URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE številka 33 Ljubljana, ponedeljek 19. novembra 1979 Cena 15 dinarjev Leto XXXVI 1465. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Sovenije UKAZ o razglasitvi zakona o sistemu obrambe pred točo Razglaša se zakon o sistemu obrambe pred točo, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 7. novembra 1979 in na seji Zbora občin dne 7. novembra 1979. St. 0100-56/79 Ljubljana, dne 7. novembra 1979. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o sistemu obrambe pred točo I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (1) Ta zakon ureja sistem obrambe pred točo in omogoča delovanje službe za obveščanje in alarmiranje v primeru nevarnosti vremenskih nesreč. (2) Obramba pred točo po tem zakonu je napovedovanje, odkrivanje in spremljanje nevihtnih oblakov, ugotavljanje stopnje njihove točonosti, obrambna dejanja in ugotavljanje uspešnosti obrambe. Zadeve obrambe pred točo so zadeve posebnega družbenega pomena. (3) Služba za obveščanje in alarmiranje deluje v okviru posebnega tehničnega sistema zvez. 2. člen Obramba pred točo je na območju vse Slovenije enotna v organizacijskem, tehničnem in metodološkem pogledu in v pogledu zagotavljanja sredstev in se vključuje v enoten sistem izvajanja obrambe pred točo v SFR Jugoslaviji v skladu s posebnim dogovorom. 3. člen (1) Meteorološki zavod SR Slovenije s sodelovanjem Republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje in izvršnih svetov občinskih skupščin ugotovi v posameznih meteorološko-klimatskih in geografskih celotah v SR Sloveniji: — pogostnost pojavljanja toče; — intenzivnost kmetijske proizvodnje; — možnost organiziranja obrambe pred točo; — verjetnost nastopa škode na premoženju; in na podlagi teh ugotovitev predlaga Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije območja, kjer bi bilo organiziranje obrambe pred točo smotrno (v nadaljnjem besedilu: branjena območja). (2) Za branjena območja iz prejšnjega odstavka se zagotovi radarsko opazovanje, potrebni objekti in oprema za izvajanje obrambe pred točo. (3) S posebnim predpisom določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije branjena območja. 4. člen (1) Sistem obrambe pred točo sestavljajo: — radarji s potrebnimi objekti in opremo; — mreža postaj (strelskih mest) s potrebnimi objekti in opremo. (2) Naprave sistema obrambe pred točo morajo zagotavljati tehnično, metodološko in funkcionalno usklajeno delovanje. (3) Minimalne tehnične pogoje delovanja sistema obrambe pred točo, kot tudi varnostne ukrepe za delovanje sistema obrambe pred točo predpiše republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z republiškim sekretarjem za ljudsko obrambo. II. ORGANIZACIJA 5. člen Zaradi uresničevanja skupnih potreb in interesov pri obrambi pred točo in zaradi usklajevanja dela na področju obrambe pred točo se na branjenem območju ustanovi praviloma ena območna samoupravna skupnost za obrambo pred točo (v nadaljnjem besedilu: območna skupnost), v kateri se zadovoljujejo določeni skupni interesi po načelih vzajemnosti in solidarnosti. 6. člen (1) Območne skupnosti ustanovijo delavci po organizacijah združenega dela, ki so registrirane za opravljanje kmetijske dejavnosti, predelavo, dodelavo in promet s kmetijskimi produkti, gozdnogospodarskih organizacijah združenega dela, lovskih organizacijah ter drugih zainteresiranih samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci in kmetje po organizacijah združenih kmetov ter zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti po krajevnih skupnostih. (2) Samoupravna razmerja v območni skupnosti, njene organizacijo in naloge določajo samoupravni sporazum o njeni ustanovitvi, njen statut in drugi samoupravni splošni akti. 7. člen (1) V območno skupnost se vključujejo tudi zavarovalne skupnosti, ki poslujejo na območju SR Slovenije. (2) Pravice, obveznosti in odgovornosti med zavarovalnimi skupnostmi in območno skupnostjo se urejajo s posebnim samoupravnim sporazumom. 8. člen Naloge območne skupnosti so: — pripravljanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana območne skupnosti; — sprejemanje planov in programov obrambe pred točo na branjenjem območju in letnih finančnih načrtov; — skrb za izgradnjo, vzdrževanje in delovanje sistema obrambe pred točo; — zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za uspešno delovanje sistema obrambe pred točo v skladu s 14. členom tega zakona; — sodelovanje in samoupravno sporazumevanje z zavarovalnimi skupnostmi; — spodbujanje zavarovanja pred morebitno škodo, Hi jo lahko povzroči toča; — sodelovanje z organi, pristojnimi za ljudsko obrambo; — opravljanje drugih nalog, določenih s tem zakonom, s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi oziroma njenim statutom. 9. člen (1) Zaradi dogovarjanja o skupnih zadevah obrambe pred točo ustanovijo območne skupnosti poseben koordinacijski odbor. (2) Naloge koordinacijskega odbora so predvsem: — skrb za zagotavljanje enotnosti sistema obrambe pred točo v SR Sloveniji in povezovanje v enoten sistem v SFR Jugoslaviji; — dajanje pobud za dogovarjanje s sosednjimi državami v zvezi z organizacijo skupne obrambe pred točo na obmejnih območjih; — skrb za smotrno usmerjanje naložb v razširitev sistema obrambe pred točo na nova območja in v obnovo obstoječega sistema obrambe pred točo; — skrb za izobraževanje kadrov in programiranje rasiskav ter uvajanje novih tehničnih možnosti v sistemu obrambe pred točo; — sodelovanje s pristojnimi republiškimi organi in organizacijami; — sodelovanje z Meteorološkim zavodom SR Slovenije in drugimi organizacijami, ki opravljajo meteorološko službo v SRF Jugoslaviji; — sodelovanje z Zvezno upravo za kontrolo letenja. 10. člen (1J Samoupravni sporazum o ustanovitvi območne skupnosti je sprejet, ko ga podpišejo pooblaščeni organi članov, ki predstavljajo večino delavcev v organizacijah oziroma skupnostih iz 6. člena tega zakona in večino zavezancev za davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti v krajevni skupnosti. (2) K samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi območne skupnosti in njenem statutu dajo soglasje izvršni sveti skupščin občin z branjenega območja. 11. člen (1) Meteorološki zavod SR Slovenije ima pri obrambi pred točo predvsem naslednje naloge: — izdela tehnološko-tehnične osnove in skrbi za izgradnjo enotnega sistema obrambe pred točo; — upravlja z osnovnimi sredstvi sistema obrambe pred točo; — zagotavlja v času nevarnosti pojavljanja toče stalno, strokovno in operativno meteorološko in radarsko službo, ki je potrebna za obrambo pred točo; — zagotavlja stalno službo opazovanja in javljanja v skladu s plani meteorološke službe in ljudske obrambe; — organizira raziskovalno delo v zvezi z ugotavljanjem uspešnosti obrambe pred točo, v skladu s plani območnih skupnosti in dogovori z njimi; — skrbi skupaj s koordinacijskim odborom iz 9. člena tega zakona za enotnost delovanja sistema obrambe pred točo v SR Sloveniji v povezavi z drugimi sistemi obrambe pred točo in za povezovanje in sodelovanje s pristojnimi organ j v državi in tujini. (2) Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med Meteorološkim zavodom SR Slovenije in območno skupnostjo se urejajo s posebnim samoupravnim sporazumom in letnimi pogodbami. III. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA OBRAMBO PRED TOČO 12. člen (1) Sredstva za izgradnjo sistema obrambe pred točo zagotavlja SR Slovenija; pri zagotavljanju sredstev pa sodelujejo na podlagi posebnega sporazuma za srednjeročno obdobje tudi zavarovalne skupnosti. (2) Sredstva iz prejšnjega odstavka, ki jih zagotavlja CR Slovenija, se zagotovijo s posebnim odlokom Skupščine SR Slovenije za leto 1980 in po letni dinamiki za obdobje od 1981. do 1985. leta. (3) Sredstva, ki jih na podlagi sporazuma iz prvega odstavka tega, člena prispevajo zavarovalne skupnosti, zagotovijo le-te iz zavarovalnih premij pri tistih vrstah zavarovanj, kjer je vključen rizik proti toči, in-sicer v sorazmerju s stopnjo ogroženosti zavarovanih objektov in naprav pred točo. O tem sklenejo zavarovalne skupnosti, ki poslujejo na območju SR Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije poseben sporazum. 13. člen Sredstva, ki so potrebna za nemoteno delovanje in redno vzdrževanje osnovnih sredstev sistema za obrambo pred točo, razen strelskih mest, zagotavlja SR Slovenija. 14. člen Sredstva za pokrivanje materialnih in funkcionalnih stroškov za delovanje tistega dela sistema obrambe pred točo, ki ga predstavljajo strelska mesta, zagotavljajo člani območne skupnosti s posebnim prispevkom za obrambo pred točo (v nadaljnjem besedilu- prispevek). 16. člen (1) Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti — člani območne skupnosti — določijo višino in način plačevanja prispevka iz prejšnjega člena s samoupravnim sporazumom o temeljih plana. vek k prejšnjega odstavka iz dohodka. -edspd ofafn^eid etap e3»ua$rupz aftaeziueSao (Z) 16. člen (1) Zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti plačujejo prispevek od osnove, od katere plačujejo davek iz te dejavnosti. (2) Prispevek odmerja in pobira občinski upravni organ, pristojen za davčne zadeve, po predpisih, ki veljajo za odmero in pobiranje davkov občanov. Kadar je to potrebno, mora območna skupnost zagotoviti občinskemu davčnemu organu podatke, ki so potrebni za odmero prispevka za posameznega zavezanca, in sicer v rokih, ki so predpisani z zakonom o davkih občanov. (3) Višino prispevka iz prvega odstavka tega člena določijo s posebnim odlokom občinske skupščine z branjenega območja. 17. člen Če ni sklenjen samoupravni sporazum iz 15. člena tega zakona in sredstva za izvedbo sprejetega programa območne skupnosti niso zagotovljena, določijo občinske skupščine z branjenega območja višino prispevka za vse člane območne skupnosti oziroma za tiste, ki samoupravnega sporazuma niso sklenili. ^ IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 18. člen Pobudo za ustanovitev območne skupnosti dajo lahko organizacije združenega dela, občinske gospodarske zbornice in občinske skupščine z območja, za katero se območna skupnost ustanovi. 19. člen Če območna skupnost ni ustanovljena v voku šestih incsccev po določitvi branjenih območij po 3. členu tega zakona, jo z odlokom ustanovijo občinske skupščine z branjenega območja. 20. člen (1) Ne glede na določbo prejšnjega člena ustanovijo območno skupnost v severovzhodni Sloveniji, kjer obramba pred točo že deluje, z odlokom občinske skupščine s tega območja, če te območne skupnosti ne ustanovijo ustanovitelji iz 6. člena tega zakona do 31. decembra 1979. (2) Če ustanovijo območno skupnost iz prejšnje-Sa odstavka občinske skupščine, določijo le-te s poseb,-nim odlokom višino prispevka za vse člane te skupnosti. 21. člen Ne glede na določbo 2. alinee prvega odstavka 11. Člena tega zakona se upravljanje osnovnih sredstev obstoječega sistema obrambe pred točo v severovzhodni Sloveniji uredi s posebnimi sporazumom med upravljalci teh sredstev in Meteorološkim zavodom SR Slovenije. 22. člen Prednost pri izgradnji oziroma izpopolnitvi siste-nia obrambe pred točo imajo tista območja, kjer se °bramba pred točo že izvaja oziroma )tjer so priprave 2a organiziranje te obrambe že v teku oziroma kjer obstajajo tehnične možnosti za razširitev obstoječega sistema obrambe pred točo. 23. člen (1) Predpis iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona izda Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v petih mesecih od uveljavitve tega zakona. (2) Predpis iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona izda republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z republiškim sekretarjem za ljudsko obrambo v petih mesecih od uveljavitve tega zakona. 24. člen Meteorološki zavod SR Slovenije izdela predlog minimalnih tehničnih pogojev (tretji odstavek 4. člena) in predlog razdelitve Slovenije na branjena območja (3. člen) v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. 25. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. « St. 22-5/79 Ljubljana, dne 7. novembra 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1466. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije . UKAZ o razglasitvi zakona o prevzemu obveznosti Socialistične republike Slovenije za povrnitev škode, nastale na predmetih izjemne kulturne ali umetniške vrednosti, ki so poslani iz tujine zaradi razstavljanja Razglaša se zakon o prevzemu obveznosti Socialistične republike Slovenije za povrnitev škode, nastale no predmetih izjemne kulturne ali umetniške vrednosti. ki so poslani iz tujine zaradi razstavljanja, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 7. novembra 1979 in na seji zbora občin dne 7. novembra 1979. St. 0100-57/79 Ljubljana, dne 7. novembra 1979. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. • ZAKON o prevzemu obveznosti Socialistične republike Slovenije za povrnitev škode, nastale na predmetih izjemne kulturne ali umetniške vrednosti, ki so poslani iz tujine zaradi razstavljanja 1. člen SR Slovenija prevzame obveznosti za povrnitev škode, nastale na predmetih izjemne kulturne ali umetniške vrednosti, ki so poslani iz tujine zaradi raz- stavljanja, če so izpolnjene zahteve, ki jih določa ta zakon. 2. člen Obveznost za povrnitev škode po 1. členu tega za-# kona prevzame SR Slovenija: — če tisti, ki razpolaga z razstavljenimi predmeti v tujini, tako varstvo zahteva, ali pa se zadovolji s takšnim varstvom namesto plačila zavarovalnih stroškov; — če to po sklepu Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije zahteva pomembnost razstave, na kateri bodo ti predmeti razstavljeni; — če prireditelj razstave zagotovi ustrezne varnostne in strokovne ukrepe za zavarovanje razstavljenih predmetov. 3. člen Zaradi prevzema obveznosti varstva po tem zakonu mora prireditelj po tretji alinei 2. člena tega zakona zagotoviti tele varnostne ukrepe: 1. razstavni predmeti morajo biti neprekinjeno, ves čas ko traja obveznost SR Slovenije po tem zakonu, ustrezno fizično zavarovani; 2. zgradbe in prostori, v katerih so razstavni predmeti, morajo biti zavarovani pred vsemi možnostmi ogrožanja, ki jih je mogoče predvidevati; 3. klimatske razmere morajo ustrezati naravi razstavnih pedmetov; 4. na razpolago morajo biti konservatorji in drugi strokovnjaki za varstvo, nadzor in vzdrževanje razstavnih predmetov, 5. organiziran mora biti ustrezen sistem tehničnega zavarovanja; 6. zagotovljeni morajo biti tudi drugi pogoji, ki se dogovorijo za vse ali za posamezne razstavne predmete. Posebna komisija, ki jo imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije izmed predstavnikov pristojnih republiških upravnih organov in prireditelja, ugotavlja, nli so izpolnjeni navedeni pogoji. 4. člen Ob prevzemu predmetov je potrebno sestaviti zapisnik o prevzemu, v katerem morajo biti predmeti ustrezno popisani in deklarirana mora biti vrednost vsakega predmeta. 5. člei. SR Slovenija prevzame obveznost za povrnitev dejanske škode, ki bi nastala zaradi poškodbe, uničenja ali izgube razstavnih predmetov, vendar največ do višine vrednosti, ki je bila deklarirana ob prevzemu teh predmetov/ Obveznost SR Slovenije traja od prevzema razstavnih predmetov do njihove izročitve pooblaščeni osebi. 6. člen Obveznost SR Slovenije po tem zakonu nastane z izjavo Izvršnega sveta SR Slovenije o prevzemu obveznosti. Izvršni svet SR Slovenije da izjavo po tem, ko sprejme ustrezno odločitev po 2. členu tega zakona. ' 7. člen Republiški komite za kulturo in Republiški sekretariat za notranje zadeve skrbita, da so izpolnjeni pogoji iz 3. člena tega zakona. Republiški komite za kulturo in Republiški sekretariat za notranje zadeve lahko sporazumno odločita, da se razstava začasno ali rajno zapre, če menita, da je ogrožena varnost razstave in njenih delov in bi lahko nastala škoda na eksponatih, za katere jamči SR Slovenija. 8. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi vUrad-nem listu SRS. St. 65-15/79 Ljubljana, dne 7. novembra 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1467. Na podlagi 92. člena, 14. in 23. točke 321. člena ter 384. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. alinec 76. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora občin dne 7. novembra 1979 sprejela ODLOK o začasni ustavitvi izvajanja sprememb v območjih občin, krajevnih skupnosti, naselij in ulic ter sprememb v oštevilčenju hiš 1. člen Da bi se zagotovili pogoji za uspešno izvedbo popisa prebivalstva, gospodnijštev in stanovanj, ki bo 31. 3. 1981, se v času od 1. 7. 1980 do 30. 6. 1981 ne morejo izvajali nobene spremembe v območjih in imenih občin, krajevnih skupnosti, naselij in ,ulic ter v oštevilčenju hiš. 2. člen ' Za vse spremembe območij v 1. členu tega odloka naštetih teritorialnih enot, ki se bodo izvedle pred uveljavitvijo tega odloka, mora biti do 1. 7. 1980 urejena predpisana dokumentacija v registru območij teritorialnih enot, ki ga vodi za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi -dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 015-12/79 Ljubljana, dne 7. novembra 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1468. 1470. Na podlagi petega 'odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena, 299. člena in prvega odstavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega razdelka 71. člena, 75. in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 7."novembra 1979 sprejela Skladno z družbenim dogovorom o merilih in načinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve (Uradni list SRS, št. 2/75 in 2/77) daje direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko POROČILO o višini poprečnih mesečnih čistih osebnih dohodkov delavcev po poklicih za leto 1978 ODLOK a soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji protokola k sporazumu med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Zveze sovjetskih socialističnih republik o ekonomskem in tehničnem sodelovanju pri graditvi in rekonstrukciji industrijskih podjetij in drugih objektov v SFRJ z dne 2. novembra 1972 Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji protokola k sporazumu med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Zveze sovjetskih socialističnih republik o ekonomskem in tehničnem sodelovanju pri graditvi in rekonstrukciji industrijskih podjetij in drugih objektov v SFRJ z dne 2. novembra 1972, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije. St. 0101-294/79 Ljubljana, dne 7. novembra 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik > Milan Kučan 1. r. 1469. Na podlagi 108. člena, 26. alince 335. člena in 9. alince 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169, člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 64. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 24-1511/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 7. novembra 1979 sprejela ODLOK o imenovanju guvernerja Narodne banke Slovenije Za guvernerja Narodne banke Slovenije se imenuje: - Mirko Jamar, član poslovodnega odbora Ljubljanske banke — Združene banke Ljubljana. St. 111-101/79 Ljubljana, dne 7. novembra 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan Lx. I Poprečni mesečni čisti osebni dohodek delavcev v združenem delu po poklicih je bil v letu 1978. Poklic S o F jn SoS afi 'S = 9 - > o fllt A — Kmetijski, industrijski in podobni delavci ter storitveno osebje Kmetijski delavec KV 4629 Kmetijski traktorist KV 5651 Živinorejec KV 4872 Sekač lesa (ročni-strojni) KV 5844 Miner površinskega kopa KV 6660 Topilec pri kupolni peči KV 7856 Kovač (ročni in strojni) KV 6375 Livar KV 6328 Orodjar za izdelavo orodja KV 6400 Kovinostrugar KV ' 6300 Kovinobrusilec KV 5973 Strojni ključavničar KV 6299 Avtomehanik KV 5919 Ključavničar KV 6193 Varilec KV 6154 Monter strojev KV 6773 Klepar KV 5843 Elektrovarilec KV 6137 Inštalater cevovodov v zgradbah KV 5978 Precizni mehanik KV 6733 Elektromehanik KV 6090 Elektromonter KV 7060 Elektroinstalater KV 6748 Gaterist lesa KV 5403 Tesar KV 5465 Strojni mizar KV 5543 Gradbeni mizar KV 5380 Pohištveni mizar KV 5879 Predilec preje in sukanca Navijalec in previjalec prediva in KV 1 4150 sukanca KV 4221 Tkalec tkanin na mehaničnih stat- vah KV 4497 Pletilec na avtomatskem stroju Šivalec tekstilne konfekcije na stro- KV 4543 jih KV 4070 Krojač — šivilja • KV 4686 Tapetnik KV 5787 Usnjar KV 4817 Čevljar KV 5180 PokUc Stopnja strokovne izobrazbe Poprečni mesečni čisti OD (din) Si valeč gornjih delov obutve v se- rijski izdelavi KV 4880 Opekarski delavec KV 4598 Steklorezec KV 6007 Upravljalec aparatov in naprav v bazični kemični industriji KV 6487 Upravljalec aparatov in naprav v farmacevtski proizvodnji KV 4816 Mešalec kemičnih sestavin KV 5763 Destilater KV 6182 Poslovodja pri izdelavi živilskih pro- izvodov VKV 7806 Rafiner KV 7138 Laborant (razen medicinskega) SSI 5985 Mesar, klavec, sekač in prodajalec mesa KV 5374 Pek kruha in peciva (ročni-strojni) KV 6101 Mlinar žita KV 5353 Pripravljalec tobaka KV 4978 Izdelovalec cigaret KV 5153 Poslovodja pri izdelavi in popravilu kovin VKV 8091 Ročni stavec KV 6709 Strojni stavec KV 7591 Tiskarski stavec KV 7230 Knjigovez (ročni in strojni) KV 6642 Loščilec KV 5237 Barvar, pleskar KV 5576 Vulkanizer KV 6196 Dvigalničar-žerjavovodja KV 6349 Upravljalec strojev za zemeljska dela KV 6944 Zavijalec (ročni-strojni) PKV 4622 Gradbeni zidar KV 5289 Ročni obdelovalec kamna KV 6292 Betonirec KV 5286 Amirec v gradbeništvu KV 5959 Monter v gradbeništvu KV 6810 Polagalec podov KV 5885 Šofer avtobusa »D« kategorije- KV 7749 Šofer kamiona »C« in »E« kategorije KV 7366 Voznik potniškega vozila KV 6859 Trgovski zastopnik SSI 9567 Prodajalec v trgovini KV 4920 Kuhar KV 5386 Natakar KV 5303 Frizer-brivec KV 4814 Fotograf KV 6341 Dimnikar KV 7133 Tehnični risar SSI 5655 Diktalograf NSI 5199 Operater na luknjaču NSI 5381 Kemični čistilec-detašer KV 4952 Predelovalec plastičnih mas KV 4851 Cementninar-teracer KV 4879 Rezkalec KV 6432 Izdelovalec lesenih rolet KV 5361 Izdelovalec brezalkoholnih pijač KV 5684 Galvanizer KV 5695 Pečar, oblagalec s ploščicami KV 6134 Izdelovalec usnjene galanterije KV 4913 Poklic stopnja strokovne Izobrazbe Poprečni mesečni čisti OD (din) Kozmetik obraza in telesa KV 5298 Poslovodja v gostinstvu VKV 7341 Poslovodja pri visokih gradnjah VKV 8666 Poslovodja pri instalacijah in zaključnih delih VKV 8161 Poslovodja v obrti in osebnih storitvah VKV 7504 B — Strokovnjaki in umetniki Gradbeni tehnik SSI 9083 Ladjedelniški tehnik SSI 9050 Rudarski tehnik SSI 10835 Metalurški tehnik SSI 7689 Strojni tehnik SSI 7642 Elektrotehnik SSI 8113 Tehnik-tehnolog SSI 7318 Agrotehnik-kmetij ski tehnik SSI 7254 Gozdarski tehnik SSI 8129 Ekonomski tehnik SSI 6577 Knjigovodja SSI 6416 Programer za manjši račun, sistem luknjanje kartic VSSI 7479 Operater na elektronskem računalniku VSSI 6511 Korespondent za tuj jezik VSS 7833 Ekonomist-analitik-planer VSSI 8917 Kemik VSSI 9708 Arhitekt VSSI 11829 Gradbeni inženir VSSI 11937 Metalurški inženir VSSI 10184 Strojni inženir VSSI 10841 Elektro-inženir VSSI 10980 Inženir-tehnolog VSSI 9505 Kmetijski inženir VSSI 9877 Gozdarski inženir VSSI 9455 Zdravnik-stomatolog VSSI 9539 Dentist SSI 8484 Medicinski tehnik SSI 6896 Medicinski laborant SSI 6230 Profesor gimnazije VSSI 9168 Profesor tehničke ali druge strokovne šole VSSI 9869 Predmetni učitelj osnovne šole VSSI 7737 Učitelj SSI 7618 Sociolog VSSI 8250 Socialni delavec VSSI 7639 Prevajalec VSSI 8027 Novinar-sodelavec VSSI 9704 Fotoreporter SSI 8713 Dramski in filmski igralec VSSI 7343 Oznake pri stopnji strokovne izobrazbe pomenije: VSSI — Visoka strokovna izobrazba VSSI — višja strokovna izobrazba , SSI — srednja strokovna izobrazba NSI — nižja strokovna izobrazba VKV — visokokvalificirani delavci KV — kvalificirani delavci PKV — polkvalificirani delavci II Za večino navedenih poklicev v I. točki poročila je bil poprečni mesečni čisti osebni dohodek ugotovljen za delovno dobo 5 do 10 let. St. 052/15-15/79 Ljubljana, dne 22. oktobra 1979. Direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko Franta Komel 1. r. 1471. Na podlagi 35. člena zakona o službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji (Uradni Ust SRS, št. 24/77) in 56. člena zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka (Uradni list SFRJ, št. 62/77, 70/78 in 55/79) izdaja generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji SKLEP o ugotovitvi poprečnega izplačanega mesečnega osebnega dohodka po panogah dejavnosti na delavca v SR Sloveniji v letu 1978 1 Na podlagi podatkov iz zaključnih računov za leto 1978 znašajo poprečni izplačani mesečni osebni dohodki na delavca v SR Sloveniji po panogah dejavnosti v letu 1978: 2% ■ p D m 3 (D 0 M a ro »" < 1 S Poprečni izplačani mesečni osebni dohodek 1 na delavca v letu 1 1978 v dinarjih 1 2 3 4 # i. 010100 Elektrogospodarstvo 9.758 2. 010200 Pridobivanje premoga 10.371 3. 010500 Proizvodnja naftnih derivatov 8.942 4. 010700 črna metalurgija 8.639 5. 010800 Pridobivanje rude barvastih kovin 8.938 6. 01G900 Proizvodnja barvastih kovin 8.813 7. 011000 Predelava barvastih kovin 8.174 8 011100 Predelovanje nekovinskih rudnin 8.371 9. 011200 Predelava nekovinskih rudnin 7.436 10. 011300 Kovinska predelovalna dejavnost 7.989 11. 011400 Strojna industrija 8.586 12. 011500 Proizvodnja prometnih sredstev 7.624 13. 011600 Ladjedelništvo 8.157 14. 011700 Proizvodnja električnih strojev in aparatov 7.646 15. 011800 Proizvodnja bazičnih kemičnih izdelkov 8.975 16 011900 Predelava kemičnih izdelkov 8.449 17. 012000 Proizvodnja kamna, gramoza in peska 7.439 18. 012100 Proizvodnja gradbenega materiala 8.230 19. 012200 Proizvodnja žaganega lesa in plošč 7.312 20. 012300 Proizvodnja končnih lesenih iz- delkov ' 7.402 21. 012400 Proizvodnja in predelava papirja 8.056 22. 012500 Proizvodnja tekstilne preje in tkanin 6.975 1 8 3 4 23. 012600 Proizvodnja zgotovljenih tekstilnih izdelkov 6.805 24. 012700 Proizvodnja usnja In krzna 7.698 25. 012800 Proizvodnja usnjene obutve in galanterije 7.166 26. 012900 Predelava kavčuka 8.321 27. 013000 Proizvodnja živilskih proizvodov 7.804 28. 013100 Proizvodnja pijač 8.245 29. 013200 Proizvodnja krmil 8.314 30. 013300 Proizvodnja In predelava tobaka 7.747 31. 013400 Grafična dejavnost 8.182 32. 013900 Proizvodnja raznovrstnih izdelkov 7.674 33. 020100 Kmetijska proizvodnja 7.582 34. 020200 Kmetijske storitve 9 165 35. 020300 Ribištvo 9.680 36. 030000 Gozdarstvo 8.361 37. 040000 Vodno gospodarstvo 8.495 38. 050100 Visoke gradnje 7.643 39. 050200 Nizke gradnje in hidrogradnja 8.478 40. 050300 Instalacijska in zaključna dela v gradbeništvu 8 713 41. 060100 Železniški promet 8 024 42. 060200 Pomorski promet 6.212 43 060400 Zračni promet 10 359 44. 060500 Cestni promet 8 995 45. 060600 Mestni promet 9.440 46. 060700 Cevovodni transport 10.303 47. 060800 Prekladalne storitve 8.280 48. 060900 PTT storitve 8.109 49. 070100 Trgovina na drobno 7.973 50. 070200 Trgovina na debelo 8 947 51. 070300 Zunanja trgovina 10.740 52. 080100 Gostinstvo 7.152 53. 080200 Turistično posredovanje 8 8-0 54. 090100 Obrtne storitve in popravila 8.430 ob. 090200 Osebne storitve in storitve: gospodinjstvu 7.649 56. 100100 Urejanje naselja in prostora 9.279 57. 100200 Stanovanjska dejavnost 8 038 58. 100300 Komunalne dejavnosti 8.158 59. 110100 Bančništvo 9.3 52 80/ 110200 Premoženjsko In osebno zavarovanje 10 232 61. 110300 Storitve na področju premeta 10.728 62. 110400 Projektiranje in sorodne tehnične storitve 13.709 63 110500 Geološka raziskovanja 8.183 64. 110600 Raziskovalno-razvojno delo 10.193 65 110900 Poslovne storitve 9 926 66. 120100 Izobraževanje 9.783 67. 120200 Znanstveno raziskovalna dejavnost 10.832 68 120300 Kultura, umetnost in informacijo 10.324 69. 120400 Telesna kultura in šport 7.777 70. 130100 Zdravstveno* varstvo 8.933 71. 130200 Družbeno .varstvo o::ok in mladine in socialno varstvo 7.672 2 Poprečni izplačani mesečni osebni dohodki na da-lavca po 1. točki tega sklepa, sc '.Tračv.n :.ni po navodilu o ugotavljanju višine poprečne;'* izplačanega osebnega dohodka na delavca pc ped?‘l:i> iz zaključnih računov organizacij združenega dela in delovnih t skupnosti za leto 1978, ki ga je v skladu s 102. členom zakona o službi družbenega knjigovodstva (Uradni list SFRJ, št. 2/77, 8/77, 22/78) izdal generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva Jugoslavije, dne 6. 10. 1979. Poprečni izplačani mesečni osebni dohodek na delavca v letu 1978 se dobi tako, da se iz obrazca »Posebni podatki k bilanci uspeha od 1. januarja do 31. decembra 1978« seštejejo zneski v stolpcu 5 zaporednih številk 3, 4, 5 in 7 (izplačani osebni dohodki) in delijo s številom zaposlenih delavcev v stolpcu 5 zaporedne številke 29, istega obrazca. Dobljeni znesek se deli z 12 (meseci v letu). 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 90-13/79-11 Ljubljana, dne 9. novembra 1979. Generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, centrala Ljubljana Andrej Lcvičnik 1. r. 1472. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena v zvezi s 176. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 30. oktobra 1979 sprejela SKLEP o povečanju pokojnin s 1. januarjem 1980 I Starostne, invalidske in družinske pokojnine se s 1. januarjem 1980 povečajo za 10 °/o. II Povečajo se vse pokojnine, razen pokojnin, pri katerih so bili za izračun pokojninske osnove upoštevani osebni dohodki oziroma zavarovalne osnove iz leta 1979. III Za odstotek povečanja iz I. točke tega sklepa se povečajo tudi vse pokojnine borcev NOV, odmerjene od zajamčene pokojninske osnove. IV Pokojnine z varstvenim dodatkom se povečajo tako, da se za odstotek povečanja po I. točki tega sklepa poveča znesek pokojnine, varstveni dodatek pa na novo odmeri od mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, veljavnega od 1. januarja 1980 dalje. Pokojnine z varstvenim dodatkom, pri katerih je za izračun pokojninske osnove upoštevan osebni dohodek iz leta 1979, se ne povečajo, temveč se varstveni dodatek na novo odmeri od mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, veljavnega od 1. januarja 1980 dalje. V Po I. točki tega sklepa se povečajo tudi pokojnine, odmerjene v sorazmernem delu po določbah mednarodnih sporazumov o socialni varnosti. VI Povečajo se zneski pokojnin, ki gredo upokojencem za mesec december 1979. Povečanje pokojnin se opravi po uradni dolžnosti. VII Odstotek povečanja pokojnin po tem sklepu se -upošteva pri dokončni uskladitvi pokojnin s 1. januarjem 1980, ki bo opravljena, ko bodo znani uradni podatki o gibanju osebnih dohodkov zaposlenih v SR Sloveniji v letu 1979 v primerjivi z letom 1978. VIII Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 130/13-01000 Ljubljana, dne 30. oktobra 1979. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r. 1473. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena v zvezi z drugim odstavkom 106. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 30. oktobra 1979 sprejela SKLEP o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov I Mejni znesek naj nižjih pokojninskih prejemkov znaša od 1. januarja 1980 dalje 3.509 din. II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi nem listu SRS. St. 130/14-1000 Ljubljana, dne 30. oktobra 1979. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r. 1474. Na podlagi 27. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) in sklepa skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije o pripravi m sprejetju predloga družbenega plana za področje stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji za obdobje od leta 1981 do 1985 z dne 27. februarja 1979 je izvršilni odbor skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije na 10. seji dne 14. septembra 1979 sprejel SKLEP o enotni metodologiji oblikovanja elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov stanovanjskega gospodarstva za obdobje 1981—1985 1. člen Uporabniki in izvajalci povezani' v občinsko samoupravno stanovanjsko skupnost in Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije sprejmejo elemente za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov stanovanjskega gospodarstva po enotni metodologiji določeni s tem sklepom. 2. člen Za stanovanjsko gradnjo je znano obstoječe število stanovanj in primanjkljaj. Ugotoviti je treba nove potrebe, za te nove potrebe pa finančne in prostorske možnosti ter možnosti gradbeništva in industrije gradbenega materiala. Rezultat je število, struktura stanovanj in dinamika gradnje stanovanj ter ugotovitev zadovoljevanja potreb po stanovanjih. 3. člen Elementi za ugotavljanje stanja, potreb in dinamike gradnje stanovanj, prenove in vzdrževanja stanovanj so: 1. število, vrsta in kvaliteta stanovanj, 2. finančni viri (vzdrževanje sredstev, namen, pogoji in način uporabe sredstev), 3. možnosti gradbeništva in industrije gradbenega materiala, 4. prostorske možnosti za gradnjo stanovanj. 4. člen Elementi za ugotavljanje števila, vrste in kvalitete stapovanj so: 1. število novo zgrajenih stanovanj v družbenem sektorju, dinamika gradnje, vrsta, površina in kvaliteta stanovanj, in to: — najemna stanovanja, — stanovanja za družbeno pomoč, — stanovanja v etažni lastnini, 2. število zgrajenih individualnih hiš, dinamika gradnje, vrsta, površina in opremljenost (kvaliteta), 3. število stanovanj potrebnih prenove, 4. število stanovanjskih zgradb potrebnih rušenja. 5. člen. Elementi za ugotavljanje finančnih virov so: 1. del čistega dohodka za stanovanjsko gradnjo, 2. del dohodka za gradnjo solidarnostnih stanovanj 3. lastna udeležba za pridobitev pravice uporabe na družbenih stanovanjih, 4. amortizacija stanovanjskih hiš in stanovanj, 5. bančna sredstva. Elementi za ugotavljanje namena uporabe združenih sredstev so: 1. sredstva za gradnjo družbenih stanovanj, 2. sredstva za kreditiranje nakupa etažnih stanovanj ter individualne stanovanjske gradnje, 3. sredstva za prenovo obstoječega družbenega stanovanjskega sklada, 4. sredstva za vračanje lastne udeležbe, 5. sredstva za premiranje namenskega varčevanja, 6. sredstva za pokrivanje obveznosti do nalog na skupnih področjih (zemljiška in komunalna politika ter izgradnja dijaških in študentskih domov). 6. člen Elementi za ugotavljanje možnosti izvajalcev in industrije gradbenega materiala so: 1. poprečna prodajna cena 1 m! neto stanovanjske površine, 2. povprečna cena lm: komunalno opremljenega zemljišča. 7. člen Elementi za ugotavljanje prostorskih možnosti za gradnjo stanovanj so: 1. skupno razpoložljiva in še nepozidana zemljišča za stanovanjsko gradnjo (v ha), 2. odkupljena in pridobljena zemljišča, 3. komunalno opremljena zemljišča, 4. pripravljena in verificirana urbanistična dokumentacija. 8. člen Izvajalci in proizvajalci gradbenega materiala se obvezujejo, da bodo pristopili k samoupravnemu sporazumu o izgradnji soseske in spoštovali družbeni dogovor o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/78) in družbeni dogovor o racionalizaciji stanovanjske graditve v SR Sloveniji. 9. člen Uporabniki v TOZD določajo Vse elemente v 4. in. 5. členu.. Z elementi v 4. členu navedejo, koliko stanovanj po vrsti in kvaliteti želijo pridobiti v posameznem letu obdobja 1981—1985 ter na območju katere krajevne skupnosti. Uporabniki v krajevnih skupnostih določajo samo elemente iz 4. člena in 7. člena. Izvajalci (organizacije gradbeništva in industrije gradbenega materiala, TOZD na področju vzdrževanja stanovanjskih hiš itd.) pa določijo vse elemente iz 4. člena, 6. člena in 7. člena oziroma tiste, ki se nanašajo na predmet njihove dejavnosti; pri čemer navedejo število, vrsto, kvaliteto stanovanj in prostorske rešitve, ki jih lahko zagotovijo. ' 10. člen v Delavci TOZD in delovni ljudje v krajevnih skupnostih sporoče elemente iz 4. in 7. člena Zavodu SR Slovenije za družbeno planiranje v anketi, ki jo pripravlja Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije v sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za družbeno planiranje. 11. člen Delegati uporabnikov in izvajalcev bodo uskladili prispele elemente v skupščini samoupravne stanovanj-. ske skupnosti občine in na tej osnovi pripravili osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana sa-i moupravne stanovanjske skupnosti občine. 12. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 13. septembra 1979. Predsednik v Izvršilnega odbora skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije Bojan Furlan I. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 1475. Na podlagi 9. in 11. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22/73) 52. in 126. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78), predloga 22. seje Komiteja za preskrbo, cene, gostinstvo in turizem z dne 22. oktobra 1979 in sklepov 72. seje IS SML z dne 7. avgusta 1979 ter 87. seje z dne 6. novembra 1979 izdaja Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane ODREDBO o spremembi odredbe o določitvi najvišje ravni ccn j 1. člen Prvi člen odredbe o določitvi najvišje ravni cen (Uradni list SRS, št. 27/79) se spremeni tako, da se glasi: »Cene proizvodov in storitev iz pristojnosti družbene kontrole cen Skupščine mesta Ljubljane, razen gostinskih, dimnikarskih in geodetskih storitev, storitev obvezne deratizacije in storitev socialnih zavodov, se maksimirajo na ravni, kot so bile na dan 7. avgusta 1979 oziroma na" ravni, h kateri je dal Izvršni svet SML že soglasje.« 2. člen Odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1006/2-79 Ljubljana, dne 6. novembra 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Albin Vengust 1. r. CELJE 1476. Skupščina občine Celje je po 16. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 33/74) in 146. členu statuta občine Celje sprejela na ločenih sejah zborov dne 6. novembra 1979 ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Celje za leto 1979 1. člen V odloku o proračunu občine Celje za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 1-42/79) se v 1. členu spremeni prvi odstavek in se glasi: Proračun občine Celje za leto 1979 obsega din — prihodki v znesku 158,141.000 od tega: — za razporeditev v posebnem delu proračuna 156,560.600 — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 1,580.400 , 2. člen I Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradi-nem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979. St. 400-12/78-2 Celje, dne 6. novembra 1979. Predsednik skupščine občine Celje Jože Marolt Lr. Pregled prihodkov In razporeditev prihodkov v bilanci proračuna občine Celje za leto 1979 Vrsta Prihodki prihodka Skupaj St. gl. din namena Razpored prihodkov 1 Davek na dohodek in davek iz osebnega dohodka 2 Prometni davek, davek na premoženje in davek na dohodke od premoženja 3 Takse 4 Prihodki po posebnih predpisih 5 Prihodki organov in drugi prihodki 09 10 11 16 1 17 18 Skupaj: 158,141.000 01 55,230.000 02 88,830.000 03 12,061.000 04 200.000 07 1,820.000 08 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti Ljudska obramba in družbena samo-ščita Dejavnost družbenopolitičnih organizacij Negospodarske investicije Kulturno prosvetna dejavnost Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Dejavnost krajevnih skupnosti Intervencije v gospodarstvu Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let Kreditna rezerva in izločena sredstva II. Poraba Skupaj: Skupaj din 86,710.700 7,896.300 7,064.800 25,018.100 480.000 4.576.000 1.160.000 11,240.000 7.200.000 2.312.000 1,677.100 1.550.000 1.256.000 158,141.000 1477. Skupščina občine Celje je po 234. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) in 146. členu statuta občine Celje sprejela na sejah zborov dne 6. novembra 1979 ODLOK o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa za leto 1978 1. člen Potrdi se letni zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Celje ter zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1978. 2. člen Letni davčni zaključni račun izkazuje: prispevki starostno in davki zavarovanje — obremenitve — odpisi — plačila — znesek dolga zavez. — znesek preplačil — računski saldo 85,789.551,70 100.154,00 79,490.180,85 9,388.417,10 3,189.200,25 6,199.216,85 2,677.454,15 2,366.075.40 452.896,80 141.518,05 311.378,75 3. člen Letni davčni zaključni račun vsebuje bilanco, bruto bilanco in pregled individualnih dolgov oziroma preplačil zavezancev. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-9/79-1 Celje, dne 6. novembra 1979. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1478. Skupščina občine Celje je po 105. členu statuta občine Celje na ločenih sejah zborov sprejela dne 6. novembra 1979 ODLOK o spremembah In dopolnitvah odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne, in drugih vojn ter za njihove družinske člane 1. člen V odloku o 'družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Uradni list SRS, št. 4-228/78) se 5. člen spremeni in se glasi: »Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku 'hiajo upravičenci iz 1., 2. in 3. točke 3. člena odloka, že skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega Z8konca, deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpi-s'h o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne Presega na osebo vsakokratnega mejnega zneska naj- nižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: mejni znesek). Upravičenci iz 4., 5., 6. in 8. točke 3. člena odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca, deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo 80 °/o mejnega zneska. Za dohodke, ki. se upoštevajo pri odločanju o pi-a-vici do priznavalnine po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po veljavnih predpisih o pokojninskoinvalidskem zavarovanju ne štejejo za dohodek. Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pra-katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 191-6/77-7 Celje, dne 6. novembra 1979. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1479. Skupščina občine Celje je po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72, 26/73, 45/73, 29/75 in 14/77) na ločenih sejah zborov dne 6 novembra 1979 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o pogojih in kriterijili za podeljevanje varstvenega dodatka kmetom-borccm NOV *1. člen V odloku o pogojih in kriterijih za podeljevanje varstvenega dodatka kmetom borcem NOV (Uradni list SRS, št.'20-539/73 se v 4. členu spremeni prvi odstavek in se glasi: »Za dohodek od kmetijske dejavnosti se šteje 40 0/o katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Ce jc zefnlji-šče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva.« Drugi odstavek se črta. Dosedanja'tretjl in četrti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek. 2. člen V 10. členu se črta prvi odstavek. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 191-3/73-7 Celje, dne 6. novembra 1979. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1480. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Celje sta po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 27/ 72 in 8/78) in po 146. členu statuta obline Celje sprejela na ločenih sejah dne 6. novembra 1979 ODLOK o dopolnitvi odloka o uskladitvi in sprejetju urbanističnih projektov, izdelanih po določilih zakona o urbanističnih projektih 1. člen Odlok o uskladitvi in sprejetju urbanističnih projektov, izdelanih po določilih zakona o urbanističnih projektih (Uradni vestnik Celje 26-261/68, 5-47/70 in Uradni list SRS, št. 37-747/71, 15-360/72. 38-876/73, 21-1044/75, 10-420/76. 11-591/77, 19-1258/77, 22-1413/77, 22-1411/77) se dopolni po projektu št. 6/79 (Sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta Lev;! breg Voglajne), ki ga je v mesecu aprilu 1979 izdelal Razvojni center Celje. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi ' Urad- nem listu SRS. St. 350-13/68-6 Celje, dne 6. novembra 1979. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1481. Skupščina občine Celje je po 146. členu statuta, občine Celje na sejah zborov dne 6. novembra 1979 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o priznanjih in nagradah občine Celje 1. člen V odloku o priznanjih in nagradah občine Celje (Uradni list SRS, št. 11-589/77) se v 1. členu na koncu stavka črta pika in doda besedilo: 7. priznanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 2. člen V 3. členu se za besedama »družbenopolitične organizacije« postavi vejica in doda besedilo: »organi ter enote oboroženih sil SFRJ, državni organi«. 3. člen , V 4. členu se doda nov četrti odstavek, ki ge glasi: »Priznanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite podeljuje svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.« 4. člen Za 7. členom se doda nov 7.a člen, ki se glasR 1 »Za pripravo dokončnega predloga za podelitev priznanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite lahko svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito imenuje komisijo, ki oceni posamezne dosežke in pripravi dokončen predlog za podelitev priznanja. Poslovnik o delu komisije sprejme svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.« 5. člen Za 20. členom se dodata nov naslov in 20.a člen, ki se glasita: »f) Priznanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite 20.a člen Priznanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se daje za dosežke na področju razvoja, krepitev in podružbljanje ljudske obrambe, civilne zaščite, varnosti in družbene samozaščite ter za družbenopolitično delo, ki prispeva k napredku ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. Priznanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se praviloma podeljuje vsako leto ob dnevu varnosti in družbene samozaščite, ob dnevu civilne zaščite in ob dnevu oboroženih sil. Število dobitnikov določi svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Predlogi za priznanje se praviloma pripravijo na podlagi razpisa. * Priznanje se daje v obliki diplome.« 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 17-2/77 Celje, dne 6. novembra 1979. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1482. Skupščina občine Celje je po 30. členu zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77) na ločenih sejah zborov dne 6. novembra 1979 sprejela S K L E P o dopolnitvi sklepa o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov temeljnega sodišča v Celju ter določitvi enot in števila namestnikov javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva v Celju I V I sklepa o dopolnitvi sklepa o določitvi enot števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov temeljnega sodišča v Celju ter določitvi enot in števila namestnikov javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva v Celju se za peto alineo namesto pike postavi vejica in doda nova šesta alinea, ki se glasi: — enota ‘v Šentjurju pri Celju, s sedežem v Šentjurju pri Celju za območje občine Šentjur pri Celju. II Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi -Uradnem listu SRS. St. 021-32/78 Celje, dne 6. novembra 1979. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. GROSUPLJE 1483. Na podlagi 199. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. septembra 1979 sprejela POSLOVNIK Skupščine občine Grosuplje I. SPLOSNE DOLOČBE 1. Člen Skupščina občine Grosuplje s tem poslovnikom ureja način dela zborov skupščine občine, delegatska razmerja in usklajevanje stališč, postopek za sprejemanje predpisov in drugih aktov, način odločanja v zborih skupščine, postopek pri volitvah, odpoklicu, imenovanjih in razrešitvah funkcionarjev ter sodelovanje in povezovanje skupščine občine z drugimi organi. 2. člen Zbori, družbeni sveti, komisije in druga delovna telesa skupščine delajo po določbah tega poslovnika. 3. člen Skupščine občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine o vprašanjih iz pristojnosti skupščine občine, delajo po tem poslovniku. 4. člen Skupščina občine in njena telesa poslujejo v slovenskem jeziku. Vsak delegat ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda. 5. člen Delo skupščine občine je javno. Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako določi skupščina, zbor ali delovna telesa zaradi splošnih koristi. 6. člen Skupščina občine dela stalno, razen v času let-nega odmora, ki traja praviloma od 1. julija do 31. avgusta. 7. člen Skupščina občine ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike, v sredini ima grb Socialistične republike Slo-venije, v zunanjem krogu besedilo: Socialistična republika Slovenija, v notranjem krogu besedilo: Skupščina občine, pod grbom pa napis: Grosuplje. Pečat hrani sekretar skupščine. II. DELEGACIJE IN DELEGATI 1. Pogoji za delo 8. člen Delegati v zborih in člani delovnih teles skupšči-ne občine imajo pravico zahtevati od strokovnih služb Pomoč, dopolnilna pojasnila in obvestila o posamez- nih zadevah, ki so na dnevnem redu seje zbora ali delovnega telesa, v katerega so delegirani oziroma izvoljeni. 9. člen V temeljni organizaciji in skupnosti mora biti organizirano tako samoupravno, demokratično življenje in upravljanje, da delegaciji omogoča delo, posvetovanje, povezovanje, zavzemanje temeljnih stališč, obravnavanje in odločanje v zborih skupščine občine. 10. člen Družbenopolitične organizacije morajo sodelovati, se povezovati in' zagotavljati delegaciji družbenopolitične pogoje za delovanje delegacije. 11. člen Delegacije morajo biti obveščene in seznanjene: — z vsemi zadevami, ki jih obravnavajo zbori skupščine občine oziroma skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori; — z družbenimi načrti, z izvajanjem politike na vseh področjih dejavnosti skupščine občine in z izvrševanjem odlokov in drugih aktov skupščine občine; — smotri in razlogi, zaradi katerih se predlaga sprejem odloka ali posamezna odločitev ski-nščinc občine. 12. člen Predlagatelj mora zagotoviti, da bo besedilo odlokov, drugih aktov in sejno gradivo pregledno, razumljivo in obrazloženo ter predlagano z različnimi rešitvami in mlkazanimi posledicami, ki bodo nastale s predlaganimi rešitvami. Sejna gradiva, ki obsegajo več kot 15 strani, se morajo pripraviti v kratken- povzetku. 13. člen Delegacijam, ki določajo delegate za seje zborov skupščine,, delegacijam skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine občine in drugimi prejemniki sejnega gradiva, se pošilja vabilo za seje, skupaj s celotnim sejnim gradivom najpozneje 12 dni pred dnevom, določenim za sejo. 14. člen Dnevne rede sej zborov skupščine občine sc objavlja v glasilu Občinske konference SZDL občine Grosuplje. 2. Pravice in dolžnosti 15. člen Opravljanje funkcije delegata v zborih skupščine občine je samoupravna pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov, delegati pa so dolžni sprejeti in opravljati določene funkcije in naloge, ki jim'jih poveri skupščina občine ali njen zbor. Delegati posameznih zborov imajo v okviru pristojnosti zborov praviloma enake pravice in dolžnosti. Delegat občinske samoupravne interesne skupnosti, kadar enakopravno odloča s pristojnimi zbori skupščine občine, ima pravico in dolžnosti delegata v zboru. 16. člen ' Opravljanje funkcije delegata v zborih skupščine, v njenih delovnih telesih in v drugih organih je častno. Delegatom, ki zaradi opravljanja funkcije na sejah zborov skupščine in na sejah njenih delovnih teles izgubijo zaradi odsotnosti z dela osebni dohodek, pripada nadomestilo tega dohodka in povračilo potnih ■stroškov. Nadomestilo izgubljenega osebnega dohodka iz 2. odstavka zaradi odsotnosti z dela, gre delegatom v breme organizacije oziroma delovne skupnosti, v kateri je delegat zaposlen, povračilo potnih stroškov pa v breme sredstev proračuna občine. Za opravljanje drugih funkcij oziroma nalog za skupščino občine, določi višino in način povračila dejanskih stroškov skupščina občine ali za to pooblasti drugi organ. 17. člen Delegacija samostojno ali skupaj z delegacijami drugih samo.upravnih organizacij ali skupnosti v skladu z zakonom, statutom in tem poslovnikom, delegira svojega delegata v zbore skupščine. % 18. člen Delegacija spremlja, ugotavlja in posreduje pobude, .predloge, mnenja in pripombe delavcev, delovnih ljudi in občanov v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter pri tem sodeluje z organi upravljanja in družbenopolitičnimi organizacijami. 19. člen Na podlagi smernic, interesov in potreb delavcev, delovnih ljudi in občanov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, določa delegacija temeljna stališča za delo delegatov v skupščini občine ter se po potrebi dogovarja in sporazumeva z drugimi delegacijami za oblikovanje skupnih stališč, pobud in predlogov. 20. člen Delegat sodeluje pri delu skupščine občine, njenem zboru ali delovnih telesih v zadevah, za katere ga je pooblastila njegova delegacija oziroma konferenca delegacij. Upoštevati mora temeljna stališča delegacije oziroma konference delegacij, sicer pa je delegat pri opredeljevanju in glasovanju v skupščini občine samostojen. 21. člen Delegat mora o delu skupščine občine, zbora ali delovnih teles skupščine, obveščati delegacijo oziroma konferenco delegacij temeljne delovne organizacije ali skupnosti, družbenopolitične organizacije, zbor delavcev ali zbor delovnih ljudi in občanov ter jim je za svoje delo odgovoren. 22. člen Da bi mogli biti delegati zadostno In pravilno obveščeni o splošnih in posameznih področjih dejavnosti skupščine občine, zborov ali delovnih teles skupščine občine, jim mora biti na sedežu delegacije oziroma .konference delegacij vselej na razpolago gradivo za seje. Na sedežu skupščine občine mora biti vedno na vpogled tudi gradivo za druge seje, zapisniki sej, uradne in strokovne publikacije za strokovno zahtevnejša vprašanja. Pri tem morajo strokovne službe skupščine občine nuditi delegatom strokovno pomoč. Če je gradivo za seje, spis ali publikacija označen za državno ali uradno tajnost, mora delegat to upoštevati ter odgovarja kot uradna oseba za kršitev državne oziroma uradne tajnosti. 23. člen Delegat ima pravico in dolžnost udeleževati se sej zborov skupščine in njenih teles ter sodelovati pri njihovem delu, obravnavanju zadev in odločanju. Delegat se lahko udeležuje sej in sodeluje pri delu drugih zborov ali delovnih teles skupščine občine, nima pa pravice glasovanja. > 24. člen Če se delegat ne more udeležiti seje zbora ali delovnega telesa skupščine občine, pa o tem ne more pravočasno obvestiti predsednika delegacije zaradi imenovanja drugega delegata, je dolžan o svoji odsotnosti obvestiti predsednika zbora ali predsednika delovnega telesa. 25. člen Če se delegat večkrat iz neupravičenih razlogov ne udeležuje sej zborov ali delovnih teles skupščine občine, obvesti predsednik zbora oziroma delovnega telesa o tem delegacijo, temeljno samoupravno organizacijo ali skupnost, občinsko konferenco SZDL oziroma občinski sindikalni svet. 26. člen Delegat pred začetkom seje predloži pooblastilo svoje delegacije oziroma konference delegacij za vse ali za obravnavanje posameznih točk dnevnega reda seje. 27. člen Delegat ima pravico postaviti ustna ali pismena vprašanja predsedniku skupščine, predsednikom zborov ali delovnih teles skupščine, predsedniku in članom izvršnega sveta in predstojnikom upravnih organov skupščine občine, ki se nanašajo na delo skupščine občine, zborov ali njenih delovnih teles ali na delo izvršnega sveta oziroma upravnih organov skupščine občine. 28. člen Delegat v zboru ima pravico in dolžnost: — predlagati izdajo odloka ali drugega splošnega akta z delovnega področja zbora in amandmaje k predlogu odloka ali drugega splošnega akta; — predlagati obravnavanje zadev iz delovnega področja zbora, ki imajo pomen za delovne ljudi in občane, organizacijo združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti na podlagi pobud, predlogov, mnenj in pripomb, ki so jih izrazili delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih; — predlagati obravnavanje zadev, ki se nanašajo na politiko in delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov, na delo občinskih upravnih organov in strokovnih služb, — predlagati, naj zbor, v katerega je poslan ali Izvoljen, predlaga pristojnemu zboru izdajo odloka ali drugega akta ali obravnavo zadev z delovnega področja pristojnega zbora; — predlagati zboru, da obravnava osnutek oziroma predlog odloka,, drugega akta ali zadevo z delovnega področja drugega zbora, da poda pristojnemu zboru mnenje o odloku oziroma zadevi ali amandma k predlogu odloka; — predlagati anketo o zadevah z delovnega področja zbora; — predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in Prednostni vrstni red obravnave zadev na seji zbora; — predlagati program dela zborov oziroma skupščine; — postavljati delegatska vprašanja; — predlagati ob podpori najmanj 5 delegatov izvolitev, imenovanje ali razrešitev funkcionarja, ki se voli na seji njegovega zbora, ali skupnem zasedanju zbora, kolikor ni s predpisi izrecno določeno, da mora dati predlog drug predlagatelj, ali večje število delegatov; — predlagati naj se preveri stopnja soglasja s Predhodnim izjavljanjem. • Delegat lahko uresničuje pravice iz tega člfena neposredno na seji zbora ali pismeno pred sejo zborar ali na sami sej L 3. Delegatska vprašanja in predlogi 29. člen Na vsaki seji zbora skupščine občine mora biti Predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in predloge delegatov. Delegat postavi vprašanje ali poda predlog praviloma pismeno, lahko pa tudi ustno. Vprašanja delegatov morajo biti kratka in jasna, predlogi pa tudi obrazloženi. Predsednik zbora lahko zahteva, da delegat svoje ustno vprašanje na seji vloži pismeno. 30. člen Vsa delegatska vprašanja in predloge pošlje predsednik zbora izvršnemu svetu skupščine občine. Na vprašanja da odgovor predstavnik izvršnega sveta ali predstojnik upravnega organa, oziroma pred-/ sednik skupščine, zbora ali delovnega telesa, na katerega se vprašanje nanaša, po modnosti še na isti seji. Ce pa to ni mogoče, oziroma je postavljeno zahtevnejše vprašanje, pa se odgovor pripravi do prve prihod-hje seje ali do roka, ki se določi na seji. Odgovori, ki niso dani na isti seji, so praviloma Pismeni. Delegat ima pravico zahtevati pismen odgovor tudi, če je že bilo na vprašanje odgovorjeno na isti seji. 31. člen Po dogovoru na delegatsko vprašanje lahko postavi delegat dopolnilno vprašanje. Delegat v zboru lahko zahteva, da se njegovo Vprašanje obravnava kot posebna točka dnevnega re-tiQ na eni prihodnjih sej. če zbor odloči, da bo o tem obravnaval kot posebno točko dnevnega reda na prihodnji seji, določi, kakšno gradivo je treba pripraviti, kdo ga pripravi ter način in rok priprave. 32. člen Delegat v zboru ima pravico zahtevati pismena ali ustna pojasnila, obvestila in podatke, ki so potrebni za njegovo delo v zboru ali v delovnem telesu od predsednika skupščine, predsednikov zborov, predsednikov delovnih teles, sekretarja skupščine, članov izvršnega sveta, predstojnikov upravnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih skupnosti in organizacij. Odgovor mora biti posredovan na zahtevo delegata v pismeni ali ustni obliki. / , i . 33. člen Delegat ima v zboru pravico predlagati, da zbori ali delovna telesa zahtevajo od pristojnih organov, organizacij ali skupnosti, obvestila o izvajanju politike, ki jo je določila skupščina, o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine. 4. Prenehanje mandata 34. člen Delegacija-in vsak njen član, kakor tudi delegat v >č-na, če so potrebna posvetovanja in usklajevanja, če je treba dobiti mnenje ter v drugih primerih, če tako sklene zbor. • 2 • Ce je seja zaradi nesklepčnosti prekinjena, sklepčnosti pa niti v nadaljevanju ni mogoče zagotoviti, predsednik sejo zaključi. 80. člen Ce zbor o zadevi, ki jo je obravnaval, ni zaključil obravnave, ali če ne želi odločati na isti seji, se obravnava te zadeve preloži na eno izmed naslednjih sej. Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik zbora zaključi sejo. 81. člen Vsak zbor veljavno sklepa, če je nd seji naVžOČS večina vseh delegatov v zboru. Predsednik zbora med sejo po potrebi ugotovi sklepčnost seje zbora s poimenskim klicanjem delegatov. Ko je poimensko klicanje končano, se zaradi preverjanja ponovno pokličejo delegati, za katere je Označeno, da niso navzoči. Poimensko klicanje na seji zbora opravi sekretar skupščine oziroma tajnik zbora. 82. člen Delegat v zboru ima pravico obrazložiti Svoj glas pred glasovanjem. Njegova obrazložitev ne sme trajati dalj kot pet minut. 83. člen Delegati v zboru imajo pravico in dolžnost, da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji zbora. Glasovanje je javno, razen v primerih, ko je s tem poslovnikom določeno tajno glasovanje. Delegati v zboru glasujejo tako, da se izjavijo Za predlog ali proti predlogu ali pa se vzdržijo glasovanja. Glasuje se hkrati in sicer z dvigom roke ali s posamičnim izjavljanjem. 84. Člen Glasovanje se opravi tako, da predsednik zbora pokliče delegate v zboru, naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato kdo je proti predlogu in kdo se vzdrži glasovanja. Posamično se izjavljajo delegati v zboru, če tako določi predsednik zbora, ker meni, da je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja, ali če to zahteva delegat v zboru, katerega zahtevo podpre najmanj še devet delegatov. Posamično se glasuje tako, da se vsak poklicani delegat v zboru izjavi »ZA« ali »PROTI« ali se »VZDRŽI« glasovanja. Po končanem glasovanju se zaradi preverjanja ponovno pokličejo delegati v zboru, za katere v seznamu ni zaznamovano, da so glasovali. Klicanje delegatov v zboru opravlja sekretar skupščine oziroma tajnik zbora. 85. člen Zbor veljavno sprejme odlok ali splošni akt in drugo končno odločitev z večino glasov vseh delegatov v zboru, če se s statutom občine ali drugim predpisom ne zahteva višja stopnja soglasja. Druge odločitve sprejema zbor z Večino glasov navzočih delegatov. Po končanem glasovanju ugotovi predsednik zbora izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem je zbor glasoval, sprejet ali zavrnjen. 7. Zapisnik seje zbora 86. člen O delu na seji zbora se piše zapisnik. Skrajšani zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, ki so bili dani in o sklepih, ki so bili na seji sprejeti. V zapisnik se zapiše tudi izid glasovanja o posameznih zadevah. V zapisniku morajo biti navedeni delegati delegacij krajevnih skupnosti oziroma konferenc delegacij, ki se seje niso udeležili. V zapisniku družbenopolitičnega zbora pa se navede tudi delegate, ki so odsotnost opravičili, oziroma izostali brez opravičila. V zapisniku morajo biti tudi poimensko navedeni vsi delegati, predstavniki izvršnega sveta občinske skupščine in ostali udeleženci na seji, ki so sodelovali v razpravi in bistvo njihove razprave. Za zapisnik seje zbora skrbi sekretar skupščine oziroma tajnik zbora, za zapisnik o skupnem zasedanju in skupni seji pa sekretar skupščine. Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik skupščine oziroma predsednik zbora in sekretar skupščine oziroma tajnik zbora. Za hrambo izvirnih zapisnikov skrbi sekretar skupščine. 87. člen Skrajšani zapisnik je treba dostaviti vsem delegatom, ki so bili na seji, predsednikom konferenc delegacij, vodjem delegacij krajevnih skupnosti, vodjem delegacij OZD in TOZD in vsem delegatom družbenopolitičnega zbora, članom izvršnega sveta in predstavnikom družbenopolitičnih organizacij v občini. Zapisnik je treba dostaviti praviloma s sklicem naslednje seje. 88. člen Potek seje se posname na magnetofonski trak, ta je sestavni del skrajšanega zapisnika in se arhivira za ves čas mandatne dobe. Vsak delegat v zboru lahko pred končno izdelavo sejnih zapisnikov zahteva redakcijske popravke svojega izvajanja na seji zbora. Popravki ne smejo sprei meniti smisla in bistva njegovega izvajanja. V dvomljivih primerih odloči o popravku zapisnikov predsednik zbora, oziroma predsednik skupščine. 89. člen Določbe tega1 poglavja, ki se nanašajo na sklicanje seje, poslovni red in odločanje na seji, se uporabljajo tudi za skupščine občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine občine. IV. DELOVNA TELESA SKUPŠČINE IN NJENIH ZBOROV 90. člen Skupščina občine in njeni zbori imajo stalne in občasne organe m delovna telesa. Stalni organi in delovna telesa skupščine se ustanovijo za proučevanje zadev, ki so skupnega pomena za vse zbore skupščine in so določena s statutom občine. Sestava, naloge in način dela organov in delovnih teles skupščine je določena z odlokom skupščine. * 91. člen Z odlokom ali sklepom lahko skupščina ali posamezni zbor ustanovi tudi druge stalne ali občasne organe ali delovna telesa skupščine oziroma pristojnega zbora. Občasna delovna telesa .se ustanovijo za proučevanje sistemskih vprašanj, določenih skupnih vprašanj ali za proučitev posameznih zadev. 92. člen Dva zbora skupščine občine ali pristojni zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti, kadar enakopravno odloča s pristojnimi zbori, lahko ustanovijo skupno delovno telo. 93. člen Akt o ustanovitvi občasnega ali skupnega delovnega telesa določa naloge, pooblastila in njegovo sestavo. Ko občasno delovno telo opravi nalogo, zaradi katere je bilo ustanovljeno, preneha obstajati. 94. člen Seja organa ali drugega telesa skupščine občino ali njenega zbora ali skupnega delovnega telesa je sklepčna, če je na seji prisotna več kot polovica članov. Sejo delovnega telesa vodi predsednik. Če je predsednik odsoten, vodi sejo član delovnega telesa, ki ga ta določi za vsako posazemno sejo. O poteku seje se piše zapisnik. 95. člen Strokovne in administrativne zadeve za delovna telesa skupščine občine in njenih zborov opravljajo sekretariat skupščine, upravni organi in strokovne službe skupščine občine. 96. člen Delovno telo ima predsednika, tajnika in določeno število članov. Predsednika delovnega telesa imenuje skupščina ali pristojni zbor. 97. člen O stališčih, mnenjih, predlogih in pripombah delovnega telesa poroča na seji skupščine ali pristojnega zbora pooblaščeni poročevalec delovnega telesa. Poročevalec brez pooblastila delovnega telesa ne more spremeniti ali umakniti poročila. Ce se med sejo pojavi vprašanje, katerega delovno telo ni obravnavalo in do njega ni zavzelo svojega stališča, lahko skupščina oziroma pristojni zbor obravnavanje tega vprašanja odloži, dokler ga ne obravnava pristojno delovno telo. V takem primeru lahko imenuje delovno skupino izmed delegatov zborov ali zbora. V delovni skupini sodeluje predlagatelj in predstavnik izvršnega sveta. 98. člen Delovno telo obravnava naloge, ki so mu poverjene, na lastno pobudo. Mora pa obravnavati vsako nalogo, za katero je pristojno, če to zahteva predsednik skupščine občine, predsedstvo skupščine, predsednik zbora ali če to predlaga tretjina članov tielov-nega telesa ali delegati zbora. 99. člen Predsednik delovnega telesa organizira in vodi delo takega telesa. 100. člen Delovno telo ima pravico zahtevati od izvršnega sveta, izvršnega odbora samoupravne interesne skupnosti, krajevnih skupnosti, občinskih upravnih organov in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti obvestila, pojasnila, stališča in druge podatke, ki jih Potrebuje pri svojem delu. 101. člen Delovno telo lahko povabi na svoje seje člane delegacij, predstavnike družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, kakor tudi znanstvene, strokovne in javne delavce, da bi dali svoje mnenje v zadevah, obravnavanih na seji delovnega telesa. V. SODELOVANJE IN POVEZOVANJE SKUPŠČINE OBČINE IN NJENIH ORGANOV 102. člen Skupščina občine in njeni organi se vključujejo v vse faze predlaganja, obravnavanja in sprejemanja zakonov in drugih splošnih aktov ter vprašanj iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije in Skupščine SFRJ. Sodelovanje in vključevanje v delovanje obeh skupščin je določeno s tem poslovnikom in poslovniki skupščin SRS, SFRJ ter njunih zborov. 103. člen Pristojni zbori skupščine ■ občine obravnavajo zadeve, ki so na dnevnem redu sej Skupščine SRS in Skupščine SFRJ na podlagi programa skupščine opčine in njenih zborov, lahko pa obravnavajo tudi druga vprašanja na lastno pobudo, na predlog temeljnih sarrjoupravnih organizacij in skupnosti, njihovih delegacij in konferenc delegacij ali na predlog družbenopolitičnih organizacij v občini. 1. Sodelovanje in povezovanje z zbori Skupščine SR Slovenije 104. člen Zbori skupščine občine kot konference delegacij za zbor združenega dela in zbor občin Skupščine SR Slovenije obravnavajo, zavzemajo stališča in predloge do zadev, ki so na dnevnem redu Skupščine SR Slovenije. / Posebno pozornost morajo posvetiti obravnavanju stališč k osnutkom in predlogom sistemskih zakonov in predpisov, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, ali nalagajo obveznosti občine. I 105. člen Zbori skupščine občine pošiljajo delegate na seje zborov združenega dela in zborov občin Skupščine SR Slovenije glede na vprašanja, ki se bodo obravnavala po posameznem predlogu dnevnega reda. 106. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega deli in zbor občin Skupščine SR Slovenije lahko skupšči* na občine oblikuje skupne delegate. 107. člen Skupina delegatov obravnava in sprejema stališča in predloge do vprašanj, ki so na dnevnem redu pristojnih zborov Skupščine SR Slovenije in jih zbori skupščine občine niso obravnavali, delegira delegate v pristojni zbor, poroča skupščini občine o svojem delu in delu delegiranih delegatov ter opravlja naloge, za katere jo pooblasti skupščina občine. 108. člen Skupščina občine daje na podlagi pobud, mnenj in stališč, ki se oblikujejo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah in v njihovih delegacijah, predloge za obravnavanje posameznih zadev iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije in kot pooblaščeni predlagatelj predlaga Skupščini SR Slovenije sprejem zakonov, drugih splošnih aktov ter amandmajev k predlogom zakonov in drugih splošnih aktov. Za oblikovanje predlogov in drugih splošnih aktov ter amandmajev velja v celoti postopek, kot za obravnavo zadev Iz pristojnosti zborov skupščine občine. 109. člen Kadar se v Skupščini SR Slovenije na pobudo skupščine občine obravnava določeno vprašanje, predlog zakona ali drugega splošnega akta, določi skupščina občine svoje predstavnike, ki sodelujejo na sejah zborov in delovnih teles Skupščine SR Slovenije. 2. Sodelovanje in povezovanje z zbori Skupščine SFRJ 110. člen Pristojni zbori skupščine občine sodelujejo v delu zborov Skupščine SFRJ s tem, da kot konferenca delegacij obravnavajo zadeve, ki so na dnevnem redu Skupščine SFRJ, zlasti zadeve, ki so pomembne za občino. Pristojni zbori skupščine občine obravnavajo vprašanja iz pristojnosti Skupščine SFRJ na podlagi programa dela zborov skupščine občine, lahko pa vključijo v dnevne rede tudi druga vprašanja iz pristojnosti zvezne skupščine na lastno pobudo, na predlog predsednika skupščine občine, izvršnega sveta, delegata v zboru Skupščine SFRJ in delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti. 111. člen Stališča, mnenja in predlogi za obravnavanje določenega vprašanja ee posredujejo zveznemu zboru Skupščine SFRJ po delegatih iz SR Slovenije v zveznem zboru Skupščine SFRJ. V delu pristojnih zborov skupščine občine kot konference delegacij za zvezni zbor Skupščine SFRJ sodelujejo delegati iz SR Slovenije v zveznem zboru Skupščine SFRJ po dogovoru med njimi In skupščino občine. 3. Sodelovanje izvršnega sveta in upravnih organov pri delu skupščine občine 112. člen Izvršni svet skupščine občine obvešča predsedstvo in delovna telesa skupščine občine o sklicu svojih sej ter s tem omogoča delovnim telesom skupšZinc sodelovanje v pripravah za izdajo odlokov in drugih splošnih aktov. 113. člen Predstavniki Izvršnega sveta sodelujejo pri delu komisij skupščine občine, kadar ti obravnavajo odloke in druge splošne akte, ki so jih sami predlagali, ali pa. jih je predlagal drug predlagatelj. Predstavnik izvršnega svetu pojasni na seji prej navedenih skupščinskih teles stališče izvršnega sveta do obravnavanih vprašanj. 114. člen Predsednik izvršnega sveto ali po njegovem pooblastilu podpredsednik predstavlja na sejah skupščine izvršni svet. Na seji skupščine občine sodeluje-V člani izvršnega sveta, predstojniki občinskih upravnih organov in drugi strokovni sodelavci, ki jih določi izvršni svet. 115. člen Pred obravnavo posamezne zadeve na seji ali na zasedanju skupščine občine lahko predstavnik izvršnega sveta poda uvodno obrazložitev, v kateri pojasni vsebino predlagane zadeve in stališča izvršnega sveta do obravnavanih vprašanj. 116. člen - Najmanj pet delegatov posameznega zbora lahko zahteva na skupščini obravnavo posameznih vprašanj v zvezi z delom izvršnega sveta. Taka zahteva se vloži pismeno. V njej mora biti obrazloženo vprašanje, ki naj se obravnava na seji zbora. Delegati morajo zahtevo podpisati. Zahteva se preko predsednika posameznega zbora1 posreduje predsedniku izvršnega svet? 117. člen Izvršni svet mora poslati predsedniku pristojnega zbora pismeno poročilo s svojimi mnenji in stališči v petnajstih dneh po prejemu sporočila, da bo zbor obravnaval zahtevo. če izvršni svet ne pošlje poročila v 15 dneh, se da zadeva na dnevni red prve seje posameznega zbora po, poteku tega roka, tudi če ni dano poročilo Izvršnega sveta v zvezi z zahtevo. 118. člen Predstavnik delegatov, ki so vložllt zahteve, ima pravico na seji podati dodatno obrazložitev. Predstavnik izvršnega sveta lahko na seji zbora obrazloži poročilo izvršnega sveta oziroma lafnko poda na seji zbora poročilo v zvezi z zahtevo. 119. člen Razpravo o zahtevi lahko zbor konča s sklepom o stališčih glede obravnavanega vprašanja, s katerim se lahko naloži izvršnemu svetu obveznosti za izvajanje politike in izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov ter naloge in smernice za nadaljnje delo. Delegati v zboru, ki so vložili zahtevo, jo lahko do konca obravnave tudi umaknejo. 120. člen Skupščina in njeni zbori lahko v okviru svoje pristojnosti zahtevajo od občinskih upravnih organov, tla proučijo posamezna vprašanja s svojega delovnega področja in o tem poročajo, da opravijo strokovna in druga opravila za potrebe skupščine, ji poročajo o izvajanju politike, ki jo je določila skupščina, o izvrševanju odlokov In drugih predpisov ter posredujejo podatke, s katerimi razpolagajo ter spise in druga gradivi, ki so potrebni za delo skupščine, njenih zborov in delovnih teles. 121. člen Predstojniki občinskih upravnih organov imajo pravico in dolžnost sodelovati na seji skupščine ali posameznega zbora, kadar ta razpravlja o predlogu akta, s katerim se urejajo vprašanja Iz delovnega področja občinskega upravnega organa. Na seji skupščine oziroma zbora dajejo predstojniki občinskih upravnih organov obvestila in pojasnila o vprašanjih, ki se obravnavajo. Ce se predstojnik upravnega organa seje ne more udeležiti, lahko določi, da se seje udeleži strokovni sodelavec upravnega organa. 122. člen Predstojniki občinskih upravnih organov poročajo na zahtevo skupščine občine, njenih delovnih teles ali na lastno pobudo o stanju na ustreznem upravnem področju, o izvrševanju odlokov in drugih aktov skupščine, o delu upravnega organa, ki ga vodijo in o drugih vprašanjih iz svojega delovnega področja. Na zahtevo skupščine in njenega zbora so dolžni dati poročila iz prejšnjega odstavka tudi pismeno. 4. Sodelovanje z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami ter skupnostmi 123. člen Skupščina lahko razvija pri uresničevanju delegatskega sistema poleg predvidenih oblik sodelovanja z delegati v zborih tudi druge oblike sodelovanja z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami ter skupnostmi. 124. člen Sodelovanje z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami ter skupnostmi se uresničujejo zlasti: z izmenjavo mnenj in stališč, s sodelovanjem predstavnikov družbenopolitičnih in drugih organizacij ter skupnosti na sejah delovnih teles: z izmenjavo informativnih in dokumentacijskih gradiv, z ustanovitvijo skupnih delovnih teles za opravljanje zadev, ki so skupnega pomena, z organiziranjem skupnih sestankov, z organiziranjem javnih razprav in z drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja. \ VI. POSTOPEK IN SPREJEM PREDPISOV, splošnih in drugih aktov skupščine OBČINE 1. Splošno 128. člen Skupščina občine sprejema predpise po dvofaznem 9ll enofaznem postopku. V dvofaznem postopku sprejema skupščina občine °dloke in druge akte, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, .oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti, ali jim nalaga nove materialne obveznosti. Določbe 2. odstavka tega člena ne veljajo za sprejemanje predpisov o začasnih ukrepih. 126- člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in 'družbenopolitični zbor sprejemajo odloke in druge ‘•Plošne akte enakopravno, zbor združenega delo in zbor krajevnih skupnosti enakopravno, zbor združe-net£u delo in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno. Družbenopolitični zbor sprejema stališča do posameznih vprašanj, o katerih odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, kolikor z njima ne sodeluje pri enakopravnem odločanju, Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti sodelujejo kot enakopravni zbori z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti, kadar skupščina občine odloča o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnost teh samoupravnih Interesnih skupnosti. 127. člen ■ Skupščina občine sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, če je to določeno z zakonom ah če to sklenejo njeni zbori, v katerih enakopravno ah samostojno pristojnost spada zadeva, ki je predmet družbenega dogovarjanja. Družbeni dogovor v imenu skupščine občine Podpiše . predsednik skupščine občine ali podpredsednik po pooblastilu predsednika skupščine. 2. Postopek za Izdajo odloka ali drugega akta 128. člen Pobudo za sprejem akta lahko dajo: vsak delegat oziroma skupina delegatov, skupščina občine, posamezni zbor, izvršni svet skupščine občine, skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, temeljno sodišče, sodišče združenega dela, organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, komisije skupščine občine, predstojniki občinskih upravnih organov, društva in občani. , Ko predsednik pristojnega zbora sprejme pobudo za izdajo akta, jo predloži v odločitev na prvi naslednji seji zbora, če je pobuda tako sestavljena in obrazložena, da je mogoče o njeni zahtevi in osnovi odločati. V nasprotnem primeru pošlje predsednik zbora pobudo pristojnemu telesu skupščine, da jo predhodno preuči in predloži nato- ustrezni predlog. Če zbor sprejme pobudo za izdajo akta, določi s sklepom način, kako naj se v smislu pobude izdela osnutek akta. Seetavljalec osnutka se v nadaljnjem' postopku smatra kot predlagatelj akta, 129. člen Sprejem predpisa ali-splošnega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne intevsne skupnosti, komisija skupščine občine oziroma zbora in samoupravni organi, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti. 3. Osnutek akta 130. člen Postopek za sprejem akt« se sproži s predložitvijo osnutka, ki mora biti sestavljen v obliki pravnih določb »H tez in mora biti obrazložen. Osnutek akta se predloži predsedniku skupščine občine. Osnutek ak a ir ora vset svat za conito podlago, razloge, zaradi Pater h je akt potreben, načela, na katerih naj temelj in vsebino. , Osnutku akta mora biti j riloiena ustrezna dokumentacija. 131. člen Osnutek akti prejmejo pc leg >red: ednika pristojnega zbora tudi pre Isedniki Irug h zborov. Ti lahko predlagajo na lastno pobudo ali na p odlog predsednika skupščine občine, izvršr ega sveti skupščine ali četrtine delegatov v zboru, d; se osnutek akta uvrsti na dnevni red sej teh zboro' , če se osnutek nanaša tudi na vprašan, a, k imajo p imen za izvrševanje nai log posameznega zbo.-a. Osnutek ak a sc pošlje c eleg icija n, delegatom v zboru in vsem c rugi n prejeir niko n, k se jim dostavlja gradivo za seje. 132. čl. n Osnutek ak a obravnava o p -istoj na delovna telesa skupščine občire ter de egacije. Stališča, pripombe in mn. nja posredujejo delovna telesa skupščine občine v obli :i poročila k osnutku akta na seji pristojnih zborov : kupi čine. ■ Poročevalec iznr-d članov delovnega telesa obrazloži na seji zbo-a stilišča, pi porrbe in mnenja k osnutku. 133. čl n Na podlagi stali: č, ki so e ot liko'-ala v delegacijah, konferenca i deiegacij ter družbenopolitičnih organizacijah in družirenopoliti metr u zboru k osnutku akta odločijo pi istoj ni zbori kup ičine, da je akt' potreben, ali pa osnutek s - klep im iavrrejo in obvestijo predlagatelja o tem sklepu. Ce pristojni zbori spozna o, ča je predlagani akt potreben, preidejo m splošne obravnavo osnutka, nato pa na obravnavo posamezi ih členov ali tez. 134. čl n Po končani obrtvnavi zbir s sklepom določi stališča, mnenja in predloge k c ;nut :u akta in ga pošlje predlagatelju, da pr pravi pr dlot. Hi rati lahko zbor s sklepom določi, ali je treba za c brav na vanj e in preučevanje predl aga ustanovit. posebno delovno telo zbora in rok, v katerem m >ra ared agatelj osnutka ' poslati zboru predlo;: akta. Zbor lahko tudi odloči, d i se osni tek da v javno razpravo, pri čemer se določi tudi rok v katerem poteka javna razjrava. 4 Predlog akta 135. čl< n Predlog akti mora biti 1 -.deltn v obliki, v kateri se sprejemajo a cti. Imeti moi i obrazložitev, ki vsebuje načela, s ka erin i naj bc do i rejena razmerja na posameznem področju, cilje, ki se želijo doseči, poglavitne rešitve, n ikazane posle lice za delovne ljudi na posameznih pod -očji i združer ega dela in za občane. Predlogu mora biti priložma tudi potrebna dokumentacija. 136. člen Predlog akta se vroči predsedniku skupščine občine, ki ga posreduje predsednikom pristojnih zborov. 137. člen Obravnavanje predloga akta na sejah pristojnih zborov obsega načelno razpravo in obravnavo besedila. . Predno zbor preide na načelno razpravo, predstavnik predlagatelja in poročevalci iz delovnih teles skupščine, obrazložijo stališča, mnenja, pripombe, predloge in amandmaje. Med načelno razpravo se lahko izražajo tudi mnenja, zahtevajo pojasnila in načenjajo vsa vprašanja glede rešitev, ki jih vsebuje predlog. Med obravnavo besedila se razpravlja o predlogu akta po delih, po poglavjih, če zbor tako sklene pa tudi po členih. ; 138. člen Po končani načelni obravnavi zbor odloča praviloma o vsakem amandmaju posebej. Med odločanjem o amandmajih je lahko začne obravnava le o teh vprašanjih. Po končanem glasovanju po amandmajih odloča zbor 0 predlogu odloka v celoti. 139. člen Zbor lahko med obravnavo o predlogu odloka oziroma posameznih amandmajih ugotavlja stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji in sklene, da se obravnavo odloži, če ugotovi, da ni doseženo potrebno soglasje ali če je potrebno preučiti posamezna vprašanja, ki so se pojavila ob obravnavi predlogov odloka, zbor lahko tudi odloči, da se predlog ponovno obravnava kot osnutek akta. Če zbor sklene, da se obravnavanje in sklepanje o predlogu odloži, sprejme sklep o tem, kaj je potrebno v zvezi s predlogom akta opraviti, kdo roj to opravi, hkrati pa določi rok za ponovnp obravnavo. 5. Amandmaji 140. člen Predlog za dopolnitev ali spremembo predloga (v nadaljnjem besedili!: amandma) mora biti predložen v pismeni obliki in obrazložen. Arpandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po do- ' ločbah tega poslovnika pravico predlagati akt. 141. člen Če vsebuje amandma določbo, ki zahteva finančna sredstva, predlagatelj amandmaja hkrati opozori na možnosti za zagotovitev teh sredstev. Zbor lahko sklene, naj se pred odločitvijo o amandmaju prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in zagotovitev sredstev za financiranje predlagane rešitve. Do amandmaja se mora opredeliti tudi izvršni svet. 142. člen Amandma k predlogu je treba praviloma poslati predsedniku zbora najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval predlog akta. Predlagatelj amandmaja mora biti povabljen na sejo zbora. Delegat, ki njegov predlog podpre se najmanj devet delegatov v zboru, sme izjemoma predlagati amandma k predlogu na seji zbora med obravnavo. Tudi tak amandma mora biti obrazložen. Predlagatelj predloga pa lahko daje amandmaje, dokler ni končana obravnava o predlogu. Predlagatelj amandmaja ima pravico, da na seji zbora dopolni, spremeni ali umakne amandma. Izvršni svet lahko daje amandmaje k predlogu aktov, ki jih je sam predlagal, vse dokler ni končana obravnava. Če amandma ni vložen v treh dneh pred dnem določenim za sejo, se šteje, da je bil dan na seji zbora. 143. člen Če pride v zvezi z amandmajem na seji zbora do različnih stališč, lahko zbor imenuje posebno skupino za proučitev amandmaja. Skupino sestavlja določeno število delegatov v zboru, ki poznajo problematiko, predstavnik predlagatelja amandmaja in predstavnik predlagatelja akta. V skupini sodeluje tudi predstavnik izvršnega sveta. 144. člen O amandmajih se glasuje po vrstnem redu členov predloga akta, na katere se nanašajo. Če je h kakšnemu členu predloga danih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od predlagane rešitve. Če je ta amandma sprejet, se o ostalih ne glasuje. Če pa amandma, ki je bil dan prvi na glasovanje ni sprejet, se glasuje o ostalih amandmajih Po vrstnem redu, določenem po istem kriteriju. Če je dan amandma k amandmaju, se najprej glasuje o poznejšem amandmaju. Če ni bil noben od amandmajev sprejet se šteje, da ni bilo nobenega amandmaja. 6. Odločanje in sprejemanje predlogov aktov 145. člen Vsak zbor odloča o osnutku akta in predlogti akta na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov v zboru. Osnutek akta in predlog akta da na glasovanje po končani razpravi predsednik zbora. Predlog o glasovanju lahko podajo tudi delovna telesa skupščine ali izvršni svet. 146. člen Predlog akta oziroma amandmaja k aktu je sprejet, če je zanj glasovala večina delegatov v zboru. Sklep o sprejemu osnutka akta in vse druge odločitve v postopku sprejemanja akta sprejme z večino glasov navzočih delegatov, zbor. 147. člen Akt, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo pristojni zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti, oziroma kateremu je po statutu občin3 dražbe lopolitični zbor dolžan sprejeti stališča je sprejet, če ga zbori ali zbor in skupščina samoupravne intt resn > skupnosti, sprejmejo v enakem besedilu ter v sl ladu s s ališt i družbenopolitičnega zbora. 148. člen Če se zbori po dvi h zaporednih obravnavah spornega vprašanja n: sporazumejo glede besedila predloga akta, ali če z kt ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zl ora, izvolijo skupno komisijo, v katero izvoli ztor i i skupščina samoupravne interesne skupnosti enako itevilo članov Skupna komisija pripravi pred og za uskladitev spornih vprašanj. Če zbori ne sirejuejo preč loga skupne komisije, se predlog odloži z cnevnega reda, izvršni svet pa lahko predlaga izdajo odloka o začasnih ukrepih in izdela predlog ta cšne :a " odlok i, če ugotovi, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni ail sorejet, nastala za družbeno skupnost obč itna škoča al bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje lejavnosti ali zadev, ki so posebnega družbene? a pt mena. Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih sprejet, če je zanj gla ;ovala večina navzočih delegatov. Sprejeti p:edp si sc objavijo v Uradnem listu SRS in začnejo veljati asmi dan po objavi, če ni v samem aktu drugače določeno. 149. člen Kadar ne gre za c bsežne ir zal tevne zadeve, ali če je treba posamezne zadeve nemi doma urediti zaradi preprečitve ir od] ravljanjz večjih motenj v gospodarstvu, ali katar ti zahteva o in eresi ljudske obrambe, večje naravne nesreče in dr age potrebe občine, se lahko izda akt j o hitrem postopku. 50. člen Predlog za izdajo i kta more biti posebej obrazložen, s tem da predlagatelj navele tidi razloge zaradi katerih se predlaga izd ija akta po hitrem postopku. 51. člen Ob določaiju dnev lega redi odloča pristojni zbor o predlogu za izdtjo a cta po h tren postopku. Če je tak dnevni red s preji t, začne zbor neposredno po sprejemu takega sklep.i, na sej obiavnavati predlog akta. VII. POSTOPEK 5RI VOLITVAH N ODPOKLICU, IMENOV^NJI I IN RAZREŠITVAH 1. Sp osne določbe : 52. člen Glasovanje pri voli vah in inenc vanjih ali razrešitvah oziromt odpokli.-u funkc onaijev, ki se volijo ali imenujejo na seuprem zasecanju vseh zborov, na skupni seji vseh zboro- oziroma na seji posameznega zbora, je praviloma jav 10. Tajnc^ se glasuje, če to določa zakon ali statut, č to sklenejo zbori ali posamezen zbor na zahtevo enega del tgata v zboru, ki ga podpre še najmanj devi t delegatov. Volitve se lahko opravijo, če je na seji posameznega zbora navzoča večina vseh delegatov v zboru. 153. Člen Ce sO volitve tajne, se glasuje z glasovnicami. Na glasovnici morajo biti napisani po vrstnem redu, kot so bili predlagani, imena kandidatov, ki so predlagani za izvolitev. Pred imenom vsakega kandidata mora biti zaporedna številka. Ce se glasuje za kandidatno listo v celoti, morata biti pod kandidatno listo zapisani besedi »glasujem za« in »glasujem proti«. Vse glasovnice imajo enako velikost, obliko in barvo in morajo biti overjene s pečatom občinske skupščine. 154. člen Glasovanje vodi predsedstvo, ki je izvoljeno na seji. Sestavljajo ga predsedujoči in dva člana, ki jih izvolijo delegati izmed sebe. 155. člen Vsak delegat dobi po eno glasovnico. Ko predsedujoči ugotovi, da je vsak delegat dobil glasovnico, pojasni način glasovanja in določi čas za izpolnjevanje glasovnice. Po preteku za glasovanje določenega časa, pozove predsedujoči delegate, naj oddajo glasovnice. 156. člen V primerih, ko zakon določa poseben način poteka tajnih volitev na skupnem zasedanju, skupni seji ali v posameznem zboru, se uporabljajo določbe zakona. 157. člen Delegat glasuje za predlaganega kandidata tako, da obkroži tekočo številko pred imenom kandidata. Delegat glasuje proti predlaganemu kandidatu tako, da prečrta ime in priimek kandidata. Za kandidatno listo delegat glasuje tako, da obkroži ustrezni besedi »glasujem za« oziroma »glasujem proti«, Delegat lahko glasuje proti kandidatni listi tako, da prečrta vso kandidatno listo. Neveljavna je glasovnica, iz katere se odločitve delčgata ne da ugotoviti. 158. člen Po glasovanju vseh navzočih delegatov predsedujoči objavi, da je glasovanje končano. Rezultat glasovanja se ugotovi na podlagi oddanih glasovnic. Rezultat glasovanja ugotavlja predsedujoči ob pomoči dveh delegatov in sekretarja ter objavi, koliko delegatov je glasovalo, koliko od njih za posamezne kandidate, koliko proti in koliko je neveljavnih glasovnic. 159. člen Določbe lega poslovnika, ki se nanašajo na postopek pri volitvah oziroma imenovanjih, se primerno uporabljajo tudi v postopku za razrešitev oziroma za odpoklic. Rri odločanju o razrešitvi funkcionarjev občinskih organov lahko zbori določijo osebo, ki bo nadomesto-vala funkcionarje do izyolitve novih. 160. člen Ce noben kandidat oziroma kandidatna lista pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek, potem ko se predloži nov predlog kandidature. 2. Volitve predsednika in podpredsednika skupščine občine 161. člen Kandidata za predsednika-skupščine predlaga občinska konferenca SZDL po opravljenem kandidacijskem postopku. Kandidat mora biti delegat enega izmed zborov skupščine občine. Predlog kandidature za predsednika skupščine mora biti pismen in obrazložen. Iz obrazložitve mora biti razviden zlasti potek opravljenega kandidacijskega postopka. Predlog kandidature se javno objavi. Predlog kandidature se pošlje delegacijam temeljnih samoupravnih organizacij oziroma konferencam delegacij, ki pošljejo delegate v zbor združenega dela in v zbor krajevnih skupnosti ter delegatom družbenopolitičnega zbora obenem s sklicem seje. Predstavnik občinske konference SZDL ima pravico na seji predlog kandidature še ustno obrazložiti. 162. člen Za predlaganje kandidata za podpredsednika skup-, ščine veljajo ustrezne določbe tega poslovnika o pred-laganju kandidata za predsednika skupščine. 163. člen Volitve predsednika in podpredsednika skupščine se opravijo na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. Volitve se lahko opravijo, če je na skupnem zasedanju navzočih več kot 2/3 delegatov vsakega zbora. Volitve predsednika in podpredsednika so tajne in se izvedejo po posameznih zborih. Kandidati za predsednika in podpredsednika so izvOlyni, če so dobili najmanj 2/3 glasov vseh delegatov vsakega zbora. 164. člen Volitve se izvedejo z glasovnicami, Ena glasovnica velja za izvolitev predsednika, druga pa za izvolitev podpredsednika skupščine. Glasovnici obsegata: 1. označbe, da se glasuje za izvolitev predsednika skupščine oziroma za izvolitev podpredsednika skupščine; 2. označbo skupščine; 3. ime in priimek kandidata za predsednika skupščine oziroma ime in priimek kandidata za podpredsednika skupščine. 165. člen Pred imenom vsakega kandidata mora biti zaporedna številka. Na vsaki glasovnici mora biti pečat skupščine. 166. člen Volitve vodi predsedujoči, pri delu mu pomaga sekretar skupščine in trije na seji izvoljeni delegati. Ko predsedujoči ugotovi, da je seja sklepčna, razloži namen volitev ter objavi začetek glasovanja. 167. člen Ob začetku glasovanja izročijo člani predsedstva vsakemu delegatu, posameznemu delegatu vsakega zbora po dve glasovnici: eno za izvolitev predsednika skupščine, drugo za izvolitev podpredsednika skupščine. 168. člen Po razdelitvi glasovnic pojasni predsedujoči način glasovanja in pozove delegate, naj glasujejo in oddajo glasovnice. 169. člen Delegat glasuje za kandidata tako, da obkroži številko pred njegovim imenom. Glasovnica je neveljavna, če je izpolnjena tako, da ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kako je delegat glasoval ali če je na njej kandidat črtan in pripisan nov kandidat. 170. člen Vsak delegat spusti prepognjeni glasovnici (eno za predsednika, drugo za podpredsednika skupščine) v eno od postavljenih skrinjic. Ko so vsi delegati oddali glasovnice, predsedujoči zaključi glasovanje in preide na ugotovitev izida glasovanja. Do ugotovitve izida glasovanja odredi odmor. 171. člen Izid glasovanja se ugotovi po vrstnem redu: 1. število delegatov vsakega zbora, 2. koliko je bilo delegatov vsakega zbora navzočih; 3. kolikim delegatom vsakega zbora skupščine so bile izročene glasovnice; 4. koliko delegatov vsakega zbora skupščine je glasovnice oddalo; 5. koliko od delegatov vsakega zbora skupščine je glasovalo za kandidata za predsednika oziroma kandidata za popredsednika in koliko glasovnic je veljavnih. Ce se pokaže razlika med številom glasovalcev po seznamih, ki so jim bile glasovnice vročene in med številom oddanih glasovnic, velja izid glasovanja po glasovnicah. 172. člen Kandidat je izvoljen, če je dobil najmanj 2/3 glasov vseh delegatov vsakega zbora. 173. člen Po ugotovitvi izida glasovanja razglasi predsedu-i°6i, kateri kandidat je bil izvoljen za predsednika in kateri kandidat za podpredsednika skupščine. 174. člen Če ni prišlo do izvolitve kandidata za predsednika oziroma podpredsednika skupščine, se opravijo nove volitve predsednika oziroma podpredsednika skupščine. Na ponovnih volitvah iz prejšnjega odstavka se ponovi celoten kandidacijski postopek in postopek glasovanja v skladu s tem poslovnikom. 3. VoliVve predsednika in namestnika predsednika zborov skupščine občine 175. člen Vsak zbor izvoli izmed delegatov zbora na svoji seji predsednika, lahko pa tudi namestnika predsednika zbora. 176. člen X Kandidata za predsednika zbora predlaga občinska konferenca SZDL. Predsednika zbora se izvoli izmed vseh delegatov zbora. Kandidata za namestnika predsednika zbora poda občinska konferenca SZDL ali najmanj 10 delegatov ustreznega zbora. Predlog kandidature mora biti pismen in obrazložen. Iz obrazložitve mora biti razviden zlasti potek opravljenega kandidacijskega postopka. 177. člen Pri javnem glasovanju, ki se v primeru, Če je predlaganih več kandidatov, opravi po delegatskih mestih, se uporabljajo določbe tega poslovnika o javnem j glasovanju. Če se volitve predsednika in namestnika predsed-, nika zbora opravijo tajno, se glasuje po določbah tega poslovnika o tajnem glasovanju. 178. člen Predsednik zbora in namestnik predsednika je izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh delegatov v zboru. 179. člen Določbe o volitvah predsednika in podpredsednika skupščine se' smiselno uporabljajo tudi za volitve predsednika in podpredsednika posamezhega zbora. 4. Imenovanje delovnih teles skupščine občine 180. člen Predsednika in člane komisij in drugih delovnih teles skupščine imenuje zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno. Imenovanje se opravi na skupnem zasedanju vseh treh zborov, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. 181. člen Na skupnem zasedanju se imenuje predsednika in člane komisij skupščine s sklepom. 182. člen / Predlog kandidatov za predsednika in člane komisij, odborov in drugih delovnih teles skupščine pred- laga komisija za volitve in imenovanja, predlaga pa jo lahko tudi skupina najmanj petih delegatov. Predstavnik komisije za volitve in imenovanja, kakor tudi predstavnik skupine, ki je predlagala predlog, ima pravico na skupnem zasedanju ali na ločeni seji obrazložiti predlog. Predlog kandidatne liste oziroma predlogi posameznih kandidatur se izročijo predsedniku skupščine. Predlogi se vlagajo pismeno najmanj tri dni pred sejo, na kateri naj bodo volitve. Vsi predlogi morajo biti delegatom na razpolago do začetka seje. K predlogom za imenovanje predsednika in članov stalnih delovnih teles skupščine da svoje mnenje občinska konferenca SZDL. 5. Imenovanje sekretarja skupščine občine 183. člen Sekretarja skupščine imenuje zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na. skupnem zasedanju, na predlog komisije za volitve in imenovanja. K predlogu da mnenje občinska konferenca SZDL. Sekretarja skupščine se imenuje za štiri leta in je lahko ponovno imenovan. 6. Volitve in odpoklic delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije, v zvezni zbor Skupščine SFRJ ter volitve in odpoklic Predsedstva SR Slovenije 184. člen Volitve in odpoklic delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije, v zvezni zbor Skupščine SFRJ ter volitve in odpoklic Predsedstva SR Slovenije se izvedejo na skupni seji vseh zborov na način, ki ga določa zakon. 7. Volitve izvršnega sveta skupščine občine 185. člen Kandidata za predsednika izvršnega sveta predlaga občinska konferenca SZDL po poprejšnjem kandidacijskem postopku. Za predlaganje kandidata za predsednika izvršnega sveta skupščine veljajo ustrezne določbe tega poslovnika o predlaganju kandidata za predsednika skupščine. 186. člen Glasovanje za kandidata za predsednika izvršnega sveta skupščine se opravi na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. Glasovanje se lahko opravi, če je na skupnem zasedanju navzočih večina delegatov vsakega zbora. FB7. člen Glasovanje o kaiSiidatu za predsednika izvršnega sveta skupščine je praviloma javno in se opravi po določbah tega poslovnika o javnem glasovanju. 188. člen Pri javnem glasovanju se izvede glasovanje po posameznih zborih. Najprej glasujejo delegati zbqra združenega dela, nato delegati zbora krajevnih skupnosti, nato delegati družbenopolitičnega zbora. 189. člen Po končanem glasovanju v vseh zborih skupščine predsedujoči ugotovi izid glasovanja o predlaganem kandidatu za predsednika izvršnega sveta za vsak zbor posebej. Kandidat za predsednika izvršnega sveta je izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh delegatov vsakega zbora. 190. člen Predsednik izvršnega sveta predlaga skupščini listo o izvolitvi enega ali več podpredsednikov in članov izvršnega sveta. O predlogu za izvolitev predsednika in članov izvršnega sveta da mnenje občinska konferenca SZDL. 191. člen Skupščina voli podpredsednika in člane izvršnega sveta na podlagi predložene liste. O listi se glasuje v celoti tako, da se ugotovi izid glasovanja za vsak zbor posebej. Izvršni svet je izvoljen, če je za listo glasovala večina navzočih delegatov vsakega zbora. Pred prevzemom dolžnosti dajo predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta pred predsednikom skupščine slovesno izjavo. 192. člen Predsednik izvršnega sveta lahko predloži skupščini predlog za razrešitev podpredsednika in posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih. O predlogu za razrešitev predsednika, podpredsednikov in članov izvršnega sveta obvesti predsednik skupščine občinsko konferenco SZDL. 8. Volitve in imenovanja pravosodnih organov 193. člen Volitve in imenovanja predsednika in sodnikov temeljnega sodišča, sodnikov sodišča združenega dela, imenovanje javnega tožilca in njegovih namestnikov, družbenega pravobranilca samoupravljanja in njegovih namestnikov, volitve sodnikov organa za kaznovanje prekrškov in drugih funkcionarjev se opravijo skladno z zakoni, statutom občine in tem poslovnikom. Ce ni z navedenimi predpisi določen predlagatelj, se volitve in imenovanja opravijo po predhodnem mnenju občnske konference SZDL ter razpisnim postopkom, če je ta predpisan. 9. Imenovanje predstavnikov družbene skupnosti v organe upravljanja samoupravnih organizacij in ' skupnosti 194. člen Predstavniki družbene skupnosti kot člani organov upravljanja samoupravnih organizacij in skup- nosti, za katere je takp določeno z ustavo, zakonom ali drugim aktom skupščine, se imenujejo na predlog komisije za volitve in imenovanja. Delegati organov upravljanja kot predstavniki širše družbene skupnosti, ki jih imenuje skupščina, so za svoje delo v teh organih odgovorni skupščini in ji Poročajo o svojem delu. VIII. PROGRAMIRANJE DELA SKUPŠČINE OBČINE 195. člen Skupščina občine sprejme za izvajanje nalog letni Program dela zborov skupščine občine za obdobje ja-nuar-deeembe\\ 196. člen Program dela mora biti usklajen s programom dela Skupščine SR Slovenije. 197. člen Z delovnim programom vsak zbor skupščine občine določi naloge in zadeve, ki jih bo obravnaval, nosilce priprav zadev ter roke obravnav. 198. člen Zadeve iz programov zborov, o katerih enakopravno odločajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine, so sestavni del programa skupščine obline, kakor tudi skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. » 199. člen Stalna delovna telesa skupščine občine sprejmejo 'rograme dela iz svojega delovnega področja na os-novi programa dela skupščine občine. 200. člen Pri sestavljanju programa se upoštevajo predlogi delegacij temeljnih organizacij združenega dela ter djugih organizacij in skupnosti, konferenc delegacij, ^kupin delegatov, stalnih delovnih teles skupščine ob-jne, izvršnega sveta in upravnih organov skupščine ““Sine, družbenopolitičnih organizacij in društev ter samoupravnih interesnih skupnosti. 201. člen Delovni program zborov skupščine občine sprejemajo zbori praviloma po dvofaznem postopku, kot os-nutek in predlog programa. IX. JAVNOST DELA SKUPŠČINE OBČINE 202. člen o Skupščina občine obvešča javnost o svojem delu, delu zborov in delovnih teles ter odločitvah in stali-lfl do obravnavanih vprašanj. Javnosti niso na razpolago dokumenti in gradiva, Pomenijo državno ali uradno tajnost. 203. člen Delovni ljudje in občani so lahko navzoči na skupni seji, skupnem zasedanju zborov, na sejah zborov in delovnih teles, če ni sklenjeno, da se bo določeno vprašanje obravnavalo brez navzočnosti javnosti. 204. člen Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči na sejah skupščine občine, njenih zborov in delovnih teles in obveščati javnost preko sredstev javnega obveščanja o njihovem delu. Sekretariat skupščine je dolžan poskrbeti za pravočasno obveščenost predstavnikov sredstev javnega obveščanja o sklicu sej skupščine, njenih zborov in teles in jim v ta namen posredovati sklice in ustrezno gradivo. 205. člen Predstavnikom sredstev javnega obveščanja so na voljo informativna in dokumentacijska gradiva, pz-ed-logi aktov skupščine in zborov, obvestila in poročila o delu skupščine občine, njenih zborov in delovnih' teles, stenografski in magnetofonski zapiski ter druga skupščinska gradiva. 206. člen Zbori in delovna telesa skupščine občine lahko sklenejo, da se za sredstva javnega obveščanja da o seji uradno poročilo,- Uradno poročilo se da zlasti za tiste seje zborov in delovnih teles, za katere je bilo sklenjeno, da je javnost izključena. 207. člen O delu skupščine občine oziroma njenih zborov obveščajo javnost predsednik skupščine občine in predsedniki zborov, ki lahko skličejo tudi tiskovno konferenco. \ X. KONČNE DOLOČBE 208. člen Za tolmačenje posameznih določb tega poslovnika je pristojna statutarno-pravna komisija skupščine občine. 209. člen Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati začasni poslovnik Skupščine občine Grosuplje, ki ga je sprejela Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 5. 6. 1974. 210. člen Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-24/78 Grosuplje, dne 26. septembra 1979. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. LAŠKO 1484. Skupščina občine Laško je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 17/67, 27/72 in 8/78) ter 252. členu statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 5. novembra 1979 sprejela ODLOK o urbanističnem načrtu Laško 1. člen Sprejme se urbanistični načrt za Laško, ki ga je izdelal Razvojni center Celje pod št. 1/78 v juniju 1978. Urbanistični načrt'vsebuje tekstualni in grafični prikaz ter pravilnik za izvajanje načrta. 2. člen Načrt obravnava območje oziroma del območij naselij Laško, Marija Gradec, Rečica, Debro, Jagoče, Tovsto, Šmihel, Lahomšek, Lahomno in Slivno. Meje urbanističnega načrta so razvidne iz grafičnega dela načrta v merilu 1 :5000. Območje znotraj meje, prikazane v tekstualnem in grafičnem delu se ureja s splošnimi določili urbanističnega načrta. Urbanistični načrt določa potrebno stopnjo dokumentacije za posamezne zazidljive otoke kot tudi za nezazidljive površine. 3. člen Urbanistični načrt je na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu občine Laško, pristojnem za urbanizem. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija občine Laško. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-11/78 1 Laško, dne 5. novembra 1979. Predsednnt Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r. 1485. Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) je Skupščina občine Laško na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 5. novembra 1979 sprejela ODLOK o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda 1. člen Kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega upravnega akta ali če spremeni namembnost zemljišča brez takega akta. ker ta ni predpisan, ali pa v nasprotju s predpisi tako, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odškodnino zaradi spremembe namembnosti zemljišča po tem odloku (v nadaljnjem besedilu: odškodnina). 2. člen Odškodnina se plača od površine zemljišča, ki je po zazidalnem načrtu ali lokacijskem Hovoljenju določeno za gradnjo objekta ali izkoriščanja rudnin in od površine, ki je z zazidalnim načrtom ali lokacijskim dovoljenjem namenjeno za redno rabo objekta, pri čemer se šteje, da je za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu pripada objektu. Za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, ki se gradijo v naseljih, katerih zazidava se ne ureja z zazidalnimi načrti, se vzame za objekt in redno rabo objekta zemljišče v velikosti 500 kvadratnih metrov. Kolikor je zemljišče manjše od 500 kvadratnih metrov, pa dejanska površina. Za gradnjo vikend hiš se vzame za objekt in redno rabo objekta zemljišče, v velikosti 300 kvadratnih metrov, kolikor pa je parcela manjša pa dejanska površina. Za gradnjo zidanic, ki lahko zajema tudi bivalne prostore, se vzame 300 kvadratnih metrov. Investitor mora imeti najmanj 10 arov vinograda ali sadovnjaka oziroma kmetijskega zemljišča, katerega pa mora najpozneje v dveh letih, po izdaji gradbenega dovoljenja, zasaditi z vinsko trto ali sadnim drevjem. Za postavitev visokonapetostnih elektrovodov skozi gozd se vzame površina koridorja, na kateri se izvede sečnja na golo in prek 1 kmetijskega zemljišča za vsako stojno točko 25 kvadratnih metrov, pri »A« drogovih 10 kvadratnih metrov, pri samostoječih drogovih 5 kvadratnih metrov. 3. člen Odškodnina se določi v znesku za en kvadratni čje družbenega planiranja in razve j. i. člen Občinski u oravii ot gani v rr ejah svoje pristojno sti izvajajo ob rami ne priprave n v ta namen zlasti skrbijo za izdelavo krat coročnih n srednjeročnih pro gramov za izvajanje obrambnih priprav za primer vojne, skrbijo za uresi ičevanje sprejetih programov in opravljajo druge zad yve s področja ljueiske obrambe, ki jim jih nalagajo zakoni, drug predpisi inob-rambni načrti. Občinski upravni o -gani sodeluje jo pri opravljanju nalog iz piejšn ega odstavka z Oddelkom za ljudsko obrambo občin 2 Lr Ško, obči nskbn štabom za civilno zaščito, občinskii 1 štabom za teritorialno e*-rambo in drugimi ibčii skimi ob rami mirni institucijami. Občinski upravni o gani s področja svoje dejavnosti opravljajo strokoma opravila in naloge za obrambne priprave iz pristojnosti Izvršnega sveta Skupščine občine Laško. Občinski v.prav ni c rgani sk apno organizirajo in izvajajo obrambne priprave na peadiočju civilne zaščite, narodne zaščite ir druge oblike obrambnih pri-prav v okviru svojih delovnih skupnosti in imajo v ta namen tudi slmpen kr ršilni or >ati za področje obrambnih pripniv. Naloge in soceknv mje iz prejšnjega odstavka, upravni organi podrobnije opre drli jo s samoupravnim sporazumom. S.sčlen Občinski upravni o -gani skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite ni svojem pod -očju, spremljajo in ocenjujejo stanje m tem področ, u ter v-zvezi s tem dajejo pobude, predlagajo ustrezne ukrepe in zagotavljajo Izvajanje zakonov in drugih predpisov s tega področja, za katerih izvrševanje so odgovorni. Občinski upravni organi sodelujejo pri opravljanju strokovnih nalog iz prejšnjega odstavka z Oddelkom za notranje zadeve občine Laško in občinsko postajo milice. 7. člen Občinski upravni organi pri opravljanju nalog iz svoje pristojnosti vedno skrbijo za varstvo in izboljšanje človekovega okolja in po tem vprašanju sodelujejo z občinskim upravnim organom pristojnim za varstvo okolja, občinskimi inšpekcijskimi službami In drugimi institucijami v občini, ki sc posredno ali neposredno ukvarjajo z varstvom človekovega okolja. II. OBČINSKI UPRAVNI ORGANI 8. člen Občnski upravni organi so: — Komite za družbeno planiranje in razvoj, — Davčna uprava — Oddelek za splošne upravne zadeve in občo upravo — Oddelek za inšpekcijske službe — Oddelek za ljudsko obrambo — Oddelek za notranje zadeve. 9. člen Kot notranje organizacijske enote Oddelka za splošne upravne zadeve in občo upravo se ustanovijo: — Krajevni urad Radeče za območje KS Radeče, Zidani most, Vrhovo, Jagnjenica in Svibno, — Krajevni urad Rimske Toplice za območje KS Rimske Toplice, — Krajevni urad Jurklošter za območje KS Jurki ošter, — Krajevni urad Breze za območje KS Breze. 10. člen Komite za družbeno planiranje in razvoj opravlja zadeve, ki se nanašajo na izdelavo, spremljanje in uresničevanje srednjeročnih družbenih planov in dogovorov o njihovih temeljih ter dolgoročnih planov ■občine, na oblikovanje tekoče politike razvoja v letnih resolucijah in druge dokumente srednjeročnega in dolgoročnega razvoja občine. Komite opravlja upravne in strokovne zadeve na področju prostorskega planiranja. Komite opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na oblikovanje tekoče družbenoekonomske politike, spremlja izvajanje družbenih planov na vseh področjih in pri vseh nosilcih planiranja in v zvezi s tem pripravlja za izvršni svet in občinsko skupščino analize, poročila, informacije in daje pobude ter predloge za podvzemanje ukrepov v cilju nemotenega izvajanja razvojnih programov. Komite opravlja planske in analitične naloge na področju skupne in splošne porabe in stalno spremlja stanja na tem področju. Komite opravlja tudi naloge za področje statistike in cen. 11. člen Komite za družbeno planiranje in razvoj sestavljajo predsednik komiteja ter 8 članov in to: — samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti delegirajo dva člana, — sameupravne interesne skupnosti s področja gospodarskih dejavnosti delegirajo dva člana, — zbor združenega dela imenuje enega člana, — zbor krajevnih skupnosti imenuje enega člana, — izvršni svet skupščine občine imenuje dva člana. Predsednika komiteja imenuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta. 12. člen Strokovne naloge komiteja opravlja delovna skupnost komiteja, ki ima vse samoupravne pravice in dolžnosti delovne skupnosti upravnega organa. 13. člen Davčna uprava opravlja upravne in strokovne zadeve iz pristojnosti občine na področju davkov, prispevkov, taks in drugih družbenih obveznosti finančne narave. Davčna uprava proučuje in analizira davčno politiko v občini ter predlaga vsklajevanje, dopolnjevanje in spreminjanje politike ter predpisov na tem področju. Davčna uprava opravlja naloge s področja davčne inšpekcije in davčne kontrole ter vodi postopke o davčnih prekrških, za katere je pristojna po zakonu. Davčna uprava opravlja strokovne zadeve za komisijo za ugotavljanje izvora premoženja. Davčna uprava opravlja računovodske, knjigovodske in blagajniške naloge ter strokovna opravila za proračun in za upravne organe. 14. člen Oddelek za splošne upravne zadeve in občo upravo opravlja upravne in strokovne naloge s področja obrti, delovnih razmerij, premoženjsko pravnih zadev, kmetijstva, gozdarstva, lova, ribolova, varstva okolja, varstva borcev narodnoosvobodilne vojne in vojaških vojnih invalidov, komunalne dejavnosti, lokacijskih in gradbenih zadev in splošnih gospodarskih zadev. Oddelek opravlja naloge glavne pisarne, sprejemne pisarne, ekonomata, vodi vratarsko in telefonsko službo, vodi kuhinjo in skrbi za čiščenje prostorov upravnih organov ter občinske skupščine in njenih organov. Oddelek opravlja upravno inšpekcijo, vodi OMT službo ter opravlja strokovne naloge za skupne samoupravne in druge organe delovnih skupnosti upravnih organov. , Oddeli k opravlja upravne zadeve s področja druž-^enih služb (izobraževanje, zdravstvo, kultura, telesna kultura, otroško varstvo in drugo). Oddelek nadzoruje, ali upravni organi ter samoupravne organizacije in skupnosti, pri odločanju o uPravnih stvareh pravilno uporabljajo predpise o-uPravnem postopku. V oddelek spadajo kot notranje organizacijske en°te tudi krajevni uradi. is. člen Oddelek za inšpekcijske službe opravlja vse zadeve inšpekcij iz občinske pristojnosti in sicer inšpek-ci)o za cestni promet, inšpekcijo dela, elektroenerget-sko, gozdarsko, gradbeno, kmetijsko, komunalno, lov-sko, požarno, sanitarno, tržno, urbanistično, veterinarsko, vodnogospodarsko in živinorejsko inšpekcijo in •ušpekcijo cest. Oddelek opravlja tudi naloge občinske straže. S področja svoje dejavnosti oddelek pripravlja ana- in ocene stanja, predlaga ukrepe, stalno sodeluje z drugimi upravnimi organi občine, s postajo milice, °bčinskim sodnikom za prekrške in drugimi institu-c*jarni v občini in izven občine, ki so pomembne za sPremljanje in oceno stanja na področju dejavnosti °ddelka. 16. člen Oddelek za ljudsko obrambo opravlja upravne in strokovne zadeve iz občinske pristojnosti s področja izvrševanja predpisov o vojaški, naborni in material-Ui obveznosti, gradnje in vzdrževanje zaklonišč in izvrševanje obveznosti v civilni zaščiti. Oddelek v sodelovanju z drugimi občinskimi Upravnimi organi pripravlja gradiva za občinski ob-zarnbni rjačrt' in pripravlja predloge planiranja na Področju razvoja obrambnih priprav v občini. Oddelek nudi strokovno pomoč drugim upravnim ^Zganom v občini, organizacijam združenega dela, kra-■tovnim skupnostim, samoupravnim, interesnim skupnostim, političn^n organizacijam in drugim instituci-lam v občini pri izdelavi in vodenju njihovih obrambah načrtov ter načrtov civilne zaščite. Oddelek opravlja strokovne zadeve za občinski “tab civilne zaščite, organizira in skrbi za izvajanje Pouka iz obrambe in zaščite, skrbi za organizacijo, °Premljanje in izvajanje službe za opazovanje, j avl j a-^e. obveščanje in alarmiranje, izvaja vojaško in druge zuobilizacije, skrbi za izvajanje varnostno-zaščitnih ukrepov na področju obrambnih priprav in izvaja nad-Zor nad izvajanjem predpisov s področja ljudske ob-Zarnbe. 17. člen Oddelek za notranje zadeve opravlja upravne za-uove iz občinske pristojnosti s področja združevanja ubčanov v organizacijah in društvih, javnih shodov, Ptireditev, posesti in nošenja orožja ter streliva, var-stva pred požarom, državljanstva, potnih listin, prc-!Vanja tujcev, osebnih izkaznic, matičnih knjig, oseb-'h imen, bivanja občanov, vozniških in prometnih ovoljenj in drugih upravnih zadev iz občinske prisojnosti. , 18. člen Krajevni uradi za območje, za katero so ustanovljeni, opravljajo sledečq upravne zadeve in naloge: — vodijo matične knjige, — opravljajo zadeve prijavno-odjavne službe občanov, ' — sprejemajo vloge občanov, društev, družbenih in delovnih organizacij iz pristojnosti občinskih upravnih organov ter jih posredujejo tem v reševanje, — na zahtevo občinskih upravnih organov in v soglasju z upravnim orgapom, katerega notranja organizacija so, dajejo tem podatke iz evidenc,\ ki jih vodijo in opravljajo, poizvedbe, ugotavljajo stanje ter opravljajo druge upravne naloge za potrebe občinsk'h upravnih organov. Krajevni uradi opravljajo tiste naloge za krajevne skupnosti in politične organizacije s svojega območja, ki jih v dogovoru s krajevnimi skupnostmi in političnimi organizacijami določi izvršni svet občinske skupščine. Krajevni uradi opravljajo administrativna in teh nična opravila za delovanje delegatskega sistema krajevnih skupnostih z območja krajevnega urada. III. FUNKCIONARJI, VODILNI DELAVCI IN DELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI 19. člen Upravne organe vodijo funkcionarji! Komite vodi predsednik, oddelke oziroma upravo vodijo načelniki. 20. člen Funkcionarje (predsednika komiteja in načelnike), imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega Sveta. Namestnike funkcionarjev imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta. : Namestnik nadomešča funkcionarja, ki vodi upravni organ, če je ta odsoten ali zadržan, z vsemi poob-Jastili in odgovornostmi. V soglasju z izvršnim svetom lahko funkcionar, ki vodi upravni organ pooblasti svojega namestnika, da ga stalno zastopa v določenih zadevah. 21. člen Predsednik komiteja predstavlja komite, skrbi za pripravo sej komiteja, jih sklicuje in vodi. Predsednik komiteja podpisuje Sklepe in druge akte, ki jih sprejema komite ter skrbi za njihovo izvrševanje; izdaja odločbe v upravnem postopku; izdaja predpise in druge akte ter ukrepe, kadar je za to pooblaščen z zakonom ali s predpisom na podlagi zakona ter izvršuje druge pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi upravni organ. Predsednik komiteja vodi in organizira delo delavcev v delovni skupnosti komiteja ter ima v zvezi z uresničevanjem samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi upravni organ. 22. člen Načelnik vodi in predstavlja oddelek, izdaja predpise in druge akte, za katere je pooblaščen ter druge ukrepe iz pristojnosti oddelka ter opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon ali drug predpis. Načelnik vodi in organizira delo delavcev v delovni skupnosti oddelka ter odloča v skladu z zakonom o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev. , 23. člen Notranje organizacijske enote komiteja in oddelkov, ki so organizirane na podlagi določb tega odloka ali akta izvršnega sveta občinske skupščine, vodijo vodilni delavci. Vodilne delavce imenuje in razrešuje izvršni svet na predlog funkcionarja, ki vOdi upravni organ. Vodilni delavci so imenovani za štiri leta in so lahko po preteku te dobe ponovno imenovani. 24. člen Delavci s' posebnimi pooblastili in odgovornostm, (v nadaljnjem besedilu: delavci s posebnimi pooblastili) so delavci, ki opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo in druge pomembnejše upravne in strokovne naloge. Dela in naloge, ki jih opravljajo delavci s posebnimi pooblastili, določa splošni akt o sistemizaciji del in nalog upravnega organa. Delavce s posebnimi pooblastili v upravnem organu imenuje in razrešuje funkcionar, ki vodi upravni organ s soglasjem izvršnega sveta. Delavec s posebnimi pooblastili je imenovan za štiri leta in je lahko po preteku te dobe ponovno imenovan. IV. NOTRANJA ORGANIZACIJA 25. člen Z aktom o organizaciji in delu upravnega organa sc oblikujejo notranje organizacijske enote glede na naravo dela, obseg in zahtevnost nalog ter način vodenja, programiranja in opravljanja nalog. Z aktom o sistemizaciji del in nalog upravnega organa se določi zlasti naziv in razpored del in nalog po organizacijskih enotah z njihqvim opisom za vsakega delavca ali skupino delavcev, pogoje za opravljanje posameznih del in nalog, skupno število delavcev potrebnih za opravljanje del in nalog in število pripravnikov, ki se sprejmejo v delovno razmerje. Akte o organizaciji in delu ter akte o sistemizaciji del in nalog usklajujejo upravni organi med seboj in ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. 26. člen Akt o organizaciji in delu ter akt o sistemizaciji del in nalog upravnega organa izda funkcionar, ki vodi upravni organ po predhodnem mnenju delovfl6 skupnosti upravnega organa in v soglasju z izvršnim svetom. Izvršni svet pri izdaji soglasja k aktom o organi-zaci ji in delu ter o sistemizaciji del in nalog upravne-ga organa oceni, ali so naloge ustrezno določene m razmejene z nalogami strokovnih služb ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti. 27. člen Splošna načela za notranjo organizacijo in sist*' mizacijo del in nalog ter nomenklaturo enotnih nazi' vov za skupine istovrstnih del in nalog, enotne zahteve glede strokovne izobrazbe in drugih pogojev, P0* trebnih za opravljanje del in nalog v upravnih organih, predpiše izvršni svet. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 28. člen Z aktom o sistemizaciji del in nalog upravne*8 organa se lahko določi, da delavci, ki so na dan uve' Ijavitve tega odloka opravljali dela in naloge, za katere nimajo predpisane strokovne izobrazbe, še nadalje opravljajo taka dela in naloge, če so z uspešnim delom dokazali delovno zmožnost za njihov0 opravljanje. Pogoji in način ugotavljanja delovne zmožnosti v smislu prejšnjega odstavka, se določijo v splošnih načelih za notranjo organizacijo in sistemizacijo del h’ nalog v upravnih organih. 29. člen Delavci, ki so bili do uveljavitve tega odloka imf' novani za predstojnike upravnih organov, nadaljuje!0 svoje delo kot funkcionarji, ki vodijo upravni org a0 do izteka dobe, za katero so bili imenovani. Delavci iz prejšnjega odstavka, ki bi bili zarad* spremenjene organizacije posameznih upravnih org8' nov ali zaradi smotrnejše kadrovske* razporeditve razrešeni in ponovno imenovani za predstojnike upr*Y' nega organa, nadaljujejo mandat prejšnje funkcij®' 30. člen Za delavec, potrebne za opravljanje nalog in d®*1 za katere bo z aktom upravnega organa o sistemizaciji del in nalog določeno, da jih opravljajo vodil11 delavci oziroma delavci s posebnimi pooblastili, sč opravi razpis najpozneje v času dveh mesecev po V' daji akta o sistemizaciji del in nalog ne glede če so času sprejema akta že določeni delavci za opra vij a0'6 teh nalog in del. 31. člen Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati: 1. odlok o določitvi pristojnosti občinskih uprav" nih organov (Uradni vestnik občine Laško, št. 8/74)- 2. odlok o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih občine Laško' (Uradni list SRS, št. 18/78), 3. sklep o določitvi organa za sklepanje sporazumov o določitvi samoupravnih pravic delovnih skupnosti upravnih organov, ki štejejo manj kot štiri člane (Uradni list SRS, št. 30/76), 4. odlok o ustanovitvi oddelka za notranje zadeve *n družbene službe občine Laško (Uradni list SRS, št. 36/7B). 32. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 02-10/79 Laško, dne 5. novembra 1979. Predsednik Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r. LITIJA 1490. Krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, Poslovne in druge enote, samoupravne interesne skupnosti občine Litija, druge delovne skupnosti in občani, ^ opravljajo samostojno osebno delo s sredstvi ki so n3ih lastnina in uporabljajo dopolnilno delo drugih °3eb, sklenejo na podlagi 4. člena samoupravnega spo-ta/-uma o financiranju nalog krajevnih skupnosti v °kftni Litija za obdobje 1976—1980 SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 financiranju nalog krajevnih skupnosti za leto 1979 1. člen Udeleženci sporazuma se zavezujemo prispevati ^edstva za namene krajevnih skupnosti v višini 500 ha zaposlenega, na žiro račun 50150-842-022-8173 tožena sredstva za sofinanciranje programov in l^snov krajevnih skupnosti SO Litija. 2. člen / Udeleženci se dogovorijo, da velja samoupravni Porazum za leto 1979. 3. člen e Sporazum velja takoj po objavi v Uradnem listu ‘ uporablja pa se od 1. januarja 1979 do 31. de-'‘Plbra 1979. St. 010 79-4 01 litija, dne 2. avgusta 1979. ji ®eznam podpisnikov samoupravnega sporazuma o ®neiranju nalog krajevnih skupnosti za leto 1979 L Mesarija in prekajevalnica Litija, 2. Industrija usnja Vrhnika TOZD Usnjarna Šmartno, 3. Petrol Ljubljana TOZD Trgovina na drobno, 4. Mizarstvo Litija, 5. Gostinsko podjetje Litija, 6. GIP »Beton-Zasavje« TOZD Komunala Litija. 7. GIP^»Beton-Zasavje« TOZD Gradmetal Litija, 8. Dom Tišje, Šmartno pri Litiji, 9. Kovina Šmartno pri Litiji, 10. Zdravstveni dom Domžale, TOZD Zdravstveno varstvo Litija, • 11. Kmetijska zadruga Gabrovka Dole, 12. Občinska konferenca ZSMS Litija, 13. Osnovna šola Dušan Kveder-Tomaž Litija, 14. Obrtno združenje Litija, 15. Občinski odbor RK Litija, 16. Občinska konferenca SZDL Litija, 17. Osnovna šola Lojze Hostnik-Jovo Gabrovka, 18. Osnovna šola Franc Rozman-Stane Šmartno pri Litiji, 19. Osnovna šola Milan Borišek Litija, 20. SGP Slovenija ceste TOZD Industrija apna Kresnice, 21. Skupne strokovne službe interesnih skupnosti občine Litija, 22. Gozdno gospodarstvo Ljubljana, TOZD Gozdni obrat Litija, 23. Tekstil Ljubljana TOZD Pletilja Litija, 24. /Strokovna služba komunalne m stanovanjske skupnosti občine Litija, 25. Podjetje za PTT promet Ljubljana TOZD PTT Ljubljana, 26. SOZD Sap-Viator, TOZD Ceprom, Poslovna enota Litija, 27. Lekarna Kamnik DE Lekarna 28. Lesna industrija Lilija, 29. Predilnica Litija, 30. Vzgojnovarstvepi zavod Litija, 31. Uprava SO Litija, 32. Istra benz Koper, 33. Krajevna skupnost Kresnice, 34. Krajevna skupnost Ribče, 35. Krajevna skupnost Gabrovka, 36 Krajevna skupnost Velika Stanga, 37. Krajevna skupnost Polšnik, 38. Krajevna skupnost Vače, 39. Krajevna skupnost Litija levi breg, 40. Krajevna skupnost Hotič, 41. Krajevna skupnost Dole pri Litiji, 42. Krajevna skupnost Sava, 43. Krajevna skupnost Jevnica, 44. Krajevna skupnost Jablaniška dolina, 45. Krajevna skupnost Vintarjevec, 46. Krajevna skupnost Litija desni breg, 47. Krajevna skupnost Kostrevnica. LJUBLJANA BEŽIGRAD 1491. Na podlagi drugega odstavka 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 9. člena odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 25/78) ter 234. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad, je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na seji dne 17. oktobra 1979 sprejel SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen S tem odlokom se določa organizacija, ureditev ^ način poslovanja veterinarsko-higienske službe. Organizacija združenega dela in druge organizme!' je ter posamezniki, ki se ukvarjajo z varstvom in 8°' jitvijo živali ter organizacije, pri katerih v proizvod' nji in prometu nastajajo živalski odpadki (v, nadati' njem besedilu: posestniki živali) morajo preprečevat zdravju škodljive posledice, ki nastajajo pri pogi^ živali in morajo z živalskimi trupli, z deli živalski1 trupel in drugimi živalskimi odpadki ravnati tako, d* ni ogroženo, prizadeto ali moteno okolje, zdravje vali in ljudi. PRIJAVA, ZBIRANJE ŽIVALSKIH ODPADKOV 1!l' RAZTELESBA 2. člen ODREDBO s katero preneha veljati odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline 1. člen S to odredbo preneha veljati odredba o Ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline, ki jo je sprejel Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na svoji seji dne 9. 5. 1979 (Uradni list SRS, št. 16/79). 2. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 79/2 Ljubljana, dne 12. novembra 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Jože Bučar 1. r. Posestnik živali mora v določenih primerih tak® prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji po^ živali ali nastanek živalskih odpadkov. Voznik, ki je povzročil pogin živali, upravlj3^ javnih cest in organi za notranje zadeve morajo P1!’ javiti pooblaščeni veterinarski organizaciji vsako **' valsko truplo na javnih cestah. 3. člen Pooblaščena veterinarska organizacija mora toviti redno odvažanje živalskih trupel od mesta P°. I-IV gina živali do zbirališča za živalske odpadke v K(? n. sol. o. Ljubljana TOZD Koprod, n. sol. o. L j ubij® na, Tovarna beljakovinskih koncentratov (v njem besedilu: KO-TO). nada*i KO-TO mora organizirati stalne transportne Pr® ge za zagotovitev rednega odvažanja živalskih odp3'1 kov iz obratov z industrijskim načinom proizvod« in večjih aglomeracij ter objektov za promet z živ® mi in živalskimi proizvodi. j. Zbirališča živalskih odpadkov iz prejšnjega 0 stavka določita po dogovoru KO-TO in organizac~, združenega dela, ki se ukvarja s proizvodnjo ali P1 metom živali oziroma živalskih proizvodov. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1492. Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o varstvu živali pred kužniihi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 7. novembra 1979 sprejela ODLOK o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe 4. člen Redno higiensko iri tehnično vzdrževanje in teKO' čo dezinfekcijo opreme, pribora in vozil veterinar5' higienske službe mora zagotoviti pooblaščena ve^,,, narska organizacija, redno higiensko in tehnično vz3. ževanje ter tekočo dezinfekcijo zbirališča za žival5 odpadke v klavnici pa EMONA TOZD Mesna indust ja Zalog in PERUTNINA, perutninska klavnica 2 Higiensko vzdrževanje in dezinfekcijo posod ^ živalske odpadke v zbirališčih iz tretjega odstavka člena mora zagotoviti organizacija združenega dc^ ki se ukvarja s proizvodnjo ali prometom živali 0 roma živalskih proizvodov. 5. člen Raztelesba živalskih trupel z območja občine Ljubljana Moste-Polje se opravlja v secirnici obrata KO-TO. Stalno službo za ugotavljanje vzroka pogina v secirnici obrata KO-TO mora zagotoviti pooblaščena veterinarska organizacija. 6. člen Dezinfekcijo objektov, opreme in pribora, kjer se ugotovi živalska kužna bolezen, opravlja pooblaščena veterinarska organizacija. 7. člen Pooblaščena veterinarska organizacija mora organizirati službo za sprejem prijave pogina živali ter na krajevno običajen način obvestiti o tem vse posestnike živali (o dežurni službi, številki telefona ipd.). Posestnik živali je dolžan pomagati pri nakladanju trupla v vozilo, oziroma ga mora dopremiti do prevozne ceste, če je truplo na neprevoznem kraju. VETERINARSKO-HIGIENSKA SLUŽBA 8. člen Veterinarsko-higienska služba pooblaščene veterinarske organizacije opravlja na območju občine Ljubljana Moste-Polje naslednje naloge: — sprejema prijave pogina živali, — zagotavlja redno odvažanje živalskih trupel od mesta pogina do zbirališča, — opravlja raztelesbo živalskih trupel in ugotavlja vzrok pogina, — opravlja dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo objektov in opreme za rejo in promet živali, zbirališč. secirnic, vozil in drugih objektov veterinarskih organizacij, — po nalogu veterinarske inšpekcije lovi živali brez lastnikov in neregistrirane pse, oziroma pse, ki niso cepljeni proti steklini, ter pse in mačke, ki so brez nadzorstva, — zagotavlja za določen čas oskrbo živali iz prejšnje alinee, in živali, ki so sumljive na steklino, — vodi evidenco o razkužbah, poginih, sekcij ski Protokol in dokumentacijo o odvzemu ter pošiljanju materiala v diagnostične zavode. FINANCIRANJE 9. člen Stroški za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel, za organizacijo in delovanje veterinarsko-hi-gienske službe ter drugi stroški po tem odloku se zagotavljajo v proračunu občine. 10. člen Vse ostale zadeve organizacije, ureditve in poslovanja veterinarsko-higienske službe za območje občine se urejajo z medobčinskim družbenim dogovorom med uporabniki in izvajalci veterinarsko-higienske službe. 11. člen Pooblaščena veterinarska organizacija po tem odloku je veterinarska organizacija združenega dela, ki ima verificiran oddelek za ugotavljanje vzroka pogina in je določena z medobčinskim družbenim dogovorom za izvajanje veterinarsko-higienske službe. NADZOR 12. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja veterinarska inšpekcija Uprave za inšpekcijske službe Skupščine mesta L j .ubijane. KAZENSKA DOLOČBA 13. člen Za kršitev določil tega odloka se uporablja kazenske določbe iz 5. točke 62. člena, 2. in 7. točke 64. člena, 65. in 66. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in št. 2-43/78). KONČNA DOLOČBA 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-13/7.9-01 Ljubljana, dne 8. novembra 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. 1493. Na podlagi 5. odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1'79| in 187. člena statuta občine, Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Mosie-Polje na seji zbora združenega dela in na seji z boi a krajevnih skupnosti dne 7. novembra 1979 sprejela ODLOK o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda 1. člen V odloku o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ali gozda (Uradni list SRS, št. 25/79) se 6. člen črta, ostali členi se ustrezno prenumerirajo. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-10/79-01 , Ljubljana, dne 8. novembra 1979. Predsednik Skupščine občine x Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. i l LJUltLJANA SISKA 1494. Na podlagi 23. čl ma zakoj a o financiranju splošnih družbenih potreb in druž'enopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS št. 19/74) in 47. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list ; RS, št. i/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška ia 23. seji zbora združenega dela in ra 20. seji zb< ra krajevnih skupnosti dne 26. oktobra 1979 ..prejela ODLO :< o spremembah odloka o proračuna občine LjuMjan.i Šiška za leto 1979 1. člen Odlok o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1979 (Uradni list SRi , št. 10/7 )) se spremeni in glasi: V drugem členu . e znesek *18' ,752.100« nadomesti z zneskom »214, ?40.0)0«, znesik »137,474.000« z zneskom »165,974.000«, znesek »7,618.000« z zneskom »7,779.000« in znesek »3£ ,660.000« z zneskom »40,987.000«. V tretjem odstavim 3. člet a se znesek - 39.660.000« nadomesti z zneskom »40,987.0)0«. 2. člen Ta odlok začne veljati na; lednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, :a obrači navanje sredstev pa se uporablja od 1. januarja 1979 lalje Št. 1-400-011 '79 , Ljubljana, d ae 30. oktobr i 1979. Predsednik Sk ipščine občine Ljubiji.na Šiška Frane ilejak 1. r. ^ 1495. Na podlagi pete;;a odstatka 14. člena zakona o kmetijskih zeml. išči! (Uradni list SRS, št. 1/79) in 190. člena statuta obilne Ljub jam Siš.ta (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina ob rine Ljubljana šiška na 23. seji zbora združerega dela dne 24. oktobra 1979 in na 20. seji zbora krajevnih skuprusti dne 24. oktobra 1979 sprejela ODLO X o spremembi odloka o odško< nini zaradi spremembe namembnosti kmetljs tega zemljišča 1 2 1. člen Odlok o odškodnini zaradi sp-emembe namembnosti kmetijskega zemljišča (Uradni list SRS, št. 25/79) se spremeni tako, da s} v prvem odstavku 5. člena črta zadnja alinea. 2. - člen Ta odlok začne veljati na: lednji dan po objavi v Uradnem listu-SRS. Št. 1-350-020/79 Ljubljana, dne 30. oktobra 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak L r. SLOVENSKE KONJICE 1496. Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je na podlagi II. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 178. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji dne 5. novembra 1979 sprejel SKLEP o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta nad Milenkovo cesto v Slovenskih Konjicah 1 Na javni vpogled za 30 dni od dneva objave tega sklepa se razgrne osnutek zazidalnega načrta nad Milenkovo cesto v Slovenskih Konjicah. 2 Osnutek zazidalnega načrta je izdelal zavod za urbanizem Velenje pod številko 227 v mesecu oktobru 1979. a V času razgrnitve lahko k osnutku zazidalnega načrta poda svoje pripombe vsak občan ali zainteresirana organizacija združenega dela oziroma druga organizacija. 4 Osnutek zazidalnega načrta je razgrnjen na sedežu Skupščine občine Slovenske Konjice — oddelek za gospodarstvo, soba St. 35 in Zavodu za urbanizem Velenje, enota Slovenske Konjice, Partizanska 26, vse delovne dni med uradnimi urami. 5 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, In na občinski razglasni deski. Št. 351-409-1 Slovenske Konjice, dne 5. novembra 1919. Predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Marija Poličar Lr. * ŠENTJUR PRI CELJU 1497. Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. oktobra 1979 sprejela ODLOK o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda, izkoriščanja rudnin in drugega materiala in izpuščanja v zrak škodljivih snovi 1. člen S tem odlokom se predpisuje odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. Kmetijska zemljišča so vsa zemljišča, ki so v skladu z 10. členom zakona o kmetijskih zemljiščih ali z urbanističnimi dokumenti določena za kmetijski naihen, ter tudi zemljišča, ki so s plani sicer namenjena za zidavo, dokler se na njih ne začne graditi. 2. člen Odškodnina za kvadratni meter zemljišča znaša: — po 25 din za kmetijska zemljišča ali gozd I., II., in III. bonitetnega razreda — po 20 din za kmetijska zemljišča ali gozd IV., V. in VI. bonitetnega razreda — po 15 din za kmetijska zemljišča ali gozd VII. in Vlil. bonitetnega razreda — po 10 din od ostalih nekategoriziranih zemljišč ali gozda. Višina odškodnine po bonitetnem razredu se valorizira v skladu s splošnim gibanjem c^n, najmanj Pa vsaki dve leti. 3. člen Poleg odškodnine, ki jo določa 2. člen tega odloka se plača še odškodnina v enkratnem znesku 5 din od m2 ne glede na katastrski razred. Ta odškodnina je dohodek Zveze vodnih skupnosti Slovenije, katero Kmetijska zemljiška skupnost odvaja zvezi mesečno. 4. člen Pri odmeri odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča se upoštevajo določila 13., 14., 15. in 16. člena zakona o kmetijskih zemlji včih. Odškodnina zaradi spremembe namembnosti zemljišča se plača v izjemnih primerih gradenj izven urbanistično obdelanih območij od površine kot jo izkazuje parcelacij ski načrt, oziroma tloris skupaj s funkcionalnim zemljiščem v površini kot ga omogoča ob-Sčinski odlok, katera pa ne more biti manjša od 600 m*. V primeru, da je parcela manjša, se vzame površina v celoti. Za postavitev visokonapetostnih elektrovodov skozi gozd se vzame vsa površina koridorja. Preko kmetijskih zemljišč se obračuna odškodnina za vsako stojno točko 25 m*, pri A drogovih nizke napetosti in telefonskih drogovih 10 m' in pri ostalih nizkonapetostnih samostoječih drogovih 5 m*. 5. člen Odškodnino odmeri z odmemo odločbo v upravnem postopku občinski upravni nrgan pristojen za lokacijske zadeve ot predložitvi ustrezne dokumentacije investitorja. Odločbo o odmeri pošlje v enem izvodu računovodstvo Kmetijske zemljiške skupnosti Šentjur — to je službi Skupnega se "evisa SIS, izvod gradbenega dovoljenja v katerem je razvidno plačilo odškodnine pa taj ništi u Kmetiiske zemljiške skupnosti. 6. člen Odškodnina se plaia pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma dovc ljenja za izkoriščanje rudnin na zbirna računa Kmet jsko zemljiška skupnosti občine Šentjur. Brez potrdi a o plačani odškodnini ni mogoče izdati gradbenega dovoljen, a, kot tudi ne dovoljenja za izkoriščanje r idnin, prav tako pa ne pričeti gradnje na podlagi pri 'lasitve. 7. člen ____ Izvajanje določb tega odloka mdzoruje kmetijska inšpekcija ali drug ustrezen organ pooblaščen za te zadeve, ki izdela o em najmanj enkrat letno poročilo. 8. člen Z dnem, ko začne ' el j ati ta odlok, prenehata veljati oba odloka, ki sta irejala pidspevek za spremembo namembnosti zemljišča, objavljena v Uradnem listti SRS in sicer v št. 13, z dne 4. aprila 1974 in v št. 7 z dne 31. ma-ca : 978. 9. člen Ta odlok začne velj iti osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-49/79-1 Šentjur pri Celju, ine 26. oktobra 1979. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r. 1498. Skupščina občine S ntjur pr' Celju je po 16. členu zakona o urbanisti :nem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27,72) in 121. členu statuta občine Šentjur pri Celju ra seji zbora združenega dela in zbora krajevni! sk ipnosti dne 26. oktobra 1979 sprejela ODLOK o prepovedi parcelac je, prometa :t zemljišči in gradnje zidanic in vike idov na obm >čju za graditev zasebnih rel reacijski i centrov . člen S tem odlokom se prepoved rje parcelacija, promet z zemljišči in gra inja zid; nic in vikendov na območju za graditev zasebnih rekreacijskih objektov, katerega je z odlokom sprejela Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji dne 17. julija 1975. leta. 2. člen Prepoved parcelacije, prometa z zemljišči in gradnje zidanic in vikendov na območju, ki je določeno z odlokom o določitvi območja za graditev zasebnih rekreacijskih objektov, velja do 31. 3. 1980. Do takrat mora biti sprejet noveliran odlok o urbanističnem redu v občini Šentjur pri Celju. Območje je razvidno iz katastrskega načrta 1 :2880, ki je sestavni del tega odloka. 3. člen Navodilo za izvajanje tega odloka daje Medobčinska geodetska uprava Celje in urbanistična inšpekcija občine Šentjur pri Celju. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 465-86/79-4 Šentjur pri Celju, dne 26. oktobra 1979. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1.1 1499. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 2. in 20. člena zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11-537/79), 125. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela in družbenopolitičnega abora, dne 26. oktobra 1979 sprejela ODLOK o načinu upravljanja in razpolaganja z rezervami, združenimi v sklad skupnih rezerv občine Šentjur pri Celju 1 2 1. člen Sklad skupnih rezerv občine Šentjur pri Celju (v nadaljnjem besedilu: sklad) je ustanovljen v skladu z določili zakona o skupnih rezervah (Uradni list SRS, št. 11/79), z odlokom o ustanovitvi sklada skupnih rezerv občine Šentjur pri Cejju (Uradni list SRS, št. 12/79). 2. člen Združevanje sredstev v sklad ter upravljanje in razpolaganje z Združenimi rezervami se vrši in ureja po zakonu o sredstvih rezerv (Uradni list SFRJ, št. 62/77) in s tem odlokom. 3. člen . Sklad upravlja skupščina sklada. Skupščino sklada sestavlja 19 delegatov, ki jih delegirajo organizacije združenega dela občine Šentjur pri Celju. V skupščini sklada se določijo delgatska mesta takole: • Število Zap. Naziv organizacije oziroma dele- št. delovne organizacije gatskib mest 1. OZD »Alpos« — TOZD Cevarna Šentjur 2 2. OZD »Alpos« — TOZD Oprema Šentjur 2 3. OZD »Bohor« — TOZD Žaga in furnirnica Šentjur 2 4. »Tolo« Šentjur 2 5. OZD KK Šentjur — TOZD Lastna proizvodnja 1 6. OZD KK Šentjur — TOZD Trgovina Šentjur N 1 7. OZD KK Šentjur — TOZD Kooperacija Šentjur ^ 1 8. OZD KK Šentjur — TOZD Transport Šentjur 1 9. OZD KK Šentjur — TOZD »Klavnica« Šentjur 1 j 10. »Merx« Celje — TOZD Šentjur pri Celju 1 11. Toper Celje — Elegant Šentjur 1 12. Toper Celje — TOZD »Moda« Šentjur 1 13. TOZD »Tajfun« Planina pri Sevnici ' 1 14. Komunalno podjetje Sentur pri Celju 1 15. Gozdno gospodarstvo Celje — obrat za kooperacijo Šentjur pri Celju 1 Skupaj: 19 Novoustanovljene TOZD in OZD se vključijo v že obstoječe delegatske skupine ali ustanove novo delegatsko mesto. Sklep o tem sprejme skupščina sklada. 4. člen Skupščina sklada sprejme statut sklada. Statut sklada določa organe sklada in njihovo delovno področje, način oblikovanja teh organov ter način in pogoje, pod katerimi se dajejo v uporabo sredstva sklada. 5. člen Na ustanovnem zasedanju izvoli skupščina sklada svojega predsednika in njegovega namestnika. Skupščina sklada ima izvršilni odbor. Izvršilni odbor šteje 5 članov, katerega pristojnosti in naloge se določijo v statutu sklada. Mandatna doba skupščine sklada in izvršilnega odbora traja štiri leta. 6. člen Administrativno-tehnične posle za sklad opravlja oddelek za gospodarstvo in finance občine Šentjur pri Celju, finančne in bančne posle pa LB — Splošna banka Celje — Ekspozitura Šentjur pri Celju (varianta: Servis SIS Šentjur pri Celju). 7. člen Konstituiranje skupščine sklada se izvede do 31. decembra 1979. Sklicatelj ustanovne skupščine sklada je dosedanji predsednik skupščine sklada skupnih rezerv občine Šentjur pri Celju. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 3. člen Zaključna računa obsegata: bruto bilanco, bilanco, pregled skupno doseženega prometa, pregled dolgov in preplačil zavezancev, ki je sestavni del tega sklepa. 4. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-4/79-4 St. 402-91/79-1 Šentjur pri Celju, dne 26. oktobra 1979. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r. ŽALEC 1500. Skupščina občine Žalec je na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 126. členu statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. novembra 1979 sprejela SKLEP o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa davkov in prispevkov ter prispevka za starostno zavarovanje kmetov Skupščine občine Žalec za leto 1978- 1. člen Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Žalec in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1978. 2. člen Zaključni račun davkov in prispevkov občanov Izkazuje: din — obremenitve 59,097.960,55 — plačila 50,740.793,80 — zaostanek 31. decembra 1978 3,357.166,75 Zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov izkazuje: din — obremenitve 4,310.562,70 ~ plačila 3,173.618,25 — zaostanek 31., decembra 1978 1,136.944,45 Žalec, dne 5. novembra 1979. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 1501. Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 2. odstavka 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78), 9. člena odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 25/78) in 236. člena statuta občine Žalec (Uradni li? SRS, Št. 19/78) na seji dne 26. oktobra 1979 sprejel ODREDBO o prenehanju veljavnosti odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline 1. člen Odredba o ukrepih za preprečevanje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 27/79) preneha veljati. 2. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-18/8-79 Žalec, dne 26. oktobra 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jože Jan 1. r. VSEBI JA SKUPŠČINA SR iLOVENIJ 3 Štev. Stran predpisa 1465. Zakon o sist imu obrambe E red točo 1847 1466. Zakon o privzemu obvezni sti S iciallstične republike Sloveniji za lovrnltev kode, nastale na predmetih izjeme e ku turne ali imet riške vrednosti, ki so poslani iz tujine zaradi razstavljanja 1849 1467. Odlok o začasni u .tavitvi izsajanja sprememb v območjih občin, krajevnih sk ipnos tl, naselij in ulic ter spremema v oštevilčenj i hiš 1850 1468. Odlok o sog asju k predlog i zaltona o ratifikaciji protokola k spora mmu med vlati o Socialistične federativne republile Jugoslavije in vlado Zveze sovjetskih sod:.listič lih republik t ekonomskem In tehničnem sodelovanju pri g a d iv i in rekonstrukciji industrijskih podjetij in c rugih objektov v SFRJ z dne 2. novembia 1972 1831 t 1469. Odlok o imei ovan u guvernt rja Narodne banke Slovenije 1851 REPUBLIŠKI UPI LAVNI O U 'JAN 1470. Poročilo o vitini i oprečnih tiescinih čistih osebnih dohodkov del avcev po pokih ih za leto 1978 1851 DRUGI REPUBLIK KI ORGA fl IN ORG ANIZACIJE 1471. Sklep o ugotovitvi poprečne; a Izplačanega mesečne- ga osebnega dohidka po lanoiah dejavnosti na delavca v SI. Slo/enljl v letu 1978 1853 1472. Sklep o povi čanji pokojnin s 1. januarjem 1980 1854 1473. Sklep o mejnem z lesku naji ižjih pokojninskih prejemkov 1854 1474. Sklep o enotni m todo.ogiji oblil ovanja elementov za sklepanje sam< upravnih iporazumov o temeljih planov stanovanj: kega gos iodaistva za obdobje 1981—1985 1854 ORGANI in organizaciji: v občini 1475. Odredba o spremembi odred ae o določitvi najvišje ravni cen (Ljubljana! 1856 1476. Odlok o spremenil ah In doiolnitvah odloka o proračunu občine Celje za leto 197» 1856 1477. Odlok o potntitvi etnega da/čneta zaključnega računa za leto 1978 (Celje) 1857 1478. Odlok o spre nemi ah in dop dnitvah odloka o druž- beni skrbi za udeležence nai odno isvobodllne vojne in drugih vo, n ter za njihov r družinske člane (Celje) 1857 147». Odlok o spremembah In dopilnitvih odloka o pogojih in kriterijIji za podcljeva rje varstvenega dodatka kmetom-borcem NOV (C lje) 1857 Štev. stran predpisa 1480. Odlok o dopolnitvi odloka o uskladitvi In sprejetju urbanističnih projektov, izdelanih po določilih zakona o urbanističnih projektih (Celje) 1858 1481. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o priznanjih in nagradah občine Celje 1858 1482. Sklep o dopolnitvi sklepa o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov temeljnega sodišča v Celju ter določitvi enot in števila namestnikov Javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva v Celju 1858 1483. Poslovnik Skupščine občine Grosuplje 1859 1484. Odlok o urbanističnem načrtu Laško 1876 1485. Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Laško) 1876 1486. Odlok o spremembi območij in preimenovanju nekaterih katastrskih občin (Laško) 1877 1487. Odlok o ustanovitvi komisije za mednarodne odnose (Laško) V 1877 1488. Odlok o ustanovitvi sekretariata Izvršnega sveta Skupščine občine Laško 1878 1489. Odlok o občinskih upravnih organih (Laško) 1879 1490. Samoupravni sporazum o financiranju nalog krajevnih skupnosti za leto 1979 (Litija) 1883 1491. Odredba s katero preneha veljati odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in Izkoreninjenje stekline (Ljubljana Bežigrad) 1884 1492. Odlok o organizaciji, ureditvi in poslovanju vete-rinarsko-hlgienske službe (Ljubljana Moste-Polje) 1884 1493. Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spre- membe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Ljubljana Moste-Polje) 1885 1494. Odlok o spremembah odloka o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1979 1686 1495. Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spre- membe namembnosti kmetijskega zemljišča (Ljubljana Šiška) 1886 1496. Sklep o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta nad Milenkovo cesto v Slovenskih Konjicah (Slovenske Konjice) 1886 1497. Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča In gozda, izkoriščanja rudnin in drugega materiala in izpuščanja v zrak škodljivih snovi (Šentjur pri Celju) 1887 1498. Odlok o prepovedi parcelacije, prometa z zemljišči In gradnje zidanic in vikendov na območju za graditev zasebnih rekreacijskih centrov (Šentjur pri Celju) 1887 1499. Odlok o načinu upravljanja In razpolaganja z re- zervami, združenimi v sklad skupnih rezerv občine Šentjur pri Celju 1888 1500. Sklep o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa davkov in prispevkov ter prispevka za starostno zavarovanje kmetov Skupščine občine Žalec za leto 1978 188» 1501. Odredba o prenehanju veljavnosti odredbe o ukre- pih za preprečevanje, zatiranje in Izkoreninjenje stekline (Žalec) 1889 Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Blber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Netočni na ze leto 1979 340 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gregorčičeva 27a. poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo 20 701, prodija, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 60100-603 40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za inlormaclje v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, it. 421-1/72