224. številka
Ljubljana, v torek 30. septembra.
XXIII. leto, 1890.
Ithaja vsak dan ivečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti preje man za avstro-oger ske dežele za vae leto 18 gld., n pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za je<lcn   uosec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr,   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec  po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačnje se od cetiristopne petit-vrste po « kr.. če se oznanilo j eden krat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. OpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Dnevni paberki.
i.
Pred nekoliko dnevi presenetila nas je Praška „Politik" z dopiBoma iz Trsta in iz Celovca, v katerih državnik, ki je previdno svoje ime zamolčal, na dolgo in široko priporoča zopetno ustanovitev nekdanjega ilirskega kraljestva, kakeršno je bilo za zloglasnega Metternicha časov.
Ko smo rečena dopisa dobili v roke, bili smo si negotovi, ali bi jih zarezali na rovaš kislih kumar, ali pa na rovaš letos izredno vročih pasjih duij. Morda je uplivalo oboje na nepoznanega pisca, ki je vrgel mej svet projekt, kateri skoro da ni vreden črnila, kar se ga bode zanj prelilo, kajti brezimnega dopisnika načrt ni druzega nego takozvana „ Projekt macherei".
Dopisa iz Celovca in Trsta vzbudila sta celo vrsto člankov v hrvatskih listih. „Obzor", „Hrvatska", „Srbobran" in „Agramer Zeitung" bavili so se s tem čudnim projektom, o katerem bi mi ne bili izpregovorili niti besedice, da ni tudi „Mir" v poslednji svoji Številki razpravljal istega vprašanja. To d&lo nam je pravi povod, da tudi mi v tej zadevi povemo svoje misliv
Pred vsem zdi se nam potrebno konstatovati, da hrvatski listi jako odločno zavračajo idejo ilirizma. „Obzor" sam piše, da je ilirizem preživel svoj čas, da ne more biti Hrvatov niti narodno, niti politično ime. „V formaciji nekdanje ilira -o kraljevine, bi naši bratje (Slovenci) ne našli rešitve svoje. To ime bi naopak pospeševalo širjenje separatističnih idej, vrglo bi novo Beme razdora, kakor da takšnega semena še ni dovolj in delalo bi zapreke narodnemu našemu sjedinjenju.u
Ako Hrvatje, ki se s ponosom ozirajo nazaj na ilirsko dobo, na dobo narodnega svojega preporoda, tako energično odbijajo idejo ilirizma, se tudi mi Slovenci niti od daleč ne moremo spoprijazniti ž njo. Od 1848. 1. je našega programa glavna točka: Zjedinjena Slovenija. Na vsakem važ-nejem shodu, na mnogobrojnih taborih, kjer je svoje sveto prepričanje izreklo mnogo tisoč rodoljubov slovenskih iz vseh naših pokrajin, v ogromnih pe-
LISTEK.
Med knjigami in ljudmi.
(Čefiki spisal Svatupluk Čech,  preložil I. Skalar.) I.
V stranski ulici sta se srečala dva prijatelja iz dijaških let. V obljudenejšem delu mesta bi se brez dvojbe srečno zmuznil drug mimo drugega; a tu na dolgem praznem hodniku, ob katerem se je vila vrsta hermetično zaprtih ali po postavnih vratarjih branjenih plemiških hiš, bilo je radostno spoznanje in pozdravljenje  po toliko letih neizogibno.
Tri korake drug od drugega razprostrla sta roki, vskliknila z radostnim presenečenjem: „Vaclav I" „Vojteh:" in nista premagala izkušnjave, da bi se ne objela. Menjala sta dva srčna poljuba in prenehala, ko sta si hotela dati tretjega.
Kmalu potem je že vedel Vaclav, da je Vojteh domač kapelan v neki grofovski rodbini, da biljar-duje z mladimi grofici, da upa na krasno župnijo, da ga je nedavno neki bivši sošolec prosil posojila, da rabi samo batiBtne žepne robce, da se noben razumnik ne more sprijateljiti z Darwinovim naukom in da je danes jako lepo vreme.
ticijah, broječih veliko tisoč podpisov, v deželnih zborih, sploh pri jako mnogih prilikah, poudarjala in dokazovala se je nujnost in potreba „Zjedinjene Slovenije" — in smelo so trdi, da kadarkoli se snide le par zavednih rodoljubov, vsekdar je jedna izmej prvih napituic na ta sijajni naš idejal. Zjedinjena Slovenija je in ostane vrhunec naših teženj, naših želja, to pa tembolj, ker sloni na narodni osnovi, ker jej je temelj narodnostna ideja.
Zaradi tega ne umejemo, kako je dopisnik v „Politik** mogel biti toli drzen, da je na svojo pest izlegel ta projekt. V tacih vprašanjih vender ne gre, da bi vsakaternik tiral svojo politiko in pisal, kakor mu hipna muha veleva. V tacih zadevah treba narodne discipline, sicer trpi ugled narodov in nasprotniki poreko, da se lovimo in tavamo, ne da bi znali kaj in kako. Že zaradi tega je omenjeni načrt ilirizma obžalovanja in graje vreden.
Govore pa še drugi razlogi proti njemu. Ilirsko kraljestvo, katero je ustanovil Napoleon I., vzbujalo bi v gotovih krogih neljube spomine, za ilirsko kraljestvo, kakeršno je bilo za Metternichovo dobe pa sploh ne damo niti piškavega lešnika. V obče Slovenci nemarno niti povoda, niti razloga, da bi se sklicevali na katerokoli zgodovinsko stališče. Zgodovina naša je taka, da je ni, in še ta je le s krvjo in solzami pisana. Za nas je spasonosna jedina le narodnostna ideja. V tem znamenji začelo je naše politiško gibanje, v tem znamenji naš prepo-lod. Skoro pol stoletja borimo se pod tem praporom, Bedaj pa naj bi hkratu izbrali si nov grb, pod katerim bi niti ne bilo prostora za štajerske Slovence, torej za našega naroda tretjino, za krasno deželo ob Muri, Dravi in Savinji, ki je jedina ohranila našega roda ime in dala nagib najvažnejim narodnim podjetjem ?
Vsak nov načrt treba da ima svojo praktično stran. Ideja Ilirije pa je popolnoma jalova in duševni njen oče, oziroma očuh, nam niti ne pove, zukaj bi „Zjedinjeno Slovenijo* rad vrgel raz krov, zakaj pa priporoča Ilirijo. V preprosti svoji pameti si ne moremo misliti, v čem bi bila baš Ilirija za nas koristneja in koliko več bi bilo upanja, uresni-
Ob jednem je čital z obraza mladega kapelana migljaj, naj dobro premotri njegovo lepo rast, gladko kretanje, svežo rdečico in okusno skodrane lase ter pravično sodi, kake uspehe bi taka zunaj-nost dosegla mej svetom, ko še v dolgi črni suknji z belim kolarjem, z minijaturno tonzuro na glavi potemneva mnogega posvetnjaka, kaj stoprav ne-ukretnega prijatelja Vaclava.
Obleka Vaclavova je bila nekako zanemarjena, lasje in brada razmršeni, in ž njegovega suhega obraza je sevala neka tesnoba.
Po mnogem popraševanji zvedel je prijatelj kapelan u zdajnem stanu in službi njegovi le toliko, da si mora na cestah zatiskavati z roko nos in usta, da se v tom poletnem prahu in soparici mostni ne zaduši.
Ta drobtinica je bila duhovnemu prijatelju dovolj, da takoj z dejanjem dokaže bivšemu sošolcu svojo iskreno naklonjenost.
Udaril se je z roko ob čelo in vskliknil: „Glej, to bi bilo za-tc!"
Vaclav je plašno pogledal Vojteha, in za hip zablisnila je nada v njegovem očesu. Samo za hip — vidno je bila že čestokrat prevarjena.
„Čuj," nadaljeval je kapelan, „ali ne bi hotel prebiti nekaj mesecev v najkraBnejšem gorskem kraji,
čiti jo. Gospod pisec bil je v tem oziru tako molčeč, kakor da je imel vodo v ustih. Nad sture frazo se ni dvignil. S takimi pa ne zvabi nikogar z zapečka. Zatorej pričakujemo, da nam bode skoro natočil čistega vina o svojem projektu in razložil, zakaj ae on uuaja pisati popolnoma nasprotno pruti javnemu mnenju, zakaj on krha narodni naš program, zakaj je on krenil na stransko pot, ter naposled povedal, kako, s kom in kedaj misli ustanoviti Ilirijo.
Naloga ta seveda je velika in gospod pisec jej izvestno ne bode kos, ker je precenjeval svoje sile. Zato nam menda ne bode štel v zlo, ako mi njegovo Ilirijo denemo »ad acta" in jo zabeležimo v isto vrsto, v kateri so „ef era eri d e".
Družbe sv. Cirila in Metoda redna V. velika skupščina v Ljubljani
dne 24. septembra 1890. leta.
(Dalje.)
11. Kotmareves: Tomo Kob a v, It. K ruši Č, Filip H aderla p.
12. Litija: Fran Knaflič, posestnik, Fran ŠufiteršiČ, kaplan.
13. Šaleška dolina v Šoštanji: Ivan Kačič, c. kr. notar.
14. Kostanjeviški okraj na Dolenjskem: Miha Novak, Viktor Rozina, notar, A. Šmid, pooblaščenec.
15. Brdski okraj na Gorenjskem: Iv. Vrhovnik, župnik.
16. Beljak in okolica- Župnik J. Jerman, Janez Gajler, Ivan Graba r, J. Vaj t, J. Vilč, Janez \V u borer, posestniki.
17. Postojina: Miroslav ViČiČ, nadžupan dr. Ivan Pit a mi c, odvetnik.
18. Cerklje na Gorenjskem: Andrej V a v-k e n, župan, nadučitelj, Radoslav Hočevar, farmacevt.
19. Mokronog: Anton Ž logar, pooblaščenec.
20. Turjak: Jernej Kosec, župnik.
21. Kropinsko-Kamnogoiiško-Dobravska: Val. Al j an č i č, župnik.
22. Ženska podružnica v Trstu: Anton Z logar, pooblaščenec.
v starem gradu, prilepljenem kakor gnezdo romantike k temenu in bokom visoke Bkale, v polnem krasu sivih, okroglih stolpov, rtastih streh in strešic, vrtoglavih pomolov, gotiških oken, divnih lin in stebrov, skratka v gradu, kakor bi ga obistinil iz najpoetičnejšega vitežkega romana?!"
„Kaj je na hotenji", rekel jo Vaclav z nekako trpkim glasom.
Mladi duhovnik tega ni opazil in nadaljeval je z rastočim naudušenjem: „Prebivati ondu v skriti sobici s starožitno opravo in, ako razgrneš obledele zastore okna, čutiti na čelu sveži, čisti gorski ve-trec, gledati v megleni daljavi razprostrto, 3 polji in gozdi pretkano, s Biebrom potokov in rek pre-šivano, s skupinami meBt in vasic okrašeno preprogo nižave in prav pod saboj pod navpično sivo Kteno in pokaato, bujno z mahom in plevelom po-rasteno skalo strehe in pomole, ceste in vrte lepega mesta, v čegar pritlikavo gnječo lahko stopiš s svoje višave, ako nečeš raje bloditi po tajiustvenem somraku starega, prekrasno puščobnega parka, ali s trnekom sedeti na bregu pozornega gorskega potoka" —
„Ob hvaležno struno v moji duši si zadel", segel mu je Vaclav v besedo, „ali kaj to, ko zveni zaman."
23. Kamnik: Andrej Mej a C, trgovec.
24. Prem na Notranjskem: Anton Grahor.
25. Ptuj: O  Konrad Stazi n s ki.
26. Novomesto : Ant. Ko bi ar, pooblaščenec.
27. Pivska na Notranjskem: Fran Križaj, tovarnar, Matej Pintar, ekspozit.
28. Št. Peterska v Ljubljani: Fran Po v še, pooblaščenec.
29. Prva Ljubljanska:  Gustav Pire, tajnik.
30. Greta pri Trstu: Auton Skabar, Vatro-elav Počivalnik, pooblaščenca.
31. Št. jakobuka-tmovska: Mavrilij Šarabon, Andr. Kalan, dr. Fran Papež, deželni poslanec, dr. I. ŠusterSič, pooblaščenci.
32 Tržaška moška: Auton Škabar, Vatro-slav Počivalnik, kapelan.
33. Sv. Ivan v Vrdeli: Anton Škabar in Počivalnik, pooblaščenca.
34. Bled: Ivan Berlic, župnik.
35. Ajdovščina: dr. Peter Defranceschi, sekundarij v deželni bolnici, pooblaščenec.
36. »Gorenjska Dolina": Al. Hudo ver ni k, c. kr. notar, pooblaščenec.
37. Celovec: Vekoslav Legat.
38. Poljanska dolina na Gorenjskem: Župnik Jernej Ramovš.
39  Briska: Hrabroslav Volarič, nadučitelj.
40. Št. Štebenj na Žili: Župnik J. Jerman.
Tajnikove poročilo slove: Slavna skupščina!
1. Po slišanih besedah družbiuega prvomest-nika ni treba moji malenkosti delati kacega uvoda, marveč kar odkriti vam je sliko družbenih naporov, povedati vam, kuj je družbeno vodstvo ukrepalo in izvrševalo, da morete soditi, velecenjena gospoda, je-li ono opravdalo zaupanje, katero mu je lanska skupščina poverila.
Torej kar Bin medias res" !
Naštevati vsega, s čemur se je pečalo družbeno vodstvo, pač ni potreba, ker bi bilo mučno za slavno skupščino iu za poročevalca. Le v glavnih obrisih naj podam družbeno gibanje v zadnji upravni dobi.
Po IV. skupščini na Bledu 8. avgusta 1889, v kateri je bil vsled odntopa prezaslužnega odbornika, župnika J. ZiČkar-ja, izvoljen ud glavnemu vodstvu dr. Ivan Dečko iz Celja, sešlo se je vodstvo k 12. sejam, da je rešilo društvene zadeve; in sicer je bila: XXVIII. — oziroma 1. seja te upravne dobe — dne 21. avgusta 1889, XXIX. due 2 okt., XXX. dne 6. novemba, XXXI. dne 4. decembra, XXXII. dne 8. januvarja 1890, XXXIII. dne 5. marca, XXXIV. dne 21. maja, XXXV. dne 2. julija, XXXVI. dne 30. julija, XXXVII. dne 23. avgusta, XXXVIII. dne 10. septembra in XXXIX. dne 18. septembra' zadnja — je bila seja ožjega odbora.
Vsi prejšnji upravitelji — tudi ožjega odbora — prevzeli so drage volje dosedanje posle ter jih skoro vse sami izvrševali — iziinši odpravo zavitkov s knjigami, kojo je vodil bukvovez Ivan Bonač.
3. Dasi je družba razširjena povsod, koder se glasi slovenska govorica, vendar je želeti še več po-
„Le hoti, in VBe to imaš," dejal je duhovni prijatelj, položivši mu prijazuo svojo roko na ramo. „Stvar je taka. Grof se je nedavno Bpomnil, da bi bilo treba natanko pregledati in urediti bogato knjižnico, katere so zbrali njegovi predniki na orlBkem gradu, in katero je jako pomnožil ranjki njegov brat, preživevši zadnje dni svojega življenja ondu v znanstvenem delovanji in čudovitih trmah. Išče že za to sposobnega človeka. Kolikor te iz prejšnjih let poznam, si zato, kakor ustvarjen. Plačilo bo dostojno — ne  poznam sicer tvojih ra?.mer — —"
Duhovni tukaj ni nehoto prenehal; njegov pogled se je nekako zmagovito uprl v bolestni obraz tovarišev,
Vaclav se je zamislil. Za trenutek je dvignil glavo, očesi sta se mu zažarili v živem ognji in iz ust mu je prodrlo vprašanje: nAli kdo ve, ako dohodom to mesto?"
„Jaz vem", odgovoril je mladi duhovnik z naglasom, ponosno dvignivši čelo in prijazno, pomenljivo se Bmehljajoč. „Ako bi tudi grof ne hotel, — grofica je gospodar v hiši. —
Meroma teden dnij po tem dogodku ropotala je nevkretna kočija po zaviti poti navzgor k orl-skemu gradu, čegar različni stolpi so tajinstveno odsevali na jasnem, zvezdnatem nebu. V temni puščobi njegovega poslopja je le sem ter tij;i boječe bliščala skrita lučica. (Dalje prih.)
j družnic, ker brez teh ni mogoče dosegati društvenih smotrov, ki zahtevajo zmeraj večje novčne vsote. Lani smo izkazali v „Vestniku" 85 podružnic s 6860 člani, letos je poskočilo število na 91. Nove podružnice so: Tek. štev. 86. Sv. Lenart v Slov. Goricah, 87. Tolmin na Goriškem, 88. Cerklje na Gorenjskem, 89. Št. Štebenj na Koroškem, 90. Pri-blaves na Koroškem, 91. Kostanjevica na Dolenjskem. Do sinoči se jo naštelo vseh družbenikov po njih kategorijah vkup 7589.*)
Bližamo se torej stotini podružnic, ki se bo dala doseči z nekoliko večjo živahnostjo in delav nostjo rodoljubov osobito ob jezikovni meji. Zakaj to poudarjam?
Iz imenika podružnic v zadnjem „Vestniku" se prepričajo ČČ. skupščinarj«, da jih je skoro polovico na Kranjskem, namreč 38 in z letošnjima dvema 40. Za temi jih je na Štajarskem 22 — dasi ondi živi skoro toliko Slovencev, kakor v osrednji Kranjski. Koroško jih ima 13, Goriško 12, Trst z Istro 5.
Iz tega sprevidijo naši dragi bratje na okrog, da jih iz osrednje Kranjske radi podpiramo, dasi mi od družbe za svojo mladež dosti ne pričakujemo; a zavedamo se dolžnosti, da njemu, ki je v večji nevarnosti, požrtvovalno prihitimo na pomoč'. In vem, da vsem govorim iz srca: Vsako slovensko dete, ki bi ga nasprotnik zvabil v svoje zavode in ga izna-rodil, nam je tuko drago, kakor naše lastno, ki še ni v tej nevarnosti. Izrecno pa poudarjam tu pri veliki skupščini: da ne jednega tujerodnega otroka družba do sedaj ni vabila v svoje usne zavode in ga tudi v prihodnje vabila ne bode. (Tako je!)
S tem v zvezi je premislek, kako povišati druž-bine dohodke, k*r ti so — poleg podružničnih naporov — življenjska moč naši družbi. Vodstvo tudi tega ni spustilo z oči. Na lanski skupščiui bil je vsprejet nasvet, naj bi se 8 prošnjo zglasilo pri vseh čč. župnijskih predstojništvih po Slovenskem, da bi se nabiralo za družbo in bi se župnije po uplačanem stotaku upisale kot pokroviteljice d ružbi sv. Cirila in Metoda po § 4. družbinskih pravil.
Vodstvo je pretresavalo ta predlog ter ga je odobrilo. Meseca oktobra 1889 zglasilo se je s posebno prošnjo, št. 832, pri vseh čč. župnijskih predstojništvih — pojasnivši jim namen družbe in pri-loživši po jeden izvod „Vestnika", — da bi blagovolili duhovni in posvetni rodoljubi zbirati prispevkov toliko časa, da se lehko ista župnija (ali občina, trg, vas) upiše mej pokrovitelje družbe sv. Cirila in Metoda.   Uspeh dozdaj  še ni bil popolnoma ugoden; a vender se je tudi v tem oziru  pomnožila vrsta pokroviteljev. Lani smo jih šteli 38.  Letos je prirastlo: Tek. št. 39. „Šraartno pri Litiji". On-dotni rodoljubi pod načelništvom Frana Šusteršiča nabrali so v kratkem, ter poslali  121  gld. 48 kr. ter je tako Šmartno upisano mej pokrovitelje. Št. 40. Pogorska  „Župnija Št.  Lambert"  je pristopila s stotakom družbi kot pokroviteljica. Št, 41. Dr. J. Glančnik, odvetnik v Mariboru, je vso svojo nagrado, 100 gld., kot ravnatelj ondotne hranilnice daroval družbi, ki ga je upisala mej svoje pokrovitelje. Št. 42. Martin Drčar, župnik v Preski, uplačal je 100 gld. kot pokrovitelj. Št. 43. Z uplačanitn stotakom postal je pokrovitelj  Andr. Kalan. Št. 44. „Litijske in šmartinske Slovenke" poslale so 101 gld. in pristopile po svoji zastopnici gospej Svetčevi mej pokroviteljice. (Živele, slava!) Ako se je osobito v tem kraju moglo v kratkem času toliko storiti v prospeh naše družbe, zakaj  bi se ne moglo drugod?
Vodstvo si UBoja to zadevo še jedenkrat prav toplo priporočiti vsem čč. skupščinarjem iu po njih vsem občinom ter imovitejšim krajem po naši mili domovini. (Dalje prih.)
•) Imenik podružuic s številom udov sledi ob koncu
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 30. septembra. Zopetna zmaga Mladocehov, Pri dopolnilni deželnozborski volitvi v Jindfi-hovem Hradci (Neuhaus) dobil je bil mladočeški kandidat dr. Jan Slavik (od oddanih G70) 520 glasov, dr. Wolf 120 glasov, dosedanji poslanec dr. Na-xera 9 glasov.
Češkonentčka sjtvava. Koncem miuolega tedna bila so posvetovanja staro- in mladočeških poslancev o spravi. Teh posvetovanj udeležili so se Staročebi Trojan, MatuŠ, Skarda in Mladočehi Julij Gregr, Herold in Kučera. Staročehi bi bili radi pridobili Mladočehe, da bi ž
njimi v deželnem zboru vzajemno postopali. Mlado-Češki zastopniki so pa izjavili, da so za skupno delovanje, če Staročehi le pokažejo resno voljo, da hočejo ž njimi vzajemno delovati. To pa morejo pokazati le s tem, da se odločno postavijo proti Dunajskim dogovorom. Staročehi bi bili radi vedeli, katere določbe Dunajskih dogovorov bi ugajale Mla-dočehom, ali poslednji so se izognili odgovoru, češ, da se ne more razpravljati o posamičnih točkah, ker bo po zapisniku Dunajskih konferenc morajo vsprejeti vse točke, da se Bprava ne razdere. Pri posvetovanjih se zatorej ni doseglo nikako spora-zumljenje. Kakor se govori, bodo se posvetovanja ta teden nadaljevala. Kakega uspeha od njih ni pričakovati, ker se Mladočehi ne marajo nič udati, vedoč, da imajo narod za seboj.
Volitev jednega poslanca v gališki deželni zbor.
Poljske konservativce jako jezi, da se kmetje nečejo več ravnati po odredbah centralnega odbora, temveč postavljajo pri volitvah svoje kandidate. Te dni so kmetje v Saibuszskem volilnem okraji izvolili za deželnega poslanca kmeta Vojteha Mizio, vitez Czecz, katerega je postavil centralni odbor, je pa propal. Zmago kmetske stranke so z veseljem pozdravili demokratje, ki vidijo v tej zmagi veselo znamenje, da tudi po deželi plomenitniki zgubljajo upliv. Konservativci bo bili napeli vse sile, da bi zmagali. Mnogo denarja so raztrosili za volilne agitacije. Ko se je razglasil nepovoljni izid volitve, je iz jeze načelnik okrajnega zastopa Mihajlovski odložil svoje dostojanstvo. Prisotni kmetje pa so mu na to odgovarjali, da bi ne bilo škoda, Če bi na njegovo mesto bil voljen kak kmet. Napredovanje kmetske strauke v Galiciji je zaradi tega veselo znamenje, ker poljski kmetje neso tako nasprotni Rusinom nego plemenituiki in bode sporazumljenje inej obema narodnostima v deželi ložjo, če bodo kmetje imeli već upliva v deželnem zboru.
Viijtnje tlržave.
Shod v Hohnstocku, „Norda shodu v Rohnstocku ne pripisuje posebne važnosti. Tripelalijanca je za Nemčijo le zasilno sredstvo, ne pa zveza s pozitivno in ofenzivno solidarnostjo, kakor jo slikajo avstrijski listi. Glede na balkansko politiko je večina Nemcev še vedno Bismarckovega mnenja, da ni vredno žrtovati kosti jednega pomerskega greuadirja. Javno mnenje v Nemčiji se ne briga za Stambulova usodo, temveč le za notranje zadevo. Na Balkauu vzdržuje Nemčijo nesebičnost ravnovesje z nameni avstrijske diplomacije. Tripelalijanca ima za Nemčijo le to vrednost, da varuje njeno akcijsko svobodo. Treba bi bilo še drugih dogodkov, nego je bil shod v Rohnstocku, da bi se moglo sklepati, da se je kaj pre-menila nemška politika.
Volitve na Srbskem so končane. Izvoljenih je 13 radikaicev, 18 liberalcev in 1 naprednjak (Garašanin sam). Na dveh krajih bosta dopolnilni volitvi. Iz teh številk ju razvidno, da imajo radikalci ogromno večino in še vedno narod za seboj. Naprednjaki so pa tem povodom korenito preverili se, da jih narod ne mara in da so ulogo svojo doigrali.
Tat išče v in Stambulov, Stambulov se je izrazil proti TatiŠČevu, da bi bil zanj najlepši dan, kadar se Bolgarija sporazumi z Rusijo, toda ne upa, da bi se to sporazumljenje dalo doseči.   On je v tem oziru storil vse, kar je bilo mogoče. Ministerski predsednik je Tatiščevu 8 solzami v očeh  pripovedoval poslednji  pogovor s Kaulbarsoiu.   Nerazjašnjiva   zaslepljenost ruskega agenta zakrivila je ves razpor.  Razen vojnega ministra Kantalc učena  ni  noben Rus prav razumel Bolgarov, nobeden ni poznal pravih prijateljev Bolgarije.  Kaulbars je bil prevzeten iu neveden. Dal se je zapeljati od Cankova, kateri je, zaupajoč na Kaulbarsovo pomoč, odklonil predlog, da bi bil z dvema somišljenikoma ustopil v miuisterBtvo. Stambulov je tedaj očital Kaulbarsu, da ga je poslal car, da naredi spravo mej strankami, a dela le razpor, ker hoče vse podrediti najslabši stranki. Stambulov je pripovedoval Tatiščevu, da je bil Kaulbarsu dovolil, da se volitve odlože za jeden meBec, ali poslednji je zahteval, da bo odlože za dva meseca. Največjo neprijetnost je pa napravil Kaulbars vladi, ko je odšel na potovanje po Bolgariji.   Storila je vse  potrebne naredbe za njegovo  varnost, dobro vedoč, da Rusi zasedejo Bolgarsko, ko bi ga ubil razdraženi narod.
Ko so prišle v Varno ruake vojne ladije, pričakovali so regenti, da se ruski vojaki izkrcajo, in dali so povelje bolgarskim četam, da naj se umaknejo. Ko so regenti hoteli vedeti, koga želi Rusija za kneza, Kaulbars ni hotel nobenega imenovati, temveč je le regentom očital, da delajo, da bi bil zopet voljen BattenberŽan. Stambulov mu je zagotovil, da ne mislijo voliti Battenberžana, niti bratov njegovih. Ko se je imelo sklicati sobranje, Kaulbars ni hotel več govoriti o volitvi kneza, temveč je na Cankova prigovarjanje izjavil, da je sobranje nezakonito. Ko je Valdemar odklonil volitev, sklenili bo regenti, počakati z volitvijo, da se Rusija preveri, da so pripravljeni ugoditi njenim željam. Kaulbara je pa pretrgal občevanje z regenti in ostavil Bolgarsko, ko so se začeli notranji boji. Uataje so se
zadušile, Stambulov je dal ustreliti celo svojega najboljšega prijatelja Popova.
Potem je Stambulov pripovedoval, kako s«) Bolgari iskali kneza. Rusija jim je usiljevala Min-grelčana, katerega neso mogli voliti, ker je Čerkes, kajti predobro je znano, kak spomin so ostavili Čerkesi v Bolgarski. Princ Oskar Švedski ni hotel prevzeti, kralj rumunski, katerega izvolitev bi bila podlaga balkanski zvezi, tudi ne. Porta tudi ni hotela slišati o predlogu, da bi Makedonijo zjedinili z Bolgarijo in sultana volili za kneza. Bolgari so bili veseli, da je princ Ferdinand prevzel in sedaj le žele, da ga vlasti priznajo, po ustavi je itak neodstavljiv in vsako ministerstvo bode zavezano, se tega držati, kar se je ž njim dogovorilo. Tatiščev je končal svoj pogovor s tem. da je izjavil, da Rusija Koburžana nikdar ne bode priznala in da se v tem javno mnenje strinja z rusko vlado.
Musi}a in Francija. Ne da se tajiti, da so odnošaji mej Francijo in Rusijo tako prijateljski, kakor še neso bili nikoli, naj se je že sklenila kaka politična zveza ali ne. V Parizu trdno pričakujejo, da bode ob priliki Rusija pomagala Francozom otepsti Nemce. V Rusiji pa tudi že resno računajo z zvezo s Francijo. Časopisi razpravljajo vredno3t te zveze in prihajajo do sklepa, da se Francija Rusom izneveriti ne more, če neče uničiti samo sebe. Francija in Rusija se hitro pripravljata za veliko evropsko vojno. Z ju-tršnjim dnem stopi v FVanciji nov vojaški zakon v veljavo, s katerim se vojska jako pomnoži. Grade" se povsod strategične železnice, na Francoskem in v Rusiji. Nedostatek železnic na Ruskem je nekoliko pripomogel, če še do sedaj ni prišlo do velike evropske vojne. Nemci imajo 10 železnic, ki vodijo na rusko mejo, v kratkem jih bodo pa imeli 13, Rusi imajo pa le 5 železnic, ki peljejo na nemško mejo, in je torej naravno, da morajo še nekoliko z vojno počakati, naj njih zavezniki v Parizu še tako teško čakajo odločitve.
Srednjeevropska carinska zveza.
Zjedinjene države severnoameriške hočejo jako povišati carino na evropske izdelke. Zaradi tega bodo evropski tovarnarji zlasti francoski imeli ve liko škodo. Naravno je, da se v interesovanih krogih premišlja, kako bi se dala odvrniti preteča ta škoda. Jelo se je priporočati, da bi se osnovala srednjeevropska carinska zveza, katera bi začela ostro na rodnogospodarsko borbo z Ameriko. Tako zvezo priporočajo nekateri nemški iu francoski listi. K njej naj bi pristopile Nemčija, Avstro Ogerska, Italija, Francija, in Holandija. Vsi listi se pa ujemajo v tem, da taka zveza ni drugače mogoča, nego da se odpravijo nasprotja mej Francijo in Nemčijo. Ker se pa ta nasprotja ne bodo dala lahko odpraviti, tudi na uresničenje take zveze ni misliti. Američani se torej nemajo bati, da bi je Evropa premagala v narodnogospodarski borbi, ker se še za retiuo borbo prav pripraviti ne bode mogla
Domače stvari.
— (Mestni zastop Celjski) uložil je tožbo zaradi pregreška proti varnosti časti proti našemu listu, in sicer zaradi dopisa v štev. 220 „SloveiiBkega Naroda". Tako čitamo v „TageBposti", dasi mi sami nesmo še dobili nobene tožbe.
— (Zboru slovenskih poslancev) na čast napravijo v dan 2. oktobra slavnostni večer narodna Ljubljanska društva. Iz teh društev se je sestavil v tu namen odbor, kateremu je načelnik g. dr. D. Majaron. Program petja in godbe objavi se jutri. Ustop k temu večeru dovoljen bode le proti ustopnicam.
— (Dramatično društvo) izdalo je „Slovenske Talijo" 55. zvezek: „T e h ar s k i p 1 e m i č iu, spevoigra v treh dejanjih, spisal Anton Funte k, uglasbil dr. Benjamin Ipavec. Dramatičnega društva člani bodo tega zvezka izvestno veseli in z zanimanjem čitali „libreto", v katerem je g. F un tek pokazal svojo pesniško nadarjenost in spretnost in v blagoglasnih lepih stihih opeval uplemenitenje Teharčanov. Ker je upati, da se nam ta spevoigra, v kateri sta pesnik in skladatelj dogotovila pravi narodni umotvor, še v tej sezoni pokaže na gledališkem odru, bodemo še imeli priliko, baviti se obširneje ž njo iu čitateljem podati podrobneje oceno.
— (V šolo „Glasbeue Matice") upisalo se je: za klavir 123 učencev, za gosli 38, za godala in trobila 32, za solo-petje 9, torej Bkupaj 202 učenca. Vrhu tega brojil bode moški in ženski zbor še posebej do 100 pevskih sil.
— (Nova nemška šola v Dalmaciji.) Kakor poroča Zaderski „Narodni list", namerava Dunajska vlada osnovati v Kotoru višji ženski zavod z nemškim učnim jezikom in se dotična predavanja že pričnć v drugej polovici bodočega leta. „Narodni list" pravi: Nam li neso dovolj v Dalmaciji trije zavodi, ki raznarodujejo naš ženski  naraščaj, da
nam se ponuja še četrti? Dalje poživlja narodne zastopnike, da zaprečijo to zlo, ker ženska od« goja, pravi, je za nas danes važneja od moške.
— (Železnica iz Radgone v Ljutomer) otvorila se bode slovesno dne 15. oktobra. Kakor se iz Ljutomera piše, pričakujejo na ta dan tudi miniBterskega predsednika grofa Taatfea.
— („Povodenj v Čehah ".) Pod tem naslovom izšla je v knjigarni „Narodne delniške tiskarne* v Zagrebu knjiga, ki obširno opisuje nesrečo, ki je nedavno zadela naše češke brate. Knjiga je obilno ilustrovana in velja 40 kr. ter utegne zanimati zbog svoje vsebine tudi Slovence.
— (Iz Ormoža:) Predzadnjo nedeljo prire dila je Ormoška čitalnica svojo jesensko veselico, ki se je bila, kakor še vselej dobro obnesla. Vspo-red je bil mnogovrsten. Menjavalo se je petje meš. in mošk. zborov z izvrstnimi komadi Ptujske godbe. V drugem delu vsporeda bil je ples, pri katerem se je nadepolna mladina sukala do tretje ure v jutro, dočitn so drugi ostali pri dobri kapljici in se pri naudušenih govorih zabavali. Gspč. pevkinje in gg. pevci so pod izbornim vodstvom g Frana V a biča vrlo dobro izvršili dane si uloge. Obisk je bil povoljen. Odlikovali so se nekateri gosti iz Ivanca, s Ptuja, iz Središča, in iz bližino ormoške. Marsikateremu se pri toj priložnosti usiljuje prepričanje, da bode za naprej slavni c i tal niš U i odbor moral skrbeti za gostejše zabave in poučne večere, ko so baš ti sedaj v Ormoži zelo potrebni. Sloge naj bo naša mati, naj nas ona vse pobrati. Fiškuš I.
— (Društvo ljubiteljev cvetk) V Zagrebu nameravajo osnovati poleg množili društev, s katerimi se ponaša prestolica Hrvatske, novo društvo, čegar glavna svrha bode uzgajati raznovrstne cvetke, dobavljati iz inozemstva manj poznate vrste cvetk ter jih razploditi in pomuoževati. Društvo imelo bode podružnice, prirejevalo stalne izložbe cvetk in vsako leto cvetlični korso, kateremu se bode mogla pridružiti katera druga narodna slavnoBt.
— (Tedenski semnji) so so prav udomačili v Zagrebu. Tudi peti bil je prav dobro obiskan, ter se je prignalo G06 glav rogate živine, 340 konj, 670 prašičev, dalje je došlo 360 voz z raznimi pridelki. Pohvalno so se izrekli tuji kupci o novih ograjenih stajah za prašiče, kjer se mogo zapirati kupljene živali, dokkler se ne odžene. Prašiče kupovali so večinoma trgovci z Dunaja in s Kranjskega. Vino in pivo točilo je na sejmišči 13 krčmarj ev.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Beligrad 29. septembra. Ko sta se včeraj kralj Aleksander in njegov oče vračala s sprehoda v Topčider, šlo je jedno kolo čez povodom zadnje strelske slavnosti izgubljeno patrono, katera je počila, ne da bi napravila kaj škode. Vsled tega širila se je neosnovana vest ob atentatu na kralja.
Pariz 29. septembra. Car definitivno vsprejel razsodbo mej Francosko in Nizozemsko glede meje v Gujani.
Ckerbourg' 29. septembra. Avstrijsko brodovje danes od tukaj odplulo.
Madrid 29. septembra. Včeraj bili tu in v Barceloni javni shodi za Portugalsko.
Tiflis 29. septembra. Velik železniški predor pri Suranu (na transkaspiški železnici) izročil se je včeraj slovesno prometu.
Beligrad 30. septembra. Kralja Aleksander in Milan preselila sta se včeraj v vojaški ostrog pri Belemgradu.
Pariz 30. septembra. Nadvojvodinja Elizabeta zvečer semkaj došla. Na kolodvoru vsprejeli so jo člani avstrijskega in španjskega veleposlaništva. Tu ostane jeden dan. — Veleposlanik Hoyos odpotoval v Avstrijo.
Pariz 30. septembra. „Siecle" zanikava vest, ki so jo „Times" priobčila, da poj de kmalu francoska ekspedicija v Dahoraej.
Razne vesti.
* (.Mestni sovet Praški) sklenil je podeliti trajno letno podporo 1000 gld Dunajski prostovoljni rešilni družbi, katera si je pridobila velike zasluge ob priliki zadnjih povodenj na Češkem s tem, da jo preskrbovala s hrano preplavljence.
* (Nov smodnik — nove uniforme.) Kakor poročajo nemški   listi,  bode vsled novega
brezdimnega smodnika   treba  preustrojiti vojaške obleke na Nemškem, in bode v kratkem stavilo do tične zahteve nemško  vojno ministerstvo. Dobrot nemškega militarizma torej ne bode še tako brzo konec.
* (Lastavice n«mestu golobov p i a -monoscev.) V Roubaix u na Fraocuskem imel je nek Jean Desbouvrie zanimive poskušuje z lastavi-cami, katere je izučil po načinu golobov pismo-noscev. On poudarja veliko prednost laatavic za depešno službo v vojnem času, ker lete višje in hitreje od golobov, se dado laglje rediti, ter tudi privaditi, da ostanejo v iimBkem času. Desbouvrie hoče napraviti poskuse tudi po druzih mestih, da razširi priučevanje lastavic
* (Ponesrečeni murski parobrod) Ker se je lani bila v Gradci razbila ladija „Styriatt, se je murska parobrodna družba razpustila, Parnik „Graz" je kupil na javni dražbi nek inžener. Spraviti so ga te dni hoteli na Dunaj, da bi ga rabili za vožnjo po Dunavskom kanali. Trije mizarji, izmej katerih je jeden bil pri pijonerjih in je izpitan krmar, prevzeli so nalog, ki se jim pa ni posrečil. Parnik je močno zadel v Puntigamski most in se razbil. Mizarji so se rešili ; most je pa tako močno poškodovan, da so ga morali zapreti javnemu prometu.
* (Nov vulkan.) Žie pred več stoletji ugasli ognjenik Mombacho v državi Nicaragua, začel je, kakor se poroča iz Novega Yorka, najedenkrat zopet bruhati ogenj in so v nevarnosti vsi bližnji kraji, iz katerih bežo preplašeni prebivalci. Mnogo hiS in cerkev dobilo je znatne razpokline, mnogo poslopij pa se je zrušilo. Deset tisoč ljudi j odpeljalo se je po železnici, na tisoče druzih beži pa peš in na vozeli na vse kraje.
* (Najlepša ženska v E r o p i.) V Stet-tenu imel je te dni sluga okrajnega sodišča iz Kor neuburškega pregnati po sili babico Marijo Soleri iz stanovanja, iz katerega se ni hotela izseliti. Ko je sluga hotel izvršiti uradni svoj posel, zaklicala je babica: „Kaj mene, ljubico kralja Milana, hočete pregnati iz stanovanja? Zaradi mene je kralj Lu-dovik II. bavarski skočil v vodo. Jaz sem najlepša ženska v Evropi." Ženska je baje že več časa malo blazna, pa je vendar dosedaj opravljala svojo službo. Sedaj jo pa bodo menda poslali v blaznico.
* (Premeteni tatje.) V Berolinu so na prav originalen način tatje ulomili v neko hišo. Ker je bilo zvečer, prižgali so si luč in premetali vse po sobi. V sobi bil jo glasovir in mej oddihljaji so si kratili čas z igranjem. Sosedje menili so, da so pravi lastniki doma in igrajo in nihče se ni menil za čudne ljubitelje godbe. Pri zbiranji bili so jako natančni, vzeli so 800 mark v gotovini in dragocen diamant, kup vrednostnih papirjev, katere so razmetali, pustili so gospodarju. Po končanem delu ugasnili so luč in zaklenili vestno vsa vrata, ter zginili v noči.
* (Mač k a— zajčja dojil j .fO V Maisu pri Altlengbachu ie kmet ujel mladega zajca, katerega sedaj doji mačka, kateri so vzeli mladiče. Mačka ima jako rada svojega posinovijenca in ga s capami brani pred domačim psom.
j/T\. Zahvala.
■»^J^ Odbor „Celjskega Sokola" izreka po
ifil^  končanem  delu  tem  potom  svojo pre-
-AS*H^ srčno m iskreno zahvalo vsem onim jmi društvom in posameznikom, ki so pri-jpr pomogli, da se je osnovalna slavnost Celj-skega Sokola dne" 7. in 8. septembra t. 1. tako sijajno vršila. Zahvaljujemo se bratu Franu Mulaček u iz Ljubljaue, kateri nam je toliko ljubeznivo iu praktično preskrbel večiuo društvu potrebnih predmetov, glede slavnosti same pa bratskim sokolskim društvom iz Gorice, Karlovca, Ljubljane, Mozirja, Novega Mesta, Trsta, Zagorja in Zagreba za njih muogobrojno udeležbo, predtelovadcem „Hr-vat«kegaa in „Ljubljanskoga Sokola", zlasti bratom dr. Mašeku, Benčanu, iu Verniku za njihovo dovršeno telovadbo, tamburašem društva „Merkur" iz Zagreba za krasno sviranje, pevkinjatn slovenskim, pevskemu društvu „Slavec" iz Ljubljane, čital-niškemu zboru Celjskemu in zlasti gosp. dr. Flor-šić-u, Medenu iu J. Nolliju za divno petje, akade-mičnemu društvu „Trig lavu" za udeležbo z zastavo, gospom in gospicam slovenskim in hrvatskim za njihovo sodelovanje pri ljudski veselici v Žalcu in sploh vsem onim, ki ho bili na naši strani — vedno neomahljivi v redu iu disciplini in vender goreči v ljubezni do premilega naroda in do svetih naših idej. — Glede neprijetnosti, ki so ^e vršile mej našo slavuostjo, skrbel je odbor za to, da dobijo društva iu posamezniki popolno zadoščenje; deloma se je to doseglo v zadnjih dneh. —
Upamo, da si vkljub hrupu, ki je bil prouzročen po znanih razmerah in znanih OBebah Celjskih vsak udeleženec ohrani našo oBnovalno slavnost v lepem spominu in uverjeni Kino, da se zopet vidimo v pomnoženem številu o priliki blagoslovljeni* naše zastave, kojo hočemo držati tem viSje in krep-kejSe.
Na zdar !
Za odbor „Celjskega Sokola" dr. Dragotin Treo, dr. Josip Vrečko,
tajnik. starost«.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobć vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
u  pol leta........6   „   50 „
„   četrt leta........ 3 30.,
„   jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vae leto  ...       ....   15 gld. — kr.
,   pol leta........8   „   — „
,  četrt leta........4   „   — „
,  jeden mesec.......I   „  40 „
Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravni&tvo ,.Sfoi\ Naroda,44.
13 to J i
za VNe leto gici. -l.OO; za pol letu trl<1.2.30; za eetrt let« gl«l. 1.1».
aSfl
Tiijoi :
29. septembra.
Pri Malici: Trump, Sehweritz, Leiukauf, Essigman, Baumgiirtncr, Kaiscr z DonaJR. — Manheiin iz Rorolina. — Kren, Tschiukl iz Kočevja. — Supančič iz Prago. — Jo-loček ti Karlovca.
Pri Momi: Bopp, Sclnvarz, Fausig, Novikluf z Dunaja. — Scott »z Londona. — Rovis, Cochini iz Trata. — Dr. Sayer iz Metlike. — Russ iz Kranja. — Manhar t fz Gradca. — Garner iz Solnograda. — M aH v iz Zagorja. — Lengel iz Veliko Kaniže.
Pri avstrijskem cesarji: Kaneuian, Puncah, Kr-furt iz Dolenje Idrije.
Pri bavarakein   dvoru    Kuhal iz Postojine.
Pri Južnein kolodvora : Marašic, Hertonsi z Reke. — Cernak iz Polja. — Nuriinan z Dunaja. — Jietozio iz TrBta. — Fink iz Kranja. — Sagorc ii St. Jerneja. — Mii-ler iz Celovca. — Lene iz Št. Martina.
Umrli s«» v Mul>liani :
29. sentenabra : Marija Bozlaj, delavčeva iona, 38 let, inTiValentin (ontabone, zidar, Ti j let, za telesno poškodbo ob Grnberjevi ulici pri zgradbi vojašnice. — Ivan Tea, zidar, 44 let, Dunujaka cesta št. 20, za pretresenjem možganov. — Uršula Terpotec, užituinskega paznika žena, 67 let, Rožne ulice fit. 39, za starostjo.
V deželni bolnici:
29. septembra: Angelo Merlo, oglar, 50 let, za kapjo.
Meteorologično poročilo.
Cas opazovanja
Stanje barometra v mm.
Temperatura
Vetrovi
Nebo
Mo-ktina v mui.
7. zjutraj : 741"3 mm. 2.popol. 740 6 ram. 9. zvečer   740-0 nun.
8-8° C 22 6° C 1U0" C
brezv. si. jz. si. jz.
megla I
jas. ' OOOmm. j a«. I
Srednja temperatura lfv8°, za 20° nad normalom.
XD-o.a^.aosls:a. "borza.
duo 30. septembra t. 1.
(Izvirno telegrafifino porodilo.)
včeraj    — daoea
Papirua renta.....gld. 87 60     — gld. 8805
Srebrna renta...... 88 10     —   „    88 40
Zlata renta......,   106«o     —   „   106 70
5°/0 marčna renta .... „ 101-10 — , 10125 Akcije narodne banke   .   .     ,   ^63-—     —   „   959*—
Kreditne akcije.....„   308—     —   „   307 75
London........„   112 60     —   , 119-60
Srebro........„    —.—     --   „ —*—
Napol......... B      8 90     —   .      8 88
C. kr. cekini ......     „        3(>     —   „      r> 35
Neiubke marke.....„     55 25     —   „ 5520
4°/0 državfo srečke iz I. 1854 25) gld. 131 gld. — kr Državno urečke iz I. 1864 100   .      178   ,   50 „
Ogerska zlata renta 4°/0.......100   „   80 ,
Ogerska papirna renta 5u/0......98   „   9."> „
Dunava rep. srečko 5u/0 . . . 100 gld. 121 „ — -Zemlj. obe. avstr. 4'/,n/0 z'541' zuat. listi 113   n   — „
Kreditne sivčko......100 gld.   185   „   — „
Rudolfov« srečko..... 10   „       20   „   — „
Akcijo auglo-avstr. banke . . 120 „ 166 , — , Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v.   .   .   .   218   „   — „
aeiei9iBi8k^*eieieieieie*i@K
Odprtje pekarije in prodaja moke.
Usojam si p. n. občinstvu in gospodom gostilničarjem naznanjati,  da odprem <lne  i. oktobra t. 1. v
svojej hiši
v Florijanskih ulicah št. 12
pekarijo in prodajo moke.
Prizadeval si bodem svojim p. n. naročnikom po-streči b fino pokorilo, n svežim belim in £ru!m kruhom ua vago in v štrucab, z izvrstnim rženlm kruhom itd. po najnižjih ceuab. Na zahtevnnje pošlljniu krak tudi ua dom. — Peče se tudi domač k-nk. — Zajedno opozarjam častite gospodinje na svojo bOK»to zalogo vsakovrstne moke.
Z odličnim spoštovanjem
(729-1)
I »■»■»»Ja*»M»»■♦ *m**Hf**M*»■««W.«1S>♦»<»w>»HI**M*»Trn W«
]>r. Friderika I^englel-ti
Brezov balza
w
2o h k 111 rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako so navrta njeno deblo, jo od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž .ijim obraz ali drugi deli polti, ločijo m« že drugi dau ne-suatue luskine odi polti, ki postane v*led tega «-irtto bela in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gubu in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedce in drugo nnsnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred irld. 1.50. (179—39)
Dr. Friderika Lengiel a
BENZOE-MILO.
Najmilojše  in  najdobrodejnejiie  milo,  za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 6(> kr. Dobiva uu v LJubljani v Ub. pl. Tnikoctj-ja lekarni Iti v vseli večjih lekarnah. — Poštna naročila vBprejema W. Heun, Dunaj, X.
Za posipna dela lokalne železnice Ljubljana Kamnik vsprefiiM' se SI'
delavcev.
Vpraša se lahko slednji dan od 1 — 3. ure po-poludne pri stavbinskem asistentu J. Woger-Ji na Jezici (v mitnici).
(724-2)
Stavbinsko podjetje.
Pri liiirnl-ii Tlll-ii v ftplralMkih
u I i*' ii 11 nI. I O izšel je ravnokar:
Prirodopis
v podobah.
Živalstvo
v 250 podobah v porabo nazornem nauku
pri
i
s slovensko in latinsko terminologijo, s 23 ta- | blicami na močnem kartonskem papirji in platnenem pregibu z jako lepo naslovno podobo.
Cena 3
gld,
(701—9)
puškar (341-44) v Borovljah na Koroškem (Ferlach in Karnten)
priporoča vsakovrstne dobre puwke iz svoje delavnice. Ob Jednom naznanja, da tudi prenaroja kresno puško na ptllke zadovke |Ilinterlader) in prevzame druga popravila po najnižjih cenah.
Oenlke n podobami doposllja brezplačno ln franko.
St. 17.554.
(727—2)
^r četrtek dne 9. oktobra
dopoludne  ob  10.  uri se  bode v mestni klavnici postavljeni
plinovi motor 2 konjskih sil
sistem ,,Otto" girodttl potom očitne dražbe.
K tej dražbi, ki se bode vršila ob določeni uri v mestni klavnici, vabijo se kupci z dostavkom, da podpisana mestna občina do dneva dražbe vsprejema tudi pismene kupne ponudbe.
Mestna občina v Ljubljani
dne 25. septembra 1890.
Le malo jih je še!
Ii- srečk IO gld. srečk 1 gld.SH kr.
(699—14)
Srečke a- 1 gold. dobivajo se v Ljubljani pri C. C. MA.lTXSIt.-ji. ^MB
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
09Q
M4
3