NOVI TEDNIK Številka 46 • leto KUlI • cena 25.000 din Celje, 16. no¥emtra 1080 NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDl CEUE, LAŠKO. MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, SlWABJE PRIJELSAH IN ŽALEC V Celju je bilo v zadnjih letih precej narejene- ga pri prenavljanju mestnega jedra in vrača- nju življenja med stare zidove. Nekeg utrin- kov objavljamo v fotoreportaži na strani 10. Fotografija: EDI MASNEC Pomagamo Damjanu v Novem tedniku in Radiu Celje smo se odločili, da skup^ z delovnimi organi- zacijami na Celjskem in našimi bralci in poslušalci poskušamo Damjana vrniti med njegove vrstnike. V akcijo se tudi že vključujejo nekatera društva in kra- jevne skupnosti, česar smo izredno ve- seli. V soboto, 20. novembra ob 20. uri bo v hotelu Dobrna tudi dobrodelni koncert, izkupiček pa bo šel za Damja- nov voziček. Akcijo Novega tednika in Radia Celje n^avljamo na strani 11. Bo polnoleten TDF drugačen Dve jugoslovanski premieri novih sloven- i skih filmov, dve posvetovanji o perspektivah! TDF in slovenski kinematografiji, filmski^ programi z enaindvajsetimi celovečernimi in mnogimi kratkimi filmi, kulturno srečanje; z Jožetom Pogačnikom, Rajkom Grličem in Marjanom Brezovaijem - to je programska [ bera v ponedeljek zaključenega 17. Tedna- domačega filma. Sklenil se je s slovesnostjo, i na kateri so podelili mnoge nagrade in priz- i nanja najvidnejšim ustvarjalcem za dosežke; v enoletni beri slovenskega filma, pa tudi: z vprašanjem, kako s Tednom domačega fil-; ma vnaprej. Prihodnje leto bo prireditev pre- j stopila iz obdobja otroštva v polnoletna leta. j Več na strani 12 in 13. 1 Radioaktivna bloka? šele meritve bodo pokazale umestnost govo- ric, da naj bi zidaki, iz katerih sta zgr^ena bloka Drapšinov 7 in 9 v Celju, radioaktivno sevali. Stran 7. Nesojeni kralj sivega trga »Da na trgu denarja nastopajo le banke, seveda že dolgo ne drži. Sam sem s sivim trgom kapitala pričel leta 1972. Takrat so mi tudi pravili nesojeni kralj sivega trga. Bil sem seveda predmet obravnav raznih forumov, največ pa policije. Danes se seveda skoraj legalno s tem ukvarjajo vsi...« je v razgovoru za Novi tednik med drugim povedal magister Milan Lovrenčič, podjetnik, ki je prvi v Jugoslaviji ustanovil samostojno finančno svetovalnico in kije lani skupaj z Zdraviliščem Rogaška Slatina v Jugoslavijo ponovno pripeljal obveznice z elementi tržnosti. Razgovor objavljamo na st 3. te je in kam novinar v nasi druzm gre ^ V Žalcu SO bili prejšnji teden dvan^sti študijski dnevi Mit.e Gonupa, ki se3ih.e udeležilo več kot tristo slovenskih in zamejskih -vina^ev ^^^^^^ Velika nagradna akcila Novembrska potepanja po butikih! 0017. 00 2B. no¥enibra! Vsak dan bomo obiskali dva butika, se pogovarjali z njihovimi lastniki, prodajalci, kupci in še kom! Posebna poslastica pa bo bogato žrebanje, saj bomo vsak dan izžrebali 20 nagrad v vrednosti 500.000 din ter še supernagrado - zlati prstan! Torej čaka vas 200 lepih nagrad ter 10 supernagradi Vaša naloga je, da izpolnite kupon, objavljen v današnji številki in poslušate našo priljubljeno radijskih oddajo MAVRICA, vsak dan od 11. do 14. ure! Kupon pošljite na uredništvo Novega tednika in Radia Celje. Ta kupon bo v bobnu vseh deset dni trajanja akcije. 2. STRAN - NOVI TEOMIK 16, NOVEHIBEB 1989 Tečal ne ho več zaostajal ŽIvko Pregl o aktualnih gospodarskih razmerah Zadnji dan Gorjupovih dni so se novinarji pogovar- jali s podpredsednikom zveznega izvršnega sveta Živkom Pregljem. Po vsem tistem, kar je bilo slišati v dveumem razgovo- ru, bi lahko zaključili, da se obzorja Slovencem in Jugo- slovanom vendarle jasnijo. Tri stvari so po Pregljevem mnenju bistvenega pomena: spremembe ekonomskega sistema, ekonomske politike in materialnih gibanj. Tu so v zadnjih mesecih narejeni odločilni koraki, ki bodo po zagotovilu podpredsednika omogočili normalni gospo- darski, s tem pa tudi politič- ni razvoj družbe in zmanjšaU inflacijo. »Obstojsgo realne možnosti, da se inflacija zač- ne mesečno zmanjševati za deset odstotkov«, je menil Pregl. Mnoge dileme sicer ost^jgo, zlasti okrog lastnin- skih odnosov, javnega dolga, davčnega sistema in še česa. Bistveni premik pa po oceni Živka Pregla dosegamo s tem, ko je v zveznem izvrš- nem svetu zmagala skupina ljudi, ki je zagovarjala stališ- če, da zaostžganje tečaja in prečenjanje dinarja ne bo zmanjšalo inflacije. O tem je Pregl dal obširnejše pojasni- lo: »Z desetim novembrom smo se v zveznem izvršnem svetu in Narodni banki Ju- goslavije odločih, da je zao- stajanje tečaja končano. Zvezni izvršni svet je trdno odločen, da se zaostajanje ne bo več ponovilo, ker smo s tem izvoznikom prizadeli veUko škodo. In zakaj je do tega prišlo? Nekaterim je enostavno bil potreben do- kaz, da zaostajanje teč^a ni vplivalo na zmanjšanje infla- cije, da s programirano infla- cijo ne moremo nEgti izhoda. Do konca novembra bo zau- stavljeno zaostajanje teč^a, s tem pa lahko računamo na oživljanje izvoza.« Sindikati brez besede Velenjski sindikati so se že pred časom zavzeli za ukinitev participacij v velenjskem zdravstvu. Občinska skupščina tega predloga ni uvrstila v svoje dnevne rede, prav nasprotno, zdaj so izglasovali celo višjo prispevno stopnjo za zdravstvo. Do nadaljnega bodo velenjčani torej plačeva- li višje prispevke in par- ticipacijo. Seveda bodo o njeni ukinitvi v občini še razpravljali. Težke kovine tudi iz drobnih kurišč Ker celjski Zavod za soci- alno medicino in higieno le- tos ne bo mogel uresničiti naloge iz občinskega pro- grama, ki predvideva mer- jenje dušikovih oksidov, so se odločili za nadomestne analize težkih kovin v sajah iz drobnih kurišč. To razi- skavo so lahko opravili sa- mi s pomočjo Dimnikarstva Celje, medtem ko so pri merjenju dušikovih oksi- dov odvisni od aparature Hidrometeorološkega zavo- da iz Ljubljane. Analiza saj kaže, da so drobna kurišča prav tako ve- lik onesnaževalec zraka v Celju, zlasti ko gre za delež težkih kovin. Doslej so kot največja onesnaževalca zraka in tal s težkimi kovinami izpostav- ljali kemično industrijo in črno metalurgijo. Vendar se tudi pri kurjenju trdnih in tekočih fosilnih goriv sproš- ča določena količina težkih kovin. Z raziskavo je skušal zavod ugotoviti, kolikšne so te količine v sajah, ki nasta- jajo pri kurjenju premoga in kurilnega olja v drobnih ku- riščih. Ta kurišča so izbrali tako, da so dobili saje vseh osnovnih tipov trdnih in te- kočih goriv. Dobili so saje na osnovi kurjenja drv in manj- ših količin premoga, rjavega premoga ob manjši količini drv, lignita ob manjši količi- ni drv, rjavega premoga in lignita ob manjši količini drv, olja, olja v kombinaciji s premogom in mešani tip saj iz dimniške tuljave v blo- ku. Vzorčenje so opravili ob koncu pretekle kurilne sezo- ne v krajevnih skupnostih .Trnovlje, Savinja in Dolgo polje. Rezultati analiz koli- čin kadmija, svinca, bakra in cinka kažejo, da količine tež- kih kovin v sajah močno ni- hajo, tudi ko gre za isti tip saj. Tako so na primer pri sajah iz lignita in drv ugoto- vili, da se količine kadmija gibljejo od pribhžno 2 pa do več kot 50 miligramov, pri svincu od 39 do 215, pri ba- kru od 10 do 380 miligramov in pri cinku celo od 315 do več kot 4000 miligramov. Zaradi relativno majhnega števila vzorcev in močnega nihanja rezultatov ne morejo objektivno sklepati, katera vrsta goriv najmanj in katera najbolj onesnažuje zrak s težkimi kovinami. Razlo- gov je lahko več: premajhen vzorec, netočno definiranje porabljenih goriv, kurjenje odpadkov v pečeh, nedefini- ran izvor premoga in drugi vzroki. Kljub temu delavci zavodove enote za varstvo okolja menijo, da lahko trdi- jo, da prispevajo drobna ku- rišča pomemben delež pri onesnaženju zraka s težkimi kovinami. TC Redkobesedna in sramežiliva seja Komite šmarske organIzacUe ZK za 12 članov "krajši*' Programska in volilna seja šmar- ske organizacije Zveze komunistov, ki je bila minuli teden, je bila formal- nost, saj je nemogoče verjeti, da bi zdajšnji, tako zelo razburkan in nego- tov čas, ne puščal sledov tudi med komunisti v tej občini. Če je bilo že gradivo za sejo dokgj načelno in splošno, bi bilo vsaj od ude- ležencev programsko-volilne seje pri- čakovati kakšno konkretnost, kakšen koristen prispevek v razpravi. Te pa, žal, ni bilo, če odmislimo že kar obvez- ne, »dežurne« razpravljalce, kot so predsednik občinske skupščine, pred- sednik izvršnega sveta občine, pred- sednik občinske frontne organizacije in še kdo. Na seji, o kateri poročamo, je predsednik občinske vlade delegate in ostale udeležence seznanil z mož- nostmi investiranja na treh ključnih gospodarskih področjih kot so indu- strija oziroma steklarstvo, turizem in kmetijstvo. Z uresničitvijo nekaterih programov naj bi se šmarska občina kmalu odcepila od »lige« nerazvitih. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah je navzoče opozoril, da bodo volitve prihodnje leto za Slovence te- žak zalogaj, vsi skupaj pa so se zavzeU za ponovno kandidaturo Milana Kuča- na za vodstvo slovenske Zveze komu- nistov. Kaj več o seji ni povedati, četudi je trajala kar štiri debele ure; najprej kar lep čas v pričakovanju kvoruma in odrešilnega delegata, potem pa v pri- čakovanju volilnega izida. Komisija je, kdo ve zakaj, potrebovala spet debelo uro časa, da je preštela volilne lističe oziroma glasove. Vrh šmarskega partijskega predsed- stva je po programsko-volilni seji ne- spremenjen: s predsednikom Franci- jem Zidarjem in sekretarjem Francem Vehovarjem. V novi zasedbi je komite, ki ima po novem 23 članov in ne več 35. Vsaj problemov s sklepčnostjo ne bo več. MARJELA AGREŽ Lipovo drevo v nailepše slovenske kraje Poročali smo že, da so se v akciji Turistične zveze Slovenije z naslovom »Iščemo najbolj urejen turi- stični kraj« na prva mesto v štirih kategorijah uvr- stili kar trije kraji s Celjskega: Rogaška Slatina,, Zreče z Roglo in Rečica ob Savinji. Pred podelitvijo priznanj, ki je bila v Zrečah, so se na okrogli mizi skušali domeniti, kako naj bi ocenjevanje izgledalo v naslednjih letih. Ugotovili so, da so dosedanja ocenjevanja precej pripomogla k lepšemu izgledu naših krajev ter da so potrebna in koristna tudi v bodoče. V celoto bi kazalo povezati sporedna ocenjevanja in tekmovanja, zagoto- viti v sredstvih javnega obveščanja več pozornosti takšnim pobudam, preveriti in posodobiti dosedanje kriterije in oceniti tudi občine. Večji poudarek bi kazalo v bodoče dati ekološki problematiki ter razmi- sliti o sodobnejši obliki priznanj. Novo priznanje naj bi bilo lipovo drevo, ki bi ga posadili v zmagovalnih krajih. Med številnimi drugimi mislimi in predlogi je bila z odobravanjem sprejeta ugotovitev, da ima takšna akcija velik vpliv na življe- nje v bolj zdravem in urejenem okolju. MisU z okrogle mize bo obdelala posebna skupina in napotke pripra- vila do začetka naslednjega ocenjevanja. Razprava je pokazala, da so bila dosedanja ocenjevanja koristna, če se bodo uresničile misli z okrogle mize, pa bodo kraji v bodoče še lepše urejeni. Okrogle mize v Zrečah so se udeležili člani republi- ške ocenjevalne komisije, predstavniki krajev in turi- stičnih društev, predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marijan Rožič, direktor Uniorja Marjan Osole, pred- sednik Celjske Turistične zveze Slavko Sotlar in drugi. J. V. Praksa porazna, zakonodaja naprednejša Povod za obravnave teme Normativne omejitve jav- nega komuniciranja na Gorjupovih dnevih so bile nedavne spremembe kazen- skega zakona Slovenije pa tudi publikacija DNS z na- slovom Omejitve javne be- sede. Lenart Šetinc in Mitja Daisinger, ki sta v petek po- vezovala pogovor o omenje- ni temi, sta v uvodu pouda- rila, da so spremembe ka- zenskega zakona (ob spre- jetju dopolnil k slovenski ustavi) doživele premalo pozornosti. Lenart Šetinc je posebej problematiko takole povzel: »V zadnjih nekaj letih inten- zivno spreminjamo zakono- dajo na področju javne bese- de in tako se tudi omejitve javne besede zmanjšujejo, ena za drugo padajo. Čaka nas seveda še celotna zvezna zakonodaja, kjer smo šele v fazi tez in osnutkov zako- nov, vendar trend, smer v katero kažejo te spremem- be kaže tudi veliko demokra- tizacijo zvezne zakonodaje. To pa seveda ne pomeni, da bo problemov pri odgovor- nosti novinarjev konec. Do- sedaj se je namreč razreševal problem svobode novinarja med njim in državo, v bodo- če pa nas čaka novo področ- je, ki ga poznajo v razvitem svetu, področje kolizije inte- resov med posamezniki, za- sebniki in novinarji. Prišlo bo do konflikta svobode jav- nega obveščanja na eni in pravice do privatnosti, za- sebnosti na drugi strani. To področje je pri nas še nezora- na ledina, čeprav je kršitev do zasebnosti v naših medi- jih zelo veliko. Eden razlo- gov je ta, da je naše znanje o tem pomanjkljivo, drugi, da sodna praksa ni dovolj Ščitila pravice do zasebnosti. Čeprav zakonodaja to omo- goča. Sicer pa je naša zako- nodaja na tem področju sko- raj v celoti identična z zako- nodajo v razvitem svetu. Imamo sicer nekaj elemen- tov, recimo »vznemirljive ve- sti«, kijih v glavnem drugod ne poznajo. To se zdaj od- pravlja, predlog zakona o javnem obveščanju bo vsak hip v slovenski skupš- čini in odpravil naj bi še zad- nje omejitve s tega področja. Dejstvo, da gremo v tej zako- nodaji še korak dlje pa je lov- ljenje najbolj demokratično razvitih dežel. Druga stvarjo seveda vprašanje uresniče- vanja pravnih vprašanj v po- htični družbi. Na tem po- dročju pa ne moremo zago- toviti demokratičnega ures- ničevanja teh pravil, če ne bomo zagotovili tudi funkci- oniranja političnega pluraliz- ma. Moramo vzpostaviti družbene, politično kontrol- ne mehanizme, da se ne bi mogla pojaviti neka sila, nek posameznik, ki bi mimo jav- ne kontrole lahko uporabljal represivne elemente. Korak naprej na tem področju pa pomeni obenem seveda tudi vse večjo neodvisnost pravo- sodnih organov, ki kot neod- visen subjekt delujejo samo po zakonu, ne pa po nekih dnevno-političnih po- trebah.« B.P. Najprej bodo padale table Reorganizacija uprave In slsov v žalski občini Posebna delovna skupna, ki jo vodi Jože Golič, pri- pravlja v žalski občini predlog o reorganizaciji ob- činske uprave in samou- pravnih interesnih skupno- sti. Zaenkrat obstojajo predlogi o organizacijskih enotah, o ljudeh in morebit- nem zmanjšanju števila za- poslenih se bodo odločali kasneje. Člani komisije so doslej podrobno analizirali stanje v samoupravnih interesnih skupnostih, obenem pa predlagali devet namesto se- danjih dvanajst organizacij- skih enot. Po novem naj bi v tej občini deloval sekretari- at za občo upravo, ki bi pod svoje okrilje prevzel notra- nje in kadrovske zadeve ter delo s profesionalnimi tajni- ki kreOevnih skupnosti. Iz te- ga sekretariata bi se izločilo delo s financami, na novo pa naj bi ustanovili poseben se- kretariat za finance, kajti po novem letu prehajajo na ob- čino vsa sreasiva sisov. Pod okrilje sekretariata za ureja- nje prostora in varstvo oko- lja naj bi prešel del stano- vanjske skupnosti in interes- ne skupnosti za komunalo in ceste, medtem ko naj bi Za- vod za planiranje ostal samo- stojna enota. Iz sedanjega komiteja za družbenoeko- nomski razvoj naj bi nastal sekretariat za družbenoeko- nomski razvoj, tu pa naj bi svoje mesto našle tudi druž- bene dejavnosti, sis za pre- skrbo ter kmetijska zemlji- ška skupnost. Sekretariat za ljudsko obrambo bo po no- vem morda vključeval tudi sis za požarno varnost. Ob teh enotah so predvidene še strokovne službe, inšpekcija in geodetska uprava. Takšen je zaenkrat pred log, ki bo verjetno doživel še nekaj sprememb in pretre- sov, dileme obstajajo še okrog občinske gasilske zve- ze, povezave Komunale dela stanovanjske skupno- sti, teritorialne obrambe Žalčani so zaenkrat odloče- ni, da pod skupno streho spravijo posamezne enote; o ljudeh pa bodo razpravljal' kasneje. IRENA BASA Prireditev za šolsko kuriinico v soboto bodo Polzelani lahko prisluhnili zanimivi prir^ ditvi »Da nam bo topleje« pod pokroviteljstvom DO MerJ'- Tozd MUni, pripravila pa jo bosta šolsko kulturno društvo i" DPD Svoboda Polzela. Šolarji bodo predstavili razgiban^ raziskovalno delo na temo kruh in hmelj, prireditev pa popestril ansambel Slovenija. Izkupiček prireditve je nam^ njen dokončni ureditvi šolske kotlovnice. ^ Naveza Kokeij - Groieger v Slovenskih Konjicah so med prvimi opravili programsko volilno kon- ferenco občinske Zveze komunistov. V naslednjem obdobju bo tako sekretar OK ZKS Slovenske Konjice Stane Kokelj, predsednica OK ZKS pa Majda Groieger. V svoj načrt dela pa so konjiški komunisti kot prednostni nalogi zastavi- li skrb za zagotavljanje novih delovnih mest ter oskrbo s pitno vodo. Protest zaradi podaljšane pogodbe Celjsko društvo za varstvo okolja je poslalo izvršnemu svetu, predsedstvu skupščine in Socialistične zveze v Celju svoj protest zaradi načrtov Cinkarne. Iz njihovega glasila so namreč izvedeli, da so v Cinkarni podaljšali pogod- bo z vzhodnonemškim part- nerjem o proizvodnji titano- vega belila do leta 2004. - Društvo meni, da gre za po- daljšanje pogodbe brez vedno- sti Celjanov in da takšno rav- nanje ni sprejemljivo. V internem glasilu Cinkarne so zapisali, da podaljšujejo po- godbo s firmo Lacke und Far- ben iz Vzhodne Nemčije, ven- dar je takšno podaljšanje pred- videno že v prvotno sklenjeni pogodbi. Eno od določil na- mreč govori, da pomeni vsako dodatno vlaganje v proizvod- njo titanovega dioksida avto- matično podaljšanje pogodbe za čas amortizacije dodatno vloženih sredstev, torej za 15 let. Ker je Cinkarna letos zak- ljučila vlaganje v povečanje proizvodnje titanovega dioksi- da, se pogodba po omenjenem določilu avtomatično podaljša do leta 2004. V Cinkarni pravi- jo, da bodo s povečano proiz- vodnjo zagotovili kakovostno rast in ekonomsko osnovo za nada]jrye vlageuije v zavarova- rye okolja. Društvo se kljub te- mu s takšno opredelitvijo ne strinja in poudarja, da ima po- večana proizvodnja titanovega dioksida povečano obremeni- tev na okolje. Zato zahtevajo posebno razpravo o tem in opredelitev Celjanov do takš- nih Cinkarninih potez. TC 16. NOVEMBER 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 3 Mesoleni krall sivega trga Poaietnlk MIlan Lovrenčič le že nekalkrai prehitel čas: otiprl le prvo ^goslovansko zasebno finančno svetovalnico ter nam vrnil prave obveznice Kapital naj bi pri nas spet postal kapital. Uzakonitev trga vrednostnih papirjev jo denarja omogoča, da se lahko prvič v novi Jugosla- viji denar prodaja in kupu- je na legalni borzi. Podjet- niki bodo tako lahko z ob- veznicami in delnicami pri- šli do kapitala na osnovi prihranka drugih. Žal zara- di popolnega, več kot 40-let- oega mrka na tem področju vemo zelo malo o namenu, vsebini in tudi delovanju trga vrednostnih papirjev in tudi o borzah, kjer se sre- čujeta ponudba in povpra- ^vanje. K besedi smo zato povabili magistra Milana lx)vrenčiča, podjetnika in gstanovitelja prve samo- stojne finančne svetovalni- ce v državi. Center za gospodarsko svetovanje v Ljubljani je Mi- lan Lovrenčič odprl že leta 1986, čas pa je prehitel tudi lani, ko seje skupaj z Zdravi- liščem Rogaška Slatina lotil uvajanja obveznic. Uvodo- ma je zato beseda tekla 5 tem. Tovariš Lovrenčič, vi ste |)0 Hmezadovi organizaciji rtega iz Žalca prvi v povoj- no Jugoslavijo ponovno pri- nesli obveznice z elementi Iržnosti. Vse dotedanje ob- reznice, izdane v Jugoslavi- ji po letu 1945, so namreč imele v sebi elemente prisi- le in distribucije, saj prave idškodnine zanje ni bilo. Eakaj se je o kvazi poreklu eh obveznic tako dolgo lolčalo? M. Lovrenčič: »Odgovor eže v vprašanju. Res ne poz- am obveznic, izdanih po lojni, ki bi imele elemente ržnosti, se pravi, da bi last- liki denarja kupovali obvez- nice z namenom, da bi ople- nenitili svoj denar. Obvezni- le Mege so imele elemente starega in novega, ampak fegi vse priznanje, saj so bi- iprvi, prvi so si namreč upa- i lotiti česa takega. Dosti pretno so zadevo oblikovali Q tudi prodali. Njihovo zna- je sem zato lahko uporabil udi v »projektu Rogaške«, jer so tudi sami sodelovali, se skupaj smo izpopolnili, iko da so te obveznice ime- i v sebi še več elementov ■znosti. Povsem tržne so ob- eznice, ki smo jih pripravili J ljubljanski Yulon in so devizah, podobne scenarije a delamo trenutno še za koli deset podjetij.« Katerih? M. Lovrenčič: »Za vas bo lorda najzanimivejši pri- ler Pivovarne Laško, kjer fe spet za povsem svojstven fistop. Še bolj se namreč fljjo povezati s svojimi ku- '*^}, ki jim bodo z obveznica- ^ d^ali super rabate. To je fena marketinška poteza.« žalska Mega je bila začet- ••k vsega, a je ravno na tem "^rketinškem področju "orda naredila premalo? M. Lovrenčič: »Marketing "a zagotovo zelo pomemb- vlogo. Tisti, ki upa, da bo fišel z obveznicami do po- ^'li denarja, narobe razmi- Denar skozi obveznice *i^es ni poceni, ker se v ce- ^ tega denarja vključujejo Jdi drugi stroški. Med temi : še posebej pomemben '■'osek premagati nezaupa- Nihče namreč nikomur [zaupa in če že ne, naj vsaj ^reganje vključi v ceno. Pivovarna Laško je bila '^sih last gostilničarjev, se- J^^je poteze z obveznicami * nakazujejo, da ponovno ^Jo k temu cilju. Pravza- ' bo ta laška obveznica rat konvertibilna. Pr- ker bo razpisana v tuji '^ti in tudi zato, ker bo va- njo že vgr£yena možnost pre- obrazbe v delnico. Lastniki obveznic bi kasneje poštah delničarji, kar si firma tudi želi.« Kakšne pa so rogaške iz- kušnje glede nezaupanja in kakšne so nasploh izkušnje izdajanja obveznic in vred- nostnih papirjev pri nas. Vi imate svojevrstno zbirko teh vrednostnih papirjev, prav tako pa se zelo študioz- no lotevate njihove razi- skave? M. Lovrenčič: »Na prime- ru Zdravilišča Rogaška Sla- tina smo se marsikaj naučili. Obveznice Rogaške so prav- zaprav že kar meyhna inova- cija, pri čemer so sodelovali tudi uslužbenci zdravihšča. Zato sem jih tudi predlagal za inovatorje. Delavski svet zdravilišča tega ni sprejel, ker je po mnenju njegovih članov to njihova redna de- lovna dolžnost. Osebno mi- slim, da so si zaslužili priti celo na spisek inovatorjev le- ta. Žal je pri nas inovacija le takrat, ko predlagaš, da se vijak namesto v desno zavije v levo. Inovatorka pa je po- stala tudi strežnica v istem Zdravilišču, ki je predlagala, da se zjutraj k belemu kruhu postreže še črni.« Trg vrednostnih papirjev in kapitala prinaša drugač- no finančno kulturo. Ali da- je vse tisto, kar se trenutno dogaja pri nas, zaupanje v nakup vrednostnih papir- jev. S tem mislim na ves ta namišljen denar, na nepre- čiščene bilance, na takšen trg blaga in političnih pro- gramov kot jih imamo? M. Lovrenčič: »Kar zadeva tržnost teh vrednostnih pa- pirjev, si ne smemo ustvarja- ti utvar. Trg vrednostnih pa- pirjev se je v zahodnih drža- vah razvijal 200 let, mi pa bi ga radi imeli v petih, šestih mesecih. Tako mi sedaj obli- kujemo sekundarni trg za obveznice Rogaške Slatine. Menimo, da je to naša nalo- ga. Ko bo enkrat razvita bor- za, to ne bo potrebno, zaen- krat pa vsekakor moramo vedeti, kako ti vrednostni papiiji krožijo, da se obliku- je njihova primerna cena itn.. Torej, še vedno stojimo za temi papirji in po svoje krojimo in aranžiramo doga- janja, s^ bi bilo zelo nerod- no, da bi vrednost teh papir- jev padla. Ne gre namreč le za Rogaško, gre za potrebno ustvarjanje vzdušja. Poleg tega pomagamo iskati tudi kupce obveznic. Ne bodimo torej nestrpni in ne mislimo, da bo trg ta- koj zaživel. Zakon je eno, življenje nekaj drugega. K nam prihajajo po nasvete tisti, ki imajo denar in tisti, ki bi ga radi imeli. Vsega ne bomo mogli rešiti z obvezni- cami. Rabimo urejen denar- ni trg in urejene banke. Koli- ko bolje bi se pri nas razvilo drobno gospodarstvo, če bi imeU samo eno banko, ki bi celovito spremljala obrtnike. Da bi njegov denar obračala po tržni ceni, mu tudi d^ala denar ter si seveda tudi zara- čunala tveganje.« In koliko na pravila vpli- va namišljeni denar, ter tak tl-g blaga in političnih pro- gramov, kot jih (n)imamo? So to ovire? M. Lovrenčič: »Mislim da ne. Ljudje v zadnjem času predvsem iščejo nove pro- grame, ne želijo ostati na sta- rem. Tako smo imeli pred kratkim celo primer, da je vrednostne papirje kupil nek pokojninski sklad. Ko- mu je že prišlo kaj takega na misel?! Vsak sklad je imel do sedaj denar na banki, zdaj pa so le začeli razmišljati in go- spodariti z denarjem.« Kako velika ovira pa je dejstvo, da zakon o obliga- cijskih razmerjih prepove- duje uporabo druge denar- ne enote? Ni tudi deviznih virov, zato tisti, ki vlagajo, ne morejo dobiti povrnjene devizne vsote. Kako ste to rešili v primeru Yulona? M. Lovrenčič: Zakon o obligacijah in zakon o vrednostnih papirjih sta si res v nasprotju. To mora biti spremenjeno in takrat bo nemška marka res postala tudi formalno najbolj cenje- na valuta. Žal smo svojo va- luto tako zavozili, da nam ne more služiti kot instrument prometa. Kar zadeva Vulonove ob- veznice, so res vse razpisane v devizah, tudi obresti bodo v devizah, izplačilo pa seve- da v dinarjih.« Kaj je pravzaprav potreb- no za normalno delovanje trga in vrednostnih pa- pirjev? M. Lovrenčič: »Najprej seveda to, da denarje in daje tudi potreba po denarju, se pravi, da je dovolj progra- mov, ki povprašujejo po de- narju. Osnova vsega pa je za- upanje. Če ni tega, če ni sod- nega mehanizma, ki ščiti ti- stega, ki ima denar, potem uspeha ne bo. Ob tem, da ni realnega vrednotenja bilanc, bo se- daj lahko prišlo tudi do takšnih špekulacij, pri ka- terih bodo nekateri ogrom- no izgubili ali pridobili. Je Služba družbenega knjigo- vodstva usposobljena za kontrolo, ali pa bi morebiti to vlogo moral odigrati kdo drug? M. Lovrenčič: »V svetu to delajo svetovalne organizaci- je. To so izredno cenjene in- stitucije, katerih mnenju se verjame. Pri nas pa... Mi- slim, da so ljudje, ki jih je SDK imela pripravljene (ta- ko imenovane ocenjevalce bilanc, ki so jih šolali v Lon- donu), že ušli drugam. Tudi naša firma bo delala na t. i. bonitetah. Če bo neka banka hotela vedeti, koliko je neka firma vredna, sol- ventna, likvidna, jim bomo takšno analizo ponudili v za- dosti kratkem času. Kar pa zadeva prvi del vprašanja, lahko izrazim le predvidevanje, da bodo predvsem tujci tisti, ki nas bodo ogulili kot kure. Kadar se jim bo zahotelo, se bodo lahko sklicevali na to, kako malo so vredne naše firme. Vemo, da smo tako sfrizirali bilance predvsem zaradi fi- skalnih razlogov. Nujno je zato, da čimprej pričnejo de- lati domače svetovalne orga- nizacije. Tudi zato, ker so tu- je predrage. Čiščenje bilance srednje velike firme bi stalo v tujini kar neksO desettisoč dolarjev. Mi to naredimo do- sti ceneje. Res še ne povsem dovršeno, vendar imamo iz- delano dovolj dobro metodo- logijo.« Na trgu denarja lahko na- stopajo le banke? M. Lovrenčič: »To seveda že dolgo ne drži, četudi je uradno tako. Sam sem s si- vim trgom kapitala pričel le- ta 1972. Takrat so mi tudi pravih nesojeni kralj sivega trga. Bil sem seveda pred- met obravnav raznih foru- mov, največ pa policije. Da- nes se seveda takorekoč le- galno s tem ukvarjajo vsi. Si sploh lahko predstavljate, kaj bi bilo, če podjetja ne bi gospodarila z sredstvi? Nor- malno je sicer, da bi finanč- no poslovanje opravljale banke, vendar jih zaradi po- ložaja v kakršnem so, čaka na tem področju še ogromno dela. Ponekod so sicer že zelo po- slovni. Pri tem bi pohvalil Splošno banko Celje, ki zna bi- ti zelo neprijetna do katerega svojih ustanoviteljev. - Opozo- ril bi na enkraten primer, ko je prisilila vodilne v Emu, da so s svojim premoženjem dali ga- rancijo na posojila. - Mislim, da lahko le na tak način uspemo. Ne vem pa tudi, zakaj govo- rimo o sivem trgu. Zakaj ne bi bil to legalni trg. Zakaj ne bi jaz posojal denarja, če ga imam. Ali da bom nekaj kupil, ali denar zamenjal? Naredimo zakone za življenje!« Če bi ob izbruhu menične afere že veljal zakon o podjet- jih, menda vsi tisti piščanci, kure in purani ne bi poginili. Proizvodnja bi se nadaljeva- la, Agrokomerc bi kupila reci- mo Perutnina Ptuj ali kakšna druga firma? M. Lovrenčič: »Menična afe- ra je posledica naše splošne nediscipline, vendar pa to v nobenem drugem sistemu ne bi imelo tako katastrofalnih posledic kot smo jih doživeli. Pravzaprav tudi še danes ne vemo, ali je bilo to kaznivo de- janje ali ne. To bi se moralo ugotoviti v pičlih dveh treh mesecih. V tem času bi eni od- šli, drugi prišli, posel bi moral normalno teči naprej. Mi pa mislimo, da moramo obdržati realno premoženje. Kar zadeva slovenske firme, so vse zamudile krasno prilož- nost, da bi prišle do odličnih programov. Nihče se nima pra- vice zgovarjati, da ni imel te priložnosti. Noben ni kupil, ker preprosto ne poznamo po- slovnosti.« Narodna banka bo ob seda- njih spremembah bliže svoji osnovni dejavnosti-oblikova- nju denarne politike? M. Lovrenčič: »Narodna banka je danes praktično kre- ditor. Dokler ne bo opravljala tistega, za kar je zadolžena, bo ostala eden bistvenih pospeše- valcev te anarhije in tudi infla- cije.« Kakšne pa se vam zdijo ob- veznice za plačilo javnega dolga Jugoslavije (po eskont- ni obrestni stopnji)? M. Lovrenčič: »Zanima me, kako bo to uspevalo, saj se ob- veznice kupujejo tam, kjer ob- staja zaupanje. Ker pa v to dr- žavo nihče ne zaupa, bi morala biti to res nadpovprečna obrestna mera, če bi jih hoteli prodajati občanom. Mishm pa, da bo država izrabila te obvez- nice predvsem za plačevanje raznih premij. Posebnosti naše borze? M. Lovrenčič: »Truditi bi se morali, da posebnosti sploh ne bi bilo. Povezati se je treba s tujimi borzami. Pri tem so tisti, ki pripravljajo ustanovi- tev ljubljanske borze v poveza- vi z tržaško, že precej dcdeč. Osnova za uspeh pa je, kot sem rekel že nek^krat, zaupa- nje. Če se bo skušal pri nas red izvajati s pritiskom z ulice in z mitingi, potem bo to še bolj omajalo zaupanje, vrednostni papir, ki bi ga izdala federacija, pa bi bil še manj vreden.« RADO PANTELIČ SVET MED TEDNOM Piše Slobodan Vuianovič Zid le padel Tisto, kar se je od leta 1961 do danes zdelo povsem neverjetno, se je zgodilo: padel je berlinski zid, simbol razmejitve med Vzhodom in Zahodom, kapitalizmom in socializmom, večstrankarskim političnim pluralizmom in oblastjo delavskega razreda. Meja med NDR in ZRN je odprta, ni več nikakršnih zaprek pri prehodu na gnili Zahod, kamor so vzhodnjaki doslej Isihko le bežali, ob velikem tveganju, ki jih je čakalo na meji zaradi varuhov revolucije s puškami v rokah, ki so pazili, da ljudje ne bi mogli pobegniti iz m^jboljše ureditve sveta oziroma iz raja na zemlji. Padec zidu je vrhunec dogajanj v zadnjih letih, vrhunec v obdobju popuščanja blokovskih napetosti in simbol združitve Evrope. Na zidu, kije padel tudi dobesedno (razjarjeni mladci so se ga lotili kar z rokami, krampi in lopatami, da o čopičih in telesnih organih, s katerimi so pis(š)ali po zidu, niti ne govorimo), je med vikendom sedelo vs^ milijon Hudi, pretežno Vzhodnih Nemcev, ki bodo poslej kazali svojim naslednikom le še »zgodovinsko znamenitost«, kije nekoč pomenila strah in trepet. Berlinski zid, ki je v svojih 28 • letih obstoja videl najbolj nenavadne poskuse prebega čez, pod in nad njim, je seduj povsem svobodno prestopilo milijon ljudi, ki so izkoristili priložnost in si ogledali še trgovine, banke in druge ustanove v Zahodnem Berlinu in kar niso mogli dojeti, kaj vse na Zahodu obstaja. V prihod- njih tednih je pričakovati še nadaljnji naval iz Vzhoda na Zahod, ker bodo v ZRN razprodaje, bonska vlada pa je rojakom z one strani meje omogočila tudi zamenjavo vzhodnonemških mark v prave, zahodnonemške. Saj niti ni čudno, da je sedaj tako vzkipelo: 28 let pod trdnim pokrovom je pač presneto dolga doba. Razpoka za razpoko Potem ko je val demokratizacije v Vzhodni Evropi naj- prej odnesel Kadarja, potem Rakowskega in Honeckerja (Husaka tu ne štejemo, ker se po njegovem odhodu s češkoslovaškega partijskega vrha ni v državi prav nič spremenilo) - Tita, Hoxho in Černenka pustimo ob strani, čeprav je bil njihov odhod morda celo prelomen -je padel tudi Todor Živkov, šef bolgarske partije, človek, ki je bil najdlje na čelu ene izmed vlad^očih partij v Vzhodni Evropi. Sed^i na oblasti v tem delu stare celine izmed, starih boljševikov ostajata le še romunski conducator Cea- usescu in češkoslovaški šef partije Jakeš, ki sta otroka: komunizma in šestdesetih let. Med ostalimi svetovnimi'i komunističnimi šefi omenimo še Razima Alijuja (Alba- nija), Fidela Castra (Kuba), Kim IlSunga (Severna Koreja) in Mengistuja (Etiopija), ki so še trdno na oblasti in nič ne kaže, da bo njihov režim doživel konec pred njihovim biološkim koncem. Čeprav ni ravno zgledno, pa vendar - uporno, da se bo to kaj kmalu zgodilo. Če se omejimo zgolj na Vzhodno Evropo, lahko ugoto- vimo, da torej padc(jo domine za domino. Odhod Živkova je naslednja domina; sed^ je verjetno najprej na vrsti češkoslovaška domina. V tej državi obstaja dolgoletna demokratična tradicija, kot tudi dokaj razvito gospodar- stvo - obojega celo 40 let komunističnega režima ni uspelo povsem uničiti. Toda ČSSR ima v sebi trojanskega konja, s katerim bo slej ko prej treba obračunati; z letom 1968, namreč. Tudi na Madžarskem so reforme krenile z never- jetno naglico, ko so obračunali z dediščino leta 1959. Toda za obračun z letom 1968 v ČSSR bi bilo treba naprej obračunati z ljudmi, kijih je to leto prineslo na površje. In kot vse kaže, so tudi Jakešu šteti dnevi. Med Jalto In Malto Po zgodovinskih dogodkih v Vzhodni Nemčiji je dobilo skorajšnje srečanje (1. in 2. decembra) predsednikov vele- sil Mihaila Gorbačova in Georgea Busha na vojnih ladjah v ozemeljskih vodah Malte nove razsežnosti. Nekateri že - resda poenostavljeno, a po svoje prikladno - delajo primerjave med »Malto in Jalto«. Gorbačov in Bush sicer ne bosta na novo razdelila »interesnih sfer«, kot se je zgodilo v Jalti. Odgovorila naj bi, nasprotno, na vprašanje, kakšen naj bo odziv velesil na nove razmere, kjer »železno- zavesna« globalna in evropska razmerja razpadajo. Preboj berlinskega zidu je k temu dramatično prispeval. Kar zadeva proces reform v Vzhodni E\rnpi, je zdaj ta očitno postal nepovraten. Toda ne gre le za reforme, tem- več za daljnosežne in temeljite spremembe. Zgodovinski dogodki v NDR so hočeš, nočeš, vdihnili novo življenje vprašanju združitve Nemčij, ali pa »vsaj« vprašanju vstopa Vzhodne Nemčije v Evropsko skupnost. Kaj eno ali drugo pomeni za odnose v Evropi ali med velesilama (da ne govorimo o Varšavski zvezi), je odveč govoriti. Strategi NATO, Bela hiša in zahodnoevropski voditelji so zlasti iz sebe, ker je na dogodke v NDR Moskva reagirala never- jetno hladnokrvno. Zunanji minister Eduard Sevardnadze je na primer dejal, da je odprtje meja pač stvar oziroma pravica Vzhodnih Nemcev, enako pa velja tudi za vpraša- nje, kakšen bo prihodnji politični sistem te države. Očitno je, da si »veliki kombinator« Gorbačov zd^ tudi iz padca vzhodnonemške trdnjave realsocializma kuje politični kapital. Če sovjetski perestrojki dodamo še glo- boke spremembe na Poljskem in Madžarskem, potem je povsem jasno, da ne gre več le za kozmetiko in metanje peska v oči Zahodu, kakor so še vedno trdili tamk^šnji »jastrebi«. O razpadu Varšavske zveze bi bilo zdaj seveda še dosti prehitro govoriti. V vsakem primeru pa je pričakovati, da bodo NDR, Poljska in Madžarska (v vseh treh državah bi se utegnilo zgoditi, da bi se vlad^oče partije kmalu znašle v opoziciji) vse močneje trkali na vrata Evrope. Strategija Gorbačova o gradnji »evropskega doma« ni le fraza, tem- več konkreten politični pritisk, ki postna vedno otiplji- vejši. Pri tem ni več pomembno to, da je perestrojko v SZ pravzaprav sprožilo spoznanje, da gospodarstvo ne more več nositi bremena oboroževalne tekme z Zahodom. 4. STRAN - NOVI TEDNIK 16JI0VEMBER1989 Kje novinar je, in kam novinar s tole družbo gre? ¥ Žalcu so so v soboto končali 12. študUskI dnovi MIVo Gorjupa Tri dni so se ob koncu prejšnjega tedna, v Žalcu družili slovenski novinarji, med njimi pa je bilo tudi nekaj sta- novskih kolegov iz novinarskih hiš in organizacij drugih republik in sosednjih pokrajin, članic skupnosti Alpe Jadran. Samo slovenskih novinarjev je bilo okoli 250. V četrtek popoldne so razpravljali o novinarstvu in plura- lizmu, zvečer pa je v Hmezadovi dvorani zanje pripravil tradicionalni sprejem predsednik RK SZDL Jože Smole. V petek so spregovorili o normativnih omejitvah javnega komuniciranja, popoldne so imeli občni zbor Društva novinarjev Slovenije, zatem pa gostili še predsednika Predsedstva CK ZKS Milana Kučana in z njim razprav- ljali o prenovi zveze komunistov. Zvečer so se srečali v Hmezadovem Export Importu, v soboto pa so nato imeli v gosteh še podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Živka Pregla, ki je spregovoril o aktualnih gospodarskih razmerahv Jugoslaviji. Ob tem je bilo v četrtek, petek in soboto v Žalcu še dosti drugih dogodkov, povezanih s sre- čanjem novinarjev. Srečanje sta pripravila Društvo novi- narjev Slovenije in žalska SZDL, generalni pokrovitelj pa je bil sozd Hmezad Žalec. Pluralizem, postavi se v vrsto nazal! četrtkovega posveta v žalskem Domu drugega slovenskega tabora se je udeležilo okoli 220 novinar- jev in gostov, med njimi tu- di večina vabljenih pred- stavnikov uradne in alter- nativne politike, društev in gibanj. Pravzaprav je težko določiti, kaj je bil - razen zaznave mnenj iz novinar- skih glav - namen posveta. Vsekakor pa se je nekako o novinarstvu in pluraliz- mu v Sloveniji pač moralo pričeti pogovarjati. Ne bi naštevah številnih razUčnih mnenj ob zadani te- mi (od »ali je novinar sploh lahko politično opredeljen« do »strankarski časopisi bo- do pač strankarski«), proti koncu razprav pa je nekako pričelo prevladovati mnenje. da je treba novinarjem eno- stavno zagotoviti ustrezen status in ekonomsko eksi- stenco; sorazmerno bodo po- tem lahko tudi pri svojem delu neodvisni. Čeprav, kot je bilo tudi sUšati, tega po- vsem ne zmorejo niti novi- narji v sosednji Italiji, ki imajo vse, kar si slovenski novinari le želijo, »dol zapi- sano in poštempljano«. Ce pritrdimo mnenju enega iz- med razpravljalcev z RK SZDL (sploh so frontniki ve- liko govorili), da se bodo tu- di novinarji v obetajoči se politični džungli na nek na- čin borili za oblast, pa lahko četrtkov posvet o novinar- stvu in pluralizmu strnemo v misel, da bo treba - predno tudi novinarstvo samo po- stane pluralistično - urediti še marsikaj dosti bolj banal- nega. Torej status, plače, morda celo licence in še kaj. Ljerka Bizilj, Televizija Ljubljana: »Trenutno je vla- dajoča politika dobre volje, mehka, po volitvah pa se lah- ko spremeni. Alternativa nas podpira, zato izkoristimo ta čas in uzakonimo to svo- bodo. Slobodan Rakočevič, RK SZDL: »Ločiti je treba plura- lizem v medijih in pluraU- zem medijev. V medijah ga trenutno nekaj celo imamo, vendar je stvar naključja, vo- lje urednika.« Ivan Oman, Slovenska kmečka zveza: »Kadar in če bomo imeli resnično svobo- do, demokracijo, bomo imeU tudi časopise, ki bodo stran- karsko usmerjeni. Osrednja radio in televizija pa ne sme- ta biti strankarsko usmerje- na, temveč morata biti na razpolago vsem gibanjem.« Gojko Brvar, Radio Ljub- ljana: »Če ne bo zagotovlje- na eksistenčna neodvisnost novinarjev, potem so vse le- pe besede o pluralizmu brez pomena.« Primož Hainz, RK SZDL: Pri nas v tem trenutku vlada pohtična džungla, boj za oblast. Vse to se bo v enaki meri pokazalo tudi v novi- narstvu.« Gojmir Tavčar, Primor- ski dnevnik Trst: »V Italiji je medijski prostor porazde- ljen po političnih linijah. Ta- ko je na primer 70 odstotkov tiska v rokah treh ali štirih gospodarskih skupin in ne moremo govoriti o neodvis- nosti v strankarsko razdelje- ni družbi.« Volitve bodo povedale vse MIlan Kučan, gost Gorjupovih dni »Ali je kakšna stvar, za katero vam je žal, da ste jo oziroma je niste storili v času, ko sooblikujete slovenski in ju- goslovanski politični prostor,« je prve- ga moža partije vprašal televizijec Ja- nez Čuček. »Žal mi je,« je pojasnil Ku- čan, »da določenih stvari nisem objek- tivno ocenil. Nekatere pobude bi moral postaviti prej ali jih oblikovati tako, da bi jih razumela celotna Jugoslavija.« Sicer pa se je Kučan tokrat izkazal kot odličen, tudi odrezav in prav zabaven sogovornik. , Nekatere očitke na račun svoje 25-letne politične kariere je komentiral s svetopi- semskim rekom »naj prvi vrže kamen, kdor ni grešil.« Dodal je, da bi zavidal vsakomur, ki bi lahko dejal, da je v svo- jem življenju delal in govoril brez napak. Kar zadeva slovenske politike in politiko ter podporo, ki jo imajo med ljudmi, je komentiral s tem, da bodo priljubljenost uradne politike in one druge pač pokaza- le volitve, takrat bodo odgovori na vsa ta vprašanja jasnejša. O svoji kandidaturi na volitvah je Kučan pojasnil: »Kandida- tura ni stvar posameznika, ne more pa mimo posameznika. Vsake politične or- ganizacije je konec tisti trenutek, ko se začne mišljenje, da v organizaciji ni no- benega človeka veC, Ki bi organizacijo lahko uspešno vodil. Normalno je, da se ljudje, ki so imeli levji delež pri oblikova- rxju programa, preizkusijo in iščejo pot skozi stvari, ki so jih predlagali.« V nadaljevanju se je Kučan ustavil pri medijski vojni v Jugoslaviji. »Zanjo niso odgovorni samo mediji, problem je v tem, da se v Jugoslaviji polemizira s stališči, ne da bi bralci poznali avtentič- ne tekste, avtentična stališča. Zaradi tega prihcOa do manipulacij,« je prepričan predsednik. O vstopu Jugoslavije v Evropo razmi- šlja prvi mož partije takole: »Vstop v Evropo pomeni doseganje kvalitete de- la in življenja, kakršnega pozna civilizira- ni svet. Ne prizadevamo si za vstop v Evropo, kakršno poznamo danes, želi- mo v Evorpo, ki nastaja. Toda treba je vedeti,« je dejal Kučan, »da Evropa za naš vstop ne bo storila ničesar, nas pa pričakuje, če bomo pripravljeni spošto- vati norme civiliziranega sveta.« Lahko pa po Kučanovem mnenju izberemo tudi drugo varianto - to je odmik, zaprtost pred Evropo, kar bi za Jugoslavijo bilo, po njegovih besedah, usodno. Eno izmed vprašanj se je nanašalo na zapiranje njegovih partijskih kolegov (Azema Vllasija). Kučan je odgovoril, da ne more z gotovostjo trditi, da se tudi sam ne bo znašel v sodnem postopku, toda sodbo o njem naj izrečejo z vso od- govornostjo v sodni dvorani, ne pa v ozračju dvomljivih političnih ocen, ki odgovornost sodišč za njihova dejanja razbremenjujejo do te mere, da niso za svoje sodbe v ničemer več odgovorna. Ali občine in občinske partijske orga- nizacije sledijo liberalnemu predsedni- ku, prenovi partije? Na to vprašanje je Kučan odgovoril z Leninovo mislijo, da je največja nevarnost vsake revolucije lastna birokracija. Prenova zveze komu- nistov po Kučanu ni hiter proces, odvi- sen je od spreminjanja zavesti in ljudi samih. Več je zveza komunistov doslej naredila na vsebini, programu dela, kot pa v sami organizaciji. »Treba pa je vede- ti, da ljudi prepričajo konkretne stvari, ne programi, pa naj so še tako dobri,« je menil Kučan. Nekdo izmed udeležencev je predsed- nika vprašal, kaj meni o vključevanju vernikov v zvezo komunistov. Dejal je, da zanj svetovni nazor, enako je ZKS zapisala v programski zasnovi, ni ovira za članstvo. Tudi verniki se lahko identifici- rajo s programom zveze komunistov, v nobenem primeru pa vključevanje ver- nikov ni propaganda ali ustvarjanje imidža. Da potrdimo in podkrepimo še trditev o Kučanovem smislu za humor. Na vpra- šanje kolegice iz novinarskih vrst, kaj meni o podrejeni vlogi žensk, je dejal: »Moški smo krivi za vse, tudi za to, da ženske so.« Milan Kučan je bil gost Gorjupovih dni v Žalcu in si je ob prihodu ogledal razstavo fotografij slovenskih fotoreporterjev v avli kulturnega doma. Hočemo nov sindikat! Sindikat novinarjev Obalno-kraške regije de- luje od letošnjega sep- tembra in je prvi sindikat novinarjev v Jugoslaviji. V svojem razglasu z na- slovom »Kaj hočemo?« so pojasnili, cilje in meto- de dela. Hočejo odgovor- no in profesionalno opravljati svoj poklic, za- to zahtevajo takšne pogo- je življenja in dela ter takšno plačilo, ki bo to omogočalo. Sami bo- do podpisovali kolektiv- ne pogodbe, v katerih bo- do med drugim zahtevali 36 ali 38-urni delovni te- den, 13. plačo in minimal- no plačo v višini 740 ecujev. _ KOMPOSTKi Zadeva, ki prebival- cem, gostom in pasan- tom skozi Savinjsko do- lino neprijetno sili v nos- nice, je hmeljev kom- post, raztresen po nji- vah. Ker je torej žalski zrak tako kvalitetno pognojen, so si slovenski novinarji ob prihodu v Žalec takoj priskrbeli pokrivala. Da jim iz la- sišč ne bi pričel rasti je- senski žafran. Če noče gora k Moha- medu, gre Mohamed h gori. Na vabilu na Gor- jupove dneve je bil kot pokrovitelj zapisan Hme- zad, kjer jim potem ni preostalo drugega, kot da pokroviteljstvo res sprej- mejo. Miran Korošec, dopis- nik Radia Ljubljana v Celju, ob vesti, da naj bi občni zbor Društva novinarjev Slovenije trajal le dve uri: »V dveh urah se tudi Pikija (Bori- sa Berganta, predsedni- ka) ne da zrušiti. Je pre- težak!« Vili Einspiler-Mujo, no- vinar, ki je iz celjskega padel v bosanski lonec, je orgazmično navdušen nad idejo, da bi morali novinarji opravljati stro- kovni izpit. Prepričan je, da mu bo uspelo cehov- sko licenco pridobiti bi- stveno prej kot vozniški izpit. »Zdaj imam pa že dovolj teh novinarjevi Le kdaj se bo pričel obljubljen družabni večer?^ Gorjupove dneve so žalski očetje vzeli sila resno. Polepšali in obno- vili so fasade, Marlesu pa zabičali, da mora biti novi vrtec nared prav do prihoda novinarjev. Klin se torej še vedno le s klinom zbija. Pisanje novinarjev ne zaleže nič, imeti morajo velik sesta- nek. Takšen pritisk biro- kracija takoj zastopi. Milan Kučan vse pogo- steje veliko pove tudi z domislicami. Nazadnje so se Slovenci hahljali ob njegovem paradižniko- vem trilerčku, v petek pa je o zapostavljenosti žensk dejal, da o tem nič ne ve, ker ga nikoli ni doma. Na občnem zboru se je slovenskim novinarjem zgodil en velik nič. Sicer bo pa po lepi navadi v DNS tisto, kar so skle- nili, znano šele potem, ko se o vsem posvetujeta komisija za sklepe in upravni odbor. Janko Sopar seje v če- trtek utrujen naslonil na šank v Domu hmeljarjev. Vse, ki bi ga morebiti po- grešali: še vedno je v isti preži. \ Namesto slovenske no- vinarske alternative, ki je| pred leti dajala ton Gorju- povim dnevom, je njeno mesto prevzela tokrat slo- venska politična alterna- tiva. Tako je prej le parti- ja učila novinarje, kako mor£yo pisati, zdaj pa imajo slovenski pisuni kup inštruktoijev. Fru- stracije sledijo. Zakaj so bile vse dni na odru v žalskem domu rumene krizanteme, bi morda vedel povedati Boris Bergant. Vpraša- nje pa je, če bi hotel po- vedati. Lepo simbolično je bi- lo mogoče razumeti na- slova dveh slovenskih filmskih novitet, ki sta prav v času Gorjupovih dnevov doživeli v bliž- njem Celju premieri. Na petkovem občnem zboru DNS se je žal izkazalo, da se novinarjem še vedno bolj dopade Veter v mre- ži kot pa Nekdo drug. Vane Gošnik - Zeleni zastor, je vse globlje med Zelenimi Slovenije. Ko so mu zadnjič med od- morom posveta v Žalcu ponudili cigareto, jo je diskretno povlekel, skrit za stebrom. Prav zares. Žalec, 9. 11. 89, Dom hmeljarjev, 22.53. Jože Smole da Zdenki Stopar ekskluzivno izjavo za No- vi tednik: »Imate pa do- bro pivo!« Ludvik Semprimož- nik-Luka, žalski župan, je bil še enkrat premete- nejši od premetencev. V četrtek ni imel časa za novinarje. Vzel je dopust in šel po gobe. Konvertibilni novinar Lojze Kos, TV Ljubljana, je v četrtek največ plesal s konvertibilno hčerjo človeka za vse, Janeza Krofliča. Pričakovati je ustanovitev mešane druž- be. Krofliči imajo za žal- skim britofom cvetličar- no, Lojze pa vse podatke o odmiranju zamejskih Slovencev. Neglede na železno pravilo, da na novinar- skih feštah največ pre- pleše Božena, tajnica DNS, je bilo tokrat dru- gače. y Žalcu je največ plesala njihova podpred- sednica izvršnega sveta. Boris Bergant je v pe- tek ob dveh zjutraj izja- vil, da je Žalec občina na prepihu, predsedniku iz- vršnega sveta Antonu Bratuši pa je bila ta ale- gorijica sila všeč. Očitno ^ je Berganta napačno raz- j umel. i Duša Damjanovič, Poli-1 tika Beograd (s pravo bar- ^ vo), o smiselnosti letos- j njih Gorjupovih dnevov: | »Cak i sa 30 .pošto popu- sta u Nami roba je dvaput \ skuplja nego u Trieste!« ) Odločitev, da naj se novinarji srečajo v Žal- cu, je bila gotovo pravil- na. Hotel Golding je bil tako vsaj enkrat poln. Bolj ali manj kompletni novinarji Delavske enot- nosti so se malce pred Gorjupovimi dnevi prav vsi, na čelu z obema ured- nikoma, včlanili v neod- visni obalni sindikat. Do- kler jih sploh še kdo hoče... 16. NOVEIMBER 1989 NOVI TEDNIK-STRJUI i Žalec res živel z gosti Predsednik Društva no- vinarjev Slovenije Boris Bergant je ob koncu poh- valil Žalčane, ki so se to- krat resnično potrudili pri organizaciji Gorjupovih dni. 2e pred začetkom sreča- rua so polepšaU mesto, ob- novih nekaj starih in dotra- janih objektov, zlasti na Slandrovem trgu. V času Gorjupovih dni so v Savi- novem salonu odprli raz- stavo Darinke Pavletič-Lo- renčak, na svoj račun pa so tokrat prišli tudi malčki. V teh dneh so namreč od- prli vrtev v Žalcu, kjer bo- do že ta mesec organizirali varstvo v dveh oddelkih. V Nami so novinarjem pri- pravili prodego cenejših oblačil, res pa je, da izbira ni bila ravno bogata. Vse priznanje pa velja tudi ho- telu, pokrovitelju sozdu Hmezad, Export Importu, kulturnemu domu ter še komu, ki so v teh dneh bih ne le gostitelji, temveč so z gosti znali resnično živeti. Prvič so v zgodovini Gorju- povih dni udeleženci lahko obiskali nekaj delovnih or- ganizacij in obrtnikov, svoj del pa je prispevala tudi na- ša hiša s pripravo treh bil- tenov in nek^ neposredni- mi radijskimi prenosi. Nezadovoljni, a premalo glasni Pred občnim zborom Dru- štva novinarjev Slovenije so mnogi pričakovali, da bo prišlo do sprememb v orga- niziranosti novinarjev in vodstvu, pa je zadeva zvo- denela v razpravo o tem, ka- ko si posamezni novinarji predstavljajo bodočo orga- nizacijo, brez sprejemanja konkretnih sklepov. Na os- novi razprave bo to storila šele posebna komisija, ki bo nato gradivo predložila upravnemu odboru, ta pa ga bo poslal v obravnavo posameznim aktivom. Tako je občni zbor društva v Žal- cu postal tribuna, izredni zbor spomladi pa bo morda premaknil dogajanje. Svoje poglede na delova- nje društva in naloge je pred- stavil njegov predsednik Bo- ris Bergant. Poudaril je, da naj bi bilo društvo predvsem strokovna stanovska organi- zacija novinarjev, neodvisna od razUčnih strankarskih vplivov. V društvu bi se no- vinarji v prihodnje združeva- h predvsem zaradi razvoja in zaščite pokhca, ne pa po po- htični pripadnosti. Društvu bi se po Bergantovem mne- nju borilo za družbeno uve- ljavljanje novincU"skega po- klica, razvijalo bi obliko po- klicnega izpopolnjevanja, ščitilo in razsojalo bi v profe- sionalnih sporih. Svoj siudi- kat so predstavili novin&lji z Obalno-kraškega območja, ki hočejo zagotoviti takšne pogoje dela in življenja, da bodo lahko odgovorno in profesionalno opravljali svoj poklic. V sindikat se je med- tem vključilo že več kot 70 novinarjev. Uvodne razpra- ve pa so ostale brez protiute- ži v obliki pobudnikov nove novinarske organizacije ZOA, ki se zavzema za zna- nje, odgovornost in avtono- mijo novinarstva in naj bi bi- la nekakšna alternativa dru- štvu. O vseh teh pobudah zno- tr^ društva pa v nekaterih aktivih očitno vedo bolj ma- lo, s^ so v razpravi ocenjeva- U, da niso dobiU gradiva za občni zbor in da ne morejo zato o tem razpravljati. Sliša- U so odgovor, da so sami kri- vi, ker so v aktivih premalo aktivni, ko gre za razprave o spremembah. Eni so se na- to zavzemah za ukinitev dru- štva v sedanji obUki, drugi so bili za sindikat novinar- jev, tretji za kombinacijo obojega. Novinarji iz združe- nega dela pa so se zmedeno spraševali, kam bodo sodili v novi organiziranosti. Na- zadnje je obveljal predlog, da je v vsej zadevi še veUko nejasnega (v dveh urah, koli- kor jih je bilo na razpolago, tudi ni bilo pričakovati, da bi lahko vse pojasniU), zato naj bi do pomladi predloge in pobude o drugačni organizi- ranosti bolje pripravili, da bodo novinarji bolj zadovolj- ni s svojo organizacijo. Gojko Brvar, Radio Ljub- ljana: »Društva novinarjev v sedanji obliki ne potrebuje- mo, pač pa moramo imeti no- vinarski sindikat. S tem bi odpadle tudi dileme o politič- nosti, saj je sindikat izključno cehovska organizacija.« Branko Maksimovič, TV Ljubljana: »Strinjam se, da se novinarske organizacije ne bi smela politično angažirati, vendar ne v primeru, ko bi šlo za novinarsko svoboščine. Si- cer pa se zavzemam za dru- štvo kot sindikat, torej za ne- politično stanovsko organiza- cijo.« Stane Trbovc, Delo: »Smo za svoj sindikat, saj smo sedaj novinarji v skupnem z grafič- nimi delavei, založniki in pa- pirničarji. V Delu smo se od- ločili, da ustanovimo svoj sin- dikat in za takšno pobudo se je že opredelilo več kot 100 novinarjev.« OKNO V JUGOSLAVIJO Piše: VLADO ŠLAMBERGER Morina ven! Minuh teden se je Jugoslavija v glavnem ukvarjal« s Srbi: »pošteni Srbi« niso imeh preveč sreče pri vohtval na pokrajinski konferenci ZK Kosova, kosovopoljski Srb groze, da jih bo 1. decembra prišlo v Ljubljano od 100.00( do 500.000, Srbi pa im^o zdaj praktično pravega »voditelj« ljudstva«, kar je pokazal nedeljski referendum. Prav zabavno je potekal, kar zadeva kadrovske kombi nacije, zbor komunistov Kosova. Po nacionalnem ključi so imeU - zaradi tcgnih voUtev - kar naenkrat v pokrajin skem komiteju 3 Albance preveč in 3 Srbe premalo. Ni< drugega jim ni preostalo, kot da so spremenili poslovnik in popravili »krivico«, ki seje zgodila Srbom. Podobno j« n^bolj goreč predstavnik Nealbancev izpadel s spisks kandidatov za CK ZKJ (od 13 predlaganih je ostal na IJ mestu, ZK Kosova pa daje v CK ZKJ 12 članov). Najbol; vneti predstavniki Srbov in Črnogorcev, ki so imeh najve< povedati zoper severozahodne dele Jugoslavije, zlast zoper Slovenijo, pa so dobiU premalo glasov, da bi sploh bih delegati na 14. izrednem kongresu ZKJ. Glasovalci na pokrajinski konferenci ZKK so imeh tc srečo, da so bile voUtve tajne. Tako zd^ tistih, ki niso volili Srbov, ne bodo mogh zdiferencirati, češ da so nasprotniki poUtike ZKJ na Kosovu oziroma pristaši albanskega sepa ratizma in nacionaUzma. Ob rob pokriginske konference še tale zanimivost: na nogometni tekmi Priština - Sloboda (Titovo Užice) sc gledalci (kasnejši demonstranti) na ves glas vpih: Morina ven! Morina ven! Noben mihčnik ali udbovec jim ni mogel do živega, kajti na Kosovu ni samo Rahman Morina, nekdanji šef kosov- ske pohcije in zdeu predsednik PK ZK Kosova, ampak se tudi desni krilec nogometnega moštva Priština piše - Morina. Nezadovoljni z Morino (uradno s tistim, ki se je slabo izkazal na nogometnem igrišču) so albanski gledalci pač dali duška svojemu ogorčenju. Prometni Infarkt Kosovopoljski Srbi in Črnogorci vztrajajo pri tem, da bodo prišU 1. decembra v Ljubljano in odprh oči sloven- skemu narodu, ki gaje »zapeljalo« sedar\je slovensko vod- stvo, tako da ne ljudje »ne doumejo trpljenja Srbov in Črnogorcev na Kosovu« in nasedajo »protisrbskim stahš- čem« v Sloveniii. Seveda gre predvsem za grožnjo, saj praktično ni mogoče, da bi iz Kosovega polja, iz Vojvodine, Črne gore in iz krajev, kjer so bih lani mitingi sohdamosti s Srbi in Črnogorci na Kosovu, pripeljah v enem dnevu 100.000 ljudi, k^ šele 500.000. Že pri prvi številki je treba računati, da gre nsumanj za 80 vlakov, ki bi naredili popolno zmedo v jugoslovanski in evropski železniški mreži. Podobno velja za 2.000 avtobusov, s katerimi bi prepeljah 100.000 Srbov in Črnogorcev, pri čemer je treba računati, da potre- buje s Kosova v Ljubljano avtobus najmanj 16 do 18 ur (poklicni vozniki osebnih avtomobilov prevozijo to razda- ljo - brez daljšega postanka v 10 ah 11 urah, pri čemer je povprečna hitrost na avtocesti okrog 150 km/uro). Očitno Kosovopoljcem in kompaniji v Ljubljani mitinga ne bodo dovohU, saj bi - če bi prišlo do incidentov med mihtantnimi Srbi, ki so se izkazali na vseh mitingih, v Slo- veniji živečimi Albanci ah kakšnimi živčnimi Slovenci - neredi lahko celo privedb do uvedbe izrednega starga v Sloveniji. To pa je tisto, kar si v nekaterih deUh države tako želijo. In kako preprečiti mitingaije, da bi prišli v Ljubljano? Ena od možnosti je železniško vozhšče v Dobovi, drugo so ovire na slovenski meji pri Bregani. Če to ne bi zadostovalo, je Z^čja Dobrava (prostor za piknik v občini Moste-Polje) prav primeren kraj, KJer bi si uvo- ženi Srbi in Črnogorci lahko dah duška, ne da bi motih Ljubljančcine. In če še to ne bi pomagalo, je še zmerjo dobra, stara navada - nepovabljen obiskovalec se znajde v opustelem kr^ju... Poraz na Kosovu 1989 Srbi imjoo naposled pravega ljudskega voditelja. Po neuradnih podatkih se je na referendumu za Slobodana Miloševiča - da ostane predsednik predsedstva SR Srbije - odločilo 92 odstotkov Srbov. V Vojvodini seje odstotek že znižal na slabe tri četrtine, popolnoma pa je »vodja« pogorel na Kosovu, kjer se je zary odločilo le 20,96 odstotka od 68,04 odstotka tistih, ki so se odločih, da bodo šh na volišča. Kako bodo na to reagirah Srbi na Kosovu, si lahko predstavljamo, prav gotovo pa se Albancem - i^ema bodo verjetno »pošteni Albanci« - ne bo dobro godilo. Na potezi bo zdaj 5. decembra skupščina SR Srbije, ki se bo odločala o predsedniku republike. Kandidata bosta dva: Slobodan Miloševič in - po neuradnih podatkih - Mih^l Kertes, vehk zmerjalec Slovencev in slovenskega vodstva; Kertes je za zdaj PO številu glasov na drugem mestu, na Kosovu pa je celo premagal Slobodana Miloše- viča! Neumnost brez me|a čeprav še ni uradnih in časnikarskih komentarjev o »n^bolj demokratičnih vohtvah v zgodovini Srbije«, kot jih je označil Slobodan Miloševič, je skorjg gotovo, da bodo njegov poraz na Kosovu pripisah »podpori« severo- zahodnih delov Jugoslavije albanskim separatistom in nacioneihstom. Še bolj odločno bodo veijetno kazah na os Ljubljana-Zagreb-Tirana-Priština. Kajti neumnost neka- terih ne pozna meja. Tako je, recimo, generalni sekretar nogometnega kluba Partizan obtožil »nenačelno koah- cijo« (sestavljajo jo Slovenija, Hrvaška in del Bosne, pred protibirokratsko jogurtsko oktobrsko revolucijo 1988 so tudi Vojvodino vključevah v to koahcijo), da hoče NK Partizan spraviti iz pokala pokalnih zmagovalcev v Evropi (evropska nogometna zveza je Partizan že dvakrat kazno- vala zaradi izgredov na tekmah). Vse to pa je »v okviru kamparye v zahodnem delu Jugoslavije proti vodstvu SR Srbije in proti srbskemu narodu sploh«! Pa mg še kdo reče, da živimo v normalni državi... ___ • __ 1 Znanje, odgovornost, avtonomija Novinarsko poročanje je treba dezideologizirati, nju- boljše zdravilo za to pa je profesionalnost, pravijo po- budniki alternativne novi- narske organizacije ZOA. Njeni člani naj bi bih najbolj- ši novinarji, ki bodo izbrani na osnovi predloženih novi- narskih in pubhcističnih be- sedil in po pogovoru pred posebno komisijo. Člani bo- do strokovno in profesional- no opravljah svoje delo, se zavzemali za profesionaliza- cijo novinarskega poklica v Sloveniji, za razvoj komu- nikacijskega sistema, zako- nodaje, šol in drugih institu- cij, ki bodo omogočale svo- bodno izražanje in odgovor- no novinarsko sporočanje. Novinarji so bili v Žalcu gostje številnih delovnih organizacij in zasebnih obratovalnic, kjer so jim pokazali proizvodnjo ter se pogovorili o poslovanju. V Hmezadu so si med drugim ogledali hmeljarski muzej, edinstveni pri nas. Biti pameten, biti viden KOMENTIRAIVIO Novinarji smo prav posebna sorta, kdtem, ko se po domovini odvijajo be- edni pokoli o poteh v prihodnost, ko se 9 veliko ustanavlj^o neodvisni sindika- i prenavljajo in ustanavljajo ne vem 'akšna vse podjetja in družbe, stranke pa ibaiya. se novinarji dobimo na »študij- bh dnevih Mitje Gorjupa«. Tam v raz- favah z eminentnimi gosti dokažemo, b kar nekaj vemo, potem pa gremo za anic. Eni na kavico, drugi na travico, ^ogi na oboje. Tudi na letošnjem srečanju novinarjev ^ vseh slovenskih redakcij se je torej kazalo, da je novimirska duša iz dveh Mduš: pogumne in narcisoidne. Po- Rwnna najprej naravnost pove, kaj si * čem misli, narcisoidna pa se potem ^ovolji s tem, da je bila opažena. Kako ^fiaj namreč drugače razlagamo dejstvo, ^ z lansko zapostavljenostjo Mance Ko- I protikandidatke Borisu Bergantu bil izvoljen za predsednika - ni bila -',^ovoljna večina novinarjev, storili pa ničesar? Razen tega, da so govorili, '^aj storim, da bom razumel, da po- ki elitne novinarske organizacije Znanje, odgovornost, avtonomija niso prišli v Žalec in vs^j predstavili svoje namene? Ali, če ostanemo kar znotraj Društva novinarjev Slovenije in pravkar minulega srečanja v Žalcu, da so novi- narji na občnem zboru znali predstaviti tisočcvetne poglede na bodoče delovanje ah celo reinkarnacijo društva v nekaj uporabnejšega, nihče pa ni imel nobene pripombe k vodenju seje? To je bilo, če ostanem fm in ne pretiravam, namreč še nsjbolj podobno kakšnemu tozdovske- mu zasedariju komiteja za SLO in DS, kjer v glavnem govorita sekretar partije m gospod direktor. Pa Sc{j sem odgovor v bistvu že nakazal: novinarjem je najpomembneje biti pa- meten in biti viden. Zato nam je lahko povsem jasno tudi, da imamo zelo malo sposobnosti, da bi sami uspeli uveljaviti zase boljši ekonomski status, ugled v jav- nosti ali celo (zanimivo, kako smo na to že pozabili) benificirano delovno dobo. S^ namreč vemo: v teh časih naši kolegi ne umirajo samo bolni in revni, ampak obenem še vedno relativno mladi. Naj bo torej jasno: naše delovne in živ- ljenjske pogoje bo uredil tisti, ki mu bo to kaj navrglo; več političnega prestiža ali denarjev. Hvala bogu, bi rekel Janez Sever, daje takšnih »interesentov« dan- današnji več, ne pa samo ena partija kot dosedaj. BRANE PIANO V press centru je bilo živahno zlasti po zaključku različnih razprav, ko so novinarji hiteli pošiljati svoje prispevke. Z Gorjupovih dni so poročali: Ire- na Baša, Tatjana Cvirn in Brane Piano, fotografije sta prispevala^ Edi Masnec in Ljubo Korber. I. STRAN - NOVI TEDNIK 16. NOVEMBER 1989 O revnih mielcarjiii in razicoSnIii trgovcili Me drago mleko, nizke plače so problem AH lahko pijemo cenejše mleko? Ne, dokler stojijo rejci, družbene farme in mlekarna vsak na svojem bregu, dokler imajo trgov- ske organizacije monopol in dokler živimo v utopiji, da bodo posamezni členi re- proverige v času, ko na vsak način hočemo tržno gospodarstvo, pristajali na solidarno delitev bremen. Tako bi strnili burno raz- pravo na javni seji, ki so jo v okviru Gorjupovih dni pripravili v Žalcu člani sve- ta za kmetijstvo in sveta po- trošnikov pri občinski kon- ferenci socialistične zveze. V uvodu je bil Edi Omla- dič zaskrbljen za prirejo, predelavo in trgovino, dolž- nost družbe pa je po njego- vem, da sledi razmeram. Ker Kmetijski inštitut še ni pri- pravil kalkulacije deUtvenih razmerij, so svojo kalkulaci- jo za celjsko območje pripra- vil v Hmezadu. Podatki so septembrski in kažejo takš- no sUko: stroški prireje so v privatnem sektorju znašah 11.379 dinarjev, v družbe- nem 13.616 dinarjev. Rejci so iz Mlekarne in sisov dobili skupaj 9214 dinaijev, farme 9547 dinarjev; razlika nastaja na farmah zaradi boljše kva- litete. Mlekarna je mleko prodala po 13.596 dinarjev, njeni stroški znašajo 14.602 dinarja. Trgovina je mleko prodala po 14.956 dinarjev. Denarni tok je potekal ta- kole: rejec je mleko, oddano 15. septembra, dobil plačano 16. oktobra. Mlekarna dobi denar za mleko, prodano 16. septembra, šestega oktobra, zadruge še deset dni kasneje, trgovina ima zaslužek še isti dan. Zaradi inflacije in zami- ka plačil dobi rejec namesto 7744 le 5584 dinarjev, zadru- ga namesto 446 le 321 dinar- jev, mlekarna 10.531 name- sto 13.596 dinarjev, trgovini ostane enako: 14.956. Pove- dano v odstotkih: rejci dobi- jo 37,3 odstotke, zadruga 2,2 odstotka, mlekarna 30,9 od- stotkov in trgovina 29,6 od- stotkov. V družbenem sek- torju so razmerja drugačna, farmam pripada 40,9 odstot- kov, mlekarni 29,5 odstot- kov, trgovini ostaja enak delež. Po stari navadi je vsaka stran zagovarjala svoje. Rejci so tarnali nad stroški, ki so po besedah Jožeta Šadamu- na iz kmetijske zadruge Sa- vinjska doUna posledica tudi neracionalne proizvodnje. Tri četrtine kmetij ima na- mreč eno do štiri krave, le en odstotek kmetij ima v svoji čredi nad 15 krav. Poprečna mlečnost je 2500 Utrov, med- tem ko v svetu dosegajo po pet, šest tisoč Utrov. Nič bolje se po besedah Rudija Janežiča ne godi far- mam, kjer znaša mlečnost si- cer 6400 Utrov po kravi, 10 odstotkov dobijo še na račun kvaUtete, toda obresti, zalo- ge in zamiki plačil so jih do- končno postaviU ob zid. Predelava je krivdo valila na trgovce, na roke plačil, pa na dragi kapital in visoke obresti, saj so v prvih deve- tih mesecih konkretno a Arji vasi odšteU za obresti 57 mi- lijard. Novih seveda. Kalku- lacija deUtvenih razmerij po besedah Andreja Čulka, di- rektorja Mlekarne, ne drži, ker ne upošteva tudi mleč- nih proizvodov. Okrog uvoza 500 tisoč Utrov mleka iz Mad- žarske pa je Čulk zagotovil, da ne gre za noben dumpin- ški ukrep, za nobeno zatira- nje domače proizvodnje. Mlekarna je mleko uvozila po 16 centov, zanj ni bilo tre- ba plačati carinskih obvez- nosti, z uvozom pa so izpol- njevaU svoje obveznosti do tujih kupcev. Predsednik kmečke zveze Marjan Ribič se s takšno razlago ni strirvjal in razpola- gal s podatki, da je liter mad- žarskega mleka vreden 16 ti- soč dinarjev, torej več kot mleko naših rejcev. Andrej Culk je ostajal pri svoji pr- votni razlagi. Uvoznike mleka, tako mle- karne kot trgovce, je zatem ostro napadel predsednik za- družne zveze Slovenije Leo Frelih. Po njegovem je kata- strofa, da imamo v Jugosla- viji v tem trenutku 300 miU- jonov Utrov uvoženega mle- ka. Četudi se uvoz komu zdi rešitev na kratek rok, pa je dolgoročno gledano to po- kop slovenske živinoreje. FreUh vidi rešitev v tem, da se povežejo 20 let ločeni rej- ci, tako zasebniki kot farme, in predelava ter skupaj na- stopijo proti trgovini, ki je odločno rekla: mleko bomo prodajali, si pri tem odrezaU svoj kos kruha, če ne iz last- ne proizvodnje, pa iz uvoza. Boris Tamše iz Merxa tega ni zanikal. Po njegovem tr- govina stoji na stališču, da se mora vsaka stvar na policah pokrivati sama. Zato so mar- že od aprila do danes narasle s 6,323 na 15 odstotkov. »Na krajše roke plačil trgovina ne more pristajati, oziroma lahko, če bodo višje marže,« je bil kratek Tamše. O tem, da solidno v vsej reproverigi živijo le trgovci je bil prepričan tudi Miro- slav Rednak s Kmetijskega inštituta Slovenije. Dejal je, da so rejci zašU v težave pred dvajsetimi leti in od takrat ni noben problem priti do po- datkov. Pred petimi leti so prišli v težave v mlekarnah, zato so danes na voljo infor- macije tudi iz mlekarn. Edi- no v trgovine niso priŠU. »S tem hočem povedati,« je de- jal Rednak, »da je informaci- je pripravljen dajati vsak, ki je v težavah. Ker v trgovino nismo prišU, trdim, da trgo- vina ni v stiski.« Obtoževanja z vseh strani bi se verjetno nadaljevala, če ne bi enostavno potekel čas, namenjen tej javni seji. O tem, da bi kdo stopil na isto stran brega, da bi razmi- šljal o potrošniški zadrugi, o tržnih akcijah, kakršne pozna svet pri prodaji mleka, ni bilo sUšati ničesar. Nekdo je dejal za šalo, a je vendar resnica tudi po tej seji: Jasno je le to, da bomo čez nekaj dni piU dražje mleko. IRENA BAŠA Med udeleženci seje je prevladovalo prepričanje, da ne pijemo dragega mle- ka. Nesmiselno je pričako- vati, da bomo pili poceni mleko, če se drago oblači- mo, če vozimo drage avto- mobile, če nasploh drago ži- vimo. Statistika tudi doka- zuje, da so prodajne cene mleka narasle od leta 84 za 1776 odstotkov, osebni do- hodki pa so poskočili za 2591 odstotkov. Statistika nadalje dokazuje, da se zmanjšuje delež primarne- ga proizvajalca. Tako je de- lež odkupne cene v malo- prodajni ceni znašal leta 1984 71 odstotkov, lani 42,4 odstotka in letos samo 34 odstotkov. V Sloveniji porabi prebi- valec poprečo 136 litrov mleka, v izdelkih še dodat- nih 54 litrov. V Jugoslaviji je poraba 111 litrov in 99 litrov v izdelkih, v državah EGS 102 litra in 180 litrov v izdelkih, na Finskem pa znaša skupna poraba na prebivalca kar 550 litrov. Leo Frelib: »Naj povesta Čulk in Šalamun, kaj sta storila, da bi stopila na isto stran reke.« Boris Tamše: »Nam je vse- eno, domače ali uvoženo mleko, od marže ne odsto- pamo. * Marjan Ribič: »Lepo, da je zadružna zveza začela raz- mišljati tako, kot smo že zdavnaj razmišljali Jože Šalamun: »Zadruga opravlja tisto, za kar je za- dolžena.* Andrej Culk: »Tudi če bi na- ši delavci delali zastonj, problema ne bi rešili.* Edi Omladič: »Dolžnost družbe je, da sledi raz- meram.* Foto: UUBO KORBER Izšel Je Turistični koledarček Turistični koledarček za leto 1990 za Celjsko turistično območje prihaja med svoje bralce že šestnajsto leto zapored. Letos v precej skrajšani in kar najbolj pregledni obUki, ki sojo zahtevali številni bralci. Tanjši koledarček je tudi posledica pomanjkanja denaija, saj visoka cena tiskarskih storitev že daleč presega prodajno ceno. Koledarček je priročnik, ki pred- vsem opozaija na zanimivosti in značilnosti naše regije in bo prav gotovo marsikomu zelo dobrodošel. Uredil ga je profesor Zoran Vudler, zgodovinske podatke in kulturno zgodovinske pomnike je pregledal profesor Lojze Bolta, lektor in korektorje bil profesor France Sirk, tehnična urednica pa Jana Krajnc. Fotografije so prispevali Božo Jordan, Rudi Hrovat, Valent Vider in FotoUk. Koledarček so natisnili pri Delavski univerzi v Slovenskih Konjicah. J. V. Malo denarla za celiski grad Kronično pomarvjkanje denarja, predvsem pa inflacija, ki je izničila že tako skromna sredstva, ki so bila letos namenjena za obnovo celjskega gradu, niso dopuščala kakšnega bistvenega premika pri sanaciji gradu. Letos so samo končali z obnovo obrambnega jarka, v prihodrxjem pa je na vrsti sanacija obramb- nega stolpa ob Pelikanovi poti. Z. S. Praznik v Vrblu Dušan Pungartnik, predsednik Skupščine krajevne skupno- sti Vrbje: »Ob letošryem praznovanju krajevne skupnosti Vrbje, se v našem kraju ne moremo pohvaliti s kakšno pridobitvijo, pa čeprav zberemo nekaj denarja tudi s krajevnim samoprispev- kom. HoteU smo zgraditi otroški vrtec, ker pa smo priče skoko- viti rasti cen in veUki inflaciji, smo spoznali, da z deU ne moremo pričeti. Zato smo se odločili, da prispevamo del denarja za gradnjo otroškega vrtca v sosedr^ji krajevni skupnosti, v Žalcu. S tem smo si zagotovili prostor za naše otroke v žalskem vrtcu. V tem času pa teče v naši krajevni skupnosti gradnja primar- nega voda kanalizacije, ki poteka iz šempeterske strani proti Petro včam.« JANEZ VEDENIK Posodobitev bivaka Ljubenski planinci povečujejo Antejev bivak na Travniku, na sredi Slovenske planinske transverzale od Smrekovca do Loke pod Raduho. V bivaku na »najimenitnejši« slovenski planinski poti so bila le zasilna prenočišča, po prenovi pa bo namesto dosedanjih 7 do 25 skupnih ležišč. Zunanja dela so končana. V Planinskem društvu na Ljubnem načrtujejo, da bo bivak po prenovi odprt in oskrbovan s prehrano in pijačo za konec tedna. Gornjegrajčani obnavljajo kočo na Menini, ki je odprta vse leto; pozimi konec tedna in za praznike. Zamenjali so dotrajana okna, posodobili pa bodo tudi notranjščino in skupna ležišča. BJ Podaril likovna dela Primarij dr. Franc Štolfa je res vsestransko aktiven. Kot zobozdravnik že vrsto let zdravi zobe celjskim železničarjem, pomoči pa ne odklar^ja tudi drugim železničjujem. Nemirni duh je usmeril tudi na raziskovalno področje. Z last- nimi izumi in tehničnimi izboljšavami je že mnogim bolnikom omilil bolečine pa tudi marsikateri zobje ostal na svojem mestu. Znanje tudi kot ploden likovni ustvarjalec. Njegova platna so že redno na vseh razstavah članov likovne sekcije ŽPD Frače Prešeren. In teh ni malo. Čeprav je moderne likovne storitve težko razumeti, je vsebina njegovih platen dopadljiva. In kot dolgoletni železničar je želel obdobje svojega dela trajno zazna- movati. To mu je uspelo. Celjskim železničarjem je podaril 11 platen in 10 poslikanih ploščic, ki bodo krasila službene pro- store ŽTO Celje. S tem dejarvjem je še bolj potrdil svojo naveza- nost na delovni kolektiv, ki mu izreka javno zahvalo. M.FRECE Krvodajalska akcila na Planini Krvodeoalska akcija na Planini je bila po šentjurski druga letošnja v tej občini. Na letošr>ji akciji na Planini je darovalo kri 93 krvodajalcev, tretjina več kot lani. V Zdravstveni postni na Planini so zelo zadovoljni. Pred leti se je za to, najbolj nepo- sredno obUko solidarnostne pomoči sočloveku odločeilo od tri- sto do sedemstvo krajanov Planine. Pred kratkim so na srečanju krvodajalcev Planine podelili repubUška priznanja za krvodajal: stvo Zdravstveni postaji na Planini, Silvu Levcu in Cvetki Tržan. Priznanja so podeliU tudi petnajstim dolgoletnim krvoda- jalcem. BJ Malomarno zakopano govedo v škalskih ugrezninah pri Titovem Velenju je, zaenkrat še neznan občan zagrebel poginulo govedo tako, da precejšen del mrhovine gleda izpod zemlje, naokoli pa se širijo neprijetne vonjave. Ozračja in podtalnice torej ne onesnažujejo le tamkaj*' nja Termoelektrarna pa še kdo, marsikaj ogrozijo tudi ljudje sami. L.OJSTERŠEK .s. NOVEMBER 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 7 zmanjkuje kurilnega olja Jugoslovanska naftna kri- jj, je tudi v Celju povzročila jekaj zadreg. Medtem ko , bencinom ni nobenih te- pa so zaloge kurilnega tlja porabljene, nove pošilj- Mpa sale pičle. Ze v ponedeljek so nas ne- kateri občani opozorili, da so radiatorji v njihovih stanova- njih topli le zjutraj in zvečer, čez dan pa jih zebe. Na celj- ski Toplotni oskrbi so nam potrdili, da so morali čas kurjenja v nekaterih kurilni- cah drastično omejiti, saj je bilo v rezervoaijih ponekod le še za dva dni goriva. Ob tem so bih prizadeti pred- vsem ostareli in bolni, ki so ves dan morali preživeti v nezakurjenih stanovanjih, ta pa so se kljub toplemu soncu redko segrela čez 15 stopinj Celzija (pa tudi vsa niso obrnjena proti soncu). Pristojni so brez prave reši- tve nemočno zmajevali, ko smo jih povprašali, kaj bo z ogrevanjem v prihodnje. Bah smo se že, da bodo radi- atorji ostaU hladni, če ne bo zelo hitro prispela kakšna pošiljka kuriva. Bolj ohrabrujoče vesti so prišle naslednji dan iz celj- skega Petrola, kjer smo izve- deli, da v Celje vsak dan pri- spe približno 120 tisoč litrov kurilnega olja. Ta količina resda zadošča le za najnuj- nejšo sprotno oskrbo, ven- dar so na Petrolu hkrati za- gotovili, da ni bojazni, da bi kdo ostal na hladnem. Praz- ne rezervoarje, v katerih je običajno na zalogi kakšnih dva milijona ton kurilnega olja, naj bi napolniU že konec tega tedna, ko pričakujejo interventni uvoz iz Mad- žarske. NK Radioaktiven blok? stanovalce blokov številka 7 in 9 v Drapšinovi ulici v Celju so pred kratkim vznemirile govorice, da živijo v »radioaktivnih stavbah«. Opeka, iz katere sta zgrajena bloka, je namreč izdelana iz pepela šoštanjske termoelektrarne, ki naj bi bil radioak- tiven. V tej domnevi zdaj nekateri iščejo vzroke za dogodke pred leti, ko so se v sedmici začele podirati stene in so ugotovili, da malta zidakov sploh ne drži skupaj. Vendarle pa je takšno napihovanje domnev zaenkrat še neumestno. Resničnost radioaktivnega sevanja je namreč treba šele preveriti. Na Republiškem zavodu za varstvo pri delu so nam povedali, da naj bi merilne naprave namestili še ta teden. Pobuda za meritve je na zavod prišla iz celj- skega Društva za varstvo okolja. Izvedeli smo še to, da doslej še niso kontrolirali sevanja omenjenih zidakov. Če pa bi se pokazalo, da je strah pred njihovo radioak- tivnostjo upravičen, bodo najbrž opravili še več meri- tev, saj se je pred leti v Sloveniji na vehko zidalo s tem materialom. NK V Žalcu odprli vrtec v Žalcu so odprli nov otroški vrtec. Na slovesni otvoritvi, katere so se udeležili številni predstavniki družbenega in političnega življenja občine in drugi, je zbranim spregovorila ravnateljica VVZ Žalec Mara Mohorko in poudarila, da nov vrtec v Žalcu gradijo leto dni in to po fazah. Denar zanj zbirajo iz krajevnega samoprispevka, prispevka delovnih organiza- cij, obrtnikov in prostovoljnih prispevkov posameznikov, del sredstev pa je prispevala KS Vrbje prav tako iz krajevnega samoprispevka. Gradbena dela so zaključena, od šestih igralnic pa sta opremljeni dve, tako, da bo vrtec čez nekaj <^asa sprejel 48 otrok starih od 2 do 6 let. Tokrat vrvico ni prerezal kakšen funkcionar, temveč otroci, ki bodo tu preživeli del otroštva. TAVČAR Zgodovinski dan Planine In Kalobja Na regionalni cesti med Šentjurjem in Planino in na priključni cesti proti Kalobju so v torek polagali še zadnje metre asfaltne prevleke. Na cesti proti Planini, na prej prašnem klancu Jezerce, kjer je bila potrebna obširna sanacija plazovi- tega območja, je manjkalo še zadnjih sto metrov asfalta. Asfaltirali so tudi 400 metrov priključne ceste proti Kalobju. Na regionalni cesti bodo delavci Cest- nega podjetja do prvega snega morah urediti še povr- šinsko odvodnjavanje, odbojne varnostne ograje in še nekatere okopne in nasipne brežine. Letos opravljena dela na Jezercah, v dolžini treh kilometrov, so oprav- ljali 3 mesece. Zahtevna dela so izvajali ob 10 metrov visokem opornem zidu, ob največjem okopu na Jezer- cah, kjer so tudi zavarovali bližnje stanovanjske objekte. S časom primernimi cestnimi povezavami se obetajo večje možnosti razvoja teh odmaknjenih krajev. BJ Iz Elkroja bo prihajal Mustang Elkroj je v petek podpisal pogodbo za odkup licence z znanim zahodnonemškim proizvajalcem hlač iz jean- sa Mustangom. Ena izmed prednosti od- kupa te licence je v tem, da se bo bistveno dvignila ka- kovost Mustangovega pro- dajnega programa, saj mora- jo biti izdelki pod to zaščitno znamko vsepovsod v svetu enake kvalitete. Prihodnje leto bodo tako v Elkroju z Mustangovimi iz- delki dosegli promet v vred- nosti petnajst milijonov za- hodnonemških mark, proiz- vodnja pa se bo povečala na 500 tisoč kosov hlač, od tega pa jih bodo kar polovico iz- vozili na zahtevna zahodno- evropska tržišča. Seveda pa se partnerja odslej dogovar- jata tudi o tehnični pomoči. Tako bodo modernizirali obrat v Luč4h in bistveno povečali produktivnost dela v tem delu podjetja. V bližnji bodočosti bodo ustanovili še mešano prodajno podjetje, pri čemer bo Mustang so- udeležen z 51 odstotki kapi- tala. Pogodbo o odkupu li- cence sta podpisala direktor Elkroja, Ivan Kramer in predstavnik Mustanga Di- eter Hermann. JANEZ VEDENIK Visoke obletnice šentjurskega šolstva šentjurski šolniki se pri- pravljajo na proslavo treh visokh obletnic šolstva v tem mestu. V petek, 15. decembra bodo proslavili 220-letnico šolstva v Šent- jurju, 120-letnico obvezne osemletke in 80-Ietnico se- danje šolske zgradbe osnov- ne šole Pranja Malgaja. Šola ima sodoben prizi- dek, njeno pročelje pa je brez nekdanjega okrasja. Šentjurčani so sprva name- ravali proslaviti le omenjeno 80-letnico, a so nato odkrili še drugi visoki obletnici. Za slavnostno priložnost pri- prav^ago brošuro s prispevki^ o zgodovini šentjurskega šolstva in o sedanji vsestran- ski dejavnosti šentjurske os- novne šole. Na dvodnevnem praznovanju sredi decembra bodo učenci na posebni pri- reditvi prikazali na sodob- nejši način svoje počutje v šoli, prireditelji pa bodo pridobili tudi govornika slo- venskega pomena. Pripravljajo tudi razstave o zgodovini šole s staro opre- mo, listinami in učbeniki, razstavo o današnji dejavno- sti učencev, razstavo sodob- ne učne tehnologije in raz- stavo likovnih izdelkov ter dela krožkov. BJ |f iskanju Dvanajste šole pod mostom msM ravnatelji epezerlll, da več ket polovica osnovnošolcev ne zaltrkule ' Naša osnovna šola ni tako lobra, da bi ne mogla biti še »Ijša. Takšna bi bila lahko plošna ocena z delovnega rečanja ravnateljev celj- kih osnovnih šol, ki je bilo linulo sredo v organizaciji Idruženih osnovnih šol Ce- tin pod vodstvom celjske- 1 Zavoda za šolstvo. Seja strokovnega kolegija vnateljev je bila neke vrste ventura minulega šolskega ta, preverjanje, kaj od do- voljenega so uresničiU in ij je ostalo le na papirju, isno preverjanje znanja na liji stopnji osemletke, na timer, je še vedno živahna :aksa, kljub temu, da so se ti dogovorih, da naj bi to bilko opustiU. Na duševno Iravje naših otrok pač še emalo mislimo - vsi sku- j. Seveda so bile na seji »legija najbolj dragocene ibude, nove in sveže ideje. kot posledica dosedanje, večkrat manj uspešne in zgrešene prakse. Letošnje gradivo za to sejo je bilo do- polnjeno s podatki iz ostahh sedmih občin celjske regije, kar je omogočalo primerja- ve, bolj ali manj realne. Ko je že kazalo, da je z na- šo osnovno šolo vse lepo in prav, je razprjava opozorila na prenekatero slabost, usodno za našo generacijo, ki raste. Ena takšnih je evfo- ričnost ob ukinjanju celo- dnevnih osnovnih šol in po- dobnih oblik podaljšanega bivanja, še bolj pa je zaskrb- ljujoča prehrana našega šo- larja. Prav ta zna v nasled- njih letih postati resen pro- blem. Da nekateri otroci v šoh že danes stradajo, je bilo slišati, in ker draginji še ne poznamo meja, bo treba kar najhitreje ukrepati. Edi- na, ki se je na tem področju modro obnašala, je bila obči- na Mozirje, ki ni sledila vse- splošnemu uvajanju partici- pacij za podaljšano bivanje in ekonomske cene šolske prehrane. Edino v tej občini ni opaziti upadanja števila šolskih kosil. In ker denarja v šolstvu (za šolstvo) še zda- leč ni dovolj, ga bo treba poi- skati s skupnimi močmi, zla- sti v občinskih izvršnih sve- tih in v združenem delu. Čaka nas tudi evropski de- lovni čas, ki bo z našo osnov- nošolsko generacijo še kako usodno povezan. Glavno je, da smo nekaj malega prihra- niU z ukinitvijo vrste celo- dnevnih osnovnih šol v regi- ji, republiki. Kje je celjsko osnovno šol- stvo v naši regiji? Ima, na primer, najbolje strokovno usposobljen kader, največji letni osip in največ negativ- nih ocen pri posameznih predmetih in v poprečju naj- več učencev v oddelku. Kar se opremljenosti s sodobno učno tehnologijo tiče, se Ce- lje počasi približuje regijske- mu standardu. V razgovoru so ravnatelji celjskih osnovnih šol opozo- rili na problem šolskih knjiž- nic, katere so v minulem šol- skem letu »obogatiU« z bori- mi petsto enotami, na to, da je treba dati več poudarka gibalno-ritmični vzgoji (nižja stopnja), inovativni dejavno- sti ter se še več ukvarjati z nadpoprečno nadarjenimi učenci. Ker so tečaji za raču- nalniško opismenjevanje učiteljev prezahtevni, se jih za to obhko usposabljanja odloča iz leta v leto manj, so opozorili. Ob podatku, da je npr. v osnovni šoli na Hudi- nji že skoraj 13 odstotkov otrok iz neslovenskih dru- žin, se celjski učitelji zavze- majo za integracijo teh otrok, ne za asimilacijo. Celjski učitelji težijo k no- vim, boljšim, sodobnejšim oblikam dela, vendar pa je še vedno čutiti, kot da to našo mladež preveč »polnimo« s podatki, s tem pa ji ubija- mo motiviranost in vedoželj- nost ter samoiniciativnost. Včasih se tudi dozdeva, kot da pri preverjanju znanja na- ših otrok preveč iščemo nez- nanje in premalo njihovo znanje. Tudi o otrokovi dru- gačnosti bi veljalo več in večkrat razmišljati. MARJELA AGREŽ ""''''mmmmiimmm ^rag Milčič Tatjana Turkoš Jernej Zaje tadi imajo mladinske filme f Ponedeljek so na Polzeh 'jfnom Nobeno sonce zak- ''^'li štirinajsti teden mla- ''skega filma, ki poteka f^o leto na Polzeli ob Ted- ' (lomačega filma v Celju. že omenjenega filma 't^redvajah še filme Čisto ^^i gusar. Srečno Kekec, in vesoljček, Coprnica •^a in Poletje v školjki pr- jj drugi del. J^edrag Milčič: »Letos ni- Prvič obiskoval predsta- ve Tedna mladinskega filma in, čeprav sem nekatere fil- me videl že prej, so mi bili tudi letos zelo všeč in sem jih z veseljem gledal. Imel sem abonmajsko karto, ki je stala 60 tisoč dinarjev, kar za se- dem predstav ni veliko.« Tatjana Turkoš: »Najbolj všeč mi je bil film Čisto pravi gusar, pa tudi drugi so bili dobri. Otroci z veseljem ča- kamo to vsakoletno priredi- tev, saj se redko zgodi, da bi bil na televiziji predvajan slovenski mladinski film, prav tako pa tudi v kinu.« Jernej Zaje: »Zame so bili filmi, ki sem si jih v tednu dni ogledal, prijetno doživet- je, saj sem bil med obisko- valci prvič. V kino sva hodila skupaj z bratom Borutom, vehko pa je bilo tudi mojih sošolcev, tako, daje bila dvo- rana skoraj vsak dan polna.« T.TAVČAR t. STRAN - NOVI TEDNIK 16. NOVERIDER 1988 Organizacijske ošpice šmarske veterine 10 Cellanl le ogreli za referenčum? ionu o zdravstve- stvu živali iz leta ±j