163. števiimi. I LlBbDiii, i Mrtrt, 19. julija 1917. t. lelo. .Slovenski Narod' T«lja po pošti: Z* Avstro-Ogrsko: ćelo ieto skupaj naprej . K 28 — pol leta m m . • . 14— j cetrt leta „ „ . . . 7-— Mam m ,. *>-^n za iNeracijo: I ćelo Ieto naprej . . . K 33- I za Amerlko in vse druge dežele: | ćelo 'eto naprej ... K 38.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovot dopisnica ali znamka. CpraTniitvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica it 5, telefon *t SS. Ismaja vsik dan svafisr Uf is aii ne Ulja la arasiikt. ln«erati se računaj i po oor.v>M »ne f prostori in sicer: I mn visok, ter 63 moi ^irok prostor: enkrat po S fir«, d/a'trat o) 7 vii., trikrjt po o v. Poslano (enak prostori IrS via., •.>«-tqj in zahvale {»».iiaic prostori 10 vio. Pri večjih inserijiti po dogovoru. Na pismena narosi!i »>rez ist>d>feti /posUtv* mro*nlne se ne oiira. „Naraia« tls sira**' talsfoi ši 85. Upravništvu naj se .kjšiIj* > naime, re*l i rucije, inseratl Ltd., to je adininfetrativne stvari. .Slovenski Narod" velja v Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj : ćelo Ieto naprej • • . . K 2V40 I pol leta .. ..... 1320 Ičetrt leta n • . . . , 6*60 na mesec......, 2*20 Poaaamoaaui atovllka velia 10 rtnarjev. Dopisi naj se frankirajo. Kokopisi se ne vraČajo. OreiaUtro: Šaallora ulica iL 5 (v pritličju levo), tslelon ŠL 34. Za mir. g Dunaj, 18. julija. TukajŠnje »Avstrijsko politično društvo- je sklicalo snoći shod, ki so se ga udeležili mnogi elani obeh zbornic, politiki, učenjaki in pisatelji. DoiO so tuđi razni slovanski poslan-ci, rned njimi dr. Krek in dr. K o -rošec. Ko je pozdravil shod komerčni svetnik M e i n 1. je govori I zelo temperamentno urednik Bosbauer za mir brez aneksij. Govornik je v oštrih besedah okrcal nemški radikalizam. Aneksijo-nisti in z vojno divjostjo obsedeni V s e n e m c i so imeli vedno v Berlinu in na Lipskem veliko besedo in so našli tuđi v Avstriji posnemoval-cev; a zdaj se jih većina nemških ljudskih zastopnikov otresa. Prof. Delbriick je v znanih »Preussische Jahrbucher« napisal članek proti Vsenemcem in po pravici razložil, da bo mogla Nemčija sele potem to vejno častno dovršiti, ako se tak ih šovinistov otrese. Tipično je, kar Vrsenemci radi na take pojave odgo-varjajo. da so njihovi nasprotniki podkupljeni z — angleškim denar-jem. Ali kaj se bodo toliko šopirili, kajti vsenemški kričači so notorično tu in tam v manjšini. Ali Če hočemo doseći resničen mir, ne smemo doma uganjati politike ptica noja. Kakor tuđi se dozdeva nehvaležna naloga, vendar moramo doma poskusiti in uresničiti mir med narodi. Edino le Avstrija. ki je doma izvojevala mir in red med svojimi narodi, bo mogla uspešno dokončati svetovno vojno. Prof. Lammasch je poslal pismo, ki zahteva združitve vseh na-rodov te države in meni, da bi mogla Avstrija služiti ćeli Evropi za vzor, kako doseći in zagotoviti mir. Nato je govoril dr. Kre k, ki je izvajal: Čas za to, da se doseže tra-jen mir, je zelo pripraven, kajti vsa ljudstva so duševno tako razpolože-na. da misli jo in govore Ie o vojni i n miru. Vse dušno življenje ima Ie to barvo. Zato so narodi sprejemljivi za vsako rešilno vejico, ki jih vede iz tega obupnega stanja, ki je skoro že psihoza. Zato pa je zelo nevarno, ako zdaj razni demagogi ali pa enostran-ski politiški voditelji skušajo utrje-vati razne zmotne misli. Med temi zmotami je glavna ta. da more vojna roditi sploh kaj dobrega. Staro grško načelo, da: »vojna je mati vsemu«, se je izkazalo povsem napačno, in ves svet je danes uverjen, da — vo j-n a je smrt vsemu, Vodilni in ustvarjajoči faktor ne more biti sila, marveč etika in pravo. To morajo pravzaprav ćelo tišti priznavati, ki stoje na stališču sile. Politika sile zahteva zveze med državami, da se sele pridobi ali pa ohrani ta sila. Toda zveze ne slone na s i I i, marveč na zvestobi, torej na e t i k i in pravu. Kdor zagovarja princip s i I e, je že iz-gubil pravico, govoriti glede na državne zveze — o nezvestobi in izdajstvu. Druga zmotna misel je ta, da se sklicujejo nekateri pri vsaki priliki, ko se razpravlja o edino možnih pod-lagah za mir. da je to delo za e n t e n t o. Će se govori o demokratizaciji, o pravici samoodločbe narodov, o svobodi teh narodov, se takoj čujejo glasovi: vse to je v korist en-tente. Ali, gospoda moja, vse take zahteve so starejše nego e n t e n t a, — in pot do miru vodi pač le tako. da vse to. kar ententa pametnega in sprejemljivega trdi. to isto radi sprejmemo in trdimo rudi mi. In do miru pač ne moremo priti drugače. nego tako, da iščemo, kar nas druži. V tej zvezi ie tuđi stališče tistih, ki s svojega ozkega obzorja kriti- kujejo amnestijo za napačno in za mir škodljivo. In vendar ni ga sredstva v javnosti, naši in zunanji, ki bi moglo odstraniti toliko ovir za mir, kakor ravno amnestija. Računati se mora tuđi z dej-stvom, da se je zaneslo po splošnl sugestiji med vse neneinške narode moćno in srdi to so-vrastvo do nemštvasploh. Sovraštvo gotovo ni kulturen faktor, toda odstraniti se ne da, ako se ne odstranijo vzroki. ki so povod označeni sugestiji. Delo za mir mora biti odkrito in brez strahu. Najprej mir, ž njim svo-boda. ki obsega tuđi demokratizacijo. — zaupanje v človeka in njegove naravne organizacije: rodbino in narod. — kruh in kultura. Vtisk živahnih Krekovih izvajanj je bil velik. Prof. Forster iz Monakovega je izvajal ob splošnem pritrjevaniu, da bi prav Avstrija mo^la mnogo pripomoći do splošne^a miru. Avstrija ima najlepšo priliko, pripravljati pot do miru po načelu: samood-ločba narodov. Trasrika moderne nemske duše je, da se je izpre-vrgel romantiški duh v r o m a n t i-k o sile. Politiki sile se v svoji narodni samozavesti ne morejo p o -globiti v t u j e pravo. Za njim ie nastooil dtmaiskr profesor baron S c h w i n d, ki je branil izključno nemsko stališče. Obhajala ga je žalost, da ne vladajo oktroji. in bolest ga je prešiniala znvrlfo amnestije. Kar je govoril prof. Forster. mu je previsok doktrinarizem. ki ne najde poti med ljudske mase. Govorila sta dalje dr. Roman-č u k, ki je pozdravil shod in njegove namene v imenu Rusinov, — in dr. § m e r a 1, ki je govoril v imenu čeških socijalnih demokratov. Končno je predlagal šefurednik Bosbauer r e s o I u c i j o, ki poziva vlado, naj se dalje deluje za mir potnm spora-zumljenja med narodi. Trajen more biti le mir. ki ne bo pri nobeni iz-med bojujočih se strank zapustil ob-čutka ponižanja in poraza, le na podlaci takega miru se da izvesti organizacija kulturne skupnosti in gospodar, restituciia držav. Avstrija pa ne zahteva le, da se skonča ta grozna vojna, marveč zahteva tuđi mir med — narodi dorr.a. Le taka Avstrija. ki si je priborila narodnostni red in mir, bo mogla ob mirovnih po-gajanjih uspešno varova-ti svoje interese in kulturne naloge. Shod pozivlje sklicatelje, naj ustvarijo organizacijo, ki ima za nalogo, pridobiti javno mnenje za zahteve po obnovitvi Av-strije na podlagi resnične demokracije in narodne enakonravnosti. Ta resolucija je bila sprejeta z vsemi proti — 4 glasovom. Četrta zimska in oeta poletna voina? Rotterdam, 18. jul. „Sundvall -Pošten" priobčuje uvodnik, ki izvaa, da je trditev, da bo vojna končana še to Ieto, ob vsako vrednost. Ves svet se opremlja za četrto zimsko vojno. Glavna krivda za nada-ljevanje krvave vojne zadeva A m e -riko. Ne smemo se varati nad paci-fičnim stremljenjem v Angliji in Fran-ciji, kajti vojno razpoloženje pri An-gležih in Francozih je še jako močno. Ako se Nemčiji posreći, daše zviša svoje uspehe podmorskih čol-nov in vztraja ž njimi še nekaj me-secev, potem bo Anglija prisiljena k miru. To je pa tuđi edino sredstvo. Ako se ne posreći, potem je neizogibna četrta zimska vojna in brez dvoma priđe tuđi do pete poletne vojne. ? Politični položaj. Ustavni odstk poslanske zbornice prične diskasijo o preustroju države sele v drud polovici meseca avgusta. Do takrat si bodo pač vse stranke precej na jasnem o metodi in taktiki svojega nastopa. Opažati je predvsem eno glavno nasprotje: Nemci hočejo reducirati ustavno vprašanje v okvir obstoječega dr-žavnccra ustroja: razrešitev nacijo-nalncga problema se naj izvrši v okviru dualizma in kronovinskih mej ter v Klavnem po principu personalne avTtonomije. Slovani zavzeniajo v svojih deklaracijah baš nasprotno stališče: nacijonalni problem naj se ri'zreši korenito, hrez obzira na dual istično razdvojitev monarhije in na kronovinske meie ter v glavneni po načelu teritorijalne avtonomije. Razmere govore povsem v prilog Siovanskcmu stališču. To uvide-vaio tuđi že posam^zni nemški politiki. Klas'čna priča nam je v tem oziru nemški poslanec Lodgeman, ki je v svojem pismu nemškim, v Pra-gi zbranim zaupnikom, pogumno odobril načelo narodnega ujedinjenja in narodne samodoloebe t> r o t i princ'pu historično - političnih lr.ej. Politični kregi tndi jako živahno ko-rnentirajo poročilo ^slanca Pacher-ja o cesanevem stališču napram na-rodnemu problemu. Cesar se je na-pram nemškim politikom izrekel za >notranjo narodno samfx>dločbo in samoupravo«, ne da bi bil svoj nazor utesnil s pri-d r ž k i, i z v i r a j o č i m i iz s e-danje državnopravne konfiguracije monarhije. Bese-da >n o t r a n j a«, s katero je cesar orneiil princip samodoločbe, se po rnnernu političnih krogov nahaja po-polnorra v skladn z onim pristav-kom slovan^kih deklaracij. ki po-udarja skupnost narodov pod žezlom dinastije. Slovanske stranke se posvetuje-jo. kako bi se da'a doseći povsem enotna taktika njihovih zastopnikov pri konferencah v nstavnem odseku in poga.ianjih z ostalimi državnimi či-n'telji. V ncdcljo se je vršil v ta na-rren zaupni sestanek pooblaščencev .TutroslovarTsk^ga i luba. Čcškega Svaza in Rusinske zveze. ki je imel zadovoljiv uspeh. Tndi nova poljska skupina, ki je proklamirala načelo konsekventne politike v smislu kra-kovske reso) ti čije In katere voditelj je pnslanec Olombrski. se približuie ost?lim slovanskir strankam ter si želi vzajemneera elovanja. To so ugodna znamenja. Ministrsko p svetovan.ic. Diinajj, 18, julii . (Kor. ur.) T^ancs pon^ Idne se je vr; 1 dališi ministrski posvet. Nationalverbpid in ustavno vpra! an e. D u n a j, 18. ji ija. Ustavni odsek Nationalverbandi i imel včeraj sejo, v kateri je ^kieni razpravljati o na-rodnopolitičnih zad vah v 4 subkomi-tejih, izmed kateT i se eden bavi s slovensko - nemškii vprašanjem. Ti subkomiteji morajo )redložiti National-verbandu svoja por čila do 15. avgusta. Gosposka zborn ;a proti zvišanju vzdrživalnin. Dunaj, 18. jilija. Budgetna komisija gosposke ztDrnice bo odklonila od poslanske zbor ice sklenjeni zakon o zvišanju vzdri valnin. Gosposka zbornica stoji na rtališču, da se naj zvišajo vzdrževalnike le za toliko, ko-likor je predlagat vlada. Zakon bo torej vrnjen poslaiski zbornici, ki se morda radi tega s stane k izredni plenarni seji. Gosposka zbornica bo odklonila tuđi sklep poslanske zbornice glede vojnega davta. Protisiouonsfce razmere na držou ih železnlcoii. »Edinost« prinaša o državnih železnicah članek, iz katerega po-snemamo: Država je ustanovila veliko že-lezniško pedjetje (takozvane državne železnice) v prvi vrsti iz gospodarskih in pa tuđi važnih vojaških vzrokov. Namen je bil osvoboditev od vpliva raznih zasebnih železni-Šk!h družb. na drugi strani pa okre-pitev državnih financ. Ves ta namen se je kolikor toliko posrečil in danes lahko rečemo, da je okoli 85 odstot-kov vseh avstrijskih prog last države, ali pa od države jako odvisnih manjših delniških družb. Človek bi torej mislil, da vsaj pri tako važnem gospodarskem podjetju, ki je skupna last vseh narodov, najde tuđi za-dostno razumevanja vseh narodnost-nih pravic, onih pravic. ki jih jamči državni temeljni zakon, torej zakon istega gospodaria! Kdor bi tako mislil, je v hudi zmoti. Vodilno mesto vseh avstrijskih železnic je železniško ministrstvo, katerega voditelj je železniški mini-ster. Videli smo. kako je odfrčal baron Forstner s tega visokega mesta. ?„ i,^o ga je vrgeip Odnesel ga je val ljudske zbornice, ki je z veliko odločnostjo pokazala.da na vodilnem mestu državnega ministrstva ne trpi moža, ki je na skrajno brutalen način začel ponemčevati vse avstrijsko železništvo od centrale pa doli do zadnje stražnice na kaki ponizni mali železnici. Saj to je bil tišti gospod, ki je uvedel nemščino kot notranji službeni jezik. In to ne samo v službenem oziru. marveč jo je zahteval tuđi v zasebnih pogovrih nenemških urad-nikov. Ta je bil, ki je premeščal slovanske uradnike iz krajev njihovega naroda med trde Nemce. rušil s tem rodb;nske in pa prijateljske vezi, samo da je ustrezal raznim »volksra-tom«, raznim nemškim organizaci-jam. Jasno je samoposebi, da v mini-strstvu prevladuje samo nemški duh; naših uradnikov je tako malo v centrali, da njihova beseda ali svet niti za atom ne spreminja položaja. Zahtevamo, da postane železniško ministrstvo resnično s t r o k o v-n a centrala za železništvo. kamor spadajo strokovnjaki. Nameščajo naj se ljudje, ki se zavedajo svoje odgovornosti glede državnoželezniškega gospodarstva napram ljudstvu in državi, ki gledajo na vse narode s pra-vičnega stališča. Hočemo, kar nam gre! Mož. ki zamenjal barona Forst-nerja, je železniški strokovnjak, Ban-hans. Od njega naj zahtevajo naši poslanci na Dunaju, da se na vseh poljih odpravi to neznosno stanje naših železniških razmer, da ministrstvo pouči podrejene mu urade prav kategorično, kaj se srne in kaj ne! Ako že hočejo, da dajemo, kar je v naši moči, za domovino, naj nam dajo tuđi ono. kar je našega, kar nam gre! Na naši zemlji hočemo imetl slovenske uradnike! Drugih ne potrebujemo, nismo jih klicali! Saj nismo mi radi uradnikov, pač pa oni radi nas. Zaupamo svojim poslancem na Dunaju in vemo, da store vse, da se slednjič izsili red in pravica tuđi v področju državnih železnic. Slovencem blage volje vseh delov naše domovine, južnim Slovanom in vsem ostalim Slovanom pa kličemo: Naprej! Vlagajte vse prošnje, listine in sploh vse v železniško stroko spa-dajoče stvari v slovenskem jeziku! Oni morajo odgovoriti! Naš jezik je ravno tako človeški, kot je nemški; in ni ne sramotno in ne predrzno, ako zahtevamo kaj v svojem jeziku. Boj za mirovno formulo na tiemiem. Z napetostjo pričakuje ves svet programatične izjave, ki jo pode novi nemški državni kaneler dr. Mi-chaelis v današnji seji nemškega državnega zbora. Poročila, ki prihajajo zadnje dnj iz Berlina, dokazujejo, da boj za nove mirovno formulo na Nemškem še ni-kakor ni končan. Pristaši kompro-misnega miru vztrajajo pri zahtevi da se mora Nemčija odločno odreci vsem imperijalističnim nacrtom, da mora iskreno akceptirati idejo demokracije na znotraj, svobodo in neod-visnost narodov na zuna] in da se mora izreci za oblfeatorično medna-rodno organizacijo v varstvo trajne-ga miru med kulturnim! državami Te zahteve nemških miroljubnih strank so označene — četudi morda ne povsem brez pridržka — v znan.1 resoluciji, ki jo hoče večina nemške-ga državnega zbora sprejeti. Argumentacijo nemških demokratičnih strank smo že na kratko navedli; glavna misel je ta, da nadaljevanje vojne ne prinese državi drugega, nego škodo in nesrećo. Sprva se je zdelo, da je ogromna večina nemškega parlamenta od-ločena, to resolucijo ne Ie odobriti, temveč prisiliti tuđi vlador nzirama državnega kanelerja, da jo v polnem obsegu sprejme kot podlago bodoče nemške oficijalne politike. Sedaj vidimo, da se na eni strani krha resolu-cijska večina (v centrumu se pojavi ja vedno večji odpor), na drugi strani pa poročajo, da novi nemški državni kaneler nikakor ne namerava, se brezpogojno postaviti na stališče miru »brez aneksij in brez odškod-nin«. Pozabiti ne smemo, da rudi dr. Michaelis ni »parlamentarni« kaneler in da za njega v prvi vrsti ni mero-dajna Še tako velika večina državnega zbora, temveč navodila vladar-jeva, dana mu na podlagi posveto-vanj z najvišjimi diplomatičnimi in vojaškimi funkcijonarji (Hindenburg je bil zadnje dni trajno v Berlinu) in zastopniki posameznih zveznih vlad* Res je tuđi, da operiralo nasprotniki kompromisnega miru z jako tehtnimi argumenti, katere si je treba predočiti, ako hočemo razumeti, zakaj velik del nemškega naroda tuđi še danes navzlic najstrašnejšim žrt-vam noče nič slisati o miru, ki bi Nemčiji ne prinese! nobenih teritorijalnih pridobitev in nobenih vojnih odškodnin. Znani monakovski profesor tajni svetnik Gruber pravi: Mir, ki bi sprejel načelo, da plačaj vsak sam svoje vojne stroške, bi pomenii za Nemčijo toliko, da je vojno izgubila, bi zapečatil njen pogin. Anglija bi se kmalu okrepila, mi pa bi podlegli bremenu ogromnega vojnega dolga, ki ga cenim na najmanj 120 milijard. Ostali bi osamljeni, zapustili bi nas morda tuđi še Turčija in Bolgarija. Kako dolgo bi mogli vztrajati pri ideji narodne samostojnosti? Mi potrebujemo mir, ki nam zasigura našo narodno neodvisnost in nam da moč, da jo ohranimo. Zato moramo dobiti vojno odškodnino, ki nam omogoči, da vzpostavimo redne gospodarske razmere, potrebujemo silnih mej na vzhodu in zapadu, ki nam zavarujejo močno pozicijo, potrebujemo kolonij, ki nam omogočijo, da S£ sami pre-skrbimo z vsem, kar rabimo, moramo postati silni na morju, da smo neodvisni v svoji gospodarski politiki. Dokler ne preženemo Angležev iz Srednjega morja, tako dolgo se ne osvobodimo njihove nadvlade, dokler ne potisnemo Rusije čim najbolj daleč proti vzhodu, nismo varni pfed tem ogromno naraščajočim narodom. To so glavni pređpogoji traj-nega evropejskega miru. Le ako raz-, bijemo angleško gospodstvo, bojao Stran 2. .SLOVENSKI NARUU\ ant 19 jtt!ija 1917. 163. Ste*. oostali svobodni in z nami vsi drugi narodi. V Lehmannovi knjižnici *Deutschlands Zukunfu be? cinen guten und einen schlechten Frieden«, ki je v neštetih tisočih razširjena na nemški fronti in v zaledju. pa dokazuje K. A. Fischcr s Stevilkarni, da je Nemčija, ako se odreče vojnim od-škodninam. gospodarsko izgubljena. Gospodarski ruin ponienja ^veda tuđi politično katastrofo. Nemški proračun je znašal leta 1913. 3*7 mili-jard izdatkov, skupni državni dolg 5 miijard (ne vštevši dolgove posamez-mh zveznih držav), ali 75 mark na osebo. Celokupno narodno premože-nje je preračunjeno za 1. 1914. na 400 miljard. Nemške vojne stroške ceni Fischer do konca 1. 1917. na 118 mi-llard mark, za katerih obrestovame in amortizacijo je treba na Ieto 7-67 miljard. 4< temu pridejo po vojni še vsakoletni izdatki za prcskrbo in\ a-lidov, vojnih sirot, reorganizacijo ar-made. tako da bi bilo plačevati v bo-doče letnih okroglo 10 mi!jarđ. ne računajoČ stroske rednoga proračuna, ki znašaio 31 '± miljarde. Kaj to-rej pomeni »mir brez vojnih odskcd-nin« za Nemčijo? Pa bo n!en državni dolg znašal mesto 5 millard. 170 mi -ljard, ali z drugimi besedami, da bo moral vsak Nemec plačevati mesto dosedanjih 36 mari: 172 mark dr-žavnega davka (Reich~steuer). To ogromno daveno breme bi zadelo vsakega posameznega z vso silo. Pr-žava bi morala uvesti, oziroma zvi-šati indirektne davke na moko (7 pf. pri kilogramu), na prerrmg (50 pf. pri stotu), na s!adkor (2<"> pf.). na sol (?0 pfenigov), na pivo (15 rf pri limi\ na vino in žganje (4 marke na liter), ra prometna sredstva, đedščine in 40 mark bi moral povrh pločatr vsak Nemec še direktnega davka skupni državi, poleg onega. ki ^a ptečire ?e svoji ožji dezeli. To so pozitivna pla-čila. ki bi bila tem rteznosnejša. ker bi se izdatnost nemškega gospodarstva vsled vojnih posledic znatno zmanjšala. K. A. Fiseher prha;'a do zaključka, da bi pomenjal kompromisni mir za Nemč?*"o reduciranje nrt-rodnega premnžerja od 400 mPjard na 200 miljard, z dru šimi besedami, Nemčija b! tako obubofala, da bi sele po mnogih generacijah se zopet približala blagostanju predvoinega časa. Z obubožanjerp pa bi se razpr-šile vse sanje nemške svetovne politike. Iz Številnih dokazov, s katerimi operirajo jako vplivni nemški !;rogi proti kompromisnemu mini, smo na-vcdli podrobne jše le enega. Priznati moramo, da je argumentacija tehtna in vsega pomislcka vredna. Tem večjo važnost moramo pripisovati boju, ki se vrši te dni v Berlinu in v katerem se vedno jasnejše pojav-Ija usodni aut — aut nemških imperi-jalistov: ako smo sigurni zrnate, re smemo odnehati: ako pristanemo na kompromisni mir. smo obupali. Nemčija bo ali diktirala mir. a!i pa bo podlegla popolnoma. Tako forrrmli-rajo situacijo tišti krogi, ki v zadnji uri napenjajo vse sile. da bi se novi državni kanc1er ne vdal pritiska ćr-žavnozborske večme. Presoja položaja na Franco- »u. Zeneva, 17. julija. Francosko čr\-SGpisje je brez izieme mnenja. da bo dobila izprememba na kanelerskem mestu svojo popnlno veljavo sete z nadaljnjim razvojem notrame politike v Nemčiji. Bethmann - Holhvecra zasleduje francosko časopisje s silnim sovraštvern, napram Michaelisii hočejo počakati, kako se bodo raz-mere razvile, nekateri vidijo v njem samo predhodnika večje osebno^ti. V listu »Humanitć« je poslanec Re-naudel že sklepal iz poziva cesarje-viča v Berlin, da se bo cesar odpo-v°dal prestolu. PODMORSKI COLNI IZSILIJO MIR. Berolin, 18. julija. (Kor. urad.) W. u. p.: Kakor čujemo, se je izrazil generallajtnant v. Ludendorff pri raz-govorih, ki so se vršili med člani dr-žavnega zbora in vrhovnim armad-nim vodstvom, med drugim takole: Za vrhovno armadno vodstvo je bila za podmorsko vojno pred vsem merodajna želja, zadeti sovražno vojno gospodarstvo-, zlasti izdelo-vanje municije. Zapadne annade so bile od podmorskih čolnov bistveno razbremenjene. Sovražno izdelova-nje municije se je skrčilo. Podmorski čolni so izvršili to nalogo. Skupno delovanje mornarice in armade je vzdrno, kakor odgovarja velikan-skim razmeram svetovne vojne, v kateri stojimo še z obema nogama. Vrhovno armadno vodstvo pričaku-je od podmorske vojne nadalje, da bo zadela vojno zmožnost Anglije s tem, da zmanjša tovorni prostor na svetovnem morju. Obenem morajo za-Anglijo nastati iz tega hude po-sledice. Izpolnitev tuđi te druge želje bo prišla in s tem kljub Amerikl konec svetovne vojne in tuđi od vr-hovnega armadne^a vodstva zaža-Ueni mir* i Hale BraiBB pOli. Dunaj, 18. julfja. (Korc^p. urad.) Uradno se rauKi'i^"'.. Južno od K^l'-iša sa razSIrile hrvatske armađne čete in bavarski ba-tafjoni v napadu s%g] predvčerajš-njetn izvole vani i:-pch z /avzeij ^i neke visine pri Nov-cL Vzhodno od Kaluša smo končno Očistili levi breg Loainice. Sicer na nobenem boj?^u po-membn'li dog-.:*dkov. Sef generalnega štaba. NAŠE VECERNO POROClLO. Danai, 1^. julija. (Kor. urad.) Iz vojnega. poročevalskega stana poroci jo 1S. ju lija z večer; Pri Kal usu se naše operacije po nacrtu n a d a 1 j u -j e | c. Severno od Ha lica de-I u j e ruska artiljerija i i -v a h n e j š e. V R o rn u n i j i i u v Oozd-n a t i 1: K a r p a t i li običajni moteči o nan2dl« Frar?coz! na tronti, š!roV: 5 Vm, od gozda pri Avccourtu do nizine za-nndno od .Mnr* Uomir.c. Ob j«igov?-hadnern roba cozda pri >\^?ancourtu *n na obeh ptraneh ces^e MaJancourt-E?n<^ so vdrH c-r> Ifrjtem bo^ii v ?ar-ke. k? *mo Hh bil! mi ts?n nrod kratkim zavzelf. V osta1etn sjdo yfa vrgli nazaj. Savražnik *e nosVi*^*! z večer-nim no\*!m navatom raz$\rlt\ cvolo r.riđchitev. Ta n3r>tsd se 'e Vf.i i»5*>e-ha z !zcub".?rit zlom!!. Vzfiodrn od Mo^e ie bil oeenj živahne^*, kakor slcer. A r m a d n n fronta ?cner.?!-feldmaršala vojvode AI - brehta Wfirtcmberškc^a Nobenlh b!stve-:?h do^odkov. VZHODNO BOJlSCE. Armadna fronta general- feldmaršala princa Lco- polda Bavarske? a. Zvisano bo.mo delovanfo ie vla-r!a?o nr' P:hi *er inino dJ Dv»nska in Smorgonz. V vzhodni GaHciii h bH ogeifl pri Brzcžanih mocen. V pred-gorj»j Karpatov so vzele v skuvnem napadu hzvzrsVc m hrvatske čete od Rusov žilavo branjene visine vzhodno od ?^ov?cc ter zavrnfle v do?^že-nlh poziclšah ruske protinapade. Tud! na drugih točfcaft crte cii Lorn^ici ?mo Ruse v krajevnecn bolu potisnll: nazaj. Na fronii seneralobersta nadvojvode Jczefa in pr? ?jrmadnl skupini generaJfeldmersafa v. JMac- esja okraja. Naš ogerj iih je decimi a!. Izpovedi vjetn-ov so tuđi karak-terisiično osvetile Tt"pntožcnje čet re-volucijonarne Rusik. Tako so pove-dali vojak! 160. ruke divizije, da se je pešpolk št. 638.[Jo 16. julija upiral vshkemu napadaire.nu povelju. Sele novitim polkovni^ii se >e posrećilo pregovoriti moštvo zz. napad 17. t, m.; pri tem napadu pi e polk toliko trpel, da je ostalo same ĆIOO mož. Mnogim vojakom so rekli v spodbudo, da je Lvov že padel. Berolin, 18. julija. (Kor. urad.( Na vrbodni fronti je severni breg Loninice med Kalršem in Babinom ponolnoma očišćen sovražnika ter smo dobili vjetc in p en. Samo pri vaši Babin se drži še slabotna ruska inlan-tenja. Na vtšinah zapadno od Brreža-r.ov je »cžal čez dan iriOČnejši sovražni o.jenj. V Karpatin živahno artiljerijsko delovanje. Na obeli s raneh Bistrice in cesie v Valepuino juino od Bistrice smo zavrniii motno rusko patruJjO. I>srcHn, 18. julija. (Korerp. ur.) Wi-!ii)v urad poroča: Na zapadni fronti je oviralo de-ževno vremc in deloma slab razsrled dne 17. julija bojno delovanje. Proti 9. zvečer se je odigrah; velika bitka v zn kn, katere se je udeležilo z obeh strani kakih 50 letal. Naši bojni letvici so sunili proti žilavemn sovražni ku. ki je spretno manevrira!, z iz-redno drznostjo in neustrašenostjo ier zbili 11 sovražnih letal. Nadalje je neki letalec zb;l en balon, naše baterije pa so prisilile 4 sovražne balone, d:i so se spustili na tla. V Artoisu je nb 6. ponoldne kakih 400 mož mo-ća:: sovražni odćelek po močnem strclirnju napr.del naše pozicije vzhoc'.no oci MonchTJa. Kar ni oble-/alo v zapornem ogniu in kzs ni bilo tiriJeno, smo zavrrrili v boju z roč-nimi sranatami. V Charnpa^rni zmer-no bojno rielovrmje. Pri šunku Fran-cozov na fronti 5 km od gozda pri Avccourtu do nizine zapadno od Mort Hninrra, o katerem se je pero-čaln, ^e je posrećilo nasprotniku vdreti v naše pozicije, na frenti kakih 2 km ter k-4kih 500 m jrinboko. Naš unićevalni in zaporni n^enj ie poveća! njih silno težke izgube. • BOLGARSKO UPADNO POROČTLO. 16. j u 1 i i 8. Makedonska fronta. V oko ui Ditolja je bil artiljerijski oženi v asih živalinejši. Na ostr.iih delih irot:^ slabotno artiljerijsko delovanje. Izvidni cddelki so vdrli južno rxl Dojrana v sovražne strelske jarke tar prizadeiali nasprotniku občutite izgube. Ob dolenji Slrumi smo z ognjem razpršili med krajcrra Anznatsr in Onnanli so-vrazni konjer>iški oddelek. — Ro-m unska fronta. Na ćeli fronti ob dolenji Donaviod Clalaca do mor-ia slaboten ogenjoušk rned postojan-kami in mestoma osamljeni topovski streli. Vzhodno o" Trico čez noč ži-vahneiši r.genj pu^k in strojnih pu.šk; 15. julija. Makedonska fronta. Na ce^.ront! slaboten arti-lierijski oprcn.f. kl ?e bfl samo na le-vem bregru Varcfe^a živahnejši. Ob dolenji Strumi smo pri kraju Or-manli zavrniii scr/ražrti izvidni oddelek. sestavljen : infanterije in ko-njenice. TURSKO URADNO POROClLO. 16. julija. tb Rvfratti je izgu-b\\ poraženi ^nvižni nddclek na umikanju še 120 nrtvih in ranjenih ter 60 konjev. Raasn tesca je vplenila zasledujoča konjerica dve puški sistema Levfs. Ob perzijski meji Je neka naša stetnija X bitki pri Serdeču vplenila eno strojro puško. Severno od Revanduza je rapadla neka ruska stotnija naše straže, mi pa smo jih zavrniii. Na kavkrSkl fronti zmeren atiljcriiski egenj in ogenj infanterije. RLSKO 'JRADNO POROClLO. 15. julija. Zapadna fronta. Ob doleniem t^ku reke Lomnice egenj pr.sk. Jugo - iaaaU'n cl «u Jiusa U bovražnik večkrat napadcl na.se Čete, ki drže fronto Dobrovolani»No-vica. Vse napade smo zavrniii. Tekom boja v teh pokrajinah smo vjcli 16 častnikov in 600 mož. V okolici Dzianov so naše čete po cei i vrsti ljutih napadov prejrnale Avstrijce In Ogre iz pozicij ter vjele kakih 1000 mož in vplenile strojne puške. Pri Litrjenih prehodnih točkah ob rekl l.omnici v blizini Perehinska je pri-čel nasprotnik z ofenzivo ter posku-si! potisniti naše oddelke na desni breg Lomnice. Naša ofenziva na fronti Slivki - Jasjen je zadela ob n.očan sovražni odpor. Reki Lomni-ca in Pnjester sta vsled dežja močno narasli, potoki so se izpremcnili v reke ter poplavljajo ceste. — Kavkaska fronta. V smeri na Van so naši izvidniki porazili najsprednjo sovražno postoianko na levem bregti Arićdarasiia. 10 vrst zapadno od Vastane. Naše prednje čete so pre-crnale Turke iz pokrajine severno od SerdeŠa ter z visin. ki leže 20 vrst jn^o - zapadno od Vana. ITALMANSKO URADNO POROĆ1I O. 17. \ ul i j a. Na drugem vrhu Col-bricona, Flaimske Alne, smo razbili z mino znatna vtrjevalna in približeval-na dela, katera je bil sovražnik proti našim pezicijam ravnokar iz^otovil. V široki z eksplozijo nastali odprtini je počinilo okoli 30 sovražnikov. V Veltli v Karniji, v ^orenji dolini Do-gano in na malem Palu smo zavrniii patrulje, ki so skušale, približati se našim četam. Na ostali fronti trajajoč netilni oprenj obeh artilerij. 18. julija. Tekom včeraišnega dne so bili zavrnjeni sovražni oddel-ki, ki so skušali približati se n2Šim pozicijam na Bnchensteinu, na hribu Piano, na prolazu hriba Croce, na Cormelinu, Cadore in pri Čiginju jugozapadno Tolmina. Nekaj vjetnikov je ostalo v naših rokah. Sovražna artilerija ie bembadirala zlasti naše čete pri Zuen?, na Pasubiju, na Vo-dicah in vzhodno Gorice. Na njen o-e:enj je povsodi odgrovarjala naša ar-tilerija, ki je izvršila hud koncentracijski ogenj na kolodvor v Nabrežini in provzročila tamkaj požar. Letalsko delovenie je bilo živahno na vsej fronti. Dve sovražni letali, kateri so zadeli naši letalci, sta bili zbiti na tla, jedno vzhodno hriba sv. Gabrijela, drugo na Lomu, južno Tolmina. Jeden naših leta^cev je bil prisiljen pristati v naših četah. FRANCOSKO URADNO POROClLO. 16. j u 1 i j a zvečer. Srednje artiljerijsko delovanje severno od F>raye en Laonnois in pri Hurtebisu, i »rečej silno artiljerijsko delovanje zapadno od Reimsa. V Champagni se je končal poneči pri Visoki gori pri-četi boj s popolnim neuspehom Nem-cev. ki kljub vsem naporom nišo mogli zavzeti od nas dne 14. julija zavzetega ozemlja. Tuđi po novih poročilih so bili napadi preteklo noč ze!o silni in zvezani z velikimi izgu-bami za sovražnika. Dva napadalna vala je naš ogenj pokosil. samo tret-jernu valu se je posrećilo vdreti v na§e crte. Po Ijutcm boju. ki je tra-jal do jutra, so itničile naše čete so-vražne oddelke ter zopet osvojile vse sovražne pridobitve. Reims je dobil 1300 granat, dva starčka sta bila ubita. Artiljerijski boj traja v vsej okolici zelo živahno. 15. julija. Orijentska s r m a d a. V odseku Vardarja je po močnem artiljerijskem obstreljevanju prodrla sovražna patrulja proti naši poziciji, ogenj naših pušk pa jo je pregnal. \NGLr3SKO URADNO POROClLO 16. julija. Rano zjutraj smo izvršili vzhodno od Vermellesa uspe-šen pohod. Svojo crto smo severo-vzhodno od Nessitna lahno potisnili naprci. Nemška artiljerija je jugozapadno od Lensa in v sosedstvu Armentieresa bolj delovala. Be»gi]sko uradno poročllo. 16. julija. Slabotno delovanje v blizini Noordshoota. Obojestransko cibstreljevanje je bilo ponoči precej silno. Angleško poročllo iz Egipta. 16. julija. Položaj v Egiptu je neizpremenjen. Sovražno crto v blizini morja smo v noči na 15. juli uspesno napadli. Napadajoči oddelek je pripeljal nazaj 19 vjetih, eno strojno puško in 16 pušk. Poleg tega smo ubili mnogo sovražnikov. Mi smo izgubili vsega skupaj 12 mož. Pred romunsko ofenzivo? Lugano, 17. julija. (Kor. urad.) Pariški »Agence des Balcans« pravi, da se pripravlja romunska vojska v polnem sporazumu z Brusilovom, preiti v ofenzivo. Duh romunske vojske je izvrsten. Upori v franeosk! vojski. Berolin, 18, julija. (Koresp. ur.) Pisma franeoskih vojakov dado spoznati, da se v franeoski vojski množe upori. Razne vojne vesti. NIZOZEMSKA PRED RESNIM! VPRASANJI. Amsterdam, 18. julija. Od ranega jutra je zborovalo včeraj državno mi-nistrstvo. Splošnl položaj smatraio za resen. Pred gr§ko mobilizacijo. Pariz, 17. julija. »Temps« poroča: V kratkem bosta letnika 1916/17 grške armade vpoklicana. Popolna ruoM pariji ;e naći ^Russ« so najbrže tuđi Angleži vzeli; parnik »Alpha« se je kmalu, ko se je odpeljal iz Rotterdama, vrnil v pristanišče. Upati je, da bo mogoče parnik »Renate Leon-hard« spraviti na varno. Hrvatski sabor. V seji 17. julija je razpravljal sabor o raznih gospodarskih vpra-šanjih. Popoldne se je posvetoval i>ro-računski odbor o podaljšanju finanč-nega provizorija z Ogrsko. Referent dr. Lorković predlaga štirimesečno podaljšanje, kar je bilo z većino gla-sov sprejeto. V debati o uroračun-skem provizoriju je poudarjal zastop-nik Starce viceve stranke A k a č i ć, da njegova stranka sicer odklanja vladi indemniteto, da pa priznava pošteno voljo novih mož, ki so doSH na krmilo. Demokratizacija, ki jo je proglasil ban kot načelo nove vlade, pa se ne da izvesti brez osvoboditve in ujedinjenja. Starčevičanci so se postavili na temelj dunajske jugoslo-vanske deklaracije. Isto ie pričako-val hrvatski narod tuđi od hrv.-srb. koalicije. Naj koalicija čim najpreje stori ta korak. V plenarni seji 18. t. m. je ute-meljeval poslanec Radić svoje interpelacije. V prvi je zahteval odpravo vseh službenih naslovov fn prepoved poklonitvenih in podobnih deputaci). V drugi zahteva definitivno ureditev učiteljskega vprašanja, pri Čemur oštro napada bivšega sekcijskega načelnika Tropscha kot »pangerrnana«. Sekcijski načelnik Roje obljublja, da bo vlada čim preje izdelala pri-memo predlogo. V tretji interpelaciji zahteva poslanec Radić, da naj ban izposluje avdijenco zastopnikov vseh hrvat-skih političnih strank, ki bodo cesar-ju in kralju tolmačili absolutno potrebo ujedinjenja vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov monarhije v samostalno državo Hrvatsko v okviru monarhije. V svojem govoru izjav-lja poslanec Radić, da je dunajska deklaracija kompromis med idejo jugo-slovanskega preporoda in hrvatske-ga pravaštva. Ako se konca sve-tovna vojna z neznatnim! teritorijal-nimi spremembami ali brez njih, po-tem se moramo v monarhiji ujediniti v Hrvatski. Poleg samostalne Bolga-rije, poleg neodvisne Srbije, ki bo po vojni krepkejša ;n večja, nego je bila, mora nastali samostojna Hrvatska. Ako pa prde, ker peripetije nišo nikdar izključene, do velikih teritorijalnih izpremeinb z monarhijo, ki jo hoćemo naravno braniti do zadnjega, potem se hočemo zediniti vsl Jugoslovani, potem bo to Jugoslavija. Za hrvatske politike Je razžalji-vo, da še nišo bili pozvani v avdijen-ca. Napočila je odločilna doba, ki jo je treba izrabiti. V četrti interpelaciji se pritožu-]e poslanec Radić o nezakonitem po-stopanju upravnih uradnikov, v peti protestira proti zlostavljenju hrvatskih kmetov v tkzv. delavskih od-delkih, v šesti zahteva vzpostavljenje delovanja suspendiranih prosvetnih društev, v sedmi razpravlja o potre- 163, Stev. „SLOVENSKI NAROD«, dne 19. julija 1317. Stran 3. bi, da se Imenuje za đjakovskega škofa demokratičen duhovnik, v osmi kritizira razmere v norfšnici v Stanjevcu. kjer so ćelo umobolni bili označeni kot »p. v.« — politično sumljivi. Nato je bila seja zaključena. V bodoče se bodo seje vršile vedno še le ob 4. Politične veiti. = Nastopna brzojavka nemške-ga kancleria. Dunaj, 18. julija. Novi nemški državni kancler je poslal ob nastopu službe zunanjemu ministru grofu Czerninu pozdravno brzo-javkov v kateri naglaša svoje trdno prepričanje o zmagi. Grof Czernin je odgovoril s prisrčno brzojavko, v kateri naglaša pripravljenost za časten »ir, ob enem pa tuđi pripravljenost za boj do zmage. = Bodočnost Avstrije. »Reichs-post« prinaša obširen članek o knjigi Jeana Finota »Civiiises contre Alle-mands«. (Civilizirane! proti Nemčiji.) Knjiga je polna napadov na Nemčijo in Avstrijo. Kar se tiče plačila od-škodnine, pravi Fiuot: Pustimo Av-striio na strani. Ako se ta vojna konca logično, jej odpadejo vse njene province, razven čisto nem*ke dele. Ker je Avstrija tuđi v brezupnih gospodarskih in finančniii razmerah, bo njen delež pri plačilu odškodnine v primeri z nemškim iako neznaten. Nemčija, najbogatejsa zemlja sveta, bo mogla in morala plaćati ta znesek, zavezniki pa bodo držali najbogatej-še nemške pokrajine tako dolg:>, da bo plačan zadnji novčić. Glede Av-stro - Ogrske pravi, da izgubi Erdelj, županijo mannaroško in Bukovino, katere se priklopijo Romunski. Glede Hrvatske. Slavonije in Dalmacije naj se resi vprašanje pripadnosti potom plebiscita. Češka postane samostalna, KonČno razlaga Finot, kaj ostane Avstriji: »Ako se Avstriia ne odcepi od Nemčije, bo mogla resiti iz katastrofe samo nadvojvodino Avstrijsko s kakimi 32.000 kvatratnih kilome-trov. Morda pa velikodušnost zavez-nikov po Finotovi sodbi priklopi nad-vojvodini Avstrijski *e Štajersko, Koroško in Kranjsko in najbrže tud! še Tirolsko. = Stališce delegatov avstrijske ftigoslovanske socijalne demokracije na stockholmski konferenci. Dne 15. avgusta naj se prične od ruskega de-lavskega in vojaškega Sovjeta ter od inozemsko - skandinavskega soc. odbora sklicana splošna mednarodna socijalistična konferenca v Stock-holmu. O stališču, ki ga zavzemajo na tej koferenci delegati jugoslovan-ske soc.-demokratične stranke piše »Naprej«: »Znano je. da so delegatje jugoslovanske socijalno demokratične stranke za stockholmsko konfe-renco sodrugi Kopač Jože, Kristan Anton in dr. Tuma Henrik. Naši delegatje bodo zastopali na konferenci interese slo-venskega naroda in ostalih iugoslovanskih naro-dov v Avstriji tako, da bodo zadovoljili vsem demokratičnim in narodnost-nim aspiracijam teh narod o v. Za danes toliko v vednost tištim, ki so se prezgodaj razburjali in bili že v naprej ogorčeni. Slišali so nekaj zvoniti, a nišo vedeli, će na-znanja zvonjenje zarjo mlađega dne ali temo dolge noči in so rajše ver-jeli drugo, ker smatrajo socialio demokracijo še vedno za del naroda, ki stoji izven njega,- = Za fczpustitev đr. Friderika Ađlerja. Ukrajinski socijalni demokrat posl W i t y k je podal na pred-sednika poslanske zbornice dr. Grossa v zadevi dr. Friderika Adler-ia vprasanje, iz katerega posnema-rro: »Izjemna sodnifa na Dun?.ju je obsodila dr. Friderika Adlerja na smrt na visricah. Sodba je bila proglašena po izjemni sodniji. ker je dr. Adler ustrelil grofa Stiirgkha. Zapo-ved človeštva se glasi: Se ubijaj! Motivi dejanja dr. Adlerja so njegovo opravičenje. Misli njegovega obrarninega govora so misli pleme-nitega človeka. 2rtyova1 je svoje življenje v prepričanju, da resi življenje in čast ljudi. Težko krivdo grofa Sturgkha je poslanska zbornica zadostno dokazala, ker je pod Vašim vodstvom, gospod predsednik, sklenila mnogo zakonov v sedanji sesiji, ki pornenijo najostreiSo 6b-sodbo Sturgkhove dobe. Ako bi postavili dr. Adlerja pred ljudski tribuna], bi se glasila razsodba brez-dvomno: Ni kriv! Na predsednika se stavi vprasanje: Ali ste pripravljeni kot predsednik zbornice, ki je otvorila toliko ječ obsojencem, po-sečf tuđi v zadevo dr. Fr. Adlerja? Vi ste Doklican. tukaj natančno pre-tehtati krivdo in kazen. Krivda dr. Fr. Adlerja je s smrtjo mnogih tiso-čev po nedolžnem usmrćenih bogato poravnana. Ali naj samo parlament molči o tem in ali naj Vi. gospod predsednik, kot poklicana instanca, molčite k temu? Vprašam: AH hoćete i^eiskavati Ja deiovajiZ Dunaj, 18. junija. Na pismeno vprasanje rusinskega soc. demokrata poslanca \Vityka glede obsodbe dr. Friderika Adlerja Je odgovoril predsednik poslanske zbornice dr. Gross tako-le: Odgovarjaje na vprasanje, ali sem pripravljen, v kazenski zadevi dr. Fr. Adlerja storiti kake korake, se počaščam sporočati, da se ne smatram poklicanega, posegati v sodnijsko razsojevanje in da za to tuđi nimam nikake pravice. = Razkol v TIszovi stranki. Iz Budimpešte poroČajo, da bo v krat-kem izstopilo 20 do 30 poslancev iz Tiszove stranke. Podpirali bodo novo ogrsko vlado. — »Balkanski institut« so ustanovili na graški univerzi. V enolet-nih kurzih naj vsposablja Nemce za trgovsko delovanje na Balkanu. Nudi naj jim (y enem letu) dovolj stro-kovne in jezikovne naobrazbe za »eno ali več balkanskih držav*. = Za večletno racijoniran.ie po-Uedelskih živih O vojnogospodar-skem programu novega nemškega kanclerja se poroča, da je dr. Micha-elis prepričan, da se mora Nemčija pripraviti na večletno racijoniranje noljedelskih živil. Novi kancler zago-varja žitni monopol ter želi organiziranje poljedelstva v zadrugah. — Restitucija mestne avtono* mije v Krakovu. S privoljenjem ar-madnega vrhovnega poveliništva se je odredll razpust trdnjavskega ko-misarijata Krakov. S tem je izvedena v poslanskt zbornici od Poljskega kluba zahtevana popolno obnovitev avtonomne uprave Krakova. = Izprememba imenovanja an-gleške kralievske rodbine. London, 17. julija. (Kar. ur.) Reuter. Kralj je sprejel danes v seji Privv Councila za sebe in za svojo rodbino ime W*indsor. ~ Srbska vlada se preseli, ka- kor poroča *Times«, trajno v Solun. = Grski krali In Venizdos. Bern. 16. julija. (Kor. urad.) »Qazettc de Lausanne« poroča iz Aten: Zdi se. da je prišlo med novim kraljem in Venizelosom do precej resnih diferenc, ki se kažejo na zunaj v dejstvu, da se kralj obotavlja pod-pisati dekret o sklicanju stare veni-zelistične zbornice. Tuđi dru^i znaki kažejo na krizo. Venizelos baje zari te va od kralja, da očftno prelomi z notranjo in zunanjo krizo svojega očeta, kralj pa tega še ne mara storiti. = Izvoz iz Amerike. 2 e n e v a, 16. julija. Zapora za pošiljatve iz Amerike v inozemstvo je že stopila v veljavo. Zeleznice sprejemajo samo po§iljatve, ki iih dovoliuje eksportna komisija. «New York Herald« poro-ča. da pridejo vse firme, ki so se udeležile propagande proti vojni, na crno listo. !rk i? mnW tet. Zahvala poslancem ..Jugoslo-vanskega klu^a". Županstva evakuiranih goriških občin se v imenu svojih občinarjev naiiskreneje zahvaljujejo g:sr. državnim poslancem „Jugoslovanskega kluba" za požrtvovalno delovanje v pomoČ beguncem. Odprli ste svoja so-čutna srca, otrli nebroj solza in olaj-šali veliko gorja. Čast. g. dr. Kreku, poročevalcu begunskega zakona, še posebej prisrčna hvala! Prvi del be-gunske^ra vprašanja je vsled odiočnega nastepa slovanskih poslancev srečno prišli pod streho, raditega z mirnim srcem zremo v bodočnost z neom a ženini zaupanjem do gg. poslancev „Ju-^oslovanskega kluba", da tuđi dru-gemu delu t. j. „povrnitev škode pro-vzročene po vojni" se posreći priti do zakonite veljave. V to Bog pomozi! Odi kovani so z bronasto svetinjo in Karlovim kržem Stanislav Vid-mar iz Rihemberpra, Josip Pirjevec iz Sežane, Ivan Milič* iz Trsta in Štefan Vovk iz Istre. Odlikovani poštni uradniki. Odlikovana sta z zlattm zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje v priznanje izbornega službovanja v vojni poštni upravitelj Ernest Stangher in poštni kontrolor Anton Dietz radi izbornesra službovanja pred sovT»žni-kom. Z zlatim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje so odlikovani: v priznanje izbornega službovanja pred sovražnikom poštni oficijal Ivan Golob in v priznanje izbornega službovanja v vojni poštni oh'cijali: Bogo-ljub Šorli, Karei Krischmann in Anton Jamicek ter poštni komisar Kmtijan Clemente. Vsi so uradniki tržaškega poštnega in brzojavnega ravnateljstva. V ruskam vjetni^tvu se nahajajo po seznamu izgub Stev. 592: Andrej Blažič, lovski bat. 20., iz Sel na Krasn-v Skobelevu, okr. Fergana; Aleksau, der Ferluga, četovodja bovsk. bat. 20., iz Trsta, v Kirsanovu, gubernija Tom-bov; Anton KocjančiČ, pešp. 17., iz Marezig V Istri, v Kozlovu, gubernija Tambov; Fran Lah, lovsk. bat. 20., « Dornbcrga, v Alčevskaji, Jurjevski zavod, gubanija Jekatrrinoslav; fna Saksida, del. odd. 8 3, iz Dornberga, v Moskvi, evakuacijslu bolnica; Leo-pold Trobec, dd. od4. 10/3, iz Vel. Dola na Krasa, v Saransku. Ruski Rdeti križ je poročal, da je Trobec umri 28. januarja 1916., kar pa ni legalno dognano i Alojzij Ziberna, lovsk. bat. 20., iz Brestovice, ▼ Taškentu. Poroka. Poročtl se je g. Vlatko Vlašić, fotograf in slikar, z gdč. An-tonijo Jerkičevo, bčerko fotografa A. Jerkiča v Trstu. V Briah ne v Bujah. V včerajšnji dopis iz Rihemberga se se vrinile tiskarske napake. Posamezni begunci so se vrnili v Brje, v Urjah je tuđi župnijski urad in pošta m ne v Bujah. Buje so v Istri. Jajca m Dtlmaci o. Obljubljala se je za Dalmacijo velika množina jajec ali iz Zadra poročajo, da jih ni toliko, kolikor obećano in razdelili so jih 1 na osebo, razmemi 4 na družino pa po 52 vtnarjev komad. Za Split je došlo 23.000 jaec. Aproviza-cija jih mora plaćati pa 46 vinarjev komad. V Šibenik so dobili 10.000 jajec; prodajajo jih po 50 vinarjev komad. Belo lastavico so vjeli v Vrliki v Dalmaciji. V kletki je poginila po dveh dneh. Kruh iz domaće pŠanice. V okolici Reke so Že poželi eno malo žita, kar je bilo zasejanega, in že jedo kruh iz domaće letošnje pšenice. Niti govora ni, da bi se kaj shranilo 2a zimo, ker laćen človek ne misli na Šest me-secev naprej. Žita je naravno malo, ali še manj bo druge letine, ker jo je vzela suša. Dnevne vesti. — Odlikovan 4e bi| v 10. soški bitki, sedaj na romunskem bojišču se nahajajoći praporščak Mirko Sircelj s srebrno hrabrostno svetinjo. — Učiteljska in uradniška mesta v Bosni in Hercegovini. Bosanska deželna vlada bo potrebovala po vojni večje število učiteljev. Pro-stovoljne prijave sprejema že sedaj. V prvi vrsti pridejo v poštev prosilci srbo - hrvatske in slovenske narodnosti, v drugi Čehi in Poljaki. V pomanjkanju učiteljev po pokliču se sprejemajo tuđi podčastniki, ki so bili v vojni odlikovani ali so postali nesposobni za fronto, ako imajo zadostno izobrazbo: spodnjo gimnazijo ali spodnjo realko, meščansko solo in podobno. Napravili bodo pred nasto-pom službe pripravljalni kurz, ki jih bo usposobil za njo. Neznanje srbo-hrvaŠČine ni zadržek, ker bodo dobili rok, do kojega se imajo priučiti jeziku. Eventuelne prijave je poslati v srbohrvatskem ali slovenskem jeziku direktno na Nj. ekscelenco generala pehote Stepana Sarkotića z Lovčena, poveljujočega srenerala v Sarajevu. Jednako se sprejemajo sedaj že tud! prijave gozdnihinže-nirjev, proiesorjev in drugfih uradnikov. ki bi hoteli po vojni služiti v Bosni. Zagotovljeno jim je nameščenje s plačo IX. plačilnega razreda. Tuđi pri teh pridejo v prvi vrsti v poštev Jugoslovani, osobito (rezervni) častnlkl. — DopoInHne draglnfske dokla-de za učiteljstvo. Deželni odbor je z ozT*rom na naraščajočo draginjo po-delil Ijudskošolskemu učiteljstvu k dosedanjim drasnnjskim dokladam še doroi"Hne drasrfnjske dnklade in si-cer 120 K za samce, 180 K za oženjene brez otrok, 240 K za družine 2 1 ali 2 otrokoma in 300 K za družine s 3 in več otroki. Poklade dobe tndi učitelji - vojaki. Tako na S t a j e r -skem! Kranjsko učitelistvo pa strada, hira in umira. — Raz?las. V Členu 28. izvršil-nega predpisa k ces. naredbi z dne 16. aprila 1916 drž. zak. it. 103, do-ločent tzpiskr iz nlačilnihM^ojiov, ob-segaioči vse do 30 juniji 1917 vpo-tovliene odmere davka na iDjne dobičke za posemezne osebe bod< od 23. julija do 11. avgus*a 19 7 tuuradno (soba št. 5) razgrrnjeni v navadnih uradnih urah (od 8 do 2) vsakomur na vpogled. — C. kr. daična administracija v Ljubljani, dne 2 julija 1917. — Deželno in gosp« no pomož-no društvo RdeČega kiža za Kran]* %*o v L ubijani nam popča, da raz-pošilja preko Kodanja zi'ritke z živili in kadilnimi predmeti tući na vojne vjetnike, ki se nahajajo v Romuniji. Tozadevna na ročila sprejena gori imenovano društvo. — Iz deželnih užitnrlskih krofov nam pišejo: AH se zavada g. Ovin, vodja boletnega urada v Trebnjem, kot predsednik „Stanovskega društva dc-deželnih užitninskib usJažbencev na Kranjskem v Ljubljnei", Ivoje naloge in uvideva naše težnje * teh težkih časih? Vsako društvo, viika korporacija se giblje v prilog sinjim članom, le naše društvo spi spanje pravičnega. — Člani. — Mesto veoca na krsto pokoj-nega deželnega svetnika Edvarda Deva sta darovala g. dr. Egon Stare in soproga 30 K za otroke Ciril-Metodovih UgL — Vlom. Minolo noc sta dva ljubljanska malopridneža vlomila v skladišče tvrdke Regoršek. Splezala sta z Ribjega trga v prvo nadstropje, vlomila okno in začela spuščati blago iz skladišča. Na srećo je prišel redar in posrećilo se mu je oba tatu Prijeti. Eden je sicer pobegnil, a vjeli so ga že danes zjutraj. Storilci tat-vine pri Đenediktu še nišo izsledeni. — Tekmovalno brzoplsje v slovenski ste no grafiji se je vršilo na Christofovem zavodu dne 16. t. m. Pisalo se je o zgodovini idrijskega rudnika s hitrostjo 150 do 180 zlogov na minuto skozi pet minut. Pri tekmi je bila prva gdč. Pavla S u 1 i g 0 j (20 K), druga gdč. Julija Ban ove c (15 K), tretja gdč. Draga Slovnik (10 K), četrta gdč. Fani Gerbic (5 K) in peta gdč. Ema Deisinger (Kette-jeve poezije). Tekmo je vodil profesor Adolf Robi da. Hitrost, ki se je dosegla, je za desetmesecen tečaj povsera presenetila ter kaže o neumorni pnd-nosti gojenk in o smotrenem vodstvu sole. — Šolsko leto se je zaključilo na imenovanem zavodu danes. Odlič-njakov je 18 in je vstopilo 19 absol-ventinj takoj v prav dobre službe. Christofov učni zavod vpisuje ves julij vsak dan od 1. do 8. ure zvečer v Sodni ulici Št. 1 in prične s 1. oktobrom nove dnevne in večerne tečaje. Neznani tatovi so pokradli v Spodnji Zadohravi z njiv Ivane Gart-rože in Marije Kosove čebule okoli Ć00 kg. Smrtna nezgoda z ročno granato. V Kresnicah so žanjice našle ročno granato v nekem zavoju. Ko so odpirale, je granata eksplodirala in ranila 141etno Ivano Jelnikar tako liudo, da je dekle kmalu na to umrlo. Tatvina. V Vipavi je ukradel neznan tat nekemu beguncu iz zaprte-ga kovčega 1090 K; pustil mu je velikodušno 280 K. Kokoš za 25 K. Učiteljica Tav-čarjeva v Petrovi Vaši pri Črnomlju je prodala iz svojega perutninarstva 14 mesecev staro kokoš pasme roks-minorka za 25 K. Izčisčena je tehtala 4 kg. Pač izreden eksemplar. O žetvi v Spodnli Savinjski dolini, poročajo: Pšenica je polovico, 'Ja, skoro tretjino smetljiva. vidiš jo na polju, obeta ti deloma še precei dobro žetev, a ko si 30 natančno ogledaš, pa postaneš ves razočaran in žalosten. Vsled dolgotrajne suše je uničen krompir. koruza, iižol, željna polja (zelniki) so kakor v mesecu majniku, sadje pada že sedaj z dre-ves, živini ne borno imelr kaj polagati. S čim se borno preživeli? Caka nas velika beda! Na pri^atnem učnem zavodu Legat v Mariboru na Dravi se pri-čno z 2. okt. t. 1. novi tečaji za ste-nografijo, strojepisje, pravopisje, na-stavek, računstvo in lepopisje. Traja-jo 6 mesecev. Prospekti zastonj, Pojasnila od 11—12 dop. Maribor Vik-tringhofova ul. 17 I. nadstropje. Umri je v Budimpešti po težki operaciji trboveljski rudniški vele-podjetnik Andrej S u 1 i g 0 j, rodom Ooričan. Bil ie v Trbovljah, kamor se je pred nekaj leti preselil, jako priljubljen. Dne 18. t. m. je zgubila uboga služkinja na poti Pražakova-Slom-šekova ulica - Rcsljeva cesta - Vodnika trg - Marijin trg - Miklošiceva cesta - Pražakova ulica rdečo denar-nico z dvema bankovcema po 10 K, dvema po 2 K, nekaj malega denarja, z enim zlatim prstanom in z enim iz novega zlata ter z enim poštnopre-jemnim listom. Poštene^a najćitelja prosimo, naj izroči najdene reci v Pražakovi ulici št. 10., II. nadstropje, na levi. Zflrubljana je bila včeraj v Tivo-liju škatljica, v kateri je bila zlata ura z zlato zapestnico in par zlatih uha-nov. Pošteni najditelj naj blagovoli oddati te stvari proti primerni nagradi na policijskem ravnateljstvu. Aprovizaciia. -1- Predavanje o konserviranju sadja in zeienjave. Mestna aprovi-zacija ljubljanska nadaljuje svoje predavanje o konserviranju sadja in zc-lenjave v četrtek, dne 19. julija ob 8. alke. Predava dež. sadjarski nadzornik M. Humek. 2e prvo tozadevno nik M. H u s e k. Že prvo tozadevno predavanje je vzbudilo med gospo-dinjami največjo pozornost in je pri-čakovati, da bo tuđi drugo predavanje najboljše obiskano. -r Nakaznlce za premog bodo uvedene meseca oktobra. -f Prehrana poljskih delavcev. Ministrstvo za prehrano je naročilo političnim oblastem, da je poljskim delavcem pod vsakim pogojem dati potrebna živila. da ne bodo prene-hali z delom. Tako se hoče prepre-čiti škoda, ki bi lahko postala ne-izmerna za aprovizacijo prihodnjega leta. Prizadeti se imajo oglasiti pri aprovizačnih uraditi. -f Proti prezgodnH proda}) čebule. C. kr. deželna vlada naroča okrajnim glavarstvom in mestnemu magistratu, da naj preprečijo prc- zgodnje ruvanje čebule, ker se na ta način dela splošni aprovizaciji velika škoda. Ravnotako bo treba prepre-čiti prezgodnje izkopavanje krom-pirja ter izvoz zelja. Razne stvarL * 4000 vojnih naredb v Nemčiji. Tekom vojne je bilo izdanih v Nemčiji 4000 vojnih odredeb, ki jako otežkočajo trgovski promet. Trgovci in obrtniki se vedno boje, da bi se ne pregrešili proti kaki naredbi. Zato pa so trgovske zbornice sedaj napravile v raznih deiih države posloval-nice, kjer dobivajo trgovci potrebna pojasnila. * Smrt srbskega pesnika. »Beogradske Novine« poročajo, da je umri odlični srbski pesnik Vladislav Pet-ković, s psevdon inom »IMs«. Ko se je vozil na Krf, je bii parobrod torpediran in »Dis« je izginil v morsKih va-lovih. Zadnji Čas je živel v Pari/u, eleganten, s svršnikom čez roko se je šetal po boulcvardu, l>rc.'. pare v žepu. Star je bil 40 let. Izdal je dva zvezka pesmi, tretji se je potopil ž njim v morskih globinah. * Margaretski semenj v Zagrebu. Na takozvani Margaretski semenj v Zagrebu je bilo pripeljane rogate živine 3338 koinadov, konj 1294, svinj 59(). Letošnji semenj je bil mnogo boljši kakor lani. Pristojbina za prostor je znašala letos 1699 K 84 v, lani je znašala samo 921 K. Letos se je iztočilo 52 hl vina, lani 7. Živina je bila razprodana takorekoč v tre-notku. Kupci s Kranjske, Štajerske in z Dunaja so plaČali vsako ceno. Na trgu je bilo tuđi 200 vozov sena in slame, cena metričnega stota je bila 80—100 kron, lani 16—17 kron. — Peklo se je na semnju tuđi meso, ali cene so bile ogromne. Kruha je manjkalo. * Spanska grofica Parrarats. Prav prijetno je živela 201etna lepa /grofica Parrarats«. Pa ni bila vedno španska grofica, v Monakovem so jo poprej poznali kot gospo nadporoč-nika Henkeja, v Hanovru je bila ba-ronica Klettenberg, itd., končala pa je svojo sleparsko pot kot grofica Parrarats. V Frankobrodu je policija are-tirala to >grofico«, ki se pa piše Amanda Meier in je navadna sobarica. V Berolinu si je znala s svojim nastopom pridobiti zveze z mnogimi plemenitaškimi rodbinami in na pre-meten način od njih dobivati denar, tako da je živela »stanu primerno«; verjeli so jej, da radi vojne ne more redno dobivati denarja iz Španije. Pred kratkim je pa iz neke plemkinje izvabila dragocen nakit in izginila ž njim. Kakor že povedano, so aretiraJi sleparko v Frankobrodu. *? Velika ^W bbera rofavic in rconovrstnih parfemov Ivan Bi zovi čar mnetni in trgovski vrtnar Ljubljana 839 Kolezijska ulica št. 16 priporoča svojo bogato dpremljciio vrtnarstvo ter okusno izdelane vence, šopke in trakove. I __ :: Izposojevanje :: ob mrtvaikih odrih drevesne cvetllot, ^kabor tndl nm|fl-?ncj*e dekoracijsko orttUoo sa dhroram :: la balkone, a Vsakovrstne sadike do najžlahtnejSih cvetlic In zelenjadi. Sprejemam na-ročila na deželo. Vsa na-ročila se izvršujejo to^io in solidno. ■rmoUvkei I. Bisovićar, I s vrtnar, L|nbl|aaa. a I Stran 4. .SLOVENSKI NAROD«, dne 19. julijm 1917. 163 štev. Darila. Za mestne uboge. Gospod viSji agrarni ladzomik Viljem Putick je podani povodom svojega 61. rojstnega dne */3 vagona mehkih drv za mestne uboge ljubljanske. Neimenvan dbbrotnik je Izročil mestne-mu magistratu za vojake slepce 20 K. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnfna ?n tisk »Narodne tlskame«. }v9M nega in Starega trga, se taka] sprejme. Ponudbe pod „Soba 642/ j 2543** na upravništvo »Slov. Naroda«, j -------------- Spre;me se -------------- | : mesarsi^ uče^ec: [ pri Motschnirj v Pođroici na 3oro$kem. j 2336 I : s jy ^ «s «t^ $ t star 15 let, s trgorskim tečajem, želi vstcpiti koi ućenec v kalio tr^cv'ao. Anton ii a Jeteršek, Vod mat Stcr. 58. ---------------------------------------------------------------—--------------------------------- j l(3d?oroća-• «e *«• ^ UUJUUUlliiO ^iocrraL Tiitirmu r * Latermanrov drevorsd. f\ J dobro obran ane, kupim \nffn °đ 2o° 6°° ^trov. — 11IIII li Ponudbe na „Požžal IIIIIIU preda! §t. 41- 2366 ——— Prvovrstne ogrske ----------- goveje SAUMI traine !*i okvsne, r^ipožilia BERN AT nCiZNTEUi, Gydr, Ggrsko. 235S . ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------:--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------.--------- j ŠfF1 Probam v mestnem logu :^t];s-3skein ->ko 1 ziile rt. Infrrmace pri tvrdki Croljev^ček, Kolodvorska ulica 34, Ljubllana. Srtetln. notrals. siiieks. !a?H!« Koa. lifaie. pis, Kome Dolezou mrs, oiskllne io race ozdravi hitro in sigurno iantarsko mazilo. Xe urr.aže in ne diši. Mali loićek 3 K, velik, lonček 5 K, družinski lonČek 9 K z navodilom. K temu spadajo?*3 brinovo milo 4 K. Gero Sanđor, lekarnar, Nagy Koros 30. /UBER DER VSALBE fm Pl ili IIBI6U' parfumerija, fotografična manufaktura itd. | tttinus toKAlnnii gradila dupn. i Ustanovljena leta 1897. Jnton l\csnc Ljubijanai Židovska olica 1. Ceniki na razpoiago. Ceniki na razpolago. , Zaupno blago! V pari prano in brezkalno posteljno perje in puh prlporota trgovina s posteljnim perjem in puhom C. J. HAMANii Ljubljana, Mestni trg Stev. 8 Ustanovljena 1866. Ustanovljena 1866. FO1OBI Nereelna konkorenca prina&a na trg za nizko ceio napol ali nić očišćeno blago. Tega nerfa sa drže ccgvsto cstankl mesa ^lnnesnaga, ki zvišnie tezo lav Jistveao oripoaiore, da se razvijene ličinke in molji. molznih koz čiste smsmske pasme. 2359 Naslov se izve |v upravi »Slov. Naroda«. Izjava. S tem iaavljam, da za svojega sina Bor ivo k, ki se nahaja v Ljubljani, ne plaČain nikakih dolgov, niti ne prevzamenl ?a iste nikakih obvez. V OGULIU. dne 16 julija (917. __________I Izidor KirUkttvtć. Trgovci! Gostilnicarji! KOCKE za juho! zelo dobre visi?, 1000 za 27 2, pošilja proti povzetL ali predolačilu tvfdka IVAN UKEK, Ljubljana, NeM trg itw. 13. 2344 Kuharica navajena šivati;a, ter zna roditi samo ; stojno £;ospfijinj5tvo, iSče službe k starof&ini 2 ali 3 osebam. — Sprejmem s užbo tuđi na dežeh. 2282 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda« JŠc \xtttia pontiZSa,. Obrtni^, soiiden, ijobrajmn, 25 iei star, veufa postave, y ne^af tisoč v ffoto'Jtni, ta čas na boiišČu, jeli se^nanfa v svrho pojnc/je fenitve j gospico staro do 25 let. Prednost imajo one s svojim domom. Le resne poiudbe s Sliko pod tJf. J. /042/2368' na upravništvo „Siov- o iolnnma ZasiOfil ! Pišite takoj na Fr. Mertschik, Dunaj 62. Preda? 1, oddlslek 20. Kostanjeve in bukove hSods kupi viako množino franko vagon 255 Strojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani. VpoŠteva *=e 1e pismene ponudbe ?, navedbo cen. Srbečico, izm&M&l® i I odpravi kar najhitrejše ,,Dr. Flescha originalno rujavo I mazilo" Mali lonček K 160, veliki K 3'—, družinska 1853 I porcija K 9*—. Dobiva se I v lekarni „pri zlatem jelenu", Marijin trg, Liub!iana. ! ■JS2lSižl^^£S£i»a Dalacovltcna 1H47. PttanoTlfiu M4T.""1 *"TaT«o7i3fie7že blago,' " Tovarna poh štt/a J. J. Nagas Ljubljana, Kongresni trg št. 12. 126 sa ipalne In fedllne sobe, salone In ejosoosko lobe. Preproge, zastor}!, modroci na vzmat ilmnatl modroci, otroškl vozlbal Itd. C. kr. tobačna torama razplsaje Inka, kWa in Ma dela pri zidavi poslopja za strojno centralo. Pogoii in nacrti so na vpogled med uradnimi urami, kjer se đajo tuđi podrobna pojasnila. Ponudbe za vsa, ali posamezna dela je vposlati na stavbeno vodstvo podpisane c. kr. tobačne tovarne do najkasneje 31. julija 1917, 11. Dre dopolđne. €• kr. tobačna tovarna v Uubiiani, 2325 dne 14 julija 1917. Svoje čast^e odjematce vljudno prosim, da se naj pri nakupu orožja in municije vsakdo izkaže s posebnim dovoljenjem od c. Jer. okrajnega glavarstva ali od c. kr. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi se izkazal s tem douoljenjem, ne smem prodati orožja ali municije, kakor tuđi ne popravljati orožja. Za časa vojne se ceniki ne razpošiljajo. Fran Sevčik puškar in trgovec z orožjem v Ljubljani. 134 ____________ I Kmetsku pcsojilnico ljubljanske okolice u L*ub!: ■ I / 0 I brez odbitka rentnega bv^ /4 /0 Ustanovljena leta 1831.