Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.000
Letna naročnina..................L	2.000
Letna inozemstvo ...............L	3.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
JH	
	m
Leto XVI. - Štev. 12 (785)
Gorica - četrtek 19. marca 1964 - Trst
Posamezna številka L 40
NEKAJ	SE
POLOŽAJ V ITALIJI
V	odnosih med beograjsko vlado in katoliško Cerkvijo se nekaj novega dogaja, nekaj novega zori. Ali bo dozorelo in kdaj in kako bo dozorelo, to je drugo vprašanje. Znaki, ki kažejo na nekaj novega, bi bili naslednji: 1. Iz Jugoslavje so vsi škofje, ki so zaprosili vizum za udeležbo na vatikanskem koncilu II., tega tudi dobili. Jugoslavija je med vsemi državami s komunističnim režimom, v tem oziru edini primer.
2. Časopisi so poročali, da je papež Pavel VI. odlikoval jugoslovanskega veleposlanika v Rimu Iva Vejvodo s križem reda sv. Silvestra.
3. Pavel VI. je poslal predsedniku Titu spominsko kolajno svojega kronanja in je nakazal deset tisoč dolarjev pomoči za po potresu prizadeto Skoplje.
4. Ob raznih priložnostih so bila srečanja med zastopniki Vatikana in jugoslovanske vlade. Eno takih se je zgodilo ob Titovem potovanju v Južno Ameriko v Boliviji, kjer sta se srečala apostolski nuncij in pa Tito. Pokojni papež Janez XXIII. je imel razgovor z jugoslovanskim veleposlanikom Vejvodo, ko so papežu podelili Balzanovo nagrado za mir.
5. Ko so jugoslovanski škofje bivali v Rimu za časa zasedanja koncila, so se udeležili neke skupne večerje na jugoslovanskem poslaništvu v Rimu.
6. Pretekli mesec je predsednik verske komisije v Ljubljani Kocijančič imel v gosteh vse slovenske ordinarije in pa večje število duhovnikov, članov CMD.
7. Z ozirom na te stike, ld so prodrli v javnost, je brez dvoma tudi z ozirom na druge, ki javnosti niso znani, so se že ponovno razširile novice, da se pripravlja konkordat ali vsaj kak modus vivendi med beograjsko vlado in Vatikanom. O tem je poročal tudi tržaški radio.
Kakor koli naj bo, v vrhovih se nekaj snuje. Med naj višjimi predstavniki jugoslovanskega episkopata in Vatikanom na eni strani ter ined zastopniki jugoslovanske vlade na drugi so brez dvoma številni stiki in razgovori. Ali so to uradni ali poluradni ali samo prijateljski, ni mogoče s trditvijo reči. Da so taki stiki navezani, je danes dejstvo, ki ga kot kronisti zaznamujemo.
Drugo vprašanje je, kako daleč so pri teh razgovorih prišli. O tem nimamo do danes nobene uradne izjave, vse sloni na poročilih časopisnih agencij. Zato je pisanje nekaterih, da je na vidiku konkordat med Beogradom in Vatikanom, gotovo samo ugibanje in smo verjetno še daleč od njega.
KAKŠEN PA JE DEJANSKI VERSKI POLOŽAJ V JUGOSLAVIJI?
Nekateri jugoslovanski in drugi časopisi so v zadnjem času večkrat pisali o verskem položaju v Jugoslaviji. Njihovo poročanje je bilo precej optimistično posebno glede stanja katoliške Cerkve. Ni dvoma, da jim ne gre vsega verjeti, saj so se zmotili celo v tem, da pišejo o pok. zagrebškem nadškofu šeperju, o katerem vemo, da še vedno živi in da je bil zadnje čase celo v Rimu kot član koncilske komisije. Vsekakor pa pisanje teh časopisov ni več sovražno usmerjeno in niti ne napadalno do katoliške Cerkve. Zdi se, da odraža mnenje jugoslovanske Zveze komunistov, da je vera v Jugoslaviji še vedno živo dejstvo in da so verske skupnosti med njimi zlasti še katoliška Cerkev
—	trdne organizacije, ki jih preganjanje prvih let po vojni ni strlo in še manj odpravilo ter je zato z njimi treba računati kot z danim dejstvom, posebno še ker je Jugoslavija »odprta« dežela, kamor zahaja na stotisoče tujcev in je poleg tega še močno politično povezana s tretjini blokom tako zvanih nevezanih držav. Tudi notranji politični položaj danes ne dovoljuje več partiji, da bi mogla administrativno Postopati proti verskim skupnostim kot se je dogajalo prvih deset let po revoluciji. Položaj Cerkve se torej, hočeš nočeš, izboljšuje, kar se tiče zunanjega odnosa med državnimi oblastmi in Cerkvijo.
KAJ PA Z VERSKO SVOBODO?
Drugo vprašanje pa je, ali uživajo v Jugoslaviji katoličani versko svobodo, kakor jo pojmujemo na demokratičnem Za-padu. Glede tega moremo mirno trditi, da smo še zelo, zelo daleč od take verske svobode. Vse kaže, da je verske svobode več v Srbiji, manj na Hrvatskem in najmanj v Sloveniji. Verska svoboda ni namreč v tem, da sme človek samo častiti svojega Boga v svetiščih in v svojem srcu, to je le svoboda kulta, svoboda bogočastja. Verska svoboda je nekaj odločno širšega. Verska svoboda je v tem, da sme državljan, pa naj bo v kateri koli službi, neovirano tudi v javnosti izpovedovati svojo vero in po njej živeti; da ga zaradi tega nihče ne sme smatrati za državljana nižje vrste ali mu kratiti kakih pravic. Tako je n. pr. v ZDA, kjer je prepričan in praktičen katoličan John F. Kennedy postal celo predsednik države.
Verska svoboda mora biti združena tudi s cerkveno svobodo, ki je v tem, da sme vsaka verska skupnost neovirano širiti svojo vero tudi v javnosti s pomočjo časopisov, knjig, revij, radia, televizije, javnih predavanj. Potem da sme ustanavljati šole, vzgojne zavode, zidati svetišča in sploh skrbeti za versko vzgojo svojih članov, zlasti mladine, z vsemi potrebnimi sredstvi. Cerkvena svoboda predpostavlja tudi, da sme Cerkev nemoteno vladati svojim vernikom po cerkvenih predstojnikih, vzgajati duhovniški naraščaj, ustanavljati redovne hiše, imeti bolnišnice in druge zavode. In še toliko drugih stvari, ki smo jih deležni verniki v svobodnih demokratičnih državah.
Ali je kaj take svobode v sedanji Jugoslaviji? Tisti, ki hodijo v Jugoslavijo, lahko sami pričajo, koliko je je. Vsekakor moramo ponoviti, da je tudi te svobode vendarle več v Srbiji in na Hrvatskem kot pa v Sloveniji. Tako poročajo časopisi, da izhaja v Beogradu mesečnik Blagovest v 43 tisoč izvodih. Mesečnik je zelo lep in lepo urejen ter bogat po vsebini. In vendar je v Srbiji le majhen odstotek katoličanov. V Sloveniji pa, kjer je vsaj do leta 1943 bivalo nad poldrugi milijon katoličanov, imamo samo skromno Družino, ki je v resnici revna po vsebini in nezanimiva. V Srbiji so ostale redovnice po bolnišnicah, v Sloveniji so jih povsod izgnali.
V	Srbiji in na Hrvatskem hodijo redovniki in redovnice v redovnih oblekah, v Sloveniji pa boš težko našel katerega v redovni obleki itd.
Prave verske svobode, kot jo mi pojmujemo, v Jugoslaviji ni. Sedaj uživajo več svobode bogočastja, Cerkev uživa nekaj več pravic, toda smo še vedno daleč od resnične verske in prave cerkvene svobode. Če pa skuša Vatikan navezati diplomatske stike z beograjsko vlado, dela to prav zaradi tega, da bi tudi na ta način pomagal jugoslovanskim narodom do večje svobode ne samo bogočastja, nego tudi do verske in cerkvene svobode. In v tem oziru se zdi, da se nekaj giblje.
(r + r)
Ministrski predsednik Moro in podpredsednik Nenni sta zaključila prvo obdobje stikov z delavskimi sindikati na eni ter s predstavniki delodajavcev na drugi strani. Moro se je sestal ločeno z vsemi tremi delavskimi sindikati: CISL, UIL (demokratični) in CGIL (socialkomunistični). Vsi trije so se izrazili pripravljene nadaljevati z vlado razgovore o težavah gospodarskega stanja v državi, vendar se predstavniki niso hoteli stoodstotno obvezati, da bodo podprli morebitne vladne pobude za izboljšanje sedanjega gospodarskega stanja.
Zastopniki delodajavcev (industrialcev in zemljiških posestnikov) so prav tako izrazili pripravljenost za sodelovanje z vlado. Zlasti predsednik konfindustrije Cicogna je izjavil, da bo sedanje gospodarsko stanje premagano in da zaradi tega ni treba pesimistično gledati v bodočnost.
V	drugem obdobju se bodo vršili Morovi stiki v obliki dvostranskih razgovorov ob navzočnosti prizadetih ministrov. Če bo prišlo do sporazumnih izgledov, bodo sledili tristranski razgovori med vlado, delavci in podjetniki. SKRČENJE URNIKA PRI FIAT
Posledice zadnjih vladnih ukrepov za omejitev potrošnje so se že občutno pokazale pri nakupih avtomobilov. Prodaja avtomobilov FIAT se je v prvem tednu zmanjšala za 27%, v drugem pa kar za
40%. Očividno je, da je kupce oddaljila predvsem omejitev prodaje na obroke na samo 12 mesecev. Zaradi tega se je morala zmanjšati skupna proizvodnja in podjetje Fiat je pretekle dni sklenilo skrčiti delovni urnik od 48 na 44 ur tedensko.
Ta ukrep največjega italijanskega podjetja, ki zaposluje 127 tisoč oseb, je izzval vrsto negodovanj, zlasti med turinskim prebivav-stvom, za katero pomeni Fiat pljuča v gospodarskem življenju mesta. Vlada je zato spet znižala prometni davek na nove avtomobile.
ZBOROVANJE IvPI
V	Neaplju so imeli italijanski komunisti konferenco o organizacijskih vprašanjih partije, na kateri so govorniki poudarjali potrebo, da partija spremeni taktiko in strategijo in se reši politične o-samljenosti, v katero je zašla po pristopu socialistov v vlado. V ta namen so nekateri zagovarjali tezo, da se morajo komunisti vključiti v vladno večino. To pa pojmujejo tako, da mora sedanja vlada levega centra odstopiti, ker da ni kos svojim nalogam, in prepustiti mesto novi, v kateri bi bili prisotni tudi komunisti. Po njihovem namreč ni mogoče rešiti brez pristanka komunistov glavnih italijanskih gospodarskih in političnih vprašanj.
FINANČNI KREDITI ITALIJI
Nekoliko novega poguma je italijanskim gospodarstvenikom prinesla vest, da sta minister Co-lombo in guverner Italijanske državne banke Carli dosegla znatno finančno pomoč v Ameriki. Ta se je namreč obvezala, da nakaže Italiji za eno milijardo dolarjev kredita, 250 milijonov pa jih bo dobila pri Mednarodnem denarnem fondu.
To je zelo vesela vest, saj bo s to pomočjo Italija mogla poravnati vse obveznosti do zunanjih držav zaradi svoje pasivne trgovinske bilance iz preteklega leta. Med tem časom upajo, da si bodo sami pomagali iz zagate in zopet uravnovesili svojo plačilno bilanco.
Mednarodne sile na Cipru
SESTRELITEV
ameriškega letala
Prejšnji teden so Sovjeti v Vzhodni Nemčiji spet sestrelili neko ameriško vojaško letalo RB-66. Trije piloti, ki so bili v letalu, so se pravočasno rešili s padalom. Zaradi tega incidenta je sovjetska vlada ponovno obtožila ameriško vohunstva. Ta pa zatrjuje, da je letalo po pomoti zašlo nad ozemlje Vzhodne Nemčije. Diplomatske vojne še ni konec, ker ameriška vlada zahteva izpustitev letalcev, medtem ko jih hočejo Sovjeti spraviti pred sodišče in obtožiti vohunstva. V teku so diplomatska pogajanja, zato ni še moči izreči, kako se bo zadeva zaključila. Po . nekaterih vesteh naj hi sovjetske oblasti bile pripravljene izpustiti ameriške letalce, 6e ti priznajo, da so imeli vohunske namene.
Kljub sporazumu, doseženem v Varnostnem svetu o odpošiljatvi mednarodnih sil na Ciper, se razgreti duhovi na otoku niso še pomirili. V pričakovanju mednarodnih sil Združenih narodov so se spopadi med Grki in Turki ponovno tako zaostrili, da je vlada Velike Britanije zagrozila, da bo u-maknila svoje čete iz mest v svoja oporišča, če ji v najkrajšem času ne pridejo na pomoč sile OZN. Turška vlada pa je od svoje strani poslala ciprski vladi ultima-turn, da se mora klanje med Grki in Turki prenehati v 48 urah. V nasprotnem slučaju bo Turčija izkrcala svoje vojake na otoku, da zavaruje pravice svoje narodne manjšine, skladno z londonsko pogodbo iz leta 1960. V ta namen so se enote turške vojne mornarice zbrale v pristanišču Aleksan-dreti in bile v pripravnem stanju.
Edina sila, ki bi lahko preprečila turško intervencijo, so Združeni narodi. Zato je glavni tajnik U Thant napel vse sile, da pošlje na sporni otok čimprej mednarodne oddelke, to je pred potekom turškega ultimatuma. Glavna ovira, ki je zavlačevala prihod mednarodnih sil, je bilo finančno vprašanje, zaradi katerega je U Thant zgubil toliko dragocenega časa. Ali ni ironija časa in načel, da največja mednarodna organizacija (OZN), kateri so države članice poverile nalogo, da čuva in ohranja mir v svetu, nima v blagajni šest milijonov dolarjev za nastop na Cipru, medtem ko iste države potrošijo letno skupno sto milijard dolarjev za oboroževanje?
Iz te finančne zadrege so Združene narode rešile ZDA in Velika Britanija, ki so brž ponudile kritje polovico stroškov, da se prepreči najhujše. Istočasno je Ka-
nada dala na razpolago 1500 svojih vojakov. Tako je lahko Varnostni svet na svoji nujni seji v noči med petkom in soboto s soglasno resolucijo pozval prizadete strani, naj se vzdržijo vsakega e-nostranskega vmešavanja, ker so prvi vojaki OZN že na poti na Ciper. S tem je bila v zadnjem trenutku preprečena enostranska vojaška intervencija Turčije na o-toku z vsemi mednarodnimi komplikacijami, ki bi s tem v zvezi nastale.
Macnamara v Vietnamu
Ameriški obrambni minister Macnamara je v Washingtonu poročal predsedniku Johnsonu o uspehu svojega poslanstva v Sajgonu. Na osnovi tega -poročila se bo razvijala bodoča politika napram Vietnamu. Na osnovi dosedanjih podatkov se Washingtonu nudi trojna izbira rešitve: nadaljevanje s tehnično pomočjo silam Južnega Vietnama v njihovem boju proti infiltraciji bojevnikov Vietkonga; razširitev spora s protinapadi onstran razmejitvene črte med severnim in južnim Vietnamom; in končno iskanje nevtralistične rešitve v Vietnamu, konec vojaške in finančne pomoči, ki jo ZDA nudijo že deset let.
Od teh treh predlogov se opazovavcem že sedaj zdi najbolj verjeten prvi, ker se okoli njega sučejo izjave, ki jih je Macnamara dal pred svojim odhodom na azijsko pot. Te izjave imajo opazovavci kot znak ameriške vlade za trajno odločitev, da bodo šle po poti, po kateri so hodile doslej in da bi morebiti še povečale svojo pomoč Vietnamu v boju proti Vietkongu.
Po drugi strani pa druge možnosti ne izglodajo izvedljive iz raznih razlogov. Da bi zanesli vojno v severni Vietnam, ni mogoče, ker bi morali v tem slučaju neposredno uporabiti ameriške vojake. Tega pa se ameriška vlada hoče ogibati.
Ben Belov obisk
Predsednik alžirske vlade Ben Bela se je minuli teden mudil sedem -dni na uradnem obisku v Jugoslaviji. Poleg političnih razgovorov si je ogledal tudi več jugoslovanskih industrijskih objektov. Jugoslovanski listi poudarjajo, da se je alžirski predsednik posebno zanimal za poslovanje delavskega samoupravljanja, katero namerava baje uvesti v Alžiriji.
Glavni namen Ben Balovega obiska v Jugoslaviji je bil navezati tesnejše stike med obema državama v vidiku sklicanja note konference nevezanih držav. Glede potrebe po sklicanju take konference, kot tudi glede potrebe po znatnem povečanju števila njenih udeležencev, se obe državi popolnoma strinjata.
BEN BELA PRI DE GAULLU
Na poti iz Pulja v Alžir se je alžirski ministrski predsednik Ben Bela ustavil v Parizu, oziroma v nekem dvorcu nedaleč od Pariza, kjer se je sestal s francoskim predsednikom De Gaullom.
Do tega srečanja je prišlo povsem nepričakovano in tajno, tako da je javnost zvedela zanj šele, ko so bili razgovori med obema državnikoma že pri kraju. Razen kratkega sporočila francoske tiskovne a-gencije niso o razgovorih med De Gaullom
in Ben Belo objavili nikakih podrobnejših poročil. Vendar se zdi, da je bil glavni predmet razgovorov gospodarsko in tehnično sodelovanje med obema državama. To je razvidno iz dejstva, da se je s francoske strani udeležil razgovorov tajnik za alžirska vprašanja Jean de Broglie.
Sporazum med Vatikanom in Češkoslovaško
Po pisanju »Le Monda« bi naj Vatikan in češkoslovaška dosegla sporazum v naslednjem: 1. Mons. Berana, praškega nadškofa, ki je bil preteklega oktobra osvobojen, bi naj poklicali v Rim v začetku prihodnjega meseca. 2. Sveta stolica bi naj imenovala v Pragi apostolskega upravitelja »sede plena«, dasi bi ostal nadškof Beran praški nadškof. 3. češkoslovaška vlada bi naj dovolila škofom svobodo izvrševanja njihove jurisdikdje po škofijah.
4.	Sveta solica bi naj imela možnost imenovanja novih škofov. 5. Sveta stolica ne bi vztrajala na zahtevi, da bi škofje, ki so bili zaprti, morali biti spet vzpostavljeni na prejšnja mesta.
Štirje streli v Kristusa
Prilika za duhovni post in zdržek samovšečnosti
lfll!llllll!!lllil!llillll!l!lllllfllllllllllllill!lllllllllllllllllllllilllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllillillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllillllllllllllllllll
Koncil je potrdil njeno delo
klenice chiantija v gostilni »Da Ezio«. Vino ga je napravilo objestnega. Jezik se mu je razvezal v rako besadi, ki jih ni nihče razumel. Le to se je dado razbrati, da psuje ves svet. Nenadoma se mu je pogled ustavil na križu, ki je visel na steni nasproti 'vrat. Zagrabil je za revolver, ga usmeril na Križanega in sprožil.
Prvi strel je zadel levo Kristusovo roko prav v zapestju, tako da so se prsti odtrgali od lesa. Drugi strel je razbil desno Kristusovo nogo prav pod kolenom in jo čisto razdrobil. Tretji in četrti strel pa sta razbila Kristusovo telo v višini trebušne votline na desni strani. Vsi navzoči so onemeli. Z grozo so opazovali, kaj bo sledilo. Poročnik se je zasmejal kot bi bil blazen, stopil k steni, snel poškodovani križ, pluinil vanj in ga v divji jezi vrgal ob tla. Nato je z Velikimi koraki zapustil sobo in odšel na sedež poveljstva.
Naslednji dan se je poročnik vrnil v gostilno. Križ je ležal na tleh, kot ga je bil pustil. Spet ga je zagrabil satanski bes. Začel je križ brcati iz koita v kot. Ko se mu je jeza malo polegla, je križ zagrabil in ga vrgel -v jeklen zaboj, ki je bal poln streliva za puške in strojnice.
Minilo je točno osem dni. Spet je bil petek. Poročnik Lohse je sklenil, da obišče Firence. Ura je kazala dve popoldne. Vozil ga je njegov osebni šofer, štiridesetletni Pietro Georgis iz Turina. Vse, kar se je potem zgodilo, vemo iz njegovega pripovedovanja.
Komaj sta dospela do kraja Capa n nori, so zablesteli na sinjem nebu štirje ameriški lovci, šofer Georgis je hitro zapeljal vozilo pod cestni nadvoz. Letala so krožila, kot da jim ni ničesar mar, kar se na zemlji dogaja. Nenadoma pa se dva lovca odtrgata od skupine 'in se kakor kragulj spustita nad Mercedes poročnika Lohseja. Njegov šofer se je takoj zavedel, da je napad njima namenjen. Z vso naglico je skočil v zaslon, ki ga je nudil opornik nadvoza. Poročnik Lohse je pa ostal ob avtu, kot da bi ga neznana sila prikovala ob tla.
Tedaj sta letali že dosegli cestni nadvoz. Zaropotale so strojnice in Mercedes je bil prerešetan. Poročnik Lohse se je zrušil v prah ceste in obležal. Prejel je
točno štiri strele, kakor jih je bil teden prej oddal na Kristusa. Prvi ga je zadel v levo roko in mu odtrgal vse prste. Naslednja dva sta ga zadela v desno stran trebuha. Ko je že ležal brezmočen na tleh, se je spustil nanj drugi od lovcev in mu s četrt Im strelom razbil desno nogo natančno pod kolenom.
Šofer Georgis, ki je bil prisoten pri bogoskrunskem streljanju na križ, je bil tako prevzet, ko je videl, kako je njegov gospodar prejel enake strele, kot jih je bil na Kristusa oiddal, da je v hipu pozabil na lovca, na smrtno nevarnost in na možnost, da se lovca vrneta. Zapustil je zaslon in skušal pomagati nesrečnemu poročniku.
In tedaj se je zgodilo nekaj najbolj čudqvitega, nekaj kar je zmožen storiti le Bog v svojem brezmejnem usmiljenju. Od nekod se je pojavil duhovnik. Georgis ga iti vprašal, od kod je in kako da je ravno tedaj prišel mimo. Še danes ne ve, kdo je bil in kam je bil namenjen. Dejstvo je, da je poročnik umrl v njegovih rokah, medtem ko je izgovarjal besede: »Božja roka me je zadela« in se pobožno pokrižal. Ves njegov iziraz je pričal, da sprejema smrt vdano, v zadoščenje za svoje bogoskrunsko dejanje.
Dogodek se je v Malina di Quasa in njega okolici razvedel kot blisk, še isti dan so šli vaščani po križ, ki je ležal v zaboju in ga slovesno prenesli v župno cerkev. Sedaj ga hranijo v stekleni omarici. Leži na postavku, prevlečenem z žametom in okrog njega so razpostavljene umetne cvetlice. Ljudstvo imenuje križ »II Crooifisso del Tedesco«. Vsako leto, ko pride mesec junij, ga v cerkvi slovesno izpostavijo v javno češčenje. Nato sledijo slovesnosti, kot jih je navajeno uprizarjati preprosto italijansko (ljudstvo z dežele: procesija, bengalični ogenj, streljanje iz možnarjev in govori.
Tudi šofer Georgis se vrača vsako leto na kraj strahotnega greha. In če ga kdo vpraša, kaj misli o (tistem letalskem napadu, z vso gotovostjo odgovarja: »Tisti letali nista streljali, sta kaznovali, kaznovali od Boga poslani!« In se pobožno prekriža.
HiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHNiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiimiiHiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiinMiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiNiiiiiiiiimiiiiiMi
Enakopravnost-kaj je to?
Velikonočno vzdušje nagiba nežne duše, da iz navidezno enolične vsakdanjosti izluščijo zlata zrna dobrih misli in plemenitih želja v pripravo za tiho sodoživlja-nje največje drame sveta na gori Kalvariji:
Ne biti ljubljeni kakor bi si želeli.
Ne biti vrednoteni.
Ne uživati zaupanja.
Biti omalovaževani, pozabljeni, postavljeni ob stran.
Sprejemati pomilovanje od ljudi, ki so sami pomilovanja vredni.
Biti izpodrinjeni in varani.
Prenašati, da nas napačno razumejo, napačno sodijo in tolmačijo.
Biti stiskan in prenašati težo domišljavega, povprečnega človeka.
Ugotavljati, kako se na splošno poudarjajo naše napake in slabosti, zamolčijo se pa naše dobre strani ali morebitni uspehi.
Sprejemati nauke o ponižnosti .in ljubezni od človeka, ki ni ne ponižen ne ljubezniv ter se mu nato ponižno zahvaliti.
Ugotoviti, da nekdo za našim hrbtom spletkari, pa to velikodušno prezreti.
Prenašati nerazumevanje... posebno od strani osebe, ki nam je draga in ki smo ji storili kaj dobrega.
Sejati vedno le dobro, žeti pa — nehvaležnost.
Ogibati se hvale, zlasti ne iskati lastne hvale; sam sebe potrpežljivo prenašati.
PONIŽNA DEJAVNOST
DUHOVNEGA JUNAŠTVA:
Povsod širiti vedrino.
Biti resnicoljuben in premišati hinavščino.
Izgnani misijonarji pri sv. očetu
10. marca je sprejel sv. oče Pavel VI. skupino 200 misijonarjev, ki so bili nedavno izgnani iz Sudana. Spremljal jih je prefekt kongregacije za razširjanje vere kardinal Agagianian. Sv. oče je izrazil najprej svojo globoko žalost nad nečuve-nim izgonom, ki nima opravičila, saj so misijonarji delali na duhovnem in kulturnem preoblikovanju sudanskega ljudstva. Velika je bolečina sv. očeta ob misli, da bo ostalo toliko vernikov brez dušnih pastirjev, misijonske ustanove brez čuvarjev in mladina brez vzgojiteljev.
»Kako ne bi bili potrti, — je nadaljeval papež Pavel VI., — ko vidimo uničeno delo enega stoletja, polno apostolskega ognja. Naša Cerkev je ondotnim ljudstvom obenem s Kristusovim naukom prinesla tudi družabni in kulturni napredek ter delala na utrjevanju miru in ljubezni med sudanskimi plemeni. Ni iskala oblasti ne materialnih interesov. Zato želimo pred vsem svetom poudariti, da ste postali nedolžna žrtev silnega viharja, ki so ga sile teme sprožile zoper Kristusovo Cerkev. Postopanje, ki ste ga bili deležni, je v osnovnem nasprotju s splošnimi načeli pravice in svobode in ni v čast tistim, ki so to postopanje odločili, odobrili in izvedli. Vendar še vedno upamo, da bodo sudanske oblasti uvidele krivico, ki so jo storile svojim državljanom, vam, njih dušnim pastirjem, in vsej katoliški Cerkvi. Zato bomo še naprej prosili Vsemogočnega, naj vas pripelje nazaj med tako drago nam sudansko ljudstvo.«
Koncil se bo letos zaključil
Msgr. Vallainc, ki vodi tiskovni urad pri II. vatikanskem koncilu, je izjavil, da sv. oče zelo želi, da bi se koncilsko delo pri letošnjim tretjem zasedanju zaključilo. To tudi ne bo tako težko, kajti komisije in podkomisije neutrudno delujejo. Tudi njih delo je del koncila in zato smemo vse to obdobje pred 14. septembrom mirno imenovati »koncil v malem*. Pri tretjem zasedanju koncila bodo prišle do izraza nove metode dela, nov način razpravljanja in nova tehnika pri vodenju koncilskih sej, kar vse bo pripomoglo, da bodo izostala ponavljanja istih argumentov in bo koncil hitro prehajal od osnutka do osnutka.
Sovjetski kozmonavt German Titov
je v teku sestanka ideološke komisije glavnega odbora sovjetske komunistične stranke, ki se je vršil 25. in 26. novembra lani, izjavil: Mi moramo nuditi dokaz, da
Neopazno storiti kaj dobrega tistemu, ki nas je ranil ali žalil.
Složno živeti z antipatično osebo.
Prezreti netaktnost.
Pozabiti, pozabiti, pozabiti.
Vprašati za uslugo iz pozornosti.
Strpno poslušati drugačen način mišljenja in gledanja.
Na prezirljiv posmeh odgovoriti z vedrim pogledom in iskrenim nasmehom.
Veliko delati — pa imeti malo ali nič uspeha.
Biti živahnega značaja, pa biti obsojen na brezdelje.
Biti slabotnega zdravja, pa kazati dober videz.
Počutiti se nekako srednje, ne prav dobro in ne prav slabo, pa vseeno vleči naprej.
Ko je Don Alberione ustanovi! moško vejo kongregacije pavlincev, je njegovo o-ko postalo pozorno na preprosto kmečko dekle, ki je imelo tedaj 21 let. Odkril je v njej globoko dušo in velike roditeljske sposobnosti. Dekle se je pisalo Tekla Mar-
io.	Ni imela drugega kot ljudsko šolo. Toda, ker je Don Alberione vedel, da je Bogu všeč to, kar je preprosto, da s tem poniža visoke in ošabne, je prav tej mladenki poveril vodstvo skupine deklet, ki naj bi postale jedro bodoče kongregacije hčera sv. Pavla, kratko pavlinke imenovane. Zgodilo se je to v za Italijo najtežjih časih, ko je divjala prva svetovna vojna z vso krutostjo: leta 1915.
ni Boga. Cim bolj prodiramo v globino vesolja, tam bolj se zavedamo, da za Boga ni prostora ne na zemlji ne na nebu. Cesto me vprašujejo, zlasti izven Sovjetske zveze: »Ali ste kdaj videli Boga v teku svojih poletov? Nikoli!«, sem odgovarjal.
Ubogi Titov! Ali misli, da je Bog kak batjuška Stalin z brki?
Tudi muslimani so jim na potu
60 delegatov vseh sovjetskih republik Centralne Azije se je zbralo v prestolnici Tadžikistana v Stalinabadu, kjer so proučevali načine za borbo proti muslimanom, ki jih je v Sovjetski zvezi skoro 30 milijonov. V teku sestanka so imeli dve predavanji o modernem islamizmu in o položaju muslimanov na svetu. Poslušali so tudi poročilo o rezultatih, ki so jih dosegli v borbi proti islamizmu v Kirgiziji in Uzbekistanu.
Kljub vsemu — novi bogoslovci
Navzlic velikim težavam je 44 mladeničem uspelo vpisati se v teku leta 1963 v bogoslovje. Vest je objavila 'revija znanost in vera v številki 12 za leto 1963. številni mladeniči izhajajo iz intelektualnih krogov in so premagali velike težave, ki so jim jih stavili tako njihove družine kot brezbožni prijatelji.
Brezbožna literatura
šele sedaj je bilo mogoče zvedeti, da so v Sovjetski zvezi od leta 1962-1963 izdali 667 kn jig in brošur brezbožne vsebine v nakladi 11 milijonov izvodov. — Zakaj niso rajši denarja uporabili za šole in bolnišnice?
Krsti rastejo
V	istem obdobju so se znatno povečali krsti na področju Ryazana. Mnogo mater gre naravnost iz bolnice v cerkev, kjer dajo krstiti svoje otroke. Colo nekateri odrasli, med njimi člani Komsomola, so zaprosili za krst. Lansko leto je prejelo krst v stalnici v Ryazanu 20 prebivavcev tega področja v starosti od 16-36 let.
Katoliški New York
Vseh katoličanov v Nevv Yorku je 6 milijonov 960.000, to je 172.000 več kot lansko leto. V New Yorku je 1457 župnij, 1421 šol, 528 drugih katoliških zavodov, 100 seminarjev in noviciatov in 53 katoliških bolnic. V Nevv Yorku je 6.822 duhovnikov, 2.498 bratov pomočnikov 'in 22.928 redovnic. Pet univerz in katoliških kolegijev obiskuje 55.129 dijakov. Učencev srednjih šol je 150.000, ljudskih šol pa 707.000. — Res cvetoča škofija.
Dvajset let bo že kmalu minilo, pa. je spomin na strele, ki jih je prejel Kristus na križu v kraju Molina di Guosa, med ondotnim prebivalstvom še tako živ in vtis tako silen, kot da bi se bilo to včeraj zgodilo.
Molina di Quosa je majhno naselje, ki leži na polovici razdalje med Piso in Lucco v Toskani. V juniju leta 1944 — vojna je divjala s svojo grozotno silo — se je nastanil v omenjenem kraju oddelek nemške vojske, ki mu je načeloval poročnik Henrik Lohse. Bil je visoke postave, močan kot bival, surovega nastopa in poln sovraštva do vsega, kar je božje. Rad je preklinjal, kričal na svoje podrejene, se norčeval iz prebivalstva, divjal po gostilnah, delil brce in klofute in se opijal, kadar je le mogel.
Bil je eden od petkov v juniju. Poročnik Lohse je že ves popoldan praznil ste-
Tekla Merlo je bila slabotna po telesu, toda orjak v volji. Težave so deževale od vsepovsod, ne najmanj od cerkvenih oblasti, kajti mnogim se je zdelo nezaslišano, da se redovnice kažejo po ulicah, ponujajoč katoliški tisk in se bavijo s tiskanjem knjig, z radiom in kinom. »Redovnice so za bolnišnice, zavode, šole, ne pa za apostolat na cesti,« so modrovali. »Saj se bodo moralno zgubile,« so trdili drugi. Tekla Merlo pa je bila prepričana, da je novi način apostolata absolutno potreben. Danes, ko je celo II. vatikanski koncil izdal odlok o sredstvih družabnega obveščanja, se nam to zdi čisto naravno. Toda 1. 1915 je bila zamisel Don Alberiona in njegove sodelavke Merlo revolucionarna skoraj proti duhu cerkvenih oblasti.
Ni čuda, da je prišlo prvo odobrenje s strani Cerkve šele leta 1929. Potem ko je mati iMerlo prenesla sedež kongregacije s podeželskega mesta Borgo di Castagneto d’Alba v Rim (zgodilo se je to 1. 1936), je kongregacija prišla končno do pravega razmaha. Toda šele 1. 1953 je bila dokončno potrjena s strani Sv. Stolice.
Danes vršijo pavlinke svoj apostolat dobre knjige in dobrega filma že skoro po vsem svetu. Samo v Italiji imajo 90 knjigarn in nekaj desetin kinematografskih agencij. V Braziliji in Kolumbiji vodijo versko oddajo, ki gre vsak dan med po-slušavce po valovih radia. Najdemo jih v pragozdu ob Amaconki, na daljnih Filipinih, v Avstraliji, Indiji, na Japonskem, v Afriki, ZDA, Kanadi in po vsej Južni A-meriki.
Kako modernega in podjetnega duha je bila m. Tekla Merlo, priča misel, ki jo je za zadnji božič zapisala v pismu svojim provinciaikam: »Pišete mi o škodi, ki jo povzročajo komunisti s svojo delavnostjo, in o njih prebrisani taktiki, s katero znajo varati nerazgledane kristjane. Prav zato mora biti naše geslo: zbudimo se in delajmo! Ne pozabite nikdar: namen naše kongregacije je delati dobro z modernimi sredstvi tehnike in propagande. Za nobeno ceno ne smemo od tega cilja odstopati! Naš apostolat ostane tisk, kino, radio, televizija in kar bo še prinesel tehnični napredek. Zato bo naša kongregacija ostala vedno mladostna, ker se bo vedno posluževala novih iznajdb.«
Tako je pisala ta čudovita redovnica pred nekaj meseci, stara skoro 70 let. Sedaj je omahnila na bojnem polju božjega kraljestva. Umrla je v hiši, ki je njeno zadnje veliko delo: v moderni kliniki Al-bano Laziaile, ki jo je zgradila za -redovnice vse Italije in kamor se zateka po zdravje najmanj 40 ženskih redovniških skupnosti. Bila je res velika v posnemanju sv. apostola Pavla.
VPRAŠUJETE - ODGOVARJAMO
Na roditeljskem sestanku v Gorici smo slišali, da uči na slovenskih siednjih šolah več duhovnikov. Ali bi mi lahko pojasnili, koliko jih je in kdo jih nastavlja? --------------------------------- Mati
Na naših šolah v Gorici uči skupno pet duhovnikov, ki so porazdeljeni na vse slovenske srednje šote: na višjo gimnazijo -licej, učiteljišče, nižjo gimnazijo (2. in 3. razredi, strokovno šolo (2. in 3. razred) in enotno srednjo šolo (1. razred), skupno 21 razrednih skupin. Dva sta kateheta, e-den na nižjih, drugi na višjih šolah, in ju nastavlja škofijstvo, potrdi pa šolsko skrbništvo (proveditorat). Dva sta poklicna profesorja in ju je nastavilo šolsko skrbništvo, enega pa je imenovalo ravnateljstvo šole.
Vsako leto se naši komunisti, kakor komunisti vsega sveta, spominjajo 8. marca — praznika žena. Vsem je že znano, da oni izrabljajo ta dan v svoje namene. Vsako leto pišejo nekako tako: milijoni žena se še borijo za dosego svoje enakopravnosti. Pri tej stari pesmi mislijo le na tiste ženske, ki ne žive pod komunizmom, njihovim ni treba, da se borijo, ker... so že dosegle enakopravnost...
Velik svetovni pisatelj je napisal: Komunisti dajo ženskam tako enakopravnost, ki je slična moderni sužnosti, z razliko, da jo oni imenujejo enakopravnost.
Kadar govore komunisti o enakopravnosti, nam ne dajo jasnega pojma, v čem obstaja ta enakopravnost, to je postalo zanje le parola. Pišejo o enakopravnosti, o borbi žena za napredek; kaj več pa ne vedo povedati. Naj bodo odkriti in naj najprej pometejo pred svojim pragom, a tega ne bodo storili. Jasni so le tedaj, ko pišejo o odpravi vseh zaostalosti in predsodkov in sem spadajo verski predsodki. Tu jih razumemo.
Tako se je izrazil bister kmečki gospodar z Vipavskega: Kdo razume to enakopravnost? Vprašal sem neko našo učeno in »zgrajeno« žensko, pa je le nekam mencala. Verjetno mislijo tako: enakopravnost najprej doma, pri mizi, najprej bo mož serviral juho, ona pa prikuho, pa bo enakopravnost. Bogve če je to pri mizi Tita, Kardelja, Marinka itd. Kaj bo prišla tudi taka enakopravnost, da bo šel mož v porodnišnico za drugega otroka?
Tako se smejejo v naši domovini.
Vendar so komunisti uspeli zmešati pojme nekaterim našim ženskam, najbolj pri takih, ki so lahkega razuma. Blagor tem ženam, saj se na ta dan opijejo na ta račun.
š. m.
Pametna odredba
Na Montecitoriu je dne 13. marca 180 demokrščanskth poslancev odobrilo predlog poslanca De Žana o prepovedi vsakršne propagande za nedostojne filme. Prepovedane so slike, ki žalijo čut sra-
mežljivosti, prepovedana vsaka propaganda po tisku za take filme. Nedostojen film se bo smel v tisku samo omeniti skupno z glavnimi igralci v filmu in nič več. Razpravljanje o takih filmih je vedno škodljivo, ker v- večini slučajev doseže ravno nasprotno. Mlad človek ne bo verjel zdravi kritiki, sam se bo hotel prepričati, če je film res tak, kakršnega prikazuje kritik.
Spomnimo se najbolj pornografskih filmov zadnjih let in stroge obsodbe proti njim v katoliških časopisih. Učinek je bil ravno nasproten. Ljudje so drveli k takim predstavam in oele ure čakali pred blagajno, da pridejo na vrsto-. Zato je zdaj čisto na mestu popoln prezir takega filma.
30 univerz v Afriki
Trenutno je v Afriki 30 univerz, na katerih uči 2200 profesorjev. Ena tretjina jih je iz Evrope in obeh Amerik.
Tisoč oči za slepe
Več kot pet sto oseb v Kanadi je že določilo v oporoki, da dajo svoje oči po smrti na razpolago očesnim klinikam, ki naj jih vsadijo slepim otrokom. Velike zasluge za to ima »krščansko družinsko gibanje«, ki neprestano vabi vernike k darovanju oči v korist slepcev.
★
Jacqneline
Nekaj trenutkov pred .obiskom predsednika Kennedyja in njegove soproge se je Janez XXIII. nekoliko zaskrbljen obrnil do svojega protokolarnega prelata in ga vprašal, kako se običajno nazivlje ženo državnega predsednika. Prelat ga pouči: »Svetost, lahko ji rečete: gospa predsednica ali pa tudi enostavno: gospa!«
»Ah,« je zamišljeno odvrnil papež. Ko pa vstopi predsedniška dvojica v sprejemno dvorano, papež na široko razprostre roke in se dobrotno nasmehne rekoč: »Jaccjueline!«
z življenja V.er
rfisranfl®!
KAJ NAM NUDI DEŽELA?
VPRAŠUJETE - ODGOVARJAMO
Če poslušaš razgovore v gostilni ali v vlaku, boš večkrat slišal pripombo: zdaj so ustanovili še dežalo.Samo goljufija. Saj ne vedo več, kaj bi si izmislili, da bi našli možnosti za nove 'mastne stolčke.
Kaj naj rečemo k temu? Če ljudje niso pošteni ali če javna uprava ni zdrava, se na nekatera mesta res prerijejo ljudje, ki jim gre za stolčke. Na splošno pa to ne drži.
V	našem primeru gre za novo deželno upravo, v katero spadajo tržaška, goriška in videmska pokrajina. Ta uprava bo urejala nekatere važne stvari, o katerih so doslej odločali v Rimu. In to je dobro, ker je pač Rim daleč in ne pozna ter ne občuti naših potreb tako, kakor mi sami.
Za nas je dežela važna še zato, ker smo v njej združeni vsi Slovenci, ki kolikor toliko strnjeno ali vsaj v večjem številu živimo v Italiji. Zdaj smo torej prvič dobili takšno avtonomno upravno enoto, ki zajema tista področja, na katerih živi slovenska narodna manjšina. Kakor je znano, je zakonodajavec v členu 116 ustave predvidel za nekatere pokrajine ustanovitev 'dežel s posebnim pravilnikom ne samo zaradi njihove zemljepisne lege, ampak tudi zato, ker tam živijo narodne manjšine. Tako so južni Tirolci kmalu dobili deželo s posebnim pravilnikom, ki se imenuje Tridentinsko - Gornje Poadižje; na področju, kjer živi francoska manjšina, pa so ustanovili deželo Aosta. Najtežji porod je imela naša dežela Furlanija - Julijska Benečija. Za naš primer res lahko rečemo — vsaj kar se manjšinskih pravic tiče: tresle so se gore, rodila se je miška.
Da bomo dobili jasnejšo sliko, bomo na kratko primerjali, kaj nudijo deželni pravilniki francoski ter nemški in kaj slovenski manjšini.
MANJŠINSKE PRAVICE
V	DOLINI AOSTA
Posebni pravilnik za deželo Aosta govori o pravicah tam bivajoče francoske narodne skupnosti. Vsebovane so v šestem poglavju. Pod naslovom »Jezik in šolstvo« je z zakonom določeno, da je v deželi francoščina izenačena z italijanščino. In potem so še druga določila, po katerih so .na primer dopuščene javne listine v obeh jezikih. Kdor hoče biti sprejet v državno Upravno službo na področju dežele, mora znati poleg italijanščine tudi francoščino. Za sprejem v takšne službe je torej znanje francoščine obvezno. Za pripadnike obeh narodnosti so seveda tudi na razpolago šole vseh vrst in stopenj.
MANJŠINSKE PRAVICE NA JUŽNEM TIROLSKEM
Posebni pravilnik za deželo Tridentinsko - Gornje Poadižje med drugim predvideva posebna zastopstva nemške jezikovne skupine v deželnih organih (čl. 24 in 30), v pokrajinskih organih (61. 43 in 44) ter v šolski upravi (čl. 15). Nemški manjšini je zajamčeno politično predstavništvo. Poleg določil o povsem enakopravni uporabi nemščine in ladinščine, o šolstvu, o javnih listinah v obeh jezikih, o krajevnih imenih v obeh jezikih in tako dalje, vsebuje tamkajšnji pravilnik posebne predpise o enakopravnem zastopstvu nemško govorečega prebivavstva v deželnem zboru. V členu 24 posebnega pravilnika je določeno, da se prvi dve leti voli predsednik deželnega zbora iz vrst svetovavcev, ki pripadajo nemški jezikovni skupnosti, naslednji dve leti pa iz vrst italijanskih prebi-vavcev. Poleg tega je v čl. 30 povedano,
da mora biti deželni zbor sestavljen v sorazmerju s številom predstavnikov jezikovnih skupin, ki so v deželnem svetu. To naj trenutno zadošča, saj bomo že iz povedanega lahko videli, kakšno revščino nudi posebni pravilnik 'slovenski manjšini.
V	NAŠI DEŽELI
Tretji člen posebnega pravilnika za deželo Furlanija - Julijska Benečija, ki govori o narodni .manjšini, Slovencev sploh ne omenja po imenu. Pravi tole: V deželi se priznava enakost pravic in ravnanja, vsem državljanom, naj pripadajo katerikoli jezikovni skupini, z zaščito njihovih jezikovnih ter etničnih značilnosti. Potem je treba omeniti še četrti člen, v kolikor se sklicuje na ustavo in mednarodne obveznosti . To je vse.
Besedilo 'tretjega člena je bilo znano že pred odobritvijo v parlamentu. Predlagale so ga tedanje vladne stranke. Ker pa je posebni deželni pravilnik ustavni zakon, ki potrebuje v parlamentu dvotretjinsko večino, katere takratna vlada ni imela, 'so morali za njegovo odobritev glasovati tudi parlamentarci Italijanske socialistične
stranke ter Italijanske komunistične partije. Takrat so predstavniki slovenskih političnih skupin zahtevali razširitev tretjega člena z vključitvijo nekaterih skupnih zahtev vseh Slovencev. V imenu komunistov je Marina Bernetič tedaj izjavila, da komunisti raje ne bodo glasovali za pravilnik, kakor 'da bi odobrili nespremenjen tretji člen. Podobno izjavo je dal zastopnik PSI. V Rimu pa so prevladali drugi razlogi italijanske komunistične partije in skupne zahteve vseh Slovencev so splavale po vodi tudi takrat, ko so imeli komunisti edino priliko, da bi lahko res kaj naredili za Slovence.
Ta člen bo treba vsekakor raztegniti, odnosno zahtevati posebni zakon za zaščito slovanske manjšine, kot so slovenske demokratične stranke zahtevale že takoj, ko je zaščita po členu 3 padla v vodo. — O tem bomo govorili drugič. Za zdaj opozarjamo vse zavedne Slovence, naj imajo vse to pred očmi in pri deželnih volitvah oddajo svoj glas Skupni slovenski listi ter kljub za nas kritičnem volilnem zakonu izvolijo vsaj enega Slovenca v deželni svet 1
Predor sv. Bernarda
Ni človeka, ki bi ne poznal prelaza sv. Bernarda. Ta prelaz je morda najbolj znan prelaz v Alpah. Po njem se preliva glavni cestni promet med Švico in Italijo. Preko tega prelaza, ki veže dolino Aosta z dolino Rodana in potem z Ženevskim jezerom v Švici, se je vedno odvijal tudi živahen promet s pokrajinami ob Renu. Da bi pomagali potnikom, ki so morali preko prelaza ob slabem vremenu, so na prehodu menihi sv. Bernarda zgradili znameniti hospie in samostan in tam redili znane pse bernardince, ki so iskali v snegu zakopane potnike. Vse to bo danes postalo le še zgodovina in spomin. Kajti globoko pod prelazom so zgradili predor, ki bo zelo olajšal potovanje iz doline Aosta v dolino Rodana in v Švico. Potniku ne bo več treba, da se bo dvigal na visoki prelaz (2400 m), dokaj niže spodaj je sedaj skopan predor, ki ga bo varno prepeljal preko Alp tudi v najhujši zimi. Saj tega do sedaj ni mogel, kar je Sv. Bernard pozimi tako zasnežen, da ne more čez nobeno vozilo.
Novi predor so zgradili vzajemno Švicarji in Italijani vsak svojo polovico, ker je ravno na meji med Italijo in Švico. Za promet ga bodo odprli na praznik sv. Jožefa, 19. marca, slovesna otvoritev pa bo pozneje, najbrž v mesecu maju. Predor je dolg 5880 metrov in širok 7,50 m. Razdeljen je v dve poti, tako da bodo mogli voziti avtomobili v eno in drugo smer istočasno. Računajo, da bo teklo skozi predor vsako leto do tri sto tisoč vozil, ki bodo marala vsa voziti s predpisano brano. Poskrbeli so za potrebno zračenje s posebnimi ventilatorji. Tudi razsvetljava bo brezhibna, saj so na vsakih šest metrov namestili posebne žarnice na sodij z močjo 2700 himenov. Ob straneh vsake poti je še 3 m širok pločnik za pešce. Vsakih 240 m so pa posebne vdolbine za ustavljanje avtomobilov, ki bi se jim pripetil kak incident. Poskrbljeno je tudi za dobro telefonsko zvezo. Ker vodi predor iz ene države v drugo, so ob vhodu s švicarske kot z italijanske strani mejne oblasti obeh držav, ki bodo oprav-
ljale potrebne kontrole za potne 'liste in za dogano, tako bo popotnik ob izstopu lahko nemoteno nadaljeval pot, ker bo vso kontrolo opravil pri vstopu.
Predor je gradila posebna družba z mešanim švicarskim in italijanskim kapitalom, zato bo treba plačevati cestarino, ki bo znašala od 1300 do 2600 lir za vozilo kakor bo veliko.
Novi predor je prvi predor za avtomobile, ki je že zgrajen in bo sedaj začel delovati. Kot znano gradijo podoben predor pod Mont Blancom, ki bo pa odprt šele čez dve loti. Velika pridobitev novega predora je v tem, da bo prehoden celo leto, kar je cesta, M vodi do predora, pobrita že več km prej tako na eni kot na drugi strani. Prelaz sv. Bernarda bo tako izgubil na svojem pomenu in gotovo bodo le redki, ki bodo hoteli z avtom čez čeprav poleti, ker se jim ne bo splačalo. S tem bo izgubil na pomenu tudi hospie in z njim samostan sinov sv. Bernarda. Tako je: življenje gre naprej in človek si skuša olajšati svoje bivanje in tudi potovanje po svetu, modema tehnika nam pri tem nudi neverjetno pomoč.
Ameriški predlog v Ženevi
V	Ženevi je ameriški predstavnik Adrian Fischer predlagal nekatere načrte, ki zadevajo uporabo vojaške jedrske sile za miroljubne namene. Fischer je pozval mednarodno jedrsko agencijo, ki ima svoj sedež na Dunaju, naj pošlje svojo komisijo v ameriško državo Massachussetts, da bi si ogledala jedrski reaktor, ki je tam postavljen in je v teku leta 1963 dal nad eno milijardo kilovatnih ur. Ameriški delegat je še nato dejal, da imajo Ameri-kanci še tri druge reaktorje, manjše zmogljivosti, ki pa so že nad dve leti pod nadzorstvom dunajske mednarodne atomske agencije. Ameriški delegat je izrazil željo, naj bi tudi druge sile, zlasti Sovjetska zveza, sledile vzgledu Združenih držav. Toda četudi Moskva ne bo dovolila dunajski a-genciji, da bi nadzirala njene jedrske naprave, bodo Združene države to vseeno dovolile.
O bogomiselnih redovih
Trapisti, kartuzijanci, klarise, benedik-tinke, karmeličanke, vsi ti redovniki in redovnice, zaprti v svojih samostanih, molijo in molijo, premišljujejo in premišljujejo! Ali ni to potrata časa? Ali ne bi bilo bolje, da gredo v svet in da v svetu delajo za krščanske ideale? Ali ni to njihovo življenje sebično, egoistično, da, brezplodno?
S.	M.
Tako, kakor Vi, mislijo mnogi ljudje o samostancih, ki so se posvetili tako imenovanemu notranjemu, kontemplativnemu (premisijevalnem) življenju. Ti ljudje upoštevajo samo zunanja dela. Marta, ki je stregla Jezusu, ni razumela Marije, ki je poslušala Jezusovo besedo. To je problem Marte in Marije. Duša kartuzijanca sliši strašni glas zločinov, ki se dviga iz sveta proti nebu in izziva kazen božjo na zločince. In kartuzijanec moli in moli in zaustavlja roko božje pravice, ki je pripravljena, da ošine grešnika. Ali ni to vzvišena naloga kartuzijanca? Kratka, toda goreča molitev čiste kartuzijanske duše bo prej dosegla spreobrnjenje grešnika kakor dolgo, četudi tehtno dokazovanje, da njegovo življenje ni v redu, da se mora popraviti in krščansko živeti. Kdor moli, je v direktni, neposredni zvezi z Bogom, z najvišjim bitjem, ki lahko gotovo bolj u-spešno zna odstraniti vsako oviro spreobrnjenja. Molitve in pokora omenjenih sa-mostancev podpirajo ne samo misijonarje v poganskih zemljah, ampak tudi apostole, ki delujejo med modernim svetom.
Kaj je vzrok tolikim spreobrnjenjem med pogani, takšnemu heroizmu škofov, duhovnikov in tudi navadnih vernikov v
komunističnem svetu, če ne tudi ponižna molitev in požrtvovalna pokora ponižnega redovnika in redovnice? Njihove duše v tihi samoti rešujejo duše in pomagajo Cerkvi od zmage do zmage.
Monsignor Favier, škof v Pekingu, je rekel: »Hočem imeti trapiste v tem apostolskem vikariatu. Želim celo, da se vzdržijo vsake zunanje službe, da jih nič ne raztrese v njihovem delu molitve, pokore in svetih študij, ker vem, kakšno pomoč bo prinesel misijonarjem samostan premišljujočih redovnikov med našimi ubogimi Kitajci.« Pozneje je enkrat rekel: »Uspeli smo končno prodreti na področje, ki nam je do sedaj bilo nedosegljivo. To dejstvo pripisujem našim dragim trapistom.«
Neki škof v Kočinčini je izjavil guvernerju v Saigonu: »Deset karmeličank, ki tnolijo, mi bodo večja pomoč kakor dvajset misijonarjev, ki pridigajo.«
Pokojni zagrebški kardinal Stepinac je hotel obnoviti in poživiti krščansko življenje v svoji nadškofiji. In kaj je storil? Ustanovil je samostan karmeličank v Brezovici blizu Zagreba, ki še danes deluje in s svojimi molitvami nevidno, a u-spešno pomaga, da se v težkih verskih razmerah, v katerih živi Jugoslavija, versko življenje ohranja in plodonosno razvija.
Seveda vsa ta izvajanja bo razumel samo tisti, ki veruje v moč molitve, ki je kristjan v pravem pomenu besede.
Če dobro pomislite, kar sem Vam zgoraj napisal, morate kot veren kristjan priznati, da življenje trapistov in sploh kon-templativnih redov ni potrata časa, ni sebično, ni brezplodno, kakor mislite. Njihovo življenje je življenje popolnoma posvečeno najvišjemu idealu, kateremu se človek more posvetiti, to je rešitvi duš.
Katoliška Italija ima žalostno prvenstvo: naj večje število nemoralnih filmov. Neverjetno, .a resnično.
Ne pomagajo nobeni članki ali protesti; še več, kadar pride čas za razpravo o filmski cenzuri v italijanskem parlamentu, tedaj pridejo domokrščanski poslanci nepripravljeni, z nobenim konkretnim predlogom. Leta 1962 je stopil v veljavo zakon o filmski cenzuri. Pametni odgovorni ljudje so se zadovoljili le s to izjavo: zakon je začasen, in to je bilo vse. Vrsta pornografskih filmov, z besednimi in predvajal-nimi »zakladi«, pa se je stopnjevala, dodajmo še žalostno-smešne prizore magistratov raznih italijanskih mest, ki so filme »ustavili«, potem pa privolili predvajanje. Prav uspešen pripomoček za publiciteto.
Italijanski filmi, po svoji večini, sramotijo Italijo in umetnost, ne prinašajo državi nobene koristi, še manj državljanski vzgoji državljanov, korist gre le producentom in filmskim igravcem, ki zaslužijo milijone s pornografijo.
Kinematografski zakon leta 1962 je le izrodek. Kaj nam bo prineslo to leto v tem pogledu? Nekaj je že posijalo: demo-krščaoski poslanci so sestavili posebno odlično spomenico, kar pomeni, da so letos »pripravljeni«. Upajmo, da bodo tudi odločni in s svojim posegom uspešni. Nastala pa je v tem času nova stvar: na vladi so socialisti, katerih usmerjenost na tem polju je znana. Opazili smo večkrat, da se jim demokristjani nočejo zameriti...
Poslanec Luoiano Paoliochi, socialist, predsednik socialistične komisije za proučevanje kinematografskih problemov, je že izjavil: ... »Prišel je čas, da odpravimo kinematografsko cenzuro, kakor smo leta 1962 odpravili cenzuro za odrska dola.«
Bojimo se, da bo ta stavek obveljal.
Odkrito rečeno, ne obetamo si veliko od te nove razprave, zato naj vršijo svojo dolžnost predvsem starši. Otroci so potrebni dobre filmske vzgoje, predvsem doraščajoča mladina, starši naj se prvi tega zavedajo.
Preveč filmov je postalo legalna šola za nemoralo, prostitucijo in materializem, na žalost tudi s finančno podporo države, to je nas davkoplačevavcev,	d.	j.
ZA DOBRO VOLJO
Najlepša knjiga sveta
Neki časopis je izvedel anketo med svojimi čitatelji. Odgovorili naj bi, katerih s-to knjig je po njihom mnenju najlepših na svetu. — Tudi Oskar Wi!de je poslal svoj odgovor, ki se je glasil: »Kako naj navedem sto knjig, če pa sem jih doslej spisal le pet?«
Škotska
Škot se je usmilil bereča in mu dal deset lir.
»Dam vam, deset lir, a upam, da jih ne boste zapravili v gostilni.«
»Kaj vendar govorite, gospod, takoj
grem, da si kupim dvorec ob jezeru.«
24.
ijseueui
(Iz zapiskov zareškega župnika)
»Kar vam zaupam, ni več vojaška tajnost, ker je že prodrlo v svat. Bilo je av-Susta 1939, dan potem, ko je Stalin pri-stal na nenapadalno pogodbo z Nemčijo. Killer je sklical na vojni posvet najožje sodelavce in vrhovne poveljnike oboroženih sil. V gradiču Berghof v Berchtesga-4enu so se zbrali maršal Go ring, admiral Ra&der in generali von Brauchitsch, Kei-Halter in še kdo drugi. Hitler jim je žareč od radosti javil, da je dosegel sporazum z Rusijo in da je zdaj pot zavoje-vanja na široko odprta. Previdnost mu je določila zgodovinsko nalogo, da zagotovi Otoškemu plemenu v razširjenih mejah Pajha nadoblast nad vsem svetom. Zato ®a je obdarila z izredno politično ganiial-^tjo, pa tudi nemški nared stavi vanj j*v°jc polno zaupanje, tako da najbrž ne 0 nikoli več človeka, ki bi imel večjo Prioriteto. Njegovo življenje je nepre-snljive dragocenosti za veličino nemške-
ga ljudstva, kajti samo on ga lahko povede do sijajnih zmag. Ker pa bi ga lahko kdo ubil, ne sme zamuditi edinstvene zgodovinske prilike: v vojno mora! Glas zgodovine mu narekuje vojno, ki je ne sme odložiti na bodoča pokolenja. Vojna, ki naj odloči za tisočletja, bo pač totalna, nasilna, neizprosna. ..Borili se bomo na življenje in smrt!” je klical Hitler. Nemški vojak bo v tej veličastni narodni epopeji nastopal z neizprosno udarnostjo svojih moških lastnosti. „Zaprite srca vsakemu usmiljenju!" je naročal. »Nastopajte brezobzirno, okrutno! Močnejši ima vedno prav. Bodite trdi, jekleni, brezvestni! Bodite gluhi za krilc in jok, bodite slepi za solze in obupno dviganje rok! V vaših srcih naj se ne spočne noben čut pomilovanja, v vaši notranjosti naj ne bo mesta za sočutje! To so 'lastnosti manjvrednih ljudi! V vojni, kjer padajo odločitve za stoletja, velja le zakon sile; v vojni je važno samo to, da zmagaš, ne pa, kako zmagaš. Zmagovavca -ne bo nihče klical na odgovor!”«
Ob tem razkritju nte je obhajala zona. Poročnik se je ustavil in se mi zazrl v obraz. »Tako bledi ste!« je pripomnil. Pa
je zamahnil z roko: »Vidim, da niste Nemec! Dostojanstvena odločnost je pač di-ka nemškega nadčloveka. Hitler, to je genij! „11 signore delila gusarra - gospod vojne!” mu pravimo. Ni zaman dognal v -svoji genialnosti, da je vojna zmagoslavje nasilja, in ne uči zaman, da morajo sredi vojnih grozot zamrzniti vsi obziri, moralne zapovedi, pisani zakoni: v vojni velja samo en ukaz: „Naprej!” Drži samo eno povelje: „Zlom,i vsak odpor!” Zmagaj in vse iti je dovoljeno. Zmagavavec ne bo nikdar stal pred sodnim stolom, na njem bo sedel in oblastno sodil premagance.«
Zazvonilo je poldne. Poročnik je odšel. Stal som sredi jahalnice kot omotičen, v sencih mi je razbijalo, srce -se mi je krčevito stiskalo. Brž so me obstopili jetniki in me spraševali, če mi je slabo. Revčki, pozabili so nase, bili so prav tako bledi in šibki, saj že drugi dan niso ničesar zaužili.
Poročnik je prinesel papir. Možem sem pojasnil, da moram spisati sezname, nato nas izpustijo. Dva moža sta začela urejati jetnike in mi narekovati podatke, da je delo šlo izdatno izpod rok. Proti večeru me opozorijo, da so spustili v jahalnico
dva duhovnika. SkočM sem pokonci in jima stekel naproti. Bila sta kamenjski župnik Viktorin Stanič in Skrbinški Štefan PosaraMi.
»Vojaščino sem že odslužil!« md je v smehu klical gospod Stanič. »Izplačali so me tudi.« Vprašujoče sem ga gledal, pa se je prešerno zasmejal in pojasnil: »Dva dni sem moral tu zunaj na dvorišču vojaško vežbati ujetnike. Kot nalašč so mi dali same stare, bolehne, šepaste, z eno besedo, samo krevlje! No, zdaj jih pa vadi v vojaških umetnostih! Tik za menoj je stal esesovec, pravi orjak, ki je skupno z menoj kričal: „Ein, zwei! - Ena, dve!” Kadar je kak revček pogrešil, in kako bi ne pogrešili, saj so bili telesno nesposobni, pa me je Nemec pošteno brcnil. Več ko sto sem jih dobil, pa krepkih! Res, dobro so me izplačali!«
»če sta vojaščino odslužila,« sem jima predlagal, »vaju takoj sprejmem v civilno službo. Sezname bi bosta 'pomagala pisati.« — »Tega pa ne!« se je upri Skrbinški. »Saj ne silim,« sem ga miril, »le svobodnega sonca ne bomo videli, kar nas je tu v jahalnica, dokler ne izročimo seznamov'. Skupni blagor, 'tudi vajin, zahteva,
da mi pridno priskočita na pomoč.«
Viktorin se je brž vdal, Štefan pa je nekaj momljal. »Ne tratimo časa!« som odločil. »Predvsem se organizirajmo. Ti, Vik-torin, ki prihajaš iz zunanjega sveta, pojdi k vratom, oprezuj, poišči osebo, ki naj sporoči gospodu nadškofu, da smo tu, naj nas čimprej reši; ti, Štefan, ki -rad govo-ra-nčiš, pojdi med jetnike, povej jim novice, kar jih veš, še veliko priloži, da bo morala visoka; jaz grem iskat pisalnih potrebščin.«
Ko smo se čez čas sešli, je Viktorin 'povedal, da je iztaknil uslužnega italijanskega podoficirja, ki je voljan jutri zjutraj obvestiti nadškofa; Štefan je pa ves poparjen trdil, da morale ni moči najti niti na samih tleh, ker se je pogreznila pod žaganje, in da njegove besede ne vžigajo več; sam sem končno poročal, da so obljubili bogato večerjo za vse jetnike, prav tako so obljubili, da bodo duhovnikom nakazali prenočišče, ki je pridržano le za plamenite goste, zagotovili so tudi, da nas izpustijo, čim dospe iz Trsta Oberst SS, polkovnik, ki o vsem edini odloča.
(se nadaljuje)
OR
žene
Veliko in lepo poslanstvo vrši ženska Marijina družba v Gorici. Skrbi najprej za duhovno rast svojih članic, a obenem z nesebično ljubeznijo misli tudi na ostali ženski svet v Gorici. V vrsto pobožnosti med letom spada tudi vsakoletna priprava na veliko noč, tako zvani vzorni teden. Zadnja leta se je ta pobožnost omejila le na tridnevnico, a ni zato nič manj učinkovita. Letos se je tridnevnica začela v četrtek pred tiho nedeljo ter se zaključila na tiho nedeljo popoldne v goriški stolnici. Uspela je zalo dobro, za kar gre glavna zasluga vrlemu in požrtvovalnemu pridigarju č. g. Juraku.
Zjutraj je bila sv. maša z govorom v stolnici, zvečer pa govor in blagoslov v cerkvi sv. Ivana, razen v petek, ko je bila postna pmdiga na Travniku.
S prepričevalno, toplo besedo nam je gospod Jože Jurak govoril o duhovnem življenju, o Bogu, o talentih, ki nam jih je dal, o božjem usmiljenju in božji ljubezni, o smrti in življenju, o pravem prijateljstvu in o pravem veselju. Lepa pobožnost te tridnevnice je bila namenjena predvsem članicam Marijine družbe, a vabljene so bile tudi ostala goriška dekleta in žene. Odziv je bil res lep pri prvih, kakor tudi pri drugih. Z veliko pozornostjo so dekleta in žene sledile čudovito -lepim govorom, ki so s toliko točnostjo odkrivali naše slabosti in veličino božje ljubezni do nas.
Skupno sv. obhajilo na tiho nedeljo je bilo najlepša krona te tridnevnice. Udeležile so se ga vse udeleženke polnoštevilno in tiha radost, ki se je brada raz obraz vseh, je pričala, kako so dekleta in žene prisluhnile božji milosti, ki je trkala na njihova srca v teh dneh, in z njo sodelo-. vale. — Pri popoldanskem ofru, ki je zaključil lepo tridnevnico, so vse udeleženke prejele spominsko podobico.
Hvaležne smo g. Juraku, ki je s toliko ljubeznijo pripravil naše duše na velikonočno radost.
Udeleženka
Novi sedež INAM v Gorici
Po vesteh upravnega odbora bolniške blagajne v Rimu bodo v Gorici začeli z gradnjo novega sedeža INAM. Sezidali naj bi ga na vogalu ulice Vitt. Veneto in ulice Della Bona. Ker so bolnišnice vse v tistem predelu mesta, bi bila izbira prostora bolniške blagajne zelo primerna. Glavni del štirinadstropne palače bo obrnjen proti ulici Vitt. Veneto. V poslopju bodo poleg upravjiih prostorov za vso pokrajino urejeni še ambulatoriji za specialne preglede zavarovanih članov in njihovih družin.
Z namestitvijo sedeža INAM v ulici Vitt. Veneto bodo morali povečati tudi število voženj mestnega avtobusa v ta predel mesta.
Nadaljuje se protipoliomielistična ofenziva
V	našem mestu se z nezmanjšano energijo nadaljuje ofenziva proti otroški paralizi, ki se je te dni začela po vsej Italiji.
V	naši deželi je vključenih v to zdravstveno akcijo 25 občin. Od 2. do 8. marca je bilo po teh občinah cepljenih 2836 otrok od štirih mesecev do šest let starosti. Cepljenje se nadaljuje.
Blagoslovitev cerkve sv. Jožefa v Stražcah
Na tiho nedeljo je goriški nadškof msgr. Pangrazio slovesno blagoslovil novo cerkev v Stražcah, posvečeno sv. Jožefu - Delavcu. Po končanem obredu blagoslovitve, kateri je prisostvovalo poleg uglednih cerkvenih in svetnih oblasti veliko število pre-bivavstva obljudenih Stražic, je g. nadškof imel sv. mašo. Pri evangeliju se je v govoru spomnil najprej na veliko hvaležnost, ki jo farani nove župnije dolgujejo njegovemu predhodniku msgr. Am-brosiju, ki je zaoral prvi brazdo pri zgraditvi nove cerkve in župnije. Napovedal je vrsto drugih cerkva, ki jih bodo v kratkem zgradili v Gorici, in sicer: v naselju pri Pevmskem mostu bodo postavili cerkev posvečeno sv. Piju X., v svetogorski ulici cerkev Mariji Kraljici in prav tako bodo zgradili cerkev na Tržaški cesti in pri Madonmini. — Potreba po novih cerkvah je vedno bolj kričeča tudi v Tržiču, Ronkah, Gradežu in Cervinjanu. Pa tudi v Dolu na Krasu.
IŠKE
NOVICE
Števerjan
V	soboto je bila v Števerjanu seja občinskega sveta. Na programu je bilo veliko problemov, med katerimi najvažnejši: o-troški vrtec, otvoritev nove gostilne in konzorcij tajništva s Sovodnjami.
Glede vrtca je bilo domenjeno, da bodo letos, upoštevajoč, da so zaselki preveč oddaljeni od vrtca, poskrbeli, da bo neko podjetje iz Gorice prevzelo prevoz otrok z avtomobilom. Tako bodo lahko otroci z Valerišča in iz Jazbin obiskovali vrtec.
Sledila je debata o novi gostilni. Veliko se je o tem že pisalo, vendar kaže, da vse zaman. Volja Števerjancev, občinskega sveta in župana ne pomeni čisto nič. Takega prepričanja so pač vsi, ki so prisostvovali sobotni seji. Zupan je najprej poročal o sedanjem -položaju zadeve. Razložil je, zakaj je podpisal zdravniško dovoljenje; najprej ga ni hotel izdati, ker so mu pa višje oblasti obljubile, da bodo upoštevale njegovo voljo in mu zagotovile, da njegov podpis pomeni le nekako overovljenje mnenja občinskega zdravnika, je v dobri veri sledil navodilom. Danes pa se na njegovo izjavo sklicujejo in na tej podlagi bo izdano novo dovoljenje. Predložena je bila resolucija, katero so podprli vsi prisotni svetovavci KDZ in jo sprejeli kot sklep, vzdržali so se trije predstavniki Občinske enotnosti (napredni). Mislili smo, da bomo lahko skupno branili, da ne bodo •tujci onečaščali našega pokopališča, toda našim »naprednjakom« je bolj pri srcu strankarstvo kot pa interesi in čast vasi. Saj bo vsak pameten človek podprl boo' proti odredbi, da se odpre tista gostilna, ki je zgrajena tik pokopališča. Sam zakon št. 880 z dne 11.6.1922 prepoveduje zidanje kakršne koli stavbe v krogu 200 m o-koli pokopališča. Kako je mogoče torej doumeti, da se v Števerjanu lahko odpre tik svetega kraja javen lokal? Kaj ni mož-
Sesljan naj dobi slovenski vrtec!
Vladni generalni komisar dr. Mazza je z dekretom št. 19/3422/64 z dne 28. februarja sporočil, da ne more odobriti sklepa devinsko-nabrežinske občine o. ustanovitvi slovenskega vrtca v Sesljanu. De-vinsko-nabrežinski svet je sprejel ta sklep dne 20. maja 1963 in nosi številko 36.
Vsa slovenska javnost je presenečena nad tem za slovensko manjšino prav gotovo krivičnim sklepom vladnega generalnega komisarja. Dr. Mazza navaja razne razloge in se med drugim sklicuje na priporočilo pokrajinskega upravnega odbora, ki odsvetuje dovoljenje, češ da bi izdatki za vzdrževanje slovenskega vrtca preveč obremenili občinski proračun. To nas res zelo čudi. V pokrajinskem upravnem odboru imajo vendar večino pripadniki strank sedanje sredinsko-levičarske pokrajinske uprave, v kateri so poleg krščanskih demokratov tudi socialisti. In v Italijanski socialistični stranici je tudi precej Slovencev. Res čudno.
Skupna slovenska lista protestira proti temu diskriminacijskemu odloku. Protest je res upravičen-, saj je znano, da je v italijanskem vrtcu na Repentabru le 5 otrok, v Dolini 10, v Boljuncu 9, v Ricman-jih 4 in v Bazovici 7, medtem ,ko se je za slovenski vrtec v Sesljanu prijavilo 14 otrok. Skupna slovenska lista si pridržuje pravico za nadaljnje korake.
Ricmanje
Red službe božje na praznik sv. Jožefa bo sledeči: svete maše - ob 7b, 9h, 10.30 (slovesna, peta), 12n in večerna ob 17.30.
V	popoldanskih urah bo še: sv. križev pot
- ob 14h, litanije, govor in sv. blagoslov
- ob 15.30. Ves dan bo tudi prilika za sv. spoved..
Pristaniške naprave za raztovarjanje banan
Tehniki pristaniške ustanove Splošnih skladišč imajo načrt, po ogledu sličnih naprav v drugih evropskih pristaniščih, da bo razstovarjanje banan odgovarjalo zahtevam časa in varnosti, kar zahtevajo afriški uvozniki. Naprave bodo predstavljali električni premikači na kolesih, ki bodo omogočali istočasno nakladanje in
no, da bodo pijanci pljuvali čez zid na grobove? Ko bo pogreb, bomo poleg tega, da je treba javiti to duhovniku in na občini, prisiljeni javiti tudi gostilni, naj jo za čas pogreba zapre? In če se to dogodi na nedeljo? Torej bo treba ob kaki smrti v števerjanu to javiti tudi oštirjem?
Če to premislimo, smo prepričani, da občinski svet tolmači željo vseh, ko se bori proti taki nameri.
Berite — širite
PISMO IZ PEKLA
Veliki teden v Gorici
NA CVETNO NEDELJO: ob 9h na Travniku sv. maša in pasijon.
VELIKI PONEDELJEK: v stolnici od 3h do 4h skupna ura češčenja.
VELIKI TOREK: v stolnici isto.
VELIKI ČETRTEK: ob 8” zvečer sv. maša in skupno sv. obhajilo pri Sv. Ivanu. Od llh do polnoči v stolnici imajo dekleta in žene uro češčenja pred božjim grobom.
VELIKI PETEK: od polnoči do ene v stolnici češčenje pred božjim grobom za može in fante. — Ob 6,15: kratko premišljevanje o Jezusovem trpljenju in križev pot. — Zvečer ob 8h: pri Sv. Ignaciju zadnja postna pridiga.
VELIKA NOČ: ob 6h v stolnici vstajenj-ska procesija in sv. maša; po maši blagoslov velikonočnih jedil.
Popravek
V	'nabirki za katoliški tisk je Boršt daroval 9.500 lir in ne 3.500, kakor je bilo po pomoti označeno. Števerjan v isti namen 15.700 in ne 14.700.
Podgora
Na cvetno nedeljo bo goriški nadškof Pangrazio blagoslovil v -naši cerkvi nove orgle. Slovesnost bo ob 9.15 zjutraj, nakar bo sledila sv. maša gospoda nadškofa. Po sv. maši bo koncert na orgle, katerega bo izvajal priznani profesor orgel Tognutti. Popoldne ob 3“ bo blagoslov ob spremljavi novih orgel.
Prisrčno ste vabljeni vsi, da se te lepe slovesnosti udeležite.
razkladanje blaga v vrečah. Vse bo potekalo na tekočem traku in omogočalo delo tudi v neugodnih atmosferskih prilikah.
V	skladišču starega prostega pristanišča bodo pripravili prostor za 1200 bvad. metrov na kodicionifrano temperaturo. Gornji prostor istega skladišča pa bo imeti hladilnike za zmrznjeno meso in druga živila. Prostor bo pripravljen prihodnje leto. Majhen -del priprav je že uporaben za vskladiščenje sadja in ga lahko že sedaj uporabljajo za nezrele banane.
Dokončna razsodba o j ugoslovanskem bencinu
Državna finančna uprava ni predložila ugovora v teku 60 dni proti razsodbi beneškega sodišča, ki dovoljuje uvoz jugoslovanskega benzina, ki ga imajo uvozniki v rezervoarju svojega vozila. Spor je trajal pet let. Tržaški odvetnik Terpin se je uprl carini, ki mu je leta 1959 predpisala kazen okoli 1800 lir kot carinsko takso, ker so ob merjenju rezervoarja njegovega avtomobila ugotovili 15 litrov bencina več, kot ga je imel ob merjenju pred vstopom v Jugoslavijo. Zadeva je prišla najprej pred sodišče in nato je končala pred kasacijo. S kasacije pa je spor bil prenešen na prizivno sodišče v Benetke, ki je širokogrudno tolmačilo člen videmskega sporazuma o malem obmejnem prometu, ki zadeva to točko.
Pristaniški promet v februarju
Tudi meseca februarja se je pristaniški promet ugodno razvijal, zlasti še v primerjavi z lanskim februarjem. Razložili so okoli 470 tisoč ton, kar pomeni porast za 85 tisoč ton. V obeh mesecih -tega leta je znašal pristaniški promet nad 950 tisoč ton, kar pomeni 170 tisoč ton več kot v istem času leta 1963. K temu porastu je zlasti pripomogel povečani promet z evropskim zaledjem, ki je v teh dveh mesecih predstavljal 50% vsega prometa.
Zlasti se je -dvignil uvoz s Češkoslovaške in to železove rude, fosfatov, a na isti višini je ostalo mešano blago, zlasti sadje, bombaž, tobak in umetna gnojila. Ugoden je promet z Avstrijo, Madžarsko in Nemčijo.
Mejni promet
Meseca februarja je bilo v tržaški pokrajini 453 tisoč prekomejnih prehodov s propustnicami. Ugodnosti se je poslu-žilo 239 tisoč oseb, ki bivajo na italijanski, in 313 tisoč oseb z jugoslovanske strani. Na prvem mestu je prehod na Škofijah, ki vodi proti Istri. Tu je bilo 183 tisoč prehodov. Skromen pa je bil prehod s potnimi listi.
Radio Trst A
Spored od 22. do 28. marca
Nedelja, 22. marca: 9.30 S pesmijo na planine. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Slovenska nabožna pesem. — 12.15 Vera in naš čas. —- 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. — 15.30 Radijska novela: »Začetek novega življehja«. — 18.30 Po društvih in krožkih: (9) »Slovenski fotoklub v Trstu«, pripravil Saša Martelanc.
Ponedeljek, 23. marca: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi. — 12.15 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Tod’ san hodiu, tod’ san biu, sam krvavi pot potiu«. —
18.00 Glasovi iz narave, pripravil Tone Penko. — 18.30 Koncerti Godalnega orkestra Radia Trst. — 19.00 Radijska univerza: Italijanska ustava o ljudstvu: (9) »Izvolitev parlamenta«. — 19.30 Postni govori: (11) Franc Šeguli: »Ne vpelji nas v skušnjavo...«. — 21.00 Luigi Dallapiccola: »Nočni let«, opera v enem dejanju.
Torek, 24. marca: 11.45 Ameriški odmevi.
— 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 17.20 Iz albuma lahke glasbe. — 18.00 Italijanščina po radiu: 34. lekcija, pripravil Janko Jež. — 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za naj mlaj še. — 21.00 Pregled italijanske dramatike, pripravila Josip Tavčar in Jože Peterlin. — 21.50 Slovenski in jugoslovanski solisti.
Sreda, 25. marca: 12.15 Zgodovinske zanimivosti. — 13.30 Izbrali smo za vas. —
18.00 Znanstveni leksikon. — 18.30 Skladatelji v očeh njihovih sodobnikov, pripravil Dušan Pertot: (4) »Franz Schubert«.
— 19.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije: Zbor »Antonio Hlersberg«. — 19.15 Higiena in zdravje. — 19.30 Postni govori: (12) Jože Prešeren: »Temveč reši nas vsega hudega...«. — 21.00 Simfonični koncert.
Četrtek, 26. marca: 11.30 Slovenska -nabožna pesem. — 12.15 Veliki teden po svetu, pripravil Franc Orožen. — 17.00 Brahmsove klavirske skladbe. — 18.00 Ivan Cankar: »Četrta postaja«, novela. — 19.15 Širimo obzorja: »Stara svetišča na Goriškem«, napisal Rado Bednarik — nato Gregorijanski spevi. — 20.30 Operne arije in zbori, pripravil Dušan Jakomin. — 21.00 »Proces proti Jezusu«, predstava v dveh delih z intermezzom. Prvi del.
Petek, 27. marca: 11.30 Slovenska nabožna pesem. — 11.45 Marcantonio Ziani: »Grob«, oratorij za soliste in orkester. —
12.20 Pomenek s poslušavkami. — 12.30 Skladatelji 16. in 17. stoletja. — 13.30 Operne arije in zbori, pripravil Dušan Jakomin. — 17.20 Skladbe Georga Friedricha Handla: Nabožna kantata »Marijino žalovanje«. — 18.00 Bilo je nekoč... Venec pravljic, pripovedk, legend: (20) »Legenda o taščici«, pripravil Jurij Slama. —
18.30 Wolfgang Amadeus Mozart: Requiem.
— 19.30 Postni govori: (13) Lojze Šuštar: »Molitev - človekova pritrditev Bogu«. — 19.45 Bruno Bettinelli: IV. psalm za sopran in orkester. — 20.30 Gospodarstvo in delo, urednik Egidij Vršaj. —- 21.00 »Proseč proti Jezusu«, predstava v dveh delih z intermezzom.
Sobota, 28. marca: 11.30 Slovenska nabožna pesem. — 12.15 Mirko Javornik: »Michelangelova snemanja s križa«. —
13.30 Luigi Rossi: Oratorij za veliki teden za soliste, zbor in orkester. — 15.30 »Veliki oder sveta«, misterij v enem dejanju. —
17.20 II. vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem Zboru.
— 18.00 Fran Ksaver Meško: »Marija Magdalena«, novela. — 19.00 Chopinove klavirske skladbe. — 19.15 Družinski obzornik, urednik Ivan Theuerscliuh. — 20.30 Teden v Italiji. — 20.45 Zbor »Jacobus Gallus«, ki ga vodi Ubald Vrabec. — 21.00 »Oh ti ljubi Jezus moj, lcaj bo ta teden s teboj«, pripravil Martin Jevnikar.
Razorožitveni načrt Rapackega
Poljski zunanji minister Adam Rapacki je obrazložil novi poljski načrt o uničenju jedrske oborožitve v Srednji Evropi.
Po mnenju Rapackega bi uničenje jedrske oborožitve moralo zadevati obe Nemčiji, Poljsko in Češkoslovaško. Tem državam bi se lahko nato pridružile še druge, ki bi prav tako sprejele pogoje uničenja. Poljski zunanji minister je vztrajal na zahtevi, da vse sile, ki sedaj razpolagajo z atomskim orožjem v omenjenih drža-
vah, sprejmejo obvezo, da ne bodo povečale sedanje količine in da ne bodo posredovale tajnosti in potreb materiala za gradnjo jedrskega orožja drugim. Po mnenju Rapackega bi bilo treba ustanoviti mešane nadzorne komisije, v katerih bi bili predstavniki NATO in Varšavskega pakta. Te komisije bi morale nadzorovati vse industrijske naprave in oporišča, kjer bi lahko gradili ali pa prikrivali jedrsko orožje. Rapacki je še nato poudaril, da je njegova vlada mnenja, da bi tak načrt, ko bi bil enkrat sprejet, lahko olajšal razgovore, ki so sedaj v teku v Ženevi o -razorožitvi, prav tako pa tudi ustaviti tekmo o oboroževanju, ki je ključ odnosov med obema blokoma.
R A Z N O
Ljubljanska Opera v Celovcu
V	okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo je gostovala v Celovcu ljubljanska Opera. Nastopila je z Verdijevo opero »Macbeth« in -s Ponchiellijevo Giocondo. Obe sta krasno uspeli in poročila so polne hvale na iračun slovenskih pevcev in njih -dirigentov.
Po končani predstavi Gioconde je bil v deželnem dvorcu sprejem, ki ga je pripravil deželni glavar Wedenig in katerega so se udeležili številni zastopniki oblasti z -ene in -druge strani. V -imenu Slovencev je govoril dr. Marijan Brecelj, podpredsednik slovenske vlade.
Ali bi ne mogli podobnih kulturnih gostovanj vpeljati tudi pri nas na Tržaškem in Goriškem?
V	Bonnu se je začel proces proti hrvaškim teroristom
Pod najstrožjim policijskim nadzorstvom se je dne 12. marca začel v Bonnu proces proti 26 hrvaškim beguncem, obtoženim, da so dne 29. novembra 1962 napadli z ročnimi bombami sedež jugoslovanskega trgovskega predstavništva v Mehlemu v bližini Bonna. Jugoslovanski sedež je bil nameščen v poslopju švedskega poslaništva. Tistega usodnega dne je bil na sedežu samo post-režnik Milo Popovič, katerega so teroristi napadli in tako hudo ranili z dvema streloma, da je dva dni nato v bolnišnici umri. Napadli so tudi njegovo družino in sedež opustošili.
Teroristi so člani hrvaških Križarjev, ki delujejo -po raznih nemških cenitrih, predvsem v Miinchenu, v Duesseldorfu in v Koelnu, kjer se nahaja večje število hrvaških beguncev.
Predsednik sodišča je Helmut Quirini, ki izhaja iz italijanske -rodovine, znan po svoji izredni odločnosti. Nastopilo bo 150 prič. Predvidevajo, da bo proces trajal pet mesecev.
OBVESTILA
KMEČKA OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 22. marca 1964 ob 11.30 na sedežu s sledečim dnevnim redom:
1) pregled in odobritev računov za leto 1963,
2) določitev najvišjega .zneska morebitnih -posojil,
3) članarina za leto 1964,
4) kavcija upravnega odbora,
5) slučajnosti.
Upravni odbor
ZA VELIKO NOČ smo dobili dve novi barvni razglednici z idejo vstajenja. Razglednice so delo znanega domačega slikarja M. Gasparija. Cena 30 lir. — Priporočamo !
II.	RAZSTAVA DOMAČIH VIN v Števerjanu. Ker je lanska razstava domačih vin tako -dobro uspela in se izkazala za zelo koristno za naše kmetovavce, bo Odbor »Za Števerjan« organizira! letos maja podobno razstavo. Želimo, da bi letos sodelovalo veEko naših kmetovavcev, posebno tistih, ki razpolagajo z dobrimi -pridelki'
V ta namen vabimo vse tiste, ki želijo sodelovati na II. razstavi domačih vin, naj to javijo čimprej odboru. — Opozarjamo« da se vpisovanje zaključi -dne 31. marca-
Za odbor: Aleš Komjanc - Emil Terpin
DRUŠTVO slovenskih izobražencev v Tf' stu vabi k duhovni pripravi za veliko noč-Govoril bo preč. g. Viljem Žerjal dne 20-in 21. marca ob 20. uri v jezuitski kapel* (Via del Ronco 12, vhod: Via Marconi 32)’
V nedeljo 22. marca ob 10. url bo skupni sv. maša. Po maši bo zaključek z govoren1 v dvorani.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca-trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 7^ davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. MočrU^ Tiska tiskarna Budin v Gorici
NOVICE
Tridnevnica za dekleta in