Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman veljii: Za celo loto 12 gld., za pol leta fi gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in volja tristopna petit-v če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnoi
-vrsta: 8 kr.. če se ti - enkrat; 12 kr. ratnem tiskanji se cena priuierno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semoniškili ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/»6. uri popoludne.
Stey. 215.
V Ljubljani, v četrtek 22. septembra 1887.
I^eti
K
ji h ji ,'v
f
Čelii in Aemci.
(Dalje.)
Hud boj so bojevali češki zastopniki v deželnem in državnem zboru v minolih letih. Kot strašila so v spominu vsacega zavednega Oeha imena Sehmerling, Herbst, Giskra, Hasner, Carlos Auersperg, Koller, Adolf Auersperg iu Lasser. Ti so mejniki v obupnem boji umirajoče ideje o nemški hegemoniji. Zadnji žarki te ideje uničevali in žgali so cvetje j sadu, kterega je češki narod sadil ua polji pravega j napredka in omike,
Boj ni še končan, bojne vrste zavzele so le j druge postojanke. Sedanja nemška opozicija pokazala | se je kot nemško-narodna stranka, med posameznimi ! frakcijami opozicije v bistvu ni nobenega razločka. Liberalizem nemških Avstrijcev je sicer skoučal svojo vlogo, a postal je sredstvo tevtonskega naci-jonalizma, ki se je vguezdil v novem »nemškem klubu". Možje kot: Herbst, Sturm, Russ iu celo Sehmerling ostali so v ozadji. Nemško politiko narekujejo sedaj kričači kot: Knotz, Pickert, Prade, Strache, Krzepek, Beilsberg itd. Takih krtov in tabontov bilo je tudi prej mnogo v nemško-liberalni stranki; toda ostali so v drugi vrsti, potegovali se niso za vodstvo, temveč pokorili se priznanim voditeljem svoje stranke. Svojih podlih strasti niso vsiljevali narodu, ponašali se niso z brutalnostjo, uiti proglasili terorizem kot svoje načelo. To žalostno slavo so si priborili sedanji »nemški ua-cijonalci".
Ti možje so vpeljali v državni zbor »die schiirfere Tonart". Svojim brezozirnim, pristranskim, krivičnim iu strastnim postopanjem vplivajo tudi na zmernejše svoje pristaše. Vdati so se jim morali možje, kterih avstrijsko mišljenje in državniška zmožnost sta znana. Dr. Unger v gospodski zbornici in pl. Plener v zbornici poslancev stopila sta pod zastavo le-nemških taboritov.
Govori in neparlamentarni klici v državnem zboru zuačijo moralni propad teh političnih agitatorjev. Razžaljivo napadajo politične nasprotnike, ki
se ne morejo zagovarjati javno v državnem zboru. Tu ne slišiš stvarnih dokazov in temeljitih razprav, marveč močna pljuča in trdne pesti skazujejo svojo izurjeno moč.
Iu kako naj sodi narod, misli človek, ki od daleč opazuje in zasleduje obravnave v državnem zboru, o takem postopanji, ki je nevredno priprostega človeka? Parlamentarizem zgubi vso veljavo. In koliko spoštovanja ima narod do postav, ki se sklepajo v tacih razmerah? »Verba movent, esempla trahunt." V avstrijski zbornici se prej niso vršili tako sramotilni dogodjaji; Bismarckovi čestilci so uvedli uove šege v dvorani državnega zbora.
Sedanja vlada ima vsaj nekoliko volje, da deli vsem narodom enake pravice, zato pa jo opozicija toliko strastneje napada. Ministerstvu očitajo vsakovrstne reči, a opravičevati ne morejo svojih trditev z nobenimi dokazi. Češkemu cesarskemu namestniku so očitali strankarstvo in samosilje, dokazovali pa s poročili, ktere so pobirali iz svojih lažnjivi h listov. Kot »prosti zastopniki naroda" klicali so v državnem zboru krono ua pomoč. V ognji nekrvavega boja prorokovali so že Avstriji propad v bližnji prihodnosti iu poveličevali »protestantsko nemško cesarstvo".
Ministerski predsednik in drugi poslanci na desnici so jasno dokazali, da so vse trditve levičarjev o zatiranji Nemcev neosuovane in nevtemeljene. Toda mnogi levičarji ne znajo in nočejo trezno misliti, ue poznajo resnice in pravičnosti, ne avstrijske zgodovine. O tem pričajo ščuvanja in agitacije med prebivalstvom na Češkem. Nemški agitatorji na Češkem prirejajo žalostne izgrede in vzbujajo sovraštvo med narodi.
Nemci na češkem imeli so vse, čehi uičesa. Absolutizem in germanizacija potlačila sta češki narod in mu vzela najdražje svetinje človeške. Vzbudil se je češki lev, vstal iz groba češki narod in zahteval svoje pravo, ktero so mu kratila dolga stoletja. Pognalo je seme trdne korenine v rodovitni zemlji, rodoljubnih mož delo in rat občuduje svet. A ta trud, ta boj za opravdane pravice imeuuje
! nasprotnik vladoželjnost; in to ie ravno zmota, ki ! ovira trezno razsodbo ne le na Češkem, marveč no vsi Avstriji. Narodnostui boj razširil se je s češkega \ ozemlja tudi v druge avstrijske pokrajine. Nenemci j so spoznali in čutijo, da niso narodi druge vrst', j temveč da imajo enake dolžnosti, enake pravice v j habsburški državi.
Narodnostni boj, ki se je pričel na Češkem, že nad dvanajst let odločuje v notranji politiki države in je imel že mnogo slabih nasledkov. Ko se je 1. 18G7 sklepala nagodba z Madjari, in se rodil nesrečni dualizem, pokazale so se žalostne posledice tega boja. Vredno je toraj, da ob kratkem pojasnimo svojim čitateljem zgodovinsko-politične in narodno-kulturne razmere med Nemci in Čehi. Veliki časniki srednje Evrope pišejo o razmerah ua češkem, kakor jih vidijo z nemško-židovskega stališča in tako pačijo javno mnenje. Ti hvalijo avstrijske razmere lo tedaj, kedar so ua korist kapitalistom in se strinjajo z lažnjiviin liberalizmom.
(Dalje prili.)
Politični pregled.
-I o V Ljubljani, 22. septembra.
N « fcrai*| e dežel e,
»Oesterr. Corr." je pisala, da vzlic vsemu hrupu po listih ne bo »Češki klub" v državnem zboru ničesa storil proti nančnemir, ministra zaradi njegovih naredb. Tej trditvi odgovarja »Moravska Orlice", glasilo moravskih narodnih državnih poslancev: „Danes moremo odločno trditi, da je ona vest popolnoma neresnična. Gotovo je, da bo »češki klub" akcijo sklenil, da jo mora skleniti . . . Način iu kakovost te akcije pa moremo mirno prepustiti svojim zastopnikom, ki so v prvi vrsti britko in žalostno izuenadeui".
Ministerski sovet prepovedal je neki vse češko tabore, ki so bili napovedani na dan sv. Venclja. Vsiljuje se nam nujno vprašanje, ali bo vlada s tem dosegla ono, kar želi, namreč pomirjeuje duhov.
LISTE
Dolenjski župan.
m.
Vkljub temu, da je bil dolenjski župan sem-tertje precej neotesan, veudar-lo ga je gospoda rada imela. Rad se je pogovarjal o tem in oueiu, vmes pa vedno kako burko iz svoje bogate zaloge izvlekel. Mislil jo v svoji samosvesti kot premožen kmet, da se sme z vsakim človekom v eno vrsto staviti, bodi baron ali grof. Na sejmu v Zatičini ali »pri Kloštru" — kakor ljudstvo pravi — prosil je gospoda od davkarije, ki je, po šegi prejšnjih desetletij, sprehajajoč se pušil iz prostorne pipe, naj mu da mehur, da si bo še on pipico natlačil, češ : „Vi, gospod, gotovo boljšega kadite, kakor mi ubogi kmetači"v Uradnik pa zarohui nad županom: »Pri meni ni ,opalda' za tabak — tje pojdite, pa si ga kupite!" Župan pa se tudi brž odreže: »Gospod prežlahtni, jaz dobro vem, da pri Vas ni ,opalda'. Če bi bila pri Vas opalda, bi jaz rekel: za 4 kr. tabaka som! Tako sem Vas pa le ponižno poprosil". — Seveda je na to jedrnato pojasnilo precej dobil
mehur na posodo. Gospoda pa je razvidela iz tacih županovih odgovorov, da ž njim ni dobro češenj zobati.
Do svojih sosedov je bil župan dober in po-strežljiv. Rad je dobro storil, če je le mogel. Pravdal se ni nikdar z nikomur. Pa vendar ga sosedje niso nič prav radi mogli, zato ker je s svojo satiro zdaj enega, zdaj druzega zapikaval.
Sosed ga vpraša: »Zupan, kaka je bila kupčija na včerajšnjem sejmu: Ste prodali sivca?" Župan odgovori: »Za take vole, kakor so moji, ni bilo še nikoli slabe kupčije. Se prej kot sem jih na somenj postavil, so mi jih Ljubljančani z rok sneli. Kaj misliš, da bo kdo take kosti kupoval, kakor so tvoji voli? Še za ,živco' so preslabi!" — Drug sosed vpraša: »Župan, kdaj bomo začeli deteljo kositi?" Župan pravi: »Ti jo le kosi, šeina, ki nimaš kaj živini v jasli vreči, ne pa jaz, ki imam še dva vozil stare detelje, take, kakor cvetje".
Zarad tacih nevljudnih opazk je župan zapravil ljubezen svojih sosedov. Spoštovali so ga sicer zarad starosti njegovo in lepega premoženja — vendar pa priljubljen ni bil. Najrajše mu je šel vsak s poti, da ni kake zabavljice dobil pod nos.
Župan je bil tabakar in silno rad je pušil iz
male, s srebrom okovane pipice. Le-ta ui odložil, kakor edinole pri jedi in zvečer, ko je šel k počitku. Vstreči se mu ui moglo z ničemur tako, kakor če si mu prinesel zavitek dobrega tabaka ali kako linejšo smodko. Tisti čas, ko so Hrvatje tihotapili po Kranjskem, jo tudi on skrivaj od njih jemal tabak za-se in za bližnje prijatelje. Enkrat bi bil kmalu prišel v veliko situost. Ravno sta dva tihotapca odložila pri županu svoje breme, kar pri-dehti v eni sapi poslanec iz bližnje vasi, da so fiuancarji tihotapcem za petami. Kaj storiti v tej naglici? Župan brž ves tabak potlači v prazne če-beljne panje, na videz z mahom žrela zamaši, a skliče skupaj štiri ženske iz bližnjih hiš in jim naloži vrh glav vsaki po dva panja, kakor da bi po tamošnji navadi čebele nesle ua resiuo pašo v Bukoviško dolino. Zupan gre, opirajoč se na svojo grčevko, naprej, ženske s čebelami za njim. Srečajo se s fiuancarji. Zupan jim vošči dober večer ter pove, da nese čebele v roso. Ker je bil znana oseba, ga finančni stražniki brez ugovora pustijo dalje. Voščijo mu povrh šo dosti medu in voska, on pa sročo pri iskanji prepovedanega blaga ter odidejo vsaksebi. Drugo noč potem so deležniki tabak stehtali iu vsak svoj del domii odnesli. Zupan pa
Vspoli ii« m i ii islff.sk«' naredbo pokazali bodo brž ko no žo prvi nov i državnega zbora.
Vitez ,Sli/lih i erer ustanovljal je dne 18. t. m. v InomoHtu svoj »Dauernvorein". Akadumlfino društvo „Suuvia" bila mu jo pri tom »fiiiHtna garda". Žo v predvečer pričel jo nvojo dolo h kozami, pri tem pa napival Hismarcku ter spodbujal svojo plavičarsko viteze, naj prepevajo nemško pomni. Drug dan popoludno pa no jo zbralo v napovedanem času iu prostoru uelili 100 inu/,, kterim sta na srce govorila dva kmotiča o pomenu „Hauernveroin-a". Koliko mesecev sta si belila glavi z govori, o tem inolM poročila. Slednjič oglasili so so tudi nekteri tirolski kinotje, da hočejo govoriti, a vitez Sehoneror jim tega ui dopustil ter celo posestniku Klotzu iz Inzinga viteško zaprel.il, da ga bo posadil na cesto. Vsled toga hrup, vriš iu menda tudi protop. „HauernvoroinNki" vitez pa je ponosno s svojo ^častno gardo" odšel v drugo sobo, zapustivši za Beboj večino zborovaleov; tam v skrivnem in varnem kotiči proglasili so svečano: » .Hauertiverein' ju ustauovljon!"
t iniii|(a države.
V Holi/arljl so varnost vedno manjša in neredi so vodno večji, Krasno su razcvita roparstvo. Angleški agent 0'0onnor s svojo soprogo in gost njegov, angleški poslanec Leogh, odpravili so se obiskat samostan Kilo pri Sainakovu. Roparji pa so jim skazili to vesolje, kajti vjeli so jih iu zahtevali odkupnino. Kešili so se, lo s tem, ker so rekli, da so služabniki angleškega pooblaščenca. Vlada jo brzo odredila, da mora žandarmorija zasledovali lopove.
Stranki Oankova in Karavelova sto se izjavili, da Ne no bodete vdeležili volitve; temu pa oporeka okoliščina, da njuni agonijo potujejo po celi deželi ti r delujejo proti vladi.
Itiiskn vlada je za trdno sklonila, da bo povišala s prihodnjim letom davek od trgovinskih iu industrijskih podjetij za prihodnjo triletno davčno (IoImi. Državni dohodki v tem oziru pomnožili so bodo za tii odstotkov, posamezniki pa bodo vsled tega morali plačevati podvojen davek, ki pa ne ho znašal niti :t odstotke od čistega dohodka. V Varšavi in Kovnu so hitro vrše zadnji čas utrjevanja in vojaško zgradbe.
(irof llerbert Kismarck poročal jo nemškemu cesarju o izidu posvetovanj med kaneolarjom in avstrijskim ministrom Kalnoky,joni. I,isti izražajo luneuio, da so bo bolj natančneje o vspehih tega sestanka zvedelo pri dvorjenji ogerskega državnega zbora. „Nat. Ztg." prerokuje Koburžanu slabo pusledico, ktero bo imel zanj manifest grofa Pariškega. Nemški politiki so razdraženi zaradi bojnega izzivanja orleanistov, princ Ferdinand pa bo prvi, |,i bo drago poplačal kot član orleansko rodbino to postopanje svojega Pariškega sorodnika.
l<'rancosklh vojaških vaj pri SaiulGalmiorji vdoležil so jo tudi Diiroul&de. Ves čas bil jo na ki rani Houlungorjii. Kunečno rekel jo Houlangor vojni, kakor ho natančneje poroča, mod drugim tudi sledeče: »Nikdar ne bodem nehal vedno iu vedno vam Hvetovati: Napadajte sovražnika! . . . Konjikoin pravim: Hodite več kn pogumni, bodite predrzni! Od lega je odvisen vspeh. Zadrvile so v sovražnika, kakor besna zver! Ni jo armado, ki bi inngla vzdržali napad spuščenih (emballč) Francozov. S teorijami in vodami se danes v vojski malo opravi. Treba je brzim sklepom iz vojaka vso izzvati, karkoli jo mogočo; in s francosko vročo krvjo d it so veliko opraviti . . . Zaradi toga nadaljujmo delo, saj jo vso n i korist Francijo I"
V Londonu vršili so se dne 10. t, m. na trgu Lillio Itridge, v zahodnem predmestji o nt/leske prestolnico, izgredi, koj i ti posledica bi bila lahko ve-
lika nesreča. Dva Angleža sla naznanila, da so bo-dota la dan imirila v teku za stavo ter sta pobrala vstopnino od [>000,ljudi, ki ho radovedni pridrli gledat ta imenitni „sport". Napovedana ura bije, veliko Ntav je za onega ali druzega gotovih, prebrisanih ptičkov pa ni. Vstopnino imava v žepu, sta si mislila, kaj bi se tedaj pojala ter pehala, iu sta jo popihala. Ljudstvo godrnja, razsaja, iu slednjič začno lokav-nico, veliko poslopje, razdojavati ter jo na treh krajih zažge. Ogenj divja, ljudstvo rujovo in razsaja, in to ti traja celo uro. Policija začetkoma ne opravi ničesa, konečno pa so jej vendar posreči, da s pomočjo požarno hrambo ukroti razsajalco iu ogenj. „N. Kr. Pr." imenuje ta dogodek „malo vstajo". »Politik" pa dostavlja: ..Izvrstno! V Hudojovicah so ui nobenemu človeku las zakrivil ter so samo kakih dvanajst razsajaleov zaprli, lakcijozni listi pa so pisarili na dolgo in široko, kakova vstaja je bila. Ako pa v Londonu cel trg razdouojo, poslopja požigajo iu več redarjev ranijo, je pa pri ravno istih pisarjih to lo majhna vstajica. Živela nemška doslednosti"
Iz pristašev (iladstono-ovih obstoječa inif/leHka homerulo - deputaeija odšla jo iz Diiblina na svojo agitaeijsko potovanje po Irski. Namenila so jo naj-prvo v Limorick, Londonderry in O' Magli. Razburjenost jo pri ljudskih shodih vsled Michelstovvnskih dogodkov na vrhunci. Paruelovec Ksinondo zasmehoval jo zanieljivo vlado o priliki shoda pri Dalkoy ji ter jej pretil, naj le razpušča narodno ligo iu pro-povodujo shode, vršila so bodo pa zborovanja v zaprtih iu utrjenih prostorih.
Na južnem lfti/1 jonskem razsaja grozno koleni. V Mosini zbolelo jih jo dne 15. t. m. 257, 05 jih jo umrlo, dno 10. t. m. 201 zbolelo, umrlo Kil, dno 17. t. m. 170 zbolelo, umrlo 01. Mod nesrečnimi žrtvami je kvestor Gnlinibmti, mnogo uradnikov iu zdravnikov. Draginja jo velika. Zaradi po-manjkauja konj leže mrliči nopokopani do 'iS ur. Na javnih prostorih kuhajo vodo, da jo ljudje pijo ter so tako po mogočnosti obvarujejo bolezni. Vozove, ua kterih prevažajo mrliče na pokopališču, spremljajo vedno vojaki, kor dostikrat so jo zgodilo, da jo narod napal vozove, zmetal rakvo na kup ter jih sežgal. Kralj llunibort poslal jo v pomoč 50.000 lir. Tudi v kaznilnicah razsaja kolera; vjoluiki začeli so radi tega razsajati in lo orožje jih jo moglo šiloma pomiriti. Grobokopi pretili so, da bodo vstavili delo; magistrat dovolil jim jopo 15 lir mezdo na dan. „Wr. Allg. Ztg." poroča so brzojavno iz Kima dne 20. t. m. D a n o s po noči vrgli so neznani lopovi os o m p o t a r d p r o t i V a t i k a u u. Z I o č i u c o v n i s o d o b i I i. V o j a k i zasedli ho h v. P o t, r a t r g.
Aluned Kjub kan razposlal je okrožnico <ij)f<i-■nlstuusk/m kanom, načelnikom posameznih rodov iu najimenitnejšim uleinom provinc llorat, Mainieno in Mogulisl.an, v kteri jih poživlja, naj ho, spominjajo so dano mu prisego o zvestobi in vdanosti, pridružijo njegovi vojni, da se mu posreči izgnati iz deželo vsiljenca Abdurrhamana, ki jo le plačan hlapec v službi Angležev. Videti hoče Afganistan zopet prost in neodvisen, kakor je bil za časa njegovega doda Mahomoda iu očeta Sira Alija, Za to pa jim obljubujo, da jim bo po osvobojonji domovine zmanjšal davek, kteri jo Abdurruhiiiau skoraj podvojil, in jim dal večjo pravice gledč samostojnega sodstva. Ob onem jim naznanja, da bo v kratkem izdal oklic. Alganom, Turkom in Mongolom, da jih pozove, naj zgrabijo moč in so mu pridružijo. Na tuj okrožnici podpisan je tudi Kjubov vezir in višji general Alibar kan llokliarazi, znani zmagovalec pri llilmoudii.
Izv
i rn i
jo pozneje rad povedal, kaltti je bil linaiiearjo za praznik naredil.
Dasiravuo župan ui znal brati knjig iu časopisov, poizvedel je vendar vse novice. Kad jo povpraševal, kaj je novega po svetu. Marsikaj sta mu povedala Št. Viška gospoda kapelana, ki stn imela vselej pri njem zajutrok, kedar nt.ii. v Pungor&ki podružnici kaj opraviti imela. Ko sta do njegove hiše prihajala, jo župan žo pred vežo stal v svojih jir-liiiHtih hlačah h širnemu, spredaj sešitimi čozramniki, pipico v ustih iu klobukom na lovom ušesi ter prijazno vprašal: »Kuj bomo, ,lužo' ali .škrobeža'V" Prvo jo bila kava, drugo piščanec. Navadno ho hI drugo izbrali iu »lužico" materi županji prepustili.
Drugi vir novosti so bili županu orožniki, ki ko ne radi pri njem oglašali. Kad jim jo postregel z vinom iu žganjem, mimo da jo kaj noviu izvedel o vojskah itd. I'a še drugo jo imel župan (tri tem za ušesi. Mislil Hi je, čo bodo ljudje videli, da li gospodje, h perjem /a klobukom in puško čez ramo, v mojo hišo prihajajo, uihčo ho ne bo upal kako reč odnoHti iz hišo ali kozolca. In res je to pomagalo. Župan m bil nikdar ukraden, ilamraviin jo bila hiša na Hiimoti in skoraj sami Klari ljudje pod Ktreho.
Župan je imel sicer tudi puško \ svoji spalnici, toda čo bi bili prišli tu t jo v hišo, bil bi župan s puško v roki prvi zbežal. Knkrat smuknit je ustrelil na tatu, pa bi bil .skoraj hiuii strahu umrl. Paglavci srednjo Htarosli, kitkoršuim po Temeniški dolini Hploli In »pastirji" pravijo, hodili ho mu ponoči hruško obirat. Župan jim prvo noč zažuga, da bo Htreljal, čo mu šo v škodo pridejo. Drugo noč res čaka h puško ua svojem mostov/,i, pa natresel je huiiio smodnika v cev, toliko da bi tatove oplašil. Luna posveti na vrt iu župan res vglnda nekaj črnega med vejami, Pomeri, zgane s prstom iu puška poči, da ho mogočni strel razlega daleč ije po dolini pa tudi pri tej priči pade nekaj težkega z drevesa na vrt. Županu jo začelo lesno prihajali pri srci in h i 111 o ga jamo skrbeli, čo ui morila vendarle tatu ranil. Kaj bo zdaj ž njim V Prijeli ga bodo, v ječo zaprli in llog vedi kaj šo vse, V loj nkrhi zavpije na vrt: „Lc vstaui, lo, vsaj hodi v zrak VHtrohl I" Tat, ki so je bil od .samega slralni h hruško zvalil in morila res mislil, tla jo kako zrno dobil za kožo, urno poskoči iu sleče po OdliHtihmal župan ni hotel več streljati.
Iz Kočevja, 10. sept. Prisrčen in )jubesnjiv bil jo sprejem milost, vladiko po vseli farali Kočevske iu Semiško dekanijo. Itadostuo zbiralo no jo verno ljudstvo ter hitelo naproti višjemu pastirju. Mnogi slavoloki in razni pomenljivi napisi bili so dokaz in pričo veselega dnč, kamor so prišli iljubljoui knezo-škof.
Posebno slovesen bil jo sprejem v Koprivniku, kjer jo bil navzoč pisec teh vrstic. Milostnemu šli ho naproti na kraj župnijo mladenči na urnih konjičih in več druzih na vozeh. Strel iu zvonjenjo naznanja njih prihod, množica zbranega ljudstva, tej na čoln Šolska mladina s šolskim banderom iu cerkvenimi jih željno pričakujejo, belo oblečena deklica jih v imenu vseli spodobno pozdravi, ua kar jim podit šopek nvežih cvetlic, kterega so blagovolili prijazno sprejeti.
Peljali ho ho naprej pod velikim, lepo okrašenim slavolokom, postavljenim čez cesto pri vhodu v selo, na kterem so bila škofovska znamenja in vihralo zastave. Drug lep slavolok z lainpijoni jo bil postavljen sredi vasi. Pri vhodu v cerkev nad velikimi vratmi bil jo napis: Jlenediclus <|iii venit", in v cerkvi pri presbiteriji visoko na oboku napis na eni strani ,, 18 .1. M. 87", na drugi proti velikemu altarju pa »Salve I" Visoko na zvoniku vihrala jo 0 metrov dolga zastava, tudi več manjših je bilo ua hišah. Na župnem stanu bil je okrašen napis: »Dobro došlil" Slovesen dan sv. birmo ostal bo vsem v spominu, posebno pa šo izvrstni jedrnati govor milost, vladiko. Tudi odhod bil je jako ginljiv, enoglasen bil jo klic: Itog ohrani blazegii, milosti-vega vladiko I
Iz Osilnico na Kolpi, M. sept. Vsak marljiv oskrbnik, ki ima svojo gospodarstvo \ pravemu redu, ter tuili najnižji služabnik, koji njemu izročeno dolžnost vestno izvršuje, zadovoljno živi, je vesel — kajti hvali ga dobra vosi. Tudi Osiluiška župnija — oziroma županija, moro v tom oziru /. opravičenim ponosom svetu naznaniti, da je popolnoma rešila svojo nalogo. Vsak čitatelj teh vrstic mi bode takoj priznal, kolike požrtvovalnosti, skrbi in trudil posluževati moral se je narod žo za časa zgradbo župnijske cerkve, ako lo omenim, da morajo župljani vsled materijal-noga primaiikljeja potrebnih dohodkov o zimskem časi v tujini ni preskrbeti. »(last, komur časi", kajti prejšnji župnik č. g. Matija Videmšek razumel jo ljudstvo ispndbujuli k temu. Pod njegovim nadzorstvom storilo se jo mnogo. A sam človek tudi no llioro izvršiti vsega. Dobila jo župnija Osiluiška vrlega naslednika v tem oziru. Z odločno požrtovalnostjo sedanjega župnijskega oskrbnika čast. gosp. Kratica II oo u i g m a n a in gosp. župana Josipa O ž ur o bilo je lahko v.stroči občnej želji vseli prebivalcev, da je omenjena cerkev dobila zopet izvaiiredno krasoto novo orgije. Doslej tu župnija ni imela orgelj, akoprav je bila ustanovljena žo pred ■'i00 leti. Posrečilo so je tudi župniji, da jo delo izročila domačima strokovnjakoma, gosp, bratoma Zupan iz Kainnegorieo na Gorenjskem, koj a sla svojo nalogo častno rešila. Sicer nisem poseben strokovnjak, ali vestno smem ho izraziti, da omenjena gospoda or-gljarja delata solidno.'Vsled tega naj mi bo dovoljeno, da omenjeni izdelek po svojej vednosti površno opišem:
Orgije imajo 10 povajočih in 5 pomožnih spre-nienov; v miinualu s fi'i iu v pedalu s A tipkami. Sestava je najnovejša h sapnico ua hIožoc (Kegel-ladcii). Meh je lo eden, lahen, brez vsacega ropota, sestavljen iz dveh klinastih sosalk in jodnega horizontalnega regulatorja, koji orgijam dajo obilno mirno sapo, Igrulnik jo jako okusno izdelan z lepo belo khivijaluro, II ti i tu i Hpremonovinii grabišči, na kojili se čilajo imena u:i porcelanu, Kolektivuiki precizno delujejo v svojem poslu iu kar hipoma menjavajo iz »piano" v »torlissinio" ali pa v »mezzolorto", no da In bilo trobil tiščati kterega z nogo. Tudi okliivna in pedalna kopulu slo na Hvojom mostu, kajti brez težave in vsega ropota vcžolo svoje ilružnike.
Posebno pomenljiva |o pa mehanika; čilalo so jo že, da so jo Zupani uvedli po „\Valkor"-jovem uzoru kot 17. izdelek v Litiji, a sedaj pit v Osilnici. Težko bi bilo popisati, kako Jo na vseli gibih, vrli-licah, trikotnikih, ročicah in prevalili vestno izdelano, v najmanjših Ijukiiievh in gibih deloma z usnjem, deloma h nuIuioh obloženo, ter pri igranji iiiijiniinj-šega ropota in lišuli.
Vhii noirauja oprava jo trpežno, zunanja pa gotičiio i/.p' l|iina.
Nuj mimo lo ho to nivvodom, ilu od lotu 1880., ko ho jo inludu Urdku ustanovila, jo Osilniški izdolok IS. iu k tom jih bodo prirasllo prihodnje loto 7, mod lomi 2 velika z dvomu munuulomu.
Opomniti mi jo šo volicogu pomenu za tvrdko, da II. t. m., ko ho mil. gosp. knozo-škof Ljubljanski blagoslovili župnijsko cerkev tur zakrament sv. birmo <lelili, blagoslovili ho Humi ho svojim Hproinstvom na koru pri igralniku orgljo tur pri obedu mojstroma ho izrazili: „Hog blagoslovi vajino podjetju in vajin napredek, da hi še mnogo tako lepili orgolj iu glasov napravila."
Jaz ho pa pridružim vošfiilu vrlih Litijčanov ter ž njimi na obrežji Kolpo zukličom tvrdki: „8rotna prihodnost I"
Franc Povšo, l/.pr, učitelj in ornanlHt.
Iz Grndca, '30. septembra. Shod odvetnikov, o kterem som Vam nekaj vrstic žo nedavno poslal, ho tukaj vrši. Zbralo so jih jo od blizo iu daleč, vendar no toliko, kakor so so jih nadjali, Razdelili so ho na dva velika oddolka, kterih prvi ho jo pečal z raznimi vprašanji pravnega značaja, drugi pa z onimi, ki zadevajo odvetniški stan sploh. Ker ho prva lajiku dolgočasna, deloma tudi noumljiva, hočem se pečati z drugimi vprašanji, ki se dotikajo odvetniškega stanu. Prvo vprašanje v tem oziru je bilo o varstvu zastopstva, kot prodpruvioo odvetnikov. (To je, da bi pred sod tlijo strank no smol nihče zastopati, kdor n i mu odvetniškega značaja.) Dunajski odvetnik dr. L o w o oglasi ho k besedi, rekoč, da jo popolnoma proti duhu današnjega času, čo odvetniki nameravajo prodpravieo svojega stanu še pomnožiti, ('o hočemo zastop pred sodnijo popolnoma na so potegniti, morali bi pred vsem ua to delati, da so spremene postavo. Spremeniti bi se morali siimarna iu hngatoliia obravnava, lo pa ravno dandanes ui mogoče. Zadosti naj bo, čo konstatujom, da so dandanes odvetniškemu stanu hudo godi. Da, prav za vrat ga žo držd. (V) Ali ui to zaušnica za ints, čo ho iiiih izključili cd rav.Hodeb v borzni zbornici? Kar se pa tiče zakotnega pisarstva, pa samo toliko rečeni, da listo ne škoduje toliko odvetnikom, kakor pruvo-Hodju samemu.
Dr. Schmidt pojasnujo škodo, ki jo delajo zakotni pisači pravosodju, in pravi, da ho mu potrebno zdi to povdarjati. Postavodajalei so silno daleč preko cilja zadeli, kedar ho občinstvu omogočili, da si smo nektoro pravno zadeve samo oskrbovati. Na Nemškem in na Angleškem hagatolno razpravo nimajo tako širokih mejil, kakor v Avstriji, iu na Nemškem v biigatolnih zadevali razsojajo starejši, izkušeni Hodniki, pri nas jih imajo pa najmlajši sodniki v rokah, pri kterih bi bila strankam prisotnost pravnega zastopnika še tembolj potrebna.
Dr. M a y e r, tudi Dunajsk odvetnik, pravi, da jo pri nekterih razsodbah žo tako daleč prišlo, da so se izgojili lujiki za zastopnike, kakor če bi bili najeti za to. (V ho juristom no dovoli pristop k vsakojakim Hodnijain, vt.egno so s časoma izeimiti nekako zakotno pravo, Iu bo na veliko škodo pravosodju. Lo poglejte sledeč vzgled, Na Dunaji imamo trgovsko (1 riti o, ktera posebno rada svojo blago ua deželo na obroke pošilja. Kakor hitro pa kdo določenega obroka no plača o pravom časi, izroči ga dotična tvrdka takoj sodniji po svojem zastopniku, ki ui jurist, Ta gospod stoji dau na dan s kakimi dvajseterimi tožbami pod pazduho pri c. k. okrajni sodniji, ktera mu jo šo celo lastno sobo odločila za stalno pisai no. Dotična tvrdka posebno na lo gloda, ali je toženec poslal kakega zastopnika ali ue. Kakor hitro tožitolj vidi, da ima tožena stranka kakega odvetnika za pooblaščenca, takoj tožbo umakuo.
Sklenila so jo konečno resolucija: „Na osmem zboru avstrijskih odvetnikov izrekli so zbrani odvetniki svojo pravno prepričanje, da odvetniško pravo, podeljeno jim po S odvetniškega reda, nima zadostnega varstva; da je dovoljenju dano privatnim OHobam glede zastopan ju strank pred sodnijo v bu-gatelnih in Htiuiiiruih razpravah, šo bolj pa to, da ho odvetniki od zastopa pri raznih ru/,sodbah izključeni, na veliko škodo odvetniškemu slami, kakor tudi pravosodju samemu,"
Konečno ho jo sklenila ludi šo resolucija, da v Avstriji no moro nihče med odvetnike bili sprejet, kdor nima tii domovinsko pravico. Daljo naj ho vpeljo nekaka modsebojnoRt med Avstrijo in (»gorsko, in pa ogerskim jurislom, kterih je žo mnogo čez polnilni, naj ho odvetniški kruli tostran Lituvo nekoliko višjo obesi.
Lotno poročilo dijaške kuhinje v Ptuji
v samostanu čast. yy. oo. minoritov zn šolsko loto 1886/87.
(Daljo)
Darovali ho: g. dr. Mravljak Ant., odvetnik v Ljutomeru, 10 gld.; č. g. Skuhala Ivan, župnik v Ljutomeru, 12 gl. 75 kr.; č. g. Osonjuk Mart., kaplan v Ljutomeru, S gld.; g. Šlamborgor Ant., notar v Ljutomeru, 13 gl. 75 kr.; g. Kocbek Bošt., kontrolor v Ljutomeru, S gl.; g. dr. Špošič Jož., zdravnik v Ljutomeru, 2 gld.; g. Vavpotič Ivan, gostilničar v Ljutomeru, 4 gl. 5 kr.; g. Sršon Frane, trgovec v Ljutomeru, 4 gl. 5 kr.; g. Horvat Jož., nadučitelj v Ljutomeru, I gl.; gosp. Krouonsfeld Jožef, učitelj v Ljutomeru, I gl.; g. Ivančič Jož., c. k. dav. prist. v Ljutomeru, 2 gl.; gosp. ('valite Sini., nadučitelj pri Mali Nedelji, 5 gl. 70 kr.; g. Karba Iv., učitelj pri sv. Križi, Mur. p. I gld. 50 kr.; Jgralei v Ljutomeru", 4 gld. Jt5 kr.; „Ljubonski Slovenci ua gor. Štajerskem", 40 gl.; č. g. Majcen Ford., katoliet v Ptuji, 10 gl. 50 kr.; g. Majorhormaii Al., nadzornik v Slivnici, 2 gl.; č. g. Matjašič Jur., stolni prost v Mariboru, 5 gl.; čast. g. Moško David, kaplan pri hv. Potrti p. Mar., 10 gl.; č. g. Moško Jak., župnik pri hv. Lovrenci v Slov. goricah, 10 gl.; g. Miki. Toni., trgovec pri sv. Marjeti p. Ptuj, I gl.; č. g. Munda Jan., nabral pri Mariborskih bogoslovcili 5 gl. ■ č. g. Munda.L, nabral pri Mariborskih dijakih 'i gld. 50 kr. č. g. dr. Muršee Jož,, llinir. prof. v Gradci, 25 gl.; Neimenovan 2 gld.; Neimenovan I gld.; „Ormožki okrajni zastop", 80 gl.; „Ormožki rodoljubi" poslali po g. Vrtniku Iv. v Ormoži 71 gl. 50 kr.
Darovali so: g. dr. (ieršak Iv., notar v Ormoži, 15 gl.; g. dr. Žižek Ant., zdravnik v Ormoži, 5 gl.; g. dr. Omiilec Iv., odvetnik v Ormoži, 7 gl. 50 kr.; g. dr. Petovar Ivan, odvetnik v Ormoži, 12 gld.; g. Sinko Jak., posestnik v Ormoži, 5 gl.; č. g. ('ajnkiir Jak., župnik v Ormoži, 10 gl.; g. Miki Al., trgovec v Ormoži, 4 gl.; g. U. K. v Ormoži, I gl.; g. drd. Trillor Drag., odvot. konoip. v Ormoži, I gl.; gosp. M. K. v Ormoži I gl.; g. Jakob v Ormoži I gld.; g. Kdvard Kari, oskrbnik v Ormoži, I gl.; g. Potočnik Jakob, čevljar v Ormoži, I gl.; g. Vekoslav v Ormoži
1	gl.; g. Nodolko J. v Ormoži I gl.; g. Lenart J. v Ormoži 2 gl.; g. Ivan v Ormoži 2 gld.; Narod-iijiikinja v Ormoži I gld.; č. g. Ostoro Kr., kaplan pri hv. Tomaži, JI gl.; č. g. Pajtler Iv., kaplan pri hv. Lovrenci ob kor. žel,, I gl.; g, Plauinšek Mili., meščan v Ptuji, 1 gld. 00 kr.; g. dr. Ploj Jakob, odvetnik v Ptuji, 40 gl. 5(1 kr.; Posojilnica v Mil-kotali JU) gl.; g. Poregor Ant. nabral pri dr. Ziže-kovem banketu v Ormoži, 7 gl. SO kr.; g. dr. Prus Drag., zdravnik v Konjicah, 'l gld.; č. g. o. Prus Slanisl., miner, v Ptuji, 12 gl. 00 kr.; gdč. Uakuš lled. pri sv. Burburi v Halozah, 2 gld.; č. g. Ropič And., župnik v Kapelah pri lirež., 10 gl.; č. gosp. ltobič Mat., umir. prof. v (iradci, 5 gl.; g Umnih Toni., me.šč. učitelj v Krškem, 5 gld. 'l(l kr.; č. g. Roškur Fr., kaplan v Zavrči, 5 gl.; č. g. Sattlor Iv,, kaplan pri sv. Barbari v Haloz., I gl. 50 kr.; čast. g. Sever Jož., župnik v Zuvodji, 5 gl.; č. g. Sevšuk Vink., kaplan v Dvoru p. Vrbi, 5 gl.; č. g. Siuionič Ivan, /upnik v St. lan/,i, dr. p. 1 gl.; č. g. Slokovee Matevž, kaplan v St. Lovrenci, dr. p. 5 gld.; č. g. o. Sovič Al., župnik pri sv. Trojici v Haloz., 15 gld.; č. g. Sovič Jož. v Stopreah I gld.; č. g. Strajnšak M., dekan v lločah, Iti gl. 8!l kr.; č. g. Saliiinou Franc, kaplan pri sv. Jurji n. Sčav., JI gld,; č. g. o. Šalamun KI, župnik v Vidmu p. Ptuj, 10 gld.; g. dr. Segula Jak., odvel. konoip v Postojini, 15 gl.; g. oijanee Fmne, nadučitelj v SI. Lovrenci \ Slov. goricah, I gl. 20 kr.; čast. g. Sutii Kopi t, župnik v Zavrči, 15 gld,; č. g. Tikrič Janez, novomnšuik v (iradci, I gl. 50 kr.; g. Tratnik h', li., v L|iibljani 3gl.; g. Terstenjak Ant,, vrednik v Ljubljani, 05 ki,; g, dr. Turnor Podgoj. na Dunaji, 10 gld.; \ eliko-nedoljčan 10 gl.; č. g. Vrhovnik Iv., kiiplun \ Dolin,
2	gl.; gosp. Vnselič Peter pri Veliki Nedelji I gl.; g. Vesolič Fr. pri Veliki Nedelji 20 kr.; e. gosp. VVurzer Mat., župnik v linšah, 5 gl.; \ I I gl.; g. Zelenik Jož., odgoj. nn Dunaji, 110 gl.; č. gosp. Zmazek Kr., župnik pri sv, Urbanu, 10 gl.; č. gosp. Zupančič Jak., kaplan v Sl„ Lovroneiji v Slov, gor., 1 gl.; g. Železinger Fr., profesor v Ptuji, IS gld.; č. g. Žižek M., župnik v llololinolh, I gl.; g. Žnidiiršič Jakop, profesor v Sarajevu, 5 gl.; č. g. o. Zvujgur (lab,. gvardljiin v (iradci, 5 ghl.
Svota niilodarov v denarji 084 gld. 2JI kr.
i Daljo prlli i
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
(Daljo In konec.)
V Ljubljani, 20. septembra.
Župan daljo naznani, da jo doposlala Praška občina poročilo o delovanji v zdravstvenih zadevah iu mestnega fizikata za I. 1885, mostne občino Gradec, Štajer in Krakovo pa poročilo o občinskem delovanji I. 1880. Tržaški inženir Oosaro Gombi do-poslal jo več izvodov brošure o železničiiom vprašanji, posebno z ozironi na otvorjeno črto Trst-llrpelje, ktero brošuro je gosp. župan razdeliti dal med ude stuvbinskogu in linančnega odseka. Slednjič opomni gospod župan, da jo v zadnji seji mestnega zbora, ko so jo razpravljala neka zadeva mestnega konjiču Jorus-a, opomnil mestni odbornik dr. Vošujak, da se ti»ii čudno zdi, ker so nekaj časa v mestni klavnici več no zasledujejo ikrusti prašiči, iu da ni umestno, da se tacili prnšičev meso isto tako prodaja. kakor od zdravili prašičev, in ali jo ta bolezen sploh zginila. Gosp. župan pravi, da jo takoj pozval mostno živinozdruvniko v klavnici, uaj mu o tem poročajo. Iz došlega mu poročila jo razvidel, da so zdaj ros v klavnici zakolje dosti manj ikrastih prašičev in to od časa, kar se jo izpraznila prej za ikraste prašiče v klavnici obstoječa zavarovalnic«. Sedaj mesarji jako pazijo, da no kupijo ikraslega prašiču, med tem, ko njim to prej ni bilo mur, kajti dobili so ikrastegu prašiča iz blagujnico dobro plačanega. Razloček med prej iu sedaj je le tu, da so vsuk ikrusl prašič, ki se konllskuje, oddil mesto konjiiču, Hvečurju. Prodajati pa so ikrastih prašičev meso 110 sme, kujti to bi bilo protipostavuo in so tudi ue more, kujti vsak ikrast prašič se polije s petrolejem, preden se odda svečitrju. Tudi si. e. kr. deželna \luda, ki |o posnela lo zadevo po uo\murskih poročilih, obrnila se je v posebnem dopisu do mostnega magistratu, naj so |i Iu zadeva razjasni. Gosp. župan doposlul je e. kr. deželni vladi njemu izročeno poročilo kluvniškogu vodstva ua ogled, s kterim so je deželna vlada popolnem zadovoljila in izrekla željo, nuj bi se slvur na istem mestu, kjer so jo .sprožila, ludi razjasnila, da se o tej zadevi preprečijo morda med občinstvo zašli krivi nazori. Mestni zastop vzame lo poročilo gospoda županu zadovoljno na znanje.
Podžupan Vuso Petričič poroča v imenu llnunčnegu odseka o nakupu Andr. Trškunovegu posestvu Karolinški dvorec na burji /.a ljudsko šolo. Poročevalec pravi, da je mnogo še vkiijiženoga dolgu ua hiši, kur bi bilo vsekako potrebno pre| vruvnuti, Čo hoče mesto kupiti hišo; tudi je troliu vedeti mumije tumošnjega šolskega vodstvu, ali jo poslopje za šolo sposobno ali ne. Poročevalec konečno nasvetuje, da so vsa zadeva vrne magistratu, da nutiinčnojo preiskuje in potem zopet poroča. Tu nasvet mestni zbor potrdi. Dr. Stare poroča v imenu finančnega odseka o dopisu deželnega odbora, ki želi nektoro preniombo pogojev za prodano mestno posestvo lik prisilno delavnice. Poročevalec nusvetujo, nuj sovstnvže zahtevi, du mesto na svoje stroške vzdržuje cesto na Poljanskem nasipu; drugi zahtevi pa, da bi se obe poti na desni m levi struni poslopju zaprli, pu mostni zbor vstreči ne more. Zbor pritrdi.
Podžupan Vuso Petričič nasvetuje v imenu llniinčiiegu odseka, nuj produ tukajšnjemu mesarju g. Janezu Ornetu 400 |" mostnega sveta ob Poljanski coHli, kor si bode lam so/.idul hišo, in naj so conu zu | I" po 2 gl. določi, Zbor pritrdi.
Podžupan Vuso Petričič poročil zu tiiiiinčni odsek, da je mestni magistrat kupil ou dol g. Josip Bokalovoga vila na sv. Potni nasipu /.u razširjenje ceste iu plučul za isli 500 gl., kur mestni zbor brez ugovoru odobri.
Mestni odbornik M ur ni k poroča v imenu stavbinskega odseka o rnzdolilvi parcelo št. 100 v kiituHtnilni občini Poljnnski na stavišča iu o stuv-biuski črti zu novo otroško bolnico. Poročevalec nii-s vetu jo, da se prošnja odstopi magistratu v rešitev, kor razdelitev piiroolo za zdaj ni potrebna, kur bror. ugovora obveljii,
V imenu policijskega odseku poroča dr. vite« III e i \v o i s - T r s t o u i š k i o računih za zdravilu mostnim ubogim ISSO, I. Računi iznašajo S72 gld. 7 kr,, m so jo dokaj prihranilo brez škodo /u bolnike, ker so so mestni zdravniki ravnali pri zapisovanji receptov po dotičnem nuHisierskein iiku/u. ltučun so odobri. Nuduljo poroo.t uli vdeležbi mestno občino Ljubljanske pri VI. iinMuiirodnom kongresu za higouijo iu deniogralijo u/iromn pn zboru za
Statistiko avstrijskih mest. Mestni magistrat je že pristopil kot ud temu kongresu in plačal dotičui znesek, Ljubljansko občino pa bodo zastopal dr. Stare, kteri potuje na svojo stroške na Dunaj; toraj se magistratu naroči, da mu izroči pooblastilo mestne občine.
Mostui odbornik Žagar poroča v imenu odseka za olepšavo mesta o prošnji drsalskega društva za dovoljenje gledč gradnje paviljona na drsališči pod gradom Tivoli iu nasvetuje, ker bode ta gradnja služila v olepšavo temu kraju da so gradnja dovoli iu se drsalskemu društvu najemščina za sedem let podaljša, po preteku to dobe bi odstraniti moralo drsalsko društvo paviljon na svojo stroško, ako bi bilo potrebno. Nasveti so odobri'-, in javna soja sklene.
Domače novice.
(Veliki mojster nemškega viteškega reda), Nj. cesarska visokost nadvojvoda Viljem, imenoval je včeraj dosedanjega administratorja veliko komende v Ljubljani grofa Pavla Boroldingen-a velikim komturjem omenjenega reda. Kot tak ima čast in pravico deželnih kointurjev ter jo tretji med dostojanstveniki tega reda.
(C. kr. pol jedelsko ministerstvo) dovolilo je podporo »5 gold. za živinsko razstavo v Bohi nj i.
(Razpisane) so učiteljske službe: Na jedno-razrednici v Šmartnem pod Šmarno goro; letno plače 450 gold., doklade 80 gold. in stanovanje; prošnjo do dno 0. oktobra c. k. okrajnemu šolskemu svetu Ljubljanske okolico. — Na jednorazrednici na Brdu; letne plače 450 gold., doklade 80 gold. in stanovanje. — Na dvorazrednici v Komendi druga učiteljska služba, plače 400 gold. in stanovanje; prošnjo da G. oktobra c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Kamniku.
((iosp. Auer-ov krompir) ob novi vojašnici dišal jo prav posebno dvema delavcema, da sla si ga v vrednosti do ii gold. nabrala, a pozabila ga plačati. Kazenska sodnija jima bo že povedala, po čem jo krompir.
(Laž ima kratke noge!) Kar jo lažnjivi do-pisun „M" nedavno v „Tagespost"-i o Kamniku in Kamniški železnici iz Ljubljano pisal, „Tagespost" v št. 201. vso od besede do besede preklicujo — ua poziv Kamniškega župana g. Kišerja. Prav je tako. Naj takim lažnjivim dopisom le povsod možje krepko na prste stopajo, pa jih bo kmalu konec. List se bo menda vendar naveličal — laži sprejemati, če tudi je pri zagrizenem liberalci tudi ta uada jako pičla.
(Ščuvanja proti jezuitom) je na Koroškem čedalje več, zlasti po nemških občinah. To d it i zdelo so jo občini sv. Tomaž (am Zeiselborge) potrebno, pismeno pohvaliti Celovški mestni zastop, da so jo proti knezoškofu in jezuitom uprl ter mu jo poslala sledeče pisanje: „Naš občinski zastop so pridruži postopanju proti naselitvi jezuitov, kar namreč knezo-škof dr. K a h n namerava v naši dragi domovini. Kar jo v tej zadevi Celovški mestni zastop sklenil v svoji soji dne 23. avgusta t. I., s tem se mi popolnoma strinjamo, ter se odločno nemškemu, razsvetljenemu in za narodni blagor našega liberalnega glavnega mesta vedno nad vse vnetemu mestnemu zastopu za to njegovo izjavo, skleneno zaradi miru na verskem iu narodnostnem polji, najlepšo zahvaljujemo.'' Dajo število škofu nasprotnih občin vedno večje, ni nikakor po naravnem potu mogoče, pač pa se tako javno mnenje ua umeten način napravlja. Liberalni aposteljni skrbo zanj. Patroni časnika „Kreie Stimmen" potujejo po deželi od kraja do kraja in župane proti škofu liujskajo. Navadno ima tak potujoč agent tudi že resolucijo v žopu saboj iu druzega ne zahteva, kakor da jo župan podpiše, pa jo zopet jedna več!
(O železnici Poličane-Slatina) so nam iz Maribora poroča: Tukajšnji civilni inženir gospod VViesingor prosil je dovoljenja, da zgradi železnico z navadnim tirom od južno-želozniške postaje Poličane v S latinsko kopeli. Ce zgradbo dovolijo, založila jo bo Berolinska družba Soen-dorop & Coni p. Proga bo dolga 14'8 klin. iu bo stala 1,200.000 gld.
(Trgovina s češpljanii.) Neki nemšk trgovec sklenil je v Mariborski okolici pogodbo za nakup Izdajalo! in odgovorni vrednik .Ioni p Jerič.
toliko češpolj, kolikor jih gre v 25 želozničnih vagonov. Ker so bodo češplje kar nasulo v vagone, dala bo poslednje južna železnica na dnu s ploščevino obiti.
(Kupčija s sadjem) jo tudi v Ormoški okolici v teku štirinajstih dni jako živahna. Nemci iz Bavarskega iu Wtlrtenberga plačujejo sadje za mošt »štartni" po 12 do 14 goldinarjev. Nemci iz južno-ogerskih pokrajin, vzlasti Podunavci, so tudi začeli na Mali Štajar po sadje prihajati. Lo-ti pobirajo pa bolj namizno sadje iu jo plačujejo po IS do 20 gld. „štartin".
(Ustrelil se je) kancolist c. kr. okrajne sodnije v Podkloštru na Koroškem, Ludovik Lan kor. Zakrivil jo bil hudodelstvo izneverjenja in bi bil moral priti pred porotnike. Služil jo žo 40 let in jo zapustil Irojo nepreskrbljenih otrok.
(Ljudsko šolstvo.) V naši državi tostran Litave imamo po najnovejših podatkih statistično komisije 17.410 ljudskih šol. Od teh jih je 10.440 javnih, 402 zasobnih s pravico javnosti in 484 brez te pravice. Na 7607 ljudskih šolah jo pouk nemški, na 4.110 češki, na 1544 poljski, na 1034 rnsinski, na 585 slovenski, na 008 laški (!), na (iI rumunski, na 4 madjarski in ua 451 ljudskih šolah mešan. Nemških ljudskih šol jo več mimo prejšnjih let, glede načina v poučevanji nasproti drugojezičnim šolam pa se ji? njihovo število nekoliko zmanjšalo. Leta 1871. bilo je namreč od vseh ljudskih šol 44'4°/0 nemških, sedaj jih jo lo še 43-7°/« nemških ostalo. Češke so se dvignile od 23'80/„ na 24-8°/0; poljske od 6°/0 na 8"0"/«; rusinsko od 4'7°/o 1111 94 °/0; slovensko nič. Laške so se zmanjšalo od 7'8°/o ua 5.2:,/„- Najbolj so je zmanjšalo število šol z mešanim učnim jezikom, namreč od 0 2"/0 1111 2'6(,„. Na Češkem imajo Nemci 4(i'3°/o Sol, "a Moravskem 3l'7°/u- ^ Dolenji Avstriji imajo Cehi jedno zasebno češko šolo in osem z mešanim učnim jezikom. Učiteljev in učiteljic na ljudskih šolah tostran Litave imamo ogromno število 54.407, od kterih ji* 42.512 učiteljev iu 11.955 učiteljic.
ol »	I	>
S (Jiis	S tanje |	S g
- — V o t n r V r e m o Jz~
iii>n./m>uii.i irnkmnoift tc>i>lomoiii	o<N -
opazovanja v mm po CoWju |	^ g
7. n. /jlit. 73:181 -fT():8~ Hl7v/,li jasno 21. 2. u. pop. 735 08 -i-'<>-2 „	' „ 0 00
9. u. zvee. 738 20 + 0 „	„
Pri Slonu: II. Kivnno, potovalo«, iz Švico. — Emilija pl. Zaillnor, vdova odvetnika, z Dunaja. — W. Arco, uradnik, z Dunaja. — W. ToronSIč, trgovoo, z Dunaja. — Sabatlilol,. trgovoo, z Dunaja. Kanila baronlnja Griunmond, zasebnica, iz Linoa. - S. Polnil, potovalec, i/, lludimpošto. — Dr. Sack iu Malica, profesorja, iz Zagreba. — F. Moravoo, posestnik, iz Makovoa. — Lokatoili, potovaloo, z Ogerskega. — K aro I i na groiinja Hrigido, zasebnica, iz Gradca. — Julijami Kaki, kuharica, iz Orailoa. A. Giitsoll, posestnik, s Boprogo, iz Kostanjevico. pl. Forlo, zasebnik, iz Napoljft. — Fabrotti, zasebnik, iz Rovinjn, — .1. Dotsvvorth, zasebnik, iz lldijo. — Zamparo, Sohnabl, Traisingor, zasebniki, iz Tridonta. — Dr. Kuscbar, zasebnik, iz Koko. — M. Prattor, zasebnica, z družino, iz Istro. — Albert, piv.fosor, iz Monaka. — Dunzor, Kopriva, Zmlet, litih ikol, Klob, Trump, trgovci, z Dunaja. — A. pl. Pittoni, major, iz Gradca. ,1. Pogačar, brzojavni višji oskrbnik, i/, Gradca. — A. Potrifilč, stotnik, s soprogo, iz Karlovca. — I,. Kullcsch, potovftlflo, z Ogerskega. — ,1. Zoohnor, podjetnik, iz Mrežic. — Anton Virant, trgovoo, iz liudolfovoga.
Pri •Južnem ko/oili oru: A. Fuohs, trgovoo, z Dunaja.
A. Koden, župnik, s Ko oškega. — .1. Krois, kapelan, s Kranjskega. — I'!. Pelikan, trgovec, iz Kamnika. — Kosehutto, Helo, trgovca, s Šlajarskoga. — .1. Husnošnik, trgovoo, iz Skofjo boko. - ,1. Modrijan, stotnik, i/. Gorice.
VreilHMINlut sporočilo.
Jasno, mrzel veter, zvečer zarija. 12.0" O., za 18" pml normalom.
Srednja temperatura
ekranu.
Piski, 22. septembra. Ko so so včeraj končalo vojaško vajo, zahvalil so. jo oosar toplimi besedami nadvojvodu Albrehtu, vsem poveljnikom in armadi na sijajnih dokazili izvrstnega izvožbanja. Splošno mnenje je, da jo cesar zelo zadovoljen.
Vel. Varadin, 22. Septembra. Ministerski predsednik T i s z a je včeraj govoril prod svojimi volilci. ki so ga navdušeno sprejeli. Pobijal je trditve, da je linnnčni položaj kri ličen; skušal jo dokazati, da je Ogerska od I. 1875 zelo napredovala na vseh poljih državnega življenja. Obljubil je, da bo zboljšal lin,'ture. Naglašal jo, da žele mir vso evropsko i države, in utemeljeval upanje, da mir no bo I tako hitro rušen.
Rim, 21. septembra. Vesli o koleri soj ugodnejše. Vlada jo odstavila 13 profesorjev j niedooiiiisko fakultete in voo zdravnikov, ker ! so zapustili Mesino, ko so jo prikazala kolera. 1
Dublin, 21. septembra. Vladna prokla- ! macija ukazuje, da so zatrti narodna liga v j grofiji 01 aro in v nektorili okrajih grolij iioitrim, (ialway, Kerrv, Oork
f > C« tO »J M k J* bit vv.i'c.
(Ttt»«4frn.li,'-ti«i poroči 1». septembra.
Papirna renta ,v;„ po 100 «1- (» 10davka)	SI	gl. 80	kr.
Sreberna ,, „ 100 „ (s HI »i davka)	82	„	lit)	„
4% avstr. zlata renla, davka prosta . . .	112 „ 515	„
PapMna rotita, davka prosta......'.)(!	„	16	„
Akcijo avstr.-ogorsko banko ......882	„	—	„
Kreditno akcijo ....................282	„	75	„
London.............12(1	„	!)0	„
Srebro ....... .....—	„	—	„
Francoski napoloond....................i)	„	04'/a „
Cesarski oekini ....................5	„	!)5	„
Nemško marko...........01	„	52'/a„
Tržne cene
dno 21. septembra t. I.
gT]ir	gl.	kr.
! Pftonion, lilctl. ...	T) NB	Spoli povojon, kgr. .	—	(i'i
I Ilož, „ ...	'i 55	Surovo maslo, „ .	—	SI0S
.ločnimi, „ . . .	3 25	Jajoo, jodno „ .	2n!
Ovofi............2 00	Mioko, lltor . ...	—	M
Ajda, „ . . .	4 22	Govojo moso, kgr, .1	04>
Proso............8 90	Toloojo „ ., .	—	50
Koruza, „ ...	4 55	Svinjsko „ „ .	—	00
Krompir, „ ...	2 32	Koštrunovo „ „	30
LoSa, „ ...	11 Pišanoo.....—	45
Grah, „ . . .	12 - Golob .....—	17|
Fižol, „ ...	II)	Sono, 100 kgr. . .	2	47
Maslo, kgr. .	1	Slama, „ „ . .	I	80
Mast, „ .	—00	Drva trda, 4 □ mtr.	0	80
Spoli svož, „ •	— 00 „ mohka, „ „	4	10]
SlMBrtl MO :
Poslano.
Grospoclu pl. TrnMczyju!
Lokarju zraven rotovža v Ljubljani.
Naznanjam Vam sprejem 5 steklenic cveta za konje ali konjskega flnitlu.*1) Ker so je ta od Vas narejen cvet za konje pri zunanjih boleznih Wo\for<r I f"' ""'ii'1 konjih tako izvrstno obnesol, zasluži tla se po časopisih javno razglasi. Srčen pozdrav!
(45)	Anton KraSoiifc,
posestnik.
H. septembra. Ignacij Vodopivo, poštnega slugo sin, i Vrhnika pri Starem trgu polog Rakeka, 3. jim. 1880. r, Gosposko ulico št. D, hI bost. —Avgust Obrokar, črko- j Za notranjo bolezni pri konjih, goveji živini,
14 ur
stavoa sin, I ines., sv. Petra cesta st. (i, slabost.
20. septembra. Meta Podgontik, urudiiega slugo žena, 5(1 let, Dolge ulico št 8, 1'oritnnitis.
V bolnišnici: 111. septembra. Ana Moli, delavka, 4) let, vsled raka.
T I« J C i.
111. iu 20. se loinlirii.
Pri Miiliču; llaron Hurton, zasebnik, z družino, z Angleškega. Kupočok, Korsohdorfor, trgovca, z Dunaja. - .1. Prlnschogg. trgovoo, s soprogu, s Štnjarskoga. — Stalzor, trgiiven, n Htajarskega. .lovnlkor, soproga okrajnega glavarja, i/, Itililiillovoga. Iiiiy, Irgovoo, iz Kočevja. vitez Nuilan-lomsky, državnega pravilnika namestnik, /. družino, i/. Trsta, pl. Schivvitzhofon, niimeslniškl sovotnlk, z družino, i/. Gorico. VViist, Kambold, zasebnika, /. Dunaja. It. Ilolle, potovaloo, z Nemčijo. Dr. .1. Zindlcr, deželni sodniji nadzornik, iz i Gradca. M. Trlfiuiar, posestnik, i/, Srbijo. \Vagnor, major, , iz Gorico. - grof Dognar, španski odposlanec, i/, Gorico. 1 Dr llainor, zasebnik, iz Pazlniv - V. Iforničok, okrajni sodnik, j iz Goriškega,
prašičih iu ovcah, priporoča so pa izkušeni Živinski prah I I zavoj 50 kr,, 5 zavojev 2 gl.) M n ogo-I, o r e o ■/, d r a v 11 a pri rabi loga ž i v i n s k o g a p r ah u, kakor njegovo dobrodelno lastnosti pri raz-I i č u i h b o I e z n i h, pripravilo so živinsko zdravnike in živinorejce do logu, da l.a prah za prvo in najvažnejšo zdravilo rabijo ter so priporoča, da ga vsak gospodar pri notranjih živinskih boleznih takoj I rabi, sploh da se la prah zmeraj pri hiši nahaja, i Izvrstno so rabi ta živinorodilni prah, ako živina ! noče jesti, pri krvni molži, kakor tudi za izboljšanje > mleka.
Prodaja in razpošilja ga z vsakdanjo pošlo lo-| karnii Tnik6ez,y, zraven rotovža v Ljubljani.
i ■
H) Konjski lluiil I steklenica I gl. — o steklenic hiiiiid 4 gl.
Za službo cerkovnika
iiripnroea so častiti duhovščini sproten mož, l,i jo onaloi službo ze dlje časa opravljal. Ilolj natančno so i/,ve pri vrodništvn ,,Slovončovom".	(H)