CENA 28 dia
t'oštnina plačana v gotovini
# URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Leto IX
‘j LJUBLJANI dne 25 junija 1953
Številka 20
VSEBINA:
70.	Odlok o sklicanju Ljudske skupščine LRS k V. rednemu za-sedanju.
71.	Navodilo o uporabi skladov iz presežka, ki ga šolska delavnica doseže med letom.
Odloki ljudskih odborov:
203.	Odlok o delitvi sredstev sklada za vzdrževanje hiš in o po stopku pri uporabi teh sredstev na območju okraja Kočevje.
204.	Odlok o obratovalnem ča^u gospodarskih podjetij za poletni čas v okraju Kranj.
205.	Odlok o dajanju poslovnih prostorov v najem na območju ^okraja Krško.
206 Odlok o delitvi sklada za vzdrževanje hiš v okraju Novo mesto
207.	Odlok o obratovalnem času za gospodarska podjetja na območju okraja Novo mesto.
208.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o obratovalnem času gospodarskih podjetij v okraju Radovljica.
209.	Odlok o dajanju poslovnih prostorov v najem na območju okraja Radovljica
210.	Odlok o delitvi io uporabi sredstev sklada za vzdrževanje hiš v okraju Radovljica.
211.	Odlok o javnem redu in miru v okraju Radovljica
212.	Odlok o obratovalnem času v trgovskih, gostinskih in obrtnih obratih na območju mesta Bleda.
213.	Odlok o dajanju poslovnih prostorov v najem na območju mestne občine Jesenice.
214.	Odlok o delitvi sredstev sklada za vzdrževanje hiš in o postopku za črpanje in uporabo teh sredstev na Jesenicah.
215.	Odlok o razglasitvi 27. julija za občinski ljudski praznik
mestne občine Kamnik.	.
216.	Odlok o delitvi in \iporabi sredstev sklada za vzdrževanje hiš na območju mestne občine Kranj.
217.	Odlok o obratovalnem času gospodarskih podjetij na območju mestne občine Kranj.
218.	Odlok o nadzorstvu nad obnovo vinogradov in sadovnjakov f območju mesta Maribora.
219.	Odlok o razglasitvi 29. oktobra za občinski praznik mestno občine Novo mesto.
220.	Odlok o delitvi sklada za vzdrževanje hiš v mestu Ptuju.
221.	Odlok o prepovedi reje domačih živali v mestu Ptuju.
222.	Odlok o tržnem in sejmskem redu v Škofji Loki.
70.
Na podlagi 2 in 11. člena zakona za izvršitev ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
ODLOK
o sklicanju Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije drugega sklica se skliče k V. rednemu zasedanju na dan 29. junija 1953.
U. št. 47/53
Ljubljana, dne 19. junija 1953.
Izvršni svet
Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik:
Miha Marinko 1. r.
71.
Na podlagi 4. točke odločbe o poslovanju šolskih delavnic strokovnih šol s praktičnim poukom (Uradni list FLRJ, št. 46-549/52) izdaja Svet za prosveto in kulturo LRS sporazumno z Državnim sekretariatom za proračun in državno administracijo
NAVODILO
o uporabi skladov iz presežka, ki ga šolska delavnica (delovišče) doseže med letom
1.	20% presežka, ki gre v sklad za nagrajevanje in za razdelitev med učence, delavce in učitelje praktičnega pouka, se porabi takole:
a) polovico tega deleža gre v sklad za nagraje vanje in se uporabi za nagrade na šoli zaposlenim osebam in učencem, posebno tistim, ki so največ pripomogli k ustvaritvi presežka, tako, kakor to sklene učiteljski svet;
b) polovico tega deleža razdeli ravnatelj šoie med učence, delavce in učitelje praktičnega pouka tako, da dobi vsak od teh enako; če je učiteljski svet mnenja, da kdo od teh v celoti ali deloma ni izpolnil svojih dolžnosti in zato svojega deleža ni zaslužil, lahko sklene, da se mu njegov delež ne izplača ali da se mu izplača le deloma, v tem primeru se neizplačani zneski odvedejo v sklad za nagrajevanje in uporabljajo po točki 11 a) tega navodila.
2.	20% presežka, ki gre v sklad lastnih investicij šole, se uporabi za lastne investicije, popravila in nabave tako, kakor na predlog učiteljskega sveta odloči ustanovitelj šole.
3.	Presežek se ugotovi v končnem računu ustanove, uporabi pa se lahko takoj, ko je pristojni organ dal pritrditev h končnemu računu, vendar delež pod
1.	točko tega navodila najkasneje devet mesecev po preteku leta, v katerem je bil dosežen; po tem roku zapadejo neizrabljena sredstva iz tega deleža v korist sklada lastnih investicij šole in se uporabijo po 2. točki tega navodila.
4.	Neizrabljena sredstva po 1. točki tega navodila se vodijo na posebnem tekočem računu pri pristojni podružnici Narodne banke pod naslovom »sklad za nagrajevanje in razdelitev«, neizrabljena sredstva po
2.	točki pod naslovom »sklad lastnih investicij šole«.
5.	Odredbodajalec za izvrševanje določb tega navodila je ravnatelj šole po veljavnih predpisih.
6- To navodilo velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS« in se po njem uporabljajo tudi skladi iz presežka, doseženega v letu 1952.
Št. 1826/4
Ljubljana, dne 15. junija 1953.
Državni sekretar za proračun in državno administracijo LRS:
Dr. Danilo Dougan 1. r.
Predsednik Sveta za kulturo in prosveto LRS:
Dir. Anton Melik 1. r.
Odloki ljudskih odborov
203.
Na podlagi drugega odstavka 15. in 64. člena, 107. ter 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in v zvezi s 1. in 2. členom uredbe o delitvi sklada za vzdrževanje hiš (Uradni list FLRJ, št. 12-68/53) ter v skladu s 3. in
8.	členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46/428-51) je sprejel okrajni ljudski odbor Kočevje na V. seji okrajnega zbora in V. seji zbora proizvajalcev dne 1. junija 1953
ODLOK
o delitvi sredstev sklada za vzdrževanje hiš in o postopku pri uporabi teh sredstev
1.	člen
Od sredstev, vplačanih v sklad za vzdrževanje hiš, se sme uporabiti 75% za vzdrževanje hiš, od katerih izvirajo vplačani prispevki, ostalih 25% pa uporabijo občinski ljudski odbori za vzdrževanje in graditev stanovanjskih hiš na svojem območju.
2.	člen
Del sredstev sklada za vzdrževanje hiš, določen za neposredno vzdrževanje zgradb, od katerih so bili prispevki vplačani, se sme uporabiti za popravila in obnovitvena dela, ki so potrebna, da se prepreči propadanje stanovanjskega sklada.
3.	člen
V breme sklada za vzdrževanje hiš ni dovoljeno plačevati stroškov za dimnikarska dela, vodo, elektriko, za plače in nagrade hišnikom, upraviteljem, snažilkam, za zavarovalne premije, izdatke za pisarniške potrebščine in mala popravila rednega vzdrževanja.
4.	člen
Iz razpoložljivih sredstev je dovoljena nabava materiala za izvršitev večjih popravil. V takih primerih so upravičenci dolžni obrazložiti predvidena večja popravila.
5.	člen
Lastniki, njih pooblaščenci, predstavniki in upravitelji zgradb, ki izpolnjujejo gornje pogoje, so upra vičeni zahtevati od tajništva za gospodarstvo in komunalne zadeve OLO, da se jim iz vplačanega in raz položljivega dela sklada za vzdrževanje hiš poravnajo računi za izvršena popravila, obnovitvena dela in za izvršene dobave materiala.
Finančni organ okrajnega ljudskega odbora bo izplačal zahtevano vsoto po predložitvi izvirnih računov, iz katerih mora biti razvidno; čas izvršitve po pravil, obnovitvenih del, nabave materiala, naslov \ poštev prihajajoč# zgradbe, njenega lastnika ali upravitelja ter upnika.
Resničnost navedb po prednjem odstavku potrdi pristojni občinski ljudski odbor.
6.	člen
Tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve OLO sme aa prošnjo državnega organa, zadruge ali družbene organizacije določiti s posebnim dovoljenjem drugačen postopek za del sredstev sklada za vzdrževanje hiš, ki jim pripada.
7.	člen
Upravičencem dela sredstev sklada za vzdiževa
nje hiš, ki so izvršili popravila, obnovitvena dela,
nabavo materiala, kot določata 2. in 4. člen, po 1. januarju 1953 in so zato najeli posojilo pri državnem kreditnem podjetju, sme tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve OLO dovoliti, da se razpoložljivi del vplačanih prispevkov iz sklada za vzdrževanje hiš porabi za kritje zapadlih anuitet.
8.	člen
Tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve OLO izda po potrebi v skladu s tem odlokom natančnejša navodila o postopku za črpanje in uporabo teh sredstev.
9.	člen
Z denarno kaznijo do 3000 dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor sprejetih sredstev ne uporabi v namene, določene s tem odlokom.
10.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 1698/1
Kočevje, dne 1. junija 1953.
Predsednik OLO: Janez Pirnat L r.
204.
Okrajni ljudski odbor Kranj je na podlagi prvega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in v zvezi z 8. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428/1951) na seji okrajnega zbora dne 29. V. 1953 in na seji zbora proizvajalcev dne 29. maja 1953 sprejel
ODLOK
o obratovalnem času gospodarskih podjetij v okraju Kranj za poletni čas od 1. V. do 30. PL
A.	OBRATOVALNI ČAS
1. Ob delavnikih
Trgovinske obratovalnice
1.	člen
1.	Trgovinske obratovalnice so odprte, če v naslednjem ni drugače določeno, vse dni v tednu, razen v soboto in nedeljo, od 7. do 12. in od 16. do 19. ure, ob sobotah pa samo od 7. do 12. ure.
Na območju občine Žiri je obratovalni čas od 7. do 12. ure.
V Kokri so obratovalnice zaprte ob četrtkih po poldne in so zato odprte v soboto od 16. do 19. ure.
2.	Prodajalnice svežega in prekajenega mesa ter
rib so odprte ob petkih od 15 do 19. ure in ob sobotah od 6. do 12. in od 13. do 19. ure.	,
3.	Prodajalne kruha so odprte vse dni v tednu, razen v soboto in nedeljo, od 6.30 do 11. in od 13.30 do 18. ure, ob sobotah pa od 6.30 do 11. in od 13.30 do 19. ure.
4.	Prodajalne slaščičarskih izdelkov so odprte od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
5.	Prodajalne sadja in zelenjave so odprte od 6.30 do 11. in od 14. do 18. ure.
‘ 6. Prodajalne mleka so odprte od 6. do 11 ure.
7.	Prodajalne tobačnih izdelkov so odprte od 6.50 do I!, in od 14,30 do 17. ure.
Obrtna obratovalnice
2.	člen
1.	Obrtne obratovalnice so odprte, če v naslednjih členih ni drugače določeno, od ponedeljka do petka od 7. do 12. in od 14. do 17. ure, ob sobotah pa od
7.	do 12.30 ure.
2.	Brivske in frizerske obratovalnice so odprte od 7. do 12. In od 14. do 18. ure. Ob ponedeljkih so obrati zaprti.
3.	Pekarne (delavnice) obratujejo' od 4. do 12. ure.
3.	člen
Za prodajalne obrtnih obratov velja obratovalni čas, določen za ustrezne trgovinske obratovalnice.
Gostinske obratovalnice
4.	člen
Gostinske obratovalnice so odprte:
1.	hoteli, nočišča in druge obratovalnice, kolikor' gre za oddajanje sob, časovno neomejeno;
2.	restavracije in gostilne do 22. ure, v krajih, ki so priznani kot turistični, pa do 23. ure; ob sobotah in nedeljah so restavracije in gostilne odprte povsod do 23. ure;
3.	restavracije in gostilne v Žireh in Železnikih do 24. ure;
4.	penzionska gostišča do 24. ure;
5.	bifeji do 22. ure;
6.	menze in delavsko-uslužbenske restavracije le v času, ko se izdajajo redni obroki hrane.
Gostinske obratovalnice se ne smejo odpirati pred
5.	uro, morajo pa se odpreti najkasneje ob 7. uri zjutraj.
5.	člen
Za gostinske obratovalnice ob železniških in avtobusnih postajah velja načelno obratovalni čas, določen v 4. členu, s tem da le-te morajo pričeti z obratovanjem pol ure pred prihodom prvega vlaka oziroma avtobusa in končati pol ure po prihodu oziroma odhodu zadnjega vlaka oziroma avtobusa.
6.	člen
Po uri, ki je določena za zapiranje, se ne sme postreči niti z jedjo niti s pijačo, kolikor ni izrečno določena izjema v 5. členu. Najkasneje četrt ure po uri, ki je določena za zapiranje, je treba obratne prostore izprazniti in zapreti.
7.	člen
Dovoljene igre, n. pr. balinanje, kegljanje itd., se smejo na prostem igrati do 22. ure. V zaprtih prostorih, v katerih se ne moti nočni počitek sosedov in kolikor sme biti gostinska obratovalnica dalj časa odprta, ta omejitev ne velja.
8.	člen
Posameznim gostinskim obratovalnicam sme za posamezne dni načelnik tajništva za gospodarstvo OLO Kranj po izkazani potrebi in na prošnjo podaljšati obratovalni čas.
9.	'člen
Občinski ljudski odbori, na območju katerih posluje več gostinskih obratov, se pooblaščajo, da v svoji pristojnosti in po potrebi določijo za posamezne gostinske obratovalnice po en dan prosti delavnik v tednu, razen sobote in nedelje; ta dan naj obrati po določenem turnusu izkoristijo za čiščenje lokalov in za odpočitek osebja.
IL Ob nedeljah in praznikih
10.	člen
Ob nedeljah in od države priznanih praznikih morajo biti vse trgovinske in obrtne obratovalnice zaprte, kolikor v naslednjem niso dovoljene izjeme,
11.	člen
Ob nedeljah in od države priznanih praznikih morajo obratovati:
1.	prodajalne sadja in zelenjave od 8. do 11. ure,
2.	prodajalne mleka od 6. do 9. ure,
3.	brivske in frizerske obratovalnice od 7. do 10. ure.
12.	člen
Gostinske obratovalnice so ob nedeljah in od države priznanih praznikih odprte, kot je to določeno v 4. členu.
B.	SPLOŠNE DOLOČBE
•	13. člen
Določbe tega odloka se nanašajo na vse trgovinske, obrtne in gostinske obratovalnice, ne glede na to, ali pripadajo državnemu, zadružnemu ali zasebnemu sektorju.
Odlok ne velja za:
1.	industrijske obrate,
2.	pogrebna podjetja,
3.	žagarska podjetja,
4.	dimnikarska podjetja,
5.	mlinarska podjetja.
14.	člen
Ob času, predpisanem za zapiranje obratovalnic, se morajo zapreti vsi dohodi v poslovne prostore, ki so določeni za promet s strankami.
Strankam, ki so ob zapiranju v obratnem prostoru, je treba postreči.
15.	člen
Obratovalnice morajo biti odprte ves čas, ki ja predpisan, ob istem času morajo delati vse delavnice, ki spadajo k obratu.
16.	člen
Obratovalni čas, predpisan s tem odlokom, velja samo za poletni čas, ki traja od 1. maja do 30. septembra.
17.	člen
Obratovalni čas, določen s tem odlokom, ne velja za ljudske odbore mestnih občin Kranj, Škofja Loka in Tržič; ti določijo obratovalni 'čas v skladu s temeljnimi določbami tega odloka.
18.	člen
Svet za gospodarstvo OLO Kranj sme po potrebi določiti za posamezne obratovalnice tudi drugačen obratovalni čas.
C.	KAZENSKE DOLOČBE
19.	člen
Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 3.000 din, kdor odpira in zapira obratovalnice ter streže gostom v nasprotju z določbami tega odloka ali kdor na zahtevo lastnika, uslužbenca, ali javnega organa obratovalnice po preteku obratovalnega časa ne zapusti.
Za upravni kazenski postopek je pristojen sodnik za prekrške pri OLO Kranj.
C. KONČNE DOLOČBE
20.	člen
Ta odlok začne veljati takoj, uporablja se pa od
1.	V. 1953 ter se z njim razveljavljajo vsi dosedanji predpisi, ki »o v nasprotju z določbami tega odloka.
Št. 2788/4
Kranj, dne 29. maja 1953.
Podpredsednik OLO: Dušan Horjak L r,
205.
Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52), v zvezi z uredbo o dajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list FLRJ, št. 12/55) in 3. in 8. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46/51) je okrajni ljudski odbor Krško na 5. seji obeh zborov dne 3. junija 1953 sprejel
ODLOK
o dajanju poslovnih prostorov v najem na območju okraja Krško
1.	člen
Najemne pogodbe, po katerih se dajejo poslovni prostori v najem po pogodbi med najemodajalcem in najemnikom, morajo biti sklenjene v pismeni obliki. Vse najemne pogodbe, ki so bile ustno dogovorjene pred uveljavitvijo uredbe o oddajanju poslovnih prostorov v najerp, se morajo sestaviti v pismeni obliki.
Po en izvod pismenih najemnih pogodb, ki so bile sklenjene pred 1. IV. 1953 ali po njem, se mora najkasneje do 15. julija 1953 predložiti tajništvu pristojnega odbora mestne občine, na območju občinskih ljudskih odborov pa tajništvu pristojnega- občinskega ljudskega odbora.
2.	člen
Če v najemnih pogodbah odpovedni rok ni izrečno dogovorjen, velja obojestranski dvomesečni odpovedni rok.
3.	člen
Najemodajalec in najemnik morata v 1,5 dneh sporočiti tajništvu pristojnega ljudskega odbora mestne občine oziroma pristojnemu tajništvu občinskega ljudskega odbora vsako spremembo glede višine najemnine za poslovne prostore.
4.	člen
Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznujeta za prekršek določb po 1. in 3. členu tega odloka najemodajalec in najemnik, kakor tudi če v predpisanem roku ne skleneta pismene najemne pogodbe.
5.	čle4
Ta odlok prične veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 6813/2
Krško, dne 3. junija 1953.
Predsednik OLO:
Tone Zupančič k r.
206.
Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in v zvezi s 1. členom uredbe o delitvi sklada za vzdrževanje hiš (Uradni list FLRJ, št. 12-6S/53) izdaja okrajni ljudski odbor Novo mesto na skupni seji obeh zborov dne 27. maja 1953
ODLOK
o delitvi sklada za vzdrževanje hiš
1.	člen
Prispevek v sklad za vzdrževanje hiš, ki ga vplačujejo hišni lastniki, morejo uporabiti hišni lastniki do 75% svojih vplačanih zneskov za kritje stroškov popravila in obnove svojih hiš.
25% vseh vplačanih prispevkov v sklad za vzdrževanje Mš morejo uporabiti občine, na katerih območju so hiše, za vzdrževanje in graditev stanovanjskih hiš na svojem območju.
2.	člen
Zasebnim lastnikom se dodeli 75% od njih vplačanega zneska, če predložijo dokazila (račune) o izvršenih popravilih in obnovitvenih delih stanovanjske hiše pristojnemu občinskemu ljudskemu odboru.
Iz prispevka v sklad za vzdrževanje hiš se ne krijejo izdatki, ki veljajo kot redni vzdrževalni stroški. Med redne hišne vzdrževalne stroške spadajo zlasti: stroški za dimnikarska dela, vodo, elektriko, za vse vrste drobnih obrtnih del, za plače in nagrade hišnikom, snažilkam, za zavarovalne premije in izdatki za pisarniške potrebščine. Za drobno obrtno delo se smatra račun za to delo, če ne presega zneska 500 din.
3.	člen
Določbe tega odloka ne veljajo za območje ljudskega odbora mestne občine Novo mesto. Ljudski odbor te občine bo kot ljudski odbor mestne občine s posebnimi pravicami izdal samostojen odlok o delitvi sklada za vzdrževanje hiš.
4.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. I.—5444/1-53
Novo mesto; dne 27. maja 1955.
Predsednik OLO: Viktor Zupančič 1. r.
297.
Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/1952) ter 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46/1951) je okrajni ljudski odbor Novo mesto na skupni seji obeh zborov dne 27. maja 1953 sprejel
ODLOK
o obratovalnem času za gospodarska podjetja „ na območju okraja Novo mesto
A. Obratovalni čas Trgovinske obratovalnice
i.	člen
Trgovinske obratovalnice so odprte, če v naslednjem ni drugače določeno, v zimskem času od 8. do
St. 20 — 25. VT. 1955____________URADNI LIST __________ Sten 265
12. in od U. do 17.30 ure, v poletnem času pa od 7. do 12. in od 16. do 18.30 ure.
Ob sobotah imajo trgovinske obratovalnice neprekinjeni obratovalni čas, in sicer pozimi od 8. do 15. ure, v poletnem 'času od 7. do 14. ure.
Prodajalnice kruha in peciva so odprte v zimskem času od 7, do 11. in od 14. do 18. ure, v poletnem času pa od 6. do 11. in od 16. do 18.30 ure.
Prodajalnice tobačnih izdelkov so odprte v zimskem času od 7. do 11. in od 14. do 18. ure, v. poletnem času pa od 6. do 11. in od 16. do 18.30 ure.
2.	člen
Ob nedeljah in državno priznanih praznikih morajo biti vse trgovinske obratovalnice zaprte.
3.	člen
Glede prodajnega časa na sejmih in tržnih prostorih veljajo predpisi sejmskih in tržnih redov.
Gostinske obratovalnice
4.	člen
Gostinske obratovalnice so odprte ob delavnikih v zimskem času do 22, ure, v poletnem času pa do 23. ure. Ob sobotah in nedeljah ter državno priznanih praznikih je obratovalni čas za 1 uro daljši, to je do 23. v zimskem času oziroma do 24. ure v poletnem času.
Gostinske obratovalnice se ne smejo odpirati pred
5.	uro, morajo pa se odpreti najpozneje ob 6. uri.
5.	člen
Gostinske obratovalnice smejo biti odprte vso noč v naslednjih dneh: od 30. 4. na 1. 5., od 1. 5. na
2.	5., od 21. na 22. julija, 28. na 29. 11. in 29. 11. na 30. 11. in 31. 12. na 1. 1.
6.	člen
Dovoljene igre, na primer balinanje, kegljanje itd., se smejo igrati na prostem do 22. ure. Za zaprte prostore, kjer se ne moti počitek sosedov, ta omejitev ne velja.
Po 22. uri in pred 7. uro se z godbo, petjem itd. ne sme motiti soseščine.
B.	Splošne določbe
7.	člen
Določbe tega odloka se nanašajo na vse trgovinske in gostinske obratovalnice ne glede na to, ali pripadajo državnemu, zadružnemu ali zasebnemu sektorju.
8.	člen
Za zimski čas se šteje čas od 1. oktobra do 30. aprila, za poletni čas pa čas od 1. maja d« 30. septembra.
9.	'člen
Strankam, ki so ob zapiranju v obratovalnem prostoru trgovine, je treba postreči, vendar pa to redoma ne sme trajati dlje kot pol ure po času, določenem za zapiranje.
Ob času predpisanem za zapiranje gostinskih obratovalnic, se morajo zapreti vsi dohodi v gostinske prostore, ki so določeni za promet s strankami.
Gostinske obratovalnice ne smejo po zapiralnem 'času postreči niti z jedjo niti s pijačo. Ne sme se postreči z večjo količino hrane in pijače neposredno pred zapiralno uro, če bi se gost dalje zadrževal
Najkasneje četrt ure po določeni zapiralni uri ja treba obratne prostore izprazniti in zapreti.
Strežno osebje mora zapiralno uro napovedati.
10.	člen
Notranje delo v obratovališčih čez čas, določen za njih zapiranje, oziroma čez čas, ki je določen z 8-urnim delovnim časom, je dovoljeno, in sicer tudi s pomožnim osebjem.
1.	ob višji sili,
2.	če je treba kaj storiti, da se ne pokvari blago, ,
3.	kadar se sestavlja inventar obratovalnice,
4.	če se obratovalnice čistijo in urejajo izložbe,
5.	če se obratovalnica seli.
Promet s strankami je tedaj izključen.^
11.	člen
Obratovalni čas za posamezne gostinske obrate in posamezne dni sme podaljšati tajništvo za gospodarstvo OLO Novo mesto. Dovoljenje se mora poprej izposlovati. V izrednih primerih sme s priporočilom občine tajništvo za gospodarstvo OLO Novo mesto naslednje dopoldne naknadno dovoliti podaljšani obratovalni čas proti plačilu pristojbine za obratovalni čas,
12.	člen
Okrajni ljudski odbor prepusti občinskim ljudskim odfiorom, da predpišejo s svojimi odloki obtato-valni čas za obrtne obratovalnice na svojih območjih.
C.	Kazenske določbe
13.	člen
Odgovorni upravniki in poslovodje trgovinskih in gostinskih obratovalnic, k. bi imeli proti predpisom tega odloka odprte svoje obratovalnice izven časa, določenega za odpiranje in zapiranje, ali bi imeli obratovalnice zaprte v času, ki je določen za obratovanje, se kaznujejo z denarno kaznijo do 3000 din.
Upravni kazenski postopek vodi in kazen izreka sodnik za prekrške pri okrajnem ljudskem odboru Novo mesto.
č. Zaključne določbe
14.	člen
Ta odlok velja za območje okraja Novo mesto, razen za mestno občino Novo mesto, katerega ljudski odbor za svoje območje določi obratovalni čas.
15.	člen
Odlok okrajnega ljudskega odbora Novo mesto z dne 28. V. 1952 o obratovalnem času trgovinskih obratovalnic preneha veljati z uveljavitvijo tega odloka.
16.	člen
Ta odlok velja z dnem objave v »Uradnem listu
LRS«.
gt. [.-5443/1-53
Novo mesto, dne 27. maja 1933.
Predsednik OLOi
Viktor Zupančič 1. r.
208.
JNa podlagi 1. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) sta okrajni zbor in zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Radovljica vsak na svoji seji dne 24. maja 1953 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o obratovalnem časn gospodarskih podjetij
1.	člen
Določba 16. člena odloka o obratovalnem času gospodarskih podjetij z dne 5. aprila 1953 (Uradni list LRS, št. 13-99/53) se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora Radovljica lahko po potrebi sam od sebe ali na predlog trgovinske, gostinske oziroma obrtne zbornice za določen čas z odredbo določi za posamezne vrste obratov ali za posamezne kraje drugačen obratovalni čas, kot je predpisan s tem odlokom.
Tajništvo za gospodarstvo iz upravičenih razlogov lahko dovoli z upravno odločbo posameznemu obratu na njegovo prošnjo za določeno dobo drugačen obratovalni čas, kot j* predpisan s tem odlokom.«
2.	člen
8.	člen se črta.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 1556/2-53
Radovljica, dne 26. maja 1953.
Predsednik OLO: Milan Kristan 1. r,
*
209.
Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in v zvezi z 2. členom uredbe o dajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list FLRJ, št. 12-69/53) sta okrajni zbor in zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Radovljica vsak na svoji seji 24. maja 1953 sprejela
ODLOK
o dajanju poslovnih prostorov v najem t. člen
Poslovni prostori, za katere veljajo določbe tega odloka, so vsi pokriti prostori, ki so bili na dan 1, IV. 1953 in bodo v bodoče namenjeni določeni gospodarski, upravni in družbeni dejavnosti, ne glede na gradivo, iz katerega so zgrajeni (lokali, pisarne, delavnice, skladišča, dvorane itd.).
Od stanovanjskih najemnikov zasedeni poslovni prostori se štejejo za stanovanjske prostore.
1 ajništvo za gospodarstvo OLO Radovljica lahko odredi za tiste stanovanjske prostore, ki se uporabljajo v poslovne namene, uporabo v stanovanjske namene.
Za primer spora, ali je šteti kak prostor kot poslovni ali stanovanjski oziroma ali ga je gploh šteti
kot poslovni prostor, odloči na predlog prizadete stranke občinski ljudski odbor.
2.	člen
Poslovni prostori se dajejo v najem po prosti pogodbi, sklenjeni med najemodajalcem in najemnikom. V pogodbi se določi višina najemnine in drugi najemni pogoji.
Najemna pogodba mora biti sklenjena pismeno.
3.	člen
Obstoječa najemna razmerja veljajo, dokler se najemodajalec in najemnik ne sporazumeta z novo pismeno najemno pogodbo o višini najemnine in drugih najemnih pogojih, ki pa še morajo spraviti v sklad s predpisi tega odloka.
4.	člen
Najemodajalci, ki dajejo v najem prostore v sestavu stanovanja, lahko z najemniki sklenejo posebno najemno pogodbo za tisti del stanovanja, ki se pretežno uporablja v poslovne namene.
5.	člen
Najemodajalci so dolžni v treh dneh po sklenitvi ali spremembi najemne pogodbe poslati en izvod pogodbe v vednost pristojnemu občinskemu ljudskemu odboru.
6.	člen
Poslovni prostori se odpovedo in izpraznijo v sporazumu s strankami po pogodbi. Če sporazuma ni, se izpraznijo po civilnopravnih predpisih. Najemodajalec ne more odpovedati najemniku poslovnih prostorov, ki so sestavni del najemnikovega stanovanja, in jih oddati drugemu v najem.
7.	člen
Z denarno kaznijo' do 3000 din se kaznujeta za prekršek najemodajalec in najemnik, ki ne skleneta pismene najemne pogodbe. Prav tako se kaznuje najemodajalec, ki ne predloži na vpogled pogodbe po
5.	členu.
8.	člen
Svet za komunalne zadeve daje po potrebi navodila za izvajanje tega odloka.
9.	člen
Ta odlok ne velja za območje ljudskega odbora mestne občine Jesenice in Bled.
10.	člen
Odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 2231/1-53
Radovljica, dne 27. maja 1953.
Predsednik OLO: Milan Kristan 1. r.
210-
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in v zvezi s 1. in 2. členom ufedbe o delitvi sklada za vzdrževanje hiš (Uradni list FLRJ, št. 12-68/53) sta okrajni zbor in zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Radovljica vsak na svoji seji dne 24. maja 1955 sprejela
ODLOK
o delitvi in uporabi sredstev sklada za vzdrževanje hiš
L člen
V okraju Radovljica se delijo in uporabljajo vplačani prispevki sklada za vzdrževanje hiš po predpisih tega odloka.
To velja smiselno tudi glede prispevkov za hiše, ki ležijo v območju okraja Radovljica, njihovi lastniki pa prebivajo izven okraja.
2.	člen
Od sredstev, vplačanih v sklad za vzdrževanje hiš, se sme uporabiti 60% za vzdrževanje hiš, iz katerih izvirajo vplačani prispevki, 40% pa lahko uporabi posamezna občina za vzdrževanje in graditev stanovanjskih hiš.
5. člen
Del sredstev sklada, določen za neposredno vzdr ževanje hiš, iz katerih so bili prispevki vplačani, se sme uporabiti le za večja popravila in obnovitvena dela, ne pa za kritje izdatkov, ki veljajo kot redni vzdrževalni stroški.
Kot večja popravila in obnovitvena dela se štejejo zlasti:
1.	zidarska dela: obnovitev fasad, stropov, nosil cev, preklad, izolacija tal, naprava greznic, poniko valnic, kanalizacija, popravila balkonov, popravila in obnovitev dimnikov, obnovitev ravnih streh;
2.	tesarska dela: naprava podov, obnovitev stro pov, ostrešja, lesenih stopnic, balkonov;
5. mizarska dela: obnovitev oken in vrat;
4.	krovska dela: prekritje oziroma obnovitev kri tine;
5.	kleparska dela:	obnovitev žlebov, odtočnih
cevi, obrobne pločevine ob kapu, prekritje in obnovitev streh;
6.	pleskarska dela: pleskanje stavbnega pohištva, balkonskih ograj, slikanje stopnišč, vež in hodnikov;
7.	pečarska dela: izmenjava zidanih peči in šte dilnikov;
8.	vodovodna instalacija: izmenjava umivalnikov, kopalnih peči, zarjavelih cevi, nabava novih školjk v straniščih;
9.	električna instalacija: izmenjava obstoječih nepravilno izvršenih napeljav.
Med redne hišne vzdrževalne stroške, ki jih ni dovoljeno plačati v breme sklada za vzdrževanje hiš, spadajo n. pr.: stroški za dimnikarska dela, vodo, elektriko, za vsa drobna obrtniška dela, za plače in nagrade hišnikom, upraviteljem in snažilkam, za zavarovalne premije, za pisarniške stroške in podobno.
4.	člen
Lastniki, njih pooblaščeni predstavniki in upra-vitelji zgradb (upravičenci) imajo pravico do 60% sredstev, ki so jih vplačali v sklad za vzdrževanje hiš, ko so izvršili popravila in obnovitvena dela iz 5. člena
tega odloka na zgradbi, za katero je bil prispevek plačan. Upravičenci, ki imajo več zgradb, pri tem lahko izkoristijo 60% sredstev za vse, ue glede na to, iz katere zgradbe so bila sredstva plačana.
Ko so upravičenci opravili eno izmed del, navedenih v 3. členu tega odloka, in imeli s tem stroške, morajo te stroške dokazati:
a)	z overjenim prepisom računov za material in izvršena dela,
b)	s potrdilom občinskega ljudskega odbora, da je bil material uporabljen in dela izvršena prav za to zgradbo. Potrdilo občinskega ljudskega odbora mora obsegati podatke o času izvršitve del, natančen naslov v poštev prihajajoče zgradbe, njenega lastnika in upnika.
Naloge Narodni banki za izplačilo zneskov upravičencem daje tajništvo za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora Radovljica.
5.	člen
S posebnim privoljenjem sveta za komunalne zadeve OLO Radovljica je dopustno nakazati brez poprejšnje predložitve računov ves razpoložljivi del prispevka na njihov tekoči račun, državnim organom, ki upravljajo stanovanje zgradbe (upravam stanovanjskih zgradb itd.), zadrugam in družbenim organizacijam, ki upravljajo lastne zgradbe, pa plačujejo za vse zgradbe prispevek le v skupnem znesku in vodijo sami evidenco o predpisu in plačilu prispevka za posamezne zgradbe. Pristojni organ OLO pa mora pri tem naknadno pregledati uporabo teh sredstev v računovodstvu upravitelja zgradb.
6.	člen
Lastnikom zgradb, ki so po 1. novembru 1952 zaradi velikih popravil stanovanjskih in poslovnih prostorov najeli pri državnem kreditnem podjetju posojilo in ga odplačujejo v dogovorjenih obrokih, lahko svet za komunalne zadeve OLO po ustrezni poprejšnji dokumentaciji dovoli, da se razpoložljivi del vplačanih prispevkov sklada porabi za kritje zapadlih anuitet.
7.	člen
S 40% sredstev sklada, ki se sme uporabiti za vzdrževanje in graditev stanovanjskih hiš v območju posamezne občine, razpolagajo pristojni občinski ljudski odbori. Te zneske preodkaže tajništvo za gospodarstvo na tekoče račune občinskim ljudskim odborom.
Občinski ljudski odbori lahko ob priliki, ko posameznim lastnikom dajejo po obstoječih predpisih naloge za'obnovo oziroma večja popravila hiš, dovolijo uporabo določenega zneska tudi iz 40% sredstev, ki pripadajo občinskemu ljudskemu odboru, s tem da se v določenem roku ta znesek poravna iz sredstev, ki pripadajo lastniku.
8.	člen
Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje za prekršek lastnik zgradbe, njegov pooblaščenec oziroma upravitelj, ki finančna sredstva, dovoljena za vzdrževanje hiš, uporabi za druge namene.
9.	člen
Odredbe in navodila po tem odloku izdaja po' potrebi svet za komunalne zadeve OLO.
10.	člen
Ta odlok ne velja za mestni občini Jesenice in Bled.
11.	člen
Odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 2233/1-53
Radovljica, dne 27. maja 1953,
Predsednik OLO: Milan Kristan 1. r.
211.
Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in v zvezi z- 8. členom zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list LRS, št. 16-88/49 in 40-184/51) je okrajni zbor okrajnega ljudskega odbora Radovljica na seji dne 24. maja 1953 sprejel
ODLOK
o javnem redu in miru
I.	Splošne določbe
lj člen
Dolžnost državljanov je, da uravnavajo svoje življenje in delo tako, da ne motijo svojih sodržavljanov pri izvrševanju njihovega dela, pri razvedrilu in počitku.
Prav tako je dolžnost državljanov, da pazijo na javno moralo, da ne kvarijo javnih nasadov, parkov in drugih naprav in da zlasti v letoviških krajih pazijo na ugled naše socialistčne domovine.
II.	Varstvo miru
2.	člen
Na javnem ali zasebnem prostoru je prepovedano vsako dejanje, ki moti mir okolice. Tako je prepovedano:
a)	uporabljati zvočnike, radioaparate, gramofone, glasbila ali kakršnekoli druge napravp na način, ki občutno moti okolico,
b)	uporabljati v nočnem času po strnjenih naseljih motorna vozila, ki nimajo izpušne dušilke.
3.	člen
Od 22. do 5. ure so prepovedana vsa dejanja, ki kakorkoli motijo nočni mir. Izvzete so motnje, ki izvirajo iz kmetijskega, obrtniškega ali industrijskega dela.
4.	člen
Cerkveno zvonjenje je dovoljeno samo v zvezi z rednimi cerkvenimi obredi in sme trajati največ eno minuto.
Svet za notranje zadeve lahko odtedi zaradi zaščite nemotenega dela in počitka državljanov ter zaradi reda in miru za posamezne kraje ali območja omejitve cerkvenega zvonjenja zlasti tam, kjer se zvoni pretirano, posebno v bližini bolnišnic, šol in uradov ter v letoviških krajih.
III.	Varstvo družbene discipline
5.	člen
Vsak državljan se mora vesti na javnem prostoru dostojno in s# izogibati dejanj, s katerimi se krši družbena disciplina, moti bivanje, delo ali razvedrilo sodržavljanov ali se ti zavajajo v nedisciplino, se vzbuja javno zgražanje ali žali javna morala. Tako je prepovedano:
a)	izzivati, nadlegovati, smešiti ali ogrožati osebe v javnih ali zasebnih prostorih, podpirati beračenje,
b)	peti nedostojne ali žaljive pesmi, govoriti nedostojno, preklinjati, žaliti z nedostojnim vedenjem čut dostojnosti drugih, kazati nedostojne slike ali predmete,
c)	kljub opominu zadrževati se v gostinskih lokalih preko dovoljenega obratovalnega časa.
6.	člen
Prepovedana so dejanja, s katerimi se ogroža varnost ljudi oz. premoženje. Tako je prepovedano:
a)	poškodovati ali odstraniti napisne table ali druge javne znake,
b)	poškodovati ali odstraniti svetilke, nameščene za razsvetljavo" javnih prostorov,
c)	opustiti popravilo zgradb ali naprav, ki ogrožajo varnost,
5) pustiti ob javnih poteh ograjo ali živo mejo v takem stanju, da ogroža varnost, ovira promet ali kazi zunanje lice,
d)	metati kamenje ali druge predmete in s tem ogrožati varnost,
e)	poškropiti ali pomazati ljudi ali pročelja stavb brezobzirno vožnjo,
f)	motiti javne shode, zborovanja, sestanke ali druge javne prireditve.
IV.	Varstvo mladine
7.	člen
Mladini do 16. leta je prepovedan obisk:
a)	vseh javnih zabav in plesov,
b)	javtfih prireditev, ki se končajo po 20. uri, iz-vzemši gledališke predstave in .koncerte v spremstvu staršev,
c)	večernih kino predstav,
č) gostiln in kavarn, razen turistom in izletnikom v turističnih krajih in na izletnih točkah.
Mladina od 16. do 18. leta starosti lahko obiskuje javne plese in prireditve v spremstvu staršev, vendar največ do 24. ure. To velja tudi za šolsko mladino, kolikor to ni v nasprotju s šolskimi predpisi.
V.	Kazni
8.	člen
Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 3.000 din, kdor prekrši prepovedi ali dolžnosti, naštete v 2. členu (razen točke b), v 3. členu, 4. členu, v 5. členu (razen točke b), v 6. členu (razen točke d in e) in v 7. členu.
9.	člen
Člani ljudske milice smejo na kraju samem izterjati denarno kazen od tistih, ki jih zalotijo pri storitvi lahkih prekrškov, določenih s tem odlokom.
Denarna kazen po 1. odstavku tega člena se sme izterjati v znesku 50 din na kraju samem za tele prekrške: iž točke b) 2. člena, iz točke b) 5. člena in iz točke d) in e) 6. člena.
VI.	Končne določbe
10.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 2235/1-53
Radovljica, dne 27. maja 1953
v	Predsednik OLO:
Milan Kristan 1. r.
212.
Ljudski odbor mestne občine Bled je na podlagi
1.	odstavka 23. člena in 2. točke 78. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-50/52) in v zvezi z 2. in 8. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-4i28/51) sprejel na seji dne 24, aprila 1953
ODLOK
o obratovalnem času v trgovinskih, gostinskih in obrtnih obratih
A. OBRATOVALNI ČAS I. Ob delavnikih
Trgovinske obratovalnice
1.	člen
Trgovinske obratovalnice na vsem območju mest ne občine Bled so odprte v zimskem času, ki je od
1.	X. do 30. IV., od 8. do 12. in od 14. do 18.30 ure, v poletnem času, ki je od 1. V. do 30. IX., pa od 7. do
12.	in od 16. do 19- ure, kolikor ni za posamezne poslovalnice drugače določeno. Kolikor obratovalni čas ne izpolni osemurnega delovnega časa, se preostali čas uporabi za notranje delo v obratih.
2.	člen
Prodajalnice svežega in suhega mesa so odprte v zimskem 'času od 7. do 14. ure ter ob sredah in sobotah v popoldanskem času od 16- do 18. ure, v poletnem času pa od 7. do 12. in od 16. do 19. ure.
Prodajalnice s kruhom so odprte v zimskem času od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v poletnem času pa od 6. do 12. in od 16. do 18. ure.
Mlekarne so odprte v zimskem času od 8. do 12. ure, v poletnem času pa od 6. do 12. ure.
Slaščičarne so odprte v zimskem času od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v poletnem času od 8. do 12. in 15. do 19. ure, v sezonskih mesecih — julij in avgust — pa od 8. do 20. ure nepretrgoma.
Prodajalnice, ki se ukvarjajo izključno s prodajo sadja, časopisov in tobaka, so odprte v zimskem času od 8.	do	12.	in	14.	do	18.	ure, v poletnih	mesecih pa
od 8.	do	12.	in	15.	do	19.	ure, v sezonskih	mesecih —
julij in avgust — pa od 8 do 13. in 15. do 20. ure. Isto velja za prodajalne z galanterijskimi izdelki.
Črpalke pogonskega goriva in mazivnih olj obratujejo v zimskem 'času od 7. do 12. in od 13. do 16. ure, v poletnem času pa od 6. do 22. ure.
Obrtni obrati
3.	člen
Obrtne delavnice so odprte v zimskem času od
8.	do	12.	in	od	13.	do	17.	ure, v poletnih	mesecih pa
od 7.	do	12.	in	od	13.	do	16. ure. Ta obratovalni čas
velja za vse delavnice, kolikor s tem odlokom ni drugače določeno.
4.	člen
Brivske, lasuljarške, manikerske in kozmetične obratovalnice so odprte v zimskem času od 8. do 12. in 14. do 18. ure, v poletnih mesecih pa od 8. do 12. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in dnevih pred državnimi prazniki pa obratujejo od 8, do 12. in od 14. do 19. ure. Ob ponedeljkih so odprte v zimskem času samo od 14. do 18. ure, v poletnih mesecih pa od 13, do 20. ure, v sezonskih mesecih pa običajno kot vsak drug delavnik. 4
Pekarske in slaščičarske delavnice obratujejo od
6.	do 17. ure Vsa pripravljalna dela pa se smejo začeti ob 4. uri.
Mehanične delavnice obratujejo v zimskih mesecih od 7. do 12. in 13. do 16- ure, v poletnem 'Sasu pa od 6. do 12. in 13. do 15. ure. Razen tega mora v poletnem času poslovati od 15. do 22. ure dežurni mehanik v mehaničnih delavnicah.
Za garaže ne velja obratovalni čas, temveč poslujejo v zimskih mesecih tako kot mehanične delavnice, v poletnih mesecih pa nepretrgoma.
5. člen
Gostinski obrati so odprti:
1.	restavracije in gostilne od 8. do 24. ure,
2.	bifeji in okrepčevalnice od 7. do 22. ure,
3.	kavarne od 8. do 1. ure,
4.	bari od 21. do 5. ure.
Družabne prostore v hotelih, kjer so prenočišča, je treba šteti kot kavarne.
Kolikor ni določeno, v katero kategorijo spada posamezni obrat, odloči to tajništvo ljudskega odbora mestne občine Bled.
.	6- člen	*
Hoteli z dependansami in, penzioni obratujejo neomejeno, kolikor gre za oddajanje.sob.
7.	člen
Različne igre, kot balinanje, kegljanje in podobno, se smejo igrati na prostem do 22. ure. V zaprtih prostorih pa se lahko igra do konca obratovalnega časa, ki je določen po tem odloku za tisto vrsto gostinskega obrata.
H. Ob nedeljah in državnih praznikih
8.	člen
Ob nedeljah in državnih praznikih morajo biti vsi trgovinski in obrtni obrati zaprti. Razen vseh gostinskih obratov smejo ob nedeljah in praznikih zaradi turističnega pomena mesta obratovati še:
1.	mehanične delavnice, črpalke za pogonska goriva in olja v poletnem času, tako, kot je določeno v 4. členu,
2.	fotografi,
3.	slaščičarne,
4.	delikatesne trgovine,
5.	trafike in prodajalnice časopisov,
6.	cvetličarne,
7.	trgovine z galanterijo,
8.	prodajalnice sadja.
Vsi navedeni obrati oziroma prodajalne pod točko 2- do 7. smejo obratovati v zimskem času od 9. do
12.	ure, v poletnem času pa od 8. do 12. in od 15. do 19. ure, prodajalnice s sadjem pa od 7. do 20. ure nepretrgoma.
B. SRLOšNE DOLOČBE
9.	'člen
Ta odlok velja za vse trgovinske, obrtne kot gostinske obrate državnega, zadružnega in zasebnega sektorja.
Odlok ne velja za:
1.	podjetja za prevoz oseb in blaga z vozili in motornimi vozili,
2.	postreščke, čistilce in podobne storitvene dejavnosti,
3.	industrijske obrate in
4.	dimnikarske obrate.
10.	člen
Vsi obrati morajo biti odprti v času, ki je zanje predpisan. Izven tega časa pa morajo biti zaprti, vendar je imetnikom obrata ter članom njihovih družin oziroma nameščencem dovoljeno zadrževati se in delati v obratu.
V gostinskih obratih se pol ure pred časom, določenim za zapiranje, ne sme streči niti z jedjo niti s pijačo. Tudi lahko zapirajo gostinski obrati svoje družabne prostore pred tem časom, če ni gostov.
11.	člen
Svet za gospodarstvo ljudskega odbora mestne občine Bled je pooblaščen, da ob posebnih prilikah za posamezne obratovalnice glede na turistični pomen obratovalni čas podaljša oziroma skrajša.
C. KONČNE DOLOČBE
12.	člen
Lastniki in odgovorni ravnatelji ali upravnik' obratov oziroma posameznih poslovalnic, ki bi imeli odprte svoje obrate izven obratovalnega časa, ki je določen s tem odlokom, ali pa zaprte v času. ki je določen za obratovanje, se kaznujejo s kaznijo do 2000 din.
13.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 1-795/1-53
Bled, dne 24. aprila 1953.
Predsednik LO MO:
-	Jože Kapus 1. r.
213.
Ljudski odbor mestne občine Jesenice je na VII. seji dne 5. VI. 1953 na podlagi 2. točke 78. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) in na podlagi uredbe o dajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list FLRJ, št. 12/53) izdal
ODLOK
o dajanju poslovnih prostorov v najem na območju mestne občine Jesenice
1.	člen
Poslovni prostori se dajejo v najem po pogodbi med najemodajalcem in najemnikom. Najemne pogodbe morajo biti sklenjene v pismeni obliki. Vse pogodbe, ki so bile ustno dogovorjene pred uveljavitvijo uredbe o dajanju poslovnih prostorov v najem, se morajo sestaviti v pismeni obliki.
Po en izvod pismenih najemnih pogodb, ki so bile sklenjene pred 1. aprilom 1953 ali po njem. se mora najkasneje do 1. julija 1953 predložit; tajništvu za gospodarstvo ljudskega odbora mestne občine Jesenice.
2.	člen
Če v najemnih pogodbah odpovedni rok ni izrečno dogovorjen, velja obojestranski dvomesečni odpovedni rok.
3.	člen
Vsako spremembo sklenjene najemne pogodbe glede višine najemnine ali novo sklenjeno najemno pogodbo morata najemodajalec ali najemnik v 15 dneh sporočiti tajništvu za gospodarstvo ljudskega odbora mestne občine Jesenice,
4.	člen
Z denarno kaznijo do 2000 din se kaznujeta najemodajalec in najemnik, če v predpisanem roku ne skleneta pismene najemne pogodbe ali ne sporočita spremembe glede višine najemnine za poslovni prostor.
5.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 1—1339/2
Jesenice, 5. junija 1953.
Predsednik LO MO:
Maks Dolinar 1. r.
214.
Ljudski odbor mestne občine Jesenice je na Vil. seji dne 5. VI. 1953 na podlagi 2. točke 78. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, 19-90/52) ter na podlagi uredbe o delitvi in uporabi sredstev sklada za vzdrževanje hiš (Uradni list FLRJ, št. 12/53) izdal
ODLOK
o delitvi sredstev sklada za vzdrževanje hiš in o postopku za črpanje in uporabo teh sredstev
1.	člen
Na območju mestne občine Jesenice se delijo in uporabijo vplačani prispevki sklada za vzdrževanje hiš po predpisih tega odloka.
To velja smiselno tudi glede prispevkov za hiše, ki ležijo v območju mestne občine Jesenice, njihovi lastniki pa prebivajo izven območja mestne občne Jesenice.
2.	člen
Od sredstev, vplačanih v sklad za vzdrževanje hiš od stanovanjskih prostorov, se sme uporabiti: 80% za vzdrževanje hiš, iz katerih izvirajo vplačani prispevki, 20% pa lahko uporabi ljudski odbor mestne občine za vzdrževanje in graditev stanovanjskih hiš na svojem območju; od sredstev, vplačanih v sklad od poslovnih prostorov, pa se sme uporabiti 40% za vzdrževanje hiš, iz katerih izvirajo vplačani prispevki, oziroma lahko uporabi 60% ljudski odbor mestne občine za vzdrževanje in graditev stanovanjskih hiš na svojem območju.
3.	člen
Del sredstev sklada za vzdrževanje hiš, določen za neposredno vzdrževanje hiš, iz katerih so bili prispevki vplačani, se sme uporabiti le za večja popravila in obnovitvena dela, ne pa za kritje izdatkov, ki veljajo kot redni vzdrževalni stroški. Za večja popravila in obnovitvena dela je šteti zlasti:
1.	zidarska dela — obnovitev fasad, stropov, nosilcev, preklad, izolacija tal, naprava greznic, poniko-valnic, kanalizacija, popravila balkonov, popravila in obnovitev dimnikov, obnovitev ravnih streh;
2.	tesarska dela — naprava podov, obnovitev stropov, ostrešja, lesenih stopnic, balkonov;
3.	mizarska dela — obnovitev oken in vrat;
4.	krovska dela — prekritje oziroma obnovitev kritine;
5.	kleparska dela — obnovitev žlebov, odtočnih cevi. obrobne pločevine, pločevine ob kapu, prekritje streh;
b. pleskarska dela — pleskanje stavbnega pohištva, balkonskih ograj, slikanje stopnišS, vež in hodnikov;
7.	pečarska dela — izmenjava zidanih peči in štedilnikov;
8.	vodovodna instalacija — izmenjava kopalnih peči, zarjavelih cevi, nabava novih školjk v straniščih in umivalnikov;
9.	električna instalacija — izmenjava obstoječih nepravilno izvršenih napeljav.
Med redne hišne vzdrževalne stroške, ki jih ni dovoljeno plačevati v breme sklada za vzdrževanje hiš, spadajo zlasti: stroški za dimnikarska dela, vodo, elektriko, za vsa drobna obrtniška dela, za plače in nagrade hišnikov, upraviteljev in snažilk, za zavarovalne premije, za pisarniške stroške in podobno.
4.	člen
Črpanje razpoložljivega dela sklada za vzdrževanje hiš je dovoljeno tudi, če se nabavi material, ki je potreben za izvršitev večjih popravil, opeka, železo, les, cement in podobno. V takih primerih so upravičenci dolžni še posebej obrazložiti stanje v hiši ter opisati pomen nabave za predvidena večja popravila.
Pristojni organ ljudskega odbora nadzoruje, ali se material pozneje pravilno uporablja.
5.	člen
Lastniki, njih pooblaščenci, predstavniki in upravitelji zgradb, ki izpolnjujejo pogoje iz 3. in 4. člena tega odloka, so upravičeni zahtevati od tajništva za komunalne zadeve in gradnje ljudskega odbora mestne občine, da se jim iz vplačanega in razpoložljivega dela sklada za vzdrževanje hiš poravnajo računi za izvršena večja popravila in obnovitvena dela kakor tudi za izvršene dobave materiala.
Izvirnim računom je treba obvezno priključiti podatke o času izvršitve večjih popravil, o dobavi materiala, o vsoti vseh vplačanih prispevkov v sklad za vzdrževanje hiše ter dodati še natančne naslove v poštev prihajajoče zgradbe, njenega lastnika ali upravitelja ter upnika, ki mu bo finančni organ ljudskega odbora izplačal zahtevano vsoto.
6.	člen
S posebnim dovoljenjem tajništva za komunalne zadeve ljudskega odbora mestne občine Jesenice smejo državni organi, ki upravljajo stanovanjske in poslovne prostore, zadruge in družbene organizacije, ki upravljajo lastne zgradbe, plačujejo pa za vse hiše prispevek le v skupnem znesku in vodijo sami evidenco o predpisu in vplačilu prispevka za posamezne zgradbe, v določenih rokih (mesečno ali trimesečno) odvesti brez poprejšnje potrditve računov ves razpoložljivi del prispevka za vzdrževanje hiš na svoj tekoči račun.
Pristojni organ ljudskega odbora mora naknadno pregledati porabo teh sredstev v samem računovodstvu upravitelja zgradb.
7.	člen
Lastnikom zgradb, ki so po 1. novembru 1952 zaradi popravil stanovanjskih in poslovnih prostorov najeli pri državnem kreditnem podjetju posojilo in ga odplačujejo v dogovorjenh obrokih, sme tajništvo za komunalne zadeve in gradnje ljudskega odbora mestne občine Jesenice po ustrezni poprejšnji dokumentaciji dovoliti, da se razpoložljivi del vplačanih prispevkov iz sklada za vzdrževanje hiš porabi za kritje zapadlih anuitet.
8.	člen
Tajništvo za komunalne zadeve in gradnje ljudskega odbora mestne občine Jesenice sme ob priliki, ko posameznim lastnikom daje po obstoječih predpisih naloge za obnovo oziroma večja popravila hiš dovoliti uporabo določenega zneska tudi iz ostalih sredstev, s tem da se v določenem roku ta znesek poravna iz sredstev, ki pripadajo lastniku.
9.	'člen
Z denarno kaznijo do 2000 din se kaznuje za prekršek, kdor sprejetih sredstev ne uporabi za dovoljena dela in v namene, določene s tem odlokom.
10.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 1—1340/2
Jesenice, dne 5. junija 1953.
Predsednik LOMO: Maks Dolinar 1. r,
215.
V noči od 27. do 28. julij 1941 se je začela v Kamniku in njegovi neposredni okolici oborožena vstaja, proti nemškemu okupatorju in domačim izdajalcem. V tej noči je bila ustanovljena kamniška partizanska četa, med drugimi sabotažnimi akcijami je bil požgan tudi most čez Kamniško Bistrico na Duplici, v boju z nemško žandarmerijo pa sta padla dva borca.
Glede na ta dejstva je na podlagi 23. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin in na predlog občinskega odbora Zveze borcev NOV v Kamniku izdal ljudski odbor mestne občine Kamnik na
6.	seji dne 5. junija 1958
ODLOK
o razglasitvi sedemindvajsetega julija za občinski ljudski praznik mestne občine Kamnik
1.	člen
Sedemindvajseti julij se razglaša za ljudski praznik mestne občine Kamnik.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 854/53
Kamnik, dne 5. junija 1953.
Predsednik LOMO: Alfred Janko 1. r.
216.
Na podlagi uredbe o delitvi sklada za vzdrževanje hiš (Uradni list FLRJ, št. 12/53), drugega odstavka 23. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19/52) točke e) 3. člena in točke b) 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46/51) izdaja ljudski odbor mestne občine Kranj na 7. redni seji dne 5. junija 1953
ODLOK
o delitvi in uporabi sredstev sklada za vzdrževanje hiš
1. člen
Sredstva sklada za vzdrževanje hiš, ki se oblikujejo iz vplačanih prispevkov na podlagi uredbe o zvi-
\
Stran 272
šanju najemnin za stanovanjske in poslovne prostore (Uradni list FLRJ, št. 54/52), se delijo tn uporabijo po določbah tega odloka.
2.	člen
Sredstva sklada za vzdrževanje hiš se delijo:
a)	na del sredstev sklada, s katerimi razpolagajo lastniki hiš in ga ■ uporabljajo za neposredno vzdrževanje hiš, od katerih so sredsiwa v sklad plačana;
b)	na del sredstev sklada, s katerimi razpolaga ljudski odbor mestne občine za vzdrževanje stanovanjskih hiš na območju mestne občine.
3.	člen
Pri hišah, od katerih mesečni prispevek v sklad za vzdrževanje hiš ne znaša več kot 500 dinarjev, se ves prispevek uporablja za neposredno vzdrževanje teh hiš.	*
4.	člen
Pri stanovanjskih hišah, od katerih znaša mesečni prispevek več kot 500 dinarjev, se uporablja za neposredno vzdrževanje 75% prispevka, 25% pa je del sredstev sklada, s katerimi razpolaga ljudski odbor mestne občine.
Ista delitev prispevka velja ne glede na višino mesečnega prispevka tudi za vse stanovanjske hiše splošnega ljudskega premoženja, zadružnih in družbenih organizacij.
5.	člen
Razen v primerih iz 3. člena tega odloka se deli prispevek v sklad za vzdrževanje hiš od poslovnih prostorov takole:
a)	če je prispevek enak prispevku v mesecu marcu 1953 pripada lastniku hiše za neposredno vzdrževanje 70% vplačanega prispevka, 30% pa gre v del sklada, s katerim razpolaga ljudski odbor mestne občine;
b)	če je prispevek od nove najemnine večji od prispevka v marcu 1953, se razmerje iz poprejšnje točke (70 : 30) spremeni tako, da se pri vsakem ID %-nem povečanju prispevka poveča za 1% del sklada, s katerim razpolaga ljudski odbor, zmanjša pa za 1% del sklada za neposredno vzdrževanje.
6.	člen
Sredstva za neposredno vzdrževanje hiš po tem odloku se smejo uporabljati le za večja popravila in obnovitvena dela, zlasti pa tale;
t. zidarska dela: obnovitev fasad, stropov, nosilcev, preklad, izolacije tal, poprava greznic, poniko valnic, kanalizacije, obnovitev ograj, popravila balkonov, dimnikov in streh;
2.	tesarska dela: naprava podov, obnovitev strO' pov, ostrešja, stopnic, lesenih balkonov, naprava drvarnic v hiši;
3 mizarska dela: obnovitev oken in balkonskih vrat;
4.	krovska dela: prekritje oziroma obnovitev krovov;
5.	kleparska dela:	obnovitev žlebov, odtočnih
cevi, obrobne pločevine, pločevine ob kapu, prekritje streh;
6.	ključavničarska dela: obnovitev mrež v tro-toarjih, popravila in obnovitev balkonskih ograj, ob novitev snežnih držajev, obnovitev železnih role), vrat, ograj;
7.	pleskarska in slikarska dela; pleskanje oken v fasadi, balkonskih ograj, slikanje stopnišč, vež in hodnikov;
8.	steklarska dela: zasteklitev svetlobnih dvorišč ali streh;
9.	pečarska dela: novi štedilniki, nove peči;
10.	vse instalacijske naprave v zidu;
11.	obnovitvena dela pri izložbah, poslovnih prostorih in skladiščih.
7.	člen
Lastnik hiše je dolžan opraviti predvsem tista popravila iz poprejšnjega člena, ki so za najemnike neizogibno potrebna. A ko jih lastnik noče opraviti, lahko tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve na predlog prizadetih najemnikov odredi izvršitev popravila v breme tistega dela sredstev sklada za neposredno vzdrževanje, ki so vplačana za to hišo.
8.	člen
Lastniki, njihovi pooblaščenci, predstavniki in upravitelji zgradb morajo zaradi uporabe dela sredstev sklada za neposredno vzdrževanje predložiti utemeljeno zahtevo.
Zahteva se predloži tajništvu za gospodarstvo in komunalne zadeve ljudskega odbora mestne občine z vsemi izvirnimi računi, ki se nanašajo na zahtevo, podatki o času izvrštve del, dobavi in vrsti materiala, za katera dela je material nabavljen, o vsoti vplačanih prispevkov, o višini najemnine in prispevku za poslovni prostor v mesecu marcu, naslov hiše, na katero se nanaša račun, in natančen upnikov naslov.
Će je zahteva utemeljena, potrdi tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve izdane račune, nato pa jih vroči prosilcu, da jih predloži Narodni banki v izplačilo.
9.	'člen
Tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve lahko dovoli upravi stanovanjskih hiš, podjetjem, zadružnim in družbenim organizacijam, da mesečno ali dvomesečno prenesejo ves svoj del sredstev sklada za neposredno vzdrževanje na svoj tekoči račun in da brez poprejšnjega pregleda račune za dela po 6. členu tega odloka plačujejo v breme svojega tekočega računa.
To dovoljenje se jim lahko da samo s pogojem, če vodijo evidenco o najemninah in prispevkih za vsako posamezno hišo. Izplačila mora tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve pregledati naknadno.
10.	člen
Tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve lahko dovoli lastniku hiše, da poravna iz svojega razpoložljivega dela sredstev sklada za neposredno vzdrževanje zapadle anuitete za posojila, najeta po 1. januarju 1952 pri državnem kreditnem podjetju, če so bila posojila porabljena za dela iz 6. člena tega odloka.
11.	člen
Z denarno kaznijo do 2.000 dinarjev se kaznuje, kdor prejetih sredstev iz dela sredstev sklada za neposredno vzdrževanje ne uporabi za dela oziroma nabavo materiala, našteta v 6. 'členu tega odloka.
12.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v sTJradnem listu LRS«.
Št. 2330/53
Kranj, dne 6. junija 1953.
Predsednik LOMO:
Vinko Hafner 1. r.
217.
JNa podlagi prvega odstavka 23. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19/52) in točke b) 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46/51) izdaja ljudski odbor mestne občine Kranj na 7. redni seji dne 5. junija 1953
ODLOK
o obratovalnem času trgovinskih, obrtnih in gostinskih obratov na območju mestne občine Kranj
A. OBRATOVALNI ČAS L Ob delavnikih Trgovinski obrati
1.	člen
Trgovinski obrati so odprti, če v naslednjem ni drugače določeno, v zimskem času od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v poletnem •času od ponedeljka do petka od 7. do 12, in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa ne glede na Letni čas od
7.	do 12. ure. Ob sobotah popoldne so trgovinski obrati zaprti, razen ene cvetličarne.
Čas od 18. do 18.30 ure, ob sobotah pa od 12, do 12.30 ure je namenjen notranjemu delu.
2.	člen
Ob sobotah morajo biti odprti trije dežurni trgovinski obrati z živili in gospodinjskimi potrebščinami, in sicer po eden na območju Kranj center, Primskovo in Stražišče; odprti morajo biti od 7. do 12. in od
14.	do 17. ure.
Dežurne obrate določi vnaprej tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve na predlog Trgovinske zbornice.
3.	člen
Trgovinski obrati s svežim in prekajenim mesom ter ribami (mesarije) so odprti v zimskem času od ponedeljka do petka od 7. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah in dnevih pred državno priznanimi prazniki od 6. do 12. in od 14 do 18. ure. V poletnem času so odprti od ponedeljka do petka od 7. do 12. ure in od 14. do 17. ure, ob sobotah in dnevih pred državno priznanimi prazniki pa od 6. do 12. in od 14. do 18. ure.
Prodajalne kruha so odprte ne glede na letni čas dnevno od 5.30 do 11. in od 13.30 do 19. ure.
Prodajalne sadja in zelenjave so odprte ne glede na letni čas od 6,30 do 11. in od t4. do 18. ure.
Slašči’čarne-kavgrne so odprte ne glede na letni čas od 6. do 22. ure.
Prodajalne mleka so odprte ne glede na letni čas • od 6. do 10. ure.
Prodajalne tobačnih izdelkov in časopisov (trafike) so odprte ne glede na letni čas od 7.30 do 11. in od 14. do 17. ure, dežurna trafika pa od 6. do 18. ure.
Prodajalne kuriva so odprte ne glede na letni čas od 7. do 14. ure.
4.	člen
Prodajni čas na tržnici in sejmišču je predpisan s tržnim oziroma sejmskim redom.
Obrtni obrati
5.	člen
Brivski, frizerski in kozmetični obrati so odprti: v zimskem času od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 14. do 17.30 ure, -ob sobotah pa od 7. do 12. in
od 14. do 19.30 ure, v poletnem času od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 15. do 18.30 ure, ob sobotah pa od 8. do 12. in od 14. do 19.30 ure.
Fotografski obrtni obrati so odprti ne glede na letni čas od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
Vsi drugi obrtni obrati so odprti ne glede na letni čas od 7. do 12. in od 14. do 17. ure,
6.	člen
Za prodajalne obrtnih obratov velja obratovalni čas ustreznih strok trgovinskih poslovalnic.
Gostinski obr ati
7.	člen
Gostinski obrati so odprti ne glede na letni čas:
a)	hoteli in prenočišča, kolikor gre za oddajanje sob, časovno neomejeno;
b)	kavarne do 24. ure;
c)	restavracije in gostilne do 25. ure;
d)	bifeji — delikatese do 22. ure;
e)	delavsko-uslužbenske restavracije in delavsko-uslužbenske menze le v času, ko se izdajajo redni obroki brane.
8.	člen
Gostinski obrati ob železniški postaji, avtobusni postaji smejo obratovati pol ure pred in pol ure po prihodu oziroma odhodu vlakov in avtobusov, ne glede na obratovalni čas, ki je predpisan v 7. členu. Bifeji kinematografov in gledališč, smejo obratovati pol ure pred pričetkom predstave in prenehajo ob zaključku zadnje predstave.
9.	člen
Če ni drugače določeno, se smejo odpirati gostinski obrati ob 5. uri, morajo pa se odpreti najkasneje ob 7. uri.
10.	člen
Osebje gostinskega obrata mora vsaj četrt ure pred časom zapiranja opozoriti goste na izpraznitev lokala. V tem času sme gostom postreči le s toliko jedi in pijače, da bodo obrati ob določeni uri izpraznjeni in zaprti.
11.	člen
Dovoljene igre (balinanje, kegljanje in drugo) in vse vrste godbe na prostem se smejo igrati do 22. ure. Ta omejitev ne velja, če so igre v zaprtih prostorih in se ne moti nočni mir.
12.	člen
Dan tedenskega prostega dne za posamezne gostinske obrate določi vnaprej tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve na predlog Gostinske zbornice.	»
IL Ob nedeljah in praznikih
13.	člen
Od nedeljah in državno priznanih praznikih morajo biti odprti ne glede na letni čas tile obrati:
a)	prodajalne sadja in zelenjave od 8. do 11. ure,
b)	prodajalne mleka od 6. do 9 ure,
c)	ena dežurna prodajalna kruha na območju Kranj center od 7. do 10. ure,
č) slaščičarne-kavarne od 6. do 22. ure,
d)	dežurna trafika — samo ob nedeljah — od 7.30 do 11. ure.
14.	člen
Ob sobotah in dnevih pred državno priznanimi prazniki v poletnem času smejo biti odprte kavarne
preko 24. are do 2. ure, godba pa sme igrati samo do 24. ure.
B.	SPLOŠNE DOLOČBE
15.	člen
Določbe tega odloka se nanašajo na vse trgovinske, gostinske in obrtne obrate ne glede na sektor lastništva.
Določbe tega odloka ne veljajo:
a)	za industrijske obrate,
b)	za pogrebna podjetja,
c)	za žagarske obrate,
č) za prevozniške obrate,
d)	za avtoservisne postaje,
e)	za bencinske črpalke,
f)	za poslovalnice »Putnika<,
g)	za dimnikarske obrate.
16.	člen
Tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve lahko na utemeljeno prošnjo spremeni obratovalni čas posameznim obratom v soglasju z ustrezno zbornico.
17.	člen
Ob času, predpisanem za zapiranje obratov, se morajo zapreti vsi dohodi v poslovne prostore, ki so določeni za promet s strankami. Strankam, ki so ob zapiranju v poslovnih prostorih, je treba postreči.
18.	člen
Obrati morajo biti odprti ves čas, ki je predpisan.
19.	člen
Poletni čas po tem odloku je čas od 1. maja do 30. septembra, zimski pa od 1. oktobra do 50. aprila.
C.	KAZENSKE DOLOČBE
20.	člen
Lastniki obratov in odgovorni upravniki in poslovodje, ki bi imeli proti predpisom tega odloka svoje obrate odprte izven časa, določenega za odpiranje in zapiranje obratov, ali pa imeli zaprte obrate v času, ki je po tem odloku predpisan za obratovanje, se kaznujejo z denarno kaznijo do 2.000 dinarjev, prav tako pa za kršitev predpisov 11. in 14. člena o dovoljenem času za igre in godbe.
21.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRŠ«, uporablja pa se od 1. junija 1953 dalje.
Št. 2503/53
Kranj, dne 6. junija 1953.
Predsednik LOMO: Vinko Hafner 1. r.
218.
Da se zagotovi načrtna in enotna obnova vinogradov in sadovnjakov izdaja mestni ljudski odbor Maribor na podlagi 23. in 118. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) in v zvezi z 8. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428/51) na VIII. skupiM seji obeh zborov dne 14. maja 1953
ODLOK
o nadzorstvu nad obnovo vinogradov in sadovnjakov 1. člen
Vinogradi in sadovnjaki vseh sektorjev lastništva se morejo na novo saditi in obnavljati samo na vino-
gradniških položajih (legah) oziioma na položajih, predvidenih za sadovnjake, v skladu z izvršeno rajo-nizacijo, in sicer na podlagi idejnih načrtov, ki jih potrdi svet za gospodarstvo MLO Maribor. Kjer še ni opravljena rajonizacija, določi te položaje svet za gospodarstvo.
2.	člen
V ta namen se pri svetu za gospodarstvo MLO Maribor ustanovi posebna komisija za nadzorstvo nad obnovo vinogradov in sadovnjakov.
Naloga te komisije je, da strokovno pregleda in revidira zasaditvene in obnovitvene programe ter idejne načrte in stavi ustrezne predloge svetu za gospodarstvo MLO Maribor.
3.	člen
Pri obnovi vinogradov se smejo saditi samo tiste žlahtne vinske sorte na ameriških podlagah, ki jih izbere komisija za obnovo za določeno vinogradniško proizvajalno področje.	i
4.	člen
Pri obnovi sadovnjakov se smejo saditi samo tiste sadne vrste, ki jih določi komisija za obnovo v posameznih proizvajalnih področjih.
5.	člen
Lastniki in koristniki zemljišč, ki nameravajo na novo saditi in obnavljati vinograde in sadovnjake, so dolžni to priglasiti najmanj eno leto prej svetu za gospodarstvo MLO Maribor, da se tako pravočasno pripravita program in idejni načrt, zagotovijo trsni in drevesni material ter morebiti potrebni krediti.
6.	člen
Brž ko je nova zasaditev oziroma obnova vinograda ali sadovnjaka gotova, je dolžan lastnik oziroma koristnik zemljišča to priglasiti svetu za gospodarstvo MLO Maribor; ta odredi, da komisija za obnovo izvedbo pregleda.
7.	člen
Ti predpisi ne veljajo:
a)	za nestrnjene manjše nasade, pri katerih ni mogoča sodobna obdelava;
b)	za neposredne ohišnice in vrtove.
8.	člen
Lastniki in koristniki zemljišč, ki kršijo določbe 3., 4., 5. ali 7. člena tega odloka, se kaznujejo z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev za vsak primer,
Za upravni kazenski postopek in izrekanje kazni je pristojen sodnik za prekrške MLO Maribor.
9.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRSk.
Št. 6244/1-53
Maribor, dne 14. maja 1953.
Predsednik MLO: Miloš Ledinek 1. r.
219.
Dne 29. oktobra 1941 je bila v taborišču na Brezovi rebri iz članov novomeške skupine formirana novomeška partizanska četa, ki je takoj nato odšla po povelju Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet v napad na nemško postojanko na Bučki. Vdor dolenjskih in štajerskih partizanskih čet v nemško zasedbeno področje obsavskega pasu je eeganiziralo
Glavno poveljstvo z namenom, da bi oviralo nasilno izseljevanje Slovencev v Šlezijo. Izmed dolenjskih partizanskih čet je polnoštevilno sodelovala pri napadu ravno novomeška četa.
Formiranje prve novomeške partizanske čete in njen odhod v napad na nemško postojanko je bila prva večja vojaška akcija novomeških partizanov in bila znamenje za vse silnejši upor Novega mesta in Dolenjske proti fašističnim in nacističnim osvajalcem
Zato je ljudski odbor mestne občine Novo mesto ua redni seji dne 26. maja 1953 na predlog mestnega odbora Zveze borcev Novo mesto z dne 12 maja 1953 in na podlagi 1. odstavka 23. člena ter 2. točke 78. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) izdal
,	ODLOK
o razglasitvi 29. oktobra za občinski praznik mestne občine Novo mesto
1.	člen
29. oktober se razglaša za občinski praznik mestne občine Novo mesto
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 1076/1-53
Novo mesto, dne 26. maja 1958.
Predsednik LO MO:
Alojz Ivanetič 1. r.
220.
Na podlagi 25. člena in 2. točke 78. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin in v zvezi s 1. in 2. členom uredbe Zveznega izvršnega sveta, R. p. št. 47 z dne 12. III. 1953, izdaja ljudski odbor mestne občine Ptuj
ODLOK
o delitvi sklada za vzdrževanje hiš
1.	člen
Ljudski odbor mestne občine Ptuj odloča, da se sklad vplačanih sredstev za vzdrževanje hiš, iz kate rih ta sredstva izvirajo, razdeli tako, da se da 70% vplačanih sredstev na razpolago pravnim lastnikom stanovanjskih zgradb, 30% vplačanih sredstev pa ljudskemu odboru mestne občine Ptuj za povečanje stanovanjskega sklada mesta Ptuja.
Vsa sredstva, ki so vplačana in izvirajo iz držav uih zgradb, pripadajo Mestni komunalni ustanovi Ptuj za izključno vzdrževanje in graditev stanovanjskih hit po navodilih sveta za gospodarstvo ljudskega odbora mestne občine Ptuj,
2.	člen
O uporabi in načinu izplačila zneska, določenega v 1. členu, bo izdal svet za gospodarstvo ljudskega odbora mestne občine Ptuj posebno odredbo.
8.	člen
Odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 1/1-43/4-55
Ptuj, dne 23. aprila 1955.
221.
Da bi se zavarovalo ljudsko zdravje in že vnaprej storilo vse za preprečenje nalezljivih bolezni, da bi se zagotovilo mirno bivanje ljudi, preprečil« okuževanje javnih in zasebnih vodnih naprav, preprečilo množenje golazni in mrčesa ter da bi se slednjič zavarovalo tudi dostojno estetsko lice mesta Ptuja, je ljudski odbor mestne občine Ptuj ua podlagi. 23. člena in 2. točke 78. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin v zvezi s 3. in 8. členom temeljnega zakona o prekrških sprejel
ODLOK
o prepovedi reje domačih živali v mestu Ptuju
1.	člen
V	strnjenem delu mesta Ptuja je prepovedano gojiti domače živali: prašiče, koze, ovce, kunce, perutnino, govejo živino in konje.
2.	člen
Pod določbe o prepovedi reje domačih živali spada območje: Cafova ulica do levega brega Drave, ob levem bregu Drave do ulice na Tratah, do sejmišča, Ormoška cesta, Masarykova cesta do vzhodnega drevoreda—Ljutomerska—Srbski	trg—Raičeva	ulica—
Muzejski trg—Cafova ulica.
3.	člen
Kdor želi v 2. členu tega odloka označenem predelu mesta še nadalje gojiti domače živali, mora takoj vložiti prošnjo na ljudski odbor mestne občine — svet za komunalne zadeve, ki bo po komisijski ugotovitvi izdal posamezna dovoljenja. Brez dovoljenja LO MO Ptuj je v označenem delu mesta prepovedano gojiti domače živali.
4.	člen
V	nestrnjenem delu mesta je reja domačih živali načeloma dovoljena. Iz sanitarno-higienskih razlogov je za ureditev hlevov in drugih naprav za rejo domačih živali potrebno poprejšnje dovoljenje ljudskega odbora mestne občine Ptuj.
5.	člen
Vsa sporna vprašanja rešuje svet za komunalne cadeve ljudskega odbora mestne občine Ptuj. Vse pritožbe se rešujejo po upravnem postopku 205. členu zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin.
6.	člen
Zaradi prekrška se z denarno kaznijo do 2000 din kaznuje:
a)	kdor v strnjenem delu mestne občine Ptuj brez dovoljenja LO MO goji domače živali;
b)	kdor v nestrnjenem delu mestne občine Ptuj ne uredi hlevov in drugih naprav za rejo domačih živali po poprejšnjem dovoljenju LO MO Ptuj.
7.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 1/143/5-53
Ptuj, dne 23. aprila 1953.
Predsednik LO MO:
Janko Vogrinec L r.
Predsednik LO MO: Janko Vogrinec 1. r.
222.
Na podlagi 25. člena in 2. točke 68. člena zakona o Ijndskih odborih mest in mestnih občin ter v zvezi s 8. členom temeljnega zakona o prekrških je izdal ljudski odbor mestne občine Škofja Loka na seji dne 2. septembra 1952
ODLOK
o tržnem in sejmskem redu I. Krajevna veljavnost
1.	člen
Ta odlok velja za glavni trg in za sejme živine na območju mestne občine Škofja Loka.
II.	Tržni in sejmski prostor
2.	» člen
Glavni trg je v Škofji Loki.
Sejmi z živino so v Škofji Loki.
Če ima prodajalec večjo količino pokvarljivega blaga, se sme dovoliti prodaja na določenih mestih in za določen čas tudi zunaj tržnega prostora.
III.	Blago, prodajalci, kupci
3.	člen
Dovoljeno je prodajati vse vrste nepredelanih ali predelanih kmetijskih pridelkov, zdravilna zelišča, gozdne sadeže, ribe, divjačino in druge užitne gozdne živali ter izdelke domače obrti.
Drugega blaga ni dovoljeno prodajati, zlasti ne obrtniških izdelkov in rabljenih predmetov,
Alkoffidnih pijač ni dovoljeno prodajati.
4.	člen
Prodajati smejo:
1 kmetijski proizvajalci svoje lastne kmetijske pridelke,
2. nabiralci cvetlic, zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev,
5.	proizvajalci predmetov domače obrti svoje lastne izdelke domače obrti,
4. podjetja in zasebniki, ki imajo pravico trgovanja.
5.	člen
Kupovati smejo samo posamezniki za lastne potrebe in potrebe družine.
Nakupovanje se sme dovoliti tudi drugim kupcem, n. pr gostilnam, menzam in drugim.
IV.	Tržni In sejemski čas
6.	člen
Tržni čas se prične vsak dan z ranim jutrom in traja do opoldne. Sejemski čas traja od ranega jutra do opoldne.
V.	Prodajna mesta
7.	člen
Stalni prodajalci morejo z dovoljenjem postaviti na določenih mestih prodajne klopi. Blago se prodaja na prodajnih klopeh ali vozilih
Na tleh se blago ne sme prodajati, razen v nujnih primerih, V vsakem primeru pa so prodajalci dolžni vse na trg prineseno blago imeti naloženo naprodaj na vidnem mestu.
Za uporabo prodajnega mesta plača prodajalec posebno pristojbino: stojnino.
Prodajalec mora, kadar blago proda, zapustiti prodajno mesto, čeprav še ni potekel tržni oziroma sejemski čas.
VI.	Mere
8.	člen
Blago, ki se ne prodaja na kose, temveč se meri, je dovoljeno prodajati le na kilograme, litre in metre oziroma višje ali nižje enote teh mer.
Uporabljati se smejo samo po veljavnih predpisih uradno preizkušene in potrjene merilne priprave, kot so: uteži, tehtnice, votle mere in metri.
Na kupčevo zahtevo mora prodajalec blago odmeriti s predpisanimi merili.
VII.	Varstvo čistoče in zdravja
9.	člen
Vsi obiskovalci trga in sejmišča morajo sfrbeti za snago in ravnati z živili tako, da ni ogroženo zdravje ljudi.
Psov ni dovoljeno voditi po trgu in sejmišču.
Pijanim in nalezljivo bolnim osebam dostop na trg in sejmišče ni dovoljen.
10.	člen
Osebe, ki prodajajo živila, morajo biti čiste in snažno oblečene.
Živila morajo biti pristna, zdrava, nepokvarjena in čista
Živila morajo biti v čistih posoduh.
Živil ni dovoljeno otipavati in pokušati.
Pokvarjeno blago se ne sme zadrževati na trgu, temveč se mora s trga takoj odstraniti.
Vlil. Prekrški in kazni
11.	člen
Kršilci drugega in tretjega odstavka 5. člena ter 4., 5., 7., 8., 9. in 10. člena glede prodaje, kupovanja in prometa na tržnem prostoru se kaznujejo z denarno kaznijo do 2000 din, če za kršitve ni po drugih predpisih zagrožena strožja kazen.
IX. Tržne in sejmske pristojbine
t2. člen
Za uporabo tržnega oziroma sejmskega prostora in naprav plačajo prodajalci tržnemu nadzorniku tele pristojbine:
1.	od vsake posode, košare po 10 din, toda pri večji prodajni vrednosti predmeta (n. pr. med, mast), čeprav le v eni posodi, do 100 din;
2.	od cele klopi 60 din;
3.	od ročnega vozila po 50 din;
4.	od voza 100 din;
5.	od živali; od od dojko v in drobnice po 30 din, od konj, govedi in prašičev po 100 din.
Stojnino mora plačati koristnik takoj, ko zasede prostor.
X. Končne določbe
15.	člen
Ta odlok začne veljati po preteku 8 dni po objavi v >Uradnem Listu LRS«
Št. 1260/52
Škofja Loka, dne 8. junija 1955.
Predsednik LOMO: Ivan Brodar 1. r.
Izdaja »Uradni list LRS« ■ Direktor in odgovorni urednik: dr Rastko Močnik tisk:i iskarna »Toneta Tomšiča« - vsi v Ljubljani — Maročnina: letno 720 din - Posamezna številka: 8 din do 8 stran* vsake nadaljnje i strani 4 din več, pr pošti 8 din več — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Erjavčeva ulica lia. poštni predal 336 — Telefon uprave 23-579
Čekovni račun: 601-»T«-157