238. številka. m I Trst, v sredo 17. oktobra 1900. Tečaj XXV ,,Edlno»t „ I haja enkrat nn dan, razun nedelj in t raznikoT, ob 6. uri zvečer. Naročnina znaša : Za celo leto........24 kron za pol leta.........12 „ za, četrt leta........ 6 „ ra en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na naredbe brez priložene naročnine ne uprava ce ozira. ___ Po tobakarnah v Trstu se prodajajo po-Bamezne številke po stotink (3 nvč.): izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.) Telefon Stt. S70. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč! Oglasi ae računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oelasi itd. se računajo po pogodbi Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ne ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upmrništvo. Naročnino in otlase je plačevali loco Trst. Uredništvo in tiskarna se uahajatN v ulici Carintia 5tv. 12. Upravuištvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molio, piccoio štv. 3, 11. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnih. Lastnik konsorcij lista „Edinost* Natisnila tiskarna konsorcija lista „KJinost" v Trsta Mo se delajo volitve v Istri! Naš narod se pripravlja sedaj zuovič na težko borbo proti italijanskemu nasilju. Po-reška »Istria« je zopet izvlekla svojo trobento ter kliče, ta stara koketa, svoje obo-ževatelje v boj proti tužnemu in tlačenemu hrvatskemu in slovenskemu seljaku. Vse sile da treba u potrebiti, da se uniči, da se ubije junaka, ki noče storiti samoubojstva ter se noče predati na milost in nemilost stari kr-mižljavi babi. Ne bc brez važnosti, ako se v tem hipu spominjamo na orožje te ženice, ki je v svoji zadnji številki plakala, da so volitve le povod zmešnjavi med narodoma v Istri. Najboljo sliko dajejo nam v tem obziru volitve od leta 1897. Tudi tedaj smo zaupali v nepristranost poli tiskih uradnikov in v zavest naših volilcev. Sosebuo z volitvijo v V. kuriji smo hoteli dokazati svetu, eegava je ta zemlja. Ali poraženi smo bili. Krivda na tem ni bila na strani naroda. Ali proti nasilju in prevari, golorok in brez zlobe — je moral podleči. Kdo se ne spominja onega manevra signorie iz Labinja, ko so že zjutraj za rano napolnili vse volilne prostore se svojimi po-balini, in to z namenom, da nobenega Hrvata ne pripuste pred volilno komisijo! In oni žive od tega narod iT, on jim daje vsakdanjega kruha, (ločim sam trpi lakoto — a v zahvalo ga gazijo z nogami ! Ker so nekateri naši volilci bili tudi po 4 ure oddaljeni od volišča, so vsled tega nekoliko kasneje došli v to raznarodeno mesto, in te siromake, ki so došli z dolgega pota lačni in žejni, da izpolnijo svojo narodno in državljansko dolžnost, te siromake je napadala demoralizirana, pijana fakinaža. Grozili so jim z noži, strašili jih, žugali jim, da jim bodo vrelo olje u 1 i v a 1 i na glavo — kakor so delali njih bratje v Milanu —, vendar so naši volilci šli naprej do hiše, v kateri se je nahajala volilna komisija. Tu jih je zopet čakal živ zid, skozi katerega .liso mogli naprej. Že več dnij poprej so iz bližnjih krajev došli vsakojaki sumljivi elementi, ki so onega jutra, združeni z Labinci, branili našim uhod v natlačeno dvorano. Med tem so gospoda Latin čiči volili mirno, počasi in komodno, tako, da jih je skozi vse jutro do l/il ure popoludne volilo ravno — 100, med tem ko jih je i), pr. v Pazinu v isti čas volilo že 800 !! Ko pa se je dr. Majstrovic vendar-le preril naprej ter je radi te^a postopanja in-terpeliral vladnega komisarja, dobil je odgo- p o n [j i s t e k. « vor, da bodo naši volilci mogli vo liti zvečer in čez noč. Zunaj pa je čakalo 900 naših volilcev,^ katere se je strašilo, da ne odnesejo živih glav, ako bi se jih po 6. uri zvečer še videlo v Labiniu. Vrhu tega so bile vse trgovine in krčme zaprte in nikdo ni hotel dati človeku niti čaše vode 1 A večina naših so prišli z dolgega pota! Kako naj se ta dan preživi vsa ta masa?! In kako naj ide zvečer na volitev preko — nožev ? ! A zopet niti niso bili gotovi, da bodo na večer res mogli v volilno dvorano, ali jedno so vedeli, to namreč, da, ako bi" tudi nekateri njih prišli na volitev, bi drugi ležali ranjeni ali pa da bodo even-tuvelno pozneje morali odgovarjati na sodiščih za dela, storjena v samoobrani! V očigled takemu položaju ni nikako čudo, da so voiilci — preko 900 njih na številu na Opčinah, Alojzij G ori up na Prošeku, Stanko Godina na Vrdeli. V nadzorovalni odsek za list »Edinost« so bili voljeni : proi*. Mandic, dr. Gregorin in dr. Rvbar. Pregledovalci računov so bili izvoljeni : Gracijan Stepančič, Ivan Prelog in Fran Rakuša. Gosp. dr. Zuccon, vnet in delaven odbornik, se je juuija t. L, pozvan po svojem poklicu, preselil v Pulj. Naj omenim danes tu britko zgubo, ki je zadela naše društvo po prerani smrti vernega uda, zvestega in izdatnega podpornika, vnetega rodoljuba g. Ivana Sabca. (Zboro-valci so vskliknili: Slava njegovemu spominu !) nim upanjem, da je to le epizoda, in da prihodnjič zmaga zopet naš kandidat. Posebno nas je razveselilo to; da se je Sv. 31. 3lagd. spodnja in zgornja povsem zdramila iz narodnega spanja; tla, ondotni volilci, ki so šli kakor en mož v boj za kandidata »Edinosti«, razvili so tako uzorno delavnost in organizacijo, da so si zaslužili obče občudovanje. Posebno nas je razveselil napredek v II. okraju, kjer je naš kandidat dosegel tako lepo veČino med nasprotnim kandidatom, kakor nikdar poprej, ter zmaga v 5. okraju, kjer smo posvetili samostojnemu kandidatu konservativcu Burgstallerju (edinemu v tej volilni kampanji), kateri uživa mnogo osebnih simpatij in dosti upliva in ki je bil posebno nevaren radi tega, ker se je po- Odbor je v 20 sejah razpravljal o dru- [ stavil na stališče ravnopravnosti proti SIo- štvenih poslih. I vencem. Prva naloga, katere se je moral lotiti, Najbolj častna pa je bila naša zmaga v so bile volitve v deželni zbor in mestni svet III. okraju, kjer je bil naš kandidat izvoljen ..... , , . ^ . tržaški. Pričel ie takoj se sklicevanjem ljud- skoro enoglasno. Slava zavednim volilcem sklenili zahtevati obnovo volitve ; J .... . . m° . .„,. . i j - skih shodov, da poučuje ljudstvo o položaju, tega okraja! in so med tem odsh domov. A naslednjega ' 1 J i ! & J . . , .. , o naših razmerah, o svojih pravicah in po-; dne so naznanjale italijanske novine, da so v I ...... T ... Tj_ ... . i- • j i sebno o volitvah. Taki javni shodi, vsi z Labinju Italijani zmagali jednoglasno in to z , .•,•■«-.■« , - v i jako obilno in živo udeležbo, so bih dne 11. nekai cez 400 glasov. J . - V* - j i -i i -i j j i •■ februvarja t. l.na Kontovelju, 18. lebr. v O tem nočemo delati nikakih dedukcij ; J „ , . . Sv. Križu, 26. febr. v Bazovici. Ko so bile razpisane volitve, sledilo je neštevilo volilnih shodov, vsako nedeljo po 2, 3 in cel6 4, na katerih so odborniki in (Zvršetek pride.) to so dejstva in ta govore najbolje !! (Zvršetek pride.) Delovanje noL društva „Eflinost" v minolem društvenem letu. Umetniška razstava v Ljubljani. (Imenik razstavljavcev.) (Dalje.) Trinko Ivan (pesnik »Zamejski), pro-drugi govorniki volilce navduševali za vo- fesor v nadškofijskem semenišču v Vidmu na lilno borbo proti našim brezobzirnim nasprot- Italijanskem, je poslal na I. slovensko umet-TvVom- niško razstavo obsežno zbirko svojih perori- Odbor je skrbel tudi za pravilnost vo- gov> so razstavljeni v skupinah pod št. lilnih list, v katerih je bilo izpuščeno mnogo 131—i32, potem št. 179: »Iz heneške Slove-(Poročilo, sestavljeno po tajniku, dru. Edv. naših ter z ugodnim uspehom reklamiral vo- njje5> Te marljivo uprav spretno s peresom Sla viku.) lilno pravico nad 400 naših volilcev. in tušem na papirju izvršene risbe predoču- Ker je minolo leto, odkar ste sedanjemu Vodil je neumorno vso volilno agitacijo jejo miIn večinoma pokrajinske prizore in odboru poverili njegov častni mandat, stopa ter določil naše kandidate sporazumno z za- motive iz preslikovite pesnikove domovine, t. sedaj isti pred Vas, da Vam da, predno od- upnimi možmi. Borba je bila huda v vseh j beneških Slovencev; izdelani so kaj preloži svoje mandate v Vaše roke, račun o 6 okrajih, a posebno v. 1-, 2. in 5. Zmagali 0jzn0) nalilt bakrorezom, da se kar čudimo, svojem delovanju. smo v vseh okrajih, razun prvega. Vzrok k(jaj tak pr0fes0r dobiva toli piostega časa Odbor, ki je bil izvoljen na občnem nevspeha v tem okraju pripisati je množini jn tja ge mu Ppl0l, ljubi, pečati se s toli zboru od 26. novembra 1899, se je konsti- novih volilcev, skoro izključno italijanske drobnovidnim delom dan danes v našem vi-tuiral tako-le : stranke, katere je magistrat sprejel v volilne hravem, naglotočnem življenju ! Predsednik: prof. Matko Mandic, I. liste, velikemu naporu in zlorabi vsakojakih Vavpotič Ivan, slikar v Novemmestu, podpredsednik: dr. Gustav Gregorin, II. sredstev od nasprotne strani, osebi nasprot- sin om|otnega zdravnika, dra. Vavpotiča, je podpredsednik: dr. Otokar Rvbar, tajnik: nega kandidata, ki ima v tem okraju tesne živel (lo nedavno v Parizu, okoder je pisal dr. Edvard Slavile, namestnik: dr. Ivan zveze in dosti od njega odvisnih volilcev, in poročna o svetovni letošnji razstavi v »Slov. Zuccon, blagajnik: Ante Bogdanov i č, posebno pa okolnosti, da so nekateri volilci, Narode in »Ljubljanski Zvon«. V naši raz-namestnik: dr. Josip Abram; odborniki: ki so bili za trdno obečali svoj glas našemu gtavi je ocj njega \ portret G. Masarvka ml. Josip T ur k, Andrej Čer ne, Makso C o- kandidatu in na katere seje naša stranka (št 149), potem izvirnik ilustracije na novih t i e; namestniki: Fran Šuman v Skednju, zanašala, v zadnjem hipu po zvijačnem pri- »Zvonovovih« platnicah in »Ciklus« razgled-Anton Mi klavec pri Sv. Mariji Magda- tisku nasprotnikov zašli v lahonski tabor. nic po motivih iz dra. Prešerna. Omenjeni leni Spodnji, Anton Pogorel ec na | Ali vkljub temu smo videli v tem okraju portret je naslikan z moderno tehniki., ven-Greti, Dragotin Pertot v Barkovlja h, Miha pojavov med volilno borbo in po isti tako (lar pa ne vemo> dali je naročeno, ali pa Kamuščič pri Sv. Jakobu, Ivan G o r i u p navdušenje, da nas navdaja z radostjo in trd- predpisuje secesijonistiški slog, da se teme portreti ranče ve glave skriva za okvirom? Obžalujemo, da nam mladi umetnik ni Zgubljeno življenje. Slika: S1 a vol i u b P o d a 1 a p i n s k v. Dospevši na kolodvor dala je Micika Mihi denar, tla jej je kupil vozni listek, potem jo je spremil na peron, kjer je že čakal vlak, stopil k kondukterju in mu priporočil, da da Miciki kak boljši prostorček. Le-ta je odprl takoj vrata kupćja, v katerem je bila ena sama mlada ženska, s kakim triletnim otrokom. Miha je pristopil k oknu, podal Miciki roko in rekel: Glej da ostaneš vedno dobra in poštena! ter je odšel. Tu je ostala torej Micika naenkrat sama, mej ptujimi, nepoznanimi ljudmi, v nepoznanem svetu. To je bilo prvikrat v njenem življenju, da je bila sama med nepoznanimi jej ljudmi. In bilo jej je nekako tesno pri srcu. Šla je v ptuj, nepoznan svet, šla je nepoznani bodočnosti nasproti, v kateri se začne zanjo novo življenje. lu ona si je slikala to svoje življenje v tako lepih svetlih barvah... Pri vsem tem pa jej je vendar nekaj obte- žavalo njeno dušo, da se ni mogla mirno in brezskrbno udajati iluzijam svojim. Mej tem se je začel vlak polagoma premikati in ona se je stisnila v kot in zatis-nila oČi. Po noči na vozu ni mogla spati in zato je dremala malo-ne vso vožnjo. Šele v Nabrežini se je vzdramila do dobrega. Njena sopotnica jo je tedaj začela izpraševati to in ono, tako, da sti bili v živahnem razgovoru do Trsta. In ko se je vlak ustavil in je sprevodnik zaklieal: Trst, izstopila je tudi Micika in gledala okoli sebe. Bila je začudjena. Toliko ljudstva, to življenje, to gibanje ! Pogledala je, kje bi bila teta, katera bi jo imela pričakovati na postaji, kakor je bilo dogovorjeno v pismih. No, Marjana je prej spoznala in uzrla Mieiko, nego Micika njo. Pristopila je takoj k njej in jo pozdravila ! — No, Micika, ali si prišla! To je prav, to je dobro. Kako je bilo na poti, ali je bilo dobro? In Micika je odgovorila, da je šlo vse dobro po poti in povedala jej je tudi, da jo pozdravlja mati in tudi botra Si in če v ka itd. — Dobro, dobro, vse to se že še zgo- vorivi. Zdaj pa treba, da odidemo na moj dom, a popoludne treba, da se greš takoj razstavn kakega večjega svojega slikarskega predstavit gospej, pri kateri bodeš služila. proizvoda, kakor smo se nadejali po njegovih In odšli sta s kolodvora v mesto, kjer duhovitih referatih o lepih umetnostih v pase Micika ni mogla dovolj načuditi krasnim rižki razstavi ! in velikim palačam, širokim ulicam, velikan- I Da je velenadarjen in zmožen simboli- skemu ropotu. In ko je zazrla morje z brez- stiski ilustrator in komentator pesnij, o tem številnimi ladijami ob obrežju, zdelo se jej je, nam pričajo omenjene njegove razglednice ! da zre pred sabo neki novi svet. Vse to je Te pisanobojne glose Prešernovih poezij so uplivalo nekako čudno na njeno dušo in sama toli ženijalno namišljene io uprav originalno sebi ni verovala, da vse to res gleda s& s vo-! uprizorjene, da jih je škoda za poveličevanje jimi očmi. Zdelo se jej je, da so to le brezzmiselne zlorabe, ki se vrši s tem najmodernejšim sportom! Na primer, ona prelepa sličica, ki ilustrira besede: »V hram poglejte, mi povejte, zvezde, ali res ona spi ?« — to vam je uprav klasično uprizorjen interieur deklišk« spalnice, ki bi bil kaj hvaležen sujet za veliko, pravilno izdelano sliko ! Tudi matica za ilustracijo »Zvonove« platnice je v originalu mnogo lepša, negoli njeni cinkografični posnetek ! Od mladega slikarja pričakujemo v kratkem kakšen veči umotvor! Vesel Ferdo, slikar v Kamniku, je naj plodovi tejši izmeti vseh naših slikarjev, kar sanje VIII. Marijana se ni Bog ve kako prizadela, da postreže svoji nečakinji. A ipak je samo ob sebi umevno, da je napravila obed tudi zanjo. Obed ni bil kdo ve kako imeniten, a ipak je Marjana 'priredila nekoliko boljšega nego navadno, tako, da se je zdelo Miciki, da ni še nikdar tako gosposki obedovala. (Pride še.) je zastopanih na I. slovenski umetniški razstavi? Njegovih del je toliko in to najmno-govrstnejših, da bi mogel prirediti svojo posebno razstavo ! Trideset številk Veselo vi h volitev v peti kuriji najbolj zanimala ter da k nam tako škodljivi ogerski p hoče slediti naši volilni borbi, kakor mu veleva bratska dolžnost in ljubav. Važnosti te borbe ne more prezreti ni kdo : na jedni strani slik obsega razstavni seznam! Med temi soj je irredentizem, na drugi naše pravo! Vodje aktove, portretne, pokrajinske in žanrske študije, dovršeni portreti tihožitja, pokrajinske slike o različnih dnevnih časih in razsvetljavah ter jednostavni in mnogoosebni žanrski prizori, večinoma v somraku, v tenjastem, milieuju ; simbolične prikazni iz prirode, iz človeškega življenja in iz pesniških pravljic! . Vesel se čuti nekam najbolj domačega v bajnem večernem mraku, svoje predmete uprizarja najrajši na temnem ozadju ter jih osvetljuje s sanjavim, mesečini podobnim sijajem ! Njegove slike so oblite z nekakšnim so izvrstni, vojska je dobra in hrabra. Javno zborovanje od minole nedelje pa znači jedinstvo ! Taka laskava priznanja — pa da tudi niso zaslužena v toliki meri — naj bodo v vspodbujo nažim voditeljem in naši vojski ! Biskup Strossmayer se je povrnil iz Rima. Ustavil se je v Zagrebu, da se nekoliko odpočije od dolgega potovanja. Iz »Obzora« posnemamo, da je bil veliki biskup ves čas svojega bivanja v Rimu veder, zdrav in svež. V Rimu so se mu kar čudili, kako srebrosojnim tonom, ki se tu in tam razžarja tla mu prihajajo leta skoro brez sledi. V v zlatorujne akorde. god bi pričakovati še jedno novo pogodbo in končno sami nositi bremena na korist drugih bedo trpečih dežel (Galicija, Dalmacija). To se ne more in ne sme zgoditi...:> Vidimo torej zopet, da je bilo vse zavijanje vlade in nekaterih nemških glasil, da u za konje nje nemškega državnega jezika in kar je drugih takih zahtev, ne pomenja kake kon- Tako so hiteli gledć župnije grožnjanske, ker je »Piceolo« drezal. Na vse zadnje je to lepo, ako oblasti silijo, da župnije ne ostajajo brez pastirjev. Le da bi bilo povsod i tako ! Grižnjan leži v škofiji tržaško - koper-ski. Mi pa si vsojamo vprašati, zakaj se tisto namestništvo ne zanima s tako vnemo tudi za ono drugo škofijo, po reško - puljsko, kjer vladikuje prevzvišeni Flapp, kjer je že cesije Nemcem ali protežiranja njih predpravic, leta izpraznjenih cela vrsta hrvatskih župnij, marveč da bi bili tole ukrepi v golo korist skupne | ker preuzvišeni slovanskih župnikov — noče, države — le pesek v oči avstrijskim Slova- I italij anskib pa menda nima?! Ker o tem kri-nom, ali da se izrazimo naravnost: čisto na- j čeče m nedostatku molči »Piccolo«, molče vadno sle penje. No, hvala Bogu, avstrijskim ; tudi drugi: »Piccolo« je pač guverner Slovanom so se že precej odprle oči in smešno! Primorja ! je, ako so jih še danes po dogodkih zadnjih Brez komentarja. Zadnji uradni list let v parlamentu in zadnjih dokazih vladine j tržaškega ordinarijata prinaša učni načrt za famozne »nepristranosti« — smatra še za katehizacijo v ljudskih šolah v mestu i n n a njem je poosebljen pregovor: zdrav duh v j take kaline, da. bi sedali na take limanice. d e ž e 1 i in sicer ga prinaša samo v itali-Z dalje so njegove slike videti zatemnele zdravem telesu. Oče papež, kardinal Ram-1 Avstrijski Slovani se smejejo vladni -nepri- j a n s k e m jeziku. Komentarja ne treba. To zaprašene, ko pa stopite bližje, opazite polla in kurija v obče so ga vsprejeli izredno stranosti« in nemškemu »zgodovinskemu in je mal prispevek k govoru gospoda poslanca šele, daje slikar to že prvotno tako proiz- lepo iu prisrčno. Sploh je jako z a d o - tradicionalnemu« — nepravu. Oni poznajo | Kom pareta na shodu minole nedelje. vedel, z direktnimi, nalašč v tak namen na mešanimi bojarai, ne da bi rabil kakšne R i m. lazure in poznejšnje retuše! V novejši dobi se je tudi na Veselov | paleti začelo jasniti, t. j. nekdanje premračne barve na jednoličnem ozadju se itmičejo ve-selejšim, živejšim, pestrejšim bojam; to se vidi n. pr. na portretu baronice F. (št. 171.), voljen se svojim potovanjem v in morajo poznati po tolikih britkih izkušnjah le sebe in svojo korist. Politični pregled. V TRSTU, dne 17. oktobra 1900' Odmev od zadnjih mestnih volitev. o nam : Pred omenjenimi volitvami je V gori navedenem volilnem proglasu nas j bilo naročeno raznim krČmarjem v I. volilnem proglašajo za nekake berače, živeče ob njih i okraju, naj dajo volilcem in agitatorjem vsaki milosti, mi pa jim moramo praviti dan na n razpolago za50 do60 gl. vina in jestvin. K redan in vedno glasneje, da hočemo biti dr- marji »tudi Slovenci« so šli na limanice, go-žavljani, nič več, a tudi ne ni za las manje tovi (!) lepega dobička ! H krizi. Včeraj že smo omenili govor vredni nego so oni drugi ! Eden teh krčmarjen je dolgo čakal, da česar on sam ni naročil ! Krčmar je moral nastopiti sodnijskim kije naslikana v rožnoboj ni obleki, s svežim in češkega odličnjaka dra. Mattuša o sedanjih; Vatikan in avstro-ogerska mo- mu kedo plača teh 60 goldinarčkov, za ka- živosojnim inkarnatom ! homatijah v Avstriji. Ta govor jc imel toliko narhija. Neki dopisnik v dunajski »Infor- tero svoto je potočil vina in postregel z dru- Vesel je študiral na slikarskih akademi- interesantnih momentov, da se moramo malo mation« »iz konservativnih krogov« se bavi gim. Terjal je Petra in Pavla, a ni kdo ni jah na Dunaju in Monakovem pod slovečim pomuditi pri njem. Govornik vidi vir zlu v z nalogami, ki jih mora zastopnik naše mo- hotel nič vedeti o kakem dolgu. Krčmar se slikarjem Loftzem, potem se je popolnjeval sedanji ustavi, in sicer v deželni in državni, narhije izvrševati v Vatikanu. Ta naloga da je kouečno obrnil tudi do g. Banelli-ja go- po italijanskih mojstrih v Benetkah, in v Deželna ustava se mu vidi Prokrustova po- je jako težavna, pa ne radi monarhije, ker tov, da mu ta izplača račun, kakor se mu je Rimu : od ondot je bil šel v London, kjer stelj. Oni, ki leži v njej, rase, postelj pa ta kakor taka nima nikakih diferenc se sv. zatrjalo pred volitvami, ali Banelli ni plačal se je tudi oženil ter se naposled vrnil na ostaja vedno enaka. Narod je velikansko na- stolico, ampak radi — Madjarov. Tudi g. svoj dom v Mekinah pri Kamniku... prec.oval v zadnjih 40 letih v vseh strokah Szell ne bi hotel ravno »kulturkampfn«, ali Za dostojno oceno raznovrstnih Veselovih javnega življenja, dež. volilni red pa ostaja jugoslovanska plemena mu delajo skrbi, potom in šele po napovedani dražbi so mo- slik bi vam mogel podati mnogoštevilen vedno isti. Madjare tišči slaba vest nasproti Hrvatom, rali plačati oni, ki so bili naročili pijačo!! ciklus, ki pa bi presegel odmerjeni mi Kar se dostaje centralnega parlamenta, Od tod i ta mešanica sovraštva in strahu. Nas boli, da moramo pisati take stvari prostor ! se mu vidi število poslancev preveliko iu ne Radi bi videli, da bi bil papež zagromel nad o naših zaslepljenih bratih, ali, ko mislimo, Pri njegovi mnogostranski umetniški na- veruje, da bi se ta parlament z boljšal. Ste- Stadlerjera in Strossmaverjem. Ali kako mo- koliko smo trpeli mi in naša narodna stvar darjenosti in temeljiti izobrazbi v svoji stroki v'l° poslancev naj bi se znižalo na polovico rejo — tako vsklika dopisnik — misliti, tla — morda baš vsled gori omenjenega vina, in ker je nekam imovitejši in neodvisnejši, 'n te naJ ki zopet volili deželni zbori. Naj- je kaj tacega sploh mogoče? ! Stadler ko- nas začenja srbeti, da bi prišli kar z imeni nego ostali naši umetniki, nadejamo se od l>rej l>a naj se volilni redi za dež. zbore neČno ne igra posebne uloge, ali — Stross- na dan ! Da ne storimo tega, nam brani našega Vesela, katerega ime je res nekakšen premenili tako, da bi vsi sloji prebivalstva maver! Odkar je Maning mrtev, ni bil še upanje v boljšo bodočnost in v oni čas, ko značilen omen, še mnogo lepih slikarskih prišli do veljave. Volitev državnih poslancev noben škof na takem glasu v V a- se naše ljudstvo ne bo dalo več varati za- uiuotvorov in to v moderni življenja-veseli naj bi se uredila tako, da bi se dež. zbor t i kan u kakor je Str os s maver. maniri pestrosojne koloristike ! razdelil v narodne kurije in te bi bile ob Celo tedaj, ko bi storil kaj nepristojnega, Vesel Jessie, slikarica v Kamniku, enem volilni razredi za državni zbor. Tako bi prezrli to pri njem, da bi ga ne užalili, za Banellija in je po nesrečnem izidu zadnje soproga ravnokar opisanega Ferda Vesela, bi vsaka narodnost volila za-se in samo- In sedaj naj bi ga posvarili, ker bi to uga- volitve vpil na vse grlo »evviva litinelli ! razstavila je na nagovarjanje »umetniškega dru- stojno. jalo kaki jednodnevni muhi — ogerskemu Dogodilo se je pozneje, da je človek po- štva« dve akvarelni sliki, pokrajinska motiva Vsled nesrečnih homatij je nemogoče ministru za bogočastje. Slabo pozna Rim oni, treboval kako uplivno osebo, da bi si o-igu- iz Kamniške okolice. Ker dotični sličici pr- vsako gospodarsko delovanje v večem zlogu ki misli, da je kaj tacega mogoče. Nemogoče ral neko koncesijo. Romal je od Petra in votuo nista bili namenjeni za javno razstavo, »n zdi se, kakor da bi bile avstrijske dežele je torej, da bi se bil grof Revertera, ki pozna Pavla, a brez vspeha — na zadnje se je za- ne moremo po njih soditi ostalih slikarskih že ogrska provincija. Velike nemške stranke Rim, zavzel za kaj tacega. Oe bi bil storil, tekel k enemu naših odvetnikov in glej čudi* : slepljenim Banellijevim agitatorjem. Se ena ! Xeki »naš« krčmar je glasoval del imenovane gospe, temveč izrekamo prisrčno željo, da ostane »vesela« družica svojemu dobročudnemu soprogu v novi domo- imajo raje ogrsko nogo na tilniku, nego da bi pogorel, kakor vsakdo drugi. In če bi ka- ta mu je takoj i z p o s 1 o v a 1, kar mu bi se pobotale z narodom češkim. kega druzega Tollevranda poslali tjakaj, ne drugi — Lahi niso hoteli, ali mogli izpo- Jako razsežno je dr. Mattuš govoril o bi mogel Vatikana postaviti v posebno službo slova ti !!! vini ob vznožji preslikovitih Kamniških planin! jezikovnem vprašanju. Kakor češki politiki v Madjarov. Ni misliti na to, da bi se odnošaji Tako plačujemo mi one, ki delajo proti (Zvršetek pride.) obče, je tudi on na stališču, da naj se re- med monarhijo in kurijo skalili. Papež je nam in tako drugi onim, ki so izdali svoj šitev tega vprašanja prepusti deželnim zborom, prijatelj in občudovatelj našega cesarja. Va- narod! Upajmo, da je bilo v zadnje tako! V Trstu, dne 17. oktobra PJ00. Z velikim zborovanjem političnega društva Edinost minole nedelje se bavijo vsi zares neodvisni slovenski in hrvatski listi. »Slovenec« in »Slovenski Narod« prinašata poročili, polni simpatije za nas tr- Vendar pa misli tudi na narodne manjšine v posamičnih deželah. Tein manjšinam v varstvo naj bi državni zbor sklenil zakon, v katerem naj bi bilo določeno, koliko mero narodnih pravic morajo uživati manjšine v šoli, uradu in v javnem življenju. Da je dr. Mattuš proti temu, da bi vo tikan hoče biti do Francozke v dobrih razmerah, ali ne tira protitrozvezne politike. Z naših sodiše. Včeraj so bili na tu k. deželnem sodišču obsojeni: 2~>-letni Ivan L), iz Trsta, ker je ukradel v vojaškem kopališču neko uro, v '2 meseca težke ječe; 26-letn i dninar Marcel Caligaris iz Trsta zaradi zločina javnega nasilstva, ker je nekega redarja, Osebna vest. Namestnik grof Goess je j-j jc aretiral, ugriznil, v pet mesecev poostrene ječe; <>0-letni Josip Guidotto zaradi Tržaške vesti. v tri mesece žaške Slovence. »Hrvatska domovina« pa lilci poslancem vezali roke že v naprej — včeraj jutro prispel na Dunaj. izraža na uvodnem mestu svoje priznanje de- to smo povedali že včeraj; danes pridoda- Imenovali j a. Poštnimi asistenti so ime- poskušene in izvršene tatvine lovanju tega društva. Pravi, da to društvo jemo še, da govornik smatra rekonstrukcijo novani poštni vežbeniki Mihael Moravec, poostrene težke ječe. Josip Fogar, ki je bil ima neprecenljivih zaslug za Trst in za desnice jednim glavni!« ciljev avtonomistiških Herman Gaeta, Artur Fittke, Ivan Golob, obtožen sokrivde na poslednjem činu, je bil Istro. Dosledno svojim krasnim tradicijam je strank. Dokler imajo Nemci svojo ^emein- Hugo Rossi, Silvi j I,eban, Dragotin Banj oproščen. 17-letni Josip Cilin iz Trsta zaradi biirgschafc, morajo tudi nenemške narodnosti Josip Castelliz in Jurij Rismondo za Trst : nasilstva proti redarstvu o priliki aretiranja, i imeti na Dunaju svoje skupno zastopstvo. I Spiro Pasinovič in Dragotin Klvaiia za Pulj, v tri mesece težke ječe. La/i - agent neke zavarovalnice, Robert Kosov i tz, je več osebam, s katerimi je skle- Laginja, ali med Slovenci tržaškimi je on se izdali volilni oklic, ki je res vreden, da si R'l> Rismondo iz Zadra za Rovinj, Anton nil zavarovalne pogodbe, izvabil denarja. Ker svojim tovarišem drom. Gregorinom razvil ga ogledamo, ker v njem je zopet nemška na- Kocmur za sv. Peter na Krasu ; potem ma- | pa dotičniki niso mogli dobiti zavarovalnih že začelo z delovanjem za prihodnje volitve. O g. dru. Rybaru pravi, da sicer ni imel imel še prilike, da bi v političnem življenju Nemška gospodstvaieljnost. Za- Dragotin Rad izza za Gorico, Rajmund Steg-razvijal tako delovanje, kakor n. pr. dr. upniki naprednih strank na Solnograškem so j nar za Opatijo, Artur liellotti za Koper. Jo- K tako požrtvovalno in neutrudno akcijo, ki že silnost in hegeinonijska poželjivost na uprav sedaj ni brez vspeha, a tudi v bodoče ne i drastičen način prišla do izraza, h kratu pa nipulacijska dnevničarja Josip Podboj za Tr- polic, so stvar javili policiji. žič in Maks VelepiČ za Opatijo, in računski Aretiranje. Policijski oHcijal gos p. Titz more ostati brez sijajnih vspehov. Kjer-koli tudi trma, s katero se drže tistih svojih na- podčastnik Adalbert Lažanskv za sv. Peter je zasledil včeraj in aretiral 48-letnega dni-da treba obraniti kako naše pravo, zasnovati mišljenih tradicionalnih, zgodovinskih pravic, na Krasu. narja Jurija Gjargurnika in 31-letnega Aloj- »Pleeolo« -- guverner Primorja. Od z'ja Vez^o, ki sta dne 13. semptembra t. I. i nja slovanskih narodov, sebičnih mogočneže v par meseci je bil podrezal »Piccolo«, zakaj in njih pomagačev dosezajo vedno večo po-! se ne razpiše natečaj za mesto župnika v membnost in da bodo končno triumfbvali v j Grižnjanu. In učinek je bil čudovit: namest- kako rodoljubno delo, kjer-koli treba vzeti v reete krivičnega nadvladja. Oklic se glasi varstvo kakov narodni interes, da sta ona j (mej drugim) sledeče : »Hočemo-li nepogumno zanesljive strani smo izvedeli o značilnem, do-! na pomolu sv. Karla ukradla 15 zabojev neustrašljivo na svojem mestu. Ako bi sreča i čakati na izid stvari in brezbrižno gledati, godku, ki kaže, kako je »Piccolo« guverner ne praznih steklenic. Oba krivca so sproveli v hotela, da bi bil Kvbaf voljen, bi bila to dra- kako preglasna postala posebnostmi stremije- le v Trstu, ampak za Primorje sploh. Pred j nhco Tigor. gocena pridobitev. »Hrvatska domovina« hvali nadalje, d;', se je dr. Pretner spomnil necuveuega postopanja trgovinske zborni-e tržaške glede imenovanja prisednikov na po-morskemjin trgovinskem sodišču tržaškem ter da se je zbor oglasil z odločnim protestom. Nadalje omenja zagrebški list, kako da so Italijani mislili, da je državni zbor kakov tržaški mestni zastop. Menili so, da odpošljejo na Dunaj toliko genijev, a odposlali so tolike pritlikavcev. Ako tržaški pogasili ogenj. Škoda znaša kakih 400 kron ter je istu pokrita z zavarovanjem. 48 ur brez hrane. Sinoči so našli pred I vrati neke hiše v starem inestu nekega moža v nezavesti. Zavod g. Trevesa ga je spravil v bolnišnico, kjer so ga okrepčali. Mož je rekel, il obdolžil kapelana Stember-gerja — ko je bil namreč zaslišan kakor priča —, tla je bil moralni provzročitelj znanih dogodkov pri sv. Jakobu na sv. Rešnjega Telesa dan. Kapelan Stemberger, užaljen po tej izpovedbi, je uložil tožbo proti župniku in danes se je vršila razprava. Župnik se je izgovarjal, da je kakor priča izpovedal le, k a k o r j e slišal od drugih ljudij, da pa ni imel namena žaliti. Zastopnik Stembergerjev, dr. Rvbar, pa je dokazal iz spisov, da so priče, na katere seje župnik skliceval, istega na laž postavile in je povdarjal, da to ne ker pa bo istega dne koncertoval v Trstu slavnoznani virtuoz-violinist, sin bratskega naroda češkega, g. Kubelik, katerega visoka umetnost bo vabila mnogo nas v dotično gledišče, preložila se je omenjena veselica »Lipe« na dan 18. novembra. Na tej veselici bo sodeloval vojaški orkester in pa še nekdo drugi, česar pa še ne povemo danes. Pevsko društvo »Velesila« v Skednju priredi v nedeljo dne 11. nov. svojo vese li«*o. Program se objavi pravočasno. Vesti iz ostale Primorske. X Iz Se Slavjanskij-Agrenjev Živi! Slavjanskij sam ki bode pretil s kaznijo vsakomur, ki bi ho- dementira vest o svoji smrti, katero vest smo tel zanetiti kako protievropsko gibanje, po ruskih listih posneli tudi mi; brzojavil je Jutri odide iz Pekinga v Paotingfn kw-namreč listu «Novoe Vreme*: cjaz sem živ Iona, sestavljena iz Francozov, Angležev iu ter dajam predstave v Jekaterinoslavu*. Nemcev : za povedal ji bo general Gazelle z a n e Spomenik carja-osvoboditelja V Sredcu. Pravijo, da je cesarica-udova zaukazala č<'-Jurv za spomenik carja Aleksandra II. v tam v Paotingfu-ju, da se morajo braniti do Sredcu je imela pred kratkim pod častnim j skrajnega. Zavezniki bodo takoj, ko pridejo predsedstvom kneza Ferdinanda svojo končno pred Paotingfn, zahtevali, da se jim izroči sejo ter se je izmed 30 došli h osnutkov od- | mesto, ter, če bi naleteli na odpor, isto bom-ločila za onega, ki ga je izvršil rimski kipar j bardirali : v tem slučaju bodo prebivalstvo Arnoldo Zocchi. Od ostalih štirih nagrad je j eksemplarično kaznovali. Kolo diplomatov šc j ur j četrto (2000 frankov) prisodila praškemu ni prejelo cesarskega edikta od dne 1. ok-umetniku Fr. Rousiču. Sprejeti načrt pred- tobra ter so začeli dvomiti o pristnosti istega, stavlja cvrja-osvoboditelja na konju. Na stra-j Li-Hung Čang je prispel v Peking pod straneh postamenta so relief-podobe, predstavlja- giin ruskim nadzorstvom, nam pišejo danes: Jo5e velikega kneza Nikolaja, Jgenerala Sko- LONDON IT. (K. B.) »Stsmdsirdti« Včeraj ob 8. uri zjutraj je nastal v Orleku ogenj pod lopo posestnika Tavčarja. Najprej gre, da se koga tako lah kom išljeno obdolžuje i so se trudili domačini, da bi pogasili ogenj, ter da je župnik v prvi vrsti kriv na Ker pa je bilo v lopi mnogo sena in slame onih dogodkih, ker je privel policijo v cerkev, in se je bilo ba-i, da se ogenj razširi na so-To je še posebno razvidno iz tega, da je j sednje hiše — zlasti, ker je pihal veter --dne 19. avgusta »Del. podp. društvo« šlo po so poklicali gasilce iz Sežane, ki so res prišli mestu, ne z belo cerkveno, ampak z narodno in pogasili ogenj ter preprečili nevarnost. Po-zastavo, in v nedeljo predpoludne, ko so bile sestnik je bil zavarovan. Gasilcem sežanskim ulice polne tudi italijanskega ljudstva, ne gre torej vsa pohvala, ljudstvo pa naj l>i da bi se bila dogodila kaka nepriličnost! To uvidelo sploh, kako potrebna in koristna so je najbolji dokaz, da ljudstvo tržaško ni taka društva. garskih dobrovoljcev, na čelu jim podoba je to, da se vzpostavi avtoriteta Viktorije. Stroški spomenika 300.000 frankov. tako fanatično, kakor gospod župnik. bi je hotel prikazati beleva, Gurka in grofa Ignatijeva na konjih, javljajo dne 15. t. m. iz Tientsina: X< drvečih naprej s četo ruskih vojakov in bol- j gibni pogoj za ureditev kitajskega vprašanj i cesarjeva. bodo znašali V to svrho treba izjaviti, da mora biti cesai' do določenega roka v Pekingu. Sicer* da s^ razruši grobove vladarske rodbine Minning ter odstrani dina ti jo Mandžu. Celo cesarica bi so baje ustrašila take pretnje. LONDON 17. (K. B.) »Standardu« poimenovanje. ročajo iz Shanghaia : Bokserji v pokrajini Trgovina in promet. DUNAJ 17. (K. B.) «W iener Zeitung* j Santung se vračajo v svoje domove. I' X Nesreča s puško." Te dni sta ostala sinčka Mihe Veluščeka iz Kanala sama Sodnik pa je oprostil župnika z moti- doma. Oče je bil tako nepazen, daje pustil vacijo, da se obtožencu ne sme z a- na steni nabito puško. To je enajstletni de- me riti, če njegova i z poved ba ni od- ček snel s stene ter pomeril na svojega mlaj- govarjala resnici, ker se mora smatrati, da gega bratca. Puška se je sprožila in smrtno je izpovedal po svoji najbolji vesti ! Zastopnik z:ldet otrok se je zgrudil na tla. Umrl je ta- obtožitelja je prijavil vsklic. Konečno moramo koj. Radi nepaznosti je bil Miha Velušek še konstatirati, da obtoženec niti skušal n i 0i)Sojen na 10 dnij zapora. V svarilo stali o b d o 1- dokazati resničnost svoji zevanj!! Dražbe premičnin. V četrtek, dne 18. oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Bellosguardo št. 5. in v ulici Aeque- rišem. X Imenovanje. Pravosodni minister je imenoval avskultanta Spiridijona P e r u-č i c a sodnim pristavom na Voloskem. X Nadvojvoda Karol Štefan v Malem selu. Iz Malega sela javljajo dne 6. t. m.: Nadvojvoda Karol Štefan je danes dot to št. 27, 5 zabojev senesa, pohištvo, popoludne na vachti »Vaturus« ob 3. uri po-koiji in prešiči ; na trgu Negozianti in v poludne prispel v Lošinj. ulici Farneto št. 31, mrtvaški vozovi, oprema _ v zalogi in obleka ; v ulici Petronio št. 20.B, iiišna oprava : v ulici Madonniua št, 2, hišna oprava. » Vremenski vest U i k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 8.0, ob 2. uri popoludn« priobčuje : Minister za nauk in bogočastje je imenoval asistenta na občinski realki v Trstu, Petra Senciga, pravim učiteljem na državni realki v Gorici. Zupan b ruski. BRNO 16. (K. R) Izvolitev dr. Avgusta AVieserja pl. Mahrenheima županom stolnega mesta Brna je cesar potrdil. Vojni minister na Semmerlngu. DUNAJ 17. (K. B.) Vojni minister pl. Krieghamnier se je podal na Semmering, kjer ostane dlje časa. Amerikanei naročajo zlata. Čangčao blizo meje pokrajine Čili je 5000 mož Yuanšikajevih čet prepodilo 12.000 bokserjev. Glede ekspedicije v Paontingfii javlja »Standard« v brzojavkah iz Tientsina z dne 14., li». in 10. t. m.: Zavezniki so dne 13. prispeli v Tulilu, ne da bi naleteli na odpor. Dne 12. je šlo 400 Francozov skozi isto mesto v Hsiunghsien, kjer so hoteli osvoboditi tamošnje katoličane. I>ne lo. je prispela v Tientsin vest, da so francoske čete prispele v Paotingfn ter tla so kitajske oblasti izročile mesto brez obotavljanja. Francozi da Vesti iz Kranjske. * Prvi sneg je pobelil predminolo noč višje hribe in gore na Kranjskem. Sneg 17.5 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 760.1 je padel precej nizko. No, tudi v Trstu se — Danes plima ob 6.28 predp. in ob 6.9 je te pojavila že precej mrzla burja, ta predp.; oseka ob —.— predpoludne in ob 0.29 tržaška specijaliteta. popoludne. * ljubljanska meščanska godba __I — komaj ustanovljena — je pokazala, da je Tambnraško društvo iz Vukovara zasnovana tako, da ima vse pogoje za obsta-je došlo v naše mesto in priredi jutri zvečer nek in največi napredek, da je torej povsem ob 8. uri konccrt v telovadnici »Tržaškega vredna iskrenih simpatij meščanstva in da Sokola«, ulica Coroneo št. 15. Vstopnina 30 sme z vso pravico pričakovati od istega, da nvč. Tamburaši bodo svirali v narodni noši. jej bo tudi v materijalnem oziru izkazovalo Poživljamo naše občinstvo, naj v velikem vso svojo naklonjenost in požrtvovalnost, številu prihiti poslušat divno narodno glasbo Sosebno krasen vspeh je dosegla ljubljanska NE\V-YORK 16. (K. B.)Iz inozemstva sedaj čuvajo železnico. Brzojavka od 16. pravi, da so kitajski uradniki in premožni prebivalci mesta Paotingfn, ker je bila ekspedicija davno prej naznanjena, spravili vse svoje vrednostne predmete na mejo l~oiiansko. Mesto je skoro zapuščeno. in pripominjamo, da je ta zbor Puljit z najlepšim vspehom. daral v meščanska godba s svojim nedeljskim prvim promenadnim koncertom v »Nar. domu«. Ženska podružnica družbe sv. Cirila Orkester na lok, sestoječi iz 22 mož, je ili Metoda opozarja še enkrat na veselico, ki prednašal vrlo izbrane vsporedne točke s bo v nedeljo dne 21. t. m. v dvorani gosp. toliko gotovostjo in preciznostjo, da je bilo Prašelj-na v Rocolu na korist tamošnjemu občinstvo iznenadjeno na naj prijetnejši uačin otroškemu vrtcu. Povdarjali smo že opeto- iu oduševljeno. Orkester že sedaj lahko kon- vano, kako koristen je ta otroški vrtec ravno kurira z dobro izvežbano vojaško godbo. — v tem okraju, kjer je naše ljudstvo še tako Čestitamo! nezavedno. Da je temu res tako, pokazala nam je veselica, ki smo jo priredili v Rocolu. Tedaj gotovo ni bilo pet Rocolčanov "na veselici. A to je žalostno! Drugod po okolici polnijo vedno domačini prostore in če je pri- * Slovenska umetniška razstava v Ij j ubijani ostane odprta do 28. t. m. Odbor umetniškega društva je podaljšal določeni rok v ta namen, da si morejo tudi srednješolci in členi ljubljanskih delavskih društev ogledati razstavo. Istim se šel kdo iz mesta, mora biti zadovoljen, da je tudi vstopnina znižala na 20 stotink. Ta pogleda od daleč. V Rocolu pa je bilo ravno ukrep vrlega umetniškega društva je gotovo narobe. Bili so na veselici sami Slovenci iz j veleumesten ter priča, da društvo ume svojo mesta, za kar jim izrekamo svoje priznanje in veliko nalogo* ter hoče s svojim delovanjem jih zopet prav srčno vabimo, a vendar že- okoristiti najširše sloje in prižigati luč pro* limo, tla bi večina bila domačinov iz Rocola. J svete vsemu narodu. Umetniško društvo zaslužuje torej najiskrenejših simpatij naroda ter popolno priznanje. * Mej Bure sreče iskat je odpotoval 11. t. m. v transvaalske zlate rudnike 35-letni Martin Sterbenk iz Dobrnika. Do-sedaj je tlela! na Vestfalskem ter si prihranil 1300 K. V to svrho pošljemo v Rocol kakih sto vabil. Viđali bomo, da-li s tem zbudimo naše zaspance ? ! Program pride prihodnjič. _ Do svidenja v nedeljo pri izvrstni kapljici novega domačega ! Doneski za moško podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu: g.čna Maričica Stratissova 5 K, v nabiralniku v kavarni »Comrnercio« 9 K 66 stot., pri gosp. Josipu Furlanu v gostilni »Andemo de Franz« 4 krone 56 stot., v gostilni pri Babicu 5 kron 60 stotink. Veselica pevskega društva »Lipa« v Bazovici, ki je bila naznanjena za dan 8. septembra t. 1., se je odložila radi slavnosti v Nabrežini. Potem so namerjali prirediti to veselico za Martinovo, dne 11. novembra ; Razne vesti. Stara samomorilca. V Monakovu sta se zakonca, 70-letni dvorni svetnik dr. med. Cordes in njegova 66-letna soproga zastrupila s cijankalijem. Vzrok : bolezen. Ruski konzul na Reki. Cesar je podelil carsko ruskemu konzulu na Reki, dvornemu svetniku Ijevti d* Islavine «exequatur». so zopet naročili za 260.000 dolarjev zlata, katero uvozijo v Zjedinjene države. Nemiri na Turškem. CARIGRAD 15. (K. B.) «Agenee de Constantinople» konstatira, da namerodajnem mestu ne vedo ničesar o tem, da bi bili v Solunu Bolgari ubili kakega turškega častnika. Vojna v južni Afriki. LONDON 16. (K. B.) Lord Roberts | brzojavlja včeraj iz Pretorije : General French je s prvo ia četrto brigado konjenice odko-! rakal iz Machadodorpa proti Heidelhcr^u, da i bi rekognosciral dosedaj še nepreiskano ozem- , lje. Polkovnik Machon se je dne 13. t. m. | uspešno bil s sovražnikom. Zgube na mrtve- i cih in ranjenih .pa so bile težke. Trije častniki in 8 mož je padlo, trije častniki in 22 mož je bilo ranjenih. General French je včeraj zasedel Carolino. Ustaja na Kitajskem. LONDON 16. (K. B.) Večerni listi jav-j ljajo danes iz Washingtona: Amerikanski poslanik v Pekingu brzojavlja, da se kitajski cesar v varstvu amerikanskih čet povrne v Peking. TIENTSIN 15. cReuter* javlja : Novo imenovani angležki poslanik Sato\v je danes jutro odpotoval v Peking. Angležki oddelek kolone, namenjene v Paotingfu, je dospel v Duliti. Angležki zrakoplovni oddelek je pri-J spel semkaj. PARIZ 16. (K. B.) Današnji minister-ski svet v elizeju je določil, da se parlament zopet snide 6. novembra. Minister za vnanje stvari Delcassč je potrdil, da so vse velesile pritrdile francoski noti glede kitajskega vprašanja ter jo vzele za temelj pogajanju. Nadalje je Delcassč priobčil, da je Li-Hung-Cang ukazal «črnim praporom* in četam Kvangsujevim, ki so šle proti Kvanu, da bi se pridružile dvoru, naj se vrnejo v Kanton. HONGKONG 16. (K. B.)]»Reuter< javlja: Ustaja v pokrajini za Kaulungom še ni prenehala. Ustaši korakajo proti vzhodni j rek'. Admiral Ho odlaša z napredovanjem, | da- si zapoveduje okoli 4000 vojakom. Angleška vojska je prispela na mejo ter se tamkaj utaborila. PARIZ 16. (K. B.) »Agence Havas< javlja včeraj iz Tientsina: Členi diplomatskega kola so imeli včeraj posvetovanje, na katerem so soglasno pritrdili predlogom francoskega ministerstva za vnanje stvari Del-cassčja. Amerikanski poslanik Conger pa je zastopal menenje, da je pogoje, kakor jih je predlagal Delcassč, naložiti Kitajcem še le tekom pogajanj za mir. Angležki in italijanski poslanik sta zahtevala, da ima na mesto Tsung-li-Vamena stopiti minister za vnanje stvari ter naj se nabije za dve leti dekret, M slov. zaloga pohištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. (na desni strani cerkve sv. Petra). * & * * * * * * * * Konkurenca nemogoča, ker je blago \L. o iz prve roke. ^ pohištva vsake vrste od i Alessanflro Levi Miozi v Trsta Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bo»at izbor ▼ tapeturijnh. arrallb in slikah. Ilustriran cenik gratis in fraako vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se n« brod ali železnico brez da bi se za to k^j zaraiauao. OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri min sy. Petra (Piana Rosario pod ijilsto šolo) priporoča svojo bogato zalogro raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naroČbe se izvrše v tistem dnevu. OdpoSiljatev je poStnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjČnostjo ia točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojno naročbe se priporoča Josip Stanti6 čevlj. mojster Velika zaloga solidnega pMstva in tapecarij OOOOOOO od ooooooo Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg San Giovauui list. 5. (hiša Diaiui). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo. Služba vrtnarja i je s 1. januvarjem leta 11*01 v krajnski kme-tiški šoli na Grmu pri Novem mestu za zasesti. Letna mezda znaša 840 kron, s prostim stanovanjem, prosto poletno zelenjavo, ter 10°/0 od skupila za odprodane zelenjave in cvetlic semen. Vrtnar mora biti popolnoma izurjen v zelenjadarstu ter cvetličarstva. Biti mora oženjen, to-da imeti ne sme okrok, kateri bi njegovo soprogo pri sodelovanju na vrtu ter prodaji zelenjave in cvetlic na trgu v Novemestu motili. Prošnje, opremljene sč »pričali popolne zmožnosti, pošljejo naj istinito marljivi ter trezni prosi telji do 20. novembra podpisanemu vodstvu. Vodstvo krajnske kmetijske šole na Grmu pri Novemmestu. dnČ 11. oktobra 1900. R. Dolenc Anton Baretto .sodar TRST — Vicolo cieco št. 4. — TRST naznanja slavnemu občinstvu, da ima v zalogi staro in novo vinsko posodo od 20 litrov više. Izgotovlja vsake vrste posode in v sodarsko stroko spadajoča dela. Se pri poroča rojakom v smislu gesla: „Svoji k svojim". Društvenik, Zaloga pohištva in ogledal kateri razpolaga kapital od 25 do o<> RAFAELA I TAL IA tisoč kron se išče za neko v Trstu jRgj _ Vja Ma|canton Št. 1 — TRST z dobrim vspehom pričeto podjetje. Gotovi dobiček se jamči in vloženi denar se zavaruje. Ponudbe naj se pošiljajo na upravo lista »Edinost« pod šifro »A. 72.« Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in želežnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. Hiša na prodaj. V Sežani se proda hiša At. 180, na lepem kraju ob cesti, pripravna za vsuko obrt, za prodnjalnico ali kavarno, kukolje že bila v nji nad 30 let. Natančne pogoje se izve pri g. Andreju Mislej v Sežani. Zaloga olja in kolonijalnoga blaga. Podpisani ima čust javiti slavnemu občinstvu, da ima v ulici ghega št. 11. v Zrstu veliko zalogo od navadnega do najfinejšega olja, kisa, mila. kave. sladkorja, riža itd. Bogat izbor mila za perilo. Pro- kg. naprej proti povzetju. Za mnogobrojne narocbe se toplo priporoča udani Alojz Trevisan. Za bolne na želodcu! Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, z vživanjem pomankljivih, težko prebavnih, prevroč-ib ali premrzlih jedil ali z nerednim življeniem kakor n. pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljenje ali zasliženje priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanje je že izza več let presknšeno. To zdravilo je znano prebavno in kričistilno sredstvo Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. rt To zeliščno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, Q a Jači in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo čistilo. Zeliščno vino od-a Q straujnje vse nerednosti v krvnih ceveb, čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provzro- V A gajo bolezni in deluje vspešno novo napravo zdrave krvi. Q S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, rezavica, napenjanje, slabosti z brnhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnim pitju tega vina. Zapiranje človeške potrebe bitje srca, nespanje in tudi strmenje krvi v jetrah, vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se s* zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje navadne posledice slabe prebave, poinankljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter. Pri popolnem poman kanj u volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo kakor ludi pogosti glavoboli in nespanje provzro čaj o večkrat takim bolnikom hiranje. Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vspodbujo. Zeliščno vino podeljuje človeku voljo do jedi, pospešuje prebavo in redivo. vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvar-jenje krvi, olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. ooooooooooo ♦ o o o o o X u 0 o o« 0 o 0 S 0 B o . o g o B ° <3 o 5 o z o % cC 5 O C X ^ - r - 2 " 5 — C u >v ^ .7. — T. 1 i -2 i 11' - > > S S x > = -k X J2 — E. = 0 o o o o o o o o o ♦ Benetkah itd. kakor tudi v lekarnah po celej Avstro-Ogerskej in sosednih deželah. Tudi razpošiljajo: lekarne v Trstn Piazza grande št. 3 Via Nuova št. 27 in Via del Fesce po S ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni po vsej Avstro-Ogerskej poštnine in zaboja prosto. IT Svari se pred ponarejanjem! prea p Zahteva naj se izrecno Hubert Ullrich-ovo ejanj Zeliščno vino. Moje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ampak sestoji iz : Malaga vina 450,0, vinskega špirita 1(K),(>, glicerina 100,0, rudečega vina 240,0. jerebičuega soka 150,0, črešnjevega soka 320,0, mane 30,0, koprive, janeža, omanovih korenik, amerikanskega lapuha, lecjanovih in kolmežnih korenik vsacega po 10,0. Te tvarine naj se pomešajo.__ V"5' V^* S* O = M = 'G i « I- In z L 'Z zL 5 ZL X M *tn o T3) cS bn C "D O O c o -M C < z'. i a F al •*-» O u ti rs o P< cd s N (tf tU i ooooooooooo izdeluje A CO I I i < i I ( I ( \ rabila k veselicam in plesom, plakate. račune (fakture), zavitke in list o v n i papir z natisnjeno tvr r evo <1 n ter je dohiti povesti slavnega hrvatskega pisatelja Avgusta Šenoe: „Čuvaj se senjske roke" in „BARON IVICA". Cd ustanovljena Telefon št. 870. Dlica Carintia št?. 12. Telefon št. 870. TRST® Ulica Carintia št?. 12. Računi se plačajo v ulici Molin piccolo štv. 3, II. n. o o o o o o oo oo o o oo oo o o Preskrbljena z najnovejšimi črkami. Sprejema naročila na vsakovrstne tiskovine. o o o o oo oo oo oo ^ Ose točno in po zmernih cenah ^ Tiskarna „Edinost- je ustanovljena od ro- KtiDr podpis tisiM „EfllDOSt" doljubov v podporo listu „Edinost" ter se >ohouo..omoi.oiioiio>>ohoho> ves čisti dobiček uporablja v pobeljšanje poflpira M M EflinOSt" 11 r tega glasila tržaških Slovencev. - lOliOliOllOllOllOliOitOilOl m „Ljubljanska kreditna banka H v Ljubljani Špitalske ulice »št. 2. Nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejšlh pogojih. Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. Zavarovanje proti kurzni izyubi. Promete k vsem žrebanjem. Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 41 ,"u obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje. Borzna naročila.