PoB&mem •* L-— »EV. 219. V LJTFEi*fANI5 četrtek, dne 22. aktobra 1925. faMalaa plaiaaa v getovini. LETO O. /mm mvrn fežiitja iiaa opoldne^ tomemll nadtdi in jnamikoK. *»•©&» ruo?ožnina: V Ljubljani in pa poiti: Din »-—> feKoemstva Din 80--^, iauMsei niiflžm lisi cibdsistt« or t»«AT*isrr* CTK01T G1BGORCICBVA ULICA ttFBV. *. tuni 9H fla BdnfM m n* vraBaj*. — Oglasi po tarifu. ^»fcšuijeai naj m priloži mamki M. edgOVOP. pt po&mam Ml urad* fta* 18.633. [Zarjavela stranka. V vsem mogočem je bila močna samostojna demokratska stranka, le v eni stvari ni mogla pokazati nobene sile — v njenem programu. In kako neki! Porojena kot jugoslovenska demokratska stranica je vsled vladne moči zatajila ju-goalovenstvo in postala samo demokratska stranka. In iz strahu pred opozicijo je končno zatajila še demokratično načelo in se odcepila od demokratične stranke, da bi potom vladne sile pridobila pristašev, ker jih ni mogla z zatajenim programom. Toda ne eno in ne drugo ji ni pomagalo in kakor vsaka brezprogramna stranka je tudi ona doživela svoj polom in izgubila vladno silo, vsled katere je indala svoj program. Ni čuda, da je po tem silnem polomu še bolj zvodenel njen program in da ni od njega ostalo nič drugega ko rja, ki jo je pustil na programu čas. In to rjo, ta zarjavel program nam je podal v svojem odgovoru na Pašičev govor g. Pribičevič. Iz najbolj zaprašenega skladišča ostankov samostojno demokratskih idej je privlekel na dan argument, ki je bil zastarel že tedaj, ko se je porodil. Ponovil je staro frazo o delitvi Ju-goslovenov na dva tabora: v tabor av-strijakantov in v tabor jugoslovenskih rodoljubov. Du pa ne bo zastarela ideja osamljena, je njej dodal še trditev, da je ta delitev koristna za edinstvo naroda. Kvadratura kroga je dobila s tem svojega iskrenega pristaša. Zakaj kako je mogoča bolj konfuzna trditev, kakor da vodi delitev do edinstva. Srbi ne smejo nikdar pozabiti, da so bili nekoč Hrvati in Slovenci ta Avstrijo in zato morajo biti nepomirljivi proti njim in dosledno temu tudi proti sporazumu med Hrvati in Srbi. Kako naj pridejo Srbi in Hrvati z bojem de edinstva, je uganka, ki jo pač nihče *• bo rešil. Ali se naj morda tako dolgo pobijajo, da bo zadnji avstrijakaut iztrebljen, da bo smrt izvedla edinstvo? Pa ne samo konfuzna, temveč tudi •krajno nenacionalna je trditev g. Pribi-toviča, da o njeni nedemokratičnosti •ploh ne govorimo. Vprašamo g. šefa sa-*oflto|ne demokratske stranke, kaj pa »nj »tore oni ljudje, ki so nekoč verovali v rnago Avstrije? Ali naj gredo živi v jprob, da bo edinstvo naroda rešeno v Bribičevičevem zmislu? Eakaj pa niso današnji hiperpatrioti *ed vojno javno govorili narodu, da bo Avstrija propadla in zakaj niso tedaj, ko j« bilo nevarno in ko bi narod na njih besede že vsled tega nekaj dal, govorili ■a »družitev s Srbijo? Ni bil narod kriv, •a ni bil pravočasno in pravilno orientiran, temveč krivi so bili njegovi vaditelji, ki im se v nevarnosti poskrili, zato da bi kasneje r-opet vladali med narodom! Naš me<* voino Rinil na vseh ev-^0jiseih je s svojim trpljenjem "”ko sv<*> * ... . , ,n‘? z’ n®rod‘>m mu more •litati, če je dobesedno verjel svojim voditelje*« ko so mu dejali 1. 1914., da 8e je treba boriti za Avstrijo. Prepošten je Ul naj narod, da bi mogel razumeti, da •o govore politiki in oficirji njegove teti samo zato o zmagi Avstrije, ker se ** boje avstrijske roke Naš narod je vzel ta besede za suho alato in to je •jagova edina krivda, katere se mu pa ni fraba sramovati! Pa če bi hotel g. Pribičevič biti vsaj dosleden. Ce je tako zelo prepričan, da je treba radičevce in druge »avstrijakan-vsled edinstva naroda sovražiti, Kaka* pa n« izčisti svoje stranke od avstri-fokantov. V njegovi najbližji okolici so Napad bolgarskih čet na grško ozemlje. Atena, 22. oktobra. Dobro oborožena bolgarska tolpa je včeraj napadla grško posadko na brdu Beleš. Po daljšem boju so bolgarski tolovaji zavzeli brdo. V boju sta bila ubita en grški oficir in dva vojaka. Grška vlada je podvzela vse, da odbije napadalce. Sinoči so odšli iz Atene 3 vlaki polni vojakov proti bolgarski meji. Kasno zvečer je grška vlada izdala komunike, v katerem registrira incident, ni pa še natančno pojasnjeno, ali so napad izvedle regularne čete ali roparji. Atena, 22. oktobra. Grška vlada je poslala v Sofijo radi včerajšnjega spopada ultimatum, v katerem zahteva odškodnino v znesku dveh milijonov francoskih frankov in kaznovanje odgovornih častnikov. St Radie o govoru dr. Korošca. Beograd, 22. oktobra. Sinoči je prispel v Beograd Stjepan lladič. Na kolodvoru so ga sprejeli minister Pavle Radič, dr. Krnjevič, Pucelj, Bačinič in še nekaj poslancev in članov stranke. Stjepan Radič je na kolodvoru izjavil novinarjem, da se bo v vprašanju gospodarskega društva izvedla tiha likvidacija, ker bi bila velika škoda, če bi se to ne izvršilo. V nedeljo je dr. Korošec imel v Zagrebli govor in sicer še predno je izvedel za izjavo g. Pašiča. Med drugim je rekel tudi to: »Bojim se, da bo v Pašiču zmagal radikal in ne državnik in da bo zavrgel sporazum z radičevci. Zvedel sem, da je Pašič napravil sporazum s Pribičevičem in 20 Davidovičevimi demokrati brez Hrvatov in proti Hrvatom.« Da je to res govoril dr. Korošec, mi je povedal zanesljiv človek, je dejal Radič, ki je čul Koroščev govor. In bilo je nekaj ljudi, ki so mu verjeli ali to je sedaj postranska stvar. Glavno je to, da je Korošec nehote priznal g. Pašiču, da je v njem zmagal državnik in da je sporazum državniški, ker je takoj po tem govoru do-šla vest in izjava g. Pašiča, da se popolnoma izjavlja za sporazum. Da imam to priznanje tudi od naših neprijateljev, me izredno veseli. — Nato se je Stjepan Radič v avtomobilu odpeljal k ministra Pavlu Radiču. KRALJ POPOLNOMA OZDRAVEL. Beograd, 22. oktobra. Nj. Vel. kralj je popolnoma ozdravel in je včeraj popoldne v spremstvu svojega adjutanta generala Hadžiča posetil Kragujevac, kjer si je ogledal arsenal in druge vojne objekte. Prihodnje dni napravi N j. Veličanstvo nekoliko izletov po Šumadiji in se čez nekaj dni vrne v Beograd. RADIČ V BEOGRADU. Beograd, 22. oktobra. Po prihodu St. Radiča v Beograd je za danes sklicana seja Hrv. selj. kluba, ki jo bo vodil sam St. Radič. Na njej se bodo določili člani za posamezne skupščinske odbore in generalni govornik v debati okoli invalidskega zakona, ki se nahaja na dnevnem redu današnje skupščinske seje. Danes dopoldne se St Radič sestane s Pašičem, da nadaljuje razgovor o izdelavi načrta za novo skupščinsko delo. Dalje bosta razpravljala tudi o političnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu in ki so deloma že objavljena na prvem sestanku med obema državnikoma. PRIPRAVE OPOZICIJE. Beograd, 22. oktobra. Včeraj se je vršila konferenca šefov opozicionalnega bloka, kateri so prisostvovali gg. Spaho, Korošec in Davidovič. Razpravljali so o stališču poedinih klubov pri volitvah finančnega odbora. Jugoslovanski klub kandidira v finančni odbor Kulovca in Pušenjaka, muslimani pa Spaha in profesorja Baljiča. Demokratski klub o kandidatih za finančni odbor še ni razpravljal, ker še niso končali poslanci svoja poročila o stanju v posameznih volilnih okrožjih. Samostojno - demokratski klub se sestane danes dopoldne na sejo, na kateri bodo določili svoje kandidate. Kar se tiče debate okoli invalidskega zakona, bo v imenu SLS govoril poslanec Kremžar, za muslimane pa dr. Behmen, bivši minister socialne politike, ki je sestavil ealcoaski načrt o invalidih. FUZIJA LJUBLJANSKE KREDITNI BANKE S SLA VENSKO DEFINITIVNO POKOPANA. Zagreb, 22. oktobra. Današnji »Jutar-nji list< prinaša vest, da je v poslednjih dneh opuščena ideja fuzije Ljubljanske Kreditne banke s Slavensko banko. Ic zanesljivih krogov čujemo, da so bili na-kateri funkcijonarji Slavenske banka prisiljeni podati demisijo. Inozemska skupina v vodstvu Slavenske banke je izjavila prošle dni, da je pripravljene sama izvesti reorganizacijo in sanaeijo Slavenske banke. lako je odpadla velika skrb slovenskih gospodarskih krogov in kapital v ljubljanski Kreditni banki ostane še nadalje svoboden in neodvisea od kakega tujega vpliva. ljudje, ki so dobili za svoje »jugosloven-sko« prepričanje Fran Jožefov red, toda njihovega greha g. Pribičevič ne vidi. Ali zato, ker so postali samostojni demokrati? V tistem hipu, ko je Jugoslavija na^ stala, je že zastarelo geslo o delitvi Jugo-slovenov v avstrijakante in »prave« Ju-goslovene, ker so vsi Jugosloveni ta »pravi«, kakor je Jugoslavija prava domovina vseh. Danes pa je to geslo že tako zarjavelo, da se ga more poslužiti samo še stranka, ki hoče dokazati, da jo že sama zarjavela. In za samostojno demokratsko stranko je podal ta dokaz g-Pribičevič s svojim odgovorom. Še malo nižji dokaz o sebi pa so dali naši slovenski demokratje* Zakaj ti se ne razburjajo vsled te zarjavele ideje g. Pribičeviča, temveč »o mu v tej utvari ostali zvesti in se razburjajo samo vsled tega, ker s to zarjavelo idejo ne morejo v vlado. Tudi ta zadnji ostanek svojega nekdanjega programa bi za ceno vstopa v vlado zavrgli, toda ker je ta ostanek tako reven, da zanj nihče ničesar ne da, se hočejo ločiti od g. Pribičeviča. Tudi najbolj mizeraa stranka ne more obstajati, če nima vsaj sence programa. Stranka g. Pribičeviča se ne more ponašati, da bi imela bogat program, toda nekaj ga ima in stranka je, čeprav z zarjavelim programom. Toda, kaj naj rečemo o slovenski SDS, ki hoče še ta zadnji ostanek zavreči? Kaj naj rečemo o tistih ljudeh, ki ae navdušujejo za stranko, ki ja padla celo pod nivo zarjavele stranka? Seja skupščine. Beograd, 22. oktobra. Včerajšnja nenadoma sklicana seja skupščine je bila otvorjena ob 17.15. Po raznih formalnostih je prečital Nikola Pašič kraljev ukaz, s katerim se otvarja redno zasedanje skupščine. Pred prehodom na dnevni red je podpredsednik skupščine dr. Subotič odgovoril na vprašanje posl. Vilderja glede sklicanja današnje seje. Po določitvi dnevnega reda (volitev finančnega odbora in razprava o invalidskem zakonu) za današnjo sejo, ki se prične ob 10. je bila seja skupščine zaključena. SEJA FINANČNEGA ODBORA. Beograd, 22. oktobra. Včeraj popoldne se je vršila kratka seja finančnega odbora za proučavanje carinske tarife. Na seji je bilo ugotovljeno, da se sekcija ne more spuščati v meritorno rešavanje o gospodarskem društvu. Finančni odbor se je izjavil, da ni pristojen, da bi o tem še dalje diskutiral in da to spada že pred nov finančni odbor. Prav tako se tudi ni vršila seja komisije, ki ima nalogo preiskati Thum-Taxisovo afero, ker se je istočasno vršila seja skupščine. VOLITVE V FINANČNI ODBOR. Beograd, 22. oktobra. Predsednik vlade g. Pašič se je včeraj sestal z ministrom agrarne reforme Pavlom Radičem. Razpravljala sta o volitvah finančnega odbora. V slučaju, da pride med šefi parlamentarnih skupin do sporazuma, dobi vlada v finančnem odboru 21 članov, opozicija pa deset in to: demokrati 8, Korošec 2, SDS 2, muslimani, federalistični klub in zemljoradniki po enega člana. Opozicija misli, da je tako postopanje krivično in da mora po številu svojih poslancev dobiti več članov. Zato jih zahteva zase 12. Vse pa je še odvisno od sestanka šefov klubov, ki se bo vršil danes dopoldne pred sejo narodne skupščine. REKTOR LJUBLJANSKE UNIVERZE V BEOGRADU. Beograd, 22. oktobra. Rektor ljubljanske univerze dr. L. Pitamic je posetil včeraj vse parlamentarne klube in jim obrazložil stanje ljubljanske univerze. Zaprosil je vse poslance, naj se zainteresirajo za rešitev vseh vprašanj, ki se tičejo ljubljanske univerze. i KONFERENCA PAŠIČA. Beograd, 22. oktobra. Ministrski predsednik Pašič je včeraj sprejel prosvetnega ministra Veljo Vukoviča ter prometnega ministra Ant. Radojeviča in se z njima dalj časa razgovarjaL i -i ■<■■■1——a»«iawi—wmxa— GRŠKI ZUNANJI MINISTER RENDIS — ODSTOPIL. Atena, 22. oktobra. Grški zunanji minister Rendis je podal včeraj ostavko. Vzrok demisije je njegovo nezadovoljstvo z razpisom novih volitev. AMERIŠKO POSOJILO VATIKANU. Rim, 22. oktobra. Posojilo, ki ga je Vatikan sklenil v New-Yorku znaša poldrug milijon dolarjev. V imenu Vatikana je posojilo podpisal nadškof v New-Yorku. Včeraj je papež izrazil zadovoljstvo radi sklenitve posojila. G. RADOJEVIČ DElT Beograd, 22. "oktobra. Radikalni poslanci iz Bosne so posetili prometnega ministra in se mu zahvalili, ker promet v Bosni dobro funkcijonira. Locarno in svetovno gospodarstvo. V Hamburgu je bilo, in sicer 4. julija 1921, ko je spregovoril veliki Walther Rathenau sledeče pomembne besede: »Gre ža to, da vzpostavimo kontinent. Prava rešitev problema obstoja v tem, da spoznamo vzročnost in tesno povezanost evropskih narodov, da spoznamo prostovoljno in neprostovoljno enotnst kontinentalne usode ter da izvedemo konsekvence z vso močjo in vsem poudarkom, kakor to zahtevata čas in beda: občestvo in enotnost usode. Medseboj so te države povezane, ali se ne zavedajo.« Minulo je sedem dolgih let, povojnih let, v katerih nam ni uspelo odstraniti ostankov strašnega rušenja gospodarskih, kulturnih in političnih vrednot izza svetovne vojne. Izrecni cilj konference v Locarno je bil, postaviti i pacifikacijo Evrope temelje za obnovo evropskega gospodarstva. Radi tega se mora pripisovati konferenci zavezniških in nemških ministrov ne-le političen, marveč tudi gospodarski pomen. Vojna ruši, mir obnavlja. Sedaj se izvajajo prve konsekvence, kakor jih je zamislil ženijalni Rathenau. Toda ne uda-jajino se pretiranim nadam, češ, sedaj bo konec vseh stagnacij, ko stojimo šele na pragu nove ere. Do splošnega blagostanja je še dolga pot. Utrditev splošnega zaupanja bo omogočila pogoje, pod katerimi bi političnemu zbližanju sledila doba gospodarskega zbliža-nja. Kontinentalnemu gospodarstvu se odslej ne bo treba bati, da poseže vsak trenutek samovoljna roka poklicnega politika v njegov komplicirani mehanizem. V Evropi ne najdemo države, o kateri bi se lahko trdilo, da more urediti svoje notranje gospodarsko stanje po načelih autar-kije. To ne velja niti za Anglijo. Iz gotovega razloga smo lahko zadovoljni, da je gospodarska autarkija le pia desideria ekonomskih šovinistov. Njeno uresničenje bi pomenilo zaviranje gospodarskega napredka. Gospodarski internacijonalizem je tu in kot velesilo ga ne more izkoreniniti noben činitelj. Amerika je na gospodarskem zbližanju evropskih narodov silno zainteresirana. To se je _ p0 srečnem izidu konference v Locarnu pokazalo zlasti v kolosalnem porastu prometa na njujorški borzi. \Vallstreet je reagirala... Delnice industrijskih podjetij je odnesel tako siloviti val povpraševanja, kakor ga New York po svetovni vojni še ni zabeležil. Pričakovati je, da se bo ta interes v bodoče neprimerneje ojačil. Kaj se ima zgoditi? Sedaj, ko so doplomati v glavnem končali svoje delo, je nujno, da se vsedejo k zeleni mizi še zastopniki evropskega gospodarstva. Francoz Loucheur je v Ženevi sprožil znano idejo o sklicanju inter-rmeij-onalne gospodarske konference. Jedro mednarodnih gospodarskih problemov pa je stabilizacija vseh valut. Njen pogoj je pred- hodno ureditev meddržavnih dolgov. V ospredju je nadalje redukcija visokih carinskih ozidij, s katerimi so se po vojni obdale skoro vse države. Tej svrhi morejo z uspehom služiti nadaljne trgovske pogodbe. Veliko važnost je pripisovati prometnim vprašanjem, predvsem pa plovitbenim subvencijam, ki tvorijo deloma precejšnjo obremenitev državnih financ, medtem pa ovirajo miren razvoj mednarodnega pomorstva. Sedaj bo treba že ustanovljeno Mednarodno trgovsko zbornico, ki je pokazala pri aplikaciji Davesovega načrta odnosno Transfer - sistema toliko razumevanja za svetovno-gospodarske kavzalnosti in potrebe, postaviti na širšo bazo. V zadnjem času beležijo zlasii na angleških in nemških tržiščih rapidno dviganje brodarskih papirjev. Ker drugih pozitivnih razlogov za to h la - hausse - tendenco ni mogoče najti, se nam vriva jasen dokaz, da računajo v mednarodnih trgovsko-maritimnih krogih z ojačenjem stvetovne trgovine. Kako potrebna je — v zvezi s to okolščino — stabilizacija valute ,vidimo zlasti v državah, kjer je valuta na splošno že okrevala, n. pr. v Danski, Norveški, v zadnjem času tudi v Belgiji. Oslabljenje svojih valut so te države v ugodnem času izkoristile zn izvoz svojih proizvodov v države z vižjo valuto. Slednje so smatrale tak uvoz kot dumping v pravem pomenu besede. Svoj čas so bile posledice devalvirane valute v inozemstvu mnogo kata-strofalnejše kokor sedaj. Danes je obratno. Cene na domačem trgu se vsled^ počasnega /boljševanja valute skušajo približati cenam, na svetovnem tržišču; toda za isto količino blaga moramo plačevati danes več domačega denarja kot poprej. Ta okolščina moti gospodarsko situacijo evropskih držav. Anglija je n. pr. zadušila inflacijonistične želje nekaterih manjših skupin, ki so smatrale^ oslabitev funta za ojačitev eksperta. Angleški funt ae je te dni približal skoro predvojnemu nivo-ju. Znamenje, da se je splošna višina cen v Angliji približala internacijonalui višini. Nemčiji ni bila dana priložnost, spoznati etapne ugodnosti izboljšanja marke. Pričeti je morala neposredno s stabilizacijo, ki ji je kljub raznovrstnim težavam uspela. V ostalih državah spoznavajo, v svojo škodo, posledice deflacijonizma. Pa tudi mednarodni odnošaji trpe v takem razmerju. Navedeni dogodki pokazujejo, da je stabilizacija valut neobhodno potrebna. Velik moment negotovosti v mednarodnih odnošajih bi se dal potom splošne stabilizacije odstraniti. Spekulacija, ki jača učinke inflacije in deflacije po lastni volji, bi izgubila na pripravnem terenu. Red v valutamem pogledu je identičen z redom v mednarodni izmenjavi blaga. V Locarnu so bili položeni temelji. Na obzorju se svita ... Politične vesti. — Sestanek dr. Ninčiča z dr. Benešem na Bledm. Uradno se poroča: Dne 20. oktobra ob 11. uri je dospel v Ljubljano z brzovlakom iz Beograda g. minister zunanjih zadev dr. Ninčič z gospo soprogo in šefom kabineta dr. Vukčevičem in poslanikom čehoslovaške republike g. Šeba. Odpeljali so se z avtomobilom ob 12.40 uri na Bled. — Dne 21. oktobra zjutraj je dospel na Rakek minister zunanjih zadev čehoslovaške republike g. dr. Beneš z gospo soprogo, profesorjem Krčmarjem in šefom kabineta Babka. Tam sta ga sprejela g. poslanik Šeba in šef kabineta dr. Vukčevič. 5 posebnim vlakom so imenovani dospeli ob 6 20 uri v Ljubljano ter se odpeljali z istim vlakom po presledku 10 minut na Bled. Na Bledu se je vršila konferenca o poteku katere je bil izdan poseben komunike. «• ministrskemu predsedniku Bašiču in g. romunskemu ministru zunanjih zadev lniki sta bila odposlana brzojava. Danes z opoldanskim brzovlakom je odpotoval minister dr. Benos s spremstvom preko Maribora v čehoslpva-ško republiko. Do Maribora ga je spremljal g. poslanik Šeba in šef kabineta dr. Vukčevič. — G. minister dr. Ninčič se je z avtomobilom odpeljal v Zagreb, da nadaljuje potovanje z brzovlakom do Beograda. — O sestanku dr. Ninčiča z dr. Benešem na Bledm je bil izdan sledeč uraden komunike: Naš zunanji minister dr. Ninčič je izkoristil povratek češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša preko našega teritorija v Prago ter se sestal ž njim na Bledu. Dr. Beneš je informiral dr. Ninčiča podrobno o poteku in rezultatih konference v Locarnu.Ministra sta glede ocene nove situacije in stališča, ki ga je treba zavzeti napram njej, popolnoma soglašala. Obvestila sta o tem dr. Duco. — Svetozar Pribičevič o Pašičcvcm govoru. Šef samostojnih demokratov obravnava v »Politiki« Pašičev govor. Pravi, da je ž njim pokazal Pašič svojo barvo in da bo sedaj za vse lažje, da se izrečejo za fronto proti sporazumu. Med prečanskimi Srbi da ne prevladuje kult oseb in bo zato boj lažji. 1 re-čanski Srbi da so vstopili v radikalno stranko samo zato, ker so jo smatrali kol najbolj srbsko stranko. Izključeno je, da bi bili ti Srbi za stranko, ki se veže z onimi, ki so se veseliti, ko je bila Srbija pogažena. Tega ne bo dosegel nihče in tudi g. Pašič ne, pa naj bo njegova avtoriteta še tako velika. 1 ašič zagovarja sporazum z radičevci, ker so ti priznali edinstvo, monarhijo in dinastijo, lo-da Davidovič je imel od njih iste izjave. Zakaj se ni tedaj pustilo Davidoviča izvesti do konca sporazum? Toda mi se tedaj nismo dali od takih izjav premotiti, dobro vedoč, da elementi vzgojeni v drugem političnem miš- ljenju, ne morejo sprejeti popolnoma nasprotne politike. Bili smo si na jasnem, da elementi, ki so želeli zmago centralnih sil, ne morejo biti iskreno za unitaristično drža-f vo s Srbijo. Interesantno je, da Pašič pri-1 znava, da je na ljubo radičevcem razbil »na-: cionalni« blok, ki je s svojo volilno zmago utrdil politiko vidovdanske ustave. Toda s ; tem je zakrivil g. Pašič, ki je meni zatrjeval, da ne bo nikdar razbil »nacionalnega« bloka, : proti državi težko napako. Še bolj interesantno je, če misli Pašič, da mu bomo mi re-: zerva. Naj si tega g. Pašič ne domišlja, ker mi bomo vodili enegično borbo proti vladi , sporazuma. Nato zavrača g. Pribičevič odločno vest, da bi bil on proti vladi zato, ker ni sam v njej. On da se počuti v opoziciji zelo dobro. Vprašanje pa je, če bi radikali prenesli opozicijo. Sicer pa priporoča g. Pribičevič prečahskim Srbom, da si dobro zapomnijo Pašičeve besede, da je biia borba a radičevci le posledica prejšnjih nesporazr umljenj in osebnih nasprotij. In ogorčeno dostavlja g. Pribičevič: Torej to, da smo bili mi za Srbijo, oni pa proti, to naj bi bila sa-mo nesporazumijenja in osebna nasprotja! Končno pravi g. Pribičevič, da si morajo zapomniti prečanski Srbi, da jih g. Pašič ravno tako malo razume ko g. Davidovič in da ravno tako nima nobenega zmisla za boj, ki so ga vodili proti nasprotnikom narodnega edinstva. — Objavili smo članek g. Pribiče-veča skoraj v celoti, da vidijo naši bralci, kako revna je ideologija samostojne demokratske stranke. Pa ne, da se je zgodil ta čudež, da beže slovenski demokrati zaradi te revščine iz stranke. — »Konflikt med radikali in radičevci.« Tudi jasne besede Pašiča še niso izpameio-vale samostojnih demokratov. Mesto, da bi se skesano potrkali na prsa in očitno priznali, da so grešili, ker so bili proti sporazumu in za nasilno politiko, skusajo še vedno z intrigami škodovati sporazumu. V to poglavje spadajo tudi poročila samostojno demokratskega tiska o konfliktu med radikali in radičevci. Kakor vedno, tako tudi sedaj ne bodo prišli samostojno demokratski intriganti na svoj račun, ker morajo že sami poročati, da je dosežen glede likvidacije iirv. Slav. gospodarskega društva med radikali in radičevci sporazum in to je bilo edino vprašanje, kjer je prišlo do takih nesoglasij, ki bi se mogla imenovati konflikt. =: Tiha likvidacija Hrv. Slav. gospodarskega društva sklenjena. Nastop radičevcev za tiho likvidacijo gospodarskega društva je dosegel popolen uspeh. Neverjetno stališče finančnega ministra, da se proglasi nad imetjem društva konkurz, je bilo od vlade odbito in se izvede tiha likvidacija. Prav toplo pozdravljamo, spremembo vladnega stališča, ker bi bila s konkurzom silno oškodovana na Hrvatskem zadružna ideja. Hrvatsko Slavonsko gospodarsko društvo odgovarja naši Kmetijski družbi in iz tega je razvidno, kak gospodarski udarec bi zadel hrvatskega in srbskega kmeta iz banovine, Ce bi obveljalo stališče finančnega ministra. Čestitati pa je vladi tudi vsled tega, ker je z odklonitvijo stališča finančnega ministra utrdila sporazum in v kali zadušila intrigo ,ki so jo že pričeli razpredati nasprotniki sporazuma. = Izjava Chamberlaina. Na konferenci s Painleveom in na predpoldanski konferenci z Briandom je bil rešeno vprašanje o sprejetju dogovorov v Locarnu. Chamberlain je pred svojim odhodom izjavil novinarjem, da so rezultati dogovorov zelo povoljni in da je pripisovati največ zaslug za to kancelaiju Lutheru in zunanjemu ministru Stresemannu, ki sta dala iniciativo za sporazum. — Uriand o sporazumu z Rusijo. 1 o se-Stanku s Chamberlainom je podal Briand novinarjem zanimivo izjavo o posledicah kon-ierence v Locarnu. Dejal je, da je ugled Francije vsled Locarnske konference zelo narasel. O izpraznitvi kolnske cone se na konferenci ni govorilo, ker odloča o tem veleposlaniška konferenca. Ko bo Nemčija izvedla svojo razorožitev ,bo kdlnska cona brez vsega izpraz- , niena. Glede Rusije je dejal Briand, da je j na niei da se sporazumi s Francijo. Kar se j njega osebno tiče, bi se takoj z veseljem vrnil v Locarno, da sklene sporazum se z Rusijo. _ painieve o Locarnu. Ministrski pred- • sednik Painlevč je imel daljši govor o Lo- j čarnski konferenci.. Dejal je, da je na njej dosežen sporazum uspeh bloka leviee, hi j* zmagal na majskih volitvah 1. 1924. Ta Mak jamči, da se z Locarnom šele pričenja nova doba mirnega sodelovanja evropskih »uradov. Zato je treba tudi blok levice ohraniti. = Brezuspešni poskusi nemških nacionalistov, da zvale odgovornost na drug«. Ke*-ški nacionalisti bi hoteli zvaliti odgovornost za Locarnski sporazum na druge, kakor «• — »'vumoai opviai-uui ui ugo, »anui o storili ob priliki sprejema Davvesovepa načrta, ko je polovica njihovih poslancev sovala za, polovica pa proti. Ta manever »j Hi*. lim Sfiflai na Ro nAona?«!! Ir or en nbTnaU —s »iba jra .... jim sedaj ne bo posrečil, ker so nemSlti •ocialni demokrati sklenili, da bodo za vsak« ceno ta manever preprečili. Oni so sicer za Locarnski sporazum, toda odgovornost morajo zanj prevzeti tudi nemški nacionalei, k»r njihova vlada je za njih sklepe tudi odgovorna. Brez vsakega^ dvoma je, da bo social*« demokratično stališče tudi prodrlo in da b«-do nemški kričači morali lepo prevzeti odgovornost za Locarnski sporazum.- luž. H. Klodič: Železniška zveza Slovenije s Sušakom. (Proge: Kočevje—Staritrg—Lukovdol—(Vrbovško) -Srpske Moravice, Črnomelj—Vinica—Lukovdol in Sevnica—Št. Janž.) Presekana je tako praznina v železniški mreži med Grosupljem in Ogulinom s progo, na eni strani vodečo v smeri sever-jug, in ako se jo podaljša P™‘l scy<\r“ do K1®,*" niče Zidani most—Zagreb s pomočjo le 13 km dolgega dcla .št. Janž—Sevnica, preseka se tudi drugo prazni no Ljubljana -Zagreb v obči smeri sever-jug, m upostavljena je zveza Zidanega mosta z reško progo, s tem pa tudi Štajerske MTako ie nritegniena cela Slovenija v dveh glavnih smereh Jesenice—Ljubljana—Kočevje—(Vrbovško)—Srpske Morarice in Maribor - Zidani most - Črnomelj-fVrbovskoI-Srpske Moravice v privlačno območje kvarnerske luke Bbencm je potom te zadnje trase mogoča konkurenca čehoshivaskega prometa s Trstom. Postala je tako veza Črnomelj (> # sko)—Srpske Moravice glavna proga nasproti smeri k -čevje - (Vrbovško) - Srpske Moravice. Z železnico Murska Sobota — Ljutomer — Ormož gravitira tudi 1 rekmurje preko Zidanega mosta mimo Vrbovškega na Kvarner. Le še krajši Y čotverokotu Jesenice — Lijubjana Zidani most — Slovenjgradec potrebujejo nujno zvezo na Kamnik ali na celjsko železnico, o čemur bi bilo treba enkrat posebej govoriti. Ako vzamemo ,v obzir še železnico Bogateč—Krapina je dan progam za izpolnitev slovenske že^ lezniške mreže, ki gotovo zadostuje za nedoločen čas; pri tem nikakor nismo pozabili na »vezo Rakek—Delnice in Brežice—Novomesto. Želeti bi bilo, da se vsi zavzamejo za uresničenje tega programa. Tukaj preti gotovo ugovor, da potem ne gre več ves slovenski promet skozi Ljubljano. Ali kar smo strogo kritizirali ■lede Budimpešte ali Dunaja, da se jo namreč koncentriralo " promet v ta glavna mesta, ne sinemo enostransko zah- tevati za naše glavno mesto. Sicer pa tudi promet preko Ljubljane, ampak s«> del. že v Zidanem mostu in gre deloma proti Zagrebu. Tud. dežela in manjša mesta imajo pravico do železnice in glavnega pi ometa 11 p cvitu le-tch sloni procvit glavnega mesta, katero i . živeti v škodo drugih krajev, takorekoč kot umetno nateklo središče kakor je bila Budimpešta. Od tranzitnega t vo iie^ prometa iz sevžra Ljubljana nima bogvekaj se vsaj tamoš nie kolodvorsko nanrave razbremenijo. Sicer pa postane Ljubljana itak še važnejše križišče ka^k^j h(\ Eniškega n. smereh »en.J-Trs, i»3 stal.sca pa jo gorostasno, da^s se v Budim ceneje, ako si potoval po oddaljenem u f pešte, kakor naravnost po mnogo kraj 1 p , taka sploh na razpolago; zvečine ne. ■ Tudi Hrvatska bode imela korist o< .. namreč Gorski kotar, kateri postane laliko z 4 J rekoč druga »Gorenjska«, saj bode od njega kak0JašnTjo, da zahtevajo vse te činjenice, da naj sejgradi železnico kot prvovrstno glavno p g • pažnjo jo treba posvetiti položnim razmera , P Jv• Obstoječa reška proga ima proti zaledju večji usj , J pa manjši, in sicer nekako v obratnem 1 blaga, ki sc ga prevaža v obeh smereh, tako, a sredstva pravilno izrabljena. In še nekaj: kar mire p stroj po 16 °/oo navzgor sme isti s®o*1 akordi« že pred vojno s svojo strogo, a P“-vično kritiko obračunali s takimi nezdra mi pojavi pri nas! Ali naj krenemo »akfij T dobo pojioularne glasbe? Mešani zbor »Zvona« je odpel to posledkj* a capella točko iskreno in točno. Omeniti velja kratki solotočki »Mare« in »Bare«, ki razpolagata z izvrstnim glasovnim mnterijnlou*. ki mu je treba le muzikalne in tehnlšne M-obrnzbe, pa sem prepričan, da bi postali porabili koncertni pevki. Poslednja točka programa je bila na višini , ki ga je uglasbil vodja goriškep« »Glasbenega in pevskega društva« B. Kern e 1 na besede J. Samca za mešani »bor i» tenor solo s spremljevanjem klavirja in ®arl monija. Iz »Novih akordov« poznam 1® M*. Komelove skladbe in sicer dve fkgiiak' predigri in eno fugeto za orgle, »Novi pl«■•-ni pa so prinesli mešani zbor »Vstajenje«. Moravice in Št. Janž—B#v»i«» trg — (Vrbovško) — Srpske leta 1922. uzakonjena. Proga drži čez Mozelj in Knežjo Lipo na sedlo tik ll«»sk« loke, potem po poljanski dolini mimo Starega trga »* čez Kolpo v bližini Radenc; od Uadcnc vodi-mimo Lnkovilola v 4900 m dolg predor pod Lovnikom na reško progo, približno 3 km severno od obstoječe postaje Vrbovško. Ta *v«»» je 44 km dolga. Druga veza vodi iz Črnomlja mimo Viki** po drugem mostu čez Kolpo niimo Severina v Lukova«!. r» •del železnice je dolg 29.5 km. Izhod iz predora Lovnik leži ob reški progi 3 km severno od sedanje postaje Vrbovško. Od te t«e * postaje Srpske Moravice, ki naj tvori kakor velika v o pripravna naprava, priključno postajo nove PraRc _j more se v dolžini okroglo 5 km položiti drugi tir, kar p neobhodno potrebno, ker bi se mogla nova žMczn.ca pri* čiti tudi tik predora s pomočjo male postajice ( „0(job»* sever), ki naj bi vršila nadzor nad dvojno " kakor je to sedaj južno savskega mosta pri _ s^Bj( «ai-cepi enotirna proga iz Zagreba v dve enotirni n y epskih roma v Beograd. Vlaki pa sc bodo man P proge- *pl«Vi Moravicah, ki bode tudi vodna postaja prava priključna postaja. zelo »ar*sl«l, Ako bi promet iz Slovenijo v .^.j^vsUcga ia Ogatika kar |>a ni verjetno, položi se i*n^ ge nin0g0 let. drugi tir, za kar je pa 8"to'” j predor Lovnik, mogle M *• Ako bi se hotelo odpr moraja vsekakor zaradi f»i-iz Lukovdola, katera pos približno na sedanjem »estrn, ključka i* 1^rn0,1n,,IJ,iizni cesti, dospeti z novo gradb« d«l|!» sledeč v sPlo"”f"arDske Moravice. Ali to bi bila težka gersk* 22 km na pos f*MeTaja nekaj predorov, če tudi krajših, *• pI0.Ka’t.; Voč kakor predor Lovnik, razen toga bi sc moral* .Si vlake okroglo 90 in višje kakor leži postaja Moravice. Tudi bi se podaljšala pot Kočevje—Srpske Moravi« «a 12 kilometrov. (Dalje rt**-) Ker so ti proizvodi starejšega datuma in se *it:er Komel ni nikdar oglasil na naših koncertnih odrih, sem skoro pozabil nanj. Tembolj me je presenetilo večje njegovo delo, ki zahteva poleg široke koncepcije tudi močne in solidne glasbene arhitektonike, če hoče to biti res psalm v modernem smislu, kakor je »■ pr. Lajovčev psalm št. 41-42 za soli, zbor in orkester. Komelova koncepcija se naslanja na kla-sitne vzore psalmov in je v celoti posrečena, dasiravno so nekatera mesta srednjega dela nekam preozko zasnovana. Delo je vokalno instrumentalno, vendar nosi zbor glavno vlogo, klavir je podrejen zboru in mu služi le v oporo, samostojno se malokje giblje, harmonij služi bolj kot polnilo in opora klavirju. Komel je dosti spreten graditelj in dasi ne nudi v obdelavi ničesar novega, obvlada vodilni tema, g-a spretno uporablja in izpelje. Debro vodenim glasovnim skupinam se pozna, da je skladatelj izskušen pevovodja, ki ve, kej zveni. Instrumentalni stavek je manj posrečen, dostikrat celo neroden in zahteva posebno za klavir spretnega igralca, ki zna izvabiti instrumentu* orkestralne efekte. Za delo samo bi bilo gotovo bolje, da ga je skladatelj instvumentiral, manira spremljevanja klavir — harmonij je docela zastarela in ne more nadomestiti orkestra. Sploh imam pri lem delu občutek, da je skladatelja zanimala predvsem forma; ustvariti je hotel večje delo, ki se pa ni rodilo kakršno je, nego je nastajalo postopoma. Besedilo samo je vsakdanje, dolgočasno, bolj besedičenje nego izraz in se niti izdaleka ne da primerjati z vzor poozijo »Visoke pesmi« (»Canticum cantico-nun<). Zato bi psalmov prilastek »na višini« prav lahko izostal, ker ničesar ne ponie-nia. Mestoma se oglašajo v tekstu reminiscence na Gregorčičev slog, ki pa so besede brez poezije, kar je tudi Komela zapeljalo k včasih presuhoparni govorici. Najbolj občuteno se mijdi še mesto »0 daj še meni plodno v njem živeti«, ki je tudi najbolje izraženi stavek psalma, morebiti ravno radi preprostosti in prozornosti. Najboljša plat »Psalma je gotovo gladek, neprisiljen tok in enotnost dela, zato bodo tudi druga pevska društva rada segla po njem. >Zvonov« zbor je svojo nalogo rešil pri lej skladbi prav dobro, nekatera mesta bi bila dinamično lahko bolje izpeljana, a celotno je šlo nepretrgano in gladko. Kratko vlogo pripovedovalca je dobro odpela gdč. Ram-»akova, instrumentalni part sta absolvirala F-fg- Štritof in Svetel, posebno prvemu velja priznati, da zna iz tako šibkega instrumenta, «0t mu je bil na razpolago izvabiti vse kar jo le mogoče in poleg tega uveljaviti še svojo individualno noto. Program sam po sebi je bil spretno sestavljen in razen omenjenih dveh točk za nas docela nov. Koliko požrtvovalnega truda in velike ljubezni do glasbe zahteva študij takega programa od pevovodje in od zbora, ni mogoče kratko opisati, zadosti je, če rečemo, rta. io zbor polnoštevilno obiskoval tedenske vaje za Casn velikih počitnic, ko druga društva počivajo. Delovna bilanca »Ljubljanskega Zvona« pomenja zanj velik plus, saj je zbor s svojim izvajanjem dokazal, da se je njegovo umetniško obzorje primerno razširilo, predvsem pa izdatno povečala njegova reproduktivna potenca. Princip dolžnosti, ki ga nalaga delo za slovensko glasbo slehernemu, ki hoče sodelovali, se mora le še bolj utrditi tako pri celoti kot pri posamezniku. Svoje pravice in veljavnost si bomo zaslužili le z delavnostjo, požrtvovalnostjo in ljubeznijo do stvari same. Ob 20-letnici bilance želim društvu, da v»traja pri svojem delu, da ne gleda preveč dosežene uspehe, ampak da nadaljuje svojo pot v stalno naraščajoči črti navzgor. In jasnejši bo pogled v našo glasbeno bodočnost. FR. GERBIO: »NABOR« ▼ Četrtek dne 22. t. m. je v naši operi pre-raijera Gerbičeve opere »Nabor., ki se to not splohi prvikrat izvaja na gledalskem odru Častitljivega starčka, pokojnega Frana Gerbi ča se pač spominja še cela Ljubljana. Rojen Cirkončan, posvetil se je prvotno učiteljskemu stanu. Ker pa je imel zelo lep tenor je dal učiteljstvu slovo tor se izobrazil za o.pemega pevca. Kot tak je bil angažiran v Zagrebu, Ulmu, Pragi in Lvovu, kjer je bil naposled profesor petja na tamkajšnjem konservatoriju. V tujini pa ni bil dolgo, kajti vedno ga je gnalo nazaj v domovino. Zato se je odzval vabilu stare narodne čitalnice v Ljubljani, da sprejme pevovodstvo čitaln iškega zbora obenem pa tudi šolsko ravnateljstvo na Glasbeni šoli Glasbene Matice. Kmalu po njegovem prihodu v Ljubljano so se začele priprave za ustanovitev slovenske opere in pri teh pripravah je Gerbič z vso vnemo sodeloval, saj sta imela on in njegova soproga razmere vprav velikansko operno rali-mp-inifc s°.0,Pfir0 ustanovili je bil prvi njen n« PNaborc ima dve dejanji ter sledeče osebe: Jelka—ga. Lovšetova, Boštjanka nie na mati—ga. Ropasova, Jože—g. Kovač’ Košek, njegov oče—g. Rumpelj, Marzin, vaški lovee—g. Šubelj, Jernej, premožen kmet—g. Zupan, gostilničar Zalar—g. Rus Franc, nočni varuh Janko, invalid — g. Sekula, godec— g. Perko. Dejanje se godi na Notranjskem na vasi, deloma pa tudi v gostilni. Vsebina je v kratkih obrisih sledeča. Jože, mlad fant je zaljubljen v vaško lepotico Jelko, hčero male posestnice. Njo pa zalezuje tudi Jernej, ošaben in bahaški kmet. Jože je potrjen in mora k vojakom ter prosi Jelko, da mu ostane zvesta. Vmešava se Jernej, češ, kaj boš jemala berača, vzemi rajši mene, ki imam lepo posestvo. Nato se vname prepir, navzoči fantje zagovarjajo deloma Jožeta, deloma Jerneja. Prepir končno z bojem, v katerem ubije Jernej Jožeta. — Opero dirigira g. Marij Kogoj, »režiral jo je g. Emil Kralj. Dnevne vesti. • i DAVKOPLAČEVALCI. V petek dne 23. t. m. se vrši v Ljubljani ob 10. uri dopoldne v »Kino Matica« zborovanje, na katerem se bo razpravljalo davčno vprašanje. Zborovanja se udeleže vse gospodarske organizacije Slovenije. Da se da temo zborovanju, poseben poudarek in da se obenem omogoči udeležba vseh trgovcev bre* izjeme je Gremij trgovcev v Ljubljani sklenil, da se pozove vse gg. člane, da med »bo-rovanjem, t. j. od 10. do 11. ure dopoldne omenjenega dne zapro vse trgvoske lokale v Ljubljani. Načelstvo Gremija pričakuje, da se bodo vsi gg. člani temu pozivu odzvali. — Načelstvo. — Izenačenje državljanskega zakonika. V justičnem ministrstvu se je sestal v torek plenum privatnopravnega permanentnega zakonodajnega odbora justičnega ministrstva ter predelal več partij načrta državljanskega zakonika, ki se nanašjo na obligacijsko in na odškodnisko pravo. Ta poglavja se bodo tako izdelala, da jih bo mogoče s posebnim zakonom izenačiti in ne bo treba čakati na izenačenje vsega državljanskega zakonika. Tako se izvede" v kratkem vsaj delno izenačenje državljanskega zakonika, kar bo za pravosodje zelo velikega pomena. — Nov policiski zakon. Te dni je bil izgotovljen v notranjem ministrstvu načrt zakona o organizaciji policije. Načrt je bil predložen izvedencem, da se o njem izjavijo, nakar ss z ozirom na njihovo mnenje mogoče še iz-premeni. — Vporaba jedilnih vo* Glasom že pred 2 leti izšle odredbe prometnega ministrstva so namenjeni jedilni vozovi na železnicah predvsem potnikom, ki se vozijo v I. in II. razredu, dočim se smejo muditi potniki III. razreda v teh vozovih samo med jedilnim časom. Ker se pa še vedno dogaja, da si kupujejo ljudje vozne listke III. razreda ter sede ves čas vožnje v jedilnem vozu, vsled česar trpe dohodki države in se inkomodi-, rajo potniki I. in II. razreda, je dala generalna direkcija državnih železnic železniškemu in strežniškemu personalu nalog, da dovoli odslej potnikom III. razreda, da se mu-de ob jedilnih časih najdalje 45 minut v jedilnih vozovih. Potniki, ki ostanejo kljub opominu v vozu dalje časa, morajo plačati razliko med ceno voznega listka III. in II. razreda in vrhu tega še konvencionalno globo. — Pregled gostiln in izkuhov je odredilo ministrstvo za narodno zdravje, ki je postavilo v svrlio pregleda posebne komisije. Vzrok: Opaža se, da gostilne mnogokrat — posebno v južnih krajih — ne odgovarjajo higijenskim pogojeni in se ne drže higijen-skih predpisov. Ta pregled je prav umesten! — Konferenca škofov. V Zagrebu se je vršila te dni pod predsedstvom nadškofa dr. Bauerja konierenca Škotov, ki so se je udeležili vsi jugoslovenski škofi in nadškofi. Konferenca je pretresala med drugim z ozirom na najnovejšo odredbcT glede fakultativne prodaje veleposestev vprašanje cerkvenih posestev. V teni oziru je bilo storjenih z vpoštevanjem različnosti razmer pri posameznih škofijah več sklepov, ki se predlože vladi. Ureditev draginjskih doklad je označila konferenca kot pogrešno in nezadovoljivo. Ugovori zoper to ureditev so bili sestavljeni v posebni vlogi na ministrstvo, v kateri se zahteva obenem nova ureditev duhovniških plač. Na konferenci se je razpravljalo dalje o preganjanju duhovnikov. Tudi v tej zadevi je bila poslana na ministrstvo posebna vloga, v kateri protestira konferenca obenem zoper, omejitev duševne svobode. Posebno pozornost je posvetila konferenca nekaterim odredbam prosvetnega ministrtva, ki jih je ,/značila kot cerkvi sovražne. Zatvoritev konfesionalnih šol, omejitev veronauka, preganjanje Marijinih družb in katoliških mladinskih organizacij so dokazi take šolske politike. Konferenca je poslala v tej zadevi spomenico na ministrski svet. Končno se je obravnavalo vprašnaje staroslovenske liturgije. Ugotovilo se je, da stoji episkopat glede lega vprašanja soglasno na istem stališču, kakor leta 1918. — Železničarski kongres. — Združene raz-rednozavedne železničarske organizacije Jugoslavije prirede v soboto in nedeljo dne 24. m -.j. oktobra 1925. železničarski kongres z naslednjim dnevnim redom: 1. soboto ob pol 11. uri dopoldne delegatsko zborovanje. 2. V nedeljo: ob 8. uri sprejem gostov na glavnem kolodvoru, ob pol uri kongres z dnevnim redom: 1. Otvorenje kongresa. 2. Izbor predsjednika, perovodje i verifikatora. 3 Izvještaj akcionog odbora. 4. Ujedinjenje železničarskih klasnih organizacija. 5. Pravila i pravilnik jedinstvene organizacije. 6. t Akcija i taktika jedinstvene organizacije. 7. ! Nacionalne i internacionalne veze. 8. Položaj železničkog osobja: a) radničkog; b) imeno-vanog. — Zeljezničko zakonodavstvo. — 9. Izbor uprave jedinstvene organizacije. 10. Razno. — Vizi za potovanje v Francijo. Da se izognejo trgovski nameščenci, profesionisti, industrijski, rudniški, poljski in šumski delavci, sploh vsi, ki iščejo dela v "Franciji nepotrebnim izdatkom za vožnjo v Ljubljano v »vrho vidiranja potnih listov, nazaianja fran-#oski konzulat v Ljubljani, da mora imeti vsak interesent delovno pogodbo svojega bodočega delodajalca, ki mora biti potrjena za trgovske nameščence, uslužbence sorodnih strok, profesioniste in industrijske delavce od ministrstva dela (Ministere du Travail ali Office Departemental de placement), zo poljedelske in šumske delavce pa od ministrstva za poljedelstvo (Ministžre de 1’Agricul-ture; Service de la Main d’Oeuvre agricole.) Žene ali družine uslužbencev in delavcev zgoraj omenjenih kategorij, ki se hočejo preseliti k svojcem v Francijo, morajo biti v posesti potrdila, s katerim jamči delodajalec, da sorodnikov zaslužek zadostuje za preživljanje svojcev ter da je zagotovljeno tudi udobno stanovanje za ženo ali družino. To potrdilo mora biti vidirano od župana (Maire), občine delodajalca ali polic, komisarja (Commis-saire de Police), ali od pokrajinskega prefekta (Prefet du Dčpartement). Brez omenjenih listin se vizumi za potovanje v Francijo zgoraj omenjenim kategorijam delavcev in njihovim svojcem odslej ne bodo več izdajali. Ne lcupite predno si ne ogledate velike izbire zimskih oblek in uistrov pri JOS. ROJINA, Ljubljana Interesente vabimo na ogled. — čudno svarilo. Pod tem naslovom priobčuje »Edinost«: Časnikarsko udruženje v Gorici sporoča, da je prejel ravnatelj gori-škega lista »Voce di Gorizia« Sofronio Poca-rini od videmske prefekture svarilo, naj v svojem listu več ne omenja nekdanje gori-ške dežele. To svarilo je bilo posledica nekega članka v omenjenem listu, ki je posvečen nekdanji goriški deželi in kjer »e je naglašal njen veliki pomen v zgodovini zadnjih štirih stoletij. G. Pocarini je moral tudi podpisati zapisnik, ki je bil tozadevno sestavljen na goriški podprefekturi. Vodstvo go-riškega odseka Društva julijskih časnikarjev je sklicalo posebno sejo, na kateri se je razpravljalo o tem slučaju. Sklenjeno je bilo, da se bo zahtevalo pojasnilo direktno pri osrednji vladi. — Velika policijska razstava v Berlinu. V dneh od 25. septembra do 10. oktobra 1926 se bo vršila v Berlinu velika policijska razstava. Razstava, ki ima namen predočiti bistvo in delovanje institucije v vseh njenih panogah v največjem stilu bo zavzemala prostor 30.000 kvadr. metrov. Ena tretjina tega prostora je rezer.virana za industrijske, rokodelske in trgovske panoge, s katerimi je v zvezi policijska tehnika in policijsko gospodarstvo. — Razpisani mesti. Oddasta se pri okrajnem sodišču v Ptuju mesto pisarniškega po-močnika-zvaničnika in mesto pisarniške po-močnice-zvaničnice (tudi ža zadnjo se zahtevajo pogoji za zvanično službo.) Za prvo mesto je vložiti prošnje do 18., za drugo pa do 20. novembra, in sicer pri predsedniku okrožnega sodišča v Mariboru. — Iz carinske službe. Imenovani so: Nikola Albaneze, doslej v Ljubljani, za revizorja pri poštni carinarnici v Zagrebu; Jernej Kladnik, doslej v Mariboru, za glavnega revizorja pri poštni carinarnici v Zagrebu; Anton Šega, doslej v Zagrebu, za glavnega revizorja v Mariboru. Premeščena sta carinika Jakob Begaš z Rakeka v Zagreb, Ivan Matu-novič pa iz Dravograda v Subotico. O LA1ŠANA PLAČILA ZA Obleke daje O. BERNATOVIČ. I* prosvetne službe. Imenovan je: Fer-i- Von^ina, profesor na srednji kmetij-f. ,11 y Valjevu za profesorja na nižji lune-*, tijski soli v Mariboru 1 jVa lekarna v Domžalah. Dr. phil. in mag. pharm. Stanko Kmet-Bergant, zastopnik zagrebške »Kemike« d. d. v Ljubljani in mag. pharm. Dragotin Milič, šef lekarne stalne vojaške bolnice v Ljubljani sta sprožila misel ustanovitve nove javne lekarne v Domžalah ter zaprosila za zadevno koncesijo. — Razpisane dijaške ustanove. Posojilnica v Mariboru razpisuje za šolsko leto 1925-26 9 ustanov (p0 300 Din) za visokošolce in 1 (500 Din) za srednjo vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru, sadjarski in vinarski tečaj Samo še danes! Nepozabni Hagen v. Tronje iz velefilnta Nibclungi. Slavni nemški igralec Hans A. V. Scliletov, temperamentna in srčkana Lya de Putti, splošno priljuMjeni Erich Kaiser-Titz. Vsi samo prvovrstni umetniki igrajo glavne vloge v prekrasni igri MRI lili ljubezni, ponosa, jeze in ljubosumnosti. . Im H Lil H Prekrasni so naravni posnetki bosanskih planin v katerih je ta film de-1 loma posnet. Vsebina ni vsakdanja in zaradi tega še posebno zanimiva. I Predstave se vrše ob: 4., pol 6., pol 8., 9. — Kot prihodnja senzacija najnovejši Harrjr Piel-film »Gigano«, na kar »e cenj. obiskovalci .že sedaj opozarjajo. Elitni KINO MATICA (tel*. 124) se prepričate, da sle dobili pravo MAGGI1'” zabelo morate dobro paziti na ime MAGGI in na varstveno znamko zvezda s križcem. Pri napoljnevanju naj se zahteva izrecno MAGGI icv“ zabela iz velike MAGGIjeve originalne steklenice, ker iz teh se po zakonu sme prodajati samo prava MAGGI zabela. v Mariboru in srednjo tehnično šolo v Ljubljani. Pravico do ustanov imajo dijaki i« gotovih štajerskih krajev. Prošnje je vloiiti do 29. oktobra 1925. Podrobnosti glej v »Ur. listu« št. 97. z dne 20. oktobra 1925. — Katastrofalen požar na amerišken parniku. Iz Washingtona poročajo: Na 4000-tonskem potniškem parniku »Comaneh#«, ki je vozil iz Jacksonville-a v Nevvyork, j« izbruhnil 100 milj od virginjske obale vsled eksplozije požar. Parnik se je potopil. 12 oseb pogrešajo, 14 jih je bilo pri katastrofi poškodovanih. Na daljavo 20 milj vidni plamen je privabil tank-ladjo >Leper« na li»« mesta. Potnike, ki se jih je polastil paniie* strah, so morali deloma s silo pometati v rešilne čolne, od katerih sta se dva vsled visokih valov razbila. Odigrali so se nepopisni prizori. — Proces zoper muftija. Mufti še vedno trdovratno taji. Toda priče ga obremenjujejo. Stavbeni podjetnik Nedeljko Moravčič je i»-povedal, da je govoril mesec dni, preden sta bila inženjerja umorjena z muftijem, ki mu je zatrjeval, da presega škoda, povzrolena muslimanom z demoliranjem minareta 500 tisoč dinarjev. Pri tej priliki se je izraail mufti, da se bo nad inženjerjema že še maščeval. Jako obremenilna je izpovedba Breškega glavarja Bažiča, ki je izpovedal, da j« videl muftija na dan umora v Prizrenu, dasi je bil ramazan (musliman, praznik), dan, k» musliman ne sme zapustiti hiše. Mufti j« utaja tudi to. Trdil je, da je takrat doma spal. — Roparski napad v vlaku. Te dni s« j« pripetil na nekem osebnem vlaku na progi Brod—Zagreb nenavadno drzen roparski napad. Mlad človek, ki je bil popreje f&rit v vlaku, je napadel nenadoma strojevodjo, §» vrgel na železniški nasip, pograbil neki paket, skočil z vlaka ter skušal pobegniti pr*-ko »Jelas polja«. Osobje je vlak takoj »stavilo in več potnikov je steklo za roparjem, ki so ga kmalu ujeli. Obdelavali so ga « palicami in kamni ter bi ga bili nedvomno lim-čali, da ni prihitela pravočasno politija. Strojevodja je dobil pri padcu težke notranj* poškodbe. — Aretacija roparja. Pred kakimi 14 da«- vi smo poročali o roparskem napadu v Senovem pri Rajhenburgu. štirje maskirani roparji so napadli inženirja Porgesa in rudniškega uradnika Peterio ter jima odvzeli 350.000 Din, ki so bili namenjeni za izplaiil* mezd delavcem. Slučajno se je zdelo še takrat Peterci, da je eden od banditov identičen z nekim Fabjanom Gršičem. Zato je kila izdana za Gršičem tiralica. Te dni so ga izsledili v neki zloglasni hiši v Varaždinu. Bil je aretovan in prepeljan v zapore okrožnega sodišča v Celju. — »Divji zapad« v Diisseldorfu. Pred par dnevi je bil ustavljen ob 11. zvečer v neki samotni ulici tramvaj. Čez tračnice je bil namreč položen velik tram. Ko je stopilo osobje s tramvaja, da bi odstranilo oviro, »o skočili iz teme trije maskirani individiji, ki so prisilili z revolverji v rokah sprevodnike, da so jim izročili denar, nakar so jih prisilili zopet z revolverji v rokah, da so odstranili oviro in se odpeljali naprej. — Roparski umor. V Osijeku se je pridela obravnava zoper pet oseb, ki so zapletene v zadevo roparskega umora 77 letne Terezij« Horvat, izvršenega meseca decembra lanskega leta. Sum je padel takrat na zakonea Silvestra in Terezijo Szabo, s katerima je šivela starka že dalj časa v sovraštvu, Pi»-eolo«, je porodila te dni v pistojski bolni«i neka ženska z okoliških hribov živ mon-strum, ki je imel mesto nosa edino oko, nad tem pa koščen izrastek, podoben slonovemu rilcu. Monstrum je takoj po porodu umrl. — I* velikomestne kloake. Na Dunaj« j* bila te dni aretirana vdova nekega državnega uradnika radi sovodništva. Dasi bi ji bil* pokojnina zadostovala za skromno življ®»j*. se je udala prostituciji ter zapeljala tudi »v*- 5 v ran 4. NARODNI DNEVNIK, 22. oktobra 192§. Štev. 219. j« 14-letno hčerko h grehu. Dekliea je bil« ned&Tna aretirana na nekem travniku t Nusa-dorfu radi javnega pohujšanja. Ker nemoralno življenje matere takrat oblastim še ni bilo enano, »o pustile deklico še nadalje pri njej, dokler niao opozorili te dni sorodniki poli-oijo na početje matere. Zdravniška preiskava je ugotovila, da je mlada deklica spolno bolna. — Poskusen »samomor« sleparja. Beograjčan Leon Chaim je bil nastavljen v menjalnici jugoslovenske banke Boškovič v Berlinu. V to banko so nalagali denar večinoma jugo-ilovenski državljani. Meseca februarja t. 1. je banka likvidirala. Chaim je vodil menjalnico dalje. l’ri tem je izkoriščal nerodnost •bčinstva na tako spretene način, da je v kratkem času prigoljufal 400.000 Din. Ko so mu priSli na sled, je simuliral na originalen način samomor. Napil se je kot čep, nakar je aaviil par tablet veronala. V globoki ne-aaveati so ga prepeljali v bolnico. Ko se je navedel, je simuliral blaznost. Ker na tem polju ai bil tako spreten, kaikor v goljufanju »vojih klientov, so ga zdravniki prav hitra raakrinkali. Končno je svoje greJie pri-ssnal in »premestili« so ga v zapor. Ko bo »odslušik svojo kazen v Berlinu, bo izročen naiim oblastim, ki bodo obračunale ž njim lato, ker je dezertiral pred par leti od vojakov. — Idila v čolnu. Pred par dnevi je opazil službujoči stražnik, ki je patruljiral ob morski obali v Splitu, da štrli iz nekega čolniča človečka glava. Šel je blizu ter vprašal lastnika glave, kaj da dela tu ob tem času. Neznane« je odgovoril, da z dovoljenjem lastnika čolna tu prenočuje. Stražnik je odšel. Ko se je otrl med potjo slučajno nazaj, je opazil še drugo senco. Zato se je vrnil. Na svoje veliko začudenje je našel v čolnu tudi spečo mlado devojko. Povabil je parček s seboj na komisarijat. Tam se je dvojica legitimirala. Bila sta dva zaljubljenca iz Šolte. Njemu je 22, njej pa 17 let. Ljubita se vroče že par let. Te dni je poprosil mladenič očeta svoje »boževaake za njeno roko. Oče ga je nagnal. Zato si je poiskal službo v Splitu, nakar je prišla za njim še deklica. Sedaj čakata samo na potrebne dokumente, nakar se poročita. Da ne bi deklice odvedli stariši, ki so mobilizirali vse sorodstvo, se mora zaljubljeni parček skrivati in spi v čolnu. Mali romanček je ganil celo zakrknjeno srce /dežurnega, da je parček takoj izpustil. — Draga ljubezen. Grški trgovec Viljem Sandro iz Aten je prebil eno zadnjih noči v v ljubeznivi družbi mlade ženske, stanujoče v neki zloglasni hiši v zloglasni ulici Via delle Beecherie vecchie v Trstu. Zjutraj je izročil dekletu bankovec za 1000 lir, retkč, da naj ga gre izmenjat. Dekleta dolgo časa ni bilo nazaj. Ko ae joknčno vendarle vrnila, je izjavila, da je bankovec izgubila. To je vplivalo na trgovca kakor curek mrzle vode. Pozabil je na ljubezen ter tekel na policijo. Kmalu nato je sedela Amabile Gerretino za zamreženim oknom. — Lov na medveda. V okolici Broda ob Kolpi se je pojavil poleg druge številne divjačine, ki jo je prignal mraz v bližino človeških bivališč, tudi velik medved. Te dni je napadel kravi gozdnega čuvaja. Eno je tako preganjal, da je skočila v smrtnem strahu v prepad ter si polomila rebra. Naslednji dan je šel najemnik lova Anton Beljan v gozd na lov na srnjake. Nenadoma se je pojavil pred njim v distanci 15 korakov kosmatinec. Lovee je oddal nanj dva strela ter ga z obema pogodil, nakar je medved pobegnil. Pozneje so ga našli v mlaki krvi v nekem gromvju lovčevi psi, okrog njega pa je stalo tudi že več kmetov, ki jih je privabilo streljanje. Trdili so, da so medveda uibili oni, ▼sled česar pripade kožuh njim. Vsled tega se je razvil proces, v katerem bo pa zmagal lov««. — Razžaljen fašist. V soboto se je odigral pod arkadami trga Piazza Grande v Locarnu incident, ki ga po gladkem in mirnem poteku konference prebivalstvo obsoja in obžaluje. Neki švicarski fašist je ustavil poročevalca lista »Oeuvre« ter ga vprašal, če je on napisal v listu neki članek, v katerem je rečeno, da so stražili vilo >Farinellk, ko je stanoval v njej Musolini, »fašisti z obrazi kandidatov za vislice«. Novinar je to potrdil, nakar mu je priložil fašist dve krepki zaušnici, ter izjavil, da je bil med stražami tudi on. — Občinski uslužbenci v Sloveniji. Na ponovne pozive v časnikih se je dosedaj^ prijavilo iz cele Slovenije komaj 46 občinskih uslužbencev. Po naši sodbi pa je oseb okoli 200. Kje so ostali? Ali Vam je tako malo za Vašo strokovno organizacijo? — Zganite 6e in prijavite takoj svoj pristop k organizaciji 'občinskih uslužbencev v Sloveniji, da bo mogoče še letos sklicati ustanovni občni zbor. — Prijave sprejema >Zveza nameščencev auto-nomnih mest Slovenije« v Mariboru. — Najlinejšo govejo juho pripravi se v hipu in po ceni z Maggijevo govejo kocko. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 21 oktobra 1925. Vrednote: Invest. pos. iz 1. 1921 den. 81; loter. renta za vojno škodo den. 358; Celjska pos. den. 201, bi. 202, zaklj. 201; Ljubljanska kred. banka den. 230; Merkantilna banka den. ICO, bi. 105; Kreditni zavod den. 175, bi. 185; Strojne tovarne den. 120, bi. 125; Trboveljska den. 338, bi. 345; Združene pap. Vevče den. 120; >Nihag« den. 38, bi. 40; Stavbna družba den. 110, bi. 120; »šešir« den. 140; zast. listi Kranj. dež. banke den. 20, bi. 23; kom. zad. Kranj. dež. banke den. ' 20, bi. 23. j IMago: Bukovi hlodi I., sveži, od 35 cm i napr., od 3.50—4.50 m, fco meja den. 440; ) bukova drva, 1 m dolga, zdrava, do 15% i okrogl., fco meja, 3 vag., den. 23, bi. 23.50; zaklj. ‘23.50; bukovi plohi 40—80 mm, živ rob od 2—5 m, I., II., III., suho zdravo, fco meja bi. 700; hrastovi plohi monte neobrob., fco meja tranz. den. 860, bi. 900. Pšenica domača, fco Ljubljana den. 260; koruza stara, par. srem. p., 1 vag., den. 182.50, bi. 182.50, zaklj. 182.50; koruza nova, par. slav. post., bi. 122.50; koruza nova v štoržih, par. slav. post. bi. 75; oves sremski, par. nakl. post., 1 vag., den. 160, bi. 160, zaklj. 160; fižol mandolon, fco Lj. den. 285; fižol prepeličar, fco Lj. den. 310; fižol ribničan, fco Ljubljana den. 300. BORZE. — Zagreb, 21. okt. Devize: Curih 10.84— 10.92, Praga 166.625—168.625, Newyork 56.10 —56.70, London 272.375—274.375, Berlin 13.39 —13.49, Dunaj 796—806. Valute: dolar 55.425 —56.025, lira 224.30—226.70. — Curih, 21. okt. Borza: Beograd 9.20, Pariz 22.95, London 25.1325, Newyork 619, Milan 20.73, Praga 15.375, Dunaj 73.15. KAKO 80 NADZIRALI RADIČA V INOZEMSTVU. »Wiener Volkszeituug« poroča: »Že štiri leta se razburja inozemstvo z vestmi, v katerih se označuje Dunaj kot gnezdo vseh zarot zoper Jugoslavijo in centrala boljševistične propagande. Seveda je bilo treba dokazti te trditve tudi z dokumenti, ki so bili baje ukradeni iz diplomatskih trezorjev dunajskega bolgarskega poslaništva. K aferi ukradenih dokumentov so se pisali komentari, v katerih se je očitala dunajski policiji naravnost kazniva indolen-ca. Očitalo se ji je celo, da ve prav dobro, da je skrit v »katakombah« ruskega poslaništva na Dunaju cel magacin orožja, ki naj bi se uporabilo za veleizdajalske čine v Jugoslaviji. Višek v zanesljivem poročanju pa je dosegla jugoslovenska tajna policija na Dunaju, ko je pobegnil Stjepan Radič na Dunaj, da bi bil stopil v stike s sovjetskim poslaništvom. Vsa poročila je sestavil šef jugoslovenske tajne policije na Dunaju Mihajlo Brankovič (Bankovič?), ki je krmil dolgo časa svoje predpostavljene v Beogradu s produkti svoje bujne fantazije. Brankovič je dobil ukaz, da spremi Radiča v London ter poroča, kaj bo tam delal. Stjepan Radič je bil tako naiven, da je iskal v angleških listih tajnika, ki zna angleški in hrvatski. Ze drugi dan se je predslavil Kadiču neki »mister Mean«. iz Manchestra, ki se je nastanil takoj v pen-ziji »Holandia . Brankovič se je novemu Radičevemu tajniku takoj približal ter ga prosil, da bi ga obvestil o vsem Radičevem dejanju in nehanju ter mu dajal prepise Radi-čevih pisem. Seveda izborni detektiv Brankovič ni niti slutil, da je bil »mister Mean« član londonske tajne policije >Scotland Yard«. Mean je dajal Brankoviču res poročila. Na podlagi teh poročil je poročal Brankovič v Beograd, da je prišel Radič na Anglefiko * rumunskim potnim listom, glasečim se na ime Stefan Fleissig. Med tem pa je prišel Radič na Angleško v resnici z ruskim potnim listom, ki je bil izstavljen na njegovo pravo ime. Dalje je poročal Brankovič, da pripravlja skupina jugoslovanskih emigrantov na Dunaju atentate v Jugoslaviji. Brankovič je dobil vsled tega nalog, da pazi kar najstrožje na »dunajske zarotnike«, dočim je zahtevala jugoslovenska vlada od avstrijske, da jih izžene. Ko je prišel Davidovič na krmilo, je bil Brankovič odstranjen. Toda njegovi prijatelji v Beogradu so dosegli, da je nadzoroval še nadalje boljševistične komplote zoper Jugoslavijo. Da bi bil dosegel popolno zaupanje, se je poslužil Brankovič nekega v Zagrebu fabriciranega pisma, ki ga je, kakor je zatrjeval, pisala gospa Marija Radičeva in v katerem je prosila lastnico penzije, da sprejme dva Rusa iz Moskve v svojo penzijo. Tedaj pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega: Stjepan Radič se je sporazumel z radikali. Dokazal je nepobitno, da so bila vsa Brankovičeva poročila mistifikacija. Vsled tega je seveda Brankovič izgubil pri radikalih vse zaupanje. Dvakrat je bil pozvan v Beograd, da se opraviči. Končno je priznal, da so mu dajali njegovi agenti napačna poročila. Preiskava v Beogradu pa je dokazala jasno in nepobitno, da je izvil Brankovič vsa svoja poročila iz trte. Ko je videl, da je docela razkrinkan, je odstopil. Toda že dan preje se je pripeljal iz Beograda jugoslovenski funkcionar, ki je Branko vice vo pisarno v jugoslo-venskem poslaništvu zapečatil. Brankoviča izženejo te dni z Dunaja. Katera dama j« pripravljena posoditi uradniku-ikademiku 1000 Din. — Dopisi na upravo pod »Posojilo«. (113) V oklopnjaku okoli sveta. Spisal Robert Kraft. h Kordofaua pridejo v zahodni konec angleške posesti, in potem v vzhodni del belgijske države Kongo. Ha, kdo bo nekoč neki odvzel slabotni Belgiji te pokrajine! Kakšno bogastvo je le v vodah, koliko je tu veletokov, rek in potokov, studencev in jezer, ki nikdar ne usahnejo a tudi ne povzročajo povodnji! In vse 6q popolnoma divji kraji! Kaj vse bi napravila močna nacija iz teh pokrajin! To bo nekoč nova Indija. Za zdaj pa se je vsled mednarodnega miru nikdo ne s ute dotakniti. Potem, ko so prišli preko nekega gorovja se je razprostrla pred njimi zopet velikanska stepa, ki meri približno tisoč šeststo geografskih milj, in v suhem letnem času ni dobiti tu niti kapljice vode. Tu se je godilo Georgu najslabše, čeprav je bil tedaj deževni čas. Le tu ni hotelo deževati, ali pa je izginila vsaka kapljica brez sledu v zemljo. Vseeno pa ima ta kraj, ki je last Anglije, izredno mnogo divjačine; le takih živali ni, ki ne morejo živeti bre* vode, kakor na primer slon. Sicer pa tu kar mrgol® zlasti antilope, ki jim zadostuje obilna rosa, ki se napravi vsako noč tako, da izgleda stepa, čeprav je na namaka niti ena voda, vseeno sočnato zelena, tudi v najbolj vročem času. Govedu pa bi to rosa ne zadostovala komaj že razvajenim ovcam in v tej, na videz tako sočni stepi je vsled pomanjkanja vode poginila že marsikatera karavana, kar naznanjajo neštevilne kosti, ki markirajo pot. »Noji!« Cela čreda jih je, in te priložnosti ne izpuste. Lov se začne. Maksimus drevi s hitrostjo sto kilometrov. Nenadoma se vožnja vidno umirjuje. »Zakaj ustavljate?« vpraša Georg. Leonor, ki stoji pri krmilu, napravi presenečen obraz, ki pove, da to ni njena volja. »No, kaj pa je to?« Pogleda na aparat s pokalnim plinom in takoj je rešena uganka. Aparat ima samodelujoč vodni dotok in ta ne funkcijonira več. Tega niso opazili, in tako je morrisit, ki je približno deset centimetrov nad dnom steklenice, izven vode. »Green, hitro! Kaj je tu? Zakaj ne teče več voda?« Adam vrti pipo in maje z glavo. Ne vem, zakaj neče teči voda.« Kar začujejo krik, Charly je zavpil. Ze to se jim zdi čudno, da so odprta zadnja vrata, tam stoji Charly in kaže na pipo, ki je vdelana v nekl revi, ki drži na vnanjo stran, da izpuste vodo, ce čistijo rezervar, in ta pipa je odprta! Kdo je odprl pipo?« __________________ vsi To vprašanje je nepotrebno. Odprta vrata . imajo isto slutnjo. »Kje je Zamorec?« Da, mistra Ubošinta ni bilo več. Ko so bili vai v prostoru za šoferja in gledali naprej je uporabil priliko, odprl pipo in poskočil skozi zadnja vrata ven. Če si je pri dreveči vožnji zlomil vrat ali ne, o tem se meniti bi bilo brez pomena. Prestrašeni se spogledajo. Avtomobil, ki bo mu pošla pljuča je že davno stal. »To je zamogel storiti le Ubošinto!« prekine Leonor molk. >Gotovo!< »Pa prav v tej stepi, ki je tako revna glede tod, na m je storil to.« »Ne le revna, tu sploh ni nobene vode,« popravi Georg. ...... .Tega ni storil iz lastne lmcijatiev.« ?Tožko.^ »To je gotovo zopet Deaconovo delo.« »Morda.« >Ali pa ga je kdo drugi podkupil.« >Tudi mogoče.« »Torej še celo v te divje kraje, v sredo Afrike, <*«" ga zarota zoper mene!« »Zakaj ne? Ko smo vzeli zamorca k sebi, še nismo bili tako daleč od kulturnih mej, in imeli so doTolj časa, da se pripravijo.« Naznanilo. Deželnosodni predsednik v pokoju dr. Oton Papež je pričel poslovati kot odvetnik. Svojo pisarno je priključil že obstoječi pisarni dr. Fran Novaka - dr. Alojzij Kobala, L1UBLJANA, Dalmatinova ulica St. 3. MALI OGLASI EH* Gospod I lev* teu ■ f»Ph««** »dbin*. tonite* ai iakljutena. Le raane ponudb« pral aa »prave liata pe4 >Zaaiaj<. Absolventinja trgvroke M« ftaH ▼•»opiti ko* prak-Hkaatiaja k kakem« -»ežjemm ljub-ljaaakaaaa podjetja. Ponudbe proM u »prave Mate pod: »Marljiva«* Kii n U? le pri tvrdki r PETEiint Ljubljana BLIZU PREŠERNOVIM V°D' nijboljfl Slvilnl »troj J« r0.dkb,"‘” k,B aMn* rabo. h 1 ..GRtTZaEB" — ..AOLiK — l*t« tan poumtzn« dile Igle, olja, Jermani. p«euBatU^^“k » wia-nju aa strel braiplalen! Vefletna garancija Na velika I "» 1,1,101 Stanovanje »tatojefe la kuhlaja i* »a Mb* »4» proti nagradi aakonaki p»r. — Vt>*»dbo na up ra to liata pod: »Sta novanje«. Gospod Uit prapreato aoblao aa takoj. Po-nadbo na upravo liata pod: »Sobo«. Proda se ceno 890 hi jabolčnika lanskega pridelka. — Ponudbe na upraTo linta pod »Jabolčnik«. VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. l, Ljubljana, nudi najfineiši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. Zahtevajte ponudbo I Tehnično in higijenično najmodejneie u urejena kisarna v Jugoslaviji. * Mura: UaMdM, Butalska cesta Stw. 1«, *■ nadstropJ«- ■ S B I* U K K ■ K V B H m m a ! H R R ****** jBaaRRRRBRRRRith ♦♦»♦ata m J MODNI »*I,oN MINKA HORVAT, Ljubljana STAJBS TH® ^ te« vedno v zalogi na J novejše damske in deklilk« .i.—it. ia klobuk«. -*■ Žalni klobuki vedno v zalogi Popravila ae apreiemalo. O fefeSatali ta odf«a«m ared«ik< 1KLBZMKAB — ta tUkurm« >Rarlror< t LjaMjani: titraj Bom.