Političen list za slovenski narod. F* pnjsaaa T«lja: Z» oelo leto predplač&n 15 fld., pol leta 8 fld., w četrt leta i fld., la en meaec 1 fld. 40 kr. V ■telilatraetji prejeman velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., :a ^etrt leta I gli., la en ueiec 1 fld. V Ljabljani na dom pošiijan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne itevilke veljajo 7 kr. RaraSnin« prejema opravniitvo (adminiitracija) in e^edicija, Semeniške aliee št. 2, U., 28. Naznanila (inierati) te iprejemajo in velji triitopna petit-vnta: 8 kr., če «e tiska enkrat; 12 kr ie se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiaka trikrat. Pri večletnem tiskanji se eena primerno zmanjša Rokopisi le ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredniitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja viak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludn«. ^tev. IIO. 7 Ljubljani, v torek 27. maja 1890. Letnik: Binkošti. Cerkveni prazniki imajo vsak svojo posebnost in pomen v duševnem življenji. Božič je praznik ljubezni, mira; Velikanoč budi v srcih razne čute dopolnjenega trpljenja in nadepolnega vstajenja. Binkošti pa so praznik duševne vzvišenosti. Petdeset dni po izhodu Izraelcev iz Egipta je zapisal Bog stari zakon na kameniti plošči; petdeset dni po Velikinoči, po izhodu božjega ljudstva iz dežele smrti, je zapisal Bog s sv. Duhom novo postavo v srca odrešencev. Nastala je nevihta, kakor deroči vihar: ker hitro naj bi se razširil sv. evangelij, z viharno silo naj bi krščanstvo razrušilo ma-like, izkoreninilo nevero in s svežestjo zraka zemljo očistilo strupenih kužil pregrehe in človeških strastij. Kakor je nekdaj pri stvarjenji sveta duh božji plaval nad vodami in počival nad stvarmi, vrejeval vse stvarstvo in prešinjal z močjo življenja, tako je tudi pri odrešenji padlega človeka po Kristusu tisti sv. Duh napolnil prerojena in prestvarjena človeška srca z novo, nadnaravno gorkoto življenja. Ko so bili zbrani vsi apostoli in se je dogodil čudež binkoštnega dn^, izpolnilo se je — prerokovanje: „In zgodilo se bode zadnje dni — tako govori Gospod — da bodem obilo podelil svojega Duha vsem ljudem brez razločka." In napolnjeni so bili sv. Duhom najprvo apostoli, ti pa so razširili prerojenje na vse konce sveta. Pred prihodom svetega Duha je bil svet podoben velikemu mrtvaškemu polju. Zamrla je bila v človeških srcih zavest Boga, zamrle nravne čednosti, ugasnilo nadnaravno življenje. Svet je molil malike na oltarjih, nosil v svojih srcih. Samo v Egiptu je bilo do 40.000 raznih malikov; mnogo več še v mogočnem Rimu. Molili so kače, krokodile iu druge živali, izklesanemu kamnu zažigali so kadilo. To je bila duševna smrt propalega človeštva. In glej! Pride sv. Duh in oživi mrtvaško polje. Mogočna armada vstane pod zastavo Kristusa pravega Boga. Apostoli razkrope se po širnem svetu ter prenove zemlji obličje z močjo svetega Duha. Svet je razrušil svoje malike ter uklonil svojo glavo nauku Križanega. Sedanji čas pa nosi na čelu znamenje odpada od vere in potrebuje zopet oživljajoče moči sv. Duha. Človeška družba ima sploh znake življenja, po katerih se more sklepati na bodočnost. Vsaka kulturna doba ima tak zarod, po katerem se spozna tek stvarij. Sedanji čas značijo protiverske ideje, ki iz-podkopujejo nravnost in družinski red. Knezi minolega stoletja so gojili ateizem in pomagali ljudstvu jemati vero in vest. Zloben duh jih je bil zaslepil, da so vzredili kačo, katere strup jih je uničil. Države so se zrušile, prestoli so propali. Ako pa nam je nerazumljivo, da so bili tedanji državniki slepi, toliko večja je slepota onih, ki poznajo strah in grozo minolega stoletja in vendar skušajo ponavljati isto krvavo igro. Večina kulturnih držav kot takih in vladajoče glave uradno ne poveličujejo onih krivih idej, ki so izpodkopale družabni red. Slabo znamenje pa je, da goji stare ideje oni narod, kjer so se najprvo rodile. Zjedinjena Italija časti može in jim postavlja spomenike, da proslavlja revolucijo, nezvestobo, ošabnost slovstva in brezverstvo. Protikrščanske ideje 18. stoletja so rodile evropsko revolucijo; ali naj se iste ideje sedaj razširjajo in proslavljajo brez k azni, brez slabih nasledkov? Prostozidarstvo je v zadnjem času napelo vse moči, da z lažmi, surovostmi in napadi po listih in na javnih odrih vzgoji narode brez vere, brez vesti in krščanske ljubezni. Ako se bode ta duh ugnezdil tudi v naši staroslavni Avstriji, stresel se bode svetli križ na stolnici sv. Štefana pred hujšim sovražnikom, nego je bil pred dvestoleti turški polmesec. Tega sovražnika nas obvaruj sv. Duh. — V navadnem človeškem življenji pa se vrste trenotja, ko nastaja človeku dolžnost, da podeljuje sobratom kruh ljubezni in umirajočim poslednjo tolažbo, kakor nasledniki onih svetih mož, katerim je Bog na binkoštni praznik podelil svojega Duha. Smrtne muke teže dušo, slaba vest morijživ-Ijenje. In pride mimo usmiljen Samaritan, ki iz rane potegne ost ter vlije blažečega tolažila. On je zdravnik in tolažnik na široki cesti življenja. Mnogo je ljudij, ki se ne zavedajo svoje vere, krščanskih dolžnostij. Kakor pena je njihova krščanska dolžnost, ki se razkadi pri prvi poskušnji. Tu pristopi močnejši v veri, uči ga presojevati in zavedati se duševnega imetja. Sv. Duh spusti se na krilih k slabotnemu in poživi njegovo dušo, ogreje mu srce za dobro in blago, za sveto in pravo. Pičlo so marsikomu odmerjene telesne dobrote. Glad mori telo, žalost stiska srce otroku, materi, očetu. Kruh ljubezni in potrpežljivost pa lajša bolest. Oče in mati v krščanski ljubezni sta svečenika pri domačem oltarji. črna megla lega človeku na medle oči, kri zastaja, moč gineva: človek jemlje slovo od svetne grude, od sveta. Prišel je večer njegovega življenja na svetu. A pri vsaki postelji ne stoji angelj miru, ki naj spremlja ločečo se dušo pred sodni stol Stvarnikov. Marsikdo vleže se k zadnjemu počitku s kr-vavo roko, s težko vestjo. In če prijatelj stopi k bližnjemu, ki stoji kraj groba ter mu z bratovskimi besedami zadnji trenotek odpre oči v temno minolost, ogreje srce za zadnjo tolažbo, ki naj ga spremi v večnost: ta mu je bil največji dobrotnik, poslan od Boga. Apostoli, ki so bili na binkoštni praznik napolnjeni s sv. Duhom, pripravljali in vzgajali so se na svoj poklic in trudapolno delo, potem so se razšl', učit človeštvo, kazat mu pot večne resnice in pravice. To je bila prva velika doba Binkošti, veliki ljudje so praznovali ta dan. A tudi mali, neznatni { ljudje imajo svoje Binkošti, ako se ozirajo tje gori, odkoder govori sv. Duh v plamtečih jezikih: Bodite složni, potrpežljivi, pravični, resnični. Kot apostoli miru in ljubezni osrečujte svoj narod, da tudi nam napoči trajen praznik mirnega, srečnega in zadovoljnega življenja. LISTEK. Kritiška pisma. XXIV. Mnogi trdijo, da imamo Slovenci neko posebno lastnost, in ta je optimizem. S tem smo se tolažili doslej v svojih najžalostnejših urah in ž njegovo pomočjo smo si ohranili navdušenost in predrzno neustrašenost v domačih in tujih borbah. Zadnji čas prikazujejo se na našem parlamentarnem nebu znamenja, da bodemo v bodoče izhajali Slovani in Slovenci posebej brez podedovanega optimizma, kajti našim bratom Poljakom so podarili naši najhujši politični nasprotniki mnogo milijonov za odškodnino dosedanjih krivic, nam ponižnim Slovencem pa težko pričakovano dolenjsko železnico. Dolenjska železnica je sicer razdvojila mirne prebivalce trebanjske in krške doline, vendar smo hvaležni možem, ki so nas tako nenadno odškodo-vali za dolgoletno prazno upanje. Izjaviti moramo, da se veselimo vsi praktični in nepraktični Slovenci lagotovljene dolenjske železnice; prvim bode po- cenila dolenjske pridelke in izdelke, nam pa, ki praskamo v petek in svetek s peresi za našo Slovenijo, je dolenjska železnica velika zaplata na njenem siromašnem krilu. Kar pa se tiče zadnjega, imamo Slovenci v svoji skromnosti vendar mnogo zavistnikov. Neki železniški politik, ki hoče veljati kot zanesljiv prorok, trdil je letos v državnem zboru, da so železnice in znižane vozne cene najbolj nevarno orodje pretečega socijalnega demokratizma. Po železnicah si namreč hitreje podajejo roke skrajni nezadovoljneži ter družijo v celoto, kar so prej ločile gore in doline. Radovedni smo torej, kako bode vplivala dolenjska železnica na naše politične in društvene razmere, ki so nas že doslej v vsakem okraji delile v dva aii tri tabore. Ako se bode železniška uprava hotela ozirati ua potrebe razmer, morala bode vpeljati posebne vozove za „mlade" in nStare", za ,konservativce" in ,radikalce". Razloček v vozovih bode ta, da bodo v vozovih za ,konservativne mračnjake" gorele lo-jeve sveče ali pa trske po stari slovenski navadi, vozove za „prosvetljene nsprednjake" pa bode raz-svetljavala električna luč. Osobito kapelanom se bode v prihodnje slabo godilo, ker bodo ob času volitev vedno pod radikalnim nadzorstvom. Voziti se bodo morali v četrtem razredu ter naznanjati svoje izlete radikalnim šefom. Na boljšem pa bodo svobodni duhovi. Sedaj kujejo svoje kapelanijade le med štirimi stenami; v bodoče pa jih bodo po svojih ^agentih" lahko širili tudi po Dolenjskem, kjer sije doslej le malo novodobnih leščerb. Tako ima vsaka stvar soinčno in senčno stran. človek pa tudi sam sebe ne sm^ pozabiti na pragu nove dobe. Tudi pisalec teh vrstic bode za svojo odkritosrčnost dobil nekaj novih priimkov. Doslej mu je g. —r.— nadel le pridevek .narodnega sramotilca" in „neslaneta", dunajska „Slove-nija" ga je imenovala svojim nečastnim članom, ker je trdil, da bodeta sotrudnikom „Brusa" naša sedanja prva pesnika ovijala čela s koprivami; v prihodnje pa bode g. —r.— tudi Psevdonimu kazal, kje je zidar pustil prostor za vrata. Dal si bode okovati svoje čevlje s konjaki, da bode vspešneja suval po stopnjicah vse one, ki se mu ne klanjajo, osobito one, ki nosijo črne suknje in delajo tlako le tako dolgo, da so zreli radikalni politiki za brce. Psevdonim. Uo^ blagoslovi {*eško kraljestvo! Oči in misel vseh stanovniicov češkega kraljestva, a tndi naše, obrnene so tja gori t slovanski Bim, v zlato Prago, kjer se baš te dni vrši v deželni dvorani velevažen čin v življenji češkega naroda: vravnava odnošajev med obema narodoma, prebivajočima od pamtiveka na češki zemlji, da se moreta prosto in svobodno razvijati, in sicer ne na korist te ali one narodnosti. Od leta 1871, ko je češki deželni zbor potrdil jednoglasno takozvane fundamentalne članke kot podstavo za poravnanje Češke s korono, od te d6be, ko je bila poravnava vsled intrig zloglasnega Beusta pretrgana, in cesarska beseda, dana dnč 13. septembra leta 1871, z novim reskriptom z dne 30. oktobra t. 1. preklicana, ko je v deželnem zboru češki plemič Karol Schwarzenberg zaklical proti nastopajoči ustavaški vladi: „Branili budemo samostal-nost češkega kraljestva in slavo korone sv. Vaclava s svojim življenjem in imenjeml", in ta glas zaoril v tisočernem odmevu od prve palače do poslednje pogorske koče, od tedanjega imenitnega trenotja pa do teh dnij, ko se je zopet zbral češki deželni zbor v posvetovanje, ni ga bilo bolj važnega, nego je to zasedanje. Neobičajna je doba, v koji češki deželni zbor pretresajo celo vrsto predlog, s kojimi naj bi se sklopilo konečno pomirjenje med obema narodoma v tej krasni deželi: mir z Nemci na podstavi popolne ravnopravnosti obeh plemen, koji je bil odkritosrčna skrb in smoter vseh pravih čeških rodoljubov, ker le tem načinom more se zagotoviti naroda bodočnost na kulturnem in narodno gospodarskem polji. Niti mladočeška stranka se ni protivila pomirjenji z nemškimi sodeželani, ter jim je ponujala leta 1875 in 1876 po svojem vodji, pokojnem dr. Karolu Sladkovskem, tak mir in prospehe, kakoršnih bi jim nikoli ne učinila narodna stranka, in leta 1888 je Julij Gregr stavil Nemcem celo izdajske ponudbe, kojih ne bi mogel vsprejeti nijeden pošten Nemec, še manj pa češki rodoljub. Prirojeno je, da oba naroda hrepenita po častnem miru in spravi. Dolgoleten boj izsesal je na obeh straneh kri in mozeg obema narodoma ter utvoril med njima neprekoračuo propast. Ceh je bil v svoji rodni zemlji pasterk in se še prikazati ni binel v takozvano zatvorjeno nemško ozemlje. Poleg tega pa gospodarski upadek obeh narodov na Češkem, beda vedno večja: to je bil sad strastnega boja, ki je dvajset let besnel po češkem kraljestvu. Češki deželni zbor, ki je pričel svoje spravno zasedanje 19. t. m., in v kojega so prišli tudi vsi nemški poslanci, razpravljal bode o nastopnih vladnih predlogah: 1. Organizacija deželnega šolskega sveta bode provedena tako, da se uprava čeških šol povsem izroči na podlagi polne ravnopravnosti v roke členov češke narodnosti. V tej osnovi se ne strinjamo zlasti v jedni točki, da bi bila namreč Praga prisiljena, voliti v deželni šolski svet jednega češkega in jednega nemškega poslanca. Ali naj je 180.000 Čehov tako zastopanih, kakor 30.000 Nemcev? In dalje: med temi 30.000 Nemci je 24.000 Židov, koji se vsi priznavajo k nemški narodnosti, in so zastopani v deželnem šolskem svetu po jednem svojcu. Ostane torej pravih Nemcev blizu 10.000, in ti naj dob4 jednako zastopstvo, kakor 180.000 Cehov?! Hočejo li biti zastopani praški Nemci v deželnem šolskem svetu, d4 naj se jim jeden glas, a Cehom najmanj trije. 2. Zakon gled^ ustanovljanja, vzdrževanja in obiskovanja javnih ljudskih šol, ali šol za narodne manjšine, dd naklado za vzdrževanje popolnoma ali vsaj večji del dežela na svoj račun. 3. Prememba zakona o deželnem kulturnem svetu, vsled kojega bode v prihodnje sestavljen iz Češkega in nemškega odbora in predsednika za skupne zadeve. 4. Prememba volilnega reda za češki dež. zbor. Vlada obljubuje, da bode takoj predložila zboru predlogo, ko bode imela potrebni materijal vkupe; za sedaj pa predlaga osnovo, s kojo se preosnova volilni red v velikem posestvu in bodo vsled te imeli Cehi v kuriji velikega posestva za vselej odločilno večino. Doslej je ta zbor volil v Pragi 54 poslancev, kar )e v nebo vpijoča krivica. Vsled predloge bode veliko posestvo razdeljeno na pet okrajev: Praga. Češke Budjejovice, Chrudim, Heb in Liberce. 5. Ustanova deželnozbornih kurij, vsled koje bode češki deželni zbor v prihodnje sestavljen iz češke kurije, v ':oji bodo zastopani vsi češki poslanci, mesta in kmetske občine, kakor tudi trgovinske komore. Teh bode vkupe 92, dalje iz nemške kurije, v koji bodo zastopani vsi nemški mandati. Teh bode 67. Veleposestna kurija ostane nerazdeljena in bode nekak posredovatelj med obema. Ta bode brojila 76 članov z virilisti. To je točni obseg vladnih predlog v deželnem zboru. Vrha tega je izročil deželni odbor osnovo zakona glede obeh deželnih jezikov pri samoupravnih uradih in organih v češkem kraljestvu, zlasti pa pri sodniji in uradih, da postane češki jezik tudi notranji uradni jezik pri državnih uradih, kakor je že pri samoupravnih in šolskih uradih. Dalje je izročil poslanec dr. Mattuš predlogo zakona glede založenja nove češke trgovinske komore za iztočno češko, kakor je bilo sklenjeno na Dunaji. Odkritosrčno je veselje, da ima po 4 V, leta češki deželni zbor v svoji sredi zastopnike nemškega plemena na Češkem, koji bodo, prošinjeni domo-rodnim duhom in ljubeznijo do zemlje češke in pravicoljubjem do češkega naroda, delovali skupno s Cehi v dosego skupnega pomirjenja v prospeh obeh narodov. Taisto se pa nadejamo tudi od mladočeške stranke, da-si je v drugi seji poddia mnogo peticij — tiskanih celo na Madjarskem, zoper spravo. Narod je že dosti nahujskan med seboj, neha naj Herostratsko delo. Mladočeški poslanci so mnogo pretirovali in od resnice odvrnili češki narod. Po-služevajoč se bednih narodno-gospodarskih razmer, so vso krivdo nedostojnim načinom predbacivali poslancem ndrodne stranke in so izdatno izkoriščali vladne odredbe, zlasti ono odredbo ministra Schon-borna z dne 3. februvarija t. I., gled^ nameščenj pri vrhovnem deželnem sodišči na Češkem. Tako kruto ne sme vlada skušati potrpežljivosti požrtvovalnih čeških zastopnikov, ako neče učiniti spravo na Češkem iluzorno in ves narod spraviti zoper sebe v opozicijo. Vzvišenih besed vladarjevih: „Mir hočem imeti med svojimi narodi!" ne sme vlada ovirati z jedno-stranskimi naredbami, s kojimi bi bil češki narod oškodovan v svojem pravu. Ona ne sme dalje zabiti, da na češkem živi dve tretjini stanovnikov češke in ena tretjina stanovnikov nemši^e narodnosti in da treba v tem smislu izvršiti ravnopravnost. Zadošča naj ta opazka, kajti uverjeni smo, da se bode ministerski predsednik, ki te dni pride v Prago in bode vse nedorazumnosti dunajskih spravnih poravnav vredil, v tem duhu potrudil, da bode muči vsestransko zadovoljnemu češkemu narodu pristopiti složno k spravi z nemškimi rojaki v prospeh češke dežele in avstrijske države. Bog blagoslovi češko kraljestvo in pošlji blagor in blagoslov hudo skušani, po razporu rodnih bratov razdvojeni deželi češki! C. L. Politični pregled. v Lj u b Ij an i, 27. maja. ^otranl« dežele. Praški mestni svet in Husov spomenik. Odkar so Mladočehi sprožili misel, da se postavi Husu spomenik, iščejo mladočeški zastopniki na vse mogoče načine, kako bi dobili na svojo stran občinski zastop pražki. Pred vsem naj podari občina zemljišče in skrbi za doneske. S takimi nasveti nastopa vedno mladočeški mestni svetnik Naprstek, ter nadleguje, kakor sitna muha, občinski zastop z imenovanimi nasveti, a je njegovo nadlegovanje vedno brezvspešno. V zadnji seji mestnega svžta je nasvetoval Naprstek, naj se postavi mestni svet na čelo podjetju, in sicer s tem, da pošlje dva zastop nika v prihodnji osnovalni zbor, ki naj skrbi, da se postavi spomenik Husu. Svoj predlog je utemeljeval s tem, da je trdil, zastopniki Prage ugovarjajo Husovemu spomeniku iz nerazložnih povodov. Povodi mestnega zastopa pa niso nerazložni, saj so bili že večkrat izrečeni. Deloma ne pripušča mestnim zastopnikom vest, da bi se postavil spomenik nasprotniku sv. cerkve; deloma nočejo delati s tem razpora med strankami. Proti predlogu Naprstko-vemu se je oglasil korar dr. Karlach, ter pobijal slabe razloge Naprstka. Zajedno je predlagal, naj preidejo na dnevni red. Za predlog Naprstkov so se oglasili le štirje mestni svetniki, a za Karlachov predlog jih je bilo jednajst. S tem je zopet za jedenkrat uničen poskus Mladočehov, da bi pregovorili mestni zastop prft.ski k proticerkveni demonstraciji in žaljenju katoliškega čutstva. Moravska. Brnski „Hlas" opozarja v daljšem članku volilce povodom deželnozborskih volitev, naj volijo take poslance, ki niso Je po besedi, temveč tudi po dejanji kr isti jan je. Doslej se volilci niso ozirali mnogo na to bistveno lastnost kandidatov. Večina moravskeg & prebivftlstva so J^ isrokls zs versko Solo, zato naj vsak kandidat por6, kaj misli o verski Soli. Dalje je nujna potreba, da se družabne naprave temeljito preosnujejo na krSčanski podlagi. Zato pa je potrebno, d» so tudi ljudski zastopniki odločni kristijanje, ki brez vseh osirov zagovarjajo resnične potrebe krščanskega prebivalstva. Tnaije držare. Bolgarija. Iz Sofije se 22. t. m. poroča listom: ,Dr. Mirkov je prisegel, da sta ga v noči dn6 11. januvarija ob dveh popolnoči vzbudila Panica in Ricov ter prisilila, da je pisal pismo Ki-sovu, da je Bolgarija v prežalostnem stanji. Oba prišleca sta bila omamljena opojnih pijač. Priča je menila, da ni to potebne važnosti, radi česar je sprva vse zamolčala, pozneje pa natanko povedala. Polkovnik Kisov je rekel, da so ga vzbudili na zahtevanje Paničevo. Ta je bil vinjen. Panica mu je nasvetoval, da naj prevzame poveljstvo čez armado. Ko je ta odšel, podal se je v vojašnice in preskrbel si potrebnih reči. Drazega dne je poučila priča vojnega ministra, na čegar povelje je vprašala Panico, ali ostane pri svojem namenu. Panica je pa le odgovoril, da je omamljen vsled vžitih pijač. Dne 18. januvarija je zaukazal vojni minister priči, da naj zapre Panico. Zaslišanje prič je trajalo do desetih zvečer, na kar je odložilo sodišče obravnavo do danes. Italija. V italijanski zbornici je bil 22. t. m. navstal hud vihar. Cavallotti je zagovarjal predlog, vsled katerega ne bi smel noben poslanec med po-stavodajo poklican biti v javni urad in noben državni uradnik biti povzdignen v viši dostojanstveni red. Ta predlog je bil naperjen proti Crispijevim upravam, vsled katerih so bili nekateri Crispiju priljubljeni poslanci imenovani za prefekte. Cavallottijev govor je bil rezek ter semtertja žalil večino. Ko je pa izpregovoril besede, da redi vlada najmanj 300 poslancev, zavladal je hud vihar med vladno stranko. Poslanci so se obrnili proti Cavallottiju s tisnenimi pestmi in Sprovieri je zavpil: „Izdajica!" — ,Kaj izdajica", zaklical je Nikotera, „mar ni ta vlada, vlada podkupovanja?" ,Vzemite besedo nazaj", oglasil se je predsednik Biancheri. Nikotera je pa odgovoril: ,Jaz ne jemljem besed nazaj, pokličite me k redu!" Ko je pa Sprovieri skušal segati v njegov govor, naredil je nejevoljen obraz in močno zavpil: „Roke mi oblizni!" Nikotero je dvakrat poklical predsednik k redu. — Zmerom odločneje se postopa proti Crispijevemu vladanju. Gotovo ne nehajo prej njegovi nasprotniki, dokler ga ne spravijo iz državne službe. Vse enkrat mine, in tudi Crispiju bodo oslabele krivične njegove roke. Nemčija, Vojni minister je podal v seji dotične komisije glavne točke, po katerih naj bi se preosnovale armade, namreč, da bi moral vsak zmožen mož biti vojak in se izvežbati v vojaških zadevah. To naj bi se doseglo s pomnoženjem sedanjega, ne z osnovo novega moštva. Mirovna armada bi se pomnožila za 50.000 mož. Osemnajst tirjanih milijonov so prvi korak za postavno preosnovo. Benningsen meni, da je mogoče izvršiti preosnovo armade, a le s skrajšanjem služabne dobe. Da bi se manj časa služilo pri vojakih, oglasil se je tudi Richter. ^NMndhorst je zahteval pojašnjenja o finančnem vprašanji in omenja 500 milijonov, o katerih se je v jeseni govorilo, da se bodo zahtevali za vojaške zadeve. Finančni tajnik mu je odgovoril ovinkoma. Zastopnik vojnega ministerstva. Vogel pl. Falkenstein, opomnil je, da se še ne dd uvesti dvoletna služabna doba. Izvežbanje vojakov mora biti korenito in vsestransko, ne pa površno in malenkostno. Nespametno je mnenje, da vpliva vrl vspeh v šolah na izvežbanje vojakov. Ko bi se izpremenili odnošaji, pričela bo vojaška uprava sama zmanjšanje služabne dobe. Švica. V uradnih krogih bernskih so se začela javljati mnenja, da se Belgiji ne bode posrečilo, da bi se vjemale ž gjenim načrtom proti anarhistom vse druge evropske države, ter pravi, da bi ovirala to narodno sporazumenje najbolj Anglija. Imenovani krogi trdijo, da bi bilo najbolje, ko bi stavila vsaka država sama za-se zapreke anarhistom ter ovirala njih delovanje. Grecija. Kakor se poroča iz Aten, sprejela je zbornica vladin predlog, da se brezplačno podeli zemljišče za spomenik pri Navarinu palih Francozov in mornarjev ter preskrbi za spomenik potrebni marmor. Nadalje je omenil ministerski predsednik Trikupis, da bo postavila grška vlada mavzolej v nezavisni vojni v grških vrstah palim Francozom, Rusom in Angležem. Izvirni dopisi. Iz Prage, 21. maja. (Svetojanska slavnost. Štrajki na Češkem. — Ra z n o.) Letošnji praznik sv. Janeza Nep. se je vzlic mnogim okoliščinam sijajno dovršil. Vrli romarji niso se dali ustrašiti vsled nemirnih odnošajev in slabega vremena ter so mnogobrojno obiskali „matičko' Prago, koja je vse (Dalje Y prilogi.) Priloga 119. štev. „Slovenca" dii6 27. maja 1890. goBtoljnboo sprejela. Otvorjene bo bile vse mncejne ibirke, Tstop je bil dovoljen f kraljevo dvorano na Hradčanih, prirejeni bo bili po vseh končinah mesta koncerti, na Žofinn .Slovanski bazar", koji je iztržil za .Matico školsko" lepo svoto 10.514 gld., 13 cekinov, 40 frankov, 3 rnblje in 20 par; v predvečer bil je romarjem prirejen prekrasen nmeteljni ognjestroj; narodno gledišče in predmestna bila so vsa natlačena, trgovc' so pa napolnili svoje zaloge z najlepšimi izdelki. Obiskalo je letos o sv. Jana Prago še več Ijadij nego lani, vknpe nad 30.000 oseb. Trgovci in — gostilničarji bili so povsem zadovoljni. A tndi po praških cerkvah se je trlo pobožnega ljudstva, zlasti v velehramn sv. Vida, kjer je nadgrobni altar sv. Janeza, in je občudovalo med druzimi dragocenostmi velehrama vlašinsko kapelo, kjer je dal prelat dr. E. Tersch prenoviti altar, na kojem v novem lesku blestš čvetero srebrnih po-prsij čeških sv. patronov: Vaciava, Vida, Vojteha in sv. Cirila, koje je dal izgotoviti na čast sv. Janeza I. 1729. praški nadškof Ferd. grof Khflnburk. Poleg tega dičijo ta altar dva srebrna angelja, srebrni križ in v srebrnem okviru prelep obraz Matere Božje Porodnice. Jako mnogobrojno je bil obiskovan hram sv. Vida popoldne v prisotnosti kardinala grofa Schčnborna. Vsled njegove želje bode ta hram dovršen v 12 letih. A tudi v uječi sv. Janeza je bilo polno ljudstva, in so morali vojaki in redarji skrbeti za javni red. Štrajki so na Češkem na male izjeme ponehali, samo T nyfanekih premogovih jamah Ijato vre med delavci in je, žal — tekla danes — kri I Nyfani so s svojo okolico po Kadnicih in Bfasih najobširneji kraj za premog v plzenskem okraji. Tii se zlasti nahajajo velikanske premogove jame Pankracove, iz kojih se na leto izvozi nad dva milijona kilogramov svetlega premoga na površje zemlje in do vseh končin sveta. Dalje so tu zapadnočeške premogove jame, iz kojih se na leto dobiva preko 3Vs milijona oglja. Na tisoče premogokopov posluje tii po dnevi in po noči. V tem kraji nastal je torej včeraj štrajk, kojega so se vdeležili ne samo premogokopi, temveč kurjači, crparji, ma-šinisti in v obče vsi delavci premogovih jam. Štrajk nima v nobenih jamah tako opasnih posledic, kakor baš tn, ker se delo ne sm^ ustaviti. Zlasti velja to v Pankracovi kotlini. Postavljen je tn ogromen parni stroj, da noč in dan črpa vodo iz zemlje, vsled tega uzmogočuje delo in varuje jame pred preplavljenjem. Noč in dan bruha ta stroj ogromne vodne toke na površje, kjer tvori malo rečico, koja teče od Nyran preko Ojprnic k Mži. Ta stroj je prestal včeraj delati, in rečica se je vsled tega posušila. Strašne besede: Jame so pod vodo I O tem se je poročalo v Pizenj, in danes ob 5. uri pripeljal je poseben vlak iz Plznje dva bataljona 73. pešpolka. Povedati moram, da so Nyrani prva postaja od Plznje k zapadu. Kaj se je potem dogodilo, navajam brzojavko, došlo danes iz Nyfan tukajšnjim listom: .Iz Nyran, 20. maja. Danes je nastal v premogokopnih štrajkih jako žalosten obrat. Dopoldne ob 9. uri zbrala se je na Pankraški jami množica mož in žena, da dobe iz pisarne znamke, kakor je to običajno po izplačilu. Za te znamke pa gredo v konsnmno društvo po živila. Komandajoči mladi poročnik Budiner s svojo četo pri jami .Marta", neznajoč razmer, veli, naj se množica razide. Premogokopi videč, da se vojaki pripravljajo k napadu, ustavijo se 200 korakov pred četo; jeden izmed njih se odkrije ter grš proti četi na 30 korakov, klicoč: .Gospod lajtenant, mi gremo samo po svoje novce, ker se izplačuje; obnašali se bomo mirno in varovali vsacega nasilstva." Poročnik gotovo ni umel delavčevih besedi ali pa je imel druge instrukcije, ter zakliče: .Kehrt euch I Machfs, dass ihr fortkommt!" — Toda množica (600 do 800 m6ž) se ne gane, ker so trebali znamk za živila. Poročnik koj na to veli: .Palite!" — v tem trenotji zagrmi prva salva, koji je sledilo še četvero. Učinek strelbe med rudniški ljud bil je strašansk. Polovica zbranih premogokopov padla je na zemljo — strahu. Palo je takoj 10 mrtvih, 6 je kmalu na to umrlo za ranami, in je število mrtvih, ki so plačali štrajk s svojim življenjem: šestnajst! Izmed 30 ranjenih marsikdo ne preživi juteršnjega dn^. Kroglje iz Mannlicherovk frčale so eel6 na kolodvor in — mesto. Jedna se je zarila v cifernik na ari mestne hiše. Bane so bile strašue. Ko žene čujejo strel, prihromč iz hiš na jame; nastali so grozni, nepopisni prizori. Kakor besne so kričale: „Nas pobite, ne naše može, ki žive naSe otroke!" Vse Nyfane so bile po konci — razljučeni ljud plane v stanovanje asistentovo in inženerjevo ter je vse razbil. Oba so morali vojaki vzeti v svojo sredo, inače bi bila ubita; jednako žandarmerijski ritmajster, druzega žandarja so ženske skoro na pol raztrgale. Ravnokar dospeli so sžm še dragooci." Vsega tega nesrečnega gibanja je kriv socijalno-demokratiški duh. Vredniki in izdajatelji socijalno-demokratiških listov tu v Pragi na pr. so bili pri minolih delavskih shodih glavni govorniki ter tako z besedo širili med štrajkujočimi socijalistične nauke. Posebno za delavstvo nehvalevredno znamenje je, da se terorizujejo pametni in razsodni delavci. Te dni je izšel na svetlo politično-satiriški socijalno-demokratiški Udnevnik .Bič". To je že sedmi v Pragi v češčini izhajajoči socijalistiški Udnevnik. Iz doposlanih hstov čitam tužni konec saplenta Jos. Pichlerja blizu Gorice. Kot žalostno ilustracijo suplentskih razmer bodi vam vest, da so 10. t. m. potegnili mlinarji iz Morave blizu Kromeriža truplo mladega človeka. Utopljenec je bil Hinko Ordelt, kandidat profesure iz Prerova, 27 let star. Učil je na več gimnazijah in meščanskih šolah, a vendar ni mogel dobiti delinitivne službe. Oče ga je podpiral po svojih močeh. Slednjič je bil tu v Pragi. Hkrati je izginil. Raztelesenje je pokazalo, da se je nesrečnež najprej — ustrelil z revolverjem, potem je pal v vodo. Ordelt je bil poznat kot redovit, nadarjen iu marljiv mladenič. Dnevne novice. (Konfiskacija.) Zadnja številka našega lista je bila konfiskovana na naše veliko iznenadenje zaradi pisma iz Amerike, katero je štajarski rojak poslal svojemu prijatelju in smo je mi priobčili. Tudi današnja številka ima celo polo priloge. (Presvetli cesar Franc Jožef I.) podarili so .Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji" 50 gld. (Mestni zbor ljubljanski) je imel v petek svojo sejo. Župan Grasselli se spomni pričetkom seje veselega dogodka v cesarski družini, ko se bode cesarska princesinja nadvujvodinja Marija Valerija poročila s cesarskim princem. Razni zastopi po širni državi tekmujejo v radosti in udanosti tem povodom. Tudi stolno mesto Ljubljana ne more zaostati v tem pogledu za drugimi mesti ter hoče dati duška veselju in radosti. Zato župan predlaga: 1. Občinski svet stolnega mesta Ljubljane izroči adreso s čestitanjem presvetlemu cesarju, presvetli cesarici in nadvojvodinji Mariji Valeriji. 2. Na dan poroke in vsako leto za življenja Marije Varije na dan obletnice razdelilo se bode po 200 gld. med pet ubogih ljubljanskih vdov. Občinski zastop, ki je stoje poslušal nagovor županov, je oba predloga sprejel soglasno. Namesto izstopivšega g. K. Pollaka je bil g. A. Skaberne izvoljen v upravni odbor mestne hranilnice. Na to je vodovodni inžener g. Hanuš poročal o oddaji vrtalskega dela za leto 1890. Poročevalec je v iiueuu združenih odselcov nasvetoval, naj se delo izroči tvrdki Toonies, ki je stavila najnižje cene. Tekmovalo je šest tvrdk. Proti temu predlogu je govoril najprvo odbornik Hraskj", češ, da tvrdka Tonnies ue bode mogla izvršiti vsega dela. Že sedaj se je oglasilo za vodo do 100 hišnih posestnikov, in utegne se jih oglasiti do 300; čas pa je kratek, ker oktobra meseca že pritiska mraz, ko se to delo ne more vršiti. On predlaga torej, naj se delo izroči večim tvrdkam, ki imajo potrebne aparate in hočejo sprejeti delo na podlagi najnižje ponudbe tvrdke Toonies. Ta predlog toplo podpira odbornik Povše, rekoč, da bodo hišni posestniki morali že pričenši z avgustom plačevati vodarino, ne da bi dobivali odškodnino od najemnikov, ker do tedaj ne bode še voda napeljana po hišah. Odbornik Gogola tudi naglaša, da tvrdka Tonnies ne bode mogla pravočasno izvršiti dela, zato nasvetuje, naj se delo izroči tvrdki Tonnies in dvema naslednjima, ki so bili za prvo najcenejši. Župan pojasni, da so cevi po mestu že polne vode, treba je le nekaj malih poprav, vrtanje se lahko prične tudi pred kolovdacijo, ker ta ni v zvezi z vrtanjem. Odbornik dr. Tavčar naglaša, da se Hraskega predlog ue more sprejeti, ker delo je po pravilih oddano najcenejši tvrdki, in U je Tonniesova. Pač pa ima mestna občina oblast in prostost, da za-htera od Tdnniesa naj delo o pravem časa dovrši. Podžupan V. Petričič se pridružuje nasvetu g. Hraskega. Odbornik Hribar je za predlog gosp. dr. Tavčarja, oziroma za tvrdko Tonnies. Odbornik Hraskj odgovarja, da v razpisu ui bilo rečeno, naj se delo izroči eni tvrdki ali najcenejši; sicer pa sam nasvetuje, naj osUle tvrdke sodelujejo na podlagi najnižje ponudbe. Pri glasovanji je bil nasvet g. Hraskega sprejet s 16 glasovi. Vodovodne naprave v mestni hiši in obeh mestnih deških šolah se je oddalo tvrdki Škrabec & Novotnj. Troški bodo znašali 866 gld. Poročevalec Hanuš dalje nasvetuje: Najenščina od vodomera na leto znaša: Za vodomer 7 mm svetlobe 3 gld., 10 do 16 mm 4 gld. 80 kr., 20 do 25 mm 7 gld. 20 kr., za vodomere večjega kalibra se bode v dogovoru določilo. Za hjdrante po 65 mm na leto 12 gld., za požarne pipe po 50 mm. 6 gld., po 40 mm 4 gl., po 20 mm 2 gld. Ta dostavimo, da se bodo vodomeri potrebovali ie tam, kjer se bode voda oddajala po kolikosti. Hjdrante in požarne pipe pa bode napravil, kdor bode hotel. Odbornik Hribar poroča v imenu vodovodnega odseka o slovesnem odpretji vodovoda, ter nasvetuje: Dn^ 29. junija ob 11. uri je slavnostna seja mestnega zastopa. Potem cerkveno blagoslov-Ijenje vodometa pred muzejem, kjer vodovodni odsek izroči mestu vodovod. Devet strelov z grada naznani to ljubljanskemu prebivalstvu. Nato se je pričela dolga debata o stavbišči za deželno gledališče. Navajali so se razni razlogi za in proti prostoru na cesarja Franca Jožefa trgu. Poročevalec Hribar je navajal razloge za prostor na Mayerjevem posestvu tik Lattermanovega drevoreda, ki bode veljal 35.000 gld., in za katerega bi tudi kranjska hranilnica podarila 20.000 gld. Poročevalec nasvetuje, naj mestna občina v ta namen dovoli 30.000 gld. Proti temu predlogu so govorili odborniki: Velkovrh, dr. Gregorič, Prosenc in Valentinčič. Predlog pa so zagovarjali odborniki: Murnik, Gogola in poročevalec Hribar. Naposled je odbornik Povše predlagal, naj se ta točka odloži vsled pozne ure ua prihodnji teden, da se bodo mestni zastopniki mogli natančneje poučiti o predlaganih dveh prostorih. Predlog je bil s štirinajstimi glasovi sprejet. (Vodstvo drnžbe sv. Cirila in Metoda) je imelo dne 21. maja svojo XXXIV. sejo. Navzočni: Prvo-mestnik: Tomo Zupan. Odborniki: Matej Močnik, Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Ivan Tavčar, dr. Jos. Vošnjak (blagajnik), Andrej Zamejec, Anton Žlogar (zapisnikar). Prvomestnik naznanja, da sta se odbornika dr. vitez Bleiweis in Ivan Hribar zarad službenih zadržkov opravičila. — Blagajnik poroča o dohodkih in troških od zadnje .seje omenjajoč, da je upati od vseh podružnic povodom njih zborovanja povoljnih prispevkov. — Po željah nekaterih koroških podružnic vdeležila sta se vodstvena člana dr. Vošnjak in Ivan Hribar njih zborovanja. — V zadnji dobi pristopila sta dva nova pokrovitelja, položivši na domovinski altar svotojpo 100 gld. Dva neimenovana rodoljuba na Goriškem pa sta darovala 250 gld. Požrtvovalnim rodoljubom Bog plati! — Društvu .Rudečega križa" podari se po več iztisov doslej izišlih zvezkov .knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda". — Nekaj prošenj za podaritev knjig, primernih šolski mladini, bilo je uslišanih. — Vsled velikodušnih darov visokega deželnega zbora kranjskega v znesku 1000 gld. in prestavnega mestnega zbora ljubljanskega v skupni svoti 400 gld. je vodstvo poslalo na dotično mesto svojo dostojno zahvalo. — Tajnik naznanja tekoče zadeve in izvršitev prejšnjih sklepov. — Ker se v razglasih nekaterih visokih c. kr. deželnih šolskih svetov čita, da je prevzvišeni minister za bogočastje in uk spisa: .Tisočletnica Metodova" in .Valentin Vodnik" kot manj primerna za šolsko mladež prepovedal, in se v dotičnem odloku .Tisočletnica" našteva kakor po družbi izdana, storilo je vodstvo potrebne korake, da se ta zmota na dotičnih mestih pojasni. Pri tem za zdaj le omenjamo, da že naslov .Tisočletnica" naznanja, kdo jo je na svitlo dal in založil, namreč: .Odbor za priredbo vlaka na Vele-grad in v Prago." Brošura ta je izšla v prvi polovici I. 1885. Družba sv. Cirila in Metoda pa se je konstituirala se le 5. julija 1886. — Kraj in čas veliki skupščini odločil se bo po dogovorih p^inej^ NaxoprirMl» podrazaiee so: Tolmn na Goi44l[«m> Priblaves na Koroškem, Kostanjevica ua Dolenjskem. — Vsa slavna načelništva uljudno posivijamo, da povodom svojih eborovanj naznanjajo po dotičnih tiskanicah eventuvelne premembe, značaj odbornikov in pošto (saj za prvomestnika), število udof, zastopnike oziroma pooblaščence za veliko skupščino itd., ker se ti podatki potrebujejo za družbene »Vestnike". Pri denarnih pošiljatvah naj se izrecno omenja svota, skupljena za razna zvezke ^knjižnice družbe sv. Cirila in Metoda". (Drnlbi sv. Cirila in Metoda) so donesli ca binkoštni dar vipavske rodoljubke in rodoljubi svoto osmih goldinarjev. — Naj bode njihovo domoljubje bodrilen vzgled Slovencem na okrog. (Dnevni red) seji ljubljanskega občinskega sveta v torek, 27. dan maja, ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. — 1. Naznanila predsedstva. 2. Združenih odsekov (finančnega, stavbinskega in olepševalnega) poročilo o deželnega odbora kranjskega dopisu glede gradnje novega gledališča. (Nadaljevanje razprave.) 3. Finančnega odseka poročilo o mestnega loterijskega posojila in mestne klavnice računskih zakljačkih za 1889. in proračunih za 1890. leto. (Birmancev) je bilo binkoštne praznike v tukajšnji stolnici 1729, in sicer: iz ljubljanskih fara 578, iz druzih farii ljubljanske škofije 1144, iz tujih škofij pa 7 (3 iz lavantinske, 1 iz sekovske in 3 iz tržaške). (Micarski strajk.) Danes so v Ljubljani mizarski pomočniki ustavili delo. Zahtevajo namreč deseturno delo in za 20% višjo plačo. Dva delodajalca sta nekda hotela ustreči tem zahtevam, toda pomočniki postopajo solidarno. (Imenovanja.) G. dr. Dušan Perišič, okrožtii zdravnik v Loži, je od kranjskega deželnega odbora imenovan za okrožnega zdravnika v Ilirski Bistrici. — Mestu upokojenega ministerijalnega svetnika g. Lipperta imenovan je vrhovni logarski svetnik g. Ljudevit D i m i t z referentom za upravo državnih gozdov. (Poročil) se je gosp. prof. Anton Stritof na Dunaji z gospodičino V. Juvanovo iz Idrije. (Teča.) Dn^ 18. t. m. je toča naredila mnogo škode na Koroškem v farah: Porače, Dholica, Ti-menica, Šenttomaž, Svabek, Pliberk in Vogerče. Uničila je poljske pridelke, oklestila sadno drevje, zbila travo in raztrgala strehe. (Katoliško-politično in gospodarsko drnStro za Slovence na Koroškem) priredi v nedeljo, dne 8. junija, prvi shod pri .Podstržišniku" na Stražišču blizu Zakamna pri Celovcu. — Vspored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Razgovor o letošnjih volitvah za deželni zbor. 3. Poučen govor o živinoreji. 4. Prosta zabava z govori in petjem. — Povabljeni so posebno slovenski volilci iz celovškega in borovskega okraja. (Noy list.) V »Novi Soči" čitamo, da prične v Gorici izhajati nov list, in sicer vsak drugi in zadnji petek v mesecu z imenom „Gorica". Namen temu listu bo: poučevati slovensko ljudstvo o trgovini, obrtniji, kmetijstvu in narodnem gospodarstvu z ozirom na upravo in gospodarstvo mestne občine goriške in goriški trg. Vrednik listu bo gosp. G. Likar, trgovec v Gorici. Naročniki »Nove Soče" bodo dobivali list brezplačno, za druge pa boda stal za vse leto 1 gld., za pol leta 50 kr. (V tržaško pristanišče) je v petek priplula ruska fregata »Vladimir Monomah"; poveljnik ji je kapitan Donbasov. Pozdravili so jo streli s kastela in vojne ladije »Lavdon". Na krevu ima ladija 542 mož in 20 topov. (Državna podpora za Goriško.) Državni zbor je dovolil za Goriško 10.000 gld. podpore. C. kr. namestništvo v Trstu je vprašalo deželni odbor goriški, v kateri namen naj se porabi ta podpora. Deželni odbor je nasvetoval polovico za zgradbo ceste po Braniški dolini na Vipavskem, drugo polovico pa za cesto čez Gradec. (G. državni poslanec dr. vitez Tenkli) je zopet nabral na Dunaji 300 gld. za otroški vrt in dekliško šolo v Gorici. (V Litiji) bode dne 1. junija ob 3. uri popoldne tombola s petjem in godbo v prostorih g. Oblaka na napravo nove brizgalnice. Petje bode iz prijaznosti izvrševal litijski pevski zbor. K obilni vdeležbi vabi odbor. (Gospod Oroslav Dolenec), hišni posestnik in mestni odbornik v Liubljani, podaril je »Podpor- nemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji" &0 gld., ter poMtal s tem ustanovnik društva. Iskrena mo hvala! — Slovenec iz Kamnegorice, slučajno bivajoč na Dunaji, pa je blagajniku tega društva za društvene svrhe podaril 5 gld. Srčna hvala! (Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) Premeščeni so čč. gg.: Jakob Pokoren, kapelan, ix Črnomlja v Smlednik; Ignacij F e rti n iz Smarija v Mošnje; Franc Pokoreu z Jesenic v Šmarije; Albin Ilovski iz Kostanjevice na Mirno; Janez Millier iz Smlednika v Polje. ^ (Z Dobrne) due 22. t. m. se nam piše: Včeraj okoli osme ure zjutraj je grmljaviua znad Pohorja naznanjala grozeče oblake. Zrak je bil izredno topel, a človeka je mučila soparica. Malo pred jednajsto uro so nevarne megle začele pokrivati tudi naše hribe okoli sv. Jošta. Cez okolico Brdce spustil se je silen hlišč, vsula se je pogubonosna toča in v kratkem času malone uničila rastlinstvo. Vinorodne kraje v obližji rešil je veter-vzhodnjak, ker je oblake odvihral po šumovitem gorovji proti Velenju. Dal Bog, naj bi sirota-kmetovalec kruh, ki se mu je po naših okolicah lepo ponudil, srečno tudi spravil! Vrnimo se. Cez dobro uro je v nižavi po potoku prihrumela voda ter tu in tam zapustila preozko korito, toda kvara posebnega provzročila ni, izvzemši na nekej njivi blizo šolskega poslopja, kjer je za-plavila koruzo. Hribovci pravijo, da se še danes nahajajo celi kupi toče. V kotu za gradom Dobrnica je voda odplavila »za tri voze" desek od neke pile, tamošnjemu kovaču okoli hiše nanosila množino peska, nedaleč od tam je v pesku obtičal voz, da ga je voznik moral zapustiti in vole odpreči. Podobne žalostinke zvedeli smo tudi od Belečja pri sosednjem sv. Janžu. Po našej okolici je popoldne namakal tih dež. (Dežmanov spomenik.) V soboto opoldne se je odkril nov, krasen spomenik v deželnem muzeji »Ru-dolfinum"-u pokojnemu Karolu Dežmanu. Na ru-dečkastem gorenjskem marmorji stoji doprsni kip Dežmanov, umetno izdelan od prof. Tilnerja na Dunaji iz kararskega marmorja. Podstavek je izklesal kamnosek Wurnik v Radovljici. Na podstavku so vsekane besede: »Sein Leben war geweiht der Hei-mat und der \Vissenschafc". Ves spomenik, katerega je izročila »Kranjska hranilnica" deželnemu odboru, je stal okrog 4000 gld. Lepo na tihem se je vse to zvršilo. Tako znajo častiti svoje može Nemci. In mi? Rajnemu »Očetu domovine" se gotovo kaj tacega nikdar ni sanjalo! (»Matica Slovenska.") Ljubljanski odborniki so se sošli zadnjo sredo na kratek razgovor o pripravah za letošnji redni veliki zbor. Določilo se je, naj se vrši v sredo dn6 25. junija ob 5. uri popoldne v mestni dvorani; dan pozneje naj mu sledi zaradi konstituiranja odborova seja. Odločilo se je dalje, kateri domači in vnanji odboruiki imajo letos izstopiti iz odbora. Tajnikovo poročilo, katero je odbornikom sostavljeno na ogled, vzame se na znanje ; računi bodo pa društvenikom pri zboru tiskani na razpolaganje. Vse natančneje povedo vabila, ki jih objavijo v kratkem slovenski časopisi. (Kaj namerja »schnlverein" ?) V nedeljo in v ponedeljek je imel »schulverein", kakorsmo že omenili, občni zbor v Lincu. Nemški liberalni listi objavljajo letno poročilo. Društvo šteje 37 podružnic, šol s 86 razredi in 91 oddelki. Na Češkem je 22 šol s 53 razredi, na Moravskem 7 šol s 15 razredi, v Galiciji 1 šola s tremi razredi, na Štajarskem 2 šoli s tremi razredi pri sv. Egidiju in v Sevnici, na Koroškem 2 šoli s 5. razredi in na Kranjskem ima šole v Ljubljani, Maverlu, v Tržiču in Zagorji in zabavišče v Ljubljani. »Schulverein" je torej proti slovanski narodnosti. (Akad. društvu .Triglav") so darovali v društvene uamene gg.: Dr. Slane, odvetnik v Rudolfovem 10 gld.; Gibron, župnik v Štebnu, 2 gld. 20 kr.; Legat, poslovodja tiskarne sv. Mohora, 1 gld.; župnik Einspieler 50 kr.; župnik Kolarič 60 kr. Za društveno zastavo je poslala gospica Ada Cuček v Ptuji 5 gld. Vsem dobrotnikom najiskrenejša zahvala! (Dva časnika slovaško-slovenska) sta slavila štiridesetletnico obstanka, namreč »Katolick^ Noviuy" in pa »Cyril a Method" fV Ljnbečni pri Vojnikuj je neka posebno izvrstna glina za opeko. Tamošnji gospodarji ^e vsled tega mnogo počajo z opekarstvom. Blago razpošiljajo Celo v daljne kraje. V novejšem času se jim je naj-I bolj godilo, dokler je »Južna železnica" zidala po-. s!opje v Opatiji. Zatem so se veselili na stavbo »hranilnice" v Celji. Ali tukaj so jim zaslužek od' vzali, ker si je dotični podjetnik onoialil lastno oao^ karnico ivanaj mesta. Podobno se je siromakom opekarjem pripetilo tudi zdaj, ko dežela stavi hiralnico pri Vojniku. Podjetnik je na občinskem svet« zasledil primerno čemijo ter si z delavoi-tujci na-pravlja lastno opekarnico, ker je cena opeki v Lju-bečni baje poskočila. (Slovensko akad. drnštvo »Triglav") priredi v nedeljo, dn^ 1. junija izlet v Središče ter cajedno praznuje slavnost razvitja svoje zastave. — 1. junij: Odhod iz Gradca ob 5. uri 40 minut. Ob 9. uri malica na Pragerskem. Prihod v Središče ob 11. uri 10 min. Ob IIV4 ia slovesno razvitje zastave. Popoldne ob 2. uri banket. Ob 6. uri zvečer koncert. — 2. junij: Ob 6. uri zjutraj izlet v Varaždin. — Vspored koncerta: 1. Pozdrav došlih gestov. — 2. J. pl. Zaje: »Dijaška", moški zbor. — 3. 8. Katkič: »Šumi marica", svira tamburaški zbor. — 4. Slavnostni govor. — 5. A. Schvvab: »Trigla-vanov zastava", moški zbor z bariton-solom. — 6. 5. Katkič: »Nočni stražari", tamburaški zbor. — 7. L. Hudovernik: »Naša zvezda", zbor z bariton-solom. — 8. A. Šenoa: »Hrvatska četvorka", tamburaški zbor. — 9. J. pl. Zaje: »Himna Zvonimira", moški 7bor. — 10. A. Remec: »Djačka potnica", tamburaški zbor. — Prosta zabava. — Vstopnina za koncert 30 kr. Dame proste. — Iz posebne prijaznosti sodelujejo pevci iz Središča in sosednih krajev in tamburaški zbor akad. društva .Hrvatska". (Vabilo) na veselico, katera se priredi dn^ 1. junija 1890. leta o priliki izleta »Šaleške Čitalnice" iz Šoštanja v Mozirje. Vspored: L Ob 3. uri popoludne sprejem društev iz gorenje savinjske doline. IL Ob 4. uri sprejem »Šaleške Čitalnice". HI. Ob 6. uri zvečer v gornjih prostorih Kolenčevih koncert slavnega pevskega zbora »Šaleške čitalnice" s sodelovanjem Šmarske godbe pod vodstvom kapelnika gosp. St. Kovača. IV. Ob 8. uri prosta zabava. Vstopnina h koncertu in zabavi 50 kr. za osebo. Cisti dohodek je namenjen dijaški kuhinji v Celji. — Vspored pevskemu koncertu. 1. H. Volarič: »Za Dom" moški zbor. — 2. A. F. Vogel: »Cigani", moški zbor s tenor-solo. — 3. A. Foerster: »Njega ni", četverospev. — 4. A. Nedved: »Domovina", moški zbor s četverospevom. — 5. D. Jenko: »Na moru", moški zbor. — ^ * ^ »Mihova ženitev", šaljivi četverospev. 7. A. Foerster: »Pobratimija", moški zbor z bariton solo in četverospevom. 8. Dr. B. Ipavec: »Slovanska [Pesem"', moški zbor z bariton in tenor-solo. Raznoterosti. — Brezdimen smodnik. Kakor poročajo listi, bode vlada od delegacij zahtevala 3 milijona za vojaške potrebe, in sicer največ za brezdimen smodnik. Kakor vojaški strokovni list »Reichswehr" poroča, se veščaki še niso odločili za ta smodnik. Pri letošnjih vojaških vajah bodo porabili več tega smodnika, da se prepričajo, ali je poraben za vojsko. — Dobra kupčija Neki londonski fotograf je plačal znanemu Stanley-u 20.000 mark za pravico, da ea sme fotografovati ter sam prodajati fotografije. — Rastlinstvo. Botaniki so izračunih 6400 raznih rastlinskih plemen, in sicer 5720 vidnoplod-nih in 680 skrivnoplodnih ali brezcvetnih. Vseh rastlin štejejo nad 400.000 vrst, katere rastu po vsej zem'ji. Rastlin, ki prinašajo človeku korist, štejemo okoli 20.000. Čes 3000 rastlin daje ljudem in živalim ži 'ež; 200 vrst nzim daje vinu podobno pijačo; lepodišeče tekočine napravljajo se iz 300 vrst; iz 50 vrst se napravlja kavin surogat; 129 nam jih rabi za čaj; za papir 41, za pletenje 200 za barvanje 650, za milo 47 rastlin. Telegrami. Celovec. 24. maja.*) Za župana je bil izvoljen soglasno dosedanji Franc Erwein, ki pa ni hotel volitve sprejeti. Volitev bode zopet drugi teden. Dunaj, 24. maja.*) Oesaričinja vdova Štefanija je danes dopoldne obiskala poljedelsko razstavo. Praga, 23. maja.*) O spravnili točkali se je pričela nadrobna razprava. Carjigrad, 24. maja.*) Štirje vojaki, ki so hčer dragomana ruskega poslaništva, Ivanova, nadlegovali, so bili od vojnega sodišča obsojeni na 10. 8 in 4 mesece ječe; sultan je še dodal, da jih potem proženo v Tripolis. Nelidov je bil s tem zadovoljen. *) u /.aplenjenpjja lista > Dtm^. maj^. Čniogoraiia' Milena se jo pripeljala na Dunaj. Cesar jo je obiskal. Praga, naaja. „ Politik" je izvedela il merodajnega vira, da je neosnovana trditev, da bode del Staročehov glasoval proti spravnim točkam. Belgrad, 26. maja. Bolgai-ski agent Di-mitrov je ministerskemu predsedniku Gruiou iaročil svoja poveril na pisma ter v imenu vlade zagotovil prijateljske namene. Bukarešt, 26. maja. Kobilice se širijo po vsej Bolgariji. Prebivalstvo je brez pomoči. Tremenoko Mporočilo. n' " I I _ > a Cm Stanje -------Veler Vreme jB;* « opa«..«>j. "vrr | p § 17. u. zjut.l 734 2 f IS^tfn svzhod megla 26 2. n. pop. 7316 23 4 iL vzh. del. jma. 0 00 9. u. zvež. 731-7 lS-6 brezv. jagno__ 7. u. ^ut. 730 7 1V4 il. vzh. jasno 26 2. u. pop. 729 3 23 0 sr. jzapad jasno 0-00 9. u. zvec. 729-8 17-3 jzapad oW»8no Srednja temperatura obeh dni 17-9*,' in 4-6", z» 0 9° in 2 0° nad normalom. I>unatslc« borza. (Telegradčno poročilo.) 27. maja. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16* davka) 89 gld. 10 kr. Srebrna „ 5«;, . 100 „ , 16 * „ 89 „ 90 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta ... 109 „ 50 , Papirna renta, davka prosta......101 „ 20 „ Akcije avstr.-ogerske banke............966 , — „ Kreditne akcije ..........301 „ 22 „ London • ■ •..........117 „ 25 „ Srebro ................... Piancoeki napoleond.........9 „ 35 „ Cesarski oekini...........5 „ 57 „ Nemika marke .........57 „ 60 , Va^bilo k občnemu zboru ol[T.lioiai)laEaiieljiil)lj.ol[ollce Ldii6 junija 1890 ob polu 4. uri popoldne v društTenl hiši v Št. Vidu nad Ljubljano. Dnevni red: 1) Poročilo a) o dohodkih; h) o izdatkih zaključkom 31. dnč marca 1890. 2) Določba o računskem poročilu blagajničnega na-Celnižtva in njega izteženje. 3) Volitev a) volitev nadzorovalnega odbora SeSterih članov; h) volitev razsodišča peterih članov. Načelništvo okr. bolniške blagajnice ljubljanske okolice 24. dne maja 1890. Načelnik: (1) Anton Belec s. r. Bre/. izkaznice ni nikomur dovoljen pristop v dvorano (§ 29. blagajničnih pravil). Hajcenejsi, najboljši, preskužen, rujavi lesni pomaz JSJT varnje trajno pomazane plotove, kolarnice, skladišča, vozove, gospodarska orodje, tla itd. pred gnjllobo, slinami, oitor- J««jMa in iaielkaml V hlevih raskuinje. (16—t) 1 kijr. i»ilo«» M B kradiulnih metrov. Pregled brcipl«fno. Kakovost neprekoSeno rajtmfena. S kgr. 1-50 gld., 100 kgr. 10 gld. i Duniju. kkrbolna klallna, karbolno apno, kalenaz. Prekn^ctm rabat. Mihael Barthel in dmgovi, - »^»'boiu Ces. Mi. jrM. mrovalia Wla ^Avstrijski Pli6iiix" na Dunaju. Vplačane delnice in druga jamstva drnibe snaiajo skupaj 5ex ^ velft ^ proti škodi po toči ua Kranjskem, štajarskem hi Koroškem. Pogoji so dokaj ugodni in uvedene najniže stalne premije a pozneje kaj doplačati; ako bi zavarovanec ne mosrel zav bi bilo treba _ ne da mogel zavaroval- nine takoj plačati, počaka se celd do žetve. — Škode se hitro in pošteno cenijo in precej izplačajo. Kdor bi želel zastopstvo prevzeti, obrne naj se na glavno zastopstvo v Gradcu, katero daje radovoljno vsakoršna pojasnila v zavarovalnih zadevah ali pa na (flavno zastopstvo v Ljubljani (/.astopiiik Josip Perliaiie) ^oleiil>iiirg-ove iiliee ^tev. 3. Tujci. 21. maja. Pri Slona : Lehman, knjigar.j in Voil, potovalee, z Dunaja. — Rubasch iz Plzna. — Grimasi izTrsta. — (ilobočiiik iz Kranja — Graden z Jeličnega vrha. — Hager, frkostavec, i/, Monakova Koi^iija najem. št. 9198. Binkoštni torek. 27. dan maja t. 1. dopoludne ob 9. uri se bode košnja mestnih senožeti ob A^clilci <*esti pocl l^fil^oviiilconi, pri lcoiijn,^»ii v '^Fnio-voni in pri IcoloK^mlicena. mliiiii za 18110. leto po očitni dražbi kosoma oddala v najem. Dražba se bo pričela ob 0. uri dopoldne na senožeti {)od Rakovnikom, kamor se najemniki vabijo in se bo po zgoraj omenjeni vrsti nadaljevala na drugih senožetih. Maiiiatrat deželnega stolnega ntesta. (1) Ii j u b 1 j a n a , dne 21. maja 181t0. Proti škodi po toči na Hraiijskeiii, štajarskem in Koroškem zavaruje najceneje glavni zastop v Gradci Ogersko-francoske zavarovalne družbe PiHariin: Thonethof, Pfarrg^asse 2, Gradec. V gotovini vplačana delniška glavnica znaša milijona goldinarjev.ph^*- škode se iieinudoma cenijo in točno izplačujejo. Na željo čaka zavarovalnica na plačo premije do žetve. Zastopnike sprejema glavni zastop v CJradci, pojasnila daje in pa ponudbe sprejema glavni zastop v Ljubljani. (2-2) tOOOa Koverte s firmo priporeča Katoliška Tiskarna po nizkej ceni. Trgovina z železnino Albin C. Ahčin-a v Ljiil>ljaiii9 ai««;. M, ima vedno bogato zalogo staTbinskega orodja, lopat, krampov, orodja za podzemeljska dela, okov za vrata in okna, pantov in k^učavnio, zapahov, ieb]jev iz drota, vlakov, železa pleha, drota, mesing^a, bakra kositarja, oinka, naklov, preoepov z vijakom (šraubštokov), ter vrtalnih strojev za k^nčarje in kovače, kladev, svedrov, obličev, pil in dletov, tudi dinamita, vžigalnik vrvio in kapic. (24-15) Staro železo, inesiiig, baker, kositar, cink, svinec kupuje se vedno po najvišjih cenah. Izdelovatelj cerkvene posode in orodja leopold Tratnik, 27 sv. Petra cesta 27 V LJUBLJANI. Prečastite} flahotMhii ^^^ cerhvetiim predstojništrom ! Priporočam uljudno in opozarjam preč. duhovščino na svojo na Kranjskem največjo in najstarejšo delalnico cerkvene posode in orodja, katero sem povečal zdatno ter uvel pred nekaj časom delovanje s ^H^" parom (Dampfbetricb), katero mi omogočuje izvrševati naročila iz najtrše, močne kovine, ter morem vsako delo najhitreje ter ceneje izgotoviti, nego katera si bodi tu- ali inozemska tvrdka. Povabim preč. duhovščino in gg. cerkvene predstojnike, da si ogledajo mojo veliko izborno zalogo vsakovrstnega cerkvenega orodja in posode v najraznovrstnejših zlogih, vse fino, natančno izdelano; prav posebej so še ogleda vredni najrazličnejši lestenci, svečniki, monstrance, kelihi in razno drugo orodje v mijrazličn^jši izberi. Prav rad vsakemu pokažem način izdelovanja, kako se pošteno in nepošteno dela, in kako sc .snažijo brez škode cerkvene po-soile in orodja. Vsaktero naročilo izvršim po poslanem uzorcu (obrisu ali skizzi) ali pa po lastnih obrazcih, katere na željo pošljem nn ogled. Tudi vže izgotovljene reči jtošljeni brezplačno na ogled. Staro blago prenovim, pozlatim in posrebrim po nizki ceni in zanesljivo, česar so moji prečast. naročniki uže prepričani. delavnice ne treba tekom ^Tieioioae ^J^setih let dati tn-ezlafiti. Plačilni imgoji so ugoilni. "^(f pMT l^ečastite gg. naročnike opozarjam, da uimain v shiibi nihakega potovalnega agenta, ter pronim, naj se rsakatera naročila vrse nepo-sreilno onehno ali pismeno. ■ f ,f .f ,f ,f ,f ,f f f f ^ ^ ^f f f f ,f f ,f ,f f Sargove glicerinove specijalitete. Odkar «ta izumila glicerinoTe specijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg, rabi jih Njen* Valičattvo eeaarica in drugi udje cesarske naše rodoTine kakor tudi mnoge tuje knežje rodbine. Te specijalitete priporočajo: prtf. bartn Liabig, prof. pl. Habra, pl. ZtiMi, caaarsU avitaik pl. Sebarzer itd. itd, dvorna zobozdravnika Thomai na ^ Dunaji in Maister v Gotbi itd. Glicarlaovo milo, pravo, neponarejeno v papirji 60 kr.. v škatljici 65 kr., v deščicah po 3 koščke vkupe 90 kr, v škatljici po 3 koščke......60 kr. Meden« glicerinov« milo v lavitku po 3 koščke.........60 „ Tokoi« glicoriaovo milo v steklenici.............65 „ (Najboljše sredstvo za razkave roke in nečisto polt.) Glieeriiiova ustna kroma v steklenici.............50 „ , Glikoblastol (sredstvo za lepe lase in odstranjenje lišajev itd.) v steklenici gld I — Toalolno kariMl-glleorinovo milo v zavitku po 3 koščki.......1.20 UATil)nil\'r plicerinova zobna krema po ......„—.35 , * ^ (Izvrstno sredstvo za lepe svitle zobe.) ^ F. A. Sargov sin A comp., c. in kr. ziligatelj na Dunaji. ^ Dobiva se v vseh lekarnah in parfnmerijnh. — V Zijnbljanl pri lekarnarjih Ludoviku Grožolju, Vilj. Mayorju, Gabr. Piccoliju, Iv. Svobodi, pl. Tmk6-czyju, dalje pri C. Kariagorju, Josipu Kordinu, Polni Lassniku, M. F. Suppanu in Antonu Krisporju. (20-11) lica daje posojila na zemljišča, potem občinam, posojilnicam, zadrugam itd. po 4^./!« proti \rat*ilu v obrokih. Prevzema pa tudi varno uknjižene terjatve, pri katerih se poslužuje zakona z dne 9. marca 1889, štev. 30, ki zadeva olajševanje kolkov in pristojbin pri konvertovanju dolgov. — Prošnje za posojila sprejemajo se navadno v uradnih urah. (6—6) i?a vnateljstvo. mKc Ker se v kratkem začne uvajati nov meatnl vodovod v hiše, usojam si p. n. hišnim posestnikom v Ljubljani uljudno naznanjati, da sem koncesijo za to dobil ter sem si naročil spretnfga »troUovujnUn. Zagotavljajoč svojim p. n. n-iročnikom na solidneje delo, opozarjam, da na vsa to zadevo tikajoča se vprašanja odgovarjam in na zahtevanje predložim proračune troškov po najnižji ceni. Priporočujoč se v mnogobrojna naročila, znamnjam velespoštovanj em FRAIHrC PII.KO, atavbinaki kljačaraki mojater, Marije Terezije oeata itev. 4 (14) v Ljubljani. .v v 'V 'V V^T v v v v v v Deželna leto Liiinila v Ljubljani, priporoča se slavnemu duhovščini, ter navaja izkušenih in že z go-zdravil in specijalitet, irllariilPomia: Mestni trg 11, občinstvu in prečastiti nastopno le nekaj svojih tovim vspebom rabljenih in sicer. Sirup iz planinskih zeljišč proti kašlju, hripavosti, prsnim in pljučnim boleznim itd. je napravljen iz pravih planinskih zeljišč. — Cena steklenici 50 kr. KrIČistllne krogljico, poprej univerzalne krogljice imenovane, najboljše sredstvo za čistenje krvi in odvajanje kisline iz telesa. — Cena škatljici 21 kr., zavitku s 6 skatljicami in navodom rabe 1 gl. 5 kr Krogljice za bledico dr. Blauda Cpooukrene), proti pomanjkanju krvi (bledici, slabosti, pešanju). — Škatljica velja 60 kr. Kapljice za blodično, dohro sredstvo proti pomanjkanju krvi. — Tena fla-konu 40 kr. . ^ ., Grenko vino, tudi iolodoc krepčujočo vino imenovano, iz najzdravilnejsih gorenjskih rastlin, izvrstno vpliva pri raznih želodčnih boleznih, posebno pri pomanjkanji slasti do jedij, sUbem Želodci, slabem prebavljenju, posebno pn za.sta-ranih boleznih želodca. - Stekl., ki drži >, litra, z navodilom rabe velja le 80 kr. Dorsovo ribje olje Krohna in Comp. v Bergenu, najcistejsa m najvplivnejša medicinska ribja mast, katero edino zapisujejo zdravniki. Dobro sredstvo proti kašlju, posebno pri pljučnih boleznih, proti škrofeljnom pri otrocih, angleskfj bolezni, kroničnim izpuščajem kože itd. - Mala steklenica velja 50 kr., dvojno velika 90 kr. Žoloznato salo iz kitovih joter, nedosegljivo v vplivanji svojem na preživljanje in okrepčanje slabih otrok, katerim primankuje krvi. — Cena steklenici z navodilom rabe 60 kr .............. • Žoloznato kineško vino za prebolele m slabotne otroke, katerim primanjkuje krvi. - Cena 1 butelji 1 gld. 20 kr. Itazven navedenih zdravilnih sredstev dobijo se v deželni lekarni pri ,.IWa-riji Pomagaj" raznovrstna medlclnična mila, lepo dlječo pomado. lasna olja, razni pristni angleški in francoski parfumi. Pariški prašek za damo (bel in rudeč), poudre do riz. kadllni papir, kadilne svečico, potpourri itd., dr. Bochardovo aro-matliko zeljiiino milo in jako lino glicorinsko milo in glicerinsko vijolično milo (1 komad U kr.) Spoštovanjem (7) LihIv. CJreČel, lekarnar. Zaliva^lM. Glavni zastop oj^ersko-fraiicoske zavarovalne družbe (Franeo-Hongroise) v Gradei mi je za 8. aprila t. 1. pogorelo poslopje ves zavarovan znesek hitro in toeno izplačal, radi eesar moram to družbo zahvaliti za njeno toenost in zanesljivost. KOZI.OVEC pri Višnji Gori, 12. maja 1890. Anton Irt s. r. P. r., I. Dremelj s. r., G. Gladnik s. r., priča. priča. strazmojster, priča. kamnosek. 51. 9, T LJubljani, Parne ulice fflijala tik mesarskega mislu, se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v ii-vrSitev naročil vsakovrstnega cerkvenega umetnega kamnoseikega dela, slav. občinstvu pa srojo bogato zalogo najrazno-vrsitnejSIh po najnovejših načrtih prav lično in iz različnih vrst marmorja izdelanih uagroknlli spomenikov. Vse na tukajšnjem pokopališči stoječe in pri njem izgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovoljenega zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer pomladi in pred Ksem« svetimi. Še posebej opozarja na krasen, od kajnahtul-skega, kararskega in črnega marmorja izgotovljen n i> <> m » i Ic , "Vlg katerega proda po primerno Jako nizkej ceni. Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča v vsakovrstna ^j^T' stavbiiiska dela,"^^ katera fino, trpežno in ceno izvrči. (12—10) Obrabljene pismene marke ^sakfat O-. Niimberg. Obrazci žaitonj. (15—2) Ikgaii&e solniSnike navadne vrste nejše iz zanes-blaga v največi po čudovito dobro poznata IS Mlestni trg; v Ljubljani i>Iestiii Naročila na kostumne solnčnike, popravila in preoblačanja solnčnikov in dežnikov izvršujejo se najvestnejše in poceni. — Po pošti došla naročila vsprejemajo in izvršujejo se točno proti povzetju. Razprodajalcem so natančno razvrščeni ceniki franko na razpolago. Trpežio izUdaae dežnike in najeleg-ant-Ijivo dobrega izberi priporoča nizkej ceni tvrdka ii: i fe P C? fc. Premija na svetovni razstavi v Londonu 1862, Parizu 1867, Dunaji 1873, Parizu 1878. Klavirji na obroke za na deželo »alonskl krllaMti klavir, planine (52-8) iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wllh' Mayer na Dunaji 'za 380 gld., 400 gld., 450 gld., 500 gld.. gld., 600 gld., 650 gld., planine za 350 gld. do 600 gld. Klavirji druzih tvrdk za 280 do 350 gld. Izposojllo klavirjev za na ^želo pod naj-ng^odnejiimi pogoji. Prodajalnica in posojilnica klavirjev A.TMerfelder, Ounaj, VIL, BurggasseTI. m ces. in kralj. v Dunajskem dvorni zvonar Novem Mestu priporoi-a zalogo zvonov za zvonike, lepo- in soglasne zvončke vsake velikosti in vsakovrstneKa glasii. dolor-en glaa, popolno in iisto ubranost in blago-glasje zvonov se jamči, kakor tudi za lepo umetaljno litje in najboljšo rudnino. Nadalje priporoča jarme in druge reči za zvonove iz kovalnega železa in iz lesa po svojem najboljšem in pri-znatem sistemu za lahko zvo-njcnie. Naročeni predmetje izvršujejo se naglo, cen6 in z najugodnejšo plačilno pogodbo. Ii. 1838. ustanovljena tovarna je prodala že 4710 zvo-. nov, ki so tehtali l,272.800i-3. Odlike: Zlati križec 'za zasluge s krono 1.1SS7., „dve svetinji za napredek'^ dobljeni na dunajski svetovni razstavi 1873. 1. za zvonove dunajske votirne cerkve. Odlika zlate .svetinje na diinnjski obrtnijski razstavi 18S0. I, in častne diplome na obrtnijski razstavi 1889. 1. r Ihidejevicalt (Budu-eis) itd. itd. Vrhu tega mnogo priznanj za izvrstne izdelke. ((24—!») Lepoglasne zvončkulje s štirimi zvončki za zakristije po 25 gld in višje. Lepoglasne altame zvončkulje od alpaka s štirimi zvončki po 14 gld., s tremi po 11 gld ; od mcdi (mesinga) s štirimi zvončki po 10 gld., s tremi po 8 gld. Olu-ttzci in rcuiki se po.šiljajo brezplaeno. IzTršeno blaso pošlje dobro spravljeno Delalnica in zaloga cerkvenega orodja in posode IVANA KREGARJA (4) V L|iibl|ani premeščena jena T0r l*oljniislKO <*ost<> iSst. (Vhod in izlof/o Cesarja Joiefa trg.) Trečastito duhovičino in cerkvena predstojniitva opozarja zgoraj oznareni na premeičenje ter se uljudno priporoča v mnogobrojna naročila zagotavljajor najpoitenejio in najcenejio izvršitev po poslanih vzorcih ali po lastnem načrtn. Lffoaštrazioe, oiborije, ■fca.Tsera.a.keljsie, strednilc©, lestpao© izdeluje iz iiii](i*m<> in iiii.j^.niioMlJivt^.iM«' Icoviiio "Vd Učno in cen6, česar so se nekateri preč. gg. naročniki že uverili. Sprejemlje staro orodje v popravo in prenovljenje, posrebruje in pozlatuje v ognji tudi strelovodne osti po najnižji ceni. in poštnine prosto. Trgovina z železnino i Albin-a C. Alicin-a v Ljubljani, Gledališke ulice št, 8, priporoča svojo bogato zalogo poljedelskega orodja, posebno plugov, lepo in močno izdelanih po iiajii'i/Ji ceni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih gnojnih vil, prav lepo in lehko izdelanih, a poleg tega vendar trpežnih, zobov za brane, žag za na v6do, pil za žage, delov za vodnjake, mesingastih plošč za komate, potem rož, steseloev, os, zavomio za vozove, okov za vozč itd., šin za kolesa, podkev, cokel, koi^skih žebljev, slokih žag, kos, srpov, slamoreznih kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj. (23-13) Stavo železo, mesing, baker, konitar, cink, svinec ku2niie se vedno 2>o najvišjih cenah. Fn Mar Ljubljana Tržaška cesta štev. 29 I priporoča prečast. duhovščini in j, slavnemu občinstvu lepo, ukusno iu solidno izde-! laue saiouske in navadne lončene, belo, rujavo, zeleno in j slonokoščeno osteklene, ognju protivne lie^l v nairaznovrstnejših oblikah, kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke po najnižjih cennh. Cenilnike pošiljam na ieljo franko. Zastopništvo pri (40-8) Vidic & Comp. Slonove nlioe. Vaiie blagorodje ! Čast mi Je, priporočati moj ogersk liptavsld (le.sertni sh fprari karpatski ocčji sir) r iganilt posodah in najboljšim pakoeanjcm s stanijolom, v orig. škatnljah po 5 htiogrmvtor, ohsegajoiih ko$or, za 4 gld. SO kr. proti poštnemu foczeiju. framo, :a celo -Ics^ro-Ogersko in Nemčijo. Prosim, H(ij se moj liptarski karpatski sir ne zamenja s sličnim dunajskim, monakovskim aH mujnškim pivnim sirom, ki se napravlja izkravjega mleka ali sira. (2) Velespoštovanjem (iutstav Petroi'tfky v Miskolczu, Ogersko {Kazinczijutcza br. IS.) Staiiley-jeYO novo delo izide lioncern maja pod naslovom: Im dunkelsten Afrika. Najdba, rešitev in vrnitev Emina Faie. Spisal Henry M. Stanlay. Kujiga izide v 40. snopičih po 30 kr. — Vso delo melilio vezano v dveh zvezkih gld. IS'—, trdo vezano gld. 13-20 se dobiva vže zdaj. Naročila na vso knjigo, kakor tudi na posamezne snopiče prejema J. GIONTINI, (3—3) knjigotržec v Ljubljani. Kdor hoče na Dunaji ob glavnici živeti, Kdor mora tudi te^Lie kooiisije opravljati. Kdor hofe blago kupiti, prodati ali oddati, Kdor bi rad kupil boljše reči na obroke. Kdor bi hišno opravo, dragocenosti itd. pod roko rad kupil. Kdor hot-e, da se mu dolžne zahteve iztirjajo, obrne uaj se na 12 let obstoječi Ic o 111 i s i J s u i l> u. 1* o n, 11 na Dunaji Mariahilferstrasse 12. Nakup blaga, ki daje dobiček, in blago v oddelkih na avcj račun. (12—11) Ortf/hialni liptarski sir najbolfie kvalitete prodaje v posodah po 5 in 15 kilogramov f^ifo za 00 kr. Giritav retroviekj/, (2) v Miskolczu, Ogersko Kazincztj- utcza 18 Prečastiti duhovSčini in slavnemu občinstvu priporočam svojo t>og:ato zulogro klobukov in slamnikov | najnovejšega kroja in iz zanesljivo trpežnega blaga. Dalje imam v veliki izberi vsakovrstne čepioe po najrazličnejših cenah. Imam tudi v zalogi nove bfiže čepice sa požarne hrambe. Sprejemam in izvrJujem vsakovrstna ter shranjujem kožuhovino čez poletje. Spoštovanjem Anton Krejči, klolsučar in krmar, Kongresni trg St. 8, v Ljubljani. Gg7 dijakom dovoljujem prednostne cene. "lio (15—13) Andr. Drudkovic trgovina z železnino na mestnem trgu 10, priporoma po zelo nizki oeiii okove za okna in vrata, štor je za štokado ranje, samokolniče, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in Roman-ce-ment, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lei>o in moteno n»i-€yeiia Štedilna ognjišča im a|£li ^emm^mm^ dele« Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urali in majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne ecvi in železoliti gornji »tojali, Ukor tudi » lesen<> trombe in ventile in železna okova. SEn. poJLJc^d^lM-ft-m^o s (22) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tndi se dobiva smirom sveži dovski mavec (Lengenfelder Gi/psJ »a gnojenje itolja. Za bolne in zdrave, ki jih boli glava, pni, pluča, želodec, jetra, oblati, ki trpe na protinu in živcih, za kailja-joče in hripave otroke, dojenčke, rekonvalea-cente, za žene pred in po otročji postelji, za ■labe, malokrvne in blede ljudi itd. jc najbolji« hranilno aredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot »izvrstno« in od mnogih bolnikov s spričali najtopleje priporočena Trnk6czy-jeva bi»lj »ni nn JS trn-oni 1. Nasproti železnemu mostu. Odgovorni vrednik: l|aaei| Žitelk.