise več ko» dvajset mladih m«^ž, na čelu jim An dre-Lop i s kot glavni žji-b.valeč.
\ k^Jikor je bilo znano, ni imel »les Amis tikl;akih sorodnikov, katere bi bilo treba obvestiti, a teden dni |>o smrti Des Amisa se je oglasila neka sestra iz Passy-ja. da zahteva njegovo zapuščino. Zapuščina je bila precejšnja, kajti mojster je varčeval. Povedal ji .>•'• »»aj se obrne na njegovega o<lv«*ttiika in od tedaj naprej je ni več videl.
Čutil se je strašno zapuščenim in vsled tejja ni pomislil, da se »• njegovo bogastvo .naenkrat pomnožilo. Š«Je par tednov j>ozneje s" je pričel zavedati tega in obenem tudi dejstva, da je do skrajnosti z m učni čiovek. kajti t»»k<*m štirinajst.ih dni je moral opravljan drlo dveh. Konečno je vzel ]H»moonika. nekega svojega učenca. ,k» imenu I je Due. Ko je poletje napredovalo ter je število učencev neprestano raslo, je vzel tretjega pomočnika ter najel nadalj-B:i sobo. t
T«, so bili zelo naporni dnevi za Andre-Louisa, bolj naporni kot lakrM. ko je gradil družbo Bineta. BHi pa so tudi dobičkanosni.
Nek
ega lepega dne v pričetku avgusta si je Andre-I^ouis privoščil praznik. Najel je kočijo ter se odpejalal v Versailles, kavarno uA m a ur v kajti ve<lel je. da se tam sestaja Bretonski klub, se-iii*, iz katerega je vsklila Družba prijateljev ustave, boljše- znana kot *iakobiocL Prišel je, da obiice le Chapelier-ja, ki je bil eden
Oe se yozis z železuieo iz Hen-e- ]
prvine proti Kot o m. >«•	prav «
gotovo v uiis.lih prcph-al z bivio ' .».vsD*ii«»k«» upravo. K«» te vlak pre-1 * jM-ljava v neštevilnih vijugali Neretve navzgor v dolino dolgega( Popova' jx^ja. ko s«' nato vijugaj jKrdoljfinu ob njegovem zapadncni(]
robu ter na|xr*le<i. k«» s«- sjmsčaš ' /.•»i»f t v velikem <»nnku navzdol J: preko prekrasne K ona veljake «1«*-j ■ line. j>rav gi^t^.vo premišljuješ, če • bi ne bilo mogoče izpeljati želez- ' 'tiee v nekoliko bolj ravni črti. Vpoštevaš težave terena, nesrečno iraško povi-iino. jemlješ ozir na iMjudai<Nt krajev. Toda naposled '.aključič vendarle s koiis.Tataeij<». . la j«» Avstrija Le preočitno Štedi-J a. boječ se prevelikih stroškjf»v zaj' ►redore. viadukte in imsipe.
Kakor oaza sredi puščave le/j; sp«Kiaj bogata Konaveljska doli-j •ta. Samo olika, sniokva in vino-
i
rradi, vmes. že posamezne poma-• •anče in limone. In spodaj še malo ližje m« rje. široko morje brez meji«. ob njem beli zidovi staroslav-! nega I)ub>o\-iiika.
Po lepi KonavHjski dolini se vo-, '.iino nato naravnost proti Šoli.i i K'»t««rski: južni del d<tlin?»".'*1i1 j^'! :iagnjen proti Boki. je znan pod . 'menom Sutorine. Na demti in levi je že vse dalmatinska zemlja. Su-' rorina sama pa je proti vsaki pa-neti hereegovska. Pri Igaln smo. i a poni ed ob morju, še malo. in lak s«- ustavi v Ereegnoveni.
Kreegnovi je poleg Dubrovnika lajtoplejše mesto na dalmatinski •elLni. Pr«»ti se\*eru in sever«»vzho-hi zavarovano, a "dprto proti ju-j m. V deeembrti in januarju je tu ako gorko. kakor v Ljubljani sre-li apvila. Tudi tu dozore |v»ma-ranče ru limone, in sicer oranže Trele v dC«-enibru. a eitrraie že prej. oljka pa že o Vseli svetih.-Kregnovi je zelo slikovito nifst«w.: vegetacija je pr.pobioina južna. . Leži v. najvnauejšfiu delu Boke. J ni šir»»kega morja ga loči le pre-*ok. ki pa je precej širok. Ko smol se vozili nazaj iz Kotora in je bilo ravno «sirokaln«» vreme., je jug i^iial zelo vls<»ke in široke valove prav do Kreeguovega. Za kopališča. za prezimovališča je tu kakor nalašč; v mestu, ki se vzpenja imfiteat ralno natl obalo, je že mnogo hotelov. Tudi starih zgradb in utrdb je obilo, med njimi najimenitnejši "Spanjol". starinski-grad tiad mestom iz 1. 1.VtS. Zgradili so ga Benečani — p«» meatu , !alik<> vidimo značilne benečanske ! leve — in ga imenovali tako Špan-j cem na east, ki so bili takrat nji-' hovi zavezniki in glavni protittir-škt vinitelj lia Srcdozeirtskein nu»r-ju. Sedaj je v njem smodnisniea j in vojaki stražijo vhode v grad. jO smodniku mi ni bilo nič znane-1 «_ra. zato sem nič b idega sluteč po-j \T>rašftval vojake pred glavnimi, j vrati, če bi mogel pogledati sta-j | rinsko tnlnjavo. Zvesti stražarji | J pa niso mogli dovolj zasmehljiva ! oceniti moje naivnosti, češ. nismo I mi tako be<la.sti. da ti bomo kazali t "naš Spanjol". l*osku«iil sem ape-1 j lirati na komandanta, pa je bil za-! smeh še večji, kajti ko je oni dan neki podčastnik, ki ^e ravno šest iz Črne gore na dopust, "poprosil ■ komandanta, da bi mu dovolil ogledati si glasoviti Španjol, ga je dal ta kratkomalo zapreti. Po pouku o tako temeljiti previdnosti sem izgubil veselje do nadaljnjega poskušanja iti Spanjol mi je ostal ! španjolskL
Kreegnovi napravi vtLs srbske-! ga niest€s*a. velika večina napisov je cirilska. kakor je sploh v Boki 1 daleko v večini pravoslavni živelj.
Popotnega Slovenca, kakor »em
-	bil jaz v avgusta minulega leta.
-	no imeli po\-sod v Dalmaciji za . Ceha. Povsod me je sprejelo vpra-. šanje: "Ste Čdi?". pa naj je bilo
v Splitu ali Kninu ali Gružu. Met-koviču ali v Kotoru. Tujee-turist t in Čeh. to sta postala lani v Dalmaciji in menda v vsem našem pri morju identična pojma.
Srednji del Boke. to je prostorni Tivat-ski zaliv, je v nekaterih ~ ozirih glavni in morda najlepai * njen deUTa ima polnzha' pobočja. 1 malo *kalovitega obredja, tem več
u
a zelenja: precej visoko navzgor v, hgajo krasni vinogradi, s smok-anti. zla-<t i pa oljčnimi gaji in ,; rusrim jtižnim drevjem. Tu je. ^ se kakor en sain prekrasen južni ^ rt.	t
Najslikovite.jši je seveda notra- 1, ji del Boke« ki s«' razdeli v pravi j Lotorski zaliv na jugu in Risauski (i al i v na severu. Najlepša slika je / •ogled, ki se odpre. k«» se pelješ ^ kozi znamenite Verige in stoji j, reil teboj Perast. kakor pri lep- : jen po<l strmimi sivimi stenami dvema miniaturnima otočkoma, j. krašenima z malima cerkvicama. "u v notranjem delu Bo^e imaš|T <»|x»t prilike za tehtno razmišlja- ; v ije. Nikdar si nisem prej mislil. !s a izgledajo posamezni kraji tako: ^ mpozaiitno. Videti je, kakor da j ( e vsak izmed njih bogato mesto j ^ um\ Perast. Risali. Prčanj. !>«♦- j -»rota in kakor se imenujejo vsa '. a slikovita mesteca, ki se belijo m"k! visokimi belimi stenami na- f ega fjorda. Toda ko se pripelje / no mimo. vidimo, da so med viso- • *' iinii. večnadstropnimi velikimi 11 lišami mnoge, ki se podirajo, ki azpadajo.. . Tu manjka streha. ^ aift notranje zidov je, zopet dru- ' »od oboje, in nikogar n.i. ki bi po- 1 jravljal. Bili so časi. a so minuli... ' rsi stan o miki teh mest so se ne- ^ idaj sijajno 7 življali z mornar- j itvoni: ta je imel ladje, s katerimi je vozil po svetu, oni je bil kape-jui, ta trgovec, tretji ali četrti na-.'adeji mornar, vsem pa je dajalo -"n or je najboljšega kruha v izobi-ju. ]>onosni !>eli domovi povsOd ia'«krog ob obali pričajo o tem. — ^arobrod je iz|xKlrinil jiMrnice. norski promet je ostal le <»b glav-1 tih končnih postajah železnic —1 \otor pa je ostal daleč v stran <vl nodemega g«xj>fHiarskega živi je-1 ija. Nekoliko nadomestila je pri-j i«-slo trdnjav«ko življenje z izretl- . 1«» veliko garnizijo. toda to je ko-1 j •istilo le nekaterim'točkam, 0*0- = »ito Kotom, a sedaj je tudi to mi-lulo. Ako ne ]>r"ule semkaj kouč-1 ia postaja jadranske železniee. tela j bo v prihodnjih let;b vedno reč rušečih hiš. . .
Kotor sam je precej majhno m«'-1 iteee s komaj 2400 prebivalci. Nie nu ni videti, da je središče moder-j ie trdnjave, nasprotno - naprav-' ja vt is velikega stavbenozgodo-* -rinskega muzeja. V Ljubljani gle- 1 lamo slike v Valvazorju. ako si nočemo predstavljati, kako je iz-« gledalo naše mesto preti stoletji. V Kotoru je vse mesto živ sporne-' nik preteklosti. Tu imamo še popolno mestno obzidje, okrog mesta in zgoraj na višinah nad Ko-toroni imamo še* mestna vrata na raznih straneh s.starinskimi votiv-nimi napisi, ki spominjajo največ' na boje s Turki. Nekje za vrati V na dvorišču sem videl veliko sta-tuoT nekak spomenik i 1 leta 16?*0.. prenesen tjakaj. Cliee, ozke. tev- • ne. posamezne hiše. z lepo gladkimi kamenitimi pločami tlakovano! mesto: vse nas opozarja, da smo tukaj pravzaprav še v srednjem! veku. trgi imajo posebna ime-j na. ulice pa sploh nimajo uikakih nazivov.
(Konec sledi.) --
Revolucija v moški modi.
Moška moda se je že preveč desetletij gibala v isti formi, samo z raznimi nijansami. Sedaj pa propagirajo tukajšnji ameriški kro- • jači v tem oziru pravo revolucijo, ker so obsodili frak in žaket —| na smrt. Tradicijonalni repovi. ki | so dajali moškemu, posebno takemu. ki je zavzemal kak višji j položaj, dostojanstveno avtorite- i to. bodo izginili tako kot so izgi-! nilt barvani svileni fraki in razne j drnge posebnosti. Na mesto fra-1 ka, ki ga nočejo ameriški krojači pregnati, stopa sirfbking, ki se ve-1 liko lažje kroji in tudi nosi. S; praktičnega stališča je odprava I fraka in žaket ov pravičena in to je bilo najbrž glavno merilo pri "visokem svetu krojaških umetnikov v Chicagu". kakor se sami nasivajo, čeprav jim tega naslova klijenti ne prianavajo. vedno.
NAZNANILO Of P2IP0S0CIL0
Naročnikom "Glasa Niireda" v državi W. Virginia naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik
Mr. JOSEPH ČK&NK, kateri je pooblaščen nabirati naročnino za naš list, zatorej prosimo rojake, da mu bodo koliker mogoče naklonjeni.
Upravništvo Glasa Naroda.
ffAZVANILO nr niPOBOČILO
Canjenis naročnikom "Glasa Haroda" v driavi Ohio naznanja no, da jih bo obiskal naš potoval i ii saatopnik
Mb. avtom wm(M,
< »atari Je pooblaščan nabirati na ničnino sa naš ImI, aatoraj pno j «0 vojaka, da mm bodo kol&oi ; nogo^a mrtijai. _Slavenie PnbHahing Co
Se Mmo 200 izvodov krasne povesti
"IZ ZAPEŠKE GLOBELI"
imam v zaloti. Kdor oi Jo Ml na-
rotiti, naj Mmu4tmi pailja snoak
na naoMnji naaltvt
^ZVONKO NOVAK ^
NOVI PASMIK BELOSNLAND.
Internat ion nal Mercantile Marine Company je,dobila brzojavno poročilo, da bo kmalu dospel sem ; I najbolj moderno opreuilj»-«i par- ! nik Red Star IVaie. Belgeailaml. ki jma 26.00l> ton. lieljfenland je največji parnik, kar jih je bilo kdaj na reki Scheldi. Vozil bo med New Yorkoui. l*l\mouthom, t'lier-hourgom in Antwerpuoni /,ae!t«> s ]>:iimiki I^apland. St. Paul in Z>'e-laud. IVvo vožnjo ,na»»topil iz Xevv Yorka tine 1"». aprila.
Za ]x*tnike tretjega razre<la so I j»rireje.ne mogoče udobnosi:. A" vsaki	j«- prost«.ir za umiva-
nje. mrzla in {r«»!'ka tek<»C-a vi»da. t !a so pokrita a plutovinastita li-nolejem: na razjv»la£ro .sta dve ve-1 ki obedjiici. v katerima lahko ve-di T."K» oseb naenkrat. V velikem /abavališeu je na razpolago «-lek-1 rir-»-n piano in v«-lik srramofon. KatUlniea tri'tjp«ra razreda je »a . jUtem krovu k<»t drugesra. žen-i <ke s.) p<«sebni .pr«>»tori in dve veliki pl>e<tnioi. Takih udobnosti ni na nobenem prekoatlantskem par-jniku. Vse te, vključno uporaba i krovnih stolov v tretjem razredu. . >0 značilne novosti, katere uvaja j InteQiational Mercantile Marine I Company 11a svojrh najnovejših j parni k ili.
I POTREBUJE SE DELAVCE
Slovence. Poljake in Slovake za ftrojarno (tannery) Elk Tanning Company v Powell. Pa. Strojniea je	začela obratovati. Dobre
I j plače. 'Posebno lepa prilika za 'družine. Hvše z velrkimj vrtovi jv> $2.00 risit. na mesee. Zplasate s»" (»sel m o naravni prL si ip*n*4 nt indent u ali pa pismeno za pojasnila pri meni r A. J. lirecher, Powell Pa.
: i Ko eni ANTONA Vl^rC, podoma
če Žepanrnov iz Velike Bukovi
ce št. 8 pri Ilirski Bistrici. Pro
siin rojake, ako je kateremu
•z nan njegov naslov, tla ni i ga
j naznani, ali naj se pa sam jav
na spodaj navedeni naslov
Imam mu poročati več važni!
stvari o njegovi d«*dšeini v sta
j rem kraju. Zadnje pismo je do
j; bila njegova mati pred dveim
letoma iz Elm Grove, W. Va.— . i '
Anton V(»Lk, Box 5, Markleton
'i Pa.	(27-28—3)
1 Kje je moj brat RCDOLF KOPP "' V Združene države je šel še le ta 190:t. Xajpr\-o je bil v Chi e«vgi. 111., potem se pa nič več m ve o njem. Starisa iti bratje žel*' * izvedeti njegov naslov. Prosim. J da se opriasi, ali pa če kdo ve. da mi kaj poroča o njem. — Franc Kopp. Za kot št. 42. pošta Br»> ■ | žice, Slovenia. Jugoslavia. (27-28—:{)
M	- --
- Kje je moj sin TOMAŽ GODEC; i i V Združenih državah biva že 11 let. Zadnjič nii je pisal 1. 1!>1-I s prij>oml>oT da mi bo poroča natančen naslov, katerega pa ni sem prejela. Če kdo kaj vo * njem. naj mi poroča,"najraje b pa prejela njegovo pismo. — t Crada Godec, Šmartno pri Li
tiji, Sloftrenia. Jugoslavia, r-'	(27-28—3)
Kretanje parnikov - Shipping News
SI. Marca r
Uijeatle Charbourc: Volcndam. Bou-lofn* In Rotterdam; Or ca, Cnerbours In Hamburr: Relinac«. Ch«rbours in Hun-buir; Saxonla, Cherbourg in Hamburg; i*r<-«. Fillmore. Cherbourg in Bremen.
4. aprila:
Saionia. Cherbourg In Hamburg: Prps. I Von Buren. Cherburg; Seidlit*. Bremen,
, 5 aprila: Minnekahda. Hamburg; Hansa, Hamburg; Ansur.ia. Cherbourg.
7. aorila-
Olympic. Cherbourg: La Savoie. Havre; Prea. Harding. Cherbourg In Bremen; . Finnland. Cherbourg; Conte Rosso. Genoa.
10. aprila:
Aquitanla. Cherbourg: Pittsburgh. Bre-' »n»!n.
I >t. aprila:
Prea. Polk, Cherbourg.
! '2. a ■a- la:
iliilrt Clinton, Hamburg.
j 1*. aorira:
Elumeric, Cherbourg. George Wash-
inftjn.* Cherbourg :i» Bremen; Orduna,
<" lu-»l>cvrg In Hamburg; Volendam. Bou>
to^ne in Kottrrdam, Laluyette, Ha .-re:
-U. lar.iA. Cherbourg, if. Mauretania:
Mauritania, Cherbourg; Chicago. Havre.
IS. aprila:
Frante, Havre: York. Bremen: Pre«.
narfurld. Cherbourg; Belgenland. Cher-
l>ourg; Tyrrhenia. Cherbourg In Hamburg.
19. aprila:
Taormlna. Genoa: Manch'irla. Hamburg; Baytrm, Hamburg.
21. aprila:
Majestic, Cherbourg; Pres. RooKevelt. Cherbourg In Kr»-men; Ohio. Cherbourg in Hamburg: Ar.t'.iua, Cherbourg.
23.	aprila: Bremen. Bremen.
24.	aprila:
Berengaria, Cherbourg; Canonic, Bremen.
29. aprila:
Paris. Huvre; Z-eland. Cherbourg; Pres. Auami«. Cherbourg.
26. aprila:
Mount Clav, Hamburg; Flnnland, Cher-bourg. 28. aprila:
Olympic. Cherbntirg: New Amsterdam. Boulogne; Rochambeau. Havre; President Arthur. Cherbourg; Albania. Cherbourg In Hamburg.
1.	maii:
Aqultanla. Chrbourg: Rellan«"«, Cherbourg la Hamburg.
2.	maja:
Ijil'land. Cherbourg: America, Genoa.
6,426 JUGOSLOVANOV
• bo lahko priSlo v Ameriko tn'Hknm pri I hodnjega julija. Cunard «^rta je najbol i hitra za vaše rojake, da pritlejo v Ame i -iko. Izseljenci, ki imajo listke za Cunar« ^morejo potovati takoj. k«T skoraj vsa', i Jan v meselu odpluje kak parriik 1: ; Kvrope. X"unard i*cta ima izvrstno pre *T>zno sluibo za izseljeni-e iz Jugoslavije •*ko da jih spremili kompanijaki zustop -ik Juposli.van, da nimajo sitnosti
Nobenih posebnih stroškov za to
I	"''
1 ■^■■K
j/
New York. Plymouth. Havre. Parte
Hitra služba v Jugoslavijo.
LA SAVOIE	7. aprila
FRANCE ......... 18. aprila
PARIS ............25. aprila
CHICAGO ......... 28. ap.rla
Kabin«* za z. 4 in G oseb. umivalnica, jedilnica, kadilnica. Vino in pivo brezplačno. Posebni vlak d>j Tr.sta. Oglasit«- se pri lokalnem .iRentu ali pri 19 State Street_New York City
i Kapite naprej piačaae listke icJaj, da dobavile srajc seredaike v Ameriko.
Red Star Line
y.—Plymouth—Cherb>»urf:—Antverp Belgenlan-l 18. apr.: Lapland 2. maja Zetland . 25. aprila; St. Paul . 6. juniia
American Line
New York — Plymouth — Cherbourg Hamburg
i.-.Mongolia 29.mar.Manchuria 19. apr. •Novi prostori tretjega razreda.
Minnekahda (samo 3. razred) 5. apr.
White Star Line
la New lorka v Cherbourg In Eout-I	hampton
Majestic 31. marca: 21. aprila; 12. maja (Največji parnlk na avetu ) i Olympic 7. apr.: 28. apr.; 19. maja I Homeric 14. aprila: 5. maja; 26. maja Pohra hrana. Zaprli prostori. Oglaaite a« prt kraje vu«m agentu ali j pri
POTNIŠKEM ODDELKU N«. 1 Broadway.	New York.
Knjiga za dolge zimske ve-i cere.
Slorauko-Amcrikaiuki
KOLEDAR
za leto 1923
192 strani povesti, poučnih člankov in razprav, pesmi, j slik, sale in raznoterosti.
!
Cena samo 40 centov. * Naročite ga ie danes.
SLOVEN IC PUBLISHING CO. H Cortlantft St« Naw Vorte
£>ob« m tudi »rt aaatopnlfctt
tW Glaa Naroda, j ^^^^^
XAVHOKAB JX 1ZŠIA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJI6A
Nsjnovejia ilnatrovsns izdsjs ;	Vsebuje 808 atrtnL
1 Cens s poštnino — "^a
i ! ____
BLOYBIfIC PUBLISHING 00, n CorMandt Btrsslp H«w York City, BT. T.
4DVEWTISg IN **0 L AS NARODA"
NAZNANJAMO
našim strankam, ki' tekom tedna nimajo časa nrpraviti svoje p^sle pri nas, da prevzamemo denarna nakazila in potniške posle tudi v nedeljah 9 do 12. ure d<>p.
Za nii'»L:i<»st naših vlagateljev pri vzamemo in izplačamo vloge tudi v sobotah do 6. ure pop. FRANK SAKSKR STATE P, AN K 82 f'ortlandt St.. New York.
I ^a>trv !| moški! zasitite se ^P-^^^^^/jy I	Proti nalctcnju
mm i ®5JBsel»
vJsiSmV	si nt'bolj^o »at ».to
^masflfl prf.pre*.ba x« moskf.
VeUlca tub. :i5c. Km Il *>ll
PREKLAD	S»n-Y-Kit I>^pt: n
MEHURJA »B^kmanSt N— York
I	Pi«U»- za nkrotnifn
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
TTELIKE važnosti za potnika Je, Y da jo natanko ]K»ulen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh, ki so v zvezi s i>otovanjom. Vsled dolgoletne iskusnje nam je mogoče o vsem tem dati točna pojasnila.
Priporočamo veduo tudi samo najboljše parnike, ki imajo kabine v III. razredu.
Ako ste se namenili potovati v stari kraj, nam plSP«5 ker »o to v Vašo korist.
Tudi oni, ki ie ni»o ameriški državljani, ame Jo potovati v atari kraj na oblak in Jim Je dovoljeno vrniti •e. Na željo dajemo vsakemu tozadevna pojaanla.
Kdor želi dobiti sorodnika &U znance iz starega kraja, naj nam p?-.
Se za navudila, kajti Število prise-' Ijenoev je omejeno.
Za p«tne stroške izplačuje po nn-5em naročilu Jadranska banka tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
9Z Cortlandt Street	New York
Glavno zastopstvo Jadransko banke.
VLAHOV"
i ŽELODČNA
GRE NjC IC A
Dela Jo ln spravlja v steklenico v
ZADRU (Dalmacija}
od leta 1S«1
ROMANO VLAHOV
Naprodaj po vseh
Lekarnah, delikatesah in orocarijah.
Edini «cenU za. Zdm-
feno države.
V. LANG M ANN, Inc.
»7-99 Sixth Ave., P«** A. Now York, W. Y.
COLUMBIA GRAMOFONI
AKO ŽELITE glasni, svetovnoznani pravi COLUMBIA gramofon, slovenske, nemške in v vseh dragih jezikih gramofonsko plošče, pilite po brezplačni cenik na
IVAH PAJK 24 MAIN ST. CONEMAUOH, PA.
On Jo oeinl alavenaki zastopnik z* Columbia pramofono ln pioičo v C^oornaupK.