Št. 101 (15.203) leto U.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - UL Montecchi6-Tel. 040/7796600
GOBCA - Drevored24moggk) 1 -Tel. M81/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
CISALPINA
GESTIONI
investicijski skladi
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dLIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
1500 lir	SOBOTA, 15. APRILA 1995
SLOVENSKA EVROŠOLA ’95
TRST- GORICA - ČEDAD 19.-23. APRILA 1995
MILAN / UČINKOVIT POSEG POLICIJE
Spodletel atentat na sodnika D'Ambrosia
MILAN - Se neidentificirani morilci so hoteli včeraj zjuztraj umoriti milanskega sodnika Gerarda D’Ambrosia, ki je koordinator preiskave »Ciste roke« na milanskem državnem tožilstvu. Atentat je spodletel, ker je policijski agent, ki spremlja D'Ambrosia, pravočasno opazil past.
Po skopem agencijskem poročilu je policist, ki skrbi za sodnikovo varnost, vCeraj zjutraj opazil blizu D’Am-brosiovega doma neznanca, ki je s puško Čakal v zasedi na državnega tožilca. Potem ko je opozoril sodnika,
naj ne zapusti stanovanja, je agent skušal aretirati terorista in ga zasledoval s pištolo v roki. Toda neznanec se mu je izmuznil. SkoCil je na motor, na katerem ga je Čakal pajdaš, in pobegnil.
Takoj po spodletelem atentatu je policija okrepila varnostne ukrepe, da bi učinkoviteje ščitila izpostavljenega sodnika. V D’Ambrosievo stanovanje so namreč v prejšnjih mesecih kar dvakrat vdrli neznanci in včerajšnji spodleteli atentat vzbuja sum, da tatvina ni bila njihov glavni cilj.
Čar nekdanje slovenske noše na zanimivi razstavi v Repnu
VRNITEV UGRABLJENCEV
Pustolovščin še ni konec
VARESE - Včeraj se je vrnilo v Italijo devet turistov, ki so jih 24, marca v puščavi med Etiopijo in Eritrejo zajeli nomadi Afer. V domovini je njihova pustolovščina zbudila precej strahu za usodo »argonavtov«, kot so se sami poimenovali, za njih pa je bila po vsem sodec samo dodamo doživetje po itinererjih, ki peljejo daleč stran od preizkušenih turističnih poti.
Na letališču v Malpensi je skupino, ki je z nomadi preživela 14 dni, poleg svojcev pričakala tudi četa novinarjev in fotoreporterjev (na stiki AP eden od ugrabljencev, Pierpaolo Arnoldi s hčerko). »Argonavti« so bili
sproščeni, zagoreli in malce utrujeni, vendar tudi odločeni, da se kmalu spet odpravijo na pot
Na 2. strani
Jutri brez dnevnikov
Zaradi vsedržavne stavke novinarjev jutri v Italiji časopisi ne bodo izšli. Prihodnja številka Primorskega dnevnika bo tako izšla v torek, 18. aprila, ker v ponedeljek, zaradi velikonočnih praznikov časopisi v Italiji ne izidejo. Bralce prosimo za razumevanje.
Stališče
novinarjev
Pogajanja za obnovo vsedržavne delovne pogodbe novinarjev, ki je zapadla ob koncu lanskega leta, se niso premaknila z mrtve točke, zato se nadaljuje že napovedana ostra protestna akcija novinarskega sindikata FNSI. Današnji celodnevni stavki, ki zadeva krajevne dnevnike obsežnega severovzhodnega, sredinskega in južnega dela Italije, se pridružujemo tudi novinarji Primorskega dnevnika. Zavedamo se, da s tem protestom prizadevamo naše naročnike in bralce, vendar tokrat v igri ni samo obnova delovne pogodbe, temveč tudi raven zaposlitve in sploh pravila, ki so doslej urejala odnose v sredstvih javnega obveščanja. Glede na to, da je naslednji zadnji predvolilni teden, pa se je sindikat novinarjev FNSI odločil, da začasno prekine razčlenjene stavke.
Sindikalna skupščina novinarjev PD
Danes v Primorskem dnevniku
Trgovina z orožjem od Mogadiša do Bosne
Novinar Matteo Toson, ki je skrivnostno izginil v Bosni, je raziskoval ozadje trgovine z orožjem med Somalijo in Bosno.
Stran 2
Podpora kandidaturi Trsta
Italijanska vlada bo formalno podprla kandidaturo Trsta, da postane sedež stalnega sekretariata Srednjeevropske pobude.
Stran 4
Čez en teden dražba za železarno
V	soboto, 22. aprila, bo nova dražba za oddajo skedenj ske železarne zasebnikom. Razpis dražbe so objavib včeraj vsi pomembnejši dnevniki.
Stran 5
Lorenzo Jorio o »podjetju« Verdi
Novi superintendant tržaške operne hiše Verdi Lorenzo Jorio je prepričan, da je gledališče kulturna ustanova, ki pa jo je beba upravljati kot vsa podjetja.
Stran 15
Zaslužen poraz Udineseja
V	vnaprej igrani tekmi 30. kola nogometne B tige je Udinese v Bergamu z 2:0 izgubil proti Atalanti.
Stran 25
VABI NA
SLAVNOSTNI KONCERT
ALPSKEGA
KVINTETA
CZ OTOM PESTNERJEM]
Povezuje humorist: JAKA ŠRAUFCIGER
V NEDELJO, 23. APRILA 95,
OB 21. URI, V DOMU PRISTANIŠKIH DELAVCEV PRI BRIŠČIKIH
Vstopnina lir 15. ODO
Sodelujeta: Rože MIKI - Nabrežina 104 -tel. Č00ČB6
Eostilna-Pizzeria GUŠTIN
PAULA & TAMARA - Zgonik - tel. PPPIP1
JAVNE FINANCE / OKROŽNICA ZAKLADNEGA MINISTRA
Strog Dinijev recept za dižavni proračun
Dotacije za državne izdatke ostajajo nespremenjene
RIM - Opustitev dosedanjih kriterijev javne porabe, ki je naraščala v nedogled in zajetno prispevala - v nekaterih primerih tudi brez potrebe - k bohotenju državnega proračuna; drastična omejitev vseh tistih izdatkov, ki jih je mogoče skrčiti ali črtati brez pomembnih negativnih posledic; potrditev kriterija nespremenljivosti skupnih dotacij za izdatke z upoštevanjem določila, da bo treba stroske za morebitne nove neobhodne potrebe črpati iz dodatnega krčenja izdatkov. To je recept, ki ga je ministrski predsednik oziroma zakladni minister Lamberto Dini objavil v okrožnici o vodilnih smernicah za državni proračun v prihodnjem letu in v triletju 1996-98. Gre torej za izredno strog okvir, v okviru katerega se bodo morale gibati tudi številke prihodnjega finančnega zakona.
Dinijeva okrožnica, ki jo je včeraj objavil Uradni list, potrjuje strogo omejevalni pristop k državnim računom, kakršen se je v zadnjih letih že
uveljavil za proračunska predvidevanja, in si jemlje za funkcionalni zgled bilanco z ničelno osnovo. Socialno neobhodni izdatki so v takem proračunu očiščeni tistih odhodkov, ki niso nepogrešljivi, medtem ko so izdatki za ohranitev ravni socialnih storitev oddvojeni od tistih, ki so namenjeni zadovoljevanju novih in večjih potreb.
Tekoči državni izdatki po Dinije-vih smernicah za letošnje leto ne bodo smeli preseči konsolidiranih predvidevanj iz lanske bilance, v prihodnjem dveletju pa se bodo lahko zvišali za največ 1 odstotek. Nevračljivi finančni prispevki se bodo lahko v letu 1996 zvišali za 4 odstotke, v naslednjih dveh letih pa le še za 2 odstotka letno. Javne uprave bodo imele pravico do teh zvišanj samo na osnovi določitve prioritetnih posegov, in še to samo v primeru, ko niso predvideni oziroma ni nobenih proračunskih preostankov ali zakladnih razpoložljivosti za že pooblaščene in še neizvedene pose-
ge. Nova pooblastila za izdatke, ki naj bi jih vnesli v finančni zakon za leto 1996, pa bodo prišla v poštev samo na osnovi kompezacijskega krčenja zakonsko že določenib dotacij, kar pomeni, da bodo morale proračunske postavke tudi prihodnje leto ostati enake kot letos. To velja tudi za obrambo, medtem ko treba pri izdatkih za dobrine in službe upoštevati »spremenjeno mednarodno okolje« in predvideti »občutno časovno raztegnitev izdatkov za modernizacijo in okrepitev«.
Dinijeva okrožnica narekuje tudi zelo kratke roke za zbiranje podatkov, ki so potrebni za pripravo finančnega zakona. Predvidevanja in predlogi javnih uprav bodo morali prispeti v osrednja računovodstva že do 24. aprila, obdelani bodo morali biti do 4. maja, do 10. maja pa bodo morali biti zakladnemu ministrstvu dostavljeni pristojnostni in blagajniški predlogi za prihodnje leto in pristojnostni predlogi za triletni proračun 1996-98.
BOSNA / IZGINIL ITALIJANSKI NOVINAR
Odkrival je ozadje umora v Mogadišu
»Nesumljivi Italijani« prekupčevali z orožjem med Mogadišem in Bosno
RIM - Skrivnostno izginotenje novinarja Mattea Tosona v Bosni razkriva ozadje »umazane trgovine« z orožjem, s katero je verjetno povezan tudi lanski umor novinarke Ilarie Alpi in snemalca Mirana Hrovatina v Mogadišu. 25-letni Toson, o katerem že teden dni ni sledu, se je bal za svoje življenje preden je odšel v Bosno. Zato je dnevniku »L’Informazione« izročil dokumentacijo, ki naj bi jo objavili v primeru, da ga ne bi bilo nazaj. Iz zapiskov, ki jih bo dnevnik objavil danes, izhaja, da že dalj časa »nesumljive italijanske osebnosti« prekupčujejo z orožjem »med Bosno, Alžirijo in Somalijo«. Pred odhodom je Toson - o katerem sumijo, da je v stiku s francoskimi tajnimi službami - povedal, da se bo v Sarajevu srečal z informatorjem iz Sirije, ki bi mu moral izročiti »dokaze o vpletenosti Ozn in lažnih humanitarnih organizacij v trgovino z orožjem«. Iz Sirije naj bi mu preskrbeli tudi tovorne liste italijanskih ladij, na katerih so prevažali orožje, potrdila o plačilih,
naslove podjetij in imena oseb, ki so vodile prepovedano trgovanje.
Iz Tosonove dokumentacije, ki jo je »Llnformazione« izročil sodstvu, izhaja, da so »v Mogadišu italijanski prekupčevalci, med katerimi tudi polkovnik italijanske vojske, ki je že blizu upokojitve, trgovali orožje in jih dostavljali z italijanskimi ladjami in celo z letah Ozn«. To naj bi bil pravi razlog, ki je privedel do umora Alpije-ve in Hrovatina: oba sta že dalj časa poročala z bosanskih bojišč, v Somaliji pa sta pripravljala reportažo, pri čemer sta se verjetno preveč približala informacijam, ki bi morale ostati ovite v tajnost. Po njunem umora so izginili zapiski, ki jih je pripravila Alpijeva, na kraj umora pa je prvi prihitel italijanski civilist, ki so ga označili kot »človeka, ki je zelo blizu interesom nekaterih služb«.
Usoda, ki je doletela Tosona v Bosni, je še nepojasnjena: »L’Informazione« piše, da se je posvetil prenevarni raziskavi...
NOVICE
MALPENSA / VESELA VRNITEV SKUPINE PUŠČAVSKIH UGRABLJENCEV
Craxijev osebni zaklad je vreden 750 milijard
PEKING - Poslanec Pino Arlachi je za agencijo An-sa po telefonu iz Hong Konga izjavil, da je osebno premoženje nekdanjega socialističnega tajnika Bat-tina Craxija spravljeno v bankah te britanske kolonije in da je vredno približno 750 milijard lir. Arlachi, ki je podpredsednik poslanske komisije za boj proti mafiji, se je v Hong Kongu ustavil potem, ko je opravil cikljus predavanj na Kitajskem. Ugotovil je, da tamkajšnji sodniki sodelujejo z milanskimi kolegi za dosego mednarodne konvencije, na osnovi katere bi bilo mogoče zbrati podatke, ki jih potrebujejo v Milanu. Tamkajšnje sodnike še posebno zanimajo izvlečki tekočih računov, na katerih naj bi se bile zbirale podkupnine zavoda Enel, vendar jim doslej niso bili dostopni zaradi omejevalne hongkonške bančne zakonodaje. Po Arlachijevih besedah bodo ti problemi v kratkem odpravljeni tudi po zaslugi samega guvernerja britanske kolonije Jeremyja Mathevrsa.
In kaj pravi na to Bettino Craxi? Agneciji Ansa je izjavil, da gre za »kolosalno izmišljotino«, na ostala vprašanja pa ni hotel odgovoriti.
Pripor za Pecorellijevega morilca
RIM - Novinarja Mina Pecorellija sta 20. marca 1979 v Rimu ubila terorist desničarske skupine NAR Massimo Carminati in mafijski kiler Michelangelo La Barbera, ki je užival polno zaupanje bosa Gaetana Badalamentija. Do tega zaključka je prišel namestnik državnega pravdnika v Perugii Fausto Cardella, ki je dosegel od preiskovalnega sodnika podpis naloga za preventivni pripor. Carminati in La Barbera sta nalog prejela v zaporu, kjer že sedita zaradi dragih zločinov. S tem se je končala prva faza preiskave o umora Pecorellija, v drugi fazi pa bi morali preiskovalci izslediti naročnike tega zločina.
Pol stoletja za prevod zapisnikov o pokolu pri Trevisu
PADOVA - Po 50 letih so bili končno prevedeni iz angleščine zapisniki o izjavah prič pokola 158 civilnih oseb, ki ga je ena izmed nacističnih divizij izvedla aprila 1945 v Castel di Godego v pokrajini Treviso. Iz teh dokumentov je bilo tako mogoče razbrati imena štirih domnevnih odgovornih za kolektivni umor, o katerem je marca začelo preiskavo vojaško pravdništvo v Padovi. Zapisniki na 50 straneh vsebujejo pričevanja prebivalcev štirih občin Veneta, iz katerih so bile nedolžne žrtve, napisali pa so jih člani ene izmed takratnih ameriških preiskovalnih komisij, ki so imele nalogo izslediti vojne zločince.
Enoletna prepoved vstopa v gostilne
BELLUNO - Za celih 12 mesecev se bo moral 34-letni Florindo Forlin iz Fonzasa v pokrajini Bellu-no izogibati gostiln, barov, osmič in vseh lokalov, ki dišijo po vinu. Za tako kazen se je odločil sodnik, potem ko ni pomagalo ničkolikokratno odvzetje vozniškega dovoljenja zaradi vožnje pod vplivom alkohola in dragih nevšečnosti, ki jih povzročajo vinski hlapi.
Skibeli so nas samo naši svojci
in navad, pa vendar tako prijaznih in pripravljenih deliti tisto malo vode ali odstopiti udobnejše ležišče. Strah za usodo devetih »argonavtov« je bilo torej zaznati samo v Italiji, oni sami pa so 14 dni puščavskega ujetništva preživeli kot dodatno pustolovščino, jezni, ker so jih nekateri obravnavali kot »nedeljske turiste«.
»Odlično smo vedeli, kaj se nam lahko primeri,« pravi Claudio Pozzati. »Niti za hip se nismo ustrašili tistih nomadov, ki so se kljub svojim bojnim barvam izkazali za iz
Na posnetkih (telefoto AP):
zgoraj skupina »argonavtov« v družbi nekaterih svojcev po pristanku na letališču v Malpensi;
VARESE - Italijanski turisti, šest moških in tri Zenske, ki so jih nomadi Afar 24. marca ugrabili v puščavi med Etiopijo in Eritrejo, so se včeraj vrnili v Italijo. Potem, ko so jih ugrabitelji izpustili, so jih etiopske oblasti nekaj dni zadržale v Adis Abebi in jih zaslišale. Skupina se je ob 9.20 izkrcala na letališču v Malpensi pri Vare-seju, kamor je prispela z letalom Lufthanse iz Frankfurta. Na letališču so deseterico pričakali svojci in prijatelji, seveda pa ni manjkala niti cela množica novinarjev in fotoreporterjev. »Argonavti«, kot so se sami poimenovali, so bili dobre volje, nasmejani in seveda - zagoreli.
»Bila je nepredvidena in neprijetna pustotlovšči-na, vendar ne dramatična,« je dejal vodja skupine Claudio Pozzati. »Pripravljeni smo bili na vse. Nismo trpeli, nasprotno, navdušil nas je stik z ljudstvi, o katerih lahko beremo le v knjigah.« Tisto, kar so lahko kronisti razbrali iz pripovedovanja »pustolovcev«, je bila samo nostalgija, velika nostalgija po puščavi, po stiku z nomadi, po odkrivanju ljudi drugačne polti
redno prijazne in vljudne osebe.« Argonavti so se vrnili utrujeni in umazani, vendar tudi trdno odločeni, da se čimprej spret odpravijo na novo popotovanje. »Kadar imaš željo po avanturi v krvi, se ji ne moreš odpovedati,« pravi 40-letni knjigarnar Pier-paolo Arnoldi iz Bergama. »Najtežji trenutek? Zdaj, na letališču, ko moraš na lov za izgubljeno prtljago.« In najbolj ganljiv trenutek? »Ob osvoboditvi,« prizna 56-letni videmski trgovec Antonio Biral. »Zajemal sem vodo iz vodnjaka, ko sem slišal
v sredi Alberto Locatelfi z ženo Sonjo;
spodaj vodja odprave Claudio Pozzati, ki zagotavlja, da pustolovščine še niso pri koncu.
helikopter. Zdelo se mi je kot v filmu, vendar še nismo vedeli, ali so prihajali prijatelji.«
Kakorkoli že, pustolovščina se je srečno iztekla, njeni protagonisti pa si želijo predvsem to, da bi jih javno mnenje ne imelo za nedeljske, tore) neizkušene turiste, ki niso vedeli, kam se podajajo. Potovanje so namreč pr*" pravili izredno skrbno, d° najmanjše podrobnosti in tudi z ustrezno telesno
pripravo. Vse ostalo je SL
tzor'	Vi
OB 50-LETNICI OBNOVITVE SLOVENSKIH ŠOL n
SODSTVO IN POLITIKA / PO BERLUSCONIJEVI IZJAVI
Slovenska Evrošola ’95
V sredo bo prispelo 350 gostov
Boirelli dolži Di Pietra neopravičljive molčečnosti
No ta način naj bi omogočal napade na tim »čiste roke«
TRST - Na ulicah so se pojavili pisani plakati skorajšnje »Slovenske EvroSole ’95«, saj stopamo v teden, ko se bo, po skoro letu dolgih pripravah, odvil praznik šol narodnostnih manjšin Evropske zveze. Podobna srečanja so že bila 1988 v Bretaniji (Francija), 1991 v VValesu (Velika Britanija), 1993 pa v Friziji (Nizozemska). Tokratnje srečanje bo posvečeno 50. obletnici obnovitve slovenskih šol v Italiji, ki so jih fašistične oblasti ukinile leta 1926. Med antifašističnim osvobodilnim bojem so ustanovili ilegalne slovenske šole, uradno pa so jih v Trstu in Gorici obnovili leta 1945. V videmski pokrajini še niso dovolili javnih slovenskih Sol, zato so ustanovili zasebno dvojezično šolo.
V sredo bo prispelo v Trst, Gorico in Benečijo 350 mladih gostov in njihovih spremljevalcev. »Slovenske Evrošole ’95« se bodo udeležili Bretonci iz Francije (gostili jih bodo družine otrok dvojezične šole v Spe-tru), Slovenci iz avstrijske Koroške (srednja šola I. Trinko, Gorica), Nemci z Danske (I. Trinko, Doberdob), Valižani in Skoti iz Velike Britanije (I. Gruden, Nabrežina in Križ), Danci in Luziški Srbi iz Nemčije (F. Levstik, Prosek), Ladinci iz bocenske pokrajine (S. Kosovel, Opčine), severni Frizijci iz Nemčije (F. Erjavec, Rojan), Irci (Sv. Ciril in Metod, Sv. Ivan in Katinara), Frizijci z Nizozemske (I. Cankar, Sv. Jakob), Baski iz Francije
in Španije (S. Gregorčič, Dolina). Kot opazovalci -ker Slovenija še ni v Evropski zvezi - bodo prisotni tudi dijaki ita-lijanskih šol iz Kopra, Pirana in Izole.
Program Evrošole se bo začel v četrtek, 20. aprila, ko bodo otroci zjutraj skupaj na šolah, popoldne bodo obiskali Rižarno, sledil bo kulturni spored po mestnih trgih, ob 16.30 bo uradna otvoritev na Trgu Unita. Zvečer bo v Kulturnem
domu v Trstu akademija ob 50-letnici obnovitve slovenskih šol. V petek, 21. aprila bo športno srečanje v Zgoniku, zvečer pa sprejem v krajevnih kulturnih in športnih društvih. V soboto, 22. aprila bo zjutraj obisk Postojnske jame (samo za goste), popoldne ob 17. uri prireditev v Gorici na igrišču v Ul. Baia-rnonti. Slovenska Evrošola ’95 se bo zaključila v nedeljo, 23. aprila s slovesno svečanostjo v Devinu.
MILAN - Sefu milanskega državnega tožilstva Francescu Saveriu Bor-relliju je prekipelo. Prvič, odkar je zapustil sodstvo, je Boirelli napadel svojega bivšega sodelavca Antonia Di Pietra in zahteval, naj glasno pove, da v sodnijskem timu »čiste roke« ni bilo nasprotij.
Povod za včerajšnji Borrellijev izbruh je bila četrtkova televizijska oddaja »Tempo reale«, med katero je Silvio Berlusconi izjavil, da je Antonio Di Pietro sicer podpisal jamstveno obvestilo, ki mu ga je novembra lani naslovilo milansko državno tožilstvo. Vendar naj bi to storil neprepričano. In namignil je, da mu je bivši sodnik to priznal med zasebnim pogovorom, ni pa hotel biti jasen, ker »nočem brez Di Pietrovega privoljenja razkrivati zasebnega pogovora«.
Antonio Di Pietro je dobro uro potem repliciral, »da sem si prevzel in ne zanikam odgovornosti za vsak ukrep, ki sem ga podpisal«. Dodal je, da ni videl oddaje in zato ne ve, o čem je bil govor. Toda potrdil je, da ne zanika odgovornosti nobenega od ukrepov, ki jih je podpisal.
Toda Francescu Saveriu Borrelliju ta izjava ni zadostovala. Sef milanskega tožilstva je očitno prizadet, ker Di Pietro ni reagiral na Berlusconijeve poskuse, da bi razbil tim »čiste roke«, predvsem pa, da bi vse odgovornosti pripisal takoi-menovanima »rdečima togama« Gerardu D’Am-brosiu in Gherardu Co-lombu, ki sta po Berlu-
sconijevih trditvah vsilila kolegoma Di Pietru in Davigu svoje politično tolmačenje sodnijske vloge. To je Berlusconi dejansko ponovil tudi v četrtek zvečer in dodal, da je bil Di Pietro dejansko prisiljen podpisati jamstveno obvestilo, kljub temu da ni bil prepričan v nujnost ukrepa.
Borrelli je reagiral zelo ostro. Di Pietru je očital »neopravičljiv molk« in njegov sklep, da zapusti sodstvo označil za »defetizem«. Dodal je, da ga ga ne preseneča če nekateri politiki kot »Silvio Berlusconi, Cesare Previti ali Francesco Cossiga širijo laži«, toda »zagrenjen sem in boli me, ker neopravičljiv molk Antonia Di Pietra te laži še pospešuje«. Po njegovem mnenju bi moral Di Pietro vsaj za zgodovino priznati in podčrtati, da
je imel v timu propulzivno vlogo od prvega do zadnjega ukrepa v preiskavi, v kateri je sodeloval«. Podčrtal je zlasti »zadnji ukrep« in s tem poudaril, da je bil prav Di Pietro tisti, ki je silil za jamstveno obvestilo bivšemu premieru.
Dokaj podbno je bilo mnenje drugega človeka na tožilstvu Gerarda D’Ambrosia, ki je dejal, da »mora Di Pietro jasno povedati, ali je z Berlusconijem govoril o sodni preiskavi«. Davigo in Co-lombo pa sploh nista hotela govoriti z novinarji.
Molčal je tudi Di Pietro, ki je izklopil prenosni telefon, da bi ga novinarji ne motili. Kaže, da bo bivši sodnik odgovoril danes s člankom na tu-rinskem dnevniku La Štampa.
Sefa milanskega državnega tožilstva pa so na-
padli predstavniki Kar-terla svoboščin, ki so kar tekmovali v ostrini. »Ali si Borrelli želi, da Di Pietro napade Berlusconija,« se je vprašal Rocco Butti-glione, medtem ko je bivši premier pozval Bor-rellija k večji umirjenosti. Predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini pa se je vprašal, ali je v luči teh dogodkov sploh še primerno, da Borrelli vodi milansko tožilstvo. Polemika med Di Pietrom in Borrellijem je odjeknila tudi v Višjem sodnem svetu. Svetovalci, ki so izraz Kartela, so obsodili Borrellijev izbruh, medtem ko so ostali v glavnem molčali. Samo predstavnik struje »Movimenti riuniti« Francesco Paolo Fiore je v vsem dogajanju videl poskus, da bi italijanskemu sodstvu odvzeli del legitimnosti.
NA POBUDO ZAČASNEGA ZASTOPSTVA SLOVENCEV V ITALIJI
Skupna proslava SNelnice zmage nad nacifašizmom
Prireditev bo 1. maja v doberdobskem občinskem parku
V letu pomembnih datun bomo še posebej spomnili ! Jtice zmage nad nacifašizmi je v svetu in še posebej v I zadal toliko gorja. V spon to obletnico se nemala pi Vrstijo proslave, priredit sPominske slovesnosti, na rih se spominjamo tragičn veske zablode in obenem zarjamo na nevarnost nec eaa, ki v Evropi ponovno glavo. Petdesetletnice osvo se bomo primerno spe udi v zamejstvu. Več Najavljenih prireditev, na k orno podčrtali vlogo, ki odigralo slovensko odpor gibanje, da je strlo nacifaši Nasilje.
Med pomembnimi slove Nii velja opozoriti na vses iR° Prireditev, ki bo 1. m ■ uri v občinskem parku ardobu. Pobudo zanjo je T.a<?N®no zastopstvo Slover aN]i> za izvedbo proslave
poskrbeli Slovenska kulturno-go-spodarska zveza in Svet slovenskih organizacij.
Na osnovi navedenega dogovora se je začel sestajati odbor v plenarni sestavi in mnogo pogosteje na ravni posameznih resorjev. Prireditveni odbor ima deset elanov in sedem resorjev. Nekatere zadolžitve je potrebno uresničevati že sredi aprila, nekaj bo potrebno postoriti Sele tri do štiri dni pred 1. majem, za nekatere pa velja, da bodo stekle na sami proslavi. Izziv za prireditelje predstavlja ravno zapletena, postopna in pospešena priprava, ki mora doseči vrh na dan proslave, ko bodo morala biti pripravljena parkirišča, mize, stoli, oder, dve razstavi, prodajni pulti, vhoda, pokriti prostori za primer dežja, simbolika, nastopajoči, govorniki, protokol, smerokazi, blagajne itd.
Zaenkrat se marsikje še zatika v smislu, da niso vse rešitve na
dlani, a po izkušnjah bo to trajalo do predzadnjega dne, potem bo vse odvisno le od vremena, ker bodo ljudje svoje postorili.
Izhodiščna predpostavka med pripravami je, da bo nastopilo 180 pevcev, skupina recitatorjev, godba ter pet govornikov in gostov. Doberdob se s svojimi strukturami pripravlja na prihod in pogostitev 4.000 ljudi od Lazareta do Trbiža in od Ronk do Ste-verjana. To seveda ne pomeni, da bo vsakdo imel svojo stol, temveč le, da bodo »ozka grla« redka. Ker se bo spored začel ob 16. uri, svetujemo udeležencem, da začenjajo prihajati na prireditveni prostor že po 14. uri. Upoštevajo naj, da ni mogoče priti v Doberdob le iz Jamelj ali skozi Devetake, temveč tudi iz Tržiča, Paljkišča in Zagraja. Priporočamo jim tudi, da so pri vhodu radodarni, ker mora prireditev finančno stati na lastnih nogah.
Prireditveni odbor
ITALIJA / PREDVOLILNA KAMPANJA
Berlusconi ne meri na premiersko mesto
Predsedstvo vlade bi lahko tudi v prihodnje prepustil sedanjemu predsedniku vlade Dinju
RIM - Silvio Berlusconi ne cilja več na predsedstvo vlade. Premierski stol bi lahko prepustil tudi strokovnjaku, na primer sedanjemu ministrskemu predsedniku Lambertu Diniju, sam pa bi kot koordinator Kartela svoboščin lahko prispeval k preobrazbi Italije. To je v četrtek zvečer povedal med televizijsko oddajo »Tempo reale« na 3. mreži Raia in isto misel je včeraj ponovil med »Teleringom« na prvi mreži. Predsednik Forza Italia se delno umika in skuša spet pridobiti na svojo stran sedanjega premiera, ki si je zlasti v mednarodnih gospodarskih krogih pridobil velik ugled.
Berlusconi je očitno nekoliko spremenil taktiko, saj je najbrž razumel, da mu čelni spopad s svojim bivšim zakladnim ministrom ne koristi. Temeljna ofenziva je sedaj usmerjena proti Romanu Prodiju, ki ga levosredinska koalicija kandidra za bodočega premiera. Prodiju Berlusconi ne priznava liderske vloge in zagotavlja, da je dejanski lider levosredinske koalicije D’Alema.
Cilj je očiten: prepričati volilce, da so v levosredinski koaliciji »komunisti« dominantna skupina.
Zaradi tega Berlusconi na Teleringu ni hotel soočenja z Romanom Prodijem, ampak je želel »besedni spopad« z Massimom D’Alemo, v primeru, da bi bil D’Alema zadržan, pa bi bil sprejel kot antagonista tudi predsednika progresističnih poslancev Luigija Berlinguerja. Toda vodstvo Demokratične stranke levice ni sprejelo tega izziva, saj bi na ta način dejansko potrdilo Berlusconijevo tezo o dejanskemu liderju levosredinske koalicije.
V odgovor na Berlusconijevo ofenzivo je včeraj D’Alema očital desnici, da vztraja v svojem »grozilnem in zmedenem propagandnem slogu in v stalnem spreminjaju stališč ter iskanju nekega namišljenega sovražnika«.
Predvolilna bitka se zaostruje, saj se obe koaliciji zavedata, da bo zmaga na deželnih volitvah izredna odskočna deska za skorajšnje politične.
ZGONIK
DOLINSKA OBČINA
ITALIJA PODPIRA PREDLOG
Zgoniška SSk želi utrditi svojo vlogo v občini
Predstavitev programa
Zeleni se obračajo na kritične občane
Odprto pismo Marie Terese Zivic
Srednjeevropska pobuda naj bi domovala v Trstu
Za stalni sekretariat pri nas se je zavzela predsednica FJK
Volilci zgoniške občine bodo 23. aprila na glasovnici dobili tudi tradicionalni simbol lipove vejice Slovenske skupnosti. Njen županski kandidat je dosedanji načelnik svetovalske skupine Joško Gruden, na kandidatni listi za občinski svet pa je precej mladih in novih obrazov, ki se prvič pojavljajo na političnem oziroma upravnem prizorišču. Zgoniška SSk si prizadeva za utrditev svoje vloge in pristojnosti v novoizvoljenem občinskem svetu.
Njeni kandidati se bodo zavzeli za vsestranski in uravnovešen razvoj občine Zgonik z ovrednotenjem njenih posebnosti. Posebno skrb posveča upravni program utrjevanju enakopravnega in prijateljskega sožitja ter premošCanju pregrad, ki so v preteklosti delile slovensko narodnostno skupnost. Gruden in somišljeniki se nameravajo tudi zavzemati za dosledno spoštovanje občinskega statuta. Na urbanističnem področju si bo SSk prizadevala za revizijo splošnega občinskega regulacijskega nacrta. V tem smislu bo treba nadaljevati z že zastavljenim delom v zadnji mandatni dobi, primerno pa bi bilo tudi omenjano revizijo izpeljati v okviru širšega premisleka urbanistične problematike v tržaški pokrajini.
Posebno pozornost posveča SSk kočljivemu vprašanju Kraškega parka. Stranka meni, da bi morali Kras zaščititi v vseh njegovih razsežno-
stih. Prav zaradi tega bi pri načrtovanju in upravljanju parka morali imeti besedo krajani, vključno z lastniki kraških zemljišč.
Občinska uprava bo morala spodbujati razvoj tradicionalnih in novih gospodarskih panog. Program SSk posveča posebno pozornost kmetijstvu in vinogradništvu, občina pa bi morala po svojih moCeh tudi spodbujati razvoj trgovine in obrtništva. Glede javnih del bo treba odpraviti ozka grla, ki otežkocajo avtomobilski promet pa tudi številna nevarna križišča. Zgraditi bo treba potrebna javna parkirišča.
Na območju zgoniške-ga teritorija je treba urediti kanalizacijo, izpopolniti pa bo treba tudi javno razsvetljavo. Preveriti velja možnot, da bi občina odtujila vsaj nekatera stanovanja, ki jih trenutno daje v najem in ki v glavnem bremenijo njen proračun. Tudi SSk si prizadeva za ureditev zunanjosti športno-kulturnega centra v Zgoniku in za obnovitev cerkvice v Samatorci.
Na raznih področjih bo morala zgoniška uprava okrepiti že ustaljeno sodelovanje z občinama Devin-Nabrežino in Re-pentabrom. Kljub visokim stroškom bo treba okrepiti avtobusne povezave z bližnjimi kraji in z mestom. Da bo zgoniška občinska uprava bila res kos sovjim nalogam, bo morala Cimprej okrepiti svoj upravni aparat. Ze dalj časa obstaja npr. potreba po okrepitvi tehničnega urada, pa tudi redarske službe.
Primki dimih
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190. fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT. ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75. Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Zelena lista se v dolinski občini predstavlja s svojim tradicionalnim simbolom in štirijezic-nim imenom (v italijanščini, slovenščini, furlanščini in nemščini). Njen županski kandidat je Maria Teresa Zivic. Lista se zavzema za tvorno sodelovanje med občani obeh narodnosti, v svoji volilni kampanji pa stalno opozarja na nevarnost etničnega spopada.
V tem okviru so njeni predstavniki večkrat glasno polemizirali tako s Kartelom svoboščin, kot tudi z volilnim zavezništvom »Skupaj-Insie-me« županskega kandidata Borisa Pangerca.
Ziviceva je naslovila dolinskim volilcem odprto pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj se zeleni predstavljajo s svojim samostojnim simbolom. »Zelena lista je poskušala prispevati svoj delež pri rojstvu široke koalicije italijanskih in slovenskih občanov, ki bi želeli, brez strahu, korenito prenoviti upravne metode v dolinski občini, ki tvega, da bo Cez nekaj let postala "spalno naselje" tržaškega predmestja. Tajništva političnih strank pa nam to niso omogočila«, je v odprtem pismu DolinCanom in Dolinčankam napisala še Ziviceva.
Zeleni so se zato odločili, da ponudijo volilcem resnično medetnic-no alternativo, zato pričakujejo tako slovenske, kot italijanske glasove, »predvsem tistih občanov, ki so kritični do desničarskega Kartela in do PangerCeve liste«. V svojem programu zelo pozitivno ocenjujejo predvolilno delo Gibanja civilne družbe.
Ziviceva in zeleni
kandidati za občinski svet podpirajo ustanovitev Kraškega parka, ki naj bi ga neposredno upravljala Kraška gorska skupnost.
Zavzemajo se tudi za Čezmejno sodelovanje na ekološkem področju in torej zamisel o mednarodnem Kraškem parku. So za vsestransko upravno decentralizacijo v občini in za konkretno sodelovanje občanov pri vodenju uprave. V primeru izvolitve bodo zeleni podprli vse razvojne pobude za kmetijstvo in turizem.
V program so uvrstili tudi sanacijo vodnih in drugih odtokov ter preureditev sistema oštevilčenja hiš v vseh vaseh in naseljih dolinske občine.
Maria Teresa Zivic
Na prihodnjem zasedanju zunanjih ministrov Srednjeevropske pobude, ki bo v dneh 21. in 22. aprila v Krakovm na Poljskem, bo italijanska vlada formalno podprla kandidaturo Trsta, da postane sedež stalnega sekretariata te pomembne mednarodne organizacije. Članice Srednjeevropske pobude so, kakor je znano, Italija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Poljska, Madžarska, Češka, Slovaška, Bosna in Hercegovina ter Makedonija.
Predlog o kandidaturi Trsta je bil iznesen že lansko leto, ko je Srednjeevropski pobudi predsedovala Italija in ko sta se dve zasedanji te organizacije odvili v našem mestu, uradno pa
ga je predstavila v teh dneh predsednica deželne vlade Furlanije-Julij-ske krajine Alessandra Guerra. Predlog je strnila v pismo, ki ga je poslala državnemu podtajniku za zunanje zadeve Ema-nueleju Scammacci Del Murgo in v njem izrecno poudarila razpoložljivost deželne uprave, da sodeluje pri vseh mogočih ukrepih logistične in organizacijske narave, ki bodo potrebni za namestitev stalnega sekretariata Srednjeevropske
pobude v Trstu.
Predsednica Guerrova (na sliki) je v sporočilu preko deželnega tiskovnega urada naglasila, da izbira Trsta, za katero se je v tem pogledu odločila italijanska vlada, samo še potrjuje nagnjenje in tvorno prizadevanje Furlanije-Julijske krajine za nadaljnje razvijanje mednarodnih odnosov ter za gospodarsko in kulturno sodelovanje s sosednjimi stvarnostmi ter z regijami in državami osrednje Evrope.
OB 50-LETNICI OSVOBODITVE
KD Škamperle želi obuditi spomin
Ob 50. obletnici osvoboditve pripravljajo v KD S. Škamperle niz večerov z naslovom Obudimo spomin. S predavanji, dokumentarnim gradivom in ustrezno glasbeno podlago želijo osvetliti dobo zatiranja in preganjanja, ki je tržaške Slovence zdesetkala. Malo se je o teh časih, ko se je kalila narodna zavest, govorilo in vendar so bili izredno pomembni tudi za poznejši boj, ki je privedel do svetlega trenutka zmage in osvoboditve. Tedanje razmere v naših krajih bo najprej orisal v svojem predavanju Milan Pahor. Govoril bo o vzponu in prisilnem zatonu slovenskih denarnih ustanov. Ekonomska podlaga je namreč bistveni del vsakega obstoja in fašistični režim je vseskozi nacrtno spodjedal temelje slovenske narodne skupnosti. Brez razvejanih gospodarskih dejavnosti in ob hudem političnem pritisku so se morah drugače mi-
sleci ljudje množično izseljevati. To temo bo obravnaval Aleksej Kalc. O ža-loigri zbeganih posameznikov in družin, njihovih premoženjih in težavah v novem okolju vemo bolj malo, kot bi se nas vse to ne tikalo. In vendar bi s poglobljeno raziskavo prisilnega izseljevanja naših prednikov lažje nastopali tudi na mednarodnih prizoriščih. Zaključni večer pa bo posvečen osvoboditvi Trsta. Samo Pahor je posvetil vrsto let zbiranju gradiva o tem pomembnem zgodovinskem dogodku, brskal je po arhivih bivše Jugoslavije in Velike Britanije. Ob prikazu zbranih podatkov in ugotovitev bo mogoče prerešetati dogovore, sporazume, storjene napake, pritiske, predvsem pa razumeti takratna pričakovanja. Večeri se bodo odvijali v društvenih prostorih 26. in 28. aprila ter 5. maja ob 20.30.
(bk)
MANIFESTACIJA / SLOVENSKA TV
Društvo Edinost zahtevalo TV-oddaje za vso deželo
Družbeno-politiCno društvo Edinost je včeraj priredilo protestno manifestacijo, ker ministrstvo za pošto in telekomunikacije ni rezerviralo vseh potrebnih frekvenc za televizijske oddaje v slovenskem jeziku za avtonomno deželo FJK. Manifestanti so se zbrali v Ul. Fabia Severa pred poslopjem RAI in nato v sprevodu po Ul. 24. maja, Trgu Oberdan, Ul. Galatti, Trgu Vittorio Venelo in Ul. Roma dosegli Trg Zedinjene Italije. Sprevod se je ustavil pred poštno palačo,iz katere so predstavniki društva odposlali faxe predsedniku republike, ministru za pošto in predsedniku vlade, v katerih zahtevajo, da se uredi vprašanje televizij-
skih oddaj v slovenščini na področju FJK. Krenili so nato na Trg Zedinjenja Italije, da bi se srečali s predsednico deželne vlade Guerro, ki pa je bila odsotna, zaradi Cesar so ji svoje zahteve posredovali pismeno. S prefekture pa so predstavnike društva obvestili, da sicer lahko pridejo, ne bo pa tolmača; v vladni palači pa se je prav zaradi odsotnosti tolmača nekoliko zataknilo, ker ni bilo niti prefekta Can-narozza. Manifestacija pa se je medtem na trgu nadaljevala, predstavniki društva Edinost pa so medtem že napovedali, da bodo zaradi odsotnosti tolmača posegli pri odgovornih oblasteh, da bi se to vprašanje enkrat za vselej rešilo.
BANCA Dl CREDIT0 C00PERATIV0 DEL CARS0 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Zadružna kraška banka obvešča cenjene elane, da bosta izredni in redni občni zbor v drugem sklicanju dne 23. aprila 1995 s pričetkom ob 9.00 uri v občinski telovadnici v Zgoniku s sledečima dnevnima redoma:
Izredni občni zbor
1. Odobritev novega zadružnega statuta
Redni občni zbor
1.	Poročilo Upravnega odbora, prikaz in obrazložitev obračuna z dne 31.12.1994
2.	Poročilo Nadzornega odbora
3.	Razprava in odobritev obračuna, poročil in predloga o razdelitvi dobička iz leta 1994
4.	Določitev višine zneska, ki naj ga doplačajo novi člani
5.	Določitev višine posojila, ki se sme podeliti posamezniku
6.	Določitev najvišje meje dolgoročnih blagajniških in podpisnik kreditov
7.	Določitev sejnin in honorarjev članov Upravnega in Nadzornega odbora
8.	Izvolitev štirih članov Upravnega odbora in Nadzornega odbora
Ce se kdo ne more udeležiti občnega zbora, prosimo, da pooblasti izključno drugega člana.
Za vstop v dvorano je obvezno vabilo.
ŽELEZARNA / PO NAPOVEDI NOVE DRA2BE
REPEN / KRAŠKA HIŠA
Delavci niso prav navdušeni
Vendar je bila skupščina umirjena
Dragocenost novih noš po starih vzorcih
Razstava bo odprta ob nedeljah in praznikih do 28.5.
Včeraj so večji italijanski dnevniki objavili razpis dražbe za prodajo skedenj-ske železarne, ki ga je bil napovedal na predvčerajšnjem sestanku s tržaško oziroma deželno delegacijo minister za industrijo Alberto Cio. Praviloma bo dražba v soboto, 22. aprila, ko bodo interesenti za odkup tovarne predložili vsak svojo ponudbo; izklicna cena bo znašala 64 milijard lir. Ponudbi bo treba priložiti Cek ali jamstveno potrdilo za 5 odstotkov izklicne cene, hkrati pa se bodo morali obvezati, da bodo železarsko dejavnost nadaljevali vsaj dve leti in da bodo nanovo zaposlili delovno silo, ki ima do tega pravico.
Lanska dražba se je, kot znano, izjalovila, tako da se je rešitev problema, ki je bila v teoriji mogoča že Pred šestimi meseci, zdaj zavlekla Se za mesec dni. Minister je obljubil, da bo Privatizacija železarne nared najpozneje do konca maja, vendar to ni bilo v Veliko tolažbo uslužbencem, ki so se zbrali včeraj na skupščini, da bi od predstavnikov sindikatov CGDL, CISL in UIL oziroma od zastopnikov njihovih kovinarskih organizacij PIOM, FIM in UILM kaj vec zvedeli o Četrtkovem srečanju v Rimu. O tem je spregovoril pokrajinski generalni tajnik CGIL Bruno Zvech.
Na skupščini so obžalovali, pravzaprav obsodili ministrovo odločitev, da za zdaj se ne dopusti zasebnih pogajanj med ponudnikoma (jeklarjem Lui-gijem Lucchinijem in družbo Bolmat traderjev Bruna Bolfa in Vittoria Malacal-Ze), katerima se je ravno v
ponedeljek s pismom o namerah pridružila Se naveza podjetnikov iz Furlanije (Pittini), Milana (Ori Martin) in Brescie (Alfa Acciai in Pietra). Z druge strani pa so Cloju priznali prizadevnost za to, da se zadeva Cimprej razreši. Prihodnji teden se bodo sindikalisti iz pokrajinskih in deželnih tajništev ter predstavniki tovarniškega sveta znova sešli z izrednimi komisarji železarne, da bi se z njimi pomenili tudi o vprašanju zaposlenosti in z njo povezanih vidikih.
Prvega aprila letos je skedenjski obrat zaposloval natanko 759 oseb, od tega 7 v vodilnem staležu, 174 uradnikov in 578 delavcev. Do predčasne upokojitve imajo pravico trije vodilni uslužbenci, pa Se 42 uradnikov in 118 de-
lavcev, v pokoj pa bi morali med aprilom in decembrom 1996.
Problem zaposlenosti v resnici ni rožnat, ker se bo ne glede na nadaljnji razvoj pogajanj poseganje po dopolnilni blagajni Se okrepilo. Zdaj je vanjo vpisanih 758 uslužbencev, od tega 308 v izrednem režimu; pri tem se seveda vrstijo.
Prve dni maja bi se morali zastopniki deželne in tržaške občinske vlade ter sindikatov vnovič sestati z ministrom za industrijo, ki je sicer predvčerajšnjim naročil komisarjem Francu Asquiniju, Giampaolu de Ferri in Pinu Fanchiottiju, naj nadaljujejo ves postopek, ki je potreben zato, da železarni vse do konca junija ne bo zmanjkalo premoga za koksarno, (dg)
V KraSki galeriji v Repnu je od včeraj na ogled zanimiva in lepo pripravljena razstava slovenskih krajevnih noš izdelanih po originalih (foto KROMA). Gre za komplete ženske in moške noše, vmes je tudi otroška, ki so jih pripravile udeleženke teCaja KD »Kraški dom«. Njihova mentorica je že veC let Marta Košuta, ki je opravila tudi zahtevno raziskovalno delo. Se posebej velja opozoriti na dejstvo, da so prvič posvetili tolikšno pozornost moški noši. Izdelane nose - v galeriji je bil prostor samo za nekaj primerov - si bo mogoCe »v živo« ogledati na letošnji KraSki ohceti. Razstava, do katere je prišlo na pobudo zadruge Naš Kras, bo odprta do 28. maja, vendar samo ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 in od 15. do 18. ure.
v BOLJUNŠKEM BARU	PRIHODNJI TEDEN V TRSTU
NOVICE
Loterijska srečka ji je prinesla 10 milijonov lir
Loterija »gratta e vinci« (»postrgaj in zmagaj«) je v naši pokrajini spet nekoga osrečila. To pot gre za dekle, ki je posrečeni listek kupila v baru na Gorici sredi Boljun-ca, ki je last Nadje Sancin.
Zgodilo se je v ponedeljek okrog pol Šestih popoldne: mlada ženska, ki jo gospa Nadja pozna le na videz in ve, koliko je stara, ne pa tudi, kako ji je ime, je kupila samo eno srečko in torej potrosila skopih 2.000 lir. In kako so se ji obrestovale - srečka ji je prinesla kar 10 milijonov lir! Lastnica bara domneva, da dekle dela v kakšni bližnji tovarni.
Ali bo tudi Nadja Sancin imela kaj od tega? Nič, so ji odgovorili pri državni monopolni ustanovi rekoC: »Ali vam ni dovolj že reklama, ki ste jo tako pridobili?« V resnici so od ponedeljka naprej v baru prodali vec srečk »postrgaj in zmagaj« kot kateri koli teden poprej, nam je priznala Nadja...
Dve pomembni srečanji na pobudo Trgovinske zbornice
Slovensko deželno gospodarsko združenje obveSCa včlanjene mednarodne in finančne operaterje, da sta za prihodnji teden predvideni dve zanimivi pobudi v priredbi Trgovinske zbornice v Trstu. V sredo, 19. aprila bo ob 11. uri v Veliki dvorani TZ mednarodna konferenca gospodarskih in trgovskih zbornic držav Srednjevropske pobude, na kateri bodo predstavili smernice in konkretne projekte za obnovo Sarajeva in Bosne. Zasedanja se bo udeležil predsednik gospodarske zbornice BiH SmajloviC, glavna področja predvidenih posegov pa zadevajo elektroindustrijo in energetiko,
gradbeništvo s stroji, tekstil in konfekcijsko industrijo, les, mehaniko, belo tehniko, metalurgijo, kemijo, jestvine, grafiko.
V Četrtek, 20. aprila, ob 15. uri, pa bo v Konferenčni dvorani Trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolo 5 srečanje s predstavniki najveCje švicarske bančne grupacije UBS, ki bodo prikazali ponudbo in strategijo bančnega združenja za Vzhodno Evropo ter problematiko »dokumentarnih kreditov«.
Zainteresirani operaterji, ki bi se radi udeležili omenjenih srečanj v okvira SDGZ, naj telefonirajo tajništvu Združenja v Trstu (040-362949).
Film v Sloveniji v dvajsetih letih
V okvira slovenističnega kurza o ekspresionizmu pri Grumu in Kosovelu bo v sredo 19. aprila ob 18. uri v sejni dvorani Filozofske fakultete v Ul. Lazzaretto vecchio 8 (v 1. nadstropju) prof. Aleš Doktoric predaval v italijanščini o filmu in njegovem občinstvu v Sloveniji v dvajsetih letih.
Sporočilo Dijaškega doma
Ravnateljstvo Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel sporoCa, da so še v teku vpisovanja za letovanji na Medvedjem brdu in v Portorožu ter v poletno središče. Podrobnejše informacije daje uprava doma v Ul. Ginnastica 72.
Krožek Miani o kulturi v Trstu
Studijski krožek Miani prireja v Četrtek ob 17. uri (z nadaljevanjem v večernih urah) v gledališču Miela dan razmisleka o vprašanju kulture v Trstu, oziroma o idejah, prostorih, strukturah in seveda finančnih sredstvih za razne kulturne dejavnosti. Srečanje prirejajo (poleg krožka Miani) številna kulturna društva in združenja iz mesta, med katerimi tudi Slovenski dijaški dom in ZSKD.
VENIER (SKR) PROTI IILVJU
»Sklep o parkirišču Dreher je treba takoj razveljaviti«
Tržaški občinski svetovalec SKP Jacopo Venier je s prizivom na deželni nadzorni odbor zahteval razveljavitev sklepa, s katerim se je mestna uprava odloCi-*a, da odkupi parkirišče na območju bivše pivovarne Dreher. Za parkirišče bo Plačala 13 milijard lir, katerim pa gre prišteti še vsaj 4 milijarde na račun posojilnih obresti, piše Ve-nier v tiskovnem sporoCi-m. v najem pa ga bo dala za 341 milijonov lir na leto. kar pomeni, da bo Obči-
na najmanj 15 let izgubljala po eno milijardo lir na leto za vzdrževanje lastne imovine. Svetovalec k temu dodaja, da namerava II-lyjeva uprava za odkup parkirišča izkoristiti tudi tistih 6,5 milijarde lir, ki jih je bila prvotno namenila za ureditev športnih objektov, od športne palače pa do plavalnih bazenov pri Sv. Ivanu in Marsovem polju. Venier skratka meni, da ni Riccardo Illy v ničemer boljši od prejšnjih Zupanov.
Nov natečaj za stanovanja lacp
Ustanova za ljudska stanovanja lacp sporoCa, da so razpisali nov natečaj za dodelitev stanovanj. Prošnje je treba vložiti najpozneje do prihodnjega 9. junija. Tokrat ne gre za dodelitev novih stanovanj, pač pa onih, ki se sproti izpraznijo: v Trstu beležijo vsako leto približno 200 takih primerov. Za vse informacije je pristojni urad v Ul. Ghirlan-daio 43 odprt ob delavnikih, razen ob sobotah, od 8.30 do 11.30.
ORNA KRONIKA / V UL. GATTERI
Padel s tretjega nadstropja
50-letni lekarnar v smrtni nevarnosti
Včeraj dopoldne, kmalu po 10. uri, je 50-letni farmacist Angelo Schergna padel z okna svojega stanovanja v Ul. Gat-teri 56, v katerem živi s sestro. Pri padcu s tretjega nadstropja se je Schergna zelo hudo poškodoval, Čeprav je avtomobil, na katerega je padel, nekoliko ublažil padec.
Schergno, ki upravlja lekarno v bližini stanovanja, in sicer v Ul. Vecellio 24, so z rešilcem odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na oddelku za oživljanje s pridržano prognozo. Na kraj nesreče so prihiteli tudi agenti letečega oddelka, ki so uvedli preiskavo. Sprva ni bilo preiskovalcem jasno, kako je prišlo do nesreče, ugotovili pa so, da je padel z okna, ko je popravljal navojnico.
Bolgara z ukradenima avtomobiloma
Karabinjerji nabrežinske postaje so v torek dopoldne na avtocesti pri Devinu ustavili dostavni vozili vrste volksvva-gen z bolgarsko registracijo. Voznika sta bila 59-letni oCe in 23-letni sin, katerih imen niso posredovali. Pri skrbnem pregledu so karabinjerji z nabrežinske postaje ugotovili, da so dokumenti in evidenčne tablice vozil ponarejeni in da so obe dostavni vozili pred Časom ukradli v Milanu. Voznika so aretirali in zaprli v koronejske zapore.
Ker sta se Bolgara pripeljala iz Mila-
na, so nabrežinski karabinjerji obvestili lombardske kolege, ti pa so v nekaj dneh prišli na sled tolpi, ki je ponarejala registrske tablice in dokumente ukradenih avtomobilov, in jih dostavljala na vzhodnoevropska tržišča. Tolpo je vodila skupina Bolgarov, ki so jih prijavili sodstvu. Preiskava se nadaljuje.
Preiskave financarjev o stečajih
Oddelek za davčne prekrške pri tržaški finančni straži je v zadnjih 15 mesecih izvedel približno 220 stanovanjskih preiskav po vsej Italiji v zvezi s stečajnimi postopki, ki zadevajo podjetja s sedežem na Tržaškem. Gre za pojav, ugotavljajo financarji v svojem sporočilu, ki se je v zadnjih Časih zelo razširil: v steCaj so šla tudi izredno pomembna podjetja, kot je bila družba Tripcovich, srednja, kot je bila trgovina Beltrame, pa tudi številna mala podjetja.
Predvčerajšnjim je skupina 12 financarjev pregledala urade in stanovanja štirih podjetnikov iz Portograara v Venetu, ki so vpleteni v stečaj tržaškega podjetja, katerega ime pa financarji niso povedali.
Skupno so preiskovalci, ki se ukvarjajo z davčnimi in bilančnimi prekrški, v zadnjem Času prijavili sodstvu 67 oseb v zvezi s steCaji 21 podjetij.
Ob sobotah trajekt za Grčijo
Trajekt “El Venizelos" plovne družbe Ančk lines s Krete je ob sobotah dopoldne in od letos tudi ob sredah, ponovno zasidran pred Pomorsko postajo, od koder nadaljuje plovbo proti Grčiji. Na trajektu so poskrbeli še za eno pobudo; na njem so uredili umetniško razstavo Corrada Damianija. S pobudo želijo še okrepiti kulturne izmenjave med Grčijo in Italijo. Razstava bo na ogled okrog 12. ure, trajekt pa bo odplul ob 13.
Turistični obiski Krasa
Danes se nadaljuje tedenski turistični obisk Krasa z naturalističnim vodičem; predviden je obisk jame pri BrišCkih, ogled značilnosti pokrajine in postanek pri opazovaliscu na Jezera. V maju bo obisk zaobjel tudi ogled botaničnega vrta Carsia-na: avtobus bo odpotoval ob 14.45 izpred Pomorske postaje, povratek pa bo ob 19. uri. Poleg obiska Krasa so predvideni tudi vodeni ogledi mesta ob nedeljah dopoldne (z začetkom ob 8.45 izpred Pomorske postaje). Pobudi prireja Podjetje za turistično promocijo v sodelovanju s Trgovinsko zbornico in Konzorcijem PromoTrieste.
Umiki urada za informacije na železniški postaji
Podjetje za turistično promocijo sporoCa, da bo urad za informacije na železniški postaji danes odprt od 9. do 13. ure ter od 16. do 19. me, jutri in v ponedeljek pa od 9. do 13. me.
Novi sedež pogrebnega podjetja
Pogrebno podjetje s sedežem v Ul. Zonta 3 sporoča, da se s torkom, 18. aprila, preseli v nove prostore v Ul. Torrebianca 34. Telefonska številka 630696 pa ostaja ista.
PROSEK / V TOREK V KULTURNEM DOMU
STRESA
POBUDEANED
Srečanje jusarskega odbora z domačini
O delu odbora poročal Bruno Rupel
Še eno priznanje za šoto GM
Deportiranci se spominjajo
Dne 6. maja bodo obiskali Mauthausen
Odbor za loCeno upravljanje jusarskega premoženja Prosek je v torek, 11. t.m. v Kulturnem domu na Proseku poročal vaščanom o opravljenem delu.
Predsednik odbora Bruno Rupel je prisotne seznanil o vseh najvažnejših pobudah, ki jih je doslej opravil odbor in o načrtih, ki jih ima za bodoče. Zaustavil se je tudi pri komaj odobrenem pravilniku, ki
ureja odnose med tržaško občinsko upravo in jusar-skimi odbori, ter omenil glavne člene pravilnika, med katerimi tudi četrtega, ki predvideva srečanje z vaščani. Obenem je razložil tudi nove kriterije glede najemnine oziroma prodaje jusarskih zemljišč, ki so sedaj v pristojnosti odborov oziroma občinske uprave na predlog odborov.
Rupel je tudi omenil
številne rešene in še nerešene probleme. Glede slednjih je izrazil upanje, da se bodo z novim pravilnikom, predvsem pa z nekoliko več dobre volje s strani občinske uprave, s katero ima odbor stalne stike, vendarle premakni-li z mrtve točke.
V debato je poseglo precej domačinov, ki so s številno udeležbo pokazali veliko zanimanje za delovanje odbora.
OPČINE / PRIPRAVE NA VELIKO NOC
Bedenje mladih ob glasbi in besedi
V župniji sv. Jerneja na Opčinah so se mladi verniki, večina je slovenskih, vendar sodeluje tudi nekaj italijanskih, že pred tremi leti odločili za alternativne priprave na veliko noč. Srečanje, ki je postalo že tradicionalno, so ponovili tudi v četrtek zvečer v openski cerkvi (foto KROMA). Ob sodelovanju mladinske glasbene skupine z Opčin in pomoči mladih glasbenikov - večinoma gre za gojence Glasbene matice - so izvedli
Taizejske pesmi. Med petimi in instrumentalnimi skladbami so se prepletali odlomki iz sv. pisma, spontane prošnje, trenutki tišine in meditacije.
S takšnim ustvarjalnim pristopom so mladi tradicionalno velikonočno bedenje prikrojili današnji občutljivosti mladih in njihovemu doživljanju pomembnih verskih praznikov. Velikega pomena je'nadalje sodelovanje na raznih
ravneh, do katerega prihaja ob tej priložnosti: po eni strani gre za vključevanje mladih glasbenikov in pevcev v velikonočna praznovanja, po drugi pa za sodelovanje med mladimi verniki slovenske in italijanske narodnosti. Pri takšni pobudi seveda lahko sodeluje neomejeno število »nastopajočih«, sledi pa ji lahko tudi občinstvo, ki tako odkriva nove pristope tudi do starodavnih obredov.
Pred dnevi se je v Stresi (Lombardija) odvijalo mednarodno tekmovanje pianistov, katerega se je udeležil tudi gojenec GM - Sole »M. Kogoj« Stefa-no Artesi iz razreda prof. Mojce Siškovič. Nastopil je v kategoriji D (letniki 1983 - 81) in med 55 udeleženci iz raznih evropskih držav dobil 90, 00 točk. Tričlanska komisija, ki so jo sestavljali priznani evropski klavirski pedagogi, mu je s tem podelila II. nagrado. Na tekmovanju je predstavil eno Troglasno invencijo J. S. Bacha ter Preludij S. Rahmaninova.
S tem uspehom je Artesi potrdil svoje klavirske sposobnosti in pa dobro zastavljeno delo njegove pedagoginje.
Kot vse antifašistične in borčevske organizacije, se tudi pokrajinsko vodstvo Vsedržavnega združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih ANED iz Trsta, pripravlja na dostojne proslave in svečanosti ob osvoboditvi nacističnih taborišč pred 50 leti.
Ferdinand Zidar in Rihard Gorjup vodita združenje ANED za tržaško pokrajino.
»V tem času smo prisotni na številnih proslavah in svečanostih v spomin na padle v boju proti nacifašizmu, kot smo bili prisotni tudi na zasedanju žensk v Trstu, ki so se srečale, da bi poudarile svojo vlogo bork proti rasizmu in nasilju, za mir in svobodo v svetu.«
Dne 6. maja bo odpeljal iz Trsta avtobus bivših internirancev in sorodnikov žrtev v nacistično taborišče Mauthausen, kjer bo 7. maja osrednja svečanost za vse žrtve nacističnih uničevalnih taborišč.
Organizatorji so izbrali rav Mauthausen zato, er je bilo to taborišče zadnje, ki so ga zavezniške vojaške sile osvobodile. Tu se bodo predstavniki vseh držav, ki so imele svoje žrtve v nacističnih taboriščih, poklonili njihovemu spominu, tu bi moral spregovoriti tudi predsednik Avstrije, kjer je imelo samo taborišče Mauthausen kar 28 podružnic, štiri na Koroškem, eno prav na Ljubelju, torej že na slovenskem ozemlju.
»Skupno z nami bodo odšli na to pomembno svečanost tudi bivši interniranci in njihovi svojci iz goriškega območja. Avtobus bo odpeljal istega dne iz Ronk. Cas bivanja bomo v glavnem posvetili Mauthausnu, njegovemu ogledu in ogledu podružnice Gu-sen. Tu bodo lahko udeleženci povedali tudi svoja pričevanja in spomine, medtem, ko se bomo ob povratku domov ustavili za ogled kraja pri Salzburgu, kjer je imel svojo postojanko Hitler.«
Zanimalo nas je koliko članov šteje združenje.
»Vpisanih še 130 članov. Seveda se vrste iz dneva v dan krčijo. Naj povemo, da je grozote nacističnih taborišč v Evropi preživelo okrog milijon internirancev. Od teh jih je danes še živih približno 300.000, zato je prav, da se njihovi spomini ne izgubljajo, da lahko še sami govorijo o grozotah, ki so jih doživljali, da opozarjajo mlade rodove, da se grozote iz nacističnih taborišč ne smejo več ponoviti.«
Tisti, ki so se iz taborišč vrnili, so edini, ki so videli, kako so resnično umirali njihovi najbližji, morda samo prijatelji, tovariši, soborci.
»Kdor pozablja na preteklost, mu je usojeno, da jo bo lahko še doživel, morda v drugačni, a nič manj grozni verziji. Zato nočemo in ne smemo pozabiti,« sta nam še povedala Zidar in Gorjup.
ŠOLA J. RIBIČIČA V ZGONIŠKI OBČINI
Učenci na obisku
Učenci osnovne šole Josip Ribičič so v prejšnjih dneh obiskali zgo-niško občino. Županja Tamara Blazina jih je prisrčno sprejela (na sliki) in jim orisala zgodovinske in kulturne značilnosti ter športne dejavnosti v občini. Orisala jim je tudi organizacijo občinske uprave in njene dejavnosti. Učenci so obiskali tudi osnovno šolo 1. maj 1945, kjer so se spoznali s svojimi sovrstniki in se seznanili z delovanjem celodnevne šole.
(Joeffiča/vitoo
(%*el
-	enoletnice
-	trajnice
-	sobne rastline
Devinščina 6 Tel. 225149
PUNTO/02
Voščimo veselo veliko noč
TRST
Ul. Macchiavelli 22	Tel. Fax: 662111
Nujno iščemo hiše in stanovanja za naše kliente
brezplačne cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodajna in najemninska posredovanja
VODOPIVEC
GIOVANNI & FIGLI S.n.c

avtomobili
ZGONIK 50/A - Tel. 229122
NOVA TRGOVINA NA OPČINAH
s.n.e.
Narodna ul. 24 (pri tramvajski postaji) Tel. 040/2156015
e konfekcija za naše najmlajše in dojenčke; • gumbi, sukanci, okraski in čipke, podloge, nogavice, drobno blago in vse za šivanje.
Qna$fs/ado/edi so pripravljeni samoz naravnimi sestavinami Q velik senčnat vrt Q prostorno parkirišče
ODPRTO v ponedeljek 177 t m:
Kjer te razvajajo s sladoledom
Ul. Eremo 259 blizu Kati n are - Tel. 910342
	SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE	
	Sergej Ver C	
SAJMOMOR KITOV		
Krstna uprizoritev, režija Mario Uršič		
Premjera V petek, Ponovitve	21. t.m., ob 20.30	RED A
V soboto.	22. t.m., ob 20.30	RED B
V nedeljo,	23. t.m., ob 16.00	RED C
V ponedeljek, 24. t.m., ob 16.00		RED I
V torek,	25. t.m., ob 16.00	RED H
V sredo,	26. t.m., ob 20.30	RED D
V četrtek,	27. t.m., ob 20.30	RED E
V petek.	28. t.m., ob 20.30	RED F
RAVNATEUI SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOL in ODBOR SLOVENSKE EVROŠOLE TRST
abnavitvB slovenskega šolstva na Tržaškem
Slovesna akademija
bo v Četrtek, 20. aprila 1995, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Ul. Petronio 4
VCERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
15. aprila 1995
VELIKA SOBOTA
Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 19.50 - Dolžina dneva 13.30 - Luna vzide °b 20.06 in zatone ob 6.07.
Jutri, NEDELJA, 16. aprila 1995 VELIKA NOG
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka dO,8 stopinje, zračni tlak t022 mb narašča, veter se-vero-zahodnik 16,9 km na jno, vlaga 32-odstotna, nebo rahlo pooblaCeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Giulia Vascotto, Matias Caffau, Eleonora Cusma.
UMRLI SO: 91-letna An-na Norbedo, 98-letna Fran-cesca Vram, 73-letni Um-oerto Semolini, 47-letna El-bda Pellizer, 86-letna Sofia Uiuliani, 92-letna Maria Vascotto, 80-letna Ariella "esnaver, 51-letna Federi-oa Očko, 50-letna Silvia Uban, 63-letna Viola Ve-glia, 84-letni Guglielmo Gossutta, 67-letni Giovan-Bucovaz, 52-letni Adriano Cerebuch, 86-let-
Giuseppe Musini, 73-mtna Sofia Turk, 75-letna Uerina Fogar.
OKLICI: uradnik Fabio Vattovani in uradnica Laura Varin, tipograf Giorgio ronda in biologinja Danie-a Guglielmi, tehnik Massi-mo Masutti in uradnica Ti-ztana Crevatin, uradnik Lu-p® Eichenberg in uradnica Giuliana Relli, uradnik Fa-mo Lonza in grafičarka Mi-ohela Medeot, električar Maurizio Buranello in uradnica Anna Maria Cuz-zocrea, uradnik Roberto Bacchilega in uradnica aola Nataloni, mehanik Moreno Abate in frizerka Monica Vadagnini, uradnik Mro Attilio Aguettaz in gospodinja Daniela Tommasi-m> uradnik Paolo Ligato in Uradnica Alessandra Gher-\/r zaPriseženi stražnik Massimiliano Crismani in Prodajalka Rosalba Rosso-m, trgovec Enzo Ciriello in Prodajalka Barbara Ambro-S1’ uradnik Federico De
PUBLIEST
tel- (040) 7796611 - Fax 768697
oglasi - obvestila: 8.30-12.30
osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30
3.30 -17.00 (razen sobote)
Feo in uradnica Anna Pegani, elektromehanik Giorgio Butinar in prodajalka Elisabetta De Michele, kamnosek Paolo Apollonio in plesna učiteljica Irene Plett, točaj Umberto Carli in študentka Federica Bus-si, mehanik Alain Gladich in čistilka Stella Kesner, industrijski dirigent Giorgio Marsich in industrijski dirigent Ljiljana Ljepovic, agent javne varnosti An-drea Terzuoli in Študentka Francesca Martini, litograf Marco Grassi in uradnica Patrizia Vigini.
[1] LEKARNE
Od PONEDELJKA, 10., do NEDELJE, 16. aprila 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (tel. 639042), Ul. Tiziano Vecel-lio 24 (tel. 633050), Lungo-mare Venezia 3 - Milje (tel. 274998).
NABREŽINA	(tel.
200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. S. Giusto 1, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA	(tel.
200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
H ČESTITKE
Danes praznuje 10. rojstni dan nas vnuk DANJEL FRANCO. Obilo sreCe in zdravja mu želijo nonoti in vsi, ki te imajo radi.
Zivjo nono MIRKO! Ob tvojem jutrišnjem rojstnem dnevu ti Čestitamo in ti želimo Se dosti zdravih in srečnih dni AleS, UroS, Iztok, Ivo, Peter in Katja ter vsi tvoji.
GLASBENA MATICA TRST
Koncertna abonmajska sezona 94/95
V petek, 21. aprila ob 20.30 v stolnici Sv. Justa v Trstu
Giancarlo Parodi, orgle
Na sporedu:	Leighton,
Genzmer, Messiaen, Viozzi, Hidas, Ramovš, Eben
KINO
ARISTON -	17.00,
19.35,	22.10 »Forrest
Gump«, i. Tom Hanks.
EKCELSIOR - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »La carica dei 101«, risanka, prod. VValt Dysney.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Sostiene Pereira«, i. Mar-cello Mastroianni.
AMBASCIATORI -
16.30,	18.20, 20.15, 22.15. »Leon«, r. Luc Besson, i. Jean Renb, Gary Oldman, prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 1-15.15,
17.30,	19.50, 22.15 »Out-break - Virus letale«, i. Du-stin Hoffman, Morgan Freeman.
NAZIONALE 2-15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Street Figther - Sfida finale«, i. Jean - Claude Van Damme, Raul Julia.
NAZIONALE 3 -15.15, 17.25, 19.45, 22.10 »Vento di passioni«, i. Brad Pitt, Anthony Hopkins.
NAZIONALE 4 -15.15, 16.55, 18.40, 20.25, 22.15 »La scuola«, i. Silvio Orlando, Anna Galiena.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Accoppiamenti senza scrupoli« , porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »La giusta causa«, i. Sean Connery, prepovedan mladini pod 14. letom.
ALCIONE - 17.00, 19.30,
22.00	»Pret a porter«, r. Robert Altman, i. Julia Roberts, Kirn Basinger, Mar-cello Mastroianni.
LUMIERE -	18.20,
20.10, 22.10 »Farinelli, voće regina«, i. Stefano Dio-nisi, Enrico Loverso.
KINODVORANA-GLE-DALISCE S. GIOVANNI -Otvoritev v jutri, 16. t.m.:
16.30,	18.20, 20.10, 22.00 »The Flintstones«, r. Števen Spielberg, i. John Goodman, Rick Moranis, Elizabeth Taylor.
ti PRIREDITVE
V	BARAGOVEM DOMU
v Ricmanjih sta odprti razstavi SPOMENIKI PISANE BESEDE V RICMANJIH IN PRISPEVKI SODOBNIH SLOVENSKIH UMETNIKOV ob 800-letnici sv. Klare. Urnik: ob delavnikih od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -
Opčine - Prosvetni dom. V torek, 18. t. m., ob 20. uri ob izidu knjige SLOVENCI IN ITALIJA ( Promemoria o odnosih z zahodno sosedo) - srečanje z avtorji: Ana Kalc - Hafner, Samo Pahor, Lucijan Volk. Vabljeni!
V	OKVIRU slovenističnega kurza o ekspresionizmu pri Grumu in Kosovelu bo v sredo, 19. t. m., ob 18. uri v sejni dvorani Filozofske fakultete v Trstu, Ul. Lazzaretto vecchio 8/1. nadstr, prof. ALES DOKTORIC predaval v italijanščini O FILMU IN NJEGOVEMU OBČINSTVU V SLOVENIJI V DVAJSETIH LETIH. Vljudno vabljeni!
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
□ OBVESTILA
TRŽAŠKI KATOLIČANI, ki se spoznavajo v Skupnosti Sv. Pija X, ki ga je ustanovil msgr. Lefevre, bodo jutri , 16. t. m., ob 18. uri darovali sv. maso v latinščini po tridentinskem obredu.
SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO, Zdravniško društvo slovenske Istre in Krasa in Slovensko društvo za medicinsko informatiko vabijo na strokovno srečanje ZDRAVNIK IN RAČUNALNIK 20. in 21. t. m. v Portorožu - Hotel Metropol. De-lo.vni naslovi: informacijski sistem v zdravstvu na Obali, računalnik pri delu zdravnika v osnovnem zdravstvu, računalnik pri delu zdravnika v specialistični ambulanti, uporabnost računalnika pri delu zdravnika v bolnišnicah, uporabnost računalnika pri znanstvenem informiranju in uporabnost računalnika pri izmenjavi podatkov. Vse informacije dobite pri Zdravniškem društvu slovenske Istre in Krasa, Vojkovo nabr. 6, 66000 Koper, tel. St. 0038666/21449, fax 0038666/21449.
PREDSEDNIK Slovenskega raziskovalnega instituta sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v Četrtek, 27. t. m., ob 18.30 v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20 v Trstu. Dnevni red: 1. poročilo Upravnega sveta, 2. obračun za leto 1994 in predračun za leto 1995, 3. poročilo Nadzornega odbora in razreSnica, 4. volitve Upravnega sveta, Znanstvenega sveta in Nadzornega odbora, 5. razno.
V ŽUPNIJSKI DVORANI v Nabrežini bo tudi letos tradicionalna razstava velikonočnih motivov in pirhov, delo nase mladine in priznanih slikarjev. Urnik od 16. do 30. aprila vsak dan od 16. do 19. ure. Vabljeni.
M_____________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst sporoča, da je še nekaj praznih mest za izlet v S. Daniele del Friuli 19. t. m. Vpis v dopoldanskih urah v Ul. Cicerone 8, tel. St. 360324. Odhod avtobusa bo ob 8. uri zjutraj izpred deželne palače na Trgu Oberdan.
SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL iz Nabrežine organizira v nedeljo, 30. t. m. enodnevni izlet v Villano-vo in Nimis z ogledom jam. Informacije dobite na sedežu Trg sv. Roka 103, tel. St. 200036 ali 200698 ali pri ge. Idi tel. St. 200007.
PRISPEVKI
Ob 5. obletnici smrti moža in oCeta Zorana Tretjaka darujejo žena Bruna in hčerke 70.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Popravek: V spomin na Dorotejo Maganja vd. Soban daruje Lucijan Stoka
50.000	lir za kriški spomenik.
Majda in Dragotin Da-nev darujeta 1.000.000 lir za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah.
V	spomin na JuStota Švaba darujejo Sonja, Alek-sij in Erika 100.000 lir za SD Vesna.
V	isti namen daruje Voj-mir Tretjak z družino
25.000	lir za SD Vesna in
25.000	lir za SD Mladina.
Ob 50-letnici smrti oCeta in tasta Andreja Pečarja (16.4.) ter ob prvi obletnici smrti brata in zvestega borca za svojo domovino Srečka Ražma, se ju spominjata Pepi in Marija ter darujeta 30.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI iz Bazovice.
V	spomin na Alojza Granduc darujeta žena in sin z družino 50.000 lir za spomenik padlim v NOB v Ricmanjih.
V	počastitev spomina Miroslava Pečarja daruje
Marta Kocijan 50.000 lir za Bazoviški dom.
V	spomin na Stelia Ke-bar darujeta Barbara in Tiziana s starSi 100.000 lir za obnovo Stadiona 1. maj.
V	spomin na Celestino Gulin daruje Damjana
30.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
Ob obisku darujejo družini Sandra in Marija Blažina Cibic 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Družina Bogateč daruje
100.000	lir ter družina Cernjava 100.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Milana Milica darujeta Marija in Darka Semec 25.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade in 25.000 lir za slivensko cerkev.
V	spomin na Justa Soavi darujeta Marica in Vinko Sirk 25.000 lir za SD Vesna.
V	spomin na brata Justa soavi darujeta Marcelo z ženo Jole 100.000 lir za SD Vesna.
MALI OGLASI
DRUŽBA kupi stanovanja, majhne hiše potrebne popravil ali zazidljiva zemljišča. Takojšnja poravnava. Tel. 040/632666 - urnik urada.
POMEMBNA firma, prisotna na evropskem tržišču, isce tri sodelavce stare nad 20 let z lastnim prevoznim sredstvom. Za pogovor in informacije se lahko predstavite pri uradu na Opčinah, ProseSka ul. 16 od ponedeljka do petka od 15. do 16. ure.
RESTAVRACIJA na Krasu isce natakarja/co za konec tedna. Ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod Šifro “Restavracija".
ZAPOSLIM takoj v Trstu sposobno/ega uradni-co/ka. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod Šifro “Uradnica".
PODJETJE elektronskih instalacij isce tehnicenga izvedenca in električarja, po možnosti z izkušnjami. Pisati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod Šifro “Elektrotehnika".
IŠČEMO mlado uradni-co/ka z znanjem slovensci-ne/hrvascine po možnosti veseo uradniškega dela. Ročno napisan curriculum vitae v italijanščini poslati na Fermo Posta Aquilinia, 34147 Trst/Trieste, C.I. 16143359.
15-LETNEGA vajenca isce avtomehanična delavnica. Tel. St. 370250.
25-LETNO dekle z večletno delovno izkušnjo isce kakršnokoli resno zaposlitev tudi kot hišna pomočnica ali za pomoC ostarelim. Tel. ob uri obedov na
St. 200882.
19-LETNO dekle isce kakršnokoli pošteno delo, tudi kot Šivilja. Tel. St. 327467.
SI ŽELITE imeti stanovanje kot iz škatlice in vse polikano? Oglasite se go-spej, ki isce delo. Tel. St. 0038667/72100.
GOSPA srednjih let isce prijatelja dobrega značaja, višje postave. Tel. St-0038666/31353.
PRODAM VW polo GTI 1300, letnik ’88 v odličnem stanju. Tel. St. 299620.
HIŠO v centru Gorice z dvosobnim stanovanjem na dveh nadstropjih ( 90 kv. m ), delno obnovljeno in s centralnim ogrevanjem prodam. Tel. St. (0481) 30358 ( med 13.30 in 15. uro).
ENOSTANOVANJSKO
hiSo v Gorici z vrtom in garažo prodam. Tel.St. (0481)
53 GOSTILNO VODNJAK,
Strmec 1. Crn vrh nad Idrijo prodam. Gostilna je v obratovanju. Informacije na tel. St. 0038661/374711.
NUDIM lekcije iz slovenščine in angleščine za vse stopnje ter pomoč osnovnošolcem	in
srednješolcem pri ponavljanju in pisanju nalog. Tel. St. 229364 v večernih urah.
OSMICO ima odprto Maks v Samatorci St 2. Toci belo in Crno vino.
OSMICO sta odprla Milko in Nevenka v Sa-ležu, Bajti 73. Vabjeni!
OSMICO ima odprto Milic v Zagradcu do vključno ponedeljka, 17. t. m.
OSMICO ima odprto Boris Škrk, Praprot St. 20. Nudimo točena in sortirana vina.
OSMICO ima Milic v Repnu. Toci teran in belo vino.
OSMICO ima Stubelj v Sempolaju.
OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgoniku.
OSMICO je odprl Fran-doli, Slivno St. 25.
OSMICA Franc JeluSiC , Štorje 9, Sežana odprta od 15. do 22. t. m., domača jedača in pijaca.
ZAHVALA
ob bridki izgubi našega dragega
Albina Pieri
se iskreno zahvaljujemo g. župniku Markuži, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli naCin počastili njegov spomin.
Svojci
Medja vas, Vižovlje, Samatorca, 15. aprila 1995
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Milana Miliča
se iskreno zahvaljujemo gospodom župnikom Svari, Tončku, Lucijanu, Davidu in Romanu, Fantom izpod Grmade, nosilcem krste, darovalcem cvetja, družini TerCon ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti.
Njegova družina
Slivno, Milan,
15. aprila 1995
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sožalja se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili spomin naše drage
Stane Bolčič
Svojci
Boljunec, 15. aprila 1995
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin drage
Lojzke Obad vd. Tavčar
Svojci
Barkovlje, 15. aprila 1995
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so z menoj sočustvovali ob izgubi drage
Doroteje Maganja
Hci Bruna
Križ, 15. aprila 1995
ZAHVALA
Svojci
Kristine Rener vd. Gnili
se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so na kakršenkoli način z njimi sočustvovali.
Trst, 15. aprila 1995 (Pogrebno podjetje Zimolo)
t
Zapustila nas je naša draga
Zofija Giuliani vd. Tomažič
Pogreb bo v torek, 18. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v boljunsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo liči Divna, vnuka Marino in Boris, pravnukinja Yari, sestra, nečaki in ostali sorodniki Iskrena hvala dr. Zara-melli za nesebično pomoč.
Boljunec, 15. aprila 1995 (Pogrebno podj. - Ul. Zonta 3)
t
Zapustila nas je naša draga
Lucia Blasnig
Pogreb bo v torek, 18. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Gostalunga v kriško cerkev.
Žalujoči Danilo, Albina, Boris z družino ter drugo sorodstvo
Križ, 15. aprila 1995
Ob bridki izgubi dragega očeta Viljema Košute izrekajo globoko sožalje Darjotu in vsem svojcem
vsi bivši Jcriški godbeniki
14. 4. 1992	14. 4. 1995
Tri leta so minila, odkar nas je zapustil naš dragi
Davide Zerial
Z ljubeznijo v srcu se ga spominjamo žena Pierina, sin Dario in brat Srečko z družino Milje, 15. aprila 1995
16. 4 .1994	16. 4. 1995
Ob prvi obletnici smrti dragega
Jordana Legiše
se ga z ljubeznijo spominjajo
vsi njegovi
Stivan, 15. aprila 1995
PODKUPNINE / SODNIK GHERARDO COLOMBO V GORICI
DOBERODB / V PRIREDBI DRUŠTVA HRAST
Brez jasnih pravil igre ne bi bilo demokracije
Milanski sodnik posredno zavrnil Berlusconijeve očitke
V	ponedeljek start praznika pomladi
V	sporedu poleg zabave tudi fotografska razstava in predstavitev knjige o Aljažu
V nabito polni dvorani pokrajine je elan milanskega “poola Čistih rok” sodnik Gherardo Colombo včeraj govoril o problemu zakonitosti in demokracije seveda na osnovi že veC kot triletnih izkušenj pri razkrivanju politično-eko-nomskih kriminalnih navez v zvezi s podkupninami. Dr. Colombo se je spretno izognil radovednosti novinarjev glede najnovejše polemike, ki jo je zanetil Silvio Berlusconi z napadom na milanske sodnike, češ da je sam Di Pietro imel pomisleke glede sodnega obvestila, ki so ga dostavili Berlusconiju, ko je bil predsednik vlade. Dejal je le, da za Di Pietra govorijo njegova dejanja in to, da se je, dokler je bil sodnik, brez pomislekov pač pa z veliko
vnemo posvetil razkrivanju podkupninskih afer.
Med srečanjem je nato sodnik Colombo pojasnil bistveni pomen pravil za vsako družbo. Brez pravil ni demokracije in ni svobode, pač pa le samovoljna oblast močnejšega. Bistvene važnosti so torej jasna pravila igre in ločitev med oblastmi, pri Čemer mora sodstvo ostati neodvisno in podrejeno izključno zakonu. Le tako bo lahko izvajalo svojo funkcijo, ki ni nic drugega kot jamstvo, da se spoštujejo pravila v korist vseh, predvsem pa najšibkejših. Sodnik je tudi odgovarjal na vprašanja številnega občinstva, ki je izkazalo veliko pozornost in podporo delu milanskih sodnikov.
Dr. Gherardo Colombo v Gorici (Fotost. Reportage)
V ponedeljek, 17. aprila, se bo začel že tradicionalni praznik pomladi v organizaciji društva Hrast iz Doberdoba. Čeprav tradicionalni, bo letos praznik ponudil tudi nekaj novosti, od popestrenega programa do imenitnih ansamblov. Tako se bo v ponedeljek ob 16. uri zaCel ex-tem-pore za otroke vrtca, osnovne in srednje šole. Ob 17. uri pa je na vrsti v župnijski dvorani predstavitev knjige o Jakobu Aljažu avtorja Ivana Sivca Triglavski kralj. Takoj za tem bo sledila razstava fotografskih posnetkov Od Julijcev do Krasa. Posnetki so v barvni in Črno beli tehniki avtorjev Hilarija Lavrenčiča, Mavricija Perica, Klavdija Perica,
Marina Černiča, Karla FerletiCa ter prof. Jožka PrinCiCa. ZveCer pa bo ples ob zvokih ansambla Gorenjski muzikantje in zabava z veseljakom Koširjem.
Praznik se bo nadaljeval v petek, 21. aprila. Ob 20. uri bo kratek kulturni program v sklopu Evrošole (srečanje manjšinskih šol), nato pa se bo ob 21. uri pričelo tekmovanje v briškoli, ki predvideva kot nagrado poleg tradicionalnih gastronomskih specialitet tudi par gorskih koles.
V soboto, 22. aprila, je na vrsti znani ansambel Don Juan s pevko Sandi. Seveda tudi za ta dan bo deloval dobro založen buffet s pristnimi zvrstmi na žaru, domačo kapljico in točenim pivom.
V nedeljo, 23. aprila, je ob 13. uri predvidena kross-tekma z gorskimi kolesi za L trofejo pokala pomladi. Tekmovalci, razporejeni po starostnih kategorijah, bodo morali progo (približno 1500 m) prekolesariti dvakrat. Da bo tekma zanimivejša, bodo na progi postavljene majhne ovire: kratki skoki, slalom med količki ipd. Na koncu bo trud poplačan: nagrajeni bodo tekmovalci z najboljšimi Časi, vsi pa bodo deležni paš-tašute. Letošnji praznik pomladi se bo zaključil zveCer ob zvokih ansambla Adria kvintet.
Društvo Hrast je poskrbelo tudi za veliki šotor, tako da v primeru slabega vremena program ne bo okrnjen.
VOLITVE / GIORGIO CANTARUT, ŽUPANSKI KANDIDAT SKRAJNE DESNICE
Vanih ilalijanstva v Števerjanu
Na občinskih volitvah v Števerjanu je prisotna tudi tista »Movimento sociale -fiamma tricolore«. Gre za skrajno desno frakcijo, ki se je odcepila od Nacionalnega zavezništva. Na volitvah sodelujejo le v Števerjanu in Dolenju, kjer ni bilo treba zbirati podpise za predložitev kandidatnih list. Med 12 kandidati je ena sama (gre za ženo lokalnega liderja tega gibanja) z bivališčem v Steverjanski občini, vsi drugi so takorekoC tujci.
Uvožen je tudi županski kandidat, 37-letni Giorgio Cantamt, bolničar v Gorici, ki živi v Škocjanu ob SoCi. Upravnih izkušenj nima, politične pa si je nabiral v vrstah MSI, kjer je bil referent za zdravstvo, in v desničarskem sindikatu Cisnal. Sam priznava, da nima kot županski kandidat nobene možnosti in da bi bila že sama izvolitev v občinski svet zanj velik uspeh. Pogovor smo zaceli z vprašanjem, koliko sploh pozna števerjansko stvarnost.
»Petindvajset let sem živel v Krminu, kjer tudi živi slovenska manjšina, zato nekoliko poznam tovrstne probleme. Pojasniti hoCem, da nimamo nič proti Slovencem kot takim. Smo pa proti ločevanju med etnijami, recimo slovensko, furlansko itd., ker to šibi državo in zavira reševanje bolj perečih problemov. Bolje je, da so etnije pomešane med sabo. Le moCna država, ki spoji v homogeno celoto različne stvarnosti, lahko uspešno rešuje probleme.«
Zato je eno vaših glavnih gesel je “Ne bilingvizmu”.
»Nismo proti temu, da se govori slovensko, da delujejo slovenska društva in šole, da izhaja ta vaš časopis. Vsak naj se izraža v
jeziku, ki mu je ljubši. Vendar to ne sme postati privilegij.«
In kdaj je slovenščina privilegij?
»Ko se uvajajo norme, ki vsiljujejo slovenščino v inštitucijah in se tako diskriminirajo tisti, ki ne poznajo tega jezika. Ge hočejo Slovenci gojiti svojo kulturo, to lahko odlično počnejo doma, v lastnem krogu, ne smejo pa je vsiljevati drugim.«
Priznanje manjšinskega jezika še ne pomeni, da se jezik komu vsiljuje.
»Da, toda v Števerjanu je razmerje obratno: Slovenci so večina, Italijani so -v manjšini. Sam se bom zavzel za pravice te manjšine, zato da bi dobiti boljše avtobusne povezave z mestom...«
Menda bo avtobus za vsakogar, tudi za Slovence.
»To že. Toda italijanska skupnost doživlja nelagodje v odnosih z inštitucijami. Občutek imajo, da njihove potrebe niso upoštevane.«
Katere potrebe?
»Na primer to, da bi imeti dvoranico, kjer bi se lahko zbirali, pa italijanske knjige v občinski knjižnici...«
Jih danes ni?
»Premalo v primerjavi s slovenskimi«.
Potemtakem ste tudi vi
nekakšen zagovornik manjšin. Soglašate torej s potrebo, da se z zakonskimi normami in finančnimi ukrepi podpreta manjšinski jezik in kultura?
»Javni prispevki so upravičeni, ko so proporč-no porazdeljeni. Danes pa Slovenci prejemate sorazmerno veC kot italijanske inštitucije. Po drugi strani pa se ne strinjam z normami, ki bi uvajale kak bilingvizam, ker bi s tem uvajati privilegij in delovna mesta samo za nekatere.«
Najbrž veste, da deluje Steverjanski občinski svet večinoma slovensko, da so občinski akti dvojezični itd. Kako se nameravate ravnati glede tega, Ce boste izvoljeni za svetovalca?
»Slovenščine ne razumem, zato bom zahteval, naj bodo seje v italijanščini. Glede dvojezičnih aktov pa mislim, da ne gre uvajati sprememb, vsaj v prvem trenutku še ne. Kasneje bomo videti, moral bom paC konkretno preveriti zadeve.«
Zaradi enega samega bi torej morali vsi govoriti italijansko. Ati ne bi bilo bolje poslovati s prevajalcem?
»Ne, pri prevajanju se pogosto izgubi pravi smisel posegov. Vsi Slovenci znate italijansko, zato bi vas prosil, da se potrudite, tako bo iz posegov mogoče razumeti pravi smisel in Čutenje govorca, brez posredovanja prevajalca.«
Oprostite, vendar zdi se mi, da se hoCete z dopuščanjem slovenščine samo v zasebni sferi vračati v Čase fašizma, ko so v javnih prostorih viseti napisi “Qui si parla solo itatiano”. Je tako?
»Glejte, po pravici povedano, ne vem... ne, zdi se mi da ne. Gre za to, da
je formaliziranje rabe slovenščine nepotrebno, je nekaj, kar vnaša razdore in odvrača pozornost od reševanja važnejših vprašanj, v katera bi morali usmeriti vse energije.«
Ce bi se vaša in kaka druga stranka ne zoperstavljale bilingvizmu, bi najbrž to ne bil problem in bi se lahko vsi posvetiti problemom, ki pravite, da so važnejši.
»Ne gre za to. Ce naj nek princip velja, potem mora veljati za vsakogar. Danes imamo tu Maročane in vsakovrstne pri-slejence. Ati naj priznamo tudi vse njihove jezike? Pa še nekaj. Potrebna bi bila tudi nekakšna “par condi-cio” z italijansko manjšino onkraj meje. Sorodniki mi pravijo, da si v Pulju niti ne sanjajo, da bi zahtevali dvojezične dokumente. Da, nekatere fasadne pravice so priznane, v resnici pa se ne izvajajo.«
Od recipročnosti bi tukajšnji Slovenci imeli samo koristi. Gotovo veste, da je na primer v Kopru dvojezičnost priznana in da se tudi konkretno izvaja
»Ne poznam tamkajšnje stvarnosti, ker sem le nekajkrat v življenju šel čez mejo. Sorodniki, sicer ezuli, ki živijo na Tržiškem pa mi pravijo, kako je v Pulju in tudi v Kopru ne more biti dosti drugače. Sicer pa, navsezadnje, komu koristi to, da je ime kake ulice dvojezično? «
Komu pa škodi?
»Tukajšnji skupnosti, sožitju, ker se s tem žali Cut itatijanskosti in se žali spomin vseh, ki so umrli za italijanskost Gorice. Glejte, formalizirana raba slovenščine je luksuz, ki si ga bomo morda lahko privoščili kdaj v bodočnosti. Danes še ne.«
Pogovor:
Marko Marinčič
KINO
GORICA
VITTORIA 15.30-17.20-18.40-20.20-22.00 »La carica dei 101«. Walt Di-sneyjev risani film. Ozvočenje Dolby stereo.
KULTURNI DOM 18.30-20.15-22.00 »Pallot-tole su Broadway«. Rež. Woody Allen.
CORSO 17.30-19.40-22.00 »Virus letale«. L Dustin Hoffman.
TRZIC
COMUNALE 17.30-19.45-22.00 »Le ati della liberta«. I. Tim Robbins.
H RAZSTAVE
SLOVENSKA KOMISIJA PRI OBČINI ROMKE
vabi na otvoritev razstave likovnika Pavla Hrovatina v torek, 18. aprila, ob 18.30 v občinski knjižnici v Ronkah.
n_____________IZLETI
SPD GORICA priredi na velikonočni ponedeljek izlet v Bardo v Terski dolini (etnografski muzej), podzemsko jamo v bližnjem Zavrhu (Villano-va) in na goro Bemadijo. Ob povratku postanek v krajih, kjer se prideluje vino ramandolo. Kosilo iz nahrbtnika. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 8.30 s Travnika. Izlet bo vodil Zdenko Vogrič.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja od 22. do 27. maja izlet v Ligurio in na Ažurno obalo. Prenočevali bodo v San Remu in od tam obiskovali zanimive kraje Ligurie, Nizzo, Montecar-lo in Turin. Vpisovanje na sedežu v sredo, 19. aprila.
URARNA - ZLATARNA
Bratina
TR2IC
Corso del Popolo 28 Tel. 410674
H3 OBVESTILA
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja teCaj tehnike prodaje (na drobno, uslug itd.). Vpisovanje in informacije v tajništvu Zavoda, ul. della Croce 3, tel. 81826.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV NA GORIŠKEM obvešča člane, da bo poskrbelo za avtobusni prevoz na osrednjo proslavo ob 50-letnici osvoboditve in prvega maja v Doberdobu. Prijave: 19. t.m. na sedežu in pri poverjenikih.
KAJAKAŠKO DRUŠTVO SHEC prireja jutri tekmovalni slalom na Soči. Proga z dvajsetimi vratci, dolga okrog 200 m bo pod Standrežem z dostopom z glavnega trga proti Soči ati z Majnic od vodovodnih črpalk proti reki. Start bo ob 10. uri.
CERKVENI SVET VRH
sv. Mihaela vabi otroke, naj pripravijo velikonočne pirhe in jih prinesejo k slovesni velikonočni maši jutri ob 11. uri. Po maši bo recital o Kristusovemu vstajenju in nagrajevanje.
H ČRPALKE
Danes in jutri so na Goriškem dežurne naslednje bencinske Črpalke GORICA
IP - Ul. Crispi ESSO - Ul. L. Isonzo MONTESHELL - Ul. Aquileia
ERG - Ul. sv. Mihaela AGIP - Ul. Trieste
TRZIC
MONTESHELL - Ul. Boito
IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich
ROMKE
AGIP - Ul. Redipuglia
KRMIM
AGIP - Drev. V. Giulia
GRADIŠČE
MONTESHELL - Ul. Trieste
ŠKOCJAN
AGIP - Ul. Battisti, Pieris
MARJAN
AGIP - Ul. Manzoni STARANCAN AGIP - Ul. Trieste
V sredo je z odliko dokončal Studij iz elektronskega inženirstva
Vojko Pahor
Čestitajo mu mama Anica ter brata Livio in Igor z družinama.
	
E3	ČESTITKE
Jutri praznuje svoj 80. rojstni dan naš dragi oče in nono FRANCE MIK-LUS iz Steverjana. Obilo sreCe in zdravja med nami mu želijo sinovi in hčerka z družinami.
I I LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
BASSI THEA, Raštel 52, tel. 533349
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. NICOLO’, Ul. I Mag-gio 94, tel. 790338
POGREB]
Danes: 12.00, Mario Del Fabbro, krsto pripeljejo iz Vidma v Loč-nik; 12.45, Giovanni Tol-loi, iz bolnišnice Janeza od Boga v Starancan; 13.15, Severina Beltram iz splošne bolnišnice v Moš.	i
17. 4. 1993	17. 4. 1995
Miniti sta dve leti, ker nas je zapustil
Walter Reščič
Spominjajo se ga žena Loredana, hčerki Lara in Roberta ter mama Cvetka
Standrež, 16. aprila, 1995
ZDRAVSTVO / PREDSTAVILI OSNUTEK NACRTA
SOVODNJE / VOLITVE
NOVICE
Okrožja - druga stopnja reforme
Borafti ponuja sindikatom roko sprave
Lista OE se je predstavila tudi občanom na Peči
Poseg domačih kandidatov
Tečaj za pridobitev pogojev za vpis v seznam krošnjarjev
Na pobudo združenja Anolf bodo v prihodnjem tednu (začetek je predviden 18. t.m.) zaceli izvajati teCaj za krošnjarje, ki si želijo pridobiti pogoje za vpis v register podjetij. TeCaj prirejajo za priseljence iz drugih držav, predvsem iz Azije in Afrike. Doslej se je prijavilo že kakih deset interesentov. Prijave sprejemajo na sedežu sindikata CISL v Manzo-nijevi ulici 5, v Tržiču, ul. Roma 20 in Gradežu ul. Caprin 53. Pobudo prireja združenje Anolf v sodelovanju s Trgovinsko zbornico.
Ravnatelj goriske zdravstvene ustanove Ba-ratti je v Četrtek seznanil Predsednico pokrajine Marcolinijevo in predsednika konference županov dr. Valentija z načrtom reorganizacije zdravstvenih okrožij, včeraj pa je o tem vprašanju spregovoril na srečanju z novinarji. Zupani, pokrajinski upra-yitelji in drugi osebki imajo zdaj mesec dni Časa, da k osnutku načrta Predstavijo svoje proti-predloge, dopolnilne Predloge ali dokument v Celoti zavrnejo. V konCni fazi bo potem odločala Dežela. Na včerajšnjem srečanju pa je glavni ravnatelj Zdravstvene ustanove napovedal tudi spre-
membo v do zdaj težavnih odnosih s sindikalnimi zvezami CGIL, CISL, UIL. Sindikatom je poslal pismo v katerem jih vabi naj bi premostili nesporazume in nesoglasja, ki so označevala odnose zadnjih mesecev in naj bi se zaceli pogovarjati o konkretnih vprašanjih bistva reorganizacije javne zdravstvene službe. Gesta dobre volje, umik od dosedanjih zelo topih staliSC, spoznanje, da je rezultat mogoče doseči le s soglasjem in dogovarjanjem in sodelovanjem vseh? Kdo ve. Zaenkrat velja vzeti napoved kot pomembno novost s pozitivnim predznakom.
Zdaj pa nekaj osnovnih
ugotovitev glede osnutka reorganizacije zdravstvenih okrožij. Te oblike organiziranosti javne zdravstvene službe ostajajo in jih bodo skušali v prihodnje potencirati v največji možni meri. V teh (Šestih) strukturah je zaposlenih zdaj 192 uslužbencev. Reorganizacija ne zadeva toliko dodelitev novega, oziroma dodatnega osebja, ampak preureditev in prerazporeditev posameznih specialističnih ambulant v funkciji prostora in ob upoštevanju patologije. Pri tem bodo uporabili podatke ki so jih zbirali nekaj let in ki zelo toCno odslikavajo stanje in potrebe na področju zdravstva na posameznih območjih.
Pot do boljših rezultatov drži tudi preko lažjih organizacijskih struktur. Kaj to pomeni? Za Sest zdravstvenih okrožij bosta samo dva organizacijska in upravna centra in sicer v Krminu in Gradežu. V pristojnosti krminskega centra bodo vse občine na ožjem goriskem območju, v pristojnosti gradeskega pa občine na Tržiskem, vključno z Gradežem.
Kvaliteten skok na področju storitev pa naj bi dosegli z večjim sodelovanjem mad zdravniki splošne prakse in zdravniki specialisti, ki pogodbeno sodelujejo z Zdravstveno ustanovo. Z ojačitvijo raznih oblik oskrbe na domu, s širjenjem izkušenj rehabiliticijskih centrov in z zagotavljanjem raznih storitev, vse to naj bi namreč zagotavljala zdravstvena okrožja, naj bi znatno razbremenili pritisk na bolnišnice.
Kandidati sovodenjske liste Občinske enotnosti za bližnje upravne volitve so se v Četrtek zvečer predstavili Pecanom in Rupencem v društvenih prostorih v Ronku (pri ko-talkarski ploSCi). Uvodni pozdrav sta imela kandidata za občinski svet iz Rupe oziroma s Peci Wal-ter Ferfolja in Damjana Devetak. Ferfolja je v svojem kratkem govoru poudaril vsestransko aktivnost kandidatov, ki so že vec let stalno prisotni v kulturnem, športnem in družbenem življenju in s tem podčrtal njihovo dobro poznavanje problematike s katero se vsak dan srečuje sovodenjski občan. Vsi kandidati
imajo glede angažiranosti v domačih društvih in organizacijah popolnoma mirno vest in je zatorej katerakoli volilna drža v njihovem primeru popolnoma odveč. »Naše odprto pismo občanom pišemo mi vsak dan« je zaključil Ferfolja. Devetakova je poudarila smisel Občinske enotnosti, ki predstavlja veliko jamstvo za smotrno in konstruktivno upravljanje. Zatem je spregovoril županski kandidat inž. Igor Petejan, ki je orisal v minulem mandatu opravljeno delo in predstavil program za prihodnjo mandatno dobo. O tem se je v nadaljevanju razvila zanimiva in živahna razprava.
Oddaja o društvu Trinko v Čedadu
Pred štiridesetimi leti je skupina beneških Studentov, prosvetnih in družbenopolitičnih delavcev v Čedadu ustanovila kulturno društvo Ivan Trinko, ki je pomenilo prvo vidnejšo obliko organiziranega kulturnega dela v Benečiji. Ustanoviti društvo v tistih Časih je bilo zares zahtevno in v nekem smislu junaško delo. Delovale so sile proti vsemu, kar je bilo slovenskega. Danes so pogoji neprimerno boljši, kulturna stvarnost je bogatejša in dobiva nove dimenzije. O teh vprašanjih bo tekla beseda v ponedeljkovi oddaji Med Sočo in Nadižo, ki jo bo ob 18.45 oddajala TV Primorka. Vodja oddaje Rudi Pavšič bo imel v gosteh prof. Marina Vertovca, predsednika Cedaj-skega kulturnega društva, ki bo spregovoril o pobudah ob letošnji obletnici ter o zdajšnjem kulturnem in družbenem položaju v Benečiji. Prof. Vertovec bo spregovoril tudi o izkušnjah pri vodenju tečaja slovenščine v Vidmu ter o vlogi, ki jo v zdajšnji stvarnosti odigrava dvojezično Šolsko središče v Spetru, ki ga v tem šolskem letu obiskuje 105 otrok, kar predstavlja tretjino celotne šolske populacije v Nadiskih dolinah.
r ŠTEVERJAN / VOLITVE
Optimizem SSk
Ocena sekcije stranke glede volitev
Sekcija SSk v Steverjanu je dober teden pred občinskimi volitvami zbrala svoj odbor in vse svoje kandidate na bližnjih volitvah. Ugotovili so, kot sporočajo v izjavi za tisk, da so županski kandidat Hadrijan Corsi in vsi kandidati za občinske svetovalce dobro pripravili svoje predvolilne nastope, ki so izzveneli v prepričanju, da Steverjan potrebuje novo upravo, ki bo lako sledila spremembam Časa. Stranka SSk v Steverjanu zaradi tega z zmernim optimizmom gleda na bližnje volitve, ki naj bi prinesle kraju nov zagon in nove oblike skupnega življenja z vsemi pripadniki večinskega naroda. Tudi je bilo ugotovljeno, da bodo volilci po vsej verjetnosti prepoznali pomembnost trenutka in oddali glas stranki, ki se je ves Cas dosledno zavzemala za zaščito narodnosti, za kulturno življenje in zdravo šolstvo ter uspešno gospodarstvo. Ob vsem tem velja omeniti razveseljivo dejstvo, da so zelo aktivni prav mladi kandidati, ki so vnesli v kraj večjo živahnost, medtem ko je bila kvaliteta županskega kandidata Hadrijana Cor-sija že od vedno jasna in nesporna ter prav gotovo sprejemljiva za celoten Steverjan.
GORICA / OPOZORILO DRUŠTVA ZA VARSTVO 2IVALI
Prekrški pri prevozu živali
Člani goriskega društva Za zaščito živali so včeraj na tiskovni konferenci °Pozorili na skrajno neprimerne pogoje, v katerih Prevažajo živino tudi skozi mejne prehode med Slovenjo in Italijo. V imenu združenja AIPA je o tem govorila Laura Holtl, v Slrse evropske dimenzije Pa je problematiko uokvi-
Gianluca Felicetti, odbornik vsedržavne lige Proti vivisekciji (LAV). Skozi nase kraje in konkretneje skozi mejna preho-aa Pri Standrežu in na Fernetičih potuje večji del transportov živine za 2akol, ki jo Italija v veliki meri uvaža iz Romunije, Madžarske, Poljske, Hr-^aske, pa tudi Rusije in drugih držav nekdanje SZ.
Zaščitniki živali imajo Veliko pripomb na račun Pravcatega mučenja živali, k°t ga označujejo, do kate-rega prihaja med prevo-z°m. Na tiskovni konferenci so med drugim pred-stavili tudi video, ki so ga
posneli prav pri nas in ki prikazuje trpinčenje konjev (marsikateri zaradi tega tudi pogine) med prevozom. Zaradi kršitev predpisov, ki so jih pri prevozu živali dokumentirali prav v Gorici, so povedali, je komisar Evropske skupnosti Fischler uvedel preiskavo. Felicetti je opozoril na nespoštovanje norm in se zavzel, da bi Čimbolj omejili prevoz živali. Rešitev bi bila v zako-
lu ob izvoru, tako da bi namesto živine prevažali zmrznjeno meso. Ta prevoz je med drugim cenejši, problem pa je v tem, da klavnice v vzhodnih državah niso v skladu s pred-psi EGS in da tudi italijanski državni organi doslej niso naredili ničesar v izvajanju predpisov, ki so sicer usmerjeni v privilegi-ranje zakola ob izvoru.
Ce odprava transporta živine ni možna, potem
naj bo vsaj v skladu s predpisi, le-ti pa naj bodo strožji, zahtevajo zaščitniki živali. Pri tem predlagajo pogostejše postanke, večje nadzorstvo nad prometom in izvajanje določil o denarnih kaznih za kršilce.
Tiskovne konference so se udeležili tudi predsednik družbe SDAG, ki upravlja goriške mejne naprave, Zanotto in direktor družbe Podbersig. Slednji je izpodbil nekatere trditve zaščitnikov živali, ko je povedal, da je goriški blagovni terminal sodobno urejen in omogoCa ob postankih primerno oskrbo živali v hlevih. Primerov poginulih živali je manj kot eden na vsakih tisoč glav. Problem trpinčenja pri prevozu sicer obstaja, pravi Podbersig, vendar bi morali pozornost usmeriti na prevoznike in na zasebne strukture, ki ne nudijo vseh jamstev, kakršne nudi goriski avtoporto, ki je pod stalnim nadzorstvom Evropske skupnosti.
Rekordna
pošiljka
železa
Pred dnevi smo poročali o 15-odstot-nem porastu prometa v tržiskem pristanišču v letošnjem prvem tromesečju. Sedaj dodajmo se eno ugodno vest. V teh dneh je v pristanišče Portorosega prispela ladja "Penelope”, ki je iz ZDApripeljala 27.000 ton odpadnega železa. Z vlakom, na kar 700 vagonih, bodo to železo odpre-mili v Osoppo, v železarno koncerna Pit-tini. Pomembnost dogodka je v tem, da je Penelope ladja, s katere bodo v prihodnjih dneh. raztovorili doslej najveCjo pošiljko blaga v tem pristanišču. V upravi tržiškega pristanišča so s pridobitvijo tega posla zelo zadovoljni, saj so si zagotovili pomembnega naročnika. (MW)
Razpis Občine za nakup herbicidov in drugih sredstev
Goriška občina namerava na osnovi neposrednega dogovarjanja nabaviti določeno količino herbicidov in drugih kemičnih sredstev v približni skupni vrednosti 9.641.800 (vključno z davkom na dodatno vrednost). Razpis je objavljen na oglasni deski županstva. Podjetja, ki nameravajo sodelovati s ponudbami za dobavo omenjenih preparatov, naj do 22. aprila sporočijo svojo namero, točen naslov, telefon ali telefaks in morebitne druge koristne podatke. Za podrobnejša pojasnila lahko zaprosijo po telefonu 0481/20733 - 383274 ali po telefaksu 0481/536184.
V Rupi pripravljajo praznik frtalje
Člani društva Rupa - Pec že hitijo s pripravami za tradicionalni praznik frtalje, ki bo 25. in 30. aprila in 1. maja. Na prireditvi bodo letos obeležili tudi 50-letnico zmage nad nacifasizmom.
Zagorela dva avtomobila
Goriške gasilce so vCeraj, nekaj po osmi uri, najprej poklicali ha Tržaško cesto, kjer so pogasili plamene, na avtomobilu Annamarie Zilli. Samo nekaj minut zatem so jih za podoben poseg poklicali v ulico Aquileia, kjer so plameni uhajali iz motorja avtomobila fiat ritmo v katerem se je peljala Dora Podbersic. S hitrim posegom so gasilci preprečili hujšo škodo na vozilih.
SKD HRAST - DOBERDOB
vabi na tradicionalni
PRAZNIK POMLADI
v DOBERDOBU 17.-21.-22.-23. aprila 1995
PONEDELJEK, 17. APRILA 1995
ob 13. uri Otvoritev praznika
ob 16. uri EX TEMPORE za vrtec, osnovno in nižjo
srednjo šolo
ob 17. uri PREDSTAVITEV KNJIGE »Triglavski kralj« avtorja Ivana Sivca in otvoritev razstave slik »JULIJCI« ob 19. uri Ples z ansamblom »GORENJSKI MUZIKANTJE«
PETEK, 21. APRILA, 1995 ob 20.15 EU ROSO LA - Srečanje manjšinskih šol ob 21.30 Tekmovanje v BRISKOLI -1. nagrada mountain bike
SOBOTA, 22. APRILA 1995
ob 19. uri Ples z ansamblom »DON JUAN«
NEDEUA, 23. APRILA 1995
ob 13. uri Start tekme »1. POKAL POMLADI« - Kross-tekma z gorskim kolesi odprta vsem kolesarjrm ob 18.30 Nagrajevanje, najboljših kolesarjev 1. POKALA POMLADI
ob 19.30 Ples z ansamblom »ADRIA KVINTET«
Deloval bo dobro založen buffet s pristnimi zvrstmi na žaru in z domačo kaplico
Večji del programa do potekal v pokritem šotoru
DREVESNICA
ORLANDO
velikonočna voščila s cvetjem
Sovodnje (GO) Ul. Čase sparse 71/A Tel. 0481/20075
KESRAR
MARKET S. ANDREA
VOŠČI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM
VESELE
VELIKONOČNE
PRAZNIKE
d)
ŠTANDREŽ - D. S. MICHELE184
OESRAR
NOVICE
TRST / OB ODPRTJU NOVIH PROSTOROV
Je umrl zaradi udarcev ali za srčnim infarktom?
PORDENON - Preiskovalci še vedno niso ugotovili vzrokov, zaradi katerih je umrl 64-letni upokojenec Giovanni Dal Molin: je podlegel udarcem ali srCni kapi? To bo pokazala šele obdukcija, ki jo je odredil včeraj javni tožilec Raf-faele Tito, opravil pa jo bo sodni zdravnik Giovanni Del Ben.
Tragedija se je zgodila pozno predsinocnjim na pokojnikovem domu v zaselku Marignana blizu Šesta al Reghena v pordenonski pokrajini, kjer je mož živel sam. Policisti in karabinjerji domnevajo, da sta mu potrkali na vrata najmanj dve osebi. Zelo verjetno je šlo za roparje. Od nesrečnika naj bi zahtevali, da jim izroči ves denar, ko pa jim je odgovoril, da ga nima, so ga privezali k postelji. Zatem so prerešetali celo stanovanje, razmetali vse, kar jim je prišlo pod roko, ker pa denarja ali kakšnih dragocenosti nikjer ni bilo, so se upokojenca lotili s palico ali Cim podobnim. Po njem, zlasti po rokah, nogah in glavi, menijo preiskovalci, so udrihali toliko Časa, dokler ni obležal mrtev, potem pa brez vsake težave pobegnili. Ropota in razgrajanja ni nihče slišal, sorodniki so truplo odkrili šele zjutraj. Preiskovalcem so pojasnili, da Giovanni Dal Molin sploh ni imel denarja, kaj šele zlatnino ali dragulje; od tod domneva, da so prišli napadalci iz kakšne druge občine, drugače bi bili s tem seznanjeni.



Silvius Magnago bo v petek gost Slovenske skupnosti
Dolgoletni voditelj bo spregovoril o manjšinki problematiki v Italiji in v Evropi - Pred nekaj dnevi je obiskal SSk ameriški konzul v Milanu
TRST - Slovenska skupnost, ki je pred Časom prenesla svoj tržaški sedež v Ul. Gallina 5, bi v petek, 21. tm želela odpreti svoje prostore širši javnosti. Za to priložnost je povabila v Trst zgodovinskega voditelja Juž-notirolske ljudske stranke Silviusa Magnaga. Politik, ki je danes star 81 let, je bil 34 let predsednik svoje stranke, v letih 1948-60 predsednik pokrajinskega sveta v Bocnu v obdobju 1960-89 pa predsednik pokrajinskega odbora v Bocnu.
Silvius Magnago bo o svojih narodnopolitičnih izkušnjah in pogledih na manjšinsko vprašanje v Italiji in v Evropi spregovoril v petek, ob 17. uri.
Pred dnevi pa sta bila v okviru niza srečanj s predstavniki tržaškega političnega življenja na obisku pri
slovenski skupnosti v Trstu konzul ZDA v Milanu Philo L. Dibble in svetovalec veleposlaništa ZDA v Rimu Kenneth Mac Lean Hillas. Sprejela sta ju strankin deželni tajnik Martin Brecelj in tržaški pokrajinski tajnik Peter Močnik.
V pogovoru sta ameriška diplomata povedala, da ZDA sledijo s posebno pozornostjo političnemu dogajanju v Trstu in širše v Furla-niji-Jtdijski krajini, tudi zaradi pomena, ki ga to dogajanje ima v odnosih med Italijo in Slovenijo in torej v širšem mednarodnem kontekstu. Poudarila sta, da se ZDA aktivno zavzemajo za izboljšanje odnosov med državama in sploh za utrditev dobrega sosedstva in miroljubnega sožitja zlasti na obmejnem področju, vključno z reše-
vanjem odprtih vprašanj narodnostnih manjšin.
Brecelj in Močnik sta se gostoma zahvalila za pozornost in jima podrobneje predstavila položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. O tem sta jima izročila tudi spomenico v angleščini. Poudarila sta, da Slovenci v Italiji po 50 letih demokracije še vedno niso dočakali pravične zakonske zaščite, kakršno bi jim Italija morala zagotoviti v skladu s svojo ustavo in s svojimi mednarodnimi obvezami. Pri tem sta predstavnika SSk med drugim omenila, da so ostala v glavnem zgolj na papirju določila o manjšinski zaščiti, ki jih je obsegal Londonski memorandum iz leta 1954 in katerega sopodpisnice so bile tudi ZDA.
-flrie
Čjiardino
SPECIALIZIRANI ZA UREJANJE VAŠEGA SVOBODNEGA PROSTORA
#	Plastične, bambusove in lesene mize in stoli;
#	gugalniki, viseče mrežnice (amaca), senčniki;
#	vrtna oprema;
#	20.000 kvm razstavne površine.
REANA DEL ROIALE
drž. cesta Videm - Tricesimo
(pri restavraciji Diana) Tel. 0432-851684
V VSEJ DEŽELI FJK / ZARADI SUŽE IN NEMARNOSTI IZLETNIKOV
Huda nevarnost požarov
VIDEM - Včeraj ponoči je izbruhnil ob vznožju Amariane v karnijski občini Amaro silovit požar, ki se je Cez dan razširil skoraj do vrha gore oziroma dobre tri kilometre v širino. Zajel je veC kot 80 hektarov gozda z visoko-stebelnimi drevesi (bori, macesni, bukvami in gabri) in povzročil ogromno škodo. Nad ognjeno stihijo je operativni center civilne zaščite poslal pravkar nabavljeno gasilno letalo canadair, kateremu se je pozneje pridružilo še eno, ki je priletelo iz Milana. Zal so močni vetrovi zavrh gašenje, pri katerem sodeluje veC kot sto mož, od gasilcev in gozdarskih Čuvajev pa do prostovoljcev.
Pozneje se je razvil še en požar pri Socchieveju v gornjem delu doline Til-menta, vendar so njegove razsežnosti blažje. Verjetno ga je povzročil cigaretni ogorek, ki ga je odvrgel kdo na avtocesti Alpe Adria, sicer pa ne gre pozabiti, da že dolgo ni deževalo.
III

%
Vr

❖
• Kr

V
^4
IA
K
BUDILKA, KI TE BUDI ZE 80 LET JE SE VEDNO BUDILKA CAVALLAR? OD DANES DALJE BO SE VEDNO TVOJA BUDILKA V PRENOVLJENEM, ELEGANTNEM IN FUNKCIJONALNEM AMBIENTU. NADALJUJE SE, BOLJE KOT PREJ, TRADICIJA KJER SE KLASICNOST PRILAGAJA NOVIM ČASOM
A V A L L A R
URE - ZLATO - SREBRO ULICA SAN LAZZARO 15 - TRST
Sse
No, ker se ob velikonočnih praznikih in še posebno na velikonočni ponedeljek ljudje radi odpravljajo na podeželje, v naravo, in tam piknikajo, kar pomeni, da prižigajo tudi gorišCa, se deželno vodstvo civilne zaščite in deželna ustanova za gozdarstvo priporočata, naj tega ne počnejo. Ravno tako se obračata na avtomobiliste, torej voznike in potnike, ki kadijo, naj nikar ne spuščajo cigaretnih ogorkov skozi okence, ker
se iz nekaj iskric lahko vname silovit požar.
V vsej deželi nastane vsako leto povprečno kakšnih 250 požarov, ki sproti uničujejo gozdno in siceršnje zeleno bogastvo, a tega so v veliki večini primerov krive površnost, nemarnost in nespoštovanje zakonskih predpisov, ki- urejujejo človekov odnos do okolja. Deželna uprava mora potrošiti letno približno dve milijardi lir za to, da lahko učinkovito vzdržuje gozdarsko
službo in skupine prostovoljnih gasilcev oziroma vso potrebno jim opremo, k Čemur pa je treba dodati še številne milijarde lir škode, ki nastaja prav ob takšnih rizičnih letih, kakršno je zdajšnje.
Nazadnje predstavniki civilne zaščite in gozdarske službe opozarjajo izletnike, naj ob najmanjšem znamenju požara nemudoma zavrtijo brezplačno zeleno telefonsko številko operativnega centra v Palmanovi: 1678-43044.
JI
POKRAJINA TRST
DAVEK NA ZASEDBO JAVNIH PROSTOROV IN POVRŠIN (TOSAP)
Upoštevajoč zakonski odlok št. 507/93, ki je bil spremenjen z zakonskim odlokom št. 566/93, in kasnejše spremembe, kot tudi Pravilnik in tarife, ki so bili odobreni s sklepom št. 15/C.P.C. z dne 07. 04. 95, pod izvršbo;
SPOROČA
da so bili revidirani predpisi glede obdavčenja za zasedbo javnih prostorov in površin.
DAVKU S STRANI POKRAJINE SO PODVRŽENE:
-	vsakršna zasedba, pa čeprav brez potrebnega dovoljenja, na cestah, ulicah, trgih, javnih tržnicah in vsekakor na površinah, ki spadajo v državno posest ali v razpoložljivo premoženje Pokrajine;
-	zasedbe na odsekih, ki prečkajo naselje v občinah z manj kot 10.000 prebivalci;
-	zasedbe na odsekih na zasebnih površinah, na katerih obstaja po zakonskih določilih služnost javnega prehoda;
-	zasedbe nad javnimi tli z izjemo balkonov, verand, bow-windowov in podobnih stalnih struktur;
-	zasedbe pod javnimi tli, vključno z napeljavami za plin in pitno vodo v režimu upravne koncesije, kot tudi telefonske in električne napeljave.
NISO PODVRŽENE DAVKU S STRANI POKRAJINE:
vse zasedbe na območju naselj v občinah z več kot 10.000, ker se davek plačuje občinam samim.
DAVKA SO OPROŠČENI:
vsi upravičenci, kot natančneje določa 39. člen pokrajinskega Pravilnika, in posebej vozni dostopi za handikapirane osebe ter vsi, ki so dajatev odplačali s tem, da so vplačali dvajsetletno vsoto.
DAVČNI ZAVEZANCI:
-	lahko dvignejo obrazec za samoprijavo in obrazec za poštni tekoči račun na Pokrajini Trst, Trg V. Veneto 4, Urad za dajatve, od četrtka, 20. aprila, od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 17.30, ob sobotah od 9.00 do 13.00, ter na občini, v katerih prebivajo. Obrazec za poštni tekoči račun lahko dvignejo tudi na poštnih uradih;
-	izpolnjeni obrazec za samoprijavo morajo do 28. aprila 1995 izročiti ali dostaviti s priporočenim pismom (brez povratnice) Pokrajinski upravi. Samoprijavi morajo priložiti potrdilo o plačilu celotnega davka.
ZA VSE NAKNADNE INFORMACIJE JE DAVČNIM ZAVEZANCEM NA RAZPOLAGO URAD ZA DAJATVE NA SEDEŽU POKRAJINE, TRG V. VENETO 4, 1. NADSTROPJE, TELEFON ST. 3798315.
DA VCNI ZA VEZANCI, KI NE BODO PLAČALI DA VKA,
BODO KAZNOVANI PO ZAKONU.
PISMO
UREDNIŠTVU
Napočil je Cas, da bi se v Trstu govorilo o drugem licu mesta; da bi se govorilo o slovenski kulturi, da bi se slišali glasovi njenih umetnikov, ki slišijo, doživljajo in obrazložujejo Trst v drugačnem jeziku. In napočil je tudi Cas, da je za tako pobudo poskrbela sama občinska oblast, ki predstavlja in jamci celotno mestno skupnost.
Za tiste, kot smo mi, ki že dolga leta sledijo poti medsebojnega spoznavanja in širjenja druge duše Trsta med tistim delom prebivalstva, ki je ne pozna, je bila prireditev »Dvojnost -aspekti slovenske kulture v Trstu« pričakovani znak preokreta in neke spremembe; imeli smo jo za važen in jasen korak naprej na že uspešno načeti poti in - verjeti to želimo - s ponosom (za predstavitev Rebule v italijanskem prevodu in za postavitev gledališke predstave s sodelovanjem dveh tržaških stalnih gledališč), pa Čeprav je ta pot, Zal, še posuta z ovirami, ki jih je posula zgodovina in ki jih je, kot kaže, še vedno težko odpraviti.
»Dvojnost« pa se nam je zdela še toliko pomembnejša, Ce jo tolmačimo v okviru novih odnosov med našo državo in bližnjo republiko Slovenijo; odpirajo se torej nove priložnosti glede sodelovanja med dvema narodoma, ki jih lahko še olajšamo prav s spoznavanjem kulture sosednje države tudi preko glasov njenih najslavnejših izobražencev in umetnikov, ki živijo v Trstu in se izražajo v slovenskem jeziku.
Sprašujemo se zato, kje je razlog, da je bil tako vazen nacrt, ki ima tako pomenljivo vlogo v življenju in v upravljanju mesta, tako malo publicizi-ran pri svojih neposrednih naslovljencih (vključno s kulturniki) in da mu je italijanski tisk tako malo sledil, ga tako tiho prikazal in tudi brez prisotnosti (z izjemo zadnjega večera) občinskih oblasti.
Ce je jezik za Italijane najvecja ovira za razumevanje slovenskega kulturnega življenja, se nam zdi, da jo je ta pobuda - v svojih razčlenjenih predlogih - znala zelo dobro premostiti. Prepričani smo, da bi bili Tržačani italijanskega jezika zelo zadovoljni in bi poslušali, spoznavali in razumeli, ko bi »Dvojnosti« prireditelji posvetili večjo pozornost.
Takih priložnosti ne kaže zapravljati, še manj pa omalovaževati ali zmanjšati. Zal nam je torej, da se je »Dvojnost« pojavila v Trstu kot ilegalna priseljenka, skoraj negotova, ali naj spodbudi korak naprej ali pa naj ga zaustavi, kakor torej, da še ni napočil Cas, da bi zajeli to mesto v njegovi popolnosti in globalnosti.
Patri zi a Vascotto Predsednica Skupine 85
KMEČKA ZVEZA / NA PRVI SEJI GLAVNEGA SVETA PO OBČNEM ZBORU
Potrjeno vodstvo organizacije s predsednikom Debelisom
Glavni svet je imenoval tudi člane sektorskih posvetovalnih komisij
Kot smo že poročali, je novoizvoljeni glavni svet Kmečke zveze na svoji prvi seji 6. aprila v celoti potrdil vodstvo organizacije s predsednikom Alojzem Debelisom na Čelu. Obenem je imenoval tudi elane svojih sektorskih posvetovalnih komisij in odgovorne zanje. Ker je v seznamih nekaj sprememb, jih objavljamo v celoti.
Komisija za vinogradništvo in sadjarstvo
Odgovorni: Silvano Ferluga; elani: Ivan Antonie, Anton Bole, Edi Kante, Mario KosmaC, Danilo Lupine, Andrej Milič, Robert Ota, Euro Parovel, Pepi Pernarčič, Paolo Ferfolja, Giuseppe Scheriani, Mario Švab, Miro Žigon in Jožko Colja; taj-nik: dr. Mario Gregorič. Komisija za cvetličarstvo Odgovorni: Miran Starc; Cla-tti: Milan Hrvatic, Andrej Gregorič, VValter Stanissa, Miloš Kralj, VValter Orel, Ladi Pertot M Janko S kri; tajnik: dr. Mario Gregorič.
Komisija za vrtnarstvo
Odgovorni: Marcello Debeliš; Člani: Alojz Debeliš, Edi Glavina, Just Kariš, Fulvio Bo-Oazza, Josip Sto p er in Remigio Tul; tajnik: dr. Mario Gregorič. Komisija za živinorejo Odgovorni: Alfonz Guštin; Člani: Ivan Antonie, Lenart Vi-oali, Jordan Mihalič, Sergio Kraljic, Emilio Mattietti, Dušan Milic, Andrej Milic, Pepi Per-uarcic, Andrej Prašelj, Emil Pu-dc, Ivan Racman, Josip Sancin, Robert Smotlak, Boris Skerk, permano Švara, Dario Zidarič in Miroslav Žigon; tajnik dr. Mario Gregorič.
Komisija za dvolastnike Odgovorni: Alojz Križ-niancic; elani: Adriano Kalc, Aleksander Kalc, Lucijan Mala-Mn, Jordan Mihalič, Edi Grahonja, Dario Kraljic, David Petaros, Emil P uric, Pepi San-
cin in Lucijan Volk; tajnik: Sergij Majovski.
Komisija za zadružništvo
Odgovorni: Drago Slavec; elani: Alfonz Guštin, Alojz Križmancič, Srečko Orel, Miran Starc, Boris Skerk, Mario Švab in Dario Zidarič; tajnik: dr. Mario Gregorič.
Komisija za j us
Odgovorni: Lucijan Malalan; elani: Florindo Carli, Fabio Crevatin, Alfio Donati, Paolo Ferfolja, Edvard Godnik, Karlo Grgič, Bruno Hrvat, Aleksander Kalc, Dario Kraljic, Milan Križman, Alojz KrižmančiC, Tiberi o Mauri, Paolo Milic, Pepi Pernarčič, Bruno Rupel, Angelo Skerk in Danijel Zavadlal; tajnik: Sergij Majovski.
Komisija za agroturizem
Odgovorni: Andrej MiliC; elani: Ivan Antonie, Jožko Colja, Silvano Ferluga, Boris Košuta, Danilo Lupine, Dušan Milic, Zvonko Ostrouška, Raja Petaros, Emil Puric in Giuseppe Scheriani; tajnik: Sergij Majovski.
Komisija za mlade kmete
Odgovorni: Robert Ota; elani: Marino Albi, Andrej Antonie, Andrej Bole, Jožko Colja, Kristjan Debeliš, Pavel Debeliš, Igor Gregori, Andrej Milic, Rado Milic, Miloš Carli, VValter Milic, Robert Smotlak, VValter Stanissa, Miran Starec in Dario Zidarič; tajnik: Stefano Rosati.
Komisija
za probleme okolja
Odgovorni: VValter Stanissa; elani: Marino Albi, Andrej Antonie, Jožko Colja, Liliana Cok Manzoni, Mario Gregorič, VVil-ly Mikac, VValter Milic, Robert Ota, Vitjan Sancin, Miran Starc, David Petaros in Jordan Mihalič; tajnica: Silvana Petaros.
Komisija za kmečke žene
Odgovorna: Raja Petaros; tajnica: Silvana Petaros.
Veselo veliko noč vsem, posebej pa tistim, ki iz zemlje črpajo bogastvo za lepše življenje!
STROKOVNI NASVETI / SE NEKAJ NAVODIL ZA OLJKARJE
Kako obročkamo in opasujemo
Obrockanje ali prstanje je odstranjevanje Mb j a z določenega dela veje ali debla. Na ta ftačin prekinemo sokove, ki potujejo iz listov proti koreninam in torej prisilimo ela-Mrirano limfo, da ostane nad odrezanim Mbjem.
Nekaj teorije
Drevo srka vodo in rudninske snovi s pomočjo korenin. Hranilne snovi potujejo po 'Mah, ki se nahajajo v notranjosti drevesa, Proti listom. Tu se s pomočjo fotosinteze Pretvorijo v elaboriramo linfo, to je hranilni s°k, ki ga vsi deli rastline potrebujejo za ®Voj razvoj. Ta sok potuje po zunanjih zi-lah, ki jim pravimo tudi floem. Pravzaprav ae floem nahaja v notranji strani lubja. Ge urevesu odstranimo lubje krog in krog, mu odvzamemo tudi floem. Zaradi tega se pre-I k hranilnega soka prekine in ostane v ce-l0h na razpolago veji, ob bazi katere smo odrezali lubje. Zaradi dobrega prehranjevanja bo veja tisto leto dobro odbrodila, sa-neži bodo večji in bolj kakovostni. Ce to Pravočasno opravimo, se bo v soku koncen-naralo tudi več hormonov, ki bodo pomaga-M da se vec brstov spremeni v rodne.
Kako in kdaj izvedemo obrockanje
Ob osnovi izbrane veje napravimo izrez in krog lubja. Drugi izrez napravimo Paralelno s prvim. Med obema izrezoma naj 0 0, 5 do 1 cm razmika, odvisno od debe-osti veje. Navpično izrežemo tretji rez, ki natn omogoča, da obroč odstranimo. Ce se rana hitro zaceli, obroč ponovimo.
.0.
'E
co
O
O
1—
-Q
O
0
'E
to
>
o
(Z)
(O
o.
o
Obrockanje je precej drastičen poseg, zato se veja od obilne proizvodnje na koncu izCrpa. Izberemo torej tiste veje, katere nameravamo naslednje leto odstraniti. Po navadi izberemo navpične in zelo bujne veje. V teoriji lahko obrockanje opravimo pri vseh sadnih vrstah, najbolje pa se ta sistem obnese pri oljki. Obrockanje uspešno izvajajo tudi pri namiznih sort ali grozdja.
Cas, ko izvedemo obrockanje, je bistvene važnosti. Drevo mora namreč biti v fazi aktivne vegetacije. Le v tem Času se lubje zlahka loči od debla. Pozimi je lubje močneje pritrjeno in zaradi tega celotnega Boema ne moremo odstraniti. Vsekakor pa moramo to storiti pred majem, da se popki pravočasno razvijejo v rodne. Pri oljki naj bi npr. obrockanje izvedli v aprilu.
Opasovanje
Ker je obrockanje precej drastičen ukrep, lahko drugače izvedemo opasovanje. Približno 10 cm širok pločevinasti pas stisnemo okrog veje s pomočjo kovinaste žice. Pločevino zarežemo ob robovih, da se ostri robovi pozneje ne bi zajedli v lubje. Z opa-sovanjem precej omejimo hranilni sok, da se ne bi pretekal v spodnji del drevesa. Ta ukrep je primeren tudi za veje, ki jih ne nameravamo odstraniti prihodnje leto. Pločevinasti pas lahko stoji tudi kako leto, a le v primeru, da je veja starejša in se le počasi debeli. Pri mladi veji je bolje, da pas po 8 -10 mesecih odstranimo. V primeru, da pas pustimo Cez zimo, ga moramo proti koncu zime začasno odstraniti in na tistem mestu deblo skrtačiti, ker se tu lahko namestijo škodljivci.
Čeprav je opasovanje veliko manj drastičen ukrep kot obrockanje, nam ta operacija ne sme priti v navado. Tudi ta poseg rastlino izčrpa, zato ga izvedemo le izjemoma in na zelo bujnih vejah krepkih rastlin.
dr. Magda Sturman
Občni zbor tržaških rejcev
V bivšem območnem centru ERSA na Proseku je bil v nedeljo, 9. aprila zadnji občni zbor tržaškega Pokrajinskega združenja rejcev in obenem prvi delni deželni občni zbor Deželnega združenja rejcev, vendar samo za elane iz tržaške pokrajine. V svojem poročilu je predsednik Pokrajinskega združenja rejcev Dario Zidarič podal obračun za leto 1994 in orisal postopek za likvidacijo pokrajinskega združenja, ki bi se moral v kratkem zaključiti. Za njim je povzel besedo predsednik Deželnega združenja rejcev Renato Gortani, ki je orisal reorganizacijo oziroma racionalizacijo deželnega združenja in njegovo razvejano dejavnost, ki jo opravlja na deželni ravni. Združenje namreč pokriva različne vrste in pasme živali, glavno pozornost pa namenja živinoreji, ki s 46 tisoč molznicami pomeni pomemben sektor deželnega kmetijstva.
Krajevni živinorejci so v svojih posegih obravnavali predvsem pereca vprašanja, na primer v zvezi s težavami pri umetnem osemenjevanju, problem klavnice za nujne posege na Proseku itd. Govor je bil tudi o novem sedežu področnega urada (ki bo odslej posloval na Tržaškem namesto ukinjenega pokrajinskega združenja), ki je odslej v prostorih bivšega območnega sedeža ERSA na Proseku, kamor se je preselil s Trga Belvedere.
Na koncu je občni zbor imenoval svoje delegate v deželni odbor. Teh je glede na število vseh elanov pet, in sicer: Dario Zidarič, Ivan Antonie, Lenart Vidah, Germano Švara in Andrej Terčon, (-en)
NOVICE
Prepoved uporabljanja fitofarmacevtskih sredstev med cvetenjem
Deželni odbornik za kmetijstvo Zoppolato je izdal odlok, objavljen v deželnem uradnem listu dne 21. februarja letos, s katerim v Času cvetenja tako lesnih kot travniških kultur prepoveduje na teh kulturah uporabo fitofarmacevtskih sredstev proti zajedalcem in drugim škodljivcem. Uporaba teh sredstev je dovoljena le v primeru nujnosti, Ce to ugotovijo opazovalnice za rastlinske bolezni v Gorici, Pordenonu, Trstu ali Vidmu.
Uporaba fitofarmacevtskih sredstev v Času cvetenja ogroža čebele in druge rilčkarje, ki opravljajo neobhodno potrebno oplojevanje. Za kršilce so predvidene stroge kazni. Nadzor izvajajo pokrajinska nadzomištva za kmetijstvo.
Obvestilo Kmečke zveze glede izjav o kvotah mleka
Kmečka zveza obvešča rejce, da bodo v prihodnjih dneh prejeli na dom obrazce za lastno izjavo o posesti kvote mleka, ki jim pripada. Ta izjava je predvidena po zakonu in daje rejcu možnost, da sam popravi morebitne napačne kvote, ki mu jih je EEMA določila in ki so bile objavljena v seznamu. Ce meni, da kvote niso prave, naj to sporoči oziroma se zglasi na Kmečki zvezi, ki bo ponovno pregledala vso dokumentacijo, po potrebi tudi z novimi podatki. Ce pa meni, da so kvote pravilne, naj izjavo takoj overovi pri tajništvu pristojne občine in tako overovljen dokument prinese v urad Kmečke zveze, ki bo poskrbela za njeno dostavitev vsem pristojnim uradom (zavodu EIMA, Deželi, Zadružni mlekarni in združenju APRO-LACA), en izvod pa ostane rejcu.
Pojasnilo
o osemenjevalni službi
Na prejšnji strani »Človek in zemlja« smo v zvezi z umetnim osemenjevanjem krav v tržaški pokrajini zapisali, da so veterinarji pripravljeni še naprej zagotavljati osemenjevalno službo proti odškodnini 100.000 lir za vsak poseg.
Da ne bi prišlo od nesporazumov in napačnih razlag, smo dolžni povedati (kar smo v enem od prejšnjih člankov že napisali), da se za »vsak« poseg smatra skupaj tako prvi kot drugi poseg, in tudi morebitni tretji. Razume se, da se navedeni znesek 100.000 lir (za katerega naj bi po predlogu stanovskih organizacij Trgovinska zbornica prispevala 50 odstotkov) nanaša na prva dva posega, ne pa tudi na morebitnega tretjega, za katerega mora breme prevzeti veterinar. Glede na to, da je povprečna uspešna oploditev po 1,8 posega, je drugi poseg skoraj vedno potreben.
___________CERKNO / TERMALNA VODA_______
Vrtina že konec maja
Takrat se bo pokazalo, kako realna so pričakovanja o termah
_____POSTOJNA / OBČINSKI SVET_
Svetniki so k proračunu primaknili še svoj lonček
Po večmesečnih pripravah in pogajanjih z različnimi izvajalci so delavci Nafte Lendave preteklo sredo na posebej pripravljeni ploščadi nasproti Hotela Cerkno zaceli vrtati 1500 metrov globoko vrtino. Vlagatelj je Etino krovno podjetje Certa, stoodstotni lastnik Hotela Cerkno, ki je tudi upravitelj smučišč Smučarskega centra Cerkno.
»Dela potekajo po načrtu, zato pričakujemo, da bodo delavci Nafte Lendave predvideno globino, *1500 metrov, dosegli po približno dveh mesecih neprekinjenega vrtanja,« je sporočil direktor Hotela Cerkno Miran Ciglič. »Če ne bo večjih težav, upamo, da bodo vrtalci v tej globini prišli do termalne vode, ki naj bi imela približno 35 stopinj Celzija. Medtem bo za bližnje prebivalce na-večji problem povečan hrup, ki ga povzroča vrtalna naprava, sicer pa upamo na najboljše,« je z neprikritim optimizmom dodal direktor Ciglič. To je prva tovrstna vrtina v severozahodnem delu Slovenije. Podobni poskusi pred nedavnim v Novi Gorici niso bili uspešni.
Cerkljanski hotelirji so se za nadaljevanje odločili na osnovi ugodnih rezultatov 150-me-trske poskusne vrtine, ki jo je lani v bližini izvrtal ljubljanski geološki zavod. V poskusni vrtini so pri prodiranju v globino zaznali temperaturne spremembe. Na osnovi podatkov o geološki sestavi tal naj bi do termalne vode prišli v plasteh vodono-snih dolomitnih karbonatov, ki ležijo osemsto do 1200 metrov globoko. Glede na dokaj trdo
Delavci Nafte Lendave so te dni v Cerknem začeli pospešeno vrtati (Foto: R. Bric)
Brez razprave so sprejeli tudi sklep o financiranju političnih strank in vzdrževanju njihovih prostorov
Četrtkova seja postojnskega občinskega sveta je potekala dokaj hitro in brez zapletov, saj so svetniki sprejeli oziroma obravnavah vseh predlaganih štirinajst točk dnevnega reda. Največ pozornosti so svetniki namenili osnutku proračuna, ki so ga sicer obravnavali le kot delovno gradivo, šele na naslednji seji pa naj bi ga sprejeli v obliki osnutka. Kar nekaj svetnikov je v gradivu pogrešalo podrobnejše podatke o načrtovani porabi na področju komunalnih in družbenih dejavnosti.
Predstavnika občinskih strokovnih služb sta na seji sicer podala dodatno ustno obrazložitev, vendar so svetniki to zahtevah tudi na papirju. V razpravi je bilo kar nekajkrat slišati, da je v proračunu za kmetijstvo na-menjnega odločno premalo denarja. Ce bo šlo tako naprej, so menih nekateri svetniki, se bo kmetijstvo v postojnski občini kmalu sesulo. Se ena točka, ki so jo brez razprave sprejeli občinski svetniki, si zasluži posebno pozornost. Gre za sklep o financiranju političnih strank, po katerem bo občina za delo političnih strank odslej iz
proračuna zagotavljala denar za plačilo stroškov najemnine, ogrevanja, Čiščenja in elektrike. In to še ni vse. Občina mora do 30. junija vsem strankam zagotoviti ustrezne prostore za delo, v katerih bo za vsakega svetnika na voljo šest kvadratnih metrov površine. Prav tako mora zagotoviti telefonski priključek tistim, ki ga še nimajo. Koliko naj bi to letno stalo občinski proračun, ki mimogrede sploh še ni sprejet, nismo izvedeh, saj to nobenega od svetnikov očitno ni zanimalo. Ob tem je treba povedati, da občina po zakonu že financira delovanje
strank. Strankam, ki so dobile mandate za člane v občinskem svetu, mesečno pripada po 30 tolarjev za vsak dobljeni glas na volitvah. Tako na primer stranki ZLSD in SKD, ki sta dobih največ glasov, mesečno za delovanje prejemata po približno 40 tisoč tolarjev, nekaj denarja pa dobijo stranke tudi s članarino in verjetno tudi iz državnega proračuna, saj ves denar menda ne ostane »centralam« v Ljubljani. Pa ne da bi jim hoteh kaj očitati, saj je pregovor, da je bog najprej sebi ustvaril brado, vsem dobro znan. Morda le namig, da bi se kakšen tolar za obubožano kmetijstvo, o katerem so le malo pred tem tarnali nekateri svetniki, morda našel prav v takšni vreči. Resnici na ljubo je treba povedati, da so se pri sprejemu tega sklepa kar trije svetniki vzdržah, prod pa ni bil nihče.
Mateja Godejsa
TOLMIN / OBISK DELEGACIJE DRŽAVNEGA SVETA
Letošnjo jesen bo le pet novih učencev
Zgornjemu Posočju zelo hitro usihajo moči, države pa (kljub pozivom) ni na pomoč
Da vi izvedeh Cim vec o tem, kako »diha« podeželje, so se v Četrtek popoldne predstavniki državnega sveta srečah z vodilnimi iz treh občin, Id so se v dolini reke SoCe rodile po uvedbi lokalne samouprave. Župani in predsedniki občinskih svetov iz Tolmina, Bovca in Kobarida niso bih nič manj prizanesljivi do predsednika in podpredsednika državnega sveta dr. Ivana Kristana in Poldeta Bibiča kot nekaj ur prej v Novi Gorici. Srečanja v Tolminu se je kot elan DS udeležil tudi svetnik za Tolmin in Idrijo Fedja Klavora.
in neugodno sestavo tal strokovnjaki največ težav pričakujejo v plasteh kremenskih peščenjakov in skrilavcev, ki lahko vsebujejo trše skalne gmote.
Koliko bo celoten projekt stal, ni znano, izvedeli pa smo, da cena za en meter vrtine v globini več kot tisoč metrov glede na težavnost terena in tehnično zahtevnost znaša tri do pet tisoč nemških mark. Sklepamo lahko torej, da bo projekt vreden sedem do deset milijonov nemških mark. Cerkljanski vlagatelji iz nekdanje Ete, ki je po opravljenem lastninjenju in prodaji večinskega deleža tovarne prešla v roke švicarsko-nemškega koncerna EGO, so nadaljnje razvojne projekte usmerili v turizem. Odločili so
se, da - po vzoru zreškega Uniorja - poleg smučišč na bližnjem Črnem vrhu v svojo zimsko turistično ponudbo vključijo še termalni vrelec ob sedanjem hotelu z bazenom v Cerknem.
Pogodba med vlagateljem in izvajalcem predvideva, da bodo vrtino, če bi bili rezultati negativni, poglobili še za tisoč metrov, kar bi stroške celotne naložbe seveda še povečalo. Vlagatelji so se obrnili tudi na ministrstvo za gospodarske dejavnosti, vendar za zdaj ne kaže, da bi načrte cerkljanskih hotelirjev podprla tudi država. Vsekakor se bo uspešnost njihovih načrtov pokazala v naslednjih mesecih, ko bodo iz vrtine začeli pritekati novi vzorci globinske vode.
Roman Bric
Besede enega od ude-žencev »Kdo pravi, da je zakon o lokalni samoupravi slab? To je najboljši zakon, kar smo jih Slovenci imeli. Se nikoli nismo imeli takega, ki bi tako elegantno omogočal razvijanje samo enega kraja - Ljubljane -kot tale o lokalni samoupravi. Torej je postal natan-
ko tisto, kar smo vsi Slovenci vedeli: da se naj okrepi glavno mesto, ostala Slovenija pa naj ostane - na obrobju,« so povedale natanko isto, kar so svetnikom pojasnili že v Novi Gorici. Namreč to, da lokalna samouprava ne deluje in da je njeno uvajanje zašlo na stranpoti. Predse-
dnik DS se je v Tolminu »branil« (tako kot v Novi Gorici), da »se z vetom DS na 101. člen zakona o lokalni samoupravi odpirajo nove možnosti za ureditev odprtih problemov in uskladitev stališč.«
Sicer pa smo v Tolminu slišali zahteve, naj država za božjo voljo nikar ne ukinja krajevnih skupnosti, naj - če že dopušCa »naravno« organiziranje regij (pokrajin) - nikar ne sili zgornjega Posočja v skupno regijo (pokrajino) z Novo Gorico, ker so interesi Tolminske drugačni od interesov Goriške. Tolminski župan Ivan Božič je nanizal
zahteve, za katere pričakujejo, da jim jih bo pomagala rešiti država. To so predvsem ceste, telefonija in pomoč demografsko ogroženim. »Čudno se sliši, da smo na Tolminskem imeli najboljše ceste leta 1947, ker so nam jih zgradili Se Italijani. A tako je! V telefonskem povezovanju smo daleč na repu že v Sloveniji, kaj šele v Evropi. O praznjenju podeželja v tolminski občini pa samo en podatek, dovolj zgovoren, da ga kaže posebej poudariti: osnovna šola v Podbrdu bo jeseni letos pridobila le pet novih učencev.«
Vojko Cuder
AJDOVŠČINA / PROTEST BORCEV
Zloraba Cerkve v politične namene
Ajdovski in vipavski borci so protestno noto poslali ministru Šteru
Nekdanji borci in pripadniki borčevske organizacije iz Ajdovščine so na sestanku sprejeli ostre proteste zaradi organiziranega napadanja NOB. Te dni naj bi tako imenovani prižupnijski odbori na poziv Nove slovenske zaveze zbirali podpise, Id bi bili osnova za obsodbo narodnoosvobodilnega boja in tedanje KP v državnem zbom.
Borci obsojajo tako početje, ker se poslužuje nezakonitih postopkov, zlasti pa dejstvo, da se zlorablja Cerkev za politično pomoč tudi tistim strankam, ki ne priznajo NOB. Podpisniki poziva NSZ so tudi najtesnejši sodelavci okupatorja iz tujine; in ti naj bi se vključili v praznovanje ob koncu druge vojne, se sprašujejo borci. Predvojna SLS se je kot najmočnejša slovenska stranka ob okupaciji poskrila, narodu pa je ostala zvesta le tedanja KP.
Borci zavračajo tudi način zbiranja podatkov prek župnijskih uradov s posredovanjem nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, kakršnega je ubrala Pučnikova komisija za ugotavljanje medvojnih in povojnih pobojev. Mrliške knjige in evidence župnijskih uradov so bile po vojni prepisane in z njimi razpolaga država, zato državnim organom ni treba iskati podatkov pri Cerkvi, opozarjajo. Borčevska organizacija, ki združuje približno 1300 članov iz ajdovske in vipavske občine, je notranjemu ministru Andreju Steru naslovila oster protest zaradi naloga, po katerem policijski uslužbenci zaslišujejo nekdanje borce, predvsem vosov-ce, pripadnike VDV in knojev-ce, ter od njih zahtevajo najrazličnejše informacije. Borci se predvsem sprašujejo, odkod takšna ministrova pooblastila.
(A. L.)
AJDOVŠČINA / INŠPEKCIJSKE SLUŽBE
Kdo je kriv, da so vrata pisarn pogosto zaprta?
Do težav v delovanju je prišlo zaradi reorganizacije
Ko država preoblikuje službe, se pogosto obnaša kot slon v trgovini s porcelanom - hote ali zaradi šlamparije, je že stvar presoje. Tako sta ajdovska in nova vipavska občina ostali na svojem območju skorajda brez inšpekcijskih služb, ki so jih nekoč sofinancirali skozi medobčinski inšpektorat v Novi Gorici. Kaj je povzročilo, da so vrata prostorov inšpekcij v Ajdovščini pogosto zaprta, stranke, ki potrebujejo inšpektorske usluge, pa morajo v sosednjo občino?
Do zapletov je prišlo zaradi reorganizacije inšpekcij, po kateri za delo posamične inšpekcije skrbijo neposredno ministrstva. Ministrstvo s sedežem v nekem kraju naj bi zagotovilo potrebno osebje, za koordinacijo pa naj bi skrbela vlada. In tako se je začelo. Po reorganizaciji je tajnica, ki je doslej servisirala inšpektorje v Ajdovščini pri ministrstvu za okolje in prostor, morala v drugo občino. Odtlej ajdovski inšpektorji urejajo administrativne zadeve v Novi Gorici. Ko so na terenu, so vrata zaprta, zato tu-
di vlog ni mogoče izročati, razen seveda v Novi Gorici, kjer v tamkajšnji izpostavi pet administratork servisira 18 inšpektorjev... Zmedi ni naredila konca niti vladna zahteva, naj inšpekcije zagotovijo nemoteno delo in njegov obseg, ne glede katero ministrstvo zaposluje osebje.
Na opozorila se je odzvala načelnica upravne enote v Ajdovščini Karmen Ražm, Čeprav to ni v njeni pristoj-nosh. V stiku z ajdovsko občino so ugotovili, da je bil razen računalnika odpeljan tudi renault 5, oba kupljena z
ajdovskim denarjem, na območje obeh občin pa so poslali staro katrco. V občini pa naj bi bila poleg požarnega, tržnega in sanitarnega inšpe-ktorja še veterinarski in kmetijski inšpektor. Zato so nekatere organizacije, med njimi Zbornica obrti in podjetništva Ajdovščina, in stranke opozorile, da gre za nacrtno siromašenje območja nekdanje občine. Na zadnji seji občinskega sveta je združena lista zahtevala, da se ne le zagotovi normalno delo inšpekcijskih služb, pač pa se prepreči nadaljnje siromašenje katerihkoli javnih služb. Organizacijsko je pripravljena pomagati tudi upravna enota - njeni načelnici so zagotovi-li, da bo stanje kmalu urejeno - v Ajdovščino pa naj bi prišel še gradbeni in urbanistični inšpektor.
Artur Lipovž
NOTRANJSKE NOVICE
Podelili bodo karti občinska priznanja
POSTOJNA - Postojnski občinski svet se je strinjal s predlogom odbora za podelitev priznanj občine Postojna 23. april, ki je med šestimi prispelimi predlogi za letošnje priznanje izbral tri. Antonija Žagar, glavna sestra v postojnski bolnišnici, bo nagrado prejela za svoje dolgoletno predano in požrtvovalno humano delo, s katerim je v mnogocem prispevala k ugledu te ustanove. Nagrada bo pripadla postojnskemu umetniku Eriku Lovku, la uspešno dopolnjuje svojo kiparsko in slikarsko pot. Kot prejemnik pomembnih likovnih nagrad in priznanj ter udeleženec številnih razstav doma in po svetu je ponesel v svet tudi ime rodnega mesta. Tretjo nagrado pa bo prejel Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Postojna za svoje dolgoletno delo in prizadevnost na tem področju.
Velikonočna razstava o kruhu
GRAHOVO PRI CERKNIO - Društvo kmečkih zena in deklet Klasje, la deluje v občinah Cerknica in Loška dolina, skupaj s Kmetijsko svetovalno službo iz Cerknice pripravlja velikonočno razstavo Kruh nas vsakdanji. Razstava bo v ponedeljek v zadružnem domu v Grahovem pri Cerknici. Prireditev bodo popestrili s prikazom šeg in navad ob veliki noči, z glasbo, petjem in dragimi zanimivostmi iz življenja v tem prazničnem času nekoč in danes.
Zeleni o reševanju ekoloških problemov
ILIRSKA BISTRICA - Za reševanje ekoloških problemov, ki jih v ilirskobistrišld občini ni malo, si prizadeva tudi tamkaj; šnji občinski odbor Zelenih. V ta namen so pripravili tudi pogovor z občinsko komunalno inšpektorico, ki pa je žal zbolela. Tako so dani predsedstva Zelenih novinarjem nanizali ekološke probleme v občini, med katerimi so izpostavili onesnaževanje vodnih virov, sledijo pa jim onesnaževanje zraka in divja odlagališča, ki jih je po podatkih Zelenih v občini približno dvesto.
Novice zbrala Mateja Godejsa
PRIPRAVE
NA
DRŽAVNE
VOLITVE
Levica išče novo stranko, desnica pa mandatarja
Se bo združevanje maščevalo strankam levega centra?
Katero stranko bi volili, če bi bile v nedeljo volitve v državni zbor?
		IBjEI		
—	1,5	1,2	0,3	2,0	4,8
	22,7	24,8	23,6	21,S * * 17,6
	6,9	8,1	7,2	7,0	6,5
	0,3	0,3	0,3	0,0 0,2
	2,2	1,2	2,4	3,5	2,6
	9,6	7,5	7,2	5,2	1)1
	10,9	9,3	8,7	10,5	9,4
	8,2	6,6	9,0	7,0	5,5
mm	1,2	1,8	1,2	1,5	1,4
B»lll|»l'i	2,5	2,1	1,8	1,5	0,7
	19,3	17,6	20,3	22,4	20,8
	12,8	19,7	18,2	18,0	24,8
Ninamedia, 12.4.1995				N=418
LJUBLJANA - Sklep nedavne konference krščanskih demokratov o »približevanju« sestrski ljudski stranki bi na prvi pogled lahko uvrstili v niz podobnih »snubitvenih« ponudb, s katerimi je SKD dobesedno zasipavala SLS od nastanka velike vladne koalicije do lokalnih volitev. Zamisel o oblikovanju dveh ah treh velikih političnih blokov, ki sta jo po zadnjih državnih vohtvah skušali izpeljati LDS in SKD, se je medtem izkazala kot preuranjena. Združitev je lani spomladi uspela liberalni demokraciji, vendar rezultati lokalnih vohtev dokazujejo, da se volilni glasovi Četverice združenih strank niso preprosto sešteti. Nasprotno, nova liberalna demokracija je v primerjavi z letom 1992 celo izgubila del svojih volilcev.
Zato politični analitiki ocenjujejo, da se utegne Prezgodnje združevanje na prihodnjih volitvah maščevati strankam levega centra. Na tem delu politične mavrice sta namreč ostali samo dve veliki stranki - LDS in ZLSD, ki bi morali skupaj zbrati veC kot 51 odstotkov glasov, ce bi hoteli sami sestaviti vlado. Vendar ta opcija - Ce upoštevamo rezultate lokalnih volitev, pa tudi zadnjih javnomnenjskih raziskav - za zdaj ni verjetna. Za levo in sredinsko usme-tjene volilce bo sicer zanimiva še demokratska stranka, ki se je, mimogre-de, na javnomnenjskih raziskavah povzpela in sodi med stranke, M naj bi prestopile prag za vstop v parlament. Drugih političnih alternativ pa na levem centru enostavno ni. Zato
je zelo mogoCe, da se bodo pred volitvami pojavile »satehtske« stranke, ki naj bi pobirale glasove tistih levo ali sredinsko opredeljenih volilcev, ki zaradi različnih razlogov ne nameravajo voliti obeh velikih strank.
Seveda pa je ob tem pomembno dejstvo, da bodo spremembe volilne zakonodaje skoraj zagotovo neugodne za zelo majhne stranke. Analitiki zato ocenjujejo, da bi bila smiselna samo takšna politična akcija, ki bi mobilizirala velik del že obstoječih dejavnikov. V tem kontekstu omenjajo možnost, da bi svojo stranko ali pa organizacijo somišljenikov ustanovil sedanji državni predsednik Milan KuCan, ki je po javnomnenjskih raziskavah še vedno pri vrhu priljubljenih osebnosti. Čeprav nekateri viri zatrjujejo, da so prve priprave za nastanek nove stranke že stekle, pa drugi opozarjajo na pogosto izrečene Kučanove izjave, da se namerava po izteku mandata umakniti iz aktivne politike, pa tudi na dejstvo, da je organiziranje strankarske infrastrukture precej težavno in dolgotrajno početje.
Kakorkoli že, kljub morebitnim »rezervnim scenarijem« levice velik del političnih analitikov in tistih, ki merijo razpoloženje javnosti, napoveduje, da bo prihodnja vlada desnosredinska. Ze omenjena pobuda, SKD o »približevanju« SLS vsebuje možnost združevanja zgolj med vrsticami in samo na daljši rok. Tako jo je tudi razumela ljudska stranka, ki je predlagala »jasen in obvezujoč dogovor vseh treh strank«, torej SKD,
SLS in SDSS, in »razmislek o morebitnih kandidatih za prihodnjega mandatarja«.
Ta vprašanja so seveda zelo pomembna. Neuspeh združitvenih ponudb namreč res pomeni bolj »pestro ponudbo« na desnici in posledično večjo možnost za desnosredinsko vlado. Vendar pa se bo zato nadaljevala tekma za prvo mesto med strankami, ki merijo na isto volilno telo. Prav tako ostaja odprto vprašanje, kdo bo dejanski voditelj desnice - Janez Janša, Lojze Peterle ali
morda Marjan Podobnik. Javnomnenjske raziskave ta hip dajejo prednost prvemu. Vendar pa je zelo verjetno, da bo trojica strank v pogovorih o morebitnem novem mandatarju to mesto prepustila prvemu človeku stranke, ki bi dobila največ glasov med tistimi, ki naj bi po volitvah sestavljale vlado. Na ta način je, denimo, rešil vprašanje mandatarstva nekdanji Demos.
Ce sklenemo, predvobl-no dogajanje naj bi potekalo v dveh smereh - medtem ko naj bi na levici celo na-
stajale nove stranke, pa naj bi se na desnici male stranke pridružile večjim, kot so to že štorih narodni demokrati, ki so vstopili v SDSS. Velja pa omeniti, da tudi zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da je v resni predvolilni igri le pet do šest strank, da so za zdaj glasovi precej enakomerno razdeljeni med dva pobti-Cna bloka in da sta še vedno daleC najmočnejši »stranki« tisti, v katerih so tisti potencialni volilci, ki za zdaj sploh noCejo na volišče ali pa ostajajo neopredeljeni. Tanja Starič
URAD ZA EVROPSKE ZADEVE / »STROKOVNI SERVIS« ZA POLITIČNE ODLOČITVE
»Ne vem, če se mi je padalo že odprlo«
Predstavljamo direktorja Urada dr. Benjamina Lukmana
LJUBLJANA - Z začetkom pogajanj o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski zvezi prihaja čedalje bolj v ospredje tudi j r' Benjamin Lukman, novi direktor Urada za evropske zadeve vodja slovenskih pogajalcev z Evropsko zvezo. Lukman (letos 1)0 dopolnil 53 let) je doktoriral na ljubljanski fakulteti za nara-voslovje in tehnologijo in delal na kemijskem institutu, nato pa 56 ie zaposlil v vladnih službah. Večinoma je delal na področju tehnologije in ekonomije, pred imenovanjem za direktorja evropskega urada pa je bil pooblaščeni minister na slovenskem veleposlaništvu v Parizu. VeC let je delal v misijah pri Evropski gospodarski skupnosti v Bruslju in Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj v Parizu.
Kot nam je povedal, so se z njegovim imenovanjem za direktorja urada stvari zasukale teho hitro, da še ni bilo Časa za temeljit pogovor o strukturi novega urada, ki s Čedalje intenzivnejšim vključevanjem v evropske organizacije postaja središčno mesto za premišljevanja o evropskih vprašanjih, tirad bo pripravljal vse osnove ^ odločanje o vključevanju v Evropo, o vprašanjih in skr-eh, ki jih to zastavlja. Neka-ttšen strokovni servis za politi-
čne odločitve torej, povzema Lukman, oziroma analitično, znanstveno delo, ki bo vključevalo vse slovenske ustrezne intelektualne zmožnosti. Tu mislim tudi na raziskovalne in univerzitetne ustanove, banke in gospodarstvo, kjer delajo naši strokovnjaki, pravi dr. Lukman. Pripravili bomo celovit evropski projekt, kot so to storile tudi druge države, ki so se v zadnjem Času vključile ali pridružile EZ. Skozi urad skušamo pospešiti vse tisto, kar
nam je doslej manjkalo in vzbuja določene skrbi, ustvariti pa nameravamo tudi solidno informacijsko bazo za delo z javnostjo, razlaga Lukman. Javnosti bomo predstavih argumente za vključevanje in pomisleke, la jih to zastavlja. Sest ali sedem ljudi, ki zdaj delajo v okvira urada za evropske zadeve, vsega tega ne bo zmoglo, zato bo potrebna sprememba sistematizacije in seveda veC ljudi, razmišlja Lukman.
Kakšni so vtisi po prvi pogajalski rundi v Bruslju? Dobri, je previden Benjamin Lukman, ki velja za diplomata, ki dvakrat premisli, preden nekaj reCe, Čeprav bo to zahtevno delo. Ne sme nas zavesti primer baltskih držav, ki so se zelo odprle, prav tako ne ocena Bruslja, da smo najbolj razvita država od vseh, ki se vključujejo v EZ. Dosedanji pogovori so bili tehnični, šlo je za spoznavanje stališč, po-
Lukman je vodja slovenskih pogajalcev z EZ (Foto: S. 2./BOBO)
gajanja pridejo na vrsto pozneje. Zdaj moramo določiti trdno pogajalsko pozicijo, minimalne zahteve, pod katere se ne smemo spustiti za nobeno ceno. Dokler nimamo jasnih stališč o finančnih storitvah, ustanavljanju podjetij, dostopu tujcev do nepremičnin za gospodarske dejavnosti in podobno, se ne moremo pogajati, kar pa ne pomeni, da se ne smemo tehnično posvetovati s pogajalci EZ, pravi Lukman. Napovedi, da bo sporazum nared za podpis že junija, niso nerealne, vendar čas ne sme vplivati na kakovost besedila.
Ustanovili smo nekaj delovnih skupin, ki pripravljajo natančna izhodišča, vse pa bo sproti preverjano na vladi in v delovni skupini, ki je bila ustanovljena v državnem zbora. Vse, kar je bilo zamujeno, bomo nadoknadili, vendar ne na škodo kakovosti, zagotavlja vodja slovenskih pogajalcev, ki mu zadnje tedne zmanjkuje predvsem Časa. Vse se dogaja tako hitro, da še ne vem, Ce se mi je padalo že odprlo, ampak pristal sem pa že in zdaj delam po svojih najboljših močeh, nam je dejal dr. Benjamin Lukman. Boštjan Lajovic
Političnost
»nepolitičnega«
Vera Kozmik
Nevladne organizacije (NVO) imajo pomembne prednosti pri spreminjanju politične klime in ustvarjanju pogojev za uveljavitev enakih možnosti žensk in moških.
Njihova prednost je, da lahko vzpostavijo kot predmet politične diskusije teme, ki se jih po njihovem mnenju politične stranke ne lotevajo oziroma se jih dotikajo le mimogrede in ne opazijo vseh razsežnosti. Skmtka, tudi NVO delujejo v smislu organiziranja posameznic in posameznikov za to, da bodo kot skupina vplivali na odločanje. Tudi če zanikajo svojo političnost, so v svojem jedru politične, saj uveljavljajo in promovirajo različne politične interese.
V	svojih začetkih so bile NVO tudi simbolno drugačne, zavračale so misel po kakršnikoli trdni organizaciji, njihova altemativnost se je izražala v organizacijski ohlapnosti in svobodi. Toda to je bilo včasih. Modernost postmodernega sveta pa so seveda povezanost, komunikacija in informacija kot bistvo vsakega odnosa in iz tega izhajajoča organizacijska struktum. Ta se mogoče res ne kaže več v organigramih, organizacijskih strukturah in organizacijski kulturi, jo je pa zato seveda mogoče zaslediti v intemetih in drugih elektronskih strukturah.
In kaj pomeni biti NVO? To ne pomeni nasprotovanja vladi s pozicije neke moralne obsodbe »politike«. »Nevla-dnost« ne sme biti kritika v ekonomiko ujetega delovanja države, ampak zahteva za kolektivno solidarnost posameznice posameznika. Nevladnost pomeni samo dvoje: da NVO ni ustanovila vlada in da se ne financirajo proračunsko. Kar seveda ne pomeni, da njihovih projektov vlada ne podpira in financira. Toda to je odvisno tudi od moči in organiziranosti NVO.
V	Sloveniji nimamo posebne zgodovinske izkušnje s feminizmom kot družbenim gibanjem žensk in seveda tudi ne posebne izkušnje z zenskimi NVO. Večina žensk pred nekaj leti sploh ni vedela, kaj so to NVO. Ce smo govorili o društvih, zenskih sekcijah ali čem podobnem, s tem nismo mislili NVO. Tudi o SOS-telefonih in drugih oblikah samopomoči Ženskam nikoli nismo govorili kot o NVO. Predvsem pa smo poudarjali, da so, za razliko od žensk v političnih strankah, ženske v NVO nepolitične. Večina je bila prepričana, da politika ni za ženske, da jih ne zanima, pač pa naj se raje ukvarjajo z ekologijo, socialo, kulturo.
Pomembno, morda celo najpomembnejše vprašanje je, ali v postsocialističnih državah, kjer si tudi politične (vladne) organizacije Sele iščejo vsaka svoj prostor, potrebujemo tudi nevladne politične organizacije. Cilji ženskih NVO so povezani s političnim, ekonomskim in socialnim uveljavljanjem žensk v različnih okoliščinah, in sicer s stališča zahtev po enakosti in enakih možnostih žensk in moških. Glede na to, da v novih demokracijah politične stranke ne jemljejo enakopmvne udeležbe žensk kot demokratično in civilizacijsko normo, se lahko organiziranje žensk v NVO izkaže kot njihovo izrivanje iz političnega prostora. Težko je pristati na ugovor, da je to posledica pomanjkanja interesa in usposobljenosti žensk in da naj uveljavljajo svojo politično voljo skozi civilnodružbeno iniciativo. Nujno je namreč opozoriti na odgovornost in vlogo države in državnih mehanizmov, kakor je tudi potrebno gmditi žensko solidarnost od spodaj navzgor, in pri tem je vloga NVO seveda nepogrešljiva. Država v sodobni družbi ne »odmira«, kot nas je včasih učil marksizem, država vzpostavlja in uravnava življenje na vseh mvneh in na vseh področjih.
In nikar ne pozabmo: v postsocializmu se je skupaj z vzpostavljanjem novih političnih strank vzpostavila tudi priložnost za politično delovanje žensk. Toda strankarska mašinerija ni posvečala posebne pozornosti politični aktivnosti žensk, o ženskah se je razmišljalo (ali pa še to ne) zgolj kot o volilkah: postsocializem ni dosegel vzpostavitve žensk kot političnega subjekta. Bodimo odkrite in priznajmo, da Zenske v resnici tudi nismo bile pripravljene in usposobljene za vstop v politične strukture. Vsaj ne pmv množično. Bolj kot med moškimi velja med ženskami politika za »umazan posel«. Toda ne glede na to smo nekatere prepričane, da se moramo zavedati političnih in tudi vseh drugih interesov in jih tudi same uveljaviti. Nikogar ni, ki bi to naredil namesto nas, za nas.
In še o nečem si moramo biti na jasnem: ženske nismo homogena skupina. Skupine, ki bi jo lahko zvedli na skupni imenovalec »ženske«, ni. Interesi žensk so mzlični, ker prihajamo iz različnih socialnih okolij, ker smo različno izobražene, ker zagovarjamo različne ideološke orientacije...Te mzlike moramo uveljaviti kot prednosti in vzpostaviti različne poti za njihovo realizacijo. In to je mogoče samo, če bodo ženske organizirane v različne skupine, zveze, društva tako v političnih strankah kot tudi v civilnodružbe-nih organizacijah in skupinah.
In še en pogoj bomo morale nujno izpolniti: biti moramo dobro organizirane tudi na nacionalni ravni. Govoriti o krovni organiziranosti je morda nepriljubljeno, saj nas to spominja na čase pred letom 1990, toda brez pretoka informacij na nacionalni ravni ne bo slo. Toda ne tako, da bi zagovarjale skupni imenovalec »Zenske«, ker bi se s tem marginalizirale. To pa še ne pomeni, da ne moremo ali ne smemo imeti skupnih projektov. Zveni kot paradoks, ampak: brez skupnega ni posamičnega in brez posamičnega ni skupnega.
SOSEDNJE REGIJE

14
Sobota, 15. aprila 1995
		
rf NARODNI SVET / VOLITVE -i	AVSTRIJA / PRED ODLOČITVAMI V LJUDSKI STRANKI (OVP)	H DOBRA VEST h
ZSO poziva svoje člane k abstinenci
Vztrajanje pri pluralnosti
CELOVEC - Upravni in nadzorni odbor Zveze slovenskih organizacij (ZSO) sta na svoji seji sprejela stališča o napovedanih volitvah, ki jih namerava v maju in juniju izvesti med koroškimi Slovenci Narodni svet koroških Slovencev (-NSKS).
ZSO ob tem poudarja, da ima vsaka organizacija pravico do reorganizacije, hkrati pa obvešča svoje »člane, aktiviste in simpatizerje, da naj ne sodelujejo pri volitvah v novi NSKS. Govoričenje, da sodelujejo pri teh volitvah vsi koroški Slovenci, je neresnično«, je rečeno v sklepu obeh odborov ZSO, ki opozarja svoje
člane, »da naj jih ne zavede propaganda, ki ustvarja vtis, da naj bi šlo za poenotenje obeh političnih organizaciji«. ZSO vztraja na »zgodovinsko zrasli pluralni organizacijski strukturi, ki tudi ustreza realnim okoliščinam, v katerih živi slovenska manjšina na Koroškem «.
Odbora ZSO pozivata NSKS, da naj skupaj ustanovi »delujoč in enakopraven koordinacijski odbor, kajti namen političnih in kulturnih organizacij ne sme biti stremljenje po nekakšni oblasti znotraj slovenske manjšine, pač pa prizadevanje in boj za ohranitev in razvoj našega jezika in kulture«. (I. L.)
Buskov padec bi spremenil tudi vlado
Najresnejša kandidata za predsednika sta Khol in Leitl
DUNAJ - Sedanji predsednik ljudske stranke (OVP) in podkancler Er-hard Busek očitno nima več nikakršnih možnosti, da bi bil na zveznem kongresu stranke 22. aprila v Linzu ponovno potrjen . Njegov padec pa utegne imeti tudi večje posledice na sestavo zvezne vlade, vsaj kar zadeva člane ĆVP.
Član pripravljalne komisije za volitve in predsednik štajerske deželne organizacije Hirschmann je včeraj namreč izjavil, da je komisija slišala »vrsto zanimivih kandidatov« (med katerimi pa Buška ni bilo- op. ured.), hkrati pa je tudi namignil, da bo v primeru zamenjave sedanjega predsednika prišlo tudi do večjih sprememb pri sestavi

Kandidat Andreas Khol Kandidat Christoph Leitl
vladnih članov OVP. S tem v zvezi je napovedal, da bo novo vodstvo zahtevalo zmanjšanje števila ministrov in državnih sekretarjev v Vranitzkyje-
vi koalicijski vladi. Imen sicer ni povedal, opazovalci pa menijo, da bodo morali vlado poleg Buška zapustiti vsaj sedanji obrambni minister Fas-
slabend in minister za gospodarstvo Schiissel, sredi leta 1996 pa po vsej verjetnosti tudi zunanji minister Mock.
Dokončna odločitev o kandidatu oziroma o kandidatih za novega predsednika ljudske stranke na zveznem kongresu bo volilna komisija sprejela po vseh napovedih že na zasedanju v ponedeljek, najboljše možnosti za najvišji položaj v stranki pa imata predsednik poslanskega kluba OVP v parlamentu Andreas Khol in gornjeavstrijski namestnik deželnega glavarja Christoph Leitl.
Svojo kandidaturo je napovedal še državni poslanec Michael Graff, medtem ko Busek do včeraj še ni umaknil kandidature. Ivan Lukan
Banka bo izplačala do milijon šilingov!
Stečaj BHl
GRADEC - Dobra vest za (tudi slovenske) varčevalce pri graški banki za trgovino in industrijo (-BHI), ki je morala v začetku marca prijaviti stečaj.
Varčevalcem bodo izplačali - ne le kot je bilo sprva predviden največ 200.000 šilingov, če ima kdo na hranilnih knjižicah več kot 200.000 šilingov- temveč bo ban-kapolno izplačala hranilne vloge do zneska enega milijona šilingov.
S temi izplačili bo stečajni upravitelj BHI-banke začel nemudoma po velikonočnih praznikih, so sporočili včeraj.
NOVICI
Nadškof kardinal Groer bo še opravljal velikonočno liturgijo
DUNAJ /VATIKAN - Dunajski nadškof Hans Hermann Groer bo - kot načrtovano - opravljal velikonočno liturgijo v stolnici Sv. Stefana na Dunaju. To je včeraj sporočila dunajska nadškofija, novi koa-djutor in designirani Groerjev naslednik Christof Schdnbom pa da bo uradne posle prevzel šele po praznikih. Odločitev Vatikana o postopnem umiku nadškova, ki je soočen z očitkom, da je spolno zlorabil nekdanjega gojenca, medtem pozitivno odmeva v avstrijskih cerkvenih krogih in med verniki. Predsednik škofovske konference VVeber, škofa Stecher in Kapellari ter nekdanji dunajski nadškof kardinal Franz Kdnig so odločitev izrecno pozdravih. Se vedno pa je slišati tudi zahtevo, da bi Groer moral končno spregovoriti in zadevo razčistiti.
Veliki velikonočni zastoji
DUNAJ - Velikonočni prazniki so na avstrijskih cestah povzročih pričakovano gnečo in zastoje. Najdlje je bilo treba včeraj čakati an cestnih mejnih prehodih z Madžarsko (do štiri ure), do velikih zastojev pa je prišlo tudi na mejnih prehodih z Nemčijo, predvsem na Tirolskem in Predarlskem.
CELOVEC / PRVIČ RAZSTAVLJEN MODEL IZ SLOVENIJE
V Minimundusu tudi NUK
CELOVEC - Daleč preko koroških meja znani Minimundus, Mali svet ob Vrbskem jezeru v Celovcu, odpira danes svoja vrata obiskovalcem z vsega sveta. Letos bo med 162 miniatumimi modeli svetovno znanih objektov tudi slovenski prispevek -Plečnikova Narodna in univerzitetna knjižnjica v Ljubljani (slika). Model so naredili v Celovcu, kar je trajalo več mesecev. Mah svet bo odprt do 15. oktobra, sicer pa je lansko leto obiskalo to izredno turis'tično atrakcijo Celovca obiskalo nad 425.000 obiskovalcev. (I. L.)
KOROŠKI SLOVENCI / VPRAŠANJE DRŽAVNE MEJE MED LETOMA 1945 DO 1955
»Ligitimni sta bili obe opciji«
Zgodovinar Teodor Domej o temi Koroška 1945-1955: Neuresničljiva pričakovanja -Vprašanje meje je potisnilo Slovence v izolacijo ter krepilo nemški nacionalni tabor
TINJE - »Ce obravnavamo zgodovino koroških Slovencev med letoma 1945 in 1995, moramo govoriti tudi o dveh legitimnostih. Bilo je legitimno boriti se za ohranitev meje, vendar mislim, da tudi ni smiselno očitati tedanjemu slovenskemu vodstvu, da se je zavzemalo za njeno spremembo«.
S temi besedami je zaključil koroško-slovenski zgodovinar Teodor Domej (slika desno) svoje predavanje Koroška 1945-1955: neuresničljiva pričakovanja, ki ga je imel v okviru cikla predavanj o avstrijski povojni zgodovini v Domu prosvete v Tinjah.
»Konec nacionalsocialistične Nemčije leta 1945 je vrnil Slovencem
na Koroškem najprej fizično varnost, razvoj njihovih jezikovnih, kulturnih in političnih pravic v okviru obnovljene Avstrije pa je bil pod vplivom tako domačega kot
in svetovnega dogajanja«, je v uvodu poudaril predavatelj, da bi se potem lotil osrednje tematike	obdobja
medletoma 1945 do 1955, zahteve voditeljev koroških Slovencev po priključitvi dela Koroške k Jugoslaviji.
Zahteva je bila postavljena v tesni politični povezanosti in ideološki odvisnosti od Jugoslavije, odločilna podlaga za spremembo državne meje pa naj bi bila jezikovna struktura južnokoro-škega prebivalstva v 19. stoletju.
Poskus je propadel, po Domejevem mnenju predvsem zaradi mednarodnega polažaja, prav vprašanje meje oziroma dolgo trajanje do končnega razpleta tega vpra-
šanja pa je potisnilo Slovence na Koroškem v težaven in nezavidljiv položaj.
»Izoliralirani so bili v deželi, kar ni le ohranjalo, temveč je celo stopnjevalo nacionalno nestrpnost, znotraj slovenske skupnosti pa je že zelo zgodaj potekala diferenciacija glede na svetovni nadzor-vzdušje, ki je hromilo vso dejavnost«, je dejal Domej, nato pa ugotovil, da se je ob koncu 40-ih let kulturno in politično življenje koroških Slovencev znašlo v najgloblji krizi vsega povojnega časa.
Izraz te krize ni bil le poskus »reintegracije Slovencev v večinske stranke oz. avstrijsko družbo«, do katere je prišlo v začetku 50-ih
let, ko je bilo jasno, da s priključitvijo ne bo nič, temveč tudi dejstvo, da se je v organiziranih strukturah koroških Slovencev po kratkem obdobju sloge uveljavil konfrontativni model, ki se je po odločitvi,da bo meja ostala nespremenjena, še okrepil.
Domej je v predavanju še posebej opozoril tudi na dejstvo, da je močni nemškonacionalni tabor vsa povojna leta ostal v koroški politiki prav zaradi manjšinskega vprašanja.
»Tudi v tem oziru je imel mejni konflikt dolgoročen negativen vpliv na politično kulturo v deželi in vse do danes občutimo - tako Slovenci kot tudi pripadniki večinskega naroda - posle-
dice tega obdobja. Vsem nasprotnikom enakopravnega sožitja je še danes čas ob koncu druge svetovne vojne in v letih po njej dobrodošel argument proti slovenski manjšini v deželi«, je dejal Domej.
Cikel predavanj bodo sklenili z okroglo mizo s temo Koroški Slovenci v Evropski zvezi-Avstriji, 23. maja. Okrogle mize se bodo udeležili deželni glavar Zernatto, državni poslanec VValter Posch (SPO), podpredsednik FUENS Reginald Vospernik, vodja koroškega predstavništva pri EZ Renate Haustrate-Assam ter vodja oddelka za vzhodno in jugovzhodno zgodovino na celovški univerzi Andreas Moritsch. Ivan Lukan
H E.VVAlDSTEiN}-
Prijatelj
Slovencev
CELOVEC - Ernst VValdstein-VVartenberg, znan po svojih prizadevanjih za spravo med narodnima skupno-stima na Koroškem, je te dni praznoval svoj 70. rojstni dan, hkrati pa se poslovil s Koroške. Preselil se je na Dunaj in v Prago, od koder je 1. 1954 prišel v deželo.
Skupaj z Valentinom Inzkom je bil dolga leta predsednik Nemško-slo-venskega koordinacijskega odbora krške škofije in v tej funkciji je vsaj na cerkvenem področju veliko storil za »skupno Koroška« (tako se je imenovala tudi publikacija, ki jo je izdajal Nemško-slo-venski koordinacijski odbor).
VValdstein je od 1972 do 1981 predsedoval Katoliški akciji na Koroškem, aktivno je sodeloval pri avstrijskem sinodalnem procesu (1973/74), skupaj z Inzkom ga je tedanji zvezni kancler Bruno Kreisky imenoval tudi v t. i. komisijo za krajevne table pri Uradu zveznega kanclerja. Od 1988 do 1992 je bil VValdstein izvoljen celo za predsednika Evropskega laiškega sveta, katerega delegat je bil od 1. 1984 dalje.
Za svoje življenjsko delo je dobil Ernst VValdstein -VVartenberg vrsto priznanj; koroških Slovenc oz. Narodni svet in Krščanska kulturna zveza v Celovcu sta mu podelili Einspielerjevo nagrado. (I. L.)
IRAK IN ZDRUŽENI NARODI
Naftno
snubljenje
Sodama
NEW YORK (Reuter) - Varnostni svet Združenih narodov je včeraj sprejel resolucijo, ki bo Iraku dovoljevala prodajo omejenih količin nafte. Za dve milijardi dolarjev, kolikor jih bo smel iztržiti, bo lahko režim predsednika Sadama Huseina nakupil nujno potrebno hrano in zdravila za svoje obubožano prebivalstvo.
Resolucijo so predlagali ZDA, Velika Britanija, Argentina, Oman in Ruanda, ni pa Se znano, ali bo z njo soglašal tudi Irak. Podobne resolucije so namreč predlagali že večkrat po letu 1991, ko so ZN s sankcijami strogo kaznovali Irak zaradi zasedbe Kuvajta in zalivskega spopada z zahodnimi zavezniki, predvsem z Američani. Toda Bagdad je doslej vselej zavrnil omejeno prodajo nafte in zahteval dovoljenje za popolno vrnitev na trg Črnega zlata. NajnovejSa resolucija pa je korenito povečala količino nafte, ki jo bo Irak lahko prodal in zato zahodni diplomati upajo, da bo Bagdad tokrat vendarle pristal na kompromis.
Doslej so se Irak in zahodne države med seboj obmetavali z odgovornostjo za bedo iraškega ljudstva. Opazovalci se sprašujejo, ah niso na tokratno velikodušnejso ponudbo Bagdadu vendarle vplivali tudi razlogi, ki nimajo nic skupnega s trpljenjem unskega ljudstva. Ameriška vlada namreč upa, da bo Bagdad Po naftnem darilu izpustil dva Američana, ki sta nehote iz Kuvajta prestopila v Irak in dobila vec let zaporne kazni. Bagdadski režim se namreč ne obnaša nic bolje kot nekoč. Preiskovalci s° ga pred nekaj dnevi celo obtožili, da na skrivaj spet zbira velike količine prepovedanega orožja za množično uničevanje.
Zahod je ogorčen, Turčija pa še naprej preganja Kurde
ANKARA (Reuter) - Poveljnik turske vojske, ki s Kurdi vojaško obračunava ne le na turskem, ampak tudi na sosednjem iraškem ozemlju, je pozval Združene narode, naj preprečijo »gverilsko vojskovanje« v dveh kurdskih begunskih taboriščih, za katere skrbi Svetovna organizacija.
Včeraj, na 26. dan obračuna s Kurdi, v katerem sodeluje trideset tisoč turških vojakov, ni general Hasan Kundakci v pogovoru z novinarji niti omenil možnosti, da bi se utegnih njegovi vojaki kmalu umakniti iz severnega Iraka. General trdi, da mora morebitni umik ukazati ministrska predsednica. Tansu Ciller pa o tej možnosti še vedno molči, Čeprav se
odpravlja na neprijetno pot v ZDA, kjer bo od vrhov ameriškega političnega in diplomatskega prizorišča zanesljivo poslušala ukore zaradi vojaške akcije proti Kurdom.
Tursko vodstvo se je zaradi kurdskega vprašanja že sprlo z Nizozemci. Zaradi zasedanja kurdskega parlamenta v izgnanstvu, ki je potekalo v nizozemski prestolnici, je Ankara iz te države odpoklicala svojega veleposlanika. S svojo južno partnerico v vojaški zvezi Nato so nezadovoljne tudi druge zahodnoevropske države. Nemčija je na primer prenehala pošiljati Ankari vojaško pomoC. jezni pa so tudi v ZDA, saj z iraškimi Kurdi sodelujejo pri obvladovanju Sadama Huseina.
Balladur in Jospin se spopadata za vstop v finale
PARIZ - Deset dni pred francoskimi predsedniškimi volitvami se za naklonjenost volil-cev najbolj zagrizeno potegujeta socialist Lio-nel Jospin in golist Edouard Balladur, kajti le tisti, ki bo po prvem krogu volitev pristal na drugem mestu, se bo 7. maja pomeril z goli-stom Jacquesom Chiracom, ki ima po anketah že zagotovljen nastop v drugem krogu volitev. Balladur, ki je v zadnjih tednih napadal »demagogijo« svojega nekdanjega prijatelja, pariškega župana Chiraca, je v sredo nenadoma usmeril svojo kritiko proti Jospinu.
Prvemu sekretarju socialistov Henriju Em-manuelliju je stranka celo naročila, naj v Jospinovo korist posreduje pri predsedniku Francoisu Mitterrandu. Rezultati najnovejse tinkete, objavljeni v Četrtek, so bili skoraj enaki rezultatom Štirih drugih javnomnenjskih raziskav z začetka tedna. Institut Louis Harris je sporočil, da naj bi Chirac v prvem krogu volitev dobil 26 odstotkov glasov, Jospin 20, 5, Balladur pa 18, 5. Tudi izidi ostalih anket kažejo, da Jospin nima bistvene prednosti Pred Balladurjem.
Čeprav Jospin že od začetka predvolilne
kampanje poudarja, da je neodvisen kandidat, pa je vrh socialistične stranke naredil nekaj povsem diametralnih potez. Prejšnjo nedeljo je vodstvo pred socialističnimi parlamentarci priznalo, da je »sklepni račun glede moči socialistov dober le v tistih točkah, v katerih ostajamo zvesti svojim vrednotam«. Taksno staliSCe je takoj sprožilo val ogorčenja pri vnetih zagovornikih »mitterrandizma«; nekdanji minister za kulturo Jack Lang je poudaril, da »morajo značilnosti mitterrandizma z vso svojo moCjo in razsežnostjo pomagati v sedanjem volilnem boju«. Privrženci premiera Balladurja upajo, da bo njihov kandidat zbral dovolj glasov za drugi krog volitev. Izdali so poseben volilni Časopis, ki je naprodaj za tri franke.
Eden najpomembnejših Balladurjevih zagovornikov, njegov tiskovni predstavnik in minister za proračun Sarkozy, je nedavno zagovarjal povsem nasprotno tezo od januarske in predlagal umik Chiracove kandidatme. Meni namreč, da drugi krog volitev, v katerem bi se pomerila Chirac in Jospin ah pa Balladur in Jospin, ne bi zanimal nikogar, kajti »večina Francozov meni, da predsedniška kampanja ni ra-
zprava med levico in desnico«. S to izjavo je pravzaprav ponovil tezo, ki jo je neumorno zagovarjal Chiracov tabor, za katerega je boj med levico in desnico »zastarela zadeva«.
Balladur je na vseh dosedanjih predvolilnih zborovanjih poudarjal, da »ne gre v socializmu iskati rešitve za sedanje težave in probleme«. Iz Jospina se je tudi norčeval; med drugim je svoje somišljenike vprašal: »Ste le za trenutek pomislili, da je gospod Jospin res verjel, da bi lahko prevzel Mitterranovo mesto?«
Seveda imajo vsi najpomembnejši kandidati se skrite volilne adute, ki jih lahko uporabijo do 23. aprila. Po rezultatih raziskave inštituta IFOP je le 67 odstotkov simpatizerjev socialistične stranke odločenih, da bodo glasovali za Jospina, ki lahko računa še na podporo skrajno levičarsko usmerjenih volivcev. Glasovi slednjih bi ga utegnili celo pripeljati v drugi krog. Analitiki glede na dosedanje rezultate anket Jospinu v odločilnem krogu ne pripisujejo nobene možnosti za uspeh, saj desnico trenutno podpira 65 odstotkov vprašanih, levico pa le 35.
Noel Courtaigne / AFP
EVROPSKA ZVEZA
Evropskim sindikatom ne diši nova zakonodaja
Socialni program Evropske zveze za naslednja tri leta priča o pomembnem preobratu na področju evropske socialne politike. V zadnjih petih letih je bilo v ospredju predvsem oblikovanje zakonov, kar gre deloma pripisati tudi vplivu nekdanjega predsednika Evropske komisije Jacque-sa Delorsa. Pod pritiskom lobija delodajalcev ter zaradi naraščajoče zaskrbljenosti številnih vlad nad evropsko konkurenčnostjo se je poudarek prenesel drugam.
Padraig Flynn, evropski komisar za evropske zadeve, je sestavil načrt za naslednja tri leta, Id odslikava novi realizem Evropske komisije. Radikalnega klica po spremembi ni vec slisati. Namesto njega je zdaj tu socialni program, ki poudarja, da naj zakoni zaživijo v praksi, in poziva k »več razprave in manj zakonodaje«.
Tak pristop bo sprožil kritiko tako mad evropskimi sindikati kot med socialistično vedno v Evropskem parlamentu -ta se namreč zavzema za sotialno politiko, ki bi imela vec posluha za zahteve organiziranega delavstva. Flynn, v katerega so že tako usmerjeni kritični pogledi evropske levice, bo moral uporabiti vse svoje diplomatske veščine, Ce bo hotel prepričati sindikate, da njihovi interesi niso utonili v pozabo. Vse strani bodo soglašale, da je potrebna »bolj učinkovita uporaba« obstoječe evropske zakonodaje o zaposlovanju. Prav tako se vse strani strinjajo, da sotialno področje prednostno. Komisar Flynn je predlagal natančno opazovanje tendenc pri zaposlovanju, za odpiranje novih delovnih mest pa naj bi si pomagati tudi s strukturalnimi skladi, ki za naslednjih pet let znašajo 141 miljard ekujev. Tudi predlog evropskega komisarja za socialne zadeve za »oblikovanje evropskega trga delovne sile« najverjetneje ne bo naletel na nasprotovanje. Sprejemljivi so tudi drugi predlogi, na primer nova pobuda za oblikovanje okvirnega predloga, s katerim bi zavarovati pokojninske pravice posameznega delavca tudi v primerih dela zunaj meja matične domovine. Sindikati pa se gotovo ne bodo navduševati nad Flynnovimi pozivi k razpravam, kar pomeni odlašanje odločitve. Sindikati se bodo obregnili tudi ob ovire za prost pretok delovne sile, na odpiranje delovnih mest v javnem sektorju, ob socialno varnost za tuje delavce, občutljiva tema pa je tudi prihodnost državljanov nerazvitih držav, Id začasno ati stalno bivajo v Evropski zvezi.
Evropska komisija bo letos izdelala natančno studijo o nacionalnih predpisih in o odpuščanju posameznikov. Pogovori s sindikati in delodajalci bodo potekati predvidoma v prvi polovici prihodnjega leta in morda se bodo zaključiti z osnutkom smernic. Ce bo potrebno, bo Evropska komisija pripravila predloge za smernice o delovnih urah v obdobju 1996-1997. V razprave bodo vključili tudi doslej izključene skupine, na primer transport, ribolov in predelavo rib, civilno letalstvo, prevoz po morju in zdravnike stažiste. Evropska komisija bo spodbujala tiste ukrepe za izboljšanje pogojev delavcev, ki delajo doma.
V programu za naslednja tri leta je zapisano, da naj bi Evropska komisija letos sprejela popravljene in posodobljene smernice o prenosu podjetij, ki bi nadomestile zakonodajo iz leta 1977. Ce se do konca leta ne bodo dogovorili o smernicah za službena mesta delavcev, se bo bruiseljska komisija posvetovala s sindikati in delodajalci, da bi »kar najbolje rešili probleme«. Komisija bo sprožila razprave o pravicah delavcev, da so obveščeni o notranjih zadevah podjetja, do leta 1997 pa naj bi se stvari premaknile tudi na področju fleksibilnosti in organizacije dela.
S tem nacrtom se Evropska komisija zavzema za novo obdobje enakosti in priložnosti za moške in Zenske, ki naj bi bilo podprto tudi s srednjeročno strategijo ter delovanjem na področju »usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, de-segregacije trga delovne sile in razširjanja načela enakosti ter promocije načela državljanskih pravic za ženske«. ________________________Robert Taylar/Financial Times,
EVROPA
Stare celine zgodovina še ni dovolj naučila
LONDON - Od Tokia do Berlina in °d VVashingtona do Moskve praznujejo konec najvecjega oboroženega spopada v zgodovini. Osvoboditev nacističnih taborišč, znamenite bitke, nemška predaja, bleščeča in grozljiva sve-tioba nad dvema japonskima mesto-tiia ob eksploziji prvih atomskih bomb ‘ Vsak dogodek ima po petdestih letih poseben pomen.
Ko so se septembra 1939 nemški tanki privalili na Poljsko, je večina pričakovala začetek omejene evropske vojne. Namesto tega se je v Šestih letih Popolnoma spremenil ves svet. Sovjetsko zvezo bi Hitler v napadu leta 1941 skoraj premagal, vendar so Rusi ob velikih izgubah obrnili val in prodrli v samo srce nacistične Nemčije. Ko je diktator Stalin končal vojno, je nadzoroval večji del Srednje in Vzhodne Evro-Pe’ Združene države je spopad iztrgal 'z osame in jih preoblikoval v prvo atomsko velesilo. Poraz Nemčije in Hitlerjeva smrt sta vzpostavila prizorišče za spor med dvema državama z različnima ideologijama. ZaCela se je hla-_dna vojna, ki so jo za ZDA in Sovjetsko
zvezo po celem svetu vodile dežele v razvoju.
Britanski vojni voditelj VVinston Churchill je nekaj mesecev po koncu druge svetovne vojne dejal, da je Evropo zastrla železna zavesa. Pozneje se je izkazalo, da so pretekla Štiri desetletja, preden so »zastor« dvignili. Združene države so se odločile, da se bodo postavile nasproti tistemu, kar so same imenovale komunistična grožnja. Uveljavile so politiko zadrževanja, ki je pripeljala do korejske vojne v 50. in pozneje še do vietnamske v 60. letih.
Druga svetovna vojna nas je potisnila v jedrsko dobo in ero reaktivnega pogona, ki je omogočila hitrejša potovanja, vesoljske programe ter obilje zalog energije, hkrati pa ogrozila celotno človeštvo. Tehnološka revolucija je dodobra pometla tudi z obstoječim političnim sistemom. Medtem ko je ZDA in Sovjetsko zvezo potisnila v ospredje, so se države s kolonijami - predvsem Velika Britanija in Francija - po letu 1945 začele drobiti. Prebivalci so namreč odločili, da zaslužijo neodvisnost. Indija se je resila britanske obla-
Nicholass Doughtv / Reuter
sti leta 1947, ko je tudi Francija Alzir-cem obljubila veCje pristojnosti pri urejevanju notranjih zadev. Ker obljube ni držala, je izbruhnila vojna, ki je na koncu pripeljala do neodvisnosti Alžirije leta 1962.
Poraženo Nemčijo so zavezniki razdeliti in taksna je naslednjih 40 let tudi ostala. V tem Času je razvila in obdržala močan odpor do uporabe vojaške sile. Tudi Japonsko so zavezniki zasedli, vendar je znova vzcvetela in postala gospodarska velesila. Na Kitajskem je po koncu japonske zasedbe izbruhnila državljanska vojna med nacionalisti in komunisti, ki se je končala z zmago slednjih. Na Bližnjem vzhodu je že pred vojno tlelo nezadovoljstvo z imperialistično politiko evropskih sil. Po smrti Sest milijonov Zidov v Hitlerjevi Evropi so leta 1948 Združeni narodi na ozemlju britanske Palestine ustanoviti državo Izrael. Spor med Židi in Arabci je vse odtlej v ospredju svetovne poltike.
Številni, predvsem v Evropi, iščejo nove načine za preprečitev vojn. Institucije, ki so jih vzpostaviti po dragi sveto-
vni vojni, delujejo še danes. Leta 1945 so ustanoviti Združene narode, ki naj bi skrbeti za ohranitev svetovnega mira in pravičnosti. Popraviti naj bi napako Lige narodov, ki je bila neuspešen poskus mirnega reševanja sporov po prvi svetovni vojni. Ustanovna listina Združenih narodov od vseh narodov sveta zahteva, da omogočijo naslednjim generacijam Cas brez vojnih viher, ki so ljudi potegnile v vrtinec nepopisnega trpljenja in žalosti. Petim velikim silam - Združenim državam, Kitajski, Sovjetski zvezd, Franciji in Veliki Britaniji - so določiti vodilno vlogo in jim dati pravico veta v OZN. To razmerje moti je prišlo pod vprašaj le ob koncu hladne vojne. Vendar pa je rivalstvo velesil ves Cas hromilo novo telo, ki letos praznuje petdesetletnico. Danes se sooča še z veliko bolj zmedenim zemljevidom sveta, kjer so etnična nasprotja, državljanske vojne in nacionalizem zamenjati staro delitev Vzhod - Zahod.
VeC kot 40 držav je leta 1944 sprejelo sporazum o ukrepih za večjo gospodarsko in politično stabilnost, ki je postal znan pod imenom Bretton VVoods. Sporazum je prinesel novo monetarno ure-
ditev, ki je trajala Četrt stoletja Ustanovil je Mednarodni denarni sklad in Svetovno banko, ki sta danes ključni ustanovi na svetovnem gospodarskem prizorišču.
V	razklani Evropi, ki je v 25 letih doživela dve vojni, se je šest držav odločilo združiti svojo proizvodnjo premoga in jekla, pogonskega goriva spopadov. Rezultat tega je bila Evropska skupnost, predhodnica današnje 15-član-ske Evropske zveze.
Na Vzhodu se je Stalin odločil, da bo obdržal nadzor nad ozemlji, ki so jih pregazile njegove Čete. Zaradi strahu pred Sirjenjem komunizma so zahodnoevropske države leta 1949 sklenile novo zavezništvo z Združenimi državami in ga poimenovale Severnoatlantska vojaška zveza (Nato).
V	Jugoslaviji je heroj boja proti nacistom Josip Broz Tito združil južnoslovanske narode in svojo državo usmeril med Moskvo in Zahodom, ne da bi se pri tem postavil na katero od strani. Petnajst let po Titovi smrti in le nekaj let po koncu hladne vojne je razpadla država, ki jo je zgradil. Posledica tega je nova vojna.
Sobota, 15. aprila 1995
SVET
ČEČENIJA / POVELJNIK ODHAJA
General Kulikov se je utrudil
MOSKVA, SLEPCOVSK (Reuter) - Tiskovni predstavnik ruskega notranjega ministra je sporočil, da je general Anatolij Kulikov, vrhovni poveljnik ruskih enot v Čečeniji, »preutrujen«, zato so ga zamenjah. Začasno naj bi ga nadomestil general Mihail fegorov. Zamenjava na čelu vojaškega poveljstva sovpada z obnovoljenim valom kritik na račun posredovanja, Id je preplavil vso Rusijo.
Na nevzdržnost razmer opozarjajo tudi tuji opazovalci. Uradni predstavniki Mednarodnega komiteja Rdečega križa poročajo, da so ruske čete v najnovejsih operacijah pobile vsaj 250 ljudi, kar pa je notranje ministrstvo zanikalo. Odhajajoči general Kulikov je izjavil, da v prihodnje ne pričakuje večjih spopadov, napovedal pa je spremembo taktike, s katero se
bodo Rusi lotili manjših skupin upornikov, zvestih Džo-harju Dudajevu. »Dudajev in njegovi privrženci nočejo zagotoviti pogojev za normalno življenje v Čečeniji, pač pa nenehno hujskajo k uporu proti ustavnemu redu,« je poudaril Kulikov.
Tudi včeraj je po vsem Slepcovsku, mestu, ki leži na meji med Čečenijo in kiguši-jo, odmevalo oddaljeno grmenje eksplozij. Slepcovsk se namreč nahaja približno 25 kilometrov stran od Bamuta, ki je zdaj glavna tarča ruskih napadov. Z zavzetjem Bamuta naj bi Rusi dokončno prevzeli nadzor nad severno in osrednjo Čečenijo. Uporniki so te predele večinoma že zapustili in se umaknili v gorovje na jugu. Po poročilih agencije Itar-Tass so Rusi Ba-mut povsem obkolili, vendar v naselje še niso vkorakali.
Ruska vojaška letala so napadla afganistansko vas
MOSKVA (AFP) - Afganistansko veleposlaništvo v Moskvi je včeraj odločno obsodilo bombni napad, do katerega je po trditvah Kabula prišlo predvčerajšnjim, ko naj bi ruska letala napadla vas Talokan na severovzhodu Afganistana, kjer je sedež vrhovnega poveljstva tadži-ške opozicije. »Gre za bombni napad na ozemlju tuje države, kar je v popolnem nasprotju z vsemi mednarodnimi pravi-li,« je izjavil eden od tiskovnih predstavnikov veleposlaništva.
Poveljstvo ruskega letalstva pa je včeraj zanikalo, da bi njihova letala bombardirala Talokan, sedež afganistanske province
Takhar, kjer se skriva tudi vodja tadžiške opozicije v izgnanstvu Said Abdulah Nu-ri. »Nobenih napadov ni bilo. Takšna akcija sploh ni mogoča,« je zatrdil eden od predstavnikov ruskega letalstva.
Po poročilih afganistanskih predstavnikov naj bi bombe, ki so jih odvrgla ruska vojaška letala, najmanj sto ljudi ubile in jih še enkrat toliko ranile, poškodovale pa na desetine hiš. Predstavnik talo-kanske policije je povedal, da je v napadu sodelovalo osem lovskih bombnikov Suhoj SU-27, ki so odvrgli 24 bomb, med njimi tudi nekaj kasetnih, ter na Talokan izstrelili 12 raket.
BOSNA IN HERCEGOVINA
Etnično čiščenje se nadaljuje
Nov val nasilja bosanskih Srbov nad civilisti - Na udaru je Bjeljina
SARAJEVO - Bosanski Srbi so ta teden v severovzhodni Bosni znova zaceli preganjati Muslimane z njihovih domov. V najnovejšem valu etničnega čiščenja nadaljujejo tisto, kar so začeb že leta 1994, ko so -po poročilih Rdečega križa - s tega območja nasilno izselili šest tisoč Muslimanov. »Po štirih mesecih sorazmernega zatišja so Srbi začeli z novim izgonom pripadnikov manjšinske narodnosti, predvsem na območju Bjeljine,« je povedala Nina Winqui-st, predstavnica Mednarodnega komiteja Rdečega križa (ICRC) v Sarajevu.
ZN poročajo o več skupinah Muslimanov, ki so jih nagnali prek frontne črte v smeri Tuzle. Winquistova je pri tem navedla primer starca, ki je umrl od izčrpanosti, potem ko je moral prehoditi sedem kilometrov po mrzlem zimskem vremenu. Čeprav se zdi število tistih, ki so jih pregnah v zadnjih dneh, majhno, pa ga je treba prišteti k žr-
tvam prejšnjih izgonov. Srbi, kisov minulih treh letih zavzeli 70 odstotkov bosanskega ozemlja, so z domov pregnali na stotisoče bosanskih Muslimanov, Hrvatov in Romov, da bi s pomočjo etničnega čiščenja ustvarili neodvisno in »čisto« srbsko državo.
Po poročilih predstavnikov ICRC in ZN so bosanski Srbi tudi tokrat pretepah, posi-Ijevali, ropali in morili. Zdi se, da mednarodna skupnost preprosto ni sposobna ah pa noče preprečiti teh zločinov, saj se vedno znova zadovoljuje zgolj z verbalnimi protesti pri voditeljih bosanskih Srbov.
ICRC poroča, da so imeli srbski vojaki med svojo »akcijo« zakrinkane obraze. Izseljenim Muslimanom so, preden so jih poslali čez frontno črto, menda zahičah, da o vsem tem ne smejo pripovedovati nikomur, sicer se bo njihovim sorodnikom, ki še živijo na srbskem ozemlju, slabo godilo.
Kurt Schork / Reuter
JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA
VVinnie Mandela že diugič na cesti
JOHANNESBURG (Reuter) - Z opravičilom, da je taksen korak nujen za dobro vlado, je južnoafriški predsednik Nelson Mandela včeraj že drugič pognal na cesto svojo soprogo Winnie. Prvič je predsednik odstavil 60-Ietno gospo Mandela s položaja namestnice ministra za umetnost, kulturo, znanost in tehnologijo že 27. marca, pred dvema dnevoma pa jo je spet posadil na ta ministrski stolček - samo zato, da jo je včeraj lahko znova odstavil.
Zapleteni manever večkratnega odstavljanja je moral predsednik izvršiti zato, ker se je VVinnie Mandela pritožila zaradi neustavnosti odstavitve. Po južnoafriški ustavi se mora namreč predsednik posvetovati s člani svoje vlade, preden katerega izmed njih odstrani s položaja. Mandelov politični nasprotnik iz stranke Inkatha Mangosuthu Buthelezi, ki sodeluje v vladi narodne enotnosti, je potrdil, da ga predsednik ni vprašal za mnenje o VVinnie. Zato je moral Nelson svojo soprogo, s katero že nekaj let ne živita več skupaj, še enkrat postaviti na položaj namestnice ministra, se posvetovati s člani vlade in jo spet odstaviti. Gospa Mandela, za opazovalce nevarna populistična sila v južnoafriški politiki, ogorčeno napada svojega soproga zaradi politike sprave z belimi Južnoafričani. Poleg tega ji očitajo vrsto političnih nepravilnosti, finančno potratnost in celo vpletenost v ugrabitve in umor.
O čem pišejo dmgje po svetu
O političnem položaju na Kitajskem
»Za kitajsko vodstvo je značilna predvsem korupcija. Režim v Pekingu se je le malo demokratiziral in kitajski oporečniki so še vedno dejavni. Njihove zamisli - podobno kot v Sovjetski zvezi sredi sedemdesetih let - prodirajo vse tja do državnega vrha. Najbolj priljubljen politični prijem kitajske vlade še vedno ostaja zatiranje. Nastaja pa tudi razred novodobnih bogatašev, v katerem se hitro razvijajo temelji svobodnega mišljenja. Slednje v sebi skriva resne nevarnosti za stabilnost kitajske družbe. Vrnitev Hongkonga pod okrilje Kitajske, ki bo na sporedu čez dve leti, pa bi lahko ves proces destabilizacije še dodatno pospešila. Dejstvo, da so kitajske oblasti potrebovale kar trideset ur, preden so uradno objavile novico o smrti Chen Yuna, Dengovega starega konservativnega tekmeca, vsekakor dokazuje, da so politične razmere na Kitajskem zapletene.« (Les Echos, Pariz)
O Mitterrandu
»Francois Mitterrand je potrpežljiv mož. Svoj prihod v Elizejsko palačo je gradil počasi, toda zanesljivo. Potem pa je korak za korakom gradil svojo kulturno dediščno. Zakaj toliko spomenikov? Za veličino Francije, seveda. Predvsem pa zato, da se tudi veličina samega Mitterranda trajno zapiše v zgodovino Francije. Mož je storil vse, da bi bil edini levičarski predsednik v času pete republike. Prava veličina je seveda nedeljiva.« (Infomatin, Pariz)
O posojilu MDS Rusiji
»Nedvomno so vsi, ki so prebrali “izjavo vlade in centralne banke Ruske federacije o ekonomski politiki 1995“, presenečeni nad naslovom dokumenta. Formalno je to obveza ruske vlade in centralne banke, da bosta pod budnim očesom Mednarodnega denarnega sklada izvajali konkretno določeno gospodarsko politiko. V resnici pa dokument pomeni brezpogojno kapitulacijo pred MDS, saj se Rusija obvezuje, da bo storila vse, kar so si zamishli strokovnjaki MDS.« (Nesavisimaja Gazela, Moskva)
O Tadžikistanu
»Očitno je, da se sedanja vlada v Tadžikistanu brez prisotnosti ruskih sil ne bi mogla obdržati na oblasti več kot nekaj ur. Tudi v primeru svobodnih vohtev bi bili sedanji oblastniki obsojeni na neuspeh. Ruska vojska tako v Tadžikistanu ščiti enega najbolj totalitarnih režimov na območju nekdanje Sovjetske zveze... Tadžikistan in Čečenija imata nekaj skupnega: ruske oklepnike .in helikopterje. V obeh primerih se je Rusija odločila, da poseže v lokalne spore. Temu bi sicer načelno nihče ne ugovarjal; toda namesto vloge posrednika, kot je to v mirovnih misijah navada, si je Rusija izbrala vlogo zaščitnice ene od sprtih strani. Seveda pa si ruski oblastniki za zaščito izberejo tisto stran, ki se je pripravljena pokoriti Moskvi in sprejeti stalno prisotnost ruskih sil na svojem ozemlju.« (Lidove noviny, Praga)
O umiku dunajskega kardinala Groerja
»Papež Janez Pavel H. je hotel žalostno dunajsko zgodbo čimprej končati. Sveti sedež je dunajskemu kardinalu Groe-rju, ki je obtožen pedofilije, določil pomožnega škofa (koa-djutorja) s pravico nasledstva... Po kanonskem pravu koadju-tor nadomešča kardinala v času njegove odsotnosti ah v primeru bolezni. Na ta način Vatikan v primem škandalov ali sporov brez večjih težav umakne spornega cerkvenega dostojanstvenika. Primer Groer se bo dokončno končal poleti, ko se bo kardinal umaknil v benediktinski samostan. Predvidevajo, da se bo Groer odpovedal tudi svojim funkcijam v vatikanskih kongregacijah za božjo vero, posvečeno življenje in katoliško vzgojo.« (La Repubbhca, Rim)
ISTRA IN KVARNER
Hrvaška hoče s cestami dohiteti Slovenijo
Goran Moravcek
REKA - Novica, da Italija Sloveniji ponuja pomoč pri gradnji avtocest, je povzročila veliko skrbi pri hrvaških načrtovalcih, ki si prizadevajo, da bi državo čim prej izvlekli iz izolacije. Marsikdo od njih je s precej grenkobe prebral izjavo Alessan-dre Guerre, predsednice italijanske deželne vlade Fur-lanije-Julijske krajine, ki je po sestanku z Zoranom Thalerjem izjavila, da je Italija Ljubljani ponudila konkreten predlog o gradnji prometnic ter izboljšanju telekomunikacijskega omrežja in železniške infrastrukture. Za Hrvate je bila neprijetna tudi novica o odločitvi Avstrije, da bo kot izhod na morje uporabljala pristanišče Koper.
Hrvaški politiki, z njimi pa tudi veliko število »navadnih smrtnikov«, so prepri-
čani, da ima Hrvaška idealno zemljepisno lego na zemljevidu Evrope in da bi bila lahko zato most med vzhodom in zahodom, severom in jugom. Velikokrat je mogoče slišati misel, da je reško pristanišče najprimernejše izhodišče za morski promet. Hrvaška si je prizadevala, da bi prek Reke in Kvarner j a potekalo trgovanje z Evropo, s Čilom, Kitajsko, Turčijo in z drugimi državami. Toda ti načrti se uresničujejo le počasi, okoliške države - Madžarska, Avstrija, Slovaška, Češka in Ukrajina - pa se pogosto zatekajo k drugim potem, saj ima Hrvaška preglavice z vojno in slabim stanjem prometnic.
Minister za obnovo dr. Jure Radič se teh težav zaveda. Po njegovem mnenju bi morala Hrvaška v prihodnjih petnajstih letih, če bi se ho-
tela priključiti na velike prometnice, v obnovo cestnega omrežja vložiti več kot deset milijard dolarjev. Mnogim se zdi ta načrt v sedanjih razmerah neuresničljiv, saj vojni ni videti konca, gospodarski položaj pa je skrajno »zapleten«. Toda Jure Radič je prepričan, da se bodo stvari obrnile v prid njegovi državi.
O tem pričajo tudi prva mednarodna posojila Hrvaški, ki so jih odobrili v teh dneh, brez njih pa prometna in gospodarska obnova države ne bi bila mogoča. Del tega denarja bodo namenili za nadaljevanje gradnje najpomembnejše hrvaške avtoceste, ki bo od Reke skozi Zagreb vodila do Budimpešte.
Cestno tekmo s Slovenijo, ki bo pritegnila velik del prometa, na katerega računa Hrvaška, na Reki jemljejo ze-
lo zares. Napovedali so, da bodo začeli svoje načrte o gradnji cest uresničevati odločneje, poleg avtoceste od Reke do Zagreba pa nameravajo Rečani - ne glede na to, ali jim bo Italija pomagala - začeti gradnjo avtoceste proti Trstu.
Obrisali so tudi prah s starih načrtov o gradnji jadranske avtoceste, ki bi povezovala Umag z Dubrovnikom, v svoji končnici pa tudi Trst s Solunom. Gotovo pa ne bodo odstopili od gradnje avtoceste od Reke do križišča Rupa pri hrvaško-slovenski državni meji. Ni še povsem jasno, po kateri trasi naj bi potekala cesta od Rupe proti Sloveniji, saj državi še nista medsebojno uskladili načrtov o gradnji te prometnice. Za Slovenijo in Italijo cesta od Reke do Trsta ni zelo pomembna, saj se bo Trst s sre-
dnjo Evropo povezoval čez slovensko, ne hrvaško ozemlje.
Nekaj več upanja ima Hrvaška pri železniških povezavah. Nedavno so objavili pilotni načrt železniške proge od Gdanska čez Varšavo in Budimpešto do Zagreba in Reke. Z njim naj bi se vzhodnoevropske države hitreje vključile v mrežo zahodnoevropskih prometnic. Ce bi ta načrt, katerega vrednost ocenjujejo približno na 2, 5 milijarde dolarjev, uresničili, bi vožnja od Reke do poljske obale na Baltiku namesto sedanjih 25 ur trajala približno 14 ur.
Omenjena študija predvideva kar nekaj faz uresničevanja. V prvi naj bi pot od Gdanska do Reke skrajšali tako, da bi poenostavili carinske postopke na mejnih prehodih in pregled potnikov. Tako bi prevoz blaga brez ve-
čjih naložb skrajšali za deset ur, prevoz potnikov pa za več kot štiri ure. Z vlaganji na Hrvaškem, obnovo tirov in zamenjavo zastarelega sistema električne vleke čez Gorski Kotar pa bi se propustnost železniške proge do Reke in Zagreba povečala za več kot 50 odstotkov. Tako bi lahko namesto sedanjih 5, 8 milijona ton blaga po tej železnici prepeljali skoraj deset milijonov ton tovora, hkrati pa bi to potovanje trajalo manj kot tri ure.
Ta projekt so ovrednotili na 140 milijonov dolarjev, in če Hrvaška ne bo hotela zamuditi priložnosti, bo vsekakor morala nekje izbrskati denar za obnovo te proge. Kajti reško pristanišče, ki ima čedalje več težav s poslovanjem, brez novih cest in prog ne bo dočakalo boljših dni.
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
RAČUNALNIKI OMOGOČAJO DRUGAČNO ORGANIZACIJO DELA
Skupinsko delo prinaša dobiček
NEVV YORK - Po napovedih strokovnjakov za zaposlovanje bo do leta 2000 polovica ameriških delavcev organizirana v delovnih skupinah. Skupinsko delo namreč povzroča manjše strese in prinaša večji zaslužek. Trenutno samo eden od desetih ameriških delavcev ali uslužbencev opravlja delo, organizirano v skupinah, že čez pet let pa naj bi v skupinah delalo od 30 do 50 odstotkov delavcev.
Delovne skupine so sestavljene iz zaposlenih, ki imajo različna znanja in težijo k skupnemu cilju. Člani skupine pripravljajo projekte, oblikujejo strategijo in nato izpolnijo zadano nalogo. Raziskava pittsburške svetovalne agencije Development Dimensions International (DDI) kaže, da od podjetij, v katerih so uvedli delovne skupine, s tem načinom organizacije dela niso zadovoljni samo v treh odstotkih primerov, kar 60 odstotkov podjetij pa želi število delovnih skupin povečati.
Richard VVellins, podpredsednik DDI, navaja prednosti skupinskega dela: »Morala in motiviranost zaposlenih sta višji in podjetje prav zaradi delovnih skupin lahko pritegne ter tudi obdrži dobre delavce in strokovnjake. Z delovnimi skup mami se povečata kakovost in hitrost dela. Podjetje lažje uvaja nove delovne procese ali izdelke, seveda so nižji tudi proizvodni stroSki. Delavci v skupinah imajo občutek, da soodločajo v delovnem procesu, saj jih za uspešno opravljeno delo tudi ustrezno nagradijo.«
Združene države so trenutno na drugem mestu na svetu, takoj za Japonsko, glede uspešnosti delovnih skupin. VVellins v svoji knjigi o delovnih skupinah predstavlja vrsto uspešnih pirmerov uvajanja te organizacijske oblike dela. Podjetje Texas Instruments je v svoji tovarni v Maleziji z delovnimi skupinami zvišalo storilnost na delavca za 100 odstotkov, cas izdelave pa se je prepolovil. V zavarovalniški družbi Milvvaukee Mutual Insurance se je fluktuacija zaposlenih znižala s 36'na 5, 2 odstotka. V Colgate-Palmolive se je proizvodna učinkovitost zvišala za 30 odstotkov.
VVellins tudi ugotavlja, da so zaposleni v delovnih skupinah bolje plačani od »navadnih« delavcev. »Podjetja, ki imajo proizvodnjo organizirano v delovnih skupinah, plačujejo zaposlene nad ceno delovne sile na trgu, ker sta njihova učinkovitost in prožnost nadpovprečni.«
Shenvood Ross / Reuter
šef je na tisoče kilometrov daleč
NEVV YORK - Elaine Carey danes dela doma, obkrožena z računalnikom, modemom, dvema telefonoma, telefaksom, vec radijskimi sprejemniki, televizorjem in videorekorderjem. Zaposlena je pri majhni agenciji za stike z javnostjo v predmestju Los Angelesa. Kot uslužbenka podjetja PPM je tisoče kilometrov in Časovnih pasov oddaljena od svojih sodelavcev in Sefa Dicka Grovea, ki podjetje vodi s svojega ranča v Kansasu. V glavni pisarni v kalifornijskem Sausahtu urejujejo samo administrativne zadeve. »Danes lahko delaš, kjerkoli želiš, Ce le imaš prava orodja,« pripoveduje Elaine.
Vse bolj se soočamo s tako imenovanimi »virtualnimi« podjetji, kjer zaposleni ne delijo skupnega fizičnega prostora, pa vendar po zaslugi modeme tehnologije delajo skupaj. Delavci so razstreseni po vsej državi, stike pa vzdržujejo le z računalniki in elektronsko pošto.
Tega pristopa sicer ni mogoče uporabiti pri vseh vrstah podjetij, kljub temu pa zaradi popolne Časovne prilagodljivosti vse veC ljudi poskuša poiskati taksno službo. S tem načinom poslovanja se podjetje izogne visokim stroškom najema nepremičnin. »Veliko ceneje je poslovati v navideznem prostom kot pa v resničnem,« zatrjuje eden izmed zaposlenih v Ratonu, podjetju prihodnosti. TA AT&T, eno najvecjih komunikacijskih firm na svetu, danes dela na domu skoraj 12 tisoč prodajalcev in strokovnjakov za trženje. S tem podjetju letno prihranijo okoli 70 milijonov dolarjev. Odkar so pred petimi leti zaceli s projektom »navideznega podjetja«, sta se produktivnost in prodaja povečali tudi za 40 odstotkov. Zmanjša-
nje stroškov pa ni edina pridobitev novega načina poslovanja. Ker je odstranjena ovira geografskih meja, imajo podjetja večji izbor med delovno silo. »Zaradi novih komunikacijskih sistemov lahko delodajalci zdražijo ljudi s podobnimi sposobnostmi iz kateregakoli dela sveta,« pojasnjuje Lisa Gundry, profesorica menedžmenta. Dodala je Se, da ima podjetje, ki najema delovno silo iz različnih mest, dostop do večjega števila potrošnikov v državi.
Največja prednost za zaposlene je prilagodljivost. »Možnost, da iz svoje brunarice na podeželju pripravljajo program dnevnih novic in obenem na lastne oči spremljajo odraščanje svojih otrok, privlači veliko ljudi,« trdi direktor PPM Grove. Billu Mc Andrevvu, ki prav tako doma v New Yorku dela za to podjetje, največ pomeni možnost, da vec Časa posveča svojemu dvoletnemu sinu. Delo si cez dan pogosto krajša tudi s sprehodi in obiski v centra za kulturo telesa. Poleg tega mu ni potrebno skrbeti, kako bo oble-
čen v službi. »Mojim strankam se niti sanja ne, da se okoli sprehajam v pižami,« se hahlja. Posebno mu je všeč, da se lahko izogne spopadu z dragim in pregostim newyorškim prometom. Vendar ima tudi »navidezno podjetje« za zaposlene svoje temne plati. Pritožujejo se, da je ob koncu dneva silno težko zaključiti z delom. Priznavajo, da svojo elektronsko pošto pregledujejo tudi v nočnih urah in cele konce
tedna. Ker so fizično ločeni od svojih nadrejenih, nimajo pravega pregleda nad količino dela, ki ga morajo opraviti.
Edini nadzornik je njihova potreba po dobrem opravljanju dolžnosti, ki je ostrejša od vsakega šefa. »Delam veliko bolj trdo, kot sem to prej počel v pisarni. Sploh nikdar ne neham,« razlaga John Goodman, McAndrevvov sodelavec v PPM. Priznava pa, da se zunaj delovnega vrveža poču-
ti precej osamljenega. Vendar svojega načina dela zaradi popolne Časovne prilagodljivosti nikoli ne bi zamenjal za klasičnega. »Nobene potrebe ni, da bi za uspešno poslovanje podjetje moralo imeti vse delavce pod eno streho,« pove in doda: »Vsi zaposleni smo povezani z medsebojnim razumevanjem, znanjem in poznavanjem medijev ter seveda tehnologije.«
Suzaime Rostler / Reuter
Boj proti odvisnosti od kofeina
SEATTLE - V vsakem leksikonu piše, da kofein poživlja možgane, srce in dihalni center. Ni pa nujno, da lahko v vsakem preberemo tudi dejstvo, da je kofein mamilo, ki povzroča odvisnost. Skupina za medsebojno pomoč Anonimni odvisniki od kofeina (CAA) v Portlandu v ameriški zvezni državi Oregon želi odvisnim od kofeina pomagati.
Po vzora anonimnih alkoholikov se dober ducat skesanih uživalcev kofeina vsak petek zveCer srečuje v knjižnici škofijske cerkve svetega Stephena. Michael M., eden od ustanovnih elanov CAA, je po poklicu svetovalec za boj proti mamilom na mestni kliniki. Nekoč je bil alkoholik in pri anonimnih alkoholikih je spoznal, v kolikšno pomoč je lahko pogovor z dragimi odvisniki. Pii CAA se na primer pogovarjajo o tem, da nikoli ne morejo spiti le jutranje kave. »Kot večina drugih, sem tudi sam spil najmanj sedem skodelic kave na dan, kar je tisoč miligramov kofeina dnevno - precejšnja količina!« Za večino ljudi odvisnost od kave ni nikakršen problem, pravi svetovalec. Vendar pa se pri CAA Michael M. pogosto pogovarja z odvisnimi, ki trpijo za posledicami uživanja kave: napadi panike, nespečnost, motnje sitnega utripa in celo depresije. Raziskava, ki so jo oktobra objavili v eni od zdravniških strokovnih revij, je predstavila znanstveni dokaz: ose-
bne izkušnje Michaela M. v odnosu z drugimi Člani CAA so značilne tudi za veliko dragih odvisnikov od kofeina. Kljub temu pa so se pri reviji Fresh Cup, ki izhaja v Portlandu, razburili: v novi izdaji revije kolumnist Ward Barbee rohni, da bi bilo popolnoma »idiotsko«, Ce bi taksno skupino vzeli resno. Sam ne skriva svoje odvisnosti - kaj naj bi bilo lepšega kot »Cma stvar«, ki življenje preprosto dela bolj »civilizirano«.
Revija Fresh Cup, v kateri kavo reklamirajo v oglasili in Člankih, je značilni produkt ameriškega severozahoda. Tukaj ima sedež podjetje Starbucks, ki zdaj vso celino oskrbuje z dizaj-nerskimi trgovinami in lokali s kavo. Portland -podobno kot Seattle na severu pacifiške obale -velja za trdnjavo navdušencev nad kavo. V takšnem podnebju lahko skupina, kot je CAA, kmalu pridobi sloves Cme ovce. Vendar pa taksna vrsta kritike Michaela M. ne vznemirja. »-Saj nikomur ničesar ne predpisujemo, pa tudi kavne industrije ne želimo napadati.« Skupina CAA želi svojim elanom predvsem nuditi pomoč, ki jo potrebujejo. Vendar pa bo že to podjetju Starbucks & Co. povzročilo veliko nespe-cih noči, kajti Michael M. kot prvi korak iz odvisnosti priporoča napitek z manj kofeina -zeliščni čaj.
TilmanStreif/dpa
NEKJE

V E V R O P
Povsod je lepo, doma je najlepše
BHHHHHHIIHHI
Nekje v Evropi se ljudje, ki kar naprej potujejo poslovno ali turistično, službeno ali zasebno ter se vračajo domov, kot v svojo zadnjo desti-nacijo ali postajo, radi pohvalijo, potem ko so videli svet, uživali v izbrani hrani, nakupih in ogledih najrazličnejših zgodovinskih in sodobnih znamenitostih, da je povsod lepo, doma najlepse. So neprištevni zanesenjaki, ki so nad tujino, posebno ko jo prvič okusijo, tako navdušeni da tam, v dalnjem svetu, tudi ostanejo. Smo pa tudi taksni, ki se kar naprej vračamo domov kot štrki.
A Severna Amerika, posebno New York, je to poletje v znamenju novega filmskega junaka Forresta Gumpa oziroma Toma Hanksa. Dobil je Oskarja, ker je predstavil izbrane ameriške dogodke v zadnjih tridesetih, štiridesetih letih, predstavljenih skozi optiko podpovprečnega Američana, ki ni bil samo nespreten precizni mehanik oziroma kovaC svoje sreče, marveč tudi malo Cez les. Ali drugače reCeno - z oskarji nagrajeni Forrest Grnnp je film, ki je potrdil, da v Ameriki lahko uspejo tudi idioti. Ni kaj, vabljiva dežela z neomejenimi možnostmi znotraj svoje prikrite omejenosti.
Ko sem se okopal v sončni Kaliforniji, sem se ustavil za nekaj dni v New Yorku. Znašel sem se v hotelu Roosevelt. V njem so se Cez vikend zbrale ameriške prerokovalke, sodobne Čarovnice s tarot kartami, služabnice Crne magije. Vse po vrsti ekstravagantne, zakompleksirane, frustrirane, nezadovoljne s sabo, ker jih ne marajo niti feministke, kaj šele lepi in bogati moški. Nekaj te depresti-vnosti je imel v sebi tudi sam hotel. Prav vanj so prihajali v preteklosti razočaranci z vseh vetrov, skakali skozi okno na 45. ulico, ne da bi plačali hotelski račun ali odnesli poslovilno pismo na pošto.
Tridesetletni Cmec za starim hotelskim pultom v recepciji se je rodil brez nasmeška. Najbrž imajo tudi Američani težko otroštvo. Ko sem mu povedal, da imam rezervacijo in da bi rad ostal nekaj dni v New Yorku, me ni našel na seznamu gostov. Ne samo Schindlerjeva lista, tudi drugi seznami so nepopolni. Po dveh urah prepiranja, dokazovanja identitete, spelinga svojega priimka (last name) esouemien, potem ko je odvrtel veC skrivnih telefonskih številk, odhajal v posebno sobo v ozadju, je pristal, da je vse v redu ter mi dal ključ od hotelske sobe. Bil je živčen kot pes. Verjetno je bil kadilec, njim pa je v ponedeljek odklenkalo.
V	mračni hotelski sobi sem našel televizijske vesti z naslovom Poslednji dim. Newyorški župan se je odločil za drastične ukrepe zoper kadilce: odslej v javnih prostorih ne bo ne pepelnikov ne kadilcev. V lokalih, kjer je vec kot petintrideset ljudi prav tako ne bo smel nihče prižgati cigarete.
V	pokritih stadionih, v tekmovalnih dvoranah prav tako ne. Kazen za prestopnike je dva tisoč dolarjev. NewyorCani so obsojeni na prvo cigareto. Ta je prepovedana. Samo obsojenci na električnem stolu bodo lahko kot poslednjo željo pokadili v miru svojo - poslednjo cigareto! In potem so se novice na televiziji pomešale. Nenadoma se je pojavila slika ulice, na njej mrtev pes. Hitro jo je zamenjala slika z ugaslim ogorkom ter ponovnim napisom Poslednji dim. Ta cmi, nekadilski ponedeljek sem videl na ulicah Manliattana same nesrečne ljudi. Stali so v senci nebotičnikov, na vogalih ulic, med vrati ter vlekli svoje sladostrastne dime. Danes so jih izgnali iz pisarn, javnih lokalov, poslali na ulico kot brezdomce, državljane drugega reda. Jutri bodo morda morali nositi posebne
Branko Somen
oznake, da so kadilci. Ne bodo jih veC puščali ne na koncerte, na nogometne tekme, v lokale. Od daleč bodo kazali nanje, mogoče jih bodo celo fizično napadli, na koncu pobih kot pse. V New Yorku je namreč vse mogoCe. Kadilci imajo v tem mestu pasje življenje. Lastnik psa mora po-
brati za svojim štirinožnim prijateljem pasje govno, kdo ga bo za kadilcem!?
Ko sem po treh dneh odhajal, sem na recepciji znova naletel na svojega Črnega Michaela. Hotel je, da plačam sobo. Znova je trajalo dve uri, da sem ga prepričal, da sem gost, da je neki
Arttour plačal zame. Potem sem ga vprašal, Ce je prišla zame kakšna ekspresna pošta iz Ohia. Oziral se je okrog sebe ko da se potaplja, segal pod pult, odšel v posebno sobo in se vrnil praznih rok. Kdo pa bi mi pisal, saj nisem Roosevelt! Ne vem mnogo o hotelih, nekaj malega o ameriškem predsedniku, ki je bil na Jalti in je umrl pred petdesetimi leti, zato pa sem se soočil s črnsko mentaliteto. Uslužbenec na recepciji je bil len. Celo neumen. Pravi Forrest Gump, vendar Cmi. Ko sem ga slednjič prepričal, da je hotel plačan, sem odšel za nekaj ur na Peto avenijo, stopil v dve, tri knjigarne ter se vrnil po kovčke v hotel. Na recepciji je bila ženska. Našla je pismo iz Ohia,- Tukaj je že od zjutraj, je dodala v opravičilo. Vedel sem, a kaj, ko tega ni hotel vedeti moj Cmi prijatelj Michael. Hvala bogu, sem pomislil, Cmec je odšel v kino, da bi se identificiral s Tomom Hanksom. Pa se je pojavil. Z računom, na katerem je pisalo, da sem iz Češkoslovaške..Pogledal sem ga, kot da je to moj poslednji pogled, preden bom skočil skozi hotelsko okno. Kako neki je našel deželo, ki se je prav tako razpadla kot Jugoslavija?! In potem sem pomislil, da ni še nihče naredil filma o Forrest Gmnpu, ki bi bil Cmec. Jaz sem našel igralca. Michael bi bil idealen. Jebi ga - mogoCe pa ni bil tako neumen - hotel je, da je moja soba dvakrat plačana, ni mi hotel dati pošte, v kateri je bil najnovejši scenarij, mogoCe izvrsten, mogoCe je hotel, da zgubim živce, si prižgem cigareto in plačam dva tisoC dolarjev kazni. In stožilo se mi je po Kaliforniji, kjer so kajenje prepovedali že pred leti, pa so se ljudje navadili in ostali dalje prijazni. In stožilo se mi je po svoji domovini, kjer je, kar zadeva kajenje, veCja demokracija kot v Ameriki. Za zdaj.
MENJALNIŠKI TEČAJI
14. aprila 1995
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana*	80,30	81,30	11,29	11,55	6,50	6,89
A banka Koper*	80,20	81,30	11,25	11,56	6,47	6,87
A banka Nova Gorica*	80,65	81,45	11,31	11,57	6,50	6,87
Banka Celje d.d., t: 063/431-459*	80,50	81,50	11,30	11,60	6,45	6,90
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55	80,45	81,40	11,35	11,50	6,40	6,80
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511*	80,92	81,45	11,20	11,62	6,51	6,68
Bund Ljubljana, t: 18-51-318*	-	-	-	-	-	-
Come 2 us*	15.4.	zaprto!					
Tel: 061/ 16-92-635. od 8-15, sob od 9-12						
Creditanstalt d. d.	80,70	81,50	11,40	11,70	6,60	7,00
Hida, od 7-19, sob od 7-14*	80,82	80,90	11,42	11,44	6,57	6,59
Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095*	80,85	80,93	11,43	11,45	6,60	6,63
Kompas Hertz Celje	80,60	81,05	11,34	11,45	6,43	6,65
Tel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-15						
Kompas Hertz Velenje	80,60	81,05	11,34	11,45	6,43	6,65
Tel: 063/ 855-552, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Idrija	80,50	81,00	11,34	11,45	6,43	6,65
Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15						
Kompas Hertz Tolmin	80,50	81,00	11,34	11,45	6,43	6,65
Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15						
Kompas Hertz Bled	80,50	81,00	11,34	11,45	6,43	6,65
Tel: 064/ 741-519, od 8-12,17-19, sob od 7-16						
Kompas Hertz Nova Gorica	80,50	81,00	11,34	11,45	6,43	6,70
Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19						
Kompas Hertz Maribor	80,50	81,00	11,34	11,45	6,43	6,65
Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13						
Nova kreditna banka Maribor d.d.*	80,04	81,50	11,30	11,50	6,35	6,95
Lemo Šempeter,!: 065/ 32-250*	80,80	81,40	11,35	11,55	6,53	6,67
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	80,50	81,20	11,30	11,50	6,45	6,90
Poštna banka Slovenije	79,00	81,00	10,75	11,43	6,02	6,75
Publikum Ljubljana, t: 312-570	80,85	80,89	11,43	11,45	6,62	6,64
Publikum Piran, t: 066/ 73-269	80,35	80,70	11,32	11,42	6,65	6,60
Publikum Celje, t: 063/ 441-405	80,70	81,00	11,40	11,49	6,50	6,80
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	80,70	80,95	11,43	11,45	6,50	6,90
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	79,80	81,45	11,20	11,56	6,40	7,00
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	80,91	81,09	11,36	11,48	6,60	6,65
Publikum NM, t: 068/ 322-490	80,40	80,84	11,30	11,50	6,55	6,80
Publikum Žalec, t: 063/ 715-114	80,50	81,20	11,30	11,50	6,20	7,00
Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174	80,30	81,10	11,40	11,50	6,20	6,90
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	80,55	81,05	11,35	11,55	6,55	6,80
Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670	-	-	-	-	-	-
Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822	-	-	-	-	-	-
Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842	80,55	81,45	11,26	11,54	6,40	6,80
SKB d.d.,***	80,20	81,35	10,60	11,65	6,40	6,70
SHP Kranj, t: 064/331-741*	80,70	80,90	11,40	11,46	6,50	6,80
SZKB d.d. Ljubljana*	80,65	81,19	11,34	11,53	6,50	6,82
UBK Ljubljana, 1:061/444-358	80,50	81,40	11,32	11,57	6,60	7,00
Upimo Ljubljana, t: 212-073*	80,81	80,85	11,43	11,45	6,65	6,69
Tečaji na dan 13, 4. 1995. * Zaračunavajo provizijo: * *
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"*
		
Sedež: tel, +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica:		
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
14. APRIL 1995 valuta	v LIRAH nakupni	prodajni
ameriški dolar	1667,00	1742,00
nemška marka	1203,00	1253,00
francoski frank	346,00	359,00
holandski gulden	1077,00	1121,00
belgijski frank	58,70	61,10
funt Sterling	2688,00	2798,00
irski Sterling	2739,00	2850,00
danska krona	307,00	320,00
grška drahma	7,40	7,70
kanadski dolar	1221,00	1271,00
japonski jen	20,00	20,80
švicarski frank	1459,00	1519,00
avstrijski šiling	171,30	178,30
norveška krona	269,00	280,00
švedska krona	229,00	239,00
portugalski escudo	11,40	11,90
Španska pezeta	13,50	14,10
avstralski dolar	1239,00	1290,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	14,00	15,00
hrvaški dinar-kuna	320,00	345,00
		
14, APRIL 1995	! V URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	16760,00	1721,00
nemška marka	1215,00	1250,00
francoski frank	347,00	362,00
holandski gulden	1078,00	1106,00
belgijski frank	58,70	59:90
funt Sterling	2694,00	2784,00
irski Sterling	2744,00	2834,00
danska krona	308,00	316,00
grška drahma	7,40	8,00
kanadski dolar	12238,00	1268,00
švicarski frank	1473,00	1503,00
avstrijski šiling	171,60	176,60
slovenski tolar	14,50	15,30
			
13. APRIL 1995			
dtžava	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,30	8,90
Avstrija	Posojilnica železna Kapla	8,70	9,30
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,50	8,90
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,60	9,20
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,50	9,10
Italija	Kmečka banka Gorica	-14,50	15,30-
Italija	Tržaška kreditna banka	-14,00	15,00-
			
14. MAREC 1995	v DEM		
valuta	.nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.4098	
francoski frank		28.0770	
nizozemski gulden		89.1430	
belgijski frank		4.8360	
španska peseta		1.0907	
danska krona		24.8600	
kanadski dolar		0.9945	
japonski jen		1.5464	
švicarski frank		120.0700	
avstrijski šiling		14.2070	
italijanska lira		0.8365	
švedska krona		19.4450	
ABANKA D.D. LJUBLJANA
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 18.4.95
Nakupni	Prodajni
1.	REDNI letaj za DEM	8121	81.48
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz za tolarje.
Podrobnejše informacije: tel 17-/8452,102-326 in »2-515
v	y
MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 073 z dne 14. 4. 1995-Tečaji veljajo od 15. 4. 1995 od 00.00 ure dalje
				ZA DEVIZE		
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	83,6864	83,9382	84,1900
Avstrija	040	šiling	100	1154,8782	1158,3533	1161,8284
Belgija	056	frank	100	395,4962	396,6863	397,8764
Kanada	124	dolar	1	82,8860	83,1354	83,3848
Danska	208	krona	100	2072,1499	2078,3851	2084,6203
Finska	246	marka	100	2640,9754	2648,9222	2656,8690
Francija	250	frank	100	2335,5162	2342,5438	2349,5714
Nemčija	280	marka	100	8126,0783	8150,5299	8174,9815
Grčija	300	grd	100	—	50,2154	50,3660
Irska	372	funt	1	—	185,3023	185,8582
Italija	380	lira	100	6,6277	6,6476	6,6675
Rep. Hrvaška	385	hrv. kuna	100	—	2240,0000	—
Japonska	392	jen	100	135,9899	136,3991	136,8083
Nizozemska	528	gulden	100	7257,4818	7279,3198	7301,1578
Norveška	578	krona	100	1816,6661	1822,1325	1827,5989
Portugalska	620	escudo	100	77,3196	77,5523	77,7850
Švedska	752	krona	100	1548,8305	1553,4910	1558,1515
Švica	756	frank	100	9842,3060	9871,9218	9901,5376
Velika Britanija	826	funt Sterling	1	181,6341	182,1806	182,7271
ZDA	840	dolar	1	113,7326	114,0748	114,4170
Evropska unija	955	ECU	1	149,7637	150,2143	150,6649
Španija	995	peseta	100	91,8409	92,1173	92,3937
Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 15.4.1995
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)			tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 12, 5. 1995:					1,500,000	828,986	811,974	1,640,960
27		110.5315%	108.2632%	109.3973%	150,000	82,899	81,197	164,096
tiuBLiAus.A Tečajnica bornega trga
št.; 71	Datum: 14. 4. 1995
Uttt-UVA STOCI PCHANCCPC.
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon štdat(3)	enotni tečaj	% sprem	datum povpraš ponudba			Max.	Min.	1000 srr
	HSE		12333	SEBE						
LEE	796	(4.5.93)	11,990		13.4.	11,350	11.950			
PUB	1.000	(6.6.94)	13,207	2,58-	14.4.	13,200	13,51	13,230	13,200	1.083
SAL	500	(7)129.8.94)	20.395		14.4.	20.330	20,560	20,450	20,310	7.750
SKBK	458	(16.5.94.)	32.967	,09-	14.4.	32.81	33.050	33.10	32.10	1.747
	ME	»tiriw.wi	BBZB							
SOI	8,0	4.(31.12.94)	98,2	,19A	14.4.	98,1	98,5	98,2	98,2	310
RS02	9,5	8.(1.10.94)	103,7	,19	14.4.	103,1	103,5	103,7	103,2	48.984
RS08	5,0	3.(30.11.94)	83,9	,86	14.4.	81,0	84,4	83,9	83,0	61.562
RS11	7,0	4.(15.1.95)	90,0		7.4.		92,0			
RSL1D	8,0	4.(31.12.941	95,6	,12	14.4.	96,0	97,1	95,6	95,6	109
RSL2B	9,5	8.(1.10.941	101,5	,20-	14.4.	11,5		101,5	101,5	83
SKBl	10,0	4.(1.11,941	95,0	,07-	14.4.	94,5	95,8	95,1	94,9	3.344
	OTii?			SHBE						
iTBR			11,020	,09	14.4.	10,51	11,850	11,020	11,202	55
DAD	10.000	(1.6.94.1	118,480	,36-	14.4.	117,650	118,51	119,01	117,500	2.725
M)		(8)	13,840	7074-	14.4.		14,91	14,01	13,81	346
GPGR			20.490		5.4.		20.390			
MR			15.300A	1,27	14.4.		15,61	15,31	15,300	31
MKZ	218	(30,3.93.)	9.100	1,11	14.4.	9,01	9,11	9,11	9,11	91
NKR	4.000	(8)(10.6.94.j	3,811	,96-	14.4.	3,810	3,830	3,812	3,810	1.601
TCIR		(5)	769,0	,55	14.4.	755,0	770,0	769,0	769,0	-769
i:{|]W4£M	ME	HEB		SBEE	3ES3					
KBTP	4000	(23.5.94)	32,790	,43-	14.4,	32,550	32,940	33,01	32,71	328
Pfflp			32,708		14.4.	32,21	32,940	32,990	32,670	3.761
RGSP		(6)	1.021"	9,96-	14.4.		1.021	1.021	1021	21
UBKP			11.600	1,69-	14.4.	11.61	12.01	11,61	11,61	58
WP			41.000		10.4.	40.71	41.10			
	TTlTV?	»Ufcli«		E*						
LEK2	12,0	4,(1.11.94)	97,5		13.4.	96,0				
OZG	11,0	4.(1.1,95)	92,0		5.4.	1,0	93,0			
PCE	12,0	6.(1.12.94)	98,5A	1,50-	14.4.	98,8	99,9	98,5	98,5	315
PLj	12,0	7,(1,1.95)	98,5A	,52-	14.4.	99,0	11,0	98,5	98,5	585
PGO	10,0	l,(1.6.94j	96,0	,26-	14:4.	95,0	96,5	1,1	96,0	1,313
RSGS1	10,0	4.(1.6.941	82,6	3,39-	14.4.		84,0	83,9	77,0	313
Tečajnica izvenborznega trga
ŠT. 71/95-14. 4. 1995
Vrednost. papir	gk m.div.	ex kupon štda[(3)	enotni tečaj	% sprem	datum	povpras ponudba		Max.	Min.	hm
										
GEAR			4.380		13.4.	2900	4.390			
GRDO	119	(8.3.94.)	32.500		31.3.	400,0	7.000			
HBR0			3.271	34,37	14.4.	2.716	3.980	3,3110	3,190	798
ER			3.520A		14.4.	3,420	3.580	3.520	3.520	563
RDR0			17.500		30.3.	10.100	17.500			
RGSR			224,8	2,34	14.4.	202,0	220,0	238,0	200,0	699
										
HBPO			3.300	8,51	14.4.	3.110	3.300	3.300	3.300	281
HBP1						5,000				
KBPP			40.000		6.4.	32.500				
UBKC			5.200	7,17-	14.4.	5.100	5.800	5.500	5.000	26
	iTHra	IBITOIHT								
GORO	10,0	9.(15.1.95)	98,1A		14.4.	98,0	99,0	98,1	98,1	87
LOK	10,0	(1.10.94)	83,6		28,3,	84,1	94,9			
MLJ0	10,0	(1.4.94)	94,0		13.4.	92,5	99,9			
3SM0	10,0	■ (1.10.94)	84,0		5.4.	83,0	92,3			
ISO	10,0	81.9.94)	85,8		13.4.	86,2	86,4			
3NM	11,0	(1.8.94)	90,4	,42	14,4,	90,0	91,6	90,4	89,8	3.302
3P0	10,0	6.(1.2.95)	86,1		13.4.	86,0	90,0			
UBKK	8,50	2.(15.4.95)	80,0		15.3.	25,0				
VPI0	10,0	(1.10.94)	98,5		30.1.	92,1	99,9			
KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM
50 dnevni (vSU) SO dnevni (v S1T| 120 dnevni (v SIT)
Tolarski zapisi z nakupnim bonom
BNB2 brez nak. bona(l. 6.95) (1.6.95) deliiak.boiia(vSniNBSl del nat bona (v SIT) NBS2
Dvodelni blagajniški zapisi BS
150.000 SITskupaj maj tolarski del maj devizni del maj 150.000 SITskupaj maj tolarski del maj devizni del maj
98,8
52.984
23079
108,6
108,2
1,66-
14.4.
17.3.
14.4.
2.3.
21.3.
98,3
42.000
22.880
98,4
22.940
98,4
23.450
96,0
22.680
10.652
242.910
SBI
14.4.95
1.148,09
prejšnji
1.155,68
d%
-7,59
-0,66
Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; ** - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano.
Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izpladlo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, če ni navedeno drugače; max. - najvišji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja.
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij • Tečaji veljajo od-15. aprila 1995 od 00.00 ure dalje ■				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar <vimi. Pri kor m deviz oz. r	100 100 100 100 1 . 1 ikretnih r noseben	1156,8568 2339,5174 8140,0000 6,6060 181,9453 112,8261 raslih je možno odsl doaovor.	1159,6992 2345,2656 8160,0000 6,6553 182,3923 113,6688 tepanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	81,20 81,25 panje.	81,50 81,50
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečai velia dne 15. aprila 1995 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dolot veljavni tečajnici Banke Slovenile, pri drugih va oziroma zmanjšano za 025-oastotne točke. T do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in nak * Banke, ki objavljamo tečaie, se zavezujemc nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje	DEM DEM DEM DEM DEM šeni na podle utah pa je razi sčaji veljajo zc upih se tečaj kupovati in oogoje nakup	81,25 81,35 81,15 81,35 81,25 gi srednjih teča merje Banke Slov odkup prilivov določi v sporazurr podajati tujo val a ali prodaje.	81,55 81,50 81,45 81,55 81,50 ev po trenutno snije povečano prodajo deviz TU. jto po objavijo-

			
13. APRIL 1995	v LIRAH	I		
valuta	nakupni	srednji	prodajni _
ameriški dolar	—	1715,050	—
ECU	—	2264,720	—
nemška marka	—	1225,910	—
francoski frank	—	352,130	—
funt Sterling	—	2740,990	—
holandski gulden	—	1094,830	—
belgijski frank	—	59,664	—
španska pezeta	—	13,860	—
danska krona	—	312,540	—
irski funt	—	2787,640	—
grška drahma	—	7,554	—
portugalski escudo	—	11,687	—
kanadski dolar	—	1246,860	—
japonski jen	—	20,515	—
švicarski frank	—	1483,610	—
avstrijski šiling	—	174,210	—
norveška krona	—	274,130	—
švedska krona	—	233,600	—
finska marka	—	400,510	—
avstralski dolar		1273,420	
ZVEZA BANK CELOVEC
13. APRIL 1995	v ŠILINGIH	J	
valuta	nakupni	prodajni	
ameriški dolar	9,8000	9,8500
kanadski dolar	7,1200	7,1600
funt Sterling	15,6700	15,7500
švicarski frank	850,2000	853,2000
belgijski frank	34,1100	34,2500
francoski frank	201,4000	202,2000
holandski gulden	626,6000	629,0000
nemška marka	700,8500	703,6500
italijanska lira	0,5735	0,5765
danska krona	177,0000	179,7000
norveška krona	156,7000	157,4000
švedska krona	133,3500	134,3500
finska marka	227,3500	228,4500
portugalski escudo	6,6700	6,7000
španska peseta	7,9400	7,9800
japonski jen	11,7260	11,7610
slovenski tolar	8,5020	8,632
hrvaška kuna		
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
GLASBA
	
Slovenska ljudska pesem Benečije v sodobni priredbi
Ljudska pesem je kot neizčrpen vodnjak, v katerem vedno znova ustvarjalec lahko poišče ”hrano“ za svojo izpoved. Številni veliki glasbeni mojstri preteklih obdobij so prav v motivih ljudskega blaga poiskali vir za večna in priljubljena glasbena dela in tudi tisti, v zabavno glasbo zazrti, se čedalje raje "spogledujejo" s preprostostjo ljudskih melodij. Daniele Zanettovich, tržaški skladatelj, ki od leta 1973 poučuje harmonijo, kontrapunkt in kompozicijo na konservatoriju v Vidmu, je v bogatstvu slovenske ljudske pesmi poiskal navdih za obsežen vokalno in instrumentalni opus "Tam gor je moja vas". Studija o ljudskem izročilu v Benečiji, ki jo je opravil tržaški skladatelj Pavle Merku, je bila podlaga za nastanek prikupnega niza skladb, v katerih ostaja ljudski element vedno prepoznaven. Zanettovicheve priredbe znanih pesmi so odraz prefinjenega odnosa skladatelja do ljudskega blaga, so odsev avtorjeve ustvarjalnosti, v kateri ni prostora za kičasto efektnost in so predvsem plod velikega kompozicijskega znanja. Avtorjev čut do ljudske tvornosti je pošten. Ob prenosu lepih in prijaznih melodij v novo glasbeno stvaritev je Zanettovich korekten: ljudsko glasbo v resnici samo nad-
Tatjana Gregorič
grajuje in jo preliva z žlahtnostjo različnosti novih instrumentalnih ali vokalnih zasedb.
Ciklus priredb ljudskih pesmi Benečije je nastal na pobudo Društva slovenskih emigrantov v deželi Furlaniji-Julij-ski krajini ob 25-letnici (1993) in ob tej priložnosti so 23 pesmi tudi posneli na kaseto. Izboru s kasete je skladatelj pridružil še šest novih in priredbe so doživele krstno koncertno predstavitev na četrtem abonmajskem večeru Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel v ponedeljek, 10. aprila v Gorici. V komorni dvorani šole so nastopili glasbeniki v nekoliko spremenjenih zasedbah, kot jim lahko prisluhnemo tudi na kaseti. Kvartet klarinetov je zaigral v sestavi: Claudio Tassinari, Pie-ro Ricobello, Maddalena D’Ambrosio in Mario Zanetto. Priložnostna zasedba, ki so jo oblikovali že uveljavljeni italijanski poustvarjalci, je deset fantovskih in pivskih pesmi izvedla solidno, izvajalsko korektno, z nekoliko premalo in-terpretacijskega žara folklorno-sti. Vokalni ansambel, sestavljen iz pevk iz šole prof. Elene De Martin (Lorella Grion, Irene Lionetti, Liliana Moro, Lorena Ribis, Maria Ta-raran, Patrizia Belloni, Manue-la Marussi, Elena De Martin, Franka Žgavec) je nastopil pod
vodstvom mladostne Fabiane Noro, pianistke in skladateljice iz Vidma. Ob spremljavi Giorgia Fritscha na tolkalih je zbor predstavil šest pesmi nabožne vsebine. Barvno glasovno ubrana skupina bi za popolno doživeto interpretacij-sko predstavitev skladb nedvomno potrebovala še nekaj skupnih vaj. Ritmično in melodično bogastvo slovenske ljudske pesmi, njena iskrivost sta najbolj prepričljivo izzveneli v izvedbah trinajstih pesmi z različno tematiko članov Prometeus Pianoquarters (Lučio Degani, Massimo Piva, Lui-gi Puxeddu, Andrea Rucli).
Drobne poustvarjalne nepopolnosti koncertantov pa nikakor niso uspele preglasiti izjemnosti in enkratnosti večera. Ali, kot je ob zaključku povedal sam skladatelj: »Z izvajalci sem bil zelo zadovoljen. In z velikim odobravanjem in navdušenjem je glasbo in glasbenike sprejelo tudi občinstvo. Veseli me, da so se potrudili tako interpreti kot tudi organizatorji, saj je to za nas bila enkratna priložnost, da predstavimo ta opus.«
Zadovoljstvo priznanega italijanskega skladatelja bi nam vsekakor morala biti v poklon, njegova ustvarjalna zazrtost v slovensko ljudsko pesem pa tudi v ponos (in ne v enkratno predstavitev).
Velikonočna voščila Pastirčka in Galeba
ONKRAJ ©OZDA.
SREDI POUA, JABLANA JE STALA.
V NJEJ STA PELA IN ZGOLELA DVA KRAUICKA MALA.
V	ZGODNJEM JUTRU,
V	PRVEM SONCU.
NA VES GLAS STA PELA.
DA NOV DOMEK V BELI KROŠNJI RADA BI IMELA.
V	BELEM SPREMSTVI), SREDI CVETJA.
V	ROŽNATI BI HIŠKI VARNO SPALI
MAJHNI PTIČKI. „„„Am.SAU.C,
VESELO V" ‘
ZA VELIKO NOČ ^9 OKRASI MIZO S	V KATERO POSKVI
®. VZAME TRŠI PREPOGNE.
GA
NATO SARA 51E Dl NASLEDNJIM NAVODILOM:
J.
4.
2.
5. Z33 6
i /2
.<3
f . SARA JE ZELO Ik DOVIJALA IN MIZA IEP0
<S> ©
V košari velikonočnih daril so najmlajši našli tudi osmo letošnjo številko Galeba in Pastirčka. Obe reviji sta seveda prazniku in njegovim številnim običajem, med katerimi so še zlasti priljubljeni pirhi, odmerili primeren prostor. Galeb je med drugimi prispevki objavil tudi pesmigo Kraljički, ki jo je napisala in ilustrirala Andreja Borin. Z voščilom vred jo objavljamo tudi mi (na sliki levo). Pastirček pa je veliki noči namenil tudi igrico, v kateri se lahko preizkusijo vsi, ki imajo dovolj ročne spretnosti (na sliki desno). Reviji pa bosta v naslednjih številkah prav gotovo radi objavili prispevke svojih mladih bralcev o letošnjih velikonočnih počitnicah.
Lorenze Jorio: »Kulturne ustanove so tudi podjetja«
Breda Pahor
V njegov prid je govorila slična zadolžitev pri slovitem beneškem gledališču La Penice, vendar pa prevzem vloge superintendanta v tržaški operni hiši Verdi za Lorenza Joria ni potekal povsem spokojno (v sredi na sliki, foto KROMA). Z upravno-pravnega vidika je sedaj vse urejeno, zato se lahko pogovor začenja pri vzporejanju omenjenih opernih gledališč.
»Glavna razlika je v tem, da so Benetke turistično mesto s precej omejenim številom prebivalstva v zgodovinskem jedru, prebivalci Mester pa neradi zahajajo v beneška gledališča. Zato je dotok občinstva izredno nihajoč, glede pač na turistične tokove. V Trstu pa lahko - na našo srečo - računamo na veliko navezanost občinstva, v dobrem odnosu smo z Vidmom in s celo Furlanijo, tako da je dejavnost gledališča skoraj izključno namenjena domači publiki.
Z vidika zavzetosti zaposlenih v gledališču Verdi pa moram podčrtati, da sem pri vseh zasledil veliko ljubezen do svojega dela. Ne bi mogel reči, da so bili v Benetkah manj zavzeti, vendar pa sem v Trstu opazil izrazito željo vsakega posameznika, da bi najbolje opravil svojo nalogo. Trenutno smo Se vedno v nekakšni prehodni fazi, ki jo predstavlja domovanje v dvorani Tripco-vich. Glede tega velja podčrtati, da je bil problem začasne dvorane rešen hitro in učinkovito, ne vem, če bi ga drugje tako dobro. O tem, da je bila »rešitev Tripcovich« uspeSna, priča tudi odločitev tržaške občinske uprave, da obdrži dvorano tudi po »izselitvi« operne hiše. Tako predvideva nov regulacijski načrt, po starem bi namreč morali dvorano podreti. V njej bi lahko npr. tudi mi Se nastopali, prirejali bi lahko razne koncertne cikle, lahko pa bi jo uporabljali tudi za vaje. Za Trst pa je pomembno, da ohrani lepo in akustično dvorano.«
Ob nedavni predstavitvi letošnje operetne sezone ste naglasili, da je operno gledališče Verdi s 300 uslužbenci med največjimi podjetji v Trstu. Za vas je gledališče prvenstveno podjetje ali kulturna ustanova?
»Gre za kulturno ustanovo, ki jo je treba upravljati kot podjetje. Po mojem je izgovarjanje, čes smo ustvarjalci in zato smo preveč porabili, povsem boso. Ne glede na dejstvo, da si mi tega ne bi mogli privoščiti, ker črpamo sredstva iz državne blagajne, za katere pa se je treba boriti. Na srečo pa lahko računamo na izdatno pomoč Dežele. Vendar pa se morajo računi vselej izziti. In to še zlasti v sedanjem obdobju, ko je »v zraku« reforma glasbenih ustanov, Se posebej opernih hiš. Vsekakor se finančna in kulturna plat ne smeta izničevati. Visoka kakovostna proizvodnja ne sme nikoli biti izgovor za previsoke izdatke, ustanova mora proizvajati to, kar lahko plača. Truditi pa se mora, da z razpoložljivimi sredstvi naredi čimveC in čimbolj e. Mi smo v službi občinstva in njega moramo skušati zadovoljiti. Odločno pa nasprotujem norim izdatkom, tudi ko smo pripravljali prireditve ob dvestoletnici gledališča La Penice, sem se zavzemal za kakovostne predstave, ki pa niso predvidevale nemogočih stroškov.
Domovanje v dvorani Tripcovich nas trenutno precej omejuje, ker je oder razmeroma majhen in ne prenese vseh postavitev. Vendar pa že sedaj aktivno razmišljam o tem, da bi se ob povratku v gledališče Verdi (tja se bomo vrnili sredi leta ’97) dogovorili z drugimi opernimi hišami za koprodukcije. Omenil bi Se, da se že dogovarjamo s Stalnim gledališčem FJK (postal sem tudi član njihovega upravnega odbora) glede uporabe scenografskega labo-r a t o r i j a našega teatra, tako bi lahko ostalim gledališčem posredovali naSe profe-sionalno znanje in storitve in seveda tudi nekaj zaslužili.«
Pri sestavi letošnje abonmajske ponudbe še niste sodelovali. Bi izbrali ista dela ali pa bi v programu kaj spremenili?
»Ge upoštevamo vse danosti, osnovne usmeritve ni mogoče kritizirati. Vendar pa bi osebno bil nekoliko bolj ambiciozen. Prepričan sem namreč, da je tako za gledališče kot za mesto koristno, če v sezoni pripraviš tudi nekaj velikih dogodkov. Tako lahko prikličeš širšo pozornost na gledališče in posredno na mesto. V novi sezoni, ki jo bomo predvidoma predstavili maja, o kateri pa ne morem povedati nič določnejšega, ker je upravni svet še ni dokončno odobril, smo predvidli vsaj nekaj »dogodkov«. Dogodek je lahko zelo iz raznih vidikov posebna predstava ali pa slaven interpret. Vsekakor nisem pripravljen zapraviti vseh razpoložljivih sredstvev za dve predstavi, vendar pa če npr. povabiš Pavarottija, da nastopi na koncertnem večeru, je s finančnega vidika breme sprejemljivo, posebno, če najdeš sponzorja. Se posebej na tem področju se moramo truditi, ker krizo ; reklame občutijo še posebej’ kulturne ustanove. In pri tem nam davčni predpisi niso v pomoč, nasprotno. Zelo se npr. trudi Združenje prijateljev gledališča Verdi, vendar pa so njihova prizadevanja s finančnega vidika zaenkrat obrodila bolj skromne rezultate.«
Podrobnosti o sezoni ’95-’96 nam ne nameravate izdati. Ali nam lahko poveste vsaj, po kakšnem ključu ste jo sestavljali?
»V gledališču Verdi mora biti Verdi vselej biti prisoten. Nadalje moramo tudi znati izkoriščati to, kar imamo, in tržaška operna hiša se lahko ponaša z odličnim zborom. Zato prihaja v poštev ruska opera, v kateri ima zbor izredno pomembno vlogo. In nadalje moramo upoštevati še geografski položaj Trsta, ki bi se iz obmejnega mesta po odpravi starih nesporazumov moralo razviti v pravo srednjeevropsko središče. Zato ne smemo pozabiti na avstrijsko-nemsko tradicijo, ki je že odlično zastopana na operetneip festivalu, vendar bi morala najti stalnejSe mesto tudi v operni sezoni. Po moji presoji je treba občinstvu v obdobju nekaj sezon - moj mandat traja Štiri leta -ponuditi repertoar, v katerih se ne ponavljajo ista dela, pa čeprav so nekatere opere zelo priljubljene. Istočasno pa je treba slediti temu, kar delajo drugi. Nikakor pa ne smemo zanemariti novosti, ne smemo pozabiti, da sta bila tudi Verdi in Puccini v svoji dobi inovatorja.«
GLEDALIŠČE IN PLES / FESTIVAL SODOBNIH ODRSKIH UMETNOSTI
plesnih nomadov
LJUBLJANA - Od 25. maja do 5. junija bo v Ljubljani potekal prvi mednarodni festival sodobnih odr-skih umetnosti EXODOS, ki ga bosta organizirala kulturni zavod Panoptikum in Cankarjev dom. V slovenskem kulturnem prostoru se je namreč spričo kvalitetne, zanimive in mednarodno odmevne plesne in gledališke produkcije pokazala potreba po relevantnem mednarodnem festivalu, ki bi predstavil najnovejše tokove tovrstne produkcije.
Direktor festivala je Miran Šušteršič, ki ima dvoletni mandat, tako kot avtonomni umetniški svet v sestavi Simon Kardum, Tomaž Toporišič, Boris Pinter in Miran Šušteršič, ki bo skrbel za selekcioniranje programa. Glede na specifiko slovenske produkcije, ki vključuje različna odrska izrazna sredstva, bo programska usmeritev festivala žanrsko odprta različnim novim tendencam in estetikam panevropskih in izvenevropskih odrskih umetnosti.
V letošnjem nosilnem programu bodo v okviru domače umetniške produkcije nastopili Emil Hrvatin s predpremiero Celica, Iztok Kovač s predstavo v nastajanju Nova kreacija, Tanja Zgonc s koreografijo Ilza, Matjaž Pograjc s predstavo v nastajanju Know your enemy!, Vlado Repnik z Gertrudio Stein in Matjaž Farič s koreografijo Stravinski in jaz. Od tujih avtorjev pa bodo nastopila tako re-prezentatovna imena (Jozsef Nagy), kot tudi se neuveljavljene skupine iz Portugalske, Avstrije, Švice. Namen festivala je predvsem produciranje in promoviranje domačih skupin, pri čemer presega dosedanje poskuse promocije nacionalne in urbane kulture doma in na tujem. Presežek festivala je
Festival bo soočenje slovenske z drugimi evropskimi odrskimi ustvarjalnostmi (Foto: S. 2./BOBO)
skrit v njegovi odprtosti v formi, ki ni namenjena le določeni odrski zvrsti, kar je sicer tendenca večine mednarodnih festivalov. Ob festivalu bo potekal tudi spremljevalni program s serijo diskusij in okroglih miz, filmskih projekcij, vezanih na izbrane projekte, z delavnicami z mednarodno uveljavljenimi imeni in tematskimi razstavami.
Nedvomno bo izbor privabil v Ljubljano tudi tuje gledalce, publiciste in producente, kar bo še dodatno utrdilo sloves mesta kot zanimivega središča plesne in gledališke produkcije. Finančno bodo festival podprli Ministrstvo za kulturo, mesto Ljubljana, sponzorji in meceni.	(A. P.)
RAZPIS
Razstava v Budimpešti
Galerija Skuc (Ljubljana) in Studio Gallery (Budimpešta) pripravljata izmenjalni razstavni projekt: oktobra bodo v Ljubljani razstavljali mlajši madžarski umetniki, ki jih bo na podlagi prijav izbral avtor koncepta in kustos Tadej Pogačar. Slovenske umetnike, ki bodo -prav tako oktobra - razstavljali v novi budimpeštanski galeriji Združenja mladih madžarskih umetnikov (Studio Gallery), pa bo izbral na podlagi prijavljenih projektov in obiska v njihovih ateljejih madžarski kustos Bamabas Bencsik.
Naslov razstave je Cas kot struktura, metoda kot pomen. Koncept je opredeljen takole: Poznamo umetniška dela, ki so čiste sledi, ki ostanejo po predhodnih dejanjih. Umetnina vedno nastaja določen Cas. Če kdo jasno in zavestno pokaže učinek časovnega dejavnika v ustvarjalnem procesu, se s tem odpre Četrta razsežnost tega dela. Četrto razsežnost sestavlja enaka struktura kot tri prostorske razsežnosti. Ta dela so materializacija poteka Časa. Tradicionalne likovne tehnike bi lahko bile sredstvo zato materializacijo, vendar so doslej že izgubile svoje simbolne pomene. Toda nekatere lastnosti materialov in njihova kompleksna in prefinjena uporaba bi lahko ponudile metode, ki bi starim rešitvam zagotovile nov in učinkovit pomen.
Na podlagi tega koncepta lahko umetniki prijavijo dela, s katerimi bi kandidirah za razstavo v Budimpešti Galeriji Skuc do 12. maja 1995 na naslov Stari trg 21, Ljubljana (tel. in fax: 061/216-540). Prijava naj vsebuje kratko umetnikovo biografijo, natančen opis predlaganega projekta/procesa, skico oz. fotografijo, ki bi pojasnjevala opis, in izbrano dokumentacijo o predhodnem delu. Izbranih bo osem del.	PR
Mogočni
paket
LJUBLJANA - Nocoj bo v okviru Ar osinih večerov v klubu CD nastopil dinamični kitarist in pevec Plul Shackleton, ki ga v Nemčiji kličejo "mogočni paket iz Lancashirea", in zato imajo dober razlog. V svoji več kot dvajsetletni profesionalni karieri je Phil Shackleton okrog sebe zbral široko in raznoliko skupino oboževalcev s prebijanjem ne le socialnih preprek, ampak tudi z razlikovanjem med tradicionalno ljudsko glasbo na eni ter rockom in popom na drugi strani.
Phil Shackleton ponuja moCno predstavo z akustično kitaro v živo in to kombinira z raznolikimi vokalnimi vložki vse do moči, zadostne za nastop v velikih koncertnih dvoranah in ne le v majhnih, zakajenih klubih. Izhaja iz klubske scene Lancashirea, Yorka, Anglije, kjer se je polprofesionalno ukvarjal z glasbo. Skupaj s tolkalcem in pevcem Andyjem Nutterom je osnoval duet Talisman, s pomočjo katerega je 1989. leta dobil Gestringer Art Award, leto pozneje pa Rheine Artists Oscar. Shackleton ponuja širok spekter glasbenih oblik - od mehkih balad do hitov in osebnoizpovednih pesmi, skratka, "glasbo, ki ti zleze pod kožo". Korenine njegove glasbe so očitne; od tradicionalnih pesmi do današnjega popa njegov samosvoj stil kaže veliko mero spretnosti. Njegove lastne skladbe so pogosto podobne popevkam, vendar ga korenine dvigajo visoko nad povprečje.	(T. F.)
EVROAGENDA
DUNAJ
Dubuffet in art brut
Jaen Dubuffet 1901 - 1985. KunstHaus Wien, Untere VVeissgerberstrasse 13, Wien, do 30. aprila, odprto vsak dan med 10. in 19. uro, informacije na tel. 0043 1 712 04910.
Retrospektiva s 140 deli ponuja vpogled v opus francoskega slikarja in grafika Jeana Dubuffeta in smer art brut (surova umetnost, izraz je leta 1947 uveljavil sam Dubuffet). Tematika, ki je okupirala Dubuffeta, je sorodna tisti, ki označuje umetnost avantgarde zgodnjih desetietij 20. stoletja - primitivne kulture, legende in sanje - Dubuffet pa je v svojem iracionalnem, primitivnem svetu veliko ek-sperimertiral s peskom, cementom, katranom in podobnimi materiali (na sliki: Desnudus, 1945).	(V. U.)
RIMINI
Umetnost 14. stoletja
II trecento riminese tra pittura e scultu-ra; Neri da Rimini. Museo della ritta, via Tonini 1., do 28. maja, odprto od torka do sobote med 9.30 in 13. uro ter med 15.30 in 18. uro, nedelja med 10. in 13. uro ter med 15.30 in 18. uro, informacije na tel. 0541/783100.
Leto 1995 so v Riminiju posvetili pomembni etapi svoje srednjeveške umetnosti, trecentu oziroma umetnosti 14. stoletja, v katerem je lokalno slikarstvo prevzelo vplive Giotta in jih razvilo v posebno slikarsko šolo, ta pa je vplivala tudi na širši prostor (med drugim tudi na slovensko umetnost). Razstava ponuja okoli 60 del iluminatorja rokopisov Neri-ja da Rimini, ki je ustvarjal v prvih dveh desetletjih 14. stoletja.	(V. U.)

OBERHAUSEN
Festival kratkih filmov
41. Internationale Kurzfilmtage Oberha-usen. Grillostrafie 34, Oberhausen, od 26. aprila do 1. maja, informacije na tel. 449 208 80 70 08.
Sto let filma je razlog, da imamo tudi neskončno bogastvo kratkih filmov. Lansko leto so v okviru festivala predvajah retrospektivo nagrajencev Oberhausna iz zadnjih štiridesetih let. Za letos pa so zaprosili Jonasa Mekasa (ZDA), da sestavi izbor kratkih filmov, ki so s svojim načinom obogatili to filmsko zvrst. Nato bo na sporedu tekmovanje kratometražnih filmov, kjer bodo predvajali filme, ki niso daljši od petintridedesetih minut in so bili posneti po letu 1993.	(A. V.)
BENETKE
Odprta palača Grassi
Palazzo Grassi: Palazzo aperto. Palazzo Grassi, San Samuele 3231, Venezia, do 1. maja, odprto vsak dan med 10. in 19. uro, informacije na tel. 041/5231680/1/2/3.
Razstavišče, s katerim upravlja Fiat, v letošnjem letu zaključuje desetletnico delovanja. Projekt Odprta palača Grassi prinaša možnost vsakodnevnega obiska palače, bogato ponudbo literature in spominkov, v njej pa so razstavljena tudi dela Pietra Longhija in Gabriela Bella (na sliki: Regata žensk, pred 1782), ki se nanašajo na življenje v Benetkah v 18. stoletju, Času, ki mu pripada tudi palača Grassi (zgrajena 1766). Dela izhajajo iz zbirke Querini Stampalia (njihovo siceršnje nahajališče pravkar restavrirajo). Na ogled je tudi dokumentacija dosedanjih pomembnih razstav. (V. U.)
MADRID
Sebastiano del Plombo
Sebastiano del Piombo. Museo del Pra-do, Paseo del Prado, Madrid, do 30. aprila, odprto od ponedeljka do sobote med 11. in 17. uro, informacije na tel. 0034 1 369 0151.
Razstava obsega dela beneškega renesančnega slikarja Sebastiana Lucianija, imenovanega del Piombo (1485 - 1547), ki jih hranijo španski muzeji. Na del Pi-ombova zgodnja dela je močno vplival Giorgione, leta 1511 pa se je preselil v Rim, kjer je sprejel Rafaelove vplive. Kasneje se je spoprijateljil z Michelangelom, s katerim je tudi tesno sodeloval, njegov opus pa nasploh pomeni povezavo med beneško renesančno Solo in rimsko visoko renesanso (na sliki: Adoniso-va smrt, ok. 1511).	(V. U.)
LONDON
Nyman na Južnem bregu
Festival glasbe Michaela Nymana, Royal Festival Hall in Queen Elisabeth Hall, do 29. aprila, informacije na tel. 0044/171/9288800.
Michael Nyman je najbolj uspešen med še živečimi britanskimi skladatelji. Na njegove skladbe se kritiki burno odzivajo, popularen pa je predvsem zaradi svoje glasbe za filme (npr. Klavir Jane Champion). Festival Nyman na Južnem bregu (Temze, op. ur.) želi predstaviti raznoh-kost njegovega opusa, zato si je med njim mogoče ogledati tako filme kot prisluhniti koncertom z njegovo glasbo. Med koncertnimi izvajalci je tudi novoustanovljeni Orkester Michaela Nymana. (L. M.)
JAPONSKA / APOKALIPTIČNA NAPOVED
Katastrofa bo prizadela Tokio
Policijo jemlje resno Asaharove grožnje
NEMČIJA / TAJNOSTI POSTAJAJO KNJ12NE USPEŠNICE ~~h
Znani vohun NDR Wolf obuja spomine
Huduje se nod sodstvom, ki ga preganja
BERLIN - Obveščevalno službo Vzhodne Nemčije je zanimal bolj Vatikan kot Italija, kjer so bili bolj aktivni madžarski in poljski vohuni: to je le eno od ozadij iz Časov hladne vojne, o katerih je na srečanju z italijanskimi novinarji spregovoril Markuš Wolf, bivši Sef vzhodnonemških vohunov.
VVolf, ki je bil dolgih 30 let (do leta 1986) na Čelu vzhodnonemške obveščevalne službe, se je srečal z italijanskimi novinarji v znani berlinski restavraciji, kjer je spregovoril o manj znanih dogodkih iz lastnega življenja. Preden je zaCel odgovarjati na vprašanja ■novinarjev, je VVolf (tudi znan kot Misa) razblinil legendo, po kateri do leta 1978 zahodne države niso poznale njegovega obraza. Dodal je, da se v tistih letih ni skrival in da je bil javnosti marsikdaj v prvi vrsti, zato ga sploh ni bilo težko slikati.
Glede domneve, da je navdihnil pisatelja Johna Le Carršja, je VVolf (ki je res prebil enajst let v Rusiji, da bi se izmaknil nacistom) dejal, da ne pozna Le Carrejevih del, pristavil pa
je, da ne verjame, da bi pisatelj mogel vedeti za podrobnosti kot je bilo rivalstvo med vzhodnonemško obveščevalno in protiobveščevalno službo.
Bivši general je poleg tega dejal, da so vesti, po katerih mu sovjetske oblasti niso hotele zaupati ministrstva za varnost (ki so ga nato zaupale Erichu Mielkeju v zameno za nekaj vagonov umetnin) samo pravljice. Priznal pa je, da mu njegova židovska kri prav gotovo ni olajšala življenja, saj je bila Moskva v 50. letih Se zelo protisemitska.
VVolf, ki je danes 71-letni gospod visok 1, 80 m, je med drugim spregovoril o pustolovščini, ki jo je doživel, ko je januarja 1965 na poti v Kubo njegovo letalo ostalo brez goriva in je moral pristati na letališču Kemiedy v Ameriki. Njegovo je bilo prvo sovjetsko letalo, ki je pristalo v Ameriki po krizi s Kubo, tako da je bila situacija za 12 ur zelo negotova, naposled pa je le odleteL brez težav. Njegov edini obisk v ZDA vsekakor ni bil prijeten, Ce ne drugega zato, ker je moral dvanajst
ur prebiti v letalu, kjer je bila temperatura veC stopinj pod ničlo. VVolf je tudi omenil pretep med ameriškimi in sovjetskimi agenti v neki dunajski kavarni v 50. letih. Na kraj so prihiteli fotografi in policija. VVolfa so celo slikali, ko je pobegnil iz lokala, kaže pa, da na tisto sliko nihče ni bil pozoren.
Kljub temu, da pripravlja tretjo knjigo spominov, potem ko je že izdal svojo avtobiografijo o letih, ki jih je preživel v SZ in o letu 1989, ko so porušili berlinski zid, je VVolf spregovoril predvsem o svoji novi knjigi o »skrivnostih« ruske kuhinje.
V zvezi s težavami, ki jih Se ima s pravico (saj Caka med drugim na razsodbo kasacijskega sodiSCa o prizivu, ki ga je vložil zaradi obsodbe na Sest let zapora zaradi veleizdaje), je dejal, da upa, da bo ustavno sodišče končno le prepovedalo preganjanje bivših tajnih agentov suverenih držav, kot je bila Vzhodna Nemčija, Se zlasti glede nato, da zahodnonemskih kolegov sploh ne preganjajo in da so mnogi izmed njih celo Se v službi.
TOKIO - Včeraj ob zori je 100 tisoč japonskih policistov (ena tretjina vseh varnostih sil) začelo širokopotezno akcijo s hišnimi preiskavami na sedežih budisticno-hindui-sticne verske sekte Aum Sirikio (na sliki AP), s cestnimi zaporami in s sistematičnim patruljiranjem vseh strateško pomembih območij v državi. Voditelj sekte Soko Asahara je namreč za danes napovedal katastrofalna dogajaj a v Tokiu, pred katerimi bo zbledel celo januarski potres v Kobeju, ki je terjal 5.500 mrtvih. To pa Se ni Vse, Asahara je obenem napovedal, da se bo danes nekaj strašnega zgodilo tudi v tokijski gospodarski Četrti Sinžuko. NiC Čudnega torej, da je življenje v tej mesti Četrti skoraj zamrlo.
Ljudje jemljejo zelo resno Asaharove preroške
napovedi, saj je sekta obtožena atentata z živčnim bojnim strupom sarinom v tokijski podzemni železnici, v katerem je umrlo 11 oseb, 5.500 pa se jih je zastrupilo. Se bolj zaskrbljene pa so oblasti, ki ne varčujejo s preventivnimi ukrepi. Včerajšnja akcija se bo namreč nadaljevala do nedelje, ker policiji Se vedno ni uspelo izslediti in aretirati Asahare in njegovih najožjih sodelavcev, ki bi se lahko sedaj maščevali s kako blazno akcijo.
Medtem pa so oblasti poskrbele za kakih osemdeset mladoletnih otrok, ki so jih odvzeli pristašem Asaharove sekte in jih razmestili po raznih dijaških domovih in sirotišnicah. Na glavah so imeli kovinske obroče z elektrodami, ki naj bi po trditvah privržencev sekte omogočale otrokom stalen mentalen stik z Asaharo.
ZDA / KAMPANJA PROTI KAJENJU
Strožji DTOlobočni zakon
Na udaru so po severnih sedaj tudi južne zvezne države
NEW YORK - Kampanja proti kajenju se v ZDA pomika proti jugu in je že dosegla zvezno državo Maryland, kjer je guverner Parris Glendening napovedal zelo strogo zakonodajo, ki bo prepovedala kajenje v vseh delovnih prostorih, restavracijah, barih in letališčih.
V vseh ameriških zveznih državah bodo zakoni proti kajenju strožji. Od aprila so na primer v New Yorku prepovedali kajenje cigaret, cigar in pip v vseh prostorih, ki so jih doslej obiskovali kadilci, in celo po hotelskih hodnikih, v kongresnih palacah in plesnih oziroma bilijard-nih dvoranah.
»V nekaterih dragih državah so prepovedati kajenje na delovnih mestih, dopustiti pa so možnost izjem,« je zadovoljno komentiral predstavnik Ameriške pljučne zveze Paul Billing. V Marylandu pa ni tako: država, ki meji z VVashingto-
nom, glavnim mestom ZDA, na jugu pa z Virginijo, je sprejela res stroge ukrepe.
Reakcije kadilcev in pritiskov tobačnih proizvajalcev seveda ni bilo treba dolgo Čakati. Od guvernerja so takoj zahtevali, naj nekoliko omili nove ukrepe, da ne bi bili v škodo gospodarstvu. »Dejavnost hotelov in restavracij bo gotovo utrpela znatno škodo,.Se zlasti v predmestju VVashingtona,« se je takoj pritožil Tom Lauria, predstavnik ustanove Tobacco Institute. V predmestih Četrtih Marylanda živijo namreč mnogi, ki so se preselili iz glavnega mesta zaradi zelenja, dobrih Sol za otroke in manjšega davčnega pritiska. Lauria meni, da bi novi zakoni sedaj lahko popolnoma spremenili razmere, vsaj za trgovce: na stotine kadilcev bi se namreč lahko množično izognilo washingtonskim restavracijam in barom in raje krenilo v Virginijo.
NOVICE
Shranili so možgane milvvaukeejske pošasti
VVASHINGTON - Na željo matere so shraniti možgane Jeffreyja Dahmerja, ki je znan kot milvvaukeej-ska posast, ker je ubil, hranil v hladilniku in delno pojedel 16 svojih žrtev. Morilčeva mati hoče, da bi znanost prej ati slej ugotovila, kaj je povzročilo, da se je njen sin spremenil v tako poSast. Truplo hranijo v hladilniku, ker je Se v teku sodi postopek proti zaporniku, ki je na dosmrtno jeCo obsojenega Dahmerja pretepel do smrti.
Vrhunske manekenke dobile bitko s kreatorji
NEW YORK - Ameriški modni kreatorji so izgubili bitko z vrhunskimi manekenkami. Umaknili so namreč sklep, da bodo manekenke plačevati le do 750 dolarjev na uro. Za tako ceno so se razne Clau-dia Schiffer, Christy Turtington in Nadja Auerman odpovedale ameriškim modnim revijam, saj v Evropi za isto storitev zaslužijo od 10 do 18 tisoč dolarjev. Modni kreatorji so svoj sklep umaknili, ko je bilo jasno, da bo Federal Trade Commission sprožila preiskavo.
ZGODOVINA / INCEST IN IZVENZAKONSKA RAZMERJA
DNK razkriva tajne nekdanjih faraonov
LONDON - V antičnem Egiptu je bil incest zelo razširjen: faraoni so se na Primer poročali z najbližjimi sorodniki, na primer s sestrami oziroma brati ali sestričnami oziroma bratranci. Do te Ugotovitve so prišli znanstveniki na Podlagi analize genetskega koda mumij štirih faraonov osemnajste dinastije.
V dokumentarcu angleške televizijske postaje »Channel Four« je profesor Scott VVoodvvard z univerze Brigham toung v ameriški zvezni državi Utah razkril, da so raziskave DNK-ja Štirih taraonov pokazale, da so bile med nji-P11 genetske razlike izredno majhne, kar pomeni, da so se faraoni poročali z bližnjimi sorodniki. VVoodvvard je prepričan, ^a bodo tovrstne preiskave osvetlile in verjetno tudi popolnoma spremenile dosedanje poznavanje te antične civilizacije in bodo med dru-gim pomagale odkriti, ali je pri nasledstvu posameznih dinastij imela kako vt°go tudi rasna pripadnost faraonov.
Najsodobnejša raziskovalna sredstva bodo ameriškim znanstvenikom pomagala tudi ugotoviti, čigavi sta bili mu-mificirani trupelci, ki so jih našli v razkošni Tutankamnovi grobnici. Gre Za mumiji 22 tednov starega zarodka in
otroka, ki je prišel na svet že mrtev. Verjetno je, da sta to bila faraonova otroka, vendar je to zaenkrat le domneva. Osemnajsta dinastija, katere pripadnik je bil tudi Tutankamon, je vladala približno 250 let (od leta 1567 do leta 1304). Zelo težko je ugotoviti istovetnost mumij iz tistega obdobja, saj so grobnice okrog leta 1000 pred našim štetjem hudo poškodovali roparji. Kasneje so mumije med drugim prevezali z novimi povoji, zato bo mogoče ugotoviti njihovo istovestnost samo na podlagi preiskave DNK-ja.
Med skrivnostmi, ki bi jih s preiskavo genetskega koda lahko razrešili, je tudi skrivnost v zvezi z ostanki faraona Amenofija IV. Ekhnatona, ki je odpravil mnogoboštvo in uveljavil monotei-sticni kult boga-sonca. V muzeju v Kairu hranijo lobanjo, ki je verjetno njegova. Ali je res njegova bo mogoče ugotoviti v roku 18 mesecev, VVoodvvard pa obljublja, da bo poleg tega razkril tudi pregrehe nekaterih antičnih kraljic, saj bo s preiskavo genetskega koda mogoče ugotoviti, kateri od njihovih številnih sinov, so bili sad izvezakonskih razmerij. Genetski kod je pac neizbrisen, tudi po 3.000 letih.
šibak potres povzročil velik plaz v Zon Canvonu
V noči na četrtek je šibak potres povzročil ogromen zemeljski plaz v nevadskem Zion Cayonu. Plaz je zajezil reko Virgin, ki si je utrla novo strugo in pri tem odnesla del ceste skozi to slikovito sotesko. (Telefoto AP)

RAI 1
® RETE 4
	Otroški variete La Banda	
	dello Zecchino, risanke	
	Oddaja za najmlajše	
	Dok.: Kvarkov svet - No-	
	madi v vetra	
	Tedenski dnevnik o TV programih Ganal Grande Laraichevedrai	
	Aktualna odd.: Verde-	
	mattina	
	Vreme in dnevnik	
	Odd. o medicini Check-up (vodi A. Manduca)	
	Izžrebanje lota, vreme	
	Dnevnik in Tri minute	
	Aktualna odd. o morju Linea Blu	
	Alladin: Zapuščeno me-	
	sto, 15.40 Neonews	
	Otroški variete Disney Club, vmes risanke	
	Aktualni tednik TG 1 -Almanah	
	Izžrebanje lota	
	Dnevnik Sport: 90. minuta	
	Oddaja o zdravju in lepo-	
	ti: Piil sani piu belli	
	Nedeljski evangelij	
	Vreme, dnevnik, šport	
	TV film: jezus iz Naza-retha (It. ’76, i. R. Povvell,	
	O. Hussey, zadnji del)	
	Dnevnik	
Rjjfl	Športna nedelja	
	Nan.: Due figli a noleggio	
	Dnevnik 1 in vreme	K
<	| RAI 2	H
Komični filmi Jutranja oddaja Mattina in famiglia, vmes (7.00,7.30,8.00,8.30,9.00, 9.30,10.00) dnevnik TG2 Aktualne odd.: RAI 2 za vas, 10.20 Tvoj bližnji Film: II rit orno di Lassie (ZDA '49, i. E. Gvvenn) Variete: In famiglia Dnevnik, športna odd. Dribbling in vreme Glasba: Mio Capitano Aktualno: Dreams Roads Izžrebanje lota Velikonočni koncert Film: Vera Cruz (pust., ZDA '54, i. G. Cooper) Sereno variabile Nogomet A lige Vreme in dnevnik Sport: Domenica sprint Film: Giudizio al buio (dram., ZDA ’91, i. L. ann VVarren, P. Covote) Aktualno: Profondo gial-lo (vodi N. Salvalagio) Kviz: Ko bi bil S. Homes Dnevnik in vreme Tedenski dnevnik o programih Laraichevederai Nočni šport: oodbojka, skoki v vodo, biljard
^ RAI 3
Pregled tiska Film: Amore mio {'64) Dnevnik o televizijskih progr. Laraichevedrai Dok.: Pred 20 leti Koncert: J.S. Bach Oddaja o kmetijstvu Dnevnik
Film: Senza famiglia nul-latenenti cercano affetto Deželne vesti, dnevnik TGR - Okolje Italija Šport: Quelli che aspet-tano..., 15.55 Quelli che il calcio...
Sobotni šport: košarka Vreme in dnevnik Deželne vesti deželne volilne tribune I Tednik TG 3 Omnibus j Film: Ivanhoe (pust., VB '52, i. R. Taylor)
Dnevnik, deželne vesti Dok.: Boatman Aktualno: Letti gemelli Dnevnik, pregled tiska, \Teme, filmske novosti Variete: Fuori orario____
Nan.: Tre cuori in affitto Nad.: Manuela, 8.30 Gua-dalupe, 9.20 Gatene d' amore
Variete: Buona giomata, vmes 11.00 nad. Febbre d’amore, 11.55 Cuore sel-vaggio, vmes (11.25) dnevnik Dnevnik
Medicine a confronto Aktualno: Agenzia matri-moniale, 17.05 Perdona-mi
Nan.: I časi di Rosie O’ Neill - Amore materno, vmes (19.00) dnevnik Nad.: Amore materno TV film: In corsa per la vita (dram., i. M. Pa-tinkin, 1. epizoda) Oddaja o modi: Atelier (vodi G. Carlucci), vmes (24.00) dnevnik Nan.: La donna bionica
CANALE 5
Na prvi strani Aktualno: A tutto volu-me, 9.30 Nonsolomoda, 10.00 Affare fatto Nan.: Komisar Scali Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Arniči, 15.25 Anteprima
Otroški variete Bim bum bam, vmes risanke TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La mota della fortuna
Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Variete: Champagne (vodi Pippo Franco)
Dnevnik
Nan.: Le inchieste di Pa-dre Dovvling NoCni dnevnik Aktualno: Anteprima
ITALIA 1
Otroški variete Nanizanke
Odprti studio, 12.30 Fatti e misfatti, 12.40 Sport studio
Otroški variete Sport: Vodic nogometnega prvenstva Odprti studio Variete: Smile Aktualno: Ciak Nan.: I ragazzi ella 3. C, 16.30 Highlander, 17.45 Primi baci, 18.20 Col lege Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio Variete: Karaoke Film: Il principe cerca moglie (kom., ZDA ’88, i. E. Murphy, S. Headley) Športna odd.: Pressing, 23.45 Mai dire gol Italia 1 šport Sgarbi quotidiani Film (vestem)
# TELE 4
17.45, 19.30, 22.10, 0.15 Dogodki in odmevi W.A. Mozart: requiem Nan.: The Rookies
<$>
MONTECARLO
18.45, 20.25, 22.30, 1.00 Dnevnik
Športna odd. Ciclissimo Velikonočna nabožna odd. Sabato Santo Šport: Golagoal Španski Jiogomet
RAI 3
slovenski program
(poskusna oddaja)
20.30 Gallusovo zvočno bogastvo (tretji del)
Koper
SLOVENIJA 1
Radovedni TaCek: Gosenica, ponovitev Medvedkove dogodivščine, ponovitev K, KoviC: Moj prijatelj Piki Jakob, pon. 6. dela Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 15. oddaja, pon. Male sive celice, pon. • Tok tok, za mladostnike Zgodbe iz školjke Žepni nož, nizozem. film Poročila
Moški, ženske, ponovitev Malo angleščine, prosim Tednik
Poglej in zadeni, pon.
TV dnevnik 1 Svet narave,
3/10 del angleška poljudnoznanstvena oddaja RPL - studio Lmvigana Hugo, igrica Risanka Žrebanje 3x3 TV dnevnik 2, vreme, šport Utrip Ona + on Nocoj odrinemo:
Zgodba o prvi Veliki noti Ozare
TV dnevnik 3, vreme šport Sova:
Jalna, 11/16 del franco-sko-kanadske nadaljevanke
Zadnja postaja, angleški film
SLOVENIJA 2
Euronevvs
Concerto, 4/6 del angl. serije Komisar Rex, ponovitev Turistična oddaja Sova, ponovitev BrookljmsM most, 2/22 del ameriške nanizanke Jalna, 10/16 del franc.-ka-nadske nadaljevanke Polzela: Končnica DP v košarki (M): Kovinotehna Savinjska Polzela - Smelt Olimpija, prenos Alpe - Donava - Jadran Karaoke,
razvedrilna oddaja Cas nežnosti, amer. film Sobotna noc
Novice iz sveta razvedrila; Traffic, koncert angleške skupine; Angleška glasbena lestvica
A KANALA
Juke box, ponovitev Euronevvs
Juke box, ponovitev Vzporedna življenja, ponovitev
Slovenski program:
TV poper - kabaret Primorska kronika TV dnevnik
Jutri je nedelja - verska oddaja
O. J. - filmi, ki jih ustvarijo otroci Euronevvs
Po meri Človeka - popotovanje skozi ljudsko glasbo med starimi in novimi koreninami »FOL-KEST '94« - soočanje izkušenj - 9. del Achtung baby!, oddaja o kulturi, avtor Roberto Ferrucci
»Il piacere degli occhi«, tedenska oddaja o filmu No Comment Vsedanes Kelly in jaz,
ameriška komedija, 1956
EMP Avstrija 1
3 Nekoč je bil človek J 3 Duck Tales ] Mala trgovina groze Serije
Ljubezen in tako naprej Blossom
Očetova nova prijateljica Parker Levvis Noči noči Knight Rider Lepa rec Supemian Požigalec Melrose Place Trije so preveč Beverly Hils 90210 Obletnica poroke Milijonsko kolo Cas v sliki, kultura Vreme
Pogledi od strani Ladja sanj Sport v soboto Cas v sliki Kottan poizveduje Genij in naključje Mogambo, ameriški pustolovski film, 1953 Igrajo: Grace Kelly, Ava Gardner, Clark Gable in drugi
Režija: John Ford Klic na pomoč Kalifornija, ponovitev Melrose Place Beverly Hills. ponovitev Blossom, ponovitev
raHP Avstrija 2
Teden na borzi, pon. Kino, kino, kino, pon. UCna leta, pon. 7. dela Splošna praksa, pon.
Spot tedna
Smrtna kazen, pon. filma Ameriških deset Beverly Hills 90210 III Vreme Živeti danes
Splošna praksa, 17. del avstralske nanizanke Ljubezenski vodic, ameriški film Vreme
Rey Charles /1991/, posnetek koncerta Spot tedna Erotični film
Vrtiljak, ponovitev nemškega filma
Puščava živi, ponovitev Vreme
Hello Austria, Hello Vi-enna
Cas v sliki
Mojzes,2. del nadaljev. Avstrija II, 10. del dok. serije o drugi republiki Zemlja in ljudje Kdo me hoče Cas v sliki Ozri se po deželi Svetovne religije Nogomet Sporni primeri Avstrija danes Cas v sliki, kultura Indija, avstrijski film, 1993 Cas v sliki
Odvetnica, ameriška kriminalka, 1988 Igrajo: Burt Revnolds, Theresa Russell. Tom OBrien in drugi Teci, tiger, teci, ameriški akcijski film, 1989 Videonoč

Slovenija 1
4.30.5.00,	6.00,6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10,00, 12,00,
14.00,	17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik;
6.50	Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.00 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila;
14.05	Poslušalci čestitajo;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Godci ne poznajo meja; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Kratka igra; 23.05 Liter, nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.00,6.30, 7.30,8.30,
9.30,	10.30, 11.30, 12.30,
14.30.16.30,	17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.30 Novice, obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Glasbene želje; 16.35 Popevki tedna; 17.50 Šport; 19.00 Sobotni večer z J. VVebrom.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja;
10.05	Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues...; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program;15.00 Zborovske skladbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baietna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv;
18.05	Roman; 18.25 P.l. Čajkovski; 19.30 Parsifal; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,6 -
98.1	- 100,3-100,6-104,3
-	107,6 MHz)
8.30,	9.30,10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 9.15 Planinska postojanka; 9.45 Du jesi, zabavno in humorno; 10.45 Sobotna terenska akcija;
11.30	Turistična poročila;
12.00	S terena; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Terenska akcija; 13.40 Pet zvezdic; 14.10 Okno v svet; 14.45 Zanimivost;
15.30	Dogodki in odmevi
-	prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Športno popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galietti; 10.35 Souvenir dTtaly;
11.00	Kulturne aktualnosti; 11.45 Dorothy ed Aliče; 12.00 Balio e bello;
13.00	Glasba po željah;
14.00	Narečna odd.;
14.50	Single tedna; 15.00 Redazione teen; 16.00
Modri val; 18.45 Rigatoni;
20.00	Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
7.00-11.00 Dej nehi no;
8.00	Horoskop; 9.30 Kam danes; 10.15 Novice;
11.05	Notranjsko-kraški mozaik; 12.00 BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.00 Popoldanski vodeni program; 16.30 O kulturi;
17.30	Angleščina, 19.15 Novice; 19.25 Vreme;
20.00	Stampeedo; 22.00 DJ Jernej in hot mix.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro;7.40 Pregled tiska; 10.40 Inform-maclje, zaposlovanje; 11.10 Z znanjem do izleta;
12.00	Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 nagradna uganka; 16.20 Pesmi tedna; 19.30 Večerni pr s Katjušo Trampuž.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 10.00, 12.00,
14.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 10,05 Otroški studio; 10.30 Top 17;
12.05	Sestanek starejših;
13.00	Slovensko-bistriška panorama; 14,10 Od Ptuja do Ormoža; 15.00 iz Slovenskih gioric; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Radio express; 19.30 Športna sobota; 21.00 Lestvica zabavnih melodij; 22.00 Zrcalo dneva; 23.15 Nočni.
Radio Študent
11.00	Curriculum vi-tae; 14.30 RO: Glasba severnoameriških Indijancev; 17.45 Come To-getherl; 19.(X) TB: P. Brotz-mann Guartet; 20.30 Afriški Ghost.
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; ; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Re-vival; 9.15 Filmi na ekranih; 9.25 Potpuri; 10.10 Koncert v cerkvi sv. Ignacija v Gorici; 11.30 Iz Dopisnic z najbližjega Vzhoda; 11,40 Znani ansambli;
12.00	Ta rozajanski glas; 12,30 Glasba za vse okuse; 12.45 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Glasbeni predah;
15.00	Tu 362875, z vami kramlja S. Verč; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Ml in glasba: 13. tekm. R. Lipi-zer; 18.00 Mala scena: 22. leto ob zori-Vojo in Milena (L. Turk, 10.); 18.40 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah; 19.00 Morski val.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca;
j
® RAI 1
6.00
6.45
7.30
10.00
10.25
12.35
13.30
14.00
18.00
18.10
19.50
20.40
22.25
22.30
0.05
0.15
0.45
2.25
3.35
Aktualno: Euronevvs Dok.: Kvarkov svet - Oka-vango - Mestni metulji Otroški variete Aspetta la banda!, risanke, 8.00 L’albero azzurro, 8.30 La banda dello Zecchino, vmes risanke Velikonočna nabožna oddaja
Maša in papežev blagoslov Urbi et Orbi Koncert zbora Piiccolo Goro Antoniano Dnevnik
Variete: Domenica in (vodita Mara Venier, Stefane Masciarelli)
Dnevnik
Variete: Domenica in Vremenska napoved, dnevnik in sport Disneyev večer - Serata j Paperino Dnevnik
Posebna oddaja o deželnih volitvah Telering (vodi Bruno Vespa) Dnevnik in vreme Aktualno: TGR Sredozemlje
Film: La signora senza camelie (dram., It. ’53, r. M. Antonioni, i. Lucia Bose, Gino Cervi) Srečanje s P.E. Legerjem Nočni dnevnik (pon.)
RAI 2
6.55
10.05
10.40
11.30 12.00 13.00
13.40
14.30
17.05
17.55
19.35
Variete: In famiglia, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik TG2 Disneyeve risanke Kviz: Che fine ha fatto Carmen Sandi ego?
Nan.: Blossom Variete: In famiglia Dnevnik, oddaja o motorjih in vreme Variete: Italiaride Film: II piu grande spet-tacolo del mondo (pust., ZDA ’52, i. C. Heston, J. Stevvart, C. VVilde) Domenica Disney Film: I ragazzi di Čamp Siddons (kom., ZDA ’63, i. F, Mac Murray, V. Mi-les, L. Gish, C. Ruggles) Vreme in dnevnik
TGS Sport
TV film: Amico mio -Profonda ferita (i. M. Dapporto, K. Bolim) Aktualno: TG 2 dosje Dnevnik in vreme Zidovska kultura Videosapere: Potovanje v iskanju Boga, 1.00 Ciak: 100 let kinematografije Nan.: Komisar Kress
RAI 3
6.45
8.45
10.15
12.00
14.00
14.15
14.25
15.10
19.00
20.05
20.30
22.30 22.45 22.50
0.05
0.25
Variete: Fuori orario Film: Cuori sul mare (kom., ’49, i. M. Vitale) Koncert Simfoničnega orkestra RAI
Film: I bucanieri (pust., ZDA ’58, r. A. Quinn, i. Y. Brinner, C. Heston) Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Aktualno: Diritto di re-plica
Šport: kolesarstvo Liege-Bastogne-Liege, 17.15 odbojka, 18.15 sinhronizirano plavanje Vreme, dnevnik, deželne vesti, sport Variete: BlobCartoon Film: Mannequin (kom., ’87, i. A. Mc Carthy) Dnevnik in vreme Deželne vesti Variete: Quelli della not-te - Resumation Pregled tiska in vreme Film v originalu : Robin | Hood (pust., ’38)
RETE 4
8.15
9.30 10.00 11.00
12.00
13.30
14.00
14.50
16.10
18.00
20.30
22.30
Film: II cardinale Lam-bertini (kom., It. ’34) Teleprodaja: Affare fatto Nedeljski koncert TV film: II veneziano -Vita e amori di Giacomo Casanova (pust., , 5. del), vmes (11.30) dnevnik Aktualno: Medicine a confronto Dnevnik
Variete: Una tranquilla settimana bianca Otroški variete, risanke Film: Una fortuna da mo-rire (dram., ZDA ’88) Film: Gambe d’oro (kom., It. ’58, i. Toto), vmes (19.00) dnevnik TV film: 11 ritorno di Co-lombo
Film: L’impero del sole (dram., ZDA ’87, r. S. Spielberg), 23.30 dnevnik, 1.30 Pregled tiska
tSl CANALE5
6.30
9.00 9.40
11.55
12.15
13.00
13.30
18.15
18.45
20.00
20.30
22.40
24.00 1.30
2.00
Na prvi strani Nabožna oddaja Dok.: 5 celin, 10.30 La copagnia dei viaggiatori Risanke: Simpsonovi Glasba: Superclassifica Show [vodi G. Scotti) Dnevnik
Variete: Buona domenica (vodijo G. Scotti, G. Car-lucci, C. Pistarino)
Nan.: Nonno Felice (i. G. Bramieri)
Variete; Buona domenica Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Stranamore (vodi A. Castagna)
Film: La legge del Signo-re - L’uomo senza fucile (vestern, ZDA ’56, r. W. Wyler, i. G. Cooper, A. Perkins, D. McGuire) Dnevnik
Sgarbi settimanali Pregled tiska
RAI 3
slovenski program
(poskusna oddaja)
20.30 Tantadmj (film)
IT SLOVENIJA 1
07.40
08.30
09.00
09.25
09.55
11.25
11.55
12.30
13.00
13.05
14.40
16.00
17.00
17.10
18.50
19.05 19.18
19.30
19.50 20.15
21.30
22.25
22.35
22.45
Ziv žav, ponovitev Arabela se vrača, ponovitev 1/26 dela Češke nadaljevanke
Vrtiljak, pon, 27/28 dela mehiške nadaljevanke Očividec: Plazilec, pon. angleške dokum. serije Velikonočna masa, prenos iz Rogaške Slatine Biblija, 14. oddaja, pon. Rim: Urbi et orbi, papeževa velikonočna poslanica, prenos Ljudje in zemlja Poročila
VVestbeach, pon. 2/10 dela angl. nadaljevanke Lucija, slovenski (CB) film
V objemu gora, 6/13 kanadske nanizanke TV dnevnik 1 Po domače Hugo, igrica Risanka Loto
TV dnevnik 2, vreme, šport
Zrcalo tedna Presodite
National Geographic, 5/16 del ameriške dokumentarne serije
TV dnevnik 3, vreme Sport
Sova:
Čudna medigra, 1/2 del ameriške nadaljevanke
ITALIA 1
IT SLOVENIJA 2
	Otroški variete
	Nan.: Superboy, 11.30 MacGyver
	Odprti studio
	Sport: Grand Prix
	Nan.: Adam 12
	Odprti studio
	Film: Voglia di vincere (kom., ’85)
	Nan.: Highlander, 17.30 Baywatch
	Odprti studio, vreme
	Film: Segni particolari: bellissimo (kom.. It. ’83, i. A. Celentano)
	Film; Per vincere domani (pust., ZDA ’84, i. R. Macchio, E. Shue)
	Ciak News
	Film: Africa Express (pust, It. 75, i. J. Palance, G. Gemma, U. Andress)
	Film: Safari Express (pust., It. 78, i. G. Gemma, J. Palance, U. Andress)
H. Berlioz: Fantastična simfonija op. 14 Sova, ponovitev Ona + on, ponovitev Mednarodno prvenstvo Ljubljane v gimnastiki, prenos
Jesenice: 2. tekma finala končnice DP v hokeju na ledu: Acroniks Jesenice -Olimpija Hertz, prenos 4x4-0 živalih in ljudeh Razgledi slovenskih vrhov: Lepo špieje - odsevi izgubljenega raja
Toscin poljub, švicarski film Biblija, 15. oddaja Športni pregled Pomladni pokal v jadranju, reportaža iz Izole
10.00
10.55
11.45
15.45
:6.45
19.20
20.10
20.35
22.00
23.30
A KANALA
S TELE 4
19.15
20.30
21.55
22.45
21.45 Dogodki in odmevi Nan.: Mike Hammer Telequattro šport Film: La mazurka del...
($) MONTECARLO
	18.45, 20.45, 22.30 TG
	Verde Fazzuoli
	Kolesarstvo
	Neurejeni potopis
	Dobrodelni večer
	Film: 11 pistolero di Dio (vestern, ZDA ’68)
08.05
09.00
10.00
10.30
11.30 12.10 12.25
13.15
16.55
17.00
18.00
19.30 20.00
20.05
20.55 21.45
22.15
23.05
Tom Sawyer, risani film KaliCopko Videoigralnica Male živali
Dance Session, ponovitev Epikurejske zgodbe Zametne vrtnice, čestitke Spot tedna, VS Spot tedna
Ray Charles, ponovitev Dannijeve zvezde, v živo Živeti danes, ponovitev Vreme
Beverly Hills 90210 HI Kino, kino, kino Zlata nota, glasba Klasična video glava Ljubezenski vodic, ponovitev filma
§! Koper
16.00
16.20
17.00
17.30
18.00
19.00
19.30
19.50
20.00 20.25
20.30
22.15
Euronevvs Po meri človeka, ponovitev »Achtung Baby!«, oddaja o kulturi »H piacere degli occhi«, tedenska oddaja o filmu Slovenski program Vsedanes
»Canale 27« - tedenski tv spored
Ezopove basni, risanke Euronevvs Žrebanje lota Velikonočni koncert Stradivari v Portorožu, komorni orkester Interpreti Veneziani s solistom Tomažem Lorenzem
Vsedanes
EMP Avstrija 1
06.05
08.30 08.35
09.05 10.00
10.25
10.55
11.25
11.55
13.30 15.00
16.25 17.50
19.30 19.45 19.54
20.15
21.15
22.30
00.55
01.00
02.35
05.05
Dogodivščine na Karib-. skem morju, S. O. S.
Hiša v Jeruzalemu Sijajna ideja Zgodba o lisjaku Mišek Feivel in prijatelji Duck Tales BugsBunny Dinozavri
Vrnitev Črnega konja, ameriški film, 1983 Past na nebu, ameriški film, 1979 Dekleta z Immenhofa, nemški film, 1955 Navigatorjev let, ameriški zf film, 1987
Ploskonožec v Afriki, ita-
lijansko-nem. film, 1977
z Budom Spencerjem v
glavni vlogi
Cas v sliki, kultura
Vreme
Sport
Skoda je za oCeta, 6/13 del avstrijske serije Simpl-Revue V ribičevih čevljih, ameriški film, 1968 Igrajo: Anthony Quinn, Oskar Werner, Laurence Olivier in drugi Režija: Michael Anderson
Cas v sliki
Odvetnica, ponovitev ameriške kriminalke Osvajanje Divjega zahoda, ameriški vestern, 1961
Igrajo: James Stevvart, Henry Fonda, Gregory j Pečk
| Jason King
mm3 Avstrija 2
Dober dan, Koroška Evangeličanska maša Uporabne šege Katoliška maša Papežev velikonočni govor in blagoslov Orientacija Cas v sliki Tednik
Pomlad na Dunaju Športno popoldne Po rdece-belo-crnih sledeh
Cas v sliki Klub za seniorje Lipova ulica Kristjan v Času Slika Avstrije Avstrija danes Cas v sliki, kultura Stoj! Ali moja mama strelja, am. akc. kom., 1992 Cas v sliki
Ocvrti zeleni paradižni-'kr, ameriški film, 1991 Poroka na papirju, kanadski film, 1989 Videonoc
:li:

1 I
Slovenija 1
5.00,	6.00. 8.00, 9.05,
10.00,	11.00, 12.00,
13.00.	17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 uhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.30 Velikonočna maša; 10.05 Prizma optimizma; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila In osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
15.30	Dogodki In odmevi;
16.00	Pod lipo domačo;
17.05	Gost; 18.00 Reportaža; 18.30 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20,00 V nedeljo zvečer; 22,40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 7.30, 8.30,9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.45 Stergo ergo; 10.00 Uganka: 10,40 Gost; 11.35 Obvestila; 13.00 Sport, vmes glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.35 Popevki;
19.30	Top albumov; 21.00 Drugi val, vmes Zrcalo dneva, vreme, promet, prenos RS.
Slovenija 3
8.00,	10.00, 11.00, 13.00,
14.00,	18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Velikonočna maša; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Zborovska glasba; 14,05 Zabavna igra; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi;
19.30	Cerkvena glasba;
20.00	Sedmi dan; 20.15 Opera pod južnim križem;
22.05	Literarni portret;
22.30	Vokalno-instrumen-talna glasba; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,6 -
98.1	- 100,3-100,6-104,3 - 107,6 MHz)
8.30,	10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, koledar; 8.20 OKO obveščajo; 9.00 Za zdravje;
9.15	Od zrna do klasa;
9.30	Po domače; 10.10, 10.50, 11.10 Primorski kraj! in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 13.30 Abitanti so v Istri; 14.00 Du jes?; 16.00-19.00 Popoldne na Modrem valu; 19.00 Dnevnik-prenos RS; 19.30-
23.15	Večerni pr. Modrega Vala Radia Koper.
Radio Koper
(italijanski program)
8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
19.30	Dnevnik; 8.00 Radijska igra; 9.00 Saltimban-chi; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 Knjižne novosti;
10.00	Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e zo per le con-trade; 11.30 Aktualnosti;
12.00	Glasba po željah;
14.30	Športna nedelja; 17.32 Lestvica LP; 18.00 London Caliing (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 20.00 Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
6.15, 11.15, 12.15, 15.15, 17.15 Poročila; 7.00 CaiP mero In otroci; 9,30 Kam danes; 10.00 Horoskop;
12.00	Duhovna misel;
13.00	Reportaža;; 14.00 Glasbena lestvica; 15.00 Vodeni program; 16.45 Vreme; 17.15 Hollywood -oddaja o filmu; 19.00 American Top 40; 22.30 Jazz galerija; 1.00 Sat.
Radio Kranj
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 11.00 Po domače na kranjskem radiu; 12.00 Mali oglasi;
12.30	Osmrtnice, zahvale; 12.40 Kmetijska oddaja;
13.00	Dobrodošli med praznovalci; 14.00 Gorenjska danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Hitro, daleč, visoko; 18.20 Kino kviz; 19.30 Večerni pr. - Lestvica RK.
Radio Maribor
9.00, 10.00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca;
11.00	Kmetijska oddaja; 11,25 Osmrtnice, obvestila; 11,35 Meh za smeh;
12.00	Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Šport in glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 23.15 Nočni pr.
Radio študent
11.00	Poklopredpotop;
12.00	Nisam ja odavde; 15.30 Kontradibidon-Teror epskega diskurza; 17.00 O možganih; 18.00 Koncertne napovedi; 19.00 TB:Gary Floyd; 20.00 Ciklus - De Sade v tekstih, 7. del; 21.00 Oldies-Goldies Chart; 23.00 Koncert: The Pleasure Fuckers - Uvel.
Radio Trst A
8,00, 13.00. 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Čudežno jajčno drevo (Z. Jurin, r. M. Maver); 10.45 Veselo po domače; 11.00 Čakole na placu; 11.10 Orkestri;
11.30	Nabožna glasba;
11.45 Vera in naš čas;
12.00	Srednjeevropski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: 22. leto ob zori - Vojo In Milena (L. Turk, 10.); 14.40 Potpuri; 15.00 Krajevne stvarnosti: Pesem mladih. Drugi del revije ZCPZ 2.4.95, nato Soft mušic;
17.00	Šport in glasba;
18.00	Drama: Obsodili so Kristusa (B. Rozman, r. M. Prepeluh); 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
11.30.15.30.17.30	Poroči-la; 10.00 Izmenično Jutranji val - Nedeljska matineja.
Radio Koroška
6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (Šolske sestre); 18.10-18.30 Dogodki in odmevi^/
>■
jL-.i
RAI 1
RETE 4
Jutranja oddaja Unomat: tina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 TGR Gospodatrstvo Nan.: Cose dell’altro mondo, 10.00 dnevnik Film: Dne piccoli grandi amid (kom., ’68), vmes (11.00) dnevnik Aktualna odd. Utile futi-le vabi k pogrnjeni mizi Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik
Aktualni tednik Prisma Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Dnevnik
Aktualnosti: Italia sera Variete: Luna Park (vodi Mara Venier)
Vreme in dnevnik TG 1 Šport
Film: Prettv Woman (kom., ZDA '90, r. G. Marshall, i. Richard Ge-re, Julia Roberts)
Dnevmik TG 1 Variete: Seconda serata Dnevnik in vreme Dok. Videosapere: Green Aktualno: Sottovoce Variete: Canzonissima 1970 (10. odd.)
Nad.: Anna Karenina (i. S. Fantoni, C. Fani, 2.)
RAI 2
Dok: V kraljestvu narave Variete za najmlajse Nan.: Lassie
Protestantizem - posebna velikonočna oddaja Aktualno:	Vabilo k
branju, 10.35 Lo sportel-lo del cittadino, 10.55 Fr a le righe
TG 2-33,11.45 dnevnik Variete: I fatti vostri Papeževa molitev Regina Coeli
Dnevnik in vreme Variete: Quante storie, ragazzi!, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.50 Santa Barbara Aktualno: Kronika v živo, vmes (15.45, 17.00) dnevnik Sport in vreme Sereno Variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in sport Variete: Ventieventi Nan.: Ispettore Derrick Aktualno: RAI 2 za vas. Dnevnik, pregled drugačnega tiska in vreme Avtorska glasba Filmske novosti Nan.: Komisar Kress
iit RAI 3
TG3 - Pregled tiska Oddaje Videosapere: Španščina, filozofija. Far da s6, Latinsko-ame-riški otroci, itd Fantastica Eta Fantastica Mente Dnevnik, gospodarstvo, znanstveni dnevnik
Nan.: Strega per amore, 7.40 Tre cuori in affitto Nad.: Manuela, 9.20 Ca-tene d'amore Variete: Btiona giornata, vmes 10.00 Grandi Ma-gazzini, 10.10 Guadalu-pe, 11.45 Febbre d’amo-re, 11.50 Rubi, 13.00 Cuore selvaggio, vmes (11.25,13.30) dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri, 15.25 La donna del mistero 2 Aktualno: Agenzia matri-moniale, 17.10 Perdona-mi (vodi D. Mengacci) Aktualno: Funari News, vmes (19.00) dnevnik Nad.: Perla nera Film: Un biglietto in due (kom., ZDA '87, i. S. Martin, J. Candy), vmes (23.45) dnevnik Pregled tiska
CANALE 5
Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto in fami-glia (vodi A. Castagna) Oddaja za otroke Nan.: Giovani intrapren-denti volonterosi offresi per occupazione qualun-que genere
TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme Striscia la notizia Film: lo speriamo che me la cavo (kom., It. '92) Dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik
ITALIA 1
Otroški variete Nanizanke
Odprti studio. 12.30 Fatti e misfatti, 12.40 Sport studio
Otroški variete Odprti studio Variete: Smile Variete: Non 6 la RAI Nan.: Highlander Aktualnosti: VUlage Nan.: Primi baci, 18.20 Beverly Hills Odprti studio, vreme, 19.50 Spori studio Variete: Karaoke Film: Godice Magnum (krim., '86, i. A. Schwar-zenegger, K. Harrold)
Mai dire gol di lunedl Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport A tutto volume Nan.: Kung Fu, 2.30 Mac Gyver
# TELE 4
	Dove sono i Pirenei?	
	Deželne vesti	
	Popoldanski dnevnik	
	Deželne volilne tribune	
	Športno popoldne: nogo-	
	met C in B lige, nogomet	
	Videosapere: Parlato semplice, 17.45 Kultura News, 18.00 dok. Geo	a
	Spori, Insieme, vrem	
	Dnevnik, deželne vesti, šport, 20.05 Blob Soup	
	Film: Turner e il casina-ro (kom., ZDA *89, i.	
	Tom Hanks, C.T. Nelson)	
	Dnevnik, deželne vesti	
SEjS	Deželne volilne tribune	
Sjgfl	Pred premiero: Bohšme	
rotil	Dnevnik, pregled tiska	
19.30. 22.10, 0.15 Dogodki in odmevi II transatlantico della paura, 21.20 The Rookies
MONTECARLO
18.45, 20.25. 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: Lo sparviero del mare (pust., ZDA '40) Film: L’isola degli špiriti (pust., '92, i. G. Damon) Nanizanka
RAI 3
slovenski program
(poskusna oddaja)
20.30 Tantadruj
H. del slovenskega filma
§8 Koper
IT SLOVENIJA 1
n	Videostrani	1	■■
1	Popotovanje kukavičke Kukaveke, risanka Malo angleščine, prosim	IfliR
	Uporniki v službi kralja, 4/13 del	
	Znanje za znanje: Učite	
	se z nami, ponovitev	
	Cas nežnosti,	
	ameriški film, ponovitev .	
	Poročila	
	Športni pregled, pon.	
	Umetniški večer, pon.:	
	Igor Vrtačnik: Tik, igrani	
	film	
	Mahabharata, pon. 4/6 dela angl. nadaljevanke	
	Dober dan, Koroška	
	TV dnevnik 1	
	Radovedni Taček: Platno	
	Očividec: Okostje, 12/14	
	del ang. dokum. serije	
	Regionalni studio Maribor	
	Abc - Itd, tv igrica	
	Risanka	
	TV dnevnik 2, vreme, Sport	
	Glas vpijočega, skica za	
	portret Janeza Svetokri-	
	škega	
	Mednarodna obzorja: Razgledi s stola po deželi	
	Danski	
	TV dnevnik 3, vreme	
	Sport Sova	
	Murphy Brovvn, 16. del ameriške nanizanke	
	Jalna, 12/16 del francosko-	
	kanadske nadaljevanke	
SLOVENIJA 2
Euronevvs Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Presodite, ponovitev Poglej me!, ponovitev Nocoj odrinemo, zgodba o prvi Veliki noči Sova, ponovitev Čudna medigra, 1/2 ameriške nadaljevanke TV avtomagazin TV nocoj Sedma steza Svet na zaslonu Zvok in tišina, 3/4 del kanadsko-novozelansko-irske nadaljevanke Studio City
Brane Rončel izza odra Video strani
A KANALA
Ponovitve A- shop
Spot tedna, CMT Spot tedna A-shop
Zlata nota, ponovitev Videoigralnica, pon. Klasična video glava Aliča v glasbeni deželi A- shop Poročila
LuC svetlobe, 405. del Dežurna lekarna, 21. del Poročila
JFK - lahkomiselna mladost, 1. del am. drame Studentska 1/4, 8. oddaja Aliča v glasbeni deželi Spot tedna, A-shop
Euronevvs
Velikonočni koncert
Stradivari v Portorožu,
ponovitev
Horoskop
Slovenski program:
Studio 2 - Spori
Primorska kronika
TV dnevnik
Peter Pan club
Euronevvs
Ponedeljkov Športni pregled
Euromagazine TV dnevnik
Reportaže s primorskih športnih prizorišč
(□IMF Avstrija 1
Mali divjak in mamut Otroški program, pon. Otroški program:
Konfeti
Dreams
Zajček z žametnimi ušesi
Trnuljčica
Lepotica in zver
Stoj! Ali mamica strelja!,
ponovitev
Morilec z dežnikom, francoska komedija, 1980 Sut, nemški pustolovski film, 1964
Beethoven, ponovitev Krokodil in njegov nilski konj, italijanska komedija, 1979
Igrata: Bud Spencer in Terence Hill Kuharski mojstri Čas v sliki, šport Spori
Kraj zločina Crne slike
Perry Mason in trmasta nuna, ameriška kriminalka, 1986
Igrajo: Timothy Bottoms, Michele Greene, VVilliam Kate in drugi Režija: Ron Satlof Čas v sliki
-Umor v napačnem okrožju, ameriška kriminalka, 1983
Igrajo: Andy Grifith, Robert Schenken, John Cash in drugi
Režija: Garv Nelson Run Tiger Run, ponovitev V ribičevih Čevljih, ponovitev Jason King
EMF Avstrija 2
Čas v sliki
Ocvrti zeleni paradižniki, ponovitev filma Simpl, ponovitev Čas v sliki
Poroka v Immenhofu, nemški film, 1956 Avstrija II Sport
Opazovalec na oknu Na poti po Avstriji Kuharski mojstri Zvezna dežela danes Čas v sliki, kultura Vreme
Hribovski zdravnik Ščuka v ribniku Dežela planin Klic zlata, po sledeh Avstrijca v Kanadi Čas v sliki 2 Bregenz Vizije
Novo v kinu
Nebo nad Berlinom, nemško-francoski film, 1987
Igrajo: Bruno Ganz, Sol-veig Dommartin in drugi Režija: Wim VVenders Videonoč

Slovenija 1 R. Glas Ljubljane
5.00,	6.01,6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.0, 23.0 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 10.05 Lahka glasba; 11.05 Posebna oddaja; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Osmrtnice; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.30	Dogodki in odmevi;
17.05	Posebna oddaja;
19.45	Lahko noč, otroci;
20.00	Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Šansoni;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.30,
9.30,	10.30, 11.30, 12.30,
14.30.16.30,	17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.30 Dopoldne na Valu 202; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila;
12.30	Novice; 13.00 Val 202 popoldan; 14.00 Drobtinice; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.20 V soju žarometov.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14,00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Igra; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Di-vertimento; 16.45 Ekonomska politika; 17.00 Nove glasb, generacije;
18.05	Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20,30 S tujih koncertnih odrov; 22.05 Dvignjena zavesa; 22.25 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	10.30, 17.30 Poročila; 12.30 19.00 Dnevnik;
8.05	Predstavitev programa: reportaže - prenova minoritskega samostana, Lozice, brkinski pirhi; 9.00 Servisne informacije;
11.00	V podaljšku; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 15,30 Dogodki in odmevi; 18.00 Bla-bla radio; 19.00 Večerni radijski dnevnik;
19.30	Večerni program Modrega vala Radia Koper - Lestvica Coccola; 22.30-23.15 Ponedeljkov koncert.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15. 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Anni 60, ma non li dimostra; 11.30 Aktualnosti; 11.45 L' intervista;
12.00	Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 D'al-tro canto, 18.00 Bootleg;
18.45	Villa Ut; 20.00 RMI.
5.15.8.15,	10.15, 13.15,
14.15,	17,15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes;
11.00	Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 17.00 Anketa; 18.15 Zdravje; 19.25 Vreme; 20.00 Kviz; 21,00 Modni bla bla; 22.00 Sršenovo gnezdo; 1.00 Sat.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Pometamo doma; 13.00 Pesem tedna; 13.,40 Pometamo doma; 14,30 Točke, metri, sekunde; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Terenski studio Ppreddvor; 18.20 Vsakdo po svoje pesmi poje; 19.30 Večerni pr. -Drugačen pogled.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 10.00, 12.00,
14.00	Poročila; 17.00.
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7,00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Šport; 11.45 Inf o servis; 12.10 Mali oglasi; 13.00 Pod Fersko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Pokličite 101555;20.00 Sotočje;
21.00	Rock klub.
Radio študent
11.00	Che cosa?-Cosa nostra!; 14.00 OF (24 ur-info); 15.00 Recenzije & Napovedi (podlistki U. Eca); 15.30 Čudoviti svet zlobe in nasilja; 17.00 Jo-culator; 17.30 You Rock Iti; 19.00 TB: Cesaria Evo-ra; 20.00 Alter, Garba-ge, Rhyme; 1.00 Reprize.
Radio Trst A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Velikonočne pesmi; 8.25 Koledar; 9.00 Orkestralna glasba;9.15 Odprta knjiga: Nomadi brez oaze (B. Pahor, r. M. Prepeluh, 10. nad.); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Pot-puri; 15.00 Iz življenja mladostnika; 15.10 Orkestri;
15.30	Mladi val; 17.00 Mi in glasba: Komorni orkester Camerata Labacen-sis iz Ljubljane; 17.40 Slovenska lahka glasba;
18.00	Znanstvene raziskave; 18.20 Revival; 18.45 Čakole na placu; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja;
11.00	Horoskop; 12.45 VZ-PI-ANPI (pon.) Samo za Vas, Ostali Trst- L'altra Trieste; 18.00 Tedenski športni komentar.
Radio Koroška
18.10-19.00 (Nismo pravočasno dobili programa).
NOGOMET / B LIGA
KOŠARKA / POGOVOR Z NAŠIM IGRALCEM A LIGE
V Bergamu zaslužen poraz Udineseja
Atalanta je oba gola dosegla že v prvem polčasu - Edino priložnost za goste imel Ripa
Jan Budin: »Želim si samo več igrati«
»Razočaran sem nad letošnjo izkušnjo pri lllycaffeju«
Atalanta - Udinese 2:0 (2:0)
STRELCI: Magoni v 17. in Montera v 44. minuti.
ATALANTA: Ferron, Valentini, Tresoldi (Ravan), Fortunato, Bigliardi, Montera, Vecchiola, Sal-vatori, Pisani (od 89. min. Locatelli), Magoni, Sauri-ni (12 Pinato, 14 Scapolo, 15 Rodriguez).
UDINESE: Battistini, Helveg, Kozminski, Ame-trano, Calori (od 75. min. Banchelli), Ripa, Marino, Rossitto, Camevale, Pizzi, Poggi (od 59. min. Pieri-ni). (12 Caniato, 14 Rossi, 15 Compagnon).
SODNIK: Boggi (Salerno). KOTI: 8:7 za Udinese. GLEDALCEV: 12.000. OPOMINI: Ripa, Salvato-ri, Pierini in Valentini.
VidemCani so upali, da se bodo iz Bergama vrnili z novo, mogoCe že celo odločilno zmago, nasprotno pa so po tekmi dobili Se novega konkurenta v boju za napredovanje, saj se je Atalanta zdaj povzpela na 5. mesto in ima (s tekmo veC, seveda) le dve točki manj od Cetrouvrščene Vicenze.
Uspeh Atalante je povsem zaslužen, ker Udinese ni storil ničesar, da bi zmagal in je po obeh zadetkih reagiral pod pričakovanjih. Gostitelji so po izenačenih uvodnih minutah povedli v 17. minuti s strelom Ma-gonija z roba kazenskega prostora. Njegov strel se je odbil od leve vratnice v mrežo, Battistini pa je zaradi gneCe pred vrati opazil strel z zamudo in ni mogel poseči. Atalanta je pred koncem polčasa podvojila z urugvajskim branilcem Monterom, ki je tik pred golovo Crto po-
tisnil žogo v mrežo z glavo, potem ko je usnje nekaj Caka poskakovalo po prečki.
Udinese je tako pred obema zadetkoma, kot tudi po njima, imel veC Časa žogo v svoji posesti, toda je v drugem polčasu pripravil le eno dobro priložnost, ko je Atalanto pred kapitulacijo, po strelu Ripe, pred vrati rešil Magoni. Atalanta se je zelo urejeno branila, videmski napadalci pa so igrali preveC statično, v dvobojih po zraku pa so bili branilci domače ekipe vedno boljši. Prizadevanja gostov, da bi nasprotnikovo obrambo prebili po krilih, niso obrodila pravih rezultatov, tako da se Atalanti za zmago niti ni bilo potrebno preveC naprezati.
Vsekakor jer lombardij-ska enajsterica dokazala, da je v odlični formi in da po igri res ne zaostaja za najboljšimi moštvi v ligi-
DANAŠNJI SPORED (16.00): Acireale - Ascoli, Ancona - Vicenza, Cese-na - OPiacenza, Como -Lucchese, Cosenza - Sa-lemitana, Lecce - Perugia, Pescara - Chievo, Venezia - Palermo, Verona - F. Andria.
VRSTNI RED: Piacenza 60, Udinese 51, Saler-nitana 49, Vicenza 48, Atalanta 46, Ancona 45, Cesena 42, Perugia 41, Verona 40, Palermo 38, F. Andria 36, Cosenza in Venezia 35, Pescara 33, Lucchese 32, Acireale 30, Chievo 29, Ascoli 23, Como 22, Lecce 18.
KOŠARKA / KONČNICA Al LIGE
Malo verjetno je, da bo že danes znan kak polfinalist
BOLOGNA - Danes bodo igrali druge Četrtfinalne tekme tekme končnice italijanske košarkarske Al lige. Glede na to, da so se vsa prva srečanja končala z zmago domačih moštev, toda s tesnim izidom, je pričakovati, da bo o uvrstitvi v polfinale odločale šele tretje tekme, ki bodo na sporedu v torek, 18. trn.
DANAŠNJI SPORED: Teorematour Rim - Buckler Bologna (izid prve tekme 79:82), Cagiva Varese - Stefanel Milan (73:80), Scavolini Pesaro - Benetton Treviso (90:93, tudi po TV Rai 3 ob 17.00), Birex Verona - Filo-doro Bologna (82:88).
Bresdalat drevi v Padovi
Goriški Brescialat bo drevi v Padovi igral zadnjo tekmo »sistema po uri« A2 fige proti domaCi ekipi Floor. Goričani so si že pred tem srečanjem zagotovili nastop v končnici tega prvenstva.
DREVISNJI SPORED (20.30): Polti Cantu - Olitalia Forh, Juve Caserta - Banco Sardegna Sassari, Menestrel-lo Modena - Francorosso Turin, Jcoplastic Neapelj - Tur-boair Fabriano, Floor Padova - Brescialat Gorica, San Benedetto Benetke - Auriga Trapani, Libertas Udine -Blu Club Milan, Pavia - Teamsystem Rimini.
Jan Budin (letnik 1975), bivši Kontovelov košarkar, je zadnji naš igralec, ki nastopa v italijanski A ligi.
Kot Slovenec je tu še Gregor Fucka, toda košarkarsko je »zrasel« pri ljubljanski Olimpiji.
Tržaški prvoligaš Illy-caffš je pred kratkim konCal svoje nastope v Al ligi. Budin je sicer bil v II-lyjevi postavi na vseh tekmah, skupno pa je igral le 128 minut, ali bolje 4, 2 minuti na tekmo. Dosegel pa je 30 točk. Obetal si je gotovo veC. Pred začetkom sezone je bilo splošno mnenje, in tudi mnenje samega trenerja Bemardija, da bo to sezona popolne uveljavitve Jana Budina. Bilo pa je povsem drugače. Budin skoraj ni igral in je seveda nad pravkar minulo sezono razočaran.
Pred dvema letoma, ko je treniral Tanjevid, si igral malo, na komaj končanem prvenstvu, ko je ekipo prevzel Bernardi, je bilo še slabše. Le poredkoma si stopil na igrišče ...
»Tanjevid je bil moj prvi trener zares na visokem nivoju. Prej sem imel trenerje, ki so me bolj ’crtali’. S Tanjevidem pa sem prišel v nov svet, svet profesionalne košarke. Moral sem se privaditi in prilagoditi na nov način dela. Tanjevid ogromno ve o košarki, na igralce ima velik vpliv. Ta trener, ki je zelo temperamenten, pa je večkrat neumirjen. In ta neumirjenost se odraža na igralce, predvsem mlade. Verjetno ni naključje, da je TanjeviC veliko delal, toda ni dokončal dela. Vedno mu je nekaj na koncu zmanjkalo. To se je jasno pokazalo tudi letos v Milanu, Čeprav ima ekipo samih izvrstnih košarkarjev.«
S Tanjevidem pa si vendarle malo igral, z Bernardi jem pa skoraj nič...
»Ko sem izvedel, da bom ostal v
Trstu in da je Illyccaffe najel kot trenerja Bernardija, sem zares upal, da bom veC igral. V zadetku sezone sem nekajkrat stopil na igrišče, potem pa skoraj nisem veC igral. Po končanem prvenstvu sem se tudi pogovoril z Bemardijem in sem ga vprašal, kako to? Dejal mi je, da je dal možnost igranja igralcem, ki so last društva, in da sta bili vlogi play-makerja in beka že oddani. Tu sta namreč igrala Gattoni in Burtt. In dejansko nisem imel možnosti, sicer pa sem le upal, da bom kaj več igral. Ostaja to veliko razočaranje, da sem izgubil še eno leto, ko bi si lahko z igranjem nabiral izkušnje.«
Vse svoje življenje si podredil košarki. Glede na tvoj sedanji položaj, misliš, da se je to splačalo?
»Nimam se Česa kesati. Zame je bila to velika izkušnja, predvsem življenjska. Spoznal sem nov svet, svet profesionalne košarke, kjer so povsem drugačne zakonitosti kot v
amaterskem športu. Izgubil sem sicer eno leto, ker skoraj nisem igral, imel pa sem veliko srečo, da sem ostal v Trstu, kjer imam družino, prijatelje, tu sem lahko obiskoval višjo šolo in sedaj univerzo.«
Ti si last milanskega Stefanela, pri katerem pa imajo že preveC igralcev. Pri Illyju verjetno ne boš ved igral. Kje boš torej igral v prihodnji sezoni?
»Slišal sem, da bi me želeli v Milan, kjer pa bi verjetno malo igral. Da bi m se preselil v povsem tuje ”	mesto, da bi se moral
odreci prijateljem, navadam in da bi moral še eno leto večinoma presedeti ^ na klopi, tega absolutno ne morem sprejeti. Sprejel bi tudi kako drugo sredino, le da bi imel možnost igranja.«
Vsaj »košarkarsko« si že pravi veteran (Budin je zadel pri Kontovelu kot minikošarkar), v svoji karieri si spoznal na stotine igralcev, na desetine trenerjev. Kateri je tvoj vzor kot igralec in kateri trener ti je najbolj ostal pri srcu?
»Kot igralec mi je všeč Gentile zaradi odločnega značaja, hrabrosti v košarki in v življenju. Kot trener pa mi je pustil najboljši vtis trener italijanske reprezentance Messi-na.«
Gotovo spremljaš naše košarkarske ekipe. Kaj meniš o trenutnem stanju naše košarke in kaj o mladih igralcih?
»Mnenje je vsekakor pozitivno. Jadran je celo ekipa, ki ima največ zmag v Italiji in tudi druge naše ekipe igrajo zelo dobro. Glede mladih igralcev mislim, da Samec in Grbec, ki sta moja letnika, dobro obetata in napredujeta. Odvisno pa bo le od njiju in od truda, ki ga bosta vložila, kakšne uspehe bosta lahko dosegla. Od še mlajših dobro obeta Robi Pavletič.« (bi)
NOGOMET / MEDDE2ELNA LIGA
Trieslina danes proti Bassanu
TRST - V pričakovanju velikega in verjetno odločilnega dvoboja v Trstu med Triestino in Trevi-som bodo danes igrali 31. kolo meddeželne lige.
Vodilna Triestina bo igrala doma proti Bassanu, ki je z 28 točkami na sredini lestvice. Drugou-vršCeni Treviso pa bo igral v gosteh proti zadnjeuvršCenemu Rove-retu. Obe ekipi naj bi bili nesporna favorita za zmago, toda verjetno samo navidezno.
Bassano je že na srečanju v prvem delu Prvenstva zelo namučil tržaško moštvo in ga prisilil na neodločen izid brez gola. Ekipa iz Bassa-na bo tudi v Trstu gotovo igrala za neodločen izid, tako da nogometaši trenerja Pezzata gotovo ne bodo imeli lahke naloge, Čeprav bo moštvo nastopilo v popolni postavi.
Tudi Treviso ne bo tako zlahka osvojil točki v Roveretu, kjer bo domače moštvo, ki je že obsojeno na izpad, skušalo dati vse od sebe, da bi premagalo renomirano ekipo in tako vsaj delno »rešilo« svojo sezono.
DANAŠNJI SPORED (16.00): Sevegliano -Schio, Triestina - Bassano, Pievigina - Caerano, Miranese - Pro Gorizia, Rovereto - Treviso, Mon-tebelluna - Arco, Lupa-rense - Sanvitese, Bolzano - Legnago, Donada -Arzignano.
VRSTNI RED: Triestina 48, Treviso 47, Bolzano 37, Legnago 36, Caerano in Miranese 34, Arzignano 33, Luparense 30, Sevegliano in Bassano 28, Sanvitese 27, Pro Gorizia 26, Pievigina, Mon-tebelluna in Arco 25, Donada 22, Schio 19, Rovereto 16.
KOŠARKA / PRVENSTVO DEČKOV
Za Jadran usoden predvsem prvi polčas »Propaganda«; domove! iarali doslej najslabšo tekmo
DEČKI
Poggi B - Jadran Farco 104:68 (57:23)
JADRAN: Brce, Špacapan 16 (4:4), Kalc 2, Hrovatin, L’ Abbate, Sibelja, Gregori 19 (1:3), Grom 2, Kocjančič 13 (3:6), Lakovič 16 (4:6), trener Vremec.
PM 12:19. PON: Kalc.
Na zaostali tekmi prvenstva dečkov so jadranovci visoko izgubili proti drugi postavi Poggija, predvsem zaradi slabe igre v v prvih dveh Četrtinah (13:27 in 10:30). V drugem delu so naši košarkarji sicer bolje igrali, premoč gostiteljev pa je bila še vedno očitna. Ja-dranovcem pa je vendarle uspelo omiliti poraz.
Od posameznikov bi tokrat omenili dobro igro Matije Gregorija, ki se je zelo požrtvovalno boril v obrambi in je bil z 19 točkami tudi najboljši strelec pri naši ekipi.
PROPAGANDA
Dom La Goriziana - UG Goriziana 48:58 (25:33)
DOM: Golob 5, Paraschos, Bensa 3, Abrescia, Ra-dikon 13, Cozzuccoli 12, Figelj, Gergolet 5, Spacal 2, Zulian 6, Klanjšček 2, trener Semolič.
PON: Figelj in Cozzuccoli.
Po najslabši tekmi doslej so domovci zasluženo izgubili proti ekipi, ki so jo v prvem delu prvenstva premagali za veC kot 30 točk razlike. Res je, pri našem moštvu je manjkal Miha Grvner, ki za ekipo veliko pomeni, to pa ni opravičilo za ta spodrsljaj.
Domovci so tokrat odpovedali v vseh elementih igre, poleg tega so tudi podcenjevali nasprotnika, saj so med drugim zgrešili kar 40 prostih metov, kar kaže, da niso bili primerno zbrani. Le Dejan Klanjšček in Saša Radikon sta zadovoljila za igro v obrambi.
KOŠARKA / SINOČI V C2 LIGI
Borovci uspešni, domovci izgubili
Bor Radenska - Udinese Basket 109:105 (34:43,92:92)
BOR: Susani 31 (11:14 met za 2, 3:7 met za 3, 0:1 pm), Perčič 13 (6:6, -, 1:2), Debeljuh 10 (4:4, 0:3, 2:3), B arini 12 (6:14, -, -), Smotlak 28 (5:8, 1:2, 9:15), Carbonara 6 (-, 2:6,0:2), Rasman 4 (2:3, -, -), Rustja 9 (3:4, 0:1, 3:5), Pettirosso 2 (0:3, -, 2:2), trener Sancin.
Met za 2: 37/56, met za 3: 6/19, skupno 43/75, pm 17:32. SON: 29. PON: Debeljuh in Rasman (oba v 39). 3T: Susani 3, Carbonara 2, Smotlak 1.
Sodnika: Pauletto in Gentile (oba Gorica).
Na pomembni tekmi za 5. mesto so sinoči borovci po podaljšku premagali izkušene in trdožive videmske košarkarje, med katerimi sta se zlasti odlikovala »veterana« Bettarini (31 točk in 5 trojk) ter Coccolo (28 točk in 5 trojk). Gostje so tudi vodili vse do 37. min., ko so borovci prvič stanje izenaCih (81:81). Odtlej se je bil oster boj za vsako točko in ekipi sta regularni del konCah z 92:92. V podaljšku pa so bili borovci prisebnejši in so predvsem imeli več moči ter tudi zasluženo zmagali.
Od posameznikov bi pri. našem mošt-
vu predvsem pohvalih Smotlaka in Su-sanija, ki sta bila v drugem delu srečanja neustavljiva. (VJ)
Dom Agorest - Barcolana 66:72 (34:40)
DOM: Košuta 12 (3:6 met za 2,1:2 met za 3,3:3 pm), Bordon, Jarc 11 (5:7, -, 1:2), Ambrosi, Corsi 13 (2:2, 3:6, -), Podbersig 6 (3:7, -, -), Di Cecco 24 (11:19, -, 2:2), Kocjančič, trener Miani.
Met za 2:24/41, met za 3:5/8, skupno 29/49, pm 6:7. SON: 16. PON: Košuta (39).3T: Corsi 3, Jarci.
Tekma je bila zelo izenačena, gostom pa je uspelo ob koncu prvega dela povesti za nekaj točk, s tem da so domovcem prestregli nekaj žog in potem sprožili hitre protinapade. Sicer pa so domovci v prvem polčasu zelo dobro igrali v obrambi in tudi v napadu so zadovoljili, škoda le, da so nato izgubili prveliko število žog.
Gostitelji so dobro pričeli v drugem polčasu in že v 9. minuti stanje izenačili (51:51) in si nato celo priigrali rahlo prednost. Štiri minute pred koncem srečanja je bilo stanje še vedno izenačeno (60:60), domovci pa so nato napravih nekaj naivnih napak, To so gostje spretno izkoristili in tudi zmagali.
NOVICE
FORMULA 1 / »BENCINSKA AFERA«
JADRANJE / AMERICAN CUP
Tudi drugi test pozitiven
FRANKFURT (STA/AP) - Tudi druga analiza krvi nemške skakalke v daljavo Susan Tiedtke je pokazal, da je atletinja zaužila nedovoljeno poživilo.
Tako 26-letno Nemko najverjetneje Caka prepoved nastopanja na tekmovanjih za štiri leta. Drugo preiskavo je v Kolnu izvedel nemški biokemik Manfred Domke. Tudi on je v vzorcu krvi nemške atletinje našel sledi hidroklormetiltestosterona. Nemška atletska zveza bo primer obravnavala v torek, 18. aprila, ko naj bi izvedeli tudi o kazni Tiedtkejeve.
Ivaniševič po operaciji odličen
BARCELONA (STA/AFP) - Hrvat Goran Ivaniševič po operaciji nadaljuje z zmagami na teniškem tur-niriu v Barceloni z nagradnim skladom 900.000 dolarjev. V osmini finala je premagal Norvežana Christiana Ruuda, v Četrtfinalu pa še Spanca Alberta Berasateguija.
Izidi osmine finala: Muster (Avt/9) - J. Sanchez (Spa) 7:6 (7:5), 6:4, Kafelnikov (Rus/3) - Rios (Cii)
6:4, 6:3, Champion (Fra) - Carretero (Spa) 6:3, 5:7,
6:2, C. Costa (Spa) - Gross (Nem) 6:3, 7:6 (7:2), Ivaniševič (Hrv/5) - Ruud (Nor) 7:5, 6:1, Arrese (Spa) -Schaller (Nem) 6:3, 7:6 (7:5), Berasategui (Spa/4) -NovaCek (Ceš) 6:3, 7:6 (7:4), Larsson (Sve/7) - Car-bonell (Spa) 6:2, 6:1; Četrtfinale: Ivaniševič (Hrv) -Berasategui (Spa) 1:6, 6:4, 6:4, Larsson (Sve) - Arrese (Spa) 6:3, 6:1, Muster (Avt) - C. Costa (Spa) 6:3,
3:6, 7:5, Kafelnikov - Champion 6:4, 6:3 Polfinalna para: Muster - Kafelnikov, Ivaniševič - Larsson.
Barcelona želi Vrankoviča
ZARAGOZA (STA/AFP) - Košarkarski klub Barcelona se želi v naslednji sezoni okrepiti s hrvaškim reprezentantom, 217 cm visokim Stojanom VrankoviCem. Tudi VrankoviC nima niC proti prihodu v Barcelono, zapletlo pa se je pri denarju, saj hrvaški center za enoletno pogodno zahteva poldrugi milijon dolarjev, kar pa se Barceloni zdi preveč. VrankoviC trenutno igra pri Panathinaikosu iz Aten, ki je v polfinalu evropske lige izgubil proti Oljunpiakosu iz Pireja.
Za začetek zmaga Argentine
DOHA (STA/AP) - V Dohi se je zaCelo svetovno nogometno prvenstvo reprezentanc do 20 let. V uvodnem srečanju je Argentina premagala Nizozemsko z 1:0. Edini zadetek je v zadnji minuti dosegel Andree Grandea.
Grafova že v polfinalu Houstna
HOUSTON (STA/AP) - Nemka Steffi Graf, ki je prva nosilka teniškega turnirja v Houstnu, je v Četrtfinalu premagala Američanko Tami VVhitlinger Jones s 6:2 in 6:1 ter se kot prva igralka uvrstila v polfinale. Prva igralka na svetu je za zmago potrebovala manj kot uro (56 minut) in je s tem podaljšala svojo zmagovito pot. Slavila je v zadnjih 16 tekmah in dobila 32 zaporednih nizov. Rezultati 2. kroga: Cechini (Ita/7) - Sanchez Lorenzo (Spa) 6.1, 6:7 (7:1), 6:2, Hack (Nem/5) - De Lone (ZDA) 7:5, 6:4;
Babel (ZDA) - VViltrud (Nem) 5:7, 7:5, 6:2; Četrtfinale: Graf (Nem/l) - VVhitlinger Jones (ZDA) 6:2,6:1.
Agassi dosegel 29. zmago
TOKIO (STA/AP) - American Andre Agassi je v Četrtfinalu teniškega tumiria v Tokiu z nagradnim skladom 1.2 milijona dolarjev premagal Avstralca Scotta Draperja s 6:4 in 6:3, s Čemer je dosegel 29. letošnjo zmago. V letošnji sezoni je prvi igralec sveta izgubil le dva dvoboja. Dvajsetletni Avstralec se je v glavni turnir uvrstil iz kvalifikacij, pred prihodom v Tokio pa je bil šele na 234. mestu na lestvici ATP. Pred nastopom proti Agassiju je premagal desetega nosilca Američana Jonatnana S traka. Jim Courier, ki je Četrti nosilec, se je kot zadnji uvrstil v polfinale. V Cetrfinalu je premagal šestega nosilca Šveda Thomasa Enqvista s 7:6 (7:4) in 6:0.
Rezultati: moški - Četrtfinale: Ferreira (JAR/3) -	■
Bjorkman (Sve/6) 6:3, 6:2, Chang (ZDA/2) - Apeli (Sev) 4:6, 7:6 (9:7), 6:3, Agassi (ZDA/l) - Draper (Avs) 6:4,6:3, Courier (ZDA/4) - Enovist (Sve/6) 7:6 (7:4), 6:0, zenske - polfinale: Date (Jap/l) - Mijagi (Jap/8) 6:1, 6:2.
Branilci Stanleyevega pokala lahko izpadejo pred končnico
NEW YORK (STA/AP) - Hokejisti New York Ran-gers so v lanski sezoni prekinili 54-letni premor in po letu 1940 znova osvojili Stanleyev pokal, v letošnji sezoni severnoameriške poklicne hokejske lige NHL pa se jim lahko primeri, da bodo končali s tekmovanji še pred konCnico prvenstva.
Leta 1970 se je nazadnje primerilo, da branilec naslova prvaka NHL v naslednji sezoni ni igral v play offu. Pred petindvajsetimi leti je to doletelo Montreal Canadiens. Do konca rednega dela prvenstva je pred Rangersi še deset tekem, trenutno pa so na devetem mestu na vzhodu izenačeni s Canadiensi.
Ekipi imata po 35 točk. Na zadnjem, osmem mestu, ki še vodi v končnico, je trenutno Hartford Wha-lers, ki ima 37 točk.
Rezultati Četrtkovih tekem: Detroit Red VVings -	§1
San Jose Sharks 3:0, VVinnipeg Jets - St. Louis Blues 5:2, Anaheim Mighty Ducks - Calgary Flames 4:2, Vancouver Canucks - Edmonton Oilers 4:6.
Vrstni red: vzhodna konferenca - atlantska divizija: Philadelphia 46, New Jersey 43, VVashington 39, N.
Y. Rangers 35, Tampa Bay 33, Florida 33, N. Y. Islanders 29; severovzhodna divizija; *Quebec 56, Pittsburgh 52, Boston 41, Buflalo 38, Hartford 37, Montreal 35, Ottavva 13; zahodna konferenca - centralna divizija: * Detroit 59, St. Louis 47, Chicago 41, Toronto 39, Dallas 34, VVinnipeg 30; pacifiška divizija: Calgary 45, Vancouver 37, Los Angeles 33,
San Jose 32, Anaheim 30, Edmonton 29.

M. Schumacher si je oddahnil
Ferrari nasprotuje odločitvam FIE
Med izzivalci ločijo New Zealand do vstopa v finale le še tri zmage
Starš & stripes ugnal America III
New Zealand in One Australia v akciji (Telefoto AR)
PARIZ (Reuter, dpa) -Mednarodna avtomobilistična zveza (FIA) je spremenila odločitev o zmagovalcu velike nagrade formule 1 v Braziliji. Tam je 26. marca zmagal branilec naslova svetovnega prvaka Nemec Michael Schumacher (Benetton-Renault), drugi pa je bil Skot David Coulthard (VVilliams-Renault), kar je po pritožbi obeh ekip sedaj tudi uradno priznano. Po dirki so namreč ugotovili, da se vzorca goriva v vozilih Schumacherja in Coultharda razlikujeta glede na tista, ki sta ju ekipi in dobavitelj goriva Elf prijavila pred začetkom sezone, zaradi Cesar sta bila oba voznika diskvalificirana.
FIA je po seji, ki se je končala v četrtek pozno zvečer v Parizu, v uradnem sporočilu zapisala, da se Schumacherju prizna zmaga in Coulthardu drugo mesto, ki sta ju dosegla na dirki v Sao Paulu, Avstrijec Gerhard Berger, ki je bil po diskvalifikaciji nekaj Časa zmagovalec, pa je sedaj na tretjem mestu, na katerem je dirko tudi končal. Kljub tej odločitvi pa FIA vztraja, da sta moštvi krivi za napaki, zaradi Cesar bosta denarno kaznovani. Vsaka ekipa bo morala plaCati po 200.000 ameriških dolarjev. Vodja Be-nettonovega moštva Fla-vio Briatore in šef Coulthardove ekipe Frank VVilliams sta skušala na sestanku z vodstvom FIA dokazati, da je bil postopek pri preverjanju vzorcev goriva v Braziliji napačen, FIA pa vztraja, da je bil postopek korekten.
»Zelo sem srečen, da se je moj trud poplačal, kajti zmaga v Braziliji je bila težko prigarana. To je bila ena izmed mojih najtežjih dirk. Se zlasti sem vesel zaradi mojih navijačev, ki so verjeli vame in mi držali pesti,« je bila prva izjava Michaela Schumacherja, potem ko je zvedel za razsodbo.
Ta pa je povzročila ogorčenje pri Ferrariju, ki je tako izgubil zmago v Braziliji. »Odločitev, ki jo je sprejela FIA, pomeni, da voznik lahko zmaga na dirki, Čeprav je zmago dosegel z avtomobilom, ki ne ustreza predpisom,« so včeraj povedali v italijanskem moštvu. Mednarodno zvezo je ostro napadel tudi nekdanji trikratni svetovni
prvak Niki Lauda, ki je sedaj svetovalec moštva iz Maranella. »To je naj-veCja šala v formuli 1. Najbogatejša ekipa lahko tekmuje z dirkalniki, ki so narejeni proti predpisom, plaCa kazen, njihov dirkač pa postane svetovni prvak,« se je jezil tudi Avstrijec.
Novi vrstni red po dveh dirkah: 1. Schumacher (Nem, benetton-re-nault) 14 toCk, 2. Hill (VB, vvilliams-renault) 10, 3. Aleši (Fra, ferrari) 8, 4. Coulthard (VB, vvilliams-renault) 6, 5. Berger (Avt, ferrari) 5, 6. Hakkinen (Fin, mclaren-mercedes) in Herbert (VB, benetton-renault) po 3, 8. Frentzen (Nem, sau-ber-ford) 2, 9. Blundell (VB, mclaren-mercedes) 1.
SAN DIEGO - Dennis Conner se je »snel z vrvi« in v finalnem delu v razredu branilcev še drugič zmagal ter se po točkah izenačil z Young Americo in Americo IH. V razredu izzivalcev je vse po starem. New Zealand je spet gladko zmagal (že triintridesetič), do vstopa v finale pa Petra Blakea ločijo samo še tri zmage.
V dvoboju Starš & Stripes in skoraj povsem ženske posadke na Americi HI je Conner po srečnem naključju na začetku regate ujel močnejši tok vetra, ki ga je ponesel mimo Mighty Mary in vodstvo obdržal vse do konca. Po zadnjem obratu je imela ženska ekipa pod vodstvom Leslie Egnot še težave pri dviganju spi-nakerja in Starš & Stripes je v cilj pripeljala skoraj s tremi minutami prednosti. Tom VVhidden, taktik na zmagovalni jadrnici, je ob drugi zaporedni zmagi, ki je Connerja spet postavila ob bok velikemu favoritu Kevinu Maha-neyu dejal:	»Ce me
vprašate, ali je Starš & Stripes najhitrejša jadrnica, vam kar naravnost po-
vem, dani!«
To kar Starš & Stripes torej ni, pa New Zealand nedvomno je, saj na regatnem polju doselj še ni izgubil niti enega dvoboja. One Australia je bila tokrat počasnejša za minuto in 57 sekund, John Bertrand pa ima pred seboj težko nalogo. Ce želi ponoviti uspeh iz leta 1983, ko je prvič v 132-letni zgodovini tekmovanja za America’s cup lovoriko odvzel Američanom, tedaj je izgubljal z 1:3 in nato zmagal s 4:3, mora v naslednjih sedmih regatah petkrat premagati doslej nepremagano jadrnico. Naloga, ki se zdi neizvedljiva. V naslednjih dvobojih se bosta v razredu branilcev pomerili Young America in America HI.
Rezultati - branilci: Starš & Stripes (Dennis Conner) - America IH (Leslie Egnot) 1:0 (+ 2.50); izzivalci: New Zealand (Peter Blake) - One Australia (John Bertrand) 1:0 (+ 1.57); vrstni red - branilci: Young America, America IH, Starš & Stripes po 2; izzivalci: New Zealand 2, One Austraha 0. (JuM)
NBA / BOSTON BLIŽJI KONČNICI
Dino Radja (29 točk) dal lekcijo Shaquillu 0'Nealu
Po osmih tekmah odsotnosti zaradi bolezni, se je na igrišče vrnil lanski najboljši igralec NBA prvenstva, Hakeem Olajuvvon in s 35 točkami omogočil Rocketsom, da so prekinili serijo petih zaporednih porazov. Z zlato serijo (6 zaporednih zmag) nadaljuje Boston, ki je tokrat odpravil niC manj kot Orlando. MVP tekme je bil nedvomno Dino Radja, ki je zbral kar 29 točk in zadel tudi odločilni koš v zadnji minuti igre. S to novo zmago so Celticsi vse bližji play offu.
IZIDI - Četrtek: Boston - Orlando 119:114 (Radja 29, Douglas 25; H.Grant 29, O’Neal 26 - 2:11 prosti meti); New York - VVashington 110:100 (Ewing 25; VVebber 27), Utah - Golden State 121:102 (K.Malone 29, Stock-ton 20; Legler 18), Seattle - Dallas 133:112 (Payton 24, Schrempf 22, Kemp 18 točk in 19 skokov; T.Dumas
24)	, Houston - Portland 112:99 (Olajuvvon 35), Miami - Cleveland 85:84 (Rice 22; Priče 20), Clippers - Den-ver 103:125 (Dehere 25; R.VVilliams 31, B.VVilliams 23), Philadelphia - New Jersey 102:94 (Barros 22, Bradley 18 točk, 12 skokov, 8 blokad; K.Anderson
25)	. (VJ)
NOGOMET / ITALIJANSKA A LIGA
Inter pričakuje, da bo na deibiju presenetil Mikan
Sedemindvajseto kolo v italijanski nogometni A ligi bo že danes. Mestni derbi z Interjem ima poseben Car, zato ga Milan ne more zanemariti, čeprav je Capellovo moštvo z mislimi bržkone že usmerjeno v povratno polfinalno tekmo evropskega prvenstva s pariškim St. Germainom. Odkar je Massimo Moratti, sin predsednika legendarnega Inter j a šestdesetih let, odkupil večinski delež društvenih delnic, Bianchijevo moštvo še ni izgubilo niti ene tekme. V zadnjih sedmih kolih je namreč zbralo 17 točk in ima zdaj le štiri točke manj od Milana. Capello ne bo mogel ačunati na Desaillyja, kapetan Baresi pa je diskvalificiran, pri Interju pa bosta manjkala Orlnado in Fontolan.
Vodeči Juventus se bo v gosteh pomeril z Reggiano, ki je že izpadla iz lige. Vratar Peruzzi je poškodovan, Paulo Sousa pa kaznovan. V napadu bo spet zaigral reprezentant Ravanelh, Vialli pa bo ekipi še naprej sledil s tribune. Poti Parme in Foggie se bosta spet srečali, tokrat pa bo tekma v Foggii. Parma je v sredo s težavo izločila Foggio iz državnega pokala, tokrat bo apulijsko moštvo še bolj agresivno, saj mu gre za obstanek v ligi. Boj na nož bo tudi v Cremoni med Cremonesejem (26 točk) in Barijem (32). Cepras si za nastop v tekmi s Sampdorio ni prislužil visokih ocen, bo Florjančič bržkone spet zaigral že od prve minute.
Na tekmi Lazia v Padovi bi lahko po dolgem času spet zaigral angleški reprezentant Gascoigne, v dvomu pa je nastop BokšiCa, ki naj bi v prihodnji sezoni prestopil v Barcelono.
Današnje tekme: Cremonese - Bari (prva tekma 0:2), Fiorentina - Napoli (5:2), Foggia - Parma 80:2), Genoa -Caghari (0:1), Inter - Milan (1:1), Padova - lazio (1:5), Reggiana - Juventus (1:3), Roma - Brescia (0:0), Torino -Sampdoria (1:1).
Real Madrid kot v zlatih časih
ZARAGOZA - »Dogovorili smo se, da Johnsona ne bomo pustih do sape. To nam je uspelo in s tem smo rešili večino naših problemov,« je po zmagi v finalu evropskega klubskega košarkarskega prvenstva dejal trener Real Madrida (na slik1) Željko Obrado vic, ki je kot prvi trener doslej v zadnjih štiri letih s tremi različnimi moštvi osvojil »euroclub«. Glavni adut 01ympiakosa Eddie Johnson je namreč dosegel le devet toCk (tri v drugem polčasu), tako da je bil letošnji finale enosmeren, kot že dolgo let ne. Real se je na evropski prestol povzpel prvič po petnajstih letih in nasledil badalonski Juventut.
ODBOJKA / ZAOSTALA TEKMA ZENSKE C1 LIGE
Bor Mercantile drevi proti vodeči Heraclii
Tekma bo v telovadnici šole Suvich (ob 20.30) - Heroclio je po dvajsetih kolih še nepremagana, izgubilo je le 8 setov
Zaostalo tekmo zadnjega kola prvega dela prvenstva Cl lige proti vodeči Heraclii iz Nvente Padovane bodo odbojkarice Bora Mercantile odigrale drevi, s pričetkom ob 20.30, v telovadnici šole Suvich. Vodstvo bo-rovk se je skušalo dogovoriti, da bi srečanje zaradi velikonočnih praznikov odigrali med tednom, vendar je naletelo na odločen »veto« predstavnikov Heraclie. Tolikšna odločnost ne sme Čuditi, saj je Heraclia v bistvu profesionalna še-sterka, ki je zastavila veliko energij in finančnih sredstev, da bi v letošnji sezoni dosegla napredovanje v B2 ligo, kot iztočnico za prodor v državnih vrh v prihodnjih letih. Zato se pri Heraclii
Imsa Kmečka banka s Portom 25. aprila
Zaostalo tekmo moške B2 lige s Portom iz Ravenne bo Imsa Kmečka banka, na prošnjo emilijskega moštva, odigrala Sele 25. aprila (ob 21. uri) -v Ravenni.
nad prazniki požvižgajo in niso pripravljeni dati nasprotniku niti najmanjše prednosti, kakršno bi lahko predstavljalo potovanje v Trst med tednom v večernih urah. Heraclia je sicer v Času med Borovo prošnjo po odložitvi in samim srečanjem že dosegla napredovanje v B2 ligo, toda za kakšne spremembe je bilo tedaj že prepozno, za vse pa je pravzaprav kriva federacija, ki je za datum igranja zaostalih tekem določila 15. april.
»Glavno je, da igramo dobro in da damo vse od sebe. Ce nam bo to uspelo, lahko tudi računamo na presenečenje, seveda, Ce Heraclia ne bo igrala na višku svojih sposobnosti,« pred tekmo rali-stiCno ocenjuje trener plavih Marko Kalc. Heraclia je v dosedanjih dvajsetih nastopih kar štiri-najstkrat zmagala s 3:0, štirikrat s 3:1 (dvakrat s Godigesejm, enkrat s Fontanami in Vivilom) in dvakrat s 3:2 (Koimpex in Fontane). Na devetih gostovanjih je izgubila le tri sete. Bolj kot prvenstveni nastopi, ki pomenijo za Heraclio zgolj rutino, o moCi te šesterke pove podatek, da je v šestnajstini
finala zveznega pokala dvakrat tesno s 3:2 klonila pred Latisano, ki je v letošnji sezoni praktično že dosegla napredovanje v A2 ligo. Za Heraclio igrajo tri bivše prvoligaši-ce (Turchet, Zanetti in Mattiolo), že lani pa je tej šesterki napreodvanje v višjo ligo spodletelo samo zaradi slabšega količnika
v setih. Borovke bodo predvidoma zaigrale v popolni postavi. Ce jim bo uspelo kljubovati nasprotnicam, se skratka obeta resnično zanimivo srečanje.
Naj omenimo, da je tržaška Orna med tednom v zaostali tekmi s Ken-nedyjem v Vidmu zmagala s 3:1.
NAMIZNI TENIS / NOVO PRIZNANJE
Krasovko Vanjo Milič čaka niz obveznosti v dresu reprezentance
Nastopila bo tudi v Španiji in na Češkem
Štirinajstletna Krasova namiznoteniška igralka Vanja Milic je postala nepogrešljivi člen v mladinski reprezentanci Italije. O tem priCa paket vabil, ki jih je te dni prejela iz Rima, vezanih na skupne priprave za pomembne mednarodne nastope.
V ponedeljek, 17. se bo Krasova igralka našla na rimskem letališču še z drugimi reprezentanti in trenerjema Domenicom Bellinijem in Alessandrom Arcilijem. Od tam bodo odpotovali v Španijo. V kraju Sant Gugat pri Barceloni, bodo mladi športniki opravili skupne treninge za nastope na odprtem mladinskem prvenstvu Španije, ki se bo odvijalo 22. in 23. t.m.
Fantovska vrsta je po številu trikrat večja v primerjavi z dekliško (Lucesoli, Cadamagnani, Gu-smini, Gigliotti, Piacentini, Giardi-na) od deklet pa bosta državni dres oblekli Vanja Milic in Debora Bal-boni (A 4 Verzuolo).
Le po nekaj dneh počitka bo Vanja Milic spet na pripravah v vsedržavnem centru v Terniju. Od 1. do 4. maja bo krasovka trenirala skupaj z Balbonijevo (a 4 Verzuolo), Zappitellijevo (Spoleto) in Bo-sijevo (Sestese). Skupen trening bo iztočnica za udeležbo na srednjeevropskem pokalu kadetinj, ki bo na Hrvaškem od 5. do 7. maja.
Nedvomno se bo krasovka na tem pomembnem tekmovanju znašla dobro, saj jo bogatijo izkušnje iz dveh evropskih mladinskih prvenstev in drugih tekmo-
vanj na mednarodni sceni, k Čemur pa lahko dodamo še izkušnje v igrah z najboljšimi igralkami Italije v ekipnem prvenstvu.
Sredi maja bo ponovno sklicana reprezentanca ženske in moške mladinske reprezentance v državni šoli namiznega tenisa v Fiuggiju (od 14. do 18. 5.). Prva med poklicanimi je seveda krasovka Vanja Milic. Dobro usposobljeni športniki se bodo za tem udeležili odprtega mladinskega prvenstva Češke od 19. do 21. maja.
Mednarodna turneja Vanje Milic bo sodec po programu zelo naporna. Največ bo po kakovosti verjetno terjal srednjeevropski pokal. A smo prepričani, da ga bo Miličeva zmogla in še veC, zabeležila pomembne rezultate.
Vsa vabila mladi športnici so nam v ponos, bodisi kot manjšini, bodisi kot Vanjinemu matičnemu društvu, ki je znalo pripeljati s svojo priznano namiznoteniško šolo mlado športnico na zavidanja visoko raven športne usposobljenosti.
OJ-)
Turnir 3. kategorije Fondi
Na 4. turnir za tretjekategonike, veljaven za kvalifikacije na državno prvenstvo, pošilja Kras v Fondi konec tedna tri svoje predstavnice: Sonjo Milic, Nino Milic in Martino Milic. Za kvalifikacijske točke se bodo borile posamično, Sonja in Martina pa bosta nastopili še v igri dvojic.
OJ.)
NOGOMET / TURNIR V PALMANOVI
NAMIZNI TENIS / ZAČETEK DEŽELNEGA PRVENSTVA
Mlajši cicibani proseškega Primorja v polfinalu, Mladosti pa podvig ni uspel
Na velikem turnirju za cicibonae in mlajše cicibane z nazivom »Naproti Evropi« si je Primorje prislužilo nastop v polfinalu, doberdobski Mladost pa je ta uvrstitev za las ušla. V svoji skupini je dober-dobsko moštvo osvojilo 3. mesto.
IZIDI NAŠIH EKIP
Primorje - Torviscosa 2:0 (1:0)
STRELEC: Batti 2.
PRIMORJE: Kante, Stoka, Kalc, Sancin, Batti, Klun, Scicardi.
Primorje je bilo v premoči skozi vse srečanje in je poleg dveh lepih zadetkov razigranega Battija zadelo še dve vratnici. Tudi obramba se je dobro izkazala in predvsem vratar kante, ki je pri vodstvu 1:0 za našo ekipo drzno posegel in rešil svoja vrata pred sigurnim golom.
Polfinale bo 1. maja v Cervinjanu.
Gemonese - Mladost 5:1 (2:1)
STRELEC ZA MLADOST: Camieli.
Na prvi Četrtkovi tekmi so naši nogometaši visoko izgubili z ekipo iz Humina, Čeprav so bili v prvem polčasu močnim nasprotnikom enakovredni in so tudi ustvarili nekaj zrelih priložnosti za zadetek. V drugem polčasu pa so jih nasprotniki stalno presenečali s protinapadi in tako v tem del dosegli še tri zadetke.
Mladost - Muscoli 2:0 (1:0)
STRELCA: FrandoliC in Bagon.
Na drugem srečanju so si naši predstavniki kaj kmalu opomogli od visokega poraza s prejšnje tekme in so zanesljivo premagali domače moštvo Muscolija. Vsa ekipa je dobro igrala in tudi oba gola, ki sta ju dosegla FrandoliC in Bagon sta bila dokaj lepa. Čeprav Doberdobcem ni uspela uvrstitev v polfinale, pa je bila zanje to lepa izkušnja za bodoCe prvenstvene nastope.
POSTAVA MLADOSTI: Pernarčič, Bagon, Camieli, Marušič, FrandoliC, ViduliC, Kuštrin, Bressan, Zotti, Petejan.
VRSTNI RED: Gemonese 6, San Luigi 4, Mladost 2, Muscoli 0.
PRVENSTVO CSI
Breg Grmada - Montebello Don Bosco 8;2 (3:2,5:2)
STRELCI ZA BREG: Cheber 4, Lovrečič 3. Sancin 1.
BREG GRMADA: Slavec, Pettirosso, Merlak, Di Donato, Sancin, Ghezzo, Czenvenka, Cheber, Klun, Lovrečič, Bandi.
Mladi Brežani so proti Montebellu Don Bosco osvojili prvo prvenstveno zmago. Srečanje pa se ni začelo najbolje za »plave«. Gostje so namreč v uvodnih minutah srečanja dosegli dva zadetka, vendar so varovanci trenerja Lovrečiča odločno reagirali, najprej izenačili in nato brez težav potresli nasprotnikovo mrežo.
Pohvalo si tokrat zasluži predvsem Cheber, ki je dosegel kar štiri zadetke. (E.B.)
Portuale - Primorje 0:0
PRIMORJE: Kante, Stoka, Furlan, Clau-dio, Batti, Scicardi, Pipan, Regent, Pilat.
Po zares dopadljivi tekmi sta se ekipi razšli pri neodločenem izidu brez gola. Tokrat sta se predvsem izkazali obe obrambi in oba vratarja obeh ekip. Tudi po številu priložnosti sta si bili ekipi enakovredni in za zameCek sta vsaka zadeh po eno vratnico (Primorje s Stoko).
Za požrtvovalnost bi pohvalili vso ekipo Primorja, posebno pa Kanteja in Furla-
KOLBRI
Breg Farco - Domio 2:2 (2:1)
Strelec za Breg: Cheber 2
BREG FARCO: Planinšek, lozza, Ota, Sancin, Franco, Cheber, Lovrečič, Pettirosso, Klun, Zeriali, Milic.
Tudi najmlajši cicibani so zaceh s pomladanskim prvenstvom. Za začetek so igrali neodločeno proti Domiu. Plavi so prvi prišli v vodstvo ter nato celo podvojili. Igralci Domia pa so kmalu zmanjšah zaostanek in v drugem polčasu, ko so plavim nekoliko pošle moči, izenačili. (E.B.)
VeC zaostalih tekem
Pokrajinska nogometna zveza je sporočila spored zaostalih tekem v raznih mladinskih prvenstvih. Od naših ekip bosta v prvenstvu začetnikov 25. t.m. naslednji tekmi: Primorje Interland B - Fani Olimpia na Proseku ob 10.00 in Primorje Interland A - Opicina na prošeku ob 11.00, najmlajši Bora Farco pa bodo igrali 26. t.m. v Bazovici ob 17.00 proti Fortitudu.
ŠK Kras osvojil 25 medalj (10 zlatih)
V konkurenci sedemdesetih tekmovalcev nastopilo 17 krasovcev
V nedeljo se je pričelo deželno prvenstvo Furlanije - Julijske krajine v namiznem tenisu. To športno manifestacijo ima v rokah organizator Športni krožek Kras, ki že vrsto let zasluženo prejema pokal kot najboljše društvo v deželi. Deželno prvenstvo bo potekalo v več fazah. 9. aprila so ga odprla tekmovanja v kategorijah najmlajših, dečkov in deklic ter naraščajnikov. V ponedeljek, 24. t.m., bodo na sporedu tekmovanja mladincev, naslednjega dne pa Cetrtokategornikov in veteranov. Sredi maja bodo dvoboji tretjeka-tegomikov iz državnih lestvic. Prvenstvo se bo zaključilo 14. maja, ko bo po turnirju absolutne kategorije po seštevku vseh rezultatov razglašen tudi deželni prvak
SK Kras je že prvi dan odločno star-tal s svojim naraščajem na medalje. Krasovih predstavnikov je bilo 17 v konkurenci blizu sedemdesetih nastopajočih. Svoj krstni nastop so opravili začetniki Giada Vidoni, Martina Tretjak, Sara in Igor Ciuftarin in Ales-sia Gerebizza. Kras je osvojil 10 zlatih, 8 srebrnih in 7 bronastih odličij. Deželni prvak med najmlajšimi je Uroš Fabiani, podprvak Andrea Sussan, tretji je bil Boštjan Milic (vsi Kras); med
najmlajšimi deklicami Sabrina Vec-chio (Tripcovich), naslov se je za las izmuznil krasovkd Nataši Doglia v finalni tekmi (19, -18, -16). Takoj za njo je bila Sara Sardo (Kras). V kategoriji deklic je zmagala Martina Milič (Kras). V finalu je premagala klubsko soigralko Kristino Stubelj (19, -18, -15). Dario Muci-gnat (San Giovanni PN) je slavil pri dečkih, izkazala pa sta se tudi igralca Bora. Aljoša Viler je osvojil bron, Jurij Vere je bil peti. Pri naraščajnikih je Kras spet pobral celo bero medalj. Naslov v ženski vrsti je osvojila Krasova drugokategornica Vanja Milic pred klubsko soigralko Nino Mihe. Na drugo stopnico zmagovalnega odra je stopil Gorazd Milic, Bojan Simoneta pa je bil tretji. Zmagovalec med naraščajniki je bil Stefeno Di Cosimo (Chiadino). V igri dvojic so naslov deželnega prvaka osvojili naslednji pari: Vanja Milic - Nina Milic (Kras), Gorazd Milic - Simoneta (Kras) in v mešanih dvojica naraščajnikov Simoneta - Vanja Milic (Kras); Stubelj - Santini (Kras), Muci-gnat - Olivo (San Giovanni PN) in Fa-brizio (Cus Udine) - Blasone (Rangers Udine) v kategoriji dečkov in deklic; pri najmlajših pa dvojice Doglia - Sardo (Kras), Sussan - Fabiani (Kras) in v mešanih parih Fabiani - Sardo (Kras).
REZULTATI Najmlajše: 1.
Sabrina Vecchio (Tripcovih), 2. Nataša Doglia (Kras), 3. Sara Sardo (Kras) in Rigotti (Tripcovich). Najmlajši: 1. Uroš Fabiani (Kras), 2. Andrea Sussan (Kras), 3. Boštjan Milic (Kras), 4. Michele
Gillian (Libertas Latisana). Dvojice: 1. Doglia - Sardo (Kras), 2. Vecchio - Rigotti (Tripcovich), 3. Zavadlal - Termina (Tripcovic) in Tretjak - Vidoni (Kras), 5. Gerebizza - Ciuffarin (Kras). Dvojice najmlajši: 1. Sussan - Fabiani (Kras), 2. Boštjan Milic (Kras) - Gillian (Libertas Latisana). Mešane dvojice: 1. Fabiani - Sardo (Kras), 2. Sussan - Doglia (Kras), 3. B. Milic - Tretjak (Kras) in Gillian (Latisana) - Vidoni (Kras). Deklice: 1. Martina Milic (Kras), 2. Kristina Stubelj (Kras), 3. Roberta Ridolfi (Trip-covich) in Nadia Blasone (Rangers Udine). Dečki: 1. Dario Mucignat (San Giovanni PN), 2. Roberto Fabrizio (Cus Udine), 3. Aljoša Viler (Bor) in Andrea Olivo (San Giovanni PN). Dvojice deklice: 1. Stubelj - Santini (Kras), 2. Blasone (Rangers) - Picciotto (Latisana), 3. Butazzoni - Stocca (Tripcovich). Dvojice dečki: 1. Mucignat - Olivo (San Giovanni PN), 2. Fabrizio - Taverna (Cus Udine), 3. Vere - Viler (Bor). Mešane dvojice: 1. Fabrizio (Cus Udine) - Blasone (Rangers), 2. Olivo (San Giovanni) - Martina Milic (Kras), 3. Verč (Bor) -Stubelj (Kras) in Viler (Bor) - Santini (Kras). NarašCajnice: 1.Vanja Milic (Kras), 2. Nina Milic (Kras), 3. Valentina Chiarelli (Chidadino) in Marina Sturma (Cus Udine). Naraščajniki: 1. Stefano Di Cosimo (Chiadino), 2. Gorazd Milic (Kras), 3. Bojan Simoneta in Michele Sommariva (Chiadino). Dvojice naraščajnice: 1. Vanja Milic - Nina Mihe (Kras), 2. Engrassi - Modotto (Cus Udine), 3. Serafini - Sturma (Cus Udine) in Chiarelli (Chiadino) - Zavladlal (Tripcovich). Dvojice naraščajniki: 1. Gorazd Milic - Simoneta (Kras), 2. Di Cosimo - Sommariva (Chiadino), 3. Ta-marin - Barisani (Pellicana) in Luit -Luit (Rangers Udine). Mešane dvojice: l.Simoneta - Vanja Mihe (Kras), 2. Gorazd Mihe - Nina Mihe (Kras), 3. Deros-sa - Fejsa (Fincantieri) in Di Cosimo -Chiarelli (Chiadino).	J.J.
Lahka zmaga slogašic v 2. diviziji
Sloga - Juha 3:1 (15:12,15:4,6:15,15:13)
SLOGA: Babudri, Ban, Blažina, Criti, Grgič, Kocijancic, Kufersin, Molassi, Sosič.
V sredo so na Opčinah odigrah zaostalo tekmo iz prvega dela prvenstva 2. divizije, ki je odpadla zaradi odsotnosti sodnikov. Sloga je nastopila okrnjena, saj sta bih odsotni bolni Tjaša Kalc in Jesenka Furlan, vendar je kljub temu zmagala brez večjih težav. Izgubila je sicer tretji set, v katerem je zaradi podcenjevanja našim igralkam padla koncentracija, posledica pa je bil zelo slab sprejem, ki je onemogočal vsako gradnjo igre. Ko pa je naša ekipa zaigrala kot zna, je bila Julia popolnoma brez moCi. Skoda le za izgubljeni niz, saj Sloga deh prvo mesto s tržaškim NPT in ob koncu prvenstva zna biti dragocen prav vsak set.
V teh burnih Časih politične zmede in - kot radi ponavljamo - krize vrednot, ko so se nekdanje gotovosti razblinile in tavamo kot z zavezanimi očmi po razmetanem prostoru, polnem smeti in pasti, mahaje z rokami v prazno v iskanju opore, se sploh s težavo Čutimo sodobniki svoje sedanjosti, kaj še, da bi povsem prežveCih in prebavih dogodke iz preteklosti ter jih postavih na mesto, ki jim pritiCe v zgodovini. Kakorkoli jih obravnavamo, tvegamo očitke retoricnosti ah stereotipnosti, da ne reCem potvarjanja in slabe vere.
S temi nelagodnimi občutki se lotevamo proslavljanja 50-letnice zmage nad nacifašizmom in konca druge svetovne vojne, kajti Ce odpremo v teh dneh slovenske Časopise, nas prevzame huda tesnoba. V njih se ljudje obstreljujejo z gneva in ihte polnimi besedami, kot so se pred petdesetimi leti obstreljevati s svinčenkami. Hladna vojna, ki se očitno ni nikoli polegla, Čeprav jo je vladavina zmagovalcev za dalj Časa utišala, ali - z besedami nasprotnikov - potisnila pod prešo enoumja, je sedaj spet izbruhnila na dan z vso silo. Tako prebiramo vsak dan dolge sezname umorjenih, neskončne spiske očitkov in obtožb ter razprave o tem, kdo je imel v tem bratomornem klanju prav. Predstava preteklosti se nenadoma tako izmaliči, da se človeku malodane zavrti v glavi. Pri ljudeh s šestimi, sedmimi ali več križi na grbi in s prekaljeno kožo se mnenje o nekdanjem dogajanju ne spreminja. Morda se še utrjuje in radikalizira.
Tudi za tiste, ki so se sicer rodili po vojni, a so kljub temu podoživljati travmo svojih očetov, je vojno razdobje še vedno odprta in krvaveča rana, ki jo najraje leCijo s podpihovanjem sovraštva do tistih, ki naj bi po njihovem mnenju to rano povzročili. Vprašanje pa je, kakšno mnenje si lahko ustvarijo ljudje, ki se šele začenjajo razgledovati po prizorišču življenja in
OB 50-LETN ICI ZMAGE NAD NACIFAŠIZMOM
0 resnicah in zgodovinskem spominu
jim je ob pripovedovanju o bitki pred 50 leti skoraj tako kot ob branju o bitki pri Salamini. Ker pa se o bitki pri Salamini nihče ne prepira več, o Urhu ati Kočevju pa še marsikdo in s povečano ihto, je jasno, da se tudi osemnajst ati dvajsetletniki ne bodo mogli povsem izogniti takšnemu ati drugačnemu tolmačenju polpretekle zgodovine.
Kaj nam bodo lahko o tem povedati? Tu se odpira vprašanje resnice in zgodovinskega spomina. Od mladega Človeka ne bi bilo prav zahtevati, da se z istimi čustvenimi vzgibi in izlivi opredeljuje za resnico, ki nam je sveta, a ki se bije z neko drugo resnico, prav tako sveto za nekoga drugega. S temi resnicami je kot z labkoživkami, s katerimi lahko vsakdo hinavsko razpolaga po miti volji brez občutkov krivde. Najmočnejša je seveda vselej resnica zmagovalca. Ko pa se le-ta postara, opeša ati celo umre, se pojavijo in začenjajo uveljavljati nove. Veritas fitia temporis, so u-gotavljali že stari Rimljani. Zal, dejansko resnice ne odkrivamo na podlagi preteklih izkušenj, opirajoč se na zgodovinski spo-

Dušan Kalc
min, temveč jo gradimo po svoji meri in podobi, po interesih, ki vodijo naša dejanja, po oportunosti, ki nam jo narekuje sla po oblasti ati potreba po njenem ohranjevanju itd.
Takšna resnica seveda ne more biti avtentična. Je le resnica v službi nekoga. Ati obstaja tudi takšna, ki je v službi vsega Človeštva oz. Človeka z veliko začetnico, tistega, ki ga veliki duhovi vseh Časov zaman kličejo na plan in ponazarjajo v besedi, podobi, glasbi, a se še ni utelesil (ce izvzamemo primer izpred 2000 let, ki je veliko obetal, a se je po svoji institucionalizaciji klavrno izjalovil, in morda tudi oktobrsi primer v Rusiji, ki je še klavmeje propadel)?
Proslavljanje petdesetletnice zmage (in ne samo konca vojne, kot bi hoteli nekateri hinavsko zreducirati epohalni spopad za premaganje nekega objektivnega zla, ki si je izmislilo teorije Čistih in nečistih ras in zato vrednih ati nevrednih svobode ati celo življenja, ki je izumil smrt na tekočem traku in koncentracijska taborišča) bi moralo biti prav priložnost za iskanje globlje resnice, do katere se morda le ni tako težko dokopati.
Morda bi bilo dovolj, da bi se res s pravim pogledom zazrti med ruševine Rižarne, tja, kjer je nekoC stal dimnik, ki je bruhal smrdeči duh po zažganem mesu. Videti bi ljudi obeh
spolov, vseh starosti, jezikov, veroizpovedi in stanov, s skupno željo po življenju in sreči, ki jim zaradi sebičnosti, frustracij in moralne izprijenosti, sle po nadvladovanju in drugih vse prej kot plemenitih vzgibov nekih drugih ljudi, ni bilo dano, da bi v miru in svobodno zasledovati svoje življenjske sanje. Med temi sencami bi uzrli tudi tiste, ki izgorevajo v peklenskih plamenih Sarajeva in Mostarja, ne da bi prav vedeti, zakaj so padli vanj in kako bi se iz njega lahko rešiti. Za vse to nekdanje (kot tudi sedanje) gorje je paC nekdo moral biti odgovoren. Nekdo je pač moral prižigati peC v tej grozljivi tovarni smrti pri Sv. Soboti. Bil je le eden izmed tolikih, ki so ga zaslepile ati kako drugače pritegnile blodnje o višji rasi in o potrebi CišCenja manjvrednih. Med temi - manjvrednimi - smo biti tudi mi, Slovenci, ki so nam na Primorskem že dvajset let pred izumom uničevalnega obrata skušati nadeti okove. Bi mar morati ob tem pohlevno ponuditi zapestja? In nato, ko zatiralcem in zasužnjevalcem ni bilo dovolj nastavljati verige in so se raje odloCati za vešala, eksekucijske vode, plinske celice in podobno, bi mar morati mimo nastaviti vrat ati prsi? Oborožen upor je bil normalen odgovor na nasilje brez primere in v vsakem oboroženem upom ni mogoCe povsem nadzorovati človekovih strasti. Vojna je zato vedno grozljiva preizkušnja za Človeštvo in vanjo neizbežno sodi tudi maščevalnost, obračunavanje, pojav fojb itd. Na koncu je bila zver, ki je sprožila svetovno klanje, s
skupnimi močmi premagana, in to zmago letos, po petdesetih letih praznujemo ob logični želji, da bi se ta zver ne prebudila veC, čeprav v resnici ni nikoli povsem zaspala, kot priCa sedanje klanje v Bosni in Hercegovini. Okrog nas je veliko znamenj, ki nas grozeče opozarjajo, da se nekdanji mrki Časi lahko povrnejo. Ena od teh znamenj so tudi omalovaževanje odporništva, kreganja okrog tega, kdo je imel prav in kdo ne, ter uveljavljanje sil, ki skušajo rehabilitirati nekdanje krvnike in njihove sodelavce, pa Četudi so biti v dobri veri.
Preprosta želja po mim bi marala biti glavna navdihovalka naše vsakdanjosti. Vedno bi jo morali nositi v sebi. Toda tudi to se v resnici ne dogaja Na vse to radi pozabljamo. Zgodovinski spomin je slej ko prej šibka točka Človeštva »Prednost slabega spomina je, da večkrat prvič uživamo iste stvari«, je ironično zapisal Nietzsche. Tragično
pa bi Mo, Ce bi zaradi slabega spomina spet zaužiti grozote, ki jih je človeštvu prinesel narifagiTPm-	• •
*1 ~
m
E : ^
n
I M F m
!

CmUahped
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ
Fliale:
MILAN
GORICA
FERNETIČI
RABUJEZ
Sedež: TRST Ul. C. Ghega 2 Telefon (040) 3738 (16 linij) Telex 460140 CENTTS I Telefax 662211 - 634947
Carinska služba, zbirni promet, skladišča, pomorski prevozi, aviopromet, suhozemski transport
agrar r,
IMPORT - E X P O RT
ZASTOPSTVA
TRST-Ulica Valdirivo 19 Telefon(040)631900, 631846 Fax 040/361850
	Vošči Včšftio
Sk.erla.vaii	včUko noč
dragu Ij ama	TRST - Ul. Battisti 2
	Tel. 7606012
SADJE ZELENJAVA
Dario
Husu
TRST - Ul. deiristria 3
34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 TAKVNV Tel. (040) 365424 fine Chemicals Tlx: 461012 FARGO I Fax (040) 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
mo PRIM A
COSMETICS ITALV
»CORIUM«
import-export
IgL Adriatrans^ 	Zadružna organizacija tržaških avtoprevoznikov KAMIONSKI TERMINAL FERNETIČI 34016 Repentabor (Trst) Tel.: (040) 212328-213029		godte ede Suzana in Nevenka Trst - Ul. ss. Martiri 12 (pri Trgu Hortis) Tel. 301573
		
MANUFAKTURNA TRGOVINA Z BLAGOM Udovič Velika izbira moškega in ženskega blaga ter vsakovrstne konfekcije Stari trg - Piazza Vecchia 2	TRST - Trg Ponterosso 4		DROGERIJA Vitt. TOSO Succ. TRST - Trg S. Giovanni 6 Tel. 775403
»La Marinella«
Ribje specialitete
TRST
Miramarski drevored 323 Tel. (040) 410986
Ul. Cellini 2 34132 TRST
Tel. (040) 660160 Telex 461102 CORIUM I Fax (040) 660059
ŽSedilma
kamineti
ploščice
sanitarije
gradbeni
material
TRST - Ul. Boveto 33 - Tel. 420071 Ul. Del Uva 2-Tel. 411309
milo mindli
RAZSVETLJAVA IN RAZNOVRSTNA DARILA
TRST - Trg Goldoni 8 Tel. 775538
TRST
ULICA CARDUCCI10 ULICA ORIANI 3
Z	N VARNOSTNE ELEKTROINSTALACUE MAURI p. 1.		SUPERMARKET desparDOMIO Guido Jez & C. S.n.c. Domjo 157 - Tel. 826541	PRODAJA RIB OB SOBOTAH NON STOP VELIK PARKIRNI PROSTOR		CVETLIČARNA Savina Istrska Ulica 10 Tel. 763856
E Z 1 0				
Dolina - Domjo 61 - Tel. 280591		Veselo veliko noč voščita vsem odjemalcem in prijateljem		
posebne		družini Lovrečič in Cergol		
varnostne naprave oprema prostorov za računalnike		LA COMBUSTIBILE		
preureditev električnih (Ui s t a 1 a c 1J				DOMJO 38

S.n.c.
ŽIVEC S.&C.
Obrtna cona Dolina 507/4
m inštalacije in adaptacije električnih napeljav
• izdelovanje in popravila svetlobnih napisov
Tel. 228091 - 228389 - Fax: 228389
HOTEL - RESTAURANT
TOTOCALCIO TOT IR ENALOTTO TRIS
SONIA
DOMJO 47 Tel. 820229
^MEDNARODNI PREVOZI
PREVOZI NEVARNIH SNOVI ADR 1-2-3-4-5-6-8-9 IZREDNI PREVOZI
Sedež: 34016 REPENTABOR (TS) - KAMIONSKI TERMINAL Tel. (040) 212616 - 213850 Fax (040) 211994 - TLX 460441CUNJA I
PRENOVLJENI
HOTEL
POSTA
TRST -TrgOberdan 1
(v centru mesta) Telefon
363710, 365208, 365536
VINA PAROVEL
PAROVEL GROUP,,
lastna proizvodnja DEVIČNEGA OLIVNEGA OUA IfMllŽMl
Obrtna Cona Dolina - Trst I	KKKKK
Tel. 040/227050-227060
PRETRESLJIVO ZAKULISJE STRATEGIJE NAPETOSTI IN TERORJA V ITALIJI_
Tudi z nasiljem so preprečili levici, da bi prišla na oblast
Slika je mračna in pretresljiva. Splošnega okvira ne spreminja, dokazuje pa, da je bila osnovna intuicija nekaterih preiskovalcev pravilna. Dogajanje v Italiji - to, kar se je godilo pri belem dnevu, predvsem pa to, kar se je dogajalo za kulisami - je krepko pogojevala blokovska delitev sveta. In zgodovina povojne Italije je zgodovina obmejne države, ki so jo vladne sile in zavezniki hoteli za vsako ceno ohraniti v sklopu zahodnega zavezništva Nato. To je ključ, ki omogoča jasnejše razumevanje strategije napetosti in terorja in to bo najbrž tudi ključ, s katerim bo treba pozorneje in na novo »brati« Se ne povsem pojasnjene okoliščine ugrabitve in umora predsednika Krščanske demokracije Alda Mora.
K takemu razmišljanju navaja utemeljitev formalne ovadbe, s katero je milanski preiskovalni sodnik Guido Salvini poslal pred sodiSče 6 ljudi zaradi sodelovanja pri pokolu v Kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu, obenem pa odredil oprostitev drugih dvajsetih preiskovanih, ker so kazniva dejanja, katerih so bili obtoženi, že zastarela. Salvinijeva razsodba je dokument, ki ima kot glavnega akterja italijanske obveščevalne službe, saj naj bi atentati, ki so v šestdesetih in sedemdesetih letih okrvavili državo, poskusi državnih udarov in druga nasilna dejanja sodili v en sam načrt, ki je imel kot glavni cilj ohranitev Italije v sklopu Nata. Zaradi tega je bilo treba preprečiti spremembo političnega ravnovesja in onemogočiti levici -predvsem pa Komunistični partiji Italije, da bi prišla na oblast. V marsikaterem pogledu je bila Italija razvita zahodna država, v kateri so v praksi preizkušali učinkovitost načrta »De-magnetize«, ki ga je pripravilo ameriško vojaško poveljstvo. V tem načrtu je tudi zamisel tistih tajnih struktur »Stay behind«, ki so nastale v vseh zahodnoevropskih državah kot odporniška struktura proti morebitni invaziji z Vzhoda. V Italiji pa je ta struktura, ki so jo poimenovali Gladio, imela še posebno vlogo, ker je bila Italija mejna država in ker je imela najmočnejšo zahodnoevropsko komunistično partijo.
Dokaz, da je treba povojno italijansko zakulisno dogajanje brati v luči blokovske delitve sveta, pa je tudi v dejstvu, da se je sodstvo dokopalo do dokazov šele potem, ko se je zrušil berlinski zid in ko se je mednarodno ravnovesje sil krepko spremenilo, saj se je vzhodni blok zrušil in zato so se
tudvv Italiji politična ravnovesja krepko spremenila.
Sondik Salvini je začel z delom tam, kjer ga je bil pred skoraj dvajsetimi leti prisiljen prekiniti tedanji milanski preiskovalni sodnik Gerardo D’Ambrosio, ki je skupaj z javnim tožilcem Emiliom Alessandrinijem (umorili so ga rdeči brigadisti) raziskoval pokol v Kmečki banki. Salvini (ki je, kot določa zakon za stare ne-razsiskane pokole, vodil preiskavo po starem kazenskem postopniku) je zaslišal okoli 400 prič in zaplenil veliko svežnjev gradiva v arhivih obveščevalnih služb. V pomoč pa mu je bilo tudi sodelovanje nekaterih protagonistov dogajanja v šestdesetih in sedemdesetih letih. Med temi so bili zlasti dragoceni prispevki polkovnika Amosa Spiazzija, ki je vodil obveščevalno strukturo v Veroni, stotnika obveščevalne službe Sid Antonia La Brune, ki je sodeloval pri številnih poskusih iztirjevanja sodnih preiskav, in neofašističnega terorista Vin-
cenza Vinciguerre, ki je priznal sodelovanje pri pokolu pri Petovljah. Preiskava je potrdila, da je bil pokol v milanski Kmečki banki (bombna eksplozija je ubila 16 ljudi, 84 pa jih ranila) samo eden od členov strategije napetosti in terorja, najbrž uvod v Borghesejev poskus državnega udara, ki je predvideval med drugim aretacijo tedanjega predsednika republike Giuseppa Saragata. In potrdila je, da je med tistimi, ki so za kulisami rovarili in preprečili sodnikom, da bi se dokopali do resnice, obstajala jasna vez. Vsi so bili namreč člani tajne fra-masonske lože P2, ki jo je vodil toskanski podjetnik Licio Gelli in ki je bila v osemdesetih letih prisilno razpuščena kot teroristična organizacija.
Salvini je v prejšnjih dneh končal okvirno preiskavo in gradivo poslal tudi dvodomni parlamentarni komisiji, ki raziskuje nepojasnjene pokole, in drugim tožilstvom (rimskemu, bolonjskemu reggiocalabrijskemu itd),
ki bi bila teritorialno pristojna za poglobitev nekaterih delov preiskave. Nadaljuje pa še s tistim delom preiskave, ki zadeva krivce atentata v Kmečki banki. S tem delom bo najbrž končal 30. junija, ko poteče rok, ki ga je določil parlament, za zaključek preiskave.
Sodnik Salvini je začel s svojim delom tam, kjer ga je prekinil Gerardo D’Ambrosio. Lotil se je je zlasti vprašanja naprave za tempiranje bombe in dejavnosti neofašista Nica Azzija (ranila ga je eksplozija bombe, ki jo je hotel namestiti v toaleti brzca) in izsledkov o najdbi orožja pri Ca-merinu. V nadaljevanju dela je naletel na že znane »vozle«, ki so jih skušali razplesti nekateri sodniki že pred njim. Na dejavnost skrajnodesničar-ske Avanguardie Nazionale, na obveščevalno službo Sid, ki jo je vodil general Gianadelio Maletti, na Licia Gellija in njegovo ložo P2. Govor je o prikritih dokumentih, o poskusih, da bi sodstvo spravili na stranski tir, o
Preiskava
o pokolu na Trgu Fontana
karabinjerjih, ki so bili pripravljeni sodelovati s tem mračnim zakulisjem, o dejanskem Gladiu, ki je lahko računal na- okoli 600 organiziranih skupin, poimenovanih legij (Spiazzi, ki je vodil veronsko legijo, meni, da je bila objava imen okoli 600 gladiatorjev pred leti samo slepilo, s katerim je Giulio Andreotti dejansko prikril obstoj resnične strukture »Stay behind«),
V tem okviru postaja jasnejša slika o Borghesejevem poskusu državnega udara leta 1970. »Cmi princ« ni računal samo na pomoč peščice gozdarskih čuvajev, ampak je imel za sabo veliko večjo silo, o naklepu je bilo obveščena ameriška obveščevalna služba, kot je med drugim zapisala ameriška revija Covert Action. Dokumenti, ki jih je zbral Corriere della sera, kažejo, da je italijanska desnica že leta 1946 načrtovala državni udar z ugrabitvijo tedanjega premiera Alci-deja De Gasperija. Za naklep je zvedela ameriška obveščevalna služba OSS (predhodnica Cie), ki je obvestila italijansko vlado. O Borghesejevih naklepih Cia ni obvestila nikogar, pač pa je dve leti pozneje s 17 milijardami lir finansirala volilno kampanjo 21 demokrščanskih kandidatov v izrazito protikomunističnem ključu.
Sodnik Salvini pa je tudi dokončno oprostil anarhista Pietra Valpre-do, ki je bil osumljen, da je merd avtorji atentata v Kmečki banki. Po njegovem je obveščevalna služba izbrala Valpredo kot žrtvenega kozla že pred atentatom samim. Past naj bi pripravili z dvojnikom, da bi potem priče lahko pokazale na Valpredo kot na krivca. To je le eden od tolikih poskusov iztirjevanja sodnijskih preiskav, ki jih je dokumentiral milanski soddnik.
Salvinijeva obtožnica ima eno samo veliko vrzel. Sploh ne omenja politikov, ki so vodili državo in ki so včasih tudi s sklicevanjem na državno tajnost preprečili sodnikom vpogled v arhive obveščevalnih služb. To bo najbrž teren za delo dvodomne parlamentarne komisije, katere glavna naloga je ugotoviti, zakaj pokoli, ki so okrvavili Italijo, niso bili raziskani, zakaj niso bili odkriti krivci in mandatorji.
Vojmir Tavčar
Na fotografijah: pod naslovom razdejanje v hali milanske Kmečke banke po atentatu; pod naslovom pa vhod v slovensko šolo po bombni eksploziji.
PREISKOVALCI STORILCEV NISO NIKOLI ODKRILI, KER JE OBVEŠČEVALNA SLUŽBA ZAVRLA PREISKAVO
Bombna atentata proti slovenski Soli
Tržaški preiskovalci so takoj zaceli iskati v neofašističnih terorističnih krogih, ki so bili v Trstu v šestdesetih in sedemdesetih letih zelo aktivni. Storilcev niso nikoli odkrili, sedaj pa je tudi jasno zakaj. Odgovor je v dosjeju, ki ga je našel milanski preiskovalni sodnik Guido Salvini v arhivu vojaške obveščevalne službe Sismi.
26. aprila 1974 je ob 21.45 pred stranskim vhodom slovenskega učiteljišča pri Sv. Ivanu eksplodiral peklenski
stroj. Eksplozija ni zahtevala človeških žrtev, vendar je povzročila veliko gmotno škodo. Očetovstvo atentata si je nekaj dni pozneje s pismom turinskemu uredništu časopisne agencije Ansa prevzela organizacija Ordine nero. Bil je to drugi atentat na slovensko šolsko posplopje. Pet let prej, oktobra 1969, so teroristi postavili k isti šoli bombo, ki ni eksplodirala zaradi okvare na napravi za tempiranje. Oba atentata sta sovpadla s precej kritično fazo v
odnosih med Italijo in Slovenijo. Oktobra 1969. je jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito prihajal na prvi obisk v Italijo, spomladi 1974 pa so se odnosi med Italijo in Jugoslavijo zaostrili po ostri izjavi tedanjega italijanskega zunanjega ministra Alda Mora o meji med državama.
V obeh primerih preiskovalci storilcev niso odkrili. Zaradi sodelovanja pri atentatu leta 1969 je bil sicer decembra 1969 obsojen na pet let zapora na pol
neprištevni tržaški fašist Antonio Severi, ki pa ni bil avtor zločinskega dejanja. Preiskava o atentatu leta 1974 pa je nasedla na sipino in se zaustavila veliko prej, čeprav so preiskovalci dodobra prečesali sedeže tržaških neofašističnih organizacij in čeprav si je Ordine nero prevzel očetovstvo atentata.
Kot poroča v tedniku Panorama Marcella Andreoli, je odgovor v dosjeju, ki ga je Sismi hranil v svojem arhivu. Teritorialna obveščevalna struktura Cs v
Trstu je poslala poveljstvu obveščevalne službe Sid v Rim poročilo, v katerem je bilo med drugim zapisano, da je treba »storilce iskati v desničarskih izvenpar-lamentarnih skupinah«. Toda gen. Gianadelio Maletti, ki je tedaj poveljeval Sidu, ni bil istega mnenja. Baje je la-storočno zapisal, da je treba storilce iskati v levičarskih krogih, saj »gre za za provokacijo, ki naj bi povzročila težave vladi in diskreditirala desnico«. Preiskave je bilo s tem dejansko konec, (vt)
Obutev in usnjeni izdelki znane znamke
OPČINE - Proseška Ul. 18 Tel. (040) 212720 - TRST
Peč na drva
pizzeria - bar - gostilna
»VETO«
DEBENJAK NADA in FABRIZIERINO sne
ob torkih zaprto
OPČINE - Proseška ulica 35 - Tel. (040) 211629
Obutve - usnjena galanterija
Opčine Narodna Ul. 122 Tel. (040) 213900
Kovčki znane znamke
OPČINE - Proseška Ul. 18 Tel. (040) 212720 - TRST
BUFFET- PIZZERIA	
»da RINO«	H)
KOSILA - VEČERJE	OPČINE - Narodna ul. 65	
PIZZE	Tel. 213821
OPOLDNE IN ZVEČER	ob nedeljah zaprto
Restauracija
»Pod
Tabrom«
Col
(Repentabor) št. 8 Tel. 327120
HOTEL - RESTAVRACIJA
»LANARO - VOLNIK«
Za slavnostne priložnosti v prenovljenih prostorih
Repen 151 -Tel. 327349
Dragulji
mololon
OPČINE - TRST - NARODNA UL. 28 - TEL. 040/211465
l/ašo Draguljarna
Veselo Veliko noč
Narodna ul. 160 OPČINE Tel. 213193
Hotel- Restavracija
Repentabor - Col 1 - Tel. 327113

K. a ©«
s.n.c.
Fernetiči 13 - Tel. 212552
GOSTILNA
Grilanc
Salež 59-Tel. 229113
Vsem gostom želimo veselo veliko noč
HOTEL
RESTAVRACIJA
PICERIJA
od/ela /dtic?
BRISCIKI10
ŽELEZNINA IN DOMAČE POTREBŠČINE
SAFER
s.n.c.
Stefana & Barbara Sardo
Prosek, 195 Tel. 225396
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
BUKA VE C
PROSEK 160 Tel. 225220
Društvena gostilna
Gabrovec
Najemnici SAVINA in ANA Tel. 229168
Gostilna
BUŠTIN
ZGONIK
novi upraviteljici Paola in Tamara želita vsem gostom vesele praznike
domača kuhinja e pizze iz krušne peči
IliS	
	• e * Sedmak Ingrid
	Tel. 040/225394
	Prosek 129 Trst
	ZA GRAFIJO
• DROGERIJA • PAPIRNICA • BIŽUTERIJA
• PARFUMERIJA
Marina Cibic
PROSEK 114 Tel. 225770
f/tejilaoracua - f/(ote/
PESEK 69 (Trst) - Tel. (040) 226294
Velika dvorana za:
poroke in slavnosti, kosila in večerje s kraško domačo kuhinjo
Parkirni prostor - Vrt - V ponedeljek in torek zaprto
SFASiT		CVETLIČARNA
smsir		Mara
moda		BAZOVICA
Prosek 551		Ul. Gruden 48
Tel. 251040		Tel. 226517
ŽELEZNINA		ŽELEZNINA
IN DROGERIJA		
Terčon		Terčon NABREŽINA 124
SESLJAN 27/A		
Tel. 299220		Tel. 200122
avtokaroserija
Colja - Kante
SAMATORCA 53 Telefon 229377
gradbeni
material
rAc.
Terčon A. in Clarici A.
SESLJAM 27/A TEL. (040) 299259
Gostilna
Gruden
Tipična kraška kuhinja
^T>n

Sempolaj 49 Tel. (040) 200151
zaprto ob ponedeljkih in torkih
PEKARNA		LANZ/02/94
IN SLAŠČIČARNA sladoled domače proizvodnje		OPREMA w iismze
		D. C. 202 - Križišče Prosek - TRST - Tel. 225498 POPOLMA PREIMDVUEIMA RAZSTAVA: široka izbira kuhinj, stolov, miz;
LEGIŠA		
SESLJAN 41		“kit” sestavljiv program za opremo uradov in konstrukcijo omar v ki a-
Tel. 239147		sičnem, rustičnem ali modernem stilu.
Sladoled		Mladostni programi s tradicionalno
Tel. 293580		kakovostjo po današnjih cenah.
Sobota, 15. aprila 1995
NEDELJSKE TEME
Bogve, ali se je repentabrski župan Aleksij Križman 29. marca letos - ko so ga na županstvu obvestili, da se je za skorajšnje občinske volitve prijavila tudi hrvaška lika -spomnil na tisto razglednico, ki mu jo je pred slabima dvema letoma z Raba poslala skupina prijateljev. Na pisni strani sta biti prilepljeni dve znamki Republike Hrvatske. Na prvi je bil detajl iz Belega Manastira, ob njem pa belo-rdeča šahovnica; na drugi je bil narisan predel Varaždina. Prva je veljala 300, druga 1000. Česa, ni bilo napisano. Verjetno sta biti izdani po tem, ko so Hrvati že iznniti jugoslovanski dinar iz javnega življenja, a preden so se domeniti, da bo novemu denarju ime loma. Ob naslovu je bil napisan prisrčen pozdrav glavnega odbornika, redarja in petih občanov. Med podpisi, prav v sredini, je izstopalo žensko ime: Grozdana! Župan verjetno takrat ni pomislil, da gre za ime hrvaškega izvora... Morda se je pri nas udomačilo zato, ker imamo tudi tu-, in v repentabrski občini še posebej, opravka z grozdjem...
Barvna fotografija na razglednici je bila pravcata znanilka sedanjega repentabrskega Časa: v sredi, na belem zaprašenem kolovozu, je stal rjav dolgouhi osel, ob njem desno pa smerokaz, na katerem je z velikimi tiskanimi Črkami pisalo: Gostiona. Zupan je postavil pozdrav iz Hrvaške na omaro v svojem uradu ob plaketo Vojaškega prezidija Trsta; od tam dalmatinski osel s fotografije še z-daj srepo opazuje, kaj se dogaja naokoli.
Od tistega 29. marca dalje je postalo dogajanje na občini za osla z Raba iz dneva v dan bolj domače. Vse veC in veC je slišal na županstvu govoriti o Hrvaški, o nekih Hrvatih, o neki Udrugi Hrvata, ki naj bi se potegovala za »njegov« županski urad, sliSal pa je tudi občane, ki so spraševali, kdo so pravzaprav tisti Hrvatje in
-	najbolj pogosto - kje sploh živi-jo.
Tisto vprašanje - kje so repentabrski Hrvatje? - so si konec marca zastavili tudi v nekem uredništvu, in na mah odločili, da jih je treba paC poiskati, najti in jih obelodaniti. »Da bodo ljudje vedeli, za kaj gre,« je bilo reCeno.
Hrvaška lista brez Hrvatov
Ko je kronist dobil nalogo, naj jih poišče, sploh ni vedel, kje naj bi začel, in kako. Seveda se je zglasil na županstvu, kjer mu je vljudna tajnica posredovala kopico podatkov (da je štela občina februarja letos 854 anagrafsko vpisanih občanov; da je med njimi tudi 11 tujih državljanov - eden iz ZDA, 2 iz nekdanje Jugoslavije, 8 iz Slovenije - ki pa niso vpisani v volilni seznam, in torej nimajo volilne pravice), a o Hrvatih ni bilo ne duha ne sluha. Dobil je tudi kopijo seznama kandidatov liste Unione dei Croati - Udruga Hrvata, a tudi z njo si ni mogel kdove kako pomagati: županski kandidat in preostalih devet kandidatov na listi ni po rodu z Repenta-bra in ne stanujejo v občini. Nihče ni po rodu iz Hrvaške, razen enega, rojenega leta 1933 v Pulju (a takrat je mesto na istrski konici pripadalo kraljevini Italiji).
Ob tako skopih, ničnih podatkih, je začela zadeva »Repentabrski Hrvatje« zadobivati vse bolj detektivske okvire. Kronist bi ji ne bil kos, če se ne bi v trenutku nemoči in obupa spomnil na prijatelja iz otroških let. Znan je v zamejstvu, poznajo pa ga tudi širom po slovenskem, nekdanjem jugoslovanskem in vseslovanskem svetu, saj je kot uvozno-izvozni podjetnik imel - in še ima
-	dobre stike s tržaškim gospodarskim zaledjem od Gorjanskega tja do Novosibirska. Delovanje v im-port-exportu je zanj le poklicna fesada; služi mu za kritje drugih.
veliko bolj zapletenih in kočljivih poslov, kajti Max UonCiC je po duši, srcu in po denarnici res pravi detektiv. Že ime, ki si ga je izbral za ta drugi posel, kaže na njegovo prefinjenost: črka »x« je prepoznavni znak njegove mednarodnosti, priimek s končnico »-eič« mu na stežaj odpira vrata južnoslovanskega sveta. Torej kot nalašč za iskanje Hrvatov na Re-pentabru!
Komaj ga je kronist zaprosil za nasvet, je že zagledal s polnimi usti v zadevo, nekako po načelu: zaprosi za prst, ponudim ti roko. Takoj je določil zmenek: v popoldanskih urah, v Repnu, hišna številka 49, razpoznavni znak: fraska.
Prelestne vonjave domačega gnoja
Tistega dne je pred hišno številko 49 v Repnu res visela haska. Pri Miličevih so odprli osmico. Prišel je z velikanskim nahrbtnikom na hrbtu (Max UonCiC je - mimogrede - tudi strasten planinec...) in velel kronistu sesti k najbolj oddaljeni, zelenkasti mizi na desnem koncu dvorišča. »Tako ne bova bodla v oči,« je pojasnil malce konspirativno. Miza je stala tik gnojnice, iz katere je vonjalo po pravem, pristnem, domačem živalskem gnoju. »Nihče noče sesti za to mizo, ker tu preveč smrdi; to je pa za naju idealno: nihče naju ne bo motil in bova lahko delala pri miru,« je bistroumno obrazložil.
Bilo je res neverjetno, kaj vse je vedel o tisti osmici: »To je osmica brata županskega kandidata Slovenske skupnosti Renca Miliča. Sam kandidat včasih pomaga pri točenju terana in belega. V osmico kdaj pa kdaj pokuka tudi sedanji župan in županski kandidat skupne liste Aleksij Križman: z Miličem vCasih nazdravita. Ob kozarčku udejanjata vinski par condicio: eden z rdečim, drugi z belim.«
Tudi o gnoju, ki jima je vonjal pod nosom, je Max UonCiC vedel marsikaj: »To je pravi kravji gnoj. V bližnjem hlevu ga vsakodnevno proizvaja pet glav goveda. Do januarja so v njem krulili tudi pujski, a so jih pred pustom zaklali, da pustnim veseljakom ne bi krulilo v želodcih.«
Po tej osmiCarsko-gnojniški preambuli je šlo zares. Max Uon-Cič je iz nahrbtnika potegnil na mizo cel kup stvari: telefonski imenik, zemljevid Istre, veliko povečevalno steklo, srbohrvaško-slovenski slovar, hrvaški grb, šahovnico in mapo, na kateri je pisalo Z.S.S.D.I.. Vse je razmestil med kozarcema, steklenico, plastičnim krožnikom s panceto, sirom in trdo kuhanim jajcem.
Najprej je vzel v roke telefonski imenik tržaškega telefonskega
omrežja. Odprl ga je tik pred koncem, pri krajevnem imenu Mon-rupino, preletel s hitrim pogledom poldrago stran, in ugotovil: »V repentabrski občini je 33 potencialnih Hrvatov!«
Kronist ga je zaprepaščeno vprašal, kako je to izvedel. »Preprosto,« je odgovoril: »Vsi občani, katerih priimki končujejo s končnico -CiC ali -ič, so potencialno hrvaškega izvora: Purič, Hrovatič, Semolič, KavaliC, Jurančič... Štiri Milice sem izpustil, ker so gotovo srbskega porekla.« Kronist je še sam pogledal v imenik, da bi se prepričal, in takoj ga je zbodel v oCi prvi tak »hrvaški« priimek: Bedenčic. »Pa ne boš trdil, da je tudi repentabrski dušni pastir Hrvat, ko pa poje slovenske maše in na Kraški ohceti druži mlade v zakon po starem slovenskem običaju!« je zavrnil argumentacije kraškega detektiva. »Po tvojem dokazovanju bi moral biti potemtakem tudi Zupan Križman hrvaškega izvora, ker se njegov priimek končuje enako kot priimek hrvaškega predsednika!«
UonCiC se ni dal.
Pred kronista je porinil šahovnico, ji približal hrvaški grb, in kronist je moral ugotoviti, da je tudi na grbu šahovnica.
»Šahisti so prijatelji Hrvaške, ker Hrvaška že na zastavi in na grbu sponzorira njihov kraljevski šport,« je obra-zložfi, in zatem iz mape z napisom Z.S.S.D.I. potegnil dokument. Na njem je pisalo: Šahovska komisija pri ZSSDI.
Sledil je seznam imen: BenedetiC, Lakovič, Antončič, Jelinčič... »Vidiš, spet sami priimki s hrvaškimi končnicami -CiC in -ic. To so Hrvati, ki jurišajo na repentabr-sko občino!« Argument je bil močan, kronist pa je vseeno podvomil. Ni mu šlo v račun, da bi imel, na primer, BenedetiC kake skomine po Repentabru zdaj, ko je tako prevzet s slovensko televizijo. Razen, če mu ni padla na misel ideja o oddajniku na Tabru, da bi z njim izboljšal vidljivost slovenskih programov...
Vsi kraji na ič so hn/aški
Detektiv je nadaljeval svoje dokazovanje. Na mizi je že bil razgrnil zemljevid Istre. Kronistu je ponudil tako veliko povečevalno steklo, da sam kralj detektivov Sherlock Holmes ni premogel enakega, in začel nato s kazalcem kazati po zemljevidu. Pod debelo leCo je kronist prebral v črkah ku-bitalnih razsežnosti imena vasi in zaselkov: Iciči - Marinčiči - Marušiči - Zudetiči - LušetiCi - Beletiči. Zatem je kazalec hitro krenil severneje in se zapičil pod kronistu dobro znano ime: Fernetiči. »Vidiš: zemljepisna etimologija ne dopušča več nobenih dvomov. Fernetiči so hrvaškega izvora, tu so Hrvatje!« je vzkliknil skoraj zmagoslavno in - s kazalcem še vedno pod Fernetiči - pritisnil palec pod bližnji Col. »Zdaj pa odpri Srbohrvaško-slovenski slovar na 110. strani, in poglej kaj piše pod oznako ”col“,« je ukazal.
Pisalo je: col cola m, mn. coli, colovi (n. Zoll) - palec.
»Vidiš, tudi Col je hrvaški. Dve od štirih vasi v občini sta neizpodbitno hrvaškega izvora; občina je torej vsaj napol hrvaška. Jasno?«
»Elementarno UončiC, elementarno,« mu je odvrnil kronist.
»Po tej zemljepisno-slovarski premisi se bomo zdaj lotili še političnega aspekta,« je napovedal kraški detektiv. »Temeljno politično vprašanje, ki se postavlja ob kandidatni listi Hrvatov v repentabrski občini, je - zakaj so se predstavili? Odgovor je za poznavalca političnih zadev preprost: Udruga Hrvatov hoče dokazati, da živijo v občini Repentabor Hr-
Ustani Repentabore, Hrvatska te zove! Ko bi osel z razglednice v županovem uradu izvedel za njun pogovor, bi se mu od ganjenosti gotovo orosilo oko...«
»Pazi, to je le teoretični vidik vse zadeve,« je opozoril Max UončiC.
»Kaj naj torej zdaj storim?« ga je vprašal kronist.
UonCič mu je odgovoril malce sibilsko: »Robert Capa, fotograf španske državljanske vojne, je nekoč dejal, da ne obstajajo lepe ali grde slike: obstajajo le slike, ki jih posnameš od blizu, in druge, ki jih posnameš od daleC.« Po tem nasvetu je stlačil svoje stvari v nahrbtnik, si ga oprtal na ramena in kot strastni hazarder
vatje. Ce ji bo to uspelo, sta možni dve varianti. Po prvi, mehki varianti, naj bi repentabrski Hrvati zahtevali zase zaščito in seveda tudi ustrezna finančna sredstva, da bi jo udejanih. Poštah bi jeziček na tehtnici italijansko-hr-vaških odnosov. Hrvaška bi pogojevala zaštito italijanske manjšine na njenih tleh z zaščito Hrvatov v repentabrski občini. Draga, hard varianta, je drastična: po srbskem zgledu iz Knina naj bi Hrvati na Repentabru ustanovih svojo Krajino.«
»Ta varianta bi bila res hard,« je izustil kronist.
»Seveda. Samo pomisli, kaj bi se lahko dogodilo,« je pritrdil UončiC, in začel naštevati: »Kraška hiša bi postala Kraška kuča, šola bi postala škola, na trgu v Repnu bi morda postavih spomenik banu JelaCiCu, na repentabrski cerkvi bi plapolala hrvaška zastava, na njej pa bi pisalo geslo:
napovedal: »Stavim, da ne bo lista Hrvatov prejela niti toliko glasov, kot jih je zbrala Gombačeva SNS na zadnjih volitvah« »Pa mirna Bosna!« je dodal v slogu, se obrnil, in šel.
Kronistu ni preostalo dragega, kot da je odšel tja, kamor ga je vodil stavek Roberta Cape, na teren. Tam, med ljudmi, ni nihče vedel za Hrvate. »Pri nas imamo za veliko noč v gosteh precej Avstrijcev in Nemcev, a nobenega Hrvata,« je dejal gostilničar Branko Križman, ki ima gostilno prav na glavnem repenskem trgu. Njegova žena Danila je z veliko politično pronicljivostjo ugotovila, da se je hrvaška lista predstavila izključno zato, da bi razkropila glasove. Kronist je le v plastičnem imperiju belih stolic, pisanih ležalnikov, stolov, gugalnic in telovadnih copat ob cesti, ki pelje skozi Fernetiče proti meji, odkril nekaj, kar je zadišalo po hrva-
škem. Na enem od cenikov je pisalo: »4 komada - 25.000 ITL«. To je bilo tudi vse.
Ah skoraj...
Med iskanjem je kronist našel tudi telefonsko številko županskega kandidata Udruge Hrvata Graziana de Petrisa. Z njim se je domenil za pogovor, na pogovor pa sta prišla dva: prvi, mlajši, »br-ko«, je bil županski kandidat, drugi, starejši, »bolj krepko«, je bil tajnik političnega gibanja Udruge. Organizacija je bila ustanovljena pred dvema letoma na veliki šmaren.
Že takoj ob snidenju je prišlo do presenečenja: vodji Udruge Hrvatov sploh nista znala »pričati po hrvatsko«. Županski kandidat je rojen v Trstu; tajnik Udruge se je sicer rodil v Pulju, a njegov oče je bil z Opčin, ded pa se je rodil v naših krajih leta 1847. Kljub temu je izjavil, da je po rodu Hrvat in da je za 25 odstotkov celo Slovenec! V italijanščini sta italijanska Hrvata povedala (a bolj kot županski kandidat je govoril njegov tajnik), da se je Udruga odločila za nastop na volitvah, ker v repentabrski občini ni bilo treba zbirati podpisov za predložitev liste, kot to predvideva volilni zakon za občine z manj kot tisoč prebivalci. Udruga je nameravala kandidirati svoje elane tudi v drugih podobno majhnih občinah: v Steverjanu, v Dolenjem, v Sovodnjah ob Soci, v Srednjem in v Resiutti, a ji zaradi stroškov ni uspelo. Govorca sta vsekakor napovedala nastop na prihodnjih tržaških pokrajinskih in občinskih volitvah. Cilj Udruge je »zaščita italijanskih državljanov hrvaškega porekla v Fur-laniji-Julijski krajini,« ker je po mnenju njenega vodje v dežeh se veliko Hrvatov, ki »niso mogli računati na zaštito, dokler je v Jugoslaviji vladal komunistični režim.« Po osamosvojitvi Hrvaške naj bi bilo zdaj to mogoče, pa čeprav Udruga noče imeti nobenega stika z novo republiko. O načrtih nista povedala vehko več od tistih 22 vrstic, ki jih je - kot lastni program za upravljanje občine - predložil županski kandidat. Skratka: nic. Napovedala sta, da bo Udruga poslala 325 družinskim jedrom v občini svojo volilno reklamo, da imajo njeni elani paC stike z nekaterimi občani (»ki niso tisti, ki jih vi poznate,« je poudaril starejši italijanski Hrvat), in da računajo na izvohtev enega svetovalca.
Na vprašanje: »Koliko glasov boste prejeti?« je županski kanch-dat De Petris odgovoril: »Kakih osemdeset«.
Ko bi ga (zdaj že slavni) hrvaški osel na razglednici v županovem uradu slišal, bi gotovo ponosno dvignil glavo, v znamenje spoštovanja visoko nategnil dolga uhlja in tako močno zarigal da bi bilo njegov »I-aaa, i-aaa« slišati od »hrvaškega« Repenta-bra tja do Varaždina, Belega Manastira in še čez...
Marjan Kemperle
Uvoz in izvoz stekla, strojev in proizvodov za steklarstvo
IMSA lmpex s.r.l.
34170 Sovodnje ob Soči - Gorica - Italia
Ul. Čase Sparse, 78 Tel. (0481) 20181 - Fax (0481) 521388
^ostiina^^^^^evetak		TRGOVINA JESTVIN Briško
VRH SV. MIHAELA 48		GORICA
Sovodnje (Gorica) - Tel. (0481) 882005 - 882488		Trg Medaglie d’Oro 12
KRAŠKE SPECIALITETE IN DOBRA VINA IZ NASE DEŽELE		1 el. 63lbbU
TELEFAX				KOPIRNI
Popolna izbira				STROJI
navaden papir		IMB®®		vedno zanesljivi
				
	PISARNIŠKI		AEG	
		STROJI	OLVMPIA	
u		73		GORICA
		EKNOMEC	Korzo Italia 76		
		A. FAJT	Tel. (0481)81032	
		'—j	Fax (0481)81032	
GOSTILNA		Meri Kosič
Primožič domača kuhinja in briška vina		TORBICE, DEŽNIKI, KOVČKI IN USNJENI IZDELKI
GORICA - Drevored XX. septembra 138 Tel. (0481) 82117		GORICA - Raštel 27 Tel. (0481)33790
TRGOVINA JESTVIN
Povšič
Emil
GORICA-Ul. Trieste 261 Tel. (0481)21193
TISKARNA, KNJIGOVEZNICA, FOTOSTAVEK, OFFSET
GRAFICA GORIZIANA S.N.C.
Ul. A. Gregorčič 18 Gorica (Standrež)
Tel. (0481) 22116 - Fax (0481) 22079
TRGOVINA OBUTVE		L’AGRARIA
COTAR		SERGIJ ZAVADLAV
		SEMENA, SADIKE IN VSI PRIPOMOČKI
		ZA VRTNARSTVO
GORICA - Raštel 72 - Tel. (0481) 533667		GORICA-Ul. Trieste 18 Tel. (0481) 520898
GOSTILNA
Francetu
SOVODNJE Prvomajska ul. 86 Tel. 882038
ZLATARNA - URARNA
Od 1897
Ul. Carducci, 49-GORICA Tel. (0481)535657
Jeeh
ŠPEDICIJA
IN
MEDNARODNI PREVOZI
34170 GORICA Ul. Cravos 27 Tel. (0481) 531191 - 3 linije r.a.
Fax 532655
NARDIN VDJKD Zastopnik za Goriško mineralnih vod RADENSKA in ROGAŠKA, piva LAŠKO in FORST Ul. sv Mihaela 324 - Tel. (0481) 21065 Standrež (GO)		kolesa in nadomestni deli E. CUK Lastnika: Celarin in Saksida GORICA Trg Cavour9-Tel. 535019
		
Mario Mucci & C. s.n.c.		(§&3e©T©yiit,,i
kleparstvo		POTOVALNI URAD
proizvodnja in inštalacija		34170 GORICA Ul. N. Sauro 12
STANDREŽ		Tel. (0481) 531213 Fax (0481)531180
Ul. Gregorčič 20/2 - Tel. (0481) 21828		Telex 461039 GOTOUR
KOREN Stanislav
M. Koren & C. s.n.c.
•elektrogospodinjski stroji •električni material •sanitarni artikli •lestenci
Gorica - Ul. Mattioli 11 - Tel. (0481) 533271
-V	\f
MESNICA
FAGANEL DAVIDE ■ Ul. S. Michele ® 520080 LEBAN NIVES-Trg S. Andreas 21854
STANDREŽ
RAZVIJANJE IN TISK BARVNIH FOTOGRAFIJ SERVIS V 30. MINUTAH NA PAPIRJU KODAK
GORICA - Korzo Italia 41 - Tel. (0481) 533124
„Th,.: _. . H' •
ALTRAN
□	vse za amatersko in poklicno fotografijo
□	foto servis • poroke itd
□	video servis
hotel
nanut
GORICA
Tržaška 118	Tel. 20595
ZADRUŽNA KREDITNA
BANKA
Doberdob
mm
(mele oeMo/mv/e fimz/ti/te č/a/tom, /)(hs/oonmiftarf/tevjeM (/iMe/rfo///
Sedež: Doberdob (GO) Ul. Roma 23 Tel. 0481-78063 Filiala: Ronke (GO) Ul. G. d’Annunzio 96/A Tel. (0481)474160
Vinoagraria
Vižintin
Gorica -Travnik 6 Tel. 0481/535395
GORICA
VSE ZA ŠPORT
MW
Ul. Raštel, 19 Tel. 531884 fax. 534470
TRGOVINE
OBUTVE
Ul. Raštel7-Tel. 535162 Ul. Oberdan7-Tel. 535520 Ul. Raštel8-Tel. 33465

ZADRUŽNA KREDITNA BANKA V SOVODNJAH
Prvomajska ulica 75 - Sovodnje ob Soči TEL. 0481/882155 - FAX 0481/882580
PODRUŽNICA STANDREŽ
Ulica del Carso 73/a Tel. 0481/520832 - Fax 0481/521747
želi vsem svojim članom in zvestim klientom vesele velikonočne praznike
NEDELJSKE TEME
Sobota, 15. aprila 1995
BORIS RACE ■ ŽARKO: RAZLOGI ZA VZTRAJANJE. IZ OSEBNEGA SPOMINA
Tudi mi moramo pisati svojo stran zgodovine
Slovenski zgodovinar, doma iz Trsta, a sicer že dolga leta zaposlen v Ljubljani, Boris M. Gombač je ob dveh priložnostih predstavil knjigo Borisa Raceta - Žarka Razlogi za vztrajanje, najprej v Trstu in pred kratkim še v Gorici. Zaradi izredne aktualnosti njegovega besedila, tudi glede na bližnje okrogle obletnice konca druge svetovne vojne, besedilo v celoti objavljamo.
Konec lanskega leta je prav v teh dneh obeležitve 40-letnice Slovenske kulturno gospodarske zveze izšlo zgoraj navedeno delo, kot nekak poskus dokumentarnega opisa življenja in dela te pomembne organizacije, ki jo je več ali manj ves ta čas vodil avtor teh izredno zanimivih 475 strani. Pri branju te literature razumemo, da gre za dokumentiran prikaz zgodovine zamejskih Slovencev od leta 1954 dalje. Gre torej za rent-genizacijo prilik in neprilik neke narodnostne skupnosti, ki se je zaradi neprijaznih zgodovinskih silnic znašla večkrat pred požgano hišo oz. na samem robu svojega obstanka.
Ko kot prizadeti opazovalci sledimo dogodkom od leta 1945 dalje tudi po drugih delih najsodobnejših avtorjev, ne moremo mimo ugotovitve, da je to kar nam je predstavil Race nekaj med zgodovinsko knjigo in knjigo spominov. Gre torej za komentirano izdajo virov, torej materjala, ki ga je avtor hranil kot svoj osebni arhiv in ki ga je komentiranega in dopolnjenega tudi izdal v knjižni obliki nekaj desetletij po njegovem izvirnem nastanku.
Čeprav avtor v uvodu duhovito pripominja, da naj zgodovino pišejo strokovnjaki, memoare pa ljudje dobrega spomina, pa vseeno misli, da bo delo naletelo na veliko zanimanje, saj ima svoj notranji smisel in javni pomen. V bistvu se je avtor tako kot mnogi drugi pisci znašel v precepu kako sistematizirati tako obsežno gradivo in kako uskladiti kronologijo in vsebino v logičen sklop. Jasno je, da bi v razponu med kronologijo in fikcijo ta čas najbolje opisal literat ali pa pisec kronologije, vendar bi tudi ta bil podvržen skušnjavi prisile kronologije in vsebine, ki vseskozi tiSCi avtorja in ga opozarja naj konkretizira to kar hoče povedati. Avtor Žarko Race se je med različnimi možnostmi v razponu med romanom in kronologijo odločil za tretjo možnost. Pustil je virom, ki jih je ves čas svojega političnega angažiranja zbiral, da spregovorijo sami. In tako imamo priložnost ponovno prehoditi zamejski križev pot od šestdesetih do devetdesetih let našega stoletja. Tako izrazoslovje je povsem na mestu, saj je bilo edifikantnih trenutkov bolj malo. Kot serija slabih dogodkov se v poglavjih nizajo poraz za porazom slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, katerim je ta država vedno bila bolj mačeha kot mati. V nekem razširjenem pogledu zgodovine so bila petdeseta leta v Trstu in na severovzhodni italijanski meji zelo razgibana in včasih celo dramatična. Etnična meja se v mednarodnih sporazumih ni vedno upoštevala in tako so velike skupine slovenskega prebivalstva ostajale Se vedno v okviru italijanske države. Pariška mirovna konferenca, ustanovitev STO, Londonski memorandum, Osimski sporazumi in drugi mednarodni dogovori niso rešili slovenskega
nacionalnega vprašanja v Primorju, še več slovenska etnična skupnost je brez zaščitnih norm vidno hirala iz desetletja v desetletje.
Žarko Race je tem dogodkom skušal dati nek ekvivalent racionalnosti in ugotoviti, kje so bili vzroki za tako eklatantno neenakopravnost. Avtor jih je evidentiral v sferi gospodarske, politične in kulturne podrejenosti enega naroda nasproti drugemu. V tem smislu bi sicer lahko govorili o neki slovenski neprilagodljivosti okolju, vendar bi bilo bolje govoriti o kompliciranosti družbenega dogajanja, ki je pogojevalo večdesetletne izbire vpletenih strani. Avtor je identificiral različne momente, ki so prispevali k upadanju vitalne moči Slovencev, med drugim tudi v načrtni politiki države, ampak večkrat tudi v razklanosti manjšine same in tistih, ki so kolaborirali z Rimom in so šele zelo kasno začeli hoditi v slovenski teater, ki je bil ideološko vprašljiv. Eden izmed priviligiranih faktorjev večine je bila tudi vedno prisotna obsesija odvzema teritorija Slovencem, ki so ga izvajali že celo stoletje, po drugi svetovni vojni pa še bolj sistematično v imenu urbanizacije in urbanističnega načrta. Probleme predstavništva je Race nakazal že v šestdesetih letih, ko je predlagal dosti variant in kompromisnih predlogov, ki jih pa nekateri niso nikdar sprejemali, saj so bili po njihovem mnenju sad revolucije in NOB in torej nesprejemljivi v večni borbi dobrega z zlim, konzer-vacije družbenega sistema z revolucijo ali reformo.
Zato je ta družbena skupnost s poštnim predalom Demokratske zveze, vedno bila na strani nasprotnikov defašistizacije, nasprotnikov de-fašistizacije, nasprotnikov sprememb in konsekvenčno aval raznarodovalnim težnjam določenih sektorjev italijanske politike, ki si je vedno prizadevala za neenakost in neenakopravnost družbenih skupin. Zato so bile te politične sile vedno proti globalni zaščiti od Trbiža do Milj, vedno so nasprotovale enakopravnosti slovenskega jezika, vedno so nasprotovale avtonomiji slovenske šole, napadale gospodarsko avtonomijo in slovensko enotno predstavništvo. Prav neverjetno je, da je vse te stvari Race evidentiral pred desetletji in več, jih polemično analiziral in jih v bistvu zbral kot pravi priročnik izničenja minoritarnih skupin.
Vrednost avtorjevih pisnih prizadevanj je prav v definiranju konstant neke obsoletne italijan-
ske politike, ki je vedno zanikala prisotnost slovenskega življa v mestih in tabuizirala prebivalstvo Benečije. Gre za eminentno vtikanje	italijanskih
"strokovnjakov” v stvari, ki jih ne razumejo, oz. za uporabo govorice psevdoznanosti v korist rasističnim teorijam večvrednosti. Ge bi sam vpletel najsodobnejša stališča italijanske stroke, ki so prišla do izraza na zadnjem plenarnem zasedanju italijansko-slovenske zgodovinske komisije, ko so nekateri italijanski člani zanikali slovenski izvor beneškega dialekta in sem moral v dokaz grotesknosti takih trditev iz torbe povleči delo furlanske znanstvenice Liliane Spinozi Monai "Dal Friuli alla Rus-sia. 50 anni di correspondenza del
Friuli con Buduen de Curtenay,« ki je izšlo leta 1993, potem ni čudno, da so se v preteklosti dogajale stvari, ki nimajo ničesar skupnega ne z demokracijo ne z razumevanjem med sosedi ne z ohranjanjem večkulturne identitete tega našega prostora.
Žarko Race je torej z aktualizacijo dogodkov izpred desetletja in več pokazal a vso absurdnost današnjega stanja, ko se različne komponente ne morejo zediniti okrog nekega minimalnega programa narodnega zastopstva. Z analizo Slovenske enotne delegacije je avtor pokazal kako deficitarna in pri nas skupna zavest o nekih splošnih interesih, ter da gre nekaterim skupina (v tem kontekstu za Slovensko skupnost) le za to, da bi sami ohranili že podedovane fevde in da so pripravljeni deliti le to kar imajo drugi. V tem
smislu so se po Racetu v preteklosti dogajale stvari, ki bi jih danes težko prenašali v tem novem demokratičnem vzdušju.
Avtor dela "Razlogi za vztrajanje” posega večkrat na zunanjepolitične dejavnike, ki so vplivali na življenje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Tu sta se srečevali mednarodna politika in notranjepolitične zadeve dveh povsem različnih držav, ki sta pri reševanju teh vprašanj igrali različno vlogo, ki jo je ponaj-večkrat pogojevala notranjepolidč-na situacija, tradicija demokracije in skriti načrti nevidnih zavihkov oblasti. V tem manjšinskem kontekstu sta se prepletala splošna in lokalna zgodovina, saj ni res, da se vedno vse niti vlečejo le do daleč.
Marsikdaj je prav interakcija med lokalnim in mednarodnim pogojevala izbire, ki so spreminjala večstoletna stanja. In v tej logiki je tudi v Trstu, znanem po vzdušju zaprtih komor, kjer različni svetovi živijo eden ob drugem ne da bi se videli in poznali, ustvarjala in se borila slovenska manjšina vsa ta dolga leta po drugi svetovni vojni. To je bil seveda le en del celotne lokalne zgodovine, ki pa ga lahko štejemo za pomembnega prav zaradi naravnih navezav na zaledje matične domovine. Na splošno ugotovljeno dejstvo je, da obstaja za povojni Trst masa arhivskega gradiva, kar dokazuje, da so se dogodki tu sledili z vročično naglico. Lahko bi celo rekli, da je Trst ustvaril preveč zgodovine, kar pa še ne pomeni, da je to za prebivalce tega mesta koristno in vzpodbudno.
Race si je to pozoren ustvarjalec dela tržaške zgodovine dovolil izbrati nekatere bistvene strani te dramatične zgodovine, jo prelistal, prikazal in komentiral sebi v uteho, na pa v korist in poduk. Kot zgodovinar lahko avtorju priznam velik smisel za historično evidentiranje bistvenih nestrtih orehov tržaške zgodovine. Knjige je prav s te plati vredna največje pozornosti, ker vzporeja različne nivoje dogajanja, jih postavlja na raven racionalne razlage in v komplicirano ter nelinearno dogajanje manjšine vnaša zanimiv interpretativni ključ zgodovinske distance. Z zamikom desetletja in več je avtor v linearni sekvenci dogodkov prikazal in komentiral bistvena vprašanja povojnega razvoja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Ta država ugotavlja avtor na različnih mestih in v različnih poglavjih knjige, ni bila svojim manjšinam nikdar demokratično in varno zatočišče. Se več pravi Žarko Race, v logiki velikih kompromisov sta obe državi zaščit-nici puščali svojima manjšinama zelo malo prostora. V tem smislu je avtor revizitiral bistvena vprašanja manjšine, njeno razčlenjenost na tri geografske in upravne pokrajine, mednarodne odnose, ki so vedno krojili zdravje manjšin, znotraj-manjšinske odnose in zastrti svet skritih odločitev.
Na tem mestu bi bilo tudi preveč, če bi naštevali poglavja oz. postaje, kjer se je Racetov pogled zaostril in njegov interes poglobil. Kljub temu pa lahko ugotovimo, kako so vsa poglavja tako zelo dramatična, da nas mnogokdaj spominjajo na naš vsakdan, kot moraste sanje, da smo to o čemet prebiramo v Racetovem delu že enkrat slišati, ze enkrat doživeli, kot da bi morala vsaka nova generacija po isti poti, ob istih postajah rožnega venca pretrpeti pripadnost lastnemu narodu.
In v tem začaranem krogu zmitiziranega in nerealnega Trsta, ki že stoletje in več ponavlja ta ritual prevlade močnejšega nad šibkejšim, vsaka od udeleženih strani piše svojo stran zgodovine. Pišemo jo tudi mi. Napisal jo je tudi Žarko Race, kot dokument časa v katerem je delal to zgodovino in kot bistven prispevek k jutrišnji skupni zgodovini^ Nekatera poglavja to raven že dosegajo, druga še ne. In ponujajo se nam neka še nedodelana linearna in enostavna branja, ki skrivajo za seboj labirinte težkega političnega odločanja, ki jih bomo odkrili v nekem bolj razumljivem času, kot pravi Shakespeare.
»Iz take smo snovi kot sanje, ha drobno to življenje obkroženo je S spanjem...
ne mučite duha si z vrtanjeta po zagonetkah
ob priliki povem vam razložim,...dotlej pa le veselo
in mislite, da je vse prav.
Boris M. GombaC
RAZLOGI ZA VZTRAJANJE
IZ OSEBNEGA ARHIVA IN SPOMINA
Boris Race-Žarko
slaščičarna
ZADRUŽNA
KRAŠKA
BANKA
(/o/? u f ca 6a/i/u vošči/ oe&e/e/ o e/i/io/ioč/te/)raz/N/ie
Tel: (040) 21491
Sedež: Opčine - ul. Ricreatorio 2
Sami tlimm'
Opčine - Proseška ul. 2 - Tel. (040) 213055
ob nedeljah odprto od 9.00 do 13.00 zaprto ob ponedeljkih
NOVA UPRAVA podjetja
GRADBENI MATERIAL
Edoardo Ferfoglia
ex Daneu
OPČINE - Proseška Ul. 13- Tel. 211044
Odprto ob sobotah - zaprto ob ponedeljkih
DAIMEV
PRAZNJENJE GREZNIC IN ČISTILNIH NAPRAV
ČIŠČENJE ODTOČNIH KANALOV Z VODNIM PRITISKOM
OPČINE - Ul. delle Peonie 3/1 Tel. (040)211336-213592 Fax (040)214802
VZDRŽEVANJA IN POPRAVILA ČISTILNIH NAPRAV
. ©[pfinte
malalan
34016 Opčine (TS) Tel. (040)213957 Proseška ulica 6
DROGERIJA - PARFUMERIJA
BK2
MARKET PRALNIH PRAŠKOV
BEZIN in KOMAR sne
Podružnice TRST - Trg Libertč, 5
NABREŽINA - Trg Sv. Roka, 106 SESUAN, 44
BAZOVICA - Ul. Gruden, 23
l il	gradbeni material
CELESTINO DANIELI
Paolo Iscra Škerl e C.
Opčine - Narodna Ul. 77; Tel./Fax: 040/213963
IZOLACIJSKI MATERIAL • SREDSTVA PROTI VLAGI VODNI IZOLATORJI • SAMOTNI MATERIAL • ODTOČNE CEVI
PAPIRNICA
VSE ZA VRTNARSTVO
OPČINE
Ul. S. Pellegrino 27 Tel. 213969
DESPAR	Service
Maida	
VOSCI VESELE PRAZNIKE	
KRIZ 135	Tel. 220717
MESNICA
Čufar
Mario
BAZOVICA Ul. I.Gruden 35 Tel. 226786
AVTOSALON
novi in rabljeni avtomobili
GUŠTIN
Radko G.
mehanična delavnica avtokaroserija
Opčine - Ul. Carsia 45 Tel./Fax 214522
IMPORT - EXPORT	MESNICA
Albin Bak
PADRICE 116 Tel. 226184
POHIŠTVO
vIRCOMUNO
Devin
Tel. / fax: 208559
pupls
S POHIŠTVO H
Sesljan 59/B - Tel. / fax: 299269
Izbira modernega, stilnega in rustikalnega pohištva
AVTOKAROSERIJA
Švara S.& Masten S.
Nabrežina Kamnolomi 69 Tel. 200654, 299768
TRGOVINA
Kosmina Sergij
TV, radio, gospodinjski stroji. Trgovina je elan “ECO ITALIA”
NABREŽINA CENTER - TEL. 200123
Kolesa najboljših znamk		TRGOVINA OTROŠKIH OBLAČIL
Oblačila-oprema		IN SPODNJEGA PERILA
VnOCO^SiKE no<^omestn‘ de/i		SčebotKv
BICVCLE e DEALER e SESLJAN		NABREŽINA 143
Sesljan 54/D - TRST	Tel. (040) 291233		Tel. 201049
MACELLERIA CARSICA COMMERCIALE ČARNI
TR2IC - UL. Timavo 15	Nabrežina center 144
TEL. (0481) 410574	Tel. (040) 200020
Anuška
bomboniere poročni seznami razna darila
Nabrežina 149
[fj>Jolich & C.
s.n.c.
•	TALNE IN STENSKE KERAMIČNE PLOŠČICE
•	SANITARIJE
NABREŽINA Kamnolomi 35/c Tel. in fax (040) 200371
	y s
SLOVENIJA	
LJUBLJANA
SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 Danes, 15. aprila, ob 19. uri: W. Shakespeare ■ HAMLET, za izven.
V	soboto, 22. aprila, ob 19.30: W. Allen - ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven.
MALA DRAMA, tel: 061/ 221-511
Danes, 15. aprila, ob 20. uri: G. Tabori - WEISMAN
IN RDEČE LICE, za izven. Zadnjikrat v sezoni.'
V	sredo, 19. aprila, ob 20. uri: W. Allen - ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM. Razprodano!
MGL, tel.: 061/210-852
Danes, 15. aprila, ob 19.30: J. Godber - NA SMUCI-SCU, za izven in konto.
V	torek. 18. aprila, ob 19.30: T. Bemhard - PRED UPOKOJITVIJO, za abonma Studentski D.
SNG OPERA IN BALET, tel.: 061/ 331-950
Danes, 15. aprila, ob 19. uri: G. Verdi-NABUCCO. Zadnjic v sezoni!
V torek, 18. aprila, ob 19. uri: J. Strauss ml. - NETOPIR. Zadnjic v sezoni! V sredo, 19. aprila, ob 19. uri: G. Donizetti - LJUBEZENSKI NAPOJ, za izven
LGL,	tel.: 061/314-962 VELIKI ODER Danes, 15. aprila, ob 11. uri: M. Loboda - PEPEL KA, za izven.
V	soboto, 22. aprila, ob 11. in 17. uri: F. Milčinski -GOSPOD IN HRUŠKA, za izven. Gostuje lutkovna skupina OS Golar iz Škofja Loke.
KULTURNICA, Židovska steza 1
V	Četrtek, 20. aprila, ob 17. uri: B. Bojetu - GREMO K BABICI, za izven.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel: 061/332-288 Danes, 15. aprila, ob 17. uri: PAVLIHOVE DOGODIVŠČINE v izvedbi Pavlihovega gledališča Simone Pinter.
V	nedeljo, 16. aprila, ob 20. uri: predstava DOĐI MAKAR SEBI, AKO NEMAŠ KOME DRUGOM v izvedbi gledališke skupine NEPOPRAVLJIVI OPTIMISTI, predpremiera. Predstava bo še v nedeljo, 23. aprila, ob isti uri, premiera.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/312-860
V	petek, 21. aprila, ob 19.30: D. Jovanovič - ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJBOJEV, za abonma red A in izven.
V	soboto, 22. aprila, ob 19.30: J. Graham - TEŽAVE S HRBTENICO, za izven.
CELJE
SLG, tel.: 063/25-332
V	torek, 18. aprila, ob 11. uri: W. Shakespeare - BENEŠKI TRGOVEC, za abonma 5. šolski in ob 19.30, za abonma torek.
KOPER
GLEDALIŠČE KOPER, tel.: 066/ 21-027 Danes, 15. aprila, ob 10. uri: PAPILU KLUB - ZLATA RIBICA
KRANJ
PGK, tel.: 064/222-681
V	torek, 18. aprila, ob 19. uri: V. Mbderndorfer -TRANSVESTITSKA SVATBAi, za abonma dijaški I in izven. Predstava bo še v sredo, 19. aprila, ob 19.30, za abonma zeleni in izven.
MARIBOR
SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206
V	torek, 18. aprila, Velika dvorana ob 18. uri: G. Verdi - TRAVIATA, za abonente in izven.
LGM,	tel.: 062/26-748
V	nedeljo, 16. aprila, ob 11. uri: Streda-Polak - KO PRIDE ZVEZDA.
V bivši konjušnici palače Ruspoli v Rimu (Ul. Fontanella Ror-ghese 56) je na ogled razstava o opereti od Trsta do Evrope, kiso jo že lani pripravili tržaška občina, gledališki muzej »Schmidi« in Združenje mednarodni festivaloperete v sodelovanju s tržaškim opernim gledališčem Verdi. Razstava bo odprta do konca aprila.
GLASBA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
V	sredo, 19. aprila, ob 19.30: avtorski večer mladih skladateljev IGORJA KRIVOKAPIČA in ŽIGE GOLOBA (KD).
V	Četrtek, 20., in v petek, 21. aprila, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, za modri I in H.
KLUB CD, tel.: 061/176 72 28
Danes, 15. aprila, ob 21. uri: koncert PHI-
LA SHACKLETONA.
GALERIJA KAPELCA, tel.: 061/131 7010
V Četrtek, 20. aprila, ob 20.30: koncert godalnega kvarteta ENZO FABIANI.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
NOVA GORICA
KAPELA NA KOSTANJEVICI
V sredo, 19. aprila, ob 20. uri: koncert komornega godalnega orkestra SLOVENSKE FILHARMONIJE.
PIRAN
CLUB MAONA, Ara: 5 Danes, 15. aprila, ob 21.30: koncert skupine BLUES ETCETERA z gostom orghcarjem Gi-ancarlom Creaom.
ROGAŠKA SLATINA RAZSTAVNI SALON, tel.: 063/81157 31 Danes, 15. aprila, ob 20. uri: velikonočni koncert CELJSKEGA ORKESTRA AKORD.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
tel: 066/746-610 Danes, 15. aprila, ob 20.30: viohnist TOMAŽ LORENZ bo na slavni violini
Stradivardi Milanotio iz leta 1738 izvedel koncert za violino in orkester. Spremljal ga bo komorni orkester INTERPRETI VENE71ANI.
SEŽANA
KCSREKO KOSOVEL Danes, 15. aprila, ob 20. uri: koncert TATJANE OGNJANOVIČ (klavir).
HIEESZ*
FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
V	petek, 21. t. m., ob 20.30 krstna uprizoritev igre Sergeja VerCa »Samomor kitov«. Režija Mario Uršič.
SSG gostuje od torka, 18. do 26. t. m. v Kranju s predstavo V. Moderndorferja »Tran-svestitska svatba«.
V	Četrtek, 20. t. m., ob 20.30 vabijo ravnatelji slovenskih šol in Odbor slovenske Evrošole na slovesno akademijo ob 50-letnici obnovitve slovenskega šolstva na Tržaškem.
Gledališče Rossetti
Od 11. do 13. maja nastop Giorgia Gaberja v »E pensare che c’era il pensiero«. Izven abonmaja. Predprodaja vstopnic pri blagajni
gledališča Rossetti.
V teku sta predprodaja vstopnic in rezervacije za predstave »Diciasette e quattro« v izvedbi gledališke skupine Serapions Gledališča Odeon iz Dunaja (predstava 6V), ki bo na sporedu 19. in 20. t. m., »La frontiera« (predstava 4V) in »Otelio« (predstava 10AJ. Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Od 22. do 30. aprila gostovanje gledališke skupine Plexus T. iz Rima z delom Gliva Ex-tona »Tvvist«. Režija Ennio Coltorti. Nastopata Marco Columbro in Lauretta Masiero.
KOROŠKA
CELOVEC	PLIBERK
Mestno gledališče: v Četrtek, 20. t.m., ob Kletna dvorana Posojilnice: V sredo, 19. 19.30 Cabaret - musical.	t.m., ob 20.30 - Literarni veCer z domačimi
avtorji. S kitaro spremlja Janez Gregorič.
V sredo, 19. t.m., ob 19.30 - Opera »Gosi fan
tutte«, premiera v italijanskem jeziku. Diri- TINJE
gent Giovanni Pacor. Ponovitev v petek, 21. Dom: V torek, 25. t.m., ob 19.30 - Literarno t.m., ob 19.30.	srečanje v Tinjah.
	
SLOVENIJA	
LJUBLJANA
Umetniški projekt LJUBLJANČANI! avtoric Maje Gspan Vitic in Petre Varl SimontiC - javni celoletni mestni koledar v parku Zvezda v Ljubljani v okviru projekta Urbanarija spet spreminja svojo podobo. Nam že znana junaka plešeta pod aprilskim nebom, njuno zgodbo pa je spesnil Miklavž Komelj. Del plakata prekrivajo koreografske notacije Tanje Zgonc, ki v vlogi vinjet ločujeta kratke izjave o plesu nekaterih slovenskih plesalcev in koreografov.
Danes, 15. aprila, ob 12. uri bo mestni koledar ozvočen in lahko se bomo zavrteli ob melodijah o Ljubljani in Ljubljančanih v družbi Zvezde in Odeona.
CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815
V torek, 18. aprila, ob 19. uri: ROJEN POD RADOVEDNO ZVEZDO - predavata alpinista Andrej Štremfelj in Marko Prezelj.
GALERIJA KAPELICA, Kersnikova 4 Danes, 15. aprila, ob 21. uri: plesno-gle-daliski dogodek TELO avtorja NebojSe Ivanoviča, premiera.
Ponovitve: v nedeljo, 16., v petek, 21., v soboto, 22., in v nedeljo, 23. aprila ob 21. uri. GALERIJA SOU, Kersnikova 4
V	sredo, 19. aprila, ob 21. uri: predavanje in razgovor z japonskimi umetniki - elani skupine DUMB TYPE.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288
V	torek, 18. aprila, ob 20. uri: IGOR 2. ŽAGAR in MIRJAM MILHARČIČ HLADNIK -Kaj je seksistično: jezik ali njegova raba.
V	sredo, 19. aprila, ob 20. uri: DUNJA OBERSNEL KVEDER - Kontracepcijsko vedenje v različnih kulturah.
KOPER
KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA
V	sredo, 19. aprila, ob 19.30: srečanje s prevajalko in publicistko JOLKO MILIC.
FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA
OPČINE
Prosvetni dom - Knjižnica P. Tomažič in tovariši
V torek, 18. t. m., ob 20. uri, ob izidu knjige »Slovenci in Italija« (Promemoria o odnosih z zahodno sosedo). Srečanje z avtorji: Ana Kalc-Hafner, Samo Pahor, Lucijan Volk.
GORICA
Kulturni dom
V soboto, 22. t. m., ob 20.30 srečanje mladih »Gramigna - fešta dell’erba matta« - glasbena, filmska in gledališka predstava. Prireditelj Goriziagiovane Film in Kinoatelje.
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Razstava tVARCHITECTURE - Sarajevsld urbicid je na ogled do 2. maja.
MODERNA GALERIJA, Slovenska 35
V	Mah galeriji je do 7. maja na ogled Ambientalna postavitev MARKA A. KOVAČIČA z naslovom Laterna magica.
MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5
Razstava slik in instalacij TOMASA HOKEJA in AR-MINA GUERINA je na ogled do 23. aprila. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava slik JONA GALA je na ogled do 2. maja.
GALERIJA BEŽIGRAD, Dunajska 31
Razstava slik MILENE USENIK je na ogled do 11. maja.
JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9
V	Malem salonu je do 30. aprila na ogled razstava fotografij JOŽETA MALIJA.
Jože Mali
KUD FRANCE PREŠEREN, Karunova 14
Razstava slik MELITE ILlC KOGOVŠEK je na ogled do 29. aprila.
GALERIJA SKUC, Stari trg 21
Razstava MATEJE SEVER je na ogled do 1. maja. GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 Razstava MARKA POGAČNIKA ]e na ogled do 5. maja.
BREŽICE
POSAVSKI MUZEJ BREŽICE
Razstava Poetika ego transformacij VOJKA POGAČARJA je na ogled do 2. maja.
CELJE
LIKOVNI SALON CELJE
Danes, 15. aprila, bo ob 20. uri otvoritev razstave
ROBERTA LOZARJA.
Razstava bona ogled do 29. aprila.
KOPER
GALERIJA LOŽA
Razstava skulptur JIRIJA BEZLAJA.
KRANJ
GALERIJA V PREŠERNOVI HIŠI
Razstava BONIJA CEHA je na ogled do 13. maja.
GALERIJA MESTNE HIŠE
Razstava SABE SKABERNE in DRAGA ROZMANA je na ogled do 13. maja.
PIRAN
MESTNA GALERIJA PIRAN, Tartinijev trg 3
Retrospektivna razstava RIKA DEBENJAKA je na ogled do 28. maja.
ŠKOFJA LOKA
V okroglem stolpu Loškega gradu je do 26. aprila na ogled velikonočna razstava loških kruhkov v žgani glmi - delo MARJETE PIKI .El,J.
VELENJE
VELENJSKI GRAD
Razstava likovnih del skupine PIN - Rudnik lignita Velenje.
FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Palaca Costanzi: do 17.4. je na ogled razstava »Slovenska kultura v Trstu«. Umik: od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 19.30.
Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera Wagner« (Ul. Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Umik torek, sreda 16-20, četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne.
Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ottavio Bomben.
Art Light Hall: danes, 15. t.m. odptje razstave slikarja Piera Marcuccija. Na ogled bo do 29. t.m. po običajnem umiku: vsak dan od 18.00 do 20.00 razen ponedeljkov in praznikov.
Galerija Cartesius: do 20. t m. razstavlja slikar in kipar Ugo Carra.
Galerija Torbandena: do 30. L m. je na ogled razstava slikarja Eda Murtiča.
Sedež letoviscarske ustanove (Ul. S. Nicolo 20 - 3. nad): v petek, 21. t. m., ob 18. mi otvoritev razstave A. Fama, O. Siaussa, C. Sivinija in E. Steidlerja.
Gledališče Mlela
Na ogled je razstava fotografckih maxi povečav »Jeruzalem iz visine«, ki bo odprta do ogled do 20. Un. s sledečim umikom: od 11.00 do 13.00 in od 17.00-19.00.
REPEN
Kraška hiša -Do 28. maja bo ob nedeljah in praznikih na ogled razstava narodnih noš.
RICMANJE
Baragov dom - Na ogled sta razstavi »Spomeniki pisane besede v Ricmanjih« in »Prispevki sodobnih slovenskih umetnikov« ob 800-letnici sv. Klare. Umik: ob delavnikih 9-12,15-18.
GORICA
Galerija Kulturnega doma: do 20. t.m., je na ogled razstava kiparke Matejke Belle. Galerija Katoliške knjigarne: na ogled je razstava Janeza Kovačiča.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija: do 30.4. razstavlja Marie Lassnig.
BEUAK
Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potre, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Ubina.
TRST
Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95
Stolnica sv. Justa: V petek, 21. t. m., ob 20.30 zadnji, 8. abonmajski koncert: Nastopil bo Giancarlo Parodi (orgle). Na programu Viozzi, Zardini, Mascagni in Sofia-nopulo.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona 1994-95
V	torek, 18. t.m., ob 20.00 (red E) ponovitev predstave C.W. Gluck »Orfeo ed Euri-dice«. Dirigent Peter Maag. Ponovitve predstave: v sredo, 19. t.m., (red F), v Četrtek, 20. t.m., (red H), v soboto, 22. t.m., ob 17.00 (red S) in v nedeljo 23. t.m., ob 16.00 (red G).
Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih) Pivnica Forst Europa
V	Četrtek, 20. t. m., ob 21-uri polfinale festivala tržaške narečne popevke. Nastopal bo tudi ansambel »Billovvs ’85«. Zaključni veCer bo 4. maja.
GORICA
Kulturni dom
Koncertna sezona M. R- L1' pizer: v petek, 21. t. m., ob 20.30 koncert pianista R°' berta Metro.
V	petek, 28. t. m., ob 20.30 zborovski koncert ob 50-let' niči osvoboditve. Prireja ZSKD.
SCGV E. Komel - Koncertna sezona 1994/95: v sredo, 3-maja, ob 20.30 koncertni recital Igorja Lazka. Na programu Rachmaninov, De Falla in Bartok.
JEDILNIK
Za vsak dan
zajtrk:: mlečni zdrob s čokolado, jabolčni sok kosilo: zdrobova juha, telečji paprikaš, domači široki rezanci, solata
večerja: šunkine mladice, paradižnikov sok
zajtrk: topljen sir z drobnjakom, črn kruh, bela kava kosilo: ohrovtov narastek, korenčkova solata, sadje večerja: krompir v beSamelovi omaki z drobnjakom, čaj
zajtrk: hrenovke, jogurt
kosilo: paradižnikova juha z rižem, ocvrti osličji file,
krompirjeva solata
večerja: carski praženec, kompot
zajtrk: koruzni žganci (instant) s kislim mlekom kosilo: goveja juha z zdrobovimi žličniki, kuhana govedina s hrenom, pražen krompir večerja: govedina v solati, čaj
zajtrk: slani krekerji z zeliščnim maslom in rdečimi redkvicami, limonada
kosilo: juha iz stročjega fižola, nadevani paradižniki, pire krompir
večerja: krompirjev golaž s kruhom, zeliščni čaj
zajtrk: popečeni kruhki s topljenim sirom, bela kava kosilo: juha iz mladega zelja, sesekljani zrezki v paradižnikovi omaki, krompir v kosih večerja: zapečeni rezanci z orehi, kompot iz suhih sliv
Nedeljsko kosilo (za štiri osebe) goveja juha s špinačnim ponvičnikom, naravni telečji zrezki, mlad krompir s peteršiljem, cvetača v solati, potica
špinačni ponvičnik
3 jajca, 2 žlici presnega masla, 1/4 kg špinače, 3 žlice belih drobtinic, 5 žlic mleka, sol Presno maslo penasto zmešaj z rumenjaki, da naraste. Dodaj na hitro prevreto, odcejeno, sesekljano in ohlajeno špinačo, ščepec soli, mleko in drobtine. Iz beljakov naredi trd sneg in ga počasi vmešaj v zmes. Pekač dobro pomaži z margarino, opraši z moko ali drobtinicami, razgrni po vsem za prst debelo pripravljeno zmes. V srednje vroči pečici peči približno 20 minut. Pečeno razreži na poševne koSčke in jih daj na mizo s čisto govejo juho.
cvetača v solati
večja cvetača, sol, poper, olje, kis zelen peteršilj Celo cvetačo skuhaj v slani vodi. Kuhano deni na krožnik in oblij s prelivom. V skledici zmešaj drobec soli z dvema žlicama olja, žlico kisa, drobno zrezanega peteršilja in belega popra. Lahko jo oblješ tudi z že pripravljenim zeliščnim dresingom, ki ga dobimo zdaj tudi v naših trgovinah.
Tokrat nedeljsko kosilo ni preveč zahtevno, pa tudi ne preveč izdatno, saj je na velikonočno nedeljo skoraj v vsaki hiši nekoliko bolj obilen zajtrk, pri katerem imajo seveda glavno »besedo« Sunka, hren, jajca in seveda potica. Juha z dobro zakuho pa se prileže. Veliko sreče pri peki potic, dosti ustvarjalnosti pri poslikavanju pirhov in predvsem kar največ lepih trenutkov v prazničnih velikonočnih dneh.
KUHAMO ZA JUTRI
Dušena govedina
Potrebujemo (za 3 °broke za 4 osebe): 2 kg govedine (stegno), 10 dag Prekajene slanine, 15 dag °‘ja ali margarine za kuđenje, sol, poper, jušna zelenjava, 1 večja čebula, 2 Paradižnika, dober liter johe iz jušne kocke, 4 žlice moke, 2 del rdečega vina Slanino zrežemo na ttiajhne kocke in jo prepražimo na olju ali marga-tini, da postekleni. Ocvir-poberemo iz posode in fra masti opečemo meso, ki smo ga nadrgnili z ze-bSCno ali navadno soljo in grobo zmletim poprom, podamo debelo narezano jušno zelenjavo, Čebulo, narezane paradižnike, slatinske ocvirke in juho. "okrijemo jn dobri dve nri dušimo. Pred servira-
njem omako zgostimo z nioko. Prevremo jo, prebacimo in izboljšamo z vinom, po okusu dosoli-nao in popramo.
Cas priprave: 10 min Cas dušenja: 2 uri Cas trajanja v zmrzo-valniku: 2-3 mesece
Nasvet za zamrzovanje: Zmehčano meso vzamemo iz omake in ga pustimo počivati deset minut. Nato ga zrežemo na rezine. Po štiri zavijemo v alu folijo in popolnoma ohlajene zamrznemo. V pose-bnili posodah zamrznemo omako.
Odtajevanje: omako pri zmerni vročini odtalimo in segrejemo ter vanjo vložimo narezano meso, da se v omaki pregreje. Rezine vzamemo iz omake in jih damo v ogreto posodo. Omako na hitro povežemo s podmetom iz moke, pretlačimo, dodamo vino in polijemo po mesnih rezinah.
K dušeni govedini lahko ponudimo pire krompir, krompirjeve ocvrtke ali vodne žličnike.
DROBCI IZ ZGODOVINE ZAČIMBNIH RASTLIN
Nepogrešljiv ščepec vonja in okusa
Drobnjak v lončku, da bo vedno pri roki
Trajnico drobnjak gojijo skoraj v vsem zmernem podnebju. Sejemo ga aprila ali avgusta v apnato, humusno zemljo na delno seneno mesto. Čebulice jeseni izkopljemo, posušimo in februarja lahko posadimo tudi v lončke za rože. V aprilu pa lahko Se vedno šopek s koreninami, ki
smo ga vzgojili na vrtu ali kupili na trgu, presadimo v lonCek, da bomo imeli to diSeCo zelišCnico vedno pri roki. Lončka pa ne smemo postaviti na sonce!
Drobnjak, ki ima oster okus po Čebuli, se dobro meša z vsemi drugimi svežimi zelišči. Uporabljajmo samo svež dro-
bnjak. Drobno narezanega dodajamo solatam, juham, skuti, omletam, krompirju. Daljšega kuhanja ne prenaša, najbolje je, da jed z njim potresemo ali ga vanjo vmešamo, tik preden jo ponudimo.
Drobnjakovo maslo
Maslo (70 g) penasto vmešamo, primešamo žlico gorčice, sol, zmlet bel poper in dva šopka sesekljanega drobnjaka. Dro-bnakovo maslo se izredno dobro poda k ribam, pečenim na žaru, pa tudi k na žaru pečenim kotletom. Odličen je tudi kot namaz na Črnem kruhu, Se posebej, Ce kruhke z drobnjakovim malsom ponudimo z rdečimi redkvicami.
Jajca z drobnjakom
(za 4 osebe)
6 jajc razžvrkljamo z 1 del mleka, solimo in popramo ter dodamo šopek sesekljanega drobnjaka. Mešanico vlijemo na segreto maslo v ponev, da zakrkne; zdrobimo z vilicami in ponudimo s kruhom ali krompirjem v kosih. Tudi krompir potresemo s sesekljanim drobnjakom.
Knih iz domače peči na praznični mizi
Kadar je bil v naših krajih v preteklosti kruh na mizi - je bil to praznik. In, če obrnemo, kadar je bil praznik, je bil na mizi kruh. Ob različnih praznikih je imel kruh pravzaprav obredno vlogo, ki je bila veliko starejša od krščanstva; segala je daleč nazaj v poganske čase.
Kruh, simbol svetosti in blaginje, je bil ob praznikih na kmečki mizi kot na nekakšnem oltarju. In slovenski človek, pa kjerkoli je že, ima vedno v mislih in srcih svojo vas, rodno hišo in dišeči vonj pravkar v stari krušni peči pe-
čenega kruha...
(Dušica Kunaver: Dober dan kruh)
Tudi Ce nimate krušne peči, lahko za praznike poskusite doma speči vsaj hlebček kruha. Naj zadiši tudi po kruhu!
Domač kruh
1 1/2 kg moke, 2 dag kvasa, 2 dag soli, 3/4 1 vode, pol žličke sladkorja
Kvas zdrobimo v nekaj žlicah mlačne vode ali mleka, dodamo malo moke in žličko sladkorja. Ko vzhaja, ga primešamo moki, dodamo vodo in sol in zamesimo testo. Po vr-
hu ga pomokamo in pustimo, da približno dve uri vzhaja, ga znova pre-mesimo in oblikujemo v hlebec. Položimo ga v pehar, prekrit s pomokano krpo. Ko v njem vzhaja Se približno dvajset minut, ga damo v peč in pečemo dobro uro v električni pečici na 220° C. Kruh bo lepo zapečen, če hlebec deset minut pred koncem peke premažemo s toplim maslom. Ce hlebec votlo zadoni, ko potrkamo po njegovi spodnji strani, je pečen, če ne, ga narobe obrnjenega damo Se za nekaj minut v pečico in znižamo temperaturo.
SOPHIA LOREN
V kuhinji z ljubeznijo
Rodila se je knjiga
Nekega dne me je obiskal eden dragih prijateljev, scenarist Basilio Franchina, videl je te zapiske in jih odnesel k drugemu prijatelju, gastronomskemu izvedencu, novinarju in pisatelju Vincenzu Buonassiju. Povedala sta mi, da sem si nabrala snovi za celo knjigo kuhinjskih receptov, ter me spodbujala in mi pomagala knjigo dopolniti v založniškem smislu. Vidite, tako se je rodila knjiga V kuhinji z ljubeznijo. Bolj mi je draga kot kak uspel film, saj me spominja na tiste dni bojazni, po katerih se je rodil Carlo mlajši, najve-Cja sreCa mojega življenja.
S svojim vstopom v svet gastronomije nimam namena tekmovati z velikimi mojstri ali jih nadomestiti. Saj ta knjiga ni resnična in prava razprava o kuhinji niti ni glavni katalog receptov. To je svojevrstna knjiga, ki vam predlaga to, kar ugaja meni, in ki vam bo nudila včasih razen jedi še kakšno misel ali kakšen oseben spomin.
Zdaj mi ne preostane nic drugega, kakor da vam zaželim Se veliko sreče, saj bi hotela, da požanjete velik uspeh z mojimi recepti. Tu gre tudi za moj osebni ponos.
Prosim vas, nikar me ne osmešite.
Pomladanska mineštra
Za mineštro, ki diši po pomladi, potrebujete za 6 oseb 1 kg bučk. Bucke operete, posušite in zrežete na majhne kocke. Na 12 žlicah olja prepražite sesekljano Čebulo in sesekljan strok Česna. Ko zarumeni, dodajte bučke, nekaj listov sesekljane bazilike, 1 ali 2 stlačena paradižnika, prelijte s kozarcem vode in pokrito kuhajte pol me. Dodajte 300 g špagetov, ki ste jih razlomili na 5 ali 6 cm, dodajte Se toliko vode ali Se boljše juhe, da iz tega nastane dokaj tekoCa mineštra. Ko so špageti ravno prav kuhani, je mineštra, ki diši po pomladi, pripravljena.
Foto; Secchiaroli
MERE IN KOLIČINE
Čeprav je tehtnica nepogrešljiva v vsakem gospodinjstvu, nam pogosto primanjkuje časa za natančno tehtanje živil. Pomagamo si s presojo ali merami, ki so nam vedno pri roki. V preglednicah boste vsak teden našli nekaj podatkov za posamezne skupine živil.
Moka, sladkor, riž in sol
1 polna žlica moke	20 g
1 zvrhana žlica moke 30 g 1 polna žlička moke 12 g 1 polna žlica sladkorja 25 g 1 zvrhana žlica sladkorja 35 g 1 polna žlička sladkorja 15 g 1 polna žlica riža	30 g
1 polna žlička soli	10 g
Navedene količine so približne zaradi različnih oblik žile in žličk, vendar je razlika v količinah neznatna. Ce recept zahteva natančne količine, je bolje, da živila tehtamo.
KUHARSKI SLOVARČEK
V kuharskih receptih pogosto naletimo na izraze, katerih pomen nam je manj znan, se pa v mednarodni kuhinji večkrat uporabljajo. Nekaj smo jih zbrali in na kratko opisali.
BBB	Bešamel
BeSamel ali bešamelna omaka se pogosto uporablja za pripravo zelenjavnih, močnatih in tudi mesnih jedi. Z različnimi dodatki pripravimo različne vrste bešamelnih omak, ki jih dajemo kot prilogo k ribjim ali perutninskim jedem.
Osnovni recept za bešamelno omako ali beSamel
5 dag moke, 5 dag masla, 1/21 mleka, sol
Na spenjenem maslu svetlo prepražimo moko, še belo zalijemo z mlačnim mlekom, osolimo in mešamo, dokler se omaka ne zgosti, približno 15 minut. Po okusu solimo, popramo, dodamo nastrgan muškatni orešček; v ohlajeno omako lahko vmešamo rumenjake, ce jo bomo uporabili kot preliv za zelenjavne narastke.
Rubriko je pripravila Katarina Lavš
Katera pot je prava?
KRIŽANKA
■	V
	
ŠAH
a b c d e f g h
Problem -mat v treh potezah / Dr.S.VVolf -Zagreb 1935
Na središčnem polju e5 se je znašel črni kralj, ki mu je beli napovedal mat v treh potezah. Sama bela dama ne more obračunati s črnim kraljem, zato mora v pomoč pritegniti še skakača in kralja, da preprečijo izhod črnemu kralju preko polj d6 in f6. Pa si oglejmo naslednje rešitve problema!
Rešitev naloge
Da bi osvobodil belo damo za akcijo beli najprej postavi skakača na najboljše polje l.Se2!. Tako sta pod kontrolo polja d4 in f4. Slabo je l.Ke7?? in črni je patiran! Sedaj na l...de2 2.Ke7 elD 3.d4 mat; na l...Kd6 2.Db6+ Ke5 3.Dd4 mat; na l...Kf6 2.Dh6+ Ke5 3.D14 mat! Rešitev je postregla s tremi matnimi slikami!	Silvo Kovač
Vodoravno:
1. ime nekdanjega liechtensteinskega alpskega smučarja VVenzla, 8. vojaški čin, 10. ljudstvo o Gvinejskem zalivu v Afriki, 11. ime nekdanje slovenske smučarke Zajc, 12. mesto na Poljskem, 14. nekdanji italijanski smučar (Michael), 15. duša (latinsko), 17. kraj na otoku Pagu, 18. ime nekdanjega avstrijskega smučarja Enna, 20. kemijski znak za silicij, 21. kratica za knock out, 23. skupina ptičev, 25. švicarski pisatelj (Arnold), 27. izumitelhj telegrafske abecede (Samuel), 30. slovenski skladatelj (Vasilij), 32. nestrokovnjak, 33. zvezda v ozvezdju Orla, 35. srd, 36. Kersnikov roman, 38. otroška posteljica.
Navpično:
1. ion z negativnim električnim nabojem, 2. ustvarjalna moč, 3. kratica za doktor, 4. pregovor, 5. starodavno mesto na Nizozemskem, znano po sim, 6. ime madžarskega dirigenta Doratija, 7. zvezda v ozvezdju Velikega Psa, 9. nekdanje srednjeevropsko ljudstvo, 10. pod, 13. pravljična pošast z več glavami, 16. pokrajina v Vietnamu, 19. najvišji vrh Karavank, 21. slovenski alpinist (Andrej), 22. vnetje ušesa, 24. prebivalec Arabskega polotoka, 26. krilo poslopja, 28. mesto v srednji Italiji, 29. pivski vzklik, 31. izstop prebavil skozi telesno odprtino, 34. paradiž, 37. grška črka.
	1	2	3	4	5	6	7	
	8							9
10			•	11				
12			13	•	14			
15				16	•	17		
		18			19	•	20	
21	22	e	23			24		
25		26	•	27			28	29
30			31	•	32			
33				34	•	35		
36					37			
	38							
•eoiteis ‘uaurepro ‘saq ‘rreiv ‘Tl -ej ‘T-njAj ‘asrojAj ‘hq ‘oq ‘ig ‘siren ‘unq ‘euinre ‘n -BjAj ‘zpori	‘Arp ‘qiupoieu ‘seaipuv :ouABJopoy\
Aansara
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3.-20.4: V luči minljivosti se vam bo življenje zazdelo tako plehko, da ga boste začeli nemudoma napolnjevati z načrti, ki naj bi vam zagotovili večnost Vso srečo!
BIK 21. 4 - 20. 5.: Vas srček bo poskočil v norem ritmu zaljubljenosti. Skozi rožnata očala bo izbranec videti malone idealen, zato boste nehote prezrli njegovo drugo, temačnejšo plat.
DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Presenečeni boste opazili, da se je težava, Id ste jo napihnili do razsežnosti slona, čez noč zmanjšala do velikosti mušice. Kako dolga je njena življenjska doba, je znano.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Največji del zaslug za zadnji uspeh lahko pripišete svoji potrpežljivosti z nepotrpežljivimi. Če še niste pri koncu, dodajte Se brezbrižnost do svojih pretiranih skrbi.
LEV 23.7. - 23.8.: Mučil vas bo občutek, da nekdo rovari proti vam. Prav imate, vendar ne rovari zato, da bi vas oviral, ampak zato, ker ne prenese vaše vzvišene samozadostnosti.
DEVICA 24 8. -22.9.: Vaš tekmec bo spremenil taktiko: prelevil se bo v prijaznega sodelavca, M mu je lasten uspeh zadnja skrb. Če dvomite o njegovi iskrenosti, ga postavite na preizkušnjo.
TEHTNICA 23.9.-22.10.: Vaš trud se bo bogato obrestoval. Nikar ne tarnajte, če boste na obresti morali čakati; dlje ko boste čakali, večje bodo. Se večje pa bodo, če boste nanje pozabili.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Ker bo vaše srce postalo nestrpno, boste spremenili osvajalsko taktiko in izbrancu brez ovinkov pokazali svoja občutja. Korak, ki bi ga morali narediti že zdavnaj!
STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Vaša samozadostnost bo sla marsikomu na živce, zato se ne čudite, da vas bodo ves čas izzivali. Samozadostnežev ne marajo zlasti tisti, Id bi bili radi sami taksni.
KOZOROG 22. 12. - 20. L: Vas najnovejši načrt se Se vedno ne bo premaknil z mrtve točke, zato ga boste skušali premakniti s silo. Res je, da sila kola lomi, vendar se boste tokrat zlomili vi.
VODNAR 21.1.-19. 2.: Čeprav sicer vztrajate pri samostojnosti, boste tokrat vendarle poiskali pomoč - pa ne zato, ker brez nje ne bi zmogli, ampak zato, ker varčujete s svojimi močmi.
RIBI 20. 2. - 20.3.: Partner vas bo se zmeraj zbadal zaradi včerajšnje nerodnosti. Mislil bo, da tri-mnfira, vi pa boste vedeli, da slavi naključje, da se njemu ni bilo treba izpostavljati.
ODLOMEK IZ KNJIGE, KI JE IZŠLA PRI ZALOŽBI DZS
Razkritje
119]
Michael
Crichton
Premišljeval je o tem, da bi se preselil v Seattle, kjer naj bi prevzel oddelek za načrtovanje izdelkov. Gar-vin mu je ponudil položaj in San-ders je razmišljal o tem, da bi pristal. Dorfmana je prosil za nasvet.
»Precej si bil iz sebe,« je rekel Dorfman. »Bil je nesrečen konec neke ljubezni.«
»Da.«
»Torej bi lahko rekel, da je Mere-dith Johnson razlog, da si tukaj, v Seattlu. Zaradi nje si spremenil svojo kariero, svoje življenje. Tukaj si si uredil novo življenje. Garvin ve. Blackbum ve. Zaradi tega je bil tako previden in te je vprašal, ali boš lahko delal z njo. Vsi so bili tako zaskrbljeni. Toda ti si jim zagotavljal, da je vse v redu. Mar ni res, Thomas?«
»Je.«
»Tvoja zagotovila pa so bila lažna.«
Sanders je okleval. »Ne vem, Max.«
»Daj no. Saj natanko veš. Moralo je biti kot kaka mora, mora iz preteklosti. Ko si slišal, da ženska, pred
katero si pobegnil, prihaja sem gor, te spet zasleduje in da bo poleg tega še tvoja šefinja, ti ni moglo biti Tablo. Da bo zasedla položaj, ki si si ga sam želel. Za katerega si mislil, da ga zaslužiš.«
»Kaj vem...«
»Mar res? Na tvojem mestu bi bil jaz besen. Želel bi se je znebiti. Ni tako? Nekoč te je zelo prizadela in ti ne želiš, da bi to ponovno napravila. Ampak kakšno izbiro imaš? Dobila je vodilno mesto in Garvin jo varuje. Pod njegovim okriljem je in on je gluh za vse pripombe na njen račun. Ni tako?«
»Res je.«
»In že nekaj let Garvinu nisi bil nič kaj blizu, kajti Garvin ni hotel, da bi ti prevzel položaj v Seattlu. Ponudil ti ga je in pričakoval, da ga boš zavrnil. Garvin ima rad svoje varovance. Obožuje občudovalce ob svojih nogah. Ne mara videti, če kdo od njih pripravi kovčke in odide delat v drugo mesto. Garvina si takrat torej razočaral. Nikoli več se nista tako razumela kot prej. Nenadoma pa se
pojavi ta ženska tvoje preteklosti, ženska, ki ima Garvinovo podporo. Kakšno izbiro si torej imel? Kaj bi mogel napraviti s svojo jezo?«
Misli so mu zbegano krožile. Ko je mislil, kako so potekali dogodki tistega dne, najprej govorice, potem pa uradno Blackburnovo obvestilo in prvo srečanje z njo, se ni mogel spomniti, da bi občutil jezo. Bil je prepričan. ..
»Thomas, Thomas. Nehaj sanjariti. Ni časa za to.«
Sanders je zmajeval z glavo. Ni vedel, kako naj uredi misli.
»Thomas, vse tole si sam zakuhal. Ge priznaš ali ne, če se zavedaš ali če se ne. Na nekem nivoju je vse tako, kot si hotel. In storil si vse, da bi se zgodilo.«
Spomnil se je na Susan, ki mu je v restavraciji očitala, da ji ni povedal in mu rekla, da bi mu lahko pomagala.
In imela je seveda prav. Ona je odvetnica. Ge bi ji takoj povedal, bi mu lahko svetovala, kaj naj stori. Lahko bi ga rešila iz vsega tega. Am-
pak ji ni povedal.
»Thomas, ta spopad si hotel sam.«
In potem Garvin: Bila je tvoje dekle in si ji zameril, ker te je pustila. Zdaj se ji hočeš oddolžiti.
»Ves teden si delal na tem, da bi prišlo do spopada.«
»Max...«
»Zato mi nikar ne pripoveduj, da si v vsem tem ravno ti žrtev. Nisi žrtev. Za žrtev se imaš zato, ker nočeš sprejeti odgovornosti za lastno življenje. Ker si sentimentalen in len in lahkoveren. Misliš, da bi morali drugi ljudje skrbeti zate.«
»Jezus, Max.«
»Zanikaš, da bi imel prste zraven. Delaš se, da si pozabil. Delaš se, da ne veš, za kaj gre. In zdaj se delaš, da si zbegan.«
»Max. . .«
»Oh, pojma nimam, zakaj se sploh ukvarjam s tabo. Koliko ur ti še preostane do sestanka? Dvanajst? Deset? In kljub temu izgubljaš čas s starim norcem.« Obrnil je voziček. »Ce bi bil jaz na tvojem mestu, bi se vrgel
na delo.«
»Kaj naj zdaj to pomeni?«
»Saj vem, kakšen namen imaš, Thomas. Kakšni pa so njeni nameni? Tudi ona rešuje neki problem-Tudi ona ima neki namen. Torej: kakšen problem rešuje?«
»Ne vem,« je rekel Sanders.
»Jasno. Ampak kako misliš izvedeti?«
(Konec odlomka)
ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO
Sobota, 15. aprila 1995
IZLET ZA KONEC TEDNA
Na Šmarno goro ob svetlobi polne Lune
Samotno in nenavadno privlačno vzdušje
Šmarna gora je bila in Se vedno je romarska gora z znano cerkvijo Matere božje. V preteklih stoletjih so na Goro romali iz verskih motivov, »romarje« nove dobe pa pritegujejo Se drugi razlogi, od Čistega užitka v hoji in enkratnem razgledu do zastavljanja in podiranja rekordov v letnem številu vzponov.
Ob lepih popoldnevih in se posebno ob vikendih se zdi, da se vse mesto preseli na Šmarno goro. Verjetno Se vedno velja domneva Rudolfa Ba-
djure iz dvajsetih let tega stoletja, da nobenega vrha v vsej Sloveniji ne obiSCe toliko izletnikov kot Šmarno goro.
Kdor iSCe mir in samoto, se zato ob koncu tedna gotovo ne bo odpravil na vrh oziroma si bo izbral katero izmed manj obljudenih poti. Teh je na izbiro veC kot dovolj, saj sta Šmarna gora in sosednja Grmada kar prepredeni z njimi. Možnost natančnega vpogleda v mrežo steza ponuja planinska karta Polhograjsko hribovje in Šmarna gora, na kateri je
Kapelica ob poti pod šmarnogorskim sedlom. Ljudsko izročilo pravi, da se na skali, kjer stoji kapelica, pozna odtis kopita turškega konja, skale v okolici pa so v resnici okameneli Turki, ki jim je višja sila preprečila osvojitev utrjene cerkve na Šmarni gori.
območje slednje predstavljeno v merilu 1:12.500.
Zanimiv je podatek, da naj bi Šmarno goro in Grmado včasih poznali pod skupnim imenom Holm. O tem in o njeni pestri in zanimivi zgodovini govorita knjižici Josipa Novaka (1928) in Vilka Mazija (1974), obe z naslovom Šmarna gora, precej prostora pa ji posveti tudi
Andrej Stritar v svojem vodniku Izleti po ljubljanski okolici (1994).
Kljub izrednemu številu obiskovalcev lahko Šmarno goro doživimo kot najbolj oddaljeno goro sredi neznanega sveta, samo pravi Cas obiska moramo izbrati. ZveCer, v dnevih ob polni luni, je pokrajina veliko bolj slikovita in neverjetna, kot
Gora in gore (Vse fotografije: Dario Cortese)
sredi najlepšega sončnega	korenine v lunini senci je	iz njega. In še potem osta-
dne. Seveda, če te luna	dobro popaziti. Ko hodi-	ne nekaj Časa z nami. Do
nosi, kar izvoli, si bo kdo	mo v svetlobi noti, se zdi,	naslednje polne lune.
misli. Ampak ne: najbolj	da delamo korake v druga-	Luna se bo ta mesec za-
obljudeni poti iz Tacna	enem Času, pravljični svet	oblila danes, 15. aprila,
skozi Spodnjo Kuhinjo in	postaja resničen. Tako	Njena svetloba je dovolj
sosednja romarska pot sta	drugačen, da nas niti luči,	močna za nočno hojo tudi
takrat ravno dovolj široki	ki osvetljujejo parkirišče v	nekaj dni potem,
in svetloba dovolj močna, Tacnu, takoj ne zdramijo	Dario Cortese
da niti baterijske svetilke ne rabimo. Edino poti nam ne smeta biti popolni neznanki.
Najlepše je, če na vrh Šmarne gore pridemo še pred sončnim zahodom.
Takrat se zasneženi vrhovi Kamniških in Savinjskih Alp barvajo rumeno ... oranžno ... rožnato. Ko posivijo, zahodno nebo še vedno žari v svetlobi večera, v njej se izrisujejo vzpetine Polhograjskega in Loškega hribovja in v daljavi vrhovi Julijskih Alp. Nad deželo lega mir večera, ki je na tej vzvišeni točki še bolj izrazit. V širni dolini pod nami se prižigajo luči, veliko mesto je kljub neštetim svetlim točkam majhno, samo del očarljive nočne pokrajine.
Cerkev na vrhu Šmarne gore osvetljujejo reflektorji, zdaj sveti še polna luna. Njena svetlobo pride bolj do izraza, ko stopimo v gozd, v katerem se drevesna debla in njihove sence prepletajo v skrivnostne vzorce. Hoja v nenavadni srebrni svetlobi ni prav nič težavna, le na
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
241	PRVA UPRIZORITEV, PREMIERA	ZABAVA	OCANEC, OCA	REDKA, MEHKA BOMBAŽNA TKANINA	ROKOME- TAŠICA ČERNE	VRSTA STROČNICE	PROSTAŠKA, NESPODOBNA SALA	ZADNJI IN PREDZADNJI VOKAL	SISTEM IDEJ	NARODNI PARK V KENIJI	EDWARD TELLER	MATERIJA, SNOV	DOVRŠNI PRETEKLI CAS	AVTOR: SIMON BIZJAK	VEDAO PRAVILNEM SKLEPANJU	DINASTIJA ARABSKIH KALIFOV V BAGDADU	KOSITER	ENOTSKI VEKTOR	ODPRTA POŠKODBA	RIBIŠKI PLEN	ČLOVEK, KI NI ČLAN POLITIČNE ORGANIZACIJE	ANGLEŠKI PISEC IN ZGODOVINAR (JOHNI
SPOLNO OBČEVANJE BREZ -OMEJITEV														SPANSKO PRISTANIŠČE OB ATLANTIKU								
služba, ki SE UKVARJA „z REZULTATI ESslovanja Roooden- BRUNU sorodna JfiNCNICA_														TRGAČ PLODOV OTILIJA (UUBK.)								
								EMIL ADAMIČ			0H0LN0ST, OŠABNOST KRONIKA, LETOPIS											
IZTOK VALIČ ZELIŠČE ZENSKA PO MOŽEVI SMRTI			GLAVNO MESTO VELIKE BRITANIJE	DESNI PRITOK VISLE				VNETJE JAJČNIKOV ANDREJ BLATNIK									DELITEV CELIČNEGA JEDRA	CESTNO VOZILO				
				VDOLBINA NAREJENA S SEKANJEM	OSREDNJI PROSTOR V SIRIM. HIŠI	OSTANEK KART PO RAZDFIITVI						IND. ZVENA DRŽAVA HRV. SLIKAR IVJEKOSLAVI						ZBIRALEC STARIH CUNJ	RIMSKA BOGINJA JEZE	RADON BOJEVIT ŠOVINIST V ANG. IN ZDA		
						SVEDSKO IME ZA TURKU				URADNI SPIS HRV. PEVEC SLAVICA				DODAJANJE, PRIŠTEVANJE								PRVOTNA GRŠKA MUZA PETJA
BIVŠI. AVST. smučarski SKAKALEC JVETJORI)						MAKE- DONSKO KOLO	KRAJ PRI POREČU (IZCRKART)	SLAVNO- STNA OBLEKA					NEMŠKA PESNICA SEIDEL	VRSTA LISTAVCA, BREST	IDA KRAVANJA GLASBENIK KERSNIK							
' ii, RAZSVh- tuenski FILOZOF -J)ENIS)_								V. OBALA JADRANA V ST. VEKU NEODIM								PREPROSTO OBUVALO (MN.) IGOR TORKAR						
PREPREČE- VANJE gibanja, -JZH0DA_											RAZČLE- NJEVANJE								EVROPSKA STRUPENA KACA			
antični beotijec				AM. PROFESIONALNI KOŠARKAR (MICHAELI							ČLOVEK, KI HOTE ŽIVI BREZ STIKOV Z DRUGIMI								KRAJ JUŽNO OD BOLZANA (IZCRKRAOI			
Sobota, 15. aprila 1995
VREME IN ZANIMIVOSTI
JASNO	ZMERNO OBLAČNO	OBLAČNO	RAHEL	ZMEREN	MOČAN	RAHEL	ZMEREN	MOČAN	NEVIHTE	VETER	MEGLA	TOPLA FRONTA		OKLU ZIJA		SREDIŠČE CIKLONA	SREDISCE ANTI- CIKLONA
0		&	Ć)	66 i	666	§3	HI3	JI	8	6	22					C	A
VREMENSKA SLIKA
1020
1010
1000
Nad severni talnim valom, dro hladnega nikom k nam pri
Podatke pripravi ji
je območje nizkega zračnega pritiska s froi i bo jutri oslabljen prešel nase kraje. Visinsko je-se zadržuje nad Jadranom. S severozahod-prehodno manj vlažen zrak.
posreduje Hidrometeorološki zavod.
,nć22D
1040
DUBLIN „ 5/16°
---- tf
1030

Z
AMSTERDAM LONDON 7/12 9/15	°-'	°

PARIZ
°7/12

1020
OSLO ^STOCKHOLM
,/,,0C "/.o
K0BENHAVN —^
' /5/7 ° "
Jj ' A
BERLIN ^
0/12 0
0 BRUSELJ
6'9	DUNAJ
ŽS/10VA	LJUBLJANA
o MILANO 2/H
0 ,5-K v. = SPLIT
_C;
VARŠAVA 0 6/12
MOSKVA 3/5 o
o KIJEV 8/14
1020
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
SOFIJA
SKOPJEO 2/-	___
5/12
-O”	.
'	>-\x
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.17 in zašlo ob 19.48. Dan bo dolg 13 ur in 31 minut. Luna bo vzšla ob 20.04. in zašla ob 6.03.
:3t;
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.19 najnizje -58 cm,
ob 10.28 najvišje 40 cm, ob 16.11 najnižje -39 cm, ob 22.20 najvišje 59 cm
hitri: ob 4.52 najnižje -61 cm, ob 11.05 najvisje 39 cm, ob 16.44 najnizje -35 cm ob 22.50 najvisje 57 cm
ONESNAŽENOST ZRAKA X-2Z
Izmerjene koncentracije S02 mg/m3 (v mikrigramih na kubični meter zraka)

včeraj xx.x. povprečna 6.00-7.00
xx.x.
24-urna
XX.x
maksim.
urna
LJ Figovec........14
LJ Bežigrad........3
Maribor...........53
Celje..............9
Trbovlje..........19
Zagorje............3
Hrastnik..........10
Šoštanj............0
TopolSCica.........-
Veliki Vrh.......226
Zavodnje...........4
Velenje............4
Graška Gora........8
Kovk..............29
Dobovec...........95
Kum................-
Ravenska vas.....271
.23. „15 .
..78
..36
	20			46
	53			123
	43			222
	20			178
	19			60
	27			77
	16			50
	8			45
	18			140
	
	
	
BIOPROGNO;
Večina ljudi ne bo imela vremensko pogojenih težav in tudi spali bodo dobro.
žre
SNEŽNE RAZMERE
Rogla	od 80 do 100
Krvavec	60 do 120
Vogel	220
Mariborsko Pohorje	40
Kanin	30 do 200
Velika planina	10 do 50
Ribniško Pohorje	110
'




SVET! SLIKA PRI SLIKI.iZGGDBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
SB'/';
Avstralci obglavili britansko kraljico
CANBERRA - Le nekaj dni je na klopci pred nabrežjem jezera Burley Griffin v Canberri stal goli kip kraljice Elizabete ob svojem prav tako golem kamnitem soprogu. Neki mimoidoči je vCeraj ob zori opazil, da so kraljico obglavili (na sliki AP), njenemu soprogu pa prizanesli. Kamnito glavo s krono so policisti zaman iskali v bližnjem grmovju, tako da je bržkone končala v jezeru. Kipa v naravni velikosti sta delo kiparja Grega Taylorja. Njegova umetnina »Ob jezeru z Liz in Philom« pa je povzročila ostre reakcije avstralskih monarhistov. Predsednica skupine Avstralci za ustavno monarhijo Kerry Jones je delo ocenila kot »prostaško karikaturo«.
Spomin ni zamrl
CAVENNA (FRANCOSKA GVAJANA) - Charles Dreyfus, vnuk Alfreda Dreyfusa, je obiskal Hudičev otok pred Francosko Gvajano, kjer so leta 1895 zaprli njegovega deda, ker naj bi kot stotnik francoske vojske posredoval vojaške skrivnosti tujim silam. Hudičev otok je bil do konca druge svetovne vojne najhujša francoska jetnišnica. Po koncu vojne so jo zaprli, otok pa je danes nenaseljen. Charles Dreyfus je prvi elan Dreyfusove družine, ki je obiskal ta zloglasni otok. Po njegovih besedah je obisk priklical iz spomina najhujše trenutke, ki jih je doživela njegova družina. Primer francoskega Zida Alfreda Dreyfusa je konec prejšnjega stoletja povzročil v Franciji val atisemitizma, ki se je polegel, ko je prišla na dan resnica, tako da so Dreyfusa leta 1899 osvobodili in mu vrnili cine.
fl 'tv' J':|	J v	:
VVASHINGTON - Neko amerifikn zvezno sodišče je ameriško tiskovno agencijo United Press Itemational obsodilo, da je kršila Človekove pravice, ker je pred petimi leti iz službe odpustila 33-le-tno novinarko Julie Bri-enza zaradi lezbiCnosti. Novinarko so odpustili zaradi protestov neke verske radijske postaje.
Odkrili
požigalca
LONDON - Britanska policija je v Wind-sorskem gradu odkrila piromana, ki je odgovoren za manjše podtaknjene požare v zadnjih mesecih. Kot se je izvedelo, je to kraljičin uslužbenec, zadolžen za protipožarno varnost Gasilec je sedaj na začasni prostosti, o njegovi usodi pa bodo odločali 11. maja Pred dvema letoma je požar hudo poškodoval VVidsorski grad, po obnovi pa so poskrbeli za protipožarno varost in najeli poklicne gasilce.
Nosi? fesi, star 1,5 milijona tet
PEKING - V kitajskem Sichuanu so našli 1,5 milijona star fosil krokodila. Plazilec je dolg 104 centimetre, širok pa 40 centimetrov. Kot je včeraj zapisal Pekinški ve-cemik, je to najstarejši krokodilov fosil, ki so ga našli na Kitajskem. Odkritje obenem dokazuje, da je bil Sichuan nekoč ogromno jezero.
Malega Nicholasa Coxa so starši peljali na ogled Franklin Park Conservatoryja v Columbusu (Ohio), kjer je skoraj 3.000 najrazličnejših metuljev. (Telefoto AP)