Političen list za slovenski narod.
Po poiti prejeman volja: Za ml« leto predpl&Cufi fld., za pol leta 8 gld., za <etrt lata 4 fld., u jedea
caeaec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: «elo letu 13 fld., ta pol leU 6 fld., ta četrt leta S fld., sa jeden mesec 1 fld. V Ljabljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. rti na leto. t'osamni) itevilke po 7 kr,
Naročnino !n oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo ln ekspedlclja v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice it. 2.
Rokopisi se na vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulleuh St. 2, I., 17.
f.zhaja vsak dan, isvsemii nedelje m praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva t el e (6 n - 21 e v. 74.
V Ljubljani, v ponedeljek 11. septembra 1899. Imetnik XXVII,
Štev. 207.
Dreytus — obsojen.
Židovstvo celega sveta toži in žaluje te dni v neizmernem obupu. Zaman so bili vsi milijoni, katere so sipali židje širom Francije, da bi kupili Dreylusu nedolžnost; zaman se je trudilo židovsko in podkupljeno časopisje celih pet let, da bi pokazalo svetu Dreyfusa kot mučenika in vrlega pa-trijota; zaman vse grožnje, da se bode preprečila svetovna razstava v prihodnjem letu: Vojno sodišče v Rennesu se ni dalo ustrahovati židovskemu terorizmu in govorilo je resnico: Dreyfus je kriv, je izdajica.
V soboto ob 4. uri 50 min. je vojno sodišče razglasilo obsodbo, spoznalo je Dreyfusa krivim ter ga obsodilo s petimi glasovi proti dvema, upoštevaje olajševalne okolnosti, na deset let strogega zapora.
Kakor bi jih z vodo oblil, je osupnila ta obsodba Dreyfusove oboževalce, ko so videli tako žalostne vspehe vsega svojega truda in prizadevanja. Osupnilo jih je doslej skoro nepoznano dejstvo, da se vendar še dobe ljudje, katerih ne pre-slepe grožnje in denar. Udarec je bil res hud. A ta obsodba ni zadela samo Dreylusa, katerega je doletela le pravična kazen za njegovo izdajstvo, — v Dreyfusovi osebi je bilo obsojeno vse židovstvo, ki je s toliko vnemo zagovarjalo in podpiralo svojega tovariša; obsojena pa je bila tudi sedanja francoska vlada, katera je takoj pri svojem nastopu prevzela nalogo, da stori krivega Dreyfusa — nedolžnega. Zato se je tembolj čuditi možatemu postopanju sodnikov, da se niso udali niti viadnemu pritisku, temveč delali po svoji vesti.
LISTEK,
Parabole.
Spisal J. Jorgensen.
(Dalje.)
Pšenično zrno.
Bil je žalosten, vlažno mrzel jesenski dan. Na grmovju in drevesih so visele rudeče šipečje in ptičje jagode, na vsakem listu je blestela majhna, čista, meglena kapljica, in povsod se je videlo ove-nelo travo in rumeno listje. Zdaj pa zdaj je pri-drčal samoten voz po umazani cesti; voznik je imel veliko volneno ruto okoli vratu, in od časa do časa je mencal z rokami, da bi se nekoliko ugrel. Bil je prav žalosten dan, in ljudje, ki se imenujejo pesniki, so vsi okoli hodili in se veselili, da je bilo tako žalostno, in preložili so žalost v verze ter jih prodali ilustrovanim časopisom.
Tistega dne pa je šel sejat neki sejalec. Z vrečo žita na levi roki je stopal počasi naprej, z desno pa je raztresel semenska zrna po razorani zemlji.
Bila je velika njiva. Dolga in črna se je razprostirala pred njim z mnogimi, dolgimi, ravnimi brazdami, ki so se vsporedno stezale druga poleg
Razumljivo je, da s to obsodbo ni rešena Dreyfusova zadeva. Kakor trdijo časniška poročila, bode vštetih pri Dreyfusovi kazni tudi prejšnjih pet let, ki jih je že prebil v zaporu. Drugi zopet pravijo, da velja prejšnjih pet let, ker jih je prestal na vražjem otoku, toliko kakor deset let navadnega zapora, in da bode torej Dreyfus prestal svojo kazen že 15. oktobra t. 1.
Navzlic tej primeroma majhni kazni pa Drey-fusovi prijatelji vendar se ne mirujejo. Peče jih zavest, da je Dreyfus kriv, — in kaj potem pomaga, če pride že danes iz ječe. Zato je vložil zagov orni k Labori že prošnjo za novo revizijo, in Dreyfus jo je takoj v soboto zvečer podpisal.
Komedija se bode torej nadaljevala. Naj pride do kakoršnega koli rezultata, to je gotovo, da Francija od tega ne bode imela dobička.
Že doslej je izgubila francoska država radi te smrdljivo afere .več na. trojem ugledu in na svojih močeh, kakor bi doživela kak vojni poraz. In ako se bode ta zadeva še dalje zavlačevala, je skoro gotovo, da se ponesreči tudi bodoča svetovna razstava, od katere Francozi toliko pričakujejo.
Ako bi imela francoska vlada sploh kako smisel za ugled svoje države, ako bi ne hoteli državniki pokopati sploh vsako nado boljše bodočnosti francoskega naroda, tedaj bi se morali poprijeti z vso resnobo jedine rešitve v tej zadevi in odločno preprečiti vsak nadaljni poskus Dreyfusovcev.
Francoska država, katero spodkopuje toliko revolucionarnih elementov, kakor nikjer drugje, je imela doslej skoro jedino oporo v armadi. Dreyfusova gonja zadnjih pet let je omajala tudi ta steber.
druge v daljavo. Na skrajnem koncu se je zdela njiva ožja, , česar pa v resnici ni bilo. Bila je to »optiška prevara«, o kakoršnih se bero v učnih knjigah, katerih si pa jaz ne morem nikoli razlagati.
In mož je šel prav tja doli, kjer je bila njiva ozka; ko je pa prišel tja, je bila ravno tako široka, kakor na drugem mestu, in sedaj se je zdel ozek nasprotni konec njive. In potem je šel zopet nazaj. Videlo se je, kakor da bi hodil za mestom, kjer je njiva najožja, in kakor da hodi vedno dalje, ker ne more najti tega mesta. Mnogo ljudij živi na ta način. Ilodijo za tem, kar je zelo oddaljeno, in če so to dosegli, se obrnejo in vidijo to, kar so zapustili, v daljavi ter sc vrnejo tja, ker jih oddaljena stvar vedno k sebi vleče. In na ta način potujejo v svojem življenju ter blodijo sem in tja, tja in sem, in ne dosežejo pri tem ničesar in ne najdejo nikjer miru in pokoja.
Toda sejalec ni bil tak človek. Pri vsakem koraku je trosil semenska zrna — bila je dobra, polna pšenica — in zrna so padala in se trkljala ter se skrivala v črni, zrahljani zemlji.
In to je nadaljeval do večera. Tedaj se je spraznila njegova vreča, in šel je domu večerjat in spat.
»
* *
Tudi v armadi so se pokazala že nasprotja, ki utegnejo zadati državi najhujšo rano, za katero bi prav gotovo izkrvavela. In provzročil bi ta državni poraz — jeden Žid, za katerim gre v boj vesoljno židovstvo, ne marajoč za to, če poginja pri tem cela država.
Z lahko vestjo je izdal Dreyfus državne tajnosti, — saj Žid je internacijonalen, on nima domovine, zato mu je pač vse jedno, Francoska ali Nemčija; z lahko vestjo delajo sedaj Židje na propast francoske države, — in francoska vlada, francoski narod naj bi jim šel na roko ?
Politični preg-led.
V Ljubljani, 11. septembra.
O položaju. Mej posamnimi parlamentarnimi strankami na desnici kakor tudi na levici je opažati v zadnjem času gibanje, kakoršno je v navadi pred pričetkom državnozborskegu zasedanja. Tudi nemška katoliška ljudska stranka se je jela marljivo gibati. Načelnik te stranke posl. dr. Kathrein je dospel v soboto zjutraj na Dunaj ter dopoldne dalje časa konferiral z ministerskim predsednikom grofom Thunom. Pozneje se je sošel dr. Kathrein z načelnikom izvršilnega odbora vitezom Ja\vorskim in z zborničnim predsednikom dr. pl. Fuchsom. Popoldne so se pa sošli člani predsedstva katoliške ljudske stranke k predposvetovanju, katerega sta se udeležila poleg načelnika in zborničnega predsednika posl. dr. Ebenhoch in prelat Karlon. Včeraj dopoldne ob 11. uri se je pa vršila plenarna seja tega kluba, o katere sklepih pa dosedaj še ni nič znanega, umevno pa je, da so se člani razgovarjali o načinu, po katerem bi bilo mogoče dospeti do
Jedno pšenično zrno je ležalo Bamo med dvema črnima, mokrima grudama. In temu pšeničnemu zrnu je bilo strašno žalostno pri srcu. Temno in vlažno je bilo tukaj, in postajalo je še temnejše in vlažnejše, kajti megla se je zgoščevala in liti je začel ponočni dež. Res, bilo je obupno.
In obupalo je tudi pšenično zrno. Postalo je še tem bolj otožno, ker se je začelo spominjati boljših dnij.
Spomnilo se je tistih časov, ko je sedelo visoko gori na vitkem klasu, ko je je poljubovalo solnce, zibali vetrovi, ko je bilo srečno kakor dete v materinem naročju. Celo veliko, sivkasto zeleno pšenično polje je bilo polno klasja in bilk, in gori na višnjevem nebu jo stalo žareče solnce, in vsi škrjančki so peli od jutranjega svita do večera. In ko je solnce zašlo, ni postalo hladno in mokro kakor sedaj, temveč ljubka rosa je padala kakor krepilna pijača na solnčno vroče žito, in velik zlat mesec je ljubko obseval zoreča polja.
To je bilo v lepih časih, ki so minuli za večno . . .
Kajti, ah! prišel je grozni dan, ko je žvižgal srp po njivah in si delal sikajoče pot skozi žito. In prišle so za njim žanjice z grabljami ter povezale žito in naložile na vozove. Celo polje jc bilo podobno bojišču, s katerega odnašajo neprestano mrtvece in ranjence.	(Konec prih.

težko zaželjene sprave. Gotovo bodo sklepi te stranke precej vplivali na vladne korake v naj-
bližnji bodočnosti.
Garibaldljevi dnevi v Trstu. Poročali smo že, da je počastil tržaško lahonsko irredento 8. t. m. s svojo navzočnostjo Menotti Garibaldi, sin onega italijanskega »generala«, ki je v zelo žalostnem spominu pri vsakem zvestem Avstrijcu. Da sin ni mnogo ali pa prav nič bolj naklonjen Avstriji, je umevno samo ob sebi, in je vsled tega tembolj obsojati ovacije, ki so jih njemu na čast prirejali tržaški neodrešenci. Pri ti priliki je bilo dovolj govorov in vzklikov, ki žalijo patri-jotiški čut vsakega avstrijskega domoljuba. Pri vsprejemu so se posebno odlikovali podžupan Benussi ter poslanca d' Angeli in Mauroner, katerim je s tem znova pritisnjen pečat »avstrijskega patrijotizma«. Dunajska »Reichs\vehr« objavlja tem povodom daljši članek, v katerem ostro obsoja sedanje tržaške razmere. Mej drugim piše ta list: Gospoda, ki je te dni s tolikim slavljem vsprejela Garibaldijevega sina kot svojega suverena, pozna samo takrat Avstrijo, kedar potrebuje denarja ali ima kake druge bolečine. Ako je gospoda že popolno izgubila svoj avstrijski čut, in nad tem po najnovejih pojavih ni niti najmanje dvomiti, ako pripravlja sinu državi in cerkvi sovražnega revo-lucijonarca kraljevsko čast, potem jo je treba resno poučiti, da na avstrijskih, tržaških tleh ni prostora za take demonstracije, in da privilegiji ki jih vsled naklonjenosti avstrijskih vlad tržaškemu mestu uživa mesto in njega zastop, da ti privilegiji niso nepreklicljivi, ampak nekaj takega, kar se lahko prekliče in odvzame. Ta nauk jih najbrže ne bo prijetno dirnul, toda nikogar ne bo bo med pravimi Avstrijci, ki bi ne odobraval ali vsaj razumel tega vladnega koraka. Vlada mora resno misliti na to, da čim prej osuši velikoita-lijansko močvirje v Trstu in njega okolici.
Francoske novice. »Obzor« piše, da mu je poslal prijatelj sledeče novosti, katere prinaša z vso reservo, a katere je priobčil jako ugleden francoski politik: Na Francoskem je razširjeno mnenje, da bode Dreyfus brez dvoma jednoglasno zopet obsojen, a da nastane tedaj preobrat v vsej notranji politiki francoski. Osnovala se bode nova večina, katere geslo bode: Pas de juils, pas de macons; ustanovila si bode nov list, v katerega bodo lahko pisali tudi Hrvati (morda celo Slovenci?) in ki se bode obsežno bavil z Jugoslovani. Vse to pa, da bode privedlo do vojne, (čudno sklepanje!) Ako ni vojna izbruhnila doslej, je temu kriv Dreyfus, ki je izdal Nemcem francoski top. — Tako se samo tolmači nemir generalov in njihovo razburjenje, ker je vsled koraka poslanika Miinstera nastala vojna nevarnost.
Revolucija na otoku St. Domingo. Iz San Domingo prihajajo poročila o novih resnih nemirih. Ko je bilo namreč znano, da so odposlali člani Figueriovega kabineta orožje in strelivo, ki je bilo določeno za Azua, zbrale so sc neštevilne množice ljudij pred guvernerjevo palačo in brezobzirno, mej nepopisnim kričanjem zahtevale, da odstopi celo ministerstvo. Množica je udrla v vladno poslopje, razbila tam sliko nedavno umorjenega predsednika Henreauxa, potem je pa drla pred stanovanja posamnih ministrov ter razbila vse, kar ji je prišlo pod roke. Vlada je bila popolno brez vse moči. Ministri si v največjem strahu niso vedeli drugače pomagati, nego da so naznanili divjemu ljudstvu, da takoj odlože svoje mandate ter jih izroče možem, katere si bo izbralo ljudstvo samo. Isto tako je bil brez moči guverner sam in niti ni poskušal pomiriti razburjenih duhov. Nič drugega ni preostajalo, nego takoj izročiti ljudstvu vso oblast. Ker pa uporneži niso bili pripravljeni na takojšen vspeh, so izvolili najprej štiri može v varnostni odsek, ki bodo v sporazumu z Mejiom tako dolgo vladali, dokler se ne snidejo člani provizorične vlade. SenorVas-quez, začasni predsednik, naznanja, da bo vlado izročil pretendentu Jimenezu, ako bo tako želelo ljudstvo. Uporneži so sicer strmoglavili vlado in predsednika, toda vkljub temu je še prav malo upanja, da zavlada kmalu zaželjeni mir, ker tiče namreč za tem uporom ameriški intrigantje.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 11. septembra.
(Obletnica smrti cesarice Elizabete.) Povodom žalne obletnice je bil opravil danes v stolnici
ljubljanski mil. gosp. stolni prošt dr. Klofut ar slovesno črno av. mašo, katere so se udeležili zastopniki raznih uradov. — Pokoj duši nesrečne vladarice!
(Potrjen deželni zakon.) Presvetli cesar je potrdil z odlokom od 1. sept. sklep deželnega zbora kranjskega, s katerim se razdeli občina Turjak v dve samostojni občini Turjak in Rob.
(Nemška slavnost v Celju.) Objavili smo že dopis o tej slavnosti, a ker sledeči drugi dopis donaša več zanimivostij, zato ga tudi objavimo. Dopisnik pravi: Minuli so nemški slavnostni dnevi — čudi se svet — tiho in mirno! Že tedne po-prej je z vidnim veseljem naznanjala celjska »Deutsche Wacht« vsenemško veselico, katero bo obhajalo sovražno nam društvo »Siidmark« povodom svojega letnega zborovanja Pričakovala je gostov od blizu in daleč, posebno se je zanašala na splošno znane razgrajače in pretepače, na svoje visokošolce. In res, po pripravah 7. t m bi bilo soditi, da bode veselica izvanredna. Skoraj raz vsako hišo je vihrala zastava, seveda večinoma trankfurterca. Vender bi se motil, kdor bi mislil, da so posestniki iz svojega prepričanja razobešali one zastave. Ne! Mestni redarji so zahtevali, da, govori se celo, da so mnogi posestniki zastonj dobili nemške zastave, da se tako Celje pokaže v nemški barvi, da se dokaže nemška posest. Obžalovati moramo, da so se dali preplašiti tudi nekateri izmed naših ter izobesili zastave ! Taka neodločnost je obžalovanja vredna. Četrtek je pretekel tiho, a druga bode v petek, smo mislili. Toda varali smo Be. Zjutraj je svi-rala po mestu celjska godba, pozneje je šla k vsakemu vlaku na kolodvor, a gostov ni bilo in ni bilo in tako je godba zopet odšla, ne da bi kedaj več igrala po mestu. Še celo na prostor veselice, v mestni park, niso vdeleženci šli skupno. »Tagespost« pripoveduje, da se je slavnost v parku ob obilni vdeležbi vršila veselo in zanimivo ter dala lep skupiček v družbine namene. Mogoče so pač bili skupaj ljudje, ki se dobro razumejo, čisti dobiček pa že menda ne bo posebno velik vsled pomanjkanja tujih gostov. Da so vdeleženci seveda dali duška svojemu sovraštvu do Slovencev in do sv. vere, je žžlostno. Kazali so baje karikaturo, predstavljajočo duhovnika in zraven napis »los von Rom«. Tako se pohujšuje brez kazni in »iz blagih namenov« mladina! Nemci tudi trdijo, da so pri vhodu iz parka v mesto nekateri Slovenci izzivajoče stali (!) pred Narodnim domom, a zahvaliti se je »nemškemu taktu«, da ni prišlo do izgredov. Dobro ste jo pogodili! Poznamo nemški takt, palice in kamenje. Upali si niste, smeli niste pobijati vsled višjega ukaza, kar je javna tajnost. Tako nam torej pri zadnji slavnosti Nemci niso grenili življenja, pač pa je menda nje grabila jeza in se hitreje pretakala po njih žilah maščevalna kri, ker so jim po noči od 7. do S. t. m. sežgali na Reiterjevem hribu nad parkom vihrajočo franklurterco. Dokaz, kako so stražili svoj paladij! — Peščica tujih gostov iz bližnjih nemškutarskih trgov nas je že zapustila med »Ileil und Sieg«-klici na kolodvoru in mesto kaže zopet svoje vsakdanje lice, le tu in tam se kak šolarček igra z nemško zastavico, ki jo je dobil v parku in se tako navdušuje po znanem reku »friih iibt sich der ein Meister vverden will« za vsenemško domovino, posebno še za »nemško« Celje. — Takih tihih veselic Celjanom iz srca privoščimo !
(Slavnost Pavla Dijakona v Čedadu.) V nedeljo dne 3. septembra so Italijani sijajno praznovali v Čedadu llstoletnico Bmrti Pavla Dijakona. Pavel Diakon je bil rojen 1. 725 v Čedadu. Ko se je leta 786 vrnil z dvora Karola Velikega nazaj v benediktinski samostan v Montecassino, posvetil je svoje življenje pesništvu in zgodovini. Najvažnejše delo njegovo je zgodovina Langobardov »De gestis Langobardorum«. Pavel Dijakon nam pojasnuje prvo zgodovino Slovencev. Umrl je leta 799. Slavnosti se je udeležilo mnogo Slovencev, italijanskih, goriških in gg. Anton Koblar, profesor Laharnar in Simon R u t a r kot zastopniki »Slov. Matice«. Po vsprejemu na kolodvoru so se udeleženci podali v zavod »Collegio Nazi-onale«, kjer so jih pozdravili zastopniki mesta, naučnega ministerstva in razni drugi odličnjaki. Opat in arhivar benediktinskega samostana o A m e 11 i je govoril za združeno delovanje vere in znanstva. Popoludne je bil banket, potem ogled
mestnih znamenitostij. Zbor zgodovinarjev je imel v ponedeljek dve seji in v torek jedno. Predsedoval je montecassinski opat A m e 11 i, podpredsednik je bil graški profesor pl. L u s c h i n. Sklenilo se je izdati dobro izdajo vseh Dijakonovih del. V dotični odbor so bili izvoljeni Germani in Italijani. Opat A m e 11 i je predlagal, naj se brzojavno zahvali kralju, ki je obljubil prevzeti pokro viteljstvo pri podjetju. Vseučiliški profesor Bertoli je vsled tega povdarjal veselje, da je tak predlog prišel od moža v duhovski suknji. Pri predavanjih je madjarski vseučiliški profesor Sandor M k r k i trdil, da so v stari Panoniji izkopali langobardske starine. Anglež Tomaž H o d y k i n je razpravljal o sorodstvu med Langobardi in Anglo Saši. Ilart-man, Nemec, je predaval o razmerah mej rimskim in bizantinskim cesarstvom od 5. do 8. stoletja Drugi dan sta prišla na vrsto dva slovanska zastopnika. Fr. M u s o n i, župan v Št. Petru, je omenjal tista mesta iz Dijakonove zgodovine, kjer se omenjajo Slovenci, vseučiliški profesor v Kra-kovu Bandonin de Courtenay je našteval, v katerih dolinah na Italijanskem prebivajo Slovenci in kako se po vplivu Srbo-IIrvatov razločujejo 4 narečja med Rezijani. Panslavizem je naslikal kot strašilo. Romani so nam dali ime »Slovani«. Prof. C a p e 11 i je ocenil pesmi Pavla Dijakona in Lanutti, duhovnik, je govoril o knjigi, katero je izdal o Pavlu Dijakonu. Italijani v kraljestvu se niso pokazali napram slovanskim gostom nestrpne ter so nekaterim tržaškim iredentovcem cenzurirali govore. Kljub temu je tržaški poslanec H o r t i s govoril o »bratskem mestu Čedadu« in napijal v ime »Regione Giulia«. Na slavnosti je veliko ulogo igral umetni ogenj in oratorij »Vstajenje Kristusovo«, katerega so igrali v cerkvi tri popoldne zapored. Oratorij je zložil pred 40 leti kanonik v Čedadu Tomadini. Čudno je dirnulo, da so v cerkvi viharno ploskali in kričali »bis« t. j. »še enkrat«. Dalje je bila v Čedadu poljedelska razstava in razstava volov. Tudi dve slovenski zastavi ste v slavnostnih dneh v Čedadu mirno vihrali.
(Obrtniški shod v Ljubljani) je bil včeraj na Virantovem vrtu precej slabo obiskan. Sklicatelji so bili izmed obeh slovenskih strank. Predsedoval je g. T u m a , podpredsednik je bil g. Ig. Č a -mernik, tajnik g. Fr. B r e s k v a r. Razgovar-jalo se je o volitvi dveh zaupnih mož in dveh namestnikov v davčno komisijo obrtnijske doho-darine. Prvi je o tem razpravljal g. T u m a ter omenjal pri tem žalostnega položaja obrtnikov, katerim vedno silnejše škodujejo konfekcije. Dosedanji zastopniki obrtnikov so se trudili v davčni komisiji pošteno za svoje tovariše;, dasi štirje obrtniški zastopniki proti štirim zastopnikom države in odločujočemu glasu predsednika večkrat nič niso zmogli. Oglasil se je na to k besedi socijalni demokrat Kavčič, ki je razlagal, da bode bodočnost obrtnijska le tedaj ugodna, »ko bodemo uničili vse kr . . ., c . . . in f. . .«. Ker vladnega zastopnika ni bilo na shodu, bo navzočni obrtniki sami preprečili nadaljnje razlaganje takega socialdemokratskega obrtniškega programa. G. Kregar je obžaloval, da se obrtniki niso številnejše udeležili shoda, ki razpravlja o njihovih direktnih interesih. V davčni komisiji bo trije zastopniki, v prvi vrsti g. Čamernik in g. T u m a, dobro delovali, ne tako pa četrti. Tega naj se več ne voli. Z ozirom na to, da je g. Tuma govoril o konfekcijah, omenja g. Kregar, da imamo v Ljubljani »Trgovsko in obrtno društvo«, ki dela proti konsumnim društvom, proti konfekcijam, ki škodujejo obrtnikom, se pa še ni oglasilo. Nezmisel je skupno društvo za trgovce in obrtnike. Trgovec je posredovalec mej tistim, ki izdeluje in ki potrebuje. Interes takega posredovalca pa se ne more boriti z interesom obrtništva. Obrtništvo se mora samostojno organizovati. Kje je bilo »Trgovsko in obrtno društvo«, da ni sklicalo shoda v zadevi, ki je danes na dnevnem redu. Tudi »Obrtna zveza« spi, predsednika Š t u r m a niti na shod ni. Treba se je vzdramiti iz dosedanje zaspanosti. Gospod Franchetti bi rad zvedel za društvo, ki sploh kaj stori za obrtnike. Vsa sedanja obrtniška društva so za nič, ker jih vodi strankarstvo. Vsak obrtnik hoče podpirati samo svojo stranko. G. Kregar pritrdi, da v sedanjem položaju ni društva, ki bi delovalo za obrtnika. Bivše »Konservativno društvo« je še največ storilo za obrtniške interese. Ustanovilo se je »Kranjsko obrtno društvo«, ki jo pa
ekoro prenehalo, ker so v odboru bili veliki obrtniki, ki se za male ne brigajo. Želelo se je združenja obrtnikov in ustanovila se je »Obrtna zveza« ob obljubi, da »Konservativno obrtno društvo« ustavi radi združenja svoje delovanje, kar se je zgodilo. To združenje pa je bdo tako, da se je »Obrtna zveza« le pokazala, kadar je odbor hotel se višjim krogom oficijelno predstavljati v frakih, kar obrtniškega vprašanja ne bode rešilo. »Konservativno obrtno društvo« ni delovalo politično, delalo je samo za obrtniške zadeve. G. Franchetti pozivlje, da naj obrtniki strankarstvo puste na strani in da ni treba ravno gledati na ime društva, ako deluje za obrtnike. V svojih društvih naj obrtniki ne poznajo politike, pa tudi pri volitvah ne. Shod je sklenil da se pri v o 1 i t v i IV. davčnega razreda, ki bode 19. t. m., volijo v davčno komisijo : izstopivši in v komisiji za obrtnike neutrudljivo delavni g. Ig. Camernik, namesto g. Baraga pa g. Fr. Breskvar, knjigovez v Ljubljani. Za namestnika je shod določil gg. Zabukovca in Franchettija. Mnogo se je govorilo tudi o napačno sestavljenih izkazih o dohodkih in stroških na vpraševalnih polah ter so se vsprejeli primerni nasveti, da se obrtnikom pomaga pri sestavi izkazov in pri re-kurzih. G. Č a m e r n i k je pozival obrtnike, naj od uradnikov pri finančni oblasti zahtevajo, da se njihove izjave ne prestavljajo, nego da se slovenski vpišejo v pole, ker na nemške postave se nemščini neveščim obrtnikom ni zanesti.
(Učiteljstvo.) »Narod« je padel po »Domoljubu«' zaradi članka »Avstrijski učitelji«. O »Domoljubu« piše, da »ne zasluži druzega, kakor da ga prav po starošolsko okrcamo po prstih«. Na to pravi, da zanj »nima druzega, kakor zaničevanje«. K sklepu pa duhovito napoveduje, da »to ni naša poslednja beseda«. Mi poživljamo »Narod«, da poda znanstveno kritiko tistih dveh člankov v »Domoljubu«, ki sta sestavljena iz samih dejstev! Na psovke ne odgovarjamo.
(Iz Radovice.) Občinsko starešinstvo na Ra-dovici je pri občinski seji dne 8. t. mes. jedno-glasno imenovalo za svojega častnega občana pre-častitega in mnogozasluženega gospoda Franc Schw« i g ar j a, bivšega svojega župnika. Občinsko starešinstvo mu kliče: Bog ga živi še mnogo mnogo let!
(Volitve v pridobninske komisije.) Zaradi pogovora o volitvah v pridobninske komisije se vsi pridobninski zavezanci I. in II. razreda vabijo, da bi v četrtek 14. septembra 1899. ob 10. uri dopoludne, pridobninski zavezanci III. razreda v pri-redbenem okraju mesto Ljubljana pa tudi v četrtek ob 4. uri popoludne prišli v dvorano Mestnega doma (cesar Jožefov trg). — VLjubljani dne 10. septembra 1899. — Predsedstvo trgovske in obrtniške zbornice: Perdan m. p.
(.Sudmarcka" na delu.) V petek je imela »Sudmarcka* občni zbor v Celju. O ponesrečenih političnih demonstracijah smo že poročali, dostavljamo še nekaj črtic o poročilu »Stidmarki-nega« delovanja. Blagajnik H o r n ec k je poročal, da je imela »Siidmarcka« v preteklem poslovnem letu prometa 41.024 gld. 65 kr. Novih podružnic je dobila: na Štajerskem 12, na Koroškem 5, na Nižje Avstrijskem 7, na Solnograškcm 6, na Pred-arlskem 1, na Tirolskem 2, na Primorskem 1, skupno 34. Sosebno se je pomnožilo število usta-novnikov. Od 112 je njihovo število naraslo na 144. Največ so »Stidmarcki« dale dohodka veselice. Samo »Miirchenfest« v Gradcu ji je donesel 3360 gld. v Leobnu 1467 gld. 90 kr. i. t. d. Podpore so ji dali dež. zbori štajerski, koroški, nižjeavstrijski in mnogo nemških občin. Samo Dunaj je dal 500 gld. Nabiralne pušice so dale za širjenje nemškega ozemlja 735 gl. 48 kr., dobili pa bi še več, ko bi po gostilnah Nemci iz pušic ne — kradli. Za žvepljenke »Siidmarck« je dobilo društvo 1871 gld. 60 kr. Žvepljenk ima društvo dvojni vrsti, dalje ima dopisnice, brošure, koledar, društvena znamenja in zobotrebnike, katere izdelujejo v Koče vj u. Društvo ima svojega »\Vanderlehrerja«. Društvo je podpiralo ne samo nemške kmete pri nakupovanju slovenskih po sestev, nego tudi zgradbo nemških šol, ustanavljalo je z velikimi žrtvami nemške »ljudske knjižnice«. Za ta namen jo dajalo opetovano po 500 gld. Mnogo posojil je dalo nemškim obrtnikom, vendar bode odslej posojila zavračalo na posojilnice. Za skladišče na Spodnjem Koroškem
je žrtvovalo 5000 gld. Podružnic ima društvo 165 in sicer na Štajerskem 69, na Koroškem 28, na Nižjeavstrijskem 27, na Tirolskem 16, na Sol-nograškem 11, na Zgornjeavstrijskem 7, na Kranjskem 4, na Primorskem 2 in na Predarlskem 1. Letnina je 1 gld. — »Sudmarcka« je od 1. 1890 velikansko narastla. Dolžnost vseh Slovencev bi bila ob naraščajoči nemški poplavi složno delovati za „Našo stražo" ter se je o vsaki priliki spominjati z darovi. Nemška sloga pri nemški požrtvovalnosti bodi nam vzgled!
(Porotne obravnave v Ljubljani.) V soboto se je preložila obravnava proti posestnikovemu sinu Ivanu T r šar ju iz Blehove vasi, obtoženemu hudodelstva uboja, na prihodnje zasedanje. Danes stojita pred porotniki bivši trgovski pomočnik pri-siljenec Franc Čel i h ar in delavec - prisiljenec Karol Apolo n i iz Trsta, ki sta nedavno umorila v tukajšnji prisilni delavnici svojega tovariša.
(Odgovor) na mnoga vprašanja: Fr. Bleiweis tudi iz Mošenj (p. Radoljica) rad postreže vodstvom Marijinih družb.
(Umrl je) v soboto zjutraj tukajšnji posestnik in mesar g. Jos. Strehar v 47. letu starosti. Pokopan je bil včeraj popoldne. V nekaterih iztisih naše sobotne izdaje je bila njegova starost pomotoma označena s 17. letom.
(Zahvala.) Odbor prostovoljnega gasilnega društva ljubljanskega se tem potom najtoplejše zahvaljuje vsem onim, ki so s svojim nastopom in delovanjem pripomogli k tako sijajno uspeli slavnosti o priliki otvoritve »Mestnega doma«-Specijelna zahvala gre občinskemu svetu ljubljanskemu, njegovemu načelniku g. županu Hribarju, prečastitemu g. kanoniku Erkerju, združenim pevskim društvom, marljivim odsekom slavnosti in tukajšnjim dnevnim listom.
(Zahvala.) Učiteljice, udeleženke duhovnih vaj izrekajo tem potom iskreno zahvalo presvetlemu knezoškofu za višepastirski blagoslov in odzdrav: »Učiteljicam zbranim pri duhovnih vajah pozdrav in blagoslov, da bodo iznovič duhovno prerojene mogle z najboljim vspehom vzgojevati milo našo slovensko mladino. Ant. Bonaventura, škof.« — Brzojavni odzdrav Presvitlega je razvnel z veseljem srca vsem za sveto stvar in narekoval obljubo, delati in žrtvovati svoje moči dragej mladini v blaginjo po želji in v duhu našega višjega mladinoljubnega pastirja. — Na Češko odišlemu g. voditelju duhovnih vaj, preč. g. K. Fink-u za-kličemo iz srca za njegov trud in lepe govore: »Bog plačaj in blagoslovi ga na njegovem novem delokrogu«! — Za plemenito dobrode|stvo, katero nam vsako leto za časa duhovnih vaj z obče-znano ljubeznivostjo skazuje prečastna g. prednica uršulinskega samostana kakor tudi druge g. redovnice osobito za prekrasno petje pri slovesnostih, želimo od Vsedobrotnega prav bogato nagrado. — Združujemo z zahvalo iskreno prošnjo za daljno blagonaklonjenost plemenitih redovnic, da nam bode moči še mnogokrat pri obilni udeležbi vživati neprecenljivo duševno dobroto, ki se nam je tako omilila.	Udeleženke.
(Ponesrečili.) Mej postajama Mirna peč in Novomesto sta prekladala 5. t. m. žel. delavca Fr. Parkelj in Ant. Medvešek žel. pragove. Jeden teh je padel prvemu na levo nogo in mu jo poškodoval. — Predzadnji dan m. m. je padla Hel. Rakovec s Strmce pri Selcah tako nesrečno s hruške, da je vsled notranjih bolečin drugi dan umrla.
(Korajžo so poskušali) fantje v Tacnu pod Šmarno goro. Pri tem je bil nekdo iz Pirnič tako neroden, da je Karolu Novaku zasadil nož v leyo roko.
(Ogenj v mestnem logu.) Včeraj je treščilo v mestnem logu v šupo Jurija II a b e t a. Ogenj je naredil škode 1000 gld. Uničil je šupo, ki je veljala 800 gld. in sena 200 centov po 1 gld. Habe je bil zavarovan za 800 gld. Pri gašenju se je ponesrečil gasilec Matija Tomšič. Hotel je s sekiro zasekati v neki tram, a sekira se mu je zasadila v nogo.
(Ponesrečil) se je v soboto pri zgradbi Stau-dacherjeve vile v Ljubljani 141etni Al. Novak. Padajoča opeka ga je ranila na obeh rokah. Novak je pričel delati še le v soboto zjutraj.
(Strela udarila.) Ob včerajšnji nevihti ob petih zjutraj jo strela udarila v brzojavni drog ter ga popolnoma razklala. Mimo je šel mož, ki se mu pa k sreči ni nič žalega zgodilo — poleg strahu.
(Toča Je pobila) 3. t. m. v Babinem polju pri Starem trgu. V komaj četrt ure je provzročila 1000 gld. škode.
(Povozil) je hlapec posestnika E. Schmarda Fr. Oražem 6. t. m. pop. v Domžalah lOletnega dečka P. Majdiča z Gor. Domžal. Voz mu je stri prsa in je deček po preteku pol ure umrl.
(Ogenj.) Posestniku M. Brezniku v Plešah pri Žužemberku je 6. t. m. pogorela s slamo krita hiša s stranskim poslopjem. Škoda znaša 200 gld. Posestnik ni bil zavarovan. Zažgal je petletni sin.
—	V Suhadolu je požar povzročil kočarju J. Pod-lipniku 500 gld. škode. Pogorel mu je 7. t. m. leseni del hišnega poslopja. Zažgala mu je šestletna hčerka.
(Dva samomora.) Minulo sredo se je obesil na podu kovača Ulčarja v Fortuni pri Gorjah neki Fr. Ozbič baje s Koroškega. Prosil je prejšnji dan prenočišča in ostal baje radi bolezni celi naslednji dan pri Ulčarju. Rojen je bil baje v Kamniku. — V četrtek so našli blizu Polhovice mrtvega 201et-nega Jos. Kronarja iz Polhovice. Obesil se je bil na bližnje drevo, v smrtnem boju se je pa vrvica
utrgala in je truplo padlo na tla.
*
* *
(Dunajčani na božji poti.) Te dni se je kakih 400 Avstrijcev, večinoma Dunajčanov, odpeljalo na Bavarsko na božjo pot k Materi Božji v Alt-otting, kjer obhaja letos ondotna Marijina družba 300letni jubilej. Romanje vodi P. Abel.
(»Der deutsche StiUltelmud« — prepovedan.) Že drugič so prosila nemška mesta na češkem za dovoljenje, da bi ustanovila zvezo nemških mest. A vladi je dobro znano, kakšne tendence bi zastopala ta »zveza«, zato je odločno obakrat odrekla dovoljenje, ker bi bilo to »nevarno splošnemu državnemu redu«. Počasi bo torej vendar tudi vlada sprevidela, kam meri vse delovanje čeških Nemcev.
(Goreča kolesarica.) V Treptovu je nedavno kolesarila po noči neka dama. Pozabila je vzeti seboj svetilko. Zato je prižgala luč, ki jo je s »škrniceljnom« zabranila proti vetru. Ta se je pa vnel, vžgal tudi obleko, in takoj je bila vsa v plamenu. K sreči je prihitelo nekaj kolesarjev za njo, ki so vrgli svoje suknje čez njo in jo rešili. Nekaj opeklin jo spominja sedaj tega nevarnega »športa«.
(»Otroci Italije Mariji«) To je napis na kipu Matere Božje, ki so ga 28. t. m. postavili v severnem Piemontu na 3537 m visoki pečini Roccia-melone. Kip je iz brona in je s kamenitim podstavkom vred 8 m visok. V kamen je vsekana posvetba, ki jo je zložil v ta namen Leon XIII. Ta kip je sedaj v Evropi najvišje stoječi verski spomenik. Denar so zbrali izvečine šolski otroci
—	kakih 130.000 otrok je dalo svoj donesek —, zato nosi napis: »Otroci Italije Mariji«.
Telefonska in Drzojavna por&Cite
Dunaj, 11. septembra. V dvorni župni cerkvi se je vršilo danes zadušno opravilo po pokojni cesarici Elizabeti ob prisotnosti cesarja, večinoma vseh članov cesarske hiše, ministrov in raznih drugih vojaških in civilnih dostojanstvenikov.
Budimpešta, 11. septembra. V občini Kislod v vesprimškem okraju je vpepelil požar 4t> hiš.
Rennes, 10. septembra. Vojno sodišče je s petimi proti dvema glasovoma obsodilo Dreyfusa v desetletno ječo.
Pariz, 11. septembra. Petletni zapor, ki ga je prestal Dreyfus na vražjem otoku, bo vštet v odmerjeno kazen. Po poročilu Dreyfusu prijaznih listov se mu zaračuni dosedanji strogi zapor celo za deset let in bo potem takem prost že 15. oktobra.
Pariz, 11. septembra. Ministerski predsednik je vsprejel danes odvetnika Demange, ki je poročal o razpravi v Rennesu in pojasnil svoje nazore.
Pariz, 11. septembra. Vjuridičnih krogih prevladuje mnenje, da se bo kasacijski dvor zopet pečal z Dreyfusovo pravdo. Poleg petletnega zapora na vražjem otoku se všteje v kazen tudi sedanji preiskovalni zapor. Dreyfusa, ki je znova degradiran, bodo odvedli v trdnjavo, ki jo določi za to predsednik Loubet.
Pariz, 11. septembra. Povodom razgla-šenja Dreyfusove obsodbe ni bilo nikjer večjih nemirov, le v Belfortu se je v soboto zvečer zbralo nekaj demonstrantov pred hišo Drey-fusovega brata. Razbili so nekaj oken. Policija jih je kmalu razkropila. Tem bolj pa delajo javno mnenje razni židovski listi, ki pravijo, da je sodišče rešilo samo čast generalov.
Pariz, 11. septembra. Uradno se de-mentuje poročilo nekaterih listov, da bo odstopil vojui minister Gallifet.
Hennebergova svila
od 45 kr. do gld. 14-65 meter — jedino prava, ako se naroči neposredno od mojih tovarn — črna, bela in bar-vena, — najbolj modernih tkanin, barv in vzorcev.
Na zasebnike poštnine in carine prostorna dom. — Vzorci obratno. — Dvojni pismeni porto v Švico.
Tovarne za svilo G. Henneberg
165 (e. in kr. dvorni zalagatelj) v Curlhu. 13—10 1 Neprekosljlvega učinka je
Tanno - chinin tinktura za lase.
Okrepčuje ln ohranjuje laslšoe ln preprečuje Izpadanje las.
Cena 1 steklenici z rabilntm navodom 50 kr.
Jedlna zaloga	1 566 11
lekarna Milana Leustek-a v Ljubljani,
Resljeva cesta št. 1, poleg mesarskega mosta.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil.
Razpošilja z obratno pošto.
£ SSkift)! M*
7.	septembra. Barbara Rihar, delavčeva žena, 71 let, Kladezne ulice 19, ostarelost. — Pavel Steblaj, posestnikov sin, 6 mes., Ka-olinska zemlja 34, želodčni in črevesni katar. — Alojzij Slamnjak, delavčev sin, 15 mesecev, Karolinška zemlja 21, jetika.
8.	septembra. Marija Kervina, delavčeva hči, 6 mesecev, Cesta na loko 15, črevesni katar. — Alojzij Strupi, delavčev sin, 1 mesec, Na prulah 6, črevesni katar.
9.	septembra. Josip Strehar, mesar in posestnik, 46 let, Tržaška cesta 12, sušica mo/.gan. — Ernestina Schaschel, vladnega svetnika hči, 1 dan, Kongresni trg 8. apoplexia meningitis. — Ivan Matko, lončar, 60 let. Kravja dolona 11, vsled raka.
V bolnišnici:
6.	septembra. Feliks Zgonc, mitniškega paznika sin 1", meseca, pemphigus.
7.	septembra Frančiška Hribar, šivilja, 52 let. srčna hiba. — Marija Stražar, gostija, 79 let, vnetje srčnih mišic
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo
od dne 2. do dne 9. septembra.
		Pl-	kr.		Ki.	kr.|
Goveje meso I. v.	kp	-	64	PšeničnamokalOOkg	16	—
» » II. »	»	_	56	Koruzna » » »	7	20
» . III. >	>	—	48	Ajdova > » »	17	-
Telečje meso	>	—	58	Fižol, liter ....	_	10
Prašičje » sveže	>		70	Grah,.....	—	11,
» » prek.	>		8^	Leča, » . . . .	—	11
Koštrunovo meso	>	—	36	Kaša, » . . . .	—	10
Maslo . . . .	>	1	—	Ričet, > . . . .	—	10
Surovo maslo . .	>		95	Pšenica. . 100 kg	9	20
Mast prašičja . .	>	—	70	Rž . . . » »	7	—
Slanina sveža	»	-	60	Ječmen . . » »	6	50
• prekajena	»	_	70	Oves ... » »	6	—
Salo.....	»	—	60	Ajda ... » »	9	—
Jajce, jedno . .		—	3	Proso, belo. » »	9	50;
Mleko, liter . .		—	8	, navadno » »	6	60
Smetana, liter		—	40	Koruza . . » »	6	60
| Med . . . .	kp	—	80	Krompir » »	21 50	
j Krompir . . .	»	—	3	Drva, trda , seženj	6	80
				» mehka, >	4	60
1 Golob . , . .		—	20	Seno, 100 kg . .	2	—
1 Raca.....		—	<0	Slama, > > , .	1	80
' Gos..... 1				Stelja, » > . .	—	
1	Čas opazovanju	Stanje barometra v ram.	Temperatura po Celzija	Vetrovi	Nebo	it . •p s S ■3, a rt <* »
9| 9. zvečer		32-8	17 3 | sl. jug. | jasno			1-8
10	7 zjutraj 2 popol.	:31'8 ■29 3	14 6 212	sr. ssvih. p. m. jjvzb.	oblačno pol oblačno	
10	9 zvnfter	730 3	12 0	sr. s/ah.	nevihta	32 7
11	i zjutraj 2. popol.	7302 728 8	9'7 160	brezv. p. m. jzah.	sk. jasno del. jasno	
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 3062 m., srednji zračni tlak 736-0 mm.
Srednja temperatura ™uuu; ,u ■ . uv,......u . .
Srednja temperatura nedelje 15-9°, normale: 15 6°
•t f
f, -
0) -C
5» =•
d ca
M S
i—I ra
■9	=
!2
A	°
n	~
m	»
<u	2
al	"=
O t
co
>
Baba tega v zamašek vžganega znamenja in ru-
deče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
GiessliiiMske kisle vofle.
20-36
V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Kupiti želim
v škofji Loki majhno hišo 8 tremi ali štirimi sobami. Poslopje naj je v dobrem stanu, in če mogoča blizo kake cerkve. Kdor tako hišo prodati želi, naj z imenovanjem hišne številke to naznani upravništvu »Slovenca«.	746 3—1
Mlad, vojaščine prost
i........
izvežban v vseh strokah, išče službe. Sprejme tudi kako drugo primerno službo 748 3—1 Naslov pove upravništvo »Slovenca«.
Organi sta,
samca, nravnega vedenja, izurjenega pevca in igravca, z dobrimi spričevali in priporočili preoej sprejmem v službo. Poprejšnji vstopi v učiteljišče. Plača na mesec ?golj v denarjih, prosto stanovanje; cerkovniška služba ločena.
Trg Planina na Notranjskem, 8. sept. 1899.
739 3- 1	Podboj, župnik.
Ckltnnto hnviio v kosilarnih Skatljicah za raz-iiiAjVK> Ulir C/O prodajalce in lastno uporabo
se dohš pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice
Vnanja naročila proti povzetju. 228 5 11—6
Naznanilo 745 3—2 o pričetku Šolskega 1.1899/1900.
Redno vpisovanje učencev v glasbeno šolo za predmete: klavir, vijolina, čelo, glasbena teorija, splošno petje, harmonija, kontrapunkt, solopetje in zborovo petje vrši se v dneh 16., 17. m 18. septembra v vodstveni sobi društvene hiše (Vegove ulice, I. nadstropje) pri šolskem vodji ,Glasbene Matice' g. prof. Fran Gerbiču.
Čas rednega vpisovanja je: v soboto, dn<§ 16. sept. dopoludne od 10.—12. ure in popoludne od 4.—6. ure, v nedeljo, dne 17. sept. dopoludne od 11.—.12. ure, v pondeljek, dne 18. sept. dopol. od 10 —12. ure in popoludne od 4.—6. ure,
V	šolski moški zbor (dijaški zbor) vpisuje se v pondeljek, dne 18. septembra popoludne od 5. ure naprej v pevski dvorani, v II. nadstropju pri koncertnem vodji g. M Hubadu.
V	torek, dne 19. septembra popoludne ob 5. uri naj pridejo vsi učenci v pevsko dvorano v II. nadstropji, da se jim ondi naznani čas pouka, razdelitev ur in oddelkov.
V	sredo, dne 20. septembra prične se redni pouk v vseh predmetih glasbene šole.
V Ljubljani, dne 8. septembra 1899.
Društveni odbor.
Od vseh avstrijskih škofov potrjeni in od vis. c. kr. ministerstva za uk ln bogočastje pripuščenl slovenski
mali, srednji in veliki
m mm
i
v
*8f
1
ki ca je založilo knezoškofljstvo ljubljansko, se dobiva pri knjigotržcih na drobno mali po 15 kr., srednji po 32 kr. in veliki po 40 kr.
Na debelo pa gu bo od 15. sept. 1899 dalje razprodajalo edino le knezoškofljstvo ljubljansko, ki je
poskrbelo za to. da ne dohe le knjigotržci kolikor mogoče velikih ugodnosti], ampak da ho dajalo tudi gg. katehetorn. ki bi katekizma več vkupaj naročili, na vsakih 10 iztisov po tri iztlse namečka za ubožne učence.
Vsi iztisi katekizma, kar se jih bo od 15. septembra t. 1. dalje razprodalo knjigotržcem, bodo imeli znotraj na platnicah prilepljen po en listič. Te lističe naj gg. katehetje od učencev nabirajo ter naj je svoj čas pošljejo knezoškofijstvu ljubljanskemu, katero jim bo poslalo za vsakih 10 takih listkov po en iztis dotičnega katekizma za ubožne učence zastonj. Plačati jim bo samo troške pošiljatve.
Natančneja pojasnila glede dobave v večjih množinah daje na željo gg. razprodajalcem knezoškofljstvo ljubljansko.
V Ljubljani, dne 9. septembra 1899.
749 1
Telefon štev. 135. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzu.
Pri dež. kot trg. sodišču protokollrana
Maks Veršec'
I^JUB i^T^vrvi.
Poštni čekovni promet štev. 847 533. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu (Giro-konto),
obresti od dne do dne po 4'/»%. Poštno - hranllnlčne položnloe so na razpolago.
I > u n a j s k a t> o r z a .
Dn6 11. septembra.
fcknpni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld. ......
Iiondon vista.......
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
J0 mark............
SO frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
100 gld. 05		kr.
99 >	95	»
118 »	—	>
100 »	30	»
1x7 »	50	»
95 »	20	>
903 »	—	»
372 »	75	»
120 »	57'	9»
68 »	90	•
11 »	77	»
9 »	68	»
44 >	50	»
5 »	69	»
Dne 9. septembra.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	171 gld. 25 kr.
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	156 » 50 »
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	100
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......140
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 ....	128
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	107
Posojilo goriškega mesta.......112
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....—
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0	97
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	215
» » južne železnice 3°/0 .	164
» » južne železnice o°/0 .	117
» » dolenjskih železnic 4°/0	99
30
75
25 25 50 60
Kreditne srečke, 100 gld......197 gld 25 ki.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld.	165 » — »
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20
Rudolfove srečke, 10 gld. ......	29
Salmove srečke, 40 gld........84
St. Genčis srečke, 40 gld.......84
VValdsteinove srečke, 20 gld......62
Ljubljanske srečke.........23
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. .	151
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3195
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. .	433
Akcije južne železnico, 200 gld. sr. . . .	72
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	105
Montanska družba avstr. plan.....281
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	183
Papirnih rubljev 100........127
85	»
—	»
25	»
—	>
20	»
—	»
—	»
25 25
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulanfna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M 13 II C U K"
I., UlfolIzeilB 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
iSJT Pojasnila TtXi v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolui varnosti HkšC naloženih glavnic, *Xft