IlSIÜKUrVO IN I]Pm w ft, LJ UBIJAJVA.
KNAFLJEVA ULICA «m. I telefon »-a DO tt-M
ROKOPISI 8E NE V BACAJ O
IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
(NSBBATN! ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON SS-3J SS-S
POSTNI ČEKOVNI BACON LJUBLJANI ŠTEV HWi-1
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAKOCNINA ti DIN
Ob obisku bolgarske vladne "delegacije v Češkoslovaški
Bratska skupnost slovanskih demokratičnih držav
Praga, 20. aprila (CTK). Bolgarska
vladna delegacija s predsednikom vlade Georgijem Dimitrovim na čelu je pre* koračila davi pri železniški postaji Par* lian češkoslovaško mejo■ Tu je člane delegacije sprejel bolgarski poslanik v Pragi Štefan Šimov poleg predstavni» kov slovaškega javnega in političnega življenja. Predsednika bolgarske vlade Dimitrova in člane delegacije je pozdravil predsednik slovaškega narodnega sveta Karol Šmitke, ki jim je želel dobrodošlico. Predsednik Dimitrov se !e prisrčno zahvalil za pozdrave in izrazil zadovoljstvo zaradi tesnega pri« jateljstva med obema slovanskima državama.
Okrog poldne je prispela bolgarska vladna delegacija v Bratislavo. V imenu sveta poverjenikov Slovaške in slova« žkega ljudstva je pozdravil predsednika Dimitrova in delegacijo predsednik slo« vaškega sveta poverjenikov dr. Gustav Husak.
Praga, 20. aprila (Tanjug). Današnji praški tisk posveča največjo pozornost potovanju bolgarske vladne delegacije pod vodstvom predsednika vlade Georgija Dimitrova v Prago. »Svobodne Noviny« poudarjajo bratske in prijateljske občutke češkoslovaške republike do bolgarskega naroda in pomen bližnje češkoslovaško-bolgarske pogodbe. Med drugim pišejo: »Ljudska demokratična Bolgarska in popolna zmaga ljudske demokracije pri nas sta iamstvo. da bo pogodba o zavezništvu izraz bratstva med Slovani, ki so iskreni socialisti in demokrati«.
»Prače« piše, da bo nova pogodba med Bolgarsko in Češkoslov. repub« liko obe republiki še tesneje vključila v nepremagljivi steber miru, ki ga pred« stavlja bratska skupnost ljudskih de» mokratičnih republik, strnjenih okoli Sovjetske zveze.
»Pravo Lidu« primerja predvojno zu» nanjo politiko Češkoslovaške republike s sedanjo in piše: »Prej smo se naslanjali na zahod in na tako imenovano Malo antanto, v odločilnih trenutkih pa smo ostali povsem osamljeni. Edino ZSSR je stala ob naši strani, njene armade pa so nas osvobodile. V pogodbah z ZSSR in Jugoslavijo in sedaj z Bolgarijo smo zavarovali svoje meje skupno z narodi, ki mislijo pošteno in iskreno.
V ČSR podržavljeno 90 % industrije
Praga, 21. aprila. (Tanjug) Minister za industrijo Fierlinger je izjavil v gospodarskem odboru ljudske skupščine, da bo z uresničenjem drugega obdobja podržavljenih na Češkoslovaškem več kot 90 % industrije. 9 do 10 % proizvodnje bo odpadlo na zasebni in obrtniški sektor.
Po volitvah v Italiji
DEMOKRATIČNA FRONTA SE JE UTHMLA
MED MNOŽICAMI
Rim, 21. aprila. Volivni rezultati za senat iz 40.407 volivnih okrožij.; Krščanski demokrati	9,264.443
Ljudska dem. fronta	5,882.253
Zveza socialistov	1,348.511
Narodni blok	1,295.490
Republ. stranka	510.132
Monarhisti	415.457
Ital. soc. gibanje	242.353
Neodvisni	190.030
Sard. gibanje	60.772
Italijan, kmetje	59.011
Federalno gibanje	50.618
Rim, 21. aprila. (Tanjug) Glasilo KP Italije »Ünitä« poudarja, da je izšla demokratična Ljudska fronta s parlamentarnih volitev kot močna politična formacija, ki se je globoko zakoreninila med ljudstvom, zlasti v politično in gospodarsko najbolj naprednih pokrajinah.
Niti koncentracija glasov okrog krščanske demokracije, niti nesramno tuje vmešavanje niti brezobzirno vmešavanje cerkve v politične zadeve niti volivne prevare ter zastraševanja riso mogla preprečiti uspeha fronte, Id se je utrdila kot odločilni element v razvoju političnih razmer v parlamentu in državi.
Najočitnejši in najvažnejši pomen volitev je v tem, da sta se izobliko-
vala v državi dva velika bloka, ki bosta dosegla skupaj 80 % glasov. Dejstvo je, da so krščanski demokrati. da bi se mogli upreti naprednim ljudskim silam, pritegnili vladajoče skupine italijanske buržoazije: liberalce, kvalunkviste, republikance in monarhiste, da bi utrdili svojo bedno prevaro.
Nasproti reakcionarnemu bloku, ki je uničil tradicije liberalnih buržoaznih strank in se prodal ameriški diktaturi, stoji samo Demokratična ljudska fronta, ki je edina trdnjava demokracije, neodvisnosti od inozemstva in miru. Demokratična fronta je močna formacija, ki je razbila ofenzivo tuie in domače plutokracije. Fronta je zmagala kljub vsem sredstvom in položajem sovražnikov. Fronta se je srdito borila, razkrinkavala sovražnike in se utrdila med množicami. Napredni del italijanskega ljudstva gleda danes na zastavo fronte kot na nezlomljivo silo, edino poroštvo za obnovitev Italije in za obrambo naše samostojnosti pred tujimi grožnjami.
Sleparije v milanski pokrajini
Rim, 21. aprila. Propaganda kršč. demokratov med množicami vernikov in med manj prosvetljenimi mno-
žicami je prišla do izraza v pokrajinah, ki so najbolj zaostale.
Najtežji in najresnejši problemi Italije so ostali še nadalje nerešeni. Zastopniki fronte bodo zahtevali v parlamentu od vlade nujne reforme, ki jih italijansko ljudstvo že tako dolgo pričakuje in ki so jih krščanski demokrati obljubljali med vo-livno kampanjo. Kljub svoji zmagi in namenu, da bi obljub ne izpolnili, ne bodo mogli dolgo pustiti, da bi in-dustrijci in kapitalisti še naprej izkoriščali ljudstvo. Italija potrebuje obsežen načrt reform, ki bodo mogle spremeniti' ustroj v celoti. Več kot dvomljivo pa je, da bi krščanska demokracija mogla in hotela izdelati tak načrt.
V	milanski provinci, kjer je dobila krščansko demokratska stranka nepričakovano visoko število glasov, so ugotovili, da so dobili krščanski ’demokrati skoraj vse svoje glasove z vo-livnimi sleparijami in različnimi potvorbami. V Seregnu so našli volivci svoje glasovalne listke že vnaprej izpolnjene v korist j križarskega ščita«. V Carettu so razkrili, da so aktivistke vladne stranke večkrat glasovale.
V	pokrajini Lecce so ponoči napadli in zažgali sedež KP. Policija je uvedla preiskavo.
Z mednarodne konference «a svobodo tiska
Glasovalni stroj j® da! vso svobodo vojnim hujskačem in obrekovalcem
Ženeva, 20. aprila. (Tanjug) Na današnji seji plenuma konference Združenih narodov za svobodo tiska in informacij so končali razpravo o približno 40 resolucijah, predlaganih v raznih odborih. Popoldne je pričel razpravljali plenum o 17. čl. pakta o človečanskih pravicah, ki ga je sprejel komite št 4.
Sovjetski delegat ZSSR Rošin je izjavil, da sovjetska delegacija ne more sprejeti tega dokumenta, ker ne vsebuje osnovnih zahtev širokih ljudskih množic, ki zahtevajo borbo proti fašizmu, proti vojni propagandi ter proti širjenju lažnih vesti in sovraštva med narodi. Rošin je predlagal dodatek, po katerem bi bila zajamčena vsaki osebi svoboda izražanja misli in razširjenja informacij z vsemi obveščevalnimi sredstvi
Jugoslovanski delegat Vladislav Ribnikar je podprl sovjetski amandma in izjavil:
»Jugoslovanska delegacija je jasno obrazložila svoje stališče do vseh osnovnih vprašanj glede svobode, namenov in dolžnosti organov za informacije v deklaraciji, ki jo je objavila v začetku zasedanja. Jugoslovanska delegacija je poudarila, da bo konferenca izpolnila pričakovanja miroljubnih narodov in sprejela pravilno odločitev le tedaj, če bo spoštovala osnovna načelu in namene Ustanovne listine Združenih narodov. Ti nameni so: utrjevanje miru in splošne varnosti, utrjevanje prijateljskih vezi med narodi ter spoštovanje neodvisnosti narodov in njihovih držav. Najvažnejša naloga konference je izdaja ukrepov proti vojni propagandi ter širjenju lažnih vesti, ki škodujejo mednarodnim odnosom. Jugoslovanska deklaracija tudi pravi, da konferenca ne sme podpirati interesov frusfov in monopolističnega kapitala, pač pa mora podpreti samo interese splošnega miru. sodelovanja med narodi in blagostanja v svetu.
Jugoslovanska delegacija je neumorno zagovarjala svoje stališče in podpirala predloge, ki bi omogočili uresničenje teh osnovnih načel, toda rezultat razpravljanja je bil ta. daje večina podDrla stališče nasprotno jugoslovanski delegaciji, s čimer je dala vojnim hujskačem in klevetnikom vso svobodo. Vlade, ki bodo privolile v podpis take konvencije, itak ne bodo mogle izdati nikakih zaščitnih ukrepov, tudi če bi hotele. Jugoslovanska delegacija je mnenia, da člen 17. deklaracije in člen 17.
pakta o človečanskih pravicah ne ustrezata niti tistim odločitvam, ki so bile o vprašanju svobode, smotrov in nalog informativnih organov že sprejete na tej konferenci. Jugoslovanska delegacija bo zato podprla dodatek sovjetske delegacije, ki definira svobodo informacij kot sredstvo za utrjevanje demokracije in ki obsoja zlorabo svobode za propagando fašizma, napadalnosti ter lažnega obveščevanja, ki povzroča sovraštvo med narodi.
Po končani razpravi je plenum konference sprejel prvotno besedilo 17. člena 17. pakta o človečanskih pravicah, sovjetski dodatek pa zavrnil
Tihotapljenje madžarskih vojaških izumov v Ameriko
Budimpešta, 21. apri. (Tanjug) Oddelek za tisk pri ministrstvu notranjih zadev sporoča, da so v Budimpešti odkrili izdajalsko organizacijo, ki je tihotapila važne madžarske vojaške izume v inozemstvo.
Aretirani so bili voditelji organizacije generalni direktor tovarne strojev »Fero Tehnika« Vilmos Le-czes, bivši voditelj planskega oddelka tovarne orožja »Danuvia« inž. Josef Gverik in tehnični direktor »Fero Tehnika« Mihael Atzenberger. Aretirani so priznali, da so vojaške izume prodajali ZDA ter hoteli pretihotapiti nekatere inženirje in strokovne delavce v ZDA. Denar za njihove potne stroške je že prispel na ameriško poslaništvo v Budimpešti. Pri dopisovanju so se člani organizacije posluževali šifer.
Delo zakonodajnih odborov Ljudske skupščine FLRJ
Beograd, 21. apr. Na včerajšnji seji zakonodajnega odbora Zveznega sveta so razpravljali o predlogu zakona o likvidaciji italijanskega premoženja na ozemlju, ki je pripadlo FLRJ po mirovni pogodbi z Italijo. V obrazložitvi tega zakona je rečeno:
Po členu 79. mirovne pogodbe z Italijo ima vsaka izmed zavezniških ali združenih sil pravico zapleniti, zadržati, likvidirati ali pa izvršiti kakršno koli drugo akcijo glede tega premoženja, vseh pravic in koristi, ki so obstojale na dan uveljavljenja te pogodbe na njenem ozemlju in pripadajo Italiji ali njenim državljanom. Predloženi zakon uresničuje pravico, ki jo daje tudi naši državi omenjeni člen mirovne pogodbe z Italijo, in sicer tako, da se to premoženje, o katerem je govora, proglaša za državno lastnino FLRJ. Premoženje, pravice in koristi, ki po tem zakonu prehajajo v državno lastnino, bodo popisani in ocenjeni zaradi ugotovitve njihove skupne vrednosti in zato, da bi imeli lastniki dokaz za uresničitev svojega odškodninskega zahtevka do Italije.
Da bi odstranili vse dvome, določa predlog, da se smatra kot italijansko premoženje tudi premoženje Italijanskih društev, združenj in drugih pravnih oseb, prav tako je predpisano, kateri podmorski kabli veljajo za italijansko premoženje v smislu 79. člena mirovne pogodbe z Italijo. Ker je možno, da je kak del premoženja, o katerem je govora v tem zakonu, prešel v last naše država pred uveljavljenem mirovne pogodbe z (talijo na podlagi ustave FLRJ, zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, osnovnega zakona o razlastitvi ali kakega drugega zakona, ki daje lastniku pra-
vico do odškodnine, je bilo predpisano, da lastnik ne bo dobil odškodnine po teh zakonih, ker velja za tako premoženje ta zakon. Da se ne bi oviral prehod italijanskega premoženja v državno last po tem zakonu, je določeno, da so nični pravni predpisi, ki bi onemogočali takšen prehod premoženja.
Skupna vrednost premoženja, pravic in koristi, ki prehajajo po tem zakona v državno last FLRJ, spada v odškodninski zahtevek, ki ga ima FLRJ do Italije v višini 125 milijonov dolarjev v smislu 74. člena mirovne pogodbe z Italijo.
Vlada FLRJ je pooblaščena, da izda točnejše predpise za izvajanje tega zakona.
Zakonodajni odbor Sveta narodov je razpravljal o načrtu splošnega zakona o preprečevanju in pobijanju nalezljivih bolezni.
Spremembe v vladi LR črne gore
Cetinje, 21. apr. Prezidij Ljudske skupščine LR črne gore je sprejel ostavke predsednika vlade LR Črne gore Blaže Jovanoviča kot ministra za pravosodje LR Črne gore, ministra za kmetijstvo In gozdarstvo Jovana četkoviča ter ministra za industrijo in komunalne zadeve Komne-na Ceroviča. Z ukazom Prezldija Ljudske skupščine Črne gore je bil na predlog predsednika vlade postavljen za ministra pravosodja Jovan četkovič, 'za ministra za kmetijstvo in gozdarstvo pa Komnen Cerović, dosedanji minister za industrijo In komunalne zadeve, za ministra za Industrijo in komunalne zadeve pa je bil postavljen Blažo Borovinič, dosedanji generalni sekretar predsedstva vlade LR črne gore.
Zaradi dviga hektarskega donosa bodo tudi kmeife v Sloveniji sejali heferezno koruzo
Slovenija je dobila 10 vagonov semena heterozne koruze. Seme bo razdeljeno 15 okrajem. Prevzemajo ga okrajne poslov-ne zveze in ga preko kmečkih zadrug delijo kmetom. Deli se samo v zameno za navadno koruzo v razmerju 1 : 1. Ob zamenjavi dobijo kmetje tudi navodila, kako morajo ravnati z novim semenom.
Zelo važno je, da se to novo seme čim prej razpeča in ob času poseje. Koruza je zelo pomembna kultura našega poljedelstva, ker nam služi za človeško in živalsko hrano, obenem pa tudi kot surovina za industrijo. Donosi koruze pa niso ustrezajoči. Koruza lahko rodi več, kakor smo pri nas bili doslej vajeni. V borbi za dvig hektarskih donosov ji moramo zato posvetiti vso pažnjo. To tem bolj, ker bomo lahko pri višjih hektarskih donosih nekoliko omejili površine, na katerih je doslej rasla koruza, in pridobljeno zemljo posejali z raznimi kulturami industrijskih rastlin. Razširitev pridelovanja industrijskih rastlin pa je osnovnega pomena za vse naše gospodarstvo. To so pokazala že pretekla leta, še bolj bo pa prišlo to do izraza v bodoče.
Kaj je heterozna koruza in kakšne so njene prednosti? Heterozna koruza je potomec dveh rodovitnih koruznih sort, ki smo ga dobili s križanjem. Prednost se-
Reim«? izjavlja
Avstrijski državni predsednik dr- Karl Kenner je pred nekaj dnevi izjavil, da je pripadnost Slovenske Koroške k Avstriji jes judicata‘ — urejena stvar > nekaj, kar v koroški deželi sami že v dobi celega rodu nikomur ni dalo priložnosti, da bi se pritoževal zaradi takega stanja. Avstrijski predsednik je nadalje izjavil, da »brutalnih dejanj, ki jih je na Koroškem med okupacijo Avstrije zagrešil Hitlerjev režim, nihče ne obžaluje bolj kot Avstrijci sami«. Avstrijski predsednik je na koncu svoje izjave dodal še, da te brutalnosti po* menijo »v teku zgodovinskih dogodkov sicer boleč pojav, ki pa je le medigra«. Renner je nato izrazil še svoje prepričanje, da bo »sožitje obeh narodnosti na Koroškem v bodoče prav tako prisrčno kot je bilo v zadnjih tridesetih letih-«
Tako izjavo je dal dr. Renner dunajskemu dopisniku agencije Associated Press in avstrijski uradni agenciji APA. Izjavo so z velikim poudarkom prinesli vsi avstrijski listi, zapadne agencije pa so jo z velikim zadovoljstvom raztresle v svet.
Umljivo je, da se dopisnik agencije Associated Press obrne na avstrijskega predsednika za mnenje o »tridesetletnem prisrčnem sožitju obeh narodnosti na Koroškem«. Umljivo je, da vsi im* perialistični hlapci ploskajo takšni iz* javi »socialista« dr. Rennerja.
Koroških Slovencev pa niti ni treba vprašati, kaj mislijo o taki izjavi. Ra* dovednemu novinarju ne bi bilo treba dolgo iskati. Površno naj bi pregledal samo tri letnike »Slovenskega vestnika«, ki so izšli po vojni. V teh bi našel dovolj dokazov, ld bi osmešili Renner-jevo filozofiranje.
Za imperialiste so morda »prisrčne« stvari, ki so za kor. Slovence boleče. Za koroške Slovence ni na primer nič »prisrčnega«, če koroške šole že več kot trideset let ponemčujejo slovenske otroke, zasramujejo slovenski jezik in ga degradirajo na stopnjo »»narečja«, ki nima pravice ne v šoli, ne v uradih, ne v cerkvi. Kaj malo so »prisrčni« v svojih odnošajih do Slovencev tisti, ki so Koroške Slovence izseljevali, jih pošiljali v taborišča in ječe ter jih streljati. Za imperialiste je -/»prisrčno«, če je sekretar OF Karel Prušnik v ječi zato, ker ne pusti sramotiti slovenske zastave. Za imperialiste je »prisrčno«, če angleški vojaki tolčejo slovenske mla* dince s puškinimi kopiti- Okolnost> da so bili to slučajno Angleži, ni bistvene važnosti, kajti Angleži so samo v celoti prevzeli avstrijsko*nemško politiko v odnosu do koroških Slovencev. Puški* na kopita angleških vojakov so samo napotek wurfkomandoveev, kako naj nadalje razvijalo »prisrčne odnošaje« med Slovenci in Nemci na Koroškem. Koroška šovinistična drhal ima v dr. Rennerja dobro zaslombo-
Predsedniki različnih držav imalo nekako pravico, da dajejo izjave. Te izjave so lahko /»prisrčne«, lahko pa so lažnive. Rennerleva izjava spada med navadne potvorbe, katerih se poslužuje avstrijska uradna politika, ki je v celoti Podrejena imperialistom in vojnim hujskačem. Zgodovina bo označila Renner-jevo izjavo kot navadno laž. kot poklon imperialistični in zasužnjevalni politiki.
France Novšak-
Avstrijske oblasti ne dovolijo koroškim delegatom udeležbe na n. kongresu OF
Delegati OF za Slovensko Koroško so vložili pred tedni pri okrajnem glavarstvu v Velikovca prošnjo za izstavitev potnih dovoljenj, da bi se udeležili n. kongresa OF Slovenije ▼ Ljubljani, vendar pa dovoljenja niso dobili.
OF za slovensko Koroško je proti temu neutemeljenemu in nedemokratičnemu ravnanju okrajnega glavarstva v Velikovcu protestirala pri avstrijskemu notranjem ministrstvu in pri medzavezniškem kontrolnem svetu za Avstrijo na Dunaju.
mena heterozne koruze je v tem, da je rodovitnejša, kakor so bile sorte, iz katerih smo jo vzgojili. S poskusi je ugotovljeno, da lahko dvignemo hektarski donos koruze, če posejemo heterozno seme za 10 do 20’/*, kar pomeni, da bomo z njo pridelali na hektar po 200, 300 in še več kg koruze preko doslej običajnega pridelka.
Ker je s petletnim planom določeno, da se mora hektarski donos koruze dvigniti, je naša oblast lani poskrbela, da so ca državnih posestvih v Vojvodini in Siavo-niji posejali velike površine z našimi najboljšimi in na j rodovitna j Šimi sortami koruze in jih nato pod strokovnim nadzorstvom in vodstvom križali. Tako,so pridelali seme, ki ga sedaj razpošiljajo vsem republikam. Na Hrvatskem ga bodo letos posejali 200 vagonov. Heterozno seme se razdeljuje premišljeno in so bile vsakemu področju razdeljene tiste kombinacije heterozne koruze, za katere se domneva,
da bodo dale najboljše rezultate glede na sestav tal in na podnebne pogoje.
Heterozno seme ima prednost pred domačim, ker daje do 20 ‘I» višji donos. Si-gurneje uspeva v tistih krajih, kjer domače sorte pogosto ne dozorevajo zaradi zgodnjega jesenskega mraza. Dobro izkorišča vlago in je odpornejše proti suši, ki pogosto zmanjšuje donos koruze. Nega heterozne koruze je prav taka kakor nega domačih sort. Važno je le to, da se seme heterozne koruze mora vsako leto nanovo vzgajati in pridobivati s križanjem, ker donos heterozne koruze v naslednjih letih hitro popusti. Za vzgojo heterozne koruze bedo redno skrbela državna posestva, tako da bo to seme kmetom vedno r.a razpolago.
Vsak kmet, ki želi, da ho pridelal na isti površini več koruze, naj zato takoj zahteva pri svoji zadrugi oziroma pri okrajni poslovni zvezi seme heterozne koruze. Koristil bo sebi in skupnosti.
Bopalnitev uredbe © proizvodnji m odkupu semenskega blaga
Zvezna vlada je izdala uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o proizvodnji o odkupu semenskega blaga v gospodarskem letu 1947«48 po držav« nih (vezanih) cenah. Po tej uredbi lah» ko pridelovalci iz pasivnih in nežito-rodnih krajev prodajajo ob zelo ugodnih pogojih semensko blago, kakor krompir in čebuiček po državnih (vezanih) cenah.
Pridelovalci iz pasivnih in nežitorod-nih krajev, ki prodajajo semenski krompir in čebuiček po vezanih cenah, kakor tudi krompir od kultur, ki so bile izločene za semenske namene, lahko kupujejo koruzo po nižjih enotnih cenah. Taki pridelovalci lahko kupijo do 20 kg koruze mesečno za vsakega člana svojega gospodarstva, kolikor niso preskrbljeni z žitom iz lastne pro« izvodnje ali na kakršen koli drug način. Celotna vrednost tako kupljene koruze r.e more biti večja od izkupička, dob« lienega pri prodaji omenjenega semen» skega blaga-
Poleg tega imajo pridelovalci iz pasivnih in nežitorodnih krajev, ki sklenejo pogodbe za proizvodnjo in prodajo semenskega krompirja in čebuička, pravico do predujma v akreditirnih čekih in bonih za nakup industrijskega blaga po nižjih enotnih cenah. Ta predujem se bo dajal, ko bodo vskliii posevki na pogojenih površinah, in sicer v znesku 40 % vrednosti proizvodnje, izračunane po povprečnem pridelku in določeni državni ceni. Odstotek pred» ujma bo določen za vsak posamezni okraj.
Predujmi v akreditivnih čekih in bo« nih za nakup industrijskega biaga po nižji enotni ceni se po tej uredbi lahko dajejo tudi za drugo semensko blago v pasivnih in nežitorodnih krajih. Re« publiški trgovinski ministri bodo v soglasju s kmetijskimi ministri določili za vsak okraj odstotke za dajanje predujmov. Pridelovalci» ki dobe predujm, lahko kupijo tudi koruzo po navedenih pogojih.
Nove Mgado fesi© odšle na zvezno in republike delovne akdfe
V vsej državi se nove mladinske delovne brigade pripravljajo na delo pri velikih zveznih in republiških delovnih akcijah. Centralni svet Ljudske mladine Jugoslavije je skupaj s prometnim ministnstvom izdelal prevozni: načrt za odhod brigad druge skupine prve izmene na gradilišča avtomobilske ceste »Bratstvo in enotnost«, na gradilišče Novega Beograda, na gjadilišče Tovarne čeških orodnih strojev »Ivo Lola Ribar« v Železniku ter na gradilišča mladinskih prog Kučevo—Brodica in Titograd— Nikšič.
Na 120 km dolgo gradilišče avtomobilske ceste Beograd—Zagreb je že v prvi skupini prve izmene prišlo namesto predvidenih 39 kar 56 mladinskih delovnih brigad. Druga skupina prve izmene obsega. 63 mladinskih delovnih brigad. Te brigade bodo odpotovale na gradilišče v času od
4.	do 8. maja. Iz Slovenije bodo šle v tej skupini 3 brigade. Prva kranjska brigada bo odpotovala iz Kranja
5.	maja ob 10.32 in bo prispela na postajo Županja 6. maja ob 10.; delala bo na področju IV. sekcije. Celjska brigada bo odpotovala iz Celja prav tako 5. maja ob 15.57; prispela bo v županjo 6. maja ob 10. Srn bo delala na TV. sekciji. Postojnska brigada pa bo odpotovala iz Postojne 6. maja ob 11.20 in bo prispela v Rumo 7. maja ob 7.10; uvrščena bo na gradilišče I. sekcije.
Na gradilišče Novega Beograda bo v času od 1. do 5. maja odšlo 25 mladinskih delovnih brigad. Med njimi
je tudi pohorska brigada, ki bo odpotovala 1. maja ob 14.58 iz Poljčan in bo prispela v Beograd 3. maja ob 8.30.
Nacjg^jnje štiri brigade bodo odšle na gradilišče tovarne težkih orodnih strojev v Železniku 29. in 30. aprila. Med njimi je prva ljubljanska brigada, ki bo odpotovala iz Ljubljane 29. t. m. ob 1. uri in bo prispela v Železnik še isti dan ob 21.30.
Prevozni načrt za brigade, ld bodo odšle na. črnogorsko mladinsko progo, bo pozneje objavljen. V tej skupini bodo pomagale črnogorski mladini brigade iz Srbije, Hrvatske in Bosne. Brigadam mladine iz Srbije, ki gradi progo Kučevo—Brodice pa bo v drugi skupini prve izmene prišla pomagat sedma makedonska brigada iz Skoplja.
V nedeljo bo v Ljubljani velik pregled mladinskih brigad
Mestni odbor Ljudske mladine Slovenije bo v nedeljo 25. aprila organiziral v Ljubljani velik pregled mladinskih delovnih brigad Ljubljane, ki bodo leto« , sodelovale pri mladinskih delovnih akcijah v vsej državi. Pregleda se bo udeležilo okoli 2100 mladincev in mladink petih mladinskih delovnih brigad, mladina 3 šol in 500 mladincev Srednje tehnične šole. Razen teb se bo pregleda udeležilo ■ tudi 400 mladincev in mladink, ki že sodelujejo na frontovskih akcijah Ljubljane na pionirski progi, Dolenjski cesti ia odvodnem kanalu v šiški.
»Partizanka« se vrača z izseljene! jz Južne Amerike, »Radnik« pa je odplul v Severno Ameriko
Velika jugoslovanska potniška ladja »Partizanka« se vrača v domovino s 729 izseljencev iz držav Južne Amerike. V Splitu bo prištela 26. t. m. Med vračajočimi se izseljenci je 198 gradbenih delavcev, 74 kovinarjev, 56 kmetovalcev, 28 tekstilnih delavcev, 17 ladjedelniških delavcev, 28 pomorščakov in 110 pripadnikov drugih poklicev. Po narodnosti pa je 486 Hrvatov, 107 Slovencev po večini iz Slovenskega Primorja in Istre, 44 Srbov, 32 Makedoncev, 24 Črnogorcev in 21 Bosancev. Z izseljenci se vrSča. v domovino tudi 100 otrok. S povratkom teh izseljencev se bodo znova pomnožili naši kvalificirani kadri, raznih strok.
Medtem ko se »Partizanka« vrača v domovino, je 20. t. m. odplul z Reke naš potnlškoitovorni parnik »Radnik«, da pripelje v domovino nove skupine izseljencev iz Severne Amerike. Na potu se bo Radnik ustavil v Panami, kjer bo vkrcal manjšo skupino naših izseljencev, nato bo nadaljeval pot v New York, kjer bo izločal tovor in vkrcal dve manjši skupi-
-------------— - W	ua IA/ iOLLjj
ni vračajočih se izseljencev, nato pa le 50.000 kg.
bo odplul v Montreal po veliko skupino izseljencev iz Kanade. Po načrtu se bo »Radnik« vrnil v Split 4. julija Brž ko bo »Partizanka« v Splitu izkrcala izseljence, bo odplula na Reko, odtod pa znova v Južno Ameriko, da pripelje domov nadaljnjo skupino okrog 750 izseljencev.
V Bosni in Hercegovini so začeli smoiariti
Glede na rastoče potrebe smole v industriji papirja, barv, lakov, mila in ostale kemične industrije smo v Sloveniji že leta 1946. začeli pridobivati smolo iz borovih gozdov. Lani so začeli prve poskuse z industrijskim smolarjenjem v Bosni, in sicer v gozdovih Krivaje. V jeseni je bil v Zavi-dcvičih poseben tečaj za delavstvo, zaposleno pri smolarjenju.
Letošnja proizvodna naloga industrijskega smolarjenja v Bosni in Hercegovini je desetkrat večja Tudi v črni gori bodo letos začeli smoiariti, In sicer v borovih gozdovih okraja Plevlje. kjer je predvideno, da bo letos znašala proizvodnja smo»
%
Drugi dan razprave proti JHehlu, Osicaldu in soobtožencem
Obtoženca priznavajo, da 10 bili gestapovski agenti in da so sokrivi
zločinov v nemških uničevalnih taboriščih
Mnogi obtoženci so bili že pred vojno vohuni in provokatorji
Ljubljana, 21. aprila
Po včerajšnjem zaslišanju obloženega Branka Diehia in Janka Puff-lerja se je danes nadaljevalo zasliševanje obloženih. Kol tretji je bil zaslišan obtoženi Boris Kranjc. Podobno kot Diehl je cinično priznaval krivdo, ravnodušno govoril o svojem zločinskem delu na poizkusnih postajah v Dachauu, priznal, da je zločinec, vendar pa hkrati govoril, da »drugače tudi ni mogel delati«.
Obloženi Kranjc je ob zlomu stare Jugoslavije odpotoval iz Sarajeva, odkoder je prišel v Celje in nato na Jesenice. V Sarajevu je dobil od gestapa dovolilnico za potovanje, kar kaže na njegove zveze z gestapom, da je sodeloval z gestapom, še preden je podal gestapu pismeno obvez-nosino izjavo. Na Jesenicah je bil uslužben pri KID-u kot laboratorijski asistent. Z direktorjem Klinarjem
je bil v prijateljskih stikih, čeprav je bilo že takrat na Jesenicah vsakemu znano, da je povezan z gfcstapom.
Leta 1542 ga je gesiapo aretiral in pri zaslišanju je Kranjc priznal, da je sodeloval z OF in pozneje podpisal tudi obveznoslno izjavo o sodelovanju z gestapom. Kranjc se je pred sodiščem za to opravičeval, češ da mu je gestapovec Druschke dal na izbiro: ali, da bo ustreljen kot talec, ali pa da podpiše izjavo ge^ stapu. Vendar na vprašanje predsednika sodišča, če so tudi drugi, ki so bili v takem položaju kot on, pod pisali izjave, ni mogel zanikati svoje krivde.
Podpredsednik: Ali so streljali v Begunjah pripornike? Ali so jih odpeljali v taborišča? Ali so vsi ti ljudje podpisali izjave?
O	bi.: Mislim, da niso.
S podatki o poizkusih na živih SJutleh, ki niso bili na razpolago nobeni drugi državi, so hoteli doseči slavo znanstvenikov
Nato ga je poslal gestapo v »šolo« v taborišče Dachau. Tam ga je povezal z gestapovsko agentsko mrežo Presterl in Diehl. Najprej je dajal vohunska poročila neposredno Pre-sterlu, pozneje pa preko Barlefa, kateremu ga je »predal« Preslerl po odhodu v Augsburg.
Obtoženi Kranjc je delal na zločinskih poskusnih postajah od januarja 1943. Poskusna postaja, na kateri Je delal on, je biia direktno podrejena Iiimmlerjevemu štabu. Na tej poizkusni postaji so delali poizkuse o vzdržljivosti človeškega organizma glede na znižani zračni tlak. Pozneje pa poskuse o vzdržljivosti človeškega organizma v mrzli vodi. Tu so delali tudi poizkuse s pektinskimi preparati, ki so povzročili strditev krvi. Zločinec Rascher je delal različne poskuse o uporabi strupov in o njihovem učinku na kožo. S ciankalijem je zastrupil nešteto internirancev.
Preds.: Ali veste za kakšen prav težki zločinski poizkus, ki ga je delal Rascher:
Obt.: Vsi ti poskusi so bili prav
iežki.
Preds.: Koga so uporabljali za te
poizkuse?
Obt.: Za te poizkuse so uporabljali
internirance.
Predse Kakšne posledice so imeli za internirance?
Obt.: V mnogih primerih, smrt.
Obtoženi Kranjc sam priznava, da je sodeloval pri vodnih poizkusih. V sosednji sobi je meril pri galvano-
meiru krvni pritisk interniranca, ki je stal v ledeno mrzli vodi.
Preds.: Kakšen namen so imele poskusne postaje?
Obt.: Namenov je bilo prav za prav več. Eden od namenov je bil, da koristijo s podatki Luftwaffe. Gestapo je hotel uporabili te postaje brez dvoma tudi za odstranitev kakih nezaželenih jetnikov. Razni voditelji poskusnih postaj pa so iz osebnih ambicij hoteli s temi poskusnimi podatki, ki niso na razpolago nobeni drugi državi, to je s podatki živih ljudi, doseči nekako znanost.
Preds.: Ali je bilo to znanstveno delo?
Obt.: Ne, lažna znanost.
Preds.: Ali so bile te poskusne postaje zločinske ustanove? .
Obt.: Na vsak način.
Preds.: In ljudje, ki so sodelovali?
Obt.: In ljudje, ki so sodelovali, so zločinci.
Preds.: Kakšni ljudje so sodelovali na teh postajah? Po kakšnem kriteriju so izbirali ljudi za delo na poskusnih postajah?
Obt.: Prvič po strokovnem kriteriju, drugič predvsem agente.
Preds.; V preiskavi ste izpovedali, da so edino agenti gesiapa prišli na postajo.
Obt.: Točno.
Preds.: Potrjujete to izjavo danes?
Obt.: Točno.
Obtoženi Kranjc je izpovedal tudi, da je bil v agentskih zvezah z Mirkom Koširjem, ki je bil prav tako agent gestapa.
tiranje in Stepišnik sta liediäa is Baefiau-a na Eslete in lahkoatletske mitinge
Dalje je Kranjc povedal, da je Puffier prav tako sodeloval na poizkusnih postajah in ne samo kot steklopihač, kot je to trdil Puffier, femveč da je tuđi direkino pomagal pri vodnih poizkusih in sam dvigal poizkusne osebe iz ledenomrzle vode. Na poizkusni postaji, kjer je bil Kranjc, sta delala tudi Barle in Stepišnik.
Nato je Kranjc zelo ravnodušno opisoval, kako so se vršili ti poizkusi.
N.	pr. poizkusi o učinkovanju raznih strupov na kožo, ki sta jih opravljala Rascher in Blohme na številnih jetnikih v krematoriju. Poizkuse merjenja krvnega pritiska pa takole opisuje:
»Osebo so narkotizirali, ji odprli arferiio na roki, nato so v arterijo vtaknili stekleno napravo. To je bila električna naprava, s katero so merili krvni pritisk in ta je bila v zvezi z gaivanomeirom, ki je bil v sosednji sobi. Poizkusno osebo so dali nato v mrzlo Vodo, in opazovali spremembe krvnega pritiska med zniževanjem krvne iemperalure.«
Poizkusne osebe so nato, kakor pravi Krajc, »spraviti s poti«.
O soobioženemu Presierlu, pripoveduje Kianjc, da ie bil eden glavnih organizatorjev. Arbeitseinsafza, razdeljeval delo, razporejal ljudi v komande, transporte, v uničevalna taborišča. Hkraii je bil v agentskih zvezah z njim in ostalimi
Tožilec: Kaj veste povedati o Bar-leiu in njegovem delu?
Obt.: Barle ie delal v glavnem v laboraioriju kot jaz. Imel je kemične naloge. Razen tega je pomagal včasih dvigati poizkusne osebe iz vede.
Tož.: Torej je n*posredno pomagal.
Obt.: Neposredno.
Barle je bil poleg tega v agentski
zvezi z Diehlom in je bil eden od organizatorjev lažnega antifašističnega komiteja, ki je kot gestapovska agentura pošiljala dosledne antifašiste v smrt.
O obtoženem Stepišniku je Kranjc povedal, da ie delal prav tako na poizkusnih postajah in užival pri taboriščnem vodstvu veliko zaupanje. Tako da je bil odpuščen iz taborišča, pa potem še prostovoljno delal naprej na poskusni poslaji, za kar i; prejemal mesečno 400 RM. Stepišnik se je svobodno gibal v taborišču in okolici. Skupaj s Kranjcem je delal izlete v okolico in se celo udeleževal lahkoatletskih mitingov.
Pom. tož.: Vprašam vas, obtoženi Kranjc, ali se vam ni uprlo pri teh poizkusih na postaji? Ali se vam ni vzbudil človečanski in nacionalm čut, ko ste videli, da so ljudje umirali ob teh poizkusih? Ali se čutite odgovornega za la dela?
Obt.: Gulim se odgovornega.
Preds.: Do kdaj ste vi ostali v Dachauu?
Obt.: Do novembra 1944.
Preds.: Kam ste odšli od tam?
Obl: V partizane.
Preds.: Z vednostjo gestapa?
Obt.: Mislim, da ie gestapo za to vedel, ker je vedel za to moj nadrejeni Lebersdorfer. Zato je moral za to gestapo vedeti.
Agent Kranjc ie tako vseskozi delal z vednostjo in ne samo to, tudi po navodilih gestapa, s katerim je imel zveze že od prvih dni okupacije, če ne že prej, še predno je v Begunjah podpisal obveznostno izjavo. V gestapovski šoii v Dachauu pa ni bi! samo gestapovski agent, temveč si je umazal roke tudi z najbolj zverinskimi zločini nad inierniranci.
Presier! je bil agent in provokator že od G935. Seta
Za obtoženim Kranjcem je bil zaslišan Martin Presterl. star špijon in agent raznih obveščevalnih služb. Nazadnje se je kril v Gradcu kot časnikar in lastnik založbe, ki pa je bila samo odskočna deska za špijonažo proti Ju* gcslaviji. Že do pred konca vojne ima na svoji vesti nešteto zločinov. Agent* provokator je posta! že leta 1935- v Gradcu, kier pa se ie povezal z avstrii* sko policijo. Graški gestapovski komisar Stelzer ga je februarja leta 1941-posla! v Dachau» da tam dela za gestapo. Tam ie delal po navodilih SS Hauptsturmfiihrerja Ziila. ki ie bil komandant taborišča. Pozneje pa ie bil podrejen Oöersturmführerju Stumptu. V Dachau-u je bil eden organizatorjev Arbeitseinsatza, ki je bila gestapovska
ustanova za maksimalno izkoriščanje delovne sile internirancev, ustanova za množično ubijanje internirancev. Obenem je v Dachau*u organiziral obve* ščevalno mrežo, v kateri so bili tudi Diehl, Barle, Kranjc, Oswald, Puffier in drugi.
Preds.: Kakšno nalogo je Imela obveščevalna služba, katero ste vi organizirali in »odili?
Obt-: Ta služba ie imela nalogo zbirati vesti o razpoloženju internirancev in njihovih izjavah.
Preds.: Ali so se preko te obveščevalne mreže med interniranci širile ka* ke vesti?
Obt: Da, prišle so večkrat tudi vesti od vodstva taborišča, ki niso bile točne-Te vesti smo nato razširjali s pomočjo
takozvane antifašistične organizacije po taborišču.
Preds-: Kakšne naloge je Imela tako* zvana antifašistična organizacija?
Obt.: Ta organizacija je imela na* men, da internirance odvrne od dejanskega odpora, da prepreči resno akcijo, zbiranje orožja in da odsvetuje pobeg.
Preds.: Ali je organizacija utrjevala v taborišču disciplino?
Obt-: Da-
Preds.: Komu ie služila ta organizacija?
Obt-: Ta organizacija je služila vodstvu taborišča. Zasledovala ie točno isto linijo kot vodstvo taborišča.
Preds.: Je bila to izrazito gestapovska organizacija?
Obt-: Da. Bila je od gestapa kontro» lirana.
Preds.: Ali ]e bila orodje gestapa za uničevanje v taborišču?
Obt.: Da. Bila je orodje gestapa* da odvrne ljudi od odpora.
Preds-: To je torej zločinska organi* zacija?
Obt.: Bila ie tudi zločinska organi* zacija-
Preds.: Ali so kdaj člani gestapovskega vodstva te organizacije predlagali kake internirance Arbeitseinsatzu, da bi jih odstranili?
Obt.: Da, tu in tam so prišli kakšni ljudje od tega komiteta z imeni internirancev. ki naj bi se lih odpravilo v kako drugo taborišče.
Tožilec: Ali je znano obtoženemu Presterlu da se cela vrsta španskih borcev ni strinjala s politiko tega provo* katorskega komiteta.
Obt-: Da. to mi ie znano.
Tož.: Ali so tisti, ki so organizirali provokatorski komitet in ves ta aparat, ki so v tem aparatu sodelovali, sood* govorni za to. da so bili španski borci.
ki se niso hoteli podrediti temu apara*
tu, poslani v smrt?
Obt.: Da, za to so soodgovorni.
1943. leta je Presterl odšel po nalogu gestapa v Augsburg, da bi tam vodil Arbeitseinsatz. Tam je ponovno organiziral obveščevalno mrežo iz ljudi, ka-terih imena je dobil že v Dachau-u. Z obtoženim Coričem je bil povezan že v Dachau, kjer mu je ta povedal, da mu je v zaporih v Gradcu »zelo dobro šlo«. Njega je ob odhodu v Augsburg vzel s seboj po odobritvi šefa Arbeitseinsatza v Dachau*u, gestapovca Flau* ma. Prav tako je vzel s seboj v Augs* burg obtoženega Derviševiča. da bi jim pomagal pri agentski službi-
V	Dachau*u je bil povezan s prošlu* limi agenti Gasseriem. Hansom Quec-kom in tudi z Viljemom Hermanom, ki je z njim še po vojni sodeloval v tuji obveščevalni službi. Tudi Presterlove povojne špijonske zveze s špijonom Stillfriedom in Sobekom, ki delata sedaj v špijonskem centru na Dunaju, izvirajo že iz Dachau-a, kjer sta ta dva bila prav tako gestapovska agenta.
V	taborišču Augsburg ie Presterl tes* no sodeloval s prošlulim vojnim zlo* čincem Kappom, ki je bil komandant logorja- Ta ie sam pobil več sto internirancev. Presterl ie kot vodja Arbeitseinsatza neposredno pomagal uničevati tisoče internirancev.
Preds.: Ali ste kot vodja Arbeitseinsatza podpirali uničevalni sistem gestapa?
Obt-: Da.
Obtoženi Presterl ie bil že prej. pre* den je prišel v Dachau izvežban zlo* činski provokator antifašističnega giba* nia in je že od leta 1935. vseskozi delal kot agent, v Dachau-u pa se ie še izšolal za fašističnega krvnika in ie sokriv neštetih zločinov nacizma-
Stepišnika je »vzgajal;; gestapo predvsem za povojno delovanje
DRUŠTVO ZA KULTURNO SODELOVANJE SLOVENIJE Z ZSSR ln LJUDSKA UNIVERZA priredita v četrtek, dne 23. aprila ob 20. zvečer predavanje tov. dr. Bratka Krefta:
tiA. N. OSTROVSKI £eb 125 letnic! rojstva)
v Mladinski dvorani (Frančiškanski ulici).
Nato je bil zaslišan obtoženi Milan Stepišnik, ki je -priznal krivdo za de Janja, katerih je obtožen. Vendar je hotel pri zaslišanju hinavsko opravičevati svojo kiwdo, da > Nemci preganjali in da je pod pritiskom delal za Gestapo.
Podpis obveznostim izjaTo gestapu je hotel opravičiti, češ, da so mu grozili, da bodo odpeljali družino v taborišče, zaradi česar je pristal. Toda tisoči naših ljudi, ki so bili v istem in le težjem položaju in še pod hujšim pritiskom, na to niso pristali. Te njegove izjave so le hinavstvo.
Obveznostno izjavo za sodelovanje gestapom je podpisal leta 1941. v Mariboru, odkoder ga je gestapo poslal v Srbijo, da b« ga na ta način zakamufliral, odtod pa v Ljubljano, kjer je delal kot gestapovski agent v papirnici v Vevčah.
V Ljubljani je Stepišnik vzdrževal agentsko zvezo z nekim Konradom, kateremu je dajal poročila o tovarni v Vevčah in o zaposlenih delavcih.
Preds.: Kako je prišlo do tega, da ste bili potem odpeljani v Dachau?
»Obt.: To je bilo tako: Prvič ko sva se sestala s Konradom, mi je rekel, da me krije tudi pred Italijani in belogardisti in da oni ne vedo za mene, da pa se moram ves čas kazati kot pripadnik OF. Prišlo je do tega, da so me potem domobranci aretirali in odvedli v meščansko šolo v Mostah, kjer se ie pojavil Konrad. Takrat mi je Tekel, da on ni tega po-krenjl, da pa to odobrava, češ, da bom dobil nek mučeniški nimbus, ko se bom vrnil.
Preds.: Ali je rekel, da boste šli
v Dachau?
Obt.': Rekel mi je, da bom šel v taborišče, kjer pa se mi ne bo slabo godilo.
Preds.: Kot gestapovski agent?
V Dachau-u se je nato povezal pre. ko kapa Janka s Kranjcem Borisom in držal zvezo z Ličenom, Borisom Fakinom in Mirkom Koširjem. Zaposlen je bil na poskusni postaji bloka
V.	in sodeloval pri zločinskih poskusih.
Preds.: Kdaj ste bili odpuščeni iz
Dachau-a?
Obt.: Konec januarja 1944.
Preds.: Kam ste potem odšli?
Obt.: Potem sem ostal v Dachau-u kot nameščenec.
Preds.: Ali ste prostovoljno »prejeli delo na poizkusnih postajah?
Obf.: Da, prostovoljno.
Preds.: S kom ste sodelovali, kdo je bil vaš šef?
Obt.: Pio einer.
Preds.: Ali je bil to vojni zločinec?
Obt.: Da, bil je vojni zločinec.
Stepišnika je gestapo »vzgajal« v Dachau-u predvsem z namenom, da bo. delal <po vojni, seveda za druge imperialistične države.
Preds.: Kdo je Koska?
Obt.: To je nek psevdonim zveze, katero mi ie določil Lebersdotter pri moiem odhodu iz Dachau-a pri prehodu na Jesenice.
Preds.: Torej vam je nakazal gestapovsko zvezo na Jesenicah?
Obt.: Rekel, mi je, da me bo ta zveza sama poiskala.
Preds.: Kaj vam je Koske govoril o delovanju gestapovskih agentov po končani svetovni vojni?
Obt.: Že pri zadnjem sestanku mi je omenil in nazadnje tudi popolnoma jasno povedal, da so oni Se računali s tem, da bo Nemčija vojno izgubila, da pa dejavnost gestapa ne bo prenehala, temveč se bo nadaljevala in so tudi mene že predvideli za tako povojno delo.
Preds.: V čigavo korist bi bilo to povojno delo?
Obt.: Jasno, da v korist ostalih im-
Obt.: Rekel je, da bom dobil zvezo, peri&lističnih držav.
Stepišnik Je bil podrejen Himntierjevemu osebnemu štabu
Tožilec je nato prečifal več odstav. kov iz pisem, ki eo bila najdena pri hišni preiskavi obtoženega Stepišnika, iz katerih je razvidna vsa pokvarjenost obtoženega Stepišnika, ki se je skušal hinavsko zagovarjati in zmanjševati svojo krivdo s tem, da ie zaradi preganjanja bil primoran, da opravlja ta zločinski _ posel.
V	teh pismih, ki iih je pisal domačim, pravi med drugim: »Življenje v kasarni uij ne dela nobenih težav. Včeraj sem premišljeval, kaj bi bilo najboljše ln prišel do zaključka, da izgon v Nemčijo.« To je pisal iz kasarne v Mostah.
V	pismu iz Dachau-a pa je pisal: »Meni gre prav dobro. Dachau je vse kaj drugega, kakor sem pričakoval. Od lani so se razmere odločno poboljšale in ti povem, da ie danes le šc sanatorij. Vzeli so me v svojo družbo in so se'moja lica že čisto napolnila. Na trebuhu pa sem dobil dobro plast masti. Jem grozno mnogo. Na božič sem jedel pečeno gos, pečenega zajca in piškote pod visokim božičnim drevescem. Torej nikakih skrbi za mene.«
V	drugem pismu je pisal: »Z mojim zdravjem najodličnejše... Živim čisto lagodno, lagorsko življenje me ne muči, nimam nobenih skrbi...«.
Tožilec: Glejte, obtoženi Stepišnik, kako ste mislil; o nacistični Nemčiji, kot gestapovec o zločinih nacizma. Poleg tega ste vi videli poštene Slo-
Na poizkusni postaji ker sem bil
Kot naslednji je bil zaslišan obloženi Barle Karel, ki izjavlja, da se čuti krivega, ne priznava pa vseh dejani, ki iih je obtožen.
V	Dachau, kamor je prišel iz zapora v Gradcu, je bil poslan na tako
vence, kako so umirali v taboriščih in kako 6o odhajali v partizane! Se čutite krivega zločinov?
Obl: Da.
Pisma, ki jih je pisal obtoženi Stepišnik, so razodela njegovo popolno pokvarjenost. Stepišniku je izdala potno dovoljenje za odhod na dopust na Jesenice takoimenovaaa Annenen-rerbe v JVeissenfeldu, ki je spadala neposredno v Himmlerjev osebni štab.
Tož.: Vi ste bili torei neposredno v tem Himmlcrjevem osebnem štabu?
Obt.: Vse te poskusne postaje so bile podrejene tej Annenenrerbe.
Tož.: To je personalni štab.
Obt.: Da.
Tož.: To je Himmlerjev osebni štab.
Obt.: Da.
Tož.: Obtoženi Stepišnik, medtem ko 6te vi jedli pečene goske in piške, so se v lagerju nahajal; okostnjaki, interniranci, ki so umirali od gladu. Kaj predstavlja ta slika? (Mu pokaže sliko.) Ali vidite okostnjake tukaj?
Obt.: Vidim.
Tož.: In kaj predstavlja to?
Obt.: Krematorij.
Tož.: Človeku se ježijo lasje, ko to vidi. Ves svet ve o teh zločinstvih. Vi pa ste 6topili v gestapovsko službo, delovali v njej in pomagali uničevati žrtve nacizma. Ali se čutite odgovornega za to?
Öbt: Se čutim.
sem delal z veseljem, agent gestapa
imenovano gestapovsko prevzgojo. Z naivnimi odgovori skuša zmanjšati svojo krivdo. Tako na primer pravi o Presterlu, da je bil v Dachauu zelo poznan kot gestapovec, da pa je on z njim občeval kot s komunistom,
kljub temu, da ga je Presterl pozval kot gestapovec gestapovca, da dela z njim. O takoimenovanem »komitetu«, ki je izdajal gestapovcem poštene borce, pravi, da je bila to organizacija, ki je imela nalogo, da vpliva na ljudi, da jih obvešča in da ima nad njimi pregled in kontrolo. Ni pa ta organizacija po niego\ih izjavah pripravljala nikake sabotaže, niti ni razpravljala o pobegih iz taborišča.
Barle ie bil zaposlen na poskusni postaji, kjer je delal kot kemik. Sodeloval je pri poskusih, kjer so ljudi potapljali v ohlajeno vodo, in pri iem določal kisik in ogljikovo kislino. Na to postajo je prišel po priporočilu Presierla in delal na njej od marca 1943. do osvoboditve. O ieh poskusih pravi:
Predsednik: Takrat ko sle ljudi potapljali v vodo — ali sie sodelovali?
Obtoženec: Da, ko so sami šli v vodo.
Ta njegov odgovor izzove v dvorani smeh.
Gestapovec je Barle postal leta 1941., ko je podpisal izjavo v Bresiu v Franciji, da bo z vsemi silami dela! za Nemčijo. V Gradcu ie delal koi gestapovski agent, izdajal antifašiste ter bil konfident v celicah. Tako ie izdal tudi nekega Steinerja. O španskem borcu čučkoviču, ki ga je provokatorska »antifašistična« organizacija poslala v smrt, pripoveduje, da je bil to zelo borben človek. V pre-
iskavi je obtoženi Barle izjavil naslednic:
»K svoji zaposlitvi na poizkusni postaji naj pripomnim, da sem to delo opravljal z veseljem, posebno delo v laboratoriju, ker sem bil agent gesiapa in sem bil dolžan to vršiti. Že v Gradcu sem se prostovoljno odločil za io delo zaradi tega, ker mi je nudilo posebne ugodnosti.«
Obtoženi Barle je delal na poizkusnih postajah, na katerih so z nečloveškimi postopki uničevali ljudi, delal po lastni izjavi z veseljem. Javni tožilec mu ie nato prečita! izjavo interniranca, ki ie prestal muke na tej preizkusni postaji, lo je Franc Likar, na katerem so poizkušali, koliko mrzlote vzdrži človeško telo. O iem pripoveduje, da ga je 12 januarja odpeljal neki bolničar Slovenec V peti blok, kjer so ga ŠSesovci slekli in privezali na nosilo, mu vtaknili v usta cevko in zamazali usta z nekakšno ilovico ter ga potopili v vodo, ki so jo nato ohladili do zmr-ziive. Nato so razrezali s posebnimi stroji led na kose ter iz njega v krej matoriiu odtajali ljudi, ki so že pre) dobili injekcije za temperaturo. Nato so te žrtve prepeljali v sobo, kjer so okoli njih plesale ženske.
Pri takem zverinskem delu ie z veseljem sodeloval tudi Barle. Obtoženi Barle je med drugim hotel tudi zatajili, da je bil povezan z obtoženim Diehlom kot gestapovski agent z gestapovskim agentom. Po soočenju lega ni mogel več tajiti.
Revirja so se interniranci bail kot naj hujšega zla
Nato je bil zaslišan obtoženi Ličen Vladimir. Čuti se krivega in priznava dejanja, katerih je obtožen. Na sodelovanje z gestapom ie pristal v Trstu, od koder je bil poslan v Dachau. Tu je že drugi dan dobil gestapovsko zvezo z obtoženim Kranjcem. Kasneje pa je vzdrževal zvezo s Stepišnikom.
Predsednik: Čamu je služila obveščevalna služba?
Obtoženec: Obveščevalna služba je služila lagerskemu vodstvu. Kontrolirala je razpoloženje jeinikov in delo v lagerju. Iz poročil je lagersko vodsfvo izvajalo svoje zaključke.
Ličenova naloga ie bila, da organizira bakteriološki laboratorij. Zaradi sprememb v vodsivu oddelka pa je pozneje dela! pri kliničnih analizah.
Predsednik: Kako vi gledate na la-gerski revir? Ali je bil tudi v sklopu uničevalnega sistema?
Obtoženi: Samo po sebi se razume, dh je bil.
Preds.: Zakaj?
Obt.: Ker ie bil njegov namen, da
se nekateri ljudje, ki so oboleli _na primeren, ne preveč očiten način, spravijo s poli.
Preds.: Torej ste v iem revirju uničevali ljudi?
Obt.: ... Starejši tovariši so pripovedovali, da so se revirja bali koi najhujšega in da so raje cepali pa blokih bolni, kakor da bi šli v revir pod komando različnih priučenih strežnikov, kajti zdravnikov v revirja ni bilo. Znano je bilo, da so uporabljali različne injekcije kot bencin in razn; drage strupe, ki so jih vbrizgavali težko bolnim ali pa ljudem, ki so bili določeni, da morajo izginiti.
Pri tem delu sta sodelovala razen obtoženega Ličena tudi Fakin in Košir Mirko.
Obtoženi Ličen je odšel iz Dachaua aprila 1944. leta in sicer v Ljubljano, od koder ga je gestapo poslal v Celovec. Tudi v Celovcu je preko cbra-tovodje Iglauerja delal za gesiapo, ki ga ie obveščeval o življenju v tovarni. Tu se je tudi dogovoril za vohunsko delo po vojnL
Moje delo je bilo gestapovsko in se smatram za gestapovca
Po krajšem odmoru je bil zaslišan obtoženi Košir Mirko. Priznava krivdo in izjavlja, da so v preiskavi postopali dobro. Priznava, da je 8. novembra 1943 dezertiral iz narodnoosvobodilne vojske. Nato se ie nekaj časa skrival pri svoji materi, nakar je odšel k Swobodi. Swoboda ie bil med okupacijo rektor nemške Akademije. Ta ga je preko nemškega komandanta napotil k Dusehi, šefu gestapa v Ljubljani. Tu je obtoženi Mirko Košir podpisal izjavo, da bo delal za Nemčijo, za gesiapo. Nato je bii poslan v Dachau, kjer je v kratkem času dobil gestapovsko zvezo z Vlasto Kopačem, kasneje pa z inž. Stepišnikom.
Preds.: Ali ste imeli kakšne naloge kot gestapovski agent?
Obtoženi Košir: Domenili smo se o tem, kaj bom poročal inž. Stepišni-
ku. Poročal sem o vsem, kar se ie govorilo v lagerju in kar se je v njem dogajalo.
Košir je delal v kemičnem laboraioriju za SS-esovskega zdravnika in sicer je določal natrični dušik in vodik v urinu in krvi bolnikov, ki so bili bolni na lakotnem in -demu.
Preds.: Kako gledate na to delo v revirju?
Obt.: Ocenjujem ga prav tako kol vojne zločine, ki jih je storil Hinter-maier, ki je bil obsojen v Niirnbergu.
Preds.: Kakšna ustanova je bil ta revir in v kakšne namene je služil?
Obf.: Revir je bil navidez bolnica, dejansko pa ena sama poizkusna postaja.
Svoje d«:lo v taborišču ocenjuje obtoženi Košir kot gestapovsko in se smatra za gestapovca.
Naša naloga je bila vzdrževati red in odvračati internirance od upora
Naslednji je bil zaslišan obtoženi Oswald Stane.
Tudi Oswald priznava dejanja, ki jih je obtožen in se čuti krivega. V gestapo ie vstopil 1941. leta v zaporu v Begunjah, od koder so ga poslali v Dachau na »prevzgojo«.
Preds.: Kaj pomeni to »gestapo'.--ska prevzgoja«?
Obt.: To pomeni prevzgojiti človeka za posle, za katere ga je hotel porabiti gestapo.
V začetku leta 1942. je dobil v Dachau zvezo z nekim gestapovcem, ki je bil magaciner.
Preds.: Ste bili v Dachauu član kake organizacije?
Obt.: Bil sem član organizacije, za katero mi ie prav la magaciner sugeriral, naj jo poskušam ustanoviti med slovensko skupino.
Preds.: Kakšne naloge je imela ta organizacija?
Obt.: Krepiti, vzdržsvaii red v taborišču, pobijati, odnosno odvračati internirance, naj ne poizkušajo kakršne koli borbe s pretvezo, da bi to pomenilo za vsakega samomor, da se je
Gasser je
Obtoženi Gasser Paul je primer starega špijona, ki rad laže in ne pove dvakrat ene stvari enako. Zelo rad govori o sebi kot zločincu iz Dachaua, toda o svojem delu, o svojih špijonskih zvezah po koncu vojne noče priznati ničesar.
V Dachauu ie bil strežnik in je kot tak pretepaval bolnike, jih zastrupljal z injekcijami ter moril na ta način, da jih je polival z mrzlo vodo, postavljal na mraz itd. Gestapovec je postal 1940. leta, čeprav je pred sodiščem najprej izjavil, da je pristal na sodelovanje z gestapom leta 1941. Med dragim je v taborišču usmrtil 70 Ustnega starca Skalarja, katerega je bolnega postavil pred odprla vra-
proii režimu in redu v taborišču nemogoče boriti.
Preds.: Kakšno linijo je potem zastopala fa organizacija?
Obt.: Linijo, ki jo je diktiral gesiapo.
Preds.: S čim je pomagala gestapu? Ali sie imeli preko te organizacije tudi obveščevalno službo?
Obt.: Imel. Imel zaradi lega, ker je ramo preko te organizacije gesiapo izvedel vse, kaj s; počenja, kaj se govori in kaj se misli v taborišču. To je bil nek barometer za razpoloženji;.
V taborišču je bil obloženi Oswald sobni starešina, gestapovski priganjač za vzdrževanje pedantnega reda v spalnicah. Preko gestapovca magaci-nerja je imel obtoženi Oswald zveze z »Arbeiiseinsalzom«, ki je po njegovi izjavi zasledovalo pri poslavljanju ljudi na boljše komande čili, da jih oddvoji od ostalih in jih s tako zvani-mi boljšimi komandami korumpira.
Iz Dachaua ie obtoženi Osw ald odšel na Jesenice in na gestapovsko komando na Bledu, od koder ga je gestapovec Baumgartner poslal v Innsbruck.
star špijon
ia na mraz. Namerno je spustil v taborišče ponorelega gestapovca, ki j; potem nekoga ubil. Namerno je zastrupil Italijana Rossija in iako dalje.
Kljub vsem tem svojm zločinom, zaradi katerih sam sebe' imenuje cinično »svinja«, je po vojni napisal brošuro o Dachauu, v kaieri sicer prikazuje vojne zločine, ki so se tam izvrševali, sebe pa hoče prikazati kot mučenika.
Gasser je že star agent raznih obveščevalnih služb. Po špijonskem poslu je prišel dvakrat tudi v Jugoslavijo in sicer kot žurnalist. Njegov pravi poklic ie elektrotehnik, izdajal se je za pisatelja in novinarja, deial je kot kurjač v hotelu »Dubrovnik« v Opatiji
Gestapovski vohuni pred sodiščem
iid. V Jugoslaviji je poskušal vzpostaviti zveze s soobtoženim Diehlom Brankom, stopil je v pismeno zvezo z magislrem Ančikom iz Ribnice, katerega pa zaradi poštenosti ni mogel uporabiti pri svojem špijonskem delu. V Jugoslavia je obiskoval vojne ujetnike, skušal od njih dobiti razne podatke. Zbiral pa je podatke tudi po taboriščih, v vlakih, gostilnah itd. Vzdrževal je gestapovske zveze z nekim Sobekom in Queckom, ki je sedaj agent tuje špijonske službe. Na telefonski poziv, ki ga je poslal Ančiku, se ie namesto svojega imena podpisa! z Ančik J.
Na predlog vojnega tožilca je bil zaslišan kot priča dr. Ančik, ki v svojih iziavih pripoveduje, da se je obtoženi Gajser v taborišču posluževal zverstev -;n nasilstva. Sam dr. Anak navaja kot očividec troje takih zverstev. V prvem primeru je neki francoski ujetnik priče! noreti. Gasser ga je zvezat, oblekel v prisilni jopič in mu vtikal glavo v čeber vede toliko časa, da je postal bolnik moder in nezavesten. Prav tako is zločinec Gasser ravnal tudi z
nekim Nemcem. Nekega drugega Francoza pa je narkotiziral s klore-tilom do nezavesti. Dr. Ančik pripoveduje tudi, da je obtoženi Gasser pustil odpeljati ne glede na letni čas bolnike, ki so bili bolni na dez.inle-riji. v umivalnico, kjer so jih pozimi umivali z mrzlo vodo in drgnili s sirkovo krtačo.
Po krajšem odmoru se je zaslišanje Gasserja nadaljevalo. Tudi v tem delu zaslišanja je hotel Gasser zanikati že vnaprej vsak namen, da bi prišel v Jugoslavijo-zaradi špijonaže. Toda dejstva, da se je predstavljal pod tujimi imeni, imej razne legitimacije.' se izdajal enkrat za pisatelja, drugič za bolničarja, novinarja, književnika, kurjača itd., pričajo o njegovi zločinski naravi. Sam pravi, da je pri zaslišanju mnogo lagal, ker je v njem še vedno gestapovski duh. Dejstvo, da je bij že. od leta 1033 v francoski obveščevalni službi kot špijon in provokator, da je bil potem v gestapu in njegovo delo v Jugoslaviji preča o špijonu, ki je povezan se danes z raznimi tujimi obveščevalnimi službami.
Gestapovski kcmšle je kriv tudi smrti tisočih iniernirasicsifj ki so jih ženici pobili tik pred kapitulacijo
Obtoženi Juranič je na vprašanje predsednika sedišča izjavil, da se čuti krivega za vsa dejanja, katerih ga obtožuje obtožnica. Obtoženi Juranič je bil po lastnem priznanju organizator že večkrat omenjene antifašistične organizacije .v Dachauu. Prostodušno je na vprašanje predsednika, kakšno vlogo je imel pri organizaciji, izjavil, da je bil inici-ator organizacije.
Predsednik: Kakšna je bila ta organizacija?
Übt.: Ta organizacija je bila organ
gestapa.
Preds.: Zakaj?
Obt.: Zato, ker je izvrševala navo-dila, katere ie dajal gestapo.
Preds.: In vi ste ta navodila izvrševali?
Obt.: Da, — Juranič je priznal, da je bil v organizaciji sekretar od januarja do julija 1914.
Preds.: Kako gledate na to organizacijo, v kateri ste biti sekretar? Ali je bila instrument gestapa?
Obt.: Brez dvoma je bila.
Preds.: In kakšnemu namenu je služil gestapo?
Obt.: Gestapo je najhuje teroriziral in izlrebljeval Svobodoljubne, narode.
Obtoženi Juranič je bil tudi kon-fident in provokator med Rusi v taborišču. Izjave Rusov je prenašal taboriščni komandi. Na vprašanje javnega tožilca, če ie bilo mogoče iz taborišča pobegnili, je obtoženec odgovoril, da je bilo težko, toda ne nemogoče.
Tožilec: Ali bi bilo mogoče rešiti pred kapitulacijo Nemčije ljudi, katere so tedaj Nemci pobili v taborišču, če bi bila v taborišču enotna antifašistična organizacija?
Obt.: Verjamem, da bi kilo mogoče, če bi hiti enotni.
Tožilec: To pomeni, da je bila smrt teh ljudi posledica razdiralnega dela tega komiteja. Ali je tako?
Obt.: Tako je.
Obtoženi Juranič je pred sodiščem izjavil, da je bil gestapovski agent že pred vojno in da je pošiljal gestapu poročila že tedaj, ko se je mudil v Franciji.
Geričevo delo je biEs za gestapo več vredno kot delo kateregakoli agenta
Po Juranieu je bil zaslišan obtoženi Gorič Peter, ki je v začetku trdil, ca je bil v taborišču samo konfi-dent. Končno pa je.moral pod težo dokazov priznati, da’je bil tudi agent. Trdil je. da so ga v zaporu v Gradcu mučili. Po soočenju s soobtoženim Presterlom, ki je ponovno izjavil, da mu je Gorič ob neki priliki dejal, da s a z niim v zaporu lepo ravnali, je propadel tudi ta izgovor. Prav tako : Presterl potrdil, da ga ie čorič prosil za službo starešine bloka, kar
pa je ta odločno zanikal. Spočetka ie hotel zanikati tudi svoje špijunsko delovanje po osvoboditvi, nato pa je vendarle priznal, da je Presterlu poslal že po osvoboditvi več poročil, čeprav je vedel, da je Presterl gestapovski agent in cla je bil v službi tuje obveščevalne službe. Njegovo delo v taborišču v Dachauu pa je do kraja razkrinkal Presterl, ki je že v preiskavi izjavil, da je bilo delo Goriča za gestapo več vredno kot delo katerega koli drugega agenta.
PRED n. KONGRESOM OSVOBODILNE FRONTE
Predkongresne obveznosti OF v Mariboru
V Mariboru je narno zasedanje
Cbložsni Derviševič je dostavljal Presterlu material tudi po vojni
Nato je bil zaslišan obtoženi Rama Derviševič, M ie prav tako kot obtoženi čorič zanikal krivdo. Kasneje pa je prišel a- protislovja, čeprav je skušal’sodišče'prevarati z dolgimi izgovori. Bil je v Dachauu nekak Prester-lov sluga, Presterlu je nosil hrano iz SS-ovske kuhinje. Presterl ga je stalno jemal s seboj, tako celo v Augsburg. kamor je bil prestavljen. Tja je odšel s Presterlom prostovoljno. Po njegovih navodilih je v Augsburgu organiziral mladino v taborišču. Zato je tem bolj neumesten njegov izgovor, češ da ni vedel, da je bil Presterl gestapovski agent. Po osvoboditvi mu je poslal okoli 15 pisem na Dunaj.
Derviševič je prišel v protislovja tudi z izjavami, ki jih je dal v preiskavi. zlasti pa ga je razkrinkal javni tožilec, ki mu je navedel izjave Presterla, ki pravi, da je po nekem agentu iz Dachaua, kateri je sedaj v Novem Sadu’.' vzpostavil zvezo z Der-viševičem. Preko tega agenta je Derviševič pošiljal Presterlu pisma špi-jonske vsebine. Na ta izvajanja tožilca obtoženi Derviševič ni vedel nobenega odgovora, kar je jasen dokaz njegove krivde.
Po zaslišanju obtožencev o njihovem delovanju a- Dachauu so bile zaslišane priče, ki so podrobno opisale zločine, katerih so sokrivi tudi Diehl, Osvald in soobtoženi.
Kratke vesti
Ot> mednarodnem dnevu bivših političnih internirancev js bUa v Soiiji slovesna konferenca bivših političnih pripornikov in borcev proti fašizmu. Na konferenci je podal podpredsednik zveze borcev proti fašizmu minister Dobri Terpešev izčrpno poročilo o velikih žrtvah bolgarskega ljudstva med fašističnim suženjstvom, žaprtih ie bilo 92.279 oseb, od teh 8664 ubitih. Od 32.702 političnih pripornikov }e umrlo 80S!) ljudi. V koncentracijskih taboriščih je bilo 11.069, od teh jih je umrlo 769. V ilegalnih borbah je sodelovalo 13.070, od teh je padlo 1643. V mednarodnih brigadah je bilo 42.815, od teh je büo ubitih 2713, izselilo se je 5504, izginilo pa 4881 oseb. Pri tem niso upoštevani Židje, za katere ni točnih podatkov, pa tudi ne žrtve, ki so padle v domovinski vojni in katerih število presega 82.000.
V Sofij' se je začela pred okrožni m sodiščem razprava zoper Dimitra GičSTa, člana upravnega sveta razpuščene opozicije kmečke zveze Nikole Petkova, in njegove sodelavce Dimitra Argi-rova, Kate Štefanove, Jordana Lozova in Dimitra Malkovskega. Na razpravi so sodelavci Gičeva priznali, da so prejemali navodila in instrukcije za delo proti ljudskim oblastem, dvoletnemu gospodarskemu načrtu itd.
V Ziirichu je bila letna skupščina švicarsko - jugoslovanskega društva, katere se je udeležilo nad 200 elanov. Skupščina je odobrila poročilo upravnega odbora in znova izvolila dosedanjo upravo s Sonclerjern na čelu. Fo skupščini je predavaj jugoslovanski zdravnik dr. Jakše o velikem napredku zdravstvene služNe in o zgraditvi številnih zdravstvenih ustanov v Jugoslaviji. Na koncu so predvajali jugoslovanski dokumentarni film »Farada mladosti«.
Nacionalni odbor ameriškega Slovanskega kongresa je objavil poročilo, v katerem napada politiko denacifikacijc, demilitarizacije iu demokratizacije v ameriški zasedbeni coni Nemčije. Poročilo opozarja na bridke izkušnje zaradi napak, ki so bile storjene po prvi svetovni voj-ni in ki so Nemcem omogočile, da so pripravili drugo svetovno vojno. Slovanski
bilo 19. t. in. ple-mestnega odbora OF. Navzoči so bili tudi novoizvoljeni delegati za II. kongres v Ljubljanu Sprejeli so naslednje sklepe:
V maju bodo organizacijsko utrdili rajonske in terenske odbore ier do konca leta zvišali šlevilo članstva OF od 72 na 90 °/o prebivalstva.
Razširili bodo mladinsko organizacijo v dveh mesecih v večjih obratih na 90°/o.
Uvedb nove proizvodne delovne brigade po tovarnah.
Üredili štiri otroška igrišča.
Mesini odbor LMS bo posvečal pažnje učencem v .gospodarstvu ter vodil kontrolo nad učnim uspehom in neupravičenimi izostanki.
AFZ bo dala do novembra 220.000 prostovoljnih delovnih ur, odprla tri krpalnice in uredila tri otroška igrišča. Vsak mesec bodo seminarji za terenske sekretarke.
OF bo s pomočjo sindikalnih .organizacij zmanjšala število neupravičenih izostankov na 5°/o.
Do 15. maja bodo vsi člani mestnega plenuma imeli politične sestanke po obratili, ustanovah in podjetjih.
Članstvo Socialnega fonda se bo do konca maja dvignilo za 10 °/o, celoten prispevek pa se bo do konca leta zvišal od 98.000 na 120.000 din.
Predkongresno tekmovanje se bo I nadaljevalo tudi po II. kongresu.
Pregled dela OF w Trbovljah
V nedeljo 18. t. m. jc bila v Trbovljah konferenca delegatov za II. kongres OF ter članov okrajnega plenuma. Iz referatov je razvidno, da je v organizaciji OF v trboveljskem okraju 91.5 «/o prebivalstva. V medkrajevnem tekmovanju je vstopilo v organizacijo nad G00 noA'ih članov.
Po I. kongresu so člani OI’ skupno s elani sindikalnih podružnic izvršili 177.360 prostovoljnih delovnih ur. Vrednost opravljenega dela znaša
1.773.000	din. Skupno število ur prostovoljnega dela, ki so ga izvedle A’se množične organizacije v tem razdobju je 283.208 v vrednosti 2,832.080 din. Sindikalne podružnice okraja in ostale organizacije OF so zbrale po
I.	kongresu vsoto 3.257.157 din, ki jc bila razdeljena partizanskim vdovam, upokojencem, darovana za mladinske brigade na progi Brčko—Bano-viči in drugo.
Mladina je v času obnove delala nad 280.000 ur. Največji uspeh mladine je osnovanje mladinskih brigad in mladinskih številk, ki dnevno pre-
segajo normo. Lani se je v raznih strokovnih šolah šolalo 158 mladincev in mladink, ki so postali po končanih tečajih kvalificirani ali pol-kvalificirani delavci. Pri gradnji zadružnih domov ie mladina prispevala nad 10.000 ur prostovoljnega dela.
Tudi pionirska organizacija je napravila ogromen razvoj. Ima 30 odredov, ki imajo vsak pevsko skupino. Polovica teh odredov ima kvalitetne pevske zbore, ki nastopajo na različnih proslavah.
Organizacija AFŽ je lani dosegla zadovoljive uspehe. Žene se vključujejo A' upravni in politični aparat. Tako je v trboveljskem okraju v odborih OF 44 žen, medtem ko je v krajevnih ljudskih odborih 24 žen. Žene so organizirale čilalne krožke, ustanovile delovne brigade za pomoč kmetom ter 3 'domove igre in dela, posvetovalnico za matere v Radečah, čakalnico za matere A’ Zidanem mostu in šivalnico v Dolu pri Hrastniku. žene so dale G1.689 prostovoljnih delovnih ur, katerih vrednost
znaša 698.800 din. Poleg tega so izvedle vrsio nabiralnih akcij, pri katerih so zbrale 387.380 din.
Plenum OF je razpisal za čas od 18. aprila do 1. maja tekmovanje v zvišanje šlevila članov OF, v organizaciji študijskih krožkoA', v pomoč pri gradnji zadružnih domov, v zvišanju števila naročnikov našega tiska ter za čim lepšo proslavo 27. aprila in 1. maja.
Poževljenje dela GF v kamniškem okraju
Po uspelih predkongresnih zborovanjih po posameznih krajevnih OF odborih je v nedeljo v Kamniku zasedal okrajni plenum OF'. Navzoči so bili tudi vsi izvoljeni delegati za
II.	kongres Osvobodilne fronte, zastopniki množičnih organizacij AFŽ, LMS in Zveze borcev.
Plenupi je sprejel važne sklepe, ki bodo pritegnili vse članstvo k čim aktivnejšemu sodelovanju. Tako bodo po vseh krajevnih OF odborih redni mesečni sestanki članstva, na katerih bo predstavnik krajevnega ljudskega odbora seznanil članstvo z vsemi tekočimi gospodarskimi in političnimi problemi. Zaradi skupnega sodelovanja med kmeti in delavci bodo uvedli koordinacijske sestanke odborov OF s predsedniki vseh množičnih organizacij. Po vseh odborih OF bo okrepljena organizacija in frontna disciplina. Ukinjeni bor’ > tovarniški aktivi OF, da se na ta način pritegne tovarniško delavstvo v delo terenskih odborov.
Plenum je sklenil, da bo skupna proslava 27. aprila v Mengšu, za katero so že vse pripnn-e v teku. Vsak krajevni odbor OP’ bo priredil še svojo proslavo. Prav tako so bili sprejeti sklepi, da bo tudi proslava
1.	maja čim bolje uspela in da se je bodo člani frontnih organizacij udeležili v čim večjem številu tudi v
08» pMkp ivatike Rftnčero
kongres opozarja, cla bi bila ponovitev te politike po drugi svetovni vojni zločin proti milijonom žrtev, ki so jih umorili nacistični tolovaji, zločin proti sedanji mladi generaciji in vsemu človeštvu.
Ustanovitev zveze demokratičnih žen Madžarske. V navzočnosti predsednika madžarske republike Zoltana Tildyja, predsednika vlade Lajoša Dinnvesa, podpredsednikov vlade Maivasa Kak osi j a in Arpada Szakasitsa je bil v nedeljo slovesno otvorjen ustanovni kongres enotne zveze demokratičnih žensk Madžarske, katerega se poleg 900 predstavnic ženskih organizacij vsf»h demokratičnih strank udeležujejo kot gostje tudi delegacije demokratičnih organizacij žensk Jugoslavije, Romunije, Bolgarske, Češkoslovaške, Poljske, Albanije, Svobodnega tržaškega ozemlja, osvobojenega ozemlja Grčije in demokratičnih žensk Španije.
Organizacija češkoslovaških žensk, včlanjenih v sindikate, je poslala generalnemu sekretarju OZN Trygve Lieu brzojavko, v kateri protestira v imenu 540 tisoč svojih Članic proti nepravični in nečloveški obsodbi atenskega vojaškega sodišča, ki je obsodilo na smrt ženo profesorja Kicikisa, predsednika grško-so-vjetskega društva.
. Liga za demokracijo v Grčiji je Imela v Londonu konferenco, ki se je spremenila v mogočen protest britanske in demokratične javnosti proti angloameriške-mu vmešavanju v Grčiji. Konference se je udeležilo nad 350 delegatov laburistične stranke, sindikatov in mestnih delavskih svetov, KP Velike Britanije, lige mladih komunistov in kooperativne stranke.
Luksemburški parlament je sprejel sklep,
s katerim ss odreka politiki nevtralnosti. Proti so glasovali samo 3 komunisti. Zavrnjen je bil tudi predlog komunističnih poslancev, naj se to vprašanje uredi z ljudskim glasovanjem. Znano je, da je bila vključitev Luksemburga v pogodbo petih sil zvezana s pogojem, da se Luksemburg odreče politiki nevtralnosti.
Ameriška vojaška uprava v Nemčiji je zavrni^ zahtevo nemškega narodnega kongresa, naj se izvede ljudsko glasovanje o enotnosti Nemčije.
V	soboto ho v ljubljanski Operi pomemben pravnik v razvoju slovenske pevske umetnosti. Ivanka Ribičeva, ena neših najbnljš»h in najbolj priljubljenih «parnih pp'» . bo v naslovni vlogi »Traviate« prsznourta 25 letnico umetniško kariere na našem opornem odru. Frortavi daje še posebnoga poudarka dejstvo, da bo v partiji Alfreda gostoval .lože Gostič.
Pet., in dvajset let življenja na de-kah. k! pomenijo svet. je za Ivanko Ribičevo pomenilo 25 let intenzivnega, požrtroval-nc-Sa dela in trde borbe za obstoj in razvoj. Ob koncu prvo svetovne vojne ie prišlo, kot mlada začetnica v op°rni zbor. Ko je spoznala, da je netie resnično njen notranji po-;l:c. se jc z vso vnemo in prodanostjo lotila študija. UčiTa se jc solopet.ia pri vrsti naših najboljših peda-rrofrov. med drugim pri Lcrtetovl. Botettu in Bocearinijevi. Da poglobi svoje znanje in se povsem posveti študiju je za nekaj ča«;a izstopila iz zbora, nato na se je vrnil.-» kot solistka in je v kratkem ča<m napravila spoštovanja vreden umotn;šk» napredek. Solistično kariero .1e začela kot MicapJa v »-Carmen« in je bila deležna lenega uspeha pri kritiki In cbČ/nstmi. Micacla ie d<S kcnca ostala ena njenih najboljših partij. V tem četrt stnWiu svojega umetniškega del.-» pa je naštudirala ln žela uspeh s približno 60 velikimi in srednjimi pevskim! vlogami. Med nj;m! so Travi ata, Bultprflv. M 'ml (Boheme), Hilda (Rigoletto) Nedn (Bajazzo). Marta, Margareta (Faust) ir» Rusalka. Polp^r obilice npernesra ustvarianja se je Ribičeva odlično uveljavila tudi kot koncertna nev-ka. Vkljub trdim žlrf en jen iškim razmeram. kakršne «o bile v stari kraljevini umetnikov delež, sp .1e vztrajno izpopolnjevala in dvigala svojo umetniško raven, da ie po slojem '•umetniškem In posebej tehničnem znanju postala vzor mladim pevskim rodturm.
V	Ivank! Ribičevi spoštujemo ženo. ki le vse svoje življenje darovala umetnosti. V tem znamenju ji oh jubileju iskreno čestitamo.
Posojila sa rcalbaifo lignita
Da se potrošnikom omogoči nabava premoga lignita še pred jesensko dobo, ko bo nakup otežkočen zaradi obremenitve železnic z drugimi pre-A’ozi. je zvezni minister za finance izdal odredbo, po kateri bodo krajevna državna kredilna podjetja (mestne in krajevne ljudske hranilnice). kjer teli ni pn podružnice Narodne banke, dajale posojila do 2000 din za nabavo največ treh ton lignita posamezni družini, in sicer na podlagi blanko akcepta s podpisom dveh krodila sposobnih državljanov’. Obrestna mera tega posojila znaša 4%) na lelo.
DclaA’ci in uslužbenci, ki so stalno zaposleni v državnih uradih ter državnih ali zadružnih ustanovah in podjetjih, oziroma v ustanovah in podjetjih družbenih organizacij, bodo posojila dobivali preko dotičnega urada, ustanove ali podjetja, ki bodo ob izplačilu prejemkov zbrali pripadajoča mesečna odplačila.
Na podlagi dovoljenega posojila da kreditno podjetje koristniku bon. ki se glasi na posojeni znesek in nn določeno količino lignita. Koristnik posojila izroči ta bon prodajalcu lignita. ki bon vnovči pri kreditnem podjetju, ko kupec na njem polrdi prevzem lignita.
Uvadba računskih knjižic Narodne banke
Zvezo; minister za finance je izdal odredbo o uvedbi računskih knjižic Narodne banke. Da bi se podjetjem, uradom, ustanovam in zadrugam, ki nimajo poslovneg»! sedeža v kraju, kjer je sedež Narodne banke, olajšala blagajniška služba, jim Narodna banka lahko izda računske knjižice za polaganje in dviganje denarja pri najbližji določeni poäii ali ekspozituri Narodne banke. Poslovanje po računski knjižici se šteje v poslovanje po tekočem računu. Na podlogi računske knjižice lahko lastnik razpolaga samo pri določeni pošti ali ekspozituri Narodne banke preti predložitvi knjižice ter izplačilnega ali vplačilnega naloga, ki ga morajo podpisritd pooblešče-ne osebe, katerih podpisi so prijavljeni pošti ali ekspozituri Narodne banke. V taki knjižici sme lastnik računa imeti gotovino samo za tista plačila, kt Jih sme opravljati v gotovini. S knjižice pa lahko prenese gotovino na svoj ali na kak drug tekoči račun. V tem primeru mora izplačilnemu nalogu izročiti Izpolnjeno položnico tekočega računa, v katerega korist vplačuje.
FIZKULTERA
Mfflmiogs^no prvenstvo kamniške skupine
Freteklo nedeljo jc bilo zaključeno nogometno tekmoumje moštev v kamniški skunini. Prvak skupine so Domžale, ki Hocb zr,stopile okraj v kvalifikacijskih tekmah ra vntop v II. slovensko skupino. Prvak je svojo zadnjo tekmo s SFD Kamnik dobi! 3:0 p. f., SFD Duplica pa jc na svojem igrišču odpravilo FD Rdečo zvezdo iz D. M. v Polju s 4:3 (2:2).
Prvenstvena tabela je naslednja: Domžale	8	8 0 0	30:5	16
Duplica	8	6	0	2	21:13	22
Rdeča zvezda	8	3	0	5	17:23	6
Kamnik	8	2	0	6	9:19	4
Mengeš	8	1	0	7	5:25	2
Mladinsko nogometno prvenstvo kamniške skupine bo končano do 1. maja. Moštva zavzemajo trenutno naslednji položaj U prvenstveni lestvici:
Mengeš	5	4	10	15:4	9
Kamnik	7	3	2	2	11:7	8
Ihan	7 3 13	12:13 7
Domžale	5	2	2	1	6:3	6
Duplic^	6	0	0	6	4:22	0
Največ izgiedov za urvo mesto ima mladinsko meštvo iz Mengša, kateremu so resen konkurent le Domžale.
’*
V nogometnem prvenstvu univerze ie v
fcorpfc mošrtjvo ekonomije premagal-o enej-storico Tehnike z rezultatom 3:2. Zadnja ti'ikm.i med MvA-cino in Ekonomijo bo v —edo 23. aprila.
Aium
SVETOVNO PRVENSTVO
Reshevsky in Euwe sta remizirala
Moskau 21. aprila. Snorl je bilo igrano
15.	kolo turnirja za svetovno prvenstvo. Smislov jo bil v tem kolu prost.
Partija Reshevsky - dr. Euwe je že po 27 potezah končala remi. Dr. Euwe je bil nekaj časa v prednosti, potem pa je Reshevsky razbremenil pozicijo.
Največ je zanimanje je vladalo za partijo Keres-Botvžnnik. V francoski obrambi je Kcres V srednji igri prevzel iniciativo. Fozneje pa sta oba nasprotnika prišla v hudo časovno stisko. Botvinnik je tedaj doh:j kmeta !n z zamenjavo figur dosegel trdnjavsko končnico. V tem položaju je bila partija po 4P. potezi prekinjena.
Stanje po 15. kolu je: Botvinnik 8 (1), Reslievsky c (11, Kcres 5 Vz (2), Smislov 5 * 2, dr. Euwe 3.
SLOVANSKA OBRAMBA BELI: BOTVINNIK — CRNI: DR. EUWE (XII. kolo)
1. d4, d5. 2. Sf3, Sf6, 3. c4, e6 4; Sc3 c5 5. e3 Sbd7, 6. Ld3. dc4:. 7. Lc4:, b5. 8. Ld3, a6, 9. el. c5, 10. e5 cd 4:	11.
Sb5:	ab5: 12. ef6:. Db6. 13. fg7:, Lg7:,
14.	f»—0, Sc5, 15. Lf4, Lb7 16. Tel; Td8. 17. Tel Td5 18. Le5, Le5:.	19. Te5:,
Te.=>:?,	20. Se5:. Sd3:.	21. Dd3: f6 22.
Dg3! fe5:	23. Dg7, Tf8. 24. Tc7. Dc7:;
25.	Dc7:, Ld5, 26. De5:, d3 27 De3; Lc4; 28. b3 Tf7 29. f3, Td7. 30: Dd2. e5; 51. b-4:, bc4:, 32. Kf2. Kf7 33. Ke3, Ke6. 34. Db4 Tc7, 35. Kd2. Tc6 36: a4; črni se vda.
V znani »meranski varianti« J* Botvinnik ort 14. poteze dalle še oiačll sistem, ki je že doslej veljal kot na »boljši za belega. črni je Imel v 19. potezi možnost da s Tg8 (namesto Te5:) p napadu zaostri part’jo. Ko je to nriliko zamudil, je bil takoj »zgubljen, odločilna pa je bila lepa žrtev figure v 22. potezi belega.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
četrtek, 22. akrila: Leonida PeteJt. 23. aprila: Vojteh.
SPOMINSKI DNEVI
22. IV. 1870. — Roleti v SimbifsVj n« Volgi Vladimir Uji« Uljano:- Lanin, organizator ca vod »a BnljSertGfee partije. Umrl 21. I. 1924.
DEŽURNA LEKARNA
Centralna lekarna. Tromcvtje Marijin trg St. 5.
SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA V LJUrtLJANI IN MARIRORU Drama . Ljubljani
Četrtek. 22. s.priia ob 19.30: Shakespeare: Hamlet. Rea ZSD.
Petek. 23. aprila, ob 16 : Kranjec: Pot do zločina. Gostovanje v Kranju. — Ob 20.: Kranjec: Pot do zločina Gostovanje v Kranju.
Sobota, 24. aprila, ob 20.: Lavrenjev: Za srečo tistih, tol so na morju. Red B Nedelja 25 aprila. ob 15.:	Surjnova:
Strlčeto Mnac. Otroška predstava Za-ki j učena predata va Za ljubljanske Domov© igre in dela. Uprizoritev Akademije za igralsko umetnost. — Ob 20 : Linhart: županova Micka. Smole: Varh Premiera. Izven. Uprizoritev Akademij© za tgralfko umetnost.
Opera v Ljubljani
Četrtak. 22 april* ob 19.30: Mozart: »Figaro Va svat‘en. R-eđ LŠM (unfr^ren). Petak. 2-3. aiprila ob 19.39 Bizet: Cormen. Red E.
Sobo*a. 24. aprila ob 19.30: Verdi: Trajata. Izven. Proslavil 25 letnice umetniškega dpJ^TBaja Ivank© Bjbiče-e.
Nedelja-. 25. aprila ob 19.30 Mati Jugovičev. Red C.
Dolgoletna članica ljubljanske Opere., operna pevka Ivanka Ribičeva, ki
je seda-j č’anTica mariborskega gleda-UUčo. bo proslavila v Ljubljani 251etnlco svojega um etn išikeer» delovanja s svojim ir a s topem v partiji; Violete v Verdijevi operi * Travnata*. Predrt ova. b» v f obrt o dne 24. rtprlla.V narti ji Alfredn Gormonta. bo ob tc<> prilivi gostoval Jcrtp Gn-stič. vlogo star^gq, G^rmemrtn pa bo pel Vfikoslav .Tanko. Predctnvn, j a izvem abonma.'*, predprodaja vstopnic je od danes cunje v Operi.
Drama v Mariboru
Prtek. 23 aprila.: Z«.prto (generalke). Sobota.. 24. aprila ob 20.:	Simonov:
»Ruisko vprašanj©«. Premiera. Izven Nedelja. 25. aprila ob 20 :	Simonov:
»Rusko vprašanj©«. Izven.
Opera v Mariboru
Četrtek. 2? «prila ob 20.: Puccini: <• Mari une Butterfly«. Za sindikate. Vstopnice v prodaj* tudi za ostalo občinstvo. Nedelja. 25 aprila ob 15.: »Tosca«. Znižan© cene. Izven
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE - KRANJ
P~tp'c. 23. aprila ob 16: Kranjc: »Pot do zločina« Dijaška predstava. — Ob 20: Kranjc: ?Pot do zločin«'- Izven (gostovanje Slovenskega narodnega gledališč« v Ljubljani).
•
Sindikalni delavski pevski zbor KSS iz Ljubljane priredi v nedelj*. 25. aprila 1943 ob 20. uri to, Jesenicah (Titov dom) svoj izbmni koncert. Na sporedu: delovne, nerodno. umetnp in sovjetske pesmi. 319-n Slušatelj© agronom'ke fakultete obveščani». d i bo v petek 23. apr la 1948 ob 19.30 množični delavni sestanek v prodivolnici na P; hi j.ms ki cesti št. 4. Udeležba je strogo obvezna za vse redo,", in izredne slušatelj^ ker s© bo med drugim m.-7iprovlia.lo tudi o obvezni počitniški praiksi. 281 -n Slovensko zdravniško društvo v Ljtib-petek. dne 23. t m. bo množični sestanek v predavalnici mineral nšk?>a instituta na univerzi (Kongresni trg) ob 20. uri. Primorij cin ce na predavanj e tov. profesor dr. Milice Valentinčičev© o temi »Kakšne napak© delamo pri jpzmnju ln pošiljanju kužnega materiala?« Predavanje to v petek. dne 23. «prila ob 19. uri (ob sedmih zvečer) v predavalnici Mikrobiološkega instituta (Kliničn© bolnice — oddelek 6).
Popravek. V zahvali Albin Izlakarja.. priobčeni dne 21. april«, 1948 v 95. šteinjki »Slovenskem poročevalca«, se mora name-sto: »Žalujoči Alojzij Baš, brat«, pravilno glasiti: »žalujoča žena Ana in hčerki«.
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 21. aprila: Območje nizkega zračnega tlaka se razteza z Atlantika preko Biskajskega zaliva do Balearskih otokov, območje visokega zračnega tlaka z glavnim središčem na Estonskem pa zavzema ostalo Evropo. Zaradi tega so se vetrovi nad Slovenijo okrepili, kar je zmanjšalo moč popoldanskih ploh. Učinek atlantskih barometrskih mlnlmov se širi proti vzhodu, zaradi česar je računati zopet s sko"-rajšnjim nastopom padavin.
VREMENSKA NAPOVED za četrtek 22. aprila Spremenljivo, po večini sončno, čez dan toplo..
Od 19, ure dalje ukinjen tramvajski presnet
Ob priliki prvomajske proslave bo na Ajdovščini simbolično prikazana rast našega dela v okviru petletnega plana. Deia za postavitev takšnega simbola se bodo pričela danes dna
22.	aprila ob 19. uri zvečer. Z2to bo danes od 19. ure daije ukinjen tram. vajski promet na vseh progah razen na progi št. Vid—Velesejm. — Komunalni oddelek 5IL.O.
Preskrba
LASTNIKOM MOTORNIH VOZIL, LJUBLJANA — OKOLICA
OLO Ljubljana cik^jca ob'ežči vse lart r.:k© motornih vozili osebn h in tovornih avtomobilov, t. j. državnega in privatnega sektorja, da drrtUmejo do 25. aprila 1948 m odseku za trgovao obmzec za izpolnitev, naiker bod-o šel o prej eh kontingent pogonskega, materiala.
S	seboj jo prinesti v>© dokumente o vozilu. Predšidč&i je treba enomesečni trons-pnrtni plan. odn-vn-o k' 'omet raže. Te obrano© morajo .pprtritj tudi eni. ki izna-j-o netprajartj^n» vozila, četudi so popolnem. i neuporabna.
Kdor t.-zsd^vnri prijav? v naved-nem času n« bo tuko j izpolnil, n? bo upravičen, do prejema pne on rt: «pi ma-tericlo.
MESO ZA LJUBLJANO — OKOLICO Okrajni LO Ljubljana cfcrthca, ode-*: za trgovino in preskrbo, obvešča vr? ro.Tdrtle-vaiic© mesa. da s-e d rti m -eo dne 24. aprila, 1943. jn gucer pdpedaječa tedens1*« količina vsem menzam, lavnim ustanovam in na bolnlšk© no-kfisnicp.
Kinematografi
LJUBLJANA UNION: scc-jetki film »čio-vek št?v. 217« tednik. — MOSKVA: sovjetski P Im »četrta podmonr>a«, tednik. SLOGA: ?nr»-:rt.aka. fllmskn pntv-IHo* Kojičok Grbevček«. tednk. — Predrte,ve v g^m:;h kinematografih ob 16.15. 18.15 ui 20.15.
KODFLJEVO: francoski film *Otrr,ci pa-r«ri.ža* II del. tednik — Predstav? ob 20 uri
MARIBOR ESPLANADE:	sovjet'Vi film
»P’s s.ni spared«, tednik GRAJSKI: sorietsk4 film -Pomlad« tedn-k CELJE METROPOL, sovjet-:; film »StonJ-k-a Rabu«, tednik. — DOM: «sovjetski film -Pn- a rekerten« tedivk KAMNIK: češki film ».Dokle z Beskridov«. tednik.
KRANJ MESTNI: covlrtski film »Zaklad censks stsne* tednik.
PTUJ: sovjetski flrrv ► Nasredinove prigode« t-edn :k
ICsärscerf!
V	Litiji bo gostova}a v nedeljo *5 t. m.
ob 2D. v (Suočeni Sadika,’nega derra baletni družina. Minka" iorvh ter rpristriU celovečerni balet -Ive be.1 c-rrta« Prel-yood-ji iTirt-nn:c v *md'kein» pisarn» in * N*«5': kn: rt i • v TV ft.	v	C23 P
Črnomelj. Metlika in Sr-mil' 'majo gl.is-be<no litisrami večer ljubljanskih umetnikov m s;cer v Črnomlju v <	2 A uoe-
čsr, v nf ie»;n 25 t>-. c o 15. v Mrt' k; . Ab 20. v Semiču. Smred	o: Vokalni
ikvintrr. č’.fiui opere .n cnir.° ter M;v;n-skl-Jež^k.	C24-n
V	Celju bo v nedeljo 25 srti a rto 16.
v dvorani kina Metron-ol ^rrfonični koncert. orkestra S'.rr'- T'iharmenije pM V/^d-fjtvom Sami Hubada	825 n
Radi»? Lpssfe?sc;7j3,
in SI. Puiatrtorje
SPORED ZA ČETRTEK
6.00	VedTir jutranji sr-ored. vmes poročila. pregled dcirtoe^a • s-poredi vn jutranja tel ovadb’. 7 TO Rrd>.1=k:, koler>\r. iz drnaD-nüh časicipr'?ov. ebbee. 7.10 S’-rt'cr'-k© umyrtle in uarrd. ur«m.i. 7 39 Nsi^-ed. česa. hi pcrrtf'li. 7.45 Berttut» el’?ra. 12 30 Na-povei Č7-1 'r poročile. 12.4^ Zsba’ma srlssba. mrt| crtali In obl^ e. 13.GO P'-an rTOOrtd o-rk ertu pine in solistične sr’orbs. 14 60 Gospodarski T»»*?ei?rt, 14 10 Lahka «o-l'ctičri c:lacba. 14.-50 Norso^ed čgsa. u^ro-čib -n obrt'''’» a,eČr,rri'-~a -p~r^di. 14.45 S’O-uennkt'» r^rrdn?. 13.o?) Tv*~a. Mr V cek^tep pi-Ji a TJ’J'blp-.-i	t?.. gtor'či.
13.^0 ZdravctvoTjn j.r,Tvan|<' 7Tr. Pavl© Bchmjc: rTTžbtMmo zdravila kadar je r«-trP^no. 10.45 tTr,	^kectru 19 PO
Odd*»4i	r-TT'''1’''	13 ?o N"»-
-priV^d ČTr"» jin	19^5 r.nb^-*T*a
m1'1*? otrl s»" r m	2^.60 F-r,ck|
tcr*>! Društva. 7». knHvrno cedin-'ar.j'* Slo-
Vf»uHe c s 7.	(??. leVrUab. "a 10 .Teror«»
K»rn: Frf>n?r’p v.-? r»rkest°r, 20 3^ Pr. vra-lor»- Vodušek: -pd r»^rod-^e r,<>"TP' rt'» »*im-fmije« (T»r»rtelj?v3r»ie), 21 K•'■nrprt mo» ^erne ru^ke in pf»T»*v«
Olta T-rda in
«k« fllharmonr-ie pert Tcrtstvcm tak^rn Cipctja. 2140 T.-hkrt v- 22.™ voščil 7^*32:« r*Ä“ta.;e Bo-'trrp.d.. 21.15 Poje Slovenski sln^krln! kvintet. 22.25 Majo po sO'otiu v glasbi.
ŠE DANES
se naroči na
PREŠERNOVO KNJIŽNICO
da ne bo prepozno!
5 knjig — 65 đ'.n
zadnji rok
1.‘ MAJA
SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD
IŠČEM©
za takojšen nastop
trgovske psm&szütes
MANUFAKTTJRISTE in
pisarniške mffči. $ prakso.
■ Pismene ponudbe na
„ST8TEK5“
FRANČIŠKANSKA ULICA i.
PGTBEBUJEMO:
večje število
TRGOVSKIH POMOČNIKOV, POSLOVODJO
za industrijski magazin,
2 MEHANIKA in 1 STROJNIKA.
Ponudbe poslati na
UPRAVO TOVARNE MERIL SlGvenjgmäec.
POZIV
upnikom in đvišnikam
Ker je prešlo
Savinjsko gozdno gospodarstvo Celje
z odločbo vlade LRS z dne 10. marca 1948 štev. S-zak-120
V LIKVIDACIJO
pozivamo vso upnike in dolžnike, da prijavijo svoje terjatve do 5. maja 1948,; oziroma da poravnajo svoje obveznosti do tega datuma.
Prijave sprejema Savinjsko gozdno gospodarstvo v likvidaciji. Celje, Cankarjeva ulica 6.
LIKVIDATORJI.
STRAN 4
StOTENSn
POIOCETXIEO
*T. 9« /ČETRTEK, 22. APRILA. 1948

SLUŽBE 1ŠCEIO
TRGOVSKA POMOČNICA z enoletno prakso blagajne, gre za blagajničar' ko; po možnosti s stanovanjem. Nastopi takoj. Naslov v podružnici SP Zagorje ob Savi.	11426-1
SLUŽBO DOBE
BRIVSKEGA POMOČNIKA, dobrega — sprejmem po dogovoru. — Klein, frizer, Kočevje.	113S2-2
ŠOFERJA-MEHANIKA, veščega vsakega opravila, zanesljivega vozača, sprejmem k tovornemu Diesel-avto-mobilu. Vsa oskrtia v hiši. I. Sekavčnik, Prevalje.	11381-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, tudi začetnico, sprejme takoj štiričlanska družina. Pogoji: poštenost in ljubezen do otrok. Streliška 28-1, desno (neometana hiša).	11399-2
GOSPODINJO, skromno in pošteno, srednjih let, sprejmem za stalno. — Javiti se od 18. do 19. Moste, Ljubljanska cesta 51.	11386-2
VEČJE ŠTEVILO moških in ženskih delovnih sil, veščih v mizarski in šiviljski stroki, sprejmemo. Samska stanovanja in hrana zagotovljena. — Tovarna igrač. Novo mesto 11204-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem k štirim ves dan odsotnim odraslim osebam. Pogoj: znanje kuhe ln. vseh gospodinjskih del. Oglasiti ee: Miklošičeva cesta 12, v trgovini Pajk.	11329-2
BRIVSKEGA POMOČNIKA, dobrega, sprejmem takoj v stalno službo. Hrana in stanovanje v~ hiši. Igl Jože — Vrhnika, Stara cesta 27.	11241-2
BRIVSKEGA POMOČNIKA ali pomočnico in frizerko sprejme Mihael Godnov, Tržič.	11184-2
KLARINETISTA in pauzanista za godbo na pihala iščemo. Ponudbe z navedbo sposobnosti poslati na naslov: Tovarna usnja, Slovenske Konjice.	11432-2
POSTREŽNICO, parkrat tedensko, — iščem. Ostalo po dogovoru. Pirnat, Verstovškova cesta številka 9 — Mirje.	11433-2
CVETLIČARJA-KO, izurjenega za prodajo cvetja in napravo vencev — In skladiščnika za kmetijske pridelke, potrebujemo za takoj. Javiti se v prodajalni džavnih posestev, Kongresni trg št. 2, telefon 50-25. 11421-2
vajenci"”
VAJENKO šivilske stroke sprejmem takoj. Košir Angela, Zapože št. 7, pošta Vodice.	11469-3
ZASLUŽEK
DOJILJO za 3f?krat dnevno iščem. Naslov v ogi. odd-	11107-4
KOLESARJI! Prevozniška podjetja! Gume vam popravi vulkanizerska delavnica rajona Moste-L j ubijana, Pokopališka ulica.	11287-4
ŠIVILJA z desetletno prakso gre šivat na dom. Naslov v podružnici Slov. poročevalca Celje.	11431-4
PLETILJO za ročno pletenje puloverja za 10 letnega dečka in ženske spalne jopiče iščem. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek pod Dobra izdelava. -	11417-4
POSTREŽNICO enkrat tedensko, za ves dan, iščem. Gorupova 9. 11465-4 ZENSKO MOČ zki postrežbo in krpanje vreč iščem. Ponudbe ped Krpanje na stroj na oglasni oddelek.	11473-4
PRODAM
SESTILO »Richter« VI. PS., Zeissov daljnogled, Gruden-Malovo Zgodovino ter kompletnega »Stritarja prodam. Naslov v oglasnem odd. 11383-5 STIRISEDEŽNI AVTO »Cabriolet«, dobro ohranjen, mala poraba bencina, z vsemi dokumenti, registrirano, takoj ugodno prodam v Ljubljani. — Naslov v oglasnem oddelku. 11390-5 MESARSKE STROJE, skoraj nove, — prodam. Črnuče 77.	11404-5
GLOBOK OTROŠKI VOCICEK naprodaj. Soška 12-11, Kolezija. 11400-5 BELE NIZKE ČEVLJE za 4 do 5 let starega otroka in petrolejsko peč — primerno tudi za kuhanje, prodam. Protner, Gledališka 4-III. 11395-5 KOMBINIRANO SPALNICO, nerabljeno, prodam. Ponudbe pod 50.000 na oglasni oddelek.	11391-5
MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Gajeva ulica 14.	11393-5
ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Pavšič, Sv. Petra c. S. 11388-5 ŠIVALNI STROJ, nov, pogrezljiv, ki šiva naprej in nazaj, prodam. Ogledati iz prijaznosti: Stari trg št. 14, Ljubljana.	11392-5
MOŠKO KOLO, kompletno, odlično ohranjeno, prodam. Ogled samo od
12.	do 14. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	113S4-5
FOTOAPARAT Compur, leča Casser, optika 1:2.9 f-5 cm — F. Deckej München. prodam. Ogled vsak dan. — Hišnik. Dvorni trg 1.	11405-5
ŠKORNJE št. 42, skoraj nove, ugodno prodam. Ogled od 14. do 18. ure. Naslov v oglasnem oddelku. 11400-5 ŽENSKI ŠIVALNI STROJ »Singer« — prodam za 7000 din. Trebnje 20, na Dolenjskem.	11411-5
ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, šiva naprej in nazaj in moško uro štoparico prodam. Pahor Slavka. Nunska ulica št. 3, I. nadstr., desno.	11410-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, rabljen, dobro ohranjen, prodam. M. Kosec, Mengeš 55.	11409-5
KOPALNO KAD iz litega železa in umivalnik, kompletno, prodam. Ponudbe pod št. 11403 na oglasni oddelek.	11403-5
DOBRA KOZA sanske pasme, z dvema mladina starima 4 tedne, naprodaj. Ihan štev. 73, pri Domžalah, Setlna.	11441-5
NARODNO NOŠO ruto,, ošpetel, pečo, petlje, uhane in predpasnik prodam. Ponudbe pod Narodna noša na ogl. oddelek.	1X413-5
ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, odlično ohranjen, proda — ABC, Ljubljana, Stari trg 11.	11449-5
DOBRO OHRANJENA SPALNICA z žimnicami, velika okrogla miza moderna s fotelji — primerna za pisarne, 2 brušeni ogledali, omarice za brivnico, okrogli stolčki in navadni stoli, razno drugo pohištvo, slike itd. naprodaj. ABC, Ljubljana Stari trg štev. 11.	11448-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Vodnikova cesta 73.	11447-5
ZENSKE RJAVE ČEVLJE št. 37—38, nove, temnozelen spomladanski plašč za vitko postavo. 2 dežni gumi-pele-rini s kapuco, moški površnik in več moških oblek zelo ugodno prodam. — Dolničarjeva štev. 1-1. vrata številka 11.	10618-5
PREPROGE, perzijske ln domače, po najpovoljnejših cenah dobite v trgovini »Kirman šah«, pasaža Nebotičnik.	SP 47-5
IZVRSTNO HARMONIKO, klavirsko, 80 basov, prodam. Ogled dopoldne. Marmontova 19, Kotnik.	11442-5
AVTOGUMO z zračnico 550x19, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	11314-5
PRVOVRSTNE KONCERTNE CITRE prodam. Naslov v ogl. odd. 10619-5 DVA ŽELEZNA ŠTEDILNIKA, dobro ohranjena, prodam. Naslov v podružnici SP, Trbovlje.	11428-5
VITALUX za obsevanje, velik fotelj in prt filč prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	11435-5
DVE VELIKI OLJNATI SLIKI, pokrajinski, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	11434-5
DVE SREBRNI DOZI za cigarete z zlatim vložkom prodam. Ponudbe na podružnico SP Novo mesto.. 11437-5 MOTORNO KOLO znamke Puch, 250 ccm, prodam. Poizve se od 12. dalje: Zaloška cesta 56 (Lavrič). 11436-5 OPREMO ZA TRGOVINO, skoraj novo, rdeče pleskano, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 11457-5 PROMENADNE ČEVLJE, dva para, belo-modre in rdeče, št. 36 in pol do 37, ln 4 metre bele shantung svile, prodam. Ogled od 14. ure dalje. — BleHveisova cesta štev. 16, II. nadstropje, desno	1141S-5
SAKSOFON tenor B, odličen, šivalni stroj, dobro ohranjen, in športni voziček prodam. Sv. Petra nasip št. 59, desno.	11424-5
ŠIVALNI STROJ, skoraj nov, prodam. Ogled od 14. do 16. ure. Naslov v oglasnem oddelku.	11422-5
2000 kg SENA in 1000 kg slame prodam. Naslov v oglasnem odd. 11455-5 SAMSKO POSTELJO, dobro ohranjeno In vendarino ugodno prodam. — Ogled od 14. do 16. Naslov v oglasnem oddelku.	11453-5
KROGLE za balinanje in točilno mizo prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	11463-5
DECIMALNO TEHTNICO do 500 kg nosilnosti, fotoaparat »Agfa«, 9x6, nov, lončeno peč, cizo na dveh kolesih, 3 m železne ograje za stopnice, Jahalno sedlo, kompletno, vse dobro ohranjeno, prodam. Rožna dolina, — Cesta VII, št. 15.	11456-5
ZLATO VERIŽICO s križcem prodam.
Naslov v oglasnem oddelku. 11461-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK z vložkom, avtomodel, krem barve. In moške lakaste škornje št. 40 prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 11472-5 KROMPIR zamenjam za cement ali prodam. Ponudbe pod Ugodno na oglasni oddelek.	11474-5
LEP LINOLEUM — tekač. 6 m djolg, in tekač namizni, krasno ročno delo, primemo za. lepo danilo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	11475-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nor, avtomodel. naprodaj! Sv. Peitra cesta številka 15. Ogled od 14. do 19.	11476-5
MOŠKO KOLO — italijansko, — odlično ohranjeno in nov žtfčni plašč 26 x 1%, prodam. Naslov v oglasnem odd. 11451-5 POZOR ZIDARJI IN TESARJI! Večje število železa za spone ali druge izdelke in pocinkano bodečo žico prodam. Dravlje, čebelarska 17. Ljubljana. 11450-5 SAMSKO SPALNICO, dobro ohranjeno prodam. Cana ugodna. Ogled od 10. do 12. dopoldne im od 14. do 18. pop. 11445-5
KUPIM
ZA DKW AVTO kupim zobčanik-pre-stave. Tavčarjeva ulica št. 3 (foto), Ljubljana.	111391-6
PAJČOLAN za nevesto, nov ali dobro ohranjen, kupim. — Demšar, žabjak štev. 3.	11303-6
ŽIMO, za eno žimnico kupim. Fojkar Andrej, Fužinska 21.	113S7-6
VOZIČEK za skladišče, dobro ohranjen, nosilnost do 500 kg, kupi takoj Državna založb Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26.	11407-6
TRICIKEL, dobro ohranjen, nosilnost 200 kg, z dobrimi gumami, kupimo. Državna založba Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26.	11408-6
FINO ŠPORTNO BLAGO za pomladanski plašč kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	11416-6
RADIO-APARAT 4+1 ali 5+1, kupim. Ponudbe z navedbo cene in znamke pod Novejši in brezhiben na oglasni oddelek.	11444-6
RAVNALO za avto DKW kupimo. — »Pecivo«, mestna pekarna, Poljanska cesta 19.	11443-6
KO Mio 10 SKA TRGOVINA JOS. ROJINA Prešernova 32 sprejema m prodaja dobro ohranjena oblačila Im druge iepe predmete.	SP 45-6
PREPROGE, domače in perzijske kupuje ln prodajo ter sprejema v komisijo Tr govlna »tet rman šah«, pasaža Nebottč. nik	SP 48-6
GODBENE INSTRUMENTE in njih potrebščine. klavirske harmonike itd. kupim ali vzamem v prodajo. Alfonz Breznik, Cankarjeva c 7-1. (Aleksandrova) 9936-6 STROJ za trošenje umetnih gnojil — nov ali rabljen, dobro ohranjen. — kupi — Lovro Petovar, Ivanjkovci	113!1-6
ELEKTRIČNI KUHALNIK na dve plošči, zaprt ali pa električni štedilnik, kupim ali dam v zameno tudi druge stvari. Hos, Sv. Petra nasip št. 21, pritličje..	11345-6
JAHALNO SEDLO za konja, odlično ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	11313-6
500 ccm CILINDER (valj) znamke Guzzi takoj kupimo. — Škofjeloška tkalnica, Škofja Loka.	11430-6
VELIK DEŽNIK za na voz kupim. Medved, — Dolsko, Dol pri Ljubljani.	11462-6
Ivan Ribič - Stojan:
Ljudje onkraj reke
Roman
132
Mračilo se je že in deda je vedno bolj skrbelo, kaj je z Lizo. Že navsezgodaj je zbežala pred patruljo, ki je prišla iz doline in robantila po hiši. Toda soldatje so že pred poldnem odšli, nje pa še vedno ni bilo... Saj samote ga ni bilo strah; v letih, ki so minila, od kar mu je umrla žena in so sinovi zapustili dom in se poženili, se je navadil biti sam; vdano je prenašal usodo in se nekoliko sprijaznil z njo. Liza pa je prinesla v njegovo mirno, ugašujoče življenje svetel žarek in voljo, da bi še živel; čeprav jo je nesreča prignala k njemu, se mu je zazdelo življenje zadnje čase lepše in prijaznejše.
Ni več strpel v hiši.
Kaj, če dečva še ne ve, da so odšli, pa zmrzuje tu kje blizu,« je tiho mrmral predse in se odpravljal ven. Obul je škornje, ogrnil suknjo in se pokril s starim, vehastim klobukom. Popravil je še ogenj v peči, priložil nekaj polen in šel iz hiše. Zakleni je za seboj, spravil ključ v špranjo nad vrati in se zastrmel v jasen zimski večer »Le kje hodi.® ga je skrbelo na glas. Zjutraj jo ;e
ZAMENJAM
MOTORNO KOLO NSU 200 ccm, dobro ohranjeno, zamenjam za motorno kolo, dobro ohranjeno, težje kategorije do 600 ccm. Razliko doplačam. Naslov v oglasnem odd.	11347-7
NEPREMIČNINE
MANJŠE POSESTVO kupim med Brežicami ln Mariborom ali zamenjam za vilo v Zagrebu. Dopise na Oglasni zavod Hrvatske, Zagreb, Pod Zidom 2, pod 5271.	11322-8
EN OSTANU VANJSKO HIŠICO Z VRTOM v Ljubljani ali neposredni bližini Ljubljane kupim. Resne ponudbe brez posredovalca, ker plačam dobro. Ponudbe na oglasni oddelek pod Hiša z vrtom.	11156-8
POLOVICO HIŠE, lep vrt v Rožni dolini, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	11471-8
KOMFORTNO ŠTIRISOBNO STANOVANJE ali del hiše v centru mesta kupim. Ponudbe pod Sončno na ogl. oddelek.	11470-8
SOBE - STANOVANJA
TOVARNIŠKA DELAVKA išče prazno sobo v prostem času pomaga v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Gospodinja« na oglasni oddelek. 11389-10 OPREMLJENO SOBO iščem, najraje pri kakšni šivilji; v prostem času bi pomagala šivati. Žalec Anica, Tobačna tovarna,	11397-10
OPREMLJENO SOBO, mirno, s prostim vhodom, brez posteljnine, išče višji uradnik v centru ali bližnji periferiji. Plača v naturalijah ali z denarjem’; po pogodbi. Ponudbe pod Nujno IX na ogl. odd.	11396-10
ENOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani zamenjam za enako ali večje. Mališa, Društvena ulica 28.	11385-10
SOBO, opremljeno ali prazno, iščeta novoporoč-enca. Sporočite, prosim, na naslov: Martin štiermer, Ljubljana, Tyrseva cesta 36.	11414-10
STANOVANJE, veliko, lepo, v Radovljici, — zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pod Selitev plačam —M. na oglasni odd. 10069-10 VEČJO PRAZNO SOBO išče mirna, ves dan odsotna uradnica. Ponudbe pod Zelo nujno — M. na oglasni oddelek.	10070-10
S03IC0-KABINET iščem za pet dni v tednu. Imam lastno perilo. Ponudbe na: »Putnik«, Ljubljana. 1145S-10
LEPO DVOSOBNO STANOVANJE 8 kabinetom in pritiklinami s souporabo kuhinje v centru Ljubljane, zamenjam za dvosobno stanovanje s kuhinjo v Kranju. Ogled ln informacije pri Likozar, Prečna ul. 2-11. 11459-10 SOBO, cemljeno ali prazno, išče mirna in poštena 23 letna tovarišica. Gre tudi kot sostanovalka Ponudbe pod Hvaležna na ogl. odd. 11452-10 STANOVANJE, dvosobno, komfortno, s kabinetom, zamenjam za enosobno s kabinetom. Pogoj čistoča. Ponudbe pod Bežigrad — do Glavne pošte na oglasni oddelek.	11454-10
DVE KRASNI SONČNI SOBI, eno v Rožni dolini, drugo v mestu, zamenjam za enosobno stanovanje ali dve vezani sobi. Ponudbe pod Zaroka na oglasni oddelek.	11467-10
VEČJO PRAZNO SOBO išče samska oseba, ponudbe pod 9500 na ogl. odd. 9554-10
RAZNO
ORODJE ZA MOTOR v železni škatlji sem izgubil 17. aprila na cesti Ljubljana—Vrhnika. Poštenega najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne: Sv. Petra c. 68, Ljubljana. 11394-14 STRANKA, ki prodaja hišo v šiški blizu železnice in tramvaja, naj se takoj javi na Celovški cesti Sl — pri Ciglar.	11412-14
PREKLICUJEM sumnjo o Trček Ma riji, Kozarje, Tržaška cesta, da mi ni vzela verižice. J. F.	11415-14
SIV ČEVELJ z odprto peto izgubljen. Najditelj naj ga proti nagradi odda v trafiki na Ambroževem trgu, Ljubljana.	11440-14
PROGLAŠAM za neveljavno: osebno izkaznico, prometno knjižico za kolo, orožni list, invalidsko uverenje in razne druge dokumente na ime Gaber Jože, Gadešič 22, pošta Škofja Loka	11446-14
CILIMARSKA ZADRUGA lz Osijeka je razstavila preproge na Miklošičevi cesti št. 12. Razstava in prodaja je od 21. do 25. aprila.	11356-14
NAŠEL sem ženski dežnik 16. t. m. na postaji v Trbovljah. Dobi se pri Petku Alojzu — Trbovlje-Loke številka 444.	11427-14
POŠTEN NAJDITELJ osebne izkazni ce in industrijske nakaznice na ime E. T„ Ambrožev trg, dobi zelo lepo nagrado, če oboje vrne.	11439-14
OSEBA, ki je telefonirala v Ljubljansko tiskarno zaradi oblačilne karte, prosim, naj se javi še enkrat, ker vratar ni bil o tem obveščen. 11460-14

ava
GENERALNA DIREKCIJA ZVEZNE INDUSTRIJE STEKLA IN NJENA SKLADIŠČA
so prejela od. poslovnih zvez, državnih in mestnih podjetij ter zadrug veliko število nerealnih naročil za steklo po vezanih in komercialnih cenah. Ta naročila so bia nerealna v pogledu količine kakor tudi asortimana. Poleg tega je bilo večje število naročil naknadno menjanih, kar je onemogočilo pravilno razdelitev naročenega blaga, tako da bi z izvršitvijo starih naročil bili mnogi interesenti nezadostno postreženi.
Da bi se v bodoče izvedla pravilna preskrba lin da bi se izkoristil bogatejši ainortiman stekla, s katerim razpolagajo danes naša skladišča, storniramo vsa naročila, ki so bila dostavljena do 22. aprila t. 1. in ki do tega roka niso bila izvršena.
Zaradi tega pozivamo vse gornje interesente, da takoj dostavijo našemu skladišču v Ljubljani (Tyrseva 33 — »Javna skladišča«) novo realnejše naročilo z vsemi potrebnimi podatki.
GENERALNA DIREKCIJA ZVEZNE INDUSTRIJE STEKLA
BEOGRAD, GAVRILA PRINCIPA 58
Obvestilo
DIREKCIJA REPUBLIŠKIH KMETIJSKIH GOSPODARSTEV V LJUBLJANI
je odprla s 15. aprilom t. L
PRODAJALNO KMETIJSKIH PRIDELKOV
NA KONGRESNEM TRGU ST. 2 IN STOJNICE NA ŽIVILSKEM TRGU V LJUBLJANI
Prodajali bomo razne kmetijske pridelke iz državnih pos^tev kakor: povrtnino, sadje, grozdje, cvetje itd.
Oskrbovali bomo tudi menze, ki imajo popust.
Stalna zaloga rezanega, cvetja in lončnic. Naš namen je oskrbovati potrošnike brez posredovalcev po najnižjih cenah in po možnosti z najboljšim blagom.
Naročila sprejema
PISARNA PRODAJALNE KONGRESNI TRG ŠT. 2.
Telefon 50-25.
POZIV
DIREKCIJA TRGOVINSKEGA SERVISA, LJUBLJANA
zaradi pravilnega oskrbovanja z železninskim blagom za prodajo (po vezanih in komercialnih cenah) poziva vse okrajne poslovne zveze, ki opravljajo prodajo po vezanih cenah, ter vse okrajne magazine in visa ostaja, podjetja, ki opravljajo prodajo po komercialnih cenah, da glede na novi in razširjeni asortiman blaga pošljejo, začenši z 22. aprilom t. 1., nova naročila. Vsa dosedanja naročila je smatrati, v kolikor ista še niso bila izvršena, kot stornirana.
Zato pozivamo vse okrajne poslovne zveze in vsa ostala trgovska podjetja, da v skladu z obstoječimi potrebami ugotove in sestavijo nova naročila ter nam jih čimprej dostavijo, ker sicer ne bodo mogli prejeti potrebnega blaga.
Posebno opozarjamo, da imamo na zalogi veEko izbiro štedilnikov, krampov, kmečkih vozov, umetnih brusnih kamnov (smirek), črne plinske cevi itd.
Da bodo ta naročila čdmibolj realna, naj si kupci ogledajo velike zaloge ln asortiman blaga v naših skladiščih.
Naročila je pošiljati na naslov:
TRGOVINSKI SERVIS - LJUBLJANA - Knafljeva ulica 2-1*
STENICE vam uničimo s plinom (tudi izven- Ljubljane). Stanovanje takoj uporabno. Interesenti pustite naslov v oglasnem oddelku pod značko Diskretno.	11464-14
NA MOJ POZIV v Slov. poroč. z dne 16. aprila 1948 pod št. 10717-14, izjavljam, da ni bil mišljen noben uslužbenec mestne elektrarne ljubljanske.	11466-14
videl, kako je hitela v hrib za hišo... Da se ji le ni kaj pripetilo — otroka je pričakovala. S pogledom uprtim v sneg, je iskal njeno sled in ko jo je našel, je s počasnimi koraki krenil po njej. Blizu gozda se je ustavil in z' negotovim glasom poklical:
»Liza... Liza!«
Njegov klic pa se je izgubljal brez odmeva. Šel je še nekaj korakov dalje in spet poklical. Tedaj pa se je mu zazdelo, da mu je nekdo odgovoril. Pridržal je sapo in vlekel na ušesa. Čez dolgo časa šele, je prestregel šum, videl pa ni nikogar.
»Liza! Napenjal je oči in čakal. Oddaljen šum, ki ga je slišal prej, se je približeval. Razločno je slišal korake, ki so škripali po zmrzlem snegu. In iz mraka se je izluščila senca. Toda to ni mogla biti Liza — dva človeka sta mu prihajala nasproti..-.
Takrat pa ga je že poklicala:
»Dedi!«
Počasi ji je šel nasproti.
»Zdavnaj so že šli, le kje hodiš,« ji je mehko očital in se obrnil k človeku, ki je molče prišel za njo. »Kdo... koga pa si pripeljala s seboj?« je vprašal
»Dedi, to je naš...«
Moški pa jo je prekinil. Stopil je k starcu in mu segel v roko.
»Kaj me ne poznate?« Glas se mu je rahlo tresel, kot da se mu hoče utrgati sredi besede. »Jaz sem, Voranc...«
PRVEGA MAJA
ee zaključi zbiranje naročnikov za
PREŠERNOVO KNJIŽNICO
ki ima v letošnjem programu pet knjig.
Cena zbirke je samo 65 din. Naročite se lahko v vsaki knjigami, pri poverjenikih po vaseh in obratih ali pri Slovenskem knjižnem zavodu v Ljubljani. Pohitite, da ne bo prepozno! Ne pozabite, da je rok samo do prvega maja.
GOSTINSKO PODJETJE MLO „RIO44
SELENBURGOVA ULICA 4 išče več
NATAKARJEV (-IC)
NASTOP SLUŽBE TAKOJ.
POZIV
Nabavna in prodajna zadruga Šmartno pod Šmarno goro
Je z dnem 15. marca 1948 zaradi decentralizacije oziroma ustanovitve novih Kmetijskih zadrug
V LIKVIDACIJI.
Pozivamo vse upnike, da prijavijo svoje terjatve v roku 15 dni po objavi. Kasnejše prijave terjatev se ne bodo več upoštevale.
LIKVIDACIJSKI ODBOR.
Dotrpela je naša draga žena, sestra, mama, stara mama, tašča ln teta
TEREZIJA 0S0L1N roj. GRANDA
Pogreb bo v petek, 23. aprila ob 16. uri na pokopališče v Trbovljah.
Trbovlje, Lašče, Beograd, dne
21.	aprila 1948.
žalujoče družine Osolin, Novak, Granda, Bobnar, Zidar, Keselj.
Umrla nam Je naša dobra teta
AGNEZA NEŽA STARAL
■ otroška vrtnarica v pokoju
Pogreb predrage bo dne 22. t. m. ob pol. 5. z žal, iz kapelice sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 21. aprila 1948.
ŽALUJOČI OSTALI.
+ V cvetu mladosti nas je zapustU nas srčno ljubljeni sin in brat
BRANKO HROVAT
strojni ključ.
Pogreb bo dne 22. aprila ob 15. s Žal, lz kapelice sv. Frančiška, k Sv. Križu.
Ljubljana, Stožice, 21. aprila 1948. Žalujoči: oče Maks, mati Marija, brat* Metod in Ciril, sestrica Mimica in ostalo sorodstvo.
L Zapustila nas je v 22. mesecu ‘ starosti naša ljubljena
TATJANCA
Pokopljemo jo v četrtek, 22. t. m., ob pol 16. popoldne na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani.
Idrija, 20. aprila 1948.
Družina inž. TIRINGERJEVA.
ZAHVALA. — Vsem, ki so z nami v bolezni in ob smrti naše dobre žene, matere, sestre, svakinje in tete
MARIJE MIKUŽ roj. PESTOTNIK
sočustvovali, se prisrčno zahvaljujemo.
Iskrena zahvala vsem, ki ste darovali lepe vence in vsem, ki ste v tako lepem številu spremili našo drago pokojnico na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČI OSTALI.
ZAHVALA. — Vsem, ki so nam ob smrti očeta
MATEVŽA TORKARJA
izrekli sožalje in ga spremili do groba Iskrena hvala.
Podbrdo, 20. aprila 1948.
Rodbina TORKAR.
ZAHVALA. — Ob smrti našega dobrega moža in očeta
ANTONA TORKARJA
izrekamo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi poslednji poti in mu poklonili cvetje Iskreno zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo dr. Benediku za njegovo požrtvovalno pomoč in Zvezi borcev na Bledu za namesto venca podeljeni denar.
Bled, 20. aprila 1948.
Žalujoča žena ln otroci.
ZAHVALA. — Ob priliki, ko nas je zapustil naš ljubljeni soprog in oče
IVAN STRITAR
bivši kavam&r
se zahvaljujemo vsem, ki so čustvovali z nami. Posebno se zahvalimo zdravnikom in bolničarjem na interni kliniki, dalje vsem, ki so mu poklonili cvetja ter ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti.
JMaša zadušnica bo v soboto, 24. aprila 1948 ob 6.80 v farni cerkvi Sv. Petra.
Žalujoča soproga in sorodstvo.
ZAHVALA. — Ob prebridki izgubi naše nadvse ljubljene
MAJDE MIKEC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so Jo obsuli z venci in cvetjem in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala tov. zdravnikom in sestram na kliniki v Japljevi ulici, ki so ji lajšali trpljenje v njenih poslednjih dnevih ter upravi in vsem sindikalistom »Gu-stroj-a«, posebno tov. Rožiču za prelepe poslovilne besede. Vsem skupaj naša iskrena zahvala!
Maša zadušnica bo v petek, 23. t. m,, ob 7. zjutraj v cerkvi sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, Smlednik, Praga dne 20. aprila 1948.
Žalujoča družina MIKECOVA.
POZIV
GLAVNE DIREKCIJE ZVEZNE TEKSTILNE INDUSTRIJE, BEOGRAD
Zaradi pravilnega oskrbovanja s tekstilnim blagom za prodajo (po vezanih in komercialnih cenah) poziva ta direkcija vse okrajne poslovne zveze, kmetijske zadruge, ki opravljajo prodajo pc vezanih cenah (okrajni in mestni magazini, delavsko-nameščenske potrošniške zadruge in vsa ostala podjetja, ki opravljajo prodajo po komercialnih cenah), da glede na novi in razširjeni asortiman blaga pošljejo našim skladiščem, začenši z 22. aprilom L 1„ nova naročila.
V	teh naročilih naj kupci navedejo tiste količine blaga, ki so Jim potrebne in ki jih morejo naenkrat prevzeti.
Da bodo ta naročila čim bolj realna, naj se kupci pozanimajo na naših skladiščih za asortiman blaga.
Naročila bodo sprejemala tale skladišča Zvezne tekstilne Industrije Beograd:
BEOGRAD — Ulica 7. julija 1939 NOVI SAD — Suvoborska ulica 26 NIS — Dimitrije Stjinkoviča ulica I PRIŠTINA
ZAGREB — Trg Jože Vlahoviča I OSIJEK — Augusta Cesarca ulica 18 LJUBLJANA — Frančiškanska ulica 4 SARAJEVO — Jeličeva ulica 2 KOTOR — škaljari 115 SKOPLJE — Ulica 106 a štev. 6.
V	zvezi z gornjim in sporazumno z ministrstvom za trgovino ln preskrbo FLRJ in komiteja za zadružništvo pri vladi FLRJ razveljavljamo vsa naročila zgoraj označenih podjetij, ki so dospela ali bodo dospela do 22 aprila t. 1. in še niso izvršena, razen tistih naročil, ki dospejo te dni ln ki jih bodo naša skladišča pismeno potrdila.
______	Glavna direkcija zvezne tekstilne industrije, Beograd.
»Voranc?«.. je zategnil, stopil korak nazaj in si pomaknil klobuk na vrat. »Od kod... od kod si se pa ti vzel?«
»V hišo pojdimo, dedi! Vse boste izvedeli« je rekel komaj slišno in se prestopil.
Molče so šli po bregu navzdol.
Ko je starec odklepal vrata, ga je še enkrat premotril.
»Glej, glej, pa si res ti .. Kje sta se pa srečala?« Šel je pred njima skozi vežo v hišo in naročal Lizi: »Luč prižgi, da se bomo videli. Pa za jesti kaj pripravi.« Sedel je na klop ob peči in molčal, dokler ni prinesla luč.
Voranc je postavil puško v kot, slekel plašč in sedel k mizi.
»Domov so te izpustili?« ga je vprašal ded in si ga mežikaje radovedno ogledoval.
"Voranc je odkimal, prižgal cigareto in se zagledal predse.
»Niso,« je rekel čez dolgo čaja. »Sam sem prišel.«
»Kako praviš — sam si prišel? Pa saj si soldat, kot vidim.«
»Dezertiral sem,« je rekel Voranc trdo in glas se mu je stemnil.
»De-zertiral?« se je starcu zataknilo. Nagnil se je naprej in odprl usta, kot da lovi sapo. »Si ob pamet?«
Voranc je trmasto zamahnil z roko.
»Ne vem, zakaj naj bi bil. Ce so ateja pregnali in so na našem Švabi, kaj mi še ...«
»Dezertiral!« Dvignil je roke in priprl oči. »Kaj še ni dovolj nesreče? Si pomislil, kaj se lahko zgodi?...»
Urejuje uredniki odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica «t. 6/U «- Telefon uredniStv» in uprave St 55-22^ 55-2C, Wefon uprava ca ljubljanske naročnike St, 88-23 — Tiskarn* »Slovenskega poročevalca« — Odgovorni