LETO XV.
DECEMBER 1966
Cena 0.20 N din
Naš včeraj in jutri
Že drugo leto povezujemo rezultate dela s tezami reforme. Nekatera podjetja beležijo, v okviru teh primerjanj, velike uspehe, druga slabše, marsikatero pa tudi zelo slabe. Tekstilna industrija je v teh novih pogojih tista, ki ji je družba odtegnila svojo dosedanjo pozornost. Prav zaradi te pozornosti se je tako razrastla preko potreb na jugoslovanskem gospodarskem prostoru, da je postala pretežko breme za družbo pri oskrbovanju z devizami, za redno obratovanje. Zato je del predelovalne industrije, predvsem tiste, ki je odvisna od uvoza surovin, prepuščena načelu, »če hočeš obratovati, preskrbi se z devizami sam«. Za naše podjetje to načelo ni preveč ugodno niti uporabljivo, kajti podjetje je po svoji strukturi strojnega parka zgrajeno tako, da služi gospodarstvu in drugim vejam industrije. Izbor naše proizvodnje je namenjen za predelovalno industrijo in reprodukcijo tako, da bi trgovina v letu 1966 lahko odkupila le okoli 50 % naše proizvodnje.
Kljub precejšnjemu izvozu smo si oskrbeli komaj četrtino potrebnih deviz. Ta izvoz je bil ustvarjen z največjimi žrtvami, kajti že omenjena struktura strojnega Parka ne omogoča proizvajanje tako imenovanih borznih izdelkov, ki se proizvajajo na zelo široki fronti dela (npr. tkalka obvlada 30 in več avtomatskih statev). Nauk iz leta 1966 pa nam narekuje, da moramo na področju izvozne dejavnosti iskati novih poti in novih prijemov. Kakršni so bili izvozni rezultati, takšna je bila tudi preskrba s surovinami. Tako smo v znamenju stalne borbe za oskrbo s surovinami tudi prebredli to leto. Izvoz v letu 1966 je bil v glavnem ustvarjen v prvi polovici leta, zato so se nam finančni rezultati izboljševali šele v drugi polovici letnega obdobja.
Odraz tega razvoja je bilo tudi gibanje osebnih dohodkov. S sklepom delav. sveta, na zadnjem zasedanju, smo dosegli planirano višino povprečnih prejemkov.
To leto je bilo za naše organe samoupravljanja, kakor tudi za vodilni kader, leto preizkušenj, iskanja novih poti v proizvodnji in novih prijemov v vodenju. Lahko trdimo, da se je moral celotni kolektiv spoprijeti z novimi problemi, ki so nastali kot imperativ nastale situacije v gospodarstvu. Predilne stroje za lan smo ustavljali, drugega za drugim, in predica se je morala oprijeti novega dela, v drugih oddelkih. Sodelavka v pripravljalnici in tkalnici se je začela spoznavati z novimi vrstami surovin, ki zahtevajo drugačne prijeme od sedanjih. Mojstri in podmojstri so bili postavljeni dnevno pred nove naloge, saj smo delali v tem letu ob stalni menjavi izdelkov.
Od tehnikov smo zahtevali nove in nove proizvode, nove oblike in boljšo kvaliteto. Celotni kolektiv je občutil težo bolj zahtevnih in obsežnejših nalog, saj smo število proizvodov zelo povečali in s tem obremenili vsakega posameznika. Tako je v preteklem letu celotni kolektiv sodeloval v preusmeritvi naše proizvodnje.
Ob koncu leta lahko ponosno zabeležimo prve rezultate tega dela, saj smo osvojili proizvode, ki so za naše podjetje izredno pomembni predvsem zato, ker jih naše gospodarstvo potrebuje, pa tudi zato, ker se mora vloženi trud obrestovati v korist celotnega kolektiva.
V preteklih letih smo bili ponosni na delovne uspehe, ki so bili rezultat visoke delovne morale, ki je vladala med nami. Ta pa izhaja iz razvitega čuta pripadnosti vsakega posameznika kolektivu Induplati. Prav ta čut pripadnosti in visoke delovne zavesti pa sta garant naše prihodnosti.
Začrtano delo bo zahtevalo od vseh tudi v prihodnje veliko naporov. Prepričan sem, da nam bo uspelo s složnim delom premagati, kakor doslej, vse ovire.
Ob koncu leta želim vsem članom kolektiva izraziti zahvalo za sodelovanje in to priliko izkoristiti za posredovanje mojih osebnih želja, za uspešno in srečno novo leto 1967.	Kamilo Marinc
Nasmeh in mnogo želja
Ste že pomislili
Tsta pesem vsako leto. Tristopetin--*■ šestedest ali tristošestinšestdeset dni, med katerimi so vsaj trije dnevi, ko smo dolžni pokloniti družinskemu članu ali znancu (beri znanki) darilo. y a novo leto, ob dnevu žena in za rojstni dan. Tega so nas naučili, tako so delali naši predniki in mi jih posnemamo. Ne posnemamo nagonsko ampak kot nekaj, kar je lepo in kar sodi k občevanju med kulturnimi ljudmi.
T"! arilo ni in ne sme biti merilo za presojo petičnosti. Včasih je šopek rož iz drobcene ročice precej več vreden, kot škatlja sladic, plačana iz obilne denarnice. Da ne bo nesporazumov, analizirajmo obdarovance in tiste, ki darilo poklanjajo.
"C1 naka sta le prijatelja ali prijate-ljici. V vseh drugih primerih pa sta si nasprotna spol in starost. Kot tretje bi lahko še navedli sedanje ali bodoče sorodstveno razmerje. Skratka, vedeti moramo kdo obdaruje koga. Kdor pozna bon-ton, ta bo do tega zelo pozoren. S tem sestavkom pa želim pomagati vsem, ki rabijo nasvet.
T epo darilo naj bo hkrati uporab--™-J no predvsem tedaj, ko gre za večjo vrednost. Če ste pri tem še malo vohuna, vam to lahko samo koristi. Prav naredite, če ugotovite, kaj bodo isti osebi izročili v dar drugi. Nerodno je, če izročite darilo in vidite, da je slavljenec prejel enako darilo že od nekoga drugega. Se slabše je, če je darilo vašemu podobno, toda večje vrednosti oziroma dragocenejše. Pri tem boste s »predlaganim vohunstvom« naredili uslugo le sebi in morda tudi tistemu, pri katerem poizvedujete.
"IZadar poklanjajo darila otroci, je “■ dolžnost starejših, da jim pomagajo pri odločitvi. Razumljivo je, da ostane nasvet »skrivnost« mlajših. Ta skrivnost bo morda prihodnjič tudi prijetno presenečenje za vas. V primeru, da svetujete svojim otrokom, potem je vaša dolžnost, da sodelujete s tem, da primaknete nekaj denarja. Tako boste razveselili poleg obdarovanca še svoje otroke in s tem utrdili družinsko vez.
Tntimna darila ne izročajte v no--*• benem primeru. Z njimi spravite obdarovanca v zadrego celo, če je le
Naši šotori na sejmu v Beogradu
ta v družbi. Pomislite tudi, da se darila razstavljajo pred slavljencem.
T grače kupujte le otrokom. Šoloob-vezni otroci (osnovna šola) si vedno želijo igrače, ki pa morajo biti lepše in tehnično boljše izdelane, čim starejši so otroci.
e pozabite obenem, da je najlepše darilo tisto, s katerim ste obdarovanca resnično razveselili. Že uvodoma sem omenil, da darilo ni merilo za presojo premoženjskega stanja darovalca. Pozornost do slavljenca je že pol darila, zato vedno premislite, kaj boste dali in komu boste dali.
1TX obrodošel namig za izbiro darila je predčasni razgovor s slavljencem. V nevezanem pogovoru se lahko »potiplje«, kaj si prizadeta oseba želi kupiti, pa nikdar za to ne najde pri-
mernega časa ali se za to ne more dokončno odločiti. Če ste dober psiholog, boste opazili rdečico na licu slavljenca, ko mu boste izročili darilo. S to rdečico vam bo priznal, da ste ga prijetno razveselili.
T T gled v družbi se vam poveča, ka-dar ste pozorni do znanca, ki slavi starejšo desetletnico rojstva. Obisk in izročitev darila pomenita v takem primeru več, kot trinajsta plača.
"Dosebno poglavje predstavlja obisk bolnikov, katere razveselimo že s samim obiskom. Darila tedaj ne predstavljajo osrednje vprašanje. Pri darilih se moramo omejiti na rože in sadje ali slaščice. Pijače so prav gotovo pri bolnikih nekaj, kar je nespametno prinašati predvsem če vemo, da je bolnik pred boleznijo rad spil kozarček ali dva, oa bi mu v času vašega obiska pijača škodila (kar zdravniki tudi brezizjemno prepovedujejo).
T očnico moramo postaviti tudi med resničnim prijateljstvom in licemerstvom. O drugem naj v tem sestavku sploh ne bo govora. Kogar v življenju ne srečamo radi, tega nam ni treba obiskati niti tedaj, kadar to naredijo ljudje iz vaše okolice. S tem ne večate neraspoloženja do neke osebe ampak dokazujete, da niste hinavec ali šleva. Za pobotanje izberite priliko, ko bosta z določeno osebo sama in bo tudi »nasprotnik« pripravljen poravnati spor.
A lternativ je torej več kot preveč, čeprav smo se na začetku omejili na tri, največ štiri prilike, ko ste
na darilo
dolžni čestitati jubilantu in mu ob tej priliki izročiti darilo. Iz razpredelnice, katero navajam na koncu, si poiščite ustrezno rešitev sami. Morda vam bo kdaj koristila. To bi rad, čeprav ni vaša dolžnost, da me poslušate.
'Tovarna Induplati v Jaršah izde-luje vrsto lepih in sodobno oblikovanih daril, s katerimi boste prav gotovo razveselili tudi zahtevnega slavljenca. Ta sestavek naj ne izzveni kot reklama, pač pa kot ponovno opozorilo, kaj vse dobite v prodajalnah od omenjene tovarne, ki že dalj časa misli tudi o tej zadevi.
Tzdelki induplati so mnogokrat zelo -*• primerna darila. V razpredelnici jih bom zatorej navedel. Uporabil bom številke, katere so pri naštevanju stavljene v oklepaj. Ne pozabite zatorej na namizne garniture (1), kjer so v lični škatlji prt ter štiri ali šest servietov; posamični prti (2) iz 100°/» sintetike ali pollaneni; tiskane brisalke (3); sodobne set garniture (4); damast brisače (5); posteljne garniture (6), bele ali v pastelnih barvah; okenske zavese (7) iz čiste sintetike ter šest tipov šotorov (8). Izbira je precejšnja, treba se je le odločiti, k temu pa vam bo pomagala naslednja razpredelnica:
Otrok poklanja vsem vedno le rože.
Solar	Za novo leto	Za dan žena	Za rojstni dan	Za konec šol. leta
materi	4	1	rožo lončnico	
očetu	kravato	—	aperitiv	—
sestri (bratu)	sladice	rože	čokolado	—
razredničarki	2	rože	—	rože in 7
sošolcu-ki	knjigo		rokavice, knjigo, ruto, ovitek za knjigo, album	
Mati (žena)	Za novo leto	Za rojstni dan	Za konec šol. leta	Obletnico
otroku	glasbilo ali športni rekvizit	obleko	8	—
možu	srajco, rokavice, šal	čevlje, cigarete, igralne karte		ribiški ali lovski pribor, šah, knjige
znanki	modno zaponko, za osebno toaleto	gramofonsko ploščo		1
Oče (mož)
otroku
ženi
Za novo leto
Za rojstni dan

glasbilo ali športni rekvizit
kolo,	8
fotoaparat, tranzistor, gramofon
Za konec	Za dan
šol. leta	žena
plašč, ročno uro
nogavice,
rdečilo,
parfum
rože in 2
Obletnico
zlatnino
obleko
znanki
rože in 3
knjigo,
gramofon.
ploščo
5	rože
vazo
Prijatelj-ica	Za novo leto	Za rojstni dan	Obletnico	Obisk
prijateljici	rokavice	rože	6	rože
Prijatelju	kravato, šal	knjigo	aperitiv	—
starejšiosebi	aperitiv, cigarete	sliko, umetnino	rože, aperitiv	rože, cigarete veliko časa
Peter in Jože Jeretina sta nam pisala od vojakov
Na naslov uredništva Konoplana je sredi novembra prispelo pismo, ki sta ga napisala za naslovnika in člane kolektiva brata Peter in Jože Jeretina. Objavljamo ga v celoti. Tako pišeta:
Po sedmih letih sem moral zopet zapustiti tovarno in družino in že drugič oditi na odslužcnje vojaškega roka in se oddaljiti od vas.
Takoj se moram zahvaliti uredniku Konoplana, da mi je že prvi mesec omogočil prejemanje tega kolektivnega glasila, čeprav sem oddaljen od vas 935 km. List prejema tudi moj brat, ki je še dlje član kolektiva Induplati. Konoplan naju in nas zbližuje in seznanja z raznimi dogodki in življenjem v kolektivu.
V oktobrski številki Konoplana sem zasledil humano odobritev DS, ki je podaril naš stari avtobus TVD Jarše, kar je za slednjega velika in dragocena pridobitev.
Za to sva vam tudi midva hvaležna. saj sva oba že dolga leta aktivna člana tega društva. Predsedniku društva in njenim aktivnim članom čestitava za to pridobitev, saj bomo odslej imeli še več volje in pobude pri osvajanju točk in drugih športnih zmag. Za vsakega mladega človeka velja pregovor: Zdrav duh v zdravem telesu.
Konoplan naju seznanja nadalje z uspehi in težavami, s katerimi se soočuje kolektiv Induplati. Z mnogimi sem bil seznanjen že v tovarni, saj sem tod bil zaposlen od leta 1956 dalje. List in vsebina Konoplana mi ugajata; pogrešam pa prispevke mladih, s katerimi bi popestrili vsebino.
Uredniku se zahvaljujeva za storjeno uslugo in mu želiva še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu.
CELOTNEMU KOLEKTIVU INDUPLATI JARŠE IN VSEM NJENIM DRUŽBENIM IN POLITIČNIM ORGANIZACIJAM PA ŽELIVA ZA DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER MNOGO USPEHOV IN NAPREDEK PRI NADALJNJEM DELU.
Tovariško vas pozdravljata vojaka
Peter Jeretina 1. r.
Jože Jeretina 1. r.
Pripis uredništva
Člani kolektiva se vama zahvaljujemo za pozdrave in želimo skorajšnjega svidenja v"Jaršah.
Čas in sredstvo pa sta primerna, da vama in vsem ostalim vojakom JLA zaželimo SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO 1967.
Urednik
KONOPLAN
Stran 3
Zapiska s sej samoupravnih organov
UPRAVNI ODBOR — G. SEJA,
24. NOVEMBRA 19G6
KOMISIJE ZA POPIS PREMOŽENJA. Računovodja, tovarišica Marinček, je predlagala UO razširitev Centralne komisije za popis premoženja s stanjem 1. decembra letos, za dve osebi. Člani UO so predlog osvojili in potrdili tudi ostale komisije, ki bodo popisale premoženje v Induplati.
Skupno bo delo opravilo 17 komisij, ki bodo svoje zapiske predložile Centralni popisni komisiji, katero vodi ing. Orehek.
PRAVILNIK O ŠTIPENDIJAH. Pravnik Albin Gnidovec je pripravil osnutek pravilnika, ki kompleksno urejuje vprašanje štipendij in postopek za pridobitev štipendije.
Pravilnik zamenjuje sedanje predpise delavskega sveta, ki je ta vprašanja urejeval z občasnimi predpisi. Pravilnik o štipendijah navaja, da imajo prednost pri dodelitvi štipendije člani kolektiva in njihovi otroci vendar le, če je šolanje zanimivo za podjetje Induplati. Posebne določbe tolmačijo vprašanje odvzema štipendije oziroma, v katerih primerih je štipendist dolžan štipendijo vrniti.
Zaključno govori pravilnik o tem, da bodo sedanji štipendisti prejemali štipendijo do konca šolanja, za katero jim je bila odobrena ne oziraje se na to, če je šolanje za podjetje zanimivo ali ne.
Upravni odbor je osnutek osvojil in sklenil, da ga predlaga delavskemu svetu v potrditev.
SEF PRODAJE JOŽE MAVKO je seznanil člane upravnega odbora s prodajno situacijo na področju SFRJ. Iz poročila je razvidno, da je postala kupna moč kmetijskih delavcev večja, kar se odraža v prometu v trgovinah, da pa trgovska mreža ne kupuje izdelkov v tovarnah, ker jim za nakupe manjkajo potrebna sredstva.
V	precejšnjo vrednost zalog izdelkov Induplati, ki so v skladišču, je treba prišteti izdelke namenjene za izvoz. Zaloge izdelkov Induplati niso zaskrbljujoče.
OSKRBA S SUROVINAMI. Direktor Marinc je seznanil upravni odbor s politiko nabavljanja surovin in se pri tem kritično zadržal pri vprašanju litijske predilnice, ki nam letos ni redno dobavljala surovine, kljub temu, da je bila k temu pogodbeno zavezana.
V	svojih izvajanjih je direktor omenil politiko izvoza v letu 1967 in rekel, da bomo izvozne ppsle poverili podjetju Ju-gotekstil v Ljubljani, ker od poslov s Poslovnim združenjem nisgio imeli večje koristi.
Glede surovin pa je dogovorjeno, da bomo s temi primerno založeni. Marinc je k temu pomembnemu vprašanju rekel, da bo tek našega dela v prihodnjem letu normalnejši, kar iz njegovega poročila jasno sledi.
FINANČNI REZULTAT ZA 10 MESECEV LETOS. Francka Marinček je poročala o finančnem rezultatu, doseženem od januarja do novembra letos. Dohodek, ki je manjši od predvidenega je podoben lanskoletnemu. Zmogli pa smo povečati osebne dohodke napram lanskim za 26 %. V oktobru smo dosegli povprečni OD 650 N din. Proizvodni in prodajni uspehi pa kažejo, da bomo te do konca leta zvišali na povprečno 670 N din. Predsednik upravnega odbora Franc Jeraj je zato predlagal članom UO, da osvojijo predlog, po katerem bi v novembru in decembru letos bila vrednost točke 0,018 novih dinarjev. Upravni odbor se je s predlogom strinjal.
OBRAČUN DOMA IZDELANEGA OPLEMENITILNEGA STROJA. Stroj, katerega izdelavo je lansko poletje naročil delavski svet, stane 102 320 N din. Stroški so enako razdeljeni na material in osebni dohodek. Konstruktorji stroja so za svoje delo prejeli polovično izplačilo nadur, kar znaša za ing. DeČkota 3500 N din, za ing. Berganta in za ing. Matičiča pa po 2000 N din.
Izplačilo nadur sta prejela tudi Jože Klešnik (970 N din) in Franček Vavpotič (470 N din) za delo pri osvojitvi postopka gumiranja gasilskih cevi.
PREDLOG DELAVSKEMU SVETU. Upravni odbor je osvojil predlog, ki go-
vori o investicijskem nakupu novih strojev za tekočo proizvodnjo. Stroji bodo stali skupno okoli 760 000 N din.
POSLOVANJE V PRIHODNJE PREKO KREDITNE BANKE. Naše poslovanje bomo prenesli na Kreditno banko, kjer bomo registrirali tudi naš devizni račun.
Po vsej verjetnosti bo kreditna banka odprla svojo podružnico tudi v Domžalah.
GENERALNO POOBLASTILO. Upravni odbor je pooblastil direktorja Induplati tovariša Marinca z generalnim pooblastilom o uporabi in izbiri prevoznega sredstva za opravitev službenih potovanj.
Sodoben način poslovanja zahteva nujne in dokončne odločitve o načinu opravitve potovanj, zato je sklep umesten. To potrjuje tudi bežna kalkulacija in seveda ekspeditivnost dela.
OCENA ZA NASE NOVE GASILSKE CEVI. V torek 22. novembra se je mudila v podjetju Zvezna komisija za kontrolo in ocenitev gasilskih cevi. Komisija je cevi pregledala in jih praktično preizkusila. Ugotovitve so za nas laskave, saj so vse preizkušene cevi izdržale večje pritiske, kakor se to običajno zahteva.
Za naše cevi bomo prejeli posebno spričevalo, s katerim bomo lahko nastopili pri kupcih.
DOTACIJA UREDNIŠTVU KONO-PLANA. Na razširjeni seji uredništva Konoplana so kritično ocenili dopisniško mrežo in zaključili, da sedanji honorarji nikakor ne vzpodbujajo k temu delu. Odločili so se, da je primerno zvišati dopisniški honorar. Predlog je upravnemu odboru obrazložil direktor Marinc in predlagal, da odobri Upravni odbor Induplati uredništvu za honorarje letno dotacijo 4000 N din. Delavci, ki bodo pripravili material za Konoplan bodo prejeli kot dopisniški honorar za objavljeno vrstico 0,4 N din (sedaj 0,1 N din), ostali pa polovico manj. Kakor delavci iz proizvodnje bodo prejeli honorarje tudi dopisniki zahtevnejših prispevkov.
Visoko strokovnih člankov Konoplan v prihodnje ne bo več objavljal.
ZA HIŠNI SVET II — 186,56 N din. O stanovalcih v »samskem« bloku v Preserjah 89, odloča slej ko prej uprava Induplati. To navaja na prilike, da so občasno nekatera ležišča nezasedena. Ker pa zahteva predpis, da se stanarina redno plačuje od vseh prostorov, je upravni odbor odločil, da za tekoče leto 1966 plača Hišnemu svetu II nastali primanjkljaj v znesku 186,56 N din.
AVTOBUS PRODAN. Zakonski predpisi ne dovoljujejo brezplačne odtujitve družbene lastnine, niti aktivnemu društvu, zato je UO sklenil predlagati delavskemu svetu prodajo avtobusa TAM našemu TVD Partizan Jarše za ceno 3500 N din.
Na licitaciji ni bilo nikogar, ki bi bil voljan vozilo kupiti, telovadci pa so se strinjali tudi s takšno obliko prisvojitve.
PROŠNJE. Tehnik Janez Weiss je prosil za dodatek za ločeno življenje.
Dijaka srednje tehnične šole Mirko Kaš-nik ml. in Franc Zučko pa za kritje stroškov pri vpisu in plačilu šolnine. Prošnje je UO ugodno rešil.
DELAVSKI SVET — 4. SEJA,
25. NOVEMBRA 1966
KVALITETA DELA V SREDIŠČU POZORNOSTI. Inženir Meta Mlakar je članom delavskega sveta poročala o napakah, ki jih delamo pri vsakdanjem delu. Dosedanji napori, da bi delali manj napak, niso obrodili pričakovanega uspeha. Statistika in nakazovanje izvora napak pa lahko pomembno doprineseta, da bi jih bilo v prihodnje manj.
O zadevi so govorili tudi drugi organi delavskega sveta in predložili delavskemu svetu načrt, ki bi nagrajeval dobre delavce v nasprotju s slabimi delavci, ki bi za izključno defektne izdelke ne prejeli denarnega nadomestila.
DS je sklenil, da se predlagano stimuliranje izvaja poizkusno do konca februarja 1967 in se v tem času preveri ter dopolni. Od 1. marca dalje bi pravilnik o tej zadevi veljal dokončno.
Naročeno je nadalje, da tehnična služba pripravi podoben pravilnik tudi za preostale proizvodne obrate.
VEZAVA SREDSTEV. Iz naslova stanovanjskega prispevka bomo sredstva ustrezno vezali in s tem omogočili intenzivnejše koriščenje denarja. V načrtu je gradnja stanovanjskega bloka na področju severno od podjetja Induplati. Z vezavo bomo dobili kredit 600 000 N din, kar nam bo skupno z lastnimi sredstvi zadoščalo za zgraditev omenjenega stanovanjskega bloka. Predvidevamo, da bo blok vseljiv do 15. sept. 1967.
Na vprašanja članov delavskega sveta, kako je s pričetkom gradnje je odgovarjal šef kadrovske službe in obrazložil zapletene administrativne predpogoje, preden se lahko pristopi h gradnji.
Nedvomno je, da bo treba z reformo prisiliti merodajne, da bi tolikšna administracija odpadla.
DELAVSKI SVET JE SPREJEL na svoji 4. seji Pravilnik o štipendijah, kakor mu ga je predložil v osvojitev UO. Nadalje je sprejel predlog, da se centralna popisna komisija za popis imovine poveča za dva člana; poslušal in odobril je poročilo šefa prodaje Jožeta Mavka o prodajni situaciji ter poročilo direktorja Marinca o oskrbi s surovinami. Brez pripomb je bilo osvojeno poročilo računovodkinje Francke Marinšek o obračunu oplemenitilnega stroja. Predlog o investicijah za nabavo novih strojev pa je bil sprejet po krajši razpravi.
Četrta seja DS je bila dobro obiskana ter zanimiva tudi zato, ker je bil uvodni del povezan s tolmačenjem iz naše sa-moupravno-finančne zakonodaje, katero je podal dr. Franc Jerovec.
O slednjem bomo objavili v našem glasilu samostojne prispevke.
Zabeleženo na seji KZ VOD
Člani komisije za vsklajevanje osebnih dohodkov DS so sc ob svoji nalogi spraševali, kdo bo to delal. Komisija namreč ni delovni organ
Prisostvoval sem seji centralne komisije za vsklajevanje osebnih dohodkov DS, ki je bila v četrtek 3. novembra letos. Štiričlanski komisiji je predsedoval Lado Zabukovec, navzoča sta bila tudi dr. Jerovec in Deržič. Janko Ukmar je bil upravičeno odsoten. Sekretar komisije je Zvone Potočnik.
Naloge komisije so urejevanje splošnih načel in pravil v skladu s Pravilnikom o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Na seji so zatorej obravnavali naslednja vprašanja:
—	izdelati pravilnik, ki bi zamenjal sedanje nagrajevanje učinka po ceniku z nagrajevanjem po norma urah;
—	pripraviti merila za cenitev kvalitete dela;
—	nadaljevati z delom analitske ocene delovnih mest in
—	pripraviti pravilnik, ki bi ekonomske enote participiral pri dohodku, nastalem zaradi znižanja proizvodnih stroškov.
Člani komisije so si bili k prvemu vprašanju edini, da sedanja stimulacija ne ustreza več. Zbrani podatki iz preteklega leta pa dokazujejo, da so norma ure primerno postavljene in da jih v vseh obratih razen v konfekciji dosežejo. V konfekciji pa je rezultat slabši, ker v tem obratu niso kontinuirano polno zaposleni.
Upoštevanje norma ur pri cenitvi učinka bi lahko vključilo tudi potrebno obratno režijo. Upravna režija bi ostala še naprej nespremenjena.
Sestaviti pravilnik za kvaliteto dela je bolj delikatno vprašanje. V nekaterih ekonomskih enotah imajo zagovornike, ki spodbijajo sinhronizacijo normiranega dela in upoštevanje kvalitete. Zagotovo je, da bo treba s tem kar najhitreje pričeti delati, zakar so na voljo podatki iz prejšnjega leta in potrebne analize.
Komisija za pripravo analitske ocene delovnih mest se bo znova sestala v času med 8. in 11. novembrom in svoje delo nadaljevala.
K vprašanju participacije ekonomske enote do deleža dohodka, katerega je ustvarila z racionalnejšim delom, so bila stališča precej enotna. Ugotovili so nadalje, da je zahtevek Po takšni rešitvi v skladu s 3. členom Pravilnika o ugotavljanju in razporejanju OD. Navedeni člen zadevo Pravilno precizira, vendar nihče po tem ne dela.
Okvirno so mnenja enotna tudi glede teze, da bi uveljavili enotno merilo za učinek, ki bi veljalo za vse zaposlene.
Člani komisije so se dogovorili, da bodo poedinci pripravili potrebno
dokumentacijo za nadaljnje razgovore do zahtevanega datuma. Delo pri tem zagotovo ne bo lahko, ker bodo (in bomo) naleteli pri nekaterih stvareh in prizadetih na odpor, katerega pa je treba premagati, če želimo, da zadevo uredimo in izboljšamo. Težje bo le tam, kjer nam zunanji vplivi zavirajo delo, kamor prištevam predvsem Urad za cene, ki birokratsko pritrdi predlogu podjetja ali pa ga odkloni.
Težko bo tudi pri merjenju kvalitete dela. Ob tolikšnem številu izdelkov bi rabili precej administratorjev, ki bi zajemali raznovrstne podatke zato, da bi bilo delo objektivno. Ureditev zadeve si želimo, nastavitev novih pisarniških delavcev pa odklanjamo kot nesprejemljivo. Torej, kako?
Včasih smo pri delu tudi preveč konservativni. Ugotavljamo, da imamo nekatere zadeve precizno zapi-
V soboto 5. novembra se je sestal sekretariat Osnovne organizacije Zveze komunistov v Induplati. Sestanka sta se udeležila tudi predsednik DS Lado Zabukovec in predsednik UO Franc Jeraj.
Uvodoma je sekretar OO ZK Regent povzel zaključke, katere je sprejela OO zveze komunistov na svoji zadnji seji. Podrobneje je razčlenil prilike, ki so nastale med MA in ZK oziroma med predsednikom prve in komunisti. Na pobudo sekretarja so navzoči člani znova pretehtali sprejete sklepe in jih potrdili.
Znano je, da so sklenili utrditi sodelovanje in pomoč pri ideološki vzgoji. Komunisti so določili tovariša Deržiča za navezavo stalnih stikov s sekretariatom mladinskega aktiva. Nekateri starejši člani ZK pa bodo mladini v pomoč, kadarkoli bo to potrebno.
Tovariš Regent je v nadaljevanju razprave načel tudi vprašanje informiranosti. Pomanjkljivosti pri sedanjem delu so navedle do nejasnih pogledov na naše delo v podjetju. Krivdo moramo priznati, je rekel sekretar in nadaljeval, da moramo v prihodnje posvetiti več pozornosti temu delu še celo, ko po IV. plenumu utrjujemo javnost našega dela. Komunisti so sklenili, da bodo v sodelovanju z upravo podjetja priredili vsako prvo sredo v mesecu (prva sreda v mesecu je le okvirni dan — op. pisec) informativne sestanke, na katere bodo povabili predstavnike samoupravnih, družbeno-političnih in drugih organizacij v kolektivu.
Direktor Marinc je navzoče seznanil z nekaterimi prihkami iz na-
sane v naših pravilnikih, v življenju pa tega ne delamo. Če smo pri sestavi pravilnika smatrali zadevo za dozorelo in potrebno, smo to zagovarjali zagotovo iz vidika, da bomo tako tudi delali. Dogodi pa se, da slučajno prisluhnemo predlogu, ki nas navduši in se nam zdi obenem novost, ko pa pogledamo v pravilnik (ta ali oni), vidimo, da smo o tem že razmišljali in ustrezno ureditev predvideli.
Centralna komisija za vsklajevanje osebnih dohodkov ima, po moji presoji, največ dela in najtežje stališče. Trdim pa, da pri svojem delu ne bi smela ostati osamljena, ampak delo razdeliti na druge komisije ali ustanoviti podkomisije. Rezultati KZVOD so namreč zanimivi za podjetje, kolektiv kot skupnost in za vsakega člana kolektiva Induplati posebej.
Otmar Lipovšek
šega poslovanja ter naglasil, da je pozornost namenjena predvsem prodaji naših izdelkov. Stanje na našem trgu še vedno ni urejeno. Težave skoro ne moremo predvidevati, prisiljeni smo jih le urejevati po vrstnem redu, ko nastanejo in na njihovo tehtnost in pomembnost.
Člani sekretariata so potrdili politiko, pri kateri je bilo znova rečeno, da bomo prenehali z delom v sedanji predilnici in delo preusmerili na predenje sodobnejših materialov. Podobne prilike bodo v prihodnje nastale tudi v tkalnici, kjer bomo zanemarili tkanje tkanin iz trdih vlaken in v triizmenskem delu delali v drugih oddelkih tega obrata.
Tovariš Marinc je poudaril, da bomo morali odpravljati v proizvodnji subjektivne napake, ki se odražajo v malomarnem odnosu delavcev do tkanin, ki jih izdelujejo. Novi pogledi in znanja o tem morajo zamenjati zastarele. S tem bomo prihranili mnogo denarja in omogočili lažjo prodajo naših izdelkov. Kupci vedno pogosteje odklanjajo nakup tkanin z napako, čeprav so te cenejše.
Prizadevanje obratovodje predilnice tovariša Arona Zornade je pohvale vredno, so enotno menili člani sekretariata. Predlagali so, da bo Zornado za svoje delo nagrajen.
Z zamudo sa bili člani sekretariata seznanjeni z izplačilom nadur, katere so prejeli inženirji Bergant, Dečko in Matičič za delo na metali-zirnem stroju ter Klešnik in Vavpotič za osvojitev postopka gumiranja gasilskih cevi. Nadomestilo za nadurno delo sta prejela še Marolt in Slabe.
Sestanek OO ZK Induplati
KONOPLAN
Stran 5
Sonca ni neznana zvezda
(Nadaljevanje in konec)
Viharna dejavnost mirnega Sonca postane nepomembna, če jo primerjamo z erupcijami (izbruhi) v kroni ospheri. Velika erupcija lahko sproži ali razvije v eni uri eksplozivno moč nešteto mnogo vodikovih bomb. Takšna je bila tudi erupcija v novembru 1960. leta, ki je onemogočila Zemljanom uporabo radio-telegrafskih zvez.
Pri vsem tem je Sonce čisto navadna zvezda — imenovana rumeni pritlikavec, ki se nahaja v sredini med velikimi in malimi zvezdami, v sredini med najhladnejšo rdečo in najbolj vročo modro zvezdo. Zemljanom se zdi seveda kot najbolj svetla vseh zvezd, čeprav ima »Zapah« v ozvezdju Oriona 15 000-krat večjo svetlobno moč od Sonca in v Anta-res, zvezdo velikanko v ozvezdju Škorpijona, bi lahko stlačili 36 milijonov »naših« Sonc.
Sčasoma bo zmanjkalo vodika v notranjosti Sonca; teoretični izračuni pravijo, da se je zadnjih pet milijard let zmanjšala količina vodika od dveh tretjin na eno tretjino. Ko bo notranjost Sonca izgorela, bodo reakcije atomskih jeder, sprožene od toplote, prešle na zunanje dele Sonca, kjer se bo še nahajal neporabljeni vodik. Razumljivo je, da bo v času, ko bo izgorevanje zajelo površino Sonca, prešla tja tudi njena silna vročina, ki bo povzročila, da se bo Sonce »napihnilo« in postalo rdeči velikan, kot je to danes Anta-res. Sonce se bo tedaj napihnilo kot velikanska žoga, njena sestavina pa bo žareči plin. Sonce bo tedaj dovolj veliko, da bo »pogoltnilo« svoje najbližje planete — Merkurja, Venero, Zemljo in Mars.
Kdaj se bo to zgodilo, nam ni mar. Ni nam treba biti zategadelj v strahu; do tedaj lahko znova poteče 5 milijard let!
Kadar se bo končno pretvoril ves vodik v helij, se bo Sonce ohladilo in postalo beli pritlikavec, nič večje od naše današnje Zemlje. Drugačna bo le njena teža, ki bo tehtala po kubičnem centimetru več tisoč kilogramov.
Trenutno predstavlja Sonce most k drugim zvezdam. Sonce je sedaj
V mesecu oktobru je bilo v podjetju 6 (šest) nezgod, v novembru pa 5 (pet) nezgod. Od teh nezgod sta bili dve težji, ki sta zahtevali vsaka po 2 meseca bolniškega staleža. Skupno so bili v dveh mesecih izgubljeni 203 delovni dnevi. Po obratih so se nesreče zgodile takole:
Tkalnica
— Olga Hribar (19), tkalka. Z nožem v roki je prijela kolo vztrajnih, da bi premaknila greben tkalskega stroja. Mož ji je v roki spodletel in jo porezal po dlani desne roke (6 dni bolniškega staleža).
— Stane Peterc (36), delavec v skladišču preje. Ko je peljal zaboj s prejo na ročnem vozičku po dvorišču, je prišel pod kolo kamen, ki je v momentu zavrl voziček. Le-ta je z ročico udaril Peterca v desno stran prsi in jih poškodoval (16 dni bolniškega staleža).
Predilnica
— Jože Orehek (34), vezalec vrvice v mokri predilnici. Pri cinjenju krilca za mokro predilni stroj, mu je ta spodletel in opraskal sredinec leve roke. Kasneje se mu je sredinec začel gnojiti, ker je bil zastrupljen (8 dni bolniškega staleža).
— Marija Zobavnik (52), mokra pre-dica. Pri prenašanju strojnih delov mokro predilnega stroja, ji je spodrsnilo. Pri padcu se je ujela na roko, ki se je pri tem zlomila (45 dni bolniškega staleža).
edina zvezda, za katero zmoremo izračunati — to precej zanesljivo — njeno površino in atmosfero. Prav zato, ker posedujemo tako izvrstne naprave za izračunavanje najbolj neverjetnih neznank, bodo prihodnja leta tista, ko bomo še podrobneje proučevali to bleščečo in strah vzbujajočo zvezdo, spremljevalko naše Zemlje in še druge od miriad zvezd v vesolju.
Za Konoplan priredil Otmar Lipovšek
— Slavka Korošec (31) predica. Ko je hotela popraviti trak, ki gre iz razte-zaike v konvo ji je naprava za stiskanje traku pritisnila kazalec desne roke ob pločevinasto vodilo traku (4 dni).
Konfekcija
— Angela Nahtigal (47), šivilja. Pri robljenju brisalke je z levo roko prijela za glavo šivalnega stroja, takrat pa ji je ročica stisnila kazalec leve roke (24 dni).
Aluminij oddelek
— Marija Starin (39), delavka v aluminij oddelku. Na poti v službo jo je neznani kolesar zadel v kolo, zaradi česar je padla in dobila pretres možganov.
Vzdrževalni obrati
— Franc Zobavnik (44), električar. Ko je stopal na mizo, da bi instaliral jekleno cev, si je m radi nepravilnega načina stopanja na mizo poškodoval koleno desne noge (63 dni).
—■ Karel Štrukelj (55), obratni ključavničar. Ko je dvignil konzolo pri mokro predilnem stroju ga je priščipnilo v hrbtenici (7 dni).
— Stane Marolt (34), strojni tehnik. Pri pregledu kotlarne je na povratku preskočil ograjo pri zbiralcu pare in skočil z desno nogo v odprtino za gledanje vodokaza, si je izvil nogo v stopalu (9 dni).
— Jože Grbec (18), ključavničar. Pri navijanju pločevine na valj sl je porezal dlan, ki se je kasneje ognojila (4 dni).
NESREČE
V MESECU OKTOBRU IN NOVEMBRU 1966
V soboto 5. novembra 1966 je slavljenka povabila petindvajset gostov zato, da je v krogu teh znancev proslavila svoj 60. rojstni dan.
Tovarišica ima v našem kolektivu mnogo znancev, kljub temu se najraje spominja dne, ko sta se spoznala z Nikotom, svojim kasnejšim soprogom. Nad vse ljubi tudi petje. Nekaterim željam so gostje pritegnili in zapeli o zelenem rožmarinu, pa tisto... Daj mi dekle rož rdečih ...
Vesela družba je rajala in pela pozno v noč. Cilka je bila vsega tega zelo vesela. Kaj bi tudi ne, ko pa so bili okoli nje ljudje, s katerimi se je poznala že od mladosti dalje. Tu so bili soproga pokojnega Toma
Brejca, pa Kristjan Drašček z dru-	Cilka
žino in vsi ti ter ostali so ji želeli,	Rakarjeva
da bi še mnogokrat slavila svoj žiy-	praznuje
ljenjski jubilej.	svojo
Ko smo prišli in ko smo se po-	60-letnico
slavij ali, smo ponavljali besede: Se (druga na mnoga zdrava leta, Cilka!	z desne)
Cilka dlaka/
60 - letnica
Zobna ambulanta v stiski
Finančni obračun z dne 30. 9. 1906 je izkazal v Zobni ambulanti »Induplati« Jarše (v nadaljnjem besedilu ZA) zelo slab finančni rezultat in sicer v polnem znesku 5504,75 N din oziroma 55 475 S din.
Ker je bila vodstvu Obratne ambulante predložena pogodba za leto 1966 šele v mesecu juliju '1966 in je bila šele tedaj znana višina pavšala za ZA, je bilo vodstvo in ZA pravzaprav nemočna proti dogodkom oziroma finančnemu prikazu kot sledi:
Realizacija:
leto 1965	.... 11337062 S din
per 30. 6. 1966 . . 5 989 700 S din pavšal za leto 1966	8 573 204 S din
Iz tega sledi, da je ZA praktično ostala v drugem polletju s sredstvi v višini 2 583 504 S din oziroma z manjkom nasproti prvemu polletju s 3 406 196 S din.
ZA je bila enostavno postavljena pred dejstvo in ni pomagala nobena Pismena vloga za KZZSZ — čeprav smo to napravili dvakrat, je bilo na seji Zbora delovne skupnosti naše ambulante sklenjeno, da se odobri dr. Širclju enomesečni neplačan dopust; da sc odobri osebju v ZA proste sobote. To pa je bilo največ, kar se je dalo storiti, ne da bi oškodovali zavarovance zobne nege in pomoči. ZA je normalno delala naprej, vršila tudi preventivno službo ob torkih in Petkih do 1. oktobra 1966.
PRODAJA
V MESECU OKTOBRU 1966
Nova kolekcija, ki je bila pripravljena že za leto 1967, se je dala v prodajo v četrtem tromesečju letos. S tem se je nekoliko poživil dosedanji asortiment in je bila prodaja nekoliko boljša. Naši zastopniki so v oktobru bili na terenu in so se kupci dosortirali, kar jim je za letos še bilo potrebno. S 73,5 %> prodajnega plana ne moremo biti zado-yoljni, četudi je razmeroma dobro, če upoštevamo splošno stagnacijo trga. Posebnost v oktobru je bil obisk novih koristnikov naših tkanin za tapetnike. Ugotovilo se je, da bi naši izdelki bili zanimivi, ker takih na tržišču primanjkuje, le kvaliteto moramo spraviti na tak nivo, da bo brez napak. Le s takimi izdelki bomo našli kupca.
Maltulature smo imeli v oktobru 6146 m2.
Izvoz:
Izvozili smo raznih tkanin za ^981 dolarjev, kar predstavlja le 27,36 o/0 mesečnega plana. Moramo Pribiti, da tudi za večji izvoz trenutno nismo zainteresirani, ker smo v Prvem polletju forsirano izvažali in
je to negativno odražalo v naši bilanci.
Dolarski priliv je bil v oktobru 4934,45 dolarjev.
Število obdelanih pacientov pa odgovarja proccntualno z ozirom na število zaposlenih in sicer:
Induplati	Papirnica Količevo	Lesno podjetje LIP Radomlje
1073 oseb	701 oseba	344 oseb
56 •/•	40"/o	4»/«
Primerjajmo finančno stanje ZA		
per 30. 9. 1965 z stanjem per 30. 9.		
1966:		
Doseženi dohodki:		
leta 1965 .	. . . . 8 361 723 S din	
leta 1966 .	.	. .	.	5 210100 Sdin	
razlika, primanjkljaj 3 151 623 S din
Doseženi materialni stroški:
leta 1965 ............ 1 910 388 S din
leta 1966 .	.	.	1645	868	S din
manj porabljeno	.	.	264	520	S din
Doseženi osebni dohodki:
leta 1965 ............ 9 637 434 S din
leta 1966 .	■	.	.	.	8 039 031	S din
manj izplačano	.	.	1 598	403	S din
Poglejmo končno še povprečni mesečni dohodek ZA:
leto 1965	.......... 944 755 S din
leto 1966 ... ^ . 578 900 Sdin mesečno minus . . . 365 855 S din Zato je vodstvo ZA naslovilo na podjetje INDUPLATI in PAPIRNICO KOLIČEVO prošnjo za delno kritje tega »vsiljenega« deficita.
Veseli intervju
Razgovor je potekal med podpredsednikom TVD Partizan Jarše dr. Francem Jerovcem, vodjem ekipe kegljačev podjetja SAP iz Ljubljane ter urednikom Konoplana.
Začelo in nadaljevalo se je tako: Lipovšek: Kje imate jarški kegljači drese?
Dr. Jerovec: Doma.
Lipovšek: Doktor, prosim, vprašaj ti mene!
Dr. Jerovec: Kje je referent za kegljanje (mislil je na tovariša Regenta)?
Lipovšek: Doma!
Lipovšek: Kaj meniš, doktor, kdo bo zmagal danes?
Dr. Jerovec: Mi. S tridesetimi keglji več podrtih.
Lipovšek: Tovariš Sršan (predstavnik SAP-ovcev), s kolikšno prednostjo v podrtih kegljih računate zmagati?
Sršan: Še ne moremo računati na zmago. (Tekma je bila ravno sredi igre — op. pisec.)
PROIZVODNJA
V MESECU OKTOBRU 1966
Prilična oskrbljenost s surovinami v začetku meseca je omogočala precej časa upanje na primerno proizvodnjo, oziroma celo na največjo, v letošnjem letu, v tkalnici. Ob koncu meseca pa je zmanjkalo več številk bombažne in konopljene preje, tako da se je proizvodnja v zadnjem tednu občutno zmanjšala.
Proizvodnja po obratih je bila naslednja:
		Plan oktober 1966	Indeks oktober 1965
Predilnica Tkalnica Plemenitilnica		73,9 %> 97,7 %> 99,0 Vo	75,6 °/o 107,4 °/o 103,0 °/o
Tiskarna —	tm	—	34,0 %
Konfekcija	bm	70,4 ”/o	44,3 “/o 278,0 "/o
Kvaliteta izdelkov je bila nekoliko slabša kot v septembru.
Vprašanje: Zakaj ste potem prišli v Jarše?
Sršan: Prišli smo na trening.
Lipovšek: Zelena barva je barva Ljubljane in podjetja Ljubljana-transport. Kako ste prišli vi do zelenih dresov?
Sršan: To je naša barva.
Lipovšek: Ste prvič v Jaršah?
Sršan: Da.
Lipovšek: Boste še prišli?
Sršan: Ja, ker so ljudje pri vas originalni in tovariški.
Lipovšek: Tovariš Ivan Sršan, prosim, postavite vi Jaršanom vprašanje!
Sršan: Kako pa smatrate vi Jaršani nas kot SAPovce?
Lipovšek: Kot dobre šoferje.
Dr. Jerovec: Na žalost se premalokrat snidemo, da bi lahko sodili in ocenjevali. V enem letu danes namreč z njimi drugič kegljamo. Zdi se mi pa, da toliko trenirajo, kot mi.
Dr. Jerovec: Kaj mislite SAPovci, boste v drugem delu tekmovanja boljši ali slabši kot v prvem delu?
Sršan: Nameravamo zmagati. To pa zavisi od reda in discipline mojih fantov.
Zmagali so SAPovci s sedemdesetimi keglji prednosti. Komentar je
odveč.
Ob nenadni izgubi svojega moža
JANEZA VELEPCA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam obeh izmen v mokri predilnici za poklonjeno cvetje in denarno pomoč. Se enkrat vsem — hvala.
Ana Velepec z družino
Športne vesti
NA TEKMI PROTI RUDARJU B, JE BILO VROČE LE IGRALCEM. Nogometna tekma Induplati : Rudar B iz Hrastnika, je bila odigrana v nedeljo 30. oktobra v Jaršah, na vse prej, kot primernem igrišču in v zelo hladnem vremenu. Jaršani so se, po porazu v Kočevju, pripravili na to srečanje kljub zavesti, da izid srečanja ne šteje v končno bilanco. V napadu je manjkal le Trobec st., za katerega smo zvedeji, da bo z igranjem prenehal. Ostale igralce je trener Urh lahko, enako kakor njegov kolega iz nasprotnega tabora, menjal tekom cele tekme.
V	prvi minuti igre, morda še manj, so igralci Rudarja B zabili Jaršanom gol in prišli tako nepričakovano v vodstvo. V hladnem vremenu je bil to za igralce moštva Induplati ter za njihove maloštevilne gledalce še hladnejši tuš. Za prejeti gol ne krivimo nikogar, ker je bilo vse tako hitro in nepričakovano končano, da se še prav zavedli nismo, da je vse res.
Igra je bila v nadaljevanju povsem enakovredna, vendar je Jaršanom uspelo rezultat pred polčasom izenačiti.
V	drugem delu igre je trener zamenjal Janeza Hafnerja in Pogačarja. V igro sta vstopila ofenzivni Pišek in Dušan Pirš. Slednjega je namreč v golu zamenjal vratar Bonča, ki je svojo vlogo odigral več kot samo odlično. Toda, oo-novila se je prilika iz prvega polčasa. Nasprotniki so zopet v prvi minuti drugega dela igre zvišali rezultat z zadetkom v vrata Jaršanov. Domačine zadeva ni deprimirala in so dobršen del igre imeli iniciativo v rokah. Tedaj jim je uspelo izenačiti na 2:2 in slednjič potisniti usnje še tretjič v gol Rudarja B in tako postaviti končni rezultat na 3 : 2 v korist Induplati. Zadnjih pet minut so sicer nasprotniki silovito napadali, toda bilo je prepozno.
Igra je bila vseskozi fair, čeprav sodnik Nikolič svoje naloge ni opravil najbolje. Jaršane je namreč oškodoval, v prvem delu igre, za očitno enajstmetrovko.
PO X. KROGU ZOPET NA DRUGEM MESTU. Nogometno srečanje enajsteric Medvod in Induplati v Medvodah, v nedeljo 6. novembra, je prineslo Jaršanom znova upanje, da osvojijo v jesenskem delu tekmovanja prvo mesto.
Nogometaši Induplati so igrali v stalni postavi, čeprav je sprva bilo videti, da potuje v Medvode zopet premalo igralcev. Pa ni bilo tako hudo in pred prvim sodnikovim žvižgom, ki je označil pričetek tekme, je bilo vse nared.
Proti Medvodam zaigrajo naši fantje običajno dobro; kljub temu je bilo mnogo odvisno od izida tega srečanja. Igralci moštva Induplati so sc potrudili in zmagali s 6 : 3. Posebej velja omeniti napa-
dalca Franca Blejca, ki je sam trikrat potisnil žogo v nasprotnikovo mrežo.
V	konkurenci so po X. krogu Jaršani na drugem mestu. Prvo mesto pripada igralcem Bele Krajine iz Črnomlja, ki imajo prav toliko točk, kot Induplati (15), toda na tekmah so dali več golov, kar šteje. Jaršanom zelo nevaren nasprotnik je še enajsterica iz Novega mesta, ki ima 14 točk, a eno manj odigrano tekmo in je sedaj na tretjem mestu.
Igralci Induplati bodo odigrali še naslednje tekme:	v nedeljo 13. nov. z
Usnjarjem iz Vrhnike v Jaršah, teden dni kasneje z Belo krajino v Črnomlju in zadnjo tekmo z moštvom Novega mesta v Jaršah. Zadnjo tekmo igrajo tako Janšani v nedeljo 27. novembra doma.
Z USNJARJEM IZ VRHNIKE 3 : 1. Nogometno srečanje v nedeljo 13. novembra je prineslo Jaršanom še eno premagano oviro na poti do velikega uspeha.
Na razmočenem in blatnem igrišču v Jaršah so domačini igrali skoro ves prvi polčas na nasprotnikovi polovici. Voda in blato pa sta onemogočila zadetek, ki bi prinesel igralcem Induplati uspeli. Zgodilo se je to, kar nismo pričakovali. Od Usnjarjevega branilca odbita žoga je poletela na polovico Jaršanov, kjer jo je prestregel krilni igralec. Ta jo je podal svoji levi zvezi Saraču, kateremu ni bilo težko poslati žogo mimo nemočnega vratarja Bonče v mrežo Jaršanov. V sedemintrideseti minuti je tako Usnjar iz Vrhnike prišel v vodstvo z 1 : 0. Do polčasa so imeli Jaršani znova pobudo v rokah. Tedaj je sodnik Lončina tudi spregledal dve enajstmetrovki, čeprav mu je njegov pomočnik Novak kazal, da je napaka vredna naj strožje kazni.
V	drugem delu igre so pobudo znova prevzeli Jaršani in preko desnega krilca Testena pripravili nekaj razburljivih situacij pred vrati Usnjarja. V triinšestdeseti minuti igre je sodnik le dosodil enajstmetrovko, katero pa Nagy ni realiziral z zadetkom. Sele po tretjem udarcu je Nagy potisnil usnje v mrežo in s tem izenačil rezultat. Štiri minute kasneje je Trobec streljal iz neposredne bližine v gol. Žoga se je odbila od desnega halfa in našla pot v mrežo. Dva proti ena. To je bil za Usnjarja, ki je imel zmago že skoraj dobljeno signal, za akcijo. Za dobrih deset minut so res prisilili igralce Induplatov k obrambi, toda v 88. minuti je srednji napadalec Bleje tretjič potresel mrežo Usnjarja in s tem postavil končni rezultat.
V	zadnji minuti sodniku ni preost?Vo drugega, kakor da je še zapisal Usnjarjevega branilca, ki se je že dalj časa obnašal nešportno.
Tekmo so sodili Lončina, Ilar in Novak.
2Za konec leta
Enakomerno se zamenjujeta dan in noč. Novi dan potiska starega v pozabo. Preteklost so tedni in meseci letošnjega leta. Malce uranjeno sicer pišem o tem, toda prehitro bo vzniknil dan v novem letu 1967.
Letošnje leto bo poslalo staro in ničvredno. Vedno manj se ga bomo spominjali, čim starejše bo. To je usoda časa in nas samih. Dovolite zatorej, da se kratko ozrem na nedavno preteklost in jo tod, v Kono-planu, ohranim prihodnosti.
Entisočdevestošestinšestdeseto leto je bilo prepolno naporov, akcij in uspehov. V našem listu in drugod v tisku so zabeležene podrobnosti. Po zaporedju, kakor so bili času primerni. Objavili smo načrte dela, zabeležili razgovore na sejah in sestankih, kritizirali nesmisle in predlagali izboljšave. Veselili smo se de-
KONOPLAN
lovnih uspehov in športnih zmag. V Konoplanu smo vam posredovali naloge, katere bodo omogočile tudi nam v kolektivu in vsej naši skupnosti boljšo bodočnost.
Vemo, da se pri načrtovanju in delu nismo zanašali na druge, ampak le na lastno sposobnost in moč. To dvoje pa zagotavlja, da bomo sposobni naše delo nadaljevati tudi v prihodnje. Mnoge težave niso nastopile slučajno, ampak so posledice ukrepov reforme. Težav bo še več v I. 1967. To ni nakazovanje nesposobnosti ampak načrt, ki nas naj privede v urejenejše gospodarjenje.
Prepričani smo lahko, da nas zavzetost strokovnjakov in izredna delovna volja vseh članov kolektiva ne bosta pustila brez možnosti na uspeh. Zato je toliko bolj umestno, da se pri obiaeimu. doseženih uspe-
Trener Usnjarja Hacler je komentiral izid tako: Na Vrhniki Jaršani tudi pisniii ne boste. Zmagali bomo in če bomo morali vse pobiti.
Komentar ni potreben.
V ČRNOMLJU SO ZMAGALI DOMAČINI S 3:0. Maloštevilni Jaršani so spremljali nogometaše Induplati v Črnomelj. Na izredno težkem igrišču, katerega je pred tekmo pokril še sneg, so zaigrali nogometaši Bele Krajine za razred bolje od gostujočih igralcev moštva Induplati.
Poraz naših fantov je posledica boljše igre nasprotnikov, čeprav so si prizadevali, da bi bilo drugače. Trdimo lahko, da so Jaršani zaigrali kljub vsemu dobro in tako onemogočili nasprotnika, da bi zmagal še z večjim rezultatom. Razumljivo je, da so igrali nogometaši Bele Krajine na domačem igrišču pred zelo številnim občinstvom, kar vse jim je tudi omogočilo zaigrati sproščeno in napadalno.
Zmaga Bele Krajine je bila zaslužena. Sodniki Zorko, Mrzlač in Sever so opravili svojo nalogo zadovoljivo.
PO ZMAGI NAD NOVIM MESTOM (4 : 1) trdno na drugem mestu. Nogometno srečanje enajsteric Induplati in Novega mesta v Jaršah je še stopinja dalje k vrhu malega Olimpa. Številni gledalci so bili z igro domačinov zadovoljni, kar je razumljivo spričo dejstva, da ,ie to srečanje odločalo o drugo razvrščenem.
Jesenski krog tekmovanj v NPL je končan. Prvo mesto so osvojili nogometaši iz Črnomlja. Na drugam mestu pa so nogometaši Induplati. o nadaljnji razporeditvi in končni lestvici jesenskega dela tekmovanj bomo objavili v prihodnji številki našega glasila.
Našim vrlim fantom želimo, da bi dobro počili in se obenem pripravili na pomladanski del tekmovanj. Ljubiteljem domačega nogometa želimo enako — nove moči bodo rabili tudi tl, leer bo treba znova bodriti in s tem pomagati domačinom k zmagam.
Prvim in slednjim pa ob koncu lela SREČNO 1967 želi vaš poročevalec
VSEBINA:
K. Marinc — Naš včeraj in jutri Ste že pomislili na darilo?
Peter in Jože Jeretina sta nam pisala od vojakov
Zapiska s sej samoupravnih organov Zabeleženo na seji KZVOD Sestanek OO ZK Induplati Sonce ni neznana zvezda (konec)
B Zupan — Nesreče pri delu
Cilka Rakar — 60-letnica
M. Jerovec — Zobna ambulanta v stiski
J. Mavko — Prodaja v oktobru 1966
Proizvodnja v mesecu oktobru 1966
Veseli intervju
Zahvala
Šport
Za konec leta
hov spomnimo naših delovnih ljudi v kolektivu. Predilci, tkalci in oplemenitile! ter delavci v pripravljalnici, prejemarni, konfekciji in v obratu za vzdrževanje so delali. Delali so tudi vsi drugi in vsak pri svoji nalogi prispevali h končnemu rezultatu. To je treba priznati in poudariti. Poleg dela smo zelo zavzeto utrjevali načelo samoupravljanja. Zaključno lahko torej zapišem, da so naši uspehi plod politične zrelosti kolektiva in delovne volje, s katero opravljamo vsakdanje naloge.
Sodelavke in sodelavci v Induplati! V svojem imenu in v imenu uredniškega odbora Konoplana vam ob zori novega leta želim mnogo uspehov pri nadaljnjem delu, ostanite zdravi in bodite zadovoljni ter srečni v krogu svoje družine in znancev.
SREČNO NOVO LETO 1967 VAM ŽELI UREDNIK KONOPLANA
Otmar Lipovšek
Stran 8