Leto XXlV^ St 98
r»	* b
Ì t f +-X & <t ^
Hntflan^ gobota H» aprila 1944*
t-i
jpanutn«. tfalmtana facaaayen Telefoo k. M-22 il-» 11-24
uucnua xMeitk tpiMtuu hKooilM ab-
ai » - Ieletoc fa. 91.2V 31-26 •'ocruinica Nove inetto > Linbl umica eoa <2 Ukin/Cao osopsrrc a ~>gias< a ha lik ie
taozenmro c'pi v a.. m1la.ni_
äaluoi a Uiuoijaoskc ptNuaiinc Pfi poto» čtkoTneni a rodo te 17.749. a osale kraje
halite Servizio Cona. Con Po« No 11-3118
dan rasen ponedeljka.
Ljubljana — Puccinijeva ulica fit. i» Telefon fit. 81-22. 31-23. 31-24.
Rokopisi se ne rračajo
63 Feind&fggzenge vernichtet
öi-tiiche Sowjetangriffe bei Sewas topol zusammengebrochen — Neue Durchbruchsversuche der Bolschewisten nördlich Jassy vereitelt Feindliches Stellungssystem sud westlich Kowel durchbrochen
Au» dem Fülirerhauptquartier, 28. April.
DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Ira Raum von Sevastopol brachen örtliche Angriffe der Bolschewisten im zusammen-gefassten Feuer aller Waffen zasamnien. Unteroffizier Winter in einem Gtenadier-regiment vernichtete am 23. und 24. April, 18, Unteroffizier Reder in einem Panzer-jägerabteilung 16 feindliche Panzer.
Am unteren Dnjestr versuchte der Feind den ganzen Tag über vergeblich seine Brückenköpfe zu erweitern.
Nördlich Jassy wurden erneute Burch-bmchs versuche starker feindlicher Kräfte in liarten Kämpfen vereitelt.
Südwestlich Kowel durchbrachen Verbände des Heeres und der WTaffen-SS durch die Luftwaffe hervorragend unterstützt, tiefgegliederte feindliche Stellungssysteme und warfen die Sowjets an dem Turja-Abschnitt /.uriiek.
Schwere Kampffliegerverbände bekämpften In der vergangenen Nacht die Nach-schubverbindungen der Sowjet« im Raum von Sarny.
Im hoben Norden wurden mehrere mit ntarker Artiiierie-vorbereitung geführte feindliche Vorstösae unter hohen Verlusten für die Sowjets abgewiesen.
Bei d"m am 26. April gemeldeten Angriff feindlicher Flugzeuge auf ein deutsches «ieleit bei Rodoe hat sich die Zahl der von Fnheiten der Kriegsmarine abgeschossenen Flugzeuge von drei auf elf erhöht.
Aus Italien wird rege eigene Stosstrupp-
täügkeit gemeldet. Mehrere feindliche Vor-
stösse wurden zerschlagen.
Im Adriatischen Meer wurde die Insel Korcuia von kommunistischen Banden wieder gesäubert.
Deutsche Schnellbootgruppen unter Führung von Korvettenkapitän Klug und Kapitänleutnant von Mirbach versenkten in den Morgenstunden des 28. April an der englischen Südküste aus einem von Zerstörern und zahlreichen Kleiukampfschiffen stark gesicherten britischen Geleitzug drei Schiffe mit zusammen 9100 BRT nnd torpedierten ein weiteres von 200 BRT, mit dessen Sinken zu rechnen ist. Im Verlaufe der harten Gefechte wurde ferner ein Zerstörer torpediert, dessen Untergang infolge der einsetzenden Abwehr nicht beoba eiltet werden konnte, jetioch mit Sicherheit anzunehmen ist. Die eigenen Verbände kehrten ohne Beschädigungen und Personalausfälle in ihre Stützpunkte zurück.
über den besetzten Westgebieten wurden gestern 21 feindliche Flugzeuge vernichtet. Britische Bomberverbände führten in der Nacht Terrorangriffe gegen Orte in West-und Südwestdeutschland, besonders gegen die Stadt Friedrichshafen. Es entstanden Schäden in Wohnvierteln und Verluste unter der Bevölkerung. Luftverteidigungskräfte vernichteten hierbei 47 viermotorige Terror-Bomber.
Schnelle deutsche Kampfflugzeuge griffen in der vergangenen Nacht Ziele in Ostengland, schwere Kampfverbände, Sch'<ffs-ansammlungen und andere kriegswichtige Ziele im Bereich der englischen Südwestküste mit guter Wirkung an.
Kiwäa Britancev za letalsko
Važne novinarsko-znanstvene ugotovitve
Berlin, 27. apr V vTSti izdaj zavoda ra pro- j 'jéevanje in podpiranje mednarodnega tiska ■ir,	nacionalnih novinarskih udruženj je
«sle pravkar znanstvena zbirka člankov so-•Tažnikovega tiska in njegovih poroči z naslovom »Reuter potvarja krivdo za letalsko vojno. Prired'telja publikacije Bernhard Haber-■ ic -eT in Walther Körber sta s pomočjo član-:•■*»- in objav britanskega tiska ovrgla kasnejše kuse sovražnikove propagande, ki je hotela Nemčiji pripisati krivdo za letalsko vojno, in Kta podala pregledno sliko o krivdi Anglije za izbruh letalske vojne.
l-'rireöifdja navajata na podlagi že dolgo pred to vojno izdanega priporočila vodiinih «igieikih državnikov in vojašcifa pisateljev, da je ureba privzeti v angleški način vodstva 'ojne tudi um« žena in otrok, nato pa sta c enkrat z nespornimi dokazi pokazala, da je prvi civilist, ki ie bil ubit v tej vojni, neka da ; ka žena. Dne 4 septembra 1939 jo je za-< a bomba angleških letal, ki so napadla me-f-'-'ì Eopierg. Angleška vlada je skušala svoje-jso zanikati da bi angleški letalci leteli nad jacievnim področjem, a je morala nato zaradi -jritisk* nedvomn'h činjenic najti izgovor, da e neko letalo, ki se ni vrnilo, zamenjalo nemške ladje z dansko kopnino. Obratno pa so Danci dokazali, da je angleško letalo. letelo naravnost proti esbjerški luki in da je vrglo >ombe na mesto. Pilot se je torej dobro zavedal. da je nad zemljo in s tem je ne^p>rno dokazano, da so Britanci pričeli letalsko vojno proti civilr.em-u prebivalstvu. Ta prvi teroristični napad na civilno pröb:vai&tvo se je pri
vvig-Hoisteinu v noči na 24. aprila leta 1940. je otvorni sovražnik, kakor je vrhovno povsiljništvo svoječasno izrecno ugotovilo, letaisko vojno na nebranjene kraje brez vojaškega pomena. Svetu je kmalu postalo jasno, da ni šlo za posamezne angleške napade, temveč za načrtno otvoritvev letalske vojne, proti civilnemu prebivalstvu.
Kot datum prehoda od posameznih napadov k načrtni teroristični ofenzivi na odprta mesta se lahko smatra 10. maj. ko je angleško letalstvo bombardiralo Freiburg. Takrat je ubilo na nekem otroškem igrišču 13 otrok v starosti od 5 do 12 let. Skupno je zahteval ta teroristični napad na mesto ki ni imelo nikakih vojaških naprav, 57 mrtvih civiistov, med njimi 20 otrok. Glavni delegat ameriškega Rdečega križa v Evropi. Wyne Chatfield Taylor, ki je obiskal Freiburg takoj po bombardiranju, je sam nedvomno ugotovil da je Imel Freiburg značaj odprtega mesta. Njegovo izpoved je objavil 15. maja »New York Times«.
Britansko ministrstvo je zanikalo napad na mesto Freiburg in je trdilo, da sta angleško in nemško letalstvo »po zaključitvi francoskih mirovnih pogajanj v noči na 19. junij 1. 1940 istočasno pričeli napadati odprta mesta«. Tozadevno vsebuje publikacija nadaljnji važen dokument, ki ga tudi obširno navaja. Vplivni politični list »The Round Table« je objavil v decembrski številki L 1940 članek »The Stra-tegy of War« (vojna strategija) v katerem pravi: »Od 10. maja &o naš bombniki noč za
^It'-ill I1ÉWJVIU ilil OlUKJ	va«L»u	JC pii- . I-----------------J -
peta že dan po britanski vojni napovedi. Ker j nočjo^ skoraj brez prestanfca Jn ne da bi jih
Fe je sovražnik zavedal svoje krivde. ga je kasneje skušal zamodčati in spraviti v pozabo
Na nemško ozemlje so padle prve bombe 12. januarja 1940 pri angleškem letalskem napadu na otok Svit n so zadele kmečka nate! :a pri Ve&terlandu Dotlej niso Nemci še nikoli napadli angleško ozemlje. Angleži pa so hoteli otok napasti že 10. januarja a je napad zgrešil cilj in so ga njihovi letalci izvedli zopet na dansko ozemlje, in s cer na et i: Rom. Za britanske poizkuse, da bi se oprostili krivde glede letalskega terorizma, je posebno značilen angleški napad z dne 20. marca 1940.
Oa bi ta napad lahko označila kot r iičevanje za nemški napad na angleško
..ino luko Scapa Flow, je angleška pro-j.-aganda po posebnem namigu pričela za-i> 'kati na,pad na Sylt z dne 12. januarja, pokojni min. predsednik CharnberWn je 20. marca pred spodnjo zbornico podlo zamolčal prejšnje britanske teroristične napade na dansko in nemško oeemlje ter je jzjavil, da predstavlja napad na Svit z dne 20. marca »odgovor na napad na naše Orkney je«. Nadalje je poda! nesramno laž, da so nemški letalci z napadom na Sc^pa Flow pričeli bombardirati .elle na zemlj in s tem povzročili žrtve med civil?im prebivalstvom. S to neza-skšano potvorbo ie hotel Chamberlaiin pripisati Nemčiji krivdo za letalsko vojno, toda nemški napad dne 16. marca 1.940 je veljal zgolj vojaškim oljem, ker je bil v Scapa Flowu zasidran del angleške mornarice. Sicer je bil res ubit neki civilist, toda ne od nemških bomb. temveč od drobcev angleškh protiletalskih granat. Tega niso mogli tajiti niti engleški listi, kakor n. pr. »Daily Mail«, »Daily Express« in »Daily Herald«, ki so v svojih izdajah dne 18. marca tudi priznali, da je bil civilist, v ostalem nameščenec vojaškega letal :šča, zaradi svoje lahkomiselnosti sam kriv smrti, ker je stal pred vrati svoje hiše, namestu. da bi se pedal v zaklonišče.
Ako sv torej še enkrat vse skupaj jasno pregleda, se mera nedvomno ugotoviti: Prvi angleški bombni napadi so bili izvršeni 4. septembra, ter 10. in 12. januarja na nemško in dansko ozemlie. nemški napad na Scapa Flow pa je sledi:! šele 6 mesecev po napadu na Es-bjerg in 2 meseca po terorističnem napadu na Röm in Sylt 10. oziroma 12 januarja 1940.
Z napadli na kopališče Wennigs+edt na Syltu in na malo mesto Heide v Schles-
sovražnik motil v vedno vecj&m številu preletavali vse dele Nemčije in tud; Italije, da bi odmetavali svoje bombe.«. Pozornost zbuja dejstvo, da je bil izbran prav datum britanskega terorističnega napada pa Freiburg, ki ga domnevno sploh ni bilo.
Ker je britansko letalstvo vedno bolj uporabljalo teroristične naoade kot »sredstvo za uspešno' bojevanje«, je po terorističnem napadu na Wemrgstedt :n Heide objavil nemški poročevalci urad 25. aprila 1. 1940 ja^no uradno svarilo Angležem, naj ne nadaljujejo napadov na nevojaške cilje, ker bodo sicer deležni hudega presenečenja in jim bodo »bombe povrnjene z bombami«, toda šele v noči od 19 na 20. junij se je pričelo napovedano nenrko maščevanje z napadom na anglelko tovarno dušika v Bil^nghamu. ki je bi'a važen voja-šk; objekt. Ta prvi protiudarec je bil izvršen šele potem ko so po napadu na Svit sovražniki že pet mesecev s posameznimi napadi bombardirali mesta in vasi. in šest tednov po pri-četku sistematskih britanskih terorisričn h napadov na nemška mesta. k; so se prčel; z napadom na Freiburg dne 10. ma.ia 1. 1940 s pro-tiudarcem na London. Zanimivo je. da so takrat uradno priznali, da so letalci odvrgli bombe. ne da bi skozi oblake videli cilje. Tako pravi uradna britanska ;zjava z dne 31. 8 < 1. 1940: »Nekateri naši bombo ki niso moglf toč-no ugotoviti svojih ciljev, ker so med letali in mestom ležali debel' oblak «. Angleži so sa mi priznali, da so nred pričetkom nemških la-padov na London, ki so se nričel: s prvim pt* vračilnim napadom dne 7 9 1940 izvedli na Berim šest napadov. Pri tem so en nanad zamolčali. Ko je po teh sedm;h nanadih dobilo nemško letalstvo nalog, naj napade tudi London, se je to zgodilo še vedno z omejitvijo na vojaške c:|je.
Sovražn»kova propaganda je skušala aa tri načine osvoboditi Anglijo ocividne krivde gir de letalske -vojne. Hotela je vojno moralno oprav'citi ;r 'o je proglas la kot potrebno za »dosego popolnoma člcvečanskih ciljev«. Nato je delala s potvorbami ;n je hotela Nemčiji naprtiti krivdo, končno pa je pričela terorist čnt mpčde prot' ženam n ctrOMvn kot sredstvo za skrajšanje vojne, ki naj »unič; živce n moralo nemške domače fronte« Vsi po izkjsr sovražnikove propagande pa so se zja .ovili zaradi nespornih dejstev, ki z'gcsajo Anglijo kot edinega krivca letalskega terorja pro ti civilnemu prebivalstvu in ki za večne čase jasno ugotavlja zločinstva Churchilla in nje-govh pomočnikov.
Proglas zveze bolgarskih
podčastnikov
Sofija, 27. apr. Zveza bolgarskih podčastnikov je objavila proglas bolgarskemu narodu, v katerem pravi, da ne bo bolgarski narod nikdar padel na kolena. Pomislite vedao, da streme Bolgarija in njeni veliki in mali zavezniki za skupnim ciüjem: za zmago prav:čnosti. Najbcl;Si Bolgar bo oni, ki bo z ljubeznijo jn s požrtvovalnostjo stopil v vrsto bolgarske vojske. Ne razširjajte nikakih govcric, ker izpodkopujejo naš lastni obstoj!« Ob koncu poziva zveza vse Bolgare, naj imajo velike interese domovine stalno pred očmi.
Protest metropolita na Krk
Atene, 28. apr. Ker so mesto Krf že ponovno napadli angloameriški strahovalni letalci, je krfski metropolit Metod pestai mednarodnemu Rdečemu križu v 2enevi brzojavko, ki pravi med drugim: »Krf je bil te dni na nečloveški način že tretjič napaden od zavezniškega letalstva. Od 2. aprila dalje smo imeli 12 letalskih napadov. k; so zahtevali človeške žrtve. Mesto objokuje mrtve, pohabljene in ranjene ter uničenje zgodovinskih poslopij. Prebivalstvo, katerega se je polastila panika, je obupano. V imenu človeštva protestiramo.«
Ozadfs a*pora grških ro$r&arjev
Madrid. 27 apri. »Za uporom gr'kih mornarjev jn vojakov na Srednjem vzhodu s,e jasno vid delo boljše%"šk,h agitatorjev«, ugotavlja lizbonsk dopisnik španskega Itota »Ya« Martinez Tomas, ki prihaja po obširnem opisu upora m njegovih vzrokov do naslednje ugotovitve: »Upor grških čet v s-rcu anglo-amer-ške armade nam jasno priča kako ve;ika zmeda bi zavladala v Evropi, ako ne bodo pravočasno energično posegli v tok dogodkov. Moskva izkoršča politične interese med Grki in Jugoslovani za razširjenje svojega vpliva tudi na Sredozemlje.«
Spijsa&i med Sirljci
m acgleš!tM vojaki
Solun, 27. apr. Sinjski t.sk&vni urad poroča iz Damaska, da je prišlo na nekem tekališču pri Damasku do krvavega spopada med angleškimi vojaki in ljudsko množ:co. Vojaki so streljali. Napetost, ki je zaradi tega nastala, še traja, čeprav si vlada prizadeva, da bi pomirila duhove. Predvsem je pozvala zavezniške vojaške oblasti, naj prepovedo svojim vojakom pri izhodJi v mesto nošnjo orožja.
Boj! cb &missatts&! issefl
Tokio, 27. apr. Japonski pritisk na Di-napur, važno sovražnikovo opor šče ob železnici iz Bengaiije v Asam, je moö.jo narasel. Sovražnik poizkuša z dovozom oja-čenj, topništva in ostalega težkega or:žja odstraniti pritisk, toda japonska ofenz.va se iz Kohime nadaljuje proti zapadu. Med tem časom je bila okolica Kohime popolnoma očiščena. S tem se vedno bolj zožuje obroč okolj Imphaia. Ze 18. t- m, so napadalci zasedli važea kraj Mollo. Japrxnci so s tem zabili v skup no utrdb pri Imrhalu z juga. vzhoda in severa močne kline. Odločilna bitka se torej približuje z veiikinu koraki.
Tesna sodelovanje
z Japcuci na Cdebests
Tokio, 27. apr. Sel' japonske morcariàke uprave na Celebesu je izjaviš po nekem potovanju skozi južne pokrajine otoka, da je pripravljenost prebivalcev za sodelovanje z Japonci naredila nanj najgloblji vtis. Zlasti ustanovitev pokrajinske uprave, je izzvala pri domačinih veliko zadovoljstvo. Proizvodnja živil močno narašča. Odkrili so tudi razre rudnine, ki jih deloma že izkoriščajo. Kmalu bodo otvorili več tkalnic.
čimgkleška viada
nezai£&vol|s2a z zaveznlfd
Tokio, 27. apr. »Nippon Vmes« Sc oavi z vzroki potovanja ameriškega podpredsednika Wallaca na Kitajsko. Potovanju pripisujejo tako notranje kakor zunanje politične razloge. List p.še, da ni dvoma, da v Zed njenih državah vedno bolj narašča razočaranje zaradi notranjih in vojaških ciljev čungknške vlade. Trdjo, da hoče Wallace čangkajšku predvsem povedati. naj spravi svojo iastno hišo v red in se sporazume s kitajskim: komunisti.
Na drugi stran-' tudi v Cungkingu nimajo vzrokov, da bi biii zadovoljni z Zedinjenimi državami. Wallace bo moral torej Kitajce zepet potolažiti in j'h prepričati da je poraz na indijskem bojišču le začasen. Lahko si predstavljamo, da bo v zvezi s tem igrala vfižrio vlogo otvoritev drugega bojišča, ki b! zahtevalo prelož tev vseh dobav in glavnih vojnih naporov v Ev repo ter bi tako še bolj zanemarilo č ungkinško Kitajsko. Gotovo je, da bi v pr .neru, ako bi b lo med zavezn ki vse v najlepšem redu. Wallacovo potovanje ne bilo potrebno. Ono nam bclj kakcr yse drugo dokazuje, da je dip omatska ali notranja fronta zaveznikov zelo neskladna.
konferenca
Amfterdčm, 28. apr. Južr.o-afriški min. predsednik Smuts je z letalom prispel v London, da se udeleži konfercnce ministr-) -redsednikov angleškega svetovnega cesarstva.
ženeva, 28. apr. Novozelandski mm. predsednik Fräser je z letalom prispel v London, da se udelež; konference ministrskih predsednikov imper:ja, ki se bo pričela v ponedeljek ali torek, kakor javlja Reuter.
ženeva. 28. apr. V francosko-kanadeklh krogih izražajo mnenje, tako javlja Reuter iz Montreala, da bo min. predsednik King na bližnji londonski konferenci pobijal zamisel imperijske federacije.
Popravila parnlka „NortnattäSe" oggodet&o
Madrid, 27. apr. EFE javi;,a iz Washmg-tona, da so amerške mornariške oblasti odgodile popravila na francoskem luKsuz-neim parniku »Nerma-ndie« na povojno dobo, ker Zedmjene države ne morejo dati na raznolago delovnih sil za ta popravljal, nja dela.
68 sovražnikovih letal uničenih
Sovjetski krajevni napadi pri Sevastopolja propadli — Novi boljševiški poizkusi pracZos-a severu» od Jasija preprečeni — Sovražnikove postojanke jtižffic zapainj od
Kovelja prebite
Führerjev glavni stan, 28. apr. Vrhovno poveljništvo oboroženih s-1 objavlja: Na pedročju Sevastopolja so propadli krajevni boljševiški napadi v strnjenem ognju vseh vrst orožja. Podčastnik neke-i ga grenadii-ske^a polka Winter jc uničil 23. in 24. aprila 18, podčastnik nekega i odded^ c^tlopn šldh lovcev Reder pa 16 i sovražnikovih oklopnikov. j Ob spadniem Dnjestra je sovražnik \ ves dan zaman poizkuša! razširiti svoja I predmostja.
Severno od Jasija so bili v hudih bo-ih nreprečeni ponovni poizkusi predora močnih sovražnikovih sil.
Južno-zapadno od Kovelja sn prodrli Oitd^Tki vojake in SS. odlično podprti od letalstva, globoko razčlenjene sovražnikove sisteme postojank in vrgli sovjetske čete v odseku Turja nazaj.
Oddelki težk h bojnih letal so v pretekli noči napadli sovjetske preskrhcvoLie zveze na podrečju Sarnov.
Na Arkt.ku je bilo z velikimi izgubami sovjetskih čet odbitih več sovražnik&v-h sunkov z močno topniško pr:pravo.
Pri napadu sovražnikovih letal na neko nemško spremljavo pri Bodoeju, Id je bii javijen 26. aprila, se je število letal, ki so jih sestrelile edinice vojne mornarice, »vihalo od 3 na 11.
Iz Italije javljajo živahno delovanje aa-fch n^arnblkih ocd^Ikcv. Več sovTažtiikovih sunkov je bilo razbitih.
Na Jadranskem morja je bil otok Kor-čula ponovno očiščen komun stičnih t«lp-
Ski^jine nemških brzih čolnov pod poveljstvom korvetnega stotnika Klugv. 'n stotuiškega poročn iia v. Mirbach» so potopile v jirixaujih urah 28. aprila ob ansrlsšlri južni obali v neki angl»>ški spremljavi, m.v-čno zaščiteni z ra siici in števOnin* -najhziJ-
mi vsjn-ml ladjami, 3 ladje s s^noHM brt. in torpedirftte nadsljnjo z Z-j b»t., s katere potopitvijo je računati. V hudih bojih je bil nedelje torpediran en rašilrc, čigar potopitve pa zaradi močne obrambe ni bilo mogoče opazovati, vendar se lahko to
z gotvostjo predvideva. Naši oddelki so se vrnili brez poškoilb in brez izgub v posadkah na svoja oporišča.
Nad zasedenimi zapadnimi ozemlji je bilo včeraj uničenih 2 i sovražulkcvih letal. Angleški bembnišk» oddelki so ponoči izvedli strahovalne nepade proti krajem v zapadni in južno-zapadi« Nemčiji, posebno preti meslu Friedrich.ihafnu. Povzročena je bila škoda v stanovanjskih okrajih in izgube med probi vaistvem. Sile letalske obrambe so uničile 47 »tiriniotomih straiioval-nili bombai kov.
Nemška brza bojna letala so napadla v pretekli noči z dobrim učinkom cilje v vihoJnj Angliji ter težke bojne oddtike, stbiraliiča ladij 3n druge vojno va?ne ctTje na področju angleške južno-rapedne obale.
Rue»?Misk2 vs|s8o »orooilo
Bukxire;'>ta^ 28. apr. Vrhovno poveljništvo rumunske vojske je objavilo 27. aprila:
Prot; sevastopoljskemu predmoßtju so bili krajevni napadi brez uspeha.
O* spodnjem D^jestru so bili s krvavimi izgubami odbiti poizkusi prodora. V srednji Besarab:j"i nič omembe vrednega.
Sevemo od Jasija so v teku srditi boji z nasprotnikom, ki	neprestano z
moč:'1'"-! «rilRmi, podpi"t!mj z oklopniki. Nekaj krajevnih vdorov je bilo zajezenih ali v protisur.ku zmanjšanih.
V odseku Pascan'ja in v gorah Bukovl-ne ni bilo nobenih posebnih dogcdltov.
FIsisko vo|»3 porcello
fTelsinlvi, 28, apr. Vojno poročilo z dne 28. aprila se giasi:
. >7a kare liki ožini živah-ejše cbojastran-sko obstreljevanje. V zapadnem delu ožine je prodrl naš udamtš1^ odè lek v sovražnikove poötojanke in uničil več odpornih gnezd. Na Aunuški cžini in na. ožini pri Maasolkac so bili na petih m e rtih odbiti sovražni udarniški oddelki. Z ostalega bojišča ne javljajo ničesar posebnega.
Bsfi v vseh vzmih odsddh
ita pjgu vzfie-änega S^JIšca
Berlin, 28. apr. Zaradi novih boljševiških napadev na področju Jasija so nemške čete na jugu vzhcdnega bojišča sedaj v bo-ju v vseh v: žnih odsekih med Seva-stopoljem in Luckom.
Na področju Sevastopolja si sovražnik še vedno ni utegnil opemoči od ovojih v nedeljo, in ponedeljek utrpellh teži.ih izgub. Kakor prejšnjega dne se je tudi 26. aprila omejil na krajevne in s silnim topniškim ognjem podprte sunke severno od Balakleje in južno od železnice B s.!"' čis3 räi-S^vastopolj. Nemške in rumunske če*e .co odbile vse n?pade. V južno-vzhodnem predmestju mesta so morale na nekaterih krajih preiti v piotlsunke, v severnem žarišču pa je težkemu nemškemu orožju uspelo pravočasno zagrabiti in razbiti sovražnika, ki se je pred odsekom ölterg pripravljal za napad.
Ob spodnjem Dnjcstru je sovražnik po strnjenju številnih divizij nadaljeval poizkuse prodora. Med ustjem Dnjestra ln Ti-raspoiom so boljševiki poizkušali premagati zamočvirjeno ozemlje ter se onstran Dnjestra ponovno zasidrati za nadaljnjc sunke. Napadi, podprti od bojn;h letalcev, so propadli v ae.nšfcem ognju. Pri Tigim in v manjšem obsegu tudi pri Grigorijo-polu in na ozemlju izliva Reuta so sovjetski oklopmki zabijali kline. Tukaj so se razvili ogorčeni boji iz bližine. Nemške čete so debile premoč in so prizadele sovražniku, ki je bil pogosto istočasno 'napaden s treh strani, izredno težke izgufce. Oddelki, ki so sledili umikajočim sc bclj-ševikom, so zožili še bolj neki d or iz prejšnjega dne in so uničili na drugih mestih prodrle sile. Nadaljnje postojanke je izgubil sovražnik zaradi še vedno naraščajočega Dnjestra. Veliko vodovje ga je prisililo, da je izpraznil nekaj izpcsL^vlje-nih oporišč. Da nadomesti velike izgube, dovaža sedaj sovražnik svojim ~ežko prizadetim napadalnim divizijam nove sile. Tudi težki topniški ogenj dopušča domnevo. da bo sovražn.k nadaljeval svoje doslej izjalovljene poizkuse prodora.
Tudi severno od Jasija so boljševiki pričeli napad: ti. Nemške in rumunske čete so nudile naskoku sovražnikove pehote, podprte s 60 do 70 oklopniki n močnimi oddelki bojnih letal, žiiav odpor in uničile številne sovjetske oklopnike. Uspeh sovražnikovega množestvenega žrtvovanja sil sta bila zgolj dva krajevna, toda takoj zajezena vdora, ni pa uspel poizkus prodora v smeri na Jasi. Dalje zapadno so na-dalievole nemške četes voje krajevne napade za zboljšanje bojišča, ki jih je prejšnji dan pričela cklopno-grenadirska divizija -<>Grossdeutschiand«. Zapadno ocl Se-reta so edinice oddelkov SS dovedle ujetnike in zaplenile 4 topove ter številno pehotno orožje.
Med Karpsti in zgornjim Dnjestrom. so si nemške in madžarske čete na ozemlju, ki je bilo zaradi nalivov ponovno zelo ža-blateno, priborile z napadi, ki trajajo že od srede aprila, v hudih bojih nadaljnje oremlje.
Severnozapadno od mesta Luck -=e dobro napredoval nemški napad kljub "srditim sovražnikovim p roti sunkom.
V odseku med Pripjetom in Narvo je bilo še nadalje mirno in so bili zgolj mani-ši sunki udarniških in izvidnìékih oddelkov. V bojih na področju južno od Pskova je sovražnik v tretji obrambni bitki od 31 marea do IS. aprila uporabil skupno 23 divizij, ki jih je ponovno vrgel v borbo. Vrh tega je sodelovalo pri teh poizkusih prodora nad 500 oklopnikov ter močno topništvo in bojno letalstvo. Navzlic tej množestveni uporabi sil so sovražniku
uspele zgolj krajevno omejeni pečetni uspehi. Ti malenkostni vdori so bili zajezeni, vsi nadaljnji napodi pa. so se Izjalovi 11
štirinajstdnevni brezuspešni poi-kus* pr.dora so stafi sovražnika po dosedanjih vesteh okoli 60.000 padlih in ranjenih, 404 oklopnike, 121 letal, velike količine avtomatskega in ročnostrelskega orožja ter več sto ujetnikov.
Na Arktiku še vedro trajajo krajevna spopadi, ki so se pričeli v torek. Na murni anskem bojišču je poizkušal sovražnik po posebno močni topniški pripravi, med katero je izstrelil 18.000 granat najrazličnejših k? libro v, uničiti izpostavljeno nemško oporišče, ta akcija, ki sta jo izvedli dve četi strelcev, pa se je izjalovila v krvavih bojih iz bližine.
Bo2f$evi£ka e£r?JsovIada v CMesi
Konstanca, 27. apr. V konstanško luko je prispel te dni motorni čoln z belo zastavo ki je pripeljal težko ranjenega ru-munskega patra Vergila Garoiuja in dva rumunska trgovca z njuaima ženama. Vsi so p', fcegiiili iz Odese.
Bili so popolnoma izčrpani in so izpovedali, da prebivalstvo v Odesi močno gla-duje. Scvjcüake čete, ki so vdrle v mesto, so pričele takoj pleniti, ne da bi jih njihovi poveljniki zadrževali. Kdor se je le z besedauu upiral, je bil takoj ustreljen. Bolj ševiki so bili besni in divji na vse Rumane. Mnoge rumunske hiše so zažgali. Begunci so ušli deportaciji v notranjost Rusije le na ta način, da so se več dni skrivali v r.ekem podzemeljskem rovu v bližini luke. Nekega večera je tik pred nastopom teme v njihovi bližini pristal motorni čoln s sovjetskimi vojaki, ki so pričeli pijan če vati v bližnji h'ši. Begunci so izkoristili to priložnost in so s čolnom uäL iz lukc Obalne straže so otvorile ran je hud ogenj in so jih iskale tudi z žarometi, a končno se jim je le posrečilo, da so prišli na odpito morje. Pater Goroiu je dobü na begu strel v prsa in so ga nezavestnega odnesli v neko bolniSn'co v Konstanci.
„Samostojne" republike brez lastnih proračunov
Zene\'a. 28. apr. Anglo-Američani so pravico za ustanovitev lastn'*h zunanjih komisa-riatov. kj jo je na zadnjem zasedanju vrhovnega sovjeta ob koncu januarja odobrilo 16 sovjetskim republikam, pozdrav'li kot dokaz, da dobivajo s tem zvezne sovjetske republke vedno večjo samostojnost Vendar pa v proračunih teh 16 zveznih republik za leto 1944. ni nobenih postavk iz katerih b1 te republike mogle kriti zda tke. ki nastajajo iz teh novo pridobljenih pravic.
To je nov dokaz, da jc domnevna samostojnost teh republik zgolj slepilo, določeno za demokratske bedake, ki bi rad spravili sovjetski režim v demokratsko državno obliko, "n zato nasedejo slehernemu siepil-j Kremlja.
Boljševiško sovraštvo proti islamu
Berlin, 27. aprila Komunistične tolpe na severno zapadnem Balkanu so v enem dnevu zopet izgubile 496 padlih. 51 ujetnikov, 3 topove, 12 strojnic in nad tisoč pušk. Poleg tega je prebežedo 112 tolovajev K prebežniki so povečini sevoraabosanski mo-hamedanci, ki so jih tolovaji pristino mobiliziral? in vrgli v boj proti nemškim in hrvatskim legijonarjem na posebno Ogroženih mestih. Tako so na lastni kož' občutili komunistično sovraštvo do Islama.
\
Naiik Polenjske
V požarih, potokih krvi, nepopisnem trpljenju ln m ukan ae je naša krotka Dolenjska osvestila jn krenila na edino možno rešilno pot, na pot odločne samoobrambe proti uničevalnemu komunističnemu besu. Zdaj, ko je najhujše za nami in stoji dolenjsko prebivalstvo strnjeno v taboru slovenskega domobranstva, se marsikdo sprašuje, kaj je bilo treba teh strahot in vsega tega gorja ter k s ko je vendar moglo priti do take podivjanosti, ko je spočetka vse tako lepo kazalo.
Marsikdo si tudi obuja spomine, kako se je stvar začela, kako se je izrodila in kako je za gazila popolnoma v protiljudske in protislovenske vode. Poleti in jeseni leta 1941 so se na Dolenjskem podeželju začele pojavljati majhne skupine, ki so imele polna usta lepih besedi o svobodi, o »borbi proti okupator ju« in o boljši bodočnosti, ki jo zasluži »nsše pridno ljudstvo«. Ljudje so z nezaupanjem gledali in poslušali te klateže, ki niso imeli nika~ kršnega pojma o življenju našega delovnega ljudstva in po vsej priliki niso bili niti delavci niti kmetje, še večje je postajalo nezaupanje, ko je ljudstvo videlo, da so se tujim pršlecem pridružili domači delomržneži, ljudje, ki so bili na slabem glasu in od katerih ni mogel nihče pričakovati, da bi se hoteli žrtvovati za ljudstvo.
Polagoma so se ti prišleci ojačili z nadaljnjim krajevnim ln tujim dotokom ter so prenehali biti krotki in ponižni prosilci. Zače'4 so nastopati vedno bolj oblastno, začeli so »rekvirirati«, po malem tu in tam prisilno mobilizirati, ter povzročati nemire in nerede. Namerno so s tem izzivali protiukrepe savojske vojske, saj so se znal?, sami pravočasno umakniti in po-skriti, tako da je trpelo le domače prebivalstvo. V strahu in zmedi pa se je v takih primerih vedno našlo nekaj l.iudi, ki so iskali rešitve v gozdovih, a so tam prišli ped oblast komunističnih tolovajev ter morali potem z njimi čez drn in strn.
Leta 1942 pa so ljudje opazili, kako prijateljsko občujejo badoljevci z voditelji OF. Novomeški general Cerutti je »upornikom« spravljal v roke cele pošiljke obleke, obutve, živil in vojaških potrebščin, kajti badoljev-cem je bilo do tega, da dokažejo, kako so j potrebni na Dolenjskem, da ne bi jim bilo | treba iti na vzhodno fronto. Navidezno so ( začeli tolovaji napadati razne postojanke savojske vojske, toda tako, da so bile Izgube na obeh straneh smešno majhne.
Tem huje pa je za vsak tak napad plačalo prebivalstvo dotičnega kraja. Stotine ljudi je tako po Dolenjskem in Notranjskem izgubilo življenje, na tisoče jih je moralo v ječe, na desettisoče v internacijo. Komunisti, ki so imeli takrat že vso OF popolnoma v svojih rokah, so govorili, da »žrtve morajo biti«, istočasno pa so bolj in bolj kazali svojo komunistično barvo in začenjali postopno priznavati, da jim ne gre za osvoboditev naroda, temveč za komunistično revolucijo, pri kateri je potem vseeno, ali še kaj Slovencev ostane ali ne.
Vzporedno s tem razvojem se je stopnjevala borba komunistov proti vsem onim Slovencem, o katerih so se bali, da bi ovirali njihove revolncijske načrte ali se jim celo zoperstavljali Brezobzirno so pobijal? ljudi po deželi in v Ljubljani, neoporečne sloven-
ske može ln žene, pa tudi cele rodbine.
Razkrinkali so se na ta način vedno bolj in ljudstvo se je še bolj odločno 2ačelo odvračati od njih. Spregledali so tudi ljudje v Ljubljani in drugih krajih, ki niso neposredno trpeli pod komunistično strahovlado, m so zato podpirali OF ali vsaj z njo sim-patizirali. Dokončno razkrinkanje komunistične protinarodne politike pa je prinesel lanski Septem oer; ko so po zlomu badoljev-ske vojske dotedanji navidezni sovražniki postali debeli prijatelji in so badoljevci I vstopali v komunistične oborožene čete ter se z njimi skupno borili proti Slovencem.
Ko so ljudje začeii spregledovat;' peklensko komunistično igro in ko so videli. da je samo ljudstvo žrtev tega iz: dajalskega početja, s^ je sama po sebi rodila misel samoobrambe. Možje in fantje po vaseh, katere so ogrožala komunistična krdela z i?ropanjem in s prisiljenimi mobilizacijami, so se združili v
vaške straže, da bi se tako čim bolj zaščitili pred komunističnimi tolovaji. OF je proglasila te vaške straže za izdajalce in za »belo gardo« ter na ta način nehote sama potrdila, da tvorijo njene čete »rdečo gardo«, da se torej bore le za komunizem.
Vsa obrekovanja in vsa slepljenja pa niso mogla več zapeljati dolenjskega kmeta. Spoznal je. da ie njegova rešitev edino v samoobrambi, in ko je nastopilo slovensko domobranstvo. se ga je ljudstvo oklenilo z vso silo. Prisilni mo-bilziranci so začeli uhajati izpod tolovajskega jarma in tvorijo danes najzanesljivejše jedro domobranskih čet. Dolenjski kmet je sedaj trdna podlaga domobranstva. te naše res narodne vojske, ker si hoče ohraniti vsaj še to, kar je ostalo od divjanja komunistov. Lahko
ugotovimo da je Dolenjska ozdravljena, čeprav je plačala to svoje izkustvo zelo drago, z milijardami uničenega premoženja in z desettisoči svežih slovenskih grobov. Komunistom in njihovi OF so na Dolenjskem poslej izpodmaknjena tla za
vedno.	. ,
Po badoljevskem izdajstvu se je kuga
komunističnega tolovajstva razširila na Kras in na Primorsko. Dežela je šla isto pot, kakor jo je bila prehodila Dolenjska: pot umora, ropanja, izdajstva in sodeiova-njra pripadnikov vseh mogočih narodov pod komunističnim praporom. Komunizem je tudi na Primorskem postopal tako, kakor se je bil naučil v španski državljanski vojni. Toda tudi na Primorskem je bolezen v glavnem že prestana in se s hitrimi koraki bliža ozdravitev. Ljudje so videH tesno sodelovanje slovenskih komunistov z italijanskimi in se odvračajo od te nepoštene druščine. Bolj in bolj spoznavajo odrešilno poslanstvo domobranske misli m tudi tu bo OF kmalu doigrala.
Komunisti poskušajo svojo srečo tudi v drugih sosednih pokrajinah, kjer ljudje doslej še niso spoznali in na lastni koži občutili teh lažnivih »osvobodite1*'ev«. Usoda Dolenjske naj bd bila vsem ljudem dober namk, bila naj bi jim svarilo, kam jih bo privedlo, če bodo nasedali lažni komunistični agitaciji, in obenem bodrilo, kako se lahko najhitreje rešijo te nesreče ln si prihranijo enake žrtve, kakršne je morala utrpeti Dolenjska.
Komunisti priznavajo svojo katastrofe v Javorovici na Gorjancih
Prisifes «no%!liz>lraisci su v restósi «jetniki — Velike izgube bconuisistov — N<ezn£S2i<o življenje v gosfiflv^h
Včeraj smo poročali o velikem razočaranju gorenjskih fantov, katere so komunisti privedli na Dolenjsko. Deloma s silo, deloma z zvijačo in lažjo so jih izvabili z njihovih domov k sebi med »gošar-je«. Najprej so jim obetali, da bodo ostali blizu domačih krajev in tam počakali konca vojne, ki bo itak že čez par tednov. Ko pa so jih imeli enkrat v rokah, so jim natvezili, da morajo iti »samo zaradi iz-vežbanja« nekaj časa na »osvobojeno ozemlje« na Dolenjskem, kjer se bodo lahko mirno vežbali v orožju in živeli kakor v raju.
Fantje so jim, čeprav omahovaje, še verjeli in šli z njimi. Na Dolenjskem pa so se jim hitro začele odpirati oči, ko so videli, kako razdejanje so komunisti prinesli onim krajem, v katere so prišli, in kako jih ljudstvo zaradi tega mrzi. Spoznali so tudi, da je res, kar so sicer slišal; že prej, a niso mogli verjeti, namreč, da je ves »osvobodilni boj« samo komunistična stvar in da ne gre za nikake narodne koristi, temveč le za izvedbo komunistične revolucije. Te pa si noben zaveden kmečki fsnt ne želi in je še manj pripravljen se za njo boriti.
Zato so tudi gorenjski prisilni mobilizi-ranci, ko so videli, da so prevarani in izdani, začeli misliti le na to, kako bi utekli in se vrnil; domov. Tega seveda se komunisti najbolj boje, saj po krajih izven Ljubljanske pokrajine še vedno slepijo ljudi z onimi lažnimi narodnimi gesli, s katerimi so pred dvema letoma begali in zapeljevali ljudi v Ljubljani ter po Dolenjskem in Notranjskem. Da bi iim docela onemogočili p o vrat? k na domove, kjer bi lahko ljudem povedali resnico, so komunisti po svoji stari navadi odvedli tudi gorenjske mobilizirsnee daleč od njihovih domov in nato še z Dolenjskega dalje na jug, proti hrvatskim gozdovom.
To pošiljanje prisilnih mobilizirancev čim dalje proč od domačih krajev je najboljši dokaz slabe vesti komunističnih kolovodij. Za vsako ceno hočejo prisilnim mobil:zirancpm onemogočiti, da bi se rešili. Ne boje se tega samo zato, ker število pripadnikov njihovih oboroženih krdel že itak vedno bolj kopni, tako da že davno ne morejo več nadomeščati Izgub, katere iim dan za dnevom povzročajo domobranski in nemški vojaški oddelki. V enaki ali še večji meri se, kakor že omenjeno.
Bufi s tülavajskirai tolpatm
Berlin, 26. apr. V Bosni so nemške in zavezniške čete v zadnijh dneh napadle predvsem osrbovalna in rezervna oporišča komunističnih tolp. Neki nemško-hrvatski oddelek je iztrgal boljševikom veliko mu-nicijsko skladišče s kakimj 340.000 naboji za puške, 2100 ročnimi granatami, več zaboji protitankovske municije in pomembnimi količinami razstreliv, štiri nadaljnja municijska skladišča so eksplodirala v, vaseh, ki so jih na begu zažgali tolovaj.
bojijo, da ne bi razočarani fantje, če bi se vrnili med domače ljudi, tudi tem odprli oči ter jim povedali resnico o razmerah na dolenjskem »osvobojenem ozemlju«, o vedno ostrejšem protikomunističnem razpoloženju tamkajšnjega prebivalstva in o resnično narodnem boju, ki ga vodijo slovenski domobranci. Bojijo se, da ne bi tako kakor na Dolenjskem tudi ljudje izven Ljubljanske pokrajine izvedeli ln spoznali, kakšna sleparija so narodna gesla OF in kako je v resnici vse samo komunistično maslo.
•
Že v par številkah smo poročali o velikih •zgubah, ki so jih v preteklih dneh utrpeli komunist čni oboroženi oddelki v severnem pro ddu Dolenjske. Števila padl'h pripadnikov teh oddelkov še ni mogoče točno ugotoviti, mora pa bit-, zelo veliko, saj je samo en oddelek domobranske posadke z Grosupljega samo na ozem.ju. ki ga je on zavzel in očistil, našel ;n pokopa! nad 30 mrtv h komunistov. Kako v.-ftoke morajo biti komunist:čne izgube, dokazuje tudi de'stvc. da je med padlimi vedno več viš/h komunističnih komandantov. Tako sta bila med onimi, ki so jih pokopali grosupeljski fantje tud; komandant I bataljona »Cankarjeve brigade«, neki Simončič, in njegov namestnik Neredež. Po znakih so spoznali med mrtvim tudi dva četna komandirja ali na-mestnka Kdor ve. kako komunist" šrted:io svoje »šarže«, lahko iz tega sprevidi, kako ve-"ike morajo biti njihove izgube, da se niti ti ne morejo rešiti, in kako slabi po štev:'u n duhu morajr že biti n hov; oborožen r-d-M-k;, da padajo že tudi komandanti, k cr> se doslej — po lastnem nag'bu in no naročilu »«i zgoraj« — vedno skrbno čuvau vsake nevar nost. ter pošiljal' v boj le s^.'ojo »rajo* prisilne mobilizirance.
V zadnjih bojih ujeti pripadniki komunističnih oddelkov v polni meri potrjujejo dosedanje izpovedi ujetnikov in ubežnikov o neznosnih razmerah in nemogočem življenju v gozdovih. Vsi so ušivi in garjevi, vsak drugi ima kako bolezen, a dokler le more hoditi, ga ne puste, da bi se šel zdravit. Razcapani so in izstradani, primanjkuje jim obleke in hrane, trda jim prede že tudi z orožjem in municijo. Njihovo število pada bolj in bolj, tako da njihove hvalisane »brigade« v resnici ne predstavljajo niti bataljonov in njihovi »bataljoni« niti ne kom-panij.
Pri tem pa kljub vsemu strahovanju komunisti ne morejo preprečiti, da ne bi še vedno raslo število ubežnikov, ki se prebijejo k nemškim ali domobranskim oddelkom, se jim vdajo in se skušajo z njihovo pomočjo vrniti na svoje domove. Vedno več pa je tudi takih, ki prihajajo od komunistov tako razočarani in spreobrnjenj, da se prostovoljno javljajo za vstop v domobranske vrste, ker so se prepričali, da na ta način najbolj in najhitreje koristijo svojcem in svojemu narodu.
Glasilo no vom e& ih domobrancev objavlja zanimiv dokument, ki je bil najden v zaplenjenem komunističnem arhvu Gre za dopis gorjanskega »okrajnega komiteta« komunist'fi-ne partije »oblastnenu. komitetu« o znanem katastrofalnem porazu tolovajev v Javorovici pod Gorjanci Dopi* nosi naslov »Izredne po ročilo« in datum 30 marca t 1 Glas' se med drugim:
»Radi vsakodnevnega patruljiranja sovraž-n ka po vseh vaseh našeea okraia je poetično delo zelo otežkočeno Prav take je na «a vojska utrpela hud udarec Dne 16 117 se je fjovražn"'kom posrečil pritihotapiti se v oko lieo Javorovice kier ee js nahajal bataljon Cankarjeve brigade m v»- cbkol'h, nakar se ie razvila borba Doznali smo. da je bila po-greška štaba bataMrna ker ni pravočasno :n pravlno os curai položaje bataljona Vse pa-tro'e so bile poslane prepozno, tako da >e sovražnik na lahek način obkolil v a« z vseh strani. Pr «tabu bataljona sta se nahajala ob napadu tudi namestnik komandanta brigade in načelnik štaba brigade. Izgube na naši strani so velike kakor smo doznali doseda; preko sto tovarišev. Naši pol'tični delavci in kurirji. šest po številu, so se rešili Morala prebivalstva v našem okraju je zaradi te nesreče zelo padla in ie politično delo zelo otež- '
koč eno. Pred to nesreče smo se k retali po dolinskih vaseh vsaj ponoči, sedaj pa to ni mogoče, ker sovražnik kontrolira vas' tudi ponoči. kar naša vojska radi maloStevilno&ti ne
more preprečiti«
Tc res izredno »Izredno poročilo« torej v polni men potrjuje podatke, ki so bili v časopisju objavljen- o komumsrčn katastrofi v Javorovic: Priznava pa še več Predvsem izhaja >z njega, kar doslej še a" bilo znano da sta na Javorovic- nadla poleg dveb bataljonskih komandantom tudi dva najvišja funkcionarja »Cankarjeve brigade« namestn'k br'gad-nepa komandanta ir. načelnik njenega štana Enako pa je značilno tudi drugo priznanje namreč ono. da je Wlo med reukinr Komun sti. k so takrat odnesli glavo, tudi šest »političnih delavcev n kurrjev« Ti so torei tudi v tem primeru ostali zvesti svoji navad: Č;m so zaslutili nevarnost, so pustili svoje »tovariše« na cedilu in jo h-tro poo'hali Spet se je pokazalo, da smatra vsak komunističn partijec za svojo prvo dolžnost da reši sebe. Bi je jo naj se in padajo naj drugi, partijci <jj-mi pa morajo svoje »dragoceno« življenje žu vati. da bodo lahko nasìopii\ ko orde »od-čilna ura komunstične revoluc je«, do ta krat pa zganjali vedno novo topovsko krmo v k'.-r.iut> stične toi/vaiske oddelke
Gospodarsivo
Zapora židovskih trgovin v Budimpešti
Madžarski trgovinski minister je pred dnevi na mah odredil zaporo vseh židovskih trgovin v Budimpešti. Ta nenadni ukrep je imel presenetljiv uspeh, že odredba, po kateri morajo židje nositi na obleki židovsko zvezdo, je na začudenje budimpe-štanskega prebivalstva pokazala, kako veliko je število Židov v madžarskem glavnem mestu, še bolj očitno je to prišlo do izraza ob zapori židovskih trgovin. Prebivalstvo je šele sedaj spoznalo, da je mnogo ulic, kjer so bile prav vse trgovine v židovskih rokah. V sloviti Waitznerjevi ulici je po zatvoritvi židovskih trgovin ostalo odprtih le pet trgovin. Tudi na Rakoczyjavi cesti se lahko preštejejo še odprte trgovine na prstih obeh rok. Prav v centru mesta je bilo največ židovskih trgovin.
Trgovinski minister Kunder je v zvezi z zaporo židovskih trgovin izjavil, da je s tem napravljen konec židovskim mahinaci-jam na blagovnem trgu. Ugotovljeno je bilo, da so židje kupičili blago in ga odtegovali potrošnji, kar je škodovalo državni obrambi in vsemu gospodarstvu. Po ugotovitvi blagovnih zalog zaprtih židovskih trgovin, ki so zaplenjene, bo to blago po izjavi ministra dano na razpolago madžarskim trgovcem Zaprte židovske trgovine bodo lahko prevzeli madžarski trgovci, ki imajo potrebne strokovne izkušnje.
V zvezi z zaporo trgovin poudarja bu-dimpeštanski list »Magyar Szo«, da je v Budimpešti še preko 100 židovskih tiskarn, ki nadalje obratujejo. Te tiskarne dajejo Židom možnost, da vsak čas nadaljujejo podzemeljsko rovarjenje, saj lahko v teh tiskarnah ne glede na cenzurne predpis? tiskajo letake. Pričakovati je, da bo v kratkem tudi tako delovanje Židov onemogočeno.
Angloameriški valutni sporazum
Kakor smo že kratko poročali, je angle&i zakladni minister sir John Anderson v angleški spodnji zbornici sporočil, da je prišlo do prvega rezultata dolgotrajnih valutnih pogajanj med britskimi in severnoameriškim finančnimi eksperti in da bo vsebina sporazuma istočasno objavljena v Londonu in Washingtonu. Ob koncu preteklega tedna je prišlo do objave nekaterih podrobnosti. K temu valutnemu načrtu, čigar avtor je židovski finančni minister MoTgenthau, poroča »Völkischer Beobachter« naslednje podrobnosti-
Pogajanja za ta svetovni valutni načrt 6o trajala leto dni in je v zadnjih šestih mesecih po osnovah Mprgenthaua pri sestavljanju načrta sodelovalo okrog 100 strokovnjakov iz 30 držav. Iz izjav v obeh angleških zbornicah je razvidno, da se je Velika Britanija sprijaznila z odločilno kontrolo vseh valut od struni Zedinien'h držav Take bi Židje iz Wall Stre-eta v primeru zavezniške zmage vsem narodom prednisovali obseg njihovega gospodarskega udejstvovanja in njihove oskrbe z dobrinami. Merilo za to udejstvovanje b bilo podano zgolj z debroimetjem pr; predvideni mednarodni valutni banki, ki bi sama imela v rokah dostop k najvažnejšim surovinam in živilom.
Predviden je svetovni valutm fond v viš ni 8 milijard dolarjev ki bi se pri poznejšem vstopu drugih držav povečal na 10 nrlijard Delež Zedin'enih držav pri tem fondu bi znašal 2 5 do 2.75 milijarde do'ariev delež Anglije 1.25 milijarde in de'ež Scv;etske zveze 1 m'üijnrdo dolarjev. Predvideno je da bi vsaka država de' svojega deleža vplačala v zlatu. Na ta načm fr lahko Zedhrene države koristno imOTabile de! svojih zlatih rezerv, ki znašajo sedaj 21 miljard dolarjev Iz tega fonda bi vsak? država dobivala devize le v omeienem obsegu.
Narod k: je lahko še tako de'aven in priden, ne bi mogel potemtakem nikol; doseči večj; delež v svetova izmenjavi dobrin kakor
Igrala hi za šusnls«, mast, salam 5 • • •
(ali sonet o Knj'žni tomboli.)
Dva iwso'-a že beremo reklamo, ßa Kniif na bo se tombola vršila. Izbrancev naših dela bo delila; med njimi so izbrali: Ilko—damo.
Premnog je kupil srečko eno t&nto. L.iublji ačanka je rada odvrnila: »še nikdar nisem tombole dobila: igrala bi za ftnnko, mast. salamo...!«
Je skoro že pred durmi STOMI maj, te dan, zvečer, bo žrebanje pričelo: doma boS gledal, če zadel si kaj, —
ne bo na javnem trgu ljudstvo vrelo, ko v dobrih časih je popoldne oelo... a knjig vesel bo vsak. Se — otročaj!
je predvideno. Svetovna trgovina bi postala nekak monopol ameriških finančnikov, ki so si zasigurali tud; možnost omejitve kmetijske proizvodnje v posameznih deželah, kar bi Evropo tudi v pogledu prehrane spravilo v odvisnost Zedinjenih držav Znižanje ali zvišanje vrednosti valute bi bilo dopustno samo z dovoljenjem svetovnega valutnega fonda in le v manjšem obsegu, kar je naperjeno zlasti proti Angliji, ki je hotela imeti bolj proste roke v pogledu devalvacije valute in deseči zboljšanje konkurenčnih možnosti na svetovnem trgu z devalvacijo valute. Zedinjene države Brtski imperij in Sovjetska zveza, ki predstavljajo samo eno tretjino prebivalstva na zemlji, bi imeli večino v valutnem fondu in s tem tudi možnost predpisovati drugim narodom obseg gospodarskega udejstvovanja. Ker imajo v denarnem sistemu teh treh držav židje odločilno besedo, bi pomenila taka ured tev napad na gospodarsko prostost vseh narodov.
GOSPODARSKE VESTI
= Statistika Zavoda za socialno zavarovanje. Zavod za socialno zavarovanje objavlja podatke o gibanju članstva v mesecu marcu t. L V tem mesecu je bil pri zavodu samem in pri bolniški blagajni trg. bolniškega in podpornega društva zavarovan 23.901 delavec, to je za 340 več kakor v februarju in za 903 več kakor v januarju. Od celotnega števila zavarovancev je odpadlo na sam zavod 19.361, na bolniško blagajno TBPD pa 4540. Odstotek bolnikov je nekoliko popustil na 2.92% Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki je znašala v januarju 28.05, v februarju pa 28.88 lire se je v marcu dvignila na 29.58 lire. Skupna dnevna zavarovana mezda pa je narasla od 645.200 odnosno 680.350 na 706.900 lir. Najbolj se je v marcu povečala zaposlitev pri gradnjah nad zemljo, in sicer od 1381 na 1552 delavcev. število zaposlenih delavcev pri gradnjah železnic, cest in vodnih zgradb, ki je v prejšnjem mesecu znatno naraslo, je v marcu za malenkost nazadovalo na 1869. V kovinski industriji je zaposleno delavstvo naraslo od 1084 na 1131, v javnem prometu od 941 na 1013, v teksti ini industriji od 622 na 694, v industriji za predelovanje usnja od 499 na 514, v lesni stroki od 903 na 944 itd. Za malenkost je nazadovala zaposlenost v pap'rni industriji, v usnjarski industriji, v živilski industriji, v tobačni Industriji ln v oblačilni industriji.
= Obvezno označevanje cen za vse po-trošne predmete v Nemčiji. 2e vrsto let obstoja v Nemčiji predpis, po katerem se morajo cene najvažnejših potrošnlh predmetov v trgovinah vidno označiti. Z novo naredbo nemškega državnega komisarja za cene, ki stopi v veljavo 1. julija t. 1., se ta dolžnost označevanja cene razširi na vse blago, ki se prodaja v detajlnih trgovinah. K tej na-redbi bo izšla v kratkem še izvršilna na-redba.
= Na Hrvatskem so nvedli dovolilnice za nakup radijskih aparatov. Na podlagi odredbe hrvatskega glavnega ravnateljstva za javni red ln varnost se smejo odslej novi radijski aparati in žarnice za radijske aparate prodajati samo na podlagi posebne dovolilnice, ki jo izda pristojno policijsko ravnateljstvo. Vsi trgovci z radijskimi aparati so morali prijaviti svoje zaloge. Tudi za nakup starih radijskih aparatov od zasebnikov je potrebna posebna dovolilnica pristojnega policijskega oblastva.
= Kriza v lesnem gospodarstvo na Slovaškem. Zaradi političnih dogodkov v Italiji ob koncu l-nskega leta se je slcr-aški izvoz lesa občutno zmanjšal, ker je zaenkrat odpovedal izvoz v Italijo. Na slovaškem lesnem trgu se že kažejo posledice tega najnovejšega razvoja. Tako moraio lesno-industrijska podjetja deloma izdelovati blago za zalogo. , ker raznih vrst tehničnega lesa trenotno ne morejo prodati. V krogih slovaške lesne industrije upajo, da bo prišlo do olajšanja s povečanim Izvozom v Nemčijo. Zato z zan man jem prčakujejo, kaj bodo prinesla nemško-slovažka trgovinska pogajanja, ki se bodo v kratkem pričela.
= Raeiondranje kruha na Portugalskem.
Zaradi nezadostnega dovoza iz prekomor-skih držav je bila Poortugalska primorana uvesti racioniranje kruha. Racioniranje so najprej uvedli v Lizboni, kjer je določen dnevni obrok belega kruha na 186 gramov; za isti odrezek se dobi 295 gramov črnega kruha.
= Američani skušajo dobiti kontrolo nad italijansko noVčanično banko. Badog-hjeva Južna Italija postaja vedno bolj gospodarska kolonija severnoameriškega ve-lekapitala, id se skuša v zadnjem času polastiti tudi delnic zavoda Banca d'Italia V Južni Italiji so se pojavili agenti neke ameriške finančne skupine, ki kupujejo delnice zavoda Banca dTtalia. Gre predvsem za velike pakete teh delnic, la so že desetletja v rokah nekaterih južne italijanskih rodbin. Vso akcijo vodi ameriški žid Italijanskega rodu Nuzzolese, fis je bil doslej svetovalec v italijanskih za-flevah pri newyorgkem zavodu »National City Bank ot New Tortcc
Kundmachungen der Ernähnmgsanstalt
Zuteilung von Handarbsiter-zulagekarten (RD) in der Stadt Laibach
Für alle Personen, die Ha ndarbeiterzu-lagekarten (Langarbeiter) beziehen, müssen die Arbeitsgeber in der Zeit vom 1. bis einschliesslich 6. Mai 1- J. Anmeldungen vorlegen. Diese erfolgen auf einem halben Bogen Kanzleipapier in Z wie schrift und haben folgende Daten zu beinhalten: Anschrift des Unternehmens, das den Arbiter anmeldet, Vor- und Zuname des Arbeiters, Name des Vaters, Geburtsdaten (Tag, Jahr und Monat), der Name des Familienoberhauptes des Wohnungsgebers, genaue Beschreibimg der vom Arbeiter durchzuführenden Arbeit, die Zahl der wöchentlichen Werkstunden und die Unterschrift des Arbeitsgebers. Arbeitsgeber, die mehrere Arbeiter beschäftigen, haben diese in einem Verzeichnis anzumelden. Bei Taglöhnern und Taglöhnerinen ist auch die von ihnen zu bestellende Fläche anzugeben.
Die richtig ausgefüllten Anmeldungen haben die Arbeitsgeber beim Städtischen Versorgungsamte im Batapalast vorzulegen.
Personen, die in der festgesetzten Frist die Anmeldungen nicht eingelegt haben, bekommen für den Monat Juni keine Zu-lagekarten RD.
Vor allem werden Hausgehilfinen, Hausmeister und -meisterinen in Häusern mit weniger als 10 Parteien. Bedienerinen mit weniger als 36 Wochenwerkstunden, Köche und Köchinen, Gartenbesteller zu eigenem Nutzen, Techniker, Magazinäre, Aqui-sltäre, Inkassanten, Handelsgehilfen und Torwarte ohne Nachtdienst aufmerksam gemacht, keine Anmeldung vorzulegen, da ihnen nach der bestehenden Verordnung keine Zulagekarten zukommen.
01r/es£l£a »Frevsda«
Prijave za dodatne nakaznice ročnih delavcev v Ljubljani
glede prejemanja dodatnih nakaznic za ročne delavce RD) v mestu L j ub 1 j a n i.
Za vse osebe, ki prejemajo dodatne nakaznice za ročne delavce RD. bodo morali delodajalci v času od 1. do vključno 6. maja t I. vložiti nove prijave. Te prijave morajo biti spisane na pol pole panirja pisarniške obi ke v dvojniku in morajo vsebovati naslednje podatke: naslov podjetja, ki delavca prijavlja, ime in priimek delavca, očetovo ime. rojstne podatke (dan. leto in mesec), ime družinskega glavarja, pri katerem stanuje, stanovanje delavca, točen opis dela. ki ga delavec opravlja, število tedenskih delovnih ur in podpis delodajalca. Delodajalci, ki zaposlujejo več delavcev, jih morajo jarijaviti na enem seznamu. Pri dninarjih in dninaricah je treba navesti tudi površino polja, ki ga obdelu-jejo.
Prijave, spisane z zahtevanimi podatki, bodo delodajalci vlagali na Mastnem pre-skrbovainem uradu v palač. Bate. I. nadstropje.
Osebe, ki prijav v določenem roku na bodo vložile, ne bodo prejele dodatnih nakaznic RD za mesec junij t. 1
Opozarjamo predvsem služkinje, hišnike in hišnice v hišah z manj kot 10 strankami, postrežnice z manj kot 36 delovnimi urami tedensko kuharje in kuharice, obdelovalce vrtov za lastno gospodarstvo, tehnike, skladiščn ke, akvizitorie. intasante, trg. pomočnike in vratarje brez nočnih služb, da naj ne vlagajo prijav, ker jim v smislu izdanih predpisov dodatne nakaznice ne pripadajo.
Odrezlc! živilskih ia tobačnih rrekassii«
Mestni preskrbovalni urad bo cdrezke nakaznic vseh racioniranih živil in tobaka za mesec april prevzemal v sobi št. 8 v IL nadstropju Mestnega doma. tako da pridejo med uradnimi urami od 8. do 10. dopoldne ln od 15. do 17. ure tudi popoldne (razen soboto popoldne) na vrsto prodajalci po naslednjem redu:
Peki z začetnicami A do J dne 2. maja, z začetnicami K do Pi dne 3. maja in peki z začetnicami Pl do 2 dne 4. maja.
Trafikanti z začetnicami A do Km dne
5.	maja, z začetnicami Ko do Pi dne 6. maja in trafikanti z začetnicami Pl do 2 dne 8. maja.
Trgovci z začetnicami A do Be pridejo na vrsto 9. maja, z začetnicami BI do F dne 10. maja, z začetnicami G do I dne 11. maja, z začetnicami J do Ka dne 12. maja, z začetnicami Ke do Kc- dne 13. majat, z začetnicami Kr do Lo dne 15. maja, z začetnicami Lu do Ma dne 16. maja trgovci z začetnicami Me do konca te črke pa pridejo na vrsto dne 17. maja. Nadalje pridejo na vrsto trgovci z začetnicami N do Pe dne 22. maja, z začetnicami Pi do Ra dne 23. maja, z začetnicami Ro do še dne 24. maja, z začetnicami šk do U dne 25. maja in naposled trgovci z začetnicami V do 2 dne 26. maja.
Nabavljalna zadruga drž. železničarjev bo oddala svoje odrezke dne 27. maja.
Po gostinskih obratih nabrane aprilske odrezke bo mestni preskrbovalni urad prevzemal v sobi št. 9 v n. nadstropju Mestnega doma tako, da pridejo na vrsto 2. maja obrati z začetnico A, 3. maja z začetnico B, 4. maja z začetnicama C in
6,	5. maja obrati z začetnimi zlogi Da do De. 6. maja z začetnimi zlogi Do do konca te črke, 8. maja z začetnicama E in F, 9. maja z začetnico G, 10. maja z začofenico H, 11. maja z začetnicama I in J, 12. maja z začetnimi zlogi K do Km, 13. maja z začetnim zlogom Kon do konca te črke, 15. maja z začetnico L, 16. maja z začetnico M, 17. maja z začetnicama N in Ö, 22. maja z začetnico P, 23 maja z začetnico R, 24. maja z začetnico S, 25. maja z začetnico š, 26. maja z začetnicami T, U to V ter naposled 27 maja gostinski obrati z začetnicama Z in 2.
Vsi odrezki morajo biti žigosani s Stam-piljko trgovca ali gostilničarja. Vsi naj se natanko ravnajo po tem razporedu, obenem jim pa priporočamo, naj ta razpored izrežejo ln shranijo, da ne bo zmede in nepotrebnih potov.
Držite se navodil službujočega organa! S tem. da si ga prevaril, ko te je napotil v zaklonišče, pa si mu za hrbtom ušel, nisi škodoval njemu, pač pa se lahko zgodi, da sebi.
Kronika
•	Arditi so odšli na boječe. Iz Rima poročajo, da je prva stotiiija aróiiov te dni odr.niia na italijansko bojišče. Pr. paho-iu jih je pozdravil in sprem-i na postajo pod-tajnk fašistične republikanske stranke Pizzirani.
« Mafctop proni učiteljstvu v Argentili.
Državni tajnik argentinskega prosvetnega ministrstva je oiredil, da bodo s prensKavo vsega učiteljstva, ki se bo iaziezala na kakih 40.000 članov, vrgli iz tega stanu vse komuniste. Preiskava se je že začea. ter se bavl s strokovnim znanjem, moralnim obnašanjem ui s socialnim udejslvovanjem.
•	Kako je zdaj v Odesi? Turški novinarji v posebnih člankih opisujejo usodo romunskih beguncev, ki so morali na vrat na nos zapustiti Odeso, preden jo je zasedla, sovjetska vojska. V Odesi je zavladala laico j po ruskem "korakanju lakota ter je zmanjkalo živil. Cele mestne četrti je uničil ogenj in preostali prebivalci nimajo niti varne strehe, ki bi jim ščitila glavo.
•	Smrt pod drevesnimi debli. V Pregradu na Tirolskem je bil 4iletni drvar Janez WoLfartstätter zaposlen pri nakia.ianju hlodov. Nenadoma se je skupina hlodov sprožila ter zmečkala delavca, ki je kmalu po nesreči umrl.
•	Senzaci°nalna tatvina draguljev. List »Stockholms Tldningen« poroča o senza-donaJni tatvini v nedeljo zvečer v vili ruskega kneza Beloserskega pri New Yorku. Knez je bil s svojo ženo pri prireditvi potnikov bivšega švedskega pamika »Kungs-hclma«. Slučajno je nekaj detektivov vi delo, kako je z okna vile skočil moški, ki so ga po težavnem zasledovanju naposled le ujeli V njegovih žepih so našli mnogo draguljev, med nj'mi biserno ogrlico, vredno 50.000 dolarjev, in smaragdno ogrlico, vredne 40-000 dolarjev. Ugotovili so, da je ba tat Šved in da ie bil prej mornar na ladji »Kungsholm«. Kneza in njegovo ženo "je spoznal na prejšnjih vožnjah na tem parniku. Knez Beloserski se je novembra Ta»}. poročil z neko milijonarsko hčerjo. Mornar je to vedel ter je Izkoristil knezovo odsotnost m veliko tatvino draguljev.
fe L
j
&
n,— Hov grob. V visoki starosti 73 let je v Grčerevcu pri Rakeku umrla ga. Ivana Matiči«. rojena Istenič. Za njo žalujejo rodbina Matičič in drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo dobro mater apremiH v soboto ob 9. na župnijsko pokopališče v Planini pri Rakeku. Pokojfii naj bo ohranjen blag spomin, njenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
o— Za doktorja tehničnih ved je bil pro-jtaCT^ran danes na ljubljanski univerzi g. teg. Drago Matanovič, asistent na zahodu za elektrotehniko. Čestitamo!
u— April se poslavlja s hladnim vre-merom. Tudi še v četrtek ves dan je bil hladen veter in se ozračje ni moglo ogreti, čeprav je zlasti v opoldanskih urah sonce prijazno sijalo. Toplomer je zabeležil komaj 15.3» C. Bilo je prav neprijazno vreme kakršno je pa tudi potrebno zlasti v pomladnem času, ko je drevje v največjem iwJxrTOta. Cešnjevo cvetje se je ob hladnem vezani Se precej osulo in že mineva ta čudoviti kras naših vrtov, k! je zlasti letošnjo pomlad tako bujno poživil ljubljanske vrtove. V no<9 na petek se je ozračje orniate, je pa še nadalje ohlajeno, saj smo davi sabeležm komaj 3.5° C. Barometer, se je dvigu?! že precej visoko, je čez nd8 malce padel, vendar kaže, da bomo za nedeljo spet imeli prijetno vreme. Ako bo v nedeljo večer jasno, bodo opazovalci neba lahko motrili redek nebesni pojav: ob 23.31 sedanjega letnega časa bo Luna pokrila planet Jupiter in bo ta izredni mrk bržčas Viden tudi pr} nas.
»— Mladh» in naš park. ve*3crat se je ■xée&ti v listih kak priiatrij našega park« in oposorii. csi mora prebivalstvo samo varovati arpe rta. snago in udobnosti našega Tivolija, ki bolj kakor kdaj koli premnogim ljudem «feti kraj prijetnega odmora po delu, otrokom tx premalo zračnih in sončnih stanovanj pa naravnost zdravstveno zavetišče. Zal da v časa ko se povsod do neskončnosti besediči o »soc'alnem« in »socialnosti«, ni v mnogih !?odeh niti toliko resničnega socialnega čuta, da bi respektrraii in varovali javne naprave, kj i so vendar skupna iast Posebej pogrešamo «ucraino vzgojo pri nekem delu naše meščanke mladine. Dejstvo je, da se prava in pristna •ocialnost kaže n e v širokoustnih fraizah ki jfti kdo papagajsko ponavlja za raznimi agi-taf'wfu marveč v drobnih dejanjih, na videz malenkostnih oz'rih, v nevažnih socialnih stvareh vsakdanjega življenja Ze večkrat je büo omenje»io vandalsko uničevanje cvetlic, klopi iu drugih naprav, ki služijo olepšan ju javnega parka in njegovemu udobju. Taka dejanja izvirajo iz osebne objestnosti in so izrazito nesoc:aIna. Prav tako smo prijatelji
paifca 0|iniffi, da nekateri
vseh opazovalcev izživljajo svoje junaštvo tako, da v čolnu preganjajo uboge labode; nekoč je bil mlad človek tako vzgojen da se je hotel prikupiti dekletu kako drugače, ne pa s takim nedostojnim nagajanjem nemi živali. Včeraj zjutraj sem opazil dva mladca, oči v idno iz »boljše hiše« in študenta, kako sta skušala iz gole. neumne objestnosti — kaj drugega b pač hotela? — poškodovat' žioo, ki je razpeta ob ribniku, da varuje otroke pred vodo Tudi ta razposajenost in morda celo podivjanost ni v teh časih važna, je pa značilna, ker kaie pomanjkanje sleherne vzgoje za skupnost. Tak objestnež misli, da si lahko vse dovoli, če n'. v bližini nikogar, ki bi ga zgrabil za vrat. Pozivamo našo mladino, da kaže svoio socialnost in kulturo tudi v stvareh ki zahtevajo samo nekoliko vkroče-nosti in ozira do skupnosti Šola in starši pa naj bi vplivali tudi v tem smislu na dorašča-jočo mladino. Mlad: ljudje naj svoje razpoložljive energije uveljavljajo v koristnejše namene! — Prijatelj parka.
u— Za pomočnice (-ke) za hišno prvo pomoč ob letalskem alarmu se bo pričel 13. tečaj v ponedeljek i. maja oi 17.30 do 19. Predavanja bodo v sejni dvorani mestnega županstva z dohodom poleg trgovine mestne elektrarne. One udeleženke tega tečaja, ki bi bile po 17.30 še zaposlene, naj prosijo svoje delodajalce, da jim omogočijo za te dni o pravem času prihod k predavanjem. Ob tej priliki znova opozarjamo, da sprejema prijave za prihodnji tečaj vodstvo zdravstvene zaščite v mestnem fizikatu v Mestnem domu.
u— Oddelek za deklamactjo na šoli Glasbene Matice, ki ga vodi prof. Osip šest, bo imel javno produkcijo v petek 5. maja ob pol 19 v frančiškanski dvorani. Na produkciji bolo nastopili gojenci pref. šesta, ki so z velikim uspehom konec minulega šolskega leta priredili podobno prireditev v frančiškanski dvorani tn želi splošno priznan uspeh. Natančen spored bomo javili jutri, opozarjamo pa občinstvo, ki se zanima za nastop mladega igralskega naraščaja, da so vstopnice že v predprod&ji v knjigami Glasbene Matice.
u— Učite se strojepisja! Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče. Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji (dnevni in večerni) pričenjajo 1., 2., 3. in 4. maja. — Pouk je dopoldne, popoldne aH zvečer po želji obiskovalcev. Moderna stro-jepisnica, desetprstna metoda. — Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče » Christo fov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Srednješolcem-lkam in posebej viso-košoloem-lkam priporočamo, da izkoristijo svoj prosti čas za priučitev strojepisja! —-Praktično znanje, vsakomur vedno koristno. Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji pričenjajo 1-, 2., 3. in 4. maja. Učne ure po želji obiskovalcev. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti; Trgovsko uč l:,šče Chrf-stofov učni zavod, Domobranska 15.
u— Gospa Karta Modic daruje v počastitev spomina pok. gdč. Romane Vašlč 100 lir za Dom slepih.
štajerskega
Inozemd se m» smejo muditi v obmejnem pasu. šef civilne uprave za Spodnje štajersko je z dekretom od 4. aprila letos proglasil Spodnje štajersko za obmejni pas v smislu določb o obmejnem ozemlju. Po novih določbah se ne sme noben uiozemec zadrževati v obmejnem pasu brez posebnega dovoljenja. Takšno dovoljenje se vpiše pred dopotovanjem v obmejno cono v potno dovolilnico. Skozi obmejni pas smejo potovati brez posebnega dovoljenja samo takšni mozemci, ki uporabljajo javna prevozna sredstva ne da bi jim bilo treba prestopiti.
Nad 700 strokovnih predavanj o kmetijski proizvodnji v vojnem času je pojasnjevalo štajerskemu prebivalstvu namene in dlje sedanje vojne. V vseh večjih krajih so bila takšna zborovanja, na katerih so govorniki dopovedovali kmetom, kakšne so njihove naloge v petem letu vojti«. Posebno so govorniki pr poročali proizvajalcem, naj sade več krompirja pa tudi zelenjave. Poudarjali so potrebo po večji oddaji mleka, kar bo povečalo tudi proizvodnjo masla.
Odlikovanja. Vojak Božidar Bezenšek iz mariborske okolice je bil odlikovan z železnim križcem 2. razreda. Prav takšno odlikovanje sta prejela tudi desetar Franc Frece iz Sv. Lenarta in grenadir Egon Ko-kolj.
Ranjenci so obiskali radvanjska dekleta.
Pred dnevi so imela dekleta v Radvanju razveseljiv obisk. K njim se je pripeljalo v goste 30 ranjenih vojakov iz mariborske rezervne bolnišnice. Dekleta so sprejela ranjence pri pogrnjenih mizah, ki so bile okrašene s pomladnim cvetjem. Za razvedrilo je skrbela domača godba, vmes pa so se oglašale vesele popevke.
_________ _ t pm m. i
m. je nastopna v Maribora Juta Gtlbertso-va, članica mariborskega gledališča. Pevko je spremljal na klavirju pro*. Herman
Frisch.
Koncerti v trboveljskem okrožja. Glasbeni ravnatelj Konrad Steckl je s svojim simfoničnim koncertom priredil nastope v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. Vse te prireditve so bile dobro obiskane.
Z Gorenjskega
Obdarovanje vojak«v v Radovljici. Na
letošnji Führerjev rojstni dan 6o pr.redilj v Radovljici domačo slovesnost na kateri so bili člani policije, orožnistva in oborožene sile obdarovani z raznimi darili. Akcijo za obdarovanje je sprožil višji skupinski vodja Ladstätter.
Zborovanje Rdečega križa v Celovca.
Novi okrožni vodja celovške podružnice nemškega Rdečega križa dr Herbst je sklical za torek 25. aprila veliko zborovanje, katerega so se udeležili poleg drugih funkcionarjev tudi predstavniki vojske. Stranke in civilnih oblasti. Razpravljali So zlasti o ukrepih za zaščito pred letalskim; napadi.
O osnovah in nalogah politike naseljevanja je govoril v četrtek 27. aprila v Celovcu dr. Hans Altrichter. Bilo ie to šesto predavanje. k; jih prireja: urad za ljudsko zdravje v zvezd z ljudsko univerzo v Celovcu
Trikrat ranjen, dvakrat ad'tkovnn. Podčastnik Bertold Korenjak iz Spodnjega Ljubelja je že od marca 1940 na bojišču, kjer je bil trikrat ranjen. Za junaštvo, izpričano pred sovražnikom je prejel Korenjak najprej železni križec 2. razreda, sedaj pa je bil odlikovan še z železnim križcem 1. razreda
V Cel°vcu so umrli: 481etna Ida Renin-ger, ž sna hotelskega nameščenca; 461etni pomožni delavec J. Moser; 721etna mizarjeva žena Terezija Zdolšek tn 771etna baronica Ida von Sterneck.
BeSe&nšca
KOLEDAR: Sobota, 29. aprila: Robert.
DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Akrobat Schö-ö-ö-n. Kino Sloga; Prijetih dan. Kino Union: švedski siavček. Kino Moste: Nenavadni dvoboj.
DEŽURNE LEKARNE Dane®: Mr. Suörük, Marijin trg 5; Mr.
Deu-Kfcainjsček, Gosposvetska c.; Mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) 31.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Sobota, 29. aprila, ob 18: Matura. Red Sobota.
Nedelja, 20. aprila, ob 15.: Slaba vest. — Izvem. Nastop ge Mie Kačlč-Kcširjeve. Cene od 24 Lir navzdol, ob 18.: Ognjenik izven. Cene od 24 Lir navzdoa.
FoÄorJev». »Matura« je ljubeznivo delce, ki je resnicoljuben odraz odnosov med neizkušeno mladino, ki podlega prvim življenjskim zanosom, ki zrelimi ljudmi, ki jim je poverjena vzgoja t« mladine ln ki jo vodijo vsak svojemu značaju odgovarjajoče. Delo ne bo zairimalo samo mladine in šolnikov, temveč vsakogar, kot spomTn na lastno mladcst.
Nastop ge. Mile Ka&č-Košlrjeve v Drami. V nedeljo ob 15. uri bo nastopOa v Anzengruberjevi igri »Slaba ve»t« v vlogi Gabrove Lizike Mila Košir-Kačtč. Občinstvu je znana po raznih nastop:h v manjših operetnih vlogah. Gospa je članica Radijske igralske družine in je nastopala popreje na raznih ljubljanskih diletantskih cdrh. — Opozarjamo, ca veljajo za to predstavo vstopnice, ki so bile kupljene za j Slabo vest« v nedeljo 23. t. m., ko se predstava zaradi alarmov ni mogla vršiti Predprodaja je v Operi.
OPERA
Scbota, 29. aprila, ob 18.: Melodije sro».
Izven. Cene od 40 Lir navzdol. Nedeljia, 30. aprila, ob 18.: Gorenjski siavček. Izven. Cene od 36 lir navzdol. •
Danes v soboto bo v Operi uprizorjena
priljubljena Gregorčeva opereta »Melodije srca« z istim razširjenim sporedom, jn zasedbo, kot je bCa na jubilejni, 25. predstavi, v četrtek: Mlejnikova, Čuden, Peček, Gorinškova, Barbičeva. M. Sanucin, Slav-čevia, Milčmski, Poličeva, Baukartova, Sancinova, P. Juvanova, P. Kovič, Koširjeva, Bajde. Dirigent: J. Gregore. Režiser: E. Frelih. Koreograf: ing. P. Golovin.
J. Massenet: »ManOn«. P© slovitem romanu Marcela Prevosta posneto dejanje
Kdo je še za OF?
V našem javnem mnenju opažamo v zadnjem času čedalje večje spremembe, Id so nadvse značilne, a povsem naravne. Navzlic temu je marsikomu nepojmljivo, da je nastopil tolikšen preokret v pogledih ljubljanskih meščanov na nekatere naše domače probleme. Zato se nam zdi potrebno, da na nekatere vzroke tega preokreta opozorimo.
Ko se je v naši javnosi pojavila prva, še zelo medla reakcija proti komunistični OF, ki si je le zaradi varanja ljudskih množic nadevala razne privlačne narodne označbe, so njeni agitatorji skušali omalovaževati pomen slovenskih protikomunističnih nastopov, ki so jih pripisovali ali »nazadnjaškemu kmetu« ali »politični reakciji« ali celo kar »izdajalcem našega naroda«, vendar najprej le posameznikom. Glede na svoje lažne trditve o »svobodni« in »množični priključitvi vsega slovenskega naroda« k OF si namreč niso upali priznati, da je nasprotno zares prostovoljen in zares množičnega značaja prav odpor teh ljudskih množic proti komunizmu. Zato so spočetka iskali krivce za čedalje bolj naraščajoči odpor ljudstva proti sebi samo v krogu tako zvanih »izdajalcev«, v katerega so po načrtu že v naprej postavili vse tiste Slovence, proti katerim je bala njihova »osvobodilna« borba dejansko naperjena
Kasneje, ko je protikomunistični odpor — zlasti na deželi — že prehajal v organizirano borbo domačinov proti komunističnemu terorju, so začeli polagoma prihajati na dan z drugo frazo iz svoje revolucionarne zakladnice: začeli so govoriti o »beli gardi«, s čimer so seveda še bolj odkrili svoje komunistične karte. Jasno je namreč, da bi s takšnim izrazom ne mogli označevati nasprotnika svoje borbe, če naj bi ta bila zares »narodna«, kakor so zatrjevali. Izraz »bela garda« pa je obenem odkrival tudi vso njihovo zadrego zaradi naraščar jočega odpora prebivalstva. V tej dobi so seveda dosledno še zelo omalovažujoče govorili o vseh svojih nasprotnikih, češ: Kaj pa pomeni ta ali oni Izdajalec! Ehi duhovnik več ali manj proti nam, to ne more spremeniti »odločitve« naroda, kl je z nami! En bankir več ali manj tudi ne! Prav tako nam stališče tega ali onega nazad-njaka ni merodajno! Kaj je vse to proti »strnjeni volji slovenskega naroda«, ki je »z nami«... ?
Toda stvari so se še nadalje razvijale za komuniste kaj neugodno in postajale celo lz dneva v dan vse bolj nevarne zanje. Odpor proti njihovemu neodgovornemu početju je bil čedalje bolj strnjen, samozavesten in organiziran. Naposled se je iz razbitin nekdanjih skromnih vaških straž ln zaradi ponovnih protinarodnih dejanj tolovajev razvila močna narodna vojska — slovensko domobranstvo, za katerim se je povezala večina slovenskega ljudstva Tedaj seveda ljudskega odpora proti sebi niso mogli več prikrivati niti svojim najbolj vnetim zaslepljenim pristašem. V zadregi so se spet zatekli k stari frazi o »narodnih izdajalcih«, da bi s tem oblatili pokret, ki je, drugače kakor njihov, vstal iz naroda za narodovo rešitev, še vedno pa so se med svojimi zapeljane! in zaslepljend bahali, da je »ves narod« z njimi, da je število pripadnikov komunističnih oboroženih krdel med
sta pr* redi la znana francoska Hbretista
Gill in Meilhac v štiri dejansko dogajamoe. Massenetova opera si je tekom česa, odkar jo izvajajo — od leta 1884. — pridobila vse svetovne odre. Dejanje pokaže usodo mladega dekleta Manen in njene ljubezni do Chevakerja des Griesuxa.
Qddajniska skupina Jadransko Prìmorj?
RADIO LJUBLJANA
SOBOTA, 29. APRILA
7.—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—0.: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30—7.40 poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem. in slov.), koračnica. 12. do 12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45 do 14.: Veseli zvoki za premor. 14.—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.: Pozdravi iz domovine; Radijski orkester in Komorni zbor, vodi D. M. šijanec. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini 17.15 do 18.: Drobni napevi. 18.45—19.00: Gospodinjska ura; Kristina Prijatelj: Mati in otrok. 19.00—19.30: Fantje na vasi pojo. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19.45—20.: Športni pregled. 20.—20.15: Poročila v nemščini. 20.15 do 22.: Veseli konec tedna. 22.:—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—23.: Kako je lepo, kadar plesat gremo.
tem riardalo na toliko ln toliko tisoč ln d»
proti tej premoči domobranstvo nič ne po* moj»- Vendar si niso upali več trditi, da gre le za »izdajalce«, kajti s tem bi metali kaj čudno luč na slovenski narod, Idi
naj bi bil po svoji ogromni večini samo —■ narod izdajalcev! Zato so se rajši zatekli k drugačnemu »šlagerju« in so govorili: »Teh par kmečkih domobrancev poiožaja prav nič ne spremeni, meščanstvo in izo-braženstvo pa je le z nami!«
Dolgo tudi to ni več držalo. Prišla je najprej božična protikomunistična spomenica, ki je tudi to prikazovanje postavila na laž. Podpisi na njej so jasno izpričali, da se je naposled tudi meščanstvo pofctavik» v strnjeno narodno ironto proti komunizmu. In da sta podeželsko in mestno prebivalstvo v tej fronti docela složni, je pokazalo nadaljnje podpisovanje spomenice, ki jo povsod zavzelo vprav plebiscitarni značaj.
Odslej komunisti pač niso mogli več varati niti sebe niti svojih zapeljancev, kajti njim nasprotna dejstva so bila preveč očitna, da bi jih mogli tajiti. »Njihovo« meščanstvo se je med tem tudi že lahko prepričalo o moči in vrednosti domobranstva kot pravega narodno-revolucionarnega pokreta, kakor so se o njegovi vojaški moči tudi že prepričali tolovaji po Dolenjskem. Zatekli so se še k poslednjemu »atiutu«, češ, res je, domobranstvo je danes faktor, ki ga moramo upoštevati, toda za njim ne stoji nihče izmed vidnejših Slovencev. Pa so jo zopet dobili krepko po glavi: v okviru akcije za »Zimsko pomoč« — ki je za dobrobit ljudstva storila več kakor vse ofar-ske »socialne« akcije in vsi komunistični »progresivni« socialni programi, katerih edini smisel je bilo rušenje vsega narodnega premoženja, da bi spravili ves naš narod v položaj največje »proletarske« revščine — je bila na programu tudi vrsta predavanj. In kdo so bili predavatelji za to plemenito delo v rokah nekomunistov? Sami vrhovi slovenskega kulturnega, političnega in gospodarskega delovanja! Val naši najboljši literati, znanstveniki, publicisti, predstavniki naših najvišjih kulturnih, gospodarskih in drugih obče narodnih ustanov so spregovorili svojo jasno in nedvoumno besedo popolne obsodbe komunizma ln njegovega zločinskega delovanja na slovenskem ozemlju!
Po vsem tem nastane za vsakega treznega Slovenca vprašanje, kdo je prav za prav sploh še za komunistično OF ? Naši kmetje? TI gotovo najmanj, saj i so nam to v zadnjem času dopovedali komunisti sami. Naši delavci? Ce pogledamo statistiko naših delovnih sil, potem moramo reči, da se je za tolovaje odločila doslej le prav skromna delavska manjšina, dočim je ogromna večina ostala »na tej strani barikade«. Naše uradništvo? Le poglejmo podpise na protikomunistični spomenici, preglejmo statistiko našega uradništva in presodimo, ali je to res ali ne. Ogromna večina našega uradništva je namreč ostala na svojih mestih, s katerih jih ni premamila nobena vaba v gozd, kakor se nihče izmed njih zaradi očitka, da »sodeluje s okupatorjem«, ni odpovedal svoji službi in svojim prejemkom iz »okupatorskih rok«... Naše ostalo izobra-ženstvo? Le preštejmo vse naše lite-rate, upodabljajoče ln likovne umetnike, znanstvenike, novinarje, publiciste Itd., pa precenimo, koliko jih je, ki bi raje blH »onkraj« kakor »toetran« komunistične barikade ? Naši vrhovi? Le poglejmo imena predavateljev, ki so se zvrstili v predavanjih za »Zimsko pomoč« ln katerih vsak je opredelil tudi svoje stališče do komunizma, pa smo si o tem lahko sami na jasnem.
Kdo je torej, M zares slovensko misli, sploh še za OF? Naše meščanstvo? Naši »boljši krogi« ali kaj vem še kdo? Le potrudimo se ob nedeljah v ljubljanske in okoliške gostilne in opazujmo trenutek vso to pisano meščansko družbo, pa si bomo na jasnem, kako zadovoljna je ta gospoda, da je lahko »na tej strani barikade« — pod zaščito domobranstva ki skrbi za njeno udobje in blagostanje.. * Komu od teh naših »buržujev« sploh na misel prihaja, da bi se izpod »domobranskega jarma« zatekel v — zlato komunistično »svobodo«?
Kdo je torej po svoji pameti tn svojem uren, da ne rečemo po svojem interesu, sploh še za OF? Radovedni smo, kje je še kak Slovenec izven tolovajskega terorja ki bi se tolovajem zares prostovoljno še vedno pridruževal. Tako zvane simpatije in čustveni izMvi nekaterih vetrnjakov, ki obračajo plašč po vetru, petičnikov, koritolovcev in koristolovcev in podobnih lovcev za svojim ugodjem nas ▼ tem pogledu resda ne motijo več, kajti njim je narod že davno dal pra-vilnejšo označbo: OR!	JMravko Jei
c
Obletnica smrti Riharda Jakopiča
I*red dnevi je minilo leto dn:, odkar nam je
ugrabila smrt enega najgenialnejših in najbolj reprezentativnih ustvarjalcev nele našega slikarstva. temveč celotne slovenske umetnosti in kulture: dne 21. aprila je za vedno omahnila roka velikana Riharda Jakopiča, mojstra in prvobortelja slovenske sodobne umetnosti, člana Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Stari red impresionistov je :zgubil z njim svojega najvrednejšega tovariša in vodnika, toda slovensko kulturno in umetniško občestvo s- je vklesalo najiniciativnej-šesa in najplodovitejšega duha najpomembnejšo osebnost v slovenski upodabljajoči umetnost v neminljivem in trajno živem spominu.
R hard Jakopič ie postal :z svoje človeške in umetniške ve!ič'ne svojemu narodu s'mbol resnično ustvarjajoče sile vir osrečujoče lepotne skladnosti, porok najplemenitejših nagibov in dejanj zmagovito kljubujočih stiskam ;n zablodam nevednosti nepoštenja in nizkotnost Jakopičeva človeška in umetniška borba je pomenila značilno usodo v javnem in splošnem narodovem življenju začrtane pori. ki sega preko zgolj osebnega interesnega doživetja v sfero nadrejene idejne usmerjenosti in v svet najglobljega človeškega obliko vanja Ob njegovih del'h se zrcali socialno mišljenje n čustvovanje one po malem nastajajoče in bolj in bolj po svoji lastni pravici in duhovni zakonitosti segajoče celote, (c je jela spoznavati v umetniški, duhovni :n znanstveni tvornost svojo 'astno življenjsko uprar vičenost in ki vsebuje zato vso radost in trpljenje vse razumevanje in razočaranje duhovnega vrednotenja stvari. Iz osrčja Jakopičeve
barvne magme je prikipela edinstvena moč
stopnjevane umetniške :n človečanske vizio-narnosti. podoba vsevprek poudarjene čistosti 'n dognanosti odrešujoče zamisli, ki je povzdignila vse enkratno, m'nljivo in nevidno življenje do himnično blaženega speva osrečujoče ljubezni, kakršna je lastna le umetniški dobroti in prosvitljeni čustvenosti. Jakopičeve pesniške apoteoze so izliv toliko oseb nih kakor splošnih čustev razpoloženja ki ga ie negovala njegova doba. njegova zemlja, njegov rod kot zgodovinsko povezana celota ob prebujajoči se pomladi slovenske umetnosti
Jakopičeva pomlad je pred durmi, misel o večno se prerajajočem živi jen iu izpolnjuje srca naših mladih, k; jim pomenijo utr'pi Jakopičevega in Cankarjevega človečanstva ooroštvo lepše bodočnosti, izpodbudo in oporo za dosego svojih ciljev Mlada slovensko umetnost ni več mogla slediti zunanji obk'kj impresionističnega individuaiizma in naukom preživelih smeri, sicer bi ne bila zvesta not ran iim ;n najvrednejšim načelom Resnice ;n Lepote svojega velikega vzormka in učitelja ki ni oznanjal mrtve črke utesnju jočega programa, marveč je ustvarja! neusahljivo živost iri spremenljivost obl'k trajnega in obenem večno se obnavljajočega toka vsebine končnih in najtrših življenjskih osnov. V tem smislu bo Jakopičeva umetnost vselej združena z ideali n gibanji novih generacij Mogočni 'zraz Jakopičevega barvnega doživetja ki n ma primere in ki ga sicer dojameš kot svoistvo samonikle umetniške osebnosti, je na drugi strani no svojem duševnem bistvu soroden duhu najznamenitejših oblikovalcev človeške prirode. njenih smotrov in sredstev Zgrešena je v nek: meri tudi domneva, da je Jakopičev filozofski in estetski nazor brez vsega odpravljen že s propadom časovnih pogojev ia enih zgodovin-
sko utemeljenih razmer, v katerih je deloval tudi Jakopičev slikarski, barvni in svetlobni t>im presi on !zem« Umetnikova pojava je predvsem vezana na stilno umetniški razvoj bolj tehničnih kakoT idejnih prvin, iz česar sledi, da lahko postanejo v nekem pogledu tudi Jakopičeva formalna ali oblikovna sredstva eno naihvaležnejših zhodišč novih slikarskih odkritij :n vir obnovljenih barvnih stremljenj še tudi tedaj, ko zavzame v ljudskem življenju :n v širokih plasteh zakoreninjena umetnost svoje nove dejne postojanke in se izživlja v drugačnih smereh.	•
Sonce pripeka bolj in bo'j. zemlja se polni in poletni žar bo kmalu zajel kipeče luči in sence v skrivnostno opojnost neskončnih barvnih prelivov, v eno samo igro naibujnejše Jakopičeve muzike, valujoče iz nežnosti davnih pravljičnih sanj v strasti ritma vesoljne resničnost.. Umetnkove trudne oči pa so se za vedno zaprle: premerile so življenje in svet in zaslutile zadnja spoznanja na koncu ugašajoče pesmi, kakor pravi njegov vrstnik in tovariš-pisatelj. Ali ni tako da živita še oba med nami, oba vel ka znanilca človeške usode ob izpolnitvi in razpletu naših najglobljih teženj?	—n—
Razstava slik Bare Remec in Jele Trnkoczy
V galeriji Oberane! se bo začela v nedeljo, 30. t m., razstava umetnišk h del akad. slika-rice gdč Bare Remec in ge. Jele Trnkoczy Razstava bo trajala 14 dni in bo odprta vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 2. do 7.
Gdč. Bara Remec je absolventka zagrebške akademije in je posebej znana ljubiteljem lepe knjige kot knjižna ilustratorka. Tako je med drugim ilustrirala pesniške prevode dr. T. Debeljaka iz Puškina Mickiewicza b Ka-
sprowicza. To pot bo razstavila olja (pokrajine. tihožitja) in nekaj grafike
Ga. Jela Trnkoczy je manj znana Sr-šemu občinstvu. Do&lej se je udeležila razstave naših umetnic v Jakopičevem paviljonu. To pot bo razstavila olja. večidel portrete
Na zan;mivo razstavo obeh slikark opozarjamo ljubtelje domače umetnosti
Zapiski
Ob obletnici Jakopičeve smrti je razstavil salon A. Kos v prehodu nebotičnika ,v svojem izložbenem oknu nekaj starejših ia novejših umetnikovih del: »žena z avbo«, »Sestrici«, »Sipine ob Savi« in »Begonije«. V počastitev spomina velikega mojstra slovenskega impresionizma in pdeg I. Groharja gotovo najpomembnejšega slikarja Riharda Jakopiča roj. 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943- je razstavljena umetnikova'busta, delo kiparja Francéta Smer-duja. V preurejenih izložbah Kosovega umetniškega salona ao na ogled tudi mlajša dela Jakopičevega najznamenitejšega učenca Francéta Pavlovca.
Stanko Prek, mladi slovenski skladatelj, ki se udejstvuje tudi kot kitarist in glasbeni pedagog, je pravkar dovršil svojo prvo simfonično skladbo »Notturno«.
Gledališki list prinaša v 15. števil« dramske izdaje razgovor z ravnateljem Drame C. Debevcem »Iz kramljanja o tekočih vprašanjih«. Ravnatelj Drame odgovarja na vprašanje, kako je načelno zadovoljen z dosedanjimi uspehi, kako sodi • uprizoritvah, ki so bile pripravljene v zadnjih mesecih, kaj mlsH o gledališkem ansamblu, o gledališki kritiki, o občinstvu L dr. O načrtih za bhžnje tedne pravi, da bodo Fuldovemu »Ognjeniku« sledila ftpan-ertra komedija Moreta »Dona Diana«, Schönherrjeva ljudska Igra »Zemlja«,
ßchillerjeva dolgo napovedana »Marija
Stuart« ln Casellova originalna, okultna igra »Smrt na dopustu«, verjetno tudi Se dve slovenski izvirni deli iz vrst mlajše in najmlajše Slovendke literarne generacije. V isti številki Je priobčena poleg Ko-vičevega članka o Fu Idi .in njegovi veseli igri »Kulturnikova izpoved« iz peresa dramaturga prof. Jenka Modra. Je t» satira na tiste, ki so krivi, da je gledališče prav ob slavnostnih predstavah pomembnih domačih del najslabše obiskano.
Skladbe Miroslava Smo« reškega» Mladi skladatelj Miroslav Smolinsky je pravkar izdal v lastni založbi tri Zborovske skladbe: za mešani Zbor »Slavčka« na besedilo Manka Golarja, za moški Zbor p» »Jek-lenlce« na Vodnikov tekst in »Pesmico o mesecu« na tekst Manka Golarja. Skia-datelj je v naši glasbeni produkciji novo ime. Njegove kompozicije kažejo resno stremljenje po kvaliteti ln rraznačujejo pot skladateljevega razvoja k samostojnejšemu glasbenemu izrazu. Skladbe priporočamo zborom, ki utegnejo z znatnim uspehom preizkusiti njih spevnost. Dobivajo ae v knjigarnah.
IAtinsbl slovar, Id ga teiatfa Institut m rimske študije v Rimu, bo obsegal za prvih 17 črte abecede 40.673 besed. Računajo, da bo celotno delo štelo okrog 60.000 besed.
Ta« univerza v Oslu al je ustanov«» Zavod za novinoaianstvo, kakor ga že hm jo nekatere univerze v Nemčiji. Za vodjo tega zavoda, ki bo goJD eno najmlajfih ved, je Ul imenovan dosedanji vodja narw*kega radija prof. Eivtnd.
Schabertova »Nedokončana simfonija« j« izäa v Skandinavski glasbeni založbi v Kjö-venhagmi z dopolnitvijo, ki jo je izdelal dao-rfci skladatelj Göby po Schubertoveen 6 m*b* nikam zapisanem osnutka.
Bwiiaiia Vasi£ f
T sedo opoldne je po kratkem, a hudem trpljenja omrk 721ctna višja uradnica poŠte "k telegrafe v p^ gospodična Romana Vasič. Pokojnica je bila najstarejša hči pok. okiaj-neea zdravnika dr. Ljudovika Vasča v Trebnjem. Službovala je pri postnem in brzojav-oradu v Novem mestu m ▼ Ljubljani biia kot odlična brzojavna uradnica, zgled-
Do marfiva. vestna in uslužna cenjena prj svo-jtti vodstvih in pri občinstvu. Kot strokovnjakinja je uvajala ženski poštni in brzojavni naraščaj, delala red po potrebnih podeželskih nracfvh in bila za svoje zasluge večkrat odlikovana. Po poino dosluženih službeni letih js 6početka leta 1926. stopila v pokoj vendar je delovala dalje na kulturnem m sociainem področju. Dolga leta je bila zastopnica svojih torarišic v odboru Zveze državnih uradnikov odbornica odnosno podpredsednica Splošnega ženskega društva v Ljubljani Marljivo ae je uveljavljala s svojim delom pri vseh različnih akcijah najstarejše jn najuglednejše ženske organizacije. Imela je velik krog znancev in prijateljev ne le v našem mestu, temveč tudi po deželi. — »Jutro« je 18. julija 5926 poročalo o nji: »Že od mladih let je gospodična Vasic ena najbolj požrtvovalnih narodnih delavk. Pod rajnim pref. Ivanom Vrhovcetn je več let nastopala na čitalni.Šfcem edm v Novem mestu in podajala posebno dobro tipe komičnih stark. Živahno je delovala tudi pri Družbi sv. Cirila in Metoda m jo izredno marljiva podpredsednica Splošnega ženskega društva. Da je razstava »Slo venska žena« letos (1926) tako lepo uspela, je v veiiki meri tudi njena zasluga.«
Postala je žrtev nesrečnega slučaja; na cesti «e jc spotaknila ob železu, ki je štrlel iz tal. ki se a padcem tako pretresla, da je obležala ie naposled oraria zaradi oslabelosti srca.
Msrfjivf la wtmà MfdU defanki sstms
ohranjen spomin. Njenim sorodni»« pa tod: mi kraftmo iskreno «ožaljei
SPORT
Igrali bodo...
...na igrišča Mladike na Kodeljevem jutri od pol 11. dalje
Jutrišnja nedelja — spet »enkrat« — ne bo brez športnega, sporeda, ki pa Je tokrat z Izjemo — kakor je izjemen že dogodek sem po sebi — določen Dia dopoldanske ure.
Zgodnja ura pomeni obenem, da ne gre aa prireditev širšega zanimanja, temveč za nastop dveh skupinic eporta željnih mlade-mčev, ki I*, ae kljub vsemu mrtvilu vsaj za aro ki poi radi predeli razvedrilu na zelenem polju. Da bomo bolj kratki, povejmo takpj, da sta se za nogometno tekmo v jutrišnjih dopoldanskih urah dogovorili enaj-storicl M°st in Mladike, dveh moštev, ki sta v letošnji na pol sezoni najbolj agüni, pa pil vsem tem le še nista trčili druga ob drago. O obeh je znano, da jemljeta nogometno stvar tudi v sedanjih skromnih razmerah kar ae dai resno, tako da utegne to srečanje kljub temu, da ne bo imelo nobenega glasnejšega odmeva, postati vendarle zanimivo. Mladika je znana po svoji lepi in pametni igri, igralci Most pa, ki se zdaj predstavljajo tudi z novim imenom ŠD Iztoka, so največ opravili zaradi svoje požrtvovalnosti in udarnosti.
Kdor hoče torej prisostvovati majhnemu športnemu vlctSku jutrišnje nedelje, naj se do pol 11 potrudi na igrišče Mladike na Kodeljevem!
•
Obvestila športnikom!
SD Iztok (Moste). Obvezen članski sestanek (za L moštvo) d revi ob 19. Zberemo se pred nekdanjim kino »Tivoli«. Vsi in točno! — Načelnik.
— SK Ljubljana. Vse igralce SK Ljubljane (predvsem tiste iz I. in rezervnega moštva) pozivam, da se zanesljivo udeleže obveznega treninga, ki bo jutri ob pol 10. na našem igrišču. Igrali bomo na dva gola. Načelnik.
Nespametni so oni, ki se smejejo tistim, ki se vestno drže navodil za zaščito pred letalskimi napadi, ker se ravno njim lahko zgodi, da bodo bridko obžalovali svojo neumestno junaštvo in vsevednost.
Po znaku alarma je prepovedano gledati skozi okna, postajali po balkonih, dvoriščih in vežah.
b Trsta
Btrna tatvina slanine na klavnici
Dva delavca sta v »oel na 8« novembra odnesla iz Prevo-
dovega skladišča nad 600 kg slanine
Ljubljana, 28. aprila
Mali kazenski senat okrožnega sodišča >9 v četrtek dopoldne razpravljal o obtožnici, ki Jo je drža vino tožilstvo vložilo zoper večjo skupino obtožencev, ki so v novembru lanskega leta zagrešili drzno tatvino slanine na klavnici oziroma Jo prodajali. V noči na S. novembra sta glavna obtoženca ukradla iz Prevodovega skladišča na klavnici nad 600 kg slanice, ki je bila last Ravnateljstva državnih gozdov. Naložila sta jo v 7 vreč in prenesla v klet Antona Paternostra, katerega brat mesar Josip Paternoster ju je že prej večkrat iz-podbujal, naj tatvino izvršita. Mož je Namreč domneval, da bo pri tem imenitno zaslužil Zato se ni ustrašil niti kazenskih posledic.
Bolj kakor tatvina sama je značilna slika, kakor jo je razkrita razprava, o bajnih dobičkih, ki jih imajo nekateri črnoborzi-Janci. Delavec Anton žbontar in mestni uslužbenec Ludvik Burnik, ki sta slanino ukradla, sta se je skušala čim prej odkri-žati tn zato nista zahtevala sorazmerno pretiranih cen, če upoštevamo takrat na črni borzi veljavne cene. Najboljše odjemalce sta našla v mesarjih. Anton Paternoster je je razpečal sam okoU 200 kg. Plačal jo je po 120 lir kg, prodal pa 50 kg mesarici K. po 190 Ur in mestnemu uslužbencu K. po 200 lir kg. Slednji jo je baje kupil za svoje tovariše. To ga ni oviralo, ča ne bi skušal tudi sam nekaj zaslužiti. Prodajal je slanino naprej po 220 lir kg. Mesar Z. jo je kupil od žbontar ja 118 1% po 120 lir kg. Prodajal jo je interesentom po 225 lir. Svojemu bratu je celo naročil, naj jo proda po 250 lir, če je mogeče. Po 120 lir kg je plačal slanino tudü mesar M.
Slanina je šla naglo iz rok v roke. Naslednji kupci so jo plačali zopet dražje. V nekaterih primerih je dosegla že ceno 245 do 250 lir kg. Tako so črnoborzijanci pri slanini zaslužili brez truda in dela 100%.
K sreči je po odkritju tatvine preiskava naglo našla pravo sled. Mnogo ukradene
Zatemnitev od 21. do $.
slamine je bflo zasežene, nedosegljivo pa je Je izginilo 345 kg. Državno pravobranilstvo je zahtevalo po maksimalnih cenah 9915.85 Ure odškodnine, razen tega pa še 60.000 lir, ker je moralo Ravnateljstvo državnih gozdov kupiti za svoje delavstvo nadomestno maščobo.
Glavna krivca delavec Anton žbontar in mestni uslužbenec Ludvik Bunrk sta krivdo v vsem obsegu priznala. Žbontar je tatvino zasnoval io. jo je izvršil v noči, ko je imel na klavnici nočno službo. Izgovarjal se je na svoje slabo materialno stanje. Bil je mnenja, <3a slanina nma pravega lastnika, ker je bila pred prevratom last italijanske gozdne miüce.
Krivdo Je priznal tudi mesar Paternoster. Drugi obtoženo! so se bramili večinoma, da niso vedeli, a3ä niso mogli vedeti, da imajo opravka z ukradeno slanino. V začetku bi moralo na zatožno klop 12 obtožencev. Pet pa jih je bUo amnesttranih Ker sta dva izosttala, Je v četrtek senat odločal o krivdi peterice.
Val so bili spoznani za krive. Zbontàr, Burnik in Paternoster po § 316 kaz. zakona tn čl. 7 uredbe o cenah, mestni uradark K. po čl. 7 uredbe o cenah in mesar Z. po
§ 333-2 kaz. zakona in čl. 7 uredbe o cenah. Žbontar je bil obsojen na 11 mesecev strogega zapora in 1000 Hr denarne kazni, ki se nadomesti v primeru neizterljivosti z 20 dnevi zapora. Častne pravice izgubi za dobo 1 leta, Burnik je bil obsojen na 9 mesecev strogega zapora in 500 lir denarne kazni ali 10 dni nadomestnega zapora. Častne pravice izgubi za dobo 1 leta. Paternoster je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora in 1900 lir denarne kazni ali 38 dni nadomestnega zapora. Častne pravice izgubi za dobo 1 leta. Mestni uradnik K. je bU obsojen na 1 mesec zapora in 1000 lir denarne kazni ali 20 dni nadomestnega zapora, pogojno za dobo 3 let. Mesar Z. je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora in 2900 lir denarne kazni ali 82 dni nadomestnega zapora, pogojno za dobo 3 let. Paternoster > in mesar Z. morata plačati vsak po 1000 lir povprečnine.
Detae omejitve v prometti. Tržaški župan objavlja, da je do nadaljnjega prepovedan promet po ulici Pabdja Severa v višini ulice RomanJa k vojaški bolnišnici, po N'ški ulici, po Carducci jevi ulici ob križišču z ulico Fabija Severa ter po ulicah Cicerone, Beccaria in Regina Margherita-Po teh ulicah gredo lahko samo osebe, ki bivajo na tem mestnem področju in ki bodo imele posebno dovol lnico tržaške kve-sture. Njihov dohod bo mogoč le ob prehodih v Niški ulici, v ulicah Beccaria tn Cicerone ter ulici Fabija Severa. F'lovija bo lahko vozila po Niški ulici, vendar brez postanka. Vožnja skozi omenjeno ulico in ulico Fabija Severa je prosta le za nemška avtomob'lska vozila.
Ohr o tei živil v maju. V smislu sporočila tržaškega prehranjevalnega ravnateljstva prejmejo potrošniki tržaške pokrajine in občin dela Istre v maju po 2 kg testenin, 1 kg riža, pol kilograma sladkorja. Objava glede maščob še sledi.
Razdeljevanje jajc z« bolnllte. Te dni prejmejo bolniki v Trstu jajca po 4 lire komad.
Prodaja rib. Direktna prodaja rib občinstvu, ki je bila doslej v veljavi na tržišču v Barkovljah, odslej ne bo več dovoljena. Tudi tukaj bo prodaja rib smotrno urejena in v skladu s predpisi, ki so veljavni za prodajo rib v osrednji tržaški ribarnici Zadevna odredba tržaškega župana stopi v veljavo dne 1. maja.
Edini knjižni izvod last tržaške javne knjižnice. Herman Viezzoli je izdal delo o livornskem slikarju Benvenuta. Zanimivo je, da je izšlo delo v enem samem izvodu. To biblioflsko redkost je avtor poklonil tržaški javni knjižnici, ki je edtaa lastnica tega umetnostno-zgodovinskega dela.
Razstava slikarja Scarabella. V razstavnih prostorih dvorane J er ko razstavlja svoje umetnine slikar Viktor Scarabello, ki je po rodu Benečan. Vseh razstavljenih slik je 25.
Hladnejše vreme. Zadnje dni je planinske vrhove v zaledju pobelil sneg. Zaradi tega se je ozračje občutno ohladilo, živo srebro je tudi v Trstu zdrknilo v zvezi s temi vremenskimi spremembami precej navzdol.
Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 431etni Miklavž Bejakovič, 891etna Antonija Stare, 211etna Elvira Brajnik. 671et-na Marija šušteršič, 281etna Cesarina Sin-kovič, 791etna Alojzija Vatovec, vdova Ba-tič, 851etna Marija Venuti, vdova Ferfo-lja, S51etna Marija Ferluga, vdova Scherl, 411etna Gina Valenta, vdova Zluban in 67-letna Julija Winckler-Valenčič.
Himen. Te dni so se poročili v Trstu uradnik Marij Faganel in šivilja Erzilja Mama, delavec Vincenc Bellavia in gospodinja Leopolda šušteršič, tapetnik Karol Brežič in gospodinja Lavra Zenaro, bolničar N. Glavina in gospod'nja Marija Va-lenčič, poljedelec Jožef Mislej in gospod> nja Ana Prodan.
Smrten padec i drugega nadstropja. Na Poljani sv. Jakoba št. 6 v Trstu se je pripetil pretresljiv dogodek. 681etna gospodinja Julija Valenčič je čistila šipe na oknu n. nadstropja. Reva je izgubila ravnovesje m padla v globino. Prepeljali so jo v tržaško bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu podlegla za smrtnimi poškodbami
Iz Gorice
Svečanosti ob 4001etnlce Svetogorske Marijo na Kostanjevici. V nedeljo 30. aprila bo na Kostanjevici pričetek spominske slovesnosti ob 4001etnèci Svetogorske Marije. Na Kostanjevici bodo ta dan maše ob 6., 7., 8., 9., 10. ter 11.15. Med mašo ob 8. bo obhajal goriški nadškof. Ob 10. bo slovesna maša, ki Jo bo daroval prelat mona. Toroš. Popoldan ob 5. bo slovesna otvoritev maj-niških pobožnesti, sdi-užena s sprejemom goriškega nadškofa. Ob tej priliki bo imel nadškof na zbrane vernike poseben nagovor. Ob sklepu jim bo podelil evharističnl blagoslov. Glavne proslavne cerkvene svečanosti bodo v ctktobru.
Prefektova pohvala pogumni telefonisti!. Goriški prefekt je poslal na predlog pokrajinskega nadzornika protiletalske zaščite posebno pismeno pohvalo gospodični Carmen Chlade3, po poklicu teleforuistki. V omenjeni pohvali se izrpža gospodični Chi-ades priznanje za njeno hladnokrvno, pogumno zadržanje v urejevanju telefonskih zvez pri goriški telefonski centrali ob nedavnem sovražnem letalskem napadu na Gorico.
Smrtna kosa. Te dni je umrl v Gorici upokojeni višji svetnik Ivan Deikin, stanujoč v ulici Formica št 27. Doživel je častitljivo starost 87 let V Gorici je bil zelo znan.
Veter širi ogenj. Zaradi vetrovnega vremena se je v Gorici razširil ogonj v več primerih. Najprej je pričelo goreti v ulici Torriana št. 2 v hiši, ki je last Edvarda
Nadzoruj od časa do časa sam, če je zatemnitev tvojega stanovanja v reda. Pojdi iz hiše in se prepričaj, ce iz stanovanja ne prihaja kaka svetloba. Poškodovane zatemnitvene naprave popravi takoj.
A. E. Weirauch:
VELIKI GOSLAČ
40
Roman
Da sedi tu spodaj tisoč ljudi, kl so plačali težke denarje, da smejo poslušati ta pogovor — to je postranska stvar. To ga ne moti, prav tako, kakor ga ne zadovoljuje.
»Gromska strela, kdor zna, pa zna!« je rekel Südekum ip se globoko oddahnil, ko je izbruha Lo ploskanje. »Ne zameri, Inge — ta zna še nekoliko več kakor ti!«
»Tepec!« je dejala Inge in se nasmehnila z vlažnimi očmi. »Zamerila bi ti, če bi trdil narobe Kajti tedaj bi mislila, da me imaš za norca.«
Bil je presledek. In zdajci jo je spet napadlo tisto blazno razbijanje srca in tisti strah, ki ji je jemal sapo. Prvikrat se je Inge z nenadno grozo zavedela, da kon-eert ne bo večno trajal, še enkrat pride Mario na oder. še eno uro ga bo gledala in poslušala — in potem bo konec. Dokončno konec.
Takisto ji je bilo, kakor da bi bila vsa zadnja leta do skrajnosti napenjala svojo moč in živela v pričakovanju tega večera. Ko bo Mario zdaj zadnjič zapustil oder, se bo v nji nekaj zlomilo in obstalo — potem ne bo mogla več naprej.
Nekaj se mora zgoditi — zgoditi se mora čudež. Mahoma je spet tu, tisti strašni večer, ki ga je tuja roka tako okrutno pre-
trgala na dvoje... razpor, ki ga je preklal, Je preklal tudi njeno življenje.,, ostalo jI nI nič drugega kakor revna krpa. .. in če bo zdaj spet tako... če ji tudi od teh bore dveh «r ukradejo polovico .. .oh, pa saj Mario niti ne ve, da je ona tu... saj mu ni treba pobegniti pred njo...
Kdo ve, aH bi pobegnil? Morala bi mu povedati, da niti ne misli na to, da bi ga zasledovala... nemara bi potem začutil vsaj iskrico radosti, da jo spet vidi ... nemara mu spomin nanjo niti ni tako strašen... zakaj ga ne bi pozdravila, čisto mirno, povsem tovanško. •. im mu povedala, da se £ dobro godi ln da mu je hvaležna. .. in ga vprašala, kako je zdaj prav za prav, ali sta že razporočena ali ne... neumna je bila, neverjetno neumna, aa se je skrivala pred njim... ko bi mogla še enkrat nazaj, bi ravnala čisto drugače •. -marala bi se bila pokazati velikodušno, boljšo od njega, nemara bi bila potem lahko ostala dobra prijatelja... lahko bi se bila po enkrat, dvakrat na leto kje sešla ... za kak večer, za kako uro... in življenje bi imelo spet smisel zanjo... Na tisto uro bi lahko čakala vse tedne, vse mesece. Vsak dan od jutra do večera bi bil poh» tihega naprejšnjega veselja. Vso lepoto sveta bi z budnimi čuti sprejemala vase, ko bi imela upanje, da bo kdaj Ma-riu pripovedovala o tem. Kak smisel pa Je v tem, da kaj doseže, če Mario o tem
nič ne ve? Kak srn'sel je v tem, da potuje, ko Mar:u niti razglednice ne more poslati? Cemu naj neguje svojo vnan.iost, ko je Mario ne vidi?
Ponos, sovraštvo, maščevanje ... vsa zgradba, ki si jo je bila tako umetno postavila, da bi imela v nji oporo, se je sesula ob prvi potezi njegovega loka. Nikoii ga ne bo prekosila, nikoli dosegla. Stokrat, tisočkrat več bi bil vreden njegov nasmeh, njegova prijazna beseda, stisk njegove roke.
Pozab'ti mora, da je imela kdaj kakSno pravico do njega. Bil je njen. čeprav samo navzven — to je sreča, ki Jo mora ohraniti zase, prav na dnu srca, sreča, iz katere ne sme izvajati ne ljubosumja ne očitkov. Nič drugega ne sme ostati v nji kakor to čisto, dobrodejno čustvo, s katerim ga je prvkrat poslušala, ko je igral... neskončno občudovanje, v katerem ne bodi nevošč-ljivosti... neskončna, breztelesna ljubezen ...
»Na kaj misliš?« jo je splašil Südekum. »Tako zatopljena si videti... že trikrat sem te vprašal, ali ne bi šli med presledkom ven?«
»Oprosti!« Prisrčno se mu je nasmehnila. »Takšno neumnost sem premišljevala ... rada bi vedela, kje stanuje ... mika me, oa bi mu poslala cvetlic... brez Imena, kakopak... ali pa tudi ne... nemara bi mu vsi trije poslali kartico, da nas zelo
Ogenj je
Candela. Zatem Je pričelo goreti v isti uUd n* 15, v stanovanju Justina KomeL Veter Je nausei isla«, goreli Je pričelo v isti uttd v hiši št. 6, v stanovanju Antona Sim&ča. Požar Je nastal tudi v ulici Mattioli št 9, v stanovanju Ferdinanda Luparie ln v ulici V. Veneto 59 v stanovanju •Antona Turpina. V vseh petih primerili so goriški gasilci s takojšnjim gašenjem preprečili, da se ni ogenj še bolj raa&ril.
Med življenjem in smrtjo v 24 metrov globokem vodnjaku. Vznemirljiv doživljaj je imel 33 letni kmetovalec Alojz Gorkič iz Vrtojbe št. 132. Bil je pri vodnjaku, pa ga je prijela vrtoglavica. Nagnil se je preko vodnjaka in padel v globino 24 metrov. Na srečo je bilo na dnu vode samo do višine metra in pol. Po naključju je prišel k vodnjaku njegov svak, ki se je s pomočjo sosedov spustil na vrveh v globo-čino vodnjaka in v zadnjem hipu rešil Gor-kiča, ki je bil že skoraj v nezavesti. Gor-kiča so po rešitvi prepeljali v goriško bolnišnico.
Novi žrtvi izstrelkov. 351etni Angel Zandomenico, ki stanuje v Oglejski ulici št. 235, je našel pri Lučiniku izstrelek, ki je eksplodiral. Drobci izstrelka so ga ranili po vsem telesu, zlasti po levi podlahtnšci. Slična nezgoda je doletela tudi 481e.n:ga posestnika Ivana Marca iz okolice Vipave. Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v goriško bolnišnico, kjer se zdravijo tudi 50-letni mizar Anton Gril iz Fare, ki se je poškodoval pri padcu na cesti; 31etni Alojz Velikonja iz okolice Ajdovščine, ki ima zlomljeno levo nogoi, löletni pomočnik Jožef Gulič, ki se je pii sekanju drv vsekal v levo nogo. šofer Alfred Copeti iz Ajdovščine. ki si je pri padcu zlomil nogo, 31etni G. Cornali, ki se je porezaj po jeziku, 32-letna gospodinja Helena Pah«r iz ulice Sv. Antona 32, ki se je onesvestila v Morel.evi ulici in se pri padcu laže poškodovala. Ponesrečenci so se zatekli v goriško bolnišnico.
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
KINO UNION	Telefon 22-21
Odlična pevka ostane pri svoji umetnosti, da more osrečevati vse ljudi, in žrtvuje svojo lastno ljubezen, ki bi osrečila samo enega človeka. To je na kratko smisel prvovrstnega filma
ŠVEDSKI SLAVČEK
V glavnih vlogah: lise Werner, Kari Ludwig Diehl in Joachim Gottschalk. Predstave ob 16. in 19.15 uri.
KINO MATICA	Telefon 22-41
Velika umetnica Žarah Leander ter nenadkriljivi Heinrieh George v filmu čustvene, dramatične vsebine
DOMOVINA
Pesmi in arije iz oper »Orfej in Evri-dika« ter Bachov »Pasijon« Predstave dnevno ob 16. in 19. uri.
KINO SLOGA	Telefon 27-30
Prava, resno zaljubljena igra iz današnjega časa, polna dovtipov in veselih epizod v Tobisovem filmu
PRIJETNI DAN
V glavnih vlogah: Gertrud Meyen, Volker von Collande.
Predstave ob delavnikih ob 16. in 19. uri, v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri.
Dotrpel je naš dragi mož in očka, gospod
Božič Alojzij
uradnik drž. žel. v pok.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 30. t. m. ob pol 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Krištofa, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 28. aprila 1944.
žalujoči: IVANKA, žena; BOGO, ZORA, NADA, otroci in ostalo sorodstvo
Mali oglasi
Službo dobi
HIŠNO POMOČNICO
vestno, pošteno, Iti zna samostojno kuhati in gospodinjiti, sprejmem k trem ocrülim osebam. Naslov iz prijaznosti ▼ bufetu, Voi-njakova 4.	9909-la
KROJ. POMOČNICO sprejme damska kroiačica na stalno mesto. H?bian Ljudmila, Igriška ul. 11.
9890-la POŠTENO DEKLE
za opravljanje gospodinjskih del. išče družina dveh oseb. Plača in oskrba lepa. Naslov v ogl. odd. Jutra.
9Bl4-la
GOSPOD. POMOCN1CO
sprejmem takoj k štiričlanski družini. Hrana dobra. Plača po dogovoru. Naslov v ogl. odd. jutra- 9949-la
KUHARICO dobro, samostojno, takoj sprejmem. Plača dobra- — Domobranska cesta 7.
9920-la
VTC MIZAPSKIH
pomočnikov išče mizarstvo Tos. Rotar, Pokopališka 8, Moste.	10010-la
POŠTENO DEKLE pridno, vajeno gostiln« in vseh gospodinjskih del, iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10011-la
POMOČNIKA in vajenca ali vajenko sprejmem. Krojaški saloo »Moda«, Ljubljana, Resiie-va cesta 8.	10025-la
POŠTENO DEKLE za opravljanje gospodinjskih de! in pomot v gostilni, spre'mem. Nastop takoj. — Poizve se v mlekarni na Sv. Petra cesti, Neža Cvel-b.ir.	10041 -U
FRIZERSKO VAJENKO
sprejmem tskoj. Rep. frizer. Gledališka 8. 9911-44
VAJENCA sprejme ključavničarstvo A\ bel j Fraoc, Gosposvetska c. 101.	10002-44
èsjàtltiàza
HŽOLOVE PREKLE dobite v skladišču zadruge »Marad« v Živinozdravniški ulici (za Cukramo).
9959-6
KARFIJGLO
dobite pri Gospodarski zve zi na Dunajski cesta 29 in pa v Maistrovi olici 10.
9757-6
PEGE IN LISAJ
Vam zanesliivo odstrani Alba krema. — Drogcriia Kane, Židovska ulica 1.
9691-6
ZELEZNO PEČ čisto novo, (tud; za kuhanje), pcodam, Bitenc, Kopališka 5.	99*9-6
KOKOŠJE PERJE o.. 100 kg, prodam. Slami?, Gosposvetska. c. 6.
9968-6 GLOBOK VOZIČEK
predvojni, ugodno prodam. Naslov t ogi. odd. Juto.
9970 6 LFPO DAMSKO URO z zapestnico, prodam. Ponudbe na o-gi. odd. Jutra pod »Ugodna prilika«.
9975-6 SEMENSKI KROMPIR zamen jam za protivrednost. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Ugodna prilika«.
979 J-6
ELEKTROMOTOR 6 KS, znamke A. E. G., prodam. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra.	10066-6
ŠIVALNI STROJ popolnoma nov, v omarici, in spomladanski moški plašč marengo, ugodno prodam Naslov r ogi. odd. Jutra 9941-6
ZNAMKI
kompletno zbirko di posamezne partije, tu-ii preko-morske, razen pokrajinskih, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znamke«.
10054-6
RADIO znamke »Sier»«, vse tri
lovne dolžine, ugodno prodam. Gosposvetska c. 55/1.
10056-6 DAMSKE ČEVLJE nizke, rjave. it. 39. ugodno prodam. Ogled od 13. do 15. ure. Naslov r ogl. odd. Jutra.	70063-6
2 ŠIVALNA STROJA moderna, prodam. Ivan Jai ra sin. Dunajska cesta 36.
10064-6
KAMGARN
temnomoder, za moüko obleko, in črno blago za damski kostum, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10091-6 RAZMNOŽEVALNI aparat prodam. Ivan Jax in sin, Dunajska cesta 36.
10065-6
Kartonaza »ALBA«
LJUBLJANA — MIRJE 4
zopet obratuje ALIBABKA
ŠIVALNI STROJ
pogrezljiv, brezhiben, pni vojna roba, ngodno prodat Nova trgovina. Dunajska cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze).	9813-4
DAMSKO. MOŠKO kolo in tricikel zdo poceni naprodaj. Merkur, Pb-harjeva 6-	10103-é
SINGER flah-šteparico in dv* par» ponošenih čevljev št. 4:, poceni prodam. Ciril Metodova 37 b.	10105-6
vkfccfc
prazne cemtnene m stične papirnate. Kupuje PETRONAFTA, C irli-Mu-todova	. St 35a.
J-33^7 ANTIKVARNE knjige kupuje stalna Kn.igarna Akademske založbe. Dunajska cesta 2. Hotel Slon.
9852-7
PERZIJSKO
in pirotsko preprogo, dobro ohranjeni, kupim. P^>-nudbe na ogl. oad. Jut-a pod »Precroga«. 99o5-7
NAPRAVO za umfvariie steklenic tet zamašiin-k za steklenue, kupim. Naslov v ogi. odd. jutra.	9966-1
ELEKTROMOTOR 2.5 do 4 KS, 22C380, kupim. Ponudbe na ogl. odii. intra pod »Elektromotor», 9958-7
KUHINJSKO POSODO kupun. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lončeno in emajl«.	9924-7
HARMONIKO klavirsko, do 80 basov, ki-piaa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod » Čimprej e«.
987V7 OTROŠKI VOZIČEK globok ali športni, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dot ere. 9672-7
ŽENSKO KOLO in otroški voziček kupita. Ponudße na ogl. odd. lucri pod »Takoi«. 9ST1 7
KUPIM : otroško kolo, tricikH »Ii dvokolo. Vse dobro ohranjeno. Amalija Lev i tek. Poiianska c. 15. 99S0 7
steklenici:
vseli vrst ài šiviljske odrezke, stalno kupuje --talia«, Gosposvetska c. i (k 10029-J
KUPUJEM:
moste obleke, perilo, star« čevlie, pohištvo itd. Drsr-e Alojzija. Liubliana, Gnilo, sovo nabrežje 29. 10043-T
RJUHE dobro ohranjene, plačajo po kvaliteti, od 200 do 500 lir Zs komad. Trgovina »Ogled«, Mestai trg 3.
10049-7
BLAGO Za žensko dom »to obieka.
volneno, kupim ali zamenjam x< protivrednost. Ponudbe a» ogl. odd. jutra pod »Domača obleka«.
1010"> J
SOSTANOVALCA
snrejroem takoj. Aljaier« Godec.	99*7-
SOBO
z vhodom s stopniSča, ilčer* za takoj ali pozneje. Ce i postranska stvar. Ponudi -na ogl. odd. Jutra pel »Strogo separiranoc.
SOBICO ali preprosto sebo, s posebnim vhodom, iščem. D<> nudbe na ogl. odd. Ju!r. pod »Plačam napre «.
9973-23»
SOBO
s posebnim vhodom ra to
uporabo kopalnice, iščem za 1. maj ia plačam tri mesece vnaprej. Ponudh-na ogl. odd. Jutra po-! »3 mesece vnaprej«.
99«4-?<m
DVOSOBNO stanovanje, let>o rn čisto s kopalnico, iščem za ta koi. Ponudbe na ogl. od-: Jutra pod »L. 2500«.
9974-2!a
HISO ali PARCELO
v strogem centru kupim do vrednosti trefc milijonov. Ponudbe na ogl. odd. Jk-tra pod »Denar ali blago».
9s07-20
VALJENJE PIŠČANCEV! Naročila za umetno valjenje piščancev sprejema Ah-čan, Ižanska c. 118.
9889 3'
HTROMANTINJA
Marija Vam točno označi Vašo življenjsko pot. Sprejema od 10. do 12. in od 14. do 17. nre. Ob nedeljah od 10. do 12. tire. Novi trg l/I.	9764-37
vesel', ker smo ga slišali. Ko jo jutri zjutraj dobi, bomo zdavnaj za deveto goro.. .€
»Imenitna misel!« je rekel Südekum-»Počakaj, to uredimo takoj. Upam. da se ne odpelje že danes. Ali me počakata tukaj? Tako vaju vsaj hitro najdem... pet minut, pa sem spet tu.«
Pa je trajalo dalj, preden se je spet vrnil, zvonci so že brneli na hod-nikih, ko se je ves razgret, zaripel in zasopel prerl skozi množico, ki je pritiskala nazaj v dvorano.
»Otrcka, čujta, kaj ml je prišlo na misel. Holvay stanuje v Grand Hotelu, in nocoj je tam ples v maškarah. Cae do odhoda našega vlaka moramo tako in tako aekje prebiti. Ali dobimo sobe, je dvomljivo. Spimo lahko jutri v vlaku. Ker smo pa že tu — ali ne bi šli na maškarado? Seveda s krinkami, öe je božja ali peklenščkova volja bomo videli Maria! Zamisli si, da te ne bo spoznal, ti mu pa lahko poveš, kar mu gre. Odpelje se šele jutri opoldne .. bil sem namreč že v hotelu in sem počen-čal z vratarjem... dolgo istori jo o Izjalovljenem domenku sem mu natvezel •. in mu naročil, tako in tako, pod izmišljenim imenom seveda... kako bo torej, aH vaju mika?«
Da, Ingo je mikalo. Blazno koprnenje jo je obšlo Šilom« se je morala zbrati, da j« udržala solze, ki ao se ji ščeme zbirale za nosnim korenom. Smehljaje se je po-
kimala Slidekumu in mu položila prste na roko.
»Tako dober ai,« je rekla tSio, skoraj hripavo.
j Neumnost!« je rekel osamo, nekam r zadregi, kakor bi se boril z ganjenostjo. »To je pač malenkost, ki jo storim zate rade volje. In razen tega bo nama dvema samo v zabavo. Da bi se ti le obneslo! Konec koncev še ne vemo, aH bo tam.«
»To je docela vse eno!« je Inge zatrdila. »Že sama misel je tako ljubezniva od tebe ... in kar koli pr=de ali ne pride — vesel večer bomo imeli prav gotovo!«
Ko je bil koncert končan, se je Ingi mahoma zazdelo, da je vsa zapuščena in brez moči. Težave so se grmadüe pred njo kakor gore. Kar kesala se je, da je bila privolila. Rajši bi se bila zatekla v posteljo, pa naj bi bila še tako trda, ali se tako umazana ali oddaljena. Prenočila bi kar v čakalnici, s prvim vlakom bi se odpeijala kamor koli v drug kraj. Vse bi storila, sanao da se ji ne bi bilo treba strmoglaviti v nezaslišano pustolovščino te maš ka rade-
Pa jo je bilo sram, da bi se premisLla tn spravila fanta ob zabavo. Posilila se je tn se napravila veselo, samo da ne bi bila nehvaležna. Toda pomagati si ni znala v ničemer, sama ni vedela, kaj naj obleče, najrajši bi se bila zgrabila za oči, ko je bilo treba stopiti na ulico, tako močan je bil v nji nesmiselni občutek, da je naga in da jo vsi vidijo.
sriirtftleiier - ürejuje: Davorin Bavljenu — Ftti
Konsortium »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko VtranL — Fttr »Narodna tlakama A G.« als Druckstelle • Za »Narodno*tiskarno d. (Le kot Pno Jenm. — Fttr den Inseratenteil verantwortlich • Za fanerato! oddelek odgovarja: Ljnbonür Volčič