CEtJE, 15. NOVEMBRA 1979 - ŠTEVILKA 45 - LETO XXXIil - CENA 5 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Z UREDNIKOVE MIZE
Kaj bi veljalo omeniti ta teden? Gotovo to, da v občinah celjskega območja že \
teče razprava o naših predlogih programa Novega tednika in Radia Celje. Raz-i
prave so stvarne, kritične in soustvarjalne. To smo tudi pričakovali in si želeli.
Minuli teden ste bili mnogi z nami na javni radijski oddaji v Golovcu. Videli
smo, da imamo mnogo prijateljev. Upamo, da bomo s svojim delom znali to
vedno ceniti. Hvala vsem za čestitke ob srebrnem radijskem jubileju. I
Prihodnji teden boste dobili ob redni in normalni številki Novega tednika 5« j
posebno prilogo, ki smo jo izdali v sodelovanju vseh slovenskih pokrajinskih
časnikov. Izvod ne bo zaradi tega nič dražji. Le staro obljubo izpolnjujemo, da
vam bi od časa do časa popestrili branje s prispevki drugih krajev in navad.
Tokrat so prilogo uredili kolegi Vestnika iz Murske Sobote in se jim za trud
zahvaljujemo.
V tiskarni se že vrtijo tiskarski stroji, ki tiskajo novoletni koledar. Brez skrbi,
vsi ga boste dobili. Kako bi mogli pozabiti na kaj tidco važnega!
DRAGO MEDVED^
KONJIŠKA
ZK
KRITIČNA
OCENA
Včeraj so se na seji občin-
ske konference sestali konji-
ški komunisti. Dve temeljni
točki so postavili v dnevni
red: vloga in-naloge ZK v pr)-
litičnem sistemu socialistič-
nega samoupravljanja v ob-
čini in obravnava osnutka
sklepa o organiziranosti ob-
činske konference ZKS.
Osnovo za temeljito raz-
pravo konjiških komunistov
je dala ocena političnega si-
stema v občini Slovenske
Konjice, iz katere povzema-
mo nekatere kritične misli:
preveč splošna določila sa-
moupravnih aktov, slaba po-
vezanost delegacij z bazo,
konference delegacij se niso
uveljavile, slabo se v praksi
uresničuje ustavna vloga
družbenopolitičnega zbora,
izvršni svet pa ima »izpad«
pri pomembnih področjih,
kot so planiranje, samoupra-
va v KS, SIS in združenem
delu.
U. M.
25 LET NAŠEGA BAOIA
V petek popoldne je bila dvorana v hali Golovec tako polna, kot da bi šlo za kvalitetno
športno srečanje. Tega pa tokrat ni bilo, ampak je bila javna radijska oddaja ob 25 letnici
celjskega radia. Pripravili smo pester program, v katerem se je v več kot dveumem
programu predstavila cela wsta celjskih in slovenskih glasbenih ter govornih umetnikov.
Vsi so prišli z željo, da dajo svoj doprinos k našemu skupnemu slavju in praznovanju.
Najbolj ponosni pa smo bili na skoraj 3000 poslušalcev, ki so se zbrali v dvorani, jo napolnili
do zadnjega kotička in tako nam izrekli najlepšo čestitko. Obisk na tej oddaji je naša obveza
po še boljšem delu. Slavnostni govornik je bil v imenu Republiške konference SZDL
Lenart Šetinc, med nastopajočimi pa tudi celjski komorni zbor (na sliki) pod vodstvom
Vida Marcena. Reportažo, izjave in druge zapise s tega srečanja pa objavljamo na notranjih
straneh tednika. TV - Foto: TONE TAVCAR
50 LET CELJSKE »METKE«
NA ZELENI VEJI
Doblima bitka ixpred dvmh let
Sobotno jubilejno sreča-
nje Metkinih delavk in de-
lavcev v celjski dvorani Go-
lovec je označevalo poseb-
no sproščeno vzdušje. Naj-
bolj otipljive slavnostne
kulise so bile tiste, v zave-
sti, da so ob nemogočih de-
lovnih pogojih in stari te-
hnologiji in še bolj starem
strojnem parku, odpisanem
že več kot 90-odstotno,
uspeli s svojo tradicionalno
tekstilno slovensko trmo
kljubovati in obvladati vse
čeri svoje »bitke za življe-
nje« komaj izpred dveh let.
Slavnostni govornik Janez
Barborič, član predsedstva
ZSJ je posebej poudaril Met-
kine nadpoprečne poslovne
rezultate, ki zaslužijo pozor-
nost širše družbene skupno-
sti, saj so doseženi v panogi,
ki je najbolj na repu, tako
slovenskega kot jugoslovan-
skega gospodarstva.
Veliko je še nerešenih pro-
blemov, ki imajo v večinoma
ženskem kolektivu še svoje
posebne razsežnosti: nočno
delo žena, nizki osebni do-
hodki, ki niso v skladu z vi-
soko, »evropsko« kakovost-
jo izdelkov, odvisnost od
uvoza in šele postopna nado-
mestitev z domačimi surovi-
nami, neusklajenost v tek-
stilni panogi gospodarstva -
vse to so omejitveni dejavni-
ki razvoja in perspektiv slo-
venskega tekstilstva. Slo-
venska tekstilna industrija
ima perspektivo, vpi;ašanje,
je, kam in kako naj bo
usmerjena, je poudaril Janez
Barborič. V Metki so dokaza-
li, da niso predragi in, da so
sposobni izvažati, vendar se
ne strinjajo, da za »en izvo-
žen dolar, dobijo le njegovo
polovico«, kar je med »me-
tražerji« pri tekstilcih redek
pojav. In vendar je ambicioz-
ni zamah Metko »odpeljal tu-
di na morje v Biograd«, kjer
so pred propadom rešili 80-
članski kolektiv njihove pre-
dilnice. Njihov bodoči tozd v
Biogradu že sedaj zadovolju-
je dve tretjini potreb po pre-
ji. Pa pri tem celjska Metka
še ni izrekla zadnje besede!
MITJA UMNIK
PRVI SNEG
Razveselili smo se prvega snega. Pa smo kmalu ugotovili,
da je pokazal tudi svojo drugo, manj svetlo plat. V laški
občini je potrgal daljnovode, sicer pa o tem berite več na 11.
strani. Naš posnetek pa s svojo neposrednostjo vendarle
daje snegu vstopnico v naše dojemanje njegove svetle in
Prijetne plaU. Foto: J. VEDENIK
Novi tednik in Radio Celje
sta nepogrešljivi sredstvi ob-
veščanja šmarskih občanov.
Tako so menili na zadnji seji
sveta za informiranje pri Ob-
činski konferenci SZDL- v
Šmarju pri Jelšah, ko so
obravnavali izhodišča in
predloge programov sredstev
obveščanja za prihodnje leto.
Tako RTV Ljubljana, Večera,
Fladio Šmarje ter Novega te-
dnika in Radia Celje.
Člani sveta za informiranje
so sicer načeli razpravo o
V ŠMARSKIH KS O
TEDNIKU IN RADIU
predloženih programih ter se
pomudili tudi pri materialni
osnovi sredstev obveščanja.
Vendar pa so bili mnenja, da
bi morala razprava o progra-
mih steči najprej v krajevnih
skupnostih, sklepna razprava
v občini pa naj bo na svetu za
informiranje. Tako bodo že v
tem tednu pričeli razprave o
izhodiščih programov sred-
stev obveščanja v šmarskih
krajevnih skupnostih, orga-
nizatorji razprav pa bodo kra-
jevne konference SZDL. Vse
pripombe občanov pa bodo
strnili na sklepni seji na sve-
tu za informiranje. V Šmarju
so se dogovorili, da bodo z
javno razpravo zaključili do
^onca meseca._qc
ŽALSKA OBČINA
Vmm KOT PRAZNIK
76,7% občanov glasovalo za naprodok cele občine
v nedeljo 11. novembra
smo se občani referendu-
mom izrekli za uvedbo četr-
tega samoprispevka v občini
Žalec. S tem smo tudi zaklju-
čili večmesečne priprave na
to izredno pomembno druž-
benopolitično akcijo. Ni-
mam namena naštevati, koli-
ko je bilo raznih sestankov
in opravil, koliko je bilo po-
trebno političnega in tehnič-
nega dela tako v občini, kot
širši družbenopolitični skup-
nosti, kakor tudi v krajevnih
skupnostih, vaseh in zasel-
kih.
Ob tej priliki je potrebno
povedati tudi to, da so pred-
stavniki združenega dela že
v petek 9. novembra podpi-
sali samoupravna sporazu-
ma za financiranje komunal-
ne dejavnosti in ljudske
obrambe, varnosti in družbe-
ne samozaščite. S tem je bil
tudi opravljen prvi del, ki fi-
nančno pomeni največ iz ob-
sežnega referendumskega
programa.
Brez dvoma je bila nedelja
11. novembra resnično velik
praznik za našo občino. Ob-
čani so v velikem številu
prišli na glasovalna mesta, in
sicer preko 95%, svoj glas
ZA je pa dobilo 76,7% obča-
nov. To je močna podpora
celotnemu programu ter tu-
di obveza, da se za realizacijo
tega programa tudi prizade-
vamo in ga uresničimo tako,
kot je zapisano.
Ne smemo mimo podatka,
da je deset krajevnih skup-
nosti zaključilo glasovanje z
nad 80% oddanih lističev
ZA. To je vsekakor lepa šte-
vilka. Glasovanje za uvedbo
četrtega referenduma je bilo
za 17% uspešnejše kakor gla-
sovanje za tretji referendum-
Da smo dosegli takšen
uspeh, je vsekakor zasluga
občanov, ki so se znali pra-
vilno in napredno odločiti.
Omeniti velja izredno priza-
devanje množice aktivistov
v krajevnih skupnostih, va-
seh itd. Aktivnost štabov in
družbenopolitičnih organi-
zacij v krajevnih skupnpstih
in organizacijaih združenega
dela je bila na zavidljivi viši-
ni. Le s skupnimi močmi
smo lahko izpeljali to izre-
dno veliko in pomembno ak-
cijo. Tik po referendumu se
še v celoti ne zavedamo
ogromnega pomena te odlo-
čitve.
Vrednost programa je po-
sebno velika v tem, da so de-
lovni ljudje in občani pri-
pravljeni na samoupravno
dogovorjeni način reševati
lastna vprašanja.
Na kraju se želim v imenu
odbora za izvedbo referen-
duma 1979 zahvaliti vsem, ki
so kakor koli pomagali s svo-
jim delom za uspešen izid
glasovanja.
Posebno bi se zahvalil šta-
bom v krajevnih skupnostih
in delovnih organizacijah, v
OZD, ki so brez dvoma s svo-
jo prizadevnostjo v krajev-
nih skupnostih največ pri-
sp>evali za uspešen izid glaso-
VLADO GORISEK
.....   predsednik Sob Žalec
2. stran ~ NOVI TEDNIK
št. 45-15. november ig^j
ŠMARSKA RAZVEZA
SO RAZLOGI?
V Zdravilišču oceniti vzroke
v ponedeljek so se delavci
Zdravilišča v Rogaški Slatini
in delavci Prevozništva Do-
nat iz Rogaške Slatine z refe-
rendumom odločali o združi-
tvi v enotno delovno organi-
zacijo s tem, da bi postalo
Prevozništvo temeljna orga-
nizacija združenega dela
Zdravilišča. Vendar pa kljub
vrsti utemeljenih razlogov,
ki so pričali za združitev, re-
ferendum ni uspel. To je do-
kaj nerazumljivo, saj je pred-
stavnik Zdravilišča na zadnji
seji šmarskega izvršnega
sveta zatrdil, da ni vredno
posebej spet govoriti o zdru-
žitvi, saj narava dela Zdravi-
lišča in Prevozništva sama
zase priča o smotrnosti zdru-
žitve. Posebej, je naglasil
predstavnik Zdravilišča, ker
bi obe organizaciji tudi do-
hodkovno marsikaj pridobi-
li, če bi se združili pod isto
streho, saj bi v enotni delov-
ni organizaciji bistveno po-
večali skupni kapital. Ob
tem pa ie bilo na seji izvršne-
ga sveta slišati tudi opozori-
lo, da vendarle obstaja mož-
nost, da referendum ne bo
uspel. Kajti delavci v zdravi-
liški Polnilnici so bili že ne-
kaj časa pred referendumom
nejevoljni, ker so vedeli, da
bodo morali - če bi referen-
dum uspel - opraviti nekate-
re prerazporeditve delovnih
mest.
Kakorkoli že, dejstvo je, da
obetavna in močno pričako-
vana integracija Zdravilišča
in Prevozništva Donat ni
uspela. Zakaj? O tem bodo v
prihodnjih dneh tako v
Zdravilišču, kot tudi v okvi-
ru družbenopolitičnih orga-
nizacij v Šmarju še govorili.
Podatki pa so takile: na refe-
rendumu se je za integracijo
z Donatom odločilo v tozdu
Zdraviliška dejavnost 67%
delavcev, v tozdu Polnilnica
32% in v tozdu Vzdrževanje
46%. V Donatu se je 99% de-
lavcev odločilo za združitev
v Zdraviliščem.
DAIVIJANA STAMEJCiC
POUDARKI 12 GOVORA
LENARTA ŠETINCA
• Radijska postaja, ki deluje v občini ali regiji je še bližje
vsakodnevnemu življenju v posameznih skupnostih. Pritegne
nas z neposrednostjo in domačnostjo. Govori o naših konkretnih
problemih. Daje možnost, da prek radijskih valov sami sprego-
vorimo. Na ta način se ruši zgodovinska razredna in globoko
neenakopravna delitev na ustvarjalno elito in manipulirano
množično in pasivno publiko. Preko radijskih poti in načinov se
vzpostavlja med programskimi delavci in poslušalci tesen med-
sebojni odnos pri uresničevanju programske zasnove, ki zago-
tavlja dogovarjanje, sporazumevanje, omogoča da spoznavamo
drug drugega, se seznanjamo, bogatimo znanje, posredujemo in
sprejemamo informacije za družbeno odločanje.
• Ostaja mnogo neizkoriščenih možnosti pri vključevanju
radia kot oblike dela najbolj množične in demokratične orgsmi-
zacije delovnih ljudi - SZDL. Radijske sekcije bi lahko postale
pomembna pot dogovarjanja in pot boja za uveljavitev interesov
delovnih ljudi. Stalne razprave v programskih sosvetih in drugih
organih družbenega upravljanja, pomenijo prav tako neposredni
prispevek pri ustvarjanju programov in uredniških zamisli.
• Stalen boj za urejene družbenoekonomske odnose, gospo-
darsko stabilizacijo, za preprečevcinje in odkrivanje težav, pro-
blemov in nepravilnosti, za odgovorno uresničevanje nalog vseh
nas, ne glede na vlogo v procesu družbene reprodukcije, so prve
programske naloge naših glasil. Uresničevanje samoupravnih in
delegatskih odnosov, odločen nastop proti vsem izkrivljanjem
in zlorabam, zgolj deklarativnem pristajanju na nekatere te-
meljne vrednote naše družbene ureditve, to so vs2ikodnevne
naloge novinarjev in drugih programskih delavcev. Pri tem
lahko prav radio odigra pomembno vlogo. Se predvsem pri
povezovanju krajev, občin, regij, republik in pokrajin, pri prese-
ganju posjmiičnih različnih interesov, v boljšem medsebojnem
poznavanju in pri izmenjavi kulturnih in drugih ustvarjalnih
dosežkov.
\___
KOMUNISTI V LAŠKI OBČINI
KRITIČNO ZA OCENO
Sekretar OKZK Cveto Knez z optimizmom o stanju
v laški občini so volilne
konference predvidene v 49
organizacijah. Do konca mi-
nulega tedna je bilo oprav-
ljenih okoli 70 odstotkov,
preostala tretjina se bo zvr-
stila v teh dneh, ko bo v pe-
tek svojo nalogo opravila še
zadnja in sicer »Sopota«
Radeče, kjer so jo zaradi po-
žara morali odložiti.
Sekretar občinskega komite-
ja ZKS Cveto Knez potek in
vsebino volilnih konferenc
ocenjuje za* uspešne. Med
drugim ugotavlja, da že dol-
go ni bilo tako malo težav
okoli prevzemanja funkcij v
osnovnih organizacijah ZK,
zlasti ob dejstvu, da se bo
tokrat izmenjalo okoli 40 od-
stotkov sekretarjev osnov-
nih organizacij. V večini pri-
merov so bili za nove sekre-
tarje izvoljeni prejšnji na-
mestniki, večina sedanjih se-
kretarjev pa ostaja v ožjih
vodstvih, sekretariatih ali pa
so predvideni za druge odgo-
vorne politične funkcije. V
nobeni organizaciji se sekre-
tariat ni v celoti zamenjal,
kar pomeni, da so partijska
vodstva bila pri svojem delu
uspešna in da članstvo ni
imelo resnejših kritičnih sta-
lišč do njih.
O vsebini konferenc v de-
lovnih organizacijah pravi
Cveto Knez naslednje; Pred-
vsem so ocenjevali družbe-
no-ekonomski položaj delav-
cev, bitko za stabilnejše go-
spodarjenje, za večjo pro-
duktivnost, razvoj proiz-
vodne usmeritve, za pravič-
nejše nagrajevanje po delu.
Obravnavali so delovanje de-
legatskega sistema, soočili
svoje delovanje z napotki in
ocenami 5. seje CK ZKS,
idejno-politično so ocenili
razvitost obrambnih sposob-
nosti in družbene samozašči-
te in kritično obravnavali
partijsko življenje v organi-
zacijah ZK samih.
Po krajevnih skupnostih
so komunisti obravnavali ra-
zvoj in učinkovitost krajev-
ne samouprave, uspešnost
SZDL in komunistov v njej,
delovanje društev in ljudske
obrambe Kritično so analizi-
rali uresničevanje srednje-
ročnega in letnega načrta ra-
zvoja krajevne skupnosti.
Tudi v krajevnih organizaci-
jah je bil duh 5. seje CK ZKS
močno prisoten, zlasti ko so
ocenjevali svoje uspehe tudi
z zornega kota, po kakšni po-
ti je do teh uspehov prišlo.
Poleg komunalnih proble-
mov je v razpravo prišlo
mnogo več vprašanj z drugih
področij družbenega intere-
sa, kot je kultura, šport,
zdravstvo, socialno varstvo.
Bilo je tudi precej kritičnih
besed o odnosih in sodelova-
nju med krajevnimi skup-
nostmi in organizacijami
združenega dela, ki je zlasti v
krajevnih skupnostih brez
gospodarskih organizacij na
svojem terenu precej po-
manjkljivo.
JURE KRASOVEC
RAZGOVOR Z
REVOLUCIONARJI
MSZK Celje je pretekli te-
den organiziral zanimivo,
predvsem pa novo obliko
usposabljanja. Gre za pogo-
vor, oziroma za seminar, ki je
bil namenjen predvsem pre-
dvojnim komunistom, prvo-
borcem in predstavnikom
vodstev organizacij ZZB
NOV na širšem celjskem ob-
močju. Udeleženci so na se-
minarju XX - mimogrede, se-
minar je bil celodneven, or-
ganizirali pa so ga v hotelu
Donat v rogaški Slatini - po-
slušali vrsto aktualnih druž-
benopolitičnih in gospodar-
skih tem: tako o sedanjih
družbenoekonomskih razme-
rah v občinah celjskega ob-
močja, o političnem sistemu
socialističnega samouprav-
ljanja in Zvezi komunistov,
prisluhnili so predavanju o
delovanju komitejev za SLO
in družbeno samozaščito ter
o elementih politično var-
nostnih razmer na širšem
celjskem območju. Medob-
činski svet bo drugi del semi-
narja za predvojne'komuni-
ste, prvoborce in člane vbd-
stev organizacij ZB pripravil
21. novembra.
DS
OBRAZI
VLADO
RAMOR
Svojo novo delovno ob-
veznost in funkcijo sekre-
tarja celjske Občinske
skupščine je sprejel kot
nalogo; ki ga ne more pre-
senetiti. Zato teče pome-
nek o novih obveznostih
povsem mirno. Vsaka be-
seda je postavljena na
svoje mesto. Nič ugibanj.
Vse je znano v naprej. Pot
je začrtana.
Skoraj triindvajset let je
Vlado Ramor kot pravnik
delal v gospodarstvu.
Najdlje v celjski Metki,
pozneje tudi v Preboldu.
Kot vodja splošno ka-
drovskih sektorjev se je
srečeval z ljudmi, njihovi-
mi problemi, z življe-
njem. Na teh mestih, tudi
kot direktorjev pomoč-
nik, je dodobra spoznal
samoupravna dogajanja,
delegatsko življenje. Kdo
ve, koliko samoupravnih
splošnih aktov je šlo v mi-
nulih letih skozi njegove
roke. V njih pa je bilo za-
pisano življenje, ki ga bo
nadaljeval tudi zdaj, na
mestu sekretarja Občin-
ske skupščine Celje.
»Tudi zdaj bo šlo poleg
ostalega seveda, poleg
drugih nalog, ki zadevajo
delo Občinske skupščine,
predvsem za spoznavanje
in ocenjevanje delegat-
skega sistema. To zame ni
nič novega, čeprav gre za
dosti širši delovni obseg.
Toda, delegatska vpraša-
nja, pa naj se odvijajo sa-
mo v organizaciji združe-
nega dela oziroma občin-
ski skupščini ostajajo v
svojem bistvu ista. Poz-
namo samo eno pot.«
Pa tudi sicer se je nje-
govo delo v upravi celj-
ske občine nadaljevalo v
bistvu tam, kjer ga je kon-
čal v gospodarski delovni
organizaciji. Pred poldru-
gim letom je namreč pri
Skupščini občine Celje
sprejel nalogo samostoj-
nega svetovalca za samo-
upravne splošne akte in
tajnika komisije za pre-
gled teh aktov. Na položa-
ju sektretarja Občinske
skupščine se bo delovna
obveznost na samouprav-
nem in delegatskem po-
dročju samo povečala in
razširila. Na to je priprav-
ljen.
» Vse te naloge poznam,
še iz gospodarske prakse,
zato sem prepričan, da
bom uspešno delal tudi
zdaj. Tako tudi v naprej.«
Ob vsem tem bo prav
gotovo ostalo tudi nekaj
časa za rekreacijo. Nekoč
športnik, danes pa vse to
le razvedrilo. Predvsem
izleti v naravo.
M. BOŽIC
ZA SREČO
OTROK VSEGA
SVETA
Obiskovalci osrednje pri-
reditve, ki je bila posvečena
mednarodnemu letu otroka,
so v petek zvečer z aplavzom
nagradili nastopajoče v celj-
ski dvorani Narodnega
doma.
Prireditev sta pripravili
OK SZDL Celje in Zveza pri-
jateljev mladine Celje. Slav-
nostna govornica je bila pod-
predsednica OK SZDL Celje
in predsednica koordinacij-
skega odbora za mednaro-
dno leto otroka Majda Tro-
garjeva.
Prisrčno je izzvenel zlasti
nastop recitatorjev VVZ Zar-
ja, pa varovahcev ostalih
celjskih vrtcev in pevcev
zbora France Prešeren iz 1.
osnovne šole v Celju, ki so se
jim pridružili še recitatorji
osnovne šole Veljka Vlaho-
viča in ritmična skupina
TVD Partizan Celje.
M. PODJED
REKLI SO OB JUBILEJU I
RADIO JE NAŠ! I
Vsebina dobra, tehnika... j||
Takoj po končani javni radijski oddaji v hali Gdlov«,
smo povprašali šest obiskovalcev in nastopajočih, kaj
doživljali ob osrednji proslavi srebrnega jubileja Radi^
Celje. Čeprav so bili še vsi pod vtisom prijetnega razpolo,
ienja in tudi čustvenega odnosa do našega radia, pa s,
vseeno uspeli izreči tudi nekatere koristne ocene o dosed«,
njem delu ter seveda dodali tudi nekatere dobre misli
še hitrejši razvoj radijske postaje.
Jedro bi lahko bilo, da je radio izredno pomemben medij
pri informiranju občanov, da je vsebina že dosegla zavij.
Ijiv nivo, žal pa se še vedno pojavljajo težave s tehniko. Id
ker je radio »otrok tehnike« pride to še toliko bolj d«
izraza. Sicer pa, vsaka pripomba je dobrodošla in koristni
za nadaljnje delo.
HUBERT HERCEK: »Ob
lepem, srebrnem jubileju če-
stitam kolektivu Radia Ce-
lje. Moram reči, da je bil da-
našnji večer zelo prijeten ter
da sem z njim izredno zado-
voljen. Prepričan sem, da sta
mesto in vloga Radia Celje
predvsem v tem, da naše de-
legate in občane informira
celovito tako, da bodo lahko
čimbolje v svojih sredinah in
delavskih svetih odločali.«
BERNI        STRMCNIK
»Najprej moram reči, da j(
bila to veličastna prireditev
2500 gledalcev v hali Golo
vec je prav gotovo najlepš«
darilo, ki ga lahko dobijci
ustvarjalci Radia Celje! 2
obiskom na tej prireditvi ok
srebrnem jubileju pa so Ce-
ljani in obiskovalci iz drugih
krajev dokazali, da je to nji-
hov radio. In prav je tako!
Sam sem ponosen, da sen
pred leti tudi delal v tem ko
lektivu.«
MILAN GER2ELJ: »Izre-
dno sem vesel, da smo lahko
kot kolektiv TTG (prevzeli
so pokroviteljstvo - op. p.)
vsaj delno prispevali k lepe-
mu praznovanju pomemb-
nega jubileja Radia Celje, ki
je del nas. Mislim, da bomo
tako uspešno sodelovali tudi
v prihodnje, saj oboji delamo
za ljudi - vi za poslušalce in
njihovo zadovoljstvo, mi za
potnike in izletnike ter seve-
da njihovo ugodje.«
IVO UMEK ml.: »Zelo sen
bil vesel, ko so me povabili
da sodelujem na javni radij
ski oddaji ob 25-letnici RC,I
katerim že lep čas živim. St»
noval sem v stolpnici v C*
lju, na kateri so montirali
prvi oddajnik. Tako sem lah-
ko poslušal radio noč in dan
Napredki pri vašem radiu sft
Tudi v prihodnje vam bomo
pomagsdi, da boste še boljši
Čestitam ob jubileju, vidimo
pa se ob 50-letnici RC!«
ANTON RUPNIK, dopi-
snik DELA v Zagrebu: »Kot
bivši Celjan (Celje sem zapu-
stil leta 1963!) sem na današ-
njem srečanju doživljal izre-
dno lepe trenutke. Priredi-
tev je bila simpatična, žal pa
je dvorana Golovec sicer le-
pa, vendar slabe akustično-
sti. Lokalni radio je nepo-
grešljiv instrument informi-
ranja in tega ne more nado-
mestiti noben časnik, pa naj
bo ne vem kakšne kvalitete.
Sicer pa vse najboljše tudi v
naprej!«
ŠTEFAN ŽIVŽEJ: »PraV
zaprav se spominjam začet'
ka Radia Celja, ko se je prvii
oglasil značilni znak s praZ'
novanja na Ostrožnem. 0^
takrat dalje ves čas sprem;
Ijam program in v njem tudi
sodelujem, zlasti na kultur-
nem področju, kateremu st«
posvetih veliko pozornosti
Vsebina je že zelo bogata ^
ni kaj dosti spreminjati, pro-!
blem pa je slišnost. Vsebin^
si zasluži, da pride do števil
nejših ušes!«
TONE VRABl
45-15. november 1979
NOVI TEDNIK - stran 3
CELJE
VEUKA ODGOVORNOST
y prvi razpravi o smernicah srednjeročnega načrta
Čeprav je šlo na zadnjih dveh
sejah zborov celjske občinske
skupščine samo za prvo razpravo
g osnutku in pozneje o predlogu
sfnernic za pripravo družbenega
načrta občine za nasjednje sred-
njeročno obdobje, od 1981. do
j985. leta, moramo reči, da je že
prvo gradivo' o tem pomembnem
dokumentu sprožilo veliko ra-
zmišljanj- zato dodatnih predlo-
gov, novih pobud in podobno. To
je dober znak, ki kaže, da gre za
realne načrte, za tiste, ki so tudi
obveznost.
V javni razpravi se je povsem
izoblikovalo stališče, da bodo do-
končen korak v zvezi s stavinj-
sko železnico, njeno prestavitvijo
oziroma zadržanjem na isti trasi,
izoblikovali šele v razpravi in pri
sestavi prostorskega plana obči-
ne. To pa hkrati pomeni, da to
poglaN^e ne bo vneseno v družbe-
ni plan za naslednje petletno ob-
dobje.
Več kot pomembna je bila pri-
pomba naj se natanko opredelijo
širši družbeni interesi, kadar gre
za nove naložbe v gospodarstvu
in tudi sicer Razen tega je dele-
gacija Kovinotehne še menila, da
bi morali v tem času rešiti vpra-
šanje glavne čistilne naprave za
vode v Celju itd.
Tudi pripomba Ingradovega
delegata je bila utemeljene. Na-
našala seje na zagotovitev konti-
nuirane gradnje stanovanj in
sploh na vprašanje, kako bo z
gradnjo stanovanj v občini v na-
slednjih petih letih.
V tej razpravi, na seji zbora
združenega dela, je šlo tudi za
razmišljanja o drobnem gospo-
darstvu. Zdaj ne samo za ugoto-
vitev, da mnoge panoge, zlasti
uslužnostnega značaja, izumira-
jo, marveč tudi za zahtevo, da naj
planski dokument opredeli vlo-
go in mesto tistega drobnega go-
spodarstva, ki je vezano na serij-
sko proizvodnjo in zato na indu-
strijo in onega, ki ga išče in po-
trebuje občan vsak dan, pa ga
dostikrat ne najde.
Tudi predlog o opredelitvi sta-
novanjskega zadružništva, kot
pomembnega činitelja pri grad-
nji individualnih stanovanj, je
naletel na ugoden .sprejem.
, M. B02IC
POLOVICA NOVIH
SEKRETARJEV
z današnjim dnem so v
šentjurski občini zaključili
programsko volilne konfe-
rence ZK, ki so po tozdih in
krajevnih skupnostih pote-
kale po predvidenem progra-
mu. Vse po vrsti so dobro
uspele, kar je nedvomno re-
zultat intenzivnih predpri-
prav nanje. Čeprav še niso
opravljeni dokončni pregledi
in povzetki iz konferenc, saj
so nekatere bile šele včeraj
zvečer in danes, lahko okvir-
no zapišemo, da so v 17 OO
ZK v temeljnih organizacijah
in v 9 OO ZK v krajevnih
skupnostih, izvolili 50% no-
vih sekretarjev, po večini
mladih komunistov-delavcev
in kar je še posebej razveselji-
vo je tudi to, da je med njimi
precej žensk.
M. P.
ŽALEC: TUDI O SKUPNEM
PLANIRANJU
Čeprav v žalski občini še niso v celoti zaključili
volilnih konferenc, pa lahko prvo oceno že podamo.
Na vseh volilnih konferencah so podali poročila o
dosedanjem delu osnovnih organizacij v preteklem
mandatnem obdobju. V poročilih so izpostavili kri-
tično oceno dela osnovnih organizacij ter komunistov
v OO, drugih družbenopolitičnih organizacijah in dele-
gacijah. Seveda so povsod obravnavali tudi gradivo
pete seje CK ZKS.
V večini osnovnih organizacij so ocenili, da so poli-
tične razmere ugodne. Tako v krajevnih skupnostih
kot v združenem delu. Marsikje, zlasti v industrijskih
krajih, so opozorili na akcijsko povezanost komuni-
stov v krajevni skupnosti in združenem delu, pro-
bleme skupnega planiranja in razvoj (delegatskega si-
stema. Se posebej v velikih krajevnih skupnostih so
opozorili na aktivnost komunistov, ki v določenem
kraju žive. V Žalcu je na primer okrog 500 članov ZK, v
OO pa jih je vključeno le kakšnih petdeset.
J. V.
CELJE - TITOV VELES
ROeATEJŠI ZA BRATA
Optimistični načrti sodeiovanja pobrateniit občin
Na slovesnem zasedanju ob-
činske skupščine Titov Veles so
prejšnji teden podpisali listino o
pobratenju s Celjem. Delegati so
toplo pozdravili izmenjavo listin
"in z zanimanjem poslušali infor-
macijo o gospodarskih, družbe-
nih in političnih značilnostih živ-
ljenja v celjski občini. Prireditev
ob občinskem prazniku Titovega
Velesa se je udeležila celjska de-
legacija, in sicer Jože Marolt,
Aleš lic in Jože Volfand. Delega-
cija je imela pogovore v topilnici
Zletovo, ogledala pa si je tudi to-
varno Jugoporcelan. Pogovarjala
se je o možnostih nadaljnjega go-
spodarskega sodelovanja. Že v
tem mesecu bo odpotovala v Ti-
tov Veles skupina trgovcev, ki bo
s kmetijskim kombinatom Lazar
sklenila dobave sadja in zelenja-
ve za prihodnje leto. V kombina-
tu so celjskim gostom zatrdili, da
med letom ne bo nobenih težav z
dobavo paradižnika in druge ze-
lenjave, v maju pa bodo lahko
Celjani kupili že jogode. Vse je
odvisno od aktivnosti celjske tr-
govine, ki bi morala že v tem letu
podpisati s kombinatom ustrez-
ne sporazume. Se več možnosti
za trdnejše gospodarske poveza-
ve je tudi med topilnico Zletovo
in celjsko Cinkarno ter drugimi
organizacijami. Pomembno je še.
da DO za praznik republike v Ce-
lju nastopila odlična amaterska
folklorna skupina iz Titovega Ve-
lesa. V tej pobrateni občini so ob
občinskem prazniku prenesli v
spominsko kostnico posmrtne
ostanke osemdesetih padlih bor-
cev Kostnica se po likovni in ar- •
hitektonski rešitvi uvršča med
največje spomenike revolucije v
Jugoslaviji.
JV
KONUSOVA SAMOUPRAVA
JO UREJAJO!
Izpostavileni dohodiiovni odnosi
V konjiškem Konusu
uspešno uresničujejo svoj
»sveženj« naložb zaradi
preusmeritve proizvodnje
oziroma sanacijskega pro-
gram.a. Prav zato so tudi po-
hiteli s samoupravnim ureja-
njem splošnih aktov in ukre-
pov, da dejansko stanje v te-
meljnih organizacijah in de-
lovnih skupnostih skupnih
služb »spravijo na tekoče« z
določili zakona o združenem
delu tudi v svoji samouprav-
ni zakonodaji in redu.
Tako se bodo delavci vseh
Konusovih tozdov in dveh
delovnih skupnosti skupnih
služb med 15. in 20. decem-
brom na referendumu odlo-
čali o treh pomembnih ak-
tih: o dopolnitvah in spre-
membah samoupravnega
sporazuma o združitvi v de-
lovno organizacijo, o katalo-
gu del in nalog in o samo-
upravnem sporazumu o os-
novah plana za leto 1980. Na
ravni tozdov oziroma njiho-
vih delavskih svetov pa bo-
do razpravljali še o dveh izre-
dno pomembnih sporazu-
mih - prvi zadeva oblikova-
nje sredstev za pokrivanje
uvozno-izvoznih razlik, dru-
gi pa sega v globje oblikova-
nje dohodkovnih odnosov.
Ustrezen tak sporazum skle-
pata Usnjarna Ljutomer in
KOKO Slovenske Konjice.
Na dnevnem redu tozdovske
samouprave pa je še stano-
vanjska izgradnja v prihod-
njem letu.
Pri Konusovem samo-
upravnem urejanju odnosov,
kaže posebej poudariti od-
nos med tozdi in delovnimi
skupnostmi skupnih služb,
ki sloni na trdno (Ovrednote-
nem delovnem programu in
predlogu, da tozdi skupnim
službam »jamčijo« le 70 od-
stotkov sredstev, ostalih 30
pa je zelo gibljivih, odvisnih
od realizacije programa in
uspešnosti tozdov.
MITJA UMNIK
VOLILNE KONFERENCE ZK V ŠMARSKI OBČINI
VEUA KOT DOGOVOR
Med sekretarii precel ntiadih komunistov
v osnovnih organizacijah
zveze komunistov občine
Šmarje pri Jelšah so do da-
nes skorajda že zaključili vo-
lilne konference. Le še ko-
munisti krajevne organizaci-
je Šmarje in pa osnovne or-
ganizacije tozda Zdravstvo
se bodo danes še sestali na
volilni koferenci. Kot je mo-
goče razbrati iz prvih grobih
ocen, so šmarski komunisti
temeljito in vsestransko
osvetlili družbenopolitične
in gospodarske razmere v
svoji sredini in spregovorili
tudi 9 krepitvi vloge Zveze
komunistov. Prav v zvezi z
zadnjim vprašanjem so se
nekoliko več spoprijeli člani
osnovnih organizacij ZK v
krajevnih skupnostih. Kajti
dejstvo je, da te osnovne or-
ganizacije še šepajo, da nji-
hov vpliv še ni dovolj močan
in da njihovo delo znotraj
frontne SZDL ni dovolj vi-
dno. Posebej zaskrbljujoče
pa je, da je v šmarski občini
še deset krajevnih skupno-
sti, v katerih ni osnovne or-
ganizacije ZK.
DS
LOJZE GOJČIČ V
CELJU
Včeraj se je »okrogle
mize« o obveščanju na
celjski gimnaziji udeležil
tudi izvršni sekretar v
predsedstvu CK ZKS
Lojze Gojčič. To je že dru-
ga »oki^ogla miza«, ki so
jo o aktualnih problemih
iz naše družbene prakse v
tem šolskem letu pripra-
vili mladi iz celjske gi-
mnazije. Dobra praksa!
1 UM
V CELJSKIH OOZK
VIDETI PLODNO
Dve tretjini novih sekretarjev
Do konca tedna bodo tudi
v celjskih osnovnih organi-
zacijah Zveze komunistov
zaključili z volilnimi konfe-
rencami. Osnovnih organiza-
cij je v celjski občini 291 in
prav vse med njimi so se dr-
žale zastavljenih terminskih
planov.
Treba je poudariti, da so
bile letošnje volilne konfe-
rence zelo plodne, saj so raz-
grnile široko delovno in živ-
ljenjsko problematiko delav-
cev in občanov. Seveda pa
bo mogoče o njihovi vsebin-
ski naravnanosti povedati
več, ko bodo volilne konfe-
rence zaključene in ko bodo
v občini pripravili oceno
opravljenega dela.
Sicer pa so na konferencah
opravili tudi volitve novih
sekretarjev in članov vod-
stev osnovnih organizacij.
Kot kažejo grobi podatki, je
med celjskimi komunisti kar
dve tretjine novih sekretar-
jev osnovnih organizacij.
DS
SVET IN Ml
PISE IVAN SENICAR
44
TALCI IN NAFTA
Iran je že vse leto v središču pozor-
nosti mednarodne javnosti. Najprej
smo bili priča neustavljivim nemi-
rom, ki so zamajali prestol šahu Rezi
Pahlaviju. Za tem so sledile rekon-
strukcije vlade, da bi pomirili neza-
dovoljne ljudi, ohranili šaha in vzeli
politično orožje iz rok verskega vodi-
telja Homelnija, kije takrat živel še v
Parizu in tam napovedoval svoj od-
hod v Iran. In res se je zgodilo tako.
Šah je pravzaprav pobegnil, pred
njim pa tudi največji del njegove
družine in skorumpiranih politikov
in bogatašev. Iranska revolucija je
zmagala. Povsem se je spremenila
iranska usmeritev v notranjem ra-
zvoju, prav tako pa je Iran prenehal
biti steber Zahoda, predvsem pa
ZDA: napotil se je na samostojno pot,
izstopil Iz dotakratnih zvez in še
priključil neuvrščenemu gibanju.
Toda - Iran je še vedno na prvih
straneh svetovnega časopisja. Notra-
nje se prestrojava, toda delovnega
miru še ni. Gospodarstvo šepa. Pri-
pravljajo ustavo nove islamske drža-
ve, vendar nI jasno, kako naj islam
rešuje vse probleme take dežele da-
nes. Pri tem pa je prišlo do hudih
obračunov z vsemi, ki jih sedanji re-
žim ocenjuje kot zločince. Nekaj sto
so jih postrelili potem, ko so bili ob-
sojeni pred hitrimi sodišči.
Najnovejša pa je zadeva s šahom.
Ta je živel v raznih državah, nazad-
nje v Mehiki. Pred kratkim pa je pri-
šel v ZDA, baje na zdravljenje raka.
Iran je zahteval od Amerike, naj mu
izročijo šaha, da mu bodo doma sodi-
li. To je vsekakor pravica Irana. Ker
pa ZDA šaha ne morejo izročiti, pred-
vsem iz prestižnih razlogov, so iran-
ski študentje pred dnevi enostavno
zasedli ameriško ambasado. Vsaka
ambasada pa je po mednarodnem
pravu, ki uravnava med drugim tudi
obnašanje v diplomaciji, izvzeta iz
pristojnosti dežele, v kateri je, in je
del dežele, ki ima to ambasado tudi
zato, da uravnava posle med obema
državama. Toda iranski študentje so
šli preko teh norm. Tudi niso spošto-
vali imunitete diplomatskega osebja,
ki zahteva, da lahko vsaka država
sicer izžene tuje diplomate, če njiho-
ve dejavnosti ne more več prenašati,
ne more pa jih - razen v redkih pri-
merih - tudi zapreti. Študentje, ki so
zasedli ameriško veleposlaništvo v
NEVARNO
VRETJE
Teheranu, pa so zadržali za svoje tal-
ce vseh 59 oseb v ambasadi, diploma-
tov in drugega osebja. Potem se je
začelo pogajanje, ki traja: - ali bodo
Amerikanci izročili šaha, - ali pa bo-
do Iranci pobili talce. Torej zelo za-
motana situacija za vse udeležence in
tudi za zainteresirane opazovalce.
ZDA so na preizkušnji, izgleda pa,
da nimajo kaj posebne izbire. Najbrž
je za njih nemogoče, da bi šaha izroči-
li, toda ranljivi so predvsem v dveh
pogledih: pri talcih in pri nafti, ki jo
dobivajo iz Irana. Talci so kratkoroč-
no in občutljivo vprašanje, posebno
za,ameriške državljane, ki nikakor ne
morejo razumeti, da lahko kdo tako
ravna s predstavniki »mogočne*
Amerike. Nafta pa je globlji problem.
ZDA še vedno dobiva od Irana 3 mili-
jone in 300.000 sodčkov nafte na dan.
Brez tega dotoka bi v ZDA močno
zaškripalo. Poleg tega pa je položaj
neprijeten tudi za predsednika Car-
terja, še posebno zaradi tega, ker je
tik pred izbruhom volilne kampanje.
Reakcije pa prihajajo tudi iz dru-
gih delov sveta. Med njimi je le nekaj
pritrditev iranskemu pritisku, naj-
več pa je začudenih opazovalcev, ne
glede zahteve za izročitev šaha, am-
pak načina, kako iranske oblasti to
delajo. Več uglednih državnikov,
med njimi tudi papež Pavel It, se je
zavzelo za življenja talcev, ki jih ka-
žejo na televiziji z zvezanimi rokami
in povezanimi glavami. Tudi nekaj
organizacij, med njimi Palestinska
osvobodilna organizacija, je posku-
šalo ponuditi svoje dobre usluge, da
bi obema stranema pomagalo iz tež-
kega položaja, vendar doslej brez
uspeha.
Postavlja se vprašanje, kaj hoče
Iran s tem znotraj in zunaj. Tudi zno-
traj dežele je zapleteno: predsednik
vlade Bazar ga je dal ostavko in zdaj
vlada 17~članski svet revolucije, ka-
terega člani pa uradno niso znani. Pa
na zunaj? Sam Homeini kot vrhovni
šef podpira zasedbo ameriške in bri-
tanske amabasade, kar ni samo nena-
vadno, ampak tudi nevarno. Iran vre
naprej in z njim svet.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št 45-15. november
1975
MITJA RIBIČIČ NA DOBRNI IN SLOV KONJICAH
DELATI VEC IN BOUE!
StabillMmcIla, anargetlkaj izvoz, inflacija
Repruduktivna spo^sob-
nost na.šega gospodarstva
pada že pet let, opraviti
imamo z visoko in dolgo-
trajno stopnjo inflacije, vse
ostrejši gospodarski polo-
žaj zahteva za enak doho-
dek pravzaprav več dela,
pretežno slabo izvozno
usmerjeno gospodarstvo ob
visoki stopnji gospodarske
industrijske rasti »zunaj«
ni konkurenčno, izdelki so
predragi in nekakovostni -
seveda so tudi izjeme, ki pa
žal bolj potrjujejo pravilo
kot kaj drugega.
Oktobrski pogovori vodil-
nih slovenskih gospodar-
stvenikov pri predsedniku
republiškega izvršnega sveta
dr. Antonu Vratuši so navr-
gli veliko žolčnih misli na ra-
čun sistemskih, državnih,
administrativnih posegov,
pri čemer pa je prevladalo
enotno mnenje, da si takšne-
ga »luksuza« sprememb, kot
smo si jih letos »privoščih«,
ne smemo več dovoliti.
Ali bo, in kako bo »gospo-
darsko črno leto 1980« - to
in ostala našteta in nenašte-
ta vprašanja, so bila ves čas
obiska predsednika repu-
bliške konference SZDL
Mitje Ribičiča na Celjskem
■najbolj rdeča nit« vseh po-
govorov.
Na naši današnji stopnji
razvoja samoupravljanja so
državni posegi vedno manj
popularni, čeprav kasneje
zelo »uporabni«, kadar je za-
nje mogoče skriti lastne sla-
bosti: nedelavnost, poslovno
omahovanje, slabo produk-
tivnost in mnogo drugih
stvari. Vedno je »pripravno«,
kadar imamo za krivca drža-
vo, saj nam potem ni treba
razčiščevati, ali vsaj ne do-
volj dosledno, z našim vses-
Rlošnim nespoštovanjem do-
govorov in sporazumov.
Nikoli tudi nismo zapirali
oči pred resnico in prakso,
da pot samoupravnega so-
cializma ni ravna in samo
»z rožicami postlana«, da se
po Veljku Vlahoviču dosti-
krat znajdemo ne samo »na
poti, ampak tudi na mnogih
brezpotjih, iz katerih mora-
mo poiskati izhode«, kajti
»graditev socializma ni isto
kot zidanje hiše«, je govoril
Edvard Kardelj, ampak »je
to rastlina, na katere rast in
razvoj ni mogoče vplivati z
mehaničnimi postopki,
marveč z ustvarjanjem po-
gojev za njeno rast. Skrbeti
moramo za tla, za podlago,
iz katere raste ta rastlina,
tie pa da bi ji krojili umetne
oblike. >
MITJA UMNIK
SZDL: FRONTA
AKCIJE!
.Pretekli teden je bilo na
Dobrni posvetovanje razšir-
jenega političnega aktiva
celjske SZDL. Razpravljali
so o celjskem gospodarstvu
in o konferenci neuvrščenih
ter vlogi Jugoslavije v svetu.
Popoldne pa je potekala raz-
prava o pobudi tovariša TI-
TA o kolektivnem vodstvu
in odgovornosti, na kateri je
sodeloval tudi Mitja Ribičič,
predsednik RK SZDL Slo-
venije. Osnova za razgovor je
bilo gradivo o uresničevanju
pobude tovariša Tita pri po-
glabljanju družbene vloge
SZDL v političnem sistemu
socialističnega samouprav-
ljanja, ki je namenjeno za
javno razpravo pred bližnjo
volilno sejo republiške kon-
ference SZDL. V razpravi je
bilo poudarjeno, da moramo
pobudo tovariša Tita ra-
zumeti in sprejeti kot sestav-
ni del naših prizadevanj za
uveljavitev ustavnega polo-
žaja delovnih ljudi v združe-
nem delu in krajevnih skup-
nostih ter za nenehno življe-
nje demokratične kadrovske
politike. Gre torej za uveljav-
ljanje tistih oblik političnega
in samoupravnega delovanja
(ne samo skrajšanje manda-
ta) preko katerih se bodo
lahko hitreje in učinkoviteje
uveljavljali interesi, potrebe
in zavzetost delavcev in ob-
čanov za odgovorno urejanje
skupnih družbenih zadev. In
nenavsezadaje moramo uve-
ljavljanje načel, oblik in me-
tod kolektivnega dela in od-
govornosti razumeti kot na-
por k vsebinskemu poglab-
ljanju in izpopolnjevanju si-
stema socialistične samo-
upravne demokracije ter kot
možnost učinkovitega pre-
prečevanja      birokratskih,
monopolističnih, liderskih
in drugih nesamoupravnih
pojavot.
V gradivu, o katerem bo
tekla javna razprava v vseh
krajevnih skupnostih do
konca novembra, je oprede-
ljena tudi nadaljna aktivnost
frontne SZDL, v kateri mo-
ramo stalno širiti demokra-
tične možnosti aktivnega de-
lovanja krajanov v procesu
političnega in samouprav-
nega dogovarjanja in odloča-
nja. Prav tako pa so nakaza-
ne nekatere normativne do-
polnitve v organiziranosti
SZDL (fleksibilno delegira-
nje, dvoletni mandat, pred-
sedstvo kot politično izvršil-
ni organ, frontni sestav kon-
ference, programske konfe-
rence, vloga sindikata v KS,
delo sekcij itd.).
VIKI KRANJC
^ TOZDIH LEŽERNO^
Mladi pri OK ZSMS Šent-
jur so si pred kratkom načr-
tovali v program svojega de-
la tudi obiske delovnih or-
ganizacij na njihovem ob-
močju, da bi skozi delovne
pogovore v teh kolektivih
lahko naredili oceno o druž-
benopolitični aktivnosti
svojih vrstnikov v organiza-
cijah združenega dela. Pred-
vsem so želeli spoznati, ko-
likšen odstotek je listih, ki
zares aktivno delajo v os-
novnih organizacijah Zveze
socialistične mladine. Re-
zultati teh obiskov so bili le
malokje docela zadovoljivi.
V glavnem pa so pokazali,
da so mladi po krajevnih
skupnostih mnogo bolj ak-
tivni kot v organizacijah
združenega dela. In še en po-
datek je zanimiv. Tam, kjer
dobro delajo vse ostale druž-
benopolitične organizacije,
je tudi mladinska aktivna in
so tudi mladi vključeni v
ostale organizacije, in
obratno.
Vodilo za obiske, ki jih
opravljajo člani predsed-
stva OK ZSMS Šentjur, so
bil epredvsem mnoge nes-
klepčne seje, ki se jih mladi
niso udeleževali.
Pri OK bodo po končanem
obisku v vseh delovnih or-
ganizacijah izdelali podrob-
no analizo, ki bo nedvomno
pomemben in koristen napo-
tek za delo v prihodnje.
M. PODJED
ZRCALO
RIŠE: BORI ZUPANČIČ
TOPER ŠMARJE
KOPALKE V NAHRBTNIK
Pripravljena je zasnova novega programa
Toprova temeljna organizacija
lahke ženske konfekcije v Šmar-
ju pri Jelšah se pripravlja na nov
proizvodni program. Pravzaprav
gre zaenkrat še za idejno zasno-
vo, o kateri pa so že razpravljali
tako delavci te Toprove temeljne
organizacije, kot tudi člani iz\'rš-
nega sveta v Šmarju.
Sedanja delovna slika tozda
Konfekcija Šmarje je vse prej kot
lepa, pa kakorkoli že jo pogleda-
mo. Rezultati poslovanja so sla-
bi, saj je temeljna organizacija iz-
kazala ob polletju izgubo, delov-
ni pogoji zaposlenih so izredno
slabi, saj dela 95 delavcev v
zgradbi, katere tlorisna površina
znaša borih 230 kvadratnih me-
trov. Vse to povzroča veliko fiuk-
tuacijc delovne sile in zaradi
neustrezne tehnološke organizi-
ranosti delovnega mesta nedose-
ganje proizvodnih planov. Če
vsem tem okoliščinam dodamo
še dejstvo, da je v tozdu Konfek-
cije Šmarje postavljen strojni
park za serijsko proizvodnjo ko-
palk, kombinež in ostalih arti-
klov lahke ženske konfekcije, ki
pa jih izdelujejo iz uvoženih tka-
nin, potem je jasno, da je preu-
smeritev tega Toprovega tozda
nujna.
Cilji preusmeritve so jasni: tre-
ba je delavcem zagotoviti takšno
proizvodno usmeritev, ki jim bo
zagotavljala socialno varncst, ki
bo vezana na domače surovine,
ki bo omogočala velik plasma iz-
delkov in ki bo dohodkovno
upravičena. Glede na to so v To-
pru izdelali idejno zasnovo nove
proizvodne usmeritve tozda
Konfekcije Šmarje, ki naj bi bila
v bodoče vezana na izdelavo na-
hrbtnikov, torb za različne špor-
te, etuije za smuči in etuije za
deske za jadranje. Srednjeročna
oziroma dolgoročna usmeritev
celotne delovne organizacije To-
per bo usmerjena v zadovoljeva-
nje potreb kupcev po različnih
vrstah športnih artiklov. Pro-
gram v tozdu Šmarje pa bi bil
dopolnitev športnega programa
Topra in bi omogočal specializa
cijo proizvodnje ter zagotavljal
večjo produktivnost dela. Odlo-
čitev o proizvodnji nahrbtnikov
in drugih športnih artiklov pa te-
melji na raziskavi tržišča (ki je
bila - mimogrede - opravljej
pred dvemi leti). Podatki kažej
da doslej v Jugoslaviji uvozin
90% nahrbtnikov.
Ko so na zadnji seji izvršneg
sveta v Šmarju člani razpravljal
o idejni zasnovi preusmeritvi
šmarskega tozda Konfekcije, 9
menili, da gradivo ponuja vs
premalo podatkov za teincljiti
presojo upravičenosti proi:
vodne preusmeritve. Kajti vel
kot jasno je, da bi morali to preu
smeritev povezati z naložbo v no
ve proizvodne prostore, zaenkra
pa še ni čisto jasno, kako In To
per lahKo zagotovil potreben dt
nar za celotno investicijo,
izvršnem svetu so se zato dogc
vorili, da bodo počakali na odk
čitev centralnega delavskeg
sveta Topra. V zvezi s tem pa tud
pričakujejo, da bo Toper posre
doval izvršnemu svetu v ene«
mesecu izdelan terminski planj
novo naložbo. Kajti - kot so pou
darili v Šmarju - temeljno vpn
sanje je sedaj, kako izboljšati di
lovne pogoje in poslovanje tozd
Konfekcije, ne pa samo poslov
nje.     DAMJANA STAMEJCl
H 80 NAŠA
OBVEZNOST!
Ni naključje, če se bo-'
mo v tem in mnogih na-
slednjih zapisih pod to
rubriko srečali ne samo s
tako imenovano čisto ko-
munalo, marveč še z
vprašanji, ki so vezana na
republiško hortikulturno
manifestacijo, ki bo 1980.
leta v Celju. Gre namreč
za delež, ki ga ima komu-
nala v programu Horti-
kulture 80. Velik je, sko-
raj bi lahko rekli, da smo
pri prvem načrtovanju te-
ga dela zajeli s preveliko
žlico. Zato je že danes na
dlani, da bodo mnoga de-
la ostala, z njimi naloge.
Vse seveda za poznejši
termin. V tem je tudi real-
nost sposobnosti in zmož-
nosti. V tem pa tudi dej-
stvo, da Hortikultura 80
ni akcija nekajmesečnega
značaja, marveč, da gre za
pobudo, ki bi morala
osvojiti vse in za vse več-
ne čase. Zaradi okolja, za-
radi urejenega okolja, tu-
di s komunalne plati, za-
radi okolja, v katerem ži-
vimo in delamo.
Toda, komunalni pro-
gram v Hortikulturi 80 ni
samo tisti, ki zadeva ko-
lektiv celjske Komunale
in Občinsko komunalno
skupnost, nadalje druge
komunalne ali sorodne
delovne organizacije in
podobno. To je tudi načrt,
ki zajema in vključuje še
krajevne skupnosti, hišne
svete, vse delovne ljudi in
občane. V tej širini je tudi
ključ za uspešnost akcije,
je začetek spremenjenega
človekovega odnosa do
okolja. Zato v tej zvezi sa-
mo nekaj vprašanj, oziro-
ma eno vprašanje na več
naslovov.
Kakšne programe za
urejevanje okolja sta
sprejeli v krajevnih skup-
nostih, v hišnih svetih, v
delovnih organizacijah?
Kako ste jih časovno
opredelili in kdo so odgo-
vorni za njihovo uresniči-
tev? Ali ste načrte že
sploh sprejeli? Po kakšni
poti? Na širši demokra-
tični osnovi ali v ozkem
krogu?
Ne pozabimo: Hortikul-
tura 80 je obveznost nas
vseh!__. ■■. -......., .-^_______
RAZSTAVA »UBELA 85«
Mnogim letošnjim jubilejem celjskih delovnih organizacij se je v tem tednu pridružil tudi
delovni kolektiv Libele, ki slavi svojo 85-letnico. Začetek sega v ključavničarsko delavnico
mojstra Rebeka, že leta 1907 pa so izdelali prvo mostno tehtnico nosilnosti treh ton, ki je
bila takrat prva v Jugoslaviji in na Balkanu.
Postopoma se je proizvodnja iz obrtniške razvijala v industrijsko, do današnje zavidljive
ravni, ki se Libelin 1000-članski kolektiv ponaša s svojo lastno razvito visoko tehnologijo na
področju procesne elektronike in finomehanike. V okviru svojih jubilejnih praznovanj 30 v
ponedeljek v celjskem Domu JLA odprli razstavo »LIBELA 85«, ki predstavlja le delen
prerez njihovega proizvodnega programa s kančkom občutka za tehtnice - starine, med
katerimi še posebno privablja poglede obiskovalcev stara krušna tehtnica Napoleonovih
vojakov.
Na fotografiji: Mitja Ribičič si v spremstvu direktorja Franca Bobnarja z zanimanjem
ogleduje elektronski del Libeline proizvodnje. Posnetek je nastal ob njegovem lanskem
obisku v Libeli.
Tekst: MITJA UMNIK
Foto: RADIVOJ KLINCOV
merxnedrM
OBLJUB
Kljub obljubam Merx se ni
začel v Ljubečni preurejati
trgovine. V dopisu je ta de-
lovna organizacija že pred
dobrim mesecem obvestil
krajevno skupnost, da b
preuredila trgovino do kon
ca leta. Toda, ko bi morali
priti zidarji in drugi delavci
so »na hitro zboleli« nekateri
odgovorni za investicije ^
TOZD prodaja, tako da z za
četkom preurejevanja ni še
nič. Izgovorov je že vrsto le'
nič koliko. Kupce pa čedalj
hitreje mineva potrpežlj
vost. Trgovina namreč n
more zadovoljiti vseh po
treb. Je najbrž še edina kla
sična trgovina v občini
osnovno preskrbo. 2e več le'
se v njej ubadajo tudi s k*
drovskimi problemi. Meri
pa za vsa opozorila in proJ'
nje ostaja gluh. To je tolikt
bolj nerazumljivo ob dej-
stvu, da se kljub problemoi"
promet v tej trgovini stalni
povečuje. To pa ni čudno sa
se Ljubečna vsak dan hitreje
razvija. Trgovina pa tadi ^
mnoge delavce v delovni off
ganizaciji Ljubečna pomeDj
edini stalni nakupni center
V krajevni skupnosti Lji"
bečna pravijo, da bodo ukt*
nili vse v interesu krajanov
da bo Merx po tolikih pi*
lomljenih obljubah le kon*
no začel preurejati trgovino
M. BRECI
št. 45-15. november 1979
NOVI TEDNIK - stran 5
POŠTNE USLUGE V LAŠKEM
RAKOVA POT
Nerazumilivo ravnanje pošte
v laški občini so krajevne
skupnosti dobile sporočilo
pošte, da izven strogih sre-
dišč pošte ne bodo več do-
stavljali vsakodnevno, da so
pač v kadrovskih težavah in
da svojih nalog enostavno ne
zmorejo.
To sporočilo je seveda na-
letelo na osuplost in negodo-
vanje. Ob koncu 21. stoletja
takšna rakova pot dejavnosti
posebnega družbenega po-
mena pač ne more biti obra-
zložena na tako neodgovo-
ren, na lakoničen način. Po-
šta najbrž ni edina, ki se pe-
ha s kadrovskimi težavami.
Kaj bi rekli, če bi nam zapo-
vrstjo začeli sporočati po-
dobne odločitve tudi peki,
trgovci, skratka vsi tisti, ki
predstavljajo verigo izvrše-
valcev uslug družbenega
standarda v organizirani so-
dobni družbi. Ce bi to storili
vsi po vrsti, bi ostali brez
preskrbe, bi se zadušili v
smeteh in nesnagi, skratka
nastal bi kaos, ki si ga težko
kdo predstavlja.
Kaj vse iz takega ukrepa
sledi?
Zamujale bodo pisemske
pošiljke, kar je že dosedaj
krivo za težave delovanja
družbenopolitičnega in sa-
moupravnega sistema. Naj-
več nesklepčnih sej gre na
račun nepravočasno dostav-
ljenih vabil. Sodoben človek
ima pravico, da je redno ob-
veščen. Kakšen korak nazaj
je dejstvo, da bodo naročniki
dobivali po več številk dnev-
nega časopisja skupaj? Po-
mislimo tudi na finančno do-
ločilo, ki zahteva plačilo ra-
čuna v 8. dneh. Se in še bi
lahko naštevali.
Najbrž je res, da je teren-
sko delo poštarjev težavno.
Težavno pa je tudi terensko
delo inkasantov in številnih
drugih služb, ki so vezane na
obhod terena. Res je tudi, da
se je poštni promet povečal,
toda z njim se povečuje tudi
dohodek. Ce so kadrovske
težave zajec, ki tiči v grmu
delitve dohodka, nagrajeva-
nja, potem je to stvar samou-
pravnih organov v poštnih
podjetjih, v nadaljevanju pa
družbenih ukrepov na širši
osnovi, če v okviru podjetij
rešitev ni mogoča.
Taka odločitev krši tudi te-
melje enakopravnosti, ko de-
lovne ljudi ločuje na tiste, ki
živijo v središčih in tiste, ki
prebivajo v okolici, po vaseh
in zaselkih. Je pošta slednje
enostavno razvrstila v drugo
kategorijo? In kje je tu zasle-
dovanje pobude za hitrejši
razvoj manj razvitih, kjer je
zadovoljevanje osnovnih po-
treb in razvoj infrastrukture
na prvem mestu - in pošta je
infrastruktura v pojmovanju
družbene ravni razvitosti.
Kakor koli že, pošta s ta-
kim ukrepom sproža proces
naraščanja nezadovoljstva.
Zmotno je bilo, če so priča-
kovali, da bodo ljudje ta
ukrep enostavno vzeli na
znanje, brez reakcije in od-
pora.     JURE KRASOVEC
V LUČAH VEČ TURISTOV
Z izjemo od sosednjega Ljubnega, so v Lučah imeli
letos več gostov in skoraj vse poletne mesece povsem
zasedene nočitvene zmogljivosti. Očitno se je obrestovalo
dobro delo domačega turističnega društva, ki je veliko
napravilo tudi za propagando svojega kraja. Na sliki: mo-
tiv iz Luč.
DNEVI MITJE GORJUPA V CELJU
ZABAVNI TISK
Na posvetu tudi Mitja Ribičič
v torek, 20. novembra, bo
v Celju enodnevno posveto-
vanje slovenskih novinarjev
na temo: Vloga razvedrilne-
ga pisanja množičnih občil
pri oblikovanju etničnih vre-
dnot socialistične samo-
upravne družbe. Posvet bo
sodil v okvir letošnjih študij-
skih dnevov Mitje Gorjupa,
katerih osrednji del je pote-
kal konec oktobra na Brdu
pri Kranju, organiziral pa ga
bo aktiv DNS Celje skupaj s
svetom za informiranje pri
Občinski konferenci SZDL
Celje in Društvom novinar-
jev Slovenije.
Organizatorji posveta so si
zastavili jasen cilj: z razpravo
opredeliti vlogo razvedrilne-
ga pisanja v tisku, radiu in
televiziji, ki jo imajo pri obli-
kovanju etničnih vrednot so-
cialistične družbe. Pri tem
pa bodo morali izhajati iz po-
pularnosti in razširjenosti to-
vrstnega pisanja, iz njegove-
ga dejanskega vpliva na bral-
ca, poslušalca in gledalca, iz
spoznanja o nujnosti razve-
drilnih rubrik in programov
v množičnih občilih sociali-
stične samoupravne družbe.
Tudi zabavni in revialni
tisk, celotno lahkotnejše pi-
sanje in ves zabavni program
RTV mora imeti svojo funk-
cijo v oblikovanju etničnih
vrednot samoupravljalca.
Zato mora z vsebino in ure-,
dniško koncepcijo izražati
socialistično vsebino, huma-
nost socialističnih samou-
pravnih družbenih odnosov,
zajemati pa mora iz resnič-
nosti, ki jo živimo. Niso spre-
jemljive enostranske ocene,
da se je razvedrilno pisanje v
celoti podredilo malome-
ščanskemu okusu in kiču.
primitivizmu in komerciali-
zmu ter da je med nosilci
idej nehumanizacije, nekul-
ture in vulgarizacije našega
življenja ter najboljši prevo-
dnik zahodnih vrednot v na-
šo družbeno stvarnost. Na
posvetu zato želijo novinarji
skupaj s predstavniki poli-
tičnega in družbenega življe-
nja razgrniti možnosti, ki jih
tovrstno pisanje ima ter na-
kazati poti in odgovore na
nekatera vprašanja. Kaj je
socialistično naravnana pro-
gramska koncepcija zabav-
nega tiska in zabavnih pro-
gramov? Kakšne možnosti
so, da takšno vlogo udejanji?
Kakšen je položaj tega dela
obveščanja in založniške de-
javnosti v posameznih časo-
pisnih hišah oziroma na
RTV? Posebno vprašanje pa
predstavlja podružbljanje
zabavnega in revialnega ti-
ska ter programov, zato bo-
do tudi o teh problemih
spregovorili na posvetu v
Celju.
Razgovora o vlogi razve-
drilnega pisanja množičnih
občil pri oblikovanju etnič-
nih vrednot socialistične sa-
moupravne družbe se bodo
udeležili novinarji iz vseh
slovenskih redakcij, pa tudi
vidni družbenopolitični in
javni delavci. Posvetu pa bo
prisostvoval tudi Mitja Ribi-
čič, predsednik Republiške
konference SZDL Slovenije.
STUDIO
RADIA CELJE
TELEFON
22-009
CELJE
CASTITUIVA OBLETNICA
lOO-ietnica rojstva mestnega vrtnarja Martina Jeiovšita
Celjski Mestni park na de-
snem bregu Savinje je že do-
bil in bo še dobil novo obli-
ko. Morala je priti republiška
hortikulturna akcija, da je
tudi sam doživel temeljito
preobnovo. Po šestdesetih
letih. Kajti prihodnje leto bo
minilo šest desetletij, odkar
se je po zaslugi takratne
mestne občine in Olepševal-
nega ter turističnega društva
tega dela strokovno lotil vrt-
narski mojster Martin Jelov-
šek. Pred dvema dnevoma,
13. novembra, je minilo sto
let od njegovega rojstva.
2e doma, na Polzeli, je
vzljubil delo na zemlji. Kot
mlad fant je odšel v uk k zna-
nemu vrtnarju I. Korziki v
Ljubljano. Tedaj se je odlo-
čil, da bo vrtnar.
Prvega marca 1920. leta je
nastopil službo pri celjskem
Olepševalnem in turistič-
nem društvu kot vrtnar. In
to je tudi leto, ko se je lotil
Mestnega parka. Dve leti za
tem ga je na delo prevzela
mestna občine, toda njegova
aktivnost je ostala nespre-
menjena.
Začel je z delom v majhni
vrtnariji, ki je bila na zgor-
njem delu parka. In ko je po-
stala premajhna, je dobil za
svoje delo zemljo za staro
grofijo. Tu je bil tedaj sadov-
njak. In na tem mestu je od
1924. leta dalje rasel sodoben
cvetljičnjak s toplimi greda-
mi in bazenom, kjer so pla-
vale zlate ribice. V vrtnariji
je bilo tudi stanovanje. Tu je
stanoval Martin Jelovšek s
svojo družino.
Dela, zlasti pri urejevanju
Mestnega parka, se je lotil z
veliko ljubeznijo. Vso oporo
za to aktivnost je imel zlasti
pri tedanjem predsedniku
Olepševalnega in turistične-
ga društva Ivu Subicu.
Bil je vesele narave. Rad je
imel vse lepo. Tudi petje. Z
vso vztrajnostjo in ljubeznijo
je prenašal svoje znanje in
izkušnje na učence in po-
močnike. Veliko je dal tudi
na svoje izpopolnjevanje.
Kot član Mednarodne vrt-
narske družbe s sedežem na
Dunaju je vsaj enkrat na leto
hodil na študijska potovanja.
V tujini je naročal tudi nove
sadike, ki jih je skrbno raz-
porejal na primerna mesta.
Marsikatera eksotična rastli-
na je tedaj prišla v Celje prav
po njegovi zaslugi in seveda
Iva Subica, ki je to njegovo
prizadevanje finančno pod-
piral. Tako ima Mestni park
tudi japonskega iglavca, ki je
prav gotovo njegova zname-
nitost.
Skrbel je za urejevanje na-
sadov v mestu. Takrat so
pod njegovim vodstvom zra-
sli novi nasadi pred Celjskim
domom, pred pošto, pred po-
slopjem zdajšnje Celjske
mestne hranilnice, pred že-
lezniško postajo, v vrtu gi-
mnazije pa so napravili velik
alpinum. Leta 1927 so v vrt-
nariji začeli prodajati lončni-
ce in razno cvetje, ki ga dot-
lej v Celju ni bilo.
Po zaslugi tega dela in
skrbi mestnega vrtnarja
Martina Jelovška je Celje po-
stajalo vse bolj mesto cvetja.
Park je bil pravi naravni bi-
ser. V njem tudi vse polno
ptičev-pevcev, veveric...
Bazen z ribicami je bil vzor-
no oskrbovan.
To delo je spodbudilo
mnoge prebivalce Celja, da
so tudi sami začeli urejevati
svoja okolja, gojili cvetlice
na oknih, balkonih.
Tragičen je bil 14. februar
1945. leta, ko so bombe uni-
čile vrtnarijo, pa tudi srce
parka in nasade. Pod ruševi-
nami vrtnarije je bil tudi
Martin Jelovšek, vendar so
ga rešili živega.
Ob koncu februarja 1947.
leta je stopil v pokoj. Ob 30-
letnici Olepševalnega in turi-
stičnega društva je sprejel
Martin Jelovšek lepo prizna-
nje za dolgoletno in priza-
devno delo.
Umrl je 5. februarja 1959.
leta v starosti 80 let.
Po pripovedovanju hčerke
Nade zapisal
MILAN BOŽIC
ŠENTJUR! 190
KMETIJ BREZ
ELEKTRIKE
Na zadnji seji Izvršnega
sveta skupščine občine
Šentjur je tekla beseda tudi
o planu investicij v elektro
gospodarstvo v letu 1980.
Razprava je pokazala, da je
uresničevanje programa v
elektro gospodarske objekte
v sedanjem srednjeročnem
obdobju v precejšnjem zao-
stanku, kar bo seveda po-
trebno nadoknaditi v nasled-
njih letih. Podatek, da je v
občini Šentjur še vedno 190
neelektrificiranih kmetij res
kaže na dejstvo, da bo treba
na tem področju čimprej za-
krpati vrzeli. Odprta vpraša-
nja, so menili na seji Izvršne-
ga sveta, je treba reševati že
v letu 1980 in tudi v prihod-
njem srednjeročnem obdob-
ju, v nasprotnem primeru se^
bo situacija na področju
elektrogospodarstva v obči-
ni še poslabšala. Tudi z nape-
tostnim razmerjem v občini
zaenkrat nikakor ne morejo
biti zadovoljni, torej je tudi
to rana, ki zahteva obliž.
Osnutek programa za leto
1980 pa še ni dorečen, so me-
nili na seji, saj ne zajema
množice zahtev, ki jih bodo
nanizali skupščini elektrogo-
spodarstva Celje v obravna-
vo in dopolnitev. Tako do-
polnjen osnutek pa bodo čla-
ni Izvršnega sveta obravna-
vali na eni prihodnjih sej.
M. PODJED
NAGRAJENI IZDELKI
NAJMLAJŠIH
Prejšnji teden je bila razstava nagraje-
nih likovnih del v VVZ ZARJA, enota
Drapšinova 5, na razpis Ljubljanske ban-
ke - Splošne banke Celje v šolskem letu
1978/79.
Razstava je bila lepo pripravljena, risbi-
ce najmlajših pa so bile resnično prisrčne
in tudi zelo zahtevne za to stopnjo. Otroci
so uporabljali najrazličnejše tehnike: tuš,
batik, praskanko, nanašanje barv na ste-
klo, trganko in lepljenko, mokro v mokro,
zadimljenje s svečo in flomastri, lakiranje
voščene krede itd. Tudi naša fotografija
prikazuje uspele nagrajene likovne izdel-
ke s svobodno tematiko.
Ljubljanska banka - Splošna banka Ce-
lje pa ob tej priložnosti razpisuje tekmo-
vanje v uspešnosti poslovanja med pio-
nirskimi hranilnicami v šolskem letu
1979/80, ki se bo zaključilo v mesecu ma-
ju 1980 z objavo rezultatov in podelitvijo
priznanj najuspešnejšim PH. Ljubljanska
banka - Splošna banka Celje je letos zvi-
šala število nagrad za popolne osnovne
šole od 10 na 15, denarne vsote pa od
500-2000 din; kakor tudi za nepopolne
osnovne šole od 5 na 8 in denarne od
800-1500 din.
Pri tekmovanju, za katerega želimo, da
bi se ga udeležilo čim več PH, vsem kar
'največ uspehov.
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 45-15. november 1979
VSI PLANI
PRESEŽENI
Delovna organizacija
»Ljubečna« uspešno pre-
maguje zastavljene načr-
te. Se več vse uspešno
presega. Tako so v prvih
devetih mesecih poslova-
nja v tem kolektivu dose-
gli uspeh kakršnega ne
pomnijo. Proizvodnjo so
presegli za 22 odstotkov,
celotni prihodek za 22 od-
stotkov. V primerjavi s
planom so dohodek pove-
čali za 19 odstotkov, čisti
d :iiodek pa kar za 59 od
stotkov.
Zanimivo je da so kljub
dobrim poslovnim rezul-
tatom le za 11 odstotkov
povečali osebni dohodek.
To kaže na to, da so v tej
delovni organizaciji tudi
pravilno razumeli stabili-
zacijska prizadevanja.
M. BRECL
ŠENTJURSKI SVET POTROŠNIKOV
PRITOŽNO KNJIGO,PROSIM
Želje občanov naj bodo vodilo trgovini
Preskrba z živili v občini
Šentjur ni zadovoljiva. Taka
je osnovna ugotovitev sveta
potrošnikov v Šentjurju - in
ni nova. Krajani se namreč
že dlje časa pritožujejo, da je
v trgovinski mreži, ki je raz-
predena po šentjurski obči-
ni, preveč lukenj in da šepa
ponekod celo preskrba z
osnovnimi življenjskimi pro-
izvodi. Vsi upi so zdaj seveda
obrnjeni v izgradnjo nove
blagovne hiše v Šentjurju, ki
gre h koncu. Upajo tudi, da
potem trgovcčm ne bo več
izgovor prostor, pa skladi-
šče, dovoz in še kaj podob-
nega.
Prva seja sveta potrošni-
kov v Šentjurju je nakazala
še na vrsto drugih po-
manjkljivosti v trgovskih in
gostinskih obratih. No, tudi
nov motel se obeta Sentjur-
čanom in morda bo ta odpra-
vil nekatere slabosti, ki zdaj
tarejo na redko posejane go-
stince v šentjurski občini.
Predvsem pa, so si bili enot-
nega mnenja člani sveta po-
trošnikov, morajo biti trgov-
ski in gostinski obrati orga-
nizirani po želji občanov. V
obeh zdajšnjih samopostrež-
nih trgovinah v Šentjurju pa
bi bilo prav, da bi uvedli tudi
pritožni knjigi, kamor bi svo-
je pripombe, želje in predlo-
ge vpisovali potrošniki.
Sentjurčani se tudi zavzema-
jo, da bi čimprej dobili spe-
cializirano prodajo zelenja-
ve, kruha, sadja in mleka.
Prav pri kruhu se zadnje Ča-
se tod rado zatakne. Ali ga
zmanjka že v zgodnjih po-
poldanskih urah ali pa je sla-
be kakovosti.
Na seji sveta potrošnikov
je bila tudi živahna razprava
o pomanjkanju uslužnostne
obrti v občini Šentjur, kjer ni
čevljarjev, radiomehanikov,
vodovodnih instalaterjev itd.
Predlagati bo treba, da bodo
občinski organi zavzeli do
obrtnikov pravilno davčno
politiko, ker se bo v nasprot-
nem primeru stanje na tem
področju še poslabšalo.
Tudi javna tehtnica za bla-
go že dlje časa buri duhove v
Šentjurju. Stara je odslužila
svojemu namenu, potrebe
pa terjajo novo. Kot vse ka-
že, tiči problem nakupa nove
tehtnice v sovlaganju sred-
stev podjetij, ki bi jo uporab-
ljale.
Takšnih in podobnih pro-
blemov, ki iz dneva v dan
spravljajo potrošnike v slabo
voljo, je v občini Šentjur se-
veda še precej in skrajni čas
je, da je zaživel svet potrošni-
kov, ki bo na napake sproti
opozarjal.
IVIATEJA PODJED
MISS JENNY LOVE IN ŽUPANOVA MICKA
Hkrati s tridesetletnico poldicnega delovanja slavi Slovensko ljudsko gledališče Celje še 130-letnico
prve z dokumeti izpričane slovenske predstave. Leta 1849 je namreč združba Jeretinovih igralcev v
nekdanjem gledališču uprizorila Linhartovo Zupanovo Micko in s tem neminljiv spomenik slovenstva
na Štajerskem postavila. V spomin na ta dogodek bo celjsko gledališče uprizorilo dve Linhartovi igri,
hkrati na isti večer, na enem samem prizorišču, po domiselni dramaturški priredbi Andreja Inkreta. V
režiji Francija Križaja bomo tako gledali »Miss Jenny Love«, delo, ki ga je mladi Linhart napisal v
nemščini, dostopna nam je v prevodu dr. Bratka Krefta, in pa »Županovo Micko«. Prva je viharniška
žaloigra, napisana proti fevdalni tiraniji, druga pa, kot nam je znano, smeši gosposko in postavlja v
ospredje našega preprostega človeka. Čeprav je Linhart Županovo Micko povzel po nemški predlogi, jo
je tako temeljito predelal, vnesel vanjo našega duha in naše značaje, da jo lahko upravičeno štejemo za
začetek naše dramatike. PLAY LINHART, kj parafrazira oživljanje Strindberga izpod peresa švicar-
skega dramatika Diirenmatta, z dodanima letnicama 1780-1790 pa zaznamuje nastanek obeh Linharto-
vih iger, nam bo torej pripravil »veselo-žalosten« večer, tako kakor se vsako delo zase bere in uprizarja.
DELEGA TSKE ZAGA TE
ZOPER NERAZUMUlVOST
V Šentjurski občini za kvalitetnejša gradiva
Ko so v šentjurski občini
opazili, da delegatski sistem
peša, so pri Socialistični zve-
zi v Šentjurju zastavili akci-
jo, ki naj bi pokazala, zakaj je
tako. Najvidnejši družbeno-
politični delavci občine so
zato pripravili pogovor s
predstavniki družbenopoli-
tičnih organizacij v tozdih in
krajevnih skupnostih, obšli
pa so tudi vse tozde in kra-
jevne skupnosti, da so se po-
menili tudi o težavah, s kate-
rinni se srečujejo delegati.
Čeprav podrobnejše analize
pri Socialistični zvezi v Šent-
jurju še niso opravili, je akci-
ja vendarle že v osnovi poka-
zala, da so bili tovrstni pogo-
vori nujno potrebni in so pri-
nesli vrsto pobud in napot-
kov za boljše in živahnejše
delo delegatov in delegacij.
Mnogi delegati so se pritože-
vali nad preobširnim gradi-
vom, ki je dostikrat tako za-
motano napisano, da ga ni
moč razumeti. Zato so pred-
lagali, da bi naj tistim gradi-
vom, ki bodo preobširna ali
nekoliko težja, dodali nekalc-
Sen povzetek in obrazložitev
kot pomoč delegatom pri nji-
hovem delu. Tako bi mno-
gim olajšali razmišljanje ob
nerazurnljivih govoricsih ta-
bel, številk in indeksov, ak-
tivnost delegatov pa bi se
morda na tak način bistveno
izboljšala.
Interesne pobude in na-
potke iz teh razgovorov bodo
zbrali in uredili pri Sociali-
stični zvezi v Šentjurju.
M. PODJED
VLOKI:
KILOMETER
ZA
KILOMETROM
Vsak na novo pridobljen
kilometer asfalta je za kraja-
ne Loke pri Zusmu drago-
cen, saj jim pomeni hitrejši
stik z občinskim središčem
in tudi boljšo povezavo z
ostalimi krajevnimi skup-
nostmi v občini. Za cesto
Slivnica-Sodna vas to velja
še v večji meri, saj bo le-ta
povezovala ne le sosednje
krajevne skupnosti, ampak
predvsem občine Šmarje,
Šentjur in Celje in bo hkrati
dobra povezava s Kumrov-
cem. Tudi sredstva za asfalti-
ranje so prispevale omenje-
ne tri občine in v veliki meri
tudi krajevne skupnosti.
Že dve leti zapovrstjo so
na cesti, katere teren je do-
kaj zahteven, delale mladin-
ske delovne brigade, drugo
leto pa bodo krajanom pri-
skočili na pomoč tudi pripa-
dniki JLA. Do leta 1981 naj
bi po predvidenem planu
zaključili z deli na tej cesti.
Da pa bi dela hitreje poteka-
la, večkrat priskočijo z udar-
niškim delom na pomoč tudi
krajani, ki so poleg tega pri-
spevali tudi obveznice fede-
racije.
MAP
SPOZNAVAJMO NAŠE KRAJE
KURETNO
To je majhno nja pol
sklenjeno naselje, odda-
ljeno iz Celja 13 in iz La-
škega le 3 km. Leži na
nadmorski višini 440 m,
domačinom pravijo Ku-
ret(eft)čani. Leži ob vozni
poti med naseljema Smi-
hel-Govce, ki drži po sle-
menu. Pred vzhodnim
vstopom v naselje je od-
cep dveh voznih poti. S
severa vodi pot proti hu- i
dojamski separaciji v
Spodnji Rečici, južno pa
skozi Travnike na
Strmco. Na severni in juž-
ni strani je gozdnata
vzpetina Prapreče ali Ru-
pe. Vzhodno od tod je za-
selek Tire s štirimi kmeti-
jami. Zahodno od vasi je
Brdo (572 m) in Bukovi-
ca. Med njima leži zaselek
Brune, ki je bil po zadnji
svetovni vojni opuščen.
Zaradi ugrezanj je rudnik
v Hudi jami pokupil vse
kmetije.
Tudi domačij Kloštra in
Krnike v podolju na južni
strani Kuretna, ki ju na-
vaja Ignacij Orožen v zve-
zi z najdbami starega zi-
dovja, bronastega denarja
in ostankov posodja, ni
več. Tla so povečini pe-
ščena in trdna. Večina
moških iz teh krajev je za-
poslenih v rudniku, nekaj
kmetij se ukvarja z živi-
norejo, le malo jih še seje
pšenico.
V naselju je tudi cerkev
svete Katarine, ki je bila
zgrajena okoli 15O0 v
poznogotskem slogu. Le-
ta 1617 so ji prizidali zvo-
nik, v prvi polovici 18.
stoletja pa je dobila ba-
ročno obeležje. Leta 1843,
so prizidali zakristijo, ko-
nec prejšnjega stoletja pa
so še prezidali prezbiterij
(prostor okoli oltarja). V
cerkvi je še dragocena
stara oprava. Veliki oltar
iz leta 1772 je delo znane-
ga baročnega kiparja Fer-
dinanda Galla in A. Ivška.
Prižnica je postbaročna iz
leta 1842, zvon pa je iz leta
1618.
V pozabo je šel star obi-
čaj, da so na dan sv. Mar-
ka zmetali obiskovalci
cerkve preostala veliko-
nočna jajca na leseni mo-
stovž bližnje hiše. Ob poti
k Smihelu je kamnito
znamenje iz leta 1596 z re-
liefom Križanja.
Kuretno je samostojno
naselje od leta 1952, dote-
daj pa je bilo zaselek Smi-
hela.
V BESEDI IN SLIKI
KVIZ ZNANJA MLADIH V INGRADU
Koordinacijski svet Zveze socialistične mladine GIP
»Ingrad« in osnovna organizacija mladincev iz temeljne
organizacije Proizvodni obrati sta pripravila KVIZ ZNA-
NJA, kjer so mladinci Ingrada odgovarjali na vprašanja iz
tematike 60 let Zveze Komunistov Jugoslavije in 20 let
Ingrada. Tekmovanja se je udeležilo 14 ekip iz vseh te-
meljnih organizacij, svoje ekipe pa so še poslali aktiv
mladih komunistov in Mladinski dom Ingrad (na sliki).
KNJIGA ZA JUBILEJ!
Najbrž ni veliko delovnih organizacij, ki ob jubilejnih
nagradah pomislijo tudi na lepo knjižno spominsko darilo
svojim delavcem za deset, dvajset ali trideset let »minu-
lega dela«. V konjiškem Konusu bodo še pred praznikom
republike 29. novembrom ob jubilejih delavcev podarili
130 knjig s področij samoupravljanja, delavskega gibanja
in NOB.
Vsekakor posnemanja vredna praksa in občutek za kan-
ček kulture!
DOMISELNA RAZSTAVA
V Merxovi blagovnici v Šentjurju so ljubeznivo odsto-
§ili izložbeno okno malčkom Vzgojno varstvenega zavoda
entjur, ki so, seveda s pomočjo svojih vzgojiteljic, opre-
mih izložbo z ličnimi izdelki iz »domače delavnice«. Pri-
kupno opremljeno izložbeno okno upočasni še tako urne
korake mimoidočih. Majhna razstava je hkrati tudi delež k
praznovanju mednarodnega leta otroka.
Foto: MATEJA PODJED
ZA BOUŠO PRESKRBO
Prevorjani bodo kmalu dobih tako težko pričakovano
trgovino, ki jo gradi Kmetijski kombinat Šentjur. Ko bo
trgovina zgrajena, bo vsaj delno rešen problem preskrbe z
osnovnimi življenjskimi proizvodi, saj majhna trgovinica
za potrebe te krajevne skupnosti že zdavnaj več ne zado-
šča. Pot do občinskega središča pa, zlasti v zimskih mese-
cih, tudi ni tako kratka, da bi krajani osnovna živila kupo-
vali v Šentjurju ali kje drugje. Prav zato bo trgovina za
Prevorjane velika pridobitev
M. PODJED
§t. 45-15. november 1979
NOVI TEDNIK - stran 7
25 LET RADIA CELJE
ŠOPEK
S 3000 CVETOVI
Pozdravni baoiavki Marjane Deržaj In kolektiva Radia Brežice
Petek, 9. novembra 1979, ne-
kaj pred 18. uro v stranskem
prostoru hale Golovec. Odgo-
vorni urednik Radia Celje
Branko Stamejčič je takrat
menda imel v ustih »cmok« ali
»Saharo«, saj ni mogel izreči
drugega kot bojazen, če dvora-
na ne bo polna. Pa ga je »poto-
lažil« vedno nagajivi Franc Lu-
kač, češ »dvorana bo polna, saj
bodo ljudje prišli že zato, da
bodo enkrat po dolgem č&su
vsaj slišali program Radia Ce-
lje, ker ga doma tako ali tako
ne dobijo.« Svoje je dodal še
vratar s vprašanjem, če lahko
odprejo vhodna vrata, kajti
ljudje čakajo...
Sami nismo mogh verjeti, ka-
ko hitro se je dvorana napolnila
in to, verjemite ali ne, do zadnje-
ga kotička. Takšen obisk je bil
morda še dvakrat ali trikrat (Av-
seniki, Tereza, orkester JLA iz
Beograda...) in zdaj celo pri nas
ne skrivamo zadovoljstva, saj
nam je ta šopek s 3000 cvetovi
najlepše priznanje za naše dose-
danje delo, istočasno pa seveda
obveznost, da naš program v bo-
doče še izpopolnjujemo in »pili-
mo« v skupno zadovoljstvo. Te
čestitke ne bomo nikoli poza-
bih!
Program je bil razdeljen v dva
dela: uvodni z govorom pred-
stavnika Republiške konferen-
ce SZDL Lenarta Šetinca in na-
daljevalni s kulturno - zabavno
- humoristično - sproščajočim
delom. Povezovalca sta bila Ma-
teja Podjedin Janez Vedenik,
del prispevka v velikem daril-
nem paketu ob srebrnem jubile-
ju pa so dodali: Komorni moški
zbor pod vodstvom Vida Mar-
cena, ansambel Vikija Ašiča s
pevci in humoristom celjskim
Poldekom, Grupa poetica, ra-
dijski žvepolometrovci, trio
Celjana, zdaj pa Ljubljančana
Iva Umeka, vokalni kvartet
Frankolovčani, Ivo Mojzer, To-
maž Domicelj, Tatjana Dre-
melj in Elda Viler.
Nastopiti bi morala tudi Mar-
jana Deržaj, pa je zbolela in po-
slala brzojavko s čestitko ter ob-
ljubo, da bo rade volje prišla
kdaj pozneje. Ne bomo pozabili!
Brzojavko so poslali tudi člani
Radia Brežice. Hvala za pozor-
nost! Slavju sta se pridružila tu-
di TTG Celje, ki je bil pokrovi-
telj javne radijske oddaje in ob-
čina Žalec, katere predsednik
Vlado Gorišek je po oddaji pri-
pravil za člane kolektiva in go-
ste sprejem v restavraciji žalske
veleblagovnice Nama.
Slavje je končano in spet smo
vpregli delovni voz. Voz, ki je
po zadnji javni radijski oddaji še
bolj naložen z obveznostmi do
poslušalcev. Obveznosti bomo
izpolnjevali, zato nam nikoli ne
bo zmanjkalo dela. Volje in
energije pa imamo po srečanju
v hali Golovec mnogo več kot
prej, zato se ni bati, da tisto »z
voza« ne bi tudi realizirali. Pa
nasvidenje čez 25 let na zlatem
jubileju, ko se bomo verjetno
bolje slišali tudi izven dvorane!
Tekst: TONE VRABL
Fol8: TONE TAVCAR
Slavnostni govornik na javni
oddaji ob 25-letnici Radia Ce-
lje je bil predstavnik Republi-
ške konference SZDL Lenart
Šetinc.
Uvod v radijsko slavje je podal
sedanji odgovorni urednik Ra-
dia Celje Branko Stamejčič.
Težko si predstavljamo naše oddaje brez priljubljenega narodnega ansambla Vikija Ašiča z dopolni-
lom humorista Celjskega Poldeka. Tudi tokrat so dokazali, da se ne uvrščajo kar tako v sam vrh
tovrstne glasbe v Sloveniji. Poldek pa je pel tako, da bi lahko brez sramu nastopil tudi na slovenski
popevki...
V zabavnem delu je iz velike
plejade celjskih pevcev zabav-
ne glasbe nastopila samo Tat-
jana Dremelj. Pohvaljena!
Grupa poetica in v njej trije člani SLG Celje (od leve proti desni)
Bogomir Ver as, Anica Kumer in Miro Podjed. Eleganten, uglajen
in na višini pripravljen nastop, ki ni ostal brez aplavza. Skupina
je dokazala, kako zna obogatiti kakršnokoli prireditev, pa naj gre
tudi za javno radijsko oddajo, kot je to bilo v našem primeru.
Tomaž Domicelj je skoraj od-
povedal nastop, pa ne zaradi
»nezajahane honde« ali »^pok-
varjenega avtomata'^, pač pa
zaradi navidezno izgubljenega
jopiča z denarnico. Po peripeti-
jah se je ugotovilo, da je sam,
kot že ničkolikokrat »zamutil*
vso stvar. Odpel pa je tako, da
še danes nekaterim buči po
glavi... Grozljivo!
Elda Viler je prišla na oddajo,
ko se je le-ta že začela. Prvo kar
je bilo, ni mogla verjeti prepol-
ni dvorani. » V Ljubljani lahko
dobimo vse najbolj blesteče
pevske zvezde sveta pa ne bo
Tivoli nikoli tako poln, kot Go-
lovec!« Lepo priznanje in takoj
vrnimo: Elda je zapela tako,
kot zna - odlično!
Ivo Mojzer alias Ivica Šerfezi
je dvignil skoraj 3000 poslušal-
cev na noge! Začeli so z njim
peti, ploskati, skandirati... Bil
je to verjetno najpristnejši stik
med »izvajalcem^ in »uporab-
nikom«... Lepo, lepo, ko bi bi-
lo tako še kje drugje!
Žveplometrovci (od leve proti desni) Matjaž Arsenjug, Dominika
Poš in Tone Škrbec se s svojim »žveplanim« programom, ki iz oči
privabi solze in iz src smeh, bliskovito vzpenjajo po lestvici
popularnosti. Začeli so s peinjastminutnimi oddajami v Radiu
Celje, potem so se pojavili že z rubriko v Novem tedniku in zdaj so
se še predstavili »v živo«. Ni kaj, enkratno!
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 45-15. november 19):
CELJE:
STANOVANJSKA
VPRAŠANJA V
INDOKU
Izšla je sedma številka
letošnjega letnika Infor-
macij INDOK centra ob-
čine Celje, ki je pretežni
del svojega prostora na-
menila oceni uveljavlja-
nja samoupravnih druž-
benoekonomskih od-
nosov v stanovanjskem
gospodarstvu v občini.
Gre za spoznanje, da
kljub uspehom, ki smo
jih dosegli pri gradnji sta-
novanj, zlasti v tem sred-
njeročnem obdobju, ni-
smo zadovoljni z rastjo
samoupravne preobra-
zbe, predvsem pa ne z
uresničevanjem ciljev in
nalog na področju stano-
vanjskega gospodarstva.
In tako INDOK Infor-
macije odpirajo paleto
teh vprašanj, v tem tudi
postopen prehod na eko-
nomske stanarine in po-
dobno. Objavljen je tudi
osnutek samoupravnega
sporazuma o oblikovanju
in postopnem prehodu na
ekonomske stanarine v
celjski občini.
Pomembna pa je tudi
informacija, ki jo posre-
duje Občinska zdravstve-
na skupnost in se nanaša
na dogovorjeni poslovni
čas v izvajanju zdravstve-
nih dejavnosti v vseh te-
meljnih organizacijah
združenega dela Zdrav-
stvenega centra Celje.
M. B.
ŠMARSKA OBČINA
VEDNO VEČ BEREJO
Tudi novi prostori za Itnjižnice
Štiri mesece so odprta vra-
ta novih prostorov občinske
matične knjižnice v Šmarju
in prvi reziiltati tega prepo-
trebnega kulturno izobraže-
valnega zatočišča so že vidni.
Obisk in izposoja sta se sko-
raj enkratno povečali in ve-
dno več je talcih bralcev, Ici v
knjižnici ne iščejo samo lite-
rature za razvedrilo, pač pa
se njihov interes obrača tudi
na poljudno, strokovno in
družboslovno literaturo. Če-
prav knjižnica še nima zado-
voljivo izpopolnjen tovrstni
knjižni fond, krivec temu je
predvsem pomankanje fi-
nančnih sredstev in neorga-
nizirano delo knjižnice v
prejšnjih letih, si sedaj priza-
devamo, da bi bralcu ponu-
dili vsaj določeno informaci-
jo o tovrstni literaturi.
Uporabniki knjižnice v
Šmarju imajo na voljo okoli
5500 knjižnih enot, od tega je
90% novega fonda kupljene-
ga v zadnjih petih letih, 30
časnikov iri časopisov, pose-
ben oddelek za pionirsko In
mladinsko literaturo ter či-
talnico z 20 sedeži. Marsikdo
se še ne zaveda kakšno pri-
dobitev za kraj in občino v
celoti predstavlja tovrstni
kulturni objekt, ki bo poleg
knjig nudil občanom tudi
razne druge oblike dela z
bralci na področju vzgojno-
izobraževalnega in kultur-
noestetskega izpopolnjeva-
nja. To so delo z mladim
bralcem, ure pravljic,, literar-
ni večeri, pogovori o novih
Icnjigah, razstave ipd.
V okvir delovanja matične
knjižnice pri delavski uni-
verzi, pa spadajo tudi po-
družnične knjižnice v Rogat-
cu, Kozjem, Pilštanju in Bi-
strici ob Sotli ter splošnoizo-
braževcdna Icnjižnica v Roga-
ški Slatini. Tudi v teh knjiž-
nicah je v zadnjih letih neko-
liko bolje zaživelo delo, če-
prav še vse knjižnice niso
najbolje urejene tako pro-
storsko kot strokovno. Lan-
sko leto je po desetih letih
ponovno pričela z delom
knjižnica v Rogaški Slatini v
novo adaptiranih prostorih
stare zdraviliške direkcije v
centru kraja. Knjižnica je ta-
koj zaživela saj je v lepo ure-
jene prostore privabila mno-
ge krajane Rogaške Slatine,
ki so dolga leta čakali, da po-
novno stopijo med knjige
njihove knjižnice, ki je bila
dolga leta po vojni največja
in najbolj aktivna knjižnica v
občini. Knjižnica ima okoli
3500 knjižnih enot, 10 časni-
kov, poseben oddelek za
mladinsko in družboslovno
literaturo in čitalnico. Tudi v
tej knjižnici se pozna dolgo-
leten premor predvsem v
osiromašenem knjižnem
fondu. Zato bo potrebno tu-
di tukaj še nabaviti veliko li-
terature in prav tako razviti
oblike dela z bralci. V letoš-
njem letu pa bosta dobili no-
ve prostore tudi knjižnici v
Kozjem in na Pilštajnu, tako
da bo prostorsko rešen tudi
ta problem. Knjižnica v Koz-
jem bo imela tudi manjšo či-
talnico, tako da se bodo obi-
skovalci v knjižnici, ki je
med podružničnimi knjižni-
cami naj aktivnejša, lahko
tudi dalj časa zadržali.
Pred petimi leti se je vseli-
la v novo adaptirane prosto-
re knjižnica v Bistrici ob Sot-
li, vendar se je pokazalo da
so le-ti neprimerni zaradi
vlage in dostopa, tako da bo
v prihodnje potrebno urediti
tudi ta problem.
Ravno tako pa je tudi pro-
storski problem knjižnice v
Rogatcu, h kateremu bo po-
trebno tudi čim prej pristo-
piti.
V vseh podružničnih
knjižnicah pa še bo potrebno
urediti strokovno knjižni
fond, urediti kataloge in tudi
tu organizirati delo z bralci.
Zanimanje za knjigo pa se
kaže tudi v nekaterih drugih
krajevnih skupnostih v obči-
ni, Stojno selo, Zagorje itd.,
tako da bo treba organizirati
tudi potujočo knjižnico.
Vse te naloge čakajo ob-
činsko matično knjižnico, ki
pa jih bo lahko izpeljala le s
kadrovsko okrepitvijo, fi-
načno pomočjo, sodelova-
njem s krajevnimi skupnost-
mi in prosvetnimi društvi.
JOŽE CAKS
ZANIMIVOSTI IZ POKRAJINSKEBft
MUZEJA V CEUU
MEDVED PREGANJA LOVCA
iN PSA
Motiv te končnice je zopet smešenje slabih lovcev inj
njihovih psov. Shkar je moral dogodek videti ali je zan
slišal in ga upodobil na končnico, kot opozorilo lov
cem ali v zabavo ljudem.
Po skupini dreves na desni strani, lahko sklepamo
da se je dogodek pripetil v gozdu ali na jasi v gozdu
Med lovčevimi nogami vidimo šop trave, po katerem
lahko sklepamo, da sta lovec in pes ravnokar zbežala iz
gozda na jaso ali travnik. Lovec je šel s psom na lov
Verjetno je počival ali pa je bil premalo pazljiv, zato ga
je medved presenetil. Ustrašil se je in zato medveda s
prvim strelom zgrešil, ker za drugi strel ni imel več
možnosti je zbežal. Lovca vidimo kako beži s puško in
klobukom v rokah. Pes se je prav tako nekoliko pre-
strašil medveda in zbežal lajajoč za gopodarjem. Za
obema teče medved, ki v sprednjih šapah drži mlado
smreko ter tepe oba ubežnika.
VLADIMIR SLIBAI^
ZBOR IZ STOJNEGA SELA
EDINI MEŠANI ZBOR
V zboru je 32 čianov. Vodi ga Darja Madžarac
»Da bi se od nas tudi kaj
lepega slišalo!«
S to mishjo so se začeli v
jeseni 1977 zbirati stari 'in
mladi v Stoj nem selu pri Ro-
gatcu v mešanem pevskem
zboru pod vodstvom pevo-
vodkinje   Darje  Madžarac.
Spomladi 1978 pa je bilo s
pomočjo Delavske univerze
iz Šmarja pri Jelšah ustanov-
ljeno prosvetno društvo Sa-
vina Sekimik. To društvo
združuje zraven pevskega
zbora še recitatorsko sekcijo
in knižničarstvo.
Mešani pevski zbor šteje
32 članov. Sestava zbora je
zelo pisana. Tako je najti v
njem šolsko mladino kot tu-
di že prekaljene pevce. Rav-
no tako pisana pa je tudi po-
klicna struktura zbora. Od
kmeta, profesorja do vseh
ostalih poklicev je najti v
zboru, vse pa združuje ljube-
zen do petja. To je tudi edini
mešani p>evsld zbor v šmar-
ski občini.
Zbor je že imel svoj samo-
stojni nastop v domačem
kraju in v Rogaški Slatini.
Nastopil pa je tudi na občin-
ski reviji pevskih zborov v
Zibiki, kjer so pevci poželi
velik aplavz. Drugače pa
zbor nastopa na vseh prosla-
vah in prireditvah doma in v
okolici.
Kot smo že zapisali, razvija
prosvetno društvo Savine
Sekirnik tudi recitatorsko
sekcijo. Seveda se vanjo v
največjem številu vključuje-
jo mladinci, ki nastopajo na
številnih proslavah z recitali
pa tudi z igrami. V tej sekciji
se otepajo s precejšnjimi
prostorskimi težavami, saj
vadijo skupaj z zborom v
dvorani, ki je v bistvu razred
osnovne šole. Rcizred je seve-
da brez odra, to pa povzroča
recitatorjem precej tehnič-
nih preglavic.
No, in tu je še knjižničar-
stvo. Ta sekcija je še edina v
prosvetnem društvu Stoj ne-
ga sela, ki še ni zaživela. Ver-
jetno bo potrebno v bodoče
tesneje sodelovati z Delav-
sko univerzo in matično
knjižnico v Rogaški Slatini.
BRANKO JAN2EK
KINO
UNION: do 15. 11.: jugoslovanski
film, -Živemu človeku se vse
zgodi"
od   16.-19.  11.:  francoski  film
»Ljubezen pomeni ljubosumje«
od 16.-19.11.: ob 20. uri: ameriški
film "To je Amerika«
do 20. 11.: ameriški film »Gang-
ster Lepke«
METROPOL: do 15. 11.: ameriški
film »Vojna zvezd«
od  16.-19.  11.: italijanski film
»Jetnica samostanskih zidov«
od 20. 11.: angleški film »Špan-
ska muha«
MATINEJA: 17. 11. ob 10. uri:
ameriški film »Mož z vzhoda«
DOM: do 18. 11.: hongkongški
film »Zmajeva igra smrti«
od   19.-21.   11.:  ameriški  film
»Mož z vzhoda«
MLADINSKI   PROGRAM:   od
14.-18. 11. ob 15. uri; jugoslovan-
ski film "Tovarišija Petra GrčC"
Petek, 16. nov. ob 19.30: A. T.
Linhart - Andrej Inkret - PLAY
LINHART 1780-1789. Premier-
ski abonma izven.
Sobota, 17. nov. ob 19.30: A. T.
Linhart - Andrej Inkret - PLAY
LINHART 1780-1789. Sobotni
abonma in izven.
Ponedeljek, 19. nov. ob 12: A. T
Linhart - Andrej Inkret - PLAY
LINHART 1780-1789. Zaključna
predstava za Šolski center Boris
Kidrič.
Ponedeljek, 19. nov. ob 19: A. T.
Linhart - Andrej Inkret - PLAV
LINHART 1780-1789. Abonma
Žalec.
Torek, 20. nov. ob 15.30: A T
Linhart - Andrej Inkret - PLAV
LINHART 1780-1789. II. mladin-
ski abonma.
Torek, 20. nov. ob 19.30: A T.
Linhart - Andrej Inkret - PLAV
LINHART   1780-1789.
PRED PEVSKO REVIJO V VELENJU
22 JIH BO PREPEVALO
V soboto 17. novembra v Kulturnem domu
Področna zveza pevskih
zborov celjske regije si že
vrsto let prizadeva povezo-
vati amaterske zbore, jim po-
magati ter jih kvalitetno dvi-
gati. Letos v pomladanskih
mesecih so bile revije v vseh
občinah našega področja.
Nekatere so bile vzorno pri-
pravljene. Strokovna žirija je
od 68 registriranih zborov, ki
so se predstavili, izločila 22
za medobčinsko revijo. To so
zbori, ki so po svoji kvaliteti,
interpretaciji, po glasovni
kulturi in po drugih elemen-
tih lepega petja izstopali. V
Velenju se bo predstavilo 16
zborov iz različnih občin.
Vsak bo z;3pel uvodoma
predpisano obvezno pesem,
nato po dve iz proste izbire.
Že sama uvodna pesem je
dokaj trd oreh in zbori se bo-
do morali zelo potruditi, da
jo primerno naštudirajo. Za-
to pa smemo pričakovati, da
bo ta medobčinska revija, že
tretja te vrste, na visokem ni-
voju in zanimiva za vsakega
ljubitelja petja.
Ce primerjamo število zbo-
rov in njihovo kvaliteto, opa-
žamo rsizveseljiv napredek,
zlasti v zadnjih treh letih.
Število zborov je v naši regiji
narastlo na okrog 70 moških,
mešanih in ženskih. Kvalite-
ta petja je v rahlem porastu
in seveda odvisna od zboro-
vodje. Pretežen del zborovo-
dij nima primerne kvaUfika-
cije, zato je tudi študij na do-
kaj primitivni stopnji. Tam
kjer so se zborovodje, tudi
nekvalificirani, potrudili ter
na seminarjih ali kako dru-
gače posegh po sodobnih
sredstvih študiranja, uve
nove metode vežbanja
osnovami pevske tehnike
dihanja, uspeh ni izos
Kjerkoli je uvedena glas
na tehnika, je zborov
zvok bolj plemenit, inton;
ja sigumejša, frsiziranje si
selno.
Medobčinska revija p
skih zborov bo v Kulturn
domu v Velenju v soboto,
novembra ob 16.30 in
19.30.
7. REVIJA V LIBOJAH
GLASBA ZA VSE|
Letos preko 20 ansamblov
Se slabe tri tedne nas loči
od zdaj že sedme revije na-
rodnozabavnih ansamblov,
ki bo v soboto, 24. in v nede-
ljo, 25. novembra v Libojah.
Srečanje ansamblov, ki go-
jijo domačo pesem, se je v
zadnjih letih tako razboho-
tilo, da skoraj vedno nasto-
pa več kot dvajset ansam-
blov in toliko jih naj bi bilo
tudi letos. Organizator DPD
Svoboda Liboje pričakuje
poleg ansamblov iz pretež-
no vse Slovenije tudi zdaj
že stalne goste iz Italije in
Avstrije ter pobratenega
društva v Ptuju.
V soboto bo en sam kon-
cert in sicer ob 18. uri, v ne-
deljo pa dva in sicer ob 15. in
18. uri. V nedeljo dopoldne
bo še tradicionalna matineja
za mladino. Poleg ansam-
blov se bodo predstavile še
vokalne skupine pa dva žen-
ska noneta (novost!), pesni-
ca, humorist, citraš in še
kdo. Ansambli bodo iz žal-
ske, celjske, šmarske, laške,
velenjske in šentjurske obči-
ne pa iz Brežic, Izole, Ptuja,
Prevalj, Zagorja itd. Zraven
bosta še asambla iz Steverja-
na v Italiji in Globasnice v
Avstriji. Nastopili bodo t
fanfaristi domače godbe
pihala, pa moški pevski zl
in tamburaški orkester,
zaključku pa bodo vsi nas
pajoči skupaj zaigrali »]
darjevo pot« domačega
sambla »Veseli Libojčai
ki je tudi med pobudnik;
to revijo. Revija ni tekmo'
nega značaja, zato je vec
tudi tako dobro in kvalite
obiskana. Letošnje sreča
bo še posebej slovesno z;
ker je v jubilejnem letu
mače Svobode, ki slavi
letnico, katero proslavlja
moč delovno s petdeset
prireditvami. Novost pri
tošnji reviji pa je ta, da
nekaj ansamblov izral
obisk v Libojah tudi za 1
tek skok tja, kjer prebi\
ostareli in bolni ljudje. V
uri jim bodo natrosili pri
nih viž ter jim popestrili
hovo sivino. Tudi letošnj«
vije je pokrovitelj Kerar
na, sodelujejo pa tudi mr
drugi, zlasti Mirosan in IV
tpina ter seveda občin
Kulturna skupnost in ZP
2alec.
TONE VR^
45 - 15. november 1979
NOVI TEDNIK - stran 9
VEČINA SE JE
STRINJALA
O uspehu četrtega referenduma pi-
šemo na prvi strani. V tem prispevku
pa vam s fotografijami skušamo priča-
rati vzdušje nedeljskega dne v žalski
občini. Pred tem pa si oglejmo, kako
so glasovali v posameznih KS. V prvi
vrsti objavljamo odstotke udeležbe, v
drugi koloni pa odstotke ZA.
Čeprav je bila udeležba več kot od-
lična, pa je res, da bi bila Jahko še
boljša, če ne bi prebivalce, še zlasti v
višinskih predelih, presenetil sneg.
JANEZ VEDENIK,
TONE TAVCAR
hotelu v Preboldu so že v petek dopoldne podpisali samoupravna spora-
na o sofinanciranju komunalne dejavnosti, ljudske obrambe, varnosti in
ižbene samozaščite. Samoupravna sporazuma podpisuje glavni direktor
' Prebold Ivan Žagar.
\di žalski gasilci so »vpregli« svoj avto ter še zlasti v dopoldanskih urah
iivali ljudi naj pohitijo na glasovalna mesta.
V Vrbju so se odločali tudi o tem, da bi ta kraj postal
samostojna KS. Večina krajanov se je s tem strinjala in
tako je v žalski občini sedaj dvajset krajevnih skupnosti.
Živahno je bilo tudi v uredništvu Savinjskega občana. V
nedeljo so izdali posebno številko s prvimi podatki že ob
deseti uri dopoldne. i
KRONIKA ŽALSKEGA REFERENDUMA
RAZVOJ REVOLUCIONARNEGA DELAVSKEGA GIBANJA NA CELJSKEM OBMOČJU OD ZAČETKOV DO LETA 1941
USPEŠNA DEJ A VNOST
KOMUNISTOV V USTVARJANJU
LJUDSKE FRONTE
PIŠE: EMIL LAJH
10
\   državna konferenca KPJ decembra
,4 v Ljubljani je sprejela med dragimi
fepi tudi sklep, da se čimpreje ustanovita
tmunistična partija Slovenije in Komuni-
čna partija Hrvaške, v bližnji prihodnosti i
t naj se ustanovi tudi Komunistična parti-
•Makedonije. Ustanovitev naštetih partij ;
pkviru KPJ je kongres utemeljil s potre-
i »krepitve boja proti nacionalističnim ;
|livom« ter s pravico s strani velesrbske 1
jržuazije zatiranih narodov do samood- ^
tbe. Toda iz raznih razlogov sta bili KPS ^
IKPH ustanovljeni šele 1937, KPM pa
3. leta.
>o ustanovnega kongresa na Cebinah je
i\o v noči od 17. na 18. april 1937. Na-
Bč z vrnitvijo vodstva partije v domovi-
so dosegli jugoslovanski komunisti s
am na čelu pomemben uspeh, ki je po-
ješil tudi ustanovitev KPS. Priprave na
•ngres je prevzel Edvard Kardelj in so
jale slaba dva meseca. Na dnevnem redu
ngresa so bili pozdrav CK KPJ, poročilo
itanju partijskih organizacij v Sloveniji,
rdeljev referat Zakaj ustanavljamo KPS,
prava o Manifestu. Poglavitni hamen
anovitve KPS na Cebinah je bil uvesti
venske komuniste v boj za obrambo slo-
iskega naroda. Kongres je pozval delav-
na odpor zoper popuščanje fašističnim
iavom v domovini ter proti vojnim grož-
m Hitlerja in Mussolinija. V CK KPS so
na Cebinah izvoljeni delavci Franc Le-
šek, Pepq^ Maček, Miha Marinko, Ven-
Perko, Ignac Tratar, Jože Butinar, Jože
lelčič in Edvard Kardelj ter Mirko Ko-
za kandidate CK KPS pa Franc Sala-
n, Albin Vipotnik ter Oskar Kovačič. Za
cretarja je bil izbran Franc Leskošek.
Congres je nazadnje sklenil, da je treba
ejete smernice uresničiti na okrajnih
iferencah. Prvi znanilci nove usmeritve
bili udeleženci kongresa sami. »S Cebin
D se vrnili polni vtisov in z vrsto nalog,«
spominja Albin Vipotnik, »ki smo jih
eli uresničevati v svojem vsakdanjem
lu. V začetku leta 1937 nas je bilo v Zabu-
^ici že pet članov komunistične partije,
to pa vse dalje več.« Ob pojačenem delu
's »za čim širše borbeno povezovanje z
d.skimi množicami nam priča vrsta akcij.
So kmalu sledile, predvsem v oblikova-
i ljudske fronte z vsemi naprednimi gi-
Ifiji slovenskega naroda«.
Uspešen protest ljudske fronte na celj-
sko-savinjskem področju je bil nedvomno
demonstrativen nastop ob prihodu predse-
dnika JNS (Jugoslovanske nacionalistične
stranke) generala Petra Živkoviča v Slove-
nijo junija 1937. Takoj po uspešnih demon-
stracijah v Ljubljani je bil nekje med Črnu-
čami sestanek, ki sta ga vodila Tone Tom-
šič in Mirko Košir. Sklenili so poslati Ser-
geja Kraigherja k Slavku Slandru, sekretar-
ju okrožnega komiteja za Celje in Savinjsko
dolino, da bi po ljubljanskih izkušnjah pri-
pravil množične nastope proti Živkoviču
tudi v Celju. Naloga savinjskih in celjskih
komunistov je bila, da z agitacijo, letaki
opozorijo čim več ljudi na namen prihoda
predstavnikov JNS v Celje in da se na ta
način prepreči kakršnokoli oživljanje na-
cionalizma. Prihod Živkoviča in njegovih
pristašev je bil napovedan za 8. junij 1937 v
Celjskem domu pred železniško postajo.
V Savinjski dolini in v Celju je med ljud-
mi završalo in odločeni so bili za vsako
ceno zoperstaviti se nastopu generala Živ-
koviča, ki je sprva hotel imeti velik shod na
prostem, na tč pa le v dvorani »nemškega
doma«. Uspeh demonstracije je bil popoln.
Demonstracije v Celju proti generalu Pe-
tru Živkoviču, predsedniku Jugoslovan-
ske nacionalistične stranke.
S parolami in vzkliki »Proč z roparji slo-
venskega naroda«, »Dol s fašistično dikta-
turo«, »Zahtevamo svobodo tiska in govo-
ra« so izražali zahteve vsi, ki so se ta dan
zbrali v Celju. Nastop policije jih ni odvrnil
od demonstracij. Celjska »Nova doba« je z
ogorčenjem pisala, »da se je na trgu pred
kolodvorom zbrala množica radovednežev,
med katere se je pomešala skupina doma-
čih in tujih razgrajačev, ki so se založili s
kamenjem, opeko, poleni in jajci. Med nji-
mi je bilo videti tudi nekatere znane komu-
niste. Ko so začeli prihajati po zborovanju
iz Celjskega doma, se je nanje vsula toča
kamenja, jajc, opek.« V nadaljevanju piše
»Nova doba«, »da so se pri demonstracijah
poleg tujih junakov odlikovale tudi nekate-
re celjske veličine, med njimi tudi profesor-
ji in dijaki.«
Resnično so komunisti in simpatizerji
pripravili veličastno in uspešno demonstra-
cijo. Med drugimi so bili Jože Turk, Jožica
Hribar, Rudi Hribar, Franc Hribar, Anton
Kotnik, Janko Skvarča, Albin Zupane ter
brata Franc in Ivan Rihter. Razen teh so v
demonstraciji sodelovali tudi krščanski so-
ciahsti, delavci. Študentje, kmetje in obrt-
niki iz katoliških vrst. Te dogodke je kleri-
kalno vodstvo ocenilo kot nov pojav v slo-
venskem političnem boju. Zato so v »Slo-
vencu« izrecno poudarili, da se proti JNS
ne smejo vezati s komunisti, niti iz taktič-
nih razlogov ne, »ker JNS ni tako močna,
da bi potrebovali proti njej zaveznika, pred-
vsem pa zato, ker je komunizem dogmatič-
ni, trajni in narodni nasprotnik, med tem
ko je JNS le nasprotnik v dnevni politiki.
JNS je v Sloveniji pokopana, komunizem
še ni. Zato največji del boja velja njemu, pa
naj se pojavi v kakršnikoli obliki.«
Ko je »Delavski list« 1. avgusta 1937 po-
novno analiziral demonstracije proti Živko-
viču, je zapisal »da so dogodki v Celju prvi
začetki tiste skupnosti ljudstva, nastajajoče
v boju v obratu ter na ulicah proti najbolj
osovraženim ljudskim sovražnikom in ki se
potem razvije v čvrsti in mogočni zvezi vse-
ga delovnega ljudstva proti bedi in faši-
zmu.« Nedvomno so ta in druge akcije, ki
jih je izvedel okrožni komite KPS za Celje
in Savinjsko dolino leta 1937 in 1938 pre-
pričljiv dokaz, da se je delavski razred ve-
dno bolj osveščal in zavzemal mesto, ki mu
je pripadalo.
10. stran - NOVI TEDNIK
št. 45 •- 15. november 1
PRED TREMI LETI SMO
ZAPISALI:
INVALIDOVA VOLJA GRADI
HIŠO
ZDAJ:
VINKOVA
ŽEUAJE
PREMALO
Podgorje. Celjska Sibirija, kjer si iiišne številke
zbira vsak graditelj kakor ve in zna. Tod niso pose-
jane samo skromne hiške, vse polno je tudi mogočno
zastavljenih stavb. Ce ne vse, pa vsaj večina jih je
grajenih na črno.
Pot do VINKA ZALO-
KARJA, stodstotnega in-
valida, starega 49 let, ki se
je spravil čisto na vrh »si-
birskega« naselja, se mi-
mo pokopališča močno
vleče. Z levo roko lahko
primes konec hriba, z de-
sno pa nebo. Pod sabo
imaš neokrnjen pogled
na celjsko pokopališče.
Vinko se smeji, ko pravi,
da je smrti blizu, ker jo
gleda vsak dan.
Pot do Vinko ve »pala-
če«, ki jo je začel graditi
pred petimi leti, je resnič-
no slaba in nikakor ni
mogoče razumeti, kako jo
Vinko s triciklom zmore,
ko se vsako jutro ob peti
uri odpravi na delo v
Žično.
»Ko je lepo vreme, že
gre, huje je. če je grdo,
zlasti pozimi sem veliko-
krat v grabnu. Ženka me
spravi dol do ravnega, po-
tem pa me po šihtu spet
počaka in spravi gor,«
preprosto pove Vinko.
Njegova žena Marija pa:
»Malo je že hudo, ko mo-
ram po njega, to pa je tudi
edina ovira, ki jo čutim in
mi da vedeti, da sem žena
invalida. Tako se obnaša,
da je enakovreden dru-
gim. To z vozičkom je edi-
no.« Nič velikih besed in
jadikovanj, le preprosta
ugotovitev, da tako mora
biti.
SREČANJE PO
TREH LETIH
Take misli smo razpre-
dah že pred lani, ko smo
ga prvič obiskali v še ne-
dodelani hiši. Se prej pa
smo se z njim srečali v
obratu tovarne žične v Tr-
novljah, kjer je Vinko še
danes zaposlen. Takrat so
vedeli povedati, da je
Vinko vzgled pridnega
delavca, ki se lahko kosa
z zdravim. Se danes dose-
ga normo zdravega delav-
ca. Bolniške skorajda ne
pozna. Letos zasluži Vin-
ko mesečno od pol milijo-
na do šesto tisoč starih di-
narjev. Ce k temu doda-
mo še ženino pokojnino v
višini 3400 starih dinar-
jev, potem imamo Zalo-
karjeve dohodke na
dlani.
Tudi pred petimi leti,
ko je Vinko začel graditi
svoj dom, so bili dohodki
v sorazmerju isti. Pravza-
prav sta za začetek s skro-
mnimi prihranki kupila
staro lesenjačo, ker sta bi-
la brez stanovanj d. Že ta
lesenjača je bila od začet-
ka za Vinka, ki se je rodil
v kozjanski zibeli, bogu
za hrbtom, veliko boga-
stvo - njegov lastni do-
mek. Ko je spoznal še
»ženko« Marijo (ves čas jo
tako ljubko ogovarja), sta
začela sanjati, da bi lese-
no stavbo popravila. To
pa bi zahtevalo veliko de-
narja, zato sta raje tik nje
začela graditi hišo. Stoji
grobo obdelana, taka kot
smo jo videli pred tremi
leti. Po neprimerno zgra-
jenih stopnicah, se težko
vzpenja Vinko s paralizi-
ranimi nogami. Pri grad-
nji stopnic ni upošteval
meril za arhitektonsko
gradnjo, ki prihaja v po-
štev pri invalidih. Sveto-
vati je lahko, a taka grad-
nja je veliko dražja, zato
za Vinka ni prišla v po-
štev. Si upate vi, s tako
skromnimi dohodki, zi-
dati hišo? Vinko in Marija
sta se tega pogumno loti-
la. Marija je krčila robi-
dovje, zemljo pa posipala
s pepelom, da je trava
ozelenela. Posadila je tr-
stiko in danes je njun po-
nos lep vinograd. Marija
je izkopala jamo za grez-
nico, za vodovod in malo-
varila je za vso hišo. Pri
tem pa je pridno skrbela
za prašička, kure in zajce
ter tako prihranila kak-
šen dinar. »Stiskata« še
tudi danes, pri hrani pa si
ne pritrgujeta.
Marija ima pralni stroj,
a pere na roko, Vinko bi
rad pletel košai-e (izučen
je za pletarja) pa ob le-
ščerbi komaj vidi. Zakaj? .
NA MRTVI TOČKI
»Ce bomo komu dali
posojilo, potem ga bomo
dali Vinku«. Tako so nam
zatrdili v obratu Žične,
pred tremi leti.
Besede so bile izrečene
iskreno in so zavezovale.
Ko pa jih je Vinko popro-
sil za obljubljeno posoji-
lo, bi moral predložiti do-
kumente o gradbenem
dovoljenju. Teh pa ni
imel, zato je njegova
gradnja okvalificirana
kot črna gradnja, za njo
pa, kot vemo, ne moreš
dobiti posojila. Tako Vin-
ko vi sodelavci niso pič
krivi, če mu niso mogli
pomagati. Nerodnost ozi-
roma nemoč izhaja iz Vin-
ka samega. Moral bi si
pridobiti dovoljenje za
nadomestno gradnjo (hi-
ša je tik ob lesenjači). Tu-
kaj sta pa Vinko in njego-
va žena odpovedala. Ime-
la sta moči, da sta z voljo,
odpovedjo, pridnostjo,
vztrajnostjo iž nič posta-
vila svoj domek, ne znata
pa se spoprijeti z birokra-
cijo. Marija, ki bi z golimi
rokami prekopala ves
hrib, tu čisto odpove,
Vinko pa zaradi svoje in-
vahdnosti nikamor ne
more. Ce bi že zmogel
vožnjo s svojim triciklom
po celjskih ulicah, pa ne
bi mogel priti v noben
urad. Kajti, malo je
zgradb, ki bi bile grajene
po arhitektonskih predpi-
sih tudi za invalide. Druš-
tvo invalidov lahko daje
samo nasvete, obljublje-
no pa jim je, da bodo tudi
v Celju začeli uresničeva-
ti zakon, ki je bil do zdaj
samo na papirju. Mim.o-
grede lahko povemo, da
pa na invalide močno mi-
slijo pri gradnji v Žalcu,
Mariboru in Velenju.
Naj zdaj Vinko iz Pod-
gorja čaka, da bodo zgra-
dili ustrezne dostope do
uradov, da bo lahko lega-
liziral svojo črno gradnjo
ali izposloval nadomest-
no? Najboljša bi bila zad-
nja varianta. Vse do ta-
krat pa bo Vinko brez
elektrike in brez možno-
sti, da bi mu tovariši v ko-
lektivu lahko kaj poma-
gali. Zato tudi v treh letih,
odkar smo Vinka prvič
obiskali, ni opazen kak-
šen viden napredek. Vin-
ko ima vse pripravljeno
za elektriko in čaka. Do-
bil bi jo, če bi podpisal, da
pusti porušiti hišo, če ta v
primeru ne bi bila vklop-
ljena v zazidalni načrt.
Nekateri njegovi sosedje
so to podpisali in imajo
danes elektriko. Nak,
Vinko tega ne bo nikoli
storil! To ni trma. Sicer
zgovorni Vinko ob tem
vprašanju obmoiči. Nima
besed, da bi izrazil vse,
kar je prestal... Potem pa
naj bi se zrušilo...
Še enkrat: pomagati
Vinku
Zdaj Vinko čaka, a reši-
tve brez tuje pomoči ne
bo pričakal. Morda naj bi
zdaj pomoč prišla od dru-
god. V podjetju imajo so-
cialno delavko in čeprav
vemo, da ni njena naloga
administrativno urejanje
delavčevih papirjev, pa bi
morda pri Vinku naredila
izjemo? Morda pa se bo
našel kakšen dober Vin-
kov tovariš in stopil na
urade ter dosegel, da bo
Vinko lahko legalno gra-
dil oziroma dobil dovolje-
nja za napeljavo elektrike
ter kakšen možen kredit.
Seveda se bo moral pri
vsem tem potruditi tudi
Vinko sam, ki sicer nerad
prosi, a bo že Ynoral zasta-
viti besedo, če bo hotel
uresničiti svoje sanje. Sa-
nje? Za vsakega drugega
graditelja bi pomenilo to
samo dokončati svoj
načrt, za Vinka pa pome-
ni to veliko več. Ce bo za-
svetila luč, bo lahko v si-
cer .še vedno neobmetani
delavnici neomajno ple-
tel košare in pladnje. Ce
pa bo kanil še kakšen di-
nar, bo ženka Marija lah-
ko uresničila svoje naj-
večje sanje - okoli štedil-
nika že vidi nanizane ke-.
ramične ploščice, ki se jih
tako vroče želi. Oljni opaž
sicer skrbno čisti, a to ni
tisto, kar se ji kot želja
mota po glavi. In kopalni-
ca, taka s ploščicami? Ma-
rija se le smeji in oči se ji
svetlikajo.
In na koncu še enkrat
zapišimo: bi bilo res tako
težko uresničiti te sanje?
Vsem bi bilo toplo pri
srcu, najbolj pa Vinku in
njegovi ženki, povest o
dobrih ljudeh pa bi se
končala srečno.
TEKST: Zdenka Stopar
FOTO: Mater Stopar
MLADI PIŠEJO
Zdaj nismo več v zadregi, kaj objaviti v tej rubriki, ki j«
namenjena vam, dragi, najmlajši sodelavci Novega tednik«
Po vaši zaslugi, vaši Aiietosti in zagnanosti, že prihajamo d<
možnosti, da iz kopice prispevkov izbiramo najboljše. In i«
nekaj: zavzemamo se, da bi v vsaki rubriki, torej vsak teden
predstavili dela čim več mladih časnikarjev.
Na vrsto prihajajo tudi pesmice. In to, kar smo prejsnj
teden zapisali za prispevke, velja tudi za rimano besedo
Pesmi naj bodo kratke, ali vsaj krajše.
Vse kaže, da bomo lahko obseg rubrike že kmalu povečal
za en stolpec. Zato vabimo k sodelo-vanju tudi mlade risarje
Zaradi tiskarske tehnike in možnosti, vas prosimo, da naiu
pošiljate predvsem risbe, ki jih boste narisali s tušem, ali
vsaj črnim svinčnikom. Barvni odtenki v tej naši črno-bel|
tiskarski tehniki ne bodo prišli do izraza. Zato naj bo tudi
risba črno-bela
Pišite in rišite, tudi pesniki na plan!
In še to, kadar pi.šete o dogodkih, tekmovanjih in podob
nem, ne pozabite na imena tistih, ki igrajo pri tem giavn«
vlogo, ki dosegajo najboljše rezultate. Naj ne ostanejo brezi
mni!
UREDNIŠTVO
aeooGooocc
STRANICE: KROŽKI SO
ZAŽIVELI
22 kmalu po pričetku novega šolskega leta smo izvolil
razredne odbore. Na pionirski konferenci pa smo se zaten
dogovorili o delu krožkov. Odločili smo se za devet Itrožkov
Vsak od njih je potreben in priljubljen. Dečki se ogrevajo zi
športnega, šahovskega in taborniškega, deklice pa za ročno
delskega, ritmičnega, dopisniškega in druge. Vsak pionir hod
k dvema, nekateri pa celo k štirim. Vsak krožek ima svojegi
vodjo.
Delo v krožldh poteka med prostim časom. Radi jih obisku
jemo, ker nas zabavajo in učijo.
SASABRECKC
KONJICE: VLAK SPET DOMA
Pri nas smo včasih imeli vlak. Vozil je iz Zreč v Poljčane
Rekli so mu »Konjičan«. Leta 1962 so progo ukinili, vlak p
odpeljali v Maribor.
Otroci so si želeli, da bi dobili vlak nazaj. Lokomotivo ii
vagone so pripeljali iz Maribora. Vlak so postavili na tračnic
pri osnovni šoli Dušana Jereba. Otroci so radi igramo n
lokomotivi.
TOMAŽ ADAMK
JESENSKA
Veter piha, dež prši,
vse narobe se godi.
Ce pa sance že posije,
brž se za oblake skrije.
Dnevi dolgi niso več tako,
vse drugače spet bo Slo,
to jesen nam naredi,
kar nas mnoge ujezi
SONJA RIŽNAR
Rim. Toplic«
STRANICE: PIONIRSKE MINUTE
2e drugo leto tečejo na naši Soli Pionirske minute. Kaj je to?
Vsak ponedeljek in petek sporočamo pionirjem po zvočniku
novice, obvestila. Podatke zbira skupina pionirjev iz četrtega
razreda. Vsak pionir ima svoje področje. Eden zbira novice o
športu, drugi o dogodkih na šoli, spet drugi o vremenu itd. Vse
napišejo in nato dajo v pregled tovarišici. Po kosilu preberejo
novice.
Zadnji dan oktobra smo tudi poslušali pionirske minute.
Napovedovalka Saša Brečko nas je opozorila, da je 31. oktober
dan varčevanja. Nato je nadaljevala:
Zelo smo srečni in veseli, ker ga praznujemo svobodni
Veliko otrok je danes še na svetu, ki nimajo s čim varčevati,
ker nimajo niti hrane in obleke.
Varčevanje pa ni samo vlaganje v banko. Varčujemo lahko s
kruhom tako, da ga ne odmetujemo.
Kateri razred pa je na šoli najbolj varčen? To so učenci
prvega razreda, ki imajo v hranilnici 3000 dinarjev, sledijo
učenci tretjega razreda, nato četrtega, najmanj pa so privarče-
vali učenci drugega razreda.
Nato nas je vse povabila v banko, ki je bila ta dan izjemoma
odprta.
DOPISNIKI
LAŠKO: BILI SMO V OPERI
Na naši šoli imamo pevski zbor. Zadnja tri leta ga vodi naši
nova tovarišica za glasbo. Lani smo sodelovali na Mladinskerr
pevskem fe.stivalu v Celju, sodelujemo tudi na vseh šolskil
proslavah, večkrat pa zapojemo tudi krajanom Laškega.
Za naš trud nas je tudi letos šola nagradila z obiskom opere'
Ljubljani. Tudi lani smo bili v operi. Takrat smo si ogledal
Bizetovo Carmen, letos pa Verdijevo Traviato. Traviata mi j(
bila všeč, nekoliko motilo me je le to, da je pevka vlogo Violet
pela v italijanskem jeziku. Ker pa nam je tovarišica že pre
napisala kratko vsebino, sem tudi to vlogo razumela.
Po končani predstavi smo se pojoč odpeljali iz Ljubljane. N.
poti smo šoferja naprosili, da je ustavil na Trojanah. Najedl
smo se krofov in se šele potem odpeljali proti domu. Peli smi
pesmi, ki smo se jih naučih v zboru, zapeli pa smo tudi znani
arijo Traviate. Tudi popevke niso manjkale.
KARMEN KNAV!
št. 45-15. november 1979
NOVI TEDNIK-stran 11
VASA STRAN
ZAKAJ
ANONIMNO?
Sprejeli smo lep zapis pod
naslovom »Hvala libojskim
godbenikom!« Že danes bi
bil objavljen, če bi se »eden
izmed mnogih hvaležnih
poslušalcev« tudi podpisal.
Da, tudi mi, tako kot sami
ugotavljate, vemo, da smo
dolžni zahvalo amaterskim
godbenikom, tudi liboj-
skim. Prav radi bi jo objavi-
li z vašo pomočjo in vašo
pobudo. Toda, zakaj ste se
skrili za anonimnost? Tudi
libojski godbeniki bodo
bolj ponosni, ko bodo zve-
deli iz naših pisem, kdo jim
izraža zahvalnost za požr-
tvovalno delo.
Nič kolikokrat smo že v
tej rubriki zapisali, da ano-
nimni prispevki v njej ni-
majo prostora. Tako tudi
vaš ne!
Vabimo vas, da na en ali
drug način ta prispevek av-
torizirate, da sporočite po-
poln naslov: ime, priimek
in kraj bivanja. Šele potem
ga bomo objavili.
Razumite n^as, da bi rav-
nali več kot narobe, če bi na
straneh našega časopisa
vladala anonimnost!
Zglasite se in še kaj napi-
šite!
UREDNIŠTVO
ČESTITAM!
Zahvaljujem se za vabilo
in pozornost. Žal, se priredi-
tve ne morem udeležiti, ker
imam isti dan literarni večer
v Velenju kot letošnja Kaju-
hova nagrajenka.
Čestitam k 25-letnici naše-
ga Radia Celje in ob tem Va-
šem delovnem hotenju in
poletu nove mlade generaci-
je smo poslušalci in občasni
sodelavci resnično veseli.
Povezujem to obletnico v
spomin z danes že pokojnimi
občasnimi sodelavci, poseb-
no v literarni oddaji in je mo-
je prve korake v naš celjski
studio usmeril nam vsem
dragi književnik Fran Roš.
To pot in mojo tesnobo pred
mikrofonom bom morala
opisati, saj so enkratni. Ob
poslušanju so me vsi morali
prepričevati, da je to moj
glas itd.
Ko sem včeraj zvečer sle-
dila TV razpravi me je v zve-
zi z »Žehtnikom« prevzela
hudobna misel, naj bi TV
Žehtnik prosil za sodelova-
nje naš celjski »Žveplome-
ter«. In to sem jim sporočila,
saj v duhovitosti presegajo
Žehtnik. Zato našemu Žve-
plometru želim še dolgo živ-
ljenje. Biti humorist in sati-
rik ni šala. Ce bi kdaj imeli
opravka s paragrafi, bomo v
sodni poroti vsi poslušalci in
jih oprostili-. Pa tega se ni
bati.
Vesela sem, da ste v no-
vem programu nedeljsko li-
terarno oddajo podaljšali za
pet minut.
Celjske radijske oddaje so
nadvse pomembne in na na-
šem širokem območju zelo
priljubljene. To vem iz raz-
govorov z ljudmi po šolah in
organizacijah. O tem pa kdaj
drugič v osebnem razgo-
voru.
- Želim vam vsem nadaljnji
vzpon v ponos vam samim in
v zadovoljstvo in veselje nas
poslušalcev.
Lepo pozdravljeni in
srečno!
PAVLj¥JROVAN-JANA
UREDNIŠTVO: Hvala za
pismo, pozornost do našega
dela in iskreno čestitko!
ŠE ENKRAT-
ZAPLETI NA
HUDINJI
Prav je, da osvežimo spo-
min - Delavci osnovne šole
na Hudinji še leta opozarjajo
na težke prostorske razmere
na šoli. Šola, ki je bila graje-
na za 700 učencev že ves čas
»gosti« 1000 in več učencev.
Že v programu I. referendu-
ma smo želeli dobiti dc^atne
prostore, a žal tudi v pro-
gram II. referenduma nismo
prišli. Tik pred zdajci pa je
vzniknila ideja o skupni
gradnji - družbeni center in
prizidek osnovne šole. Ker
nismo srečali nikjer v Slove-
niji take dvoživke, nismo bili
preveč navdušeni. A ker so
nam na pristojnem mestu za-
gotovili, da se bo do realiza-
cije stvar itak spremenila
smo pristali in smo na vseh
roditeljskih sestankih, ki so
prav gotovo najbolj obiskani
zbori občanov, o našem pri-
zidku govorili z velikim nav-_
dušenjem in rezultat je bil -
kar lep odstotek ZA na refe-
rendumu.
Po referendumu smo izra-
žali pomisleke in bojazen,
kako bosta dva gospodarja
živela v eni hiši. Poleg tega
bi se samo 300 m južno od
šole gradil nov, velik kultur-
ni center in spraševali smo
se, če smo res tako bogati, da
bomo imeli dva kulturna
centra na tako majhnem pro-
storu, ko pa vemo, kako so
obiskane kulturne prireditve
v celjskih dvoranah.
13. 7. 1977 smo dobih pre-
pis smernic RC Celje s pri-
pombo, da predlagana loka-
cija ni skladna s sprejeto ur-
banistično dokumentacijo.
Na posvetu 25. 8. 1977 na
Kulturni skupnosti so pri-
sotni ugotovili, da bi bila
izvedba družbenega centra
kot fazni del gradnje v novi
soseski Hudinje zelo umest-
na in mnogo bolj dosledna,
kot pa gradnja prizidka pri
hudinjski šoli.
Sklep tega posveta je bil,
da bo OK SZDL oziroma
njen predsednik tovariš Jože
Volfand sklical posvet vseh
zainteresiranih in zainteresi-
ranih investitorjev.
Na posvetu o izvajanju
programa izgradnje objek-
tov in referendumskega pro-
grama na Hudinji - 25. 10.
1977 v prostorih OK SZDL
Celje so bila opredeljena na-
slednja stališča:
- zaradi razširitve na-
membnosti objekta (dejav-
nosti, ki niso šolskega znača-
ja) bi bilo potrebno pričeti
postopek o spremembi zazi-
dalnega načrta
- aktivnost nekaterih de-
javnosti bi motila normalen
proces izobraževalnih oblik
dela
- ker je v neposredni bliži-
ni predvidena gradnja druž-
benega centra, naj bi se pr-
votno začrtani program spre-
menil tako, da bi prizidek k
osnovni šoli izvajali samo v
obsegu potreb osnovne šole
- v vseh prizadetih po-
dročjih KS pa bi se organizi-
rala široka javna razprava o
predlaganih izhodiščih in ta-
ko bi dobili naj širše, mnenje
občanov.
Ta široka javna razprava je -
bila obljubljena tudi v IN-
DOK-u št. 4/78. Razprave žal
ni bilo. Cas pa neusmiljeno
teče in po programu bi mora-
li v našem prizidku že pouče-
vati. Res je - na Hudinji cen-
tra še ni, a ne zato, ker KS in
šola ne moreta najti skupne-
ga jezika, ampak zaradi vseh
stališč in obljub, ki smo jih
prej našteli. Letos avgusta
smo dobili na vpogled dva
programska projekta. Takrat
pa smo povzdignili glas, ne
samo delavci šole, tudi starši
naših učencev. Našo šolo
obiskujejo učenci petih KS
in je torej šola »last« vseh teh
KS. Ne delavcem šole, ne
staršem, ni bilo vseeno, da
bomo zazidali velik del zele-
nih površin, da bomo šol-
skim avlam vzeli svetlobo...
Hudinjska šola je zaslovela
s svojim okoljem, ki pa je
izključno delo naših rok. Za
urejanje okolja nismo dobili
težkih družbenih sredstev,
ki bi jih lahko s pomočjo
strojev vzgrajevali v naše
okolje. Naši učenci so pre-
metali nešteto m^ zemlje,
opravili nešteto ur. Mnogi od
teh so danes že naši starši in
ni jim vseeno, da bo na sado-
vih njihovega dela zrasel be-
tonski kolos.
Ni res, da ne najdemo
skupnega jezika s KS - res
pa je, da ga nismo našli z
redkimi posamezniki v KS,
saj s problemom ni bil sezna-
njen niti celoten lO KS, kaj
šele vsi krajani.
Na sestanku vseh zaintere-
siranih dne 15. 10. 1979 na
občinski konferenci SZDL
smo se dogovorili o skupni
gradnji, o gradnji, ki bo ra-
cionalna in bo koristila
vsem.
Prav zato smo toliko bolj
začudeni, nad mislimi, ki so
se razpredale v Novem te-
dniku št. 43-31. okt. 1979.
Prepričani smo, da bi morali
biti novinarji našega časopi-
sa pač na tekočem z dogaja-
nji v domačem kraju.
Strinjamo se, da bo po-
trebno globlje pogledati, kdo
se igra s samoupravnimi od-
ločitvami občanov, želimo
le, da ne bi iskali na napač-
nem naslovu.
ZBOR DELAVCEV
UREDNIŠTVO: Prav je,
da ste povedali svoje mne-
nje. Toda, če prebiramo do-
kumente, na osnovi katerih
so občani glasovali za pro-
gram samoprispevka, vidi-
mo, da v primeru Hudinje
program nima več tiste po-
dobe, ki so jo občani imeli
pred očmi, ko so glasovali
ZA. Prosimo, da posreduje-
jo svoj odgovor še SZDL in
občinski štab za izvedbo sa-
moprispevka!
SKRB ZA
STAREJŠE
v zadnji številki Novega
tednika sem prebral članek,
kako so v Storah krajevne
družbenopolitične organiza-
cije. Rdeči križ in drugi v
skrbi in ljubezni do starejših
občanov pripravile skupaj s
šolo prisrčen sprejem za kra-
jane, stare nad 70 let.
Zelo pohvalno in lepo za
vse organizacije v Storah za
takšna človekoljubna deja-
nja in za veliko razumevanje
do starejših krajanov.
Hkrati pa na žalost ugotav-
ljam, da drugje ni tako.
Naj navedem primer iz Ce-
lja. V Zidanškovi ulici števil-
ka 4 stanuje v majhni pod-
strešni sobi upokojenka Ka-
rolina Leskovšek, stara 78
let. Do te sobice vodi 67 stop-
nic, ki pa jim ženska zaradi
starosti ni kos. Zato je že
pred leti zaprosila pri Stano-
vanjski skupnosti za zame-
njavo stanovanja. Po dolgem
času ji je Stanovanjska skup-
nost dodelila veliko stanova-
nje (dve sobi in kuhinjo) v
Aškerčevi ulici. Leskovško-
va to ponudbo ni sprejela,
ker je stanovanje preveliko
in   zanjo   neprimerno,   po
vrhu vsega pa še tako zane-
marjeno, da bi morala za či-
ščenje in ureditev stanovanj-
skih prostorov odšteti pri-
bližno milijon starih dinar-
jev. Pri Stanovanjski skup-
nosti pravijo, saj smo vam
dali drugo stanovanje, zakaj
ga niste vzeli. Nimajo pa ra-
zumevanja, da to stanovanje
za žensko ni primerno, zlasti
ne za upokojenko, ki je sama
in ima majhno pokojnino.
Vprašam se - ali ni to nor-
čevanje iz starih ljudi? Kaj
bo ena sama ženska z dvema
sobama in kuhinjo? Ali res
nimamo večjih družin, ki
stanujejo v premajhnih pro-
storih, pa bi bile vesele, če bi
dobile to stanovanje v
Aškerčevi ulici.
Vem, da mnogi ne vedo za
ta primer, toda zanj bi mora-
la vedeti in se zavzeti za reši-
tev vsaj socialna služba. Se
več, morala bi preprečiti, da
bi se kaj takega ne dogajalo!
Zlasti ne s starejšimi občani.
Karolina Leskovšek zdaj s
strahom pričakuje jutrišnji
dan, ko bo pritisnil mraz. Ka-
ko naj po 67-ih stopnicah pri-
nese v sobo premog pa tudi
druge potrebščine, ki jih po-
trebuje za življenje.
Takih primerov pri nas ne
bi smelo biti. Zato ostro ob-
sojam odgovorne pri Stano-
vanjski skupnosti za to ne-
humano vedenje do ostarele
občanke.
STANE VIDEČ
UREDNIŠTVO: Vsekakor
boleč primer, ki je seveda v
nasprotju s skrbjo, ki so jo
izkazali v Štorah, pa tudi
drugod, s skrbjo, ki bi jo
morali poznati povsod. Za-
radi človeka, v tem primeru
pa še posebej - zaradi sta-
rejšega človeka. In kako bo
rešeno vprašanje?
POROKE
CELJE
Poročilo seje 14 parov. Od
teh: SUHOVERSENIK
FRANC iz Šoštanja in GA-
LOP SLAVKA iz Žalca, RE-
HAR FRANC iz Lokrovca in
TURNISKI DARJA iz Do-
brove.
ŽALEC
MARČEN DARKO iz Za-
bukovice in SMIT LIDIJA iz
Matkov, KOSENINA BO-
GDAN iz Gomilskega in
SMIGL IVICA iz Gomilske-
ga, PODBREGAR JOŽEF iz
Črnega vrha in MUHOVEC
IRENA iz Presarij.
LAŠKO
Poročili so še štirje pari.
Od teh: GRACNER VID iz
Vrha nad Laškim in DEŽE-
LAK MARIJA iz Vrha nad
Laškim, LANG MARJAN iz
Kočevja in RAK DARJA iz
Kočevja.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Bila je ena zlata poroka v
Rogaški Slatini.
ŠENTJUR PRI CELJU
Zlato poroko sta imela
MASTNAK FRANC in MA-
RIJA iz Proseniškega.
ROJSTVA
CELJE
28 dečkov in 33 deklic.
ŠENTJUR PRI CELJU
Rodil se je eden deček.
SMRTI
CELJE
SIBANC MARIJA, 70, Pri-
stova, PUKMAJSTER
MARTIN, 52, Celje,
ZMRZLJAK IVAN, 66, VE-
ZENŠEK KAROL, 51, Pod-
gorje pri Frankolovem,
KROFLIC ANTON, 54, Voj-
nik, KOVAČ JURIJ, 66, Do-
načka gora, KALISNIK
ANICA, 51, Velenje, ADEL-
STEIN VIKTOR, 42, Celje,
KALISNIK KONRAD, 54,
Letuš, MLINARIC ER-
NEST, 60, Leka pri Laškem,
STUKELJ ANTON, 80, Pod-
četrtek, VATOVEC FRANC,
65.
ŽALEC
SKRABE FILIP, 82, Lat-
kova vas, TURK MARIJA,
81, Ljubljana, JAN ALOJZ,
70, Ločica ob Savinji, DIV-
JAK MARIJA, 78. Pongrac,
SALEJ ALOJZ. 65, Drešinja
vas. PECOVNIK IVANK.\,
67, Vransko, VASLE JA-
NEZ, 56, Ločica ob Savinji,
VASLE ANTONIJA, 53, Lo-
čica ob Savinji, OKORN TE
REZIJA, 53, Žalec.
LAŠKO
SELIC MARIJA, 67. De-
breg,  OJSTERSEK IVAN.
64,    Rifengozd.   RAMSAK
MARTIN, 49, Ojstreg.
ŠMARJE PRI JELŠAH
OCAKAR   MARIJA,   ;
Preserje, SMOLE IGNAC:
79, Sodna vas.
ŠENTJUR PRI CELJU
VIRANT    FRANC,    '
Šentjur,  KLANJSEK  MA-
TILDA, 48, Kranjčica. ZE-
ME ANTON, 68, Lažiše.
VPRAŠANJE
JAVNEMU
DELAVCU
FRANC JANŠE, podpredsednik
sveta KS Prebold
v kratkem bodo v Preboldu odprU še en novi objekt.
Mishmo seveda na otroški vrtec, ki ga grade blizu
bazena, oziroma na severni streUii rečice, ki ji Prebol-
čani pravimo kar Izvirnica. V teh dneh potekajo dela v
zvezi z izgradnjo kanalizacije tega objekta. Naravnost
nerazumljivo pa nam je, zakaj je bilo treba kanalizacijo
speljati tako rekoč skozi ves Prebold ter ob tem uničiti
še asfaltirana parkirišča pred hotelom. Sprašujemo
vas, zakaj ne bi kanalizacijo speljali le nekaj metrov
proč - v Izvirnico. Že na prvi pogled bi bilo treba
desetkrat manj razkopavanj in tudi pri trošenju de-
narja bi morda bolj smotrno ravnali. Konec koncev gre
za denar nas vseh. V zvezi s tem po Preboldu krožijo
določene govorice in radi bi, da nam pojasnite, koliko
so stala sedanja dela in koliko bi dela veljzda. če bi
kanalizacjo speljali v Izvirnico. In pa seveda to, kakšni
so vzroki, ki so botrovali temu. da se v Preboldu niste
odločili za Izvirnico. In še eno vprašanje. Osnovno šolo
sedaj sestavlja že kdo ve koliko prizidkov in se še
vedno širi, nekaj metrov južno bodo v kratkem odprli
otroški vrtec, ki se bo verjetno tudi še kdaj širil, k
vsemu temu je treba dodati še igrišča, na vzhodni
strani pa naj bi zgradili še novo blagovnico. V središču
je strpan še hotel in zdravstvena postaja in menda bo
tudi še kulturni dom. Že res, središče kraja naj bi bil ta
predel s svojo podobo, toda podoba postaja vse bolj
klavrna. Kaj bo, ko bo treba (praksa to potrjuje) vse te
objekte znova širiti in dozidovati? Kam se bo "^se sku-
paj širilo?
Za vaše odgovore v imenu bralcev že v naprej hvala!
JANEZ V£PENIK;^.W>vinar
LAŠKA OBČINA V TEMI
SNEH JE TRGAL 2ICE
Dober razlog za Izredno stanje
Sobotni sneg je v laški ob-
čini povzročil razdejanje na
električnem omrežju. Iz
obratovanja so bili vrženi
štirje daljnovodi 35 KV, in
sicer Huda jama. Zidani
most in dva iz smeri Hrast-
nik. Izpadla sta daljnovoda
10 K V, v Jurkloštru in Rim-
skih Toplicah. Ujma je iz
obratovanja vrgla 22 trans-
formatorskih postaj nizke
napetosti in tako se je v temi
znašla praktično vsa občina,
kajti isto se je dogajalo na
radeškem območju, ki sodi
pod Elektro Trbovlje.
Kriv je bil težak moker
sneg, ki je na žice in drogove
podiral še ne obletelo drevje,
trgale so se obtežene žice,
ponekod so padali drogovi
drug za drugim kot domine.
Samo podatek, da je bil 35
KV daljnovod visoke nape-
tosti Huda jama pretrgan na
22 mestih.
Laška izpostava je že v ne-
deljo dobila pomoč iz drugih
enot, tako da je delalo 13, v
ponedeljek pa že 31 delav-
cev. V ponedeljek je stalo še
nekaj podjetij, med njimi pa-
pirnica v Radečah, Tozd TIM
Laško v Gračnici, v Rimskih
Toplicah so poslali šolarje
domov, otroke iz vrtca pa v
hiše, ki so imele kurjene pro-
store. Kakšna je škoda v pa-
pirnici in pivovarni, kjer mo-
rajo naprave neprekinjeno
delovati, še ni znano. KerlDO-
do omrežje nizke napetosti
popravljali še ves teden,
utegne škoda zaradi odtalje-
nih zmrzovalnih skrinj biti
precej visoka. Veliko okvar
so nadzoru ELEKTRO jav-
ljali občani. V Marijagradcu
so aktivirali civilno zaščito,
da so postavljali podrte dro-
gove. Morda tudi kje drugje,
na splošno pa ni bilo tovrst-
ne široke pobude.
Razmere so bile zrele za
izredno stanje. V občini je
gotovo na desetine kvalifici-
ranih ljudi za opravljanje teh
del, vendar se je mučila le
skupina ELEKTRO. Skoda
bo gotovo mnogo večja, kot
bi stala akcija za mobilizaci-
jo .večjega števila strokovnja-
kov in njihovo pošteno pla-
čilo.
Seveda je v opravičilo tre-
ba navesti, da je bila sobota
in za njo nedelja in da ni nih-
če predvideval, da je razdeja-
nje tako obsežno.
Kaj je krivo. Ljudje pravi-
jo, da so padali drogovi, ki so
bili že dotrajani. Elektrikarji
pa spet vračajo očitke z ugo-
tovitvijo, kako težko je ljudi
prepričati, da je treba pasove
ob daljnovodih imeti čiste.
Tako se je zgodilo, da je kje
kakšna zanikrna in ničvre-
dna lesnika, ki se je podrla
na žice, za več dni vzela tok
celim vasem. Ko bi bilo tre-
ba kje odžagati kakšno vejo
ali preblizu stoječe drevo, se
razgrejejo spori, zahteve za
odškodnino. Tudi o tem bi
bilo v teh temnih nočeh vre-
dno razmišljati.
Ujma mokrega snega je
ustvarila okoliščine za ra-
zmišljanje in ukrepe NNNP.
Mnoge družine, vezane zgolj
na elektriko, so imele hladna
bivališča in dneve mrzlih
obrokov. Izkušnja več, če
nas bo sploh česa naučila?
JURE KRASOVEC
OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE ^ OD RINKE Di
OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST SOLČ.
V OSRČJU
SAVINJSKIk
/
V treh alpskih dolinicah bi radi hitreje naprej
Po površini največja krajevna skupnost v mozirsld
občini, po številu prebivalcev med najmanjšimi. Na
Solčavskem živi v štirih naseljih: Logarski dolini, Po-
dolševi, Solčavi in Robanovem kotu okoli 600 prebi-
valcev na 102 kvadratnem kilometru.
To je naravno središče Savinjskih Alp, sicer pa ob-
kroženo z vencem teh Alp, s Karavankami in Raduho,
ki je zadnja nad 2000 metrov visoka in najvzhodneje
ležeča gora celotnega evropskega alpskega gorovja.
V ta svet so si utrle svoj prostor tri dolinice, trije
naravni biseri: Robanov in Matkov kot ter Logarska
doUna.
Svet, ki prevzame človeka. To je svet tišine in lepote.
Svet, ki ne slovi le zavoljo svojih naravnih lepot, mar-
več tudi zaradi kulturnih in zgodovinskih spomeni-
kov. Zadnja vojna temu območju ni prizanesla. Z gren-
kobo v srcih se domačini spominjajo 24. oktobra 1944.
leta, ko je vas zagorela kot bakla.
Kot vsa Gornja Savinjska dolina, je bilo tudi to ob-
močje naseljeno v letih od 1000 do 1200. Kraj se prvič
omenja 1268 leta. Med nekdanje lastnike so se uvrstili
tudi Celjski grofje.
Gozd je glavni vir življenja, v manjši meri kmetij-
stvo. Nov utrip je v vas prinesel obrat Iskrinih Feritov.
Cerkev, posvečena Mariji Snežni, se prvič omenja
1365 leta, današnja pa je nastala v letih 1461 do 1485.
Pozneje je seveda dobila prizidke, tudi zvonik, itd.
Cerkev se ponaša s poznoromanskim kipom Marije z
otrokom iz okoli 1250. leta, ki je eden najstarejših in
najpomembnejših plastičnih spomenikov na Sloven-
skem.
Razen cerkve v Solčavi sta zanimivi še cerkvi pri Sv.
Duhu na Solčavski panoramski cesti in kapelica v
Logarski dolini z zvonom iz gradu Žovnek.
Sicer pa je ne samo Solčava, marveč celotno Solčav-
sko en sam spomenik boja za svobodo. O njej govori
tudi muzej, ki ima svoje prostore v domači osnovni
šoU.
Tu, na Olševi, je Potočka zijalka, domovina pračlo-
veka, znana po najdbah iz ledene dobe. Med naravne
znamenitosti sodi tudi okoli 3000 let stara tisa, zani-
mivi pa sta tudi debela smreka na Icmanovem stanu
pod Strelovcem in hoja (jelka) v Košacu.
Tiso so pomladili. Zdaj ni-
ma več 3030 let, marveč ne-
kaj manj. Toda ljudje v tem
osrčju Savinjskih Alp se sta-
rajo. Da, to se vsi. Takšno je
življenje. Vendar dejstvo je v
tem, da starejši ostajajo do-
ma, mladi odhajajo. Se ve-
dno. Število prebivalcev v
solčavski krajevni skupnosti
prej upada, kot se povečuje.
Med okoli 600 prebivalci, jih
ima približno 200 več kot
šestdeset let, med njimi jih je
sedemdeset, ko so stari več
kot sedemdeset let. Lani in
letos je bilo manj rojstev, kot
tistih, ki so se za vedno po-
slovili od življenja.
Življenje gre tu svojo pot.
Nekateri se sprašujejo, kam.
Pa tudi sicer je življenje ob
meji drugačno. Tu so ljudje
bolj navezani drug na druge-
ga. Med njimi vlada večje so-
žitje.
To je krajevna skupnost,
ki jo obkroža 24 km državne
meje. Res. da visoko v gorah,
toda kljub temu. Solčavani
in graničarji sestavljajo eno
družino. Veliko, složno, ki se
večkrat sestane, ne samo ob
praznikih, tudi takrat, kadar
je treba enemu ali drugemu
članu pomagati pri večjih
delih. In če bi bilo treba, tudi
takrat, ko bi bilo treba to me-
jo braniti.
Solčava je v dopoldanskih
urah skoraj praznš, kot izu-
mrla, in vendar teče v njej
živahno življenje, tudi moč-
na prizadevanja, da bi rešili
nekatere pomembne, zanjo
življenjske, naloge. Tu so
krajevna skupnost in krajev-
ne družbenopolitične orga-
nizacije na istih, skupnih ti-
rih. Neradi ali vsaj z grenko-
bo v srcih obujajo spomine
na neizpolnjene obljube. V
tem čutijo zapostavljenost.
Ni kaj. In vendar se je zdaj
nekaj premaknilo. Začela so
se pripravljalna dela za grad-
njo večnamenskega objekta,
poslopja, ki ga v Solčavi tež-
ko pričakujejo. Tudi zaradi
tega, ker je temeljni kamen
že zdavnaj porasla trava. No,
zdaj so začeli. Kmalu bodo,
zaradi zime, tudi nehali, in
vendar je spodbudno, da bo-
do nadaljevali prihodnje
leto.
Toda, ko govorijo o svoji
prihodnosti, se vselej ustav-
ljajo pri urbanističnih rečeh.
Ne samo tisti, ki kažejo, da
gradnja stanovanj ne gre ta-
ko, kot bi morala iti, tudi tu-
ristični in gostinski delavci,
zlasti pa turistični, ki opozar-
jajo, da bi morali bolj kot do-
slej izkoristiti prednosti, ki
jih daje narava. Z gradnjo
ustreznih objektov bi morali
podaljšati sezono v najlep-
šem predelu našega območ-
ja. Podatek, da so imeli na
Solčavskem v osmih mese-
cih letošnjega leta enajst ti-
soč nočitev, je preveč skro-
men. Je pa tisti, ki kriči, da
bo treba nekaj napraviti. Tu-
di v pridobivanju investitor-
jev. Kmečki turizem je pre-
malo, čeprav se solidno širi
in bosta krog dosedanjih
km.etij, ki se ukvarjajo s to
dodatno panogo, že drugo le-
to razširili dve novi. Vedeti
je treba, da je tu zlasti močan
izletniški turizem, da so zato
nujne primerne zmogljivosti
v samopostrežnih ali drugih
restavracijah in še kaj. Tudi
načrt o gradnji in ureditvi
kampa bi morali že zdavnaj
uresničiti, sicer bodo doma-
čini in še predvsem šolski
otroci tudi v naprej ob dolo-
čenih obdobjih samo pobi-
ralci smeti in odpadkov, ki
jih puščajo za seboj motorizi-
rani nomadi. Kaj pa bencin-
ska črpalka?
In nadalje, kako je z urba-
nističnim načrtom Solčav-
skega? Odgovora na vpraša-
nje ni. Bi ga lahko kdo dal?
Solčavsko je območje, ki
se lahko v zadnjem času
pohvali z pre ne kateri mi po-
membnimi pridobitvami. Tu_
sta dve gozdni cesti, do Kne-
za nad Robanovim kotom in
Globača-Tolstovršnik. Zdaj
so samo še tri kmetije na tem
območju, ki nimajo cestne
povezave: Jankar, Račnik,
Icman.
Ponosni so na razširitev te-
lefonskega omrežja. Lani so
napeljali telefon k dvanaj-
stim višinskim kmetijam, le-
tos tudi k najvišji, k Bukov-
niku.
Znane so nadalje akcije za
napeljavo električnih vodov.
V njih so predvsem pomaga-
li graničarji.
Domačini so se več kot
zveselili Iskrinega obrata
ritov. V njej je zdaj našlo s
je delo že 27 domačin
predvsem žensk. In tudi
črti so več kot spodbuc
Po srednjeročnem načrtu
Iskra vložila za razširi
proizvodnih obratov, za r
dernizacijo dela in še
okoli pet milijonov dinarj
To je za Solčavo veliko,
tudi načrt, da naj, bi Iskr
obrata na Ljubnem ob Ss
nji in v Solčavi postala
1983. leta temeljna organi
cija združenega dela, gov
o načrtih, ki jih domai
podpirajo.
Ob tolikšni zavzetosti
Solčavi že zdaj čutijo po
bo po otroškem vrtcu,
zdaj je prijavljenih dvaj
otrok, ki bi radi prišli v \
stvo, kadar so starši, zli
mamice na delu.
Prav tako pogrešajo b<
založeno trgovino. Zanj«
vsak kos opeke dražji, ko
tiste, ki imajo .prodaja
gradbenega materiala p
nosom. Predvsem zar
prevoza, če hočejo opeko
drugi material spraviti
mov.
Vse kaže, da bodo kn
uredili tudi svojo krajei
knjižnico, seveda v okv
občinske matične knjižni(
Pomembna je ugotovit
da v krajevni skupnosti ži
jo dokaj živahno življenje
di društva: turistično, ga

19. avgusta 1942. leta se pri Plesniku v Logarski dolini prvič
oglasijo partizani Simonovega bataljona II. Grupe odredov.
15. decembra 1942. leta napadejo partizani Prve koroške
čete nemško postojanko v Solčavi.
Poletje 1943. leta organizirana SKOJ in Osvobodilna fronta.
14. februarja 1944. leta je bila pri Plesniku konferenca koro-
ških partizanov.
Spomladi 1944. leta začne na Solčavskem delovati bolnica
Vzhodnokoroškega odreda. Tedaj je bilo ustimovljeno tudi
Solčavsko-logjirsko področje, ki se 12. avgusta 1944 preime-
nuje v komando mesta Solčava.
21. junija 1944. leta napade v Kačjeku četa VDV nemško
kolono. Pade šestnajst vermanov.
Od 1. julija do 22. oktobra 1944. leta je v Solčavi delovala
partizanska šola.
Od poletja do konca oktobra 1944. leta so imeli tu sedež:
Pokrajinski odbor OF in Oblastni komite KPS za Koroško z
agitpropom, Vzhodnokoroški odred in Koroška grupa odre-
dov.
Oktobra 1944. leta je bila pri Rogovilcu konferenca politič-
nih aktivistov Koroške, novembra pa seja Pokrajinskega od-
bora OF za Koroško, na kateri je sodeloval tudi Franc Lesko-
šek-Luka.
Od avgusta 1944 do januarja 1945. leta sta imela na Solčav-
skem svojo bazo obveščevalna grupa Glavnega štaba NOV in
POS ter zavezniška misija.
1. oktobra 1944. leta so bile volitve v krajevne narodnoosvo-
bodilne odbore.
Ob vpadu okupatorja je bilo na Solčavskem od 24. oktobra
1944. leta dsdje požganih 290 stanovanjskih hiš in gospodar-
skih poslopij.
V času okupacije je bilo izseljenih ali interniranih 188 doma-
činov.
Narodnoosvobodilnega boja se je udeležilo 169 Solčavanov
in Solčavank.
Fašistično nasilje je zahtevalo 47 žrtev: 20 padlih v boju in
27 ustreljenih talcev in umrlih v taboriščih.
Spomenik padlim v boju za svobodo v Solčavi, zadaj
mogočna Olševa
Motiv iz Robanovega kota
OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLP - OD RINKP DO SOTLP - OD RINKE DO SOTLE ^ OD RSNKl
^ - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD R|NKE 00 SOTLE - OD Rl

lovsko, strelsko, šport-
jrosvetno, planinsko, če-
rsko. Veliko jih je in vsa-
»d njih vključuje po naj-
ij štirideset članov. Na
; način aktivnost, ki pri-
1 v življenje pod Olševo
co razgibanost,
ed nalogami, ki bi jih ra-
ešili v kratkem, je tudi
avska panoramska cesta.
n]o, da bi morala postati
ibliškega značaja. To pa
leni, da bi teh 21 km če-
ki se začenja v Solčavi in
;uje na začetku Logar-
doline, morala vzdrževa-
jpubliška cestna skup-
. Tudi zavoljo meddržav-
1 prometa, ki je zaenkrat
kromen, toda nikjer ne
, da bi ne postal kmalu
živahen. To je naš inte-
avijo, da imajo v Solčavi
o v desetih mesecih
Ine dni, da se vir toplote
ivljenja skrije za vrhove
od 19. novembra do 20.
ari a. V nekaterih prede-
cotih, je ta položaj slabši.
i, navzlic vsemu sije tu
0 sonce skozi vse leto.
10 ljudje, ki živijo polno
enje, ki vedo, kaj hočejo
1 bi radi naprej, samo na-
. In ker sodi to območje
gospodarsko manj ra-
I, je na dlani, da jim je
a v prizadevanjih, da bi
korak z drugimi, poma-
To si ljudje na Solčav-
n zaslužijo.
.ČAVSKO"
lARSKI KROKI
potovanje po krajevni
inosti, ki je prostorsko
i kot celotna velenjska
na, je nadvse zanimivo
ijetno. V popotno malho
11 in kleni domačini, ra-
i sredi čistega gozdnega
a, natrosijo toliko zani-
h drobtinic iz njihovega
^dhodnega življenja, da
njih lahko napisal knji-
i^njigo, ki bi govorila o
vni, elementarni čistoči
Obu, ki se preveša v po-
^ško, razvajeno vsakda-
t- Sicer pa...
i učilna zidana...
|nimivo:   kroniko  šole,
je danes v kombinira-
razredu  samo  še  17
cev (najdlje prihaja v
' učenosti   Prodnikov
-k iz sedem kilometrov
^jenega     Robanovega
) in jim lepote znanja že
*ist let razdeljuje Hele-
[erle-Zbašnik, so začeli
j 8. februarja 1946! Pre-
dan, dan slovenske
*re! Nasproti sedanje so-
neta 1912 zgradili prejš-
No, v kateri je bil prvi
■]] Branko Žemljic. Ta-
le bilo vpisanih okoli 50
v začetku šolskega le-
j9/50 pa kar 102 učenca!
^9nji šoli je tudi internat
^oli 20 učencev, ki med
■^'nai meseci zaradi viso-
snega čez teden ne ho-
<iomov, ampak teden
^ijo v dolini. Sedanji
otroci so izredno delavni, ra-
di imajo živali, skrbijo zanje,
imajo svojo pionirsko hranil-
nico, zbirajo stare pred-
mete ...
Sredi logov in gozdov...
Stanko Stifter je revirni
gozdar: »V naši krajevni
skupnosti imamo obrat goz-
darske kooperacije Nazarje,
enota-Solčava. Imamo 56 ta-
koimenovanih čistih kme-
tov, vseh kmetov pa je 95-96.
Imamo 3663 ha kmečkih
gozdov na območju krajevne
skupnosti Solčava z zaselki
Robanov kot, Podolševa, Lo-
garska dolina, Matkov kot in
Sveti Duh. Letno spravimo
iz kmečkih gozdov okoli 11
tisoč m^ lesa. Med drugim
imamo več posebno močnih
dreves, viharnikov, ki so se
obdržali zlasti pri Icmanko-
vem stanu. Višine sicer niso
velike, premeri pa. Letos
smo zgradili kar precej goz-
dnih prometnic, ki predstav-
ljajo koristno povezavo r vi-
šinskimi kmetijami. Dve do
tri leta nazaj je bil glavni do-
hodek tukajšnjih kmetij les,
zdaj pa odkupujemo tudi
mleko. Najvišja slovenska
kmetija je pri nas Bukovni-
kova (1327 m), vse kmetije so
elektrificirane in velike veči-
na jih že ima telefone.«
Vse za trim...
Avgust Lenar ni samo lo-
gar pa sekretar OO ZKS,
temveč je tudi predsednik
solčavskega športnega druš-
tva: »Lani smo ustanovili
športno društvo, ki ima štiri
sekcije - smučarsko, namiz-
ni tenis, šah in rekreativno
sekcijo. Imamo 27 članov. V
glavnem dajemo poudarek
na zimskih športih. Obnovili
smo Herletov memorial na
Okrešlju, zdaj pa delamo na
tem, da bi v Logarski dolini
dobili tekaško smučarsko
progo. Vse imamo, razen ne-
kaj dodatkov. Prvo tekmo-
vanje naj bi bilo 4. aprila pri-
hodnje leto. Pripravljamo tu-
di tekmovanja v sankanju,
žičnico v Logarski in po-
dobno.«
Ko lovec je na štoru spal...
Darko Plesnik je predse-
dnik LD Solčava, ki ima tre-
nutno 43 članov: »Solčava je
razdeljena na dva lovska re-
virja - desna stran Savinje je
v upravljanju naše lovske
družine, leva pa je gojitveno
lovišče Zlatorog Kamnik.
Med divjadjo prevladuje
srnjad, gamsi, jelenjad, mu-
floni, divji veliki petelin in
ruševec. Precej se ukvarja-
mo tudi z lovskim turizmom,
tako domačim, kot tujim,
kar predstavlja precejšen do-
hodek lovski družini. Po-
membno pridobitev bo pred-
stavljal nov lovski dom, ka-
terega bomo odprli prihod-
nje leto. Trenutno delo? Po-
leg skrbi za nadaljno gradnjo
doma, seveda zaradi zime,
skrb za živali. Vsak lovec
ima svoje krmišče, za katere-
ga mora skrbeti.«
Tekst in foto:
MILAN BOZiC
TONE VRABL
Jesenska paša, zadaj Planinski dom celjskega Izletnika v Logarski dolini
Dela za postavitev večnamenskega poslopja v Solčavi so se pričela
FRANC PODBREŽNIK,
predsednik Krajevne konfe-
rence SZDL: »Moramo biti
trdoživi. Za marsikaj smo
prikrajšani in tudi nekatere
naloge že predolgo rešujejo.
To ne zadeva samo trgovin,
tudi urbanizem in še kaj.
Imam tudi občutek, da smo
bili vse doslej zapostavljeni
tudi pri občini. No, zdaj se
nekatere reči popravljajo,
lahko pa bi se že prej.«
FRANC PLESNIK, starej-
ši: » V turizmu pešamo. Ima-
mo sicer moderno cesto, to-
da drugače nismo priprav-
ljeni j}a številne goste.
Manjka nam zlasti samopo-
strežna restavracija, ki bi
bila kos navalom izletni-
kov. Turistična sezona v do-
lini je prekratka, ni pa inve-
stitorja, ki bi upal napravi-
ti kaj več in novega. Imamo
pa pogoje tudi za zimski tu-
rizem. «
MARIJA KRAMAR, de-
lavka v obratu Iskre: »Tu
delam od vsega začetka, to-
rej tri leta. Začetek je bil,
kot vsak začetek. Nekaj no-
vega, toda zdaj je vse v redu
in zavedamo se, kaj nam po-
meni ta obrat. Iskra nam je
v Solčavo prinesla novo
življenje. In ker me sprašu-
jete, kaj pogrešam v doma-
čem kraju, moram reči, da
zemljišča za gradnjo stano-
vanj.«
GORAN JOVANOVIČ, de-
setar v solčavski enoti gra-
ničarjev: »Naše življenje je
pestro tudi zaradi sodelova-
nja,, ki ga doživljamo z do-
mačini. Ne gre samo za to,
da graničarji sodelujemo v
nekaterih pomembnih akci-
jah, kadar gre za reševanje
komunalnih ali druih vpra-
šanj, tudi domačini prihaja-
jo k nam in nam s svojimi
stroji pomagajo reševati
naše naloge. Vsi smo eno.«
ANICA PODBREŽNIK,
vodja poštne enote v Solča-
vi: »Čeprav se trudimo, da
so tudi ti stari prostori lepo
in primerno urejeni, se ven-
darle veselimo novega več-
namenskega objekta, v ka-
terem bo tudi krajevna po-
šta dobila svoj kotiček in s
tem večje možnosti za še
boljše delo. Takrat bomo
tudi dobili avtomatsko tele-
fonsko centralo za dvesto
priključkov.«
HELENA HERLE-ZBAŠ-
NIK, vodja podružnične OŠ
Solčava: »Zdaj imamo sa-
mo kombiniran pouk prve-
ga in drugega razreda, ki ga
obiskuje 17 otrok. Z letoš-
njim šolskim letom je prvič,
da otroci tretjega in četrte-
ga razreda obiskujejo cen-
tralno- osnovno šolo v Lu-
čah. V zimskem času so
otroci v šolskem internatu
ter pri rejniških družinah,
ob petkih pa gredo na do-
move.«
STANKO ŠTIFTER je do-
mačin iz Solčave, sicer pa
že pet let dela kot revirni
gozdar v Obratu gozdarske
kooperacije Nazarje, enota
Solčava: »Pri nas je glavna
drevesna vrsta smreka, zelo
kvaliteten je macesen, ne-
kaj je bora, jelke in manjše
količine plemenitih listav-
cev (javor, jesen, gorski
brest). Posebnost je tisa, ki
je stara že krepko več kot
3000 let!«
MILKA KOSMAČ je v
gozdarskem obratu zaposle-
na že vse od leta 1948 (bila
so samo različna imena!),
zdaj pa je referent odkupa
lesa: »Poleg lesa je bil vča-
sih pri nas tudi velik odkup
ovc, zlasti v letih 1953-59.
Potem je to upadlo, zdaj pa
spet nekaj rešujejo. Kaj bi
potrebovali? Veliko smo
dobili, najbolj pa si želimo
večje in dobro založene tr-
govine.«
A VGUST LENAR, gozdar-
ski tehnik, logar, sekretar
OO ZKS Solčava in predse-
dnik solčavskega športnega
društva: »Največji problem
so kadri, ker nas je premalo.
Tako moramo na večih ,ko-
lovozih' vleči eni in isti. Do-
kler se to ne bo spremenilo,
bodo stalne težave ali pa de-
lo ne bo teklo tako, kot bi
moralo. Večina dela odpade
na nekaj krajanov in to ni
prav.«
DARKO PLESNIK, pred-
sednik Lovske družine Sol-
čava: »Trenutno imamo 43
članov. Spomladi smo zače-
li z gradnjo novega lovske-
ga doma med Solčavo in Lo-
garsko dolino. Vse skupaj
naj bi stalo okoli milijon di-
narjev, od tega bomo polo-
vico s prostovoljnim delom
in lesom prispevali sami.
Dom je že pod streho, prit-
lični del pa nameravamo
končati še letos. Otvoritev
bo prihodnje leto.«
I   LE - OD RINKE PO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RiNKE PO SOTLE -   OD RINKE DO SOTLE -
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 45-15. november 1979
SNEŽNE NEVŠEČNOSTI NA CEUSKEM
ŠENTVID - SLEME 60 cm
V prvi akciji sodelovalo okoli 120 delavcev
Zadnje sobotno jutro (10.
novembra 1979, za kroni-
ste!) nas je pričakalo z moč-
nim deževjem, ki je zajelo
domala vso Slovenijo. S
preliodom v opoldanske ure
so se med dežnimi kapljami
vse bolj začele pojavljati
velike, bele snežne krpe.
Ljudje so začeli zmajevati z
glavami, češ, letošnja zima
je prišla prezgodaj, drugi pa
so pobrskali po starih knji-
gah in iz njih izvlekli, da če
okoli Martina pade sneg to
pomeni dolgo in močno
zimo.
V enem dnevu je nametalo
kar precej snega, tudi preko
20 in več centimetrov.
Ustrezne službe za vzdrževa-
nje cest v takšnem vremenu
so seveda bile pripravljene
in okoli 120 delavcev je sku-
paj s potrebnimi stroji odšlo
na pluženje in čiščenje cest.
Na širšem celjskem območju
je ob prvem snežnem mete-
žu pred uradno novo zimsko
sezono zapadlo največ snega
v Šentvidu in Slemenu nad
Zavodnjami, kar 60 cm, sle-
dijo pa: Cernivec 52, Vrhe
nad Preboldom cesta za Tr-
bovlje 50, Planina 35, Žeger
30, Logarska dolina 25 cm...
Kljub precejšnjim količi-
nam zapadlega snega pa več-
jih zastojev na cestah širšega
celjskega območja ni bilo.
Najprej so odšh plužit in si-
cer v soboto popoldne cesto
na Roglo, kjer je zapadlo
okoli 40 cm snega. Vse ceste
so prevozne, posipali jih ni-
so. Ta hitri snežni uvod v no-
■ vo zimo nam je opozorilo, da
se vsi nemudoma pripravi-
mo na poslabšane prevozne
pogoje. Zato naj bo v nasled-
njih dneh naša pozornost
usmerjena v pripravo vozila,
da bo takšno, ki bo omogo-
čalo varno vožnjo v snež-
nem, hladnem, poledene-
lem, meglenem ali kako dru-
gačnem slabem vremenu.
Vse pa je odvisno od nas sa-
mih! Cestarji so pripravljeni,
pridružimo se jim tudi mi v
skupni akciji po varnem pro-
metu in čimmanjšem številu
prometnih nesreč.
TONE VRABL
GASILSTVO V OZD
DOBRO SO OPREMUENI
Na vseh področjih bitka za kadre
v celjski občini je pet indu-
strijskiii gasilsl^ih društev. Ima-
jo jih v glavnem tam, kjer je to
zaradi specifičnosti proizvod-
nje najbolj potrebno. Med naj-
bolj delavnimi in dobro organi-
ziranimi je prav gotovo indu-
strijsko gasilsko društvo v Žele-
zarni Štore, katerega že 24 let
vodi kot poveljnik gasilske eno-
te Štefan Krumpak, sicer tudi
podpoveljnik Občinske gasilske
zveze.
Industrijsko gasilsko društvo v
Železarni Store bo prihodnje leto
slavilo obletnico, 35 let delova-
nja, trenutno pa ima 60 operativ-
nih članov, od tega 15 poklicnih
gasilcev. K temu lahko priključi-
mo tudi okoli 50 pionirjev in mla-
dincev, saj izredno pozornost po-
svečajo prav kadrom, ki jih za
dobro opravljanje zahtevnih in
odgovornih del vedno primanj-
kuje.
»Stanje naše industrijske gasil-
ske enote se je v zadnjem obdob-
ju izredno izboljšalo,« pripove-
duje Štefan Krumpak. »Veliko
pozornost posvečamo izboraže-
vanju kadrov. Tako imamo v
zimskem času tečaje teorije, po-
leti pa praktične vaje. K temu
lahko pri.štejemo še številna re-
dna predavanja pa tudi testiranje
poklicnih gasilcev.«
Om'enili ste problem kadrov,
kako vi skrbite za njih?
Štefan Krumpak: »Res je, da v
zadnjih nekaj letih nastajajo pro-
blemi s kadri, zlasti je pomanjka-
nje operativnega kadra. Ena
izmed oblik pridobivanja novega
članstva so tudi krožki po osnov-
nih šolah, ki zajamejo otroke od
drugega do petega razreda. Re-
dno Imajo vsak teden po eno šol-
sko uro predavanj na to temo. Tu
so še vsakoletni tečaji v okviru
Občinske gasilske zveze za stroj-
nike, podčastnike in častnike,
možen pa je tudi obisk petmeseč-
ne šole v Ljubljani. Ena najbolj-
ših izobraževalnih metod pa ^o
tekmovanja in zato težimo, da jih
tudi čimveč pripravimo. Ne gre
.toliko za vrstni red, kot za to, da z
resnostjo opravljajo praktične
vaje, ki jim bodo kasneje koristi-
le v .resnem' primeru.«
Storska gasilska enota se ne
ukvarja samo z morebitnimi po-
žari oz. njihovim uničevanjem,
temveč tudi skrbi za dobro
odvodnjavanje, čiščenje kanali-
zacije in drugo. Tako ni dneva,
da ne bi imeli kaj delati. Kako
•pa je z opremo?
Štefan Krumpak: »Sedanje
stanje je dobro. Predvsem glede
na razvoj plinske energetske ba-
ze pa načrtujemo nabavo določe-
ne tehnične opreme za primer re-
ševanja, če bi na tem področju
prišlo do težav. To je povezano
tudi z nabavo ustrezne opreme
tako za delavca, ki dela na .ob-
čutljivem' področju, kot za ga-
silca.«
TONE VRABL
76 LET
FRANCA
ZALESNIKA
Tri četrtine stoletja so
leta, ki jih ne doživi vsak
Zemljan. Franc Zalesnik
jih je dočakal in še eno
leto po vrhu, doslej na-
mreč. Kljub lepim letom
je še zmeraj aktiven.
V St. Florjanu, eno uro
hoda iz Gornjega gradu,
je njegova domačija. Je
srednji kmet. Zdaj na po-
sestvu gospodari njegov
sin, ki je tudi umni čebe-
lar.
Na tej kmetiji so se med
vojno ustavljale partizan-
ske enote. Tu so borci
zmeraj dobili varno zavet-
je. In tudi Franc Zalesnik
je za nekaj časa odložil
plug ter šel v partizane.
Po končani vojni se je
takoj vključil v kmetijsko
zadrugo. Dokler je bila
zadruga v Gornjem gra-
du, je bil ves čas med čla-
ni .njenega upravnega od-
bora.
Ko je v Gornjem gradu
pričela z delom »Smreka«
je bil pobudnik, da je te-
mu mlademu kolektivu
tudi zadruga pomagala s
posojilom za nakup prvih
strojev in ureditev delav-
nice.
Dokler je bil v Gornjem
gradu sedež občine, je bil
njen odbornik. Čeprav,
oddaljen od občinskega
sedeža, se je sej in druge-
ga dela redno udeleževal.
Nekaj let je bil tudi so-
dnik-porotnik.
In ne samo to. Se zdaj je
predsednik odbora zveze
borcev. Sicer pa je vsa le-
ta v odboru organizacije
zveze borcev. -
Krajani Gornjega grada
želimo Francu Zalesniku-
Vršniku za njegovo 76-
letnico trdnega zdravlja
in še dosti srečnih let!
JOŽEREMSAK
LJUBEČNA
ČRNA DOBROTA
Novi metri asfalta vzpodbujajo
v krajevni skupnosti Lju-
bečna so letos lahko zado-
voljni. Doslej namreč še ni-
koli niso posvetili reševanju
komunalnih problemov toli-
ko pozornosti kot prav letos.
V septembru so asfaltirali že
dve krajevni cesti v Leskov-
cu in Začretu: Obe v dolžini
1300 metrov. Vse pa je pri-
pravljeno za asfaltiranje še
dveh krajevnih cest v Začre-
tu in Smiklavžu. Obe bosta
dolgi okrog 5O0 metrov. To
pa še ni vse. Se letos bodo
uredili štiri avtobusna posta-
jališča. Tako bodo pokrita in
urejena postajališča dobili v
Leskovcu, Začretu, Smi-
klavžu in Žepini. Naslednje
leta pa pridejo na vrsto še
ostala postajališča v krajevni
skupnosti.
V krajevni skupnosti rešu-
jejo pereče komunalne pro-
bleme z lastnimi sredstvi ob
pomoči delovne organizacije
Ljubečna in prispevkov kra-
janov. Se posebej veliko pro-
stovoljnega dela so letos
opraviU krajani v Leskovcu
in Smiklavžu. Pri vseh dehh
so krajani opravili že preko
4000 ur prostovoljnega dela.
Prispevali pa so tudi že pre-
ko 250.000,00 dinarjev.
Z uspehi so zadovoljni.
Upajo le, da bodo krajani še
naprej tako pripravljeni so-
delovati. V tem primeru bo
krajevna skupnost Ljubečna
doživljala še hitrejši rsizvoj.
Posebej še, ker imajo tudi v
srednjeročnem načrtu kup
vprašanj, ki bi jih radi rešili.
M. BRECL
SALON
sporoea:
Zagotovili smo
Izbiro atraktivnih
modelov zimskih
oblačil.
Vašo pozornost
bodo verjetno še
posebej pritegnili
modni puloverji
za letošnjo zim-
sko sezono iz či-
ste runske volne
in mešanice s sln-
tetiko.
Kar vidite v mo-
dnih časopisih, si
oglejte še pri nas!
PROMETNA PREVENTIVA
PIŠE: STANE ZUPANC
VARNOSTNI PAS
REŠUJE ŽIVLJENJE
Spoštovane voznice in
vozniki, današnje kram-
ljanje bomo posvetili
uporabi varnostnih pa-
sov.
V naši zakonodaji bele-
žimo zahtevo, da imajo
osebni avtomobili vgraje-
ne varnostne pasove. To-
da žal - samo vgrajene!
Kot da bi bila to le modna
muha dodatne opreme
železnega konjička. Upo-
rablja pa jih le majhen del
osveščenih voznikov
osebnih avtomobilov.
Veliko število voznikov
osebnih avtomobilov, ki
imajo vgrajene varnostne
pasove, zelo različno upo-
rabljajo varnostne paso-
ve. Ankete so pokazale,
da se z varnostnimi paso-
vi redno priveze le dobra
desetina voznikov, nekaj
čez polovico samo obča-
sno, dobra četrtina pa
sploh ne.
In zakaj potem imamo
varnostne pasove sploh
vgrajene? Saj res, zahteva
jih predpis in njemu se je
potrebno podrediti, sicer
niti ne dobimo tehnične-
ga pregleda za naše vo-
zilo.
Ce bi vsaj vedeli, da so
raziskave pokazale, da je
med neprivezanimi avto-
mobilisti za 50-70% več
smrtnih primerov kot
med privezanimi, bi bila
slika verjetno drugačna.
Drugače povedano bi to
pomenilo, da bi samo v
Sloveniji lahko preživelo
vsaj nekaj več kot 100 lju-
di, ki v enem letu izgubijo
življenje samo zato, ker v
kritičnem trenutku niso
bili pripeti z varnostnim
pasom. Morda bi med nji-
mi bili živi tudi kakšni
naši sorodniki ali znanci.
Zato ni nič čudnega, da
- sicer z zamudo, prihaja
tudi zahteva, da se z var-
nostnim pasom privezu-
jemo. Taka zahteva bo
prav gotovo zajeta v no-
vem Zakonu o temeljih
varnosti v cestnem pro-
metu, ki nam ga bo najbrž
prinesel letošnji Dedek
Mraz.
In prav je tako! Kajti
ena izmed značilnosti, ki
jih lahko opazimo pri pro-
metnih nesrečah je, da se
v hipu, ko se pripeti pro-
metna nesreča ter nepo-
sredno pred njo in po njej
bistveno in naglo spreme-
ni smer vožnje in hitrost
avtomobila.
Človek v avtomobilu pa
zaradi vpliva vztrajnostne
sile ne sledi tem naglim
spremembam. Posledica
so strahotni udarci v vo-
lan, armaturo, vetrobran-
sko steklo ali v druge iz-
postavljene dele v avto-
mobilu.
Vztrajnostna sila je
izredno velika, saj je npr.:
pri hitrosti 60 km/h enaka
padcu iz 6-tega nadstrop-
ja stanovanjskega bloka.
Varnostni pas pa ima to
čudovito lastnost, da pre-
preči, da bi vztrajnostna
sila iztrgala iz sedežev
voznika ali sopotnika. Si-
le, s katerimi varnostni
pas deluje na telo, so pri-
bližno 10 krat šibkejše
kot pri udarcu ob vozilo.
Izsledki znanstvenih
raziskav in praksa s ceste
dokazujejo, da je trčenje
avtomobila s hitrostjo 60
km/h v trdo oviro usodno
za voznika in sopotnika
na prvih sedežih, če nista
privezana z varnostnirn
pasom.
Seveda pa tudi varnost-
ni pas ni absolutni varo-
valni pripomoček. Njego-
va učinkovitost pada z
naraščanjem hitrosti. Za-
to je mnenje, da je pas na-
menjen samo hitrim voz-
nikom in na odprtih ce-
stah, zgrešeno.
Varnostni pas mora biti
enakomerno napet in pri-
merno ohlapen, da omo-
goča normalno delovanje
organizma in normalno
vožnjo, ker samo tako
opravlja svoje poslanstvo
uspešno.
Varnostni pas skupaj z
opornikom za glavo po-
meni najučinkovitejšo
obrambo proti smrti na
cesti - poleg preudarne
vožnje.
Preden začnete vožnjo,
opozorite sopotnika, naj
se priveze, saj boste tako
lahko svojo pazljivost
osredotočili na cesto in
razmere ob njej. Pripnite
se z varnostnim pasom ta-
koj, ko sedete v avto, da
ne boste med vožnjo iz-
gubljali oblast nad vola-
nom ob takratnem pripe-
njanju.
Pa srečno vožnjo!

PROM.NESREČE
TRIJE MRTVI
Ko je pripeljal do železni-
škega prehoda v Dobriši va-
si, se pred STOP znakorn ni
ustavil voznik osebnega av-
tomobila JANEZ VASLE,
56, iz Ločice pri Polzeli. Za-
peljal je na progo v trenutku,
ko je iz žalske smeri pripelja-
la lokomotiva, ki je vozila
vzvratno in zadela v desno
stran avtomobila. Potiskala
ga je 36 metrov po progi, na-
to pa je avto vrglo na travnik.
Na kraju nesreče sta umrla
voznik Janez Vasle ter nje-
gova žena, 53-letna ANTO-
NIJA, po štirih dneh pa je v
celjski bolnišnici umrla tudi
4-letna MATEJA VASLE.
VEČKRAT SE JE
PREVRAČAL
Skozi Goričico pri Šentjur-
ju je vozil z osebnim avtomo-
bilom ALBERT HROVAT,
24, iz Primoža. Ker je vozil
prehitro po cesti navzdol, je
v levem ovinku zapeljal naj-
prej v levo, nato v desno v
obcestni jarek ter se tu več-
krat prevrnil in ostal na trav-
niku. Pri nesreči se je voznik
Hrovat lažje ranil, težje po-
škodbe pa ima njegov sopot-
nik.
ČELNO TRČENJE
Po Dečkovi cesti v Celju je
vozil ž osebnim avtomobi-
lom GORAN TANASKO-
VlC, 23, iz Žalca. Pri hiši št.
46 je nenadoma zapeljal na
levi vozni pas v trenutku, ko
je nasproti pripeljal voznik
osebnega avtomobila DRA-
GO UDOVC, 27, iz Babnega.
Le-ta se je umikal skrajnd
desno, vendar je prišlo do
čelnega trčenja, pri čemer se
je voznik Udovč huje ranil,
voznik Tanaskovič pa ima le
lažje poškodbe. Materialne
škode je za 150.OOO dinarjev.
USODNA HOJA PO
PROGI
IVAN PODCEDENSEK,
20, iz Luterij je hodil po pro-
gi proti železniški postaji Po-
nikva. Približno 500 m pred
železniško postajo, ko je ho-
dil po desnem tiru, je opazil
tovorni vlak, ki je vozil na-
sproti, zato se je umaknil in
stopil na levi tir. Za njim pa
je pripeljal strojni vlak, ki ga
je od zadaj zadel. Podčeden-
šek je bil na kraju nesreče
mrtev.
IZSlUEVANJE
PREDNOSTI
Po lokalni cesti iz Rečice
proti Laškemu je vozil voz-
nik osebnega avtomobila
DRAGAN PAKASKI, 42, iz
Beograda. Ko je pripeljal do
odcepa proti tovarni TIM, je
zapeljal v levo in s tem izsi-
ljeval prednost vozniku ko-
lesa z motorjem ZLATKU
DEŽELAKU, 16, iz Rečice,
ki je pripeljal nasproti. Kole-
sar Deželak in njegov sopot-
nik sta padla in se oba težje
poškodovala.
ČRNA KRONIKA
POŽAR V GARANTU
Požar je nastal v ventila-
torju, ki filtrira prah od ob-
delovalnih strojev. Zaradi
tlenja v komori filtra se je
ventilator avtomatično izklo-
pil, do tlenja pa je verjetno
prišlo zaradi pregrevanja v
dovajalnih komorah. Na na-
pravah in filtru ni škode, za-
radi čiščenja pa je bila proiz-
vodnja ustavljena za en dan.
Škodo, ki je nastala zaradi
izpada proizvodnje, ocenju-
jejo na, okoli 350.000 dinar-
jev.
POIZVEDBA
Dne 7. novembra 1979 ob
15.45 uri je bil na cesti v Pod-»
platu pri Šmarju pri Jelšah
prijet neznan gluhonem mo-
ški, star približno 28 let, vi-
sok 178 cm, čokate postave,
temnokostanjevih las, te-
mnorjavih oči, oblečen v mo-
dro delovno obleko, pod blu-
zo delovne obleke ima plav
puli, pod njim pa zgornji del
spalne srajce - pižame, maji-
co z dolgimi rokavi, bele bar-
ve in dolge spodnje hlače.
Obut je v črne gumijaste
škornje.
Prosimo vsakogar, ki bi o,
tem neznanem moškem kar-
koli vedel ali ga prepoznal
po fotografiji, da to sporoči
najbližji postaji milice ali
UJV Celje, Gregorčičeva uli-
ca 5, telefon 23-941 ah 23-201.
Iz pisarne UJV Celje
ŠEMPETER:
VEČ
OBISKOVALCEV
Turistična sezona v Antičnem
parku in Jami Pekel - oba objek-
ta upravlja Turistično društvo
Šempeter - je končana. V času
od 1. marca do 31. oktobra je An-
tični park obiskalo 15.000 ljudi,
med njimi veliko tujcev. Jamo
Pekel pa si je ogledalo 25.000 lju-
di, kar je ponoven dokaz priljub-
ljenosti tega kraškega pojava sre-
di Savinjske doline.
V tem, ko bo Antični park
zaprt vse do 1. marca prihodnje
leto, bosta Jama Pekel in seveda
dom pri Jami odprta tudi v zim-
ski sezoni, vendar samo ob sobo-
tah in nedeljah (tudi praznikih)
od 10. do 16. ure.
MR
št. 45-15. november 1979
NOVI TEDNIK - stran 15
JUTEKS ŽALEC
40LET-
KAKOVOST,
TRADICIJA
28. novembn bodo poMali temeljni kamen la novo
tovarno
o postavitvi tkalnice
hmeljske embalaže so v
Žalcu, središču sloven-
skega hmeljarstva ra-
zmišljali že leta 1938. Za-
četek proizvodnje juti-
nih tkanin pa sega v čas,
ko se je Evropa že začela
zoperstavljati nemške-
mu zavojevalcu. Kljub
temu, da se je vojna vi-
hra bližala tudi našim
mejam, pa so leta 1939 na
pobudo Vinka Senice
pričeli z investicijskimi
deli za izgradnjo tovarne
za predelavo jute. Prvi
proizvodi so prišli na trg
leto dni kasneje.
NOVI JUTEKS NA
LOŽNICI
Se precej je starejših
delavcev, ki se spomnijo
najtežjih dni v štirideset-
letnem obdobju. Pa ven-
darle je bilo najtežje v ča-
su po drugi svetovni voj-
ni, v obdobju informbiro-
ja. Ni bilo surovin in po-
možnih materialov ter re-
zervnih delov. Vsak še ta-
ko zahtevni rezervni del
so morali narediti kar do-
ma. Zadnjih dvajset let se
je stanje v Juteksu izbolj-
šalo. Tako kot se je dvigo-
val tudi splošni gospodar-
ski napredek v vsej drža-
vi. Se najbolj pa se je sta-
nje v Juteksu popravilo,
ko so postavili obrat tal-
nih oblog. Pred Jutek-
som iz Žalca so pomemb-
ne naloge. V naslednjih
letih bi radi odprli nove
delovne obrate. Na seda-
nji lokaciji, tako rekoč v
središču mesta, je to ne-
mogoče. Novi Juteks bo
nastal na že določeni lo-
kaciji v Ložnici pri Žalcu,
kjer je tudi z občinskim
urbanističnim načrtom
predvidena gradnja indu-
strijskih obratov. V novi
tovarni bodo proizvajali
talne in stenske obloge na
osnovi penjenega PVC, ki
ga bo moč uporabljati na
vseh podlogah. Tudi vlaž-
nih, saj ne sprejema vla-
ge. V drugi fazi načrtujejo
proizvodnjo raznih izola-
cijskih oblog, ki bodo za-
radi varčevanja še kako
prav prišle pri vseh grad-
benih delih.
Temeljni kamen za pri-
četek gradnje prve faze
nove tovarne PVC bodo
postavili ob praznovanju
40 letnice te tovarne, ki
bo 28. novembra. Gre za
skladiščne in proizvodne
dvorane. Naložbo bodo
speljali s sofinanciranjem
in dolgoročno poslovno
povezavo z Gorenjem iz
Velenja. To pa hkrati po-
meni tudi pričetek nove-
ga obdobja v zgodovini
žalskega Juteksa.
IZDELKI IZ JUTE
V tekstilni tovarni Ju-
teks proizvajajo v dveh
temeljnih organizacijah
združenega dela jutine iz-
delke in PVC talne oblo-
ge. V TOZD Juta predelu-
jejo vlakna v prejo, suka-
nec, tkanine in konfekcij-
ske izdelke. Del preje po-
trošijo v lastni tkalnici,
del pa jo tudi prodajo.
Največ preje in sukancev
rabijo v industriji pre-
prog, sicer pa jo uporab-
ljajo tudi pri izdelavi ka-
blov, vžigalnih kablov in
vrvic ter za embalažo. V
Juteksu predstavljajo
največji količinski del
proizvodnje jutine tkani-
ne, ki jih uporabljamo za
različne namene, velik
del  tkanine  pa  porabi
TOZD Talne obloge za iz-
delavo jutine polsti. V
TOZD Juta izdelujejo v
obratu šivalnice različne
konfekcijske izdelke, v
glavnem namenjene em-
balaži. Mirno lahko zapi-
šemo, da je program iz-
delkov TOZD Juta izre-
dno pester in da ima juta
kljub nekaterim nado-
mestkom, ki so se zadnje
čase pojavili, še vedno ši-
roke možnosti uporabe.
Prihodnje leto bo ta
TOZD tržišču ponudila
popolnoma novi proiz-
vod. To bodo netkane
mrežaste tekstilije, ki jih
bo moč uporabljati pred-
vsem kot ai-maturo za oja-
čanje vrste izdelkov (pa-
pirja, plastike...) Posebni
pomen bo imel novi izde-
lek v gradbeništvu pri ar-
miranju izolacijskih ma-
terialov.
TOPLI POD ZA VSE
PROSTORE
V TOZD Talne obloge
proizvajajo v glavnem
PVC talne obloge. Znani
sta dve osnovni izvedbi:
THERMOTAL - PVC
topli pod na jutini polsti
in
SUPERTRED - PVC
talna obloga na azbestni
podlagi.
THERMOTAL je PVC
topli pod na jutini podla-
gi. Sestavljata ga dve pla-
sti. PVC daje talni oblogi
odpornost na obrabo in
vtisni ne. Visokokako-
vostni materiali in preiz-
kušena tehnologija dajejo
oblogi veliko trpežnost.
Čiščenje je zelo enostav-
no. Vzorci so moderno za-
snovani in v paleti barv,
ki lahko zadovoljijo vse
okuse in omogočijo po-
ljubne kombinacije opre-
me prostora.
SUPERTRED je PVC
talna obloga na azbestni
podlagi. Izdelan je iz treh
plasti, namenjen pa je
oblaganju tal in sten. Pri-
meren je za vgraditev v
vse stanovanjske prosto-
re in različne javne ter de-
lovne prostore. Thermo-
tal lahko polagamo samo
v suhe prostore, medtem
ko je Supertred primeren
tudi za vlažne prostore.
Letos bodo v Juteksu
izvozili več kot milijon
kvadratnih metrov tople-
ga poda. Torej kar -tretji-
no proizvodnje. Izvažajo
v Avstrijo, Zvezno repu-
bliko Nemčijo, Švedsko,
Norveško, Italijo, Libijo,
Madžarsko, Irak, Sovjet-
sko zvezo in drugam.
LEVJI DELEŽ ŽENSK
Ko bodo v toh dneh
praznovali delavci Jutek-
sa 40 let svojega obstoja,
bodo misli hitele nazaj, v
najtežja leta v zgodovini
te delovne organizacije,
ki jo danes sestavljata
dve TOZD ter delovna
skupnost skupnih služb.
Mnogo je še delavcev, ki
so tu zaposleni že od kon-
ca druge svetovne vojne.
In prav ti se bodo spo-
mnili, kako so gradili in
popravljali svoje obrate.
Ko je narastla Savinja, so
ustavili delo in šli kolek-
tivno iz deroče Savinje
vleči pesek. Tako je bilo
tudi z gramozom in seč-
njo lesa. Pri vseh gradbe-
nih delih so levji delež
težkega dela opravile
tkalke, previjalke in dru-
ge sodelavke. Tega deleža
jim danes nihče ne more
poplačati. Verjetno pa so
ponosne na to, kar vidijo
danes in ponosne tudi že
v naprej na to, kar bo v
naslednjih letih še nasta-
lo. Ni naključje, da bodo
obletnico proslavili de-
lovno in s startom v nove
delovne zmage.
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 45 - 15. november 1979
60 LET DPD SVOBODA GABERJE
V SPOMIN FERDU PlUHU
Veže nas dolžnost, da izkažemo posebno
pozornost preminulemu dirigentu Ferdu
Pilihu nekaj misli. Bil je desetletja član
društva, ljubitelj vokalne in instrumental-
ne glasbe in neumorni tehnični vodja tam-
buraške sekcije 40 in več let, vedno le kot
amater.
Ferdo Pilih se je rodil 30. maja 1909 v
Hamburgu (Nemčija) kot sin očeta, rudarja,
zdomca. Leta 1916 se je številna družina
vrnila iz Nemčije. Oče je moral kmalu v
vojsko in družina je bila prepuščena milosti
in nemilosti tedanje družbe.
Tavali so iz kraja v kraj in živeli v nemo-
gočih razmerah, ker pač za njih ni bilo zato-
čišča. Sele po očetovem posredovanju pri
tedanjih vojaških oblasteh,^ je družina
končno dobila bivališče v Petrovčah. Zara-
di bolezni, je bil oče odpuščen iz vojske,
zaradi pomanjkanja možnosti zaposlitve
doma, pa je bil prisiljen ponovno iskati za-
poslitev v tujini. Velika družina je ostala
materi, ki jo je z največjimi napori preživ-
ljala tako, da je hodila k veleposestnikom
na dnino. Leta 1918 se je oče vrnil k družini
in se preselil v Trbovlje ter se že težko
bolan zaposlil v rudniku. Toda bolezen ga
je ugonabljala vse bolj in bolj tako je leta
1924 umrl. Tako je teža v družini prešla na
mladega Ferda, ki se je želel zaposliti, ven-
dar ga delodajalec ni hotel zaposliti, saj je
izhajal iz zavedne družine. Njegov oče je bil
komunist. Sele s šestnajstimi leti se je
končno zaposlil pri čevljarju kot vajenec.
Kmalu je tudi mati zbolela in družini je
zopet trda predla. Leta 1928 se je mladi
Ferdo izučil obrti, toda žal ostal na cesti,
brez dela. Iskal je vsakovrstno delo od
Ljubljane, Maribora in Celja, ter se končno
zaposlil v Steklarni v Hrastniku. Zaradi sla-
bega zdravja se je moral vrniti k svojemu
čevljarskemu poklicu. 2e leta 1933 seje kot
zaveden Slovenec vključil v pevski zbor
»SVOBODA« Celje in v njem delal vse do
razpusta leta 1935, ko je bilo to društvo
prepovedano. Vendar njegova ljubiteljska
žilica do glasbe ni mirovala, zato se je včla-
nil v novo ustanovljeno društvo ZARJA.
Leta 1937 se je pričel ukvarjati tudi s
tamburaško glasbo, najprej kot član tam-
buraškega zbora, dejaven vse do okupacije.
Tudi med vojno je sodeloval z naprednim
gibanjem in se vključil v OF in sindikat.
Takoj po vojni je stal zopet v prvih vrstah
tamburašev »SVOBODE« in jim ostal zvest
vse do svoje smrti 1977. leta.
Ferdo Pilih nam je vsem ostal v najlep-
šem spominu, saj smo preživljali z njim vse
temne in svetle trenutke. Skupaj smo pre-
magovali težave, ki so od časa do časa na-
stopale znotraj sekcije in skupaj smo se
veselili vseh uspehov, ki smo jih dosegli
pod njegovim vodstvom. Vedno je bil opti-
mist in nikoli se ni vdajal temnim mislim.
Dajal nam je vedno novih moči za prema-
govanje težav pri igranju. Bil pa je tudi naš
dober tovariš in svetovalec. Naučil nas je
ljubiti tamburaško glasbo, živeti za njo in z*
njo, kakor je tudi sam živel. Nikoli ni odne-
hal, pa čeprav smo morda ostali, mlajši čla-
ni že metali puško v koruzo. Imel je zaupa-
nje v nas in nismo ga razočarali. Bil je poln
mladostniškega poleta, poln načrtov in idej
za doseganje še boljših uspehov. Toda bole-
zen ga je počasi, a vztrajno načenjala. Vsei
do konca pa nam ni dal vedeti, kako je z
njim. Njegova smrt nas je vse izredno priza-
dela.
Toda naša ljubezen do tamburaške glas-|
be, ki nam jo je privzgojil Ferdo Pilih, nam
je narekovala, da ne smemo odnehati. Priti
čeli smo znova z vajami in to pod taktirko
njegovega učenca Marjana Jurkoška.
Sprva je šlo težko, a smo s trdno voljo
uspeli obdržati to, kar je vsa leta Ferdo
Pilih ustvarjal.
Občni zbor DPD Svoboda leta 1929. Posnetek je torej star natanko 50 let. Foto Fraitjo
Kuašek .    ........     _______......................„_______...
Fotografija je nastala okoli leta 1932 in prikazuje igralce, ko so pripravili igro o
razbojniku Guzeju.
ADAPTACIJA V
VELEBLA GO VNICI
Pri veleblagovnici Tka-
nine na začetku Sta-
netove ulice je zrasel po
vsej višini trgovske hiše
in še nekaj više, zidarski
oder. In okoli njega ogra-
ja. Nastalo je novo grad-
bišče, pač v skladu s Ce-
ljem. Saj je takšnih in po-
dobnih gradbenih mest
nič koliko. To je dober
znak. Tudi za kolektiv
Tkanine, oziroma za nje-
govo Temeljno organiza-
cijo združenega dela Ma-
loprodajo.
»Da, zdaj je na vrsti na-
ša veleblagovnica. Dela
smo se lotili v skladu s
srednjeročnim progra-
mom, torej, nič novega in
nič nepričakovanega. Na-
sprotno, na ta dela smo
dolgo čakali, saj je v vele-
blagovnici kljub njenim
lepim površinam precejš-
nja stiska,« je poudaril di-
rektor TOZD Maloproda-
je inž. Alojz Forštner.
Začetek del je bil vezan
na preselitev skupnih
služb delovne organizaci-
je v nove prostore, v Uli-
co XIV. divizije. Toda,
preureditvena dela ne bo-
do zajela samo četrtega,
marveč prav tako tretje
nadstropje veleblagov-
nice.
»Z adaptacijo bomo sa-
mo v tretjem nadstropju
pridobili novih 154 kva-
dratnih metrov prodajnih
površin. Tu bo nastal od-
delek za. prodajo malih
gospodinjskih aparatov,
stekla, porcelana, termi-
Inž. Alojz Forštner, di-
rektor TOZD Malopro-
daja celjske Tkanine
ke, in akustike, kot na
kratko rečemo, tudi po-
steljnega perila. Tu bo še
oddelek za prodajo kom-
pletov kuhinjske opreme.
Poleg tega bo v tem nad-
stropju urejena tako ime-
novana čajna kuhinja za
naše kupce, obiskovalce
seveda. V njej bo moč
predvsem dobiti kavo.
Mimo vsega tega bo na
tem predelu veleblagov-
nice jedilnica, ki jo bodo
zasedali člani našega ko-
lektiva, ko bo čas za tople
obroke,« je še povedal di-
rektor Temeljne organi-
zacije.
Kaj pa četrto nad-
stropje?
Da, adaptacija bo zajela
najvišje nadstropje Tka-
ninine veleblagovnice.
Tu bodo predvsem uredi-
li prostore za delo uprav-
ne službe Temeljne orga-
nizacije Maloprodaje, za-
tem prostore za aktivno-
sti družbenopolitičnih or-
ganizacij, samoupravnih
organov itd. Uredili bodo
še garderobe za zaposle-
ne, pa priročna skladišča
za posamezne oddelke
veleblagovnice, itd.
Tak je načrt, vsaj v
glavnem, načrt, zaradi ka-
terega je zdaj pri velebla-
govnici nastalo novo
gradbišče.
»Za vsa ta dela bomo
predvidoma oziroma po
predračunu odšteli okoli
osem milijonov dinarjev,
po pogodbi pa bodo traja-
la do sredine aprila 1980.
leta,« je povedal Alojz
Forštner.
Razumljivo je, da se bo
preureditev tretjega in če-
trtega nadstropja velebla-
govnice poznala tudi pri
poznejši   ureditvi   seda-
njih oddelkov v trgovski
hiši. Nekateri bodo bolj
»zadihali«, dobili bodo
več prostora, sicer pa se
bo njihov življenjski pro-
stor spreminjal po potre-
bi. Večal ali manjšal. Nič
ni zakoličenega. Tudi v
veleblagovnici ne.
In še nekaj - ureditev
celotne veleblagovnice,
razporeditev oddelkov in
vse bo speljano tako, da
bo kupca oziroma obisko-
valca vabila od pritličja
do vrha.
Veleblagovnica je zdaj
delno ograjena, toda v
njej teče življenje. Se bolj
živahno, še bolj zavzeto.
Kupec zaradi teh del ni in
ne bo prikrajšan. Na-
sprotno, čutil bo še večjo
pozornost.
Pa tudi sicer je v tej
Tkaninini enoti čutiti nov
utrip. V tej pripravljeno-
sti tečejo tudi priprave za
delo ob koncu tega mese-
ca ter v decembru. Kolek-
tiv se bo zavzel za največ-
jo in najbolj pestro izbiro
blaga. Za najboljšo po-
strežbo!
Adaptacija veleblagov-
nice prinaša nekaj nove-
ga v življenje Celja, prina-
ša pomembno in prijetno
osvežitev, prinaša potrdi-
lo o veliki sposobnosti in
moči kolektiva.
O vsem tem govorijo
tudi nekateri načrti. Že
misel, da bo prihodnje le-
to, na začetku poletne se-
zone, v Celju in v organi-
zaciji Tkanine TOZD Ma-
loprodaja prvi slovenski
sejem športne opreme v
najširšem pomenu bese-
de, je več kot spodbudna.
Ta načrt pa seveda ni
osamljen. Ob njej stojijo
še drugi. Zato priznanje
tistemu, ki si ga zasluži"
Ograja in zidarski oder ob veleblagovnici Tkanine
št. 45-15. november 1979
NOVI TEDNIK-stran 17
SREČANJE
PLANINCEV
ŽELEZNIČARJEV
JUGOSLAVIJE BO V
CELJU
Prihodnje leto bo na
Gričku od 4. do 7. julija
20. jubilejni tabor plani-
cev železničarjev Jugo-
slavije. Planinci železni-
čarji se srečajo vsako leto
v drugi republiki ali po-
krajini. Letos je bilo sre-
čanje v Mavrovem v Ma-
kedoniji. Organizatorji ju-
bilejnega tabora so celj-
ski planinci železničarji,
zato so se že sedaj resno
lotili nadvse zahtevne na-
loge. Pri organizaciji sre-
čanja bo sodeloval tudi
Savinjski meddruštveni
odbor. Pričakujejo, da bo
prebilo 4 dni na taboru
okrog 1000 planincev, saj
se planinci železničarji
zelo radi udeležujejo sre-
čanj v Sloveniji.
V kulturnem programu
bodo sodelovali: moški
pevski zbor Ivan Cankar,
ki je kolektivni član PD
Železničar Celje, in pla-
ninci osnovnih šol Polule
in Hudinja. V PD Železni-
čar je vključenih okrog
150 planincev s teh dveh
šol.
Pripravljajo tudi spo-
minsko razstavo slik, pla-
katov in drugega gradiva,
ki je bilo objavljeno ob
dosedanjih srečanjih. Ta-
bor bo vključen tudi v
program akcije Hortikul-
tura 80, ki bo osrednja
prireditev. Planinci so
prav posebej poklicani.
da sodelujejo v okviru
Hortikulture 80, saj jim je
skrb za planinsko naravo
osnovna skrb.
Program bo obsegal
sprejem gostov, kulturni
program, taborni ogenj in .
tekmovanja v 8 panogah
- orientaciji, streljanju,
metanju kamenja z rame-
na, skok v daljino, razbi-
janje lonca, skoki v vre-
čah, skok z mesta, vleče-
nju vrvi in postavljanju
šotorov. Tekmovalni del
tabora bo imel planinsko-
športni in ne nazadnje tu-
di obrambno vzgojni zna-
čaj. Celjani so zasedli na
minulih taborih nekaj-
krat prvo mesto, kar je
lep uspeh.
Tudi v Celju si bodo Ce-
ljani kot domačini še bolj
prizadevali, da bi dosegli
v tem tekmovanju čim
boljši uspeh.
Udeleženci tabora bodo
odšli v 3 oziroma 4 skupi-
nah tudi na planinske
izlete na Loko pod Radu-
ho, Celjsko kočo in Ku-
mrovec in še kam. Po že-
lji si bodo lahko tudi ogle-
, dali tovarno gospodinj-
skih strojev Gorenje-Ve-
lenje.
Na zaključni prireditvi
bodo podeljene najza-
služnejšim planincem
priznanja. Čeprav takšno
srečanje ni malenkost, or-
ganizatorji upajo, da se
bodo udeleženci'srečanju
v Celju ' iri njeni okolici
prijetno počutili in z lepi-
mi vtisi zapuščali mesto
ob Savinji.
MILAN GOMBAC
SPOMINSKI POHOD
PO POTEH XIV.
DIVIZIJE
V soboto in nedeljo 10.
in 11. 11. 1979 je organizi-
ral mladinski odsek pla-
ninskega društva Celje
pohod po poteh XIV. di-
vizije od Šoštanja do
Ljubnega ob Savinji.
Kljub izredno slabemu
vremenu se je zbralo v so-
boto zjutraj na železniški
postaji v Celju 21 mladih
planincev iz tehniške
srednje šole, ekonomske-
ga šolskega centra ter šo-
le za zdravstvene delavce.
Na poti jih je spremljal
ves čas dež, od Žlebnika
naprej do planinskega
doma na Smrekovcu pa
je močno padal sneg. Pot
je bila vse težja, saj je bilo
treba zadnji del poti gaziti
do kolena. V prijaznem
domu na Smrekovcu so
se udeleženci pohoda
okrepčali, posušili mokro
obleko, ter odpočili od
napornega dne. Nedelj-
sko jutro ni bilo nič obe-
tavnejše od sobotnega.
Snežna odeja je bila debe-
la skoraj 1 m. Krepko je
bilo treba zagaziti tudi do
pasu, zato je bilo napre-
dovanje do Mačkovega
Icota zelo počasno, od tu
dalje pa je bilo vedno laž-
je. Disciplina na pohodu
je bila zelo na visoki rav-
ni, kljub izredno težkim
pogojem s katerimi so se
udeleženci srečali.
Ob poti katero so mladi
planinci prehodili so po-
ložili vence pri spomeni-
kih v Zavodnjah, pri
Žlebniku, na Kramarci, v
Mačkovem kotu in Ljub-
nem ob Savinji, ter na ta
način počastili spomin na
padle borce XIV. divizije.
MIRAN MAJCEN
JANKO KAC
GRUNT
37
»Tole bova. Sodim, da je žlaborasta,« je rekel oče, pljunil
v dlan, zavihtel sekiro in udaril, da so letele iveri daleč
okrog. Ko ji je z zaseko usmeril padec, sta oba pokleknila in
pričela vleči žago, Id je pela svojo enolično pesem, dočim
so misli obeh Žagarjev tavale po svojih potih. Janez je
preudarjal, kako bi se še bolj prikupil Nežiki in pretehto-
val, kaj ji bo kupil za god. Tona pa je bil spet ves pri rajnem
sinu: kako sta podirala pred dobrim letom smreke za na
žago in se pogovarjala o gozdu. Da, Tonče je umel tajno
gozda in se bal za vsako vejo... Misli so sepozibavalepo
enakomernem napevu žage - kar je mah zahreščalo. Janez
je naglo izpustil žago s klime: »Ate!« in skočil za debelo
sosedno bukev. Tona je planil kvišku, a se ujel v korenino,
da je padel. V tem je zaplesala rtina bukve na štoru, skočila
z viška na Tonovi nogi in mu jih odbila nad kolenoma,
kakor bi ju odsekal.
»Ojoj!« je zaklical Tona in se onesvestil. Janez je brž
skočil k njemu. Ko je videl, da je odbilo očetu obe nogi, je
planil, kar so ga nesle noge, v dolino do bližnjega mlina, da
pozove ljudi. Sopihajoča sta hitela z mlinarjem v hrib. V
tem so pa potekale dragocene minute in je z njimi odtekalo
v dveh curkih Tonovo življenje.
»Saj bo izkrvavel!« je zaskrbel mlinar, ko je zagledal
ranjenca. Brž je pretrgal svoj predpasnik na dvoje in za silo
obvezal strašni rani. Varno sta dvignila ranjenca in ga nesla
v dolino, za njima pa se je rdečila po snegu krvava sled.
Pri mlinu so vlili Tonu žganja med zasinele ustnice, daje
trudno pogledal in zašepetal: »Grem za svojim Tončem...«
Kratki drget je stresel močno telo in Tona je obležal negi-
ben v rokah svojega sina.
Ko je pripeljal Janez opoldne na vejevju očetovo truplo
domov, je vsa vas odrevenela v strahotni novici. Mica seje
vrgla na mrliča ter bridko vekala:
»Tona, moj dragi Tona, kar enkrat me še poglej!«
Negiben je ležal Tona z mirnim usmevom na licu, nje-
gova duša pa je blodila kdo ve kod in zaman iskala objema
sinove duše...
Ta nenadni udarec je še bolj zbližal oba nesrečnika:
Nežiko in Janeza.
Ko so Kolenca pokopali, je rekla na sedmini ovdovela
Mica Janezu:
»Dovolj si star. Jaz se ne mislim pekliti sama brez moža
na gruntu. Ti ga prevzemi in gospodari!«
Vsi pogrebci so prisluhnili. Metelanka pa je dregnila pod
mizo moža.
Ne bilo bi še prišlo tako naglo do prevzema Kolenčevine,
če ne bi bil Janez po novem letu potrjen.
»Nemara bi se ga dalo obdržati doma, če bo sam gospo-
dar,« je menil odvetnik, ki ga je vprašala Mica za svet.
Da ne bo po nepotrebnem dvakrat stroškov, so starši
sklenili, da napravijo obenem tudiženitno pismo. Nežika je
toliko prestala, da ni rekla niti da niti ne, ko ji je mati
povedala, da pojdejo delat pismo.
»Sicer pa kaj hočem. Najbližji za Tončem mi je bil vedno
Janez in vem, da bo dober z menoj,« je pomislila in se ni
kar nič krčila, ko je bilo treba podpisati pismo.
Tiho so svatovali vpredpustu na Kolenčevini, brez godca
in brez podokni. Mica se je preselila v Napoleonovo hišo.
Spodaj sta pa zagospodarila Janez in Nežika, ki je hodila
tiha, kakor v sanjah po prostrani hiši. Tako se je spet
menjala večna straža na Kolenčevem gruntu... i
Le dober mesec sta gospodarila mlada, ko je moral Janez \
odriniti na vojno. Odvetnik ga je zagotavljal, da bo prišel \
kmalu domov, čim bo prošnja ugodno rešena. j
Zato tudi slovo ni bilo tako bridko. Nežika seje vendar v \
zli slutnji vrgla pri slovesu možu na prsi in zaihtela:
»Se tebe naj izgubim! To bo moja smrt!«
Z materjo vred jo je tolažil Janez, da pride že drugi teden
z vsem nazaj. Toda ta teden je lezel v mesece in leta...
TRETJI DEL
Večer je legal na zemljo. V daljavi se je cula slabotna
pristrelka, ki so jo zdaj pa zdaj zadušili poki lahke poljske
baterije, ki se je še držala nekje za vasjo. Skripaje so se
premikale skozi vas kolone vozov. Prav pod soncem, ki je
stalo še za dva moža nad obzorjem, je gorela velika vas in
zdelo se je, kakor da bo zdaj pa zdaj padla tudi sončna obla v
ognjeno morje in bo vsega konec.
Ranjenci so hropli med zelenjem krompirja in grebli v
razpokano zemljo s prsti, da so jim krvaveli. Na širokih
žarah je vstajal in padal zastaven dragonec, ves zaripel v
obraz, se grabil za trebuh in rjul kakor žival. Granatni dro-
bec mu je bil pretrgal čreva. Kakor pošastno odpevanje
neubranega zbora so vpadale v njegov krik kletve, molitve
in prošnje: »Der Teufel solls holen... Marija, Marija...;
vode... Wasser; Jezus... Tak pridi no hudič po nas ...ko nas
je Bog v zadnjico sunil, Joj, ojoj, hu, juhuhuhu...«
Tonče pa je ležal vznak v razgonu, negiben. Debele zelene
muhe so sedele na napol zaprtih očeh in sesale vlago iz njih.
Na svetli sabli so se odbijali zadnji sončni žarki...
»Sanitejci!« je nekdo kriknil v to brezupje. Kakor da jih je
poklicalo vtelešeno upanje, so prenehali ranjenci vzdiho-
vati, celo dragonec na žarah je obstal za hip vzravnan, kakor
da straži to smrtno plesišče... Res, izza vaso se je pomikal
voz z rdečim križem. Kakor pri lovu je šlo pred njim morda
deset vojakov v presledkih drug za drugim. Ko so ranjenci
videli, da se bliža pomoč, so hiteli klicati, mahati in lesti
proti vozu. Čudna tekma se je pričela: kdo bo prej rešen...
Kako počasi se je bližala saniteta! Ni mogla hitreje, ko je
bilo treba vsakega ležečega vojaka pogledati, če ni morda še
živ. Voz je prihajal bliže, odhajal in spet prihajal ter jemal s
seboj ranjence, mrtvece pa so zlagali na kupe kakor slabo-
večne vreče krompirja...
»Mjortvyj!« je obrnil tudi Tonča ruski sanitejev. Že sta ga
zgrabila s tovarišem in ga nesla na kup mrličev. Ko sta
stopala mimo voza, ju je ustavil zdravnik: »Čto s njim?«
»Mjortvyj!« sta odgovorila in hotela naprej.
»Stoj!« je ukazal zdravnik. Sanitejca sta položila mrliča k
njegovim nogam. Zdravnik je pokleknil, razgalil Tončeve
prsi in prisluhnil.
»Vot tak mjortvyj? Živoj!« je vzkliknil zdravnik, segel po
čutari, dvignil Tonči glavo in mu vlil v izsušena usta poživ-
ljajoče pijače. In res, dozdevni mrlič je goltnil, zakašljal in
odprl oči. Začuden je pogledal rjavo uniformo in voz, ves
oblit z ognjenim svitom, se prijel z roko za glavo in zavaljeno
vzdihnil po savinjsko:
»Glava... bali...«
»Ruski čelovjek?« seje sklonil k Tonču zdravnik in kar ni
mogel verjeti svojim ušesom, da je prav slišal. »Morda je
kakšen političen begunec, ki je utekel v Avstrijo in se pri-
kril...«
Tedaj pa je Tonče spet odprl oči in se, odmajavši z glavo,
trudno nasmehnil:
»Slovenec sem...«
Se bolj se je začudil zdravnik in vprašal dalje:
»Avstrijec?«
Tonče je prikimal in dostavil:
»IzSavinjske doline na Štajerskem...«
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 45-15. november 197s
IZ ZAKONSKE SVETOVALNICE
KAKO ZAKON OPREDEUUJE
ZAKONSKO ZVEZO IN DRUŽINO
Zakon o zakonski zvezi
in družinskih razmerjih
(Uradni hst SRS. št.
15/76) je sprejela Skupšči-
na SR Slovenije v letu
1976, veljati pa je začel 1.
januarja 1977. Ta zakon je
rezultat dolgoletnih pri-
zadevanj, da bi se naše
rodbinsko pravo, ki sko-
raj trideset let ni bilo bi-
stveno spremenjeno, pri-
lagodilo spremenjeni na-
ravi družbenih odnosov,
posebno pa še transfor-
maciji družine in njenega
položaja v naši samou-
pravni socialistični druž-
bi. Zakon je prinesel pre-
cej bistvenih novosti v
primerjavi s prejšnjo za-
konodajo, o katerih bomo
še pisali. Danes si na krat-
ko oglejmo, kako zakon o
uvodnih določbah opre-
deljuje zakonsko zvezo in
družino
Zakonska zveza je z za-
konom urejena življenj-
ska skupnost moža in že-
ne. D zasnovanju družine.
Zakonska zveza temelji
na svobodni odločitvi
skleniti zakonsko zvezo,
na obojestranski čustveni
navezanosti, vzajemnem
spoštovanju, razumeva-
nju, zaupanju in medse-
bojni pomoči. V zakonski
zvezi sta zakonca enako-
pravna.
Družina je življenjska
skupnost staršev in
otrok, ki zaradi koristi
otrok    uživa    posebno
družbeno varstvo. Druž-
bena skupnost daje var-
stvo mladoletnim otro-
kov vselej, kadar je ogro-
žen njihov zdrav razvoj
ali kadar to zahtevajo
druge koristi otrok.
Starši imajo pravico in
dolžnost, da z neposre-
dno skrbjo s svojim de-
lom in družbeno dejav-
nostjo zagotavljajo uspe-
šen telesni in duševni ra-
zvoj svojih otrok. Zaradi
zdrave rasti, skladnega
osebnostnega razvoja in
usposobitve za samostoj-
no življenje in delo imajo
starši pravice in dolžno-
sti, da skrbijo za življenje,
osebnostni razvoj, pravi-
ce in koristi svojih mlado-
letnih otrok. Te pravice in
dolžnosti sestavljajo rodi-
teljsko pravico. Roditelj-
ska pravica pripada sku-
paj očetu in materi.
Pomembna novost no-
ve družinske zakonodaje,
je, da so otroci rojeni
izven zakonske zveze po-
polnoma izenačeni z otro-
ki rojenim.i v zakonski
zvezi. Zakon opredeljuje,
da so pravice in dolžnosti
otrok do njihovih staršev
in sorodnikov ter pravice
in dolžnosti staršev in so-
rodnikov do otrok enake
ne glede na to, ali so otro-
ci rojeni v zakonski zvezi
ali izven nje.
Nova družinska zako-
nodaja opredeljuje tudi
izvenzakonsko    življenj-
sko skupnost moškega in
ženske, kar predstavlja
novost v zakonu. Dalj ča-
sa trajajoča življenjska
skupnost moškega in
ženske, ki nista sklenila
zakonske zveze, ima za-
nju enake pravne posledi-
ce po tem zakonu, kot če
bi sklenila zakonsko zve-
zo, če ni bilo razlogov, za-
radi katerih bi bila zakon-
ska zveza med njima ne-
veljavna; na drugih po-
dročjih pa ima taka skup-
nost pravne posledice, če
zakon tako določa.
Družbena skupnost s
sistemom izobraževanja,
z zdravstveno vzgojo in s
pomočjo strokovnih
služb ter z zakonskimi
svetovalnicami omogoča
bodočim zakoncem, da se
vsestransko pripravijo na
skladno skupno življenje
ter pomaga zakoncem v
njihovih medsebojnih ra-
zmerjih in pri izvrševanju
roditeljske pravice.
Pred sklenitvijo zakon-
ske zveze morata osebi, ki
nameravata skleniti za-
konsko zvezo, obiskati
zakonsko svetovalnico.
Potrdilo o obisku zakon-
ske svetovalnice morata
ob prijavi poroke predlo-
žiti matičarju. Ta novost
Zakona o zakonski zvezi
in družinskih razmerjih
začne veljati 1. januarja
1980.
BRANKO BUT
dipl. psih.
PLANINSKA
KRONIKA
PRIREJA: ERNEST REČNIK
JFi-ed 50. leti je pisateljica Ana Wam-
brechtsamer, ki je znana po knjigi »Da-
nes grofje celjski in nikdar več« napi-
sala kroniko Planinskega gradu in
trga. Pisateljica je zbrala originalne
podatke iz deželnega arhiva v Gradcu.
V nekaj nadaljevanjih bomo seznanili
naše bralce z zanimivostmi iz kronik,
ki bodo zajemali kratko zgodovino
Planine, o izvirnih zapisih iz urbarjev,
tlaki in desetini, kmečkih uporih, tur-
ških vpadih, kugi itd.
OPRANGERJUIN
VISLICAH
Sredi planinskega trga je stal sramot-
ni steber ali pranger. Ta steber so morali
vzdrževati grajski, ki so jemali globo, če
je bil kdo kaznovan.
Vislice z lestvami vred morajo posta-
viti in oskrbovati tkalci, ki žive pod pla-
ninsko oblastjo. Nepokorščino pri vzdr-
ževanju vislic je graščak kaznoval s 15
kr. globe. O teh vislicah ali gavgah je
krožila sledeča pripovedka:
Bhzu žage v Doroplju se nahaja proti
zapadu grič, imenovan Gavge. Tam je
bilo nekdaj morišče planinske sodnij-
ske gospode. Zadnja je umrla na tem
mestu mlada deklica, obtožena detomo-
ra in to proti koncu 18. stoletja.
Ko je molila zadnji očenaš, ki je rablju
trajal že predolgo, je zamahnil z mečem
in odbil deklici glavo ravno, ko je v če-
ščeni Mariji prišla do imena Jezus. Na-
daljne besede do konca molitve je govo-
rila odbita glava in šele po molitvi so
usta utihnila za vedno...
Spodnji zidani del vislic je v prejš-
njem stoletju odkupil kmet Bouha, ki je
s kamenjem podzidal svoj hlev. A pri
tem ni imel prave sreče, kajti hlev je
kmalu pogorel.
Red za cestnino in tržnino
za prodani par volov cestnine 2 kr., za
konja cestnine 2 kr.. vsak kramer, ki na
sejmu prodaja, da tržnine 2 vin., za eden
tovor vina krčmarskega davka 1 vin.
Drugače ni, razen na dan cerkvenega
svetnika (sv. Marjete), ker cesta mimo
pelje, nobene cestnine. Samo če se pri-
peti, da pridejo potepini ali cigani, tudi
če se samo peljejo skozi trg, ne da bi se
ustavili, plača vsak 2 vinarja.
Župana so si tržani izvolili sami, ven-
dar ga je moral graščak namestiti in
pred njim priseči. Besedilo prisege je
imelo naslednje besedilo:
Jaz......obljubim s to prisego Vam
gospod.....kakor tudi vašemu oskrb-
niku planinskega gradu, kot Vaše obla-
sti pokorni podložnik, da ne bom druga-
če ravnal kakor po pravici, da bodem
kot župan po vsej svoji moči in vesti
pravično sodil celemu planinskemu
trgu v korist delal in ga škode varoval,
vsakemu dal svojo pravico, bogatašu ali
siromaku, siromaku kot bogatašu, da ne
bom poznal ne podkupovanja, ne dara,
ne prijateljstva, ne sovražnosti in tudi
nič drugega, tako mi Bog pomagaj in vsi
svetniki. Amen.   ,
Ce se kdo zatoži in ga je treba obsodi-
ti, mora graščak iz trga ali vasi v okolici
prisednike naprositi in povabiti. Ce se
pod županovo sodnijo pripeti, da mora
kdo plačati čez 40 dinarjev globe, se mo-
ra ta globa graščaku oddati.
Tržani imajo na svojih posestvih pra-
vico samostojno kupčevati in od tega ne
dajejo ne šestega, ne desetega in ne
dvajsetega vinarja. Ce pa kod proda ali
zamenja svoje posestvo, se mora gra-
ščak o tem obvestiti in dotično listino
svojeročno podpisati.
Od svojih posestev plačajo tržani let-
no po 14 krajcarjev davka. Župan je za-
voljo svoje oblasti tega davka od enega
posestva prost. Iz omenjenega davka
plača župan v grad kot domačinski da-
vek 4 goldinarje 10 kron. Ostanek se
porabi za kupovanje loja, ki se rabi za
sveče v treh cerkvah. Pri vsaki se rabi
na leto 52 funtov stopljenega loja.
Tudi je od nekdaj navada, da vsi krč-
marji, spadajoči pod planinsko sodnijo
vsako leto na dan sv. Filipa in Jakoba
grajskega krčmarja (Doberšeka) vpraša-
jo ali jim ima prodati vina in ga potem
kupijo po navadni ceni.
V trgu so letno trije sejmi in to prvi na
dan sv. Vida, drugi na dan sv. Marjete in
tretji na dan sv. Jakoba. Ta tretji sejem
je popolnoma prost. Kar pa sejmarji pla-
čajo na prvih dveh sejmih cestnine in
štantnine je županovo. Sicer pa mora on
iz tega denarja ljudi, ki nadzorujejo in
uredujejo sejem plačati in jim dati za
tisti dan hrano. Kar mu pa ostane je
zopet za kupovanje loja za sveče v cerk-
vah.
V IMENU REDAKCIJE ŽVEPLOMETRA SE ZA NOVI TEDNIK
ŽVEPLIRA TONE ŠKERBEC
- Ti, u Cel je pa spet tak ko v zažve-
planem sodu.
- Ja, ka je pa to tak strašn... sej so
vina tud žveplana, da se ne kvarjo!
Celjani smo pač takšni, pri malih na-
pakah drugih se blagohotno namuzne-
mo, pri malo večjih že kar glasno zago-
drnjamo, pri velikih napakah pa za-
kašljamo!
Zdrav človek je produkt zdravega
življenja v zdravem okolju... Bolan
Celjan pa je produkt širših družbenih
interesov...!
IZ NAFTALINA
Ljubite svoje sosede, mo-
gQ6eJiijM>0(tgkaj škodilo!?*^
^ Slišali smo in iz zelo poučenih virov
izvedeli, odkod izvira kamenje, ki seje
pojavilo pred Narodnim domom Skup-
ščine občine Celje.
To so kamni, ki so se odvalili od srca
nekaterim tovarišem, ki so veselo ob-
ljubljali denarce za sanacijo, ki naj bi
jih brez vračila dala republika...
J a, zaka je pa tet kameje krvavzelen
poštrihan?
Ko je končno republika namesto de-
narja brez vračila dala samo jamstvo
za kredite, je taistim tovarišem zakr-
vavelo srce - ampak kameje je kameje,
če pade, pade!!!
ŽVEPLENA ANKETA
- Oprostite, vas lahko vprašam, a vi
poslušate žveplometer?
- Ja, ja, ob petkih in ob nedelah...
Neverjetno, se vam zdi tako dober...
- No, ja, ob petkih ga poslušamo ko-
lektivno v službi in se moramo smejat,
ob nedelah, ko ga pa doma poslušam,
pa lahk tud kej zaklejem zraun, ko me
noben ne vid!
- Ti, žjena, dons sm pa u našm tozdi
zvedo take reči, de me kr trese.
- Ja, ka pa takiga?
- Gašper mi je povedo, veš to je tisi,
ko gre drug let u penzijo, pa vsepousod
utika svoj nos, sej drgač si ne bi upo,
veš... No, pa mi je reko, da je kr dobre
vole, ko bo tiste tam u pisarnah letos
pozim pošten zebl.
- Ka ne poveš! De jih bo zebl? Pa
zaka jih bo zebl, to mi še nis povedo...
- Nism? No, pol pa posluš. Zvezni
izvršni svet, sej se tek rječe, nje?
- Ti, ne vem, zdi se mi pa, de ma neki
s tetim zvezam.
- No, ta je reko, de mormo letos pou-
sod kurt sam do 18 stopinj.
- A tek? Doma tud? Ce je reko to tet
svet, bi mogu pa še neki zram rječt. De
nej šparamo, pa si kupmo še neki debe-
lih štumfov, pa žemperjev, pa termo-
forjev. Pje, nas bo to spet koštal!
- To še ni nč. Ko bi vedla, kolk jih bo
koštal tet manjš ogrevaje po blokih?
Ceuga starga jurja na kvadratu metr!
- Pje, bojo klel, jim bo že od tega
vroč ratal!... Viš, midva sma pa sreč-
na, ko mama teto kralico peči, sam
koln še dobima, pa bo.
- Nč ne bo, kolna tud ni. Se boš kr k
men tišala, ne pa k peč.
- Je, kaki cajti!
- Čuj, žjena, mjen se pa tet slab ogre-
vaje u našm tozdi kr dopade. Je kr
dobr, veš. Bojo vsej tist u naših pisar-
nah bol hitel delat, de si bojo prste
ogrel. To je tist, je reko Gašper, kar bo
zvišal produktivnost, ko že do zdej ni-
so mogl pogruntat, ka nej bi blo.
- Ce je tak, de boš bol produktivn, če
te bo zebl, sm pa kr za to, de ne dobima
kolna!
RUBRIKA »00 ŠUBA«
V vsako družino žvepleno
kislino!
m m m
Poznamo ljudi, ki tarnajo, ker imajo pre-
več dela ...še več pa jih je, ki preveč
tarnajo za tisto malo, kar naredijo.
- bi ukinili mestni avtobusni pro-
met v Celju?
Veliko. Zjutraj bi pričeli prihajati v
službo pravočasno.
- bi v Celju povili stotisočega ob-
čančka?
Se bolj upravičeno bi upali, da bi naši
spretni trgovci takrat zares pričeli ra-
zmišljati o gradnji že druge veleblagov-
nice.
- bi zmanjkako cigaret v našem me-
stu?
Presenečeni kadilci bi šele takrat obu-
pali nad celjskim zrakom.
- bi ukinili gledališče v Celju?
Žal, tega mnogi niti opazili ne bi.
- bi ne bili pobrateni z nekaterimi
občinami?
Ostali bi brez mesa in premoga.
- bi ne bilo žveplometra?
" Nič. Kam bi pa prišli, če bi resno je-
mali vse tiste, ki malo glasneje govorijo!
KAJ 81 SE ZGODILO,
ČE...
jjt. 45-15. november 1979
novi tednik-stran 19
KOŠARKARJI PRED STARTOM
URESNIČITEV ŽEUA?
gspeH bodo samo resnično dobro pripravljeni
v soboto ob 19.00 bodo ko-
jjrkarji Libele v I. kolu I.
5KI - zahod nastopili v
jvorani tehniške šole proti
;lovanu iz Ljubljane. Tako
le bo pričel prvenstveni.
,les pod koši. Nova liga šte-
i IZ udeležencev iz BIH,
{rvatske in Slovenije. Našo
epubliško bodo zastopali
;iovan in Jezica iz Ljublja-
,e, TIMA Maribor in KK Li-
»ela.
Borba bo izredno težavna,
liga pa izenačena. Več ali
pianj so se vsi košarkaški
liiubi močno okrepili z odlič-
nimi igralci! Kako bo tokrat
i izbranimi celjskimi košar-
Icarji? Na prvenstvo so se
pričeli pripravljati pravoča-
sno. Skupne priprave so
imeli na Kopi in v Poreču,
odigrali so veliko prijatelj-
skih tekem, trenirali vsak
dan, včasih celo dvakrat
dnevno. Do spremembe je
prišlo v tehničnem vodstvu,
saj je trener Zmago Sagadin
na specializaciji v ZDA. Tak-
tirko je prevzel bivši večletni
trener Mile Cepin, ki ima za
pomočnika še Zrinskega iz
Podčetrtka, absolventa
VSTK iz Ljubljane. Ocena
prof. Mileta Cepina pred pr-
venstvom je zelo resna in
stvarna.
»Res smo se dobro pripra-
vili. Nisem prijatelj prognoz.
Zavedati se moramo, da smo
v letu dni ob sedem dobrih
igralcev! Visoki center Tone
Sagadin je prenehal z aktiv-
nim igranjem, odlični brani-
lec Miloš Sagadin je težje po-
škodovan, iz kluba pa so
odšli v JLA oz. drugam Pon-
grac, Kuljad, Sabolčki, Tro-
biš, Rozman, pa sem morda
še koga pozabil. V klub se je
vrnil le naš domačin Pipan.
Ti premiki pomenijo oslabi-
tev za KK Libela. Tudi po
telesni višini nas prekaša
vrsta ekip v II. ZKL. V LibeU
imamo res več nadarjenih
mladih igralcev, ki pa še niso
povsem zreli za težke boje v
članski konkurenci, kjer bo-
do boji izredno ostri in bodo
terjali maksimum fizične
kondicije in drugega znanja.
Imamo sicer odlično prvo
petorko, potem pa nastopa
dokajšnja praznina v kvalite-
ti. Ocenjujem, da lahko s se-
danjim kadrom igralcev ra-
čunamo na uvrstitev nekje v
sredini lestvice, če bo šlo vse
brez spodrsljajev in poškodb
igralcev. Kar bi višje, bo že
predstavljajo naš podvig, kar
bo slabše naš neuspeh. Takš-
na ocena pred prvenstvom je
bila namreč potrebna, da
vodstvo kluba in simpatizer-
ji ne bodo pričakovali od
igralcev »čudežev«... To je
realno stanje in živeti mora-
mo na tleh, ne pa si ustvarja-
ti prevelikih upov!«.
Ob startu želimo vsem
igralcem kar največ športne
sreče, da bi z dobrimi igrami
pritegnili pod koše v celjski
dvorani tehniške šole kar
največ ljubiteljev te atraktiv-
ne igre.
K. JUG
Posnetek s turnirja v Celju - visoko pod košem in ali bodo
Celjani tako visoko tudi v skorajšnjem tekmovanju v 11.
zvezni ligi? Foto: TONE TA VČAR
VELENJE,
ŽALEC,
KLADIVAR,
VRANSKO...
Končan je jesenski del tek-
movanja v Koroško ~ Šale-
ško - Savinjski ligi za kade-
te, torej mlade nogometaše.
V zadnjem kolu je Partizan
Žalec gostoval v Mozirju in
premagal domači Elkroj 3:1.
Strelca za Žalec sta bila Zu-
pane 2 in Debelak ter za do-
mačine Polak. Sodil je Galug
iz Celja.
Jesenski prvak so postali
nogometaši kadeti velenj-
skega Rudarja, drugi pa je
Partizan Žalec. Oba imata si-
cer po 16 točk, vendar imajo
Velenjčani boljšo razliko v
golih. Tretji je celjski Kladi-
var, četrti pa nogometaši
Vranskega.
JOŽE GROBELNIK
V SOBOTO
DER BI ZA 3.
MESTO
v soboto ob 18.30 uri bodo
v Celju ponovno prišli na
svoj račun ljubitelji hokeja.
Na sporedu je namreč sreča-
nje 5. kola, v katerem se bo-
do igralci Celja pomerili pro-
ti trenutno tretjeuvrščeni Cr-
veni zvezdi iz Beograda. To
je pomembno srečanje, kajti
zmaga bi prinesla Celjanom
tretje mesto in dobro podla-
go za nadljevanje tekmova-
nja. Cilj celjski igralcev v
prvem delu prvenstva je, da
bi osvojili tretje mesto in s
tem priborili sebi v drugem
delu tekmovanja mesto med
najboljšo četverko.
Drugače pa v taboru celj-
skih hokejistov te dni ni nič
novega. Premor je ponovno
prekinil intenzivno vadbo.
Kljub temu pa so Celjani te
dni pridno vadili. Eden od
boljših igralcev Nace Filipo-
vič, je na zadnjem treningu
dejal: »Počutimo se dobro.
Tudi osebno zaupam v svoje
moči. Proti Crveni zvezdi bo
težko. To je ostra in groba
ekipa, ki se poslužuje vseh
možnosti, samo da bi uspela.
Kljub, temu pa se nadejamo
uspeha, kajti če bomo pono-
vili igro iz Subotice, potem
moramo zmagati.«
J. KUZMA
TURNIR V CELJU

Med tremi prvoligaši slavili domačini
Košarkarji Libele so svo-
jemu pokrovitelju tovarni
Libela ob 85 letnici obstoja
pripravili lepo propagando.
Na močnem dvodnevnem
turnirju, kjer so nastopili
člani I. ZKL Crvena Zvezda
iz Beograda, Borac iz Cačka
in Iskra-Olimpija iz Ljub-
ljane, so namreč bili naj-
boljši in kot zmagovalci
osvojili trofejo - lep pokal v
trajno last.
Iskra-Olimpija je prišla v
Celje oslabljena in v tekmi s
Celjani ni uspela. Manjkali
so ji kar štirje ključni igralci
prve petorke. Celjani so iz-
koristili to priložnost in s si-
gurno igro v obrambi, dobri-
mi skoki in uspešnimi meti
razorožili renomiranega na-
sprotnika. Pri Celjanih so se
razigrali Polanec, Pipan,
Hauptman, Gole in Tovor-
nik, ki so predstavljali na
vsem turnirju lepo uigrano
petorko. Finalna tekma je bi-
la dokaj izenačena. Cačanci
so sicer vodili vse do 38. mi-
nute, ko so jih Celjani ujeli,
piko na »i« pa je postavil z
zmagovitim košem odlični
Polanec, ki je bil najboljši
strelec turnirja, Androič iz
Borca pa najboljši igralec.
Rezultati turnirja - Borac :
Crvena Zvezda - 93:80
(38:49), Libela : Iskra-Olim-
pija 86:79 (46:39), 3.-4. mesto
Civena Zvezda : Iskra-Olim-
pija 99:90 (45:41) in za 1.-2.
mesto Libela: Borac 90:89
(40:48).
Uspeh KK Libela je prese-
netljiv, vendar povsem za-
služen. Takšna je bila tudi
ocena trenerja prof. Mileta
Cepina, pa tudi ostalih tre-
nerjev z Zeravico na čelu.
K. JUG
pozdrav zmaga sagadina iz zda
V redakcijo smo prejeli kartico, ki nam jo je iz ZDA poslal
Zmago Sagadin, trener celjskih košarkarjev Libele. Zmago
je na dvomesečnem košarkarsko trenerskem izpopolnjeva-
nju v deželi »basketa«. Trenutno je na univerzi »Nebraska«,
nato bo odšel v Jowa State Un., BYU v Provo, Idaho in
nazadnje na Army A. F. U. v Colarado Springs. Brez dvoma
bo Zmago iz daljne dežele prinesel veliko novega košarkar-
skega znanja in ga kasneje tako kot doslej posredoval mla-
dim celjskim košarkarjem. Sicer pa hvala za pozdrave!
T. VRABL
NA KRATKO
uspela rudar in
elkroj
i
! Med nogometnimi klubi z na-
šega področja sta v preteklem
športnem vikendu osvojila točke
le Rudar Velenje in Elkroj Mozir-
je. Rudar je doma premagal Fa-
mos 2:1. Na lestvici je osmi in
ima 13 točk. V prihodnjem kolu
gostujejo v Bihaču proti Jedin-
stvu.
V republiški nogometni ligi je
Šmartno izgubilo v Izoli z 0:1,
Unior pa v Lendavi 0:3. Na lestvi-
ci je Šmartno sedmo in ima 9,
Unior pa zadnji s 5 točkami. V
prihodnjem kolu igra Šmartno
doma proti Železničarju iz Mari-
bora, Unior pa proti Izoli.
Tudi Kladivar si je v tem kolu
dovolil spodrsljaj. Igralci zGlazi-
je so vse prelahko vzeli srečanje
Proti Aluminiju in gostje so se v
blatu ter snegu bolje znašli ter
^ayali 3:2. Zadetka za Kladivar
sta dosegla Savič in Bencina. El-
'^■"oj pa je doma premagal Ka-
■^nik 3:1 in je sedaj skupaj s Kla-
divarjem na čelu lestvice. Oba
jf^ata 15 točk V prihodnjem ko-
je Elkroj prost, Kladivar pa
gostuje v Domžalah.
Bron za ceusko
liVOJICO
Na državnem prvenstvu žen-
^•tih dvojic v kegljanju so pred-
stavnice nagega območja po-
novno osvojile medaljo! Dvoji-
ca Celja Marine - Gobec je bila
'•■etja z 801 kegljem, medtem ko
^ta tekmovalki Hmezada Milo-
**vič - Naprudnik s točko manj
"Svoji I i peto mesto.
TOPOLŠICA TRETJA
Razplet v republiški odbojkar-
ski ligi postaj^ iz kola v kolo bolj
zanimiv. Vse bolj in bolj prihaja-
jo do izraza ekipe iz Savinjske
doline. To se je pokazalo v petem
kolu republiškega tekmovanja,
ko .so vse tri ekipe zmagale. Šem-
peter je premagal Polskavo 3:2,
Topolšica v gosteh Žerjava 3:0 in.
Savinjska v Celju Ingrad 3:0.
S tem uspehom je Topolšica
tretja, Šempeter četrti. Savinjska
peta in Ingrad šesti. V prihod-
njem kolu pa bodo igrali: Savinj-
ska - Žerjav, Šempeter - Ingrad
in Topolšica - Stavbar.
odločila rutina
ženska odbojkarska ekipa
Ljubnega je v nedeljo gostovala
v Celju. Mlade gostje z Ljubne-
ga so sicer presenetile igralke
Golovca, toda uspele niso. Če-
ravno so v prvem setu vodile že
10:0, v drugem 8:3 in v tretjem
7:2 in 13:10, so ob koncu vedno
popustile in domačinke so z ru-
tinirano igro, posebno pa je uga-
jala Jelovškova, zmagale 3:0.
Na lestvici je Golovec sedmi,
Ljubno pa deseto. V prihodnjem
kolu Golovec gostuje v Maribo-
ru proti Braniku, Ljubno pa
igra doma proti Mislinji.
vikend šahovski
turnir metke
V soboto in nedeljo bo v Celju
zanimiv vikend šahovski turnir
katerega pokrovitelj je Metka, ki
praznuje 50. letnico. Na njem bo-
do sodelovali najftoljši šahisti
Slovenije. Tekmovanje bo v Ša-
hovskem domu Celja.
brinovec dobil
zasledovalce
žalski šahist Franc Brinovec,
ki vodi v brzopoteznih turnirjih
Celja, je v zadnjem času dobil
nevarne zasledovalce. Na tur-
nirju v septembru je namreč
zmagal Štucl pred Pertinačem
in Bervarjem, na oktoberskem
pa je bil najboljši Bervar 10,5
pred Studom 10 in Brinovcem
10 točk.
Tako je stanje po osmih tur-
nirjih naslednje: Brinovec 33,
Pertinač 31, Bervar 27, Štucl 26,
Cegler 17, Turk 16 in Mikac 11
točk. Do konca bosta še dva tur-
nirja.
J. KUZMA
turnir v kozjem
v Kozjem so pripravili košar-
karski turnir, na katerem so na-
stopile ekipe SSD Kozje, Bistrica
ob Sotli, Podčetrtek in Lesično.
Pri pionirkah je zmagala Bistrica
ob Sotli pred Lesičnim, Kozjem
in Podčetrtkom, pri pionirjih pa
Podčetrtek pred Bistrico, Koz-
jem in Lesičnim. Naslednji tur-'
nir bo v Bistrici ob Sotli.
ROMANCA CEPIN,
OS Tončke Cečeve
Lesično
kolenčev
memorial
DO Dravinjski dom je pripra-
vil memorialni košarkarski tur-
nir za Albinom Kolencem-Bin-
čijem, ki se je ponesrečil v pro-
metni nesreči pred dvanajstimi
leti. Turnir je bil v prostorih OŠ
Dušana Jereba, vrstni red za na-
slednji: zmagal je IMP pred
Uniorjem, Dravinjskim domom,
Kongradom in Oplotnico. Tek-
me sta sodila Franc in Vinko
Potočnik. Najboij.ši strelec tur-
nirja je bil Stojan Šmid (73 ko-
šev).
VINKO POTOČNIK
ROKOMET
OD ZMAe DO PORAZOV
Katastrofa rokometašic Velenja
Rokometni^ples se nada-
ljuje. Celjski Aero »varno«
in prepričljivo ruši vse ovi-
re na poti k povratku v prvo
zvezno ligo, Minerva za-
pravlja dragocene točke na
domačem igrišču, mladi Ce-
ljani znova na drugem me-
stu, Šoštanj ugnal Maribor-
čane, končno tudi zmaga za
igralke Šmartnega, žal pa
istočasno katastrofalen po-
raz Velenjčank v Labinu. To
je kratka ocena naših pred-
stavnikov v zveznih in re-
publiških ligah.
»padel« tudi tus
v 10. kolu II. zvezne lige je
Aero gostoval v Slovenj
Gradcu proti TUS in ga pre-
magal 22:20. Najboljši strelci
so bili Vukoje (7), Razgor (5),
Toplak in Praznik (4) itd.
Tekma je bila groba in na
slabi kvalitetni ravni. Celjani
vodijo s tremi točkami pre-
dnosti pred Union Dalmaci-
jo iz Splita, v zadnjem jesen-
skem kolu pa bodo igrali do-
ma v derbiju proti Minervi iz
Griž.
nevarne vode
griške minerve
Minerva iz Griž je znova
oddala točke v domači dvo-
rani. To je lahko kaj usodno
za končni razplet, ki ne bo
igralcem Griž nič kaj poseb-
no naklonjen. Zdaj jih je pre-
magala ekipa Union Dalma-
cija iz Splita 34:33. Zanimi-
vo, da je Minerva od osmih
(!) kazenskih strelov realizi-
rala samo dva!!! Največ go-
lov sta dala F. Jančič 10 in
Virant 8. Na lestvici je Mi-
nerva deseta med dvanajsti-
mi ekipami s šestimi točka-
mi, v zadnjem jesenskem ko-
, lu pa gostuje v Celju proti
vodečemu Aeru. Torej derbi,
kjer Aero lahko veliko priča-
kuje, Minerva pa po zdajš-
njih dosežkih malo.
zmagi celja in
šoštanja
V republiški ligi sta Celje
in Šoštanj zmagala. Celjani
so doma premagali ljubljan-
ske Prule 24:22 (najboljši
strelec je bil Bajuk z dvanaj-
stimi goli), Šoštanj pa Mari-
bor 19:11 (najboljši strelec
Bori 6 golov). Na lestvici so
Celjani drugi s točko zao-
stanka za vodečim Poletom,
Šoštanj pa šesti s petimi toč-
kami zaostanka. S tem je je-
senski del tekmovanja v tej
ligi končan.
po prvem delu
šeste
Končan je tudi jesenski
del tekmovanja v ženski re-
publiški ligi. Šmartno je to-
krat igralo v novi telovadnici
v Žalcu in premagalo Mlino-
test iz Ajdovščine 18:12. Na
lestvici so šeste z desetimi
točkami in sedmimi točkami
zaostanka za vodečo Izolo. V
zadnjem srečanju je bila naj-
boljša strelka Smucova (8).
katastrofa
velenjčank
Tudi v II. zvezni ligi so
ženske končale z jesenskim
delom prvenstva. Velenjčan-
ke so gostovale v Labinu in
doživele doslej najhujši po-
raz proti Rudarju 19:8. Golič,
Omerovič in Bolha so dale
vsaka po dva gola. Velenj-
čanke bodo »prezimile« na
šestem mestu med dvanaj-
stimi ekipami, za vodečo Po-
dravko pa zaostajajo kar za
dvanajst točk.
TONE VRABL
25 in
RADIA CEUE
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 45-15. november 19]
ZDRAVILA, {
OH TA ZDRAVILA
STRANSKI UČINKI
ZDRAVIL
Poleg zdravilnega učinka imajo
mnoga zdravila še nezaželjene učinke,
ki jih imenujemo tudi stranske učinke,
in večinoma niso prav nič prijetni.
Takšni nezaželjeni učinki so npr.: sla-
bosti, bruhanje, vrtoglavica, alergijske
reakcije, zaspanost, sprememba krvne
slike (anemija in agranulocitoza).
Neprijetni stranski učinki se pojavi-
jo, če vzamemo preveliko dozo zdravi-
la, če je bolnik preobčutljiv na zdravilo
in pri novorojenčkih, ki imajo premalo
razvito presnovo. Vsako zdravilo ima
svoj stranski učinek in je občutljivost
na to odvisna od bolnika samega. Pri
tem ima presnova in izločanje zdravila,
veliko vlogo. Ker večina zdravil, ki jih
zaužijemo pride skozi jetra, igrajo tu
zelo veUko vlogo jetrni encimi, ki zdra-
vila razkrajajo. Včasih so bolj aktivni,
drugič pa so zaradi obolenja oslab-
ljeni.
Številna zdravila izzovejo alergijske
reakcije. Verjetno se zdravilo veže na
telesu lastno beljakovino in jo s tem
spremeni tako, da nanjo reagira telo z
nastajanjem značilnih protitelesc. Ka-
dar je reakcija zelo močna, utegne bol-
nik v anafilaktičnem šoku umreti.
Alergija je zelo pogostna pri zdravlje-
nju kože ali sluznic.
Včasih pa so stranski učinki zdravila
celo dobrodošli in so kemike privedle,
da so sestavili, mnoga druga zdravila,
pri katerih se je prejšnji stranski uči-
nek spremenil v glavni učinek. Tako
so pri proučevanju nekaterih novih
zdravil proti malariji ugotovili, da de-
lujejo uspešno tudi proti glistam in
trakulji. S spreminjanjem kemične
strukture so glavni učinek zdravila
proti malariji zmanjševali, povečali pa
so delovanje proti parazitom. Tudi do
zdravil zoper alergijo so prišli pri prou-
čevanju nekaterih pomirjeval, zato
imajo mnogi antihistaminiki tudi po-
mirjevalni učinek.
BORIS JAGODIC
V_ ^
CELJE
USPELO SODELOVANJE
Miadi osnovne organizacije Zapori osvojiii poical
Da bi bolje sodelovah, so
se osnovne mladinske orga-
nizacije Zaporov, Zlatarne,
Kovinotehne in Pravoso-
dnih ustanov v Celju med se-
boj povezale in v soboto, 10.
novembra, v organizaciji
mladinske organizacije Za-
pori, izvedle prvi četvero boj,
ki je potekal v odbojki, šahu,
streljanju z zračno puško,
kegljanju in pikadu za mo-
ške ter v kegljanju, streljanju
z zračno puško in pikadu za
ženske.
Pri moških je v odbojki
zmagala Zlatarna, v šahu
Pravosodne ustanove, v stre-
ljanju Zapori, v kegljanju
Zapori ter v pikadu Zlatarna,
pri ženskah pa Kovinotehna
v kegljanju in streljanju ter
Zapori v pikadu.
Posebej velja poudariti, da
so v ekipi mladinske organi-
zacije Zapori uspešno nasto-
pili tudi mladoletniki in
mlajši polnoletniki, ki so na
prestajanju kazni v KPZ Ce-
lje. S takšnim sodelovanjem
so se odprle široke možnosti
v okviru podružbljanja kaz-
ni, resocializacije in pomoči
osebam za čas prestajanja
kazni.
Pobuda organizatorjev če-
tveroboja, zlasti pa osnovne
mladinske organizacije Za-
pori, je naletela pri upravi
KPZ Celje na ugoden od-
mev, saj je takšno sodelova-
nje s ciljem dejavnega vklju-
čevanja obsojenih mladolet-
nikov in mlajših polnoletni-
kov družbeno nadvse po-
membno.
Na koncu tekmovanja so
seveda podelili diplome in
pokale. V skupni uvrstitvi je
zmagala ekipa mladih
osnovne organizacije Zapori,
ki je tako tudi prvič osvojila
prehodni pokal četveroboja.
Po razglasitvi rezultatov in
podehtvi priznanj so mlajši
polnoletni obsojenci pripra-
viU vsem udeležencem tek-
movanja poldrugo uro dolg
in kakovosten kulturni pro-
gram, v katerem so sodelo-
vali instrumentalni ansam-
bel, člani literarno-dramske
sekcije in mladi humoristi.
Prihodnje leto bodo tek-
movanje pripravili in izvedU
mladi iz celjske Zlatarne.
MATEVŽ ŽUGELJ
MOZIRJE:
KONFERENCA ZK
Jutri, v petek, 16. no-
vembra, bo v Mozirju
enajsta redna seja članov
Občinske konference
zveze komunistov, na ka-
teri bodo v osrednji točki
. dnevnega reda ocenili
uresničevanje vloge in
nalog Zveze komunistov
v poUtičnem sistemu.
PO POLŽJE DO
ČRPALKE V
JURKLOŠTRU
Dolgoletna želja krajanov
Jurkoštra in krajev v dolini
Gračnice, da bi v Jurkloštru
dobili črpalko za benzin in
nafto, se po polžje bliža ure-
sničitvi. Ker podjetje Petrol
namerava prodajo prepustiti
nekomu drugemu, bo to
najbrž bližnja prodajalna
kmetijske zadruge. Zato je
zahteval Petrol sklenitev do-
govora med njim kot investi-
torjem, bodočim prodajal-
cem in združevaici sredstev
za gradnjo tega objekta.
Koliko časa bo še preteklo,
preden bo v prvi tank kanila
prva kaplja goriva?
J. K.
Na športnem
oddelku
vam te dni lahl<o po-
nudimo širol<o izbiro
smučarskih komple-
tov in posameznih ar-
tiklov za zimsko-
športno rekreacijo.
Poleg opreme za
smučanje in drsanje,
za najmlajše tudi sani
s krmilom in navadne
sani.
Na oddelku elektro-
materlala pa termo-
akumulacijske in
plinske peči.
Komisija za kadrovske zadeve,
volitve in imenovanja pri
Skupščini občine ŠENTJUR
pri Celju
razpisuje
prosta dela in naloge
kadrovika
za potrebe občine ŠENTJUR pri
Celju.
Kandidati morajo izpolnjevati nasled-
nje pogoje:
- višja šola pravne, upravne oz.
ustrezne smeri;
- 3 leta delovnih izkušenj s področja
kadrovskih vprašanj;
- moralnopolitična neoporečnost oz.
družbenopolitična aktivnost;
- smisel za delo z ljudmi, organiza-
cijske sposobnosti in komunikativ-
nost.
Kandidati naj k vlogi priložijo dokazi-
la o izpolnjevanju pogojev v roku 15
dni od dneva objave razpisa. Komisija
za kadrovske zadeve, volitve in ime-
novanja pa bo v roku 30 dni od dneva
objave s prijavljenimi kandidati opra-
vila razgovor ter jih obvestila o izbiri.
KOMISIJA ZA KADROVSKE ZADEVE
VOLITVE IN IMENOVANJA
SKUPŠČINE OBČINE
ŠENTJUR PRI CEUU

Tokrat smo obiskali oddelek moško,
perila in še posebej nas je zanimalo,
je založen s srajcami ter kravatami. O ^
zgovorno pričajo naslednje fotografije,,
spodnjih dveh pa bo zanimivost za mla«
Na voljo imajo namreč tudi srajce v »T|
volta modi«.
O PRIPOROČA
št. 45-15. november 1979
NOVI TEDNIK - stran 21
»METKA« TEKSTILNA TOVARNA IN
KONFEKCIJA CEUE, IPAVČEVA 22
OBJAVUA
prosta dela in naloge v SDSSS
1. Deia in naloge vodje računovodske
službe
2. Dela in naloge vodje finančne službe
3. Dela in naloge finančnega knjigovodstva
4. Dela in naloge strojno knjiženje
Pogoji:-
pod 1. Zahteva se srednja ali višja šola ekonomske
smeri in 4 leta delovnih izkušenj na enakem področju
dela. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s
3 mesečno poskusno dobo.
pod 2. Zahteva se srednja ali višja šola ekonomske
smeri in 4 leta delovnih izkušenj na enakem področju
dela. Delovno razmerje se sklene za nedoiočen Čas s
3 mesečno poskusno dobo
pod 3. Zahteva se srednja ekonomska ali šola druge
ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na enakem
ali podobnem področju dela.
Delovno razmerje se skiene za nedoločen čas s 3
mesečno poskusno dobo.
pod 4. Zahteva se ekonomska srednja šola ali šola
druge ustrezne smeri in 1 leto delovnih izkušenj na
enakem ali podobnem področju dela.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s 3
mesečno poskusno dobo.
Prijave s potrebnimi dokazili pošljite najkasneje 15
dni po objavi na naslov: »Metka« tekstilna tovarna in
konfekcija Ceije, Ipavčeva 22.
Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali.
Komisija za medsebojna delovna razmerja v delovni
skupnosti uprave
skupščine občine Šmarje pri Jelšah
razpisuje dela in naloge:

inšpektorja za
gradbene in urbanistične zadeve
2. Referenta za gradbene zadeve
3. Analitika za družbene dejavnosti
4. Referenta za premoženjsko pravne
zadeve II.
Vodje odseka in referata za
državljanska stanja
Matičarja II. v Rog. Slatini
Referenta za kmetijstvo in gozdarstvo
8. Analitika statistika
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev
delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1. visoka ali višja izobrazba gradbene smeri in 5
let delovnih izkušenj
pod 2. višja izobrazba pravne ali gradbene smeri in 2
leti delovnih izkušenj
pod 3. višja izobrazba ekonomske smeri in 2 leti
delovnih izkušenj
pod 4. višja izobrazba pravne smeri in 2 leti delovnih
izkušenj
pod 5. višja izobrazba pravno - upravne smeri in 2
leti delovnih izkušenj
pod 6. srednja izobrazba ekonomske ali administra-
tivne smeri in 1 leto delovnih izkušenj
pod 7. višja izobrazba agronomske smeri in 2 leti
delovnih izkušenj
pod 8. višja izobrazba ekonomske smeri in 2 leti
delovnih izkušenj
Poleg pogojev izobrazbe morajo biti kandidati moral-
no politično primerni za delo v občinski upravi, biti
morajo jugoslovanski državljani in ne smejo biti ob-
sojeni za naklepna kazniva dejanja, zaradi katerih so
moralno politično neprimerni za opravljanje dela v
organih državne uprave.
Za opravljanje del in nalog pod zap. št 1-6 bo s
kandidati sklenjeno delovno razmerje za nedoiočen
čas.
Za opravljanje del in nalog pod zap. št. 7-8 bo s
kandidati sklenjeno delovno razmerje za določen čas
za nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema
komisija za medsebojna delovna razmerja uprave
skupščine občine Šmarje pri Jelšah 15 dni po objavi
razpisa.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku
roka za prijavo.
»ALPOS« ŠENTJUR PRI CEUU, TOZD
OPREMA,
razpisuje po sklepu DS
JAVNO LICITACIJO
za prodajo osnovnega sredstva
- STRUŽNICA - POTISJE - ADA,
stružne dolžine 1000 mm.
- Izklicna cena 10.000 din.
Licitacija bo 20. 11 1979 ob 13.00 uri v TOZD
OPREMA.
Ogled osnovnega sredstva je možen 2 uri ped licita-
cijo.
Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti
10% varščino od izklicne cene na blagajni delovne
organizacije (bariran ček ali gotovino).
Fizične osebe morajo na zlicitirano ceno plačati pri-
padajoč prometni davek.
Prodaja se bo vršila po načelu »OGLEDANO, PLAČA-
NO, PRODANO«
Osnovno sredstvo je treba v celoti plačati pred prev-
zemom.
S020 SAP VIATOR
DO VIATOR UUBLJANA
TOZD TOVORNI PROMET, n. sub. o.,
Ljubljana
oglaša
prosta dela in naloge
VEČ VOZNIKOV
za tuzemski in mednarodni transport
POGOJI: poklicna šola za voznike motornih vozil, C E
kategorija, praksa zaželjena
Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela pošljite
v roku 15 dni na naslov:
SOZD SAP VIATOR, Kadrovski oddelek, 61000 Ljub-
ljana, Celovška 166
Komisija za kadre
osnovne šole Štore
vabi
k sodelovanju delavca za opravljanje naslednjih del
in nalog:
Učitelja razrednega pouka
na podružnični šoli Svetina.
Delo je za določen čas - nadomeščanje delavke na
porodniškem dopustu do 31. 8. 1980.
Pogoj i:, PA
Razpis velja do zasedbe.
HMEZAD
NOTRANJA TRGOVINA
TOZD TRANSPORT VRBJE
razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev
1 tovornjak TAM 4500
letnik 1963 - neregistriran
izklicna cena 20.000 din
1 tovornjak JELCZ 316
letnik 1976 - nevozen
izklicna cena 30.000 din
1 tovornjak JELCZ 316
letnik 1976 - registriran
izklicna cena 80.000 din
1 prikolica AP 5
- nevozna
izklicna cena 8.000 din
Ogled možen vsak delovni dan od 6. do 14. ure.
Licitacija osnovnih sredstev bo v sredo 21. 11. 1979 v
Vrbju pri poslovnih prostorih:
- za družbeni sektor od 7.-9. ure
- za privatni sektor od 10.-12. ure
V izklicni ceni ni vštet prometni davek. Pred pričet-
kom licitacije morajo udeleženci plačati varščino v
višini 10% izklicne cene.
Proizvodno podjetje
»Zarja Žalec« Petrovče
Komisija za delovna razmerja
TOZD Ključavničarstvo Žalec
objavlja • ^
za opravljanje del in nalog
1. KV ključavničarji, PK ključavničarji, NK
ključavničarji - več Izvrševalcev
za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo
pogoj: poklicna šola ali OŠ in praksa v ključavničarski
stroki.
2. KV pleskar ali PK pleskar - 1
izvrševalec
za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo
pogoj: poklicna šola ali OŠ in praksa v pleskarski
stroki
Nastop siužDe takoj ali po dogovoru.
Komisija za delovna razmerja
DSSS
objavlja
za opravljanje del in nalog
1. Čuvaj-kurjač - 2 izvrševalca
za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo
pogoj: OŠ in tečaj za kurjenje visokotlačnih kolkov
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Nagrajevanje in OO po pravilniku o razporejanju či-
stega dohodka in delitvi sredstev za OD, nadomestila
OD in o drugih osebnih prejemkih delavcev TOZD.
V 15 dneh po objavi je treba poslati pismene prošnje z
ustrezno dokumentacijo na naslov:
Proizvodno podjetje »Zarja Žalec« Petrovče - 63301
Petrovče.
Gozdno gospodarstvo Celje
n. sub. o.
Sveti temeljnih organizacij
TOZD Gradnje in mehanizacija,
TOZD Pohorje-Vitanje,
TOK Slov. Konjice,
razpisujejo
za mandatno dobo 4 let
prosta dela in naloge
1. Vodjo TOZD Gradnje in mehanizacija,
Celje
2. Vodjo TOZD Pohorje, Vitanje
3. Vodjo TOK Slov. Konjice, Slov. Konjice
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas.
Pogoji za zasedbo:
ad 1. Diplomirani inženir gozdarstva ali diplomirani'
inženir tehnične stroke, 5 let delovnih izkušenj, stro-
kovni  izpit, organizacijske sposobnosti vodenja,
družbenopolitična neoporečnost,
ad 2. Diplomirani inženir gozdarstva, 5 let delovnih
izkušenj, strokovni izpit, organizacijske sposobnosti
vodenja, družbenopolitična neoporečnost,
ad 3. Diplomirani inženir gozdarstva ali gozdarski
tehnik, 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit, organi-
zacijske sposobnosti vodenja,  družbenopolitična
neoporečnost.«
Gozdno gospodarstvo Celje
n. sub. o.
Delavski svet
TOZD Gradnje in mehanizacija
oglaša
prosta dela in naloge:
1. Mehanika I.
Pogoji: poklicna šola mehanične stroke, eno leto
delovnih izkušenj.
2. Delavca v mehanični delavnici
Pogoj: končana osemletka
3. Učenca v gospodarstvu - avtomehanika
Pogoj: Končana osemletka
Gozdno pospodarstvo Ceije
Delavski svet
TOZD Gozdnik - Žalec
oglaša
prosta dela in naloge:
1. Šoferja kamiona
2. Traktorista
Pogoji: Ustrezna poklicna šola in 2 leti delovnih izku-
šenj.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o
izpolnjevanju zahtevanih pogojev v roku 15 dni od
objavljenega razpisa oziroma oglasa na naslov: Goz-
dno gospodarstvo Celje Splošno kadrovski sektor.
Ljubljanska c. 13, Celje.
Kandidate bomo obvestili o izbiri najkasneje 15 dni
po preteku roka javnega razpisa oziroma oglasa.
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 45-15. november 1979
št. 45-15. november 1979
NOVI TEDNIK - stran 23
ANDI 78
PO KORDIUERAHDO
PRESTOLNICE INKOV
8
Piše:
DR.JOŽE ČETINA
HUASCARAN
Droben dežek, ki je rosil,
ko sem se spretiajal ob jeze-
ru, je bil že pozabljen. Ostra
meja snežene kape pod
vrhom piramidaste gore se je
zabrisala in spustila niže, in
oblaki so se spet umaknili v
zavetje vrhov. Po cesti iz do-
line se je bližalo nekaj Indi-
jancev v umazano rjavih, po-
krpanih pončih, z značilnimi
polcilindri in v opankah iz
avtomobilske gume. Pred
seboj so gnali čredico maj-
hnih prašičkov in pritlikavih
koz. Nekaj korakov zadaj je
na muli jezdil starejši indio,
pokrit z rumeno, plastično
rudarsko čelado, ki je bila
najverjetneje glavni vzrok
njegove ponosne drže. Trije
komaj desetletni fantički v
prevelikih klobukih so bosi
tekali po levi in desni. Zga-
njali so vkup živali, ki se jim
je poznalo, da bi se dosti raje
v miru pasle, kot pa delale to
naporno pot. Okoli tega
sprevoda se je podil majhen,
mršav kuža - nemogoče bi
mu bilo določiti pasmo - in
se večkrat radovedno in pla-
ho skušal približati našim
šotorom. Toda ko sem segel
z roko, da bi mu vrgel kos
kruha, jo je vsakokrat ucvrl
kot pred kamnom. Radove-
den buenos tardes v neugla-
šenem zboru in karavanica
je počasi izginila za vzpetino.
Na severovzhodu se je še
za dne prižgala velika in
svetla zvezda, naša večerni-
ca. Še nekaj časa je ostala
edina na nebu. Potem se je
stemnilo, ob jezeru pa se je
polifonična pastorala nada-
ljevala pozno v noč in v
zgodnje jutranje ure.
Vreme je še vedno nagaja-
lo in iz same nestrpnosti sta
jo naslednji dan Mišo in Janč
ucvrla proti kotu doline pod
Piscom. Nameravala sta pre-
plezati strmi južni greben
glavnega vrha. Toda ves čas
ju je ogrožal padajoči led in
tako potrjeval pravilno odlo-
čitev prejšnjega dne. Komaj
več kot pet raztežajev pod
vrhom sta morala odnehati
in po dveh dneh sta bila spet
med nami. Ta dan pa je po-
stalo hladneje in s sinjega
neba je izginil še zadnji obla-
ček. Bil je tudi skrajni čas,
saj so dnevi hitro minevali in
komaj smo premagovali ne-
strpnost. Zvečer pri čaju ob
ognju smo imeli kratek po-
svet. Naslednji dan gredo vsi
pod Huascaran, postavijo
depo in določijo navezo, ki
bo vstopila v steno severne-
ga vrha.
Druga za drugo je sedem v
nadstropja otovorjenih po-
stav počasi stopalo po
strmem, kamnitem plazu, ki
se je nekaj desetin korakov
južno od taborišča pričel na-
glo vzpenjati, se štiristo me-
trov više stisnil v ozek lijak
in nad njim nadaljeval v
strm travnik vse do travnate-
ga grebena, skoraj 700 me-
trov nad dolino. Ko je dopol-
dansko sonce postalo prijet-
no toplo, sem še komaj razlo-
čil sedem pik, ki so se počasi
premikale proti desni strani
travnatega grebena in druga
za drugo izginjale za robom
nad lijakom.
Na levi se je travnati gre-
ben skril za skalnat rob in se
končno dvignil v pohleven
vrh, visok skoraj 4600 me-
trov. S treh strani je ponujal
svoja strma pobočja: po gru-
šču, po katerem so se prav-
kar bili povzpeli naši fantje.
s tovorne ceste, ki se je pola-
goma dvigala ob njegovem
vznožju in pod šesttisoča-
kom Chopicalguijem zavila
v levo, in izgoščavnate, ostro
zarezane doline, ki je pod
dolgo, visoko moreno tekla
izpod Gargante, sedla med
obema vrhovoma Huascara-
na, in se končala v hudourni-
ški grapi pod ovinkom ceste.
Četrta stran se je preko trav-
natega grebena nadaljevala v
mogočen, rdečerjav skalnat
hrbet, ledenik in končno v
vrtoglav severovzhodni gre-
ben Huascarana.
Ta pohlevni vrh sem si že
prve dni izbral za svojo trim-
sko stezo, ki mi bo v teh te-
dnih nadomestila Tovst, Gr-
mado, Vipoto, Srebotnik,
Kopitnik in še kateri grič v
celjski okohci. Zaman sem
po specialkah iskal njegovo
ime, premajhen in preskro-
men je bil, da bi ga bil sploh
kdo krstil. Pa sem ga kar
sam imenoval Pico Jose -
moj vrh. In postala sva si res
domača, saj sem ga v teh te-
dnih oblazil z vseh mogočih
strani, če mi je bilo le možno
jo za nekaj ur popihati iz ta-
borišča. Le kolikokrat sem
sedel na tem vrhu, užival v
vesoljni tišini in opazoval ti-
tanske ledene stene šesttiso-
čakov, ki so z vseh strani
omejevali obzorje. Ob treh,
ko je dolino globoko pod
menoj že zajela senca, je tu
sonce bilo še visoko in bo
vsaj še dve uri prijetno grelo.
Šele potem sem brez prave-
-ga občutka za čas - kakšno
razkošje - zložno jel sestopa-
ti enkrat kar po travnatem
pobočju proti cesti, drugič
spet po dolini pod Garganto,
po komaj prehodnem go-
ščavju ob ledeniškim hu-
dourniku, po skalnatem pla-
zu, ki pada v Llanganuco,
skratka po vseh možnih stra-
neh in smereh. Navadno sem
se šele v trdi temi vrnil do-
mov.
Pogled na Huascaran (6768 m) iz doline Rio Santa. Za levim vrhom je naša dolina
ISKRA UPANJA ZA GLUHE
PREMAGANA
TiŠINA
S posebno metodo učenja
in vzgoje je mogoče doseči,
da gluhi otroci lahko sprego-
vorijo.
Zahvaljujoč skrbno izdela-
nim metodam zdravljenja,
učenja in vzgoje predšolskih
gluhih otrok v specializira-
nih ustanovah in doma, sov-
jetskim strokovnjakom
uspeva, da te otroke nauče
govoriti in jih usposobiti, da
lahko sledijo pouku v šoli.
Otroci lahko izgubijo sluh
na več načinov. Zgodi se, da
otrok ne sliši več v nekaj
urah ali pa da se mu sluh
slabša z leti. V obeh primerih
je to velika nesreča, saj je
sluh ne samo eden od osnov-
nih kanalov po katerih dobi-
va otrok informacije o svetu,
ki ga obkroža, marveč je tudi
pot po kateri se nauči govori-
ti. Ce otrok ne sliši, lahko
ostane za vse življenje gluho-
nem.
S takšnimi otroki se v Sov-
jetski zvezi ukvarjajo poseb-
ni surdologopedski kabineti.
S posebnimi metodami uče-
nja in vzgoje sovjetski stro-
kovnjaki pomagajo takšnim
otrokom, da premagujejo te-
žave z izgubo sluha in govo-
ra. Nujna je ne samo rehabi-
litacija, smatrajo strokovnja-
ki, marveč tudi sodelovanje
vseh, kajti rehabilitacija je
lahko vnaprej neuspešna, če
v njej ne sodelujejo tudi
starši.
Danes v Sovjetski zvezi
nekaj tisoč družin vzgaja
mladoletne gluhe otroke s
pomočjo - napotkov special-
nih kabinetov in »Univerze
za starše«. Tako se namreč
imenuje ena od rubrik me-
sečnika, ki izhaja v okviru
Všeruskega društva gluhih.
2e 11 let v tej publikaciji ob-
javljajo članke o vzgoji in
učenju gluhih otrok. Avtorji
so sodelavci Znanstvenora-
ziskovalnega inštituta za de-
fektologijo Akademije peda-
goških ved v SZ. Strokov-
njaki so izdelali sistem uče-
nja in vzgoje gluhega otroka
v družini od prvih mesecev
življenja do vstopa v šolo.
Samo za ceno velikih na.
porov, solza, angažiranega
pristopa in energije se lahko
doseže uspeh, vedo z izku.
šenj povedati starši takšnili
otrok. Otroci doma sestavlja,
jo kocke, brcajo žogo, pihajo
v tanke lističe papirja, s po.
močjo balona zaznavajo vj.
briranje itd. Po teh enostav-
nih vaja sledi težja faza uče
nja, ko starši poskušajo otro
ke naučiti izgovarjati bese
de. Zgodi se, da otrok, šel«
po treh letih ali še pozneje
izgovori prvo besedo. Nava
dno se trud obrestuje in po
tem gre vse lažje in hitreje,
tako da ti otroci poznajo nor-
malno obiskujejo šolo. Go
vorjenje učiteljev otroci
spremljajo po premikanju
njihovih ustnic (z vizualno
auditivno metodo).
Vsako drugo leto Vseru
sko društvo gluhih organia
ra seminar za starše tistih
gluhonemih otrok, ki redno
spremljajo strokovno litera
turo. Na teh seminarjih star-
ši poslušajo predavanja
znanstvenikov, dobivajo od
njih nasvete ter si med sabo
izmenjujejo izkušnje. Razi-
dejo se v prepričanju, da s«
tudi takšna ovira, kot je izgu
ba sluha, da premagati, nji-
hovi otroci pa nauče govoriti
in usposobiti, da bodo neke
ga dne končali šole in se nor
mjdno vključili v družbo.
lADJA
Iz mrzle dežele ledu in lišaja,
iz dežel noči in snega,
kako prihaja, kako prihaja
dolga ladja preko sivega morja.
1
Nekega dne morje pomodri.
Pluje ob otoku, kjer kliče kukavica skoz gozdove.
Daleč na obzorju bel kopast oblak žari,
po obalah stojijo stolpi, mesta, visoke gore.
Kako počasi jadra, kako prihaja
mimo dolgih zelenih obal.
Visoko na kljunu se počrnela zmajeva glava
v južnem soncu zlato lesketa.
GREGOR STRNIŠA
ZDAJ MOSKVA
IN SARAJEVO
Med osmimi Mediteranskimi igrami je
bilo tudi več spremljajočih prireditev.
Osrednja pozornost je veljala razstavi v
mogočnih prostorih osrednjega splitskega
zgodovinskega objekta Dioklecijanovi pa-
lači, kjer sta se z določenimi eksponati
predstavila dva izmed naslednjih nosilcev
velikih mednarodnih športnih prireditev.
V prvem delu (levo ob vhodu) je »nastopi-
la« prestolnica Sovjetske zveze Moskva,
kjer bo prihodnje leto olimpiada. Bolj v
notranjosti skrivnostnih, temnih in po vla-
gi dišečih katakomb pa so se prvič pojavili
organizatorji naše, zimske olimpiade, Sa-
rajevo 841
MOSKVA 80! XXII. Olimpijske igre! Tra-
jale bodo od 19. julija do 3. avgusta, torej kar
štirinajst dni. Na sporedu bo 21 različnih
športov ali štiri manj kot v Splitu na Medite-
ranskih igrah! V Moskvi bodo podelili 203
komplete medalj! Organizatorji pričakujejo,
da se bo doslej največje športne prireditve
udeležilo preko 128 do 130 držav z vseh kon-
tinentov sveta. Nastopilo naj bi okoli 22 ti-
soč športnikov, poročalo pa 7400 novinar-
jev! Vsa tekmovanja naj bi si neposredno
ogledalo preko 600 tisoč turistov z vseh pe-
tih kontinentov. Kakšna bo šele številka ti-
stih, ki bodo naslednje olimpijske igre
spremljali preko televizije!!!
Sovjetski organizatorji so se v Splitu pred-
vsem predstavili z barvnimi in črnobelimi
slikami, kjer so predstavili veliko pisanost
in razvejanost njihovega športa, z grafikoni
in na njih zbranimi podatki ter z nekaterimi
folklornimi elementi ter maskoto.
SARAJEVO 84! XIV. zimske olimpijske
igre! Za uvod so organizatorji, ki so izboje-
vali težko bitko za organizacijo iger, pred-
stavili nekaj letakov s priložnostnimi teksti,
velike barvne diapozitive krajev, kjer bo
olimpiada ter maketo vseh smučarskih sre-
dišč.
Na področju Igmana bodo tekmovanja v
tekaških disciplinah in biatlonu, na Bjelaš-
nici bodo alpske discipline za moške, na
Jahorini za ženske ter na Trebeviču tekmo-
vanja v bobu in sankanju. Vse ostale disci-
pline (umetnostno in hitrostno drsanje, ho-
kej, otvoritev, zaključek itd.) pa bodo v že
obstoječih in tudi novih objektih v Sara-
jevu.
Kot zanimivost naj omenimo, da se je Sa-
rajevo kot organizator mednarodnih priredi-
tev pojavilo v svetovnem merilu sorazmer-
no pozno. To je bilo leta 1955, ko so organizi-
rali tako imenovani prvi -Mednarodni štu-
dentski zimski teden«. Do letošnjega leta so
organizirali devetnajst mednarodnih prire-
ditev, med katerimi prevladujejo smučar-
ske, saj jih je od celotnega števila kar devet!
Tudi to govori v prid kandidature Sarajeva
za zimske olimpijske igre.
Kako je Sarajevo izbojevalo težko bitko?
Že leta 1973 so Sarajevčani razmišljali o or-
ganizaciji zahtevnega projekta, pa so kasne-
je odstopili. Kasneje so kandidaturo obnovi-
li in jo tudi dobili na zasedanju Mednaro-
dnega olimpijskega komiteja 18. maja 1978 v
Atenah v Grčiji. 1. februarja 1979 je organi-
zacijski odbor že pripravil kratkoročni in
dolgoročni program dela. Načrtovanje posa-
meznih objektov je v zaključni fazi, med
njimi pa bo vsekakor najveličastnejši kom-
pleks »Zetra«, kjer bo tudi otvoritev in zak-
ljuček iger. V študentskem naselju v Neda-
ričima bo 2000 postelj. Skratka, kljub temu
da je do olimpijskih iger v Sarajevu ostalo še
štiri leta, pa so dela že zdavnaj v polnem
teku. Tako je tudi prav, saj včasih »čas hitre-
je teče« od gradnje in želja.
Kaj pa Split po MIS 79? Igre so uspele,
objekti ostali. Ti morajo biti zasedeni.
Sprejeto je že evropsko plavalno prven-
stvo. Na pol glasno razmišljajo o organiza-
ciji Univerziade (svetovno študentsko sre-
čanje, športno seveda) in bolj tiho ali šepe-
taje o letnih olimpijskih igrah.
TONE VRABL
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika
in Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, Odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič.
Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone
Vrabl. Tehnični urednik Frapjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne
številke 5 din, celoletna naročnina 230 din, polletna 115 din. Za tujino je cena dvojna. Štev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo
Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.