Stav, 233 V Trstu, v srsCj 27. ©vJsasSa 1913 tatnlk TZitv Izhsj-. v- k dan, udi ob nedeljah In praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. F ft AsiSkega .'Štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured- rj?tvu. — Nefr.mk'rana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosii — Tisk tiskarne Ediaost — Naročnina znaša na mesec L 3-—, pol leta L IS — in ce!o leto L 35 —. — Telefon uredništva In uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo * žirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrinii;ov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mnt po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1'—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Frančiška As. 2e tri micane denarjev kot kredit d posojil rudarskim premogovnim i-i; i.če proti vladi. Seje, v kateri se bo gla-va'o o zaupnici vlaiJi, se bo udeležilo samo par, ' vc^crrai 4 klubovi člani. Ti bodo glasovali -sjcer ^n ii vladi, z abstinenco ostaitti članov pa bo klub v*.:iiiar omogočal vtedi, da obdrži večino virtualno !:i brčiz težko* ter ne da bi fcHo treba mobihzrrati •.se svo]e poslance za vsako sejo. Dr. Korošec si hoče na ta- način prkiržati .prosto roko za bodoča t arpna vijanja med stnaiukan«. Dr. Korošec *e seli xrej isamo formalno iproti vladi in v pesnici podpira. Seja radikalnega kluba. BELORAD. 21. »Pravda« powca: Včeraj se je vršila seja radikalnega kluba, na, kateri se že razpravljalo o novi situaciji. Seja je btta dol-g-a m so se izrazila različna mnenja. Gospod' Proti č še stal na stališču, -da ne gre i&iavrti no\i v.hid* svoje zaupanja, ker je .sestavljena prott njegovim zahtevam. Te »zahteve smatra g. Protfč za mmi-JOMB in ker jih je Deapoforilate 7Wfrtiira odklonila, smatra to za izzivanje (?!) ki za povod, stopi radikalni khib v opozicijo. Klub je končno' izijavžl, da bo glasoval proti izjavi nove vlade, v ostalih vprašanjih px se hoče ravnali po trenu t£ &:-tu-ac:ž?. ProLič je pozval osteJe, izven vlade stoječe klube, na cpazicijonakio delo, a dosedai šc ni prejel nobenih pozftrvmh odgovorov. Zdi se, da hoče reščti dT. Korošec vsa? del ugleda Ju-<-aflo*T-n>! ega kiuba, ker se mu nikakor ne mudi vstopati k-ar čez noč v opozicijo. Dr. Korošec smatra še vedno, da je treba vlado rekonstruira-ti in oiačlti z drugimi k'.ubi. Pariament brez demokratov nemogoč. BELGRAD. 24. V parlamentarnih krc-?£h se zelo živahno razpravlja o možnosti sestave vlade po opozicijo:; aicih a bodo ?ia pr. stroji in dične pntreb5činc car-ine prosti. Izvestne lj-uič'ske .potrebščine bodo sicer še imele carino, toda po minimalnem tarifu. To ve-!i'a za gotova živila, krmita m podobno. Za druge predmete in v bodoče tudi napram Avstriji, — 6.'m stopi z nami v pogodbeno stanje — bo veljjl prej§n:ii srbski pogedbeni tarif, d očim maksimalni tarrf, (kii ga je upcrabVal gosp. Niiičič), sploh od-■pat:"1e. Tozadevno -izjavo bo vlada podala o priliki rai?;prave o budgetnem pro\rrzoriju in se bodo dotične določbe sprejele v zakon o budgetu. Upamo, da se na ta .način zntatno orniH draiginja i-n dvigne trgovina in 'industrija. Važne gospodarske zadeve. BELGRAD, 22. Serntoatj so prispeti detegati avstrijske v lede, da raalo o trgovinskem dogovoru Jugaslarvije z Avstrijo. Kakor izvemo, je gesp. minister za trgovino bnaojavno Sikl«ica4 ožrjo anketo predstavnikov trgovskih ikrogov fn kon-zuinentov ter zadrugarstvsa, naj razpravljajo o načelih, po katerih naj se sklene dogovor iz Avstrijo. Minister -za trgovino pošli'e v kratkem posebno misijo v Bero4ui in na Bohjssfko, da navežejo trgovske stoike s temi deželami. Kakor javljajo iz Praigie, bo Ce§ka v kratkem v -isto sv rito od poslala posebno odposlanstvo v Eielgnad. Prekmurje. MAR IiBOR, 24. Semkaj sta došla iz Belgrada od finančnega mirusfcnsftva odfd'elka iza fmančno stražo Gritnwa!d in vi-š-ji finančni nadzornik. Dvo-načetk z naJogo, ipo vsej mejah Jugoslavie uredita finančno stražo. Pred uredi'irvho finančne straže, oaraiskjh in davčnih uraictov v Prekmurju sta tukajšnjemu finančnemu ravnateljstvu da?a nalog, da ima mariborsko okrr..;no finančno ravnateljstvo samo v obmofiiu žugti'se nama--t i ti svoje davčne urade, doč-im pripade župnija Dolina Lendava v tem oziru ili vatski s centralno upravo v Varaž-nifem. Po njuni izjavi je dala hrvatska vlada rrreje po ozeanSu Dolnje Lendavre že "zasestti po hrvatski finančni straži, k?i je ustanovila 6 postaj, med temi v Bekitincih in v Lendavi. Pod mariborsko fi-naCao okrožje je za župnijo Soboto dolcčeii komesarijat finančne »straže v Domafoldu tik severne meče. PozW za osvobojenje prekmurskih Hrvatov. ZAGREB, 25. »Gbzor« prinaša poziv prekmurskih Hrvatov, ki zahtevajo osvobojenje izpod tisočletnega madžarskega jarma. Prekmurski Slovenci — pravi poziv — so osvobojeni, a ne onih 50.000 Hrvatov iz hrvatskega ozemlja, ki se razprostira od Mure do Kani-že. Poziv konča s tem besedami: »Na delo, hrvatska vojska! Reške svoje brate!« Razpasti ter tujih vojaških delegacij. ZAGREB.5 2. »Riječi« poročajo iz Belgrada: Vojni mmisrter je sklenil, da se razpuste vse vojaške delegacije in poddelegacije zavezniških držav in da se nadomestijo z vojaškimi »attacheji«. Regeutovo potovanje. BELGRAD, 25. Regent Aleksander je odpotoval v Zaq>a>dno Srb-ijo, da poseti 'boji&ča iizza leta 1914. V Vialrevem ostane 2 dni. Univerza t Ljubljani. * BELGRAD, 25. Regeut je potrdil zakon o ureditvi ljubljanskega vseučilišča. Univerza bo obsegala potemtakem 5 fakultet im sicer: pravniško, filozofsko, medicinsko, bogoslovno in tehnično. Tendenciozne izmišljotine* LJUBLJANA, 23. Ljubljanski dopisni u-rad ohjavlja: Graška »Arbeitenville« od 18. t. m. in za n|o najbrže tudi drugi nemško-av-strijski listi prinašajo sledečo tendencijozno vest: »Glasom zaupnih poročil prirejajo Jugoslovani v pasu A na Koroškem, ki je podrejena njihovi upravi, ljudsko glasovanje v svoj prid, in sicer tako, da hodijo patrole pod vodstvom častnikov od hiše do hiše in izsiljujejo od prebivalstva podpise za državo SHS. Na ta nasilni način onemogočujejo vsak izraz Prešteli so denar. Bilo je 30.000 goldinarjev. — Četrtina, — je dejal odvetnik, — je torej 7500 goldinarjev. — Vzemite, — ije rekla v-dova plašno. Odvetnik je porinil svoj del, samo zlato, na stran. — Zaradi lepšega, — je dejal nato, — morate trrtisoč pustiti v skrinji, in to bomo specificirali v zapisniku. Častivredna koratorja sta podpisala zapisnik, da sta našla v skrinji 3000 goldinarjev v gotovini, dve obveznici in razne druge stvari. Veliki poštenjak Petričević pa je poleg onih grošičev še dobil sto tolarjev od srečne vdove. Nato so se potihcana razšli. Jelušić, molčeč in pletoč v svojih mislih drugo mrežo, je spremil Fetričevića do njegovega doma, da bi se mu po poti ne zgodila kaka nesreča, po po kateri 'bi moglo priti na dan, kar se je zgodilo v Radičevi hiši. Noge so mu bile nekoliko opešale in ga je bilo treba podpirati, bil je pa tudi precej glasan, smejoč se na ves proste volje.« — Mi smo že opetovano morali žigosati tako in slično neresnično poro-čevanje, ki ima prozoren namen prejudicirati bodočemu plebiscitu na Koroškem. Ugotavljamo zopet, da so taike vesti, kakor je gori navedena, tendencijozna izmišljotina. Vesnić častni podpredsednik francoske časnikarske zveze. BELGRAD, 25. Jugoslovanski poslanik v Parizu Vesnić je bil izvoljen za častnega podpredsednika francoske časnikarske zrveze. Ob tej priliki so priredili francoski časnikarji v »Časnikarskem domu« njemu v čast slovesen diner. Otvoritev vsevknpcega poštnega prometa na Koroškem. Na Koroškem poslujejo naslednji kraljevi poštni uradi. Bela, Bistrica v Rožu, Borovlje, Črtna pri Prervaljah, Djekše, Dobrlavas, Galicija, GrafcŠtanj, Grebb^j, Graštanj, Kotlje, La-bor, Libeliče, Moža, Plfberk, Podgora, ^Ift-drožica, Podgorje, Prevalje, Ruda, Sinčavas, Svetnavas, Škocijan v Podjnni, Šmarje ta v Rožu, Šmihel pri Pliberku, Št. Vid v Podjnni, Trnje, Velikovec, Vetrinj, Zgornje Jezersko, Zgornje Trušnje, Železna Kaplja, Žihpclje. 2000 radarjev se vrača iz Nemčije. Ministrstvo za rudarstvo je bilo obveščeno, da se vrne iz Nemčije v domovino nad 2000 rudarjev in kovinarjev. Zaposleni bodo pri kopanju premoga. Kurz frankov in dinarjev. BELGRAD, 24. Francoski frank, ki je imel pred kratkim kurz čez 183 (za 100 francoskih frankov 183 srbskih dinarjev), je sedaj padel na 164 dinarjev, in sicer vsled posojila 100 milijonov dinarjev, ki ga je sklenil bivši minister pred kratkim v Parizu v svnho pokritja denarnih vrednot naše narodne banke. Ustanovitev velikega gradbeno-tehniškega društva. BELGRAD, 24. V Zemunu se ustanavlja gradbeno tehniško podjetje »Neima«, ki bo imelo nalogo, da se bavi z izvajanjem vseh velikih tehniških del v Jugoslaviji, in sicer privatnih in javnih. Osnovatelji tega drušlva so nekateri veleposestniki in inženirji, a ra-zun te^ja tudi denarni zavodi: Centralni kreditni 7.avod v Novemsadcj, Srbska zadružna banka d. d. v Novemsadu, Hrvatska eskomptna banka v Zagrebu, Prva hrvatska štedionica v Zagrebu in Prometno akcijsko društvo v Zagrebu. Povrnitev jugoslovanskih izseljencev iz Amerike. BELGRAD, 24. Po statističnih podatkih se nahajata v Ameriki dva milijona jugoslovanskih državljanov, ki so se prijavili za povrnitev v domovino. Vrše se pogajanja o prevozu v Evropo. Neposredna železniška zveza Belgrad-Pariz. BELGRAD, 24. Od 1. septembra dalje se bo vezal na pariški ekspresni vlak vagon za neposredno zvezo Belgrad-Pariz in nazaj. Izv£>žanje blaga v Nemško Avstrijo. BELGRAD, 24. Centralni urad za promet z inozemstvom je izdal našim izvažateljem dovoljenje za izvažanje blaga na Romunsko za francosko valuto. Izvažatelji so dali pred kratkim izpremeniti svoja dovoljenja za uvažanje v Nemško Avstrijo, ker ne morejo prodajati naših proizvodom na Romunskem za francosko valuto. »Jugoslavija« pred sodiščem. Dne 22. avgusta 1919 ?e razpravljalo ljubljansko okrajno sodišče o tožbah, ki so jih vložili preti izdajatelju in odgovornemu uredniku »Jugoslavije« Antonu Pesku Henrik Šlebinger iz Litije, dr. Janko Benedik iz Bleda, Franc Kokalj in dr. Juro Červar zaradi člankov, ki so tožnrke žalili. Ker je v preiskavi g. Pesek izjavil, da o vsebini teh člankov ni izvedel prej kakor šele pri sodni ji, so vsi navedeni tožili g. Peska zaradi zanemarjanja uredniške dolžnosti. G. Pesek je izdavil v slučajih Kokalj (zastopnik dr. Kokalj), Lebinger (zastopnik dr. Zupane), dr. Benedik (zastopnik dr. Frlan), da se poravna tako, da objavi v »Jugoslaviji« do 31. t. m. izjavo v vsakem slučaju in da prevzame stroške in sicer v Kokaljevem slu-čr.ju 800 K, Lebingerjevi zadevi 450 in v dr. Benedikovem slučaju 500 K. Zastopnik dr. Červarja izjavi, da se ne more poravnati, ker njegov klijent ni navzoč. G. Pesek izpove, da on članka ni bral in da ga je napisal umrli urednik Munih. Dr. Tominšek se smeje. Pesek dr. Tommšku: »Zakaj se smeiete?« Dr. Tominšek »Zato, ker sem precej rekel, ko je Munih umrl, da bo avktor Munih.« Dr. Tominšek stavi predlog, da naj se g. Pesek kaznuje zaradi zanemarjanja uredniške dolžnosti. Očitek je bil posebno hud zato, ker se je dr. Červarju očitalo denuncijantstvo, kar bi ga bilo lahko uničilo. Gospod svetnik Potrato je razglasil obsodbo, da je g. Pesek kriv prestopka zanemarjanja uredniške dolžnosti in se zato obsodi v 40 kron globe, oziroma 4 dni zapora. Sodba se mora v »Jugoslaviji« objaviti, ko postane pravomoćna. glas svoji iznajdljivosti, češ, da se je njegova neumna pamet takoj domislila sekire. Dejal je tudi Jelušiću, da je lopov, iker da so njega reveža odpravili s to 'beračijo nekoliko sto goldinarjev. Treba ga je bilo torej pomirjevati in tolažiti, da bi slišal kdo česa. Nihče pa ni v Zagrebu spal bolje kot Jaga. Kar si je želela, je tudi dobila, in silna strast jo je obvzela tako zelo, da ji je vest trdno zadremala, trdneje kot kedaij. xn. Od one noči je minilo mesec dni. Nekega popoldne je prišla Pepa po stopnicah nizdol in stopila v prodajalnico, kjer je zdehal gospodar Joso. V prodajalnici ni bilo drugega človeka. Starka je pomolila glavo skozi vrata. _ A! Vi ste, gospa Pepa! Le noter, le noter, da se kaj porazsgovoriva. Saj takointako nimam danes nobenega kupca. Pa bodite vsaj vi. Nate čašico srečneke slivovke. — Dober dan, gospoiifcr Joso I Kakor vidim, se dolgočašite. Toda ne misljte* da sem prišla zaradi slivovke, nisem jaz ' takšna ženska.... Mirovna konferenca. Plebiscit za Maribor. PARIZ, 25. Na današnji seji vrhovnega sveta bi bila morala pasti končnoveljavna odločitev glede mirovne pogodbe z Avstrijo, toda odbor za ureditev je predložil besedilo, ki ni nikakor popolno. Ni torej upati, da bi bila mirovna pogodba izročena avstrijski delegaciji pred prihodnjim tednom. Na današnji seji se je določila samo ena izprememba mirovne pogodbe, in sicer klavzulo glede Maribora. Maribor .je bil prvotno prisojen Jugoslaviji, a sedaj je vrhovni svet določil na Tittonijev predlog, da se tudi Maribor vključi v zono, kjer se bo vršilo ljudsko glasovanje. Avstrijska delegacija je tudi zahtevala, naj bi se Italija odrekla zgornjeadiškega ozemlja, toda vrhovni svet je sklenil, da ostane tukaj •meja, kakor je bila določena. Glede mc^e s Čehoslovašsko je avstrijska delegacija predložila dva protipredlc^a, ki sta šla za tem, da bi se zagotovila Nemški Avstriji kosa železniške proge, ki vozita po ozemlju, prisojenem Čehoslovaški. Vrhovni svet je pa zavrnil oba protipredloga in določil, da ostane^ meja tudi tukaj takšna, kakor je določena v prvotni pogodbi. Odklenjeni so bili tudi vsi predlogi, ki so šli za tem, da bi znižali odškodnino, ki jo mora plačati avstrijska republika. Tudi Fc-muneka za rešitev banatskega vprašanja potom ljudskega glasovanja. PARIZ, 25. (S.J Iz Bukarešta poročajo: Ker je srbska vlada predložila mirovni konferenci, naj določi, da se reši banatsko vprašanje potoan ljudskega glasovanja, je romunska vlada sedajj izjavila, da se tudi ona strinja s tako rešitvijo. Not« nota romunski vladi. PARIZ, 26. (S.) Mirovna konferenca je poslala romunski vladi potom francoskega poslanika v Bukareštu noto, ki pravi, da je dobila mirovna konferenca od medzavezniške misije v Budimpešti vesti o novih romunskih rekvizicijah na Madžarskem, in da preti radi tega nevarnost, da ostane Madžarska brez vseli svojih virov. Na vrhovni svet, nadaljuje nota. je ta vest naredila zelo neprijeten vtisk. Vrhovni svet se čudi, da vztraja romunska vlada pri takih sistemih vkljub vsem zagotovilom njenih zastopnikov toliko v Parizu, kolikor v Budimpešti. Konferenca zahteva, naj odgovori romunska vlada na noto od 23. t. m. in zaključuje s pozivom na romunske oblasti, naj vendar ustavijo teko postopanje, ki bi lahiko imelo za Romunsko najtežje posledice. PARIZ, 26. (S.) Vrhovni svet je proučeval na svoji seji danes zjutraj mirovno pogodbo z Avstrijo. Jutri se bo proučevanje nadaljevalo. PARIZ, 26. (S.) Nemška delegacija je poslala mirovni konferenci noto, v kateri zahteva, naj se otvore ustmena pogajanja, preden se ustanove mešane komisije, ki bodo proučevale pomorske klavzule mirovne »pogodbe. Odgovor na avstrijske pripombe k mirovni pogodbi. PARIZ, 25. (S.) Zavezniški vrhovni svet je proučil odgovor na razne avstrijske proti-predlcge, ki jih je sestavil odbor *a ureditev mirovne pogodbe z Avstrijo. Francoski pooblaščenci so naglažali potrebo, da se vključijo v pogodbo tudi določbe, ki omogočajo zaščito avstrijske politične neovisnosti proti Nemčifji. Vrhovni svet bo nadaljeval jutri proučevanje mirovne pogodbe. Sporazum glede revizije pogodeb iz L 1839. PARIZ, 25. (S.) Danes se je sestal odbor za revizijo pogodeb iz 1- 1839. Nizozemski in belgijski zastopniki se niso udeležili seje. V konferenčnih krogih prevladuje vtisk, da se b omogel doseči zadovoljiv sporazum. feosLOvalrE. Ministrska kriza na Češkem. PRAGA, 25. Kabinet Tusar se nahaja v latentni krizi. Tusar se je moral boriti že v začetku svojega kabineta proti odporu narodnih socijalistov. 'Obenem pa je tudi dr. Rašin v odsotnosti Kramara v imenu narodne skupščine brezuspešno poskušal vreči vladno večino. V slučaju da Tusar odstopi, za/menjajo socijalne demokrate narodni socijalisti. Taka rešitev krize bi bila uspešna proti zunanji politiki Masaryka, ki hoče doseči sporazum z Nemci. V dosego sporazuma sta konferirala v zadnjih tednih Tusar in vodja nemških socijalnih demokratov na Češkem, Seliger. Čehoslovaška duhovščina in Sveta stolica. »Journal des Debats« javlja, da bo čehoslovaška duhovščina sklenila na svoji skupščini v Pra<*i, da pošlje v Rim drugo delegacijo, ker ni zadovoljna z odgovorom Rima. Prva delegacija je bila v Rimu pred dvema mesecema. Sveta stolica je, kolikor mogoče pomirljivo, sprejela njihove zahteve in jih preiskala, oziraje se najstrožje na kanene, na cerkveno disciplino in splošni položaj cerkve. Odgovor Svele stolice na zahteve čehcslovaške duhovščine so bili: 1. Msgr. Huyn bo odstavljen z nadškofovske stolice v Pragi in izgubi čast primasa Češke; on je že podal svojo o-stavko m Sveta stolica ga je hotela premestiti, preden je prišla delegacija v Rim. Tudi glede drugih premeščenj in imenovanj se je Sveta stolica toliko pobrigala, da čehoslovaška duhovščina nima povoda, da bi ne zaupala povsem Sveti stolici. 2. Glede jurisd:k-cije praške škofovske stcdice nad ostalimi škofijami, pristaja cerkvena disciplina na nekatere naslove, ki so samo častni, kakor je, recimo, čast primasa, več pa ne more popustiti. 3. Glede čitanja maše, epistole in evangelija v narodnem jeziku je to že vpeljano v cerkvah raznih narodov, kakor v Rimu in mnogih italijanskih škofijah. 4. Glede celibata se Sveta stolica drži trdno discipline latinske cerkve. Ix Madlars Jugoslovanska komisija v Budimpešti. BUDIMPEŠTA, 25. Sem je dospela jugoslovanska komisija, obstoječa iz enega oficirja in dveh civilistov. Razpravlja se o vprašanju aprovizacije. Kako je odstopil nadvojvoda Josip. CURIH, 25. O odstopu nadvojvode Josipa podaja uradna madžarska agencija naslednje informacije: Ententna vojaška misija v Budimpešti je izročila takoj popoldne Clemen-ceaujevo poročilo nadvojvodi Josipu, kateri je poklical takoj ministrskega predsednika Friedricha. Ministrski predsednik je takoj sklical vladne člane, da bodo v seji razpravljali o dogodkih. Po kratki debati se je enoglasno sklenilo, da mora gubernator odstopiti in podati svojo demisijo. Po tem sklepu se je uredil odgovor medaaveznišlci vojaški misiji, katera je bila naprošena, da ukrene vse potrebne ukrepe. Po prejemu odgovora je pozvala misija ministrskega predsednika Friedricha k sebi in mu sporočila, da se ententa nikakor noče vmešavati v notranje madžarske zadeve, pač pa da želi novo preureditev vlade, tako da bi bile zastopane vse stranke. Komisijski generali so prosili Friedricha, naj ostane do sestave novega kabineta na svojem mestu, da se v tem času uredijo sedanje razmere. Predsednik je izjavil, da se nov kabinet sestavi v kratkem in da ste na razpolago socijalistom dve ministrski listnici in ena listnica državnega podtajnika. Buržoazijske stran ke so baje pripravljene sprejeti ministre, katere določijo delavci, toda zdi se jim, da nočejo delavci v svojih strankah uporabljati ni-kakega vpliva za izvolitev zastopnikov bur-ž o azijskih strank. Friedrich se je nato povrnil k ministrskemu predsedniku in sporočil kolegom vse, o čemur je razpravljal z generali. Kdo dela za Habsburgovce. Venkov« je prinesel dopis iz Budimpešte, v katerem se podrobno opisuje težnje neinško-madžarskega plemstva po reakciji, da bi Habsburgovci iznova prišli do prestola, ki so ga izgubili. Tu najdemo imena o katerih smo mislili, da so jih oktoJ^^ki'dogodki vrgli v teman prepad: Szmrecsany, Bathyany, Palfy, Pallavicini, Aladar, Zichy, Gigliardi, seveda tud^ Berchtold, Windisgratz, Czernin, Stern-berg, od jugoslovanske strani Radič, Šusteršič, od češko-slovaške pa Zazvorka. Vse niti stekajo v Švici pri Žiti in Karlu Poslednjemu. Hvala bogu, da iz te moke ne bo kruha. Ukrepi proti tujskemu navalu. WASHINGTON, 25. (S.) V svrho preprečitve tujskega navala v Zedinjene države po sklepu miru je predsednik Wils(m naslovil na kongres spomenico, v kateri zahteva, naj o-stane zakon o prehodnteah, ki je bil vpeljan v vojni, še eno leto po sklepu miru v veljavi. Ameriške čete opustile zasledovanje mehiških banditov. TEXAS, 25. (S.) V nedeljo so se povrnile ameriške čete zopet na ameriško ozemlje, ker je bilo zasledovanje mehiških banditov zaradi silnega orkana, ki je zamel sledove, popolnoma onemogočeno. Letalski poročnik Gooperada je izjavil, da je pred kratkim ustrelil banditskega vodjo Ruterja v času, ko je njegova tolpa streljala proti zrakoplovu. Ta vest pa ni uradno potrjena. Ameriški senat za vojaško pomoč Franciji. PARIZ. 26. (S.) Listi poročajo iz Washingto-na, da je formulirala senatovn pravniška podkomisija sklepe v prid od< britvi mirovnih klavzul, s katerimi se Zedinjene države obvezujejo, da priskočijo Franciji na pomoč, če bi jo Nemčija brez povoda napadla. Podkomisija smatra ne samo, da se pogodba ne protivi konstituciji, temveč da je v interesu Zedinje-nih držav, če dobi Francija nekdanjo moč, ke je močna Francija za Zedinjene države dco. a obramba proti morebitnemu prihodnjemu napadu s strani Nemčije. Belgijske kolonije v vzhodni Al.iki BRUXELLES, 25. (S.) »20. Siecle« je Ha, da je vrhovni zavezniški svet odobril an«?le-ško-belgijski dogovor, s katerim se določa Belgiji večji del ozemlja v Urundi Ruandi v vzhodni Afriki. Ruski prostovoljski zbor na poti e Odeso. LONDON, 25. (S.) Ruski prostovoljski zbor je začel korakati dne 23. i. m. v ^meri proti Odesi. Mnogo prebivalstva iz mesia in predmestja je prihitelo, da vstopi v vrste proti-boljševiških prostovoljcev. Usiii]2::l2 V bernski rFrcie Zeftung« je objavi! C. St\ve-zeiiser iz Currbn naslednji članek: Zrrpet doma? Ne! Kler je stala očetovska hiša: hiknja. Kjer se je do moča vas belila izza priTmiih sadnih vrtov: pogorišče; po mestih: ceM predeli ona sama raizvalina. in kje so i udje? Pomrli, izmrznili, umrli za lakoto, poobešeai, postreljeni, razmesarjeni, sežgani, odvedeni---in hiSe, ki so Se stale? Opustošene in prazne. In skednjt? Stran DL WEDDiOST« Mer. 233. _ sfli, drujfe pa javrio ?>retepli. 25 udatcev s !>al5eo zaradi zgodovinske resnic« se mora I naravnost po glavi in prednjem telesa. Sa-, prejemki od i. do 8. Hi votftšH pre^emki od 8 do moobscbi umevno je večina kaz.novcnk podlegla ! lo. C Sv. jpokojiune: L sept zac. črke A C, Z.se>pt. ' črke l>—G; 3. sept H—L; 4. sept. M—O; 5. sept. tj, — mor 2 •Bloditi to. . Da ne t« si naiprtil očitka -pristranosti; se sldior-;jeo» itn na avstro-ogrske vire, na »Pester Lioyd« 'in »t>jsag« iz meseca oktobra ieta 1918. Oba Usta govorita o umiku nemških in avstro-ogrskih čet ier objavljata tudi seznam predmetov, ki so se tecrali vzeti s seboj iz notre^ih delov dežele in iz Bergrada samega, roko n. pr. vse, kar se -je dalo prometortJ: živila, obleka, pohištvo, slama, živina, perutnina, sploh vse žnvJienske potrebščine so se morale odvtzetii prebi vaistvu ter po že-]crnici pre.pej.ata v Nemčijo, Budimpešto in na Du- Vis 5. do 29. oktobra se je torej po seznamu te prevoze vocfeoega polkovnika Kerchma\ve, 'ki je v Bcigrcdu pod poveljstvom generalnega gu-bsmator.ia Rhemerra, moralo odpeFati naslednje t. go v Avstro-Ogrski: 4C00 vagonov žita, 10.000 giav pit:at:h volov, 10.000 uprežnih volov, 10.000 ih je bilo veliko število težko bolnih, n: 'po'jrebr.ej 5 ega pogrešajočih starčkov in za katere so pri bolgarskem gubernatorstva prosili za z bediš a me njihovega žalostnega položaja, ali z uspehom ali brezuspešno, ne veJo, ker Bo^g^rska ves čas \*cjne na dovolrevala poštne službe z Lno-cemstvoro in niti ni odgovcrjaLa na vprašanja mednarodnega. Rdečega križj. Danes moremo ugotoviti, da je nanmanje 80 du-fcovnrikov, med nCšmi nadškofa iz Niša in SkopSja, poginilo na na^žalostnejši n:čin; sploh je bilo ugoaabljairje predstavileVev i:uho\-niškega in uči-•tetjskega stanu, iz ob raž en s t va, višjega uredništva in denarništva glavno načelo sovražnikov. 4. 30.000 radai iiih Srbov obeh spclov so od-peV ugotovita še stotine na-daijnih primerov napokrutnejše krvoločnosti; navedeni pa raai tzadestujejo v dokaz, koliko je mo-Tal prestati narod' polupetega; milijona, dokler ni bila uničena ena ceia tretjina, torej 1,330.925, vse-vkupnega prebivalstva. Francoska je v vojni izgubila približno ravno tol-iko — toda ima prebivalstvo ne peiupetega, temveč 40 milijonov. Sedaij je vojna končana. Blazna moritev je prenehala; veselje do nje je izginflo. Izginilo pa ni igorje. Gorje, ki ga j-e .prinesla vojna, je tako neizmerno ikakor nebo in teko nepregledno kakor zemlja! — Tako švtcarsM nemški člankar, ki gotovo n; pretiraval v svojih izvajanih in mu je bilo gotovo težko pisati tako obtožbo in obsodbo svojih lastnih rojakov, hi po vsem tem naj bi še kdo odrekal Srbiji tisto mesto, ki gi gre po vseš pravici za njene ogromne žrtve, največje, ki jih je imel kak narod v svetovni von-i. Eno tretjino sverega prebivalstva >je izgubila Srbija in dve tretjim svojega imetja: ikaiera druga ictžava more kazati na tolike žrtve za skupno stvar?! Ncibena! Drago, sUno drago je bila odkupltena svoboda jajo^ovanskega naroda, ki nikdar hi nikoSi ne bo mogel poplačati bratom Srfcom te ogromne žrtve! Slava njim, ki so padli, da je fe a&hove fcrvi, iz njihovih muk :n trpljenja, iz mehovih smrtnih vzdihov in stokov, uzpod krvniskih palic in z rabeljskih vi^ic v i. ki ha svoboda itrcimenega in troedinega no roda jugoslo-sJovanskega. Slava srbskim^ mučenikom! Goaori na tefajru v SinlM Po nagovoru generala Maistra, ki smo ga že objavili, .je na vefcikem t'udskem taboru v Sinči-\iasi na Spodnjem Koroškem nastopil na govorniškem odru, iKTvdifcšeno pozdravljen škof dr. Ant B. Jegfič, ki je govoril o medsebojni krščanski ljubezni narodov. Te ljubezni ni in zato so se narodi vojskovali, so se sovražili med' seboj in hujskač k sovražnostim. Prišlo ie do vojske, v kateri so se borili naredi za -pravičen mir. Za tak rrrir se je izrekei tudi Wilson, 3d jo proglasil pravico tudi iza male narode. Ta glas pravice, glas krščanske zavesti, je odmeval po vsem svet« Ln prodrl v srca vseh. Tudi nam se de priznala pravica, da se odtrgamo od onih, M so na« tlačili, ci-1 Nemcev hi Madžarov, da dobimo svojo držanro :n zeditiimo narod, da dobimo svoje ljudske in najvišje šole, ki jih hočemo imeti. Mi priznavamo tudi ctugim, kar jim -gre, a m! hočemo samo to, kar je našega. To je brl naš (pravičen fcfiSc. Naši sosedi na zapad« in severu pa nam pravice ne dajo. Korotsn, ki mora biti siovenski, je zdaj severno že ponernčen in odtujen, datsi nam je Mfeaj po krvi in jeziku. Ker govorimo en jetzik, bi sodili, da bomo živeli kakor bratce in sestre, da se bomo počtPtili kot člani iste rodbine. A vfc'te'li smo na Koroškem divjanje, kakor Še ni postopal sovražnik. In to }>roti lastnim sodeželaarom. To je vdika sramota. To v*e bila velika krivica. Ni dovodj, da smo morali imnogo pretrpeti od svojih na-sprotnikov, sedaj hočejo celo, da 'bi bile Karavanke severna meja Nemške Avstrije. Z največjim ••'rudom smo mi in naši delegati to preprečili. Sklenjeno je bilo, da na.j Slovenci na Koroškem sami povedo, kam hočejo pripadati, aii v Nemško Avstrijo, ali v Ju-gokevii'o. Ml smo sinevi slovenske matere, zato hočemo, da se združimo z našimi brati Jugoslovani kot en narod. Slovenski možje in žene, upem, da ne bo nikogar med vami, ki bi ne rekel: Mi hočemo biti združeni z našimi brati Slovenci na jugu v eni vetiiki državi. Zato vse za Jatgosla-viio! Živela Jugoslavuia! Govor ljubljanskega škofa je brl sprejet; z burnim odobravanjem. Nato je govori* ijufotiansiki podžupan dr. Triller, Id }e poffidravil tzitor v dmenu mesta Ljubljane in govoril o gospodarski bodočnosti Koroške. Koroška bo sedla odločevala, aii hoče deliti svojo usodo z Jugoslavijo ali pa z 'Nemško Avstrijo, kacnor žene nekatere srce. Človeško žavlrenje pa ni ustvarjeno tako, da bi smelo vselej odločevati srce, odločevati mora. tudi pamet Prišlo bo do dveh ljudskih glasovanj. Najprej bo glasovanje v spodnr em čelu Koroške, in če se bo ta izrekel za Jugoslavijo, potem bo tudi Criovec vedel kam mu bo treba priti. Aiko bo govorila trezna pamet koroških Slovencev, bodo združeni z brati Jugoslovani. Nemsko-avstrijski kancelar je nedavno j£jarv,TŽl v Paricu, da pomenjajo pogoji mirovne pogodbe gospodarsko smrt Nemške Avstrije. To spoznavajo Nemci sami in to ie tudi gc-tova resnica. Nemci sami naj delajo, kar hočejo. Prepričani ,peni 'k .poveljniku, od katerega se že niso povrniti. Ljudje govore, da je dal na razpolago posebne prostore, samo da jih mna vedno v svoji bližini. Tatovi V uraii tehničnega asistenta Cooperative edžlozae v prosti' luk i pri Sv. Andretu, so preteklo noč vdrl tatovi ter odnesli Jotograiičm aparat ter par Čevljev v skupni vrednosti L 300. — Na obrežju Naizairrja Saura ie včeraj Josip Petranio pustil za trenutek bieske^j brez nadzorstva. To prittko de porabil neki lat, «kočal na* kolo ter se odpeljal. Toda sreče ni imel Preden j© prišel za vc®aA, je gospodar kolesa prišel iz hSše ter zapazil tatvino. Zasledoval je tatu ter ga končno ulovil. Oddal ga je karabinoerviem. Piše se Fran S. ter pravit, da je hotel napraviti samo šalo. — V eajlogo tvrdite ParisS so vdrli tatovi ter odnesli sod masti v vrednost 1500 lir. — V »BaSkanu« je zmankala listnica gospe Terezi Cusrii, v kateri je imela 500 Ur. Javila -je stvar karabinderjeiTL — 2e cirugo koJo Je zmamkado preteklo noč nekem« Emiliju Vello v vrednosti 160 tir, kamero je ipusti v u3. Roma. — Na Gokionijevem tr«U' se nahaija prodajatoa Alojza Mušičaj, iz katere so to noč, naznani zlikovci ukradir vina in jdštvx). Na ipogorršiču so pri poznejšem razkopanju našli tudi, seveda popolnoma ožgana, trupla razora} omenjenih nesrečnikov. Prošnja do onih, ki se izseljujejo. ljudski oder« SJntfe obširno ljudsko knjižnico, ki bo dostopna. vsem našim ljudem v Trstu. Obenem ustanavlja podružnice po easedenem ozemlju. Od vseh krajev prihajajo prošnje za ustanovitev društvenih fcnilžnic. Slovenske knjige pa se sedaj zelo težko dobe; poleg stega je tudi osrednja knjižnica precej trpela pri zadnjih tarža^kih izgrečKh. Zato pa prosimo vse one, ki se izseljujejo v Jugoslavijo, naj nam podare aH prodajo svoje knjige. Tam jih bodo lahko nadomestili, naši stvari pa s tem činom tu veliko koristijo. Tozadevno pen ti: bo vrč blag\ cldjo sporočiti ustao ali pismeno »Ljudskemu odru«, Madonnina 15 H. »Slov. akad. fer. društvo Balkan«. Občni zbor se bo vTšii v seboto, dne 30. t. m., v prostorih »Slov. Čitalnice« ob 20*30. Dobrodošli tudi prijatelji društva. Podružnica »Ljudskega odra« pr! Sv. Ivanu. V sredo ob 20'30 pevska vaja. V soboto ob 21 preda ven je. Kdo ve kal? Kdor bi vedel Jcaij o Lenardn Ver-čoiui, ki se je na-hajafi v ruskem njetndšitva v starem saperskem taborišču v Taškentu, se vijudno naproša, da bi sporočil, kar ve, na nask>v: Mi-rija Vereon, Dotoravije St 28, pošta Sv. Križ-Cesta. Godbeao društvo pri Sv. Jakobu, vabi vse člane in prirjateije godbe na svo} izredni občni zbor, toa-teri se bo vršU v nedeljo, 31. t. m. točno ob 9 v društvenih prostorih vuL S. Marco št. 19. Ker so na dnevnem redu razne odborove spletke, ki jih je treba poravnati, se naproša, da se čiaai pol-nošiteviino ujedeže občnega zbora. Promet v pristanišču. PrtphiK včeraj: »Fede-rioa« iz ^Beaiettlc in »Paiaitzky« te Barija; odpluli: »Venezia I.« v Benetke, »Bosran« v Korčak> in sOramn»« v DonqaeI. Odmevi poraza prt Kobarid«. V Krmiou fivi neka Karolma Perm, « ie tudi sodelovala v bojih pri Kobaridu, seveda na «vot način. Pripadala le posebnemu odde*ku, to s? je nadel nzioz*. da po mogočnosti reši, kar je ostalo za bežečo itairfan-sko vojsko, ki oddetek je izvrSB »vojo nalogo res imenitno. . M _ «, . Ko je prišel gtes o tem %m*Škem oddelku, U 4« -prostovoljno prevzel tako teždro in nevarno Jogo, do karabaierfev, «o«M ***** prepnčajti na lastne od, «e so # «laaawi res resnični. Toda stvar ni btie talco caatiMia Vekld junaki ne trobijo svofita toaoŠkUi čkvov v svet, m Vm mar, da izve tudi svet p njih. oni c*o skrivoio svoje kina št va Tako ie b»o tudi prt tem oddrtku. Karabinjerji ao šele po vefckih težavah te naporih izvede«, da je sedež Junaškega oddettoa hi5a Karotoe Pernl. Sli ao tore> k kmakanji KaroUm ve :U7 PRODA se 15 oken Opčina št. 417. 1-0 vrat. Franc Kobal, 40(>3 STALNA RAZSTAVA naslednjih predmetov: fino in navadno pohištvo, Iti^na oprema in oprava, klnematograličnl predmeti, dragulji, športni in in umetniški predmeti. Prost vliod brez obveze za nakup. Prostovoljna dražba vseh predmetov razstavljenih od 9-12 ln od 16-19. Ulica Chiozza št. 7. Telefon 34-92. P 134 PRODA se omara, miza, ki se raztegne, in naslonjač. Naslov pove ins. od. Edinosti. 4001 MLADA VDOVA se priporoča kot perica. Rozalja Gostiša. Ančrona S. Tekla it. 4, IV. nad. 4002 BABICA, diskretna, se priporoča. Nasloviti: Luca, R(*>an Vernielli-s 459, Trst. 390: PISALNE m4ze >n pisarniška oprava se proda. NasJov pove ins odd. »Edinosti«. P 132 UČITELJ poučuje otroke -ljudske šole. Pride tudi na dom. Cene zmerne. Pojasnila: Sv. Ivan Spodnji 628 I. 3973 KROJAČ PAVEL PESTOTN1K, ul. Oatteri 44, se priporoča slavnemu občinstvu iz mesta in okoM-ce. 39$3 SLAVICA. Vsakovrstne slovanske knjige dr. O. B. Corgnali v Vidmu (Udine> kupuj". 3306 FOTOGRAF A. JERKIC, Trst, nI. delle Poste št. 10. Gorica. Corso št. 36 na dvorišču. P 123.1 KROJACNICA Avgust d'Asisi štev. 34, III. jačnica v Trstu. Stular ul. S. Francesco je edina dobroznana kro-3367 Cenjeni Inssrentl, kateri* nam poši jajo oglase z dežele, naj nam oproste, če je oglas šele 10-15 dni pozneje objavljen, ker temu nismo krivi mi, ampak neurejene poštne razmere. — Prosimo tudi, da se oglasi plačajo antecipatno. Razprava proti are t Irancem dne 3. in 4. t. m. Avgust Faibris iz Padove je obtožen, da je kričal, medtem ko je šla po trgu Edinosti sjcu pina demonstrantov: »Kaj kričite71 »m....« »m....«! Obtoženec izpove, hniški vodja A. Johnscher, .iol,roietrn | - asistent Dr. J. Č rmaka. - Uiirinje zu ki Drez DoleCin. Plombiranj i. Umetni tJ )je. f Deln. glav. K 3 >, m<> Re^^r^i K4.oJJ.0j0 Cantr Jli: TlaCr>n tiRisjjriii 5-¥iil Ml PoJružni:e: Dubrovnik, Dunaj,^ Cot^r, Ljubljana, Metković, )oitiji Spit. ^Ibe.ii.c ZaJar Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v bvnćao stro to spsiiiaSs p3 Sprajana vlop na hrfnilne knjižice proti 'ti/i>, letni n o')r> stim v oancogiro-prometu proti l^tiin >-brestim. Ha odpoved navezne zneste sprejema po najugodneje h pogojih, fti se imajo pogoditi od slučaja do slučaja. Bajt v naju Hiaistui prilila [hhi JiiniUj). Blagajna posluje od 9 do 13 POZOR! Velika podružnica v Bof JempolJu pri Prosek j tvrdlia O. UlfilSS, v Trstu« ul. Valdiriva it. 23, telafai 23-73, naznanja svojim naročnikom, da je njena zaloga dobro preskrbljena z najrazličnejšimi vini, belimi in rdečimi, žganjem, marsalo in vermutom po konkurenčn h cenah.