SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poeti pnjiman velj»: Za celo l«to pradplataa 16 (14., za pol leta 8 (14., za četrt lt'a i (14., u |»d«a meiec 1 (14.10 kr. V administraciji prejeman velja: Za *«le leto II (14., ia pol leta в (14., u ćetrt leta S (14., ia jedtn meiec 1 (14. V Ljubljani n« dom poailjan velja 1 (ld. 20 kr. теб na leto. Poiamne Itevilke po 7 kr. Naročnino in oznanila (iaaerate) »«prejema npravniltvo ia ekipe41elja v „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve allee it. 2. Rokopisi le ne vračajo, nefrankovana pisma no vaprejemajo. Vredništvo je v Semenllklh ulicah It. 2, I., 17. Iahaja vaak dan, isvsemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. У Ljubljani, v ponedeljek 28. junija 1897. Letnilt XXV. "Vabilo na naročbo. S I. julijem pričenja se nova narocba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto . 15 gld. Četrt leta 4gl. — kr. Pol leta . 8 „ Jeden meseci „ 40 „ Upravništvo „Slovenca". „O Roma felix!" Čudno nasprotje čuti, kdor je te dni v Bimu. Po rimskih ulicah tekajo, kakor po navadi, razna-šalci časnikov ter grdo kriče. Prebivalci Rima segajo po časnikih in v mnogih rokah uzreš časnike, ki so prepojeni z besnim sovraštvom do cerkve in papeža. In čudno ni to. Saj Rim vlada masonski Bafomet, kralj in ministri so le marijonete, ki ž njimi giblje skrivna roka; a masonstvo je utelešeno sovraštvo do cerkve in papeštva. A tam ob ječi, ki v njej sedi jetnik masonov, veliki Leon XIII., tam v cerkvi, ki je vkljub nakanam temnih močij še vedno stolnica sveta, tam odmeva cerkve zmagoslavna pesem: „O Roma felix" — O srečen Rim, ki te je posvetila dveh knezov slovita kri 1 In zopet ni čudno! Res, da je papež jetnik — a vendar še vedno veljajo vekovite besede: Ti si skala, in na to skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenska vrata je ne bodo premagala! Noben dan se to prečudno nasprotje tako ne čuti, kakor uprav na dan svetih apostolov Petra in Pavla. Rim ni srečen. Beda je razkopala vanj globoke brazde, družabno življenje je razdejano, naklade so tlačanske, blagostanje pod nič, morala oskrunjena. Žalosten stopa Rimljan po rodnem mestu ter si misli: „Dejali so, da je bilo slabše. A ko je bilo slabše, je bilo bolje!" Po okolici, po visokih poldozidanih zgradbah, ki so pahnile mnoge boljarje v bankerot, tam prebiva tolpa, mnogokdaj brez krsta in poštenja. Od vseh stranij so jo nagnali, da bi bi Rim „svetovno" mesto, a sedaj strada in pada, in ko jo glad žene v nasilje, tirajo zopet cele tolpe iz Rima v nov glad in novo bedo. In vendar ni laž-njiva pesem, ki odmeva pod kupolo sv. Petra: O felix Roma, o srečen Rim ! Rim ima še vedno v sebi vrelec blagostanja in sreče, le da noče piti iz njega. Še vedno ima v sebi vrelee večnih resnic, ki bi prestavile nesrečno Italijo, nekdaj tako slavno v cvetu blagostanja in umetnosti, le ljudstvo nesrečno jim je zaprlo srce, ker je verovalo obetom brezdomovin-skih masonov. Treba je le, da se oklene Italija Po-četnika vere in Njegovega namestnika v Rimu, in iz istega Rima bode vrelo kakor kri iz srca novo življenje v narod in dežel. Ta razpor, ki je v Rimu, je tudi po vsem krščanskem Svetu. Tudi tu velja: Ko je bilo slabše, je bilo boljše! V „mrakoviti" sredovečni dobi ni bilo v obče nikdar toliko bede, kolikor je je dandanašnji. Egoizem in razbrzdano koristolovje pod imenom liberalizma je obetalo blaginjo in srečo, a prineslo le bedo in gorje. A tudi po krščanskem svetu ori veličastna pesem : O felix Roma — o srečen Rim ! Narodi vstajajo, vračajo se h Kristusu, obračajo se v — Rim ! Saj Kristus je početnik blagodati vsem narodom, vera Kristusova ima prerajajočo moč za vsako ljudstvo, Kristus pa deluje po cerkvi, a cerkev njegova je le jedna, „jedna sveta katoliška cerkev", in vidna glava te cerkve je tudi le jedna, prvak apostolov, blaženi Peter. A Peter ni pustil žezla, ki ga je jedenkrat sprejel, kakor pravi sveti Leon Veliki, ampak še vedno vlada cerkev Kristusovo, vlada pa jo po papežu, po Leonu XIII. Kakor so očetje kalcedonskega cerkvenega zbora klicali: Peter je govoril po Leonu, tako kliče tudi Se danes krščansko ljudstvo: Peter živi v Leonu XIII., Peter govori po Leonu, Peter vlada cerkev po Leonu ! Zato, ker se vračajo narodi h Kristusu, obračajo se v Rim. Zakaj v Rimu je Leon, naslednik sv. Petra, namastnik Kristusov, glavar jedinozveličalne cerkve, učenik ljudstev, pastir narodov. Iz Rima poteka ona moč večnih resnic, ki more preroditi krščanski svet — tudi politično in socijalno ! In čim se obrne svet v Rim, prenehal bo razpor, ki sedaj ne da miru ne Rimu, ne krščanskemu svetu. L. 1859 je pisal Matzini mladeničem Italije: „Rim ali smrt! V Rimu je treba zatreti laž, ki si lasti ime avktoritete; zatreti papeža, ki je genij zlega ; zatreti katolicizem, in postaviti med Kapitoljem in Vatikanom panteon človečnosti, in na mesto katoliške vere postaviti le-to veto: Mi imamo le enega gospoda v nebesih, ki je B o g, in le enega tolmača njegove postave na zemlji, ki je narod!" LISTEK f Župnik Kneipp. (Dalje.) Neumorno je delal; celo poletje ni spal niti jedenkrat v postelji. Ko se je zdanilo, pričel je delo ter ni končal poprej, dokler se ni popolnoma stemnilo. Do septembra bila je hiša že toliko dodelana, da so zamogli spati v nji. Boštjana pa je gnalo iz domovine. Dasi so mu domači nasprotovali, se vender ni dal pregovoriti, ampak vzel je potno knjižico ter se poslovil od doma, čeS, da hoče v tujini pogledati statve, da potem doma stare izboljša. Mnogo krajev je obiskal in prehodil na tem potovanju, pa nikjer ee mu niso po njegovi želji hotela vrata odpreti. Tako jo slednjič primaha domu ter pravi, da je dobil v bližnjem mestu Kaufbeuren delo, in da je prišel po obleko. Doma so se mu smejali in mislili, da bo sedaj odnehal, ko vidi, da ne more z glavo skozi zid. Toda zaman. Nikomur ni nič povedal, in nekega dne napoti se Se v Grunenbach, kraj od rojstne vasi njegove 4 ure oddaljen. TamoSnjemu kaplanu, katerega še nikoli videl ni, potoži svojo revo in nadlogo. Bil je ta gospod Matija Merkle, pozneji profesor morale v Diilingenu in Pasavu; umrl je ta Kneippov dobrotnik pri njem v Worishofenu 1. 1881. Dobri mladi gospod je mirno poslušal in ko mu je tkalec-dijak razlil vse svoje srce ter ga prosil, naj mu pomore k temu, da uteši silno nagnenje, vpraša ga kaplan, koliko časa da že čuti v sebi poklic do duhovskega stanu in kake so bile ovire. BoStjan mu pove vse po pravici. Kaplan se nekoliko zamisli, potem pa reče: »Slo bo pač težko, pa če Bog hoče, šlo bo. Hočem poskusiti z vami in vas učiti, potem se bo pa že izkazalo, bo li kaj vspeha ali nič.« Ko mu je dobri gospod še naročil, naj čez teden dni zopet pride, mislil je Kneipp, da je že v malih nebesih. Ta izlet napravil je v nedeljo in nikdo domačih ni vedel, kam da je šel. Domu prišedSi naznani svoj sklep, da gre zopet po svetu, in sicer v Švico, pogledat, kakšne so nove statve, v resnici pa je bil namenjen v Gronenbach. Vse prigovarjanje bilo bob ob steno, v nekaki jezni trmi ločil se je Boštjan od doma. Videli bomo, da se mu tudi zdaj ni godilo kdo ve kako dobro, a njegove težnje dobivale so čedalje bolj snovno obliko in so se polagoma udejstvovale. IV. Kakor smo že zgoraj omenili, zgorelo mu je pri požaru tudi tistih 70 gld., s katerimi je hotel pričeti svoje študiranje. Zato je pa zdaj imel samo dva goldinarja denarja in pa obleko na sebi: v tem je obstalo njegovo celo premoženje. No, v Grimenbachu našel je ljudi, ki so imeli vsaj nekaj smisla za njegove težave. Najprej šel je k županu, ter ga prosil, naj mu povč, kje bi dobil kako stanovanje, ker hoče pri gospodu kaplanu Študirati. »Kaj ?« začudi se župan, »vi hočete študirati? To je neumnost. Saj ste tak, kakor kak hlapec, bo veliko bolje za vas, Ce kot tak služite svoj kruh, kakor pa da začnete študirati. Ce začno dečki z dvanajstimi leti, potem ima to že kak smisel, v vaši starosti pa ni prav čisto nič.« Ko mu BoStjan odvrne, da hoče gospod kaplan šele poskusiti ž njim, ga zavrne: »Vaš gospod kaplan je še čisto mlad gospod, pa ue more nobenemu nič odreči. No, ker ste ž njim znani, prenočite pri meni, ker stemnilo se je že.« Takoj drugo jutro šel je župan h kaplanu in mu pripovedoval, da je stari dijak prišel. Ko se vrne, mu pove, da nič kaj dobro ne kaže, kaplan se je ustrašil in pripomnil: »Ne vem, kakšen je; jaz sem samo iz usmiljenja dovolil." Zupan se je pošteno trudil, da bi Boštjana odvrnil od njegovega naklepa, pa ta se za to ni zmenil. Ko pa je Sel h kaplanu, tresel se je kakor šiba na vodi, boječ se, da ga ne spodi. In res ga le ta ni bil kdo ve kako vesel. Mirno reče: »Bomo poskusili; se bo že pokazalo, če bo kaj.« Prinese mu knjigo — latinsko slovnico — ter veli, naj se nauči sklanjatev latinske besede »mensa«. BoStjan gre domu k županu, se vsede za mizo in kmalu je znal svojo nalogo, kolikor jo je namreč razumel. Ker mu je ostal cel dan prost, Sel je k županovim poslom ter jim pomagal mlatiti in konje krmiti. Narodi so spoznali, kaj pomenja ta klic maso nski: Bog in narod! Spoznali eo, da je to klie revolucije, početka vsega gorja ; spoznali so, da je ta klic vzbudil krvavo anarhijo, vzbudil grozečo socijalno demokracijo. Zato pa narodi vedo, da mo-rajo klicati tudi oni: Bim ali smrti V Rimu mora ostati avktoriteta, ki je resnica; ostati svoboden papež, ki je namestnik Kristusov; ostati katoličanstvo, ki je princip očiščene, prerojene , povzorjene človečnosti, princip pravega napredka in prave svobodomiselnosti, princip časne in večne blaginje ! Zatorej — srca v Rim ! Politični pregled. V L j u b I j a ni, 28. junija. Nova večina v državnem «boru. V potu svojega obraza se trudi vse židovsko-liberalno časopisje dokazati svetu, da je s sedanjo večino v državnem zboru nemogoče poravnati zmedenih političnih razmer v državi, ter da zato treba nove večine, v kateri bode zastopan tudi državoohranjujoči (!) del zmernejših nemških liberalcev. V ta namen naj se ločijo nemški klerikalci iz večine, da na njih mesto stopi nemško - liberalno veleposestvo in tako zvana nemška-napredna stranka. Ta agitacija nemških liberalcev, da sicer sprava na Češkem ni mogoča, je tako zvito osnovana, da se ji je celo poslanec dr. Ebenhoch vsedel na limanice, ko je na nekem shodu nedavno dejal, da bi bil za dosego sprave na Češkem on tudi zato žrtvo pripravljen, da stopi katoliško-narodna stranka iz sedanje večine. Zvedeli smo pa iz zanesljivega vira, da je ta Eben-hochova izjava le njegova osebna izjava in da je napravila zelo neugoden vtis na druge voditelje katoliške ljudske stranke. Zdi se, da je dr. Ebenhoch tukaj zabredel popolno v vladno strugo. Bolj krepak vrat temu nasproti kažejo Cehi, ki o vseh teh glasnih nemško - liberalnih vabilih nečejo slišati ničesar, marveč strogo vstrajajo na svojem v parlamentu pričetem potu. Mogoče je, da se vladnim in drugim vplivnim krogom posreči skrpati za silo kako drugo večino, toda gotovo je, da se bo tako skovani večini jednako slabo godilo, kakor sedanji, ker ima tudi prihodnja manjšina lepe vzglede v najbližji preteklosti, kako da lahko usodno vpliva na parlamentarno zborovanje. — Take stvari samo poročamo, ne da bi pripisovali kako posebno veljavo. Poglavitno je in najpotrebnejše, da krščanski prijatelji ljudstva marljivo organizujejo (narode v krščanskem smislu, potem bo pa ljudstvo govorilo in nam ne bo treba poročati o takih neplodnih diplomatičnih spletkah. Kaj sedaj ? Pod tem naslovom je včerajšnja »N. Fr. Pr.« objavila članek iz peresa Julija Lip-perta, namestnika dež. maršala na Češkem. Vsebina je nastopna; Kakor si državna uprava pomaga z »enketami«, ako ne ve druzega sredstva, istotako hoče sedaj vlada potom »konference« pri- BBB ■M——gg Ko ga župan dobi pri tem delu, mu reče : .Če hočete študirati, vender ne bodete mlatili ?" (Dalje sledi.) Iz predalov suhoparnega številkarja. (Dalje.) Ravno tako hitro, kakor polž leze, pada proti zemlji mesec ali bolj prav: bi padalo telo, katero bi bilo tako daleč oddaljeno od zemlje, kakor je mesec, kajti privlačnost zemlje je vsled oddaljenosti 3600krat manjša; še enkrat hitreje pa zemlja proti solncu. Saturnov krog se pomika proti svojemu planetu na sekundo skoro 4 mm ali 120 km na leto. Pri telegraiičnem aparatu se tisti papirnat trak odvije za 2 cm v sekundi. V Ameriki so 26. julija 1887 premaknili nek 1600 t težak železniški most 50 črevljev daleč s hitrostjo 22 mm. Nimam prav nič proti temu, če tudi v Ljubljani frančiškanski most kar premaknejo, ako ravno nekaj hitreje. V nekem zavodu je navada, da tisti, ki želi kaj svojim tovarišem naznaniti, to kar zapiše na listek, katerega potem odda pri kosilu na koncu sedečemu, ta zopet svojemu sosedu itd., dokler ne pride do druzega konca mize, ki je menda črez 12 m dolga (meril je nisem). Najhitreje pride tak litstek do cilja v 5 ali 6 minutah ali na sek. po 4 cm. Dostikrat se pa tudi primeri, da ima kaj zamude in potem seveda komaj 1 cm hitrosti.) Tudi neke hlače imajo pri hitrostih imenitno vlogo. ,Kaj pa imajo vendar hlače s hitrostjo opra- četi in nadaljevati obravnave glede sprave med Cehi in Nemci. Kako pa naj se ta sprava dožene ? Kakor si hudournik s kamenjem sam zasuje strugo, tako si je vlada z jezikovnima naredbama postavila nerazrušljiv nasip pred spravo. Dobrih svetov nemških vodij vlada ni hotela poslušati, zato so se do pičice uresničile napovedane posledice. Ko bi danes Nemci prevzeli velikansko žrtev ter se polagoma sprijaznili z jezikovnima naredbama, bi Čehi ne bili zadovoljni, temveč zahtevali nove koncesije. Tudi federalizem v Avstriji bi za Nemce ne bil še najhujši udarec; česar se Nemci na Češkem in Moravskem bojć, to je češki centralizem, ki hoče obvladati Nemce. Namesto češkega zemljevida so češki voditelji ministerskemu predsedniku predložili »pemski«. Podlaga spravi bi se mogla dobiti, ko bi se jezikovna naredba z dne 5. aprila omejila le na češko ozemlje. V teh mejah bi Nemci dovolili morda še večje koncesije gledć notranjega jezika. — Lippert meni: V čisto nemških krajih naj se jezikovna naredba razveljavi, za češke sodne okraje morejo Nemci še več dovoliti. V mešanih okrajih pa bi uradniki morali znati oba deželna jezika, kajti večkrat zahtevajo to gospodarske potrebe. Za mešane okraje, ki naj bi se od časa do časa določevali, naj se določi primerno število uradnikov, ki bi morali znati oba jezika. To bi bila podlaga mogoči spravi. Seveda Cehi ne bodo s tem predlogom zadovoljni, dokler velja naredba. Vsled tega moramo Nemci, piše dalje Lippert, s stališča svojega federalizma nasproti češkemu centralizmu zahtevati »upravno razdelitev« dežele. Ker pa Cehi s tako razdelitvijo ne bodo zadovoljni, zato je sprava na sedanji podlagi uničena. Čehi se seveda sklicujejo na svoje zgodovinsko pravo, katero opravičuje jezikovno naredbo. A ta nauk zgodovinsko ni utemeljen. Ko so se namreč od 13. veka ustanavljale nemške naselbine na Češkem, dobivali so Nemci vedno zagotovilo, da morejo nemške občine mirno živeti po svojem nemškem pravu. In po tem pravu so imele naselbinske občine svoj nemški uradni jezik poleg latinščine. Sedanji Nemci so večinoma potomci onih nemških naselbin in se morejo torej z isto pravico sklicevati na svoje zgodovinsko pravo, kakor čehi na svoje. Zafo so Nemci toliko ogorčeni vsled jezikovne naredbe. Nemci že čutijo mrežo, katero čehi razprezajo po nemških krajih, čehi bi s to naredbo radi po uradih spravili h kruhu svoje sinove, ki doma nimajo več prostora. Vsled tega Nemci ne bodo zaupali češkim uradnikom, in sicer ne zaradi agitacije, ki s časom obnemore, temveč tiči vzrok v naravi jezikovne naredbe. To je ravno, kar druži nemški narod s poslanci. Vlada si s policijskimi sredstvi ne bode trajno pomagala. — Drug nasvet glede sprave je v »N. Wr. Tagblatt-u« objavil »odličen avstrijski državnik, ki ob jednem dobro pozna politično upravo.« Pisec obširno razpravlja člen 19. drž. temeljnega zakona^ Po tem zakonu naj bi si vsak viti", poreče morebiti kdo, „saj menda ne misliš pisati, s kako hitrostjo kdo hlače obuva". „Tega pa res ne, saj bi ša ne vedel odgovora, če me kdo preseneti s takim prašanjem, ampak le povedati hočem, kako usodo so imele hlače nekega mornarja". Služile so med drugim tudi slavnemu Nanzenu kot dokaz, da se nahaja med sev. Sirijo in Grenlandijo morski tok, ki teče mimo sev. tečaja ali vsaj prav blizo tam. V sibirskem morji se nahaja otok „Je-anetta", kjer je nesrečno končala ekspedicija istega imena. Te hlače so odplavale na ledeni ploči od imenovanega otoka 12. junija 1881 najbrže mimo severnega tečaja in dospele po 1100 dneh 18. junija 1884 v Julianehaab (jugozahodna Grenlandija). Vsa pot znaša 5400 km, torej so preplule v sekundi 0-0568 m. Kaj se je nadalje z njimi godilo, mi ni znano. V „Pilger"-ju sem bral, da riba preplava eno miljo na dan ali skoro 6 cm na sekundo. Pa to je gotovo premalo, kajti s poskusi se je dognalo, da ribe splošno preplavajo V»—1 m- Dosti h'trejSi j° pa kit (4 m). Ša dandanes se dobe kiti črez 20 m dolgi in 110.000 kg težki. Kako močen je ta velikanski sesavec, lahko posnamemo iz tega, da je pred nekaj leti ranjen kit celih 46 ur za seboj vlekel parnik in nazadnje se je še vrv pretrgala in kit je ušel. Novejše čase namreč imajo za lov na kite posebne male parnike in na teh topove, ki mečejo mesto krogelj take osti (harpune), katere se globoko v meso zajedo in potem razpočijo. narod v večjezičnih deželah volil primerno število zastopnikov v narodno zbornico, katera naj ee uredi potom deželne zakonodaje. Kjer pa prebiva jeden sam narod, tam ostani deželni zbor. Ko bi se s časom narodnostna meja v deželi premaknila, potem naj bi deželni zbor določil novo mejo narodni zbornici. Tako bi se polagoma oblažilo nasprotje med narodi v deželah. V ta namen naj vlada prekliče jezikovni naredbi ter drž. zboru predloži narodnostni zakon. Tako bi se omogočila uprava v Avstriji, kar bi bilo na korist skupni državi. _ Sedaj v času »kislih kumar« utegnemo čitati še mnogo spravnih nasvetov. O položaju v Avstriji je berolinska „Ger-mania" objavila dopis z Dunaja, ki trdi, da grof Badeni še vedno upa, da bodo veleposestniki obeh strank prevzeli nalogo pomirjevalcev. „Kaj pa potem, ako ta namera izpodleti ? Potem bode vlada morala pritegniti liberalno veleposestvo k n o v i večini ter dovoliti koncesije liberalizmu. Grof Badeni je že iz početka hotel sostaviti večino le z liberalnim veleposestvom, kajti sedanja večina je proti njegovi volji. Mogoča je torej češko-nemška, libe-ralno-židovska večina, ki pa nas ne straši. Katoliška ljudska stranka bi ne imela mesta v tej večini ter bi morala iskati zveze s krščansko - socijalnimi in drugimi ljudskimi strankami ter pospeševati in zahtevati socijalne reforme. Kako pa hoče grof Badeni vladati z nemškimi liberalci, ki so protivniki socijalnih reform, ter ob jednem izvrševati v pre-stolnem govoru označeni socijalni program, to nam je neumljivo. Sploh ne moremo umeti, da hoče grof Badeni večino le z liberalnimi veleposestniki, ako resno misli s socijalnimi reformami. Ako se grofu Badeniju ne posreči, da pride iz te zagate, potem je udarila zadnja ura sedanji vladi." Nemčija. Nemški cesar pride, kakor se poroča iz Peterburga, dne 7. avgusta obiskat ruskega carja; spremljala ga bodeta prestolonaslednik in princ Friderik. — Bavarski katoliški listi so priporočali, da se poslanci bavarski ločijo od centruma v državnem zboru. A stvar se je zopet poravnala. Povodom konca zadnjega zasedanja so imeli člani centruma skupni obed, pri katerem sta bavarska poslanca Menzel in Gerstenberger v imenu ostalih bavarskih tovarišev izjavila, da ne mislijo ustanoviti bavarske ljudske stranke, temveč ostanejo združeni s centrumom. Francija. Predsednik republike, Faure, pride 20. julija v Peterburg, kjer ostane teden dnij. — V zbornici so radikalci v petek hoteli strmoglaviti vlado, ki je zahtevala kredita za mrtvaško božjo službo v cerkvi Notre Dame povodom nesreče v bazarju. Trouillot je očital vladi, da je žalila načelo državne verske nevtralnosti. Predlog opozicije je bil sicer odklonjen, toda nad 100 poslancev se ni udeležilo glasovanja. Sicer pa vlada dovolj brezozirno postopa proti katoliški cerkvi. Tako je zaprla več duhovnikov, ki so imeli sprevod presv. R. Telesa izven cerkve. 8 cm hitrosti ima podmorski tok, ki v Sredozemskem morji baje teče ob obrežji. Pa še nekaj je 8 cm: Vsled mnogovrstnih opazovanj so določili, kedaj reke ne prenašajo več raznovrstnega proda. Blato se na dnu poleže, če je hitrost vode le 8 cm, zelo droben pesek ali sipa, če je nje hitrost le 16 cm, debel in ostro robat pesek, če je hitrost njena le 21 cm, okrogel drobir (ki ima 2 do 3 cm v premeru), če je nje hitrost Ie 65 cm in ostro robati, kakor jajca debel drobir, če je nje hitrost le 1 m v sekundi (glej Jes. Zemlj.). 27. septembra 1895 so vrgli pri Novi Fund-landiji iz parnika steklenico v morje. Ta jo potem preplavala v 587 dneh 2100 morskih milj in našli so jo ribiči 16. februvarja t. 1. na jugozahodnem francoskem obrežji; poprečno je preplavala na sekundo 56 mm. 1. aprila t. 1. je bila brati v „Slovencu" opazka,' da je neka brzojavka 31. marca potrebovala 70 minut od pošte do tiskarne, to je v sekundi 0 143 m ali ravno 100 krat hitreje kakor polž leze. Tako počasi sploh človeku hoditi ni mogoče, kajti še za pogrebom gredo ljudje 555 krat hitreje od polža (ravno toliko dm = 555 je poštno poslopje dolgo). 2 dm na sek. se je vrtelo tisto velikansko Fer-ris-ovo kolo v Cikagi na razstavi 1. 1893. D* se je tudi vsem 1440 osebam (v slučaju, da je čilo polno) že ipso facto v glavi vrtelo, ni treba dostavljati. (Dalje Bledi.) Kraljica Viktorija in katol. cerkev. „Osservatore Romano" v obširnem članka popisuje, da imamo tudi katoličani vzrok, veseliti se šestdesetletnico vladanja angleške kraljice Viktorije, ker ee je za njene vlade in pod njenim milim žezlom katoliška cerkev na Angleškem nepričakovano zelo razširila in po krutem preganjanju dobila ono svobodo, katero v ustavni državi tudi katoliška cerkev sme zahtevati za-se. Imenovani list omenja, kako je bila pričetkom vlade kraljice Viktorije anglikanska cerkev razkosana na mnogo ločin in kako sta v to po-drtino krepko posegla Nevman in Pusey, da iz razvalin izkopljeta novo življenje, kako sta se jim pozneje pridružila Mannig in Gladstone. Nevman in Mannig, slavna poznejša kardinala katoliške cerkve, Pusey in Gladstone sta ostala sredi pota in nista izvejala zadnjih posledic iz svojega verskega delovanja, da bi bila namreč postala katoličana. Tako je napredovala katoliška cerkev na Angleškem, da je ondi sedaj 14 škofov s kardinalom, 3000 duhovnov in dva milijona katoličanov. Zato je kardinal Vaughan, proslavljajoč šestdesetletnico vladanja kraljice Viktorije, po pravici poudarjal, da so katoličani na Angleškem svobodni državljani, ki z drugoverci vživajo vse pravice jednakopravnosti, ter da se imajo za to v mnogem oziru zahvaljevati uprav kraljici Viktoriji, kateri so vsi podložni brez razlike vere jednako pri srcu. Dnevne novice. V Ljubljani, 28. junija. (Shod volilcev v Bohinjski Bistrici) s k 1 i -četa v nedeljo dne 4. julija ob dveh p o p o 1 u d n e n a p o š t i d e ž e l ni p o s 1 a n e c gospod J. Ažman in državni poslanec g o s p o d J o s i p P o g ačni k, daporočata svojim volilcem o deželnozborskem in državnozborskem delovanju. (Presvitli cesar) jo daroval gasilnemu društvu Preddvorom 60 gld. in onemu na Krki 100 gld. (Osebna vest.) Deželni primatij dr. Slajmer se je za dalje čaea odpeljal iz Ljnbljane ter se povrne koncem meseca julija na svoje mesto. (Imenovanja.) Josip Orešek, Leop. pl. R o t h, Viktor Parma in Jan. Tekavčič so imenovani Okrajuimi nudkomisurji. (Izredna seja občinskega svita) bode v sredo dnć 30. junija 1897 ob šestih zvečer v telovadnici prve mestne deške šole v Komenskega ulicah, na katere dnevnem redu je kot jedina točka: Personalnega in pravnega odseka poročilo o c. kr. deželne vlade za Kranjsko razpisu štev. 8269 z dne 15. junija 1897, zadevajočem rešitev Viljem Tre-ovega priziva proti sklepu občinskega svčta z dne 16. marca 1897, ki mu je bil naznanjen s pripisom mestnega magistrata št. 9715 z dne 25. marca 1897. (Slavnost pevskega društva Ljubljane) se je včeraj vršila jako slovesno ob najlepšem vremenu in ob nebrojni vdeležbi naroda. Ob '/»H uri so se zbrali zastopniki raznih društev, od teh jih je bilo 21 z zastavami, pred trnovsko cerkvijo, kjer je opravil ondotni župnik č. g. Ivan Vrhovnik sv. mašo. Nato se je vršila slovesnost zabijanja žebljev ter slovesen obhod društev po Ljubljani z godbo. Na čelu obhoda je korakalo društvo „Ljubljana" z novo v resnici dragoceno in krasno zastavo, potem so sledila druga društva hrvatska, češka in domača. Pred mestno hišo se je sprevod ustavil, ker je župan Hribar po nagovoru gosp. Trstenjaka pozdravil vde-ležence v imenu Ljubljane. Na banketu v „Narodnem domu" se je razvilo prav živahno življenje. S postrežbo so bili vdeleženci zelo zadovoljni. Napitnic je bilo veliko. Govorili so gg. Trstenjak, Svetec, pl. Kukuljević, župan Hribar, urednik Mandič itd. Razna pevska društva in godba so skrbeli za zabavo. Po banketu je bila ljudska veselica na Kozlerjevem vrtu, kjer se je zbralo ta dan velik del prebivalstva ljubljanskega. Dasi je bilo vse natlačeno na obširnem prostoru, je vendar morala gotovo polovica ljudij oditi, ker niso dobili prostora. Vojaška, domžalska godba in pevska društva so skrbela za petje in godbo. Zvečer je bil komers v „Narodnem domu", na katerem so govorili gg. Trstenjak, Nibolid, Koblar, gospa Ponikvar, Grm, Hribar, dr. Tavčar in Gostinčar. — Pevsko društvo „Ljubljana" sme biti ponosno na izredno lepo izvršitev slavnosti blagoslovljena nove društvene zastave. Z gojitvijo lepe pesmi si je društvo pridobilo vsestranskih simpatij, ki mu ostanejo zagotovljene tudi v prihodnje. (Iz Novega Mesta,) 28. junija. Pogreb umrlega gospoda prošta Petra Urha je pokazal, kako priljubljeni so duhovniki, ki vestno in z vnemo izvršujejo svoj vzvišeni poklic. Nad štirideset duhovnikov se je zbralo, da izkažejo zadnjo čast svojemu ljubljenemu sobratu, svojemu res očetovskemu prijatelju in svetovalcu. Ob devetih se je pričelo opravilo za ranj-cega. Sprevod iz proštije v kapiteljsko cerkev vodil je mil. gospod ljubljanski stolni prošt dr. Leonard Klofutar, katerega ni zadržala ni visoka starost, ne daljna pot, da ne bi spremil svojega prijatelja na njega zadnji poti. C. g. msgr. Jeriha je slavil v dovršenem govoru zasluge prerano umrlega. Na to je služil ob obilni asistenci mil. gosp. prošt Klcfutar slovesno pontifikalno mašo za ranjcega. Sprevoda po mestu udeležila se je nebrojna množica. Častno so bili zastopani vsi stanovi: Okrajni glavar in drugi gospodje uradniki, dijaki c. kr. višje gimnazije z gospodom ravnateljem in profesorji, učenci deške šole, učenke dekliške šole, gojenci deželne poljedelske šole na Grmu, gojenke šmihelske samostanske šole, katoliško društvo rokodelskih pomočnikov i zastavo, požarna bramba, meščanska garda s svojo godbo, z jedno besedo, vsi Novomeščani so hoteli pokazati, kako so spoštovali svojega duhovnega pastirja. Res se umrli gospod pr«. št ni udeleževal očitno politične borbe, a kaj je storil na tihem za dobro stvar, to vedo le oni, ki so bili ž njim v ožji dotiki. Nepozabni bodo pa ostali Novomeščanom krasni, moj-stersko dovršeni govori, katerih, žal, zadnja leta nismo imeli več prilike slišati, ker je oslabelo zdravje oviralo gospoda prošta njega neumorno vneto pastirsko delovanje. Priznati moramo, da mu je le težavna pridigarska služba in še trudapolneje spove-dovanje izkopalo prezgodnji grob. N. v m. p.! (Z Brezja) 27. junija. Pri shodu, ki sta ga sklicala gg. državna poslanca dr. K r e k in Josip Pogačnik danes, v nedeljo popoludne na Brezjah, zbralo se je nad tristo mož kmetskega in obrtniškega stanu in nekaj gg. učiteljev in duhovnikov. Predsedoval je shodu mošenjski župan, namestoval je g. Jgn. Zupan iz Kamne Gorice, vlado je zasto pal gosp. okrajni glavar iz Radovljice. Najprvo je poročal gosp. Pogačnik o preteklem zasedanju državnega zbora, ki je bil vsled že več ,kot otročje nagajivosti nemških šovinistov brez sadu. Da so imeli naši poslanci resno voljo, storiti kaj za svoje volilce, dokazal je z mnogimi predlogi, ki so jih stavili razni poslanci desnice, ki so čitateljem „Slov." že znani. Končal je z obžalovanjem, da se je to zasedanje tako žalostno moralo završiti, vender s tolažbo, da se vsaj nič slabega za kmeta ni storilo. — Pogled v prihodnjost prepustil je g. dr. K r e k u, ki je rekel, daje državni zbor nanj žalosten vtis napravil, da Avstrijo le še oseba tako skrbnega in delavnega vladarja drži, in da zanjo ni druge rešitve, kakor preustroj ustave, ki »naj obstoji v avtonomiji zgodovinskih skupin dežel avstrijskih, v samostojnosti narodov in samostojnosti stanov, zlasti delavskih. Nezmisel je, da se hočejo avstrijske kronovine, tako različne po naravnih okolnostih in zgodovinskih pravicah, po jednem kopitu centralistično vladati. Krivica je, da morajo posamezne narodnosti pri drugih večjih narodih beračiti za pravice, ki jim po natorni postavi gredo. Pobijal je liberano frazo o ravnopravnosti. Tukaj velja: ne vsakemu jednako, ampak vsakemu svoje. Še večja krivica pa se godi stanovom, vzlasti delavskim in nič ne bo pomagala ne avtonomija dežel, ne narodov brez samostalnosti stanov. Žalostno je, kako morajo kmečki zastopniki v državnem zboru beračiti za kake drobtinice (ali če n. pr. v dež. zboru poslanci grajščakov in mest diktirajo kaj in kako dolgo se morajo učiti otroci kmečkih starišev. Op. por.) Rešitev delavskih stanov iz rok judov in kapitalistov je pogoj rešitve narodov v Avstriji. Pri zadnji obstrukciji ee ni šlo za nadvlado nemštva, ampak to je pesek r oči, ki ga je že tolikokrat v oči vrgel narodom kapitalizem, da bi ne videli njega. Ko je gosp. Zupan zahvalil poslanca in so zborovalci zaklicali trikratni „Slava" presvetlemu cesvrju in Leonu XIII., je zaključil shod, ki je trajal ckolu dve uri. („Katoliškga Obzornika") 2. številka izide ta teden. Izdajal bo odslej list urednik dr. AleS Ušeničnik. Urednik je bil namreč pred izdajo 1. Številke naznanil vladi, da bode «Katoliški Obzornik« obravnaval načelno tudi politična vprašanja. Ko pa je izšla 1. Številka je vlada odgovorila, da lista »ne vzame na znanje«, ker je glasilo znanstvenega druStva ne sme baviti s politiko. Urednik je bil pri državnem pravdniku, a spoznal je, da je v takih okoliščinah »Leonovi družbi« težko izdajati filozofičnega lista, ki ne bi obravnaval važnih časovnih vprašanj. Katoliško gibanje, katoliška organizacija, obramba cerkvene oblasti, Šolsko vprašanje in druga, so predmeti, ki se jim praktičen katoliški list ne more izogniti. A prav ta vprašanja imenujejo mnogi — politična. Izraz »političen« je pač tako nedolžen, da celo eminentno verske stvari (n. pr. o zakonu) imenujejo politične. Zato bi bil urednik v vednih skrbeh, da mu drž. pravdnik o kaki neljubi resnici list zaseže. Ker se nam zdi bolj važna svoboda, kakor pa okoliSčiua, da je list baS glasilo »Leonove družbe«, zato je odbor »Leonove družbe« sklenil prepustiti list uredniku. članom „Leonove družbe« bo itak list vedno odprt, Bog le daj mnogo takih članov, ki bi delovali tudi s peresom 1 Program listu ostane isti. — List hoče biti obramba resnice. Zato prosimo p. n. gg. naročnike, naj tudi odslej listu ostanejo zvesti, — saj se ne gre za drugo, kakor za naSo sveto katoliško stvar; za vedo, prosto zmote in laži; za pravo — »misel svobodno!« (Iz Leskovice:) V petek popoldne ob 5. uri je padel pri nas s stolpa krovec iz oseliške župnije, razbil si črepinjo na glavi in za 10 minut izdihnil. Lastna neprevidnost mu je provzročila žalostno smrt. (Škofijska vlada v Gorici.) Iz Gorice: Gledć na zmešnjavo, ki je nastala v mnogih glavah zastran cerkvene vlade v nadškofiji goriški v sedanjem izrednem njenem položaju, naj smem podati nekaj površnih pojasnil. Kakor že za rajnega nadškofa Andreja Goilmajr-a, tako je tudi pod sedanjim pre-vzvišenim knezom, msgr. dr. Alojzijem Zornom — kakorkoli zadržanega ordinarija — namestoval načelnik ordinarijatne pisarnice, preč. msgr. Štefan Bensa, in to po vsakokratnem pismenem ali ustnem pooblaščenju in pa kot „Oificialis" Curiae archie-piscopalis. Rim namreč pozna le „officiala", kateri ima pravice nekako, kakor „generalni vikarij". Tako je msgr. Bensa, potem ko je prevzv. nadškof zbolel, skozi dva meseca opravljal vsa navadna ordinari-jatna opravila in podpisaval akte s pristavkom „de mandato" — „po pooblaščenju prevzvišenega knezo-nadškoia"; jednako v drugih jezikih. Vsled nekega dvoma se je obrnil do papeževega nuncija na Dunaj, od katerega mu je došel nedavno odgovor, da ima on kot Officialis res vse redne pravice zadržanega nadškofa (se ve, da kar se tiče vladne in sodne oblasti). Sklicuje se pa nuncij v svojem pismu na sveti sedež („autorizato dalla Santa Sede" — piše o samem sebi). Kakor nadškof mora se tudi msgr. Bensa v nekaterih zadevah obrniti v Rim. Čudno je, da mnogi — in ne lajiki - ne poznajo razločka med „jurisdictis" in „ordo". Vladno in sodno oblast (jurisdictio), več ali manj omejeno, ima po cerkvenem pravu, po škofovem ali papeževem pooblaščenju lahko tudi kateri „mašnik", kar se pa tiče opravil, izvirajočih iz škofovske posvečbe (ordo), ki je dopolnitev mašništva, ne more jih sploh „mašnik" opravljati. Najsvetejša opravila so: zakramenta sv. birme in mašniškega posvečevanja, posvečevanje cerkvi, oltarjev in svetih posod; blagoslavljanje svetih olj in zvonov i. dr. Izredno in izjemno škof ali papež za nekatere omenjenih opravil tudi „maš-nika" pooblasti, n. pr. škof za blagoslavljanje zvonov, papež (misijonarje) celo za birmovanje. Kako daleč sega v tem oziru msgr. Bensa oblast, ni natančno določeno. Sicer pa je „modus tenendi" za duhovščino in vernike ta-le: obračajo naj se v vseh rečeh po navadi na preč. knezonadškofijski ordina-rijat. Tam že vedo, kaj smejo sami storiti in kdaj se jim je treba v Rim obrniti. Slednjič še to. Poprej ni imel officialis msgr. Bensa oblasti, koga druzega namesto sebe pooblastiti, zdaj pa jo ima. Društva,. (Vabilo) k veselici, katero priredi katoliško društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhniki v torek, dne 29. junija 1897 v novem društvenem domu. — Vspored : 1. F. S. Vilhar: „Slovenec i Hrvat", moški zbor. 2. Nagovor. 3.. L Hudavernik : „Naša zvezda", moški zbor z bariton-solo. 4. A. Hribar: „Slovenskemu Kresu". Deklamacija. 5. Hugolin Sattner: „Pogled v nedolžno oko", čveterospev. 6. „Oglar." Ljudska igra s petjem v petih delih. Načelništvo. (Kranj s k o - pr i m ors k o gozdarsko društvo) bo imelo dne 29. t. m. na Bledu svoje letno zborovanje. V ponedeljek bo imelo društvo po-učljiv izlet. Pred zborovanjem bodo imeli društveniki v cerkvi Matere Božje na Otoku sveto mašo, katero bo daroval preč. g. kanonik dr. Elbert za ranjcega društvenega predsednika, c. kr. dvornega svetnika Salzer-ja. Telegrami. Dunaj, 28. junija. Cesar odpotuje 1. julija v Išl in se povrne 9. julija nazaj na Dunaj k vsprejemu cesarice, ki dospe isti dan iz zdravišča. Gorioa, 28. junija. Tukajšnjim županom je bil izvoljen bivši župan dr. Venutti. Lvoy, 28. junija. Iz Kolomeje dohajajo poročila o groznih nalivih. Mesto je preplavljeno. Osobni vlak št. 314 je mej postajama Kolomeja-Turka skočil raz most, katerega je bila voda izpodkopala. Ubitih je devet oseb, mej temi poštni kontrolor, sprevodnik in poštni sluga. Denarne in druge vrednostne pošiljatve so rešili nepoškodovane. Carigrad, 28. junija. Deveta seja komisije za pogajanje o miru se je preložila na danes zvečer. Umrli ho: 25. junija. Alojzij Fabijan, posestnika sin, 8 dni, Vodmat it. 87, trismus. 27. junija. Jožefa Stratznig, sprevodnika žena, 34 let, Kolizej, jetika. V hiralnici: 22. junija. Gašper Šenk, ubožec, 84 let, ostarelost. 23. junija. Marija Lada, usmiljena sestra, 19 Jet, jetika. V bolnišnici: 23. junij«. Vekoslav Zavrl, kajiarja sin, 1'/. leta, atrophia. 24. junija. Marija Ostermaier, dekla, 41 let, jetika. — Jurij Janežič, gostač, 85 let, dementia senilis. — Janez črne, dimnikar, 58 let, paralysis progressiva. Tujci. 24. junija. Pri Lloydu: Buger, Lobrek, Kock iz Udine. — Strenar iz Trsta. — Kronabethvogel, Troboj iz Štajerskega. Pri Juinetn kolodvoru: Schilling iz Nemčije. — Roman z Dunaja. Pri Bavarskem dvoru: Tinar iz Idrije. - - Fattur iz Zatičine. Meteorologično porodilo. S £3 čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celzija Vetrovi Nebo лИ . ■g a s m j a a35-t» 26 9. zvečer 736.0 i 219 sr. jug del. ooiač. 27 7. zjutraj 2. popol. 736-7 736 1 18-2 28-5 si. svzh. sr. jzah. jasno skoro jasno 00 5!7 9. zvečer 736-4 21-6 si. jzah. jasno 28 7. zjutraj 2. popol. 737 3 7365 18 8 27-5 si. svzh. sr. svzh. jasno del. jasno 0-0 oreunj» temperatura soooie s.ro", za v r naa normalom. Srednja temperatura nedelje 22'8°, za 3*9° nad normalom. Služba organista m cerkovnika v STaklem pri Kranju se zamore koj 1. avgusta t. 1. nastopiti. Ne- oženjeni imajo prednost. Naklo, du<š 26. junija 1897. 434 3-1 Jakob Mrak, župnik Zahvala. 435 Prisrčni dokazi ganljivega sočutja ob bolezni in smrti predragega nam in iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, starega očeta in tasta, gospoda Mihael-a Bohinec o. kr. (odličnega uradnika v p. nalagajo nam dolžnost, da se vsem prav prisrčno zahvalimo. Zahvalimo se tudi prav toplo za številno spremstvo k zadnjemu počitku sorodnikom, prijateljem in znancem, gg. uradnikom, darovateljem krasnih vencev in preč. gg. teologom za ganljivo petje. Bog povrni vsem ! V Ljubljani, dne 28. junija 1897. Žalujoči ostali. Naprodaj je v Šmartnem pri Litiji jednonadstropna hiša z vrtičem, pripravna za vsakateri obrt, stoječa tik deželne ceste in blizu farne cerkve, katera slednja se bode v kratkem času nova gradila. Cena hiši je 2500 gld. Več se zve pri A. Cerar-Ju v Litiji. 424 5-3 3fa prodaj sta dva križeva pota jeden 95 cm. visok, velja gld. 65'—, drugi 150 „ visok, ve ja „ 250-— pri Fr. Toman-u, podobarju in pozlatarju v Ljubljani na Križevniškem trgu št. I. 426 6-2 Št. 316. Razpis službe. 423 3-2 Na mestni dekliški osemrazrednici ljubljanski je stalno popolniti l&daO most® s prejemki III. plačilne vrste in postavnimi starostnimi dokladami. Prosilke za to službo imaio svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim potom vložiti semkaj najpozneje do 12. julija letos. €. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, due 17. junija 1897. Naznanilo. Na c. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani se vršć v poletnem obroku vzprejemni izpiti za vstop v I. razred šolskega leta 1897/98 dne 16. julija počenši ob 8. uri zjutraj. Uienci, ki že№ delati ta izpit, naj se spremljani cd svojih starišev ali njih odgovornih zastopnikov oglase dne 11. julija mej 8. in 12. uro pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prineso krstni list in obiskovalno spričevalo, ako so doslej obiskovali ljudsko šolo. Plačati morajo tudi 3 gld. 30 kr. pristojbine, ki se njim vrne, ako vzprejemnega izpita ne zvrše z dobrim vspehom. Vnanji učenci se k vzprejemnim izpitom tudi lahko ogla?6 pismeno, ako pravočasno po pošti pošljejo gori navedeni listini in pristojbino. Po naredbi veleslavnega deželnega šolskega sre'a z dnć 28. avg. 1894, št. 2354, smejo se odslej učenci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo oztmlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem Mestu in Radovljici in ozemlju okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Zatičini, v ljubljanski gimnaziji vzprejemati le izjemoma, v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih, ia to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega s eia. Zaradi tega se opozarjajo stariši onih učencev, ki potrebujejo takega dovoljenja, da si je po posebni prošnji preskrbi pri veleslavnem c. kr. deželnem šolskem svetu. V Ljubljani, dn