Izhaja vsaki četrtek ob 8. url popoldne. Rokopisi se ne vra-{ajo. Nefrankovana pisma se ne sprc-|cma)o. Cena listu znaSa ia celo leto 4 ktone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, na druge dežele Izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini St. 9. slovensko rt- o^sar Naročnino In naznanila sprejema upravniStvo, Gorica Semeniška ulica St. 16. Posamezne Številke se prodajajo v tobakarnnh v dolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnem vrtu, pri Vac lavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Rlva Corno) St. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računljo po petil vrstah in sicer: če se tiska enkrat H v , dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat pn pogodili xviii. letnik. V Gorici, 1. septembra 1910. 35. številka. V čemisftSčf^sIabši ko liberalci. Letos so nemški katoličani zborovali v Augsburgu. Pokazalo se je, da vzdržuje katoliško stranko v Nemčiji neomajna edinost v načelih, složnost v postopanju in dobro urejevano časopisje. Glede časopisja je govoril te dni nadškof Bettinger na shodu bavarskega tiskovnega društva v Augsburgu tako-le: „Vsak dan vidimo, kako igromno moč ima časopisje. Mnogo se doseže po časopisju, česar razum in modrost ne dosežeta po drugih potih. Časopisje doseže kar hoče, naj bo še tako malenkostno n neumno, samo da kriči. Mi smo glede na časopisje slabši in bomo tudi ostali, ker se ne moremo posluževati tistih sredstev, ki se jih drugi lahko poslužujejo jrez zadržka. Krivica se zato kupiči z vseh nrani na nas, ne da začnemo z napadom, kar bi lahko, a nam naša katoliška vest iropoveduje orožje, ki se ga poslužujejo na-iprotniki. Naši nasprotniki se poslužujejo aži. Iz mušice napravijo slona, da nas ka-oličane ponižajo Ostali bomo tudi slabši, er ne moremo računati z nizkimi nagoni elike mase, kakor delajo mnogokrat na-protniki. Naši nasprotniki ne potrebujejo uhovitosti, spretnosti in vztrajnosti. Mi mo-amo delati za naša načela, kar zahteva rtev in samozatajevanja, ki ni všeč veliki nožiči, ki hlepi za novostmi. Nimamo tudi notnih sredstev, da tekmujemo se svojimi asprotniki. Poslužiti se moramo drugega rožja, da uspešno tekmujemo. Z a u p a j m o r d n o v Boga, naši v p 1 i v n i m o-je in žene naj ne prinašajo j>olj denarnih žrtev za časo- i 3 j e, marveč naj tudi s o d e 1 u-ejo pri časopisju." Tem besedam nadškofa Bettinger-ja se pridružujemo. Označil je položaj katoliškega časopisja, kakršen je dandanes. V poslednjih besedah izraža vzroke, zakaj je katoliško časopisje slabšie ko liberalno. Prvi vzrok je v tem, ker nimamo pravega zaupanja, pravega navdušenja in poguma za sveto stvar. Drugi vzrok pa je v tem, ker ne sodelujejo vsi katoličani pri časopisju. Ko bi vsi zavedni katoličani storili svojo dolžnost, bi prav gotovo resnica premagala laž in dobro nadvladalo nad slabim. Videli bi, da so naša sredstva še bolj močna, ko sredstva nasprotnikov in da je naše orožje bolj ostro in zmagovalno ko liberalno. Pokazalo bi se, da smo katoličani močnejši, čeprav ne moremo računati z nizkimi nagoni velike mase; pokazalo bi se, da tudi liberalni listi brez duhovitosti in spretnosti propadejo in da so naša načela, t. j. resnice najboljše orožje, zoper vse sovražnike. Vsega tega pa sedaj mej katoličani ni, česar smo č f s t o sami krivi. Sram nas mora bili, ko pomislimo na liste: .Neue Freie Presse“, „11 Piccolo" itd., ki imajo brezštevila naročnikov in sotrudnikov, dočiin katoliški časo-1 pisi težko životarijo in se pri tem še drug drugega spodkopavajo. Kvišku torej, katoličani I Imamo vse najboljše orožje, le začnimo in zmaga bo naša! — ijudsko šlefje — narodna bitka. V nedeljo sta imela odbora „Slov. kat. delavskega društva" in „Slov. podpornega društva" skupno sejo, v kateri sta se posvetovala glede priprav za ljudsko štetje. Sprejela so se nekatera splošna načela in sklenilo sklicati v naj- krajšem času pomnožen odbor na posvetovanje, ker se jiin je zdelo ljudsko štetje največje važnosti sedanjega časa. Slovencem treba računati z odredbo notranjega ministerstva z dne 20. avg., ki se glasi približno tako le: Ljudsko štelje se bo vršilo tudi letos v smislu izjave, katero je podala osrednja statistična komisija, po občevalnem jeziku. — Vsled lega se bode prizadevalo po stari navadi tudi zana-prej določiti aktuelne podatke o sestavi prebivalstva in okolišu, v katerem je kak jezik merodajen. Zahtevalo se je, naj bi se postavilo v vprašalne pole mesto občevalnega Jezika narodnost; s tem pa bi zašlo popisovanje na neko okolnost, ki se že po svoji naravi ne da kontrolirati in katero dostikrat, določa pokolenje, sorodstvo in druge okoliščine, ki niti v znanosti niso natančno določene. Narodnost torej ni primeren temelj za statistično popisovanje in določanje konkretnih dejstev. Zahtevalo se Je tudi ljudsko štetje na podlagi materialne. — Ako smatramo za materinščino tisti jezik, v katerem je bil kedo navajen v mladih letih misliti in se izražati, potem moramo pomisliti, da spodrine pogosto v drugačnih življen-skih razmerah materinščino drugi jezik. Prvi izgubi svojo aktuelno važnost. Materinščino določajo pogosto tudi čisto slučajne okoliščine, in potem ji manjka pomen kriterija o pripadanju h kaki narodnosti. Ljudsko štetje pa mora računati samo z obstoječimi aktuelnimi razmerami in se morajo iste kolikor možno natančno določiti. S tem predmetom se je tudi že državni zbor temeljito ukvarjal. Dne 23. julija se je sklenila resolucija, v kateri se pozivlje vlada, naj bi določila v ljudskem štetju poleg materinščine tudi narodnost. O lej resoluciji se je znova povprašalo za strokovno mnenje pri osrednji statistični komisiji in ta je po natančnem premo-trivanju položaja slavila predlog, naj ostane pri dosedanjem štetju po občevalnem jeziku. Ne glede zgoraj izraženih pomislekov proti statističnemu popisovanju po narodnosti bi štetje po dveh jezikih obteževalo tehnično obdelovanje materijala za ljudsko štetje. Medtem ko odgovarja vprašanje po občevalnem jeziku v splošnem samo ob sebi jezikovnim potrebam posameznika, bi različno popisovanje pri eni in isti osebi kalilo pravo sodbo o dejanskili razmerah in bi ne doseglo pozitivnih, statistično uporabnih podatkov. Ta odredba notranjega ministerstva se bo pri letošnjem popisovanju izvrševala in Slovenci moramo s lem računali. Za nas je to popisovanje velika važnost, ker sc bo ž njim potom občevalnega jezika določila naša gospodarska moč. Vlada ni hotela sprejeti v popisovalne pole rubrike: Narodnost ali materinščina, ker se boji Slovanov, katerih število v Avstriji silno narašča. Ker je mnogo slovanskega ljudstva vsled predpravic, ki jih že tisočletja uživajo Nemci in Italijani, še v odvisnosti, upajo ti, da se bo dal pri letošnjem štetju ohraniti še status quo. To se jim morda vsaj deloma posreči, a dolgo to ne bo trajalo. „Piccolo" z dne 29. t. m. že napoveduje, da bodo Lahi vse svoje uslužbence vpisali za Lahe. Bodimo na straži I Imejmo prod očmi, da je ljudsko štetje po občeval n e m j e z i k u narodna bitka prve vrste! Občevalni jezik je tisti, ki ga govorimo v svoji obitelji se Naš H B C. Priredil A. P. (Konec). Ž. Žena. — Kdo je pravi domači so-ražnik, čuti in zna najbolj žena: v ikih zadevah nikar ne zaničuj njenega lasu. A. Kolpi n g. »Pogovori o druž. življenju." IV. zv., st. 16. Srce dobre in pridne Žene je za loža — tudi če ta neznano kako trpi tako velik vir tolažbe in vspodbuje, J more najhujše trpljenje, skrito vse-ikor, še prenašati. A. K o I p i n g. I. c. st. 5. Srce verne in zares pobožne žene moralno bolj junaško, nego srce dža, ki se le prerad zanaša na lastno oč, meneč, da ne potrebuje višje moči: lud pride, da resnična beda trešči »ža v take globine... A. K o I p i n g. „Dr. Fliederstrauch." II. zv., st. 285. Pojdi v kuhinjo, da boš znal prav ceniti — vrlo gospodinjo. A. K o 1 p i n g. »Snubitev." III. zv., st. 181. Življenje — se ceni po tem, kako je vporabljaš. Od nas je odvisno in od-ločivno, ali je življenje zlo in breme za nas, ali je sreča. Da se mnogi dolgočasijo in mrze življenje, ne pride odtod, ker ne mudi ono samo na sebi nobenega pravega veselja, ampak odtod, da so dotični v slabem razpoloženju. J. 11 e i I g e r s. »Pogled v člov. življenje." II. izd., st. 231. Posvetnjak išče pozemsko slast (prijetnost), tudi če se še tako šopiri s krščansko donečim besedičenjem; in karkoli moti ali je nevarno njegovi posvetni udobnosti, to sovraži in skuša po moči odvrniti od sebe. Ako tega ne more, pa trpi muke in trud in stiske, a dolži življenje sama tega in je nesrečen. In odtod vse gorje in javkanje, o katerem se čuje toliko dandanes. Kar je krislijanu zdravilo, to je posvetnjaku strup ; kar onemu pripravlja poveličanje, drvi tega v pogubo. Glejle, Zares velik razloček, celo največje na-sprotstvo: Kristijana in posvetnega brezverca loči radikalen razloček. A. Kol p ing. „Dr. Fliederstrauch." II. zv., st. 226. Ni praznik, predragi mi, naše življenje, Življenje naj bode Ti delaven dan ! Od zora do mraka rosan in potan Ti lajšaj in slajšaj človeško trpljenje I Ne plaši se znoja, ne straši se boja, saj moško dejanje krepčuje moža, a pokoj mu zdrave moči pokonča, dejanje Ti ljubi, a boj se pokoja I {)olžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan I Pesnik S. Gregorčič — Josipu Godnič, kuratu grgarskemu. Žrtev. — Kdor se resnično žrtvuje, občuti — žal, da je malokdo pozna — srčno veselje. V njej, v krščanski požrtvovalnosti, se občuti bogoljubnost, in se takorekoč odpro nebesa z nebeškim veseljem: to je pravo srčno veselje. A na svetu tudi (o ne reče nikoli: dovolj! Bog je položil v krščansko uda-nost čudovit blagoslov, ki se širi tem bolj, čim bolj se žrtvuje človeško srce. Vi, pohlepneži (nasladneži) in sebičniki, ne veste — žal — o tem nič, prav niči A. K o I p i n g. „Klara.“ lil. zv., st. 80. Človek hoče — hiti žrtev! Nič mu ni bolj po godu, nego to! Nobena lepota, noben užitek, nobeno čutno veselje, nobena zmaga in nobeno slavje — nič, nič mu ne plača v taki meri njegovih najboljših moči. nego — da ie žrtev. Sicer znam, da sedaj ne govore ljudje mnogo o tem; kajti spo/.nali niso z verno ljubeznijo žrtve svojega Boga; a prav zato so oni po mojem mnenju tudi najbolj nesrečni ljudje, ki jih nikakor ne moreš zadovoljiti. Večno želeč, hrepeneč in iskaje zadovoljitve — katero naj jim kdo prinese ali si jo sami hočejo pridobiti brez žrtve, torej sebičnim potom — si klujejosrce, svojimi domačimi ljudmi in ne tisti, ki ga s težavo lomimo pri delodajalcu, podvzetniku, gospodarju itd. Le-ti nimajo pravice vrivati nam tuj jezik kot občevalni. Pripravimo se, dobro vedoč, da se dajo v Avstriji pravice pridobivati le z vojsko. Kobilice in Gatirščekova „Soča". (Dalje.) Dobivši vže poznano ministersko odredbo, smatral se je deželni odbor v zadevi akcije proti kobilicam popolnoma osamljenega. Imel je pa tudi roke vegane po sklepu deželnega zbora, ki je dovolil kredit 17.500 K za v govoru stoječo akcijo le pod pogojem, da se dovoli vladna podpora, najmanj v znesku 42.000 K. Vedoč pa, da je bil namen deželnega zbora, naj se akcija na vsak način v potrebnih mejah vrši, smatral je dež. odbor za svojo dolžnost, da s potrebno previdnostjo in proti poznejšemu odobrenju deželnega zbora vse ukrene, kar je dani položaj zahteval. Uvažuje, da ni vladna odredba n i č o tem omenjala, da bi ne bilo kobilic na Krasu in da se je moralo iz njenega besedila ravno nasprotno sklepati, med tem, ko se je od drugih strani govorilo, da kobilic ni, moral je deželni odbor najprej tozadevno potrebno ugotoviti. Njemu kot uradu ni moglo zadostovati, kaj ste pisali v tem oziru „Gorica" in „Soča\ — Deželni odbor si je bil v svesti, kakšna velika odgovornost bi ga zadela, ako bi uvedel akcijo, ki bi presegala potrebne meje in ni v svoji veliki previdnosti niti takoj dovolil od vlade takorekoč narekovane podpore za nakup 5000 puranov, marveč se je hotel tudi tozadevno najprej o potrebi prepričati. Kaj ne ,,Soča", to bi bila kost za te, na koji bi bili Tvoji, če' tudi vže/dovolj zbrušeni zobje, mesece in mesece z veseljem glodali, ako hi bil napravil dež. odbor morda en korak preveč na korist Kraševcev?! Toda to veselje, po kojem si Ti s Tvojim neodkritosrčnim kričanjem po nepotrebni razširjeni akciji, najbrž prežila in hrepenela, Ti vendar ni bilo prisojeno I Dne 13. junija bila je v Sežani razstava telet in obenem tudi veliki semenj, kojega je posetilo ljudstvo celega Krasa. Navedenega dne poizvedoval je odposlanec dež. odbora, kako je prav za prav s kobilicami na Krasu. Dobil je za odgovor, da jih je le malo videti, da so se radi neugodnega vremena večinoma poizgubile in da ni bilo na Krasu vže mnogo let toliko sena, kakor letos. Vsekakor je pa odposlanec dež. odbora v da postane nemirno in nenasitno ter jim nudi le muko, ki naj jo znova omoti nov napor, dokler ne postane (srce) topo in trudno ali se ni potopilo v lastnem vrtincu. Nenasitno je srce na svetu, to je umljivo! Stvarjeno je za neminljivost; minljivost pa je pot, po kateri se mora dvigati do neminljivosti: — in stisnjeno krog in krog od grešnega sveta in lastne grešne narave, mora se vedno boriti ... kje naj je (v tem boju za srce) zadovoljitev? Ali uprav zato se mora ndano žrtvovati! In peze ne bo več v svobodnih prsih! . .. Darovalo se je srce višji volji in čistejši ljubezni in v tej zavesti odpočije zaupno od svoje nenasitnosti: — up na brezsveten smoter daje mu nadsvetno gorečnost. Žrtev in gorečnost pa hodita roka v roki. Brez žrtve in polčta ni vstrajnosti, ni prisrčnosti, ni gorkote, ni polne moči, ni veselja — ni, skratka, gorečnosti (navdušenja). Pa si kdo misli morebiti: Saj se žrtvujem, pa le nisem goreč! — K6mu svojem poročilu pripomnil, da bi bilo iz previdnosti priporočljivo, da bi se lan-skoleto zapričeta akcija vsaj s pašo puranov letos še ne opustila, in da bi bilo sicer tudi ne glede na kobilice velike važnosti, da bi se na Krasu, kjer nedostaja drugih panog gospodarstva, uvedla intenzivna puranoreja. Ker je tudi deželno knjigovodstvo povdarjalo potrebo, naj bi priskočila dežela prizadetim kraškim prebivalcem na pomoč z edinim na razpolago jej stoječim sredstvom, namreč z nabavo puranov, je deželni odbor v seji od 11. junija t. I„ na predlog dež. odbornika dr. Stepančiča, kojemu je bilo na tem ležeče, da reši na korist Kraševcev ono, kar se je dalo sploh še rešiti, dovolil, da se more uporabiti v svrho pokončevanja kobilic na Krasu po puranih znesek 5000 K. Deželni odbor je obenem določil, da dobč tozadevne prispevke po 1 K za vsakega purana v prvi vrsti oni, kateri izkažejo, da so i z g o j i 1 i letošnjo pomlad purane doma, v drugi vrsti pa oni. ki so jih letos nabavili odn., ki jih nabavijo do postavljenega roka. Istodobno se je razglasilo prizadetim županstvom, da se prepušča akcija potom direktnega lovenja in vsmr-tenja kobilic, ako bi se vendar tu pa tam utegnila pokazati potrebnim, v njihovo samostojno izvršitev, in sicer iz razloga, ker ni dovolila država v to svrho nikake podpore. Županstva so se tudi podučila, da dobč deželno podporo je oni, ki niso dobili vže deželne podpore, kajti namen akcije je bil, da se nabavi najmanj 10.000 puranov. Omenili smo vse te podrobnosti, da razvidiš, dragi čitatelj, kako natančno je postopal deželni odbor in kako po krivičnem ga je tedaj „Soča" napadala. Ko se je pozneje zvedelo, da se Kraševci niso posebno ogrevali za vže junija meseca dovoljeno akcijo, pojasnila jim je „Gorica“ v Številkifz dne 9. julija v notici „Podpora za nabavo puranov na Krasu" z najboljšim namenom verodostojno še enkrat celo zadevo, jih je navduševala, naj kupijo purane in obenem podučila, da jih morejo kupiti po ugodnej ceni tudi na goriškem trgu. „Soča" je odgovorila na to dne 26. julija doslovno: „Kaj se to pravi? To se pravi: Kraševce grdo za norca imeti! V juliju še le jim naznanijo, da je 10.000 K tu za nakup puranov. Kaj bo s tem? Zraven povedo, da poteče hitro določeni rok, da so že zamudili goriški trg za purane, da jih torej sploh ne bodo mogli več kupiti. Potem pa se čudi hinavec v „Gorici“, če Kraševci ne marajo za take Danajske darove! se pa žrtvuješ, povej ? — No, svoji družini, dolžnostim, delu, državi, človeštvu... Ja, na to tudi jaz nisem mislila: le žfvi za svojo družino, dolžnost... a daruj pri vsem svoje srce Bogu — kajti le O n razume žrtev; ljudje je ne razumejo ... J. gr. H.-Hah n.Jz Jeruzalema", str. 15. * * * Bodi s tem končan naš ABC! Dolgo smo ga študirali; krive črte, ravne črte — vse smo začrtali in si zapomnili ... Zapomnili? O kako težko je to: — zapomniti si in ne več pozabiti 1 A kakor v šoli: kdor pozabi, začne znova - ponoviti mora šolo; kdor pa je bil priden — nadaljuje učenje ... Tudi mi: če smo kaj pozabili: ponovimo A B- C; če ga pa že znamo — dalje in zopet dalje po poti resnice in pravega napredka! Kajti: „A, a, a — je Helcijev sinček <6žil — besed ne znam, glej, mal sem še otrčk!“ Vidi se, da jim nočejo dati onih 10.000 K, marveč, da komaj čakajo, da bi jih Kraševci odklonili. Pa urezali so se tudi grdo »klerikalci". Malce poprej so slikali vlado kot strašno jezno, ker so Kraševci „po trditvi klerikalcev" prodali purane, na, tu pa naznanjajo, da je vlada vsejedno dovoiila podporo za purane, katere bi vtegnili Kraševci zopet prodati. Larifari je bilo njihovo jokanje na puranih, od Kraševcev prodanih! Skrivajo se možje za kar se morejo, pa ne pomaga nič, vedno se pokaže, da vsa krivda, da je splavalo po vodi pokončevanje kobilic za letos, zadeva deželni odbor in klerikalne poslance." Konečno še vsklikne ,.Soča": „Do v o 1 j! Pokazali smo dovolj jas no, kako slepa-rijouganjajo klerikalci s tako važno akcijo kakor je boj proti kobilicam na Krasu; dokazali smo, kako sami sebi ugovarjajo ter se bijejo p.o ust i h 1 ažn i ki i n sl eparj i ljudstva. Kraševci to vidijo ter jih bodo sodili po zasluženju!" Sedaj smo stvarno navedli, kaj je „Soča" v zadevi kobilic napisala, kakšno vlogo je igrala visoka vlada od po-četka do konca, kaj je ukreni! deželni odbor, kako je sklepal finančni odsek, kako deželni zbor in kako so postopali poslanci S. L. S. in posebno referent, kraški poslanec dr. Stepančič. — Mislimo, da je popolnoma dosežen namen naših člankov, da smo namreč na podlagi konkretnega slučaja svetu jasno pokazali, kakšnih, dejstvom kljubujočih, umazanih in nečastnih sredstev, se poslužuje Gabrščekova „Soča“, da slepi svoje čitatelje z namenom, da bi pred svetom očrnila možake, ki vestno izvršujejo od naroda zaupano jim nalogo; pokazali smo, kako možko so nastopili poslanci S. L. S. v akciji proti kobilicam na Krasu in kako čista kakor kristal stoji tozadevno oseba kraškega poslanca 'dr. Stepan-čič-a, v kojo se je „Soča" v prvi vrsti zaganjala. Dokazano je seuaj, da je „Soča" vedoma pisala neresnico, toraj da je lagala, ko je z zlobnim zavivanjem resničnih dogodkov trdila, da je za letos sploh splavala po vodi akcija za pokončevanje kobilic, ko je z zlobnim tajenjem in pačenjem neopovržljivih dejstev očitala poslancem S. L. S., deželnemu odboru in posebno poslancu Stepančiču, da niso resno mislili z akcijo glede pokončevanja kobilic, da so se samo s Kraševci norčevali cenil pa Bog njegov je stok in jok, čedalje znanje sveto mu je innčžil, da šel gorčč je med ljudi prordk 6nžk učitelju, ki naj pokaže ferrerstvo stare jim in nove baže . . . Gov6ri! glasno je prorčk in jasno, hudobne bičal, dobre hvalil je ln kazal pot opasno je in spasno: Jeruzalem, nazaj — oj vrni se, k Gospodu, B6gu svojemu se vrni, ljubiti daj ga spet, daj mu sreč, malike pusti in se spreobrni, nesrečno ljudstvo ti m zapeljano! — O, da bi cul bil glas Jeruzalem, proseči r o d o i j u b a glas — o vem : razdrto ne bil<5 bi in zorano gijonsko mesto ... A kaj čaka nas? Še živi smo, vrnitve še je (.as! Torčj vrnimo se in se učimo um e ti vse, kar je človeku treba, verjeti vse, kar vodi ga do Nčba: — Z resnico za resnico se borimo, Življenje vsi krščansko le živimo! A. P. in da so oni krivi, če se ni vršila akcija potom direktnega lovenja in u s m r t e n j a kobilic. Trud poslancev S. L. S. za dobrobit našega kmeta stoji tedaj zopet v pravem svitu; v pravem svitu stojč od vlade po krivičnem napadeni Kraševci. Zasledovaje našo razpravo, je moral svet razvideti, kdo išče pravico, kdo se za njo bojuje. Ako bi bili molčali, marsikateri nedolžni čitatelj obsedel bi bil na „Sočinih" limancah, tako ,e pa sedaj pravica zmagala nad krivico in se zlobno-zvijačna nakana Gabrščekove „Soče“, da bi izkovala iz kraških kobilic političen kapital, sama obsoja! Mi bi sedaj prav za prav, ker smo pisali razsodnim čitateljein, lahko rekli: sapienti sat’ est! — Razsvetljenemu zadostuje — in bi odložili pero, vedoč, da smo izvršili stavljeno si nalogo. — Toda naš članek imel je v javnosti veči učinek, nego smo mi nameravali in pričakovali. Očita se nam od raznih strani, da nismo pravtožili, odnosnoda je obtožba preveč objektivna ter se od nas zahteva, da jo moramo raztegniti, predno se sklene razprava, tudi na osebo gospoda Gabršček a, kajti on kot šef in gospodar „Soče" da je pred slovensko javnostjo na vsak način odgovoren za vsebino dotičnih inkriminovanili člankov, bodisi, da jih je on sam pisal, ali ne. — Slovenska javnost gre pa še korak dalje in zahteva, da se raztegne obtožba ne samo na osebo gospoda Gabrščeka kot pred javnostjo za vsebino „Soče" odgovornega lastnika iste, marveč, da se ga smatra odgovornim tudi v njegovej lastnosti kot deželnega poslanca. Nam so se početkoma, ko sino to Čitali, kar ježili lasje! Uboge kraške kobilice, iz kojih je hotel gospod Gabršček izkovati le političen kapital, naj bi povzročile sedaj njegovo politično smrt?! Toda, kadar zadoni glas ljudstva — vox populi — se mora biti pozorno. Vkljub našemu početnemu osup-njenju postajala nam je stvar, čitajoč predmetne bojno nadihnjene došle nam dopise, zmeraj bolj resna. Povdarja se splošne, da takšen človek, kakor je gospod Gabršček, kateri v svojem listu trajno in trdovratno in sicer običajno, ne da bi bila dana najmanjša stvarna podlaga, brez vzroka psuje in hujska proti pošteno delujočim slovenskim soposlan-cem, proti deželnemu odboru in sicer proti zadnjemu večinoma le iz golega sovraštva do tozadevno popolnoma nedolžnih slovenskih odbornikov, mož, kateri neprevidno hujska proti večini deželnega zbora in sploh proti vsemu, kar se ne strinja z njegovimi osebnimi nazori — ni mogoče, da bi bil v zbornic Slovencem koristen in je zarad tega najboljše, da ne ovira tam bretf uspešno potrebnega delovanja. Povdarja se, da ima vsaka strank sicer pravico napadati osebe, in če z i služijo, tudi uničiti osebe nasprotneg tabora; vendar da se morajo naslanja dotični napadi, dotične polemike, n gotove resnične dogodke in da ne smej služiti samo v to, da se daja s polt miko in napadi le duška vsaki najpr mitivnejši omiki kljubujočim strasten Ljudje, ki postopajo na takšen nači kažejo le, da so podlega mišljenja, d so brezznačajni in da niso vredni ja' nega zaupanja. V očigled takšnim povdarjanjei zastala nam je sapa, in mislili smo : čitajoč naprej: Ti ubogi gospod Andrej kakor kaže, boš moral sedaj občutiti r lastnem telesu, kako skelijo rane, kc Ti tako hladnokrvno drugim urezuješ[! Ošilil se nam je pa tudi, videč kam merijo vsa ta povdarjanja, latinski rek: Est modus in rebus, sunt certi denique (jnes! Slovenci bi rekli: Vsaka stvar do gotovega konca in tako tudi Andrej-Ceva hujskanja! Kdor drugim grob koplje, utegne sam vanj pasti. Mnogi dopisniki se zgražajo nad obtoženkinem molkom med razpravo, £eS, /akaj ne govori sedaj, sicer v napadanju tako gostobesedna »Soča“ ? Večinoma si tolmačijo ta molk, kakor priznanje krivde; drugi zopet hudomušno pristavljajo, k a j hoče odgovarjati, stisnjena je od — vsled »milih" in »ganljivih" Stepančičevih govorov — pokončanih kobilic tako ob zid, da ne more izustiti niti besedice. Temu nasproti se zgražajo drugi, da se je pač »Soča" enkrat oglasila, a še takrat, neglede na mirna in stvarna izvajanja obtožiteljev v »Gorici", drzno in žaljivo, kakor se obtoženim nič kaj ne pristuje. (Moralo bi se jo zaradi tega takoj disciplinirati! Op. stavca.) Nas prosijo naj sprejmemo dotične, do sedaj edine zagovorne navedbe, med pravdni maferijal, češ, da se bodo dale morda dobro uporabiti v svrho ozna-čenja neobičajne drznosti obtoženke pri morebitnih konečkih izvajanjih. Naša dolžnost je, da iz procesualnih ozirov ugodimo temu predlogu. Evo Vam dotične navedbe: Na povsem stvarno obtožbo objavljeno v „Gorici" dne 30. julija t. 1. odgovorila je »Soča" dne 2. avgusta t. 1. doslovno: »Ne bo nič pomagalo! — „Gorica“ je začela priobčevati v soboto Članek »Kobilice in Gabrščekova „Soča“. — Člankar hoče ovreči vse ono, kar smo razkrili gledč akcije za pokonče-vanje kobilic ter neovržno pokazati, kako imajo klerikalci grdo za norca Kraševce. — Lepo po vrsti smo povedali vse, stvarno, tako da je vsak trezen čitatelj videl jasno pred seboj klerikalno farbarijo. Pijane klerikalce je to strašno zgrelo in vstal je člankar, ki je napisal članek „Kobilice in Gabrščekova „Soča“. člankar nori, maha okoli sebe ter kriči in zabavlja kakor kak konjski hlapec. V soboto je šele začel lagati in divjati, pa je zapisal na koncu »Priše še". — No, lep članek bo ta! Ali pomagalo ne bo nič — kajti v „Soči“ smo povedali neizpodbitno resnico: tako je in nič drugače! Divje n a-brencani člankar naj piše, kar hoče. S svojim divjanjem se le osmeši ter pokaže zopet enkrat, kako grdo znajo klerikalci lagati in zavijati. Nam to ne bo škodovalo!" Gospoda čitatelji in posebno Vi, ki stojite v nam nasprotnem taboru, sodite pravično, ako je. naša objektivna, mirna pisava zaslužila tak odgovor, in ako se ne poslužujejo sličnih odgovorov le oni ne-otesaneži in oni surovi brezznačaj-neži, kojim nedostaja stvarnih odgovorov ! Poizvedujoč, zakaj se je slovenska javnost tako razburila čez Gabrščekovo »Sočo", odgovorilo se nam je, daježali-bog notorično, da je manj ali več brez-izjemno, v zadnjem času padla slovenska žurnalistika na preveč nizki niveau, toda tako, kakor piše nekajčasasem Gabrščekova „Soč a", presega vže vse meje n a j p r i m i v n ej š e dostojnosti. Navaja se, da se tudi v pisavi kaže oholost moža, ki absolutno gospodari čez »Sočo" in ki mora zaradi tega, kot njen despot, tudi odgovarjati za njeno vsebino. Pred denuncijanstvom se Gabrščekova »Soča" baje tudi ne ustraši. Omenimo samo en kričeč slučaj. »Soča" je zvedela, da se je tekom neke pravde v sodni dvorani govorilo o tem, da neka listina, zadevajoča gospodu Gabrščeku nevšečno stranko, bi ne bila koleko-vana in tudi ne financi pravilno prijavljena v odmero pristojbin. Se isti večer se je o tem dogodku v „Soči" čitalo z očitnim namenom, da bi „Soči" neljuba stranka imela, če ne drugega, vsaj sitnosti s financo! Čitatelji so migali z glavo, češ saj vendar »Soča" večkrat piše »Der grOsste Schuft im ganzen Land, ist und bleibt der Denunciant", sedaj je pa pozabila, da velja isti rek tudi za njo! Toda ker vže o tej denuncijaciji govorimo, poglejmo si pri ravno istem slučaju še gospoda Gabrščeka kot brezobzirnega despota „Soče“. Dikcija dotične notice v „Soči" je bila takšna, da bi bila utegnila zbuditi pri neinformiranih čitateljih sum, kakor da bi jo bil dr. Treo, ki je bil pri do-tični razpravi navzoč, inspiriral.' — Naravna posledica temu je bila, da je poslal dr. Treo »Soči“ popravek. V popravku je bilo namignjeno, da se dr. Treo ne strinja z „Sočino" pisavo. „Soča" je sicer popravek prinesla a v opombo je pristavila, da ona piše, kar se njej prav zdi, neglede nato, seli dr. Treo s tem strinja ali n el Beroč to drastično opazko smo nehotč rekli: vidiš jo, Ganršče-kovo „Sočo", umazano je denuncirala in sedaj vkljub nedolžnemu namigljaju od strani somišljenika dr. Treota (Pravijo, da se sedaj Gabršček in dr. Treo nič več kaj ne bratita! Dr. Treo ga je baje vendar spregledal. Pokorna hlap-čiča sta menda neki dr. Puc in dr. Podgornik; posebno zadnjemu se baje čudijo ljudje. Opom. stavca) je še njemu edno zasolila. Ugibovali smo pa tudi, da takšne pripombe, ko se je šlo vendar za dr. Treota, je utegnil napraviti pač samo šef in gospodar »Soče". Naglaša se dalje, da je gospod Gabršček v prvi vrsti »Geschaftsmann" in da ako le more, gleda, da bi pri vsaki priliki napravil kak »Geschaft". Drugi zopet povdarjajo, da je slab „Geschaftsmann", češ, vsako podjetje, kojemu on načeluje, nima pravega življenja v sebi in je treba mnogih električnih žarnic, da je na videz oživljajo. Temeljni razlog temu je baje precenjevanje lastnih duševnih in gmotnih zmožnosti, vsled česar misli, da mora iti vse le po njegovi glavi. Toda odkod takšna učenost; »pro-fesorjem" očita, da nič ne znajo, kakor da bi pa on vse znal, ker je bil le ljudski učitelj?! Sicer pa prava učenost tudi ne dopušča ošabnosti, kakor jo kaže gospod Gabršček. Ker koraka ta ponosno po Gorici (motite se! je korakal tako, a v zadnjem času gleda večinoma ob tla in hodi s sklonjenim tilnikom: sodi se, da so ga upognile kraške kobilice. Opom. stavca.), mislilo se je splošno, da je mož gmotno dobro podkovan. V zadnjem »Primorskem Listu" in »Gorici" pa smo čitali, da je razkril dr. Tuma prigodom neke razprave, da dolguje »Trgovsko obrtni zadrugi", kojej predseduje, nič manj nego 150.000 »s v i 11 i h kronic"! Božja previdnost, kako skrivna so tvoja pota! Počasi pride vse na dan, vse se maščuje! Ko smo zapisali „svi-tlih kronic", prišlo nam je nehote na um, da je to preljubljen izraz gospoda Gabrščeka in da ga je svoječasno ope-tovanokrat drobno in debelo tiskal, ko so se mu še po kronicah, koje dobivata slovenska deželna odbornika, sline cedile. — Takrat si nismo mogli prav za prav tolmačiti onega nenavadnega, da ne rečemo neumnega očitanja. Prvotno smatrali smo je le za neko netaktnost. konečno pa za izraz neke ne-utešljive idealne žalost!, ker ni dobila — sit licentia verbo — Gabrščekova stranica svojega odbornika. Sedaj pa vidimo, da za idealnostjo se je skri- vala le vsakdanja zavistna m a-t e r i j a I n o s t, ali da jasneje govorimo, gospodu Gabrščeku so se solzile oči le radi tega ker se ni njemu posrečilo dobiti onih »svitlih kronic" — bile so baje v proračunu za 1910 vže vpisane med aktiva — da bi bil v svojih denarnih stiskah vsaj deloma poplačal svoj dolg pri Trgovsko obrtni zadrugi. — Zdaj nam je tudi jasno, zakaj jo je gospod Gabršček popihal iz zbornice! Videč, da je bilo vsled politične konstelacije strank nemogoče priti do zaželje-nih kronic, mislil si je: sedaj nimam nič več za iskati tu, dal je svoji četici klic premaganega: Puško v koruzo! bežimo! in videl si jih — Gabrščeka, Gregorina, voditelja ex agrarcev Frankota, Klančiča in osivelega starčka Rutarja, ki je upal, da bode na stare dni še deležen umirajoče Gabrščekove glorije — kako so capljali iz zbornice. — Kot nespreten in kratkoviden »Geschaftsmann" pravijo, da se je pokazal gospod Gabršček posebno pri nameravani prodaji »narodnega pasivnega podjetja v nemških rokah t. j. h o t e 1 a S u d b a h n". Gospod Gabršek je namreč lansko leto za časa zasedanja deželnega zbora zvedel, da namerava dežela kupiti primerno hišo v mestu, ki naj bi služila kot deželni dvorec. Hajd, mislil si je v svoji domišljenosti, dežela mora takoj kupiti „ni o j" »Siidbahn" hotel. Napravil je ponudbo, toda z omejitvijo, da je veljavna samo za en mesec. Ker je bilo nemogoče, da bi se bilo tako važno vprašanje rešilo v tako kratkem času, je ponudba zgubila moč, predno je bilo mogoče, da bi se konečno rešila. — Interesantno pa je bilo pri vsem tem, da je gospod Gabršček pošiljal svojega posredovalca okoli laških poslancev, da mu je pa iz neutnevne mr-žnje izrecno prepovedal, naj bi šel tudi k slovenskima deželnima odbornikoma, ki gotovo nimata pri stvari najzadnje uloge, in koja sta se, kakor smo poizvedeli, kljub temu za ugodno rešitev jako potegovala. Tega spretnega „Geschaftsmanna“, kar se tiče prodaje narodnega imetja, spregledali so tudi merodajni faktorji Trgovsko obrtne zadruge, ki so sedaj celo zadevo odvzeli gospodu Gabrščeku in jo zaupali v izvršitev gospodu pr-vaškemu Županu Furlaniju. Tudi pri priporočilih in inseratih »Soče" ima baje »Geschaft" prvo, narodnost in značajnost pa zadnjo besedo. Narodni trgovec je hotel svoječasno po nasvetu gospoda Gabrščeka samega vpeljati svoje blago na Goriškem in je objavljal dotični veliki inserat proti plačilu v „Soči", koja je tudi sicer v listu z navdin^enjern priporočala dotično trgovino. Za nekaj časa se je oglasil pri „Soči", da bi ne pretiravali, recimo narodno mlačnejši, drugi trgovec, ki je hotel tudi trgovati z enakim blagom na Goriškem. Le-ta je najbrž obljubil „Soči" boljšo nagrado in kar čez noč odrekla je Gabrščekova „Soča“ prvemu uzor narodnjaku ne le vsako priporočilno besedo v listu, marveč ni hotela niti zaplačiloveč objavljati prejz velikim navdušenjem prinašanj h i n seratov. Kaj ne, da so to karakteristične črtice iz človeškega življenja?! (Dalje pride.) Politični pregled. Aehrenthal in dl San Oialiano. V torek sta se pogovarjala v Sol-nogradu avstrijski in italijanski minister za vnanje zadeve čez poldrugo uro. Bila sta sama. Ugibanja raznih listov o predmetu tega pogovora so različna. O tem se bode kaj izvedelo šele, ko bode zapustil di San Giuliano avstrijska tla. Dl San Giuliano pri avstrijskem cesarju. Danes ob 11. uri predp. je cesar sprejel italijanskega ministra za vnanje zadeve v avdijenci. Cesar je odredil, naj bodeta po kosilu zvečer pripravljena dva dvorna avtomobila za izlet državnikov. Pismo cesarja Franc Jožefa I. črnogorskemu knezu. Naš cesar je poslal knezu črnogorskemu Nikiti pismo, v katerem mu častita k povzdigi Črnogore kraljestvom in njenega »Gospodarja" kraljem povodom njegovega 501etnega vladanja. Podpisal se je cesar kot dober prijatelj Njegove Visokosti. Nadvojvoda Fran Ferdinand ne pojde v Bosno. Glasom v Sarajeva došlih vesti ne poseti nadvojvoda Fran Ferdinand letos Bosne, kakor jc bilo nameravano. Črnagora — kraljestvo. 50-1 etnico vladanja kneza Nikite so proslavili s tem, da so ga povzdignili kraljem, njegovo državico pa kraljestvom ; to se je oficijelno vršilo preteklo nedeljo. Ta dan se je slavil po vsej Črni-gori z velikim navdušenjem. . Osebno so se podali čestitat novemu kralju italijanski kralj in kraljica, bolgarski kralj in srbski prestolonaslednik Aleksander. Tako živahno kot ta dan menda ni bilo še nikdar v Cetinju, ki je bilo praznično okinčano. Vse polno tujcev, večinoma Slovanov, je hotelo prisostvovati tej slavnosti. — Na predvečer tega dne so streli iz topov naznanjali, da bode drugi dan za prebivalce skalnate Črnegore velepomemben. Godbe so veselo svirale in ljudstvu se je čitalo veliko veselje z obraza. V nedeljo zjutraj je novi kralj vsprejemal deputacije. med temi tudi deputacijo garibaldincev in nemških novinarjev. Povodom povzdige kneza Nikite kraljem ga je ruski car imenoval generalnim feldmaršalom ruske armade, prestolonaslednika Danila generalnim majorjem, princa Mirka podpolkovnikom in princa Petra poročnikom v ruski armadi. V nedeljo je narodna skupščina v slovesni seji enoglasno stavila predlog, da se Črnogora povzdigne v kraljestvo. Knez je ta predlog odobril in vsprejel naslov: Nikolaj I., kralj Črnogore. O tem so bili zastopniki inozemskih Jržav obveščeni z noto činogorske vlade. V pondeljek se je vršila v Cetinju zlata poroka kralja Nikite s kneginjo Mileno. Slavnost se je vršila v 450 let stari takozvani vlaški cerkvi, v kateri se je Nikita pred petdesetimi leti poročil. Kralj Nikita je avstrijskega odposlanca barona Giesl-a odlikoval z redom. * * * Opombe vredno je, da je Črnagora tretje jugoslovansko samostojno kraljestvo. Čestitka cesarja Franc Jožefa črnogorskemu kralja. »Fremder.blatt" poroča, da je naš cesar povodom povzdige črnogorskega kneza kraljem temu telegrafično čestital. Črnogorski kralj se je tudi brzojavno zahvalil.________________ Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko sirotišče". P. n. gg. Franc Kranjec, župnik v Šmarjah, 10 K, za preplačo srečk 80 vin, v nabiralnikih: v krčmi »Kmetijskega društva" Sv. Peter pri Gorici 2 K 80 vin, v velikem semenišču 5 K 20 vin, Ivan Čotar, Dornberg 20 vin, Anton Gatnik, Renče 50 vin, Alojzij Kodrič, GrŽelji 50 vin, Nekdo iz Solkana I K, Anton Goljevšček v I.ogu 25 vin. Bog poplačaj stoteroIVse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa !.! Za zasebno slov. gimnazijo v Gorici: Ob zaključku kmetijskega nadaljevalnega tečaja za učitelje na kmetijski šoli v Gorici se je nabralo K 20. — Domače in razne vesti. Kot prilogo razpošiljamo poštne položnice vsem, ki niso poravnali naročnine. — Na vsaki položnici je zabilježena dolžna svota. Prosimo cenjene naročnike, naj nam naročnino po položnici takoj pošljejo in naj pridno širijo naš list. Vsak naročnik naj nam pridobi še enega novega naročnika I Uredništvo si bo prizadevalo, da bo list čedalje bolj zanimiv in da bo vsej naši politično-socialni organizaciji zadoščal. Zagovarjal bo nevstrašno kmečke, kolonske in delavske koristi in se potegoval za zmago krščanskih načel- Cena listu od zdaj do novega leta je za premožne 1 K 35 v, za manj premožne 1 K. Uredništvo in upravništvo ..Pr. Lista1*. Cesarski dar. — Naš prevzvišeni knezonadškof je prejel od Njeg. Veličanstva cesarja ob priliki 80 rojstnega dne lep dar in sicer cesarjevo sliko izdelamo v bronen na marmornatem staiti. »Duhovsku. " je imela dne 20. avg. svoj redni L 'mr Izvoljen je bil isti odbor. Sprejel sl, dlog preč. g. dr. Pavlice, da naj »Duhovska zveza" priredi na leto vsaj dva sestanka, na katerih bodi praktično predavanje o aktuelnili vprašanjih. K tem sestankom naj odbor vselej povabi tudi prevzviše-nega knezonadškofa in pa duhovske zastopnike pri okrajnem in deželnem šolskem letu. Za člana dež. šol. svota je imenovan namesto vi. svetnika vpokoje-nega gim. ravnatelja Simziga ravnatelj tukajšnje višje realke Viktor Slop pl. C a d e n b u r g. ..Znamenjo novodobne krščanske vzgoje," tako je naslov „Sočinirn“ u-vodnikom v zadnjem času, v katerih skuša nečedni člankar oprati umazana dejanja nekaterih brezverskih učiteljev v naši deželi, na naslov katerih je naš prevzvišeni knezonadškof govoril na »Marijanskem kongresu" v Solnogradu. Člankar v „Soči" se dela nevednega in poziva našega prevzišenega knezonadškofa, da navede one nezaslišane škandale, katere uganja liberalno učiteljstvo na goriškem nekaznovano. — Ta poziv je drzen ; v očigled škandalom, ki so bili v listih pribiti — koliko je še skritih, Bog ve — se drzne „Sočin“ člankar še pozivati našega prevzvišenega knezonadškofa, naj navede nezaslišane škandale, katere uganja liberalno učiteljstvo nekaznovano, sicer ga bo imenoval z nečastnim imenom. — Drznež in brezsramen mora biti člankar. Potem pa piše, da je velik škandal, da se udeležuje učiteljstvo sprejemov našega prevzvišenega knezonadškofa, ko hodi po deželi birmovat. Tako torej! Če bi bil škof lopov, bi ne mogli tako pisati. Seveda, ker naš prevzvišeni pastir biča greh, biča grešno početje liberalnega učiteljstva in dela na to. da bi bila naša mladina vzgojena v edino dobrem krščanskem duhu, zato udarjajo po njem liberalni izprijenci, ki je greh. da so učitelji in velik greh, da odgoju-jejo našo krščansko mladino. To je škandal, drugi „Sočin“ umazanec! So Jim gre voda v grlo, se mornarji lotijo moliti. To nam prihaja na I um, ko piše „Soča", „da velja za njo sklep slovenskega narodno-gospodar-skega shoda, da naj strankarstvo ne sega tako daleč na gospodarsko polje. Doslej se je morda preveč grešilo oc obeh stranij pač po pravilu: kakor se v gozd trobi, tako iz njega odmeva. Ali odslej na tostran ne bomo več sledili 11" „Soča", odpri svoje stare letnike in prečitaj tvoje napade na »Krojaško zadrugo", »Centralno posojilnico", »Goriško zvezo" in slchrno našo gospodarsko napravo. Potrkaj se na prsa in priznaj, koliko si v falotstvu v tem oziru grešila. Toda tvoji napadi na naše zavode so bili brezuspešni. Sedaj, ko J je M. z. šla v zrak, ko je tvrdka K. & Z. prišla v konkurz, ko »Jelenu" trda prede, ko požira težke tisočake ponesrečeno podjetje »Siidbahn" in ko butajo celo valovi nezaupanja lastnih somišljenikov oh »Trgovski Dom", sedaj — ko grozi polom vsoga ponesroče-noga gospodarskega dolovanja liberalcev na Goriškom, sedaj praviš, da »n a to str a n n e boš več s ledi I a I !“ Pokoro obetaš, ker tl sili voda v grlo, ker ti stopa pred oči fantom — kazen rovarskega, podirajočega tvojega delovanja I Krška škofija. Z Dunaja poročajo, da krški knezoškof ne dobi koadjutorja, pač pa se izvrši imenovanje generalnega vikarja. Donarnl polom na Koroškom. Pod tem naslovom piše »Slovenec": Monsignor Kavser, znani oče sirot na Koroškem, se je zapletel v različne denarne špekulacije, ki so se pa žalostno končale. Monsignor Kavser je sezidal več hiš za sirote. Pokrival je stroške, ki so pri tem nastali, z milodari. lu jih je nabiral. Seveda so bili ti dohodki premajhni, da bi se te sirotišnice vzdrževale. Zato je začel snovati različna gospodarska podjetja, iz katerih je upal dobiti dohodke za vzdrževanje. Začel je lesno trgovino v družbi z nekim laškim špekulantom Palese, nakupil premogovni rudnik pri Treibach u, sezidal pivovarno in hotel v Feldkirchmi itd. Ker pa zahtevajo laka podjetja veliko denarja, ga je iskal pri Centralni blagajni koroških zadrug v Celovcu. Predsednik te blagajne, monsignor \Veis, mu Je dal brez vednosti odbora in proti Statutom 1,900.000 kron posojila proti vknjižbi na ta različna podjetja, in sicer na zadnje mesto. Posojilo Centralne blagajne je v veliki nevarnosti, ker so podjetja pasivna, in v slučaju, da se podjetja prodado, izgubi Centralna blagajna svoj denar. Deželno sodišče v Celovcu je dalo monsi-gnora Kavserja aretovati in išče inon-signora \Veisa, ki je pa iz Celovca izginil. Kriva tega denarnega poloma je neprevidnost in pa neizvedenost v denarnih špekulacijah, katerih žrtev sta postala monsignora Kayser in \Veis. Prvi je iskal posojila tudi v Ljubljani pri raznih denarnih zavodih, ki so pa vsako zvezo z njim odločno odklonili. Dostaviti bi imeli k temu žalostnemu dogodku samo to, da je vlada laško banko v Gorici pod vodstvom liberalnega dr. Maranija rešila s podporo dveh milijonov kron, da pa gleda sedaj, ko gre odvrniti veliko nesrečo od koroških kmetov, popolnoma hladno in brezbrižno. Zanimiv pojav avstrijske politike ! — Ljubljanski občinski svet razpuščen. — Vsled zopetne izvolitve Ivana Hribarja ljubljanskim županom je vlada razpustila ljubljanski občinski svet. Hribar je bil v torkovi seji mestnega sveta ljubljanskega enoglasno izvoljen županom. Izvoljeni je izjavil, da vsprejeina izvolitev. „Slovenec“ z dne 29. avg. piše v članku: Zagonetne razmere na Goriškem tako-le: »Kako je vendar mogoče, da pride ob teh jasnih določbah postave kak Bajt kot voditelj na ljudsko šolo v Solkan in da more sploh tam kot tak ostati ? Kako je mogoče, da se učitelji h la Šlrekekelj, da se učitelji plesavci morejo imenovati za de finitivne, da morejo sploh še v službi ostati? In vendrr obstoji goriški deželni šolski svet iz mož, ki so v pretežni večini katoliškega prepričanja . . . Imamo v deželnem šolskem svetu tri katoliške akademično izobražene duhovnike (dr. Gregorčič, dr. Zorn, dr. Faidutti) in dva lajika (Simzig in Križnič), o katerih je znano, da nista liberalca; imamo torej v deželnem šolskem svetu pretežno večino mož katoliškega prepričanja". Tako piše dopisnik »Slovenčev". Uredništvu »Slovenca" bi svetovali, naj v prijiodnje vsaj pazljivo prečita z Goriškega doposlane mu članke, preden jih objavi. Gori navedeni odstavek je med drugim razžaljenje tudi prevzvišenega knezonadškofa Sedeja, ki je bil član deželnega šolskega sveta, ko so se taki učitelji nanstavljali. Prevzvišeni nam je vsem pravil, kolike težave so v dež. šolskem svetu. Preč. g. dr. Zorn je nastopil še-le za prevzviše-nim knezo-nadškofom Sedejem. Dopisnik, ki nič ne pozna razmer, je brez dvojbe imel le namen mahniti po naših poslancih. Od nekod.. — Po Vipavskem se klati volk. Volk?! Zdaj v poletnem času in da še na Vipavskem, kjer ni gozdov?! To ni mogoče. Da tako je, a ta volk ima človeško podobo. Pravijo, da po Prvačini posebno pa po Vogerskem 15 in 16 letne deklice niso pred njim čisto nič vame. Na Vogerskem baje ima celo svoj berlog, kamor se se svojimi žrtvami zapira. Sta-riši, pazite na svoja mlada jagnjeta, da Vam jih ta nesramni volk ne razmesari ii konča. Ako volka pa zasledite, naznanite ga, da dobi primerno plačilo za svoja pohujšljiva in gnjusna dejanja. S Koroškega. — Ljubelska dolina. 'Samomor.) Tukaj se je sč strihninom zastrupil Voigtov lovec Andrej Puclier. Ta človek ni bil veri nič naklonjen. Tudi Slovencev ni maral, pa so ga vendar preživeli, kakor bodo še marsikoga drugega. Pregovor pravi: Kakoršno življenje, takšna smrt. Šolsko leto na gimnaziji. — Na c. kr. višji gimnaziji v Gorici se bode vršilo vpisovanje kakor druga leta in sicer: 15. in 16. septembra se bodo vpisovali učenci, ki so ali že naredili vzpre-jemni izpit za prvo šolo ali pa ga bodo delali 16. septembra. — Vpisovanje v gimnazijsko pripravnico v Gorici se bo vršilo 16. sept. — Dijaki, ki §o že bili na zavodu (od druge naprej), se bodo vpisovali 16. in 17. Sv. maša bo 19. sep.; 21. začne pouk. Na c. kr. zenskem izobražovallšču, na dekliški in na moški vadnici začne šolsko leto 19lOj 11. dne 19. septembra. Vpisovanje na c. kr. izobraževališču za učiteljice bode dne 19. in 20. septembra od 9.—12. ure zjutraj. Gojenke, ki so ta zavod že obiskovale, zglasijo se stem, da se same predstavijo ali pa dopošljejo ravnateljstvu svoje zadnje šolsko spričevalo. Nove gojenke za I. tečaj se pa imajo 19. septembra predstaviti od 9.—12. ure dop. pri ravnateljstvu. V višje tečaje se ne sprejmejo nove gojenke. Dne 23. septembra ob 8. uri se začnejo ponavljalni izpili. Na c. kr. dekliški in moški vadnici bode vpisovanje dne 20. septembra od 8,—12. ure dop. in sicer za učenke in učence v L razred in za one učenke in učence, ki so to šolo že obiskovali, ti naj prinesti zadnje šoisko spričevalo. Učenke in učenci za I. razred pa naj prinesti krstni ali rojstni list, zdravniško spričevalo o zdravih očeh, o slavljenju koz in ubežni list. V višje razrede se ne sprejme novih učenk ir. učencev. Redno poučevanje začne 22. septembra ob 8. uri zju- traj. Gorica, dne 30. Avgusta 1910. Rav-natclstvo c. kr ženskega izobraževališča. Z dekliškega liceja v Gorici. Vsled znanega odloka c. kr. namestništva v Trstu so šolske počitnice na Primorskem podaljšane do vštevši 17. septembra. Radi tega se občinstvu javlja, da se na dekliškem liceju v zavodu čč. sester De Notre Dame šolsko leto prične v pon-del jek, dne 19. septembra s sveto mašo ob 8h, pri kateri morajo biti navzoče vse gojenke. Vpisovanje v I. razred pa tudi v višje razrede se bo vršilo v petek in soboto, 16. in 17. septembra od 8.—12.h dopoldne. Vsprejemni izpiti se bodo delali 17. — Naznanja se tudi, da se s pričetkom šolskega leta na tem liceju otvori IV. razred; dosedanji trije so dobili vsi pravico javnosti. Pogoji za vsprejem v I. razred so isti kakor pri drugih srednjih šolah v Gorici. Slovenske gojenke imajo slovenščino kot obvezen predmet v vseh razredih. Na željo starišev imajo one tudi priliko učiti se angleščine s tretjim razredom dalje. Sklep učiteljskih tečajev na deželni kmetijski šoli. — Na slovenskem in italijanskem oddelku deželne kmetijske šole sta se zaključila tečaja za pouk v kmetijstvu, katerih so se udeležili ljudski učitelji slovenske in italijanske narodnosti, v soboto dne 27. t. m., in sicer na slovenskem oddelku dopoldne ob 11. uri, na italijanskem pa popoldne ob treh. Pri sklepu na slovenskem oddelku so bili navzoči vladni zastopnik g. namest-ništveni tajnik Gasser in c. kr. okr. šolski nadzornik Finžger, slovenska odbornika in deželni svetnik dr. Pettarin in učitelji, ki so podučevali. Vladni zastopnik Gasser je izrazil svoje veselje na vspehih in se zahvalil dež. odboru za pospeševanje tečajev in učiteljskemu osobju za njihov trud. — V imenu deželnega odbora je priporočal g. odbornik Berbuč učiteljem, ki so se udeležili tečaja, naj popolnijo gradivo, ki so si v tečaju nabavili, z marljivim čitanjem tozadevnih knjig ter naj gredo kmetu, med katerim živijo, na roko v kmetijstvu ter naj pospešujejo tudi gmotni napredek ljudstva, kajti ljudstvo, ki ni gmotno samostojno, je vedno snžno, in pri takem ljudstvu manjka temelj za idealno vzgojo. V istem smislu je nagovoril tudi g. ravnatelj ištrekelj učitelje in priporočal, naj gredo med narod in naj učijo istega tudi v kmetijstvu ter ga navdušujejo za napredek na tem polju. Zahvalil se je konečno vladi in deželnemu odboru za podporo, da sta se mogla tečaja držati. Učitelj Ravbar s Krasa je v daljšem govoru naglašal nalogo ljudskega učitelja ter se konečno zahvalil vsem činiieljem, ki so pripomogli v to, da jim je bila dana prilika se mnogo koristnega naučiti, kar bodo požrtvovalno uporabili v prospeh večjega napredka v kmetijstvu. , Konečno je g. nam. tajnik Gasser razdelil spričevala. Jeruzalemsko romanje. — Vzne-mirjive vesti, da se bo zaradi kolere moralo romanje opustiti, so brez vse podlage. Odbor se je na vseh straneh informiral in dobil zagotovilo, da ni nobene nevarnosti za kvaranteno Letošnja vinska trgatev bode, kakor se sliši iz raznih krajev monarhije, slaba. Na južnem Tirolskem in na otoku Visu pa bodo imeli precej dobro letino. Hrvatska bode imela polovico, Ogrska pa komaj tretjino lanskega pridelka. Kranjska tudi ne obeta niti srednje trgatve. Vina so se povsod podražila. Dobava za upravo kaznilnic v Primorju. — C. kr. pravdništvo razpisuje natečaj za dobavo živilnih potrebščin za upravo c. kr. kaznilnic v Primorju (Koper in Gradiška) za I. 1911. Pokrili se ima tudi potrebščina go riva in ogrejajočega materijala. Vrstu in količino predmetov, ki se morajo dobavili, razvidijo interesovane osebe lahko na c. kr. višjem državnem pravdništvu iz pogojev, ki stoje zani-inancem na razpolago. Pismene ponudbe, opremljene s lv Zdravilna m o č Sl [tri A. teli kapljic je ne- W fcj \ prekosljiva. Te w kapljice uredijo M I re^no Prebav- TO Mi 'Sfrjs!Ijattje, če se jih 3K dvakrat na dan W pQ jecjn0 žijčico M (Varstvena znamka) pop i j e. Okrepi rStciyr-\vaffen-rad «, zastopnik tovarne orkestrijonov in gramo- Svojl k svojimi *=*= Svoji k svojimi SUroznann narodna trvdka: Anton Iv. Pečenko Zaloga vina, piva, kisa in žganja. — GORICA, ulica Jos. Verdi 26, - postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s plzenskim pivom »PRAZDKOJ« iz sloveče češke »Meščanske pivovarne« v »odčekih po •/,, •/„ */« in1/, hi in v steklenicah po ‘/j 1; z domačim pristnim tropinovcem 1. vrste lastnega pridelka, ter belim in črnim vinskim kisom. S o d č c k i p i v a p o ■/, h 1 t. j. 12 V, 1 so posebno pripravni za kak veseli domači dogodek, kakor: poroka,godova n je, krst i. t. d., ker sega lahko postavi na mizo in nastavi. Naročeno dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države franko goriška postaja. Cene zmerne. Anton Potatzky 1 naslednik JOSIP TBRPIN. v Gorici, na sredi Raitela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje knpovaliiče nirnberokega in drobnega blaga ter tkanin, prej e in nitij, Potrebščine za pisarne, kadilce la popotnike. NajbolJSe Šivanke in Šivalne stroje. Potrebščine za krojače in črevljarje. Svetinjice, rožni venci masne knjitio Hita obuvala ta vse letat te. Posebnost: temena za zelenjave, trave In detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po I d trgih ter na deželi I Ji Priporočajte med seboj A U trgovino J jjj. Medvedji W Gorica M ijCorso Verdi 38- V Ji **- Postrežba strogo Ji solidna h JAKOB ŠULIGOJ = urar c. kr. državne zeležnice = v GORICI, Gosposka ulica st. 25. Za birmance priporoča raznovrstnih birmanskih daril po n a j n i ž j i h cenah. priporoča zlatnino in srebrnino vseh Blago prve vrste vrst. Prstane. in z Jamstvom! poročne rinke, _ . . .... . verižice in vse PriSfllOSt Zlflfo M SPCbPa druge zlate predmete. ■■■■= ZDjamČBIlfl. dobro Rak0U05t, ceno m težo |e treba paziti pri hupouanju In prlmer|cui mila. Nobeno milo na svetu ne čoseže louega m I a u vseh flobrih lastnostih, u čistott, izdatnosti, milobi in nizki ceni. Loterijske Številke 27. avgusta Trst............. 3 79 56 40 34 Učenca sprejme VENCELJ SEIBT, dimnikar v Oberwolz-u na Gornjem Štajerskem. Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica Raštej 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle In otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje. Ugodna prilika za birmance! Botri in botrice za nizko ceno sl nabavite pri meni različna darila za birmance, ker še vedno prodajam vse bla£o po tovarniških cenah, in se tem potom ulj. priporočam = Aleksander Ambrožič, urar in zlatar GORICA, Tekulišie Jos. Verdi štev. S£6. Q4' t Goriška zveza 't© t gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z omejeno zavedo posreduje pri nakup kntijiHl polreKiii in pri prodaji •'v- v kmetijskih pridelkov. ‘/v* •'v* ^ Zaloga je v hiS? »CENTRALNE POSOJILNICE ‘ v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT. 32- 1 Cr^— Jii & Za Birmance!! PETER COTIČ,: črevljarski izvedenec 1 ICI Naznanja slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da ima v zalogi vsake vrste črevljev za odrasle in otroke. — Posebno se priporoča birmanskim botrom in starišem birmancev. Sprejema tudi naročila po meri po zahtevi od-jemalcev. —-----------— Postrežba točna = in poštena. = n | 1^“ Prosiva Hahtevatl listke! Največja trgovina z železjem & JffAIHf) GORICA v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strežna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vino rejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za lOO kron blaga. •9 o M e ►» f S e 0 * 1 Prosiva aahtevati listke! JMa^naiuIo. »Centralna posojilnica registrovaim zadruga z omejeno zavezo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4l,°„ (štiri in pol od stol Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 514°j0 (pet in en četrt od sto; b) „ menico oziroma poroštvo po <5°0 (šest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako. da se plačuje od vsacih 100 kron 2 ktoni na mesec. GORICA. 4. novembra 19UN. ODBOR. 1 i cene izdatno znižal, Za dijake, ki se bodo kmalu povrnili == v goriške zavode sem — istotako tudi vsem letnim izdelkom, kakor Panama, kambrik, batist, cefir, itd., ker se kmalu skonča sezija. Moderno v novih barvah in proizvodih že prihaja simsko blago. —■ — ------------—<— ^ MT edini slov. trgovec z manufakturnlm blagom v RAŠTELJU štev. 16, GORICA. FRANC RAVNIKAR, Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorjci. Tiska »Narodna Tiskarna- (odgov. L Lukežič) v Oorici.