NOVI TEDNIK
Številka 46 • leto KUlI • cena 25.000 din
Celje, 16. no¥emtra 1080
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDl CEUE, LAŠKO. MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, SlWABJE PRIJELSAH IN ŽALEC
V Celju je bilo v zadnjih letih precej narejene-
ga pri prenavljanju mestnega jedra in vrača-
nju življenja med stare zidove. Nekeg utrin-
kov objavljamo v fotoreportaži na strani 10.
Fotografija: EDI MASNEC
Pomagamo
Damjanu
v Novem tedniku in Radiu Celje smo se
odločili, da skup^ z delovnimi organi-
zacijami na Celjskem in našimi bralci in
poslušalci poskušamo Damjana vrniti
med njegove vrstnike. V akcijo se tudi
že vključujejo nekatera društva in kra-
jevne skupnosti, česar smo izredno ve-
seli. V soboto, 20. novembra ob 20. uri
bo v hotelu Dobrna tudi dobrodelni
koncert, izkupiček pa bo šel za Damja-
nov voziček.
Akcijo Novega tednika in Radia Celje
n^avljamo na strani 11.
Bo polnoleten
TDF drugačen
Dve jugoslovanski premieri novih sloven- i
skih filmov, dve posvetovanji o perspektivah!
TDF in slovenski kinematografiji, filmski^
programi z enaindvajsetimi celovečernimi in
mnogimi kratkimi filmi, kulturno srečanje;
z Jožetom Pogačnikom, Rajkom Grličem in
Marjanom Brezovaijem - to je programska [
bera v ponedeljek zaključenega 17. Tedna-
domačega filma. Sklenil se je s slovesnostjo, i
na kateri so podelili mnoge nagrade in priz- i
nanja najvidnejšim ustvarjalcem za dosežke;
v enoletni beri slovenskega filma, pa tudi:
z vprašanjem, kako s Tednom domačega fil-;
ma vnaprej. Prihodnje leto bo prireditev pre- j
stopila iz obdobja otroštva v polnoletna leta. j
Več na strani 12 in 13. 1
Radioaktivna
bloka?
šele meritve bodo pokazale umestnost govo-
ric, da naj bi zidaki, iz katerih sta zgr^ena
bloka Drapšinov 7 in 9 v Celju, radioaktivno
sevali.
Stran 7.
Nesojeni kralj sivega trga
»Da na trgu denarja nastopajo le banke, seveda že dolgo ne drži. Sam sem s sivim trgom kapitala
pričel leta 1972. Takrat so mi tudi pravili nesojeni kralj sivega trga. Bil sem seveda predmet obravnav
raznih forumov, največ pa policije. Danes se seveda skoraj legalno s tem ukvarjajo vsi...« je
v razgovoru za Novi tednik med drugim povedal magister Milan Lovrenčič, podjetnik, ki je prvi
v Jugoslaviji ustanovil samostojno finančno svetovalnico in kije lani skupaj z Zdraviliščem Rogaška
Slatina v Jugoslavijo ponovno pripeljal obveznice z elementi tržnosti. Razgovor objavljamo na st 3.
te je in kam novinar v nasi druzm gre
^        V Žalcu SO bili prejšnji teden dvan^sti študijski dnevi Mit.e Gonupa, ki se3ih.e udeležilo več kot tristo slovenskih in zamejskih -vina^ev ^^^^^^
Velika
nagradna
akcila
Novembrska potepanja
po butikih!
0017. 00 2B. no¥enibra!
Vsak dan bomo obiskali dva butika,
se pogovarjali z njihovimi lastniki,
prodajalci, kupci in še kom!
Posebna poslastica pa bo bogato
žrebanje, saj bomo vsak dan
izžrebali 20 nagrad v vrednosti
500.000 din ter še supernagrado
- zlati prstan!
Torej
čaka vas 200 lepih nagrad ter 10
supernagradi
Vaša naloga je, da izpolnite kupon,
objavljen v današnji številki in
poslušate našo priljubljeno radijskih
oddajo MAVRICA, vsak dan od 11.
do 14. ure!
Kupon pošljite na uredništvo
Novega tednika in Radia Celje. Ta
kupon bo v bobnu vseh deset dni
trajanja akcije.
2. STRAN - NOVI TEOMIK
16, NOVEHIBEB 1989
Tečal ne ho več zaostajal
ŽIvko Pregl o aktualnih gospodarskih razmerah
Zadnji dan Gorjupovih
dni so se novinarji pogovar-
jali s podpredsednikom
zveznega izvršnega sveta
Živkom Pregljem.
Po vsem tistem, kar je bilo
slišati v dveumem razgovo-
ru, bi lahko zaključili, da se
obzorja Slovencem in Jugo-
slovanom vendarle jasnijo.
Tri stvari so po Pregljevem
mnenju bistvenega pomena:
spremembe ekonomskega
sistema, ekonomske politike
in materialnih gibanj. Tu so
v zadnjih mesecih narejeni
odločilni koraki, ki bodo po
zagotovilu podpredsednika
omogočili normalni gospo-
darski, s tem pa tudi politič-
ni razvoj družbe in zmanjšaU
inflacijo. »Obstojsgo realne
možnosti, da se inflacija zač-
ne mesečno zmanjševati za
deset odstotkov«, je menil
Pregl. Mnoge dileme sicer
ost^jgo, zlasti okrog lastnin-
skih odnosov, javnega dolga,
davčnega sistema in še česa.
Bistveni premik pa po oceni
Živka Pregla dosegamo
s tem, ko je v zveznem izvrš-
nem svetu zmagala skupina
ljudi, ki je zagovarjala stališ-
če, da zaostžganje tečaja in
prečenjanje dinarja ne bo
zmanjšalo inflacije. O tem je
Pregl dal obširnejše pojasni-
lo: »Z desetim novembrom
smo se v zveznem izvršnem
svetu in Narodni banki Ju-
goslavije odločih, da je zao-
stajanje tečaja končano.
Zvezni izvršni svet je trdno
odločen, da se zaostajanje ne
bo več ponovilo, ker smo
s tem izvoznikom prizadeli
veUko škodo. In zakaj je do
tega prišlo? Nekaterim je
enostavno bil potreben do-
kaz, da zaostajanje teč^a ni
vplivalo na zmanjšanje infla-
cije, da s programirano infla-
cijo ne moremo nEgti izhoda.
Do konca novembra bo zau-
stavljeno zaostajanje teč^a,
s tem pa lahko računamo na
oživljanje izvoza.«
Sindikati
brez
besede
Velenjski sindikati so
se že pred časom zavzeli
za ukinitev participacij
v velenjskem zdravstvu.
Občinska skupščina
tega predloga ni uvrstila
v svoje dnevne rede,
prav nasprotno, zdaj so
izglasovali celo višjo
prispevno stopnjo za
zdravstvo.
Do nadaljnega bodo
velenjčani torej plačeva-
li višje prispevke in par-
ticipacijo. Seveda bodo
o njeni ukinitvi v občini
še razpravljali.
Težke kovine tudi
iz drobnih kurišč
Ker celjski Zavod za soci-
alno medicino in higieno le-
tos ne bo mogel uresničiti
naloge iz občinskega pro-
grama, ki predvideva mer-
jenje dušikovih oksidov, so
se odločili za nadomestne
analize težkih kovin v sajah
iz drobnih kurišč. To razi-
skavo so lahko opravili sa-
mi s pomočjo Dimnikarstva
Celje, medtem ko so pri
merjenju dušikovih oksi-
dov odvisni od aparature
Hidrometeorološkega zavo-
da iz Ljubljane.
Analiza saj kaže, da so
drobna kurišča prav tako ve-
lik onesnaževalec zraka
v Celju, zlasti ko gre za delež
težkih kovin.
Doslej so kot največja
onesnaževalca zraka in tal
s težkimi kovinami izpostav-
ljali kemično industrijo in
črno metalurgijo. Vendar se
tudi pri kurjenju trdnih in
tekočih fosilnih goriv sproš-
ča določena količina težkih
kovin. Z raziskavo je skušal
zavod ugotoviti, kolikšne so
te količine v sajah, ki nasta-
jajo pri kurjenju premoga in
kurilnega olja v drobnih ku-
riščih. Ta kurišča so izbrali
tako, da so dobili saje vseh
osnovnih tipov trdnih in te-
kočih goriv. Dobili so saje na
osnovi kurjenja drv in manj-
ših količin premoga, rjavega
premoga ob manjši količini
drv, lignita ob manjši količi-
ni drv, rjavega premoga in
lignita ob manjši količini
drv, olja, olja v kombinaciji
s premogom in mešani tip
saj iz dimniške tuljave v blo-
ku. Vzorčenje so opravili ob
koncu pretekle kurilne sezo-
ne v krajevnih skupnostih
.Trnovlje, Savinja in Dolgo
polje. Rezultati analiz koli-
čin kadmija, svinca, bakra in
cinka kažejo, da količine tež-
kih kovin v sajah močno ni-
hajo, tudi ko gre za isti tip
saj. Tako so na primer pri
sajah iz lignita in drv ugoto-
vili, da se količine kadmija
gibljejo od pribhžno 2 pa do
več kot 50 miligramov, pri
svincu od 39 do 215, pri ba-
kru od 10 do 380 miligramov
in pri cinku celo od 315 do
več kot 4000 miligramov.
Zaradi relativno majhnega
števila vzorcev in močnega
nihanja rezultatov ne morejo
objektivno sklepati, katera
vrsta goriv najmanj in katera
najbolj onesnažuje zrak
s težkimi kovinami. Razlo-
gov je lahko več: premajhen
vzorec, netočno definiranje
porabljenih goriv, kurjenje
odpadkov v pečeh, nedefini-
ran izvor premoga in drugi
vzroki. Kljub temu delavci
zavodove enote za varstvo
okolja menijo, da lahko trdi-
jo, da prispevajo drobna ku-
rišča pomemben delež pri
onesnaženju zraka s težkimi
kovinami.
TC
Redkobesedna in sramežiliva seja
Komite šmarske organIzacUe ZK za 12 članov "krajši*'
Programska in volilna seja šmar-
ske organizacije Zveze komunistov,
ki je bila minuli teden, je bila formal-
nost, saj je nemogoče verjeti, da bi
zdajšnji, tako zelo razburkan in nego-
tov čas, ne puščal sledov tudi med
komunisti v tej občini.
Če je bilo že gradivo za sejo dokgj
načelno in splošno, bi bilo vsaj od ude-
ležencev programsko-volilne seje pri-
čakovati kakšno konkretnost, kakšen
koristen prispevek v razpravi. Te pa,
žal, ni bilo, če odmislimo že kar obvez-
ne, »dežurne« razpravljalce, kot so
predsednik občinske skupščine, pred-
sednik izvršnega sveta občine, pred-
sednik občinske frontne organizacije
in še kdo. Na seji, o kateri poročamo,
je predsednik občinske vlade delegate
in ostale udeležence seznanil z mož-
nostmi investiranja na treh ključnih
gospodarskih področjih kot so indu-
strija oziroma steklarstvo, turizem in
kmetijstvo. Z uresničitvijo nekaterih
programov naj bi se šmarska občina
kmalu odcepila od »lige« nerazvitih.
Predsednik skupščine občine Šmarje
pri Jelšah je navzoče opozoril, da bodo
volitve prihodnje leto za Slovence te-
žak zalogaj, vsi skupaj pa so se zavzeU
za ponovno kandidaturo Milana Kuča-
na za vodstvo slovenske Zveze komu-
nistov.
Kaj več o seji ni povedati, četudi je
trajala kar štiri debele ure; najprej kar
lep čas v pričakovanju kvoruma in
odrešilnega delegata, potem pa v pri-
čakovanju volilnega izida. Komisija je,
kdo ve zakaj, potrebovala spet debelo
uro časa, da je preštela volilne lističe
oziroma glasove.
Vrh šmarskega partijskega predsed-
stva je po programsko-volilni seji ne-
spremenjen: s predsednikom Franci-
jem Zidarjem in sekretarjem Francem
Vehovarjem. V novi zasedbi je komite,
ki ima po novem 23 članov in ne več
35. Vsaj problemov s sklepčnostjo ne
bo več.
MARJELA AGREŽ
Lipovo drevo v nailepše
slovenske kraje
Poročali smo že, da so se v akciji Turistične zveze
Slovenije z naslovom »Iščemo najbolj urejen turi-
stični kraj« na prva mesto v štirih kategorijah uvr-
stili kar trije kraji s Celjskega: Rogaška Slatina,,
Zreče z Roglo in Rečica ob Savinji. Pred podelitvijo
priznanj, ki je bila v Zrečah, so se na okrogli mizi
skušali domeniti, kako naj bi ocenjevanje izgledalo
v naslednjih letih.
Ugotovili so, da so dosedanja ocenjevanja precej
pripomogla k lepšemu izgledu naših krajev ter da so
potrebna in koristna tudi v bodoče. V celoto bi kazalo
povezati sporedna ocenjevanja in tekmovanja, zagoto-
viti v sredstvih javnega obveščanja več pozornosti
takšnim pobudam, preveriti in posodobiti dosedanje
kriterije in oceniti tudi občine. Večji poudarek bi
kazalo v bodoče dati ekološki problematiki ter razmi-
sliti o sodobnejši obliki priznanj.
Novo priznanje naj bi bilo lipovo drevo, ki bi ga
posadili v zmagovalnih krajih. Med številnimi drugimi
mislimi in predlogi je bila z odobravanjem sprejeta
ugotovitev, da ima takšna akcija velik vpliv na življe-
nje v bolj zdravem in urejenem okolju. MisU z okrogle
mize bo obdelala posebna skupina in napotke pripra-
vila do začetka naslednjega ocenjevanja. Razprava je
pokazala, da so bila dosedanja ocenjevanja koristna, če
se bodo uresničile misli z okrogle mize, pa bodo kraji
v bodoče še lepše urejeni.
Okrogle mize v Zrečah so se udeležili člani republi-
ške ocenjevalne komisije, predstavniki krajev in turi-
stičnih društev, predsednik Turistične zveze Slovenije
dr. Marijan Rožič, direktor Uniorja Marjan Osole, pred-
sednik Celjske Turistične zveze Slavko Sotlar in drugi.
J. V.
Praksa porazna, zakonodaja naprednejša
Povod za obravnave teme
Normativne omejitve jav-
nega komuniciranja na
Gorjupovih dnevih so bile
nedavne spremembe kazen-
skega zakona Slovenije pa
tudi publikacija DNS z na-
slovom Omejitve javne be-
sede. Lenart Šetinc in Mitja
Daisinger, ki sta v petek po-
vezovala pogovor o omenje-
ni temi, sta v uvodu pouda-
rila, da so spremembe ka-
zenskega zakona (ob spre-
jetju dopolnil k slovenski
ustavi) doživele premalo
pozornosti.
Lenart Šetinc je posebej
problematiko takole povzel:
»V zadnjih nekaj letih inten-
zivno spreminjamo zakono-
dajo na področju javne bese-
de in tako se tudi omejitve
javne besede zmanjšujejo,
ena za drugo padajo. Čaka
nas seveda še celotna zvezna
zakonodaja, kjer smo šele
v fazi tez in osnutkov zako-
nov, vendar trend, smer
v katero kažejo te spremem-
be kaže tudi veliko demokra-
tizacijo zvezne zakonodaje.
To pa seveda ne pomeni, da
bo problemov pri odgovor-
nosti novinarjev konec. Do-
sedaj se je namreč razreševal
problem svobode novinarja
med njim in državo, v bodo-
če pa nas čaka novo področ-
je, ki ga poznajo v razvitem
svetu, področje kolizije inte-
resov med posamezniki, za-
sebniki in novinarji. Prišlo
bo do konflikta svobode jav-
nega obveščanja na eni in
pravice do privatnosti, za-
sebnosti na drugi strani. To
področje je pri nas še nezora-
na ledina, čeprav je kršitev
do zasebnosti v naših medi-
jih zelo veliko. Eden razlo-
gov je ta, da je naše znanje
o tem pomanjkljivo, drugi,
da sodna praksa ni dovolj
Ščitila pravice do zasebnosti.
Čeprav zakonodaja to omo-
goča. Sicer pa je naša zako-
nodaja na tem področju sko-
raj v celoti identična z zako-
nodajo v razvitem svetu.
Imamo sicer nekaj elemen-
tov, recimo »vznemirljive ve-
sti«, kijih v glavnem drugod
ne poznajo. To se zdaj od-
pravlja, predlog zakona
o javnem obveščanju bo
vsak hip v slovenski skupš-
čini in odpravil naj bi še zad-
nje omejitve s tega področja.
Dejstvo, da gremo v tej zako-
nodaji še korak dlje pa je lov-
ljenje najbolj demokratično
razvitih dežel. Druga stvarjo
seveda vprašanje uresniče-
vanja pravnih vprašanj v po-
htični družbi. Na tem po-
dročju pa ne moremo zago-
toviti demokratičnega ures-
ničevanja teh pravil, če ne
bomo zagotovili tudi funkci-
oniranja političnega pluraliz-
ma. Moramo vzpostaviti
družbene, politično kontrol-
ne mehanizme, da se ne bi
mogla pojaviti neka sila, nek
posameznik, ki bi mimo jav-
ne kontrole lahko uporabljal
represivne elemente. Korak
naprej na tem področju pa
pomeni obenem seveda tudi
vse večjo neodvisnost pravo-
sodnih organov, ki kot neod-
visen subjekt delujejo samo
po zakonu, ne pa po nekih
dnevno-političnih po-
trebah.«
B.P.
Najprej bodo padale table
Reorganizacija uprave In slsov v žalski občini
Posebna delovna skupna,
ki jo vodi Jože Golič, pri-
pravlja v žalski občini
predlog o reorganizaciji ob-
činske uprave in samou-
pravnih interesnih skupno-
sti. Zaenkrat obstojajo
predlogi o organizacijskih
enotah, o ljudeh in morebit-
nem zmanjšanju števila za-
poslenih se bodo odločali
kasneje.
Člani komisije so doslej
podrobno analizirali stanje
v samoupravnih interesnih
skupnostih, obenem pa
predlagali devet namesto se-
danjih dvanajst organizacij-
skih enot. Po novem naj bi
v tej občini deloval sekretari-
at za občo upravo, ki bi pod
svoje okrilje prevzel notra-
nje in kadrovske zadeve ter
delo s profesionalnimi tajni-
ki kreOevnih skupnosti. Iz te-
ga sekretariata bi se izločilo
delo s financami, na novo pa
naj bi ustanovili poseben se-
kretariat za finance, kajti po
novem letu prehajajo na ob-
čino vsa sreasiva sisov. Pod
okrilje sekretariata za ureja-
nje prostora in varstvo oko-
lja naj bi prešel del stano-
vanjske skupnosti in interes-
ne skupnosti za komunalo in
ceste, medtem ko naj bi Za-
vod za planiranje ostal samo-
stojna enota. Iz sedanjega
komiteja za družbenoeko-
nomski razvoj naj bi nastal
sekretariat za družbenoeko-
nomski razvoj, tu pa naj bi
svoje mesto našle tudi druž-
bene dejavnosti, sis za pre-
skrbo ter kmetijska zemlji-
ška skupnost. Sekretariat za
ljudsko obrambo bo po no-
vem morda vključeval tudi
sis za požarno varnost. Ob
teh enotah so predvidene še
strokovne službe, inšpekcija
in geodetska uprava.
Takšen je zaenkrat pred
log, ki bo verjetno doživel še
nekaj sprememb in pretre-
sov, dileme obstajajo še
okrog občinske gasilske zve-
ze, povezave Komunale
dela stanovanjske skupno-
sti, teritorialne obrambe
Žalčani so zaenkrat odloče-
ni, da pod skupno streho
spravijo posamezne enote;
o ljudeh pa bodo razpravljal'
kasneje.        IRENA BASA
Prireditev za šolsko kuriinico
v soboto bodo Polzelani lahko prisluhnili zanimivi prir^
ditvi »Da nam bo topleje« pod pokroviteljstvom DO MerJ'-
Tozd MUni, pripravila pa jo bosta šolsko kulturno društvo i"
DPD Svoboda Polzela. Šolarji bodo predstavili razgiban^
raziskovalno delo na temo kruh in hmelj, prireditev pa
popestril ansambel Slovenija. Izkupiček prireditve je nam^
njen dokončni ureditvi šolske kotlovnice. ^
Naveza
Kokeij
- Groieger
v Slovenskih Konjicah
so med prvimi opravili
programsko volilno kon-
ferenco občinske Zveze
komunistov.
V naslednjem obdobju
bo tako sekretar OK ZKS
Slovenske Konjice Stane
Kokelj, predsednica OK
ZKS pa Majda Groieger.
V svoj načrt dela pa so
konjiški komunisti kot
prednostni nalogi zastavi-
li skrb za zagotavljanje
novih delovnih mest ter
oskrbo s pitno vodo.
Protest zaradi podaljšane pogodbe
Celjsko društvo za varstvo
okolja je poslalo izvršnemu
svetu, predsedstvu skupščine
in Socialistične zveze v Celju
svoj protest zaradi načrtov
Cinkarne. Iz njihovega glasila
so namreč izvedeli, da so
v Cinkarni podaljšali pogod-
bo z vzhodnonemškim part-
nerjem o proizvodnji titano-
vega belila do leta 2004. -
Društvo meni, da gre za po-
daljšanje pogodbe brez vedno-
sti Celjanov in da takšno rav-
nanje ni sprejemljivo.
V internem glasilu Cinkarne
so zapisali, da podaljšujejo po-
godbo s firmo Lacke und Far-
ben iz Vzhodne Nemčije, ven-
dar je takšno podaljšanje pred-
videno že v prvotno sklenjeni
pogodbi. Eno od določil na-
mreč govori, da pomeni vsako
dodatno vlaganje v proizvod-
njo titanovega dioksida avto-
matično podaljšanje pogodbe
za čas amortizacije dodatno
vloženih sredstev, torej za 15
let. Ker je Cinkarna letos zak-
ljučila vlaganje v povečanje
proizvodnje titanovega dioksi-
da, se pogodba po omenjenem
določilu avtomatično podaljša
do leta 2004. V Cinkarni pravi-
jo, da bodo s povečano proiz-
vodnjo zagotovili kakovostno
rast in ekonomsko osnovo za
nada]jrye vlageuije v zavarova-
rye okolja. Društvo se kljub te-
mu s takšno opredelitvijo ne
strinja in poudarja, da ima po-
večana proizvodnja titanovega
dioksida povečano obremeni-
tev na okolje. Zato zahtevajo
posebno razpravo o tem in
opredelitev Celjanov do takš-
nih Cinkarninih potez.
TC
16. NOVEMBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Mesoleni krall sivega trga
Poaietnlk MIlan Lovrenčič le že nekalkrai prehitel čas: otiprl le prvo
^goslovansko zasebno finančno svetovalnico ter nam vrnil prave obveznice
Kapital naj bi pri nas spet
postal kapital. Uzakonitev
trga vrednostnih papirjev
jo denarja omogoča, da se
lahko prvič v novi Jugosla-
viji denar prodaja in kupu-
je na legalni borzi. Podjet-
niki bodo tako lahko z ob-
veznicami in delnicami pri-
šli do kapitala na osnovi
prihranka drugih. Žal zara-
di popolnega, več kot 40-let-
oega mrka na tem področju
vemo zelo malo o namenu,
vsebini in tudi delovanju
trga vrednostnih papirjev
in tudi o borzah, kjer se sre-
čujeta ponudba in povpra-
^vanje. K besedi smo zato
povabili magistra Milana
lx)vrenčiča, podjetnika in
gstanovitelja prve samo-
stojne finančne svetovalni-
ce v državi.
Center za gospodarsko
svetovanje v Ljubljani je Mi-
lan Lovrenčič odprl že leta
1986, čas pa je prehitel tudi
lani, ko seje skupaj z Zdravi-
liščem Rogaška Slatina lotil
uvajanja obveznic. Uvodo-
ma je zato beseda tekla
5 tem.
Tovariš Lovrenčič, vi ste
|)0 Hmezadovi organizaciji
rtega iz Žalca prvi v povoj-
no Jugoslavijo ponovno pri-
nesli obveznice z elementi
Iržnosti. Vse dotedanje ob-
reznice, izdane v Jugoslavi-
ji po letu 1945, so namreč
imele v sebi elemente prisi-
le in distribucije, saj prave
idškodnine zanje ni bilo.
Eakaj se je o kvazi poreklu
eh obveznic tako dolgo
lolčalo?
M. Lovrenčič: »Odgovor
eže v vprašanju. Res ne poz-
am obveznic, izdanih po
lojni, ki bi imele elemente
ržnosti, se pravi, da bi last-
liki denarja kupovali obvez-
nice z namenom, da bi ople-
nenitili svoj denar. Obvezni-
le Mege so imele elemente
starega in novega, ampak
fegi vse priznanje, saj so bi-
iprvi, prvi so si namreč upa-
i lotiti česa takega. Dosti
pretno so zadevo oblikovali
Q tudi prodali. Njihovo zna-
je sem zato lahko uporabil
udi v »projektu Rogaške«,
jer so tudi sami sodelovali,
se skupaj smo izpopolnili,
iko da so te obveznice ime-
i v sebi še več elementov
■znosti. Povsem tržne so ob-
eznice, ki smo jih pripravili
J ljubljanski Yulon in so
devizah, podobne scenarije
a delamo trenutno še za
koli deset podjetij.«
Katerih?
M. Lovrenčič: »Za vas bo
lorda najzanimivejši pri-
ler Pivovarne Laško, kjer
fe spet za povsem svojstven
fistop. Še bolj se namreč
fljjo povezati s svojimi ku-
'*^}, ki jim bodo z obveznica-
^ d^ali super rabate. To je
fena marketinška poteza.«
žalska Mega je bila začet-
••k vsega, a je ravno na tem
"^rketinškem področju
"orda naredila premalo?
M. Lovrenčič: »Marketing
"a zagotovo zelo pomemb-
vlogo. Tisti, ki upa, da bo
fišel z obveznicami do po-
^'li denarja, narobe razmi-
Denar skozi obveznice
*i^es ni poceni, ker se v ce-
^ tega denarja vključujejo
Jdi drugi stroški. Med temi
: še posebej pomemben
'■'osek premagati nezaupa-
Nihče namreč nikomur
[zaupa in če že ne, naj vsaj
^reganje vključi v ceno.
Pivovarna Laško je bila
'^sih last gostilničarjev, se-
J^^je poteze z obveznicami
* nakazujejo, da ponovno
^Jo k temu cilju. Pravza-
'  bo ta laška obveznica
rat  konvertibilna.  Pr-
ker bo razpisana v tuji
'^ti in tudi zato, ker bo va-
njo že vgr£yena možnost pre-
obrazbe v delnico. Lastniki
obveznic bi kasneje poštah
delničarji, kar si firma tudi
želi.«
Kakšne pa so rogaške iz-
kušnje glede nezaupanja in
kakšne so nasploh izkušnje
izdajanja obveznic in vred-
nostnih papirjev pri nas. Vi
imate svojevrstno zbirko
teh vrednostnih papirjev,
prav tako pa se zelo študioz-
no lotevate njihove razi-
skave?
M. Lovrenčič: »Na prime-
ru Zdravilišča Rogaška Sla-
tina smo se marsikaj naučili.
Obveznice Rogaške so prav-
zaprav že kar meyhna inova-
cija, pri čemer so sodelovali
tudi uslužbenci zdravihšča.
Zato sem jih tudi predlagal
za inovatorje. Delavski svet
zdravilišča tega ni sprejel,
ker je po mnenju njegovih
članov to njihova redna de-
lovna dolžnost. Osebno mi-
slim, da so si zaslužili priti
celo na spisek inovatorjev le-
ta. Žal je pri nas inovacija le
takrat, ko predlagaš, da se
vijak namesto v desno zavije
v levo. Inovatorka pa je po-
stala tudi strežnica v istem
Zdravilišču, ki je predlagala,
da se zjutraj k belemu kruhu
postreže še črni.«
Trg vrednostnih papirjev
in kapitala prinaša drugač-
no finančno kulturo. Ali da-
je vse tisto, kar se trenutno
dogaja pri nas, zaupanje
v nakup vrednostnih papir-
jev. S tem mislim na ves ta
namišljen denar, na nepre-
čiščene bilance, na takšen
trg blaga in političnih pro-
gramov kot jih imamo?
M. Lovrenčič: »Kar zadeva
tržnost teh vrednostnih pa-
pirjev, si ne smemo ustvarja-
ti utvar. Trg vrednostnih pa-
pirjev se je v zahodnih drža-
vah razvijal 200 let, mi pa bi
ga radi imeli v petih, šestih
mesecih. Tako mi sedaj obli-
kujemo sekundarni trg za
obveznice Rogaške Slatine.
Menimo, da je to naša nalo-
ga. Ko bo enkrat razvita bor-
za, to ne bo potrebno, zaen-
krat pa vsekakor moramo
vedeti, kako ti vrednostni
papiiji krožijo, da se obliku-
je njihova primerna cena
itn.. Torej, še vedno stojimo
za temi papirji in po svoje
krojimo in aranžiramo doga-
janja, s^ bi bilo zelo nerod-
no, da bi vrednost teh papir-
jev padla. Ne gre namreč le
za Rogaško, gre za potrebno
ustvarjanje vzdušja.
Poleg tega pomagamo
iskati tudi kupce obveznic.
Ne bodimo torej nestrpni
in ne mislimo, da bo trg ta-
koj zaživel. Zakon je eno,
življenje nekaj drugega.
K nam prihajajo po nasvete
tisti, ki imajo denar in tisti,
ki bi ga radi imeli. Vsega ne
bomo mogli rešiti z obvezni-
cami. Rabimo urejen denar-
ni trg in urejene banke. Koli-
ko bolje bi se pri nas razvilo
drobno gospodarstvo, če bi
imeU samo eno banko, ki bi
celovito spremljala obrtnike.
Da bi njegov denar obračala
po tržni ceni, mu tudi d^ala
denar ter si seveda tudi zara-
čunala tveganje.«
In koliko na pravila vpli-
va namišljeni denar, ter tak
tl-g blaga in političnih pro-
gramov, kot jih (n)imamo?
So to ovire?
M. Lovrenčič: »Mislim da
ne. Ljudje v zadnjem času
predvsem iščejo nove pro-
grame, ne želijo ostati na sta-
rem. Tako smo imeli pred
kratkim celo primer, da je
vrednostne papirje kupil
nek pokojninski sklad. Ko-
mu je že prišlo kaj takega na
misel?! Vsak sklad je imel do
sedaj denar na banki, zdaj pa
so le začeli razmišljati in go-
spodariti z denarjem.«
Kako velika ovira pa je
dejstvo, da zakon o obliga-
cijskih razmerjih prepove-
duje uporabo druge denar-
ne enote? Ni tudi deviznih
virov, zato tisti, ki vlagajo,
ne morejo dobiti povrnjene
devizne vsote. Kako ste to
rešili v primeru Yulona?
M. Lovrenčič: Zakon
o obligacijah in zakon
o vrednostnih papirjih sta si
res v nasprotju. To mora biti
spremenjeno in takrat bo
nemška marka res postala
tudi formalno najbolj cenje-
na valuta. Žal smo svojo va-
luto tako zavozili, da nam ne
more služiti kot instrument
prometa.
Kar zadeva Vulonove ob-
veznice, so res vse razpisane
v devizah, tudi obresti bodo
v devizah, izplačilo pa seve-
da v dinarjih.«
Kaj je pravzaprav potreb-
no za normalno delovanje
trga in vrednostnih pa-
pirjev?
M. Lovrenčič: »Najprej
seveda to, da denarje in daje
tudi potreba po denarju, se
pravi, da je dovolj progra-
mov, ki povprašujejo po de-
narju. Osnova vsega pa je za-
upanje. Če ni tega, če ni sod-
nega mehanizma, ki ščiti ti-
stega, ki ima denar, potem
uspeha ne bo.
Ob tem, da ni realnega
vrednotenja bilanc, bo se-
daj lahko prišlo tudi do
takšnih špekulacij, pri ka-
terih bodo nekateri ogrom-
no izgubili ali pridobili. Je
Služba družbenega knjigo-
vodstva usposobljena za
kontrolo, ali pa bi morebiti
to vlogo moral odigrati kdo
drug?
M. Lovrenčič: »V svetu to
delajo svetovalne organizaci-
je. To so izredno cenjene in-
stitucije, katerih mnenju se
verjame. Pri nas pa... Mi-
slim, da so ljudje, ki jih je
SDK imela pripravljene (ta-
ko imenovane ocenjevalce
bilanc, ki so jih šolali v Lon-
donu), že ušli drugam.
Tudi naša firma bo delala
na t. i. bonitetah. Če bo neka
banka hotela vedeti, koliko
je neka firma vredna, sol-
ventna, likvidna, jim bomo
takšno analizo ponudili v za-
dosti kratkem času.
Kar pa zadeva prvi del
vprašanja, lahko izrazim le
predvidevanje, da bodo
predvsem tujci tisti, ki nas
bodo ogulili kot kure. Kadar
se jim bo zahotelo, se bodo
lahko sklicevali na to, kako
malo so vredne naše firme.
Vemo, da smo tako sfrizirali
bilance predvsem zaradi fi-
skalnih razlogov. Nujno je
zato, da čimprej pričnejo de-
lati domače svetovalne orga-
nizacije. Tudi zato, ker so tu-
je predrage. Čiščenje bilance
srednje velike firme bi stalo
v tujini kar neksO desettisoč
dolarjev. Mi to naredimo do-
sti ceneje. Res še ne povsem
dovršeno, vendar imamo iz-
delano dovolj dobro metodo-
logijo.«
Na trgu denarja lahko na-
stopajo le banke?
M. Lovrenčič: »To seveda
že dolgo ne drži, četudi je
uradno tako. Sam sem s si-
vim trgom kapitala pričel le-
ta 1972. Takrat so mi tudi
pravih nesojeni kralj sivega
trga. Bil sem seveda pred-
met obravnav raznih foru-
mov, največ pa policije. Da-
nes se seveda takorekoč le-
galno s tem ukvarjajo vsi. Si
sploh lahko predstavljate,
kaj bi bilo, če podjetja ne bi
gospodarila z sredstvi? Nor-
malno je sicer, da bi finanč-
no poslovanje opravljale
banke, vendar jih zaradi po-
ložaja v kakršnem so, čaka
na tem področju še ogromno
dela.
Ponekod so sicer že zelo po-
slovni. Pri tem bi pohvalil
Splošno banko Celje, ki zna bi-
ti zelo neprijetna do katerega
svojih ustanoviteljev. - Opozo-
ril bi na enkraten primer, ko je
prisilila vodilne v Emu, da so
s svojim premoženjem dali ga-
rancijo na posojila. - Mislim,
da lahko le na tak način
uspemo.
Ne vem pa tudi, zakaj govo-
rimo o sivem trgu. Zakaj ne bi
bil to legalni trg. Zakaj ne bi
jaz posojal denarja, če ga
imam. Ali da bom nekaj kupil,
ali denar zamenjal? Naredimo
zakone za življenje!«
Če bi ob izbruhu menične
afere že veljal zakon o podjet-
jih, menda vsi tisti piščanci,
kure in purani ne bi poginili.
Proizvodnja bi se nadaljeva-
la, Agrokomerc bi kupila reci-
mo Perutnina Ptuj ali kakšna
druga firma?
M. Lovrenčič: »Menična afe-
ra je posledica naše splošne
nediscipline, vendar pa to
v nobenem drugem sistemu ne
bi imelo tako katastrofalnih
posledic kot smo jih doživeli.
Pravzaprav tudi še danes ne
vemo, ali je bilo to kaznivo de-
janje ali ne. To bi se moralo
ugotoviti v pičlih dveh treh
mesecih. V tem času bi eni od-
šli, drugi prišli, posel bi moral
normalno teči naprej. Mi pa
mislimo, da moramo obdržati
realno premoženje.
Kar zadeva slovenske firme,
so vse zamudile krasno prilož-
nost, da bi prišle do odličnih
programov. Nihče se nima pra-
vice zgovarjati, da ni imel te
priložnosti. Noben ni kupil,
ker preprosto ne poznamo po-
slovnosti.«
Narodna banka bo ob seda-
njih spremembah bliže svoji
osnovni dejavnosti-oblikova-
nju denarne politike?
M. Lovrenčič: »Narodna
banka je danes praktično kre-
ditor. Dokler ne bo opravljala
tistega, za kar je zadolžena, bo
ostala eden bistvenih pospeše-
valcev te anarhije in tudi infla-
cije.«
Kakšne pa se vam zdijo ob-
veznice za plačilo javnega
dolga Jugoslavije (po eskont-
ni obrestni stopnji)?
M. Lovrenčič: »Zanima me,
kako bo to uspevalo, saj se ob-
veznice kupujejo tam, kjer ob-
staja zaupanje. Ker pa v to dr-
žavo nihče ne zaupa, bi morala
biti to res nadpovprečna
obrestna mera, če bi jih hoteli
prodajati občanom. Mishm pa,
da bo država izrabila te obvez-
nice predvsem za plačevanje
raznih premij.
Posebnosti naše borze?
M. Lovrenčič: »Truditi bi se
morali, da posebnosti sploh ne
bi bilo. Povezati se je treba
s tujimi borzami. Pri tem so
tisti, ki pripravljajo ustanovi-
tev ljubljanske borze v poveza-
vi z tržaško, že precej dcdeč.
Osnova za uspeh pa je, kot
sem rekel že nek^krat, zaupa-
nje. Če se bo skušal pri nas red
izvajati s pritiskom z ulice in
z mitingi, potem bo to še bolj
omajalo zaupanje, vrednostni
papir, ki bi ga izdala federacija,
pa bi bil še manj vreden.«
RADO PANTELIČ
SVET MED TEDNOM
Piše Slobodan Vuianovič
Zid le padel
Tisto, kar se je od leta 1961 do danes zdelo povsem
neverjetno, se je zgodilo: padel je berlinski zid, simbol
razmejitve med Vzhodom in Zahodom, kapitalizmom in
socializmom, večstrankarskim političnim pluralizmom in
oblastjo delavskega razreda. Meja med NDR in ZRN je
odprta, ni več nikakršnih zaprek pri prehodu na gnili
Zahod, kamor so vzhodnjaki doslej Isihko le bežali, ob
velikem tveganju, ki jih je čakalo na meji zaradi varuhov
revolucije s puškami v rokah, ki so pazili, da ljudje ne bi
mogli pobegniti iz m^jboljše ureditve sveta oziroma iz raja
na zemlji. Padec zidu je vrhunec dogajanj v zadnjih letih,
vrhunec v obdobju popuščanja blokovskih napetosti in
simbol združitve Evrope.
Na zidu, kije padel tudi dobesedno (razjarjeni mladci so
se ga lotili kar z rokami, krampi in lopatami, da o čopičih
in telesnih organih, s katerimi so pis(š)ali po zidu, niti ne
govorimo), je med vikendom sedelo vs^ milijon Hudi,
pretežno Vzhodnih Nemcev, ki bodo poslej kazali svojim
naslednikom le še »zgodovinsko znamenitost«, kije nekoč
pomenila strah in trepet. Berlinski zid, ki je v svojih 28 •
letih obstoja videl najbolj nenavadne poskuse prebega
čez, pod in nad njim, je seduj povsem svobodno prestopilo
milijon ljudi, ki so izkoristili priložnost in si ogledali še
trgovine, banke in druge ustanove v Zahodnem Berlinu in
kar niso mogli dojeti, kaj vse na Zahodu obstaja. V prihod-
njih tednih je pričakovati še nadaljnji naval iz Vzhoda na
Zahod, ker bodo v ZRN razprodaje, bonska vlada pa je
rojakom z one strani meje omogočila tudi zamenjavo
vzhodnonemških mark v prave, zahodnonemške. Saj niti
ni čudno, da je sedaj tako vzkipelo: 28 let pod trdnim
pokrovom je pač presneto dolga doba.
Razpoka za razpoko
Potem ko je val demokratizacije v Vzhodni Evropi naj-
prej odnesel Kadarja, potem Rakowskega in Honeckerja
(Husaka tu ne štejemo, ker se po njegovem odhodu
s češkoslovaškega partijskega vrha ni v državi prav nič
spremenilo) - Tita, Hoxho in Černenka pustimo ob strani,
čeprav je bil njihov odhod morda celo prelomen -je padel
tudi Todor Živkov, šef bolgarske partije, človek, ki je bil
najdlje na čelu ene izmed vlad^očih partij v Vzhodni
Evropi. Sed^i na oblasti v tem delu stare celine izmed,
starih boljševikov ostajata le še romunski conducator Cea-
usescu in češkoslovaški šef partije Jakeš, ki sta otroka:
komunizma in šestdesetih let. Med ostalimi svetovnimi'i
komunističnimi šefi omenimo še Razima Alijuja (Alba-
nija), Fidela Castra (Kuba), Kim IlSunga (Severna Koreja)
in Mengistuja (Etiopija), ki so še trdno na oblasti in nič ne
kaže, da bo njihov režim doživel konec pred njihovim
biološkim koncem. Čeprav ni ravno zgledno, pa vendar
- uporno, da se bo to kaj kmalu zgodilo.
Če se omejimo zgolj na Vzhodno Evropo, lahko ugoto-
vimo, da torej padc(jo domine za domino. Odhod Živkova
je naslednja domina; sed^ je verjetno najprej na vrsti
češkoslovaška domina. V tej državi obstaja dolgoletna
demokratična tradicija, kot tudi dokaj razvito gospodar-
stvo - obojega celo 40 let komunističnega režima ni uspelo
povsem uničiti. Toda ČSSR ima v sebi trojanskega konja,
s katerim bo slej ko prej treba obračunati; z letom 1968,
namreč. Tudi na Madžarskem so reforme krenile z never-
jetno naglico, ko so obračunali z dediščino leta 1959. Toda
za obračun z letom 1968 v ČSSR bi bilo treba naprej
obračunati z ljudmi, kijih je to leto prineslo na površje. In
kot vse kaže, so tudi Jakešu šteti dnevi.
Med Jalto In Malto
Po zgodovinskih dogodkih v Vzhodni Nemčiji je dobilo
skorajšnje srečanje (1. in 2. decembra) predsednikov vele-
sil Mihaila Gorbačova in Georgea Busha na vojnih ladjah
v ozemeljskih vodah Malte nove razsežnosti. Nekateri že
- resda poenostavljeno, a po svoje prikladno - delajo
primerjave med »Malto in Jalto«. Gorbačov in Bush sicer
ne bosta na novo razdelila »interesnih sfer«, kot se je
zgodilo v Jalti. Odgovorila naj bi, nasprotno, na vprašanje,
kakšen naj bo odziv velesil na nove razmere, kjer »železno-
zavesna« globalna in evropska razmerja razpadajo.
Preboj berlinskega zidu je k temu dramatično prispeval.
Kar zadeva proces reform v Vzhodni E\rnpi, je zdaj ta
očitno postal nepovraten. Toda ne gre le za reforme, tem-
več za daljnosežne in temeljite spremembe. Zgodovinski
dogodki v NDR so hočeš, nočeš, vdihnili novo življenje
vprašanju združitve Nemčij, ali pa »vsaj« vprašanju vstopa
Vzhodne Nemčije v Evropsko skupnost. Kaj eno ali drugo
pomeni za odnose v Evropi ali med velesilama (da ne
govorimo o Varšavski zvezi), je odveč govoriti. Strategi
NATO, Bela hiša in zahodnoevropski voditelji so zlasti iz
sebe, ker je na dogodke v NDR Moskva reagirala never-
jetno hladnokrvno. Zunanji minister Eduard Sevardnadze
je na primer dejal, da je odprtje meja pač stvar oziroma
pravica Vzhodnih Nemcev, enako pa velja tudi za vpraša-
nje, kakšen bo prihodnji politični sistem te države.
Očitno je, da si »veliki kombinator« Gorbačov zd^ tudi
iz padca vzhodnonemške trdnjave realsocializma kuje
politični kapital. Če sovjetski perestrojki dodamo še glo-
boke spremembe na Poljskem in Madžarskem, potem je
povsem jasno, da ne gre več le za kozmetiko in metanje
peska v oči Zahodu, kakor so še vedno trdili tamk^šnji
»jastrebi«.
O razpadu Varšavske zveze bi bilo zdaj seveda še dosti
prehitro govoriti. V vsakem primeru pa je pričakovati, da
bodo NDR, Poljska in Madžarska (v vseh treh državah bi
se utegnilo zgoditi, da bi se vlad^oče partije kmalu znašle
v opoziciji) vse močneje trkali na vrata Evrope. Strategija
Gorbačova o gradnji »evropskega doma« ni le fraza, tem-
več konkreten politični pritisk, ki postna vedno otiplji-
vejši. Pri tem ni več pomembno to, da je perestrojko v SZ
pravzaprav sprožilo spoznanje, da gospodarstvo ne more
več nositi bremena oboroževalne tekme z Zahodom.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
16JI0VEMBER1989
Kje novinar je, in kam
novinar s tole družbo gre?
¥ Žalcu so so v soboto končali 12. študUskI dnovi MIVo Gorjupa
Tri dni so se ob koncu prejšnjega tedna, v Žalcu družili
slovenski novinarji, med njimi pa je bilo tudi nekaj sta-
novskih kolegov iz novinarskih hiš in organizacij drugih
republik in sosednjih pokrajin, članic skupnosti Alpe
Jadran. Samo slovenskih novinarjev je bilo okoli 250.
V četrtek popoldne so razpravljali o novinarstvu in plura-
lizmu, zvečer pa je v Hmezadovi dvorani zanje pripravil
tradicionalni sprejem predsednik RK SZDL Jože Smole.
V petek so spregovorili o normativnih omejitvah javnega
komuniciranja, popoldne so imeli občni zbor Društva
novinarjev Slovenije, zatem pa gostili še predsednika
Predsedstva CK ZKS Milana Kučana in z njim razprav-
ljali o prenovi zveze komunistov. Zvečer so se srečali
v Hmezadovem Export Importu, v soboto pa so nato imeli
v gosteh še podpredsednika Zveznega izvršnega sveta
Živka Pregla, ki je spregovoril o aktualnih gospodarskih
razmerahv Jugoslaviji. Ob tem je bilo v četrtek, petek in
soboto v Žalcu še dosti drugih dogodkov, povezanih s sre-
čanjem novinarjev. Srečanje sta pripravila Društvo novi-
narjev Slovenije in žalska SZDL, generalni pokrovitelj pa
je bil sozd Hmezad Žalec.
Pluralizem, postavi se v vrsto nazal!
četrtkovega posveta
v žalskem Domu drugega
slovenskega tabora se je
udeležilo okoli 220 novinar-
jev in gostov, med njimi tu-
di večina vabljenih pred-
stavnikov uradne in alter-
nativne politike, društev in
gibanj. Pravzaprav je težko
določiti, kaj je bil - razen
zaznave mnenj iz novinar-
skih glav - namen posveta.
Vsekakor pa se je nekako
o novinarstvu in pluraliz-
mu v Sloveniji pač moralo
pričeti pogovarjati.
Ne bi naštevah številnih
razUčnih mnenj ob zadani te-
mi (od »ali je novinar sploh
lahko politično opredeljen«
do »strankarski časopisi bo-
do pač strankarski«), proti
koncu razprav pa je nekako
pričelo prevladovati mnenje.
da je treba novinarjem eno-
stavno zagotoviti ustrezen
status in ekonomsko eksi-
stenco; sorazmerno bodo po-
tem lahko tudi pri svojem
delu neodvisni. Čeprav, kot
je bilo tudi sUšati, tega po-
vsem ne zmorejo niti novi-
narji v sosednji Italiji, ki
imajo vse, kar si slovenski
novinari le želijo, »dol zapi-
sano in poštempljano«. Ce
pritrdimo mnenju enega iz-
med razpravljalcev z RK
SZDL (sploh so frontniki ve-
liko govorili), da se bodo tu-
di novinarji v obetajoči se
politični džungli na nek na-
čin borili za oblast, pa lahko
četrtkov posvet o novinar-
stvu in pluralizmu strnemo
v misel, da bo treba - predno
tudi novinarstvo samo po-
stane pluralistično - urediti
še marsikaj dosti bolj banal-
nega. Torej status, plače,
morda celo licence in še kaj.
Ljerka Bizilj, Televizija
Ljubljana: »Trenutno je vla-
dajoča politika dobre volje,
mehka, po volitvah pa se lah-
ko spremeni. Alternativa nas
podpira, zato izkoristimo ta
čas in uzakonimo to svo-
bodo.
Slobodan Rakočevič, RK
SZDL: »Ločiti je treba plura-
lizem v medijih in pluraU-
zem medijev. V medijah ga
trenutno nekaj celo imamo,
vendar je stvar naključja, vo-
lje urednika.«
Ivan Oman, Slovenska
kmečka zveza: »Kadar in če
bomo imeli resnično svobo-
do, demokracijo, bomo imeU
tudi časopise, ki bodo stran-
karsko usmerjeni. Osrednja
radio in televizija pa ne sme-
ta biti strankarsko usmerje-
na, temveč morata biti na
razpolago vsem gibanjem.«
Gojko Brvar, Radio Ljub-
ljana: »Če ne bo zagotovlje-
na eksistenčna neodvisnost
novinarjev, potem so vse le-
pe besede o pluralizmu brez
pomena.«
Primož Hainz, RK SZDL:
Pri nas v tem trenutku vlada
pohtična džungla, boj za
oblast. Vse to se bo v enaki
meri pokazalo tudi v novi-
narstvu.«
Gojmir Tavčar, Primor-
ski dnevnik Trst: »V Italiji
je medijski prostor porazde-
ljen po političnih linijah. Ta-
ko je na primer 70 odstotkov
tiska v rokah treh ali štirih
gospodarskih skupin in ne
moremo govoriti o neodvis-
nosti v strankarsko razdelje-
ni družbi.«
Volitve bodo povedale vse
MIlan Kučan, gost Gorjupovih dni
»Ali je kakšna stvar, za katero vam je
žal, da ste jo oziroma je niste storili
v času, ko sooblikujete slovenski in ju-
goslovanski politični prostor,« je prve-
ga moža partije vprašal televizijec Ja-
nez Čuček. »Žal mi je,« je pojasnil Ku-
čan, »da določenih stvari nisem objek-
tivno ocenil. Nekatere pobude bi moral
postaviti prej ali jih oblikovati tako, da
bi jih razumela celotna Jugoslavija.«
Sicer pa se je Kučan tokrat izkazal kot
odličen, tudi odrezav in prav zabaven
sogovornik. ,
Nekatere očitke na račun svoje 25-letne
politične kariere je komentiral s svetopi-
semskim rekom »naj prvi vrže kamen,
kdor ni grešil.« Dodal je, da bi zavidal
vsakomur, ki bi lahko dejal, da je v svo-
jem življenju delal in govoril brez napak.
Kar zadeva slovenske politike in politiko
ter podporo, ki jo imajo med ljudmi, je
komentiral s tem, da bodo priljubljenost
uradne politike in one druge pač pokaza-
le volitve, takrat bodo odgovori na vsa ta
vprašanja jasnejša. O svoji kandidaturi
na volitvah je Kučan pojasnil: »Kandida-
tura ni stvar posameznika, ne more pa
mimo posameznika. Vsake politične or-
ganizacije je konec tisti trenutek, ko se
začne mišljenje, da v organizaciji ni no-
benega človeka veC, Ki bi organizacijo
lahko uspešno vodil. Normalno je, da se
ljudje, ki so imeli levji delež pri oblikova-
rxju programa, preizkusijo in iščejo pot
skozi stvari, ki so jih predlagali.«
V nadaljevanju se je Kučan ustavil pri
medijski vojni v Jugoslaviji. »Zanjo niso
odgovorni samo mediji, problem je
v tem, da se v Jugoslaviji polemizira
s stališči, ne da bi bralci poznali avtentič-
ne tekste, avtentična stališča. Zaradi tega
prihcOa do manipulacij,« je prepričan
predsednik.
O vstopu Jugoslavije v Evropo razmi-
šlja prvi mož partije takole: »Vstop
v Evropo pomeni doseganje kvalitete de-
la in življenja, kakršnega pozna civilizira-
ni svet. Ne prizadevamo si za vstop
v Evropo, kakršno poznamo danes, želi-
mo v Evorpo, ki nastaja. Toda treba je
vedeti,« je dejal Kučan, »da Evropa za
naš vstop ne bo storila ničesar, nas pa
pričakuje, če bomo pripravljeni spošto-
vati norme civiliziranega sveta.« Lahko
pa po Kučanovem mnenju izberemo tudi
drugo varianto - to je odmik, zaprtost
pred Evropo, kar bi za Jugoslavijo bilo,
po njegovih besedah, usodno.
Eno izmed vprašanj se je nanašalo na
zapiranje njegovih partijskih kolegov
(Azema Vllasija). Kučan je odgovoril, da
ne more z gotovostjo trditi, da se tudi
sam ne bo znašel v sodnem postopku,
toda sodbo o njem naj izrečejo z vso od-
govornostjo v sodni dvorani, ne pa
v ozračju dvomljivih političnih ocen, ki
odgovornost sodišč za njihova dejanja
razbremenjujejo do te mere, da niso za
svoje sodbe v ničemer več odgovorna.
Ali občine in občinske partijske orga-
nizacije sledijo liberalnemu predsedni-
ku, prenovi partije? Na to vprašanje je
Kučan odgovoril z Leninovo mislijo, da
je največja nevarnost vsake revolucije
lastna birokracija. Prenova zveze komu-
nistov po Kučanu ni hiter proces, odvi-
sen je od spreminjanja zavesti in ljudi
samih. Več je zveza komunistov doslej
naredila na vsebini, programu dela, kot
pa v sami organizaciji. »Treba pa je vede-
ti, da ljudi prepričajo konkretne stvari,
ne programi, pa naj so še tako dobri,« je
menil Kučan.
Nekdo izmed udeležencev je predsed-
nika vprašal, kaj meni o vključevanju
vernikov v zvezo komunistov. Dejal je,
da zanj svetovni nazor, enako je ZKS
zapisala v programski zasnovi, ni ovira za
članstvo. Tudi verniki se lahko identifici-
rajo s programom zveze komunistov,
v nobenem primeru pa vključevanje ver-
nikov ni propaganda ali ustvarjanje
imidža.
Da potrdimo in podkrepimo še trditev
o Kučanovem smislu za humor. Na vpra-
šanje kolegice iz novinarskih vrst, kaj
meni o podrejeni vlogi žensk, je dejal:
»Moški smo krivi za vse, tudi za to, da
ženske so.«
Milan Kučan je bil gost Gorjupovih dni v Žalcu in si je ob prihodu ogledal razstavo
fotografij slovenskih fotoreporterjev v avli kulturnega doma.
Hočemo nov
sindikat!
Sindikat novinarjev
Obalno-kraške regije de-
luje od letošnjega sep-
tembra in je prvi sindikat
novinarjev v Jugoslaviji.
V svojem razglasu z na-
slovom »Kaj hočemo?«
so pojasnili, cilje in meto-
de dela. Hočejo odgovor-
no in profesionalno
opravljati svoj poklic, za-
to zahtevajo takšne pogo-
je življenja in dela ter
takšno plačilo, ki bo to
omogočalo. Sami bo-
do podpisovali kolektiv-
ne pogodbe, v katerih bo-
do med drugim zahtevali
36 ali 38-urni delovni te-
den, 13. plačo in minimal-
no plačo v višini 740
ecujev. _
KOMPOSTKi
Zadeva, ki prebival-
cem, gostom in pasan-
tom skozi Savinjsko do-
lino neprijetno sili v nos-
nice, je hmeljev kom-
post, raztresen po nji-
vah. Ker je torej žalski
zrak tako kvalitetno
pognojen, so si slovenski
novinarji ob prihodu
v Žalec takoj priskrbeli
pokrivala. Da jim iz la-
sišč ne bi pričel rasti je-
senski žafran.
Če noče gora k Moha-
medu, gre Mohamed
h gori. Na vabilu na Gor-
jupove dneve je bil kot
pokrovitelj zapisan Hme-
zad, kjer jim potem ni
preostalo drugega, kot da
pokroviteljstvo res sprej-
mejo.
Miran Korošec, dopis-
nik Radia Ljubljana
v Celju, ob vesti, da naj
bi občni zbor Društva
novinarjev Slovenije
trajal le dve uri: »V dveh
urah se tudi Pikija (Bori-
sa Berganta, predsedni-
ka) ne da zrušiti. Je pre-
težak!«
Vili Einspiler-Mujo, no-
vinar, ki je iz celjskega
padel v bosanski lonec, je
orgazmično navdušen
nad idejo, da bi morali
novinarji opravljati stro-
kovni izpit. Prepričan je,
da mu bo uspelo cehov-
sko licenco pridobiti bi-
stveno prej kot vozniški
izpit.
»Zdaj imam pa že dovolj
teh novinarjevi Le kdaj
se bo pričel obljubljen
družabni večer?^
Gorjupove dneve so
žalski očetje vzeli sila
resno. Polepšali in obno-
vili so fasade, Marlesu
pa zabičali, da mora biti
novi vrtec nared prav do
prihoda novinarjev.
Klin se torej še vedno le
s klinom zbija. Pisanje
novinarjev ne zaleže nič,
imeti morajo velik sesta-
nek. Takšen pritisk biro-
kracija takoj zastopi.
Milan Kučan vse pogo-
steje veliko pove tudi
z domislicami. Nazadnje
so se Slovenci hahljali ob
njegovem paradižniko-
vem trilerčku, v petek pa
je o zapostavljenosti
žensk dejal, da o tem nič
ne ve, ker ga nikoli ni
doma.
Na občnem zboru se je
slovenskim novinarjem
zgodil en velik nič. Sicer
bo pa po lepi navadi
v DNS tisto, kar so skle-
nili, znano šele potem,
ko se o vsem posvetujeta
komisija za sklepe in
upravni odbor.
Janko Sopar seje v če-
trtek utrujen naslonil na
šank v Domu hmeljarjev.
Vse, ki bi ga morebiti po-
grešali: še vedno je v isti
preži. \
Namesto slovenske no-
vinarske alternative, ki je|
pred leti dajala ton Gorju-
povim dnevom, je njeno
mesto prevzela tokrat slo-
venska politična alterna-
tiva. Tako je prej le parti-
ja učila novinarje, kako
mor£yo pisati, zdaj pa
imajo slovenski pisuni
kup inštruktoijev. Fru-
stracije sledijo.
Zakaj so bile vse dni
na odru v žalskem domu
rumene krizanteme, bi
morda vedel povedati
Boris Bergant. Vpraša-
nje pa je, če bi hotel po-
vedati.
Lepo simbolično je bi-
lo mogoče razumeti na-
slova dveh slovenskih
filmskih novitet, ki sta
prav v času Gorjupovih
dnevov doživeli v bliž-
njem Celju premieri. Na
petkovem občnem zboru
DNS se je žal izkazalo, da
se novinarjem še vedno
bolj dopade Veter v mre-
ži kot pa Nekdo drug.
Vane Gošnik - Zeleni
zastor, je vse globlje med
Zelenimi Slovenije. Ko
so mu zadnjič med od-
morom posveta v Žalcu
ponudili cigareto, jo je
diskretno povlekel, skrit
za stebrom. Prav zares.
Žalec, 9. 11. 89, Dom
hmeljarjev, 22.53. Jože
Smole da Zdenki Stopar
ekskluzivno izjavo za No-
vi tednik: »Imate pa do-
bro pivo!«
Ludvik Semprimož-
nik-Luka, žalski župan,
je bil še enkrat premete-
nejši od premetencev.
V četrtek ni imel časa za
novinarje. Vzel je dopust
in šel po gobe.
Konvertibilni novinar
Lojze Kos, TV Ljubljana,
je v četrtek največ plesal
s konvertibilno hčerjo
človeka za vse, Janeza
Krofliča. Pričakovati je
ustanovitev mešane druž-
be. Krofliči imajo za žal-
skim britofom cvetličar-
no, Lojze pa vse podatke
o odmiranju zamejskih
Slovencev.
Neglede na železno
pravilo, da na novinar-
skih feštah največ pre-
pleše Božena, tajnica
DNS, je bilo tokrat dru-
gače. y Žalcu je največ
plesala njihova podpred-
sednica izvršnega sveta.
Boris Bergant je v pe-
tek ob dveh zjutraj izja-
vil, da je Žalec občina na
prepihu, predsedniku iz-
vršnega sveta Antonu
Bratuši pa je bila ta ale-
gorijica sila všeč. Očitno ^
je Berganta napačno raz- j
umel. i
Duša Damjanovič, Poli-1
tika Beograd (s pravo bar- ^
vo), o smiselnosti letos- j
njih Gorjupovih dnevov: |
»Cak i sa 30 .pošto popu-
sta u Nami roba je dvaput \
skuplja nego u Trieste!«   )
Odločitev, da naj se
novinarji srečajo v Žal-
cu, je bila gotovo pravil-
na. Hotel Golding je bil
tako vsaj enkrat poln.
Bolj ali manj kompletni
novinarji Delavske enot-
nosti so se malce pred
Gorjupovimi dnevi prav
vsi, na čelu z obema ured-
nikoma, včlanili v neod-
visni obalni sindikat. Do-
kler jih sploh še kdo
hoče...
16. NOVEIMBER 1989
NOVI TEDNIK-STRJUI i
Žalec res živel
z gosti
Predsednik Društva no-
vinarjev Slovenije Boris
Bergant je ob koncu poh-
valil Žalčane, ki so se to-
krat resnično potrudili pri
organizaciji Gorjupovih
dni.
2e pred začetkom sreča-
rua so polepšaU mesto, ob-
novih nekaj starih in dotra-
janih objektov, zlasti na
Slandrovem trgu. V času
Gorjupovih dni so v Savi-
novem salonu odprli raz-
stavo Darinke Pavletič-Lo-
renčak, na svoj račun pa so
tokrat prišli tudi malčki.
V teh dneh so namreč od-
prli vrtev v Žalcu, kjer bo-
do že ta mesec organizirali
varstvo v dveh oddelkih.
V Nami so novinarjem pri-
pravili prodego cenejših
oblačil, res pa je, da izbira
ni bila ravno bogata. Vse
priznanje pa velja tudi ho-
telu, pokrovitelju sozdu
Hmezad, Export Importu,
kulturnemu domu ter še
komu, ki so v teh dneh bih
ne le gostitelji, temveč so
z gosti znali resnično živeti.
Prvič so v zgodovini Gorju-
povih dni udeleženci lahko
obiskali nekaj delovnih or-
ganizacij in obrtnikov, svoj
del pa je prispevala tudi na-
ša hiša s pripravo treh bil-
tenov in nek^ neposredni-
mi radijskimi prenosi.
Nezadovoljni, a premalo glasni
Pred občnim zborom Dru-
štva novinarjev Slovenije
so mnogi pričakovali, da bo
prišlo do sprememb v orga-
niziranosti novinarjev in
vodstvu, pa je zadeva zvo-
denela v razpravo o tem, ka-
ko si posamezni novinarji
predstavljajo bodočo orga-
nizacijo, brez sprejemanja
konkretnih sklepov. Na os-
novi razprave bo to storila
šele posebna komisija, ki bo
nato gradivo predložila
upravnemu odboru, ta pa
ga bo poslal v obravnavo
posameznim aktivom. Tako
je občni zbor društva v Žal-
cu postal tribuna, izredni
zbor spomladi pa bo morda
premaknil dogajanje.
Svoje poglede na delova-
nje društva in naloge je pred-
stavil njegov predsednik Bo-
ris Bergant. Poudaril je, da
naj bi bilo društvo predvsem
strokovna stanovska organi-
zacija novinarjev, neodvisna
od razUčnih strankarskih
vplivov. V društvu bi se no-
vinarji v prihodnje združeva-
h predvsem zaradi razvoja in
zaščite pokhca, ne pa po po-
htični pripadnosti. Društvu
bi se po Bergantovem mne-
nju borilo za družbeno uve-
ljavljanje novincU"skega po-
klica, razvijalo bi obliko po-
klicnega izpopolnjevanja,
ščitilo in razsojalo bi v profe-
sionalnih sporih. Svoj siudi-
kat so predstavili novin&lji
z Obalno-kraškega območja,
ki hočejo zagotoviti takšne
pogoje dela in življenja, da
bodo lahko odgovorno in
profesionalno opravljali svoj
poklic. V sindikat se je med-
tem vključilo že več kot 70
novinarjev. Uvodne razpra-
ve pa so ostale brez protiute-
ži v obliki pobudnikov nove
novinarske organizacije
ZOA, ki se zavzema za zna-
nje, odgovornost in avtono-
mijo novinarstva in naj bi bi-
la nekakšna alternativa dru-
štvu.
O vseh teh pobudah zno-
tr^ društva pa v nekaterih
aktivih očitno vedo bolj ma-
lo, s^ so v razpravi ocenjeva-
U, da niso dobiU gradiva za
občni zbor in da ne morejo
zato o tem razpravljati. Sliša-
U so odgovor, da so sami kri-
vi, ker so v aktivih premalo
aktivni, ko gre za razprave
o spremembah. Eni so se na-
to zavzemah za ukinitev dru-
štva v sedanji obUki, drugi
so bili za sindikat novinar-
jev, tretji za kombinacijo
obojega. Novinarji iz združe-
nega dela pa so se zmedeno
spraševali, kam bodo sodili
v novi organiziranosti. Na-
zadnje je obveljal predlog,
da je v vsej zadevi še veUko
nejasnega (v dveh urah, koli-
kor jih je bilo na razpolago,
tudi ni bilo pričakovati, da bi
lahko vse pojasniU), zato naj
bi do pomladi predloge in
pobude o drugačni organizi-
ranosti bolje pripravili, da
bodo novinarji bolj zadovolj-
ni s svojo organizacijo.
Gojko Brvar, Radio Ljub-
ljana: »Društva novinarjev
v sedanji obliki ne potrebuje-
mo, pač pa moramo imeti no-
vinarski sindikat. S tem bi
odpadle tudi dileme o politič-
nosti, saj je sindikat izključno
cehovska organizacija.«
Branko Maksimovič, TV
Ljubljana: »Strinjam se, da se
novinarske organizacije ne bi
smela politično angažirati,
vendar ne v primeru, ko bi šlo
za novinarsko svoboščine. Si-
cer pa se zavzemam za dru-
štvo kot sindikat, torej za ne-
politično stanovsko organiza-
cijo.«
Stane Trbovc, Delo: »Smo
za svoj sindikat, saj smo sedaj
novinarji v skupnem z grafič-
nimi delavei, založniki in pa-
pirničarji. V Delu smo se od-
ločili, da ustanovimo svoj sin-
dikat in za takšno pobudo se
je že opredelilo več kot 100
novinarjev.«
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Morina ven!
Minuh teden se je Jugoslavija v glavnem ukvarjal«
s Srbi: »pošteni Srbi« niso imeh preveč sreče pri vohtval
na pokrajinski konferenci ZK Kosova, kosovopoljski Srb
groze, da jih bo 1. decembra prišlo v Ljubljano od 100.00(
do 500.000, Srbi pa im^o zdaj praktično pravega »voditelj«
ljudstva«, kar je pokazal nedeljski referendum.
Prav zabavno je potekal, kar zadeva kadrovske kombi
nacije, zbor komunistov Kosova. Po nacionalnem ključi
so imeU - zaradi tcgnih voUtev - kar naenkrat v pokrajin
skem komiteju 3 Albance preveč in 3 Srbe premalo. Ni<
drugega jim ni preostalo, kot da so spremenili poslovnik
in popravili »krivico«, ki seje zgodila Srbom. Podobno j«
n^bolj goreč predstavnik Nealbancev izpadel s spisks
kandidatov za CK ZKJ (od 13 predlaganih je ostal na IJ
mestu, ZK Kosova pa daje v CK ZKJ 12 članov). Najbol;
vneti predstavniki Srbov in Črnogorcev, ki so imeh najve<
povedati zoper severozahodne dele Jugoslavije, zlast
zoper Slovenijo, pa so dobiU premalo glasov, da bi sploh
bih delegati na 14. izrednem kongresu ZKJ.
Glasovalci na pokrajinski konferenci ZKK so imeh tc
srečo, da so bile voUtve tajne. Tako zd^ tistih, ki niso volili
Srbov, ne bodo mogh zdiferencirati, češ da so nasprotniki
poUtike ZKJ na Kosovu oziroma pristaši albanskega sepa
ratizma in nacionaUzma.
Ob rob pokriginske konference še tale zanimivost: na
nogometni tekmi Priština - Sloboda (Titovo Užice) sc
gledalci (kasnejši demonstranti) na ves glas vpih:
Morina ven! Morina ven!
Noben mihčnik ali udbovec jim ni mogel do živega, kajti
na Kosovu ni samo Rahman Morina, nekdanji šef kosov-
ske pohcije in zdeu predsednik PK ZK Kosova, ampak se
tudi desni krilec nogometnega moštva Priština piše
- Morina. Nezadovoljni z Morino (uradno s tistim, ki se je
slabo izkazal na nogometnem igrišču) so albanski gledalci
pač dali duška svojemu ogorčenju.
Prometni Infarkt
Kosovopoljski Srbi in Črnogorci vztrajajo pri tem, da
bodo prišU 1. decembra v Ljubljano in odprh oči sloven-
skemu narodu, ki gaje »zapeljalo« sedar\je slovensko vod-
stvo, tako da ne ljudje »ne doumejo trpljenja Srbov in
Črnogorcev na Kosovu« in nasedajo »protisrbskim stahš-
čem« v Sloveniii.
Seveda gre predvsem za grožnjo, saj praktično ni
mogoče, da bi iz Kosovega polja, iz Vojvodine, Črne gore
in iz krajev, kjer so bih lani mitingi sohdamosti s Srbi in
Črnogorci na Kosovu, pripeljah v enem dnevu 100.000
ljudi, k^ šele 500.000. Že pri prvi številki je treba računati,
da gre nsumanj za 80 vlakov, ki bi naredili popolno zmedo
v jugoslovanski in evropski železniški mreži. Podobno
velja za 2.000 avtobusov, s katerimi bi prepeljah 100.000
Srbov in Črnogorcev, pri čemer je treba računati, da potre-
buje s Kosova v Ljubljano avtobus najmanj 16 do 18 ur
(poklicni vozniki osebnih avtomobilov prevozijo to razda-
ljo - brez daljšega postanka v 10 ah 11 urah, pri čemer je
povprečna hitrost na avtocesti okrog 150 km/uro).
Očitno Kosovopoljcem in kompaniji v Ljubljani mitinga
ne bodo dovohU, saj bi - če bi prišlo do incidentov med
mihtantnimi Srbi, ki so se izkazali na vseh mitingih, v Slo-
veniji živečimi Albanci ah kakšnimi živčnimi Slovenci
- neredi lahko celo privedb do uvedbe izrednega starga
v Sloveniji. To pa je tisto, kar si v nekaterih deUh države
tako želijo. In kako preprečiti mitingaije, da bi prišli
v Ljubljano? Ena od možnosti je železniško vozhšče
v Dobovi, drugo so ovire na slovenski meji pri Bregani. Če
to ne bi zadostovalo, je Z^čja Dobrava (prostor za piknik
v občini Moste-Polje) prav primeren kraj, KJer bi si uvo-
ženi Srbi in Črnogorci lahko dah duška, ne da bi motih
Ljubljančcine. In če še to ne bi pomagalo, je še zmerjo
dobra, stara navada - nepovabljen obiskovalec se znajde
v opustelem kr^ju...
Poraz na Kosovu 1989
Srbi imjoo naposled pravega ljudskega voditelja. Po
neuradnih podatkih se je na referendumu za Slobodana
Miloševiča - da ostane predsednik predsedstva SR Srbije
- odločilo 92 odstotkov Srbov. V Vojvodini seje odstotek
že znižal na slabe tri četrtine, popolnoma pa je »vodja«
pogorel na Kosovu, kjer se je zary odločilo le 20,96
odstotka od 68,04 odstotka tistih, ki so se odločih, da bodo
šh na volišča.
Kako bodo na to reagirah Srbi na Kosovu, si lahko
predstavljamo, prav gotovo pa se Albancem - i^ema bodo
verjetno »pošteni Albanci« - ne bo dobro godilo.
Na potezi bo zdaj 5. decembra skupščina SR Srbije, ki se
bo odločala o predsedniku republike. Kandidata bosta
dva: Slobodan Miloševič in - po neuradnih podatkih
- Mih^l Kertes, vehk zmerjalec Slovencev in slovenskega
vodstva; Kertes je za zdaj PO številu glasov na drugem
mestu, na Kosovu pa je celo premagal Slobodana Miloše-
viča!
Neumnost brez me|a
čeprav še ni uradnih in časnikarskih komentarjev
o »n^bolj demokratičnih vohtvah v zgodovini Srbije«, kot
jih je označil Slobodan Miloševič, je skorjg gotovo, da
bodo njegov poraz na Kosovu pripisah »podpori« severo-
zahodnih delov Jugoslavije albanskim separatistom in
nacioneihstom. Še bolj odločno bodo veijetno kazah na os
Ljubljana-Zagreb-Tirana-Priština. Kajti neumnost neka-
terih ne pozna meja. Tako je, recimo, generalni sekretar
nogometnega kluba Partizan obtožil »nenačelno koah-
cijo« (sestavljajo jo Slovenija, Hrvaška in del Bosne, pred
protibirokratsko jogurtsko oktobrsko revolucijo 1988 so
tudi Vojvodino vključevah v to koahcijo), da hoče NK
Partizan spraviti iz pokala pokalnih zmagovalcev v Evropi
(evropska nogometna zveza je Partizan že dvakrat kazno-
vala zaradi izgredov na tekmah). Vse to pa je »v okviru
kamparye v zahodnem delu Jugoslavije proti vodstvu SR
Srbije in proti srbskemu narodu sploh«!
Pa mg še kdo reče, da živimo v normalni državi...
___ •    __ 1
Znanje,
odgovornost,
avtonomija
Novinarsko poročanje je
treba dezideologizirati, nju-
boljše zdravilo za to pa je
profesionalnost, pravijo po-
budniki alternativne novi-
narske organizacije ZOA.
Njeni člani naj bi bih najbolj-
ši novinarji, ki bodo izbrani
na osnovi predloženih novi-
narskih in pubhcističnih be-
sedil in po pogovoru pred
posebno komisijo. Člani bo-
do strokovno in profesional-
no opravljah svoje delo, se
zavzemali za profesionaliza-
cijo novinarskega poklica
v Sloveniji, za razvoj komu-
nikacijskega sistema, zako-
nodaje, šol in drugih institu-
cij, ki bodo omogočale svo-
bodno izražanje in odgovor-
no novinarsko sporočanje.
Novinarji so bili v Žalcu gostje številnih delovnih organizacij in zasebnih obratovalnic,
kjer so jim pokazali proizvodnjo ter se pogovorili o poslovanju. V Hmezadu so si med
drugim ogledali hmeljarski muzej, edinstveni pri nas.
Biti pameten, biti viden
KOMENTIRAIVIO
Novinarji smo prav posebna sorta,
kdtem, ko se po domovini odvijajo be-
edni pokoli o poteh v prihodnost, ko se
9 veliko ustanavlj^o neodvisni sindika-
i prenavljajo in ustanavljajo ne vem
'akšna vse podjetja in družbe, stranke pa
ibaiya. se novinarji dobimo na »študij-
bh dnevih Mitje Gorjupa«. Tam v raz-
favah z eminentnimi gosti dokažemo,
b kar nekaj vemo, potem pa gremo za
anic. Eni na kavico, drugi na travico,
^ogi na oboje.
Tudi na letošnjem srečanju novinarjev
^ vseh slovenskih redakcij se je torej
kazalo, da je novimirska duša iz dveh
Mduš: pogumne in narcisoidne. Po-
Rwnna najprej naravnost pove, kaj si
* čem misli, narcisoidna pa se potem
^ovolji s tem, da je bila opažena. Kako
^fiaj namreč drugače razlagamo dejstvo,
^ z lansko zapostavljenostjo Mance Ko-
I protikandidatke Borisu Bergantu
bil izvoljen za predsednika - ni bila
-',^ovoljna večina novinarjev, storili pa
ničesar? Razen tega, da so govorili,
'^aj storim, da bom razumel, da po-
ki elitne novinarske organizacije
Znanje, odgovornost, avtonomija niso
prišli v Žalec in vs^j predstavili svoje
namene? Ali, če ostanemo kar znotraj
Društva novinarjev Slovenije in pravkar
minulega srečanja v Žalcu, da so novi-
narji na občnem zboru znali predstaviti
tisočcvetne poglede na bodoče delovanje
ah celo reinkarnacijo društva v nekaj
uporabnejšega, nihče pa ni imel nobene
pripombe k vodenju seje? To je bilo, če
ostanem fm in ne pretiravam, namreč še
nsjbolj podobno kakšnemu tozdovske-
mu zasedariju komiteja za SLO in DS,
kjer v glavnem govorita sekretar partije
m gospod direktor.
Pa Sc{j sem odgovor v bistvu že nakazal:
novinarjem je najpomembneje biti pa-
meten in biti viden. Zato nam je lahko
povsem jasno tudi, da imamo zelo malo
sposobnosti, da bi sami uspeli uveljaviti
zase boljši ekonomski status, ugled v jav-
nosti ali celo (zanimivo, kako smo na to
že pozabili) benificirano delovno dobo.
S^ namreč vemo: v teh časih naši kolegi
ne umirajo samo bolni in revni, ampak
obenem še vedno relativno mladi.
Naj bo torej jasno: naše delovne in živ-
ljenjske pogoje bo uredil tisti, ki mu bo
to kaj navrglo; več političnega prestiža
ali denarjev. Hvala bogu, bi rekel Janez
Sever, daje takšnih »interesentov« dan-
današnji več, ne pa samo ena partija kot
dosedaj.
BRANE PIANO
V press centru je bilo živahno zlasti po zaključku različnih razprav, ko so
novinarji hiteli pošiljati svoje prispevke.
Z Gorjupovih dni so poročali: Ire-
na Baša, Tatjana Cvirn in Brane
Piano, fotografije sta prispevala^
Edi Masnec in Ljubo Korber.
I. STRAN - NOVI TEDNIK
16. NOVEMBER 1989
O revnih mielcarjiii
in razicoSnIii trgovcili
Me drago mleko, nizke plače so problem
AH lahko pijemo cenejše
mleko? Ne, dokler stojijo
rejci, družbene farme in
mlekarna vsak na svojem
bregu, dokler imajo trgov-
ske organizacije monopol in
dokler živimo v utopiji, da
bodo posamezni členi re-
proverige v času, ko na
vsak način hočemo tržno
gospodarstvo, pristajali na
solidarno delitev bremen.
Tako bi strnili burno raz-
pravo na javni seji, ki so jo
v okviru Gorjupovih dni
pripravili v Žalcu člani sve-
ta za kmetijstvo in sveta po-
trošnikov pri občinski kon-
ferenci socialistične zveze.
V uvodu je bil Edi Omla-
dič zaskrbljen za prirejo,
predelavo in trgovino, dolž-
nost družbe pa je po njego-
vem, da sledi razmeram. Ker
Kmetijski inštitut še ni pri-
pravil kalkulacije deUtvenih
razmerij, so svojo kalkulaci-
jo za celjsko območje pripra-
vil v Hmezadu. Podatki so
septembrski in kažejo takš-
no sUko: stroški prireje so
v privatnem sektorju znašah
11.379 dinarjev, v družbe-
nem 13.616 dinarjev. Rejci so
iz Mlekarne in sisov dobili
skupaj 9214 dinaijev, farme
9547 dinarjev; razlika nastaja
na farmah zaradi boljše kva-
litete. Mlekarna je mleko
prodala po 13.596 dinarjev,
njeni stroški znašajo 14.602
dinarja. Trgovina je mleko
prodala po 14.956 dinarjev.
Denarni tok je potekal ta-
kole: rejec je mleko, oddano
15. septembra, dobil plačano
16. oktobra. Mlekarna dobi
denar za mleko, prodano 16.
septembra, šestega oktobra,
zadruge še deset dni kasneje,
trgovina ima zaslužek še isti
dan. Zaradi inflacije in zami-
ka plačil dobi rejec namesto
7744 le 5584 dinarjev, zadru-
ga namesto 446 le 321 dinar-
jev, mlekarna 10.531 name-
sto 13.596 dinarjev, trgovini
ostane enako: 14.956. Pove-
dano v odstotkih: rejci dobi-
jo 37,3 odstotke, zadruga 2,2
odstotka, mlekarna 30,9 od-
stotkov in trgovina 29,6 od-
stotkov. V družbenem sek-
torju so razmerja drugačna,
farmam pripada 40,9 odstot-
kov, mlekarni 29,5 odstot-
kov, trgovini ostaja enak
delež.
Po stari navadi je vsaka
stran zagovarjala svoje. Rejci
so tarnali nad stroški, ki so
po besedah Jožeta Šadamu-
na iz kmetijske zadruge Sa-
vinjska doUna posledica tudi
neracionalne    proizvodnje.
Tri četrtine kmetij ima na-
mreč eno do štiri krave, le en
odstotek kmetij ima v svoji
čredi nad 15 krav. Poprečna
mlečnost je 2500 Utrov, med-
tem ko v svetu dosegajo po
pet, šest tisoč Utrov.
Nič bolje se po besedah
Rudija Janežiča ne godi far-
mam, kjer znaša mlečnost si-
cer 6400 Utrov po kravi, 10
odstotkov dobijo še na račun
kvaUtete, toda obresti, zalo-
ge in zamiki plačil so jih do-
končno postaviU ob zid.
Predelava je krivdo valila
na trgovce, na roke plačil, pa
na dragi kapital in visoke
obresti, saj so v prvih deve-
tih mesecih konkretno a Arji
vasi odšteU za obresti 57 mi-
lijard. Novih seveda. Kalku-
lacija deUtvenih razmerij po
besedah Andreja Čulka, di-
rektorja Mlekarne, ne drži,
ker ne upošteva tudi mleč-
nih proizvodov. Okrog uvoza
500 tisoč Utrov mleka iz Mad-
žarske pa je Čulk zagotovil,
da ne gre za noben dumpin-
ški ukrep, za nobeno zatira-
nje domače proizvodnje.
Mlekarna je mleko uvozila
po 16 centov, zanj ni bilo tre-
ba plačati carinskih obvez-
nosti, z uvozom pa so izpol-
njevaU svoje obveznosti do
tujih kupcev.
Predsednik kmečke zveze
Marjan Ribič se s takšno
razlago ni strirvjal in razpola-
gal s podatki, da je liter mad-
žarskega mleka vreden 16 ti-
soč dinarjev, torej več kot
mleko naših rejcev. Andrej
Culk je ostajal pri svoji pr-
votni razlagi.
Uvoznike mleka, tako mle-
karne kot trgovce, je zatem
ostro napadel predsednik za-
družne zveze Slovenije Leo
Frelih. Po njegovem je kata-
strofa, da imamo v Jugosla-
viji v tem trenutku 300 miU-
jonov Utrov uvoženega mle-
ka. Četudi se uvoz komu zdi
rešitev na kratek rok, pa je
dolgoročno gledano to po-
kop slovenske živinoreje.
FreUh vidi rešitev v tem, da
se povežejo 20 let ločeni rej-
ci, tako zasebniki kot farme,
in predelava ter skupaj na-
stopijo proti trgovini, ki je
odločno rekla: mleko bomo
prodajali, si pri tem odrezaU
svoj kos kruha, če ne iz last-
ne proizvodnje, pa iz uvoza.
Boris Tamše iz Merxa tega
ni zanikal. Po njegovem tr-
govina stoji na stališču, da se
mora vsaka stvar na policah
pokrivati sama. Zato so mar-
že od aprila do danes narasle
s 6,323 na 15 odstotkov. »Na
krajše roke plačil trgovina
ne more pristajati, oziroma
lahko, če bodo višje marže,«
je bil kratek Tamše.
O tem, da solidno v vsej
reproverigi živijo le trgovci
je bil prepričan tudi Miro-
slav Rednak s Kmetijskega
inštituta Slovenije. Dejal je,
da so rejci zašU v težave pred
dvajsetimi leti in od takrat ni
noben problem priti do po-
datkov. Pred petimi leti so
prišli v težave v mlekarnah,
zato so danes na voljo infor-
macije tudi iz mlekarn. Edi-
no v trgovine niso priŠU. »S
tem hočem povedati,« je de-
jal Rednak, »da je informaci-
je pripravljen dajati vsak, ki
je v težavah. Ker v trgovino
nismo prišU, trdim, da trgo-
vina ni v stiski.«
Obtoževanja z vseh strani
bi se verjetno nadaljevala, če
ne bi enostavno potekel čas,
namenjen tej javni seji.
O tem, da bi kdo stopil na
isto stran brega, da bi razmi-
šljal o potrošniški zadrugi,
o tržnih akcijah, kakršne
pozna svet pri prodaji mleka,
ni bilo sUšati ničesar. Nekdo
je dejal za šalo, a je vendar
resnica tudi po tej seji: Jasno
je le to, da bomo čez nekaj
dni piU dražje mleko.
IRENA BAŠA
Med udeleženci seje je
prevladovalo prepričanje,
da ne pijemo dragega mle-
ka. Nesmiselno je pričako-
vati, da bomo pili poceni
mleko, če se drago oblači-
mo, če vozimo drage avto-
mobile, če nasploh drago ži-
vimo. Statistika tudi doka-
zuje, da so prodajne cene
mleka narasle od leta 84 za
1776 odstotkov, osebni do-
hodki pa so poskočili za
2591 odstotkov. Statistika
nadalje dokazuje, da se
zmanjšuje delež primarne-
ga proizvajalca. Tako je de-
lež odkupne cene v malo-
prodajni ceni znašal leta
1984 71 odstotkov, lani 42,4
odstotka in letos samo 34
odstotkov.
V Sloveniji porabi prebi-
valec poprečo 136 litrov
mleka, v izdelkih še dodat-
nih 54 litrov. V Jugoslaviji
je poraba 111 litrov in 99
litrov v izdelkih, v državah
EGS 102 litra in 180 litrov
v izdelkih, na Finskem pa
znaša skupna poraba na
prebivalca kar 550 litrov.
Leo Frelib: »Naj povesta
Čulk in Šalamun, kaj sta
storila, da bi stopila na isto
stran reke.«
Boris Tamše: »Nam je vse-
eno, domače ali uvoženo
mleko, od marže ne odsto-
pamo. *
Marjan Ribič: »Lepo, da je
zadružna zveza začela raz-
mišljati tako, kot smo že
zdavnaj razmišljali
Jože Šalamun: »Zadruga
opravlja tisto, za kar je za-
dolžena.*
Andrej Culk: »Tudi če bi na-
ši delavci delali zastonj,
problema ne bi rešili.*
Edi Omladič: »Dolžnost
družbe je, da sledi raz-
meram.*
Foto: UUBO KORBER
Izšel Je Turistični koledarček
Turistični koledarček za leto 1990 za Celjsko turistično
območje prihaja med svoje bralce že šestnajsto leto zapored.
Letos v precej skrajšani in kar najbolj pregledni obUki, ki sojo
zahtevali številni bralci. Tanjši koledarček je tudi posledica
pomanjkanja denaija, saj visoka cena tiskarskih storitev že
daleč presega prodajno ceno. Koledarček je priročnik, ki pred-
vsem opozaija na zanimivosti in značilnosti naše regije in bo
prav gotovo marsikomu zelo dobrodošel. Uredil ga je profesor
Zoran Vudler, zgodovinske podatke in kulturno zgodovinske
pomnike je pregledal profesor Lojze Bolta, lektor in korektorje
bil profesor France Sirk, tehnična urednica pa Jana Krajnc.
Fotografije so prispevali Božo Jordan, Rudi Hrovat, Valent
Vider in FotoUk. Koledarček so natisnili pri Delavski univerzi
v Slovenskih Konjicah.
J. V.
Malo denarla za celiski grad
Kronično pomarvjkanje denarja, predvsem pa inflacija, ki je
izničila že tako skromna sredstva, ki so bila letos namenjena za
obnovo celjskega gradu, niso dopuščala kakšnega bistvenega
premika pri sanaciji gradu. Letos so samo končali z obnovo
obrambnega jarka, v prihodrxjem pa je na vrsti sanacija obramb-
nega stolpa ob Pelikanovi poti.
Z. S.
Praznik v Vrblu
Dušan Pungartnik, predsednik Skupščine krajevne skupno-
sti Vrbje: »Ob letošryem praznovanju krajevne skupnosti Vrbje,
se v našem kraju ne moremo pohvaliti s kakšno pridobitvijo, pa
čeprav zberemo nekaj denarja tudi s krajevnim samoprispev-
kom. HoteU smo zgraditi otroški vrtec, ker pa smo priče skoko-
viti rasti cen in veUki inflaciji, smo spoznali, da z deU ne moremo
pričeti. Zato smo se odločili, da prispevamo del denarja za
gradnjo otroškega vrtca v sosedr^ji krajevni skupnosti, v Žalcu.
S tem smo si zagotovili prostor za naše otroke v žalskem vrtcu.
V tem času pa teče v naši krajevni skupnosti gradnja primar-
nega voda kanalizacije, ki poteka iz šempeterske strani proti
Petro včam.«
JANEZ VEDENIK
Posodobitev bivaka
Ljubenski planinci povečujejo Antejev bivak na Travniku, na
sredi Slovenske planinske transverzale od Smrekovca do Loke
pod Raduho. V bivaku na »najimenitnejši« slovenski planinski
poti so bila le zasilna prenočišča, po prenovi pa bo namesto
dosedanjih 7 do 25 skupnih ležišč. Zunanja dela so končana.
V Planinskem društvu na Ljubnem načrtujejo, da bo bivak po
prenovi odprt in oskrbovan s prehrano in pijačo za konec tedna.
Gornjegrajčani obnavljajo kočo na Menini, ki je odprta vse leto;
pozimi konec tedna in za praznike. Zamenjali so dotrajana okna,
posodobili pa bodo tudi notranjščino in skupna ležišča.
BJ
Podaril likovna dela
Primarij dr. Franc Štolfa je res vsestransko aktiven. Kot
zobozdravnik že vrsto let zdravi zobe celjskim železničarjem,
pomoči pa ne odklar^ja tudi drugim železničjujem.
Nemirni duh je usmeril tudi na raziskovalno področje. Z last-
nimi izumi in tehničnimi izboljšavami je že mnogim bolnikom
omilil bolečine pa tudi marsikateri zobje ostal na svojem mestu.
Znanje tudi kot ploden likovni ustvarjalec. Njegova platna so že
redno na vseh razstavah članov likovne sekcije ŽPD Frače
Prešeren. In teh ni malo. Čeprav je moderne likovne storitve
težko razumeti, je vsebina njegovih platen dopadljiva. In kot
dolgoletni železničar je želel obdobje svojega dela trajno zazna-
movati. To mu je uspelo. Celjskim železničarjem je podaril 11
platen in 10 poslikanih ploščic, ki bodo krasila službene pro-
store ŽTO Celje. S tem dejarvjem je še bolj potrdil svojo naveza-
nost na delovni kolektiv, ki mu izreka javno zahvalo.
M.FRECE
Krvodajalska akcila na Planini
Krvodeoalska akcija na Planini je bila po šentjurski druga
letošnja v tej občini. Na letošr>ji akciji na Planini je darovalo kri
93 krvodajalcev, tretjina več kot lani. V Zdravstveni postni na
Planini so zelo zadovoljni. Pred leti se je za to, najbolj nepo-
sredno obUko solidarnostne pomoči sočloveku odločeilo od tri-
sto do sedemstvo krajanov Planine. Pred kratkim so na srečanju
krvodajalcev Planine podelili repubUška priznanja za krvodajal:
stvo Zdravstveni postaji na Planini, Silvu Levcu in Cvetki
Tržan. Priznanja so podeliU tudi petnajstim dolgoletnim krvoda-
jalcem.
BJ
Malomarno zakopano govedo
v škalskih ugrezninah pri Titovem Velenju je, zaenkrat še
neznan občan zagrebel poginulo govedo tako, da precejšen del
mrhovine gleda izpod zemlje, naokoli pa se širijo neprijetne
vonjave. Ozračja in podtalnice torej ne onesnažujejo le tamkaj*'
nja Termoelektrarna pa še kdo, marsikaj ogrozijo tudi ljudje
sami.
L.OJSTERŠEK
.s. NOVEMBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 7
zmanjkuje kurilnega olja
Jugoslovanska naftna kri-
jj, je tudi v Celju povzročila
jekaj zadreg. Medtem ko
, bencinom ni nobenih te-
pa so zaloge kurilnega
tlja porabljene, nove pošilj-
Mpa sale pičle.
Ze v ponedeljek so nas ne-
kateri občani opozorili, da so
radiatorji v njihovih stanova-
njih topli le zjutraj in zvečer,
čez dan pa jih zebe. Na celj-
ski Toplotni oskrbi so nam
potrdili, da so morali čas
kurjenja v nekaterih kurilni-
cah drastično omejiti, saj je
bilo v rezervoaijih ponekod
le še za dva dni goriva. Ob
tem so bih prizadeti pred-
vsem ostareli in bolni, ki so
ves dan morali preživeti
v nezakurjenih stanovanjih,
ta pa so se kljub toplemu
soncu redko segrela čez 15
stopinj Celzija (pa tudi vsa
niso obrnjena proti soncu).
Pristojni so brez prave reši-
tve nemočno zmajevali, ko
smo jih povprašali, kaj bo
z ogrevanjem v prihodnje.
Bah smo se že, da bodo radi-
atorji ostaU hladni, če ne bo
zelo hitro prispela kakšna
pošiljka kuriva.
Bolj ohrabrujoče vesti so
prišle naslednji dan iz celj-
skega Petrola, kjer smo izve-
deli, da v Celje vsak dan pri-
spe približno 120 tisoč litrov
kurilnega olja. Ta količina
resda zadošča le za najnuj-
nejšo sprotno oskrbo, ven-
dar so na Petrolu hkrati za-
gotovili, da ni bojazni, da bi
kdo ostal na hladnem. Praz-
ne rezervoarje, v katerih je
običajno na zalogi kakšnih
dva milijona ton kurilnega
olja, naj bi napolniU že konec
tega tedna, ko pričakujejo
interventni uvoz iz Mad-
žarske.
NK
Radioaktiven blok?
stanovalce blokov številka 7 in 9 v Drapšinovi
ulici v Celju so pred kratkim vznemirile govorice, da
živijo v »radioaktivnih stavbah«. Opeka, iz katere
sta zgrajena bloka, je namreč izdelana iz pepela
šoštanjske termoelektrarne, ki naj bi bil radioak-
tiven.
V tej domnevi zdaj nekateri iščejo vzroke za
dogodke pred leti, ko so se v sedmici začele podirati
stene in so ugotovili, da malta zidakov sploh ne drži
skupaj. Vendarle pa je takšno napihovanje domnev
zaenkrat še neumestno. Resničnost radioaktivnega
sevanja je namreč treba šele preveriti.
Na Republiškem zavodu za varstvo pri delu so nam
povedali, da naj bi merilne naprave namestili še ta
teden. Pobuda za meritve je na zavod prišla iz celj-
skega Društva za varstvo okolja. Izvedeli smo še to, da
doslej še niso kontrolirali sevanja omenjenih zidakov.
Če pa bi se pokazalo, da je strah pred njihovo radioak-
tivnostjo upravičen, bodo najbrž opravili še več meri-
tev, saj se je pred leti v Sloveniji na vehko zidalo s tem
materialom.
NK
V Žalcu odprli vrtec
v Žalcu so odprli nov otroški vrtec. Na slovesni otvoritvi, katere so se udeležili številni
predstavniki družbenega in političnega življenja občine in drugi, je zbranim spregovorila
ravnateljica VVZ Žalec Mara Mohorko in poudarila, da nov vrtec v Žalcu gradijo leto dni in
to po fazah. Denar zanj zbirajo iz krajevnega samoprispevka, prispevka delovnih organiza-
cij, obrtnikov in prostovoljnih prispevkov posameznikov, del sredstev pa je prispevala KS
Vrbje prav tako iz krajevnega samoprispevka. Gradbena dela so zaključena, od šestih
igralnic pa sta opremljeni dve, tako, da bo vrtec čez nekaj <^asa sprejel 48 otrok starih od 2 do
6 let. Tokrat vrvico ni prerezal kakšen funkcionar, temveč otroci, ki bodo tu preživeli del
otroštva. TAVČAR
Zgodovinski dan Planine
In Kalobja
Na regionalni cesti med Šentjurjem in Planino in
na priključni cesti proti Kalobju so v torek polagali
še zadnje metre asfaltne prevleke.
Na cesti proti Planini, na prej prašnem klancu
Jezerce, kjer je bila potrebna obširna sanacija plazovi-
tega območja, je manjkalo še zadnjih sto metrov
asfalta. Asfaltirali so tudi 400 metrov priključne ceste
proti Kalobju. Na regionalni cesti bodo delavci Cest-
nega podjetja do prvega snega morah urediti še povr-
šinsko odvodnjavanje, odbojne varnostne ograje in še
nekatere okopne in nasipne brežine. Letos opravljena
dela na Jezercah, v dolžini treh kilometrov, so oprav-
ljali 3 mesece. Zahtevna dela so izvajali ob 10 metrov
visokem opornem zidu, ob največjem okopu na Jezer-
cah, kjer so tudi zavarovali bližnje stanovanjske
objekte. S časom primernimi cestnimi povezavami se
obetajo večje možnosti razvoja teh odmaknjenih
krajev. BJ
Iz Elkroja bo
prihajal Mustang
Elkroj je v petek podpisal
pogodbo za odkup licence
z znanim zahodnonemškim
proizvajalcem hlač iz jean-
sa Mustangom.
Ena izmed prednosti od-
kupa te licence je v tem, da
se bo bistveno dvignila ka-
kovost Mustangovega pro-
dajnega programa, saj mora-
jo biti izdelki pod to zaščitno
znamko vsepovsod v svetu
enake kvalitete.
Prihodnje leto bodo tako
v Elkroju z Mustangovimi iz-
delki dosegli promet v vred-
nosti petnajst milijonov za-
hodnonemških mark, proiz-
vodnja pa se bo povečala na
500 tisoč kosov hlač, od tega
pa jih bodo kar polovico iz-
vozili na zahtevna zahodno-
evropska tržišča. Seveda pa
se partnerja odslej dogovar-
jata tudi o tehnični pomoči.
Tako bodo modernizirali
obrat v Luč4h in bistveno
povečali produktivnost dela
v tem delu podjetja. V bližnji
bodočosti bodo ustanovili še
mešano prodajno podjetje,
pri čemer bo Mustang so-
udeležen z 51 odstotki kapi-
tala. Pogodbo o odkupu li-
cence sta podpisala direktor
Elkroja, Ivan Kramer in
predstavnik Mustanga Di-
eter Hermann.
JANEZ VEDENIK
Visoke obletnice šentjurskega
šolstva
šentjurski šolniki se pri-
pravljajo na proslavo treh
visokh obletnic šolstva
v tem mestu. V petek, 15.
decembra bodo proslavili
220-letnico šolstva v Šent-
jurju, 120-letnico obvezne
osemletke in 80-Ietnico se-
danje šolske zgradbe osnov-
ne šole Pranja Malgaja.
Šola ima sodoben prizi-
dek, njeno pročelje pa je
brez nekdanjega okrasja.
Šentjurčani so sprva name-
ravali proslaviti le omenjeno
80-letnico, a so nato odkrili
še drugi visoki obletnici. Za
slavnostno priložnost pri-
prav^ago brošuro s prispevki^
o zgodovini šentjurskega
šolstva in o sedanji vsestran-
ski dejavnosti šentjurske os-
novne šole. Na dvodnevnem
praznovanju sredi decembra
bodo učenci na posebni pri-
reditvi prikazali na sodob-
nejši način svoje počutje
v šoli, prireditelji pa bodo
pridobili tudi govornika slo-
venskega pomena.
Pripravljajo tudi razstave
o zgodovini šole s staro opre-
mo, listinami in učbeniki,
razstavo o današnji dejavno-
sti učencev, razstavo sodob-
ne učne tehnologije in raz-
stavo likovnih izdelkov ter
dela krožkov.
BJ
|f iskanju Dvanajste šole pod mostom
msM ravnatelji epezerlll, da več ket polovica osnovnošolcev ne zaltrkule
' Naša osnovna šola ni tako
lobra, da bi ne mogla biti še
»Ijša. Takšna bi bila lahko
plošna ocena z delovnega
rečanja ravnateljev celj-
kih osnovnih šol, ki je bilo
linulo sredo v organizaciji
Idruženih osnovnih šol Ce-
tin pod vodstvom celjske-
1 Zavoda za šolstvo.
Seja strokovnega kolegija
vnateljev je bila neke vrste
ventura minulega šolskega
ta, preverjanje, kaj od do-
voljenega so uresničiU in
ij je ostalo le na papirju,
isno preverjanje znanja na
liji stopnji osemletke, na
timer, je še vedno živahna
:aksa, kljub temu, da so se
ti dogovorih, da naj bi to
bilko opustiU. Na duševno
Iravje naših otrok pač še
emalo mislimo - vsi sku-
j. Seveda so bile na seji
»legija najbolj dragocene
ibude, nove in sveže ideje.
kot posledica dosedanje,
večkrat manj uspešne in
zgrešene prakse. Letošnje
gradivo za to sejo je bilo do-
polnjeno s podatki iz ostahh
sedmih občin celjske regije,
kar je omogočalo primerja-
ve, bolj ali manj realne.
Ko je že kazalo, da je z na-
šo osnovno šolo vse lepo in
prav, je razprjava opozorila
na prenekatero slabost,
usodno za našo generacijo,
ki raste. Ena takšnih je evfo-
ričnost ob ukinjanju celo-
dnevnih osnovnih šol in po-
dobnih oblik podaljšanega
bivanja, še bolj pa je zaskrb-
ljujoča prehrana našega šo-
larja. Prav ta zna v nasled-
njih letih postati resen pro-
blem. Da nekateri otroci
v šoh že danes stradajo, je
bilo slišati, in ker draginji še
ne poznamo meja, bo treba
kar najhitreje ukrepati. Edi-
na, ki se je na tem področju
modro obnašala, je bila obči-
na Mozirje, ki ni sledila vse-
splošnemu uvajanju partici-
pacij za podaljšano bivanje
in ekonomske cene šolske
prehrane. Edino v tej občini
ni opaziti upadanja števila
šolskih kosil. In ker denarja
v šolstvu (za šolstvo) še zda-
leč ni dovolj, ga bo treba poi-
skati s skupnimi močmi, zla-
sti v občinskih izvršnih sve-
tih in v združenem delu.
Čaka nas tudi evropski de-
lovni čas, ki bo z našo osnov-
nošolsko generacijo še kako
usodno povezan. Glavno je,
da smo nekaj malega prihra-
niU z ukinitvijo vrste celo-
dnevnih osnovnih šol v regi-
ji, republiki.
Kje je celjsko osnovno šol-
stvo v naši regiji? Ima, na
primer, najbolje strokovno
usposobljen kader, največji
letni osip in največ negativ-
nih  ocen  pri posameznih
predmetih in v poprečju naj-
več učencev v oddelku. Kar
se opremljenosti s sodobno
učno tehnologijo tiče, se Ce-
lje počasi približuje regijske-
mu standardu.
V razgovoru so ravnatelji
celjskih osnovnih šol opozo-
rili na problem šolskih knjiž-
nic, katere so v minulem šol-
skem letu »obogatiU« z bori-
mi petsto enotami, na to, da
je treba dati več poudarka
gibalno-ritmični vzgoji (nižja
stopnja), inovativni dejavno-
sti ter se še več ukvarjati
z nadpoprečno nadarjenimi
učenci. Ker so tečaji za raču-
nalniško opismenjevanje
učiteljev prezahtevni, se jih
za to obhko usposabljanja
odloča iz leta v leto manj, so
opozorili. Ob podatku, da je
npr. v osnovni šoli na Hudi-
nji že skoraj 13 odstotkov
otrok iz neslovenskih dru-
žin, se celjski učitelji zavze-
majo za integracijo teh
otrok, ne za asimilacijo.
Celjski učitelji težijo k no-
vim, boljšim, sodobnejšim
oblikam dela, vendar pa je še
vedno čutiti, kot da to našo
mladež preveč »polnimo«
s podatki, s tem pa ji ubija-
mo motiviranost in vedoželj-
nost ter samoiniciativnost.
Včasih se tudi dozdeva, kot
da pri preverjanju znanja na-
ših otrok preveč iščemo nez-
nanje in premalo njihovo
znanje. Tudi o otrokovi dru-
gačnosti bi veljalo več in
večkrat razmišljati.
MARJELA AGREŽ
""''''mmmmiimmm
^rag Milčič
Tatjana Turkoš
Jernej Zaje
tadi imajo mladinske filme
f Ponedeljek so na Polzeh
'jfnom Nobeno sonce zak-
''^'li štirinajsti teden mla-
''skega filma, ki poteka
f^o leto na Polzeli ob Ted-
' (lomačega filma v Celju.
že omenjenega filma
't^redvajah še filme Čisto
^^i gusar. Srečno Kekec,
in vesoljček, Coprnica
•^a in Poletje v školjki pr-
jj drugi del.
J^edrag Milčič: »Letos ni-
Prvič obiskoval predsta-
ve Tedna mladinskega filma
in, čeprav sem nekatere fil-
me videl že prej, so mi bili
tudi letos zelo všeč in sem jih
z veseljem gledal. Imel sem
abonmajsko karto, ki je stala
60 tisoč dinarjev, kar za se-
dem predstav ni veliko.«
Tatjana Turkoš: »Najbolj
všeč mi je bil film Čisto pravi
gusar, pa tudi drugi so bili
dobri. Otroci z veseljem ča-
kamo to vsakoletno priredi-
tev, saj se redko zgodi, da bi
bil na televiziji predvajan
slovenski mladinski film,
prav tako pa tudi v kinu.«
Jernej Zaje: »Zame so bili
filmi, ki sem si jih v tednu
dni ogledal, prijetno doživet-
je, saj sem bil med obisko-
valci prvič. V kino sva hodila
skupaj z bratom Borutom,
vehko pa je bilo tudi mojih
sošolcev, tako, daje bila dvo-
rana skoraj vsak dan polna.«
T.TAVČAR
t. STRAN - NOVI TEDNIK
16. NOVERIDER 1988
Organizacijske ošpice šmarske veterine
10 Cellanl le ogreli za referenčum?
ionu o zdravstve-
stvu živali iz leta
±j<iii ui Veterinarski zavod
v Šmarju kot samostojna
ustanova ne smel obstajati,
ker za to nima nekaterih os-
novnih pogojev, določenih
v Zakonu. Po nekajletnem
iskanju najustreznejše reši-
tve problema obstoja Zavo-
da, je danes jasno, da je nai-
pametnejša čimprejšnja
pripojitev k Zavodu za živi-
norejo in veterinarstvo Ce-
lje« Zdaj Zavod v Šmarju
deluje »na črno«, mimo Za-
kona.
Zavod v Šmarju ne more
biti samostojna veterinarska
organizacija zaradi neustrez-
nih delovnih prostorov, ka-
drovskih in tehničnih po-
manjkljivosti in neustrezne
organiziranosti. Šmarski za-
vod, na primer, ni prostor-
sko usposobljen za diagno-
stično dejavnost, kar je ena
n^večjih ovir za samostoj-
nost.
S to problematiko se je
marski izvršni svet temelji-
to ukvarjal v letih 1986 in
1987 in se zavzel za priključi-
tev k zavodu v Celju, s čimer
pa se šmarski veterinarji ni-
so strinjaU. Zato je izvršni
svet občine Šmarje pri Jel-
šah sprejel sklep, s katerim
je predlagal republiškemu
izvršnemu svetu spremem-
bo 87. člena Zakona o zdrav-
stvenem varstvu živah. Ta bi
se naj spremenil v tem smi-
slu, da ni nujno, da im^o vsi
zavodi vključeno tudi osnov-
no diagnostično dejavnost.
To pobudo šmarskega izvrš-
nega sveta je Izvršni svet SR
Slovenije zavrnil. Ista pobu-
da se je nato znašla pred re-
pubhško Skupščino, rezultat
pa je bil isti. Lani februarja
je republiška veterinarska
uprava imenovala komisijo,
ki si je ogledala prostore in
pogoje dela v Šmarju, julija
pa izdala odločbo o prepove-
di dela na področju zdrav-
stvenega varstva živah. Na to
odločbo so se v šmarskem
Zavodu pritožili, drugosto-
penjski organ pa je pritožbo
zavrnil.
Ko ni pomagala niti pritož-
ba na Vrhovno sodišče SR
Slovenije, so se. v Šmarju
»vdali« in izrazih pripravlje-
nost o priključitvi k Celju.
Novembra lani, po uspelem
referendumu v Zavodu
v Šmaiju, je o tem razprav-
ljala šmarska delegatska
Skupščina, ki je dala soglas-
je, da se Veterinarski zavod
Šmarje pri Jelšah priključi
k Zavodu za živinorejo in ve-
terinarstvo v Celju. Delegati
so postavih tudi enega od
pogojev, ki pa za Celjane ni-
kakor ni bil sprejemljiv:
s priključitvijo bi moral za-
vod v Celju prevzeti vse fi-
nančne obveznosti in terja-
tve Veterinarskega zavoda
v Šmarju. Da bi to oviro od-
pravili, so v Šmarju n^eli
posojilo v višini 200 milijo-
nov dinarjev (HKS), ki bo
odplačano prihodnji mesec.
Po uspelem referendumu
o priključitvi v Veterinar-
skem zavodu v Šmaiju no-
vembra lani, je bilo pričako-
vati, da bodo isti postopek
izpeljali tudi v Celju, zlasti še
po zagotovilu o šmarski fi-
nančni »nedolžnosti«, ven-
dar do referenduma v Celju
do danes še ni prišlo. Bržčas
imajo za to celjski veterinarji
še kakšne, svoje razloge. Te
dni bo o referendumu raz-
pravljal svet Zavoda za živi-
norejo in veterinarstvo
v Celju.
Upati je, da se bo odločil
v korist stroke in šmarskega
zdravstvenega varstva živah,
ki je v negotovem položsgu.
Zavlačevanja z obeh strani,
pri čemer so v Šmarju
v »prednosti«, je bilo dovolj.
MARJELA AGREZ
Podpora programu neodvlsnili
sindikatov
Na dopolnitve in spremembe statuta sindikatov
v Šentjurju nimajo pripomb. Spremembi dela mora
slediti tudi sprememba statuta, so menili na razšir-
jeni seji občinskega sindikalnega sveta.
V razpravi o programu neodvisnih sindikatov v Slo-
veniji so ga člani v vehki večini podprli. Menili pa so,
da prenova sindikata, na vseh ravneh, s »starimi«
ljudmi in starimi pogledi ni mogoča. Glede vključeva-
nja v republiške odbore sindikata dejavnosti zaradi
prem^hnih delovnih organizacij nim^o pogojev.
V razpravi so nadalje menili, da se morego organizirati
v močnem sindikatu, ki bi bil v pomoč sindikatom
v nastagžOočih podjetjih. V programu dela do marčev-
skega sindikalnega kongresa je zamišljeno kakšni naj
bi bih zbori sindikatov v podjetjih in kakšen tudi
sistem kadrovanja sindikalnih zaupnikov v podjetjih.
Šentjurčani so predlagah za vohtve organov sindikata
odprte kandidatne hste za vse funkcije. Predsedstvo
nai ne bi volili več na občinskem svetu, ampak bi tam
izvohh le predsednika, ki bi sestavil predsedstvo in
organe gbčinskega sveta. _ JBJa
Slaba leUna jabolk
Slovinovi temeljni orga-
nizaciji Vital v Mestinju jo
je krepko zagodla letošnja
piškava letina jabolk, prav
od te »surovine« pa je naj-
bolj odvisna proizvodnja
sadnih sokov in koncen-
tratov.
Letos so predelali 884 ton
jabolk, od tega iz domače ob-
čine 26 ton, iz žalske 27, iz
sosednje Hrvaške 150 ton in
okoh 700 ton iz Vojvodine.
Ker pa te količine še zdaleč
ne bi zadoščale, so v Suboti-
ci kupih nadaljnjih 3600 ton
jabolk, predelavo pa organi-
zirah v neposredni bližini, na
madžarski strani. S to po-
godbo med Slovinom in
madžarskim partnerjem so
občutno zmanjšah stroške
transporta. Iz te koUčine ja-^
bolk so proizvedh okoli 300
ton jabolčnega koncentrata.
Vsega nai bi v Mestinju letos
izdelah okoh 400 ton, 80 od-
stotkov pa ga bodo izvozili.
Poleg jabolk so v Mestinju
predelali tudi 55 ton črnega
ribeza, pretežno s šmarskega
območja, na sejmu Vino 89
v Loubljani pa so letos prejeli
3 zlate in 2 srebrni medalji.
Teh je zdaj že toliko, da se jih
več ne splača šteti. Morda bi
se jih bolj splačalo prodajati,
se rad pošali Zvonko Mur-
gelj, direktor mestinjskega
Vitalovega tozda.
. ^M^AGRfiŽi
Obnovljen velenjski grad
Mojstru Brunu Grabovacu in njegovim bo do zime ven-
darle uspelo izpolniti naročilo Kulturnega centra Ivan
Napotnik iz Titovega Velenja. Velenjski grad bo tako že
letos zasijal z obnovljenimi pročelji, po napovedih pa naj bi
nova grajska obleka zdržala vsaj naslednjih sto let.
L.OJSTERŠEK
Dobrodelna prireditev
Kulturno umetniško društvo na Ljubečni bo
v petek, 17. novembra ob 18. uri v dvorani Zadružnega
doma pripravilo dobrodelni koncert katerega čisti
dobiček bodo namenili mlademu Damjanu Skutniku
za invalidski voziček. Na Ljubečni že vsi živijo za to
prireditev. Otroci v šoli so napisah plakate, pevci,
pevke, godbeniki in plesalci pa pospešeno vadijo. Vsi
se zavedlo pomembnosti te dobrodelne prireditve, saJ
lahko dobro pripravljena učinkovito pomaga uresni-
čiti želje mladega Damjana. Poleg nastopa domačih
članov društva se je tej akciji pridružil tudi vokalni
kvartet Frankolovčani. Njim pa se bo nsgbrž pridružil
še kakšen harmonikar, ki je v zadnjih letih pobiral
lovorike na Zlati harmoniki. Vse kaže, da bo na tej
dobrodelni prireditvi dvorana polna. Obiskovalci pa
bodo lahko zares dvakrat veseh, kot so zapisali
v vabilu, prvič, ker bodo pomagali Damjanu in drugič,
ker bodo uživali v pestrem programu dobrodelne pri-
reditve.
M. B.
Slapovi Jugoslavije
Vsakoletni, že 24. Planinski večer društva iz Rogaške Slai
bo v soboto v Kristalni dvorani. PripravljsOo kviz o slapo
Jugoslavije. Vabijo planinska društva, da prijavijo za kviz teK'
movalne skupine s tremi do petimi člani, ki bodo odgovarj^
pismeno. Neoboljša skupina si bo zaslužila kristalni po^
v trajno last. Planinci pripravljajo tudi srečolov, zabavo z glaS''*'
in žrebanje vstopnic. ^
a Celjskem ne manjka dobrib gostiln
-Ijska turistična zveza je ocenila
bna gostišča na širšem celjskem
uiističnem območju. Letos so oceni-
li po tri najboljša gostišča v vsaki
'.ibčini. Prihodnje leto bo ocenitev
splošna in takrat bodo med najboljša
prav gotovo prišla še nekatera, ki si
to prav gotovo zaslužijo.
N£yboljša gostišča v posameznih ob-
i^inah so izbrali na osnovi predlogov
Obrtnih združenj v občinah. Združe-
nja za turizem in gostinstvo Slovenije,
pubhkacije Gostilne na Slovenskem,
na osnovi seznama, objavljenega v av-
tokarti AMZ in anonimnih ugotovitev
komisije Celjske turistične zveze.
V občini Celje so se med tri nag bolj še
uvrstih Madrugada, gostišči Irme Ko-
štomag na Polulah in Ivana Klinca
v Strmcu. Občina Laško: Nande Str-
nad, Hotemež, gostilna Jež Radeče in
gostilna Marije Bezgovšek v Laškem.
Občina Mozirje: gostilna Raduha v Lu-
5ah, gostilna Trobej v Gornjem gradu
in gostilna Milica Atelšek v Rečici ob
Savinji. Občina Slovenske Konjice:
gostilna Jernej Kuzmam v Vitanju, go-
stilna Ludvik Smogavc v Gorenju in
gostilna Vlado Ulipi v Zrečah. Občina
Šentjur: gostilna Marjan Bohorč, Šent-
jur, gostilna Marija Vovk, Ponikva in
gostilna Olge Škoberne, Dobje. Obči-
na Šmarje pri Jelšah: gostišče Da-Da,
Šmarje, gostišče pri Cirilu, Sodna vas
in gostišče Gorski dvor. Žagaj. Občina
Velenje: Gostišče Pod klancem. Rav-
ne, Pri Vidi, Zavodnje in gostišče Mire
Acman, Skorno. Občina Zadec: Gostiš-
če Štorman, Šempeter, Matjaž, Polzela
in Zdenka Novak, Gotovlje.
Prihodnji teden bodo razglasili tudi
deset najboljših družbenih gostišč na
Celjskem. Od prvega do desetega me-
sta so se ta gostišča razvrstila takole:
Ob Savinji (Celje), Sonce (Rogaška
Slatina), Triglav (Dobrna), Kajuhov
dom (Šoštanj), Lovec (Vojnik), Slovan
(Vransko), Ribič (Celje), Pri ribniku
(Kozje), Menina (Gornji grad) in Kmet
(Luče).
ZORAN VUDLER
Zgodovinska podoba Celja na razstavi
Povojni razvoj so preUstavlll v Muzeju revolucije
Raziskovalna prizadevanja
Muzeja revolucije Celje velja-
jo novejši zgodovini in kot del
te strokovne pozornosti se
obiskovalcu kaže nova stalna
razstava, ki prikazuje razvoj
Celja po letu 1945.
Razstava je nastajala posto-
poma in je razdeljena v tri ci-
kluse. Prvi ciklus zagema ob-
dobje od leta 1945 do 1950 in so
ga avtorji Jože Vurcer, Andrej
Rihter in Rolanda Fugger Ger-
madnik predstavih že februar-
ja 1987. Drugi in tretji del stal-
ne raizstave pa je zasnovala Ro-
landa Fugger Germadnik.
Predstavlja zgodovino Celja
od leta 1950 do leta 1963 in ta
del so odprh marca preteklo
leto. Tretji del raizstave, ki zak-
ljučuje podobo Celja z letnico
1980, bodo odprh 21. novem-
bra. Celotno razstavo je obliko-
val arhitekt Božo Podlogar,
tehnično izvedbo so prevzeli
Steklar in Tami iz Celja, foto-
grafi Viktor Berk, Edi Masnec
in Fotodelavnica MLR Slove-
nije. Finančno sta razstavo
omogočili kulturni skupnosti
Celja in Slovenije.
Natcinčna predstavitev zgo-
dovinskega utripa mesta je
v naših prostorskih možnostih
iluzija, zato posveča razstava
pozornost le najbolj izrazitemu
in tipičnemu. Prvi in drugi del
prikazujeta evforijo prvih po-
vojnih let in izgradnjo mlade
družbe, tretji del pa dileme Ce-
lja kot starega industrijskega
centra, ki se v sedemdesetih in
osemdesetih letih znajde na
razpotju. Breme zastarele go-
spodairske strukture postaja
vse težji, ob tem pa se potenci-
ra še ekološka problematika.
Obe vprašanji še vedno čakata
odgovora.
Pri nas se le počasi pričenja-
mo zavedati, da današnji in ju-
trišnji dam rasteta iz včeragš-
njega, zato se je izgubilo mno-
go dokumentov, ki bi danes
pomembno oblikovah našo
zgodovinsko zavest. Zato gre
toliko večja zahvala številnim
posameznikom in orgamizaci-
jam, ki so imeh odnos do do-
kumentov že takrat, ko so bih
s tem še izjeme. Da je mesto
oživelo za razstavo, pa so pose-
bej zaslužni: Pavle Božič, Mi-
lan Božič, Viktor Berk, Vida
Bogataj,   Zdravko   Božičnik,
Živko Beškovnik, Janez Cvirn,
Leopold Drame, Anton Drev,
Ivo Erhatič, Rado Gabft)vec,
Lenka Gabrovec Molek, Risto
Gajšek, Gustav Grobelnik, Mi-
lan Gorjanc, Stanko Hrovatič,
Vito Haizler, Ivo Hanžič, Rado
Jenko, Emii Jejčič, Darinka in
Melhior Jošt, Majda Kvar, Sta-
ne Kokalj, Stanko Lorger, Ivan
Meke, Ivanka Milovanovič, Ja-
nez Maviič, Drago Medved,
Božena Orožen, Silva Prelc,
Bera Prime, Jure Pervamje,
Oto Pestner, Otmar Riva, Pa-
vel Rojs, Andreja Rihter, Stan-
ko Reberšak, Franc Simonič,
Jure Sadar, Minka Škorjanc,
Demeter Švagcer, Vlado Šh-
bar, Olga Vrabič, Rudolf Vaj-
dič, Igor Vodnik, Alenka Vo-
grinc, Vincenc Vipotnik, Jože
Vurcer ter ustanove in delovne
organizacije: Arhiv SRS, Aero,
tozd Kemija, Centralni arhiv,
DSSS, AD Kladivar, Cinkarna,
Večer-FotOeirhiv, Etol, Emo,
Formator, Fotokino društvo
Celje, Geodetska uprava Celje,
Hotel Evropa, Izletnik, Knjiž-
nica Edvard Kardelj Celje, Ki-
nopodjetje Celje, Kreator-Ve-
zenine, Lik Savirga, Ljubečna
Celje, Muzej ljudske revolucije
Slovenije, Metka, Nivo, OŠ I.
celjske čete, OŠ Frankolovo,
OS Ivan Kovačič-Efenka, Po-
krajinski muzej Celje, Papirni-
ca Radeče, Razvojni center Ce-
lje, SLG Celje, Občinski
upravni organi Celje, Arhiv
Srednje tehniške šole Maršal
Tita Celje, Steklar Celje, Zgo-
dovinski arhiv Celje, Zlatarna,
Zavod za socialno medicino in
higieno Celje, Zveza telesno
kulturnih organizacij Celje,
ZZB NOV Celje, SZDL Celje,
ZSS Celje, Železarna Štore, in
TVD Partizan Gaberje.
ROLANDA FUGGER
GERMADNIK
jeJNOVEMBE^OM
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Toča
golov
v Žalcu
Fotografije:
EDI MASNEC
LJUBO KORBER
^ifle ni le najboljši filmski
igralec, odličen je tudi z žo-
fO. Rifletove vragolije opa-
taje komentator radio
ljubljana Matjaž Kranjec,
nekoč aktiven nogometa
Slovana.
Prisotnost medijev je izko-
ristil Stane Novak, ki je or-
ganiziral tekmo v »biciki
tolkanju*; kolesa tudi sana
proizvaja. Dva takšna je tu-
ii podaril sodelujočim, žal
pa ugotovil, da ga na TV ni-
ti omenili niso. Vendar pa je
tekma odlično uspela (na
sUki Jani Alič - Dnevnik in
Stane Klemene, Zlata selek-
cija) pa tudi ugodne ocene
iirkajočib ter zanimanje
frisotnih gostov in gledal-
tev sta obliž na »ignorant-
iLO" obnašanje TV do Sta-
Ktovega inovatorstva.      ,
Zvezda večera je bil Miro Cerar, ki je slavil 50. letnico. Pripomogel je k zmagi Zlate
selekcije, naredil nekaj stoj in premetov ter upihnil 50 svečk. Tako nastopajoči kot
gledalci so mu zapeli Srečen praznik...
Gledalci v športni dvorani (bilo jib je več kot 1000) v Žalcu so imeli prejšnji teden zares kaj videti. Predvsem
točo golov, ki so jib dali člani Zlate selekcije ustvarjalcem oddaje Zdravo (8:1) in nespretnim novinarjem
(4:2). Videli so nekai okroelib. krivonogib in celo slepih televizijcev in časnikarjev (na sliki Barbara Jerman).
Plazovi Everesta
s pisanjem sem nehal 14.
Rptembra, ko je snežni plaz
mičil naš tabor I. Tudi dru-
(e odprave na tej strani
Everesta niso bile na bolj-
iem. Tako so naslednji dne-
ri minili v obnavljanju ta-
korov in v zamenjavi nape-
tih vrvi, ki nam jih je tudi
precej potrgalo. Ves čas pa
ie enolično snežilo, kar je
ušo moralo potisnilo čisto
lo ničle.
(neve smo izkoristih za to-
k)rjenje opreme, ki jo bomo
ptrebovah v višjih taborih,
»ko da smo iz tabora II nare-
tU kar manjše skladišče.
IZa 21. septembra zvečer
pio se s Čilenci dogovorili,
R nam bodo odstopili tele-
bsko zvezo preko satehta.
b dogodek bi lahko imeno-
*li zgodovinski, zakaj prvič
Zgodovini jugoslovanskega
^alaizma je bila vzpostav-
fcna direktna telefonska
'5'eza s Himalaje v domo-
"ino.
^aša skupina je prišla na
jsto za telefoniranje šele na-
'fdnji dan. Pol noči sem
Ifemišljeval, kaj se bom po-
(»varjal, potem pa je nasled-
il dan prišlo do okvare in
telefonom ni bilo nič. V na-
* Veliko razočaranje.
iilencl pripravijo
^bavo
,V noči 21. na 22. septem-
je bilo šest članov čilske
Pprave pod zahodno ramo
Nresta na višini 6700 me-
K. Ker so opazili, da moč-
2 sneži in postaja nevarno,
" Se odločili za sestop. Očit-
vsi niso bili za to in med
Jitfti se je vnel prepir, a so
' proti jutru le začeh spuš-
% Naslednji dan so zato
^ najsrečnejši ljudje pod
^Ho Everesta. Ponoči je na-
^eč potegnil mogočen plaz
in odnesel njihov drugi vi-
šinski tabor. Šest srečnežev
je pripravilo pravi žur.
Pa proslavljanja še ni bilo
konec. Trije člani naše od-
prave so dobili sinove. Šerpa
Doije in Leptir po enega,
Žnidarič pa dvojčka. Šer-
povski ples nas je zadržal
dolgo v noč. Zelo zapleten je
ta ples, a ko imaš v sebi ne-
kaj alkoholnih notic, se ti
zdi, da strašansko obvladaš
besedila pesmi in premika-
nje nog.
Vreme pa se nikakor ni ho-
telo izboljšati in čakanje nas
je pošteno namučilo. Manj
kot mesec dni nam je ostalo.
Šerpe so nam povedah, da
lahko nesejo do vrha Evere-
sta 10 kilogramov za 50 do-
larjev. Tudi sam sem napel
ušesa, saj moje padalo tehta
le 5 kilogramov, pogledal
Dorjo in iz njegovega nasme-
ha razbral, da najin dogovor
še velja.
Končno seje tudi nekoliko
zjasnilo, da je Benijeva sku-
pina lahko začela napredo-
vati. Toda v steni je bilo veh-
ko novega snega, tako da je
bilo napredovanje toUko tež-
je in Benijeva skupina je
opravila le polovico načrto-
vanega - napeh so 200 me-
trov vrvi na White Limbu.
Za njimi je bila na vrsti
moja skupina. Toda spet se
je spustila megla in začelo je
rahlo naletavati. Iz baze so
nam odsvetovali kakršnoko-
li napredovanje v steni, toda
naša nestrpnost je bila pre-
velika. Ponoči smo zapustih
varno zavetje šotorov. Bil je
strupen mraz, a smo bih
k sreči dobro oblečeni. Sam
sem bil oblečen v Aesse
oblačila, ki imajo garancijo
do -50 stopinj Celzija. Še ni-
koh nisem imel na sebi kaj
tako dobrega, a žal - bilo je
sposojeno, sai takšna zadeva
stane milijon lir, kar si ne
morem privoščiti.
Ko oživi stena
Pred vstopom v steno nas
je pošteno prestrašil večji
plaz, a nas je k sreči le opla-
zil. No, lep začetek noči, smo
si dejali. Po osmih urah smo
prišh do drugega tabora.
Vreme se je že pošteno pok-
varilo, da bi se nairaie zavih
v spalno vrečo in zaspah.
A smo bili spet trmasti; 26.
septembra ob šestih zjutraj
sem zagazil celeč nad tabo-
rom II. Vse skupaj se mi je
zdelo popolnoma nesmisel-
no, saj je kazalo, da sneženje
ne bo prenehalo. Toda na za-
četku White Limba me je ča-
kalo čudo - jasno vreme, pod
mano pa morje megle. Kako
lep pogled in kako bo šele
podnevi v soncu. Toda tam
daleč za goro Čo-Oju se je že
grozeče bliskedo.
Kmalu so prišli za mano še
ostali iz skupine in Šerpi.
Plazove smo odmislih in
s Slavkom sva napela še 200
metrov vrvi do prostora, kije
bil predviden za tabor III.
Toda bili smo popolnoma iz-
mozgani, vreme pa se je že
nevarno poslabšalo. Tako
s-postavljanjem trojke ni bi-
lo nič. Najprej sta pobegnila
Šerpi; z roko sta pokazala
proti dohni in se po angleško
zadrla »noro«. Tudi mi smo
bili njunih misli, saj je stena
spet oživela; bobnalo je levo
in desno od nas.
V bazi so bili nekoliko raz-
očarani, ko so zvedeh, da
nam ni uspelo postaviti šoto-
ra na trojki. Toda dali smo
vse od sebe in več res ni bilo
mogoče narediti.
Šerpi sta spet pokazala
v dohno in začela sestopati,
mi pa smo bili tako utrujeni,
da smo prespali na dvojki.
V dolino bi nas lahko tisto
noč spravil le kakšen plaz
- s taborom vred.
Ponoči je spet zagrmelo na
White Limbu - v dohno je
odpotoval ogromen plaz. Ne-
verjetno, kakšna srečajo bila
na naši strani.
Naslednje jutro smo sesto-
pili v globokem snegu. Za
nami je bila spet ena težka
življenjska preizkušnja. Zve-
deli smo, da so vse ostale od-
prave zbežale iz stene, le mi
smo trmoglavih.
Nam štirim so v šotoru vsi
stregli, saj smo bili čisto za-
nič. Zunaj pa je spet naleta-
val sneg...
Dalje prihodnjič
10. STRAN - NOVI TEDNIK
16. NOVEMBER 1989
Mrtvo
mesto se
prebuja
otroški smeh z okna, okrašenega
s cvetjem in izložba, lepo urejena, polna
blaga, ki naznanja kupčijo in zadovolj-
stvo, sta poglavitna elementa pri ohranja-
nju življenja v mestu. Poleg sodobno ure-
jenih stanovanj, dvorišč in cest, seveda.
Celjani so se že pred leti postavili po robu
umiranju starega dela mesta in v tem
času veliko naredili, da se med debele
zidove starih stavb spet vrača življenje.
Nekaj utrinkov je zabeležila tudi kamera
našega fotoreporterja.
Fotografije: EDI MASNEC
16. NOVEMBER 1989
NOVI TEDNIK-STRAN 11
»Tam na klancu je vse živo
vkup so iz vasi otroci
vsak sani v premrli roci
vozi in drži se krivo«
Tudi Damjan je s Klanca,
tistega pri Dobrni!
Tudi on bi rad bil med njimi!
Pa ga je kruta bolezen
prikrajšala za to!
ALI PA MORDA NE?!
Poskušata Damjana vrniti
svojim vrstnikom
To stran namenjamo tistim, ki nam bodo pomagali
kupiti električni invalidski voziček za
našega Damjana!
1^ STRAN - NOVI TEDNIK
Prvi nagrajenec TDF - Veter v mreži
Zlato nagrado "Motod Badlura^ filmu Filipa Robarja Dorina
Na sklepni slovesnosti 17.
Tedna domačega filma
v Celju so podelili vrsto na-
grad in priznanj »Metod Ba-
djura« najvidnejšim dosež-
kom v slovenskih Hlmih
preteklega leta, razglasili
igralko, igralca in debitan-
ta leta ter podelili najvišje
priznanje občinstva - Celj-
skega viteza. Največ priz-
nanj je dobil fllm Veter
v mreži režiserja Filipa Ro-
barja Dorina, ki mu je žirija
Društva slovenskih fllm-
skih delavcev dodelila tudi
zlato nagrado »Metod Ba-
djura« z diplomo.
Sploh pa je žirija DSFD
(Polde Bibič, Bojan Kavčič,
Franci Slak, Tugo ŠtigUc in
Rapa Šuklje) po ogledu vseh
letošnjih slovenskih filmov
ugotovila, da slovenska film-
ska proizvodnja zadnja leta
stagnira tako po številu fil-
mov, kot po kvahteti. Sivo
povpriečje te produkcije pa
- paradoksno - presegata
dva izvrstna filma, ki po
mnenju žirije potrjujeta, da
edino suveren avtorski an-
gažma lahko preseže inert-
nost nacionalne filmske poh-
tike. Zato se je žirija soglas-
no odločila in podelila zlato
nagrado »Metod Badjura«
z diplomo režiserju Fihpu
Robarju Dorinu za režijo ce-
lovečernega filma Veter
v mreži, drugo zlato nagrado
»Metod Badjura« z diplomo
režiserju Alešu Verbiču za
režijo kratkega filma Nekoč
je bilo, tretjo zlato nagrado
»Metod Badjura« z diplomo
pa celotni avtorski in igral-
ski ekipi celovečernega fil-
ma Veter v mreži. Žirija je
podehla tudi dve posebni na-
gradi »Metod Badjura« z di-
plomama, in sicer mlajšemu
snemalcu Petru Bratuši za
kamero v filmu Nekoč je bilo
ter študentu AGRFTV Alešu
Verbiču za avtorstvo istega
filma. Priznanja »Metod Ba-
djura« z diplomami pa je žiri-
ja DSFD podelila: Stanku
Kostanjevcu za montaži fil-
Na zaključni slovesnosti so podelili najboljšim ustvarjalcem nagrade in priznanja.
mov Kavarna Astoria in Ne-
koč je bilo, Lojzetu Rozma-
nu za vlogo v filmu Nekdo
drug, Zvonki Makuc za ko-
stumografijo v filmu Veter
v mreži, Gabrijeli Fleisch-
man za masko v filmu Veter
v mreži ter Marjanu Sticker-
ju za film Tevžej.
Žirija Novega tednika in
Radia Celje ter revije Stop
(Marjeta Gregorač, Jelka Se-
žun in Drago Medved) pa je
razglasila igralca, igralko in
debutanta leta. Naslove je
podelila Janezu Hočevarju-
Rifletu za vlogo v filmu Ka-
varna Astoria, Lidiji Kozlo-
vič za vlogo v istem filmu ter
Marku Mlačniku za vlogi
v filmih Nekdo drug in Veter
v mreži.
Po mnenju celjskega ob-
činstva, ki je z ocenami od
1 do 5 izbiralo najboljši slo-
venski celovečerni film, si je
najvišjo oceno prislužil film
Kavama Astoria režiserja Jo-
žeta Pogačnika. Dodelili so
mu simbohčno nagrado Celj-
skega viteza.
Čas, ki ga ne bo nikoli več...?
Klub kulturnih delavcev Ivan Cankarje skupaj z odborom TDF pripravil sociološko naravnan pogovor »Čas, kije bil in
ga ne bo nikoh več«. Izhodišče pogovora je bil film Kavarna Astoria, režiser filma Jože Pogačnik, dramaturg Marjan
Brezovar ter »gostujoči« režiser Rajko Grlic pa so skupaj z obiskovalci kluba razmišljali o času v jugoslovanskih filmih
sploh, predvsem pa o ideoloških zablodah naše polpretekle zgodovine. Izrazili so bojazen, da ob spreminjanju vrednot
padamo v nove laži in v miselnost, ki bo kulturi, še bolj nenaklonjena kot je bila povojna.
Zlepljeni utrinki letošnjega TDF.
Filmsko vkiJučevaniSj
Spremembe ¥ ¥lbl - tržnost In kakovost
Zadnji dan TDF je bilo
v Celju posvetovanje o mož-
nostih in perspektivah slo-
venske kinematografije v ju-
goslovanskem in evropskem
prostoru. Da bi se lahko
vključevah v širše tokove,
moramo zagotoviti ustrezno
evropsko kakovost naših fil-
rnov, te pa bolj tržno ponuja-
ti. Za vse to pa so potrebnost
naših filmov, te pa bolj tržno
ponujati. Za vse to pa so po-
trebne spremembe tudi v Vi-
bi, ki mora kot osrednji slo-
venski filmski producent ob
posameznih projektih
ustvarjalno in poslovno
združiti ustvarjalce, razhčne
organizacije, ki vidijo v vla-
ganju v film poslovno korist
ter tuje sovlagatelje.
Možnosti za preboj v Evro
po po besedah mnogih ude
ležencev imamo. Naš film se
je znašel v položaju, ko je
v tujini pravzaprav bolj ce-
njen kot doma, Jugoslavija
je podpisnica evropske kul-
turne konvencije, za sodelo-
vanje pri naših filmskih pro-
jektih pa se tujci tudi zani-
majo. Toda najprej moramo
stvari urediti doma - filmsko
produkcijo je treba posodo-
biti, da bo za sodelovanje
sploh sposobna, kulturna
politika ne sme biti stvar sa-
mo ene hiše - v tem primeru
Vibine - pa če je ta še tako
Pervanla Išče razbojnika
Jure Pervanje je TDF izkoristil za
pripravo tiskovne konference o no-;
vem slovenskem filmu Do konca im
naprej, ki ga bodo predvidoma pri-
čeli snemati januarja prihodnje leto.
Pri snemanju bosta z roko v roki
sodelovala Viba film in Studio 37.
V novem slovenskem filmu, za ka-
terega je scenarij napisal Nebojša
Pajkič, ga po besedah režiserja Per-
vanje za akcijski žanr s krepko pri-
mesjo humorja. Toneta Puha, ropar-
ja, ki »operira« po Sloveniji in ki ga
ne morejo ujeti, bo igral Matjaž Tri-
bušon. Neprestano ga bo v filmu za-
sledoval Janez Hočevar-Rifle, v več-
jih vlogah pa bodo nastopih še Luč-
ka Počkaj, Vesna Jevnikar, Barbara
Lapajne, Gojmir Lešnjak, Jonas
Žnidaršič in številna znana imena
jugoslovanskega filma, ki se bodo
pojavljala v posameznih prizorih.
Med njimi bo tudi ^
ki smo ga na letošnj''
v vlogi Kuduza istoi:"'
Filmski ustvarjale
da bodo film že lahko
festivalu v Pulju, po]"
reo tehniki. Film bod"
vsem v Beh Krajini. 1"
Jureta Pervanje že
v filmske namene,
meji z Italijo. Tone P
mu obsodijo na dve*
196 let zapora, je toj
k filmskim gledale«
filma pa optimisti^''
da bo ta film všeč g'^
S TDF so poroča'*'
mejčič, Mateja Podje<^
in Ines Drame, za   j
skrbela Edi Masne«
eler. ^

mm TEDNIK - STRAN 13
)tudi letos ocenjevali nove slovenske filme.
Kakšna bo bodoča prireditev
Teden domačega filma
Enotno mnenje s posvetovanja
o bodočih poteh TDF je, da se priredi-
tev mora v bodoče spremeniti. Osred-
nja slovenska filmska manifestacija
je v dosedanjih sedemnajstih ponovi-
tvah opravila pomembno kulturno
poslanstvo v ožjem in širšem kultur-
nem prostoru, vendar potrebuje no-
vih programskih in organizacijskih
prijemov in spodbud, da se ne bo
skristalizirala v rutinsko ponavlja-
nje vnaprej pričakovanega, ampak
bo ostala prostor živahnega pretoka
informacij, idej in spoznanj, prostor
poglobljene komunikacije ustvarjal-
cev z občinstvom in stalna spodbuda
razvoja domače kinematografije
v vseh njenih segmentih.
To je v uvodnem razmišljanju na po-
svetovanju poudaril predsednik ob-
činske konference SZDL in dolgoletni
član organizacijskega odbora TDF
Slavko Pezdir, ki je v nadaljevanju
predstavil svoja videnja programskih,
organizacijskih in finančnih spre-
memb bodočih Tednov. Po njegovem
bi moral TDF ostati osrednja sloven-
ska filmska prireditev, na kateri bi slo-
venski ustvarjalci (poklicni in nepo-
klicni), producenti (alternativni in »dr-
žavni«) pokazali vse dosežke zadnjega
ustvarjalnega leta v celovečernem in
kratkometražnem filmu. Zavzel pa se
je, naj TDF omogoča slovenskemu fil-
mu soočenje s širšim okoljem, občin-
stvu pa primerjave z izbranimi dosežki
iz jugoslovanskih kinematografij ter
sosednjih dežel iz prostora Alpe-Ja-
dran. Kar zadeva organizatorja, pa se
Slavku Pezdirju zdi najbolj smotrna
rešitev, da bi bil nosilec organizacije
Kinopodjetje Celje, za prireditev samo
pa bi moral biti predvsem večji delež
republiških sredstev.
Teden domačega filma si mora nuj-
no izboriti svoje mesto v slovenskem
kulturnem, nacionalnem programu in
postati del enovite slovenske kulturne
politike, pravi izvršni sekretar pred-
sedstva CK ZKS Milan Bratec. Ob
tem, kar se spreminja v slovenski ki-
nematografiji, pa se ponuja priložnost,
da se celjski Teden izrazito usmeri
v Evropo. Silvan Furlan, filmski kriti-
čar pri reviji Ekran se ni ogreval za
možnost, da bi Teden domačega filma
postal festival filmov Alpe-Jadran, kar
je kot možnost omenil direktor Vibe
Josip Košuta. Furlan je bil ogret pred-
vsem za to, da bi na TDF pripeljali
zanimive projekte s tega področja, kar
bi za seboj potegnilo tudi trgovce
z novci, kot je dejal. Predsednik Dru-
štva slovenskih filmskih delavcev Mir-
ko Lipužič pa je na posvetovanju
o tem, kakšne poti n^ TDF ubere v bo-
doče, vztrajal, naj prireditev ohrani
zasnovo, kakršno ima sed^. TDF ima
svoj imidž, po katerem ga poznajo
povsod po Jugoslaviji. Če bi na TDF
vnesli mednarodne razsežnosti in bi
postal festival Alpe-Jadran ali festival
evropskih regij, pa bi postal dvodelen,
je razmišljal Mirko Lipužič. Eni bi se
udeleževah samo tujega dela, drugi sa-
mo domačega. S tem pa bi prireditev
razbili. Zato se Mirku Lipužiču zdi
nujno, da TDF v svojem bistvu ostane
to, kar je, pa naj postane bolj tržen.
Dokončnega odgovora, kakšni bodo
v programskem, organizacijskem in fi-
nančnem pogledu bodoči Tedni doma-
čega filma, tudi posvetovanje v Celju
ni dalo. Izzvenelo pa je v skupni ugoto-
vitvi vseh udeležencev, da so spre-
membe nujne. Kakšne bodo, pa bo
mogoče jasno zaznati šele leto dni.
Viba, AGRFTV in
samostolni avtorji
icraticih fiimov
Slovenski kratki filmi se že dolgo
in vztrajno prebijajo med gledalce, in
vedno znova opozarjajo nase tudi
v širšem prostoru.
Bera filmov študentov AGRFTV
i Vibe je bila v minulem letu zaradi
gmotnih težav sicer pičla, a je med
študentskimi ustarjenimi deli film
Aleša Verbiča z naslovom Nekoč je
bilo tako izstopal, da mu je žirija na
Tednu domačega filma namenila zlato
nagrado Metod Badjura z diplomo za
avtorstvo tega filma. Ostali ostaJ£yo
v mejah akademske filmske produk-
cije.
Tudi pedagog na AGRFTV in režiser
Franci Slak trdi, da je naš kratek film
na visoki kakovostni ravni, v primerja-
vi s preteklimi leti pa na približno ena-
ko visokem nivoju, čeprav so filmi de-
lani v bistveno slabših pogojih. Da so
sploh nastali, gre zahvala tudi različ-
nim sponzorjem in tudi skopski in
ljubljanski televiziji. V zaokroženem
programu kratkih filmov sta se v Celju
s svojim kratkim filmom predstavila
kot samostojna avtorja tudi režiser Fi-
hp, Robar Dorin in Zdravko Barišič.
Škoda je le, daje v »tedeef« ponudbi
odpadla ponedeljkova predstavitev fil-
mov evropske filmske šole, ki v Celje
menda niso prispeli po Vibini krivdi,
zato pa vseeno velja tej šoh nameniti
besedo, dve. To, da so se letos v Beo-
gradu prvič sestaU študentje dvanaj-
stih pomembnih evropskih filmskih
šol in svoje znanje strnih v projekt pod
okriljem evropskega filmskega sveta,
udeležence obvezuje tudi v prihodnje.
Selektiven in kakovosten izbor avtor-
jev vodi evropsko filmsko šolo
v ustvarjalni vrh. Njen del se bo morda
že prihodnje leto odvijal v Ljubljani.
bpo_
iredvsem pa se
Jesti zaverovano-
^0 nacionalnega
bil samo kultura,
etovanju je kot
ral tudi generalni
ERA - evropske
filmskih profesi-
K) Correia de Al-
! dej al, da se s kri-
tav srečujejo vse
icinematografije.
iun ameriške iz-
fdalce, se vse tež-
(na televizijo in
fodajajo svoje iz-
» meja države
lastale. Zato pa je
lov po Evropi še
pomemben.
Na pogovorib živahno
Pogovorov filmskih
ustvarjalcev z občinstvom
po popoldanskih projekcijah
filmov se je letos udeleževa-
lo več gledalcev kot lani.
V povprečju jih je bilo vedno
okoli 25, največ jih je bilo na
pogovoru z ustvarjalci filma
Kuduz, pogovor pa je zaradi
neudeležbe gledalcev odpa-
del ob premieri Coprnice
Zofke ter po filmu Zbirni
center, kjer je bila krivda na
strani filmske ekipe, ki se
povabilu v Celje ni odzvala.
Najbolj živahno seje pogo-
vor razpletel po filmu Ade-
mirja Kenoviča Kuduz, pos-
netem po resničnem dogod-
ku. Glavni igralec Slobodan
Čustič, je znal pritegniti ob-
činstvo z zanimivo pripove-
djo o življenju lika, ki ga je
upodabljal.
Pogovore je letos vodil To-
ne Frelih, saj je znal premo-
stiti zadrego, ki se je v začet-
ku pojavljala na strani občin-
stva, preden so skupaj prebi-
li led. Številnih pohval so bi-
li deležni tudi ustvaijalci fil-
ma Rajka Grlica Hudičev raj,
zanimanje pa so poželi tudi
oba slovenska premierna fil-
ma Nekdo drug in Veter
v mreži ter Kavarna Astoria.
nacionalna prireditev celotne
kmematografije, ne samo pro-
dukcije. To naj ho torej sreča-
nje vseh delov kinematografi-
je, morda celo obogateno z ne-
katerimi novostmi, ki jih po-
nuja prodor video centorv in
tistega, kar bi lahko pomenila
televizija. Tudi v prihodnje bo
Teden domačega filma umet-
niška valorizacija enoletne
filmske produkcije in obenem
tržna valorizacija, saj film ne
more biti samo kulturno blago,
ampak dobi svojo polno potr-
ditev šele v komunikaciji z ob-
činstvom. Ob tem, ko se zavze-
mam, da TDF še naprej ostane
predvsem nacionalni filmski
festival, pa se zavzemam, da še
bolJ naglasimo njegovo jugo-
slovanskost in usmerjenost
v Evropo. Evropeizacija pro-
gramske koncepcije TDF-a bo
v korist tudi domači filmski
proizvodnji. Naša naloga, pri
tem mislim na organizacijski
odbor, je predvsem v tem, da
takoj po letošrjem TDF-u te-
meljito razmisli v čem je lahko
nacionalna vrednost te priredi-
tve in katere interese lahko ta-
ka prireditev združuje. Mislim,
da združuje interes občinstva,
interes filmske produkcije in
celotne kinematografije, torej
tudi reproduktivne kinemato-
grafije, distribucije in drugih
ter stroke. Če pa hočemo res-
nično novo svežino v program-
ski koncepciji TDF, potem
mora ta prireditev postati
mnogo bolj tržna, torej sreča-
nje, kjer bo film dobil svojo
tržno valorizacijo in kjer se bo-
do zbrali vsi tisti, ki jim ni vse-
eno kako in kam se prodaja
slovenski film in koliko ljudi
ga vidi.«
Filip Robar Dorin, režiser:
»TDF bi se po mojem moral
preleviti v kakovostno in bolj
tržno usmerjeno prireditev.
Mislim, da je na dlani bodoči
obris TDF, in sicer v obliki in
sklopu, v kakršnem se odvijajo
srečanja in prireditve sistema
Alpe-Adria. AAF lahko posta-
ne ob dobri organiziranosti in
sohdnem denarju največji
srednjeevropski festival in
prodajno-nakupovalni sejem
filma in videa.«
Tugo i§tiglic, režiser: »Te-
den domačega filma mora
ostati nacionalni festival filma,
vendar obogaten z marketin-
ško ponudbo slovenske kine-
matografije svetu. Prireditev
bi se tako odprla, saj bi ustvari-
la prostor za konkretno dogo-
varjanje slovenskih producen-
tov o prodžgi slovenskih fil-
mov v vzhodno in zahodnoe-
vropske države. Po mojem
mneryu pa bi bilo nujno na Te-
den domačege filma bolj pri-
tegniti tudi televizijo, saj gre
nenazadnje na TDF za kom-
pletno produkcijo slovenskega
filma, torej tudi televizij-
skega.«
Z ogledom Grličevega filma Hudičev raj in z družabnim
srečanjem so slovenski filmski delavci proslavili svoj
praznik, dan slovenskih filmskih delavcev.
Miran Potrč, predsednik
skupščine SR Slovenije: »Te-
den domačega filma je gotovo
prava priložnost, da filmski
ustvarjalci spregovorijo o po-
teh za reševanje težav v širših
okvirih slovenske kinemato-
grafije. Celjski Teden lahko ne
le poveže in prispeva k spozna-
vanju nacionalnih, jugoslovan-
skih in evropskih pogledov in
izkušenj, temveč res prispeva
tudi k iskanju in obhkovanju
pravih poti za razvoj sloven-
skega filma.«
Slavko Pezdir, predsednik
občinske konference SZDL
Celje: »TDF bi morala po mo-
jem mneryu ostati osredrya
slovenska filmska prireditev,
ki bi omogočila slovenskemu
filmu tudi soočenje s širšim
okoljem. Dalje bi morala prire-
ditev poglabljati splošno infor-
miranost in specialistično poz-
navanje zgodovine filma na
Slovenskem ter slovenske ki-
nematografije in omogočiti
afirmacijo specifičnih filmskih
strok in poklicev ter skrbi za
živ pretok informacij prav med
njimi. TDF bi moral še naprej
spodbujati filmsko vzgojo v iz-
obraževalnem procesu in
usmerjati svoje programske
sklope tako, da bodo medijsko
zanimivi in dostopni tudi lju-
dem, ki jim prireditev sama ni
neposredno dostopna.«
Jože Volfand, član organiza-
cijskega odbora TDF: »Teden
domačega filma mora ostati
predvsem nacionalni filmski
projekt, to pomeni osredr^ja
Jugoslovanske premiere slovenskega filma Nekdo drug, Boštjana Vrhovca, so se udeležili ustvarjalci filma: igralki
Bernarda Oman, Barbara Lapajne, igralec in debutant Marko Mlačnik, Lojze Rozman, Vlado Kreslin in režiser Branko \
Vrhovec. '
14. STRAN - NOVI TEDNIK^
16. NOVEMBER 1989
Kandidati
prenove
(V zameno za program ali
listo)
Programi starih in novih
pohtičnih strank bi naj bih
na lokahiem - občinskem ni-
voju tudi lokahio obarvani.
Razumljivo, kajti občanu-vo-
hlcu je potrebno predvsem
razrešiti njegove lastne in
vsakdanje probleme. Dej-
stvo je, da obstoječa lokalna
partijska oblast vsa leta po
vojni ni hotela problematiki
svojih občanov niti prisluh-
niti, ker se ji to ni zdelo niti
potrebno. Šla je celo tako da-
leč, da je sama diktirala po-
drejenemu ljudstvu, katere
potrebe so za njega sploh ak-
tualne, kar pa ne velja samo
za lokalni nivo!
V tem trenutku se nam
obetajo, prvič po vojni svo-
bodne, demokratične in taj-
ne volitve za naš parlament.
Se je potem čuditi, če so ob-
stoječe uradne DPO prisilje-
ne evidentne potrebe obča-
nov končno zbrati v nekem
programu, ki ga ponujajo vo-
hlcem? Jasno je, da so te iste
potrebe nas občanov takoj
vključile v svoj program vse
novonastale politične orga-
nizacije. Razhka med enim
in drugim programom je pa
le bistvena! Medtem, ko je
prvi, ki ga lahko imenujemo
kar »komunistični«, nastal
šele po 45-letih komunistič-
ne diktature in ne brez bi-
stvenega poudarka, ki mu ga
je vtisnila s svojimi zahteva-
mi opozicija, je program no-
vih političnih organizacij na-
stal hkrati z njihovim poja-
vom na politični sceni in to
v teku enega leta! In če zdaj
primerjamo oba programa
med sabo, upoštevaje tudi
čas nastanka, potem lahko
takoj ugotovimo, da so urad-
ne DPO program slovenske
in celjske opozicije celo zelo
dobro prepisale, vanj pa niso
vnesle čisto nič svojega! Vse-
eno lahko rečemo, slab ob-
čutek pa ostaja, da je za
uradno pohtično strukturo
tudi to nekakšen napredek,
ki ga ni potrebno ponovno
podrobneje niti definirati ni-
ti komentirati!
Jasno je, da smo tako priča
večim identičnim progra-
mom. V opoziciji pa smo glo-
boko prepričani, da občani
ne bodo nasedh takšni »pa-
sti« in da nimajo občutka, da
jih žehmo v opoziciji peljati
žejne čez vodo. Takšen obču-
tek se je lahko vselil le
v predstavnike uradne poh-
tike, kajti končno bodo le
lahko spoznali kako je, če te
nekdo vodi »žejnega čez vo-
do« in to leto za letom, sku-
paj skoraj petdeset let! Da
jim je v prsih končno začel
delovati večni mehanizem,
ki mu večina človeštva pravi
vest, je več kot očitno. Pa jim
vseeno ne bi preveč verjeli.
Saj poznamo tisto o volku in
njegovi dlaki!
Da imamo prav, nam potr-
juje pobuda »Liste za preno-
vo Celja« komunista gospo-
da Vikija Krajnca v NT - 9.
11. 1989. V slutnji, da jim
prepisan opozicijski pro-
gram ne bo zagotovil zmage
na bližnjih volitvah, iščejo
komunisti pač nove možno-
sti. Logično, vendar daleč
prepozno! Prepričani smo,
da Celjani tej in podobnim
pobudam ne bodo več nase-
dali. »Dost mam« velja tudi
za Celje, Celjanke in Celjane.
»Lista za prenovo Celja« bo
ostala le kot zapoznela pobu-
da preživelih struktur.
Prvo hsto za Celje, Celjane
in Celjanke pa predstavlja li-
sta opozicijskih kandidatov,
ki ne bo toliko lansirala svo-
jega programa, ampak potre-
be svojih volilcev, ki se mo-
rajo začeti končno razreševa-
ti in rešiti v njihovo zado-
voljstvo. Naš adut ni torej to-
likokrat prepisan program.
ampak stiska in hotenje, da
se naš in vaš program uresni-
či v čim krajšem možnem ro-
ku. Garant za uresničitev
večno istih programov (in za-
tajevanih potreb prebival-
cev) pa je lahko v Celju le
opozicija, ki bo pomladi za
Celje in Celjane tudi zma-
gala.
Hic et nune!
SILVESTER DREVENŠEK
Je prvi
november še
moralna obveza
živih?
Prvi november, dan spo-
minov in moralna obveza ži-
vih je za nami. Obveza da,
toda kakšna in do katere me-
je in če sploh še moralna. To
smo se v dneh pred prvim
novembrom spraševali
v krajevni skupnosti Griže,
ko smo pripravljali program
za izvedbo osrednje kome-
moracije pri spomeniku žr-
tvam fašizma in spomeniku
žrtvam eksplozije v nekda-
njem rudniku Zabukovica.
Množica ljudi, ki se je pri-
šla priklonit žrtvam, se je
upravičeno spraševala, zakaj
med sodelujočimi v progra-
mu ni godbe na pihala Zabu-
kovica, katere korenine seže-
jo v čas, ko je zabukovški
knap krvavo služil svoj kos
kruha, del svojega dela pa je
namenil tudi temu, da se-je
lahko ob prazniku poveselil
ob knapovski godbi. Godbi,
ki ji velik del denarja daje
tudi krajevna skupnost Gri-
že. Obenem ta godba v letu,
ki prihaja, slavi 110-letnico
delovanja.
Sodelovanje v programu
sta odpovedala tudi oba zbo-
ra, tako moški kot ženski
pevski zbor, sekciji DPD
Svoboda Griže in DU Griže.
Godba na pihala iz Zabuko-
vice že več kot četrt stoletja
noče sodelovati na komemo-
raciji ob prvem novembru,
vzroke najdemo v nesoglasju
med takratnim vodstvom
krajevne skupnosti in pred-
stavniki godbe na pihala.
Vodstvo krajevne skupno-
sti Griže je v tem letu želelo
dokončno rešiti problem
v zvezi s sodelovanjem god-
be na komemoraciji, pokaza-
lo pa se je, da je vpliv posa-
meznikov tako močan, da bi
s sodelovanjem godbe pov-
zročili razkol in morda celo
ogrozili njen obstoj, česar si
prav gotovo nihče ne želi.
Informacije, ki krožijo po
krajevni skupnosti, da v Gri-
žah nismo mogli zbrati do-
volj denarja za nastop godbe
iz Liboj, so neresnične in ne-
utemeljene. Godbenikov iz
Liboj niti nismo prosili za so-
delovanje, kajti prepričani
smo bili, da tretja generacija
godbenikov iz Zabukovice
ni obremenjena s prepiri iz
preteklosti in da bomo pro-
blem ustrezno rešili. Ker
nam to ni uspelo, se vodstvu
zdi prav, da krajanom javno
povemo, da so neuspehi pri
delu krajevne samouprave
posledica nerazumevanja
peščice ljudi, ki so v svojem
egoizmu trdno prepričani,
da so nenadomestljivi.
DPO KS Griže
Republišici
pogum in
občinsica
mlečnost
žal sem z enotedensko za-
mudo prebral prispevek, ki
ga je Brane Piano objavil
v vašem časopisu 26. okto-
bra 1989, nosi pa zgornji na-
slov. Ob branju sem se odhč-
no zabaval, to moram prizna-
ti. Ko pa sem prijadral do
naslednje izjave predsedni-
ka velenjskih mladincev, me
je skoraj zrušilo. Izjava se
glasi takole:
»Velikokrat smo poskušali
na raznih straneh, zadnji čas
smo imeli nekaj stvari z žu-
panom ... večkrat se nam je
namreč že zgodilo, da so nas
enostavno, postavili v out.
Dober primer je recimo eko-
logija. Vse se je pričelo na
mladini, ostale DPO so tol-
kle po nas,zdaj pa si lastijo
vse zasluge...«
Mene, Vaneta Gošnika,
resno zanimajo podpludbe,
ki so jih velenjski ZSMS-jev-
ci staknili takrat, ko so »osta-
le DPO tolkle« po njih. Še
bolj pa me zanima podatek
o planetu, kjer so ti vrli mla-
dinci bili svoje ekološke bo-
je. Z velikim veseljem bi od-
potoval tja in pregledal re-
zultate njihovih nečloveških
naporov. To, kar se naj bi po
predsedniku velenjskih mla-
dincev pričelo »na mladini«,
bi lahko bilo zelo uporabno
za tistOj ki resne ekološke
boje v Šaleški dolini bijemo
že dalj časa, a se s podplud-
bami nimamo časa hvaliti.
VANE GOŠNIK
Pomoč v nesreči
v noči od 26. do 27. okto-
bra 1989 nam je pogorelo go-
spodarsko poslopje z vsemi
premičninami in lesom, le ži-
vino so reših dobri sosedje.
Iskreno se zahvaljujem Jo-
žetu in Martinu Krž^ncu, ka-
tera sta obvestila gasilce in
mi s tem rešila hišo, sosedu
Andreju Deželaku in njegovi
ženi Ireni, ki sta mi rešila ži-
vino, Slavku Hriberšku,
Zvonku Mačku in njegovi
ženi ter vsem ostalim za vso
pomoč.
Ta nesreča potrjuje, da se
človeške vezi v takem tre-
nutku utrdijo in se pokaže
človeška solidarnost.
IRENA RAMŠAK
Cesta na Svetino 52,
Laško
PRIREDITVE
v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes
ob 12. uri izvedli delo Jeana Anouilha Ornifle aU sapica
v režiji Mirana Herzoga za abonma III. mladinski. Jutri*ob
11.30 in 13.30. uri bodo s predstavo Auranda Harrisa
Androkles in lev v režiji Helene Zajc gostovali v Kopru.
Ob 12. uri pa se bodo s predstavo Ornifle ali sapica pred-
stavili še za abonma VIII. mladinski.
V soboto, 18. novembra pa bodo s predstavo Volpone ob
19.30. uri gostovali v Gornji Radgoni.
V Knjižnici Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu 1 a,
so včeraj odprli razstavo o Otonu Župančiču in Vladimiru
Nazorju. Razstavo si bo mogoče ogledati do 31. januarja
1990.
V Mayerjevi vili v Šoštanju bo do 25. novembra na
ogled razstava akvarelov in monotipij Milice Tičič, redne
članice Društva šaleških likovnikov.
V Savinovem razstavnem salonu v Žalcu je do sobote še
odprta razstava likovnih del akademske slikarke Darinke
Pavletič-Lorenčak.
V kulturnem centru Ivan Napotnik v Titovem Velenju
bodo jutri odprh razstavo slik, olja na platnu, avtorja
Bojana Bensa. V soboto pa bo v domu kulture v Titovem
Velenju ob 10. in 16. uri gostovala lutkovna skupina Lutke
čez cesto iz Kranja za 2. lutkovni abonma in izven z lut-
kovno predstavo Ne, človek nima prav.
V Zdravilišču Laško je na ogled razstava likovnih del
Društva šaleških likovnikov na temo: Breze 89. Razstava
je prodajnega značaja, izkupiček pa bo namenjen v sklad
za odpravo posledic neurja v laški občini.
V Kristalni dvorani v Zdravilišču Rogaška Slatina bo
jutri ob 19.30 uri večer jugoslovanske folklore v izvedbi
folklorne skupine »France Prešeren« iz Ljubljane.
V torek, 21. novembra pa bo prav tako ob 19.30. uri na
večeru jugoslovanske folklore nastopila folklorna skupina
Minerali.
V Opatijski cerkvi v Celju se bo v nedeljo, 19. novem-
bra ob 20. uri predstavil Mešani pevski zbor BRNSKI
MADRIGALISTI iz Brna v ČSSR, ki bo v Celju gostoval
na povabilo Akademskega pevskega zbora »Boris Kidrič«
iz Celja. Umetniški vodja in dirigent zbora je Josef Pančik,
njihov repertoar pa predstavljajo polifone skladbe, madri-
gali, villanelli in šansoni mojstrov 16. in 17. stoletja. Zbor
združuje 40 izbranih pevcev in ljubiteljem zborovske
glasbe se nedvomno obeta res vrhunsko izvajanje za pope-
stritev nedeljskega večera.
Kulturno umetniško društvo Zarja iz Tmovelj bo
danes ob 17.30. uri gostovalo v Jesenicah na 2. Čufaijevih
dnevih s predstavo Ervina Fritza Kralj Malhus.
V domu kulture v Slovenskih Konjicah se bo jutri ob
15.30. uri ob dnevu delavcev VIZ-a in ob 18. uri za izven
predstavilo Gledališče pod kozolcem Šmartno ob Paki
z delom 0'Casy-Wericha Prihrani mi dolar.
V Narodnem domu v Celju bo v soboto, ob 19.30. uri
koncert mešanega pevskega zbora iz pobratene občine
Sisak, v Celje pa so prišh na povabilo MPZ France Preše-
ren iz Celja.
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Atkina zanka
»Kot je splošno znano, se miši in mačke ne
maramo. Toda tokrat bom vseeno zastavila
mačjo uganko. Zanima me, kako se strokov-
no, s tujko, reče društvu ljubiteljev mačk.
Pred nekaj časa smo v Vrtiljaku o tem po-
drobno pisali, pa tudi danes boš v tekstu
naše nagradne akcije »Z risbo do perzijske
muce« našel odgovor. Torej?
Vaša Atka«
Odgovore pošljite na naslov: NOVI TEDNIK, Trg V.
kongresa 3 a, 63000 CELJE do torka, 22. novembra 1989.
Enega cd reševalcev čaka nagrada AERO.
Tokrat vam dolgujemo kar dva pravilna odgovora.
Enkrat nam je račune prekrižal dela prost dan, drugič pa
pomanjkanje prostora za Vrtiljak. Rešitev Atkine zanke
izpred treh tednov je: PETER STOPI NA STOL, za
nagrado pa je žreb izbral: M^a Zagode, Kardeljev trg 2/11,
T. Velerye.
In še rešitev zanke izpred 14 dni: SENCA. Nagrado dobi-
Mateja JESENEK, Trnovlje 68, 63000 Celje.
V šolo radi hodimo
• oš Kompole: Trye mladi dopisniki: Ana Trebovc,
Damjana Lešek in Blaž Kresnik poročajo o naravoslov-
nem oziroma kulturnem dnevu na njihovi osnovni šoli. Za
športni dan so učenci pešačili na Resevno, kjer so pri
spomeniku prižgali svečke in zapeli nekeg pesmi. Ob kul-
turnem dnevu pa so obiskali grob Alme Karlin na Svetini,
na tamkajšnji šoh pa so jim pripravili tudi poučno preda-
vanje o tej zanimivi svetovni popotnici in pisateljici.
• OŠ Edvard Kardelj, Slovenske Konjice: Ta osnovna
šola je prejela priznanje za vzorno urejeno šolsko okolje.
Podelitev priznanj je bila v Žalcu, piše Anita Šuc. Po
kulturnem programu so si gostje ogledali Žalec in njegove
znamenitosti. Anita še piše, da bo njej in njenim vrstni-
kom priznanje vzpodbuda, da bo prihodrije leto okolica
njihove šole še lepša.
Kdo bo dobil perzijsko muco?
Dan velikega pričakovarxJa se vse bolj bliža. V petek, 25.
novembra, bodo v dvorani Golovec pripravili medna-
rodno razstavo mačk. Dan kasneje pa bomo tudi slovesno
razglasili zmagovalca naše akcije, v kateri vas je sodelo-
valo veliko. Poleg pravih mačk, bodo na razstavi predstav-
ljene tudi tiste, ki ste jih ustvarili vi, na papirju. Najlepšo
risbico bo Felinološko društvo Celje nagradilo s pravo,
perzijsko muco.
Risbe bo pregledala strokovna žirija v sestavi: akadem-
ski slikcir in likovni pedagog Ratimir Pušelja, urednica
Otroškega vrtiljaka Nada Kumer in predsednica celjskega
Felinološkega društva Tatjana Čuden. Čaka pa še tudi eno
»polfinale«. Tri najlepše risbice, od tistih, ki so prispele
v naše uredništvo v zadryih dveh tednih, bomo razglasili
v prihodnjem Otroškem Vrtiljaku, tik pred dokončno od-
ločitvijo.
Poleg risbic pa v naše uredništvo prihaja veliko spisov
o muci. Ti sicer ne sodelujejo v nagradni akciji, a enega
najbolj prisrčnih, danes objavljamo:
MOJ MUCEK
MUCKA MI JE DALA STARA MAMA. DAL SEM MU
IME TREFI. TREFI ME SPREMLJA V ŠOLO. IMA RAD
SLADOLED, KUHANE KOSTANJE IN MESO.
ALEŠ PRAVST, STRANICE
TržRlca
Včeraj smo imeli naravoslovni dan. Naredili smo tržnico, kjer smo
prodajali sadje in zelenjavo. Sadje in zelenjavo smo prodajjili zelo
poceni. Bilo je veliko prodajalcev in veliko kupcev. Skoraj vse smo
prodali, nekaj pa tudi pojedli. Želim, da bi bilo še več takšnih
naravoslovnih dni. DOMINIK SAGADIN, 2. c. OŠ ZREČE
Takšna sem jaz
Včasih sem neubogljiva, vča-
sih sem lena in rečem ateku, da'
ne bom naredila, kar mi je rekel.
Rada tudi delam, kadar sem
dobre volje. Saj veste, takšni smo
otroci! Včasih me cel dan ni do-
ma in se starši jezijo name. Ko
pridem s potepa, jih dobim po
riti in imam cel teden kazen in ne
smem iti ven.
Moram se učiti in vaditi flavto.
V glasbeni šoli igram flavto. Še
kar dobro se učim.
PETRA LAMUT, 4.b
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Kapljica
Noč je bila deževna. Zjutraj Je
posijalo sonce. Bilo je toplo. Na
oknu se je zalesketala kapljica.
Počasi je drsela po okenskem
steklu. Sled za njo je sonce sproti
posušilo, kapljice pa ni moglo.
Nižje, ko je drsela, manj je je bilo.
Bila je že čisto drobna, ko je do-
segla polico okna in zdrsela pod
njo, da bi se skrila pred soncem.
Bila je predrobna, da bi se lahko
uprla toploti sončnih žarkov. Ve-
čera ni dočakala.
MAJA KOS, 4.a
OŠ Frana Krajnca
CELJE
Pazite, tatovi!
Zgodilo se je takrat, ko sem
povabila Evo k meni domov, da
bi skupaj NAPISALI DOMAČO
NALOGO.
Že sva se bližali naši hiši, ko
sem ugotovila, da nimam ključa.
Domislila sem se okna na terasi.
Hitro sem šla pogledat, če je od-
prto. Na najino srečo je bilo. Od-
ločili sva se, da bova poskusili
priti v stanovanje kar skozenj.
Prva sem šla jaz, saj poznam te-
ren v kopalnici, kamor vodi
okno. Bilo je kar nevarno. Ravno
sem občepela na okenski polici,
ko sem zashšala sosedov glas:
»Pazite, tatovi!« Hitro sem sple-
zala dol, stekla do sosedove hiše
in vprašala: »Kje so tatovi?«
Ves prestrašen mi je dejal:
»Ravno je eden splezal v vašo
kopalnico!«
Z Evo sva se zasmejal! in mu
pojasnili, da sva bili to medve,
ker sva morali priti v stanovanje
brez ključa. Tudi on se je zasme-
jal. Pohiteli sva ponovno do okna
in se splazili v hišo. Še potem, ko
sva delali nalogo in sva se spom-
nili na soseda, ki naju je imel za
tatova, sva se dolgo smejali.
NASTJA KLEMENČIČ, 6. a
OŠ I. celjske čete
CELJE
16. N0VEMBER1989
NOVI TEDNIK - STRAN 15
NOČNE
CVETKE
• Miličniki so v tem tednu
pogosto obiskovali gostil-
ne. Da ne bi kdo mislil k£y
slabega: šlo je za povsem
»poslovne« obiske, med
katerimi so odstranjevali
gostilničarjem in ostalim
obiskovalcem neljube
goste.
• V sredo so takšnega ne-
prijetneža zasledili v Cen-
trovem bifeju na Dolgem
polju. Ugotovili so, da je to
Drago S. z Mariborske ce-
ste, ki je po popivanju pre-
tirano vsiljeval svojo dru-
žabnost ostalim gostom.
Drago bo zdgj preizkusil še
družabnost sodnika za pre-
krške.
• Tudi v soboto ponoči ni
bilo miru za miličnike. Nag-
prej so naredili red v gostiš-
ču Brioni v Trnovljah. Tam
je razgr^al domačin Anton
S., ki je razočaran nad Mar-
kovičevim protiinflacij-
skim programom trgal
denar.
• Tri ure kasneje so mi-
ličniki napisali še eno na-
potnico sodniku za prekr-
ške. Z veličastnim prete-
pom pri Casablanki sta si jo
prislužila Bojan H. iz Goru-
čanove in Trbovelj čan Le-
on C.
NK
Požar zaradi
napeljave?
Kar za okoli 1,3 milijarde di-
narjev škode je nastalo pri po-
žaru, ki je v nedeljo zvečer za-
jel stanovanje Hinka Bervarja
v železničarskem stanovanj-
skem bloku v Radečah. Na-
tančnega vzroka še niso ugoto-
vih, sumijo pa, da je zagorelo
zaradi dotr^ane električne na-
peljave. Še preden so ogenj po-
gasili radeški gasilci, je naredil
vehko škodo. Uničil je opre-
mo, razne stroje in pripo-
močke.
Goreli so laki
Prejšr^ji torek je zagorelo
v hiši Marjana Majeriča v Prvo-
m^ski uhci v Celju in sicer
v prostoru, kjer je irnel shra-
ryene lake in barve. Škode je
nastalo za okoli 40 milijonov
dinarjev, sumijo pa, daje zago-
relo zaradi samovžiga.
Izginil Je avto
Od sobote do nedelje zjutraj
je nezanec odpeljal osebni avto
Daniela MUnška iz Titovega
Velenja. Osebni avto je modre
barve, znamke ford escort in
ima registersko številko CE
218-101. Kdor bi ga kje videl,
lahko pomaga, da ga dobi last-
nik naz^.
Hudo ranjen delavec
v torek seje v radeški papir-
nici hudo ranil 26-letni Jurij
Mežnar iz Radeč. Zaradi ne-
pravilnega ravnanja je dobil
roko med valje in do ramena
mu jo je potegnilo v stroj ter ga
zelo hudo ranilo. V bolnišnico
so ga prepeljali v kritičnem
stanju.
Razbijal po loicalu
Zdaj, ko to berete, miličniki
verjetno že vedo ime silaka, ki
je v soboto pol ure po poldne-
vu dobesedno razbil vse v to-
čilnici Ivice Milak na Planini.
Lastnica jim je namreč kmalu
po dejarxju povedala, da ga na-
videz pozna - pa tako pot do
rxjega ni mogla biti predolga.
Gost, ki je bil že močno vi-
ryen, se je razjezil, ko so ga
hoteli odsloviti, pa se je znesel
nad opremo ter vso razbil.
Povzročil je kar za okoh 50 mi-
lijonov dinarjev škode.
s traictorjem na tire
v soboto 20 minut po 14. uri
je 20-letni Jože Petre iz Peččv-
nika s traktorjem zapeljal na
železniški prehod v Podvinu.
Prehod je tu zavarovan z An-
drejevim križem in znakom
stop, voznik pa se kljub temu
ni prepričal, če lahko železni-
ške tire varno prečka. Ko je
s traktorjem s prikolico zape-
ljal na tire, je iz polzelske smeri
pripeljala lokomotiva, ki jo je
upravljal Vlado Plot iz Titove-
ga Velenja. Traktorista je opo-
zarjal z zvočnimi signah in za-
viral, vendar vseeno zadel
v prikolico. Lokomotiva je
traktor in prikolico potiskala
pred sabo še nad 30 metrov.
Voznik traktorja se je pri tem
hudo ranil.
Pretesno - in
v pešca
Na Ulici Simona Blatnika
v Titovem Velenju v bližini Ca-
rinarnice je v ponedeljek 48-
letni Ferdinand Tajnik iz Tito-
vega Velenja pretesno prehite-
val tovornjake m pri tem zadel
46-letnega Vlada Koncihjo iz
Ljubljane, ki je bil hudo ra-
njen.
Drva so se preveč
osušila
v nedeljo zjutraj okoli 9. ure
je zagorelo v kuhiriji stano-
vanjske hiše Antona Bevca
v Dobju pri Lesičnem. Gospo-
dinja je zakurila v štedilnik,
nato pa nary še naložila drva,
ki so bila vlažna zaradi slane
ter odšla po opravkih v hlev.
Ko se je vrnila, je bila kuhirya
že v plamenu. K sreči se ni nič
zgodilo ryeni tašči in trem
otrokom, ki so bih v sosed-
njem prostoru. Ogervj je uničil
ostrešje hiše, opremo, stroje in
še druge stvari v skupni vred-
nosti okoli 500 milijonov di-
narjev.
izginil videorekorder
Med delovnim časom je v pe-
tek nekdo zmaknil s police
prodajalne Emonakomerca
v Titovem Velenju videorekor-
der z daljinskim upravljalcem
ter še nekatero drugo opremo.
Trgovino je oškodoval za okoh
30 milijonov dinarjev.
Pogrešajo ga
že od 5. novembra pogrešajo
43-letnega Petra Zagožna iz
Vologa pri Mozirju. Tega dne
je po sporu z bratom odšel od
doma in od tedaj se ni več vr-
nil. Če bi ga kdo videl eili vedel,
kje je, n^ sporoči sorodnikom
ali na postajo mihce.
otrok pred avto
v ponedeljek ob 14.30 uri se je
na Popovičevi uhci v Celju hu-
do ranil 12-letni kolesar Kle-
men K. iz Celja. Med vožnjo se
je ozircil nazco in zapeljal na le-
vo pred osebni avto, ki ga je
nasproti pripeljal 29-letni
Franc Ocvirk iz Šentjurja.
Otroka so prepeljah v celjsko
bolnišnico.
Motorist v levo
Pri bencinski črpalki v Žal-
cu se je v ponedeljek nek^ po
15. uri motorist Stanislav Hor-
vat razporedil preveč na sredi-
no ceste - v žei^i. da bi zavil na
črpalko je namreč zapeljal na
nasprotni vozni pas in zaprl
pot 37-letnemu Niku Pečariču,
ki je z avtom pripeljal nasproti.
Pri trčeriju seje motorist hudo
ranil.
Vioml, viomi...
Vlomi na našem območju
ne pojenjajo. V torek ponoči
so vlomili v videoteko »D«
na Ljubljanski cesti v Celju.
Neznanec (morda jih je bilo
več) je odnesel videorekor-
der ter 20 kaset - vse je bilo
vredno okoli 35 milijonov
dinarjev.
Isto noč so vlomih v bife
na Ljubljanski cesti - pigal.
Vlomilec se je lotil kovinske
blagajne in iz nje odnesel iz-
kupiček in sicer 26,5 milijo-
na dinarjev. Iz zaboja na
gradbišču Ingrada v Cinkar-
ni pa je neznanec odnesel
motorno žago ter dva vrtalna
stroja.
Tisti dan so vlomili še
v počitniško hišico v Tito-
vem Velenju in Danilu Č. iz
garaže odnesli dva vrtalna
stroja ter še drugo razno oro-
dje. Iz garaže so vzeh še seki-
ro in z njo vlomih še v sosed-
nji prostor, od koder so od-
nesli radio, računalnik in
druge stvari. Lastnika so
oškodovali za nad 30 milijo-
nov dinarjev.
V času od 8. do 11. novem-
bra je neznanec vlomil v ho-
tel Dobrava v Zrečah ter se
na nepošten način oskrbel
z glasbeno napravo. Odnesel
je namreč 17 milijonov vre-
den modulator tona.
V nedeljo zgodaj zjutraj pa
je iz gostinskega lokala Graj-
ski hram v Titovem Velenju
izginil videoplayer. Ta okoli
28 milijonov dinarjev vredna
stvar je bila v nezaklenjeni
omari. Za storilcem poizve-
dujejo.

POROČA
Pestro, ni k^; začelo se je
pravzaprav tragično, s promet-
no nesrečo v Šempetru in sila
neprijetnim opravilom reševa-
nja iz objema pločevine. Na pr-
vom^ski 20 v Celju pa v torek
niso kresovah, ampak je zago-
relo v stanovaryskr hiši. Da je
bila nesreča še večja, se je to
zgodilo v povsem novi zgradbi,
z žulji in znojem zaznamovani.
Ampak tu so vedno gasilci, ki
prihitijo v najkrajšem možnem
času in veliko nesrečo spreme-
nijo v m^hno. »Lepa« in usta-
ljena navada celjskih poklic-
nih gasilcev je postala gašenje
kontejnerjev v stanovanjskih
soseskah. Tam je ponavadi
vedno več dima kot ognja.
V črnino odeta kontejnerja sta
bila tokrat (v četrtek) pri bla-
govnici v Novi vasi in na Ljub-
ljanski cesti v Celju. V petek
lažna prijava požara v Čuprij-
ski ulici v Celju, ki se v tem
času intenzivno lišpa, in kar 13
. cestnih reševanj, ki so jih celj-
ski gasilci opravih v tem ted-
nu. Seveda tudi tokrat ni šlo
brez trmastih vrat, ki se niso
hotela odpreti in brez dvigal,
ki so se, s pobledehmi »potni-
ki«, nenadoma ustavila in mi-
rovala, dokler niso prišli tisti,
kijih pokhčemo na številko 93.
Štirje mrtvi
Pretekle dni so na celj-
skem območju v različnih
nesrečah - vendar ne pri
prometnih - umrli štirje
ljudje. Nesreče so se zgodile
zaradi neprevidne hoje na
balkon, premajhne pazlji-
vosti pri žaganju drevesa,
ena verjetno zaradi vinje-
nosti in padca, 88-letni Jero-
nim Pavlovič iz Dekmanca
pri Bistrici ob Sotli pa je
v sredo ob štedilniku umrl
verjetno zaradi slabosti ali
srčnega infarkta.
Sedel je namreč ob zakur-
jen štedilnik, nato pa se na-
slonil na vročo ploščo. Vnela
se mu je obleka in močno se
je opekel.
V soboto se je v gozdu
v Črešnicah smrtno ponesre-
čil 62-letni Miha Koštom^ iz
Sojeka. Hotel je razžagati
drevo, ki se je podrlo že lan-
sko zimo. Ko je odstranjeval
panj s koreninami, se je le-to
zakotalilo ter ga stisnilo ob
drugo drevo.
Isto noč pa je zaradi ran, ki
jih je dobil pri padcu z doma-
čega nezavarovanega balko-
na umrl 47-letni StaJko Lupše
iz Gostince pri Šmarju. Po-
noči je šel iz spalnice na bal-
kon, vendar je zaradi tega,
ker ni ograjen, zeikorakal
v prazno in padel skoraj tri
metre globoko.
Mihčniki pa še ugotavljajo
vse okohščine, ob katerih je
v noči v sobote na nedeljo
umrl 33-letni Franc Brglez iz
Radmiija. Prejšnji večer in
ponoči je popival, nazadnje
v gostilni v Okonini in tu so
ga zjutraj tudi našli mrtvega.
Ker je zdravnik na glavi na-
šel rano, je preiskovalni sod-
nik odredil sodno obdukcijo.
Vse kaže, da se je ranil pri
padcu, ko je zapuščal gostil-
no - ugotovili pa bi seveda
radi, če ni za to kriv še kdo
drug.
Na preiiodu za pešce
Na prehodu za pešce v kri-
žišču Grevenbrojske in Kraig-
herjeve ulice v Celju je v torek,
nek^ pred 21. uro 22-letni voz-
nik osebnega avtomobila Mar-
ko Uranker iz Celja z osebnim
avto zbil 19-letno peško Kar-
men Cimerman, tudi iz Celja.
Pri padcu se je hudo ranila.
Pešec na cesto
Na regionalni cesti Luče-
-Solčava je v petek malo pred
polnočjo 30-letni avstrijski
voznik Ervin Portsch iz Želez-
ne Kaple zbil 48-letnega pešca
Jožeta Pavhča iz Robanovega
kota. Pešec naj bi bil nenado-
ma stopil na cesto in voznik
trčenja ni uspel preprečiti. Pe-
šec se je pri tem hudo ranil.
Na cesti zabodei ženo
Delavci milice so se že spet srečali s primerom, ko
je nekdo hotel z nožem nadomestiti besede in razum.
Tokrat se je poskus umora zgodil na cesti v Rogatcu,
kjer je 32-letni Ante Kodak iz Loga pri Rogatcu priča-
kal ženo, ki se je s prijateljico vračala iz gostilne.
Napadel jo je ter z nožem večkrat zabodel v trebuh. Po
dejanju je osumljenec zbežal, vendar so ga kmalu pri-
jeli ter izročih preiskovalnemu sodniku, ki je zanj
odredil pripor.
Tudi do tega tragičnega obračunavanja so po vsej
verjetnosti privedle neurejene družinske razmere in
ljubosumje. Zakonca Kodak sta bila namreč v ločitve-
nem postopku, vendar kljub temu očitno Ante žene ni
mogel pustiti pri miru. To nerazumevanje se je kon-
čalo z obračunom z nožem v nedeljo ob 22.30. uri.
Otrok umri zaradi pretepanja
Ko je 30. oktobra v celjsko
bolnišnico mati pripeljala
dveletno hčerko ter poveda-
la, da se je ranila, ker je
padla s posteljice, ni nihče
pomislil na to, da je to le
izgovor za nečloveško pre-
tepanje otroka. Kasneje je
namreč obdukcija trupla
pokazal, da je deklica umr-
la prav zaradi ran, ki ji jih
je nekdo prizadejal s prete-
panjem.
Miličniki so pričeh s poiz-
vedovanjem in zaradi uteme-
ljenega suma, da je zagrešil
to dejanje, so kasneje priprh
prijatelja matere male Ulle.
Delavci organov za notranje
zadeve še raziskujejo vse
okoliščine tega primera.
Očitno pa je, da se je zgodil
30. oktobra proti večeru. Te-
daj je otroka mati tudi prine-
sla v celjsko bolnišnico. Ker
je bil izredno hudo ranjen, so
ga po oživitvi prepeljah
v ljubljanski klinični center,
vendar dekhci tudi tam
zdravniki niso mogli rešiti
življenja; 3. novembra je
umrla. Preiskovalnemu sod-
niku so se rane zdele sumlji-
ve, zato je odredil sodno ob-
dukcijo trupla in pregled je
potrdil sum, da za rane ni bil
kriv padec. Očitno je bilo, da
ji jih je z nečloveškim prete-
panjem povzročil človek.
Po tem odkritju se je začel
klopčič hitro odvijati in deja-
nja so osumili materinega
prijatelja. Kaj naj bi ga pri-
vedlo do takega znašanja
nad otrokom, za zdaj še ni
znano. Vendar pa nekateri
vedo povedati, da znašanje
nad otrokom v stanovar\ju
v Ulici 29. novembra ni bila
neznana stvar. Kot smo že
zapisali, je osumljenec v pri-
poru in nadaljnji postopek
bo gotovo bolJ razjasnil to
nečloveško dejanje, ki je
močno razburilo Celjane.
u. STRAN - NOVI TEONIK
16. NOVEMBER 1989
Rokometaši v vse boljši formi
Celjski rokometaši Aera so
dosegli novo zmago. V 7. kolu
tekmovanja v II. zvezni ligi so
doma v športni dvorani Golo-
vec premagali Dinamo iz Pan-
čeva 31:20 (16:7). Že sam rezul-
tat pove, da so mladi gostje iz
Pančeva igrali podrejeno vlo-
go, toda kljub temu »prodali«
Celjanom nekaj uspešnih ak-
cij v napadu ter poželi aplavz
celjskega rokometnega občin-
stva.
Celjski rokometaši so poka-
zah dobro formo. To je tudi po-
trebno, kati te^e tekme šele
pridejo. Zlasti dvoboj proti
Partizanu iz Bjelovara in go-
stovanje v Umagu pri Istraturi-
stu. Toda kljub lepim kombi-
nacijam je še vedno zaskrblju-
joče, da na trenutke Celjani le
prehitro popustijo, kajti tudi
tokrat so v 43. minuti vodih
27:13 in dovoUh gostom, da so-
občutno zmanjšah vodstvo.
Trener Ante KosteUč pravi:
»Igra je bila odhčna, fantje so
popolnoma zadovoljih.« Neka-
teri gledalci pa si samo želijo,
da bi bila za prihodnie tekme
forma še boljša, obramba čvr-
sta napad pa, potem ko igrajo
z igralcem manj, bolj umiijen
in načrten.
V celjskem moštvu je bd to-
krat izvrsten Razgor z deveti-
mi zadetki. Sicer pa ni bilo sla-
bega igralca. Zadetke pa so še
dodali Jašarevič 6, Krka 7, Sel-
čan, Ivandija in Jeršič ter Pun-
gartnik po 2 ter Kleč 1.
Medtem, ko smo uspeh celj-
skih rokometašev po dobrih
pripravah in temeljitih okrepi-
tvah pričakovah, nas veliko
bolj presenečajo novinci v hgi
rokometaši Šoštanja. Start je
bil res slab, vendar so se Šo-
štanj čani srečah dvakrat v go-
steh z dvema odhčnima ekipa-
ma, ki sta kandidata za vrh po-
leg Celjanov, to sta Partizan
Bjelovar in Istraturist Umag.
Začetni šok so dobro prestali
in zdaj že »rušijo« tcikšne na-
sprotnike, kot je Sloboda Dita
iz Tuzle, katera je edina uspela
v letošnjem prvenstvu prema-
gati Aero. Slobodo so doma
premagah 22:19, največ golov
pa je dal Šerbec 9. Predvsem
razveseljuje vse bolj obetavna
igra in če bodo z rxJo Šoštanjča-
ni nadaljevah tudi v bodoče
bodo trd oreh za še marsikoga.
S takšnim nabiranjem točk
pa ne pomagajo samo sebi, am-
pak neposredno tudi Aeru, ki
v prejšryih sezonah še posebej
v slovenskih ekipah ni imel
ustreznega »pomagača«.
V prihodryem, 8. kolu, ki bo
v soboto 18. novembra, obe
ekipi gostujeta: Šoštanj pri
Borcu v Travniku, Aero pri
Mehaniki v Metkoviču. Ob
normalni igri in sojenju ter ob
sedanji formi bi se obe ekipi
morali vrniti neporaženi.
V 2. zvezni hgi so rokometa-
šice Velenja razočarale, saj so
doma doživele malce nepriča-
kovan poraz z Zametom 20:21.
Karičeva je bila najučinkovi-
tejša, saj je dala 8 golov, kar pa
je bilo premalo za zmago. Tako
so Velenjčanke po 7. kohh na
8. mestu, v prihodnjem kolu pa
jih čaka težko gostovai\je pri
Trešnjevki v Zagrebu, ki tr*»-
nutno vodi. T. VRABL
J. KUZMA
Hokejske novice
Hokejisti Cinkarne Celje so
uspešno startali v 1. B zvezni
ligi, saj so doma premagali
ING iz Siska 7:1 (2:0, 3:1, 2:0).
Strelci so bili Filipovič 3, Žo-
lek 2 ter Milidragovič in
Ostrožnik. Kazenske minute:
Cinkarna 6, INA 10.
Pred 300 gledalci sta tekmo
sodila Hrehja iz Zagreba in Ce-
ljana Zorko ter Tmovšek. Ce-
ljani so brez večjih težav pre-
magali borbene goste, ki pa
imajo maixj tehničnega znanja
kot zmagovalci. Celjani so
igrah hitro in skoraj vsak na-
pad je bil za goste nevaren.
O tekmi meni Franc Grabler:
»Odigrah smo prvo tekmo,
z igro smo še kar zadovoljni,
skrbi me le, zakaj sodniki do-
puščajo grobo igro, kakršno so
pokazali igralci iz Siska. V naši
igri je še nekaj pomanjkljivo-
sti, ki pa jih bomo z delom od-
pravih. V soboto gostujemo pri
Spartaku v Subotici in mishm,
da bo vse OK. Vsi pa si žeUmo,
da bi si naše tekme doma ogle-
dalo več ljubiteljev hokeja, mi
pa obljubljamo lepe tekme in
nove točke.«
Mladinci Cinkarne so doma
premagali sovrstnike Bleda 7:5
(2:1, 2:3, 3:1), strelci pa so bili
Mardženovič in Milidragovič
vsak po 2 ter Kolar, Kelgar in
Ločnikar po 1. Kazenske mi-
nute: Cinkarna 4, Bled 8 mi-
nut. Pred okoli 100 gledalci sta
sodila Celjana Zorko in Tr-
novšek.
V medrepubUški ligi so pi-
onirji Cinkarne igrah doma
proti INI iz Siska in jo prema-
gah 15:2 (3:0, 5:0, 7:2). Strelci:
Mardženovič 3, Kolar in Voler
po 2 ter Čretnik, Roš, Trboje-
vič, Klenovšek, Trojak, Krašo-
vec, Klenovšek, Pire in Kelgar
po 1. Pred 50 gledalci sta sodila
Zorko in Trnovšek iz Celja.
Kazenske minute: Cinkarna 2,
INA 6 minut. Mladi Celjani so
tokrat zaigrah izredno lepo, hi-
tro in prodorno, kar kaže tudi
veliko zadetkov. Posebej gre
pohvaliti Sinkoviča, Pirca,
Rozmana, Trbojeviča in Kn-
laija.       MARJAN SORŠAK
Presenečenje se imenuje
Partizan Hmezad Žalec
v predzadnjem, 12. kolu re-
publiške nogometne lige so
najprijetneje presenetih že
skoreO odpisani nogometaši
Partizana Hmezad Žalec, ki so-
pod novim strokovrum vod-
stvom Vlada Ghnška proti
vsem pričakovanjem doma
gladko s 5:0 odpravih eno bolj-
ših slovenskih ekip - trbovelj-
skega Rudarja. Partizan Hme-
zad Žalec je začel prvenstvo
katastrofalno slabo, saj je iz-
gubljal točke tudi doma, kar je
hudo nevarna stvar. Pa je Ive-
ka Baumana zamenjal Vlado
Glinšek in glej ga zlomka. Par-
tizan Hmezadu je krenilo na
bolje. Zdaj imajo celo pozitiv-
no razliko v golih. Najvažnejše
pa je, da seje med igralce vrni-
la samozavest in to je dobro za
nadaljni razplet. Gole so tokrat
dosegli Koren in Druškovič po
2 ter Selmanovič. Veleryski
Rudar je gostoval v Izoh, kjer
je zelo dobro igral z vodečo do-
mačo ekipo. Domačini so imeli
vehko sreče, da so ob koncu
slavih z 2:1. Gol za Velenjčane
je dosegel Boškovič, kar je tu-
di pomenilo vodstvo, ki ga pa
žal niso mogh obdržati. Lokal-
ni derbi v Mozirju so dobili iz-
kušenejši nogometaši Elkroja,
ko so z goloma Grobelška in
Hrena z 2:0 premagah Steklar-
ja iz Rogaške Slatine. Vrstni
red pred zadr\jim jesenskim
kolom: 6. Rudar (TV), 9. Parti-
zan Hmezad, 10. Elkroj in 13.
Steklar.
Končan je jesenski del pr-
venstva v vzhodni območni
nogometni ligi. Ingrad Kladi-
var je doma odpravil Dravirxjo
iz Slov. Konjic 2:0, gola pa sta
dosegla Žilnik in Zukič. Tudi
tokrat ni uspelo zmagati ERI iz
Šmartna, sai    igrala samo 1:1
z Belinko, strelec pa je bil
Omladič. Jesenski prvak je po-
stala Nafta, s tremi točkami za-
ostanka na 2. mestu pa je celj-
ski Ingrad Kladivar, 4. je Dra-
virvja in predzadnja, 11. ERA
Šmartno. V spomladanskem
delu bo Ingrad Kladivar težko
ulovil in prehitel Nafto ter se
vrnil v repubhško Ugo, Dravi-
rya je jeseni igrala tako kot
vedno - presenečenje in razo-
čaranje ali obratno, povsem pa
so rcizočarah nogometaši ERE
iz Šmartna, še pred leti repu-
bliški prvaki.
T. VRABL
Množično v malem nogometu
Pri ZTKO Celje seje končalo
množično tekmovanje v ma-
lem nogometu v občinski ligi
za sezono 1989. Ekipe so tek-
movale v šestih hgah, posebna
liga pa je bila še za veterane.
Tako je nastopilo kar 77 ekip,
kar je svojevrsten dosežek.
Rezultati 1. liga: 1. Penal
Zvezdaš A, 2. Umetniki, 3. Gra-
fika Gracer, 2. liga: 1. Cakani
metalna, 2. IGM, 3. Pelikani, 3.
liga: 1. Aero AC, 2. Prijatelji, 3.
Triglav, 4. liga: 1. SCT, 2. TIO,
3. Gaberje 62, 5. liga: 1. Veflon,
2. ZC DOC, 3. Lokrovec, 6. li-
ga: 1. Lopata, 2. PM, 3. Občina
in veterani: 1. Aškerčeva, 2.
Penal, 3. Obrtniki itd. Nekaj
najbolj opaznih statističnih po-
datkov: najučinkovitejše eki-
pe 1. Veflon 166 golov, 2.
Aškerčeva 148, 3. ZC DOC 131
in šele na 4. mestu prvak 1. hge
Penal Aškerčeva A 114 golov,
najneučinkovitejše ekipe 1.
Zlatarna 21, 2. Aero 30, 3. Met-
ka 31, ekipe z najmanj prejeti-
mi goli 1. Aškerčeva 31, 2.
Umetniki 32, 3. Cakani Metal-
na 32, ekipe z največ prejetimi
goli 1. Center 149, 2. Penal
Zvezdaš B 144, 3. Mlekarna
135, fair play 89 1. Grofija brez
izključitve (!), 2. Javne naprave
ter 3. Metalna po 1, izključitve
po ligah 1. Liga veteranov 44,
2. VI. liga 53, 3. III. hga 55 in
disciplinske kazni 1. I. liga 9,
2. H. liga 11 in 3. III. liga 34 itd.
V vseh ligah s odigrali 1508
tekem, igralci so dosegh 5007
golov ali poprečno na tekmo
3,3. Najboljši popreček je bil
v VI. ligi s štirimi goli na tek-
mo, najslabši pa v II. hgi z 2,7
na tekmo.
Končano je tudi občinsko
prvenstvo v velikem nogome-
tu, ki pa so ga po odpovedi ZC,
Zlatarne, Cinkarne in Žične
(odstopile med tekmovanjem),
končale samo tri ekipe. Zma-
gala je Zvezda z 8 točkami
pred Klimo 4 in Aero, ki je
ostal brez točk.
T. VRABL
Pokal Ivo Reye
v Samobor
Judo klub Ivo Keya v Ce-
lju je pripravil tradicional-
no tekmovanje v spomin
na svojega nekdanjega od-
hčnega tekmovalca po ka-
terem se tudi imenuje. Na-
stopih so predstavniki 14
klubov iz Slovenije in Hr-
vatske s 76 tekmovalci.
Celjski judoisti so osvojili
štiri medalje. Zmagala sta
v kategoriji do 71 kg Dušan
Kačičnik in do 86 kg Ivi
Knafelc, 2. je bil v kategori-
ji do 78 kg Mile Sadžak in
3. v kategoriji do 71 kg Uroš
Beltram. Peta mesta so
osvojili do 60 kg Boris Mi-
helčič in Goran Zmrzlak,
do 71 kg Peter Bevc in do
86 kg Domen Turnšek ter
Damir Mlinarevič. Pose-
ben pokal je dobil Hrvoje
Filipan iz Samoborja, ki je
zmagal v kategoriji do
78 kg, kjer je svoje čase na-
stopal in dosegal odlične
uspehe Ivo Reya. Ekipno
so zmagali predstavniki Sa-
moborja, ki so zbrah 19
točk, drugi pa so bih Celja-
ni s 14 točkami. Uvrščenih
je bilo devet ekip. Po bese-
dah predsednika kluba
Zvoneta Hudeja tega tek-
movanja ne bi mogli izve-
sti, če ne bi na najrazličnej-
še načine pomagali ZTKO,
TKS, Kovinotehna, Aero,
Cinkarna, LB Splošna ban-
ka Celje, Toper in še mnogi
drugi.
V soboto, 18. novembra
bo skupina okoli 20 celj-
skih judoistov sodelovala
na tradicionalnem velikem
mednarodnem j udu tek-
movanju Nagaoka v Ljub-
ljani.
T. VRABL
NA KRATKO
Polcal Stanetu
Skoku?
Na novembrskem hitropotez-
nem šahovskem prvenstvu, ki ga
prireja ŠK Savinjčan v Šempe-
tru, je sodelovalo samo devet ša-
histov, zmagal pa je Jože Štor-
man pred Martinom in Jožetom
Petemelom itd. Zadnji turnir bo
decembra, po vseh doslej oddi-
granih turnirjih pa vodi Stane
Skok, ki bo skoraj gotovo tudi
končni zmagovalec.
Aktivni mladi iahisU
Regijska šahovska zveza Celje
je pod vodstvom predsednika
Francija Gazvode pripravila
v prostorih ŠK Celje pionirsko
šahovsko šolo, kjer bo možno
osvojiti tudi 3. kategorijo. Šolo
vodi mojster Matjaž Mikac, eden
trenutno najbolj perspektivnih
šahistov v Sloveniji. Med udele-
ženci prevladujejo mladi iz os-
novnih šol V.Vlahovič iz Celja,
Žalca, Šentjurja, Šempetra, Bi-
strice ob Sotli, Šmarje pri Jelšah,
T.Velenja, Šoštanja in drugod.
Še vedno pa se v šahovsko šolo
vključijo še drugi, šola pa je vsa-
ko soboto dopoldne v prostorih
šahovskega kluba Celje.
Zakaj ie niso prejeli
priznanj?
Letos je Partizan Gotovlje ob
krajevnem prazniku pripravil hi-
tropotezni šahovski turnir na ka-
terem so nastopih šahisti iz šte-
vilnih kregev občine. Čeprav so
športni delavci pri KS Gotovlje
obljubili, da bodo najboljšim na
zaključku podelili priznanja, iz
tega ni bilo nič. Žal šahisti ne
vedo, kje se je zataknilo, da še do
danes niso dobili zasluženih priz-
nanj. Zanima jih, kdo je za tak-
šen nemaren odnos kriv in zakaj.
»Martinov« šahovski
turnir
V Šempetru so ob Martinovem
prazniku pripravili Martinov hi-
tropotezni šahovski turnir, kjer
je med 22 šahisti zmagal veteran
Stane Skok pred Jožetom in
Martinom Štormanom.
JOŽE GROBELNIK
Najboljši strelci iz
Rečice pri Laškem
V Leskovcu pri Krškem je bilo
veliko strelsko tekmovanje
z zračno puško za pionirje in pi-
onirke, kjer je sodelovalo 22 ekip
iz vse Slovenije. Velik uspeh so
dosegli mladi strelci iz Rečice pri
Laškem, ki so v postavi Uroš
Hohkraut, Dejan Matek in Se-
bastjan Lipec osvojili 1. mesto, 4.
pa so bili sovrstniki SD Juteks iz
Žalca v postavi Mateja Derstven-
šek, Simon Vošnjak in Aleš Klo-
var. Nastopili so tudi novinci iz
Liboj in Celja, ki pa še niso bih
dorasli takšnemu tekmovanju
ter se niso uvrstili med prvih pet-
najst ekip. Med posamezniki je
zmagal Sebastjan Lipec iz Liboj
z odličnim rezultatom 180 kro-
fov, 2. je bil Aleš Klovar Juteks
alec in 4. Dejan Matek iz Reči-
ce. Vsi ti dosežki pa so le spod-
budni, da v strelstvu na celjskem
območju prihajajo boljši časi
v obliki mladega, nadebudnega
in obetavnega naraščaja.
TJ
Strelci v Hotinji vasi
v Hotinji vasi je bilo 1. republi-
ško kontrolno tekmovanje
s standard zračnim orožjem,
strelci s celjskega območja pa so
dosegli naslednje rezultate: čla-
nice zračna standard pištola 2.
Helena Lavrinc, mladinke ista
disciplina 3. Ksenija Maček, 5.
Valerija Kufner, 10. Betka Bovha
in 11. Marjetka Pertinač, vse SD
D. Poženel Rečica pri Laškem.
Med mladinci s pištolo je zmagal
Simon Veternik, med člani pa je
bil 2. Janez Štuhec, oba SD Mrož
TVelerye, 7. Damjan Sajovic in
8. Vinko Lavrinc, oba SD D. Po-
ženel Rečica pri Laškem.
v nedeljo, 19. novembra bo 4.
kolo v 2. republiški ligi vzhod,
kjer se bodo strelci D. Poženel iz
Rečice pri Laškem v Slovenski
Bistrici srečali z Impolom.
Zanimiv nogomet
v hali Golovec
v soboto, 18. novembra se v ve-
liki dvorani hale Golovec obeta
zanimiva tekma v malem nogo-
metu. Srečali se bosta ekipi PAX
(slovenski duhovniki) in Skavti
(celjski taborniki). Izkupiček
s prijateljske in dobrodelne tek-
me je namenjen dokončarjju
gradnje cerkve sv. Duha v Celju.
Srečanje se bo začelo ob 18. uri.
Poraz celjskih
odbojkarlc
v 4. kolu republiške lige so ne-
prijetno presenečenje pripravile
doslej vodeče odbojkarice Celja,
ki so gladko, s 3:0 izgubile
v Ljubljani s Krimom. Topolšica
Kajuh je v gosteh premagala Par-
tizan Kamnico 0:3. Zmagala pa je
tudi ekipa Ljubno Glin, ki je do-
ma odpravila Rogozo 3:1. Po po-
razu Celjank je prišlo na lestvici
do večjih sprememb. Zdaj Je na
drugem mestu Topolšica Kajuh,
Celjanke so zdrsnile na 4. mesto,
Ljubno Glin pa je šesto. Prihod-
nje kolo: Celje - Paloma Branik
II  in  derbi Topolšica Kajuh
- Ljubno Glin.
v republiški hgi je Šempeter
doma izgubil s Tovil Olimpijo
2:3, Topolšica je izgubila z Meži-
co 3:1, medtem ko je tekma Gra-
nit - Braslovče preložena na 15.
november. Lestvica: 6. Topolši-
ca, 8. Šempeter in 10. Braslovče
s tekmo manj. Prihodnje kolo:
Braslovče - Bled, Stavbar MTT
ml. - Šempeter in Topolšica
- Agroplod Ljutomer.
TV
v petek in soboto so se najbolj-
ši celjski drsalci udeležih medna-
rodne tekme v Avstriji. Nastopi-
lo je petinpetdeset drsalcev in dr-
salk iz šestih držav. V najmlajši
starostni skupini je bila Nina
Krajnc sedma. Maša Pfeifer
osma in Polona Pevnik deseta.
Med fanti je Janez Špoljar zase-
del tretje mesto. Med starejšimi
pionirkami je Tanja Hutinski
končala na sedmem mestu,
v skupini mlajših mladink je bila
Polona Eberlinc trinajsta in Na-
taša Jevšenak šestnajsta. V mla-
dinski konkurenci pa je Špela
Pere osvojila prvo mesto.
METKA HLADIN
Celjani dobili republiški derbi
Košarkarice Korsa Rogaške
v I. B ZKL in košarkarji Celja
v SKL so po sedmih oziroma
šestih kolih sami na vrhu ta-
bele brez poraza. Trenutno
gre Korsu vse po načrtih tudi
na drugih igriščih, medtem
ko so same doma premagale
ekipo Vupika 83:73.
Gostje so dobile polčas 42:37
in še šest minut obdržale vod-
stvo. Zora Pešič je takrat trikrt
zadela za tri točke, po skokih
Ciglarjeve in Germove
v obrambi pa je Korsu uspelo
nekaj hitrih protinapadov in
tekma je bila dobljena. Prva
strelka Korsa je bila mlada in
vse boljša Cveta Jezovšek.
Kors v soboto čaka težka
preizkušnja na gostovarxju
v Sarajevu pri Bosni. Trener
Lukič meni, da izid tega sreča-
nja ne bo veliko vphval na
končni razpored, čeprav je
v isti sapi zatrdil, da bodo na
vsak način poskusili zmagati
in si pred ekipo Rijeke priigra-
ti čim večjo prednost.
Košarkarji Celja so v nekoli-
ko drugačnem položaju v re-
publiški hgi, čeprav na prvi
pogled enakem, kajti brez po-
raza so prvi z zmago več pred
ljubljanskim Mineralom Slova-
nom in domžalskim Heliosom.
Prvo mesto še ne prinaša na-
slova repubhškega prvaka,
temveč le najboljše izhodišče
v play-offu štirih ekip. Celje:
Mineral Slovan 97:95 (40:41).
Najučinkovitejši pri Celju je
bil Pipan 33, Gole je ob odhč-
nem metu iz igre 11:17 dosegel
24 točk in Urbanija 14.
Zmaga s Slovanom, kakrš-
nakoli je že bila, vehko pomeni
že zaradi samozavesti in tudi
spoznanja, da celjski košarkar-
ji tudi s slabo igro lahko nadi-
grajo razpoloženega tekmeca.
Česani bodo dve koli zapored
gostovali, najprej v Novem
mestu pri neugodnem Novo-
lesu.
V nedeljo so v lokalnem der-
biju v Rogaški Slatini domači
v finiSu premagali konjiSki Co-
met 76:73. Polčas so Slatinčani
sicer dobili, vendar so v ner-
voznem nadaljevanju, polnem
napak, popustili in gostje
s Smidom na čelu so že vodih
72:66. Domačim je uspel velik
preobrat rezultata oziroma niz
desetih zaporednih točk. Naj-
več košev za Rogaško so dose-
gli Volarič 19, Tabak 18 in Vi-
rant 15, pri poražencih pa
Šmid 29, Pučnik 11 in Železni-
kar 10. Rogaški je to druga
zmaga, Comet pa je ostal pri
eni in je predzadnji na lestvici.
V reubliški ženski ligi so pri-
jetno presenetile košarkarice
Cometa. V 6. kolu so si svoio
tretjo zmago priigrale v Jeseni-
cah proti istoimenski ekipi
71:57 (30:24). Hren 14, Šporar
16 in Klančnik 15 so bile naj-
preciznejše pri Cometu.
V 2. repubhški hgi je Zlato-
rog doma ugnal Litijo 82:76
(52:27). Največ košev za Lašča-
ne, ki bodo v naslednjem kolu
gostovali v Trebnjem, so dah
Lesjak 13, Zdolšek 12 in La-
pornik 23.
V območni ligi je v 4. kolu
moštvo Prebolda tretjič zma-
galo, tokrat v Hrastniku 89:74.
Najučinkovitejši je bil Širše
s 35 koši.
DEAN ŠUSTER
Panda nI podelila nagrade
Za prejšnji mesec videoteka Panda nagrade sploh ni mogla
podeliti pa čeprav smo dobili dve dopisnici z odgovori, vendar
brez pravih naslovov pošiljateljev. Drugače je bilo z nagradno
igro Partizan št. 13, za katero smo dobili 68 dopisnic, od tega
samo 10 nepravilnih. Sicer pa tudi vprašanje ni bilo težko.
Nagrajenci Zlatarne Celje so: 1. Marjana Fehcijan, Ločica 48,
Vransko, 2. Jožica. Ilijevec, Huda jama 4, Laško in 3. Mladen
Mirkovič, Kajuhova 9, Celje.
T. TREBIČNIK
16. NOVEMBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Sedem dni v Mescalitii
Majhna alpinistična od-
prava - sestavljali smo jo
Tomaž Žerovnik in Polde
Felicijan (AO Železar Štore)
ter Evgen Morič (AO Jeseni-
ce) - je 15. septembra odpo-
tovala v Vosemite v ZDA.
Naš veliki cilj je bila zna-
menita smer Mescalito v El
Capitanu.
Se dan pred odhodom smo
si urejali finance, a vseeno
odpotovali s tankimi denar-
nicami. K sreči smo pri Adrii
dobih »ft-ee ticket« do Lon-
dona. Letiš dve uri in že si
dobrih tisoč kilometrov bliž-
je cilju. V Londonu smo po-
tem tekah od ene do druge
agencije in se postavljali
v vrsto za »stand by« vozov-
nice. Odločih smo se za let
v Miami na Floridi, od tam
naprej pa naj bi nadaljevah
z avtomobilom.
Avto v ZDA ni noben stro-
šek. Mi smo ga kupili za 500
dolarjev, bencin pa je tudi
zelo poceni. Imel je zatem-
njene šipe, zato srečanja
s policaji niso bila ravno pri-
jetna. Vendar se tudi tega, da
vsak dan vidiš pištolo, pri-
vadiš.
Florida je zelo lepa, a pre-
draga za nas, zato smo jo pre-
vozili v enem dnevu, prečih
Missisippi in že v treh dneh
prispeh v Texas. Naš stari
ford je že popuščal in na
vsak tank bencina smo dohh
še dva litra olja. Polda, ki je
mehanik, ga je poskušal
spraviti v red, a je ugotovil,
da bi bilo popravilo preza-
mudno. Zato smo se odločih,
da ga prodamo. Toda na poti
k prodsgalcu je počila glavna
gred, tako smo zarxj iztržili
samo še 50 dolaijev.
Ostah smo še s tanjšimi
listnicami, avtobus do San
Frančiška pa je predrag.
Ostal nam je samo še štop.
Postavih smo se ob cesto pri
40 stopinjah vročine in kar
nekag časa čakah. Do Los
Angelesa smo potrebovali tri
do štiri stope. Vsak zase, se-
veda, saj treh poraščenih
fantov tudi v Ameriki nihče
ne vzame v avtomobil. V Los
Angelesu nas pohc^i niso
marah, zato smo do San
Frančiška odpotovah z avto-
busom in po sedmih dneh
potovanja ' prišh vsi trije
k našim rojakom - družini
Bevc. Res prijetna družina,
z Mitjem, nžuml^šim mo-
škim članom družine, ki je
tudi sam dober alpinist,
hkrati pa na univerzi Ber-
kley dela doktorat iz geofizi-
ke, smo se dogovorih, da nas
bo naslednji dan zapeljal do
našega cilja - v dohno Vose-
mite.
Še dobro, da smo v dolino
prišh ponoči, saj bi bih dru-
gače že prvi dan »posrani«,
ko bi zagledah mogočen gra-
nitni zid El Capitana. Na-
slednje jutro nas je Mitja pe-
ljal na plezanje krajših sme-
ri, kjer sem ugotovil, da je
plezanje poči zelo težavna
zadeva. V granitni steni sem
bil prvič in sem imel precej
težav z gvozdenjem. Naš
glavni cilj je bila smer Mes-
calito, prej pa smo se odločih
še za The Praw, kije dobra in
precej podobna smer Mesca-
htu. Po treh dneh odlične,
napete plezarije smo stah na
vrhu Washington Coloumna
in pred nami je bil naš veliki
cilj - Mescalito v El Capi-
tanu.
Naslednjih nekaj dni smo
v glavnem preživeh pred
lonci, da smo si nabrah moči
za smer naših sanj. Vsak dan
kdo od nas treh odide pod El
Capitan. Nekaj ur sediš in
opazuješ njegovo veličino,
njegove razčlembe, ki jih je,
mimogrede, zelo malo. Po
teh nekaj urah si še bolj »ble-
sav«, saj ti ničesar ni jasno.
Na dan X z Evgenom (ns^ju
je določil žreb) odideva na-
penjat prvih nekaj razteža-
jev. Že na začetku je smer
precej težka - plezanje po
žebljih, ki so zabiti v skalo.
Precej jih je zlomljenih, zato
Evgen večino prvega razte-
žaja pleza po kremp^ih (kav-
Iji različnih velikosti, ki jih
natikaš na luskice). Ena od
luskic se odlomi in že je de-
set, petnsust metrov ni^e.
V drugem poskusu se mu
posreči in led je prebit. Prvi
raztežjg je za nami, s tem pa
je bil tudi premagan strah
pred tem vehkim granitnim
zidom.
Prvi dan sva napela tri vrvi
in se vrnila pod steno, čez
dva dni pa se je začelo zares.
Med čakanjem sta nam ne-
kohko korauže vzela dva
Španca, ki sta plezala pred
nami in obrnila, rekoč, da je
stena pretežka in bi jima vze-
la preveč časa. Evgen ju poz-
na že od prej in rekel je, da
sta »kar dobra«.
Vseeno smo vstopili in že
takoj imeli precej težav. Ko
je Polde poskušal potegniti
vreči z opremo, hrano in vo-
do, se »prašiči« nista prema-
knih niti za centimeter. Pri-
skočil sem na pomoč in sku-
paj sva komjg zmogla.
Četrti raztež^u je spet ple-
zal naprej Evgen. Ko je bil na
stojišču (bolj visišču), se je
sam pri sebi odločil, da bo
sestopil. Kar v zraku smo
prepakirali hrano in vodo,
tako da sva potem s Polde-
tom plezala naprej samo še
z eno vrečo.
Šele, ko sva bila na bivaku
že veu-no privezana na poste-
lji, sva začela razmišljati, za
kakšno dejanje se je odločil
Evgen. Vsi trije bi plezah
smer verjetno vsaj štiri dni
več, kot sva jo sama. Ko je
cilj pred tabo, je lažje iti na-
prej, kot pa odnehati. Hvala
ti, prijatelj.
Nasledje jutro sva se napi-
la in najedla in že je Polde
izginil za vogalom. Ko sva
preplezala še ta raztež^, vr-
nitve ni bilo več, saj sva bila
25 metrov bolj na desno.
V steni sva bila sedem dni,
ki so si bih precej podobni.
Tisti dan, ko si plezal naprej,
si bil stoodstotno skoncen-
triran in mishl si le na meter
ah dva pred sabo, počel si že
skorso nemogoče stvari čisto
na meji padca. Ko pa si bil
drugi, si varno napredoval
na prižemah in vsak raztežeg
se ti je zdel enak prejšnjemu,
le da si ponekod te^e izbijal
khne, ali se malo bolj namu-
čil z zatičem.
Potem pa - zadryi raztežjg. Ste-
na ne popusti niti za milimeter.
Stopiti sem moral v zadryo
prečko, da sem lahko zabil
slab klin, v katerega sem se
obesil, stopil še dvakrat
v krempelj in že sem bil pri
svedrovcu. Mogoče še deset
žebljev in svedrovcev, ki so bi-
h spet hudo ncirazen, in že sem
bil na vrhu. Kar nisem mogel
doumeti, da je bilo po sedmih
dnevih naporov vsega konec,
da moram le še potegniti »pra-
sico« in počakati pol ure, da
pride Polde po vrvi na vrh. Go-
tovo je. Samo sediva in gleda-
va. Nato sestopiva. Tri ure za
sedem dni naporne plezarije.
Vesela sva bila, da je bilo vse
za nama, vesela, ko so n^u na
cesti proti kampu ustavljah
ljudje in spraševah, če sva
midva tista, ki sta plezala Mes-
calito. Vesela sva bila Evgena,
ki naju je objemal in nama po-
stregel s toplo večeijo. Vesehla
sva se življenja.
Naslednji dan, ko smo sorti-
rah opremo, so se začela tresti
tla. Pomislil sem, da zaradi po-
pite količine piva prejšnji ve-
čer. Ko pa smo pogledah vrho-
ve dreves, ki so se mjgala, smo
se zavedli, da je pravi potres.
Zvečer smo videli, da so ljudje
precej panični, telefonske lini-
je pa so bile preobremenjene,
saj so vsi klicali sorodnike.
Prišel je tudi dan, ko nas je
prišel iskati Mitja. Konec
Vosemitov, konec turistov, ki
stojijo pod El Capitanom in
gledajo »muhe«, ki plezajo po
steni, in vzdihujejo pri vsakem
padcu. Konec je pogleda na
Half dome, mogoče n^lepši
hrib. ki sem ga kdai videl.
Še nek^ dni smo bili v Ber-
kleyu, potem pa ura vožnje do
letahšča, sprehod čez carino in
konec je bilo meseca in pol
brezskrbnega, lepega življerga
v ZDA.
TOMAŽ ŽEROVNIK
Odpravo so podprli: Adria
Airways, Merx-Blagovni cen-
terf. Konus - BH Celje, Unior,
Izletnik Celje, Pivovarna La-
ško, Zavarovalnica Triglav
Celje, Bistro Štorman in K2
Sport-Gorica.
Nekaj podatkov
O preplezanlh smereh
Washington Coloumn - The
Praw - 5.10C A3,12 raztežajev,
3 dni (Felicijan, Morič, Že-
rovnik)
El Capitan - Mescalito: 5.9
mesto 5.11 -A4; 25 raztežajev,
sedem dni (Felicijan, Žerov-
nik). V smeri so 3 več kot 20
metrov dolge nihajke, razte-
žaji so dolgi 50 m. Po šestem
raztežaju ni več vrnitve, ker
20-metrski nihajki sledi še
20 m prečke pod streho. Veli-
ko je plezanja po »hudičevih
krempljih« in bakrenih glavi-
cah. Prva polica v steni je na
koncu devetnajstega razte-
žaja.
V nedeljo ponovno v LIboJah
V nedeljo, 19. novembra
bo v dvorani DPD Svoboda
»Ludvika Oblaka« že 17. re-
vija domačih ansamblov, ki
jo prireja domače kulturno
društvo pod pokrovitelj-
stvom Keramične industrije
Liboje ter ob sodelovanju
mnogih delovnih in kultur-
nih organizacij, krajevne
skupnosti in zasebnikov.
Koncerta bosta ob 14. in 17.
uri. Organizator se je odločil,
da bo letos nastopilo manj
ansamblov, kot prejšnja leta,
ko je bil program preveč na-
trpan. Tako se bo letos pred-
stavilo dvansgst ansamblov.
Nekateri izmed njih so že na-
stopih na festivalih, kjer so
osvajah tudi n^višja prizna-
nja, snemah za radio in tele-
vizijo, gosto vah, skratka
im^o svoje ime v sloven-
skem glasbenem prostoru.
Organizator pa pripravlja tu-
di posebno glasbeno prese-
nečenje, katerega bodo vese-
h vsi, ki bodo prišli v Liboje,
kjer bodo med drugim pri-
sluhnih ansamblom Roberta
Zupana z Vranskega, Mla-
dim prijateljem iz Pesnice,
Gahškemu instrumentalne-
mu Kvintetu, Podkrajskim
fantom iz T.Velenja. Hme-
ljarskemu instrumentalne-
mu kvintetu. Šaleškim fan-
ton iz T.Velenja, Bratom iz
Oplotnice, Branetu Klaužar-
ju iz Štor, Franciju Zemetu
iz Vojnika, Celjskemu in-
strumentalnemu kvintetu in
ansamblu Mira Khnca. Oba
revialna nastopa bodo začeh
godbeniki iz Liboj, za zaklju-
ček pa bodo vsi sodelujoči
skup^ zaigrah »Od Celja do
Žalca.«
TV
Josipa Lisac je minuh pe-
tek v diskoteki Casablanca
dokazala, da prav gotovo
sodi med najboljše estrad-
ne umetnike pri nas, ne sa-
mo po svojem petju, tem-
več tudi po svojem nasto-
pu. Casablanca je bila ta ve-
čer namreč nabito polna
z obiskovalci, ki sicer ne za-
hjg^o redno v to diskote-
ko. Josipa pa je v iijej pri-
pravila vzdušje, ki si ga lah-
ko vsak nastopajoči, obi-
skovalec in seveda lastnik
lokala samo žeh. Želeti pa
je tudi, da bi bih obiski
takšnih gostov pogostejši
v vseh diskotekah • Ve-
lenjska skupina Šank Ročk
ne miruje. Lani so izdali
drugo kaseto, zdaj pa že
imajo novih posnetkov za
polovico tretje. Mimogrede
povedano, še vedno igrajo
v že dve leti nespremenjeni
zasedbi • Kot smo izvedeh
iz dobro obveščenih virov
na ljubljanskem radiu, bo
tudi letošryi zaključek Loj-
trce domačih v Celju v dvo-
rani Golovec. Prireditev
n^ bi bila okoli 10. decem-
bra • Založba kaset in
plošč RTV Ljubljana bo
konec tega tedna podelila
svoja vsakoletna prizncuya
za tiste izvajalce te hiše, ki
so prodali največ plošč in
kaset. Tako bosta platinasti
pošči dobila ansambla
Agropop in Don Juan, zlate
kasete in plošče pa prav ta-
ko Agropop, Don Juan ter
Alberto Gregorič in kaseta
Maček Muri •
Robi Zupan na svojem
Vehko izkušenj si je prido-
bil mlad muzikant, harmoni-
kaš Robi Zupan z igranjem
pri ansamblu Vlada Sreden-
ška, s katerim je tudi posnel
ploščo in kaseto. In ko je an-
sambel po dveh letih razpa-
del, se je Robi odločil, da
zbere okrog sebe krog mla-
dih in šolanih muzikantov,
o katerih bo še vehko slišati.
Dobra domača glasba n^ bi
bila tista, s katero bi radi
prodrh v že precej zasičen
krogslovenskeglasbene sce-
ne. Zal pri nas ni dovolj za
neuveljavljen ansambel le
dobra glasba in lastne sklad-
be (Robi jih ima za dve kase-
ti), pri tem je potrebno tudi
precej denarja, saj si morjgo
drage posnetke in snemanja
sami plačevati. Prav zato je
pri ansamblu Robija Zupana
z Vranskega pot do prve ka-
sete daljša, saj skuš^o vsak
»komad« dodelati in izpihti
v celoti, da bo snememje tra-
jalo nžOkrajši čas. Trenutno
se pripravljajo za revijo v Li-
bojah, v Robanovem kotu pa
so se tudi fotografirah za pla-
kat in propagandni material,
ki ga potrebuje njihov mana-
ger v ZRN. Sicer pa ansam-
bel še sestavljajo: Eva Kran-
čan igra klarinet in prepeva
skupaj s Sonjo Zupan in
Matjažem Mrakom. Boštjan-
Šmalc igra kitaro, Emil Sa-
mec trobento, Dušan Polšak
bas in bariton ter Robi Zu-
pan hsurnoniko.
EDI MASNEC
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1. THE BEST-TINA TURNER (4)
2. LAMBADA - KAOMA (2)
3. PRIJATEUU - ALEKSANDER MEŽEK (4)
4. CHERISH - MADONNA (7)
5. EMILIJA - RIVA (6)
6. SALED WITH A KISS - JASON DONOVAN (9)
7. DOMOVINA - PREDIN, DEDiC, DŽORDŽEVIČ (5)
8. OBLAKI SO RDEČI - DON MENTONI BLUES BAND (2)
9. TOl SOLDIERS - MARTIKA (3)
10. BREAKTHRU - OUEEN (10)
Lestvica zabavnih melodij |e na sporedu Radia Celje vsalto
soboto ob 17.15.
DomaČe melodije:
1. UUBEZEN-DOBRI ZNANCI (4)
2. HREPENENJE V DEŽJU-ZVONČKI (10)
3. ČAŠA SREČE-TONI VERDERBER (8)
4. PRAV MALO DNI - PETRIČ (6)
5. SONCE SREČE-BURNIK (7)
6. STISNI SE K MENI-FANTJE Z VSEH VETROV (7)
7. FLORJANSKA POLKA-VESNA (2)
8. CVETJE V VETRU-STRMINA (2)
9. SLOVENCI SMO VESEUAKI-RUPAR (1)
10. SPET SVA SKUPAJ-HMEUARSKI
INSTRUMENTALNI KVINTET (1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljelc ob 17.15.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
16. NOVEMBER 1089
ZDRAVILNE RASTLINE
Volčja češnja I
Volčja češnja ali divji tobak (Atropa bella donna ^
L.) spada v družino razhudnikovk. To družino sestav- i
Ija več kot 80 rodov s približno 2500 vrstami, ki so po \
večini zelišča, pogosto pa tudi grmi in včasih liane, i
Enostavni ali deljeni listi so spiralasto razmeščeni. ;
Cvetovi so dvospolni, večinoma zvezdasti, včasih
somerni. Plod je jagoda ali pa mnogosemenska gla-
vica. Družina je razširjena po vsem svetu, vendar ]
raste večina vrst v tropski Ameriki. V to družino ^
spadajo številne kulturne rastline, kot krompir, ;
paradižnik, paprika in tobak, mnoge pa so strupene i
in so zaradi svojih alkaloidov pomembne v zdravil-
stvu.
Dandanes ni o »znanosti simbolov« ne duha ne sluha
več, nekoč pa je bilo mnogo ljudi trdno prepričanih, da ']
se da po videzu rasthne ugotoviti, čemu naj služi, j
Čeprav je bila nekdanja simbohka dokaj medla in ?
nezanesljiva, bi ji skoraj verjeli, če opazujemo volčjo ;
češnjo.
Več kot meter visoka rastlina, zelnata trajnica, z veh- j
kimi motno zelenimi listi, med katerimi se skrivajo i
motno vijohčasti cvetovi z umazano rumenimi hsami -]
v notranjosti, vzbuja v nas po pravici neprijetne i
občutke, saj so vsi njegovi deh nevarno strupeni. Poz- |
neje se razvijejo črne bleščeče jagode, ki so podobne ^
češnjam in so polne vijoličastega soka. Botanik Lin- '
nčjo je krstil Atropos po imenu ene izmed treh Park in j
sicer tiste, ki je človeku prerezala nit življenja in ni •
prizanesla nikomur. \
Rastlina raste posebno rada na posekah v hstnatih :
gozdovih in je razširjena od Zahodne Evrope do Pred- ;
nje Azije, posebno po sredogorjih in zmerno visokih ]
gorah. Volčja češnja je bila in je zelo pomembna ;
v zdravilstvu.
Volčja češnja je smrtno nevarna strupena rastlina! <
Vsebuje več različnih alkaloidov. Največ je L. hiosci- \
amina, mnogo manj je atropina, skopolamina, apoatro- -
pina in beladonina. Hiosciamin in atropin delujeta na i
centralno živčevje, ki ga vzdražita in na vegetativno
živčevje, ki ga hromita. Skoplamin povzroča pomiritev j
in zaspanost. Najbolj znan učinek atropina je širjenje :
očesnih zenic, obenem pa da očem nenavaden sij.j
V večjih množinah povzročijo alkaloidi rastline haluci-1
nacije, pozneje nasilnost, nezavest in končno smrt;
zaradi ohromitve dihalnega centra. Smrtna doza za j
človeka je 10 do 20 plodov. Vendar imamo v lekarni- \
štvu cel niz zdravil in tinktur, ki koristijo pri zdravlje-l
nju želodčnih in črevesnih bolezni, pri katerih nasto-i
pajo boleči krči. Tudi pri bronhialni astmi in različnih:
nevralgijah predpisujejo zdravniki pripravke iz volčje-'
češnje.
V srednjem veku so izdelovali iz cvetov in listov
volčje češnje in zobnika »čarovniško mažo«. Če si je!
človek vtrl to mazilo v kožo, so strupeni alkaloidi]
prodrh skozi kožne pore v telo, človek je zaspal in je'
imel najneverjetnejše sanje. Ko seje zbudil, se ni zave-
dal, da je sanjal. Danes menimo, da so bila mnoga:
priznanja davnih čarovnic izgovorjena pod vphvomj
tega mazila. Trdno so bile prepričane, da so jahale na j
meth po zraku in da so se izpolnile vse njihove želje, j
Vedno torej niso bila mučenja vzrok čarovniških priz-
nanj. Mnogi revni ljudje, ki si niso mogli privoščiti'
dražjih užitkov, so se omamljali s tem sredstvom in!
končno zapadli njemu in srednjeveški justici.
BORIS JAGODIC ■
RECEPT TEDNA
Juha z rezanci in zimsico zelenjavo
Potrebujemo: 400 g kolerabe, 200 g gomolja zelene,
2 korenčka, četrt zelnate glave, eno čebulo, liter vroče
kurje juhe, lOOg jušnih rezancev, žlico sesekljanega peter-
šilja in kozarček kisle smetane.
Kolerabo, zeleno in korenčka dobro očistimo ter nare-
žemo na tanke rezine. Zeleni glavi odrežemo kocen in liste
narežemo na trakove. Čebulo olupimo in jo zrežemo na
drobne koščke. Žlico olja segrejemo in na njem prepražimo
čebulo, da postekleni. Nato dodamo preostalo zelenjavo in
nekoliko podušimo ter nato zalijemo z mesno juho. Potem
vse skupaj pokrito kuhamo toliko časa, da se zelenjava
zmehča. V juho stresemo jušne rezance in jih skuhamo do
mehkega.
Na vsak krožnik damo žlico kisle smetane, nato pa zele-
njavno juho in vse potresemo s sesekljanim peteršiljem.
Želite počasi hujšati?
Zjutraj (ko vstanete): Kozarec tople
vode s sokom ene limone (brez slad-
korja!).
Zajtrk: Mehko kuhano jjuce, sok dveh
pomaranč s kavno žličko medu, morda
še kos prepečenca ali krekerja.
Dopoldne: C^na žhčka sadjevčevega
kisa (ali jebolčnega) v kozarcu vode. Če
ste lačni, kozarec mlačnega mleka.
Kosilo: Telečji ali goveji zrezek na ža-
ru (kakih 150 g) in 200 g v slani vodi ku-
hane zelenjave (ne stročnice). Namesto
zrezka je lahko riba, včasih pa tudi zelo
pusta svinina. Za poobedek sveže sadje
(ne banane).
Popoldne: Skodehca ah dve rahlega
č^a z medom. Če ste lačni, kos prepe-
čenca ah krekerja, tanko namazanega
z maslom.
Večerja: Teletina, piščanec ali riba kot
opoldne. Zraven lahko tudi jajce na oko,
zakrknjeno na nekaj kapljah olja. Potem
spet sadje. Po obroku popijte kozarec
vode s kavno žličko sadjevčevega kisa.
Pred počitkom: Kozarec mlačnega
mleka s kavno žličko medu ali kozarec
vode s kavno žhčko sadjevčevega kisa.
Dieta: British Health Food Center.
Trsua n^j, dokler ne dosežete zaželene
teže. Majhne spremembe, kot krompir
ali meso v omaki kd^ pa kdaj, ne škodu-
jejo. Prepovedano pa je mastno meso,
torte, pecivo, kruh, juhe in alkohol.
MODNI KOTIČEK
pripravlja VLASTA ARČAN-CAH
Lepe, drzne, romantične... bluze
»Pogledaš ovratnik in vi-
diš, če nosim novo modo!«
Tale parafrizirani rek ima
veljavo, ki jo ne najdemo kar
zlepa, kgjti pri modi, ki se
spreminja, obrača in ponav-
lja, se tisto novo in drugačno
pogosto skrije prav
v ovratnik.
Pa poglejmo, kako so si za-
mislili modni stilisti nove
bluze za letošnjo jesen in
zimo.
Že dolgo niso bile tako le-
pe, romantične, pa tudi drz-
ne. Okrašene so s phseji, ve-
hkimi vezenimi ovratniki,
z všitimi čipkami, drapirane,
z globokimi dekolteji za
zvečer.
Nekaj je oprijetih, v stilu
puloverjev iz 50-tih let,
z majhnim ali večjim, koni-
častim ovratnikom
Svečane bluze so sešite iz
prozornega sifona, svetleče-
ga lurexa ali belega satena.
NASVETI ZA DOM
Beli madeži na pohištvu
(lakiranem, železnem ali le-
senem) izginejo, če jih nama-
žeš s špiritom, zmešanim
z malo vode. Pjizite da ne bi
bil špirit prehud za barvo.
Nato drgnite s krpo.
Madeže na pohištvu, ki jih
povzročijo vroči krožniki,
itd., potresi s pepelom cigar,
pusti tako nekaj časa, nato
pa drgni z volneno krpo.
Madeže na pohištvu, ki jih
napravi voda, potresi z vlaž-
no soljo, nato zbriši z meh-
kim suknom ter zlošči
z mehko plutovino (zama-
škom).
Polirano pohištvo briši
z mehko krpo, namočeno
v terpentinu, nato pa zlošči
s čisto krpo.
Prevleko   na   pohištvu
ščetkžO v isti smeri s ščetko,
namočeno v terpentinu ter jo
potlej obriši s krpo. Tako
barva oživi in je hkrati zava-
rovana proti moljem.
Jajca pri kuhanju ne poka-
jo, če jih prej umijemo z vro-
čo vodo ter z žhco počasi
spuščamo v vodo.
Sir zavijemo v krpo, zmo-
čeno v pivu, slani vodi £di
^jooleku. Mehke vrste sira da-
mo na krožnik in jih z dru-
gim krožnikom pokrijemo.
Praženo kavo presujemo
v porcelanasto ali stekleno
posodo z dobro prilagajočim
se pokrovom, na suhem in
toplem prostoru.
Čaj naj bo v dobro zaprti
škatli in na suhem.
Konserve hranimo v tem-
nem, hladnem in suhem pro-
storu.
Trde zemlje so spet kakor
sveže, če jih zavijemo v vlaž-
no krpo in damo na pločevi-
ni v toplo pečico.
Surove krompirjeve olup-
ke kuhamo za domače zajce
in koze. Posušimo jih in
spravimo.
Drobtine za cvrtje mora-
mo vselej presejati, drugače
se skorja lušči iz zrezkov, de-
bele drobtine padsko na dno
in se smodijo, olje ah mast
pa postaneta grenka.
Programirano
icrmijenje z močno kmo
v svetu vse bolj prevladuje zahteva, da je žito
hrana za ljudi in da v prihodnje ne bi smeli uporab-
ljati žita in njihove izdelke za živilsko prehrano. Še
zlasti to velja za prežvekovalce.
Pri proizvodnji mleka moramo molznice pravilno in
optimalno krmiti, zato je raba močne krme upravičena
in razumljiva. Vemo, da z uporabo same osnovne krme
lahko dosežemo proizvodnjo maksimalno nekje med
štiritisoč in štiritisočpetsto litri, če hočemo doseči
boljšo proizvodnjo, pa je raba močne krme potrebna.
Ve^a nenapisano pravilo, da mora krava molznica dati
za vsak kilogram močne krme pri dokrmljevanju dva
litra mleka. Ročno pokladanje močne krme je zelo
zamudno in hkrati tudi težko delo. Na ta način kravam
tudi ne dajemo točno odmerjenih količin, del količin
pa pojedo tudi sosedne krave. S programiranim krm-
ljenjem te pomanjkljivosti odpravimo.
Poznani so sistemi programiranega krmljenja
z močno krmo za vezano rejo in za prosto rejo govedi.
Sistemi za programirano krmljenje močne krme so
poznani v enostavnejši in zahtevnejši izvedbi. Če
imamo v hlevu vgr^en sistem za programirano krmlje-
nje z močno krmo, prihranimo pri živem delu 7 do 10
odstotkov. Na sistem je možno priključiti različno šte-
vilo krmilnikov (do 100), en krmilnik se uporablja za 20
do 25 krav molznic. Krmi se lahko z eno ah dvema
komponentama močne krme. Opravi se 6 do 12 krm-
ljenj za posamezno molznico; z dozacijo 200 do 300 g/
minuto. Z racionalnim krmljenjem dosežemo tudi to,
da ne prihaja do preobremenitve vampa. Letni prihra-
nek pri močni krmi je do 1 kilogram na krmni dan,
poveča se proizvodnja mleka do 1 kilogram na dan,
mleko pa je tudi bolj mastno (-1-0,2 odstotka).
Sistem programiranja krmljenja z močno krmo je
cenjen glede na to, kakšen program je sposoben reali-
zirati in kako točen je v svoji realizaciji. Elementi,
sklopi in aparati, ki so vgrajeni v sistem za programi-
rano krmljenje z močno krmo so naslednji:
- depo za močno krmo je dejansko silos, izdelan iz
lesa, iverke, pločevine ali PVC materiala. Vanj se
s posebno pripravo skladišči močna krma v rifuzi ah
briketih.
- odvzem močne krme iz silosa in njeno transporti-
ranje omogočajo transportni elementi, ki so spiralne
oblike. Poganja jih elektromotor. Močno krmo poti-
skajo po kovinskih ah plastičnih ceveh. Teh cevi nikoli
ne smete montirati pod večjimi koti, ker je transport
močne krme otežkočen.
- krmni boks (krmilnik) je dejansko prostor, kamor
pride molznica večkrat dnevno in kjer dobi programi-
rano količino močne krme. Krmilni boksi imajo
navadno velikost enega stojišča. Lahko so odprti ali
zaprti oziroma obiti z raznimi ploščami, deskami,
odvisno od ogrodja boksa.
- krmilni avtomat ima v tem sistemu nalogo, da na
osnovi programa in prepoznavanju krave molznice (po
5 do 15 kratnem preverjanju) spusti določeno kohčino
močne krme v krmilno posodo.
- pokladanje (doziranje) močne krme v krmilno
posodo poteka po programu. Krmilne posode so lahko
ovalne ali okrogle oblike, lahko so fiksne ah gibljive.
Gibljive v tem smislu, da je možno krmilne posode
spustiti v vertikalen položaj ter jih s curki vode tudi
dobro oprati.
- sprejemnik-oddcOnik je aparatura, ki je nameš-
čena na krmilnem avtomatu (ob krmilnem avtomatu)
in je zadolžen za prepoznavanje in preverjanje (identi-
fikacijo krav).
- responder vratnica je osebna izkaznica molznice,
ki jo prečita sprejemnik-odd^jnik. Šele po tej operaciji
molznica dobi programirano obročno količino močne
krme.
- računalnik s programom je dimenzioniran glede
na zahtevnost in kapaciteto za posamezne farme ozi-
roma črede ter nivoje reje. Sem sodi še tipkalnik,
s katerim vnašamo podatke.
- izpis željenih informacij, podatkov je možen preko
izpisovalca ali pa monterja. Gre za podatke o farmi,
prehrani, čredi molznicah pa individualno za posa-
mezne živali.
Eden najsodobnejših sistemov za programirano
krmljenje z močno krmo je prav gotovo Codatron 80,
proizvod zahodno nemške firme Westfalija, s katero
ima Gorenje sklenjeno kooperacijsko pogodbo. Ta
sistem naj bi vključih na kmetiji Franca Rotnika iz
Raven 185. V novo zgrajeni hlev instalirana oprema bo
po naši oceni d^ala rezultate, ki jih dosegajo v razvi-
tem svetu. mag. IVAN KUDER
24. STIIAN - NOfl TEDNMC';
16. NOVEMBER 1989
Na evropskem prvenstvu
v magiji
Boris Bizjak (levo) in Peter Debelak, oba iz
Polzele, že nekaj let vadita razne čarovniške
spretnosti, ki ji pravimo magija. V tem času sta
si nabrala že veliko spretnosti, tako, da sta se
letos namenila pomeriti se v evropskem merilu.
Kongres magov je bil na Madžarskem v Budim-
pešti konec prejšr\jega tedna. Med drugim je bil
v programu kongresa tudi tekmovalni del, v ka-
terem so se evropski magi pomerili v več zvr-
steh te dejavnosti. Boris Bigak je nastopil v ko-
mični magiji in dosegel 7. mesto, Peter Debeljak
pa 6. mesto v manipulacijah.
T.TAVČAR
Z biciklom okoli sveta
Sicer filmskem Celju je v petek zvečer
dal svoj pečat še Tomo Križnar, avtor
knjige z naslovom O iskanju ljubezni in
podnaslovom S kolesom okoh sveta.
V Mladinski knjigi so pripravih prisrč-
no srečanje bralcev z avtorjem, ki je v go-
ste pripeljal še pevca Tomaža Pengova in
prisotne popeljal po svetu, ki ga je sam
prekolesaril, tudi z diapozitivi. Knjiga, ki
je izšla v samozaložbi, je med prisotnimi
zbudila precej pozornosti, saj je oprem-
ljena s številnimi zanimivimi fotografija-
mi in sočno potepuško besedo.
MP, Foto: EE
Hitri in
učinkoviti
Novinarji običajno jokajo,
da ima ustanovitelj SZDL
mačehovski odnos do njiho-
vega dela. Predsednik Jože
Smole je skušal takšna
»obrekovanja« demantirati
in je vse prisotne na Gorju-
povih dnevih povabil na
sprejem ob mizi, polni do-
brot, ki so jih pripravili ku-
harji in slaščičarji obeh
Hmezadovih hotelov. Prisot-
ni so zadevo »temeljito« vze-
li v svoje roke in v manj kot
uri izpraznih bogato založe-
no mizo ter še enkrat doka-
zah kaj pomeni biti v pravem
času na pravem mestu, kaj
pomeni novinarju hitrost in
učinkovitost.
EM
Foto: LJUBO KORBER
USTAMO
PORUMMMeU
STRANI
Zbira:
Miloš Ukar
Jutro, 19. november 1940
v noči od petka na soboto je hud naliv v Gornji Savirij-
ski in Logarski dolini povzročil, da so Savinja in številni
hudourniki zelo narasli. Voda je na več krajih izpodkopala
banovinsko cesto, ki drži v Logarsko dolino in odplavila
velike množine lesa. Savinja je v soboto narasla tudi
v Celju in povzročila poplave. V noči od nedelje na pone-
deljek pa so se nalivi v Gornji Savinjski dolini ponovili.
Zaradi teh nalivov in zaradi južnega vremena, kije povzro-
čilo, da se je začel sneg na planinah topiti, je začela Savinja
ponovno naraščati. Nastale so poplave, kakršnih Gornja
Savir\jska dolina ne pomni vse od leta 1926.
Danes (18. XI) v jutranjih urah je Savir^ia dosegla skor^
štiri metre nad normalo. Narasli so tudi potoki, ker voda ni
mogla redno odtekati in je valovila nazaj. Savinja je
v Celju poplavila velik del tako zvanega »Otoka«, del
glavnega drevoreda v mestnem parku, promenadno potna
Masarykovem nabrežju.
na Celiskem
Štiri stoletja zioveščiii grmad po Evropi
Potegnimo torej črto in po-
skušajmo zbrati v nekaj be-
sedah vse to gorje, ki je bilo
pogojeno z neznanjem in sle-
po pokorščino:
V začetku 13. stoletja zače-
ta sveta inkvizicija, ki jo je
vpeljal papež Gregor IX, na
sinodi v Toulousu v Franciji
in je bila uperjena zoper kri-
voverske katarce, patarene,
albižane in valdence, je že
trideset let po uvedbi pripo-
mogla, da imamo tudi že prvi
zapis protičarovniškega pro-
cesa.
Leta 1275 je bila prav tako
v Toulousu sežgana prva ča-
rovnica, 56 letna Angela de
Labaret, ki je priznala, da se
je onegavila s hudičem, mu
rodila pošast z volčjo glavo,
katero je hranila z majhnimi
otroci nalovljenimi na noč-
nih pohodih.
Leta 1744 pa si je bržčas
slovenska Gornja Radgona
zaslužila »čast« zadnjega
protičarovniškega procesa,
ki se je za Heričevo in njeno
hčer srečno končal, soobto-
ženi Simon Kukelj pa je v za-
poru zaradi mučenja umrl še
pred sodbo, oziroma pred za-
nesljivo oprostitvijo.
Po nekaterih ocenah je
v Evropi med prvim in zad-
njim procesom, torej med
prvo in zadnjo žrtvijo, bilo
zaradi čarovništva sežganih
in drugače umorjenih od
4 do 9 milijonov ljudi, največ
v času protičarovniške histe-
rije v 16. in 17. stoletju
- v slednjem se začenjajo
množični procesi tudi na
celjskem. Če predpostavi-
mo, da je bilo v 17. stoletju
v Evropi le okoh 60 milijo-
nov prebivalcev, bo že drža-
lo, da je ta nori lov na čarov-
nice in čarovnike spravil
s sveta več ljudi, kot najbolj
pogubne vojne tistih stoletij.
»Reši nas kuge, lakote in
vojne« je priprošnja v moh-
tvi, ki našteva največje ne-
sreče, katere so doletele člo-
veštvo. Morali bi dodati tudi
nevednost, ki poraja člove-
kovo podrejenost in pokoriš-
čino vsakršni mamljivi ide-
ologiji.
Kakšno je bilo to 17. stolet-
je? Turški vpadi, tridesetlet-
na vojna, vrh vsega pa še ku-
ga, ki je v loški fari samo na
desnem bregu Savinje tja do
Trbovelj v letih 1746 in 1747
pomorila čez 700 ljudi. - Tu-
di živine se je lotila da v La-
škem v teh letih ni bilo sicer
znamenitih sejmov.
Vse te nadloge so, kot ka-
že, povečale strah. Nemoč
množic in njihovih verskih
ter posvetnih voditeljev je
protičarovniški blodnji olaj-
šalo razmah. Kaže, da res
krizni časi plodijo sovražni-
ke vseh sort, ki oblastnikom
hudo prav pridejo za grešne
kozle. Tako ljudska jeza ne
zadane tistih, ki so resnično
krivi. Zgodovina se namreč
kar naprej ponavlja...
Je čarovnica mrtva?
Bi dandanes ne padale gla-
ve, če že grmade ne bi priži-
gah? Nismo pripravljeni kar
tako tjavdan reči za ljudi
nevsakdanjega obnašanja,
da bi jih že spravili s poti.
Vedno raje odstranjujemo
posledice, namesto da bi se
lotili vzrokov in vedno smo
še globoko podvrženi sred-
njeveškemu reklu, da namen
posvečuje sredstvo, ki si ga
pripadniki skrajnih pohtič-
nih skupin razlagajo tudi ta-
ko, da je bolje med desetimi
osumljenimi zadeti pravega,
kot zaradi devetih nedolžnih
izpustiti krivega. Ker se me-
dicina, kot znanost, ne more
dovolj hitro odzvati željam
po ozdravitvi, imajo razne
zdravilarske ceremonije še
vedno uspeh, čeravno no-
čem trditi, da pri nekaterih
ni učinkov in da je vse do
danes spoznano tudi do-
končno.
Spoznah smo, da od »ču-
dodelništva« do »čarovni-
štva« ni bilo niti za korak
razdalje, da je včerajšnji do-
brotnik lahko že jutri hudo-
delnik, da je sosedov prija-
telj sumljiv že zato ker ni
moj. Te človeške lastnosti,
recimo raje slabosti, v da-
nem trenutku, ko je prilož-
nost, lahko postanejo nevar-
ne. »Kaj tuhta« pravimo o ti-
stem, ki se drži bolj zase, »sa-
mo s seboj govori«, »pri me-
sečini hodi na sprehod«, »tri-
krat sem ga videl iti okoli
hiše« - vse to je že pregreha,
ki je danes sicer le čudaštvo,
kaj pa jutri, če pride vmes
ljubosumje, kakšno nasprot-
je, dediščina? Kaj se mota po
glavi ljudi, ki so pred nere-
šljiviin problemom? Le za-
konsko podlago jim je treba
ponuditi, pa bodo kateri
- človek, človeku volk!
Spomnimo se pregnanih leta
1941. Bih so zvečine premož-
ni. Dolžniki so se znebili up-
nikov, pa čeprav so v težave
zabredli tudi zaradi pravdar-
stva, kvartopirstva, pijanšči-
ne in kurbanja.
Vse to je sicer že druga
zgodba, predmet drugačnih
raziskav in študij. Moje je bi-
lo, da bralcem približam čas
»lova na čarovnice« z zgodo-
vinske, oziroma z zgodovin-
skimi viri dokazane^skaoL
Sodobni mag, Anglež Alex Sanders, ki sam sebe imenuje
»kralj čarovnic« objema eno svojib privrženk, morda celo
novinko, v nekakšnem krogu Velikega rituala. Častijo
boginjo rodovitnosti in kot kaže je »kralj« ravno pri tem,
da se zadeve o rodovitnosti pred pričami osebno loteva.
To je primer sodobnega okultizma in s tem dokaz člove-
škega nagnjenja k skrivnostnemu, drugačnemu.
Prihodnjič:
SPODBUDA, VIRI
IN POMOČ