Poštnina plačana v gotortaL Leto LXVU., št. 119 LJubljana, ponedeljek 28. maja I934 Cena Din L- iT.naja vsak dan popoldne, izvzemal nedelj« ln praznike. — Inaeratl do 30 petlt vrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 Trst a Din S.-, večji Inseratl petit rrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, Inseratni iavek posebej. — >Slovenaki Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, sa inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knafljera unca it. 5 Telefon st. 3122, 1138, HM, 8135 In 8136 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon st. 36. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica L telefon It. podružnica uprave: K ocen ova ulica 2, telefon s t. 190. — JESENICE. Ob kolodvor« Račun pri postnem čekovnem savodu v Ljubljani it. 10.351. Polom f ašis tičnega gospodarstva Deficit znaša že nad 4 milijarde in še vedno narašča — Mussolini-jevo opravičevanje pred zbornico — Novi davki in znižanje delavskih mezd Rim. 28. maja. r. V soboto zvečer ie imel italijanski diktator Mussolini v fašistični poslanski zbornici velik govor o gospodarskem in finančnem položaju Italije. Ta govor, le vzbudil tako v italijanski, kakor v inozemski javnosti naravnost senzacijo, ker ie Mussolini :okrat pod težo razmer, ki vladajo danes v Italiji, prvič priznal neuspeh fašistične gospodarske politike in že v naprei opravičeval ukrepe, ki jih namerava izdati, da reši svor režim pred popolnim finančnim polomom. V mednarodnem gospodarskem in finančnem *vetu so si bili glede gospodarskega položaja Italije že davno na jasnem in že leto dni sem se stalno množe glasovi, da bo trinajsto leto fašizma končalo s popolnim polomom fašističnih gospodarskih in finančnih teorij. Fašizem je vsa leta sem zaradi reklame, namenjene tako domači kakor inozemski javnosti, izvajal gromna javna dela, ki pa so seveda stala državo milijone in milijarde. Na drugi strani ie fašizem zaradi svoje zunanje politike posojal denar na vse strani, čeprav »e bila zani stiska že doma. Treba se je le spomniti ogromnih milijonov, ki iih je Italija vrgla v Albanijo, da bi jo gospodarsko podjarmila in koliko so stale Italijo razne družbe atentatorjev, ki jih je celo vrsto let vzdrževala in financirala. K temu so prišle še razne drage parade ob neštevilnih fašističnih jubilejih, tako da ni prav nič čuda, Če se le fašistični režim naposled znašel pred praznimi blagajnami. Splošna gospodarska kriza tudi Italiji ni prizanesla in tako se je gospodarski in finančni položaj tako poostril, da tega tudi spretni in okretni Mussolini ne more več prikrivati. V obširnem govoru je Mussolini pred fašistično zbornico očrtal gospodarski in finančni položaj Italije m priznal, da znaša primanjkljaj v državnem gospodarstvu za preteklo leto 4 milijarde lir. V tekočem proračunskem letu je že dosedaj nastal primanjkljaj v višini 20° milijonov, tako da računajo fašistični finančni strokovnjaki s tem, da bo primanjkljaj do konca leta dosegel dve milijardi, skupno torej 6 milijard lir, to je skoro dvakrat toliko, kolikor znaša državni proračun Jugoslavije. Mussolini je naglašal. da se mora za vsako ceno vzpostaviti proračunsko ravnotežje, ki je temelj vsakega gospodarstva in ki je tudi predpogoj za stabilnost italijanske valute. Vlada je že pri sestavi proračuna znižala vse izdatke, vendar pa s samimi prihranki ni bilo mogoče najti kritje za ves primanjkljaj. Zato se morajo povečati dohodki. Toda spričo sedanjih gospodarskih prilik ni mogoče misliti na nove davke, ker ie davčna obremenitev dosegla že vrhunec in je lok že itak prenapet. Trgovinska bilanca je nezadovoljiva, le od leta 192S dalje stalno nazaduje, tako v pogledu izvoza kakor v pogledu uvoza, Italij bo morala zaradi tega preurediti vse svoje narodno gospodarstvo m ga kar najbolj prilagoditi svetovnemu trgu. Predvsem bo treba znižati notranje produkcijske stroške in jih spraviti v sklad s produkcijskimi stroški drugih držav. To se mora doseči ali z znižanjem cen ali pa z devalvacijo lire. O ravrednotenju lire pa noče Mussolini nič slišati, ker je prepričan, da se bodo slej aH prej morale vse države vrniti k zlati valuti. Zaradi tega preostaja samo rešitev potom znižanja cen. Tu bodo morali prispevati svojo žrtev tudi delavci, ker se bodo morale zaradi znižanja cen in produkcijskih stroškov znižati predvsem mezde. Mussolini je zagovarjal ta ukrep s tem. da bo sicer nastopila še večja brezposelnost, ako italijanski izdelki ne bodo mogli konkurirati na svetovnem trgu. Obširno le Mussolini govoril tudi o obnovi italijanskega gospodarstva in dejal, da to ni odvisno samo od fašističnega režima, marveč od splošnega položaja na svetu, predvsem pa od razvoja svetovne politike. Za osnovno napako smatra, da se je sploh načelo razorožitveno vprašanje. Svet je od ega pričakoval olajšanje, v resnici pa e razorožitvena razprava le še po-labšala gospodarske prulke. V strahu -red presenečen)! so se aačeio vse dr- žave na novo oboroževati in h»:V*> -se ogromne milijarde odtegnile gospodarski produkciji m investirale v kanone, vojne ladje in letala. Končni uspeh pa je ta, da so vsi narodi sedaj se bolj oboroženi, kakor so bili poprej, kar bo imelo še hude posledice. Evropa se mora naposled iztrezniti in se odločiti za kontinentalno politiko, ker bo sicer izgubila iz rok svoje lastno krmilo in utonila v popolni gospodarski anarhiji. Evropa se mora pomladiti, ako se hoče Izogniti nevarnosti, da jo podjarmita Amerika in Japonska. Strašno vprašanje, ki leži danes nad Evropo, je vprašanje: Vojna ali mir. Zgodovina nas uči, da vojni dogodki, ki stalno spremljajo usodo človeštva, so neko strašno prokletstvo, ki se mu ni mogoče izogniti. Tega se zaveda v polni meri tudi fašistični režim, ki je moral zaradi tega žrtvovati milijone in milijarde, da bo Italija pripravljena za vse eventualnosti. Tudi to je vzrok, da sedaj gospodarske in finančne razmere niso zadovoljive. Ob koncu svojega govora je Mussolini apeliral na italijanski narod, naj doprinese nove žrtve za zmago fašizma. Že danes objavlja uradni list prve dekrete o sanacijskih ukrepih vlade. Prvi dekret določa, da morajo lastniki italijanskih ali inozemskih vrednostnih papirjev v roku 10 dni plačati posebno takso v višini 5 do 10 odstotkov. Drugi dekret omejuje devizne operacije in pod strogimi sankcijami prepoveduje nakup deviz v inozemstvu. Devize se bodo v bodoče izdajale izključno le za res nujne potrebe industrije. Izvoz italijanskih čekov je najstrožje zabranjen. Pri potovanjih v Inozemstvu se bo v bodoče smelo vzeti s seboj največ 5000 Ur v gotovini, vendar pa mora biti potreba tako visoke vsote dokazana. Za prihodnje dni pričakujejo še novih ukrepov, zlasti glede znižanja delavskih mezd. Nemčija zahteva enoletni moratorij Pogajanja z upniki Se niso končana — Niso izključena presenečenja Berlin, 23. maja. r. Nem&ka državna banka je objavila* da bo imeM njem i zastopniki sejo z zastopniki upnikov nemških dolgoročnih io kratkoročnih inozemskih dolgov, potem ko so se zadnje dni vršili neprestani razgovori mH posameznimi delegati. V delu Konference se je dosegel znaten napredek ter je bilo sklenjeno, da bo prihodnja plenarna seja danes ob 4. popoldne Glede na pred-agodovino tega komunikeja nemške državne banke o nadaljevanju pogajanj transfeme konference je treba poudariti, da so včeraj inozemski upniki ves dan raaipravljali t hotehi »Eteplanadec ter Mli le v telefonski zvezi z državno banko dokler se ni sestala plenarna seja ob 6. popoldne. Ob pol 6. popoldne so bili pozvani zastopniki inozemskega tiska na konferenco, ici je Mla napovedana v državni banki za pol 9. zvečer. Ta sprejem novinarjev pa je Ml ob pol 8. zvečer nenadoma odpovedan 1« kmalu nato je bil objavljen omenjeni komunike državne banfte. č*uje »e, da je izdelana nemška spomenica. ki zahteva enoletni moratorij. Inozemski an»4fci odklanjalo za sedaj vsako izjavo Bolgarski „zvenizem" Novi bolgarski režim je kombinacija fašizma in hitle rizma, prikrojen za bolgarske prilike Sofija, 28. maja. r. Glasilo proto-ge-rovcev »Makedonska pravda« je objavila uvodnik pod naslovom »Zvenizem«, v katerem tolmači pokret, ki ga predstavlja nova bolgarska vlada. Članek se zakliučuje z naslednjimi besedami: Zvenizem je za bolgarsko suverenost, za bolgarsko dostojanstvo, ima določeno notranjo in zunanjo politiko in dovolj sredstev, da jo izvaja. Svet se je že začel zanimati za ta novi čisto bolgarski pokret ter ga primerja z drugimi novimi pokreti. Mnogi mislijo, in sicer po pravici, da ima zvenizem nekakšne skupne splošne smernice s socializmom, hitlerizmom in fašizmom, toda zvenizem je sprejel tudj mnoge r^rogramatične točke bolgarskega zem-Ijedelskega pokreta, zarad'' česar je zbudil toliko zanimanja povsod in za- služi podporo in simpatije. Sofija, 28. maja. Po naredbi notranjega ministra so bila ukinjena koncentracijska taborišča, v katerih so bili internirani teroTisti iz obeh frakcij makedonstvuiiuščih. Internirani make-donstvujušči so bili izpuščeni že v petek. Z ukinjenjem koncentracijskih taborišč želi vlada poudariti, da make-donstvujušči ne predstavljajo več nevarnosti za notranji mir in varnost in da jih morejo oblasti obvladati tudi z običajnimi policijskimi ukrepi. Sofija, 28. maja. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Po seji ministrskega sveta je predsednik vlade iz-iavil. da je bolgarska vlada potrdila sporazume, sklenjene v Parizu in Londonu z lastniki bolgarskih predvojnih posojil. Francosko - ruska vojaška pogodba Po nemških vesteh je pogodba Ze sklenjena in se bo ie izpopolnila Berlin, 28. maja. r. »Deutsche A1I-gemeine Zeitung« poroča iz Pariza, da je sporazum o vojaškem dogovoru med Francijo ln Sovjetsko Rusijo gotov. List poroča nadalje, da je v zvezi s tem prišlo do sestanka generala Ga-menina m drugih zastopnikov francoskega generalnega štaba z odpravnikom poslov Sovjetske Rusije, na katerem je bil sklenjen dogovor, ki se tiče vojaškega sodelovanja obeh držav. To sodelovanje označuje izmenjava goto- vih načrtov, kakor tudi obojestranskih inspekcijskih oficirjev. Oblika tega dogovora, ki bo v ostalem v kratkem objavljena v Ženevi, je bila izbrana zato, da se prepreči videz zveze o direktni vojaški pomoči, ki trenutno še ne obstoji. Vsekakor je značilno, pravi berlinski list, da bo general (lamenhi za svoje nameravano potovanje v Moskvo dobil pooblastila, na podlagi katerih bo mogel sam odločati, kako naj se sedanji dogovor še nadalje izpopoln.i Doba prekooceanskih poletov in rekordov Francoska letalca Costes in Rossi sta preletela Ocean in sta že v Ameriki ■ faxa in ju z velijo napetostjo pričakujejo I r Newyorku. Pari«, 28. velikim zanimanjem spremna ta polet. s katerim hočeta zmagovalca Oceana postaviti no>r rekord in prekositi svol prvi polet, s katerim sta postavila dosedanji rekord v prekooceanskih poletih. Pariz. 28. maja. AA. Havas poroča iz Newyorka: Po poročilu, ki so ga snočj ob £3 ari poletnega caea preetregli iz letala Costesa in Roseija. sta francoska letalca takrat letela naravnost čez Novo Škotsko. Letalca sta javila, da ie pilotiranje zelo težko, ker ?e od Nove Fundlandije popolnoma ničesar ne razložita zunaj letala. Sicer sta pa letalca iavila. da le na letalu vse v r.^du. Newyork. 28. mia r. Letalo Costesa in Rosnfa so davi ob 6. opazili t bližini Hali- Panz. 28. maja. AA I2 St Louisa v Se-i neealj poročajo, da je letale. »Mavrica«, ki i sa pilotira Mermoz in ki vozi še 4 potnike j in pošto za Južno Ameriko, odletelo davi ! ob 3. uri po Greenwiehu proti Natalu v j Južni Ameriki Skrivnostna zastrupljanja Pred nekaj tedni je zbolelo trideset angleških podčastnikov in mož nekega pehotnega polka v Aldershotu Vojaške oblasti so nemudoma uvedle preiskavo, ki ni pokazala nič posebnega Kmalu nato sta zbolela na znakih zastrupljen)« še dva vojaka nekega drugega oddelka Vojaške komisije vodijo strogo preiskavo da doženejo vzroke teh obolenj. Italija in Francija Pariški glas o potrebi sporazuma med Rimom in Parizom Pariz, ?7. maja. AA. »Temps« prinaša uvodnik o sodelovanju med Francijo in Italijo in o solidarnosti med obema narodoma, med katerima, kakor bravi list. obstoji toliko sorodnosti, ki imata isto težnjo do moralni veličini in dost^anstvu. Njun neodvisen obstoj je eden izmed bistvenih pogojev za ohranitev miru v Evropi. Evolucija, ki se kaže v zadnjem letu v cdnošaiih med obema državama, pravi list. dokazuje, da bistri italijanski smisel vedno zmaga spričo jasnosti dejstev nad čuvstvi, ki so iih utegnili roditi razni nesporazumi. V ekspozeju. ki ga ie podal zunanji minister Barthou v poslan- Polkovna slava 40. pešpolka triglavskega Ljubljana, 28. maja. Danes obhaja naš 40. pe&polk triglavski svojo slavo v spomin na zmago, ki jo je ta polk se kot slovenski planinski polk izvo-jevai na Koroškem pri Kotlah, ko je pognal sovražnika slovenske zemlje dale* cez mejo. V bogato okrašeni vojašnici so se zbrala v posebnem paviljonu gostje s komandantom dravske divizije generalom Cukavcem s pomocnikoiL, konjiškim gen. Jovanovićem na ćelu, razen tega so prišli čestitat tudi ban dr. Drago Marusic z načelniki raznih odsekov banske uprave, škof dr. Gregorij Rozman, župan dr. Dinko Puc z vec občinskimi svetniki, senator dr. Gustav Grego-rin, železniški direktor Cugmus z već načelniki, predsednik Jadranske straže Josip Pogačnik z odborom, rektor univerze prof. dr. Slavič, policijski upravnik g. Keršovan s poveljnikom Grilom, sreski načelnik žni-darčič, predsednik Rdečega križa dr. Krej-či, oblastni odbor Narodne odbrane je zastopal Miroslav Matelič, krajevnega pa dr. Lulik, a Strelsko družino g. Lipnik. Navzoči so bili tudi predsednik Trgovske akademije direktor dr. Pirjevec in vsi staroste sokolskih društev, kakor tudi večina narodnih organizacij iz vse Izubijane, številno so bile zastopane tudi dame, a slav-nosti so se udeležili tudi komandanti vseh vojaških edinic s prav številnimi- deputa-cijami. Po svečanosti na dvorišču, ki so Jo opravili duhovniki vseh treh veroizpovedi po navadnem ceremonielu, je komandirju poročal podpolkovnik Rudolf Knez, nato je pa defiliral ves polk in ga je ogovoril njegov komandant Ljuibomir živanovič. Nato so se gostje podali v dvorano k zakuski, kjer je polkovnik živanovič prečita! brzojavno čestitko Nj. Vel. kralju, ki so jo vsi navzoči pozdravni z vzklikom: živio! Vojaška godba je zaigrala državno himno. Tudi prva napitnica je veljala najvišjemu poveljniku Nj. Vel. kralju, da so se ovacije spet ponovile. Popoldne bo proslava polka in vojaSko veselje s prav bogatim sporedom, zvečer pa je skupni večer in ples. Atentat pri odkritju italijanskega spomenika Pariz, 28. maja. AA. Včeraj so odkrili na pokopališč« Pere-Laehaisu spomeni« italijanskim dobrovoljcem, padlim za Francijo. Odkritju je prisostvovalo mnogo uglednih francoskih in italij&neikih osebnosti, tako v imenu vlade minister za pokojnine Rivollet, italijanski poslanik v Parizu, predsednik senatnega od'bora za zunanje zadeve Berenger in predsednik francosko-italijanakega odbora. Govorniki so v svojih govorih poudarjali, da je ta spomenik manifestacija francosko-itaH-janstjega zavezništva. Malo pred odtkrit-je»m spomenika je v bližini eksplodirala petarda ln ranila dva paznika, kil §o ju morali prepeljati v bolnico. Tedaj so zagledal' nekega Italijana, Francojo po imenu, ki je bežal. Ker je osumljen, da Je on pripravil atentat so ga aretirali. ski zbornici, te slavil nepristranost s katero je italijanski delegat Aloisi predsedoval v Ženevi odboru za po-saarski plebiscit. Tedaj je g. Barthou dejal, da ni nemogoče, da M Francija in Italija sporazumeta v prisrčen tn lojalen dokončni sporazum. Francosflca diplomacija, zaključuje list. ne bo zanemarila nobenega truda, da pospeši tak sporazum. Ce obstoje razlike jrle-de metod ureditve velikih problemov, ie pa po drag! strani popolno soglasje med obema državama dede cilja, to >e jrjede utrditve miru s polrtičnim redom v Evropi. lemčija in razorožitev Pariz, 28, maja. r. * 1 emps« poroča, da le Hitlerjev emisar Ribbentop, ki se mudi v Rimu, izjavil, da je Nemčija pripravljena sprejeti tako Italijanski kakor angleški razoroži t veni načrt. Če bi Anglija in Francija pristali na Italijanski načrt, bi bila Nemčija priprav-jjena vrniti se v Društvo narodov ki priznati AngHji vsa zažeJjena jamstva glede letalstva. Nadalje ie baje Ribbentop predlagal sestanek Hitlerja z Mus-solini.iem, ki ga je pa predsednik italijanske vlade glede na bližnjo razorožitveno konferenco označil v sedanjem trenutku kot malo primernega. V Ženevi se že zbirajo Paril, 28. maja, AA. Havae poroča! Francoski zunanji minister Barthou, britanski John Simon. turSki Tevflk Ruždi-bcj, sirski poslanik v Parizu PoHrta, francoski mornariški minister Pietri, šef francoskega generalnega štaba general Gamelin in njihovi glavni sodelavci so snoči ob 22. uri odpotovali v Ženevo. Na postaji se je od visokih delegatov na razo roži tron i konferenci poslovilo veliko število francoskih, angleških, grških in turških osebnosti. VaršaTa, 28. maja. AA Zunanji minMrter 2. Beck je odpotoval v Ženevo. Občinske volitve na Poljskem Varšava, 76. maja. Včeraj so se vrtn« občinske volitve v 342 mestih srednjih is jugovzhodnih vojvodstev. V 87 mestih so volitve odgodili, da se stranke sporacumsfo glede vložitve enotne liste na tsrasUu go» spodarakega sodelovanja. Povsod drugod so se volitve izvršile v popolnem redil in miru. GLasovaJo je fiB J 'o vpisanih voHloev. Po najnovejših poročilih so liste vtadnega bloka povsod dosegle vajino. Sleparski manager Američan Joe jacobs, prireditelj boksar-skeg-a m a teh a med Schmelingom in Paoll-nom v Barceloni, je skušal ts dni »kriva* zapustiti Španijo, da mu ne bi bilo treba plaćati 2000 dolarjev davkov od prireditve. Na Spansko-francoski meji pa so ga spoznali in prijeli ter gra odvedli v Barcelono, kjer so gra spravili pod ključ. Cirkus Gleich v konkurau Kolnsko sodišče razglaša loonkurz o pod jetju in imovini cirkuškega ravnatelja Glei chs. Cirkus se je že dolgo boril z eksistenc nimt težavami z znanim cirkuškim podjet' jem Sarrasani, na koncu pa je le postal žr tev gospodarske krize. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2310.96—2822 3: Berlin 1337.36—1348.16. Bruselj 796.91 ć 800.85, Ourih 1108.35—1113.85. Londo 173.0»—174.68 Newyork 3380.50—3406.7f Pariz 224.93—226.06, Praga 141.90—142.7 Trat 289.35—291.75 (premija 28.5%). Av stri Jaki STftnp v privatnem kliringu 9.V do »SLOVENSKI NAROD«, dne 28. maja 1934 Pred is leti na Koroškem Lepa počastitev spomina v bojili na Koroškem pa41Ui junakov Trbovlje, 27. maja. V petek zvečer je priredila tukajšnja Legija koroških borcev v mali dvorani gostilne Forte javno predavanje o bojih pred 15 leti na koroški fronti. Za to predavanje j« vladalo med tukajšnjimi koroškimi borci pa tudi ostalim prebivalstvom veliko zanimanje, kar je pričala številna udelečba, saj je bila dvorana popolnoma zasedena. Predavanje je otvoril predsednik Legije g. dr. Janez Jenšterle, ki je uvodoma omenil, da poteče baš 28. maja 15 let, ko so judoslovanske čete s svojo zmagovito ofenzivo prodrle sovražne pozicije pri Dravogradu, Sk>venjgradcu, na Jezerskem in Ljubelju, ter po lOdnevnem prodiranju zasedle Celovec in Gosposveto. Zato je naša narodna dolžnost, da z današnjim predavanjem obudimo spomine na vse borbe za svobodo slovenskega Korotana, zlasti pa, da se spomnimo pri tej priliki tudi vseh žrtev, ki so padle v teh bojih. Nato je tajnik Legije g. Fran Staude-ger v več kot en o u rn e m izčrpnem predavanju, ki ga je podkrepil s prikazovanjem vsakokratnega položaja na podlagi nalašč za to predavanje prirejene geografske karte, navzočim predočil vse podrobnosti 7 mesečnih krvavih borb od Dravograda do Podkloštra v Zilski dolini. Prikazal je junaški podvig mladega, idealnega junaka Malgaja, ki je že 7. novembra 1918 s svojo pogumno četico zasedel velevažno železniško križišče Dravograd, odtod pa kreni! v Mežiško dolino ki jo je kmalu uredil, nato pa v dveh zaporednih sunkih zasedel Pliberk in preko Lipjice ob Dravi Veliko-vec, odkoder so ga hoteli Nemci že drugi dan z močnimi silami pregnati, toda Mal-gajeva četica je vse napade zmagovito odbila. — Y istem času pa je prodiral pre-. ko Jezerskega. Železne kaplje, Dobrlevasi v Sinčovas kapetan Knez s svojimi dobrovoljci, dne 1. decembra pa je predavatelj zasedel Galicijo pod Obirjem, s čimer je bila vsa Podjuna južno od Drave z Veli-kovcem zasedena po Jugoslovanih. Z vojaško organizacijo in zasedbo Rožne in Zilske doline pa je narodna vlada v Ljubljani poverila generalštabnega kapetana Lavriča, ki je že 19. novembra s približno 60 borci krenil preko Ljubelja v Rož. kjer je takoj brez boja zasedel Bo-rovlje, za kateri odločni čin je bil povišan v generalštabnega majorja. V prvi polovici decembra 19],S pa je krenil preko Podro-žice v gornji Rož in Zilsko dolino kapetan Martičič. s čimer ie bil slovenski Ko-rotan na severu in zapadu zaseden do Podkloštra. — Volksvvehrovske čete pa so v Žili in Rožu organizirale močan napad, ki ga na-c slabotne čete niso mogle zdržati ter so se morale umakniti ob novem 'etu 1919 proti Podrožici na eni in proti Borovnici pri Galiciji odnosno Apačah na drugi strani. S tem smo izgubili ne le Rož in Zilsko dolino, marveč tudi hrabrega in odločnega borca majorja Lavriča, ki je bil v teh bojih težko ranjen — Nemci so sedaj vrgli močne čete proti našim postojankam v Podjuni. zlasti proti Velikovcu, ki pa ga niso mogle zavzeti. — Z nas"e strani se je ob koncu aprila 1919 snovala večja vojaška akcija, s katero naj bi se eventuelno zasedel Celovec in tako onemogočili neprestani izpadi Volkavvehra. Nemci pa so za naše priprave pravočasno zvedeli ter pripravili za obrambo velike rezerve, tako da se je naša ofenzivna akcija ki se je začela 29. maja 1919 že tretji dan izjalovila. Ze 4. maja 1919 so se pričele naše čete pred sovražno premočjo umikati iz zavzetih pozicij v Glinah pri Borovljah ter ob Krki pred Celovcem, toda tudi ob Dravi je bilo nemogoče vzdržati pritisk premočnih volkswehrovskih čet, zato je bil odrejen splošen umik iz Koroške. V Guštanju je junaški Malgaj zbral še enkrat svoje zveste, ko je videl, kako se njegovo delo, ki ga je s toliko ljubeznijo do zibelke slovenstva zapoČel, ruši v prah, kako sovrag osvaja slovensko koroško zemljo in grozi prodreti celo na slovensko štajersko. Toda pri ToUtovrski Slatini ga je doletela strašna smrt, ko mu je lastna ručna granata uničila mlado življenje. — V uLksweIir je prodrla do Dravograda, St. Janža in Slov L;i j gradca, katere kraje je zasedla 5. in o. maja 1^1°. Tedaj pa se je začela za koroško vprašanje zanimati tudi beograjska vlada. Po neuspelih pogajanjih v Celovcu je sklen.la vlada z večjimi vojaškimi silami končno-veljavno zasesti slovensko koroško s Celovcem in Gosposveto. V vsej naglici je bil izdelan ofenzivni načrt, ki je predvideval prodor fronte s 5 odredi in sicer Labud-skim pod generalom Maistrom, koroškim pod general.štabnim polkovnikom Ljubo-mirom Maričem, jezerskim pod komando polkovnika Miienkoviča, Ljubeljskim pod komando polkovnika Tripkoviča in Jeseniškim, ki je kril levo krilo operativne vojske. V tej ofenzivi je nastopilo skupno okrog 10.00 pušk, 270 strojnih pušk in okrog 80 topov. Že prvi dan t. j. 2K. maja 1919 je bila fronta prodrta na vseh odsekih in prehodih preko Karavank, naslednji dan je koroški odred zasede! Pliberk, Ljubeljski, Borovlje in Labudski Labud, 3. junija pa Velikovec. Dne 6. junija pa so zmagovite jugoslovanske čete zasedle Celovec in zgodovinsko Gosposvetsko polje. V tej ofenzivi je bilo skupaj 52 mrtvih in preko 2*M) ranjenih. Vsi boji na Koroškem od preobrata naprej pa so zahtevali preko 150 smrtnih in preko 500 ranjenih. Predavatelj se je spominjal vseh zaslužnih vodilnih borcev, ki so s posebno preudarnostjo. odločnostjo in neustraše-nostjo vodili vse akcije v slovenskem Ko-rotanu, zlasti našega narodnega generala Maistra, poročnika Malgaja, majorja Lavriča, gen. Smiljaniča, njegovega štabnega šefa podpolkovnika Nediča in Vlatka Uzo-rinca, ter vseh komandantov posameznih odredov in polkov, prav posebno zahvalo in neminljiv spomin pa veljaj vsem onim hrabrim oficirjem, podoficirjem in vojakom, ki so v teh zgodovinskih borbah trpeli, krvaveli in žrtvovali svoja mlada življenja za svobode jugoslovanskega Koro-tana. — Predavatelj je končno prečital imena vseh v koroških bojih padlih borcev, ki so jim navzoči zaklicali trikratni »Slava*, nakar je predsednik odredil 1 minutni pietetni molk v počastitev spomina padlih junakov. Zakon o mestih Stališče Zveze mest in Zveze občinskih uslužbencev Narodna skupščina se spet sestane 6. junija 1934. jn prične najbrže takoj obravnavati predlog zakona o mestnih občinah, ki se tiče naših avtonomnih mest Ljubljane, Maribora, Ptuja in Celja. Glede tega prevažnega vprašanja je Zveza mest sklenila, sklicati zborovanje vseh županov, ki bo 1. in 2. junija t. 1. v Beogradu, razen te£a bodo pa te dni v Beogradu zborovali tudi funkcijonarji Zveze vseh organizacij mestnih uslužbencev iz vse kraljevine. Zaradi teh vprašanj je že v petek prišel v Ljubljano član glavne uprave Zveze mest, g. Slobodan Vidaković, ki je obenem predsednik eksekdtive državne zveze organizacij mestnih uslužbencev. V Ljubljani je g. Vidaković konferiral predvsem z županom g. dr. Dinkom Pucem in podžupanom g. prof. Jarcem ter magistratnim direktorjem g. Jančigajem kot predsednikom Zveze organizacij mestnih ulužbencev v Ljubljani, v soboto pa je bila širša konferenca delegatov banovinske organizacije mestnih uslužbencev. Predsednik g. Vidaković je bil tako prijazen, da nam je kot ideolog Zveze mest in vodilni faktor uslužbenskih organizacij dovoli intervvicv, kjer ie podal naslednje izjave o osnovnih načelih in vidikih Zveze mest in Zveze mestnih uslužbencev glede zakona o mestih. O najaktualnejšem vprašanju zakona o mestih je g. Vidaković s kratkimi črtami pojaenil tako-le stališče obeh glavnih organizacij mestnih občin. Kraljevska vlada, ki se zaveda nacionalnega pomena temeljite ureditve naših mest, pravkar zaključuje svoj projekt zakona o mestih, ki bo že te dni prišel pred narodno skupščino. Vladinoga predloga Zveza mest še ni dobila, da bi izrazila svoje mišljenje o njem in zato tudi o njem nismo mogli podrobno razpravljati. V komisiji za izdelavo tega predloga je več zelo aposobnil* strokovnih avtoritet, kakor n. pr. minister g. Predrag Lukić, starešina Zemuna, kakor se sedaj imenuje, reprezentant Zemuna v občinski upravi Beograda, g. N. Fuger i, dr., in upamo, da bo temeljni zakon naših mest, ki so ga sestavili taikr strokovnjaki, tudi dober. Zveza mest kraljevine Jugoslavije je izdelala svoje podrobne načelne predloge za predlog raJcons o mestih in jih je oddala vladi. Jugosloveoaka mesta pledira jo po svoji zvezi za popolno samoupravo. Ta zahteva je socijalna, napredna in opravičena. Današnji mestni avtonomiji se morajo nuditi najširše meje za njeno nemoteno komunalno delo. Novi Časi zahtevajo nove metode: vse komunalno življenje raznoliko in prepleteno z vsemi njegovimi mnogovrstnim manifstacijami, je treba postaviti pod izključno kompetenco mestnih uprav, ki ii j« treba za to dati vse posle upravne oblasti I. stopnje pa do ozivotvo-renja vseh programov na polju socijalne politik© »» evgenike. Mesta nfmajo samo svoje posebne fi-ziognomije v komunalnem smislu, temveč imajo tudi svoio posebno vlogo v življenj« mestnih občin, namreč nacionalno, kulturno in ekonomsko obenem. Gradbe- no-urbanistični problemi, vprašanje javne profilakse, problemi trgovine in industrije, ustanavljanje socijalnih ustanov, oživo-tvorenje višjega in kulturnejšega standarda svojih občanov, z eno besedo celo vrsto življenjskih vprašanj, ki so kakor paj-čevina prepletena v kompliciranem življenju sodobnih mest; vse te oblike javnega življenja mest se pa morejo pravilno razvijati samo v okrilju prave in popolne samouprave. Komunalna samouprava se v načelu lahko izvaja do skrajnih mejn mestne avtonomije in to prav do onih mej, kjer samouprava ne bi prišla v konflikt z državnimi interesi, ki so v celoti nad vsem. Navzlic svoji ogromni praksi in izkušnji na tem polju Še ne poznam primera, da bi se bilo to tudi v resnici dogodilo. Avtonomija je poleg ostalega izredno pomembna tudi z gledišča splošnih državnih interesov; saj je najbolj modra taka državna politika, ki bo prišla naproti konstruktivnim težnjam jugoslovenskih mest. Zajamčena in zavarovana ekonomsko komunalna avtonomija pomeni za vselej tudi v koreninah konec partikularističnih pokretov. »A kaj zahtevate, g. predsednik, da pride razen osnovnih principov široke avtonomije v ta okvirni zakon naših mest?« Iz nobenega dosedanjega zakonskega projekta se ne izraža socialno razumevanje sodobne mestne komunalne politike; namreč to, da so mestne občine take samoupravne institucije, ki so kot rezultante vseh živih ekonomsko ideoloških sil v njeni lokalni skupnosti pozvane v prvi vrati, da izpolnjujejo svoje socialne dolžnosti, obenem pa tud ize eo ipso, da poudarjanje soclajno-komunalnegu delovnega programa pri vseh mestnih občinah z ene strani predoča njihovo esencijalno dolžnost, na drugi strani pa esencijalno pravico njihovih meščanov. Iz takega razumevanja mestne komune se izraza vedno kot logična posledica tudi brezpogojna potreba, da se izvajanje socialno-konrumalnifa dolžnosti napravi s strani mestne uprave z novim zakonom o samooipravi mest za obvezno in da se razen doseelanjih dolžnosti iz prenesenega delokroga naloži mestom tudi dolžnost in vsa stremrjenja sodobne socialne politike. Med najvažnejše obveane socialne dolžnosti mestnih občin morajo biti v zakonu n. pr.: problem pobijanja brezposelnosti. nadalje akcija za aprovteacijo Širokih mas mestnega prebivalstva in pa delo za zgradbo higijenskih in poceni malih stanovanj, nadalje problemi mladinske zaščite, borba proti socialnim boleznim, zlasti proti tuberkulozi in sifilisu. S strahom in bolom v dusi vam moram povedati, da je že 90% mestnih otirok inficiranih s tuberkulozo in da je že 17% t«ah novorojencev inficiranih s tuberkulozo že v pfrvem let« življenja. Ali ni to strasno? Kaj to pomeni za nafto bodočnost? Vendar bodo pa vsi ti socialni in komunalni programi le utopisti««e iluzije ljudi, ki a dobrim namenom, če za njih oži ve- tvoren je ne bodo zajamčeni realni finančni temelj:. Zato se morajo s tem zakonom o mestih reformirati tudi komunalne finance, in sicer ne samo v pogledu njih avtonomije in ne samo pri iskanju socialno pravičnih dohodkov, temveč tudi v pogledu socialno produktivnih izdatkov. Izdelal sem osnovne principe reforme samoupravnih financ in v resnici sem referira! na zadnjem kongresu jugoslovenskih mest v tem prevažnem vprašanju. Občina mora biti regulator družabnega življenja, da ko. likor toliko ublažuje razredne krivice današnje družabne skupnosti in da a fiskalnim okrajenjem kapitalističnega viška vrednosti in profita napravi življenje 'nojih malih in srednjih občanov M>ljse in kuJ. turnejse. Zato se mora breme vzdrževanja sociakK>-kcttnainalne delavnosti prenesti na premožnejše razrede. Komunalne finance morajo bazirati na progresivni obremenitvi bogatih in na oprostitvi ek*i*tenenejra minimum«. Razen tega morajo biti mestnim občinam z zakonom zajamčene stalne državne dotacije za delo iz čisto prenesenega delokroga. Enako važno je tudi vprašanje socialno pravičnega reguliranja položaja mestnih uslužbencev. Komunalna delavnost naših mestnih samouprav- se lahko reformira in regenerira samo s pomočjo sposobnega in delovnega komunalnega u radništva, tako komunalno u radništvo imajo pa občine lahko samo tedaj, če je popolnoma zasigu-rano v materijalnem in moralnem pog-ledv. V imenu 60.000 komunalnih uslužbencev vam lahko rečem, da so temelji delavne občine v prvi vrsti uslužbenstvo s pravico stalnosti, neodvisnosti, zaščitenih dosedanjih pravic, socialne sigurnosti in pre«l vsem s pravico nepremestrjivosti kot o=novnega postulata lokalne samouprave. Plače se mestnim uslužbencem ne smejo zniževati, ker se s tem znižuje z ene strani nivo kvalitete naše komunalne dela\*-nosti, po drugi strani se pa zavira ekonomsko življenje mesta, da nagtopa mrtvilo in hira gospodarstvo ter se znižiije standard samoupravnega uslužbenca izpod eksistenčnega minimuma kulturnega človeka ter fun/kcijonarja, ki so mu poverjene vse manifestacije življenja in tudi zdravja Širokih mas mestnega življa. Ni v interesu družabne gospodarske skupnosti, niti občine niti države, da se tlači življenje mestnih uslužbencev. Jame okrog Ljubljane Ljubljana, 28. maja. Prejeli smo: VeČini "Ljubljančanov je mano, rta se je lansko leto zasipala preješnja jama ob Ijinhartovi ulici z materijalom, ki so ga izkopali iz struge Ljubljanice, kar eo razumljivo vsi odobravali. Zato smo upravičeno pričakovali, da merodajni faktorji v bodoče ne bodo dovolili izkopati pesk;i v mestnem področju, a smo se v tem na žalost bridko zmotila. Afco namreč greš na iaprehod v severni del Ljubljane, opaziš, da dnevno izvažajo precejšnje količine peska iz jam — posebno pa ob novi Vilharjevi cesti, ki so jo zgradili pred tremi leti in ki je stala nekaj stotisočakov. Na nekaterih krajih Je 8—9 m globoka jama oddaljena od omenjene veste komaj še 7 metrov; kaj to pomeni, si lahko vsak sam misli. Ako se bo nadaljevalo v tej smeri, ni izključeno, da se cesta radi težkega tovornega prometa udre, zlasti ob močnejših nalivih. Istotako kopljejo dnevno velike količine peska okrog luSčllnlce riža in zakaj se to dovoljuje, nam nI znano. Na vsak način pa mislimo, da bi morale me-rodajne oblasti vse to prerprečiti, posebno še zato, ker se vedno poudarja, da se bo razvila gradbena delavnost v najbližji bodočnosti v severnem delu Ljubljane. Mnenja smo, da bi biLo mogoče dobavljati ppsek iz Savine struge pri Tomačr-vem. Tako bi se dosegla dva cilja: vršila bi se lokalna regulacija Save in pa okoliški kmetje bi precej zaslužili s prevo zom, kar bi jim v tej gospodarski krizi posebno dobrodošlo. Če bi bili prevozni stroški radi oddaljenosti nekoliko večj;, bi bil na drugi strani pesek cenejši, ker struea reke ni privatna lastnina. Delavski koncertni večer Ljubljana, 28. maja. V soboto napovedani v tej sezoni zadnji delavski prosvetni večer Izmed prireditev, ki jih prirejata »Svoboda« in »Zarja« v Del. zbornici, se je iz posebnih razlogov sprevrgel samo v koncertno prireditev; predavanja in recitacij, ki so na takšnih prireditvah običajne, ni bilo. V primeri s koncem sezone večernih prireditev je bila udeležba še dovolj lepa. Pripravljeni snored ie bil zelo pester in božat vendar ie pa trajal tudi okrnjeni nad dve uri. Z irved'bo so bili ljudje zopet povsem zadovoljni, pri nekaterih točkah pa vprav navdušeni- To ni tisto hladno meščansko občinstvo, ki prihaja na koncerte brez vsakeg-a veselja ter ranpoloženosti, kot da mu ie neprijetna dolžnost uživati duševno hrano; ti Ijudie pa po večini ne morejo obiskovan" drugih prireditev, ki niso prirejene zanj po vsebini in ne po vstopnini, zato nI treba dokazovati, da so potrebni taksni delavski večeri. 2ivab.no razpoloženje je ustvarila godba »Zarja«, ki je zaigrala Stoizevo uverturo »Promenada« tn »Venčck slovanskih narodnih pesmi« v priredbi A. B. Občinstvo se je Jcmaiu ogrelo. Dekliški pevski zbor šentjakobske meščanske šole (nad 50 delic) je sprejelo pri prvi pesmi Še nekoliko rezervirano in tudi deklice niso bile še dovolj rogumne, ker so najbrž nastopile prvič javno, pri naslednjih pesmeah pa je odobravanje nara<šcalo, da so mladim pevkam začela žareti lica. Tudi pevovodinja V. Rudolfova je lahko zadovoljna s prvim uspehom svojega zbora. Sloves delavskih večerov nič ne trpi, da na njih navadno debutirajo nadobudni diletanti, temveč si te erireditve pridobivajo čedalje več prijateljev in imajo res ljudski značaj. Resnejšo umetnostno noto je dal prireditvi nastop okteta Ljubljanskega Zvona. Vendar so pejl priljubMeni pevci Ie najpopularnejše umetne pesmi, ki so aaradi svoje lepote že skoro v kratkem času ponaro-dele. Takšne pesmi bi najbrž prav tako toplo sprejeli na koncertih, kjer se običajno servira sama maziljena umetnost, kot so jih tu. Tud»i na toj prireditvi smo slišali novo skladbo zelo deiavnega delavskega skladatelja Jos. Skorpka »Bilo je nekoč«. Vse njegove stvari so melodične, mehke in daleč od konstruktivnega izumemičenja. Skladbo sta izvajala mlada violinista ob spremljevaniu klavirja. Prvič je tudi nastopil tamburaški »bor Zveze živilskih delavcev; zbor je bil po-jačen s klavirjem in nekakšnim malim j3z-vom, kar jc da'o godbi po>cbno živahen in svojevrsten značaj. Poslušale; so zahteval" ponavljanja poskočnih koraJnic. Ponavljati je pa mora! tudi oktet Ljubljanskega Zvona, ki je nastopil dvakrat- Zelo so se poslušaloi zlasti razvneli ob pe^mi. ki jo je spremljal harmonikar s kromatično harmoniko. Nevaren požar na Rakeku Ogenj jc uničil skedenj oglarja Rupene — Na senu je spal šofer, ki je zgorel Rakek, 28. maja. Smoći je okrog polnoči nastal na Rakeku požar v Bkedmju prodajalca oglja Rupene. V hiijvu je bil ves skedenj v plamenih, saj je bilo tam nakupicenegra precej sena in oslja. Mirne vaSčaoe je zitoi-dil iiz s»pa.nja klic: Gori, pori! Pni so opazili osenj železničarji, ki 8o se vračali z vlakom iz Postojne. Lokomotiva je s sireno dajala signale, hoteč na ogenj opozoriti vašcane. Zaradi moč-tieca vetra je bila velika nevarnost, da se osenj razširi tudi na sosedne hiše, saj je veter nosil ogorke in goreče snope daleč naokrog. Lz gorečega skednja, v katerem so Ru-penovi tudi stanovali, so rešili vse pohištvo. Prav tako so v zadmjam hipu rezili iz skednja tuđi konja in avtomobil, ki ga je imel oeljar za prevažanje osrlja in lesa. Po rimlgem naporu se je domačim ga-eilcean, ki so jim prihiteli na pomoč tudi gasilci z Unca in iz -Ivanjega Sela. po- srećilo ogenj omejiti in preprečiti, da se ni ranairil tudi na drag* poslopja. V dobri uri je bil ogenj pogašen. Požar je zahteval tudi človeško žrtev. Na senu je spal šofer, ki je bil zaposlen pri Rupenu in je bil pri njem šele dva meseca v službi. Ogenj je nesrečneža zalotil v spanju; dim ga je najbrž zadušil in tako je pcistal žru-v plamenov. Morda bi nesrečnega šoferja reaili, toda nihče ni vedel, da spi na senu. Bela drugo jutro je nekdo, ki je brskal po pogorišču, sredi kupa pepela našel popolnoma zoglenelo truplo, ki je, ko so ga po. brali. takoj razpadlo. Tragična smrt mladega simpatičnega šoferja je vzbudila splošno sočutje. Srečo v nesreči je imol domači hla-ipec. ki ga je ogenj tudi zalotil v spanju, a se je še pravočasno rešil. Kako je ogmj nastal, še ni pojasnjeno, domnevajo pa. da je najb-rž kdo Po neprevidnosti vreel v seno cigaretni ogore*. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Ponedel'ek. 28.: Mojster Anton Hit. A. Torek. 29.: Družba. B. Sreda. 30.: Gostovanie pol>kega državnega zavoda za eledaliSko umetnoet rz Varšave. Izven. Znižane cene. * Gojenei poljskega državnega »avoda za gledališko 'jmetnoet pod vodstvom ravnate! ia A. Zelwerowicza gostuje v sredo dne 30. t. m. v naši drami. Po izredno uspeli turneii do celi naši domovini pridejo tjdi v Ljubljano ter nam oodajo svojevrsten poljski večer. Njihov spored sestoji iz dveh d^lov. V prvem delu so deklamacije posameznikov, predvsem pa deklamacije v govornem zboni. Tako bomo prvič slišali v rriginalu Maezkowe fanfare prveea pe5-polka leffii dalje pol jeke poezije Mickie-wicza in Kiplinea. pa tudi par dekjamacij slovenskih in srbohrvatekih avtorjev. Dmuri del pa je posvečen deloma poljski narodni pesmi .deloma pa plastičnim vajam v skupinah in pa znameniti poljeki maznrki. ki jo plešejo v štirih parih v narodnih nošah. Vseh nastopajočih gojencev je nad 50. Začetek večera je točno ob 20. uri v sredo 30. t. m. v ljubljanski drami. Veljajo znižane cene od 20 Din narradol. OPERA. Začetek ob X. Ponedeljek, 28.: Zaprto. Torek, 29.: Zaprto. Sreda. 90.: Katja Kabanova. Sreda Iz Trebnjega — Uradni dan ereekega načelnika v Trebnjem bo v občinski pisarni dne 5. junija ob pol 10. uri. — Nabor. Občina objavlja, da bo rekru-tiranje miadeničev roj. leta 1914 in veeh začasno nesposobnih in nepregledanih letnikov 19(V7 in 1913, dalje rojeni hleta 1903 in onih obveznikov, ki so se prijavili za pre-grled zaradi fizične nesposobnosti za vojaško službo, zaprisega vseh še nezapriaeženih obveznikov in pregled oficirske obleke po sledečem red'j: za občino Dobrniče dne 23. junija ob 7. uri; za občino Mirna isti dan ob 7.3n uri in za občino Trebnje isti dan ob 8. uri. Naslednji dan 24. junija se vrši pregled odnosno nabor za občino Velika Loka ob 7. uri zjutraj. Rekrutovanje se vrši v občinski pisarni v Trebnjem. Vse obveznike opozarja občina na navodila, ki so na vpogled pri pristojnih občinah. Afera inž. Ugrona Ljubljana, 28. maja. Kino Matica skrb! vedno za izpremem-bo. da pridejo na vrsto vsi okusi, in tako smo enoči epet gledali premiero velikega kriminalnega filma >Afera inž. Ugrona<. Silno napeta vsebina obravnava veliko sleparsko afero, ki je pred kakimi desetimi leti razburjala Nemčijo in sploh vso Evropo, ko je šlo za prodajo velikih petrolejskih polj za ogromno vsoto, a polja eo bila tedaj že povsem izčrpana ter brea v«ake vrednosti. Film je pa tudi sedaj aktualen, ko Se danes raaburia Francijo in ves svst afera Staviskega. Film nam namreč alika enake tipe in tudi enako okolje največjih mednarodnih sleparjev, ki delajo z večmi-li jonskim i vsotami, zlasti pa v filmu spoznamo njih sredstva in pomaga««, ki hladnokrvno ubijajo in more, da dosežejo svoj naročeni fim cilj. Inž. UgTon konstatira, da so petrolejsku polja južno-ameriškega drjstva >Arnazonas« popolnoma iaftrpana, obenem pa izve, da direktor Delmonte potuje v Evropo, da bi prodal ničvredno podjetje. Direktor je vzel * seboj njegovo izjavo o ogromni kapaciteti petrolejskih polj, vendar je pa to izjavo inž. U grom naoisal že pred leti in je sedaj že davno zastarela. Na podlagi te zastarele Ugronove izjave ima Delmonte Že sklenjeno oredpogodbo z veliko evroveko družbo, ki je pripravljena plačati 25 milijonov dolarjev. Polja pa hoče kupiti tn*di druga internacionalna družba in med obema družbama se vname naieirastneiši boj. Ugron bi rad preprečil goljufijo in hoče zadržati Delnion-ta, da ne bi zlorabil njegove izjave. Delmonte sklene s transoceanskega parobroda kar z avionom odpotovati v Evropo, acent Godfrev ga pa vrže v morje, akoči v letalo in prispe v Evropo kot Delmonte. 2e Je lažni Delmonte podpisal pogodbo, ki bi pri njej Godbrev zasrali1 100.000 dolarjev, tedaj se pa pojavi UcTon in hoče goljufije razkrinkati. Z1o?Hi»ki agent je ga obtoHJ* policiji Delmontovega jmora, pomočnica agentov Sibila se je pa medtem zaljubila v Ugrona ter ga reši iz rok zločincev, sam pa medtem dobi iz Juine Amerike telegrafsko sliko Delmonte, ki jo predloži v trenutku, ko Godfrey že sprejema 100.000 dolarjev provizije pri Narodni banki. Sijajen prizor, ko se s pomočjo moderne naprave vsa vrata ogromne banke sama od sebe zapro in Godfrev se ujame v sam tre-sor. Ustreli se in Sibila pade v objem Ugrona. Polno dmgib spletk še razburja dalce, da je bila dvorana snoči razpir*-dana. {3 c leirnea KOLEDAR Danea: Ponedeljek, 28. maja, katoličani ; Lev n., JaromiT; pravoslavni: 16. maja. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Afera inžemjerja Ugrona. Ktno Dvor: Boj za pravico. ZKD: »Kraljica srca« ob 14.15 v kirm Matloi. KJno šifcka: Cstbi (Frančiška Craal) JĆ liga: Proslava SOletnice rojstva češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Be-neša ob 20.30 v sejmi dvorani magistrata. DEŽURNE LEKARNE Danea: Mr. Bab ovac. Kongresni trs 13; Hooevar, LJubljana Vil, Celovška cesta 34; TJsrtar, Sv. Petra cesta 78. INOZEMSKE BORZE CuHh. Pari* 20.2960, London 16.66, New Tork 307.50. Bruselj 71.80, Milan 2«.lfc. Madrid 42.10, Amsterdam 208.50, Berlin 120.go, Dunaj 67.35, Prasa 12.81, Varšava. 66.06, Bukarešta 3.06. &x&€>d situ Stanovalci rdeče mestne hiše so lahke zastran zdravja brez skrbi. Posebno tuberkuloze se ni treba nobenemu bati% ker s\ bodo pljuča na komunalne stroške pošte no impregnirali. Včeraj so pn imeli za na meček še brezplačno senzacijo. Na vse zgodaj zjutraj so preindno odmašili nosove in poskusili odpreti okna. če je zunaj kaj čistega zraka. Pa so kar ostrmeli. Severne zahodne trakte je bil namreč objel plin v taki množini, da je ljudem kar sapo jemalo. Prva njihova misel je bila seveda, da je počila glavna plinska cev, ali pa da se je pripetilo se kaj hujšega. In brž j*~ skrbni hišnik odredil, naj takoj zapro ose plinovode, dokler ne pridejo uslužbenci mestne plinarne pogledat, kje je počila cev. In res je kmalu prišel uslužbenec iz plinarne, pa je kot strokovnjak samo malo poduhal in izjavil: »Nič hudega ne bo, to ni naš plin!« Stranke so ga skrbno povpraševale, kaj bi utegnilo biti; pa jim je gospod končno pojasnil, da plin ne uhaja iz počene cevi, temveč iz Ljubljanice in sicer zato, ker so vzeli Gradaščici pravico naravne poti in jo prisilili, da teče pod zemljo. Pri ient peterskem mostu prihrumi na površje, o*' tega mostu pa tja doli do jubilejnega p.. pritiska na vso moč na kanalske jamske pline, ki ne osrečujejo samo severne stran: rdeče hiše, temveč vso okolico. Vračamo se torej v one dobre stare ča se, ko so okoliški kmetje vozili po mestu v sodih naravna gnojila, brezplačne darov meščanov. Zdaj je pa prišla nad nas Sc hujša kazen — jamski plin. Iz Ptuja — Zaprisega rekrutov, 3l). t. in. s»e js vršila na dvorišču tukajšnje vojašnice svečana zaprisega rekrutov. Cerkvene obrede je opravil za katoličane kapucin tukajšnjega kapucinskega samostana, za pravoslavne pa prota Trbojovič iz Maribora, Pri svečanostih je sodelovala vojaika godba iz Maribora. Po obredih je imel na vojake nagovor komandant major Manojlovič. Mestnega župana je zastopal ma^istratni' ravnatelj p. Zavadlal. politično obbst pa p. Rozman. Sokola in ostala narodna društva so zastopali fig- dr. Šalamun, Burger in Koniac. Zvečer se je vršil v prostorih oficirske čitalnice koncert vojaške godbe, po koncertu pa zelo dobro obiskan družabn: večer. — Svinjski sejem. zadnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 230 prasce* in 104 svinje. Prodanih je bilo vsejtt 1^4 rilcev. Cena debelim svinjam ic bila 7.—, pol-debelim Din 6.—, prolenki pa po Din 5.— za kg žive teže. Prasce so prodajali po Din 100.— do 150.— komad Čuvajmo naš Jadran! tev 119 'SLOVENSKI NAROD«, dne 38. maja 1934 Stran 3. DANES SENZAC1JONAJLNJ VELKF1LM Afera inženjerja Ugrona To je., film, kakršnega pri naa ie nismo videli. Afera, o kateri govori svet. PAUL HARTMAN PETER LORRE PAUL KEMP KUTNI KINO MATICA Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer DNEVNE VESTI Janačkova »Katja Kabanova" na našem odru Nova moderna opera je z go. Gjungjenćevo dosegla popoln uspeh — Važno ia posetnike letošnjega ljubljanskega spomladanskega vele*ejma. Po- •etniki velesejma imajo 50 popusta na železnicah. Za izrabo tega popusta je izdali železniška uprava posebne železniške izkaznice, ki jih izdajajo blagajne veeh železniških postaj po 5 Din za komad. Vsak početnik kupi na odhodni postaji tako železniško izkaznico za 5 Din in celo vozno karto do Ljubljane. Številko vozne karte \ se postajna blagajna v železniško izkaznico in isto žigosa. Upra\a velesejma potrdi obiskovalcu v železniško izkaznico obu-k veie-sejma. Na povratku žigosa železniško izkaznico še blagajna ljubljanske pootaje, nakar velja vozna karta za brezplačen povra-tek po isti ali krajši poti. Železniška izkaznica brez potrdila o obisku velesejma za brezplačen povratek ni veljavna. Popust velja za dopotovanje v Ljubljano od 28. maja do 10. fjnija zakljur-no. za povratek pa od 30. maja do 12. yj>niia zaključno. — Poroka priznanega umetnika. Včeraj se je poročil naš znani akad. slikar g. Božidar J a k a c z gdč, Tatjano G u n-d r u m. za pričo je bil pa Tone Kralj, ki je pravkar v Jakopičevem paviljonu otvoril razstavo svojih del. Po poroki odide g. Jakac s svojo ženo na daljše študijsko potovanje v Italijo. Mladima poro-čencema želimo obilo Breče! — Kongres arhitektov in inženjerjev v Zagrebu. Včeraj se je v Zagrebu pričel Kongres arhitektov in inženjerjev iz \&e države. Na kongresu so razpravljali o vseh aktualnih vprašanjih, v glavnem je pa večina govornikov zahtevala, da se zviša stale« civilnih inženjerjev, ki jih je doadaj samo 700. Danes si bodo inženjerji ogledali razne zanimivosti in tehnične naprave mesta, nato pa napravijo iziet z avtobusi v Sisak, manjša skupiua pa na sljeme. — Tihotapstvo na severni meji. Maribor j*> menda središčo jugoslovanskega tihotapstva. Ves saharin, kresilni kamni, cigaretni papir in nežigosane igralne karte, ki gf razjpečavajo po Jugoslaviji, so vtihotapljene preko severne meje. V Mariboru ima več velepodjetnih tihotapcev svojo centralo. Oblasti se zelo trudijo, da bi prišle tem »grosistom« na sled. kar je pa zelo težko. Tihotapci, ki jih primejo na severni meji. običajno nočejo izdati onih. ki jih pošiljajo na ta nevarni posel, večkrat je pa res, da ne vedo za koga »delajo«. Zdaj so oblasti sklenile, da bodo zvišale zaporno Kazen na tri leta ječe, kajti tihotapci se raje puste leto dni zapreti, kakor da bi plačali kazen, oziroma denarno globo. Lani so na severni meji prijeli 125 »tihotapcev, od katerih je pa samo 30 piačalo kazen. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stalno, deloma oblačno vreme. Včeraj je deževalo po vseh krajih naše države. Najvišja temiperatura je znašala v Beogradu in Skoplju 27, v Splitu 28, v Zacrebu 14. v Ljubljani 13.4. v Mariboru 10.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7*7.S, temperatura je znašala 5. — Tragična nesreča Slovenca na Dunaju. V petek ponoči se je na Dunaju smrtno ponesrečil 471etni Slovenec Anton Plot. strojni obratovodja na vlačilcu »Vukovar«, ki je last donavske paraplovne nrua.-e. Pa mik je bil zasidran ob obrežju in Plot je ponoči napravil inspekcijski obhod. Ko se je na krovu nagnil čez ograjo, je najbrž izgubil ravnotežje in strmoglavil v vodo. Mornarji so culi, kako je nekaj pljusknllo v vodo in so takoj pričeli z reševalno akcijo, k i je pa ostala brez uspeha. V soboto zjutraj so našli truplo nesrečnega častnika zapleteno v verigo sidra. — Dve nesreči. Brneet K obal, natakar nrez posla. *e J© peljal z motorjem na Gorenjsko, na povratku je pa pri Kranju na spolzkih tleh padel ln se občutno pobil na glavi. Moral je v bolnico, kamor ; so prepeljali včeraj tudi posestnika Antona Vavpotiča iz Sipodnjih Pavlovč. kateremu so se splasili voli in je padel pod voz Mož je dobil težje notranje po§Kod-be. SAMO šE DANES Ken Mavnard v senzacionalnem filmu BOJ ZA PRAVICO ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 4., 7 M in 9'4 Cene 4.50 in 6.50 Din — Našega kmeta, steber gospodarstva naše države, je kriza najbolj prizadela. Cena kmečkim pridelkom je padla tako nisko, da m« ni plačan trud, ki ga je vložil v obdelavo zemlje, rejo živine in gozd. Delo kmeta je trdo. Pomagal si bo le na ta način, da racijonalizira orodja, ki mu ob manjšem trudu in stroških omogočijo večjo produkcijo. Našega kmečkega gospodarja je treba opozarjati na nove pridobitve na tem poprisču. Na letošnjem spomladanskem ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 10. junija bodo razstav. Ijeni najrazličnejši poljdelski stroji in orodje najnovejših konstrukcij. Stroji bodo v obratu, gonjeni z električno, parno, bencinsko in ročno *ilo. V interesu vsakega kmetskega gospodarja je, da si ogleda to razstavo. — Repln, znameniti umetnik, na ruski raistavi. Na Finskem Sivi sin 6lovitega ruskega umetnika in profesorja na akademiji umetnosti llje Repiria, Jurij Repin. G. Jurij Rerpin je ravnotako umetnik kot njegov oče in s tem duševni naslednik svojega slavnega očeta. Radevolje se je odsval vabilu društva, ki prireja rusko razstavo na letošnjem ljubljanskem vele-sejmu v času od 30. maia do 10. junija \* paviljonu »K« ter je poslal na razstavo l del svojeea očeta In 4 svoja dela. — Tino Patiera se mora vrniti k ave-\i ženi. Senat za ločitve v Novem Sadu je te dni raspravlja! o zanimivi tožbi znamenit« berlinske peVke Erike von Thell- mann. ki toži našega rojaka, znamenitega tenorista Tino Patiero zaradi nezvestobe. Sodišče je pozvalo tenorista, da se v teku 15 dmi vrne k svoji ženi, v nasprotnem primeru bo pa moral nositi vse stroške razprave in vzeti tudi nase za-konsKe posledice. Kakor poročajo novo-sad^fci listi, prispe Patiera prihodnje dni v/Novi Sad, da bo uredil zadevo, ki je dvignila mnogo prahu. Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti želodčne motnje, zasta-janje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniške strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franc Josefova« grenčica colo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. IZ L*Uaftt»ai1i£ —Ij Svečanostne prireditve ob priliki 25letnice Sokola II. v Ljubljani otvorijo jutri ob 20.30 Sentjakobčanl z Jurčičevim »Desetim bratom«. Ta lepa narodna igra je še danes tako živa kot pri nje:ie>m rojstvu, šeut.jakotčani jo igrajo v Kle-metičičcvi dramatizaciji. Pri prt Istavi sodelujejo skoro vsi člani šentjakobskega gledališča, ki so po veliki večini tudi člani S"ko]*kega društva Ljubljana II. Poleg imenovanih sodelujejo izorani člani Ljubljanskega Zvona, ki spremljajo dejanje z najletpšimi narodnimi pesmami. Cisti dobiček te predstave gre društvu za zgradbo sokolskega doma na Prulah, zato vabimo cenjeno občinstvo, da napoLni dvorano do zadnjega kotička. Vstopnice se dobe v trgovinah Milko Kr&pež na Jurčičevem trgu in Matku Pogačniku na Kongresnem trgu. ter jutri od 10. do 12. in od 15. do 17. pri blagajni v T. nad. Mestnega doma. —lj Krajevna '»rcanizariia JNS za Kra-kovo-Trnovo priredi članski sestanek dne 30 t. m. ob 8. uri v gostilni pri ">Koscu<, Pot na Rakovo Jelšo št. 1. Poročal bo g. dr Cepudep in drugi. —Ij Fotografska razstava v Ljubljani je bila že dozdaj prav riobro obiskana in splošna sodba vseh obiskovalcev je, da je tehnično izvrstno organizirana, a razstavljena so tudi dela svetovne kakovosti. Ker je vodstvo fotografske razstave prejelo že več pisem z dežele, naj bi razstavo podaljšalo do velesejma, ko je tudi na železnici znižana v ozn in a. se je razstavni odbor odločil, da podaljša razstavo do 10. junija. —Ij Bežigrajska šola se je že začela dvigati iz gramozne jame. Zbetenirali so zidovje prve kleti in pripravil j opaž za železobetonske plošče. Zidovje telovadnice, ki bo tudi v jami, pa še betonirajo. Stanovanjskega trakta, ki ne bo stal v jami. še niso začeli graditi. V jami je še vedno mnogo stanovanjskih barak, ki jih ne morejo odstraniti tako hitro, kot so misMli. OPOZARJAMO VSE, ki potujejo od 30. maja do 10. junija v Ljubljano na velesejem, da pri kupovanju vozne karte ne pozabijo nabaviti si tudi železniško izkaznico za polovično voznino. Te izkaznice prodajajo blagajne vseh železniških postaj po Din 5.—. —Ij Na ljubljanskem tramvaju veljajo od 30. maja do 10. junija sledeče znižane vozne cene: za direktne vožnje 1 Din, xa vožnje s prestopom 1.50 Din, za št. Vid (preko remize) Din 2. Pravico do teh znižanih cen ima vsakido, ki se izkaže s permanentno legitimacijo XIV. ljubljanskega velesejma. —Ij Reklamni korzo. Ker namerava uprava ljubljanskega velesejma prirediti »Reklamni korzo« za časa velesejma v čim večjem obsegu, je podaljšan rok za prijav« do vključno 30. maja. Zato pozivamo vse interesenete, da se nemudoma priglase pri upravi velesejma, da se dokončajo priprave in sestavi spored. Korzo se bo oh dovoljni udeležbi vršil 3. in 10. junija v dopoldanskih urah po glavnih ljubljanskih ulicah in po prostoru velesejma. —Ij O zgodovinskem razvoju avbe in peče ter narodnih vezenin sploh bo govoril jutri ob 16. urednik Ante Gaber na razstavi ženskih ročnih del v muzeju. Ker o teh vprašanjih naše narodne noše in umetnosti splošno vladajo napačni pojmi, obisk toplo priporočamo. —Ij Čuvajmo gozdove! Dne 5. aprila je nastal na Rožniku gozdni požar, zane-ten po vsej priliki po neprevidnem kadilcu, ki je vrgel ogorek cigarete v »uho listje in ta-ko povzročil ogenj. Mestno na-čelstvo opozarja na veliko nevarnost požarov, ki nastanejo zaradi lahkomiselnosti kadilcev, ki brez ozira na eventuelno škodo mečejo proč ogorke cigaret in ogražajo gozdne nasade. Tako postopanje je prepovedano po gozdnem zakonu in mestno načelstvo bo vsakogar, ki bi ee pregrešil zoper varnost gozdnih nasadov, najstrožje kaznovalo in ga v težjih primerih eventuelno ovadilo tudi sodišču. Priporočamo občinstvu varstvo mestnih gozdov s prošnjo, da ovadi mestnemu na-čelstvu vsako početje, ki bi ogražalo naše lepe gozdove. —Ij Dimnik se je vnel. V soboto so bili gasilci pozvani v Metelkovo ulico G, kjer je nastal majhen oeenj na podstreš ju Vnel se je tram. ki stoji tesno poleg dimnika. Gasilci so šli tja z orodnim vozom in so morali razbiti približno en kvadratni meter stropa, da so ogenj zadušili Skoda ni velika. —Ij Pri vlomu ztsačena. Ponoči sta vlomila dva mladeniča v manufakturno trgovino Pirnat na Sv. Petra cesti in si pripravila nekaj blaga, da ga odneseta. Pr: posiu sta pa bila fanta zasačena :n prepeljana na policijo. Bila sta to dijaka L in P. iz Ljubljane. Posledice seveda ne bodo prijetne. —Ij Ljubka filmska o pare ta. Danes ob ! 14.16 zadnja predstava ljubke flilmefce operete »Kraljica srca«, v kateri poje slavna pevka berlinske opere Gita Alpar Ta film se odlikuje po izredno lepem petju in dovršeni igri. Kdor hoče lepe za-bave in pevskega užitka naj ne zamud: današnje predstave ZKD. — Prihodnji program ZKD je nadvse zabavna burka »štorklja itrajkac, v kateri igra glavno vlogo slavni kamiK Siegfried Arno. Predstava bo v sredo ob pol 3. popoldne. —Ij Dr. Janko Hatner, specijalist za ušesne boleani, nos in grlo, od danes naprej začasno ne ordinira. Iz Maribora — Lepi uspehi gasilcev pri izpitu. V nedeljo dopoldne je s prav lepim uspehom prestalo izkušnjo 14 novih gasilcev. Pred izpitno komisijo, kateri je predsedoval poveljnik gasilcev g. Benedičič, so kandidati polagali najprej teoretični izpit, nakar so vsi odšli na prosto k objektom stavbnika Na&simbenija v Smetanovi ulici, kjer je sledila praktična preizikušmja. Asjpiranti so inscenirali napad na omenjene objekte z mestnim in podeželskim vozom, M agi ni sovo lestv0 ter veliko tur-(bino. Zanimive vaje. ki so pokazale veliko spretnost novih gasilcev, so si ogledali med drugim tudi predsednik gasilske in reševalne postaje višji državni pravdnik g. dr. Jaačič, župni starešina mariborskega sreza levi breg g. Srečknico in k Sv. Arhu. Na črti Ruše - čan-der - Afpniea - Sv. Areh je že 700 m ceste dograjene. Cesto gradi občina s pomočjo podipor banovine, sreskega cestnega odbora in javnih fondov. Pri delu je zaposlenih 45 domačih brezposelnih. — Karambol kolesarjev. V soboto popoldne je kolesarila po Aleksandrovi cesti proti gl. kolodvoni tovarniška delavka Marija Kolaričeva. Od nasprotne strani je pa privozil z veliko brzino neanani kolesar in se zaletel v kolo Kolaričeve. ki je padla na cestni tlak in se občutno poškodovala. Neprevidni kolesar, ki je povzročil nesrečo, je brezobeoirno odtorzel v mesto. — Gluhonemi uiel Iz mastne oakrb- nišnlce. V petek je neznanokam pobegnil Iz mestne oskrbnišnlce v Strossmaverjevi ulici 701etni gJuhonemd Jurij Lešiček, ki je bil šele pTed tremi meseci oddan v ta zavod. S seboj je odmesei tudi srajco in spodnje hlače ter tako povzročil 80 Din šikode. — Tatvina kolesa. Preteklo soboto je nekdo ukradel ispred hiše v Gregorčičevi ulici Inž. Stanku Selišrku kolo znamke »Stevr«. Cnno plesikano kolo ima evid. št. 19.202 in je vredno 1200 Din. — Razbil šipo električne ure ter zbežal. V soboto dopoldne se je pripeljal Blatni deček s kolesom na Glavni trg. Deček je kolo tako nerodno prislonil k stolpu električne ure na Glavnem trgu, da je razbil šipo. Ves prestrašen je fantič zasedel kolo ter zbežal preko drž. mosta. Iz Celja _c Sreska skupščina J*s r Celju, freska organizacija JNS za celjski srez bo imela redno letno skupščino v sredo dne 30. t. m. ob 14. v mali dvorani Celjskeea doma v CelrJ. Na dnevnem redu je poročilo predsednika 2. dr. Erneeta Kalana, volitev sre-skepa odbora, volitev delegatov za strankin koneree. poročilo narodnega poslanca gosp. Ivana prekorška, poročilo člana banovin-skesa srveta c- dr. Alojzija Goričana, debata in slučajnosti. Člani areske 6kupine »o vsi predsedniki, podpredsedniki in tajniki občinskih organizacij JNS v erezu, po!p2 njih pa delegati, izvoljeni od obcins.kih organizacij po členu 13. točki 4. statuta. Ker so bila vabila poslana le občinskim organizacijam in ne posameznim delegatom, naj vodstva občinskih organizacij nemudoma obvestijo vse delegate, da ee zbora zanesljivo udeleže. Zaradi važnosti dnevnega reda je udeležba vseh delegatov obvezna. —c Šolski nastopi gojencev Glasbene Matice bodo zaključeni v torek dne 29. t. m. zvečer s komornim večerom, ki se prične ob 19.30 v Mestnem gledališču. Na sporedu so klavirski trio, klavirske solo točke, dva godalna kvarteta in Havdnova otroška simfonija. Ves spored bodo izvajali sami gojenci. Vstop rost, —c SK Celje : vojaški team. Danes, v ponedeljek ob 17.30 se bo pričela na Glaziji zanimiva trening tekma med SK Celjem in vojaškim teamom 30. p. p. Tekmo bo sodil g. Adolf Presinger. V nedeljo dne 27. t. m. so bile v Celi J zaradi deževja in slabega terena odpovedane vse športne prireditve. Tragična smrt petletne deklice Kamnik. 27. maia. Mala Ivanka Vrhovnika z Rakovnika pri Kamniku ?e sla v soboto popoldne nabirnt cvetlice na travnik, ki meji na prekop mad tovarno Titan in elektrarno na Duplici Otrok ie, nič hudega eliteč, trgal rožice prav ob robu prekopa in nesreča je hotela, da je deklica zdrknila v globoko in deročo vodo. i« katere se ni mogla rešiti. Ker ni bilo nikogar blizu in tudi nihče ni slišal njenih klicev na pomoč, ie mala Ivanka, ki ie bila stara šele pet let, utonila. Truplo ie našel strojnik elektrarne ob grabljab. Ljubljana, 28. maja. Nepozabni Boris Put jata, naš veliki igralec, režiser in dramatski učitelj, mi je večkrat tožil, da mu ni mogoče dobiti zbranih dram A. N. Ostrovskega, češ. da bi bile izredno obogačenje našega dramskega repertoarja. Zakaj ni Put jata uprizoril Ostrovskega drame >Nevihta*, ki leži v slovenskem prevodu že od prevrata v dramskem arhivu, se ne spominjam več. Ali zdaj smo dobili >NevihtoNevih.te«. ki ima kot opera naslov >Katja Kabanova* po glavni, osrednji, edino dramatično se razvijajoči osebi, bi morala biti že v našem Češkem tednu, a se je zavlekla zaradi obolelosti solista in drugih zadržkov. V soboto spvečer pa smo jo sprejeli z radostnim navdušenjem kot nov dokaz genijalnosti Leosa Janač-ka, če&koslovaskega modernega glasbenika čisto slovanske invencije, povsem originalnega umetnika 6očnih narodnih melodij in svojskih harmonij ter čudovitega mojstra orkestracije, bujnega liričnoeti, barvitosti in občutij. Načelo Janačkovo, da sta melodična in ritmična linija žive ljudske govorice v svoji nemirnosti in osebni izpremenljivo-sti najbolj učinkovit in dramatičen faktor v operi, je kakor v njegovi 2-Jenufi« v bistvu ohranjen tudi v -^Katji Kabanovi«. Vse osebe pojo kakor bd govorile ali govore kakor bi pele. in le Kudrjas. zaljubljeni učitelj, zapoje na sestanku v mesečni noči som in končno z ljubljenko Barbaro dvoje zaokroženih, čisto ljudskih pesmic ljubko porednega značaja. In Volga, krasna in mogočna reka, ki š\nni in buči skozd vse dejanje, zapoje končno kakor strašen demon, vabeč in kličoč nesrečnico Katjo v svoj smrtni objem. Kakor »Jenufa« je >Katja« žrtev hrepenenja po sreči: ali Jenufa ja zdrava, močna v svoji strasti in se prebori preko katastrofe do cilja; Katja pa je bolna v svojem hrepenenju, prenapeta in nedosledna, ker je nedostaje moči. Saj sta ji vso moč ubila hudobna mačeha in zaničljivi slabič — mož; ubita Se po lastni temni strasti, po zaničevanju ljudstva, po hiterskem ke-sanju in obupu nad svojim grehom, zbeži v valove Volge, ki teče mirno dalje. In kakor »Jenufa« je »Katja« nasla v gospej Ggjungjenčevi interpretko najsilnejšega vtiska, najverjetnejšega občutka. Tri osebe stoje v ospredju vse te drame bolesti, zlobe in teme: mlada ženica Katja, njen dobri, a strahopetno nesamosvoj mož Tihon in trgovčeva vdova Marfa, tipična tašča najgrše vrste. Poleg teh sta vedra, smela in odločna dva srečna zaljubljenca. Barbara, rejenka pri Kabanovih, in učitelj Kudrjaš. zdrav fant po božji volji. Veselo se ljubita in končno pobegneta iz sveta hudobije, neumnosti in brezsrčne moralnosti v Moskvo v novo. svobodno življenje. Nič se njima bati bodočnosti, saj je učitelj Kudrjaš tudi kemik in mehanik. Kot zastopnika filistroznosti. sirovosti in Da ne bo več smrdelo Ljubljana, 28. maja. V Ljubljani imamo tudi Jadransko oba lo in vsi to dobro vemo. čeprav Še nismo tam izmenjali uličnih napisov. To je naše najlepše eprehaialisce, ki ima zdaj že svetoven sloves. Meščani zdaj več ne mislijo na mene, saj uživajo vse čare rivijere na domači obali. Zrak je tako blag, nasičen s finimi parami in južnimi dišavami, da je obala vedno polna sprehajalcev. No, zadnje čase so nekateri začeli ugotavljati, da tu di5i. nego emrdi. Govorilo se je tudi neka i o higijeni in o nekakšnih problemih, ki se jim ne moremo posvečati s svojimi nosovi K sreči pa nasa Jadranska obala ni prizadeta in ne okrnjena, vse leto bomo lahko brez ©krbi uživali, kar so nam naklonili dobri bogovi. Vendar so te dni resili problem. Rekli so, da ne bo več smrdelo in da tudi higijena ne bo več tako sramežljivo zatiskala oči- Napravili so načit in ga uresničili; Ljubljanici naj priskoči na pomoč nedolžna Gradaščica, naj rine stoječo gnojnico, ki trdovratno stoji v Ljubljanici skoraj 2 km daleč, naprej proti Bizoviku, da pericam ne bo treba več rabiti mila. Pot, ki naj po nj' GradaŠčica pojde rinit gnojnico, so kmalj našli, in sicer levi glavni kanal ob Ljubljanici. Napeljali so vodo vanj od jezu Grfr daščice v Trnovem in zdaj je stvar resen: G tj daščica res teče po kanalu z nesnig > vred, ki se nabira v njem, do šentpetrskega mosta, kjer se izliva v strugo. Gnojnica etoji v strugi, ker ne more teči naprej zaradi močnega toka Gruberjevega prekopa, ki tišči ob ustju vodo nazaj po zaprti Ljub-ljaničini strugi. Gnojnica nima takšnega pritiska, da bi lahko odrivala toliko tok iz Griberjevega prekopa ter da bi ne zastajala. Pa so računali, da bo nesnagi dal pritisk močnejši pritok po glavnem kanaiu, ki bi naj hkrati redčil gnojnico. Toda ubogi kanalček ne more ustrahovati močne struge Gruberjevega prekopa. Zdi se. da je edini učinek močnejšega pritoka po kanalu, da se ie nekoliHo zvišala gladina gnojnice, ki zaradi tega nastopa še malo višie proti sredini mesta ob jubilejnem mostu. Tako je torej problemček posrečeno resen in kar se smradu tiče, lahko 'jpamo povsem zanesljivo, da bo še smrdelo. Na Jadranski obali se bomo torej lahko vadili v protiplinski vojni vse leto in vzcvetela bo industriia plinskih mask. Pred otvoritvijo strelišča v Hrastniku Hrastnik, 28. maja. Poldrugo leto poteka, odkar je bila v Hrastniku osnovana savezna streljačka družina Hrastnik-Dol. predno ji je bilo omogočeno, da si zgradi lastno in urejeno strelišče. Ker v lanski poslovni dobi ni bilo pričakovati od nikoder nikake podpore, lastnih sredstev pa družina še ni imela, je nekaj najbolj vnetih članov samo prijelo za delo in uredilo ra^ilno strelišče, o katerem pa je bilo takoj jasno da ne bo obstojalo vec kot do konca sezone. Na letošnjem občnem zboru pa se je pokazala resna volja članstva, da mora družina čimpreje priti do s'gurneckoro dokončam«, lepa in solidna lesena zgradba namenjena strelcem, je zadosti prostorna, ravno tako o<\ so zakloni napravljeni iz masivnegt betona in dovolj globoki, da bo vsakdo varen pred še tako besnim streljanjem. V nedeljo 3. junija bo strelaki praznik hrastniške kotline, ko bo otvorjeno strelišče in izročeno svojemu namenu. 2al, da so se vsa materijalna sredstva, s katerimi je družina razpolagala, porabila za gradbo strelišča, kljub temu pa vabimo vse strelce okoliških družin, da se udeleže otvoritve, čeprav bo brez vsakih nagrad. Z izgraditvijo strelišča pa je družini zasiguran lep razvoj in napredek, ne samo poedincev. temveč tudi celote. Z otvoritvijo strelišča bo šele dosežen prvi namen ustanovitve družine, a to je, da vzgoja pogumne in izborne strelce ter hrabre branitelje domovine, naroda in kralja. Kartografska razstava na velesejmu Ljubljana, 28. maja. Zopet nekaj povsem novega na ljubljanskem velesejmu, nekaj pouiftnega in zanimivega. Ta razstava nam bo prikazala vsa dela in priprave, ki so potrebne pred tiskom geografske karte. Videli bomo vse pripomočke, ki so potrebni za tisk karte in tudi vse načine tieka karte. Poljudno bodo prikazane terenske oblike s pripadajočimi risbami, da bo lajiku mogoče primerjati terenske oblike karte. Konvencionalni snaki bori o ravno tako predočeni z odgovarjajočimi slikami. Poljudno bo prikazano terestriono kakor tudi avijonsko fotogrametično snimanje terena ter izraba teh fotografskih posnetkov za izdelavo kart. Videli bomo, da je ta način enemania terena ravno tako točen kot starejši način z dolgotrajnim merjenjem. Razveseljivo je dejstvo, da ao se poleg drugih inozemskih kartotrraieklh inatitiicrij najbolj odzvali instituti slovanskih držav. Častno bo zastopan z bogatim materijalom naš Vojnorgeografeki institut v Beogradu s kartami historične vrednosti, kakor tudi z raznimi izdajami kart naše kraljevine. Starost kart historične vrednosti, ki jih ie zbral prireditveni odbor, sega do Wa 1500 nazaj, tako da nam bo rnogoČe vidsti vse načine izdelave kart od na^primitivnei-šega do najmodernejšega. V majhnem oddelku pod naslovom »Karta kot propagandno sredstvo« pa ' bodo vzbujale pozornost a svojimi živimi barvami propagandne karte naših in inozemskih tujsko-prometnih institucij. Anglež hi Skot Anglež s« norčuje H §kota, da ie zjutraj v juhi oves, dočim krmijo Angleži z o vsem konje. — Dobro, — odgovori Skot, — rata imate Angleži izborne konje, mi Šfcoti pa izborne ftudi. Pristopof** k „Vodnikovi družbi" jtran 4. 10». 119 Sreda 30. maia: otvoritev XIV. ljubljanskega veleteima Zelesaiifca izkaznica za POLOVIČNO VOZNINO se dobi pri blagajnah vseh železniških posta} ia velja Din 5.—• Sejemska legitimacija opravičuje na znižano voznino na tramvaju. Ponson du Terrail: 32 Lepa Židovka Roman Ta čas so se vojaki razkropili po hiši in jo začeli skrbno preiskovati. Upali so, da najdejo Saro. Našli pa niso ničesar. Našli niso niti tajne sobice, niti skritih rx>dzernniih rovov, vodečih iz hiše. Ko se je poveljnik povešene glave pripravljal k odhodu, se ie Glodion ironično nasmehnil, rekoč: — Gospod, prepozno ste priSli, ker je tiček že davno odletel. Vojaki so odvedli Samuela in v zidovi hiši so ostali samo trije ranjenci s Clodionom. XVII. SEVRESKA VAZA Grof de Coarasse je dobil v spopadu več ran in izgubil je mnogo krvi. Sara mu je izprala rane in jih namazala z nekim posebnim balzamom, da bi se mu hitreje zacelile. In res je raaiencu kmalu odleglo tako, da so se mu začele moči vračati. Samuelova aretacija je hudo zadela ranjenca in njegovega strežaja. Chevalier de Beausejour in brat občinskega svetnika sta ležala skupaj na drugem koncu dvorane in torej nista mogla slišati, kako sta se Clodion in Coarasse tiho pogovarjala. Clodion ie dejal: — Ubogi -prijatelj, zdi se mi, da sva zabredla v vrsto nezgod, ki jim ni videti konca. — Nai se zgodi k rkoli, — >e odgo-vori«! Coarasse. — Najbrž naju čaka to, — je nadaljeval Clodion. da naju morda že zju-tmj prepeljejo v trdnjavo Ha ali pa celo v grad Trompette. — Mene morda res odpeljejo. — Mene tudi — je pripomnil Clodion. — Vas težko, dragi prijatelj, ker vzamete pot pod noge. — In potem? — Tiho pobegnete. — Kaj se vam meša. Coarasse? — Zakaj? — Ker ste mogli le za hip pomisliti, da vas zapustim. — Zdi se mi, — je nadaljeval potomec kralija Henrika, — da ne boste mogli preprečiti, da vržejo v ječo tudi mene, če pridete v njo vi. — Seveda ne, toda lahko vam bom v ječi stre gel. — Pasja noga! Vidam, da ste plemič od pete do glave. — Vas kai boh? — Skoraj nič. — Čutite slabost? — Še malo prej nisem imel nobene moči, zdaj pa že čutim, da bi mogel hoditi, če bi bil ra nogah. — Res? — In plesati tudi. — Glej, glej, — se je zasmejal Clodion. — Če je tako, zakaj bi ne pobegnila prej. predno pridek) vojaki po naju? — Tudi jaz mislim tako. — je pritrdil Coarasse. toda... — Kakšen toda? — Kam se obrneva, ko prideva iz hiše? — Ne vem. — Jaz tudi ne. Ali imate kaj denarja? — Samo eno pištolo. Kaj pa vi? — Niti beliča. — Hm. kaj storiti? — Počakajte, — ie dejal Coarasse in se prijel za glavo. — V glavo mi ie šinila srečna misel. Tu v Bordeauxu imam prijatelja. Je sicer navaden duhovnik, doma iz našega kraja. Kolikor mi je znano, sva daljna sorodnika, čc se ne motim, je zdaj kaplan pri Sv. Mihaelu. — To je tu blizu, — je pripomni Clodion. — Potem bo pa abbe* gotovo stanoval kje blizu oerkve. — Torei ne veste točno, kje stanuje? — Ne vem, pač bom pa kmalu zvedel. — Zda i ponoči? — Ne pozabite, prijatelj, da je ura že štiri in da se bo čez pičli dve uri zdanilo. — Vendar bova pa morala ti dve uri čakati, predno bova mogla koga vprasti, kje stanuje kaplan. — Motite se. Ze čer dobro uro bova vedela, pr* čem sva. — Glavno pa ie. priti odtod. Coarasse se je pomembno ozrl tja, kjer sta ležala ranjena tovariša. Chevalier de Beausejour je spa4. Drugi brat občinskega svetovalca je bil obrnjen z glavo k steni. — Kaj, če bi poskusil obleči se? — je nadaljeval Coarasse. — Pomagal vam bom, — se mu je ponudil Clodion. In brž je pobral Mače ter jih potožil na posteljo. Pri tem je nekad za-žvenketalo. Gaskonca sta se presenečeno spogledala. — Kaj pa je to? — je vprašal Coarasse. Dvignil je roko, potegnil hlače k sebi, segel v žep in potegnil iz njega vrečico, skozi katero so se videli blesteči cekini. — Gromska strela! — je zamrmral Clodion. — Gotovo spim in sanjam, — je vzkliknil Coarasse presenečeno. Všcip-nite me, toda pošteno. — Saj ne spite, — je odgovoril Coarasse. — Oba bediva. — Saj nisem imel v žepu niti beliča. — Zdaj pa imate tam najmanj dvesto pisto! v zlatu. — Tristo vragov! — je vzklikni' Gaskonec ves iz sebe, — jaz sem pa mislil, da je bog že nehal delati čudeže — V tem primeru, — je pripomnil Clodion smeje. — se je Čudež že zgodil, toda meni se zdi. da ga ie naredila ročica lepe Samuelove nečakinje. — Bežite no. — je vzkliknil Coarasse, — zagonetka bi bila torej pojasnjena. — Vse kaže. Zdaj pa morava čim prej odtod m vašega bratranca prav nič ne potrebujeva. — Pomagajte mi torej obleči se. Grof de Coarasse ie sedel na posteljo. Druga dva ranjenca se nista niti ganila. Kmalu je bil grof de Coarasse oblečen. — O, o — je zamrmral, — noge imam kakor izpodrezane in komaj se držim na njih. — Krepke roke imam in podpiral vas bom, da boste lahko hodili. — Mislim, da bo zadostovalo, če se bom le opiral na vas. Opašite mi meč. dragi prjatelj. Clodion 'e ogrnil plašč potem je pa stopil 30 orstih k vratom Previdno je odprl okence in pogledal na ulico — Vražja strela! — ie vzkliknil. — Kaj pa je? Kaj ste videli? — Nepričakovana ovira dragi prijatelj. Častnik, ki je aretira! Samuela je pustil na cesti dva vojaka na straži — Ah! — Izprehajata se pred Samuelovo niso. — Torej sva bila ietnika ne da bi kai slutila. — Žalibog, da. — Kaj storiti? — Vse bo zelo enostavno. Stopim doli... — Dobro... Toda ... — Oba ubijem. — Vojaka? — Da Kaj mi preostaja drugega? Potem se pa vrnem po vas. Fotografski aparat na inšpekcijskem potovanju Kako je pregledal državne ustanove sovjetski uradnik, Id nerad potuje Fotografski aparat vidi vse ostrejše in točnejše od človeškega očeea. Neizprosni leči ne ostane nič prikrito, vse spravi neusmiljeno na dan. Tega se je zavedal tudi visoki sovjetski uradnik, ki je prav nerad potoval. Naročili so mu, naj se pripravi na inspekcijsko potovanje po državnih ustanovah svojega področja. Mož je pa poklical več fotografov in jih prosa, naj opravijo namestu njega to neprijetno pot in fotografirajo vse, kar bodo videli v državnih ustanovah. Fotografi so opravili svoj poeel kar najbolj vestno in čez nekaj tednov so se vrnili s celim kupom fotografij, ki jih je visoki uradnik temeljito pregledal, sedeč v mehkem naslanjaču pri topli peči. Na prvi fotografiji je zagledal upravnika neke državne trgovine. Obraz mu ni ugajal, mož se mu je zdel že na prvi pogled pijanec in slepar. In ne da bi dolgo razmišljal, je obrnil fotografijo in napisal na drugo stran: »Predlagam, da se upravnik tega podjetja odpusti zaradi pijančevanja in nagnjenja k poneverbam.« Na drugi fotografiji je zagledal mlado prodajalko. Za njeno zunanjost ni bil navdušen in takoj jo je uvrstil v skupino nestanovitnih značajev, češ, da se ponoči potika po mestu v lovu za ljubavnimi pustolovščinami, v službo pa prihaja prepozno. Na rob Najkrhkejši Anglež 17-letni Ernest Ga r dne v iz Birmmg-hama ima prvenstvo, ki mu ga pač nihče ne zavida. Je namreč najkrhkejši Anglež in najbrž se v tem pogledu na vsem svetu ne more nihče kosati z njim. Razne kosti si je zlomil že tolikokrat, kolikor je star. Nekoč si je zlomil roko samo zato, ker se je v postelji naslonil na njo, da bi se obrnil na drugo stran. Zdravnikom, ki se že dolgo zanimajo za ta primer izredno krhkega človeka, se še ni posrečilo dognati, kje tiči vzrok. Nedavno so Gradneva na kliniki temeljito rentgenizirali, potem so ga pa odnesli na vrt in posadili v naslanjač, da bi si odpočil. Na vrtu so se igrali otroci z žogo, ki je slučajno priletela Gardnevu v koleno. In to je zadostovalo, da mu je zdrobila nekaj koščic v kolenu. Nesrečni mladenič je preživel svojo mladost večinoma v naslanjaču in najraje se ukvarja z ročnimi deli, s pletenjem nogavic. Zanimivo je, da so njegovi starši, pa tudi bratje in sestre, zdravi in krepki. Tekme italijanskih študentov Od 22. aprila do 6. maja bodo v Flo-renci in Milanu kulturne in športne tekme italijanske akademske mladine, organizirane v GUF (Gruppo universita-rio fascista). Namen teh velikih tekem je vzgojiti vzorne politične voditelje, classe dirigente. Slušatelji italijanskih visokih šol so dobili za te tekme mesec dni dopusta. Pri tekmah se ne bo gledalo toliko na točke, kakor na celotno kulturo. Kulturne tekme v Florenci pod pokroviteljstvom odličnih predstavnikov italijanske kulture obstojajo iz razstave in disputacije. Pri tem naj se pokaže, kaj je ustvarila italijanska akademska mladina na polju kulture, upodabljajoče umetnosti, gledališča, glasbe, kritike, kina. politike, korporativiz-ma, scenografije in fotografije. Razstava in disputacije bodo v zgodovinski palači San Gallo. Za disputacije so iz- KOSNMO NA MOROSTTJ prodam. — Streliška ulica 33. 1931 ZARADI OPUSTITVE ZAJCJEREJE prodam belgijske in modre du-oajćane z mladiči. — Cepon, Škofljica 1930 POZOR! ;_^tcra dama še nima trajne ondulacije, naj pride v salon sJURMANc, Miklošičeva cesta (poleg aodnije). V eni uri dobi .-»ra^a valovno gia*ico brei vsakih bolečin z najnovejfiin. merftansktm aparatom za 80.-inariev. — Tudi ob nedeljah dopoldne odprto! — Prepričajte -«! 1933 KOMFORTNO STANOVANJE oddam s 1. junijem v najem pod izredno ugodnimi pogoji. — Jernej Jelenič. Ljubljana Stara pot Št. 1. 1904 □□□aacoaoDDc Tudi Vate obleka bo kakor nova. >. ko jo pustite KemiCno dati ti Is barvati v tovarni JOS. REICH LJUBLJANA, Poljanski nasip ste v. t-e Pralnica — avetlolikalnlca ZELO POCENI •e obleoett pri PREShiliKJL, LJUBLJANA. Sv. Petrn renta «1 14 6fl MAUNOVEČT pristen, naraven, s čistim «lad kor jem vkuhan — se dobi na malo in veliko v LEKARNI DR. G. PICCOL1. LJUBLJANA, Dunajska c 6 KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — »prvovrstne pjevačice«. 1906 STROJEPISNI POUK ~ Večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Vpisovanje dnevno od 6. do 7 ure zvečer. Novi tečaj se prične 4. junija t. i Šolnina znižana in stane učna ura samo Din 2.-. — Christo-fov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15. 1S90 Makulaturu! papir proda narava ».Slovenskega Naroda", Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5 njene fotografije je napisal: »Politično zaostala.« Ko je zagledal tratjo fotografijo, se mu je pa zjasnil obraz, kajti fotografirano skladišče je bilo do stropa polno ŽM1. Vse je bilo lepo naloženo v dolgih vrstah. Tu so bile kadi kislega zelja in ki stih kumar, na stenah so visele za ponev pripravljene kure, na drugi strani so bile pa polne kosare mesa. Gospod inspektor, ki je nerad potoval, je bil navdušen za red v skladišču in takoj je napisal na fotografijo: »Predlagam upravnika tega podjetja v napredovanje.« Tako je po vrsti pregledal vse fotografije in poslal svojim predstojnikom obširno poročilo o uspešnem inšpekcijskem potovanju. Oblasti so ukrenile vse po predlogih inšpekcijskega uradnika in vse je šlo gladko, dokler drugi inspektor slučajno ni posedi državnega podjetja, ki ga je bil označil prvi kot vzorno. Dolgo se ni mudil v njem. Komaj je stopil v trgovino, čije fotografija je bila njegovemu tovarišu tako všeč, si je takoj zatisnil nos in zbežal na cesto. V skladišču je bilo sicer mnogo živil, ležala so pa v njem že nad pol leta in so strahovito smrdela. Arhangelski inspektor, ki mu je to skladišče tako ugajalo, išče zdaj nov fotografski aparat, da bi fotografiral ne samo živila, temveč tudi smrad. brali izmed mnogih poslanih najboljša dela. Vsak dan bo posvečen drugi kulturni panogi. V program spada tudi poskus s političnim gledališčem za množice, ki bo prirejalo pod milim nebom na stari florentinski promenadi predstave. Režiser Basetti uprizori s sodelovanjem 2000 študentov in študentk politično dramo, predstavljajočo vojno, revolucijo in obnovo. Drama se imenuje 18 BL, znak vojaškega tovornega avtomobila. Istočasno prirede v Milanu velike športne tekme v atletiki, plavanju, lahki atletiki, sabljanju itd. Zmagovalci dobe za nagrado zlate znake, črke M (Mussolini). Okradeni sodniki Veliko presenečenje je čakalo predsednika porotnega sodišča in oba njegova prisednika v nekem ameriškem mestu. Porotna obravnava je bila zelo zapletena in tako je napovedal predsednik čez nekaj časa odmor, da bi se s prised-nikoma malo okrepčal. Gospodje so odšli v sosedno sobo, kjer so odložili sodniške talarje, potem so pa sledili glasu lačnih želodcev. Lahko si pa mislimo njihovo presenečenje, ko so se vrnili, pa ni bilo sodniških talarjev nikjer. Iskali so jih in iskali, toda namestu talarjev so našli še večje presenečenje. Ne samo svileni talarji. temveč tudi sodniške čepice so bile izginile z obešalnika. Zlato obrobljena očala, ki jih je rabil predsednik med obravnavo, ker je dalekovi-den, so pa ležala razbita na tleh. To pa še ni bilo vse, presenečeni sodniki so opazili, da jim je izginila tudi nova aktovka, kjer so bili važni akti neke druge sodne zadeve. Ker se pa predsedstvo porotnega sodišča po zakonu ne sme pojaviti brez talarjev, ni kazalo okradenim gospodom drugega, nego preskrbeti si nove talarje. To pa ni šlo tako hitro in porotniki so z občinstvom vred godrnjali, ker so morah dolgo čakati. Končno se je pojavil v porotni dvorani sodni sluga, ki je sporočil, da se obravnava ne more takoj nadaljevati, ker so bili predsedniku in prisednikoma ukradeni talarji. Porotniki so počili v smeh in smejali so se tako dolgo, da je en porotnik ugotovil, da mu je nekdo ukradel iz žepa uro. Svetopisemski sistem. — Kako pa kaj nova strojepiska? Ali piše dobro? — Hm, piše po svetopisemskem sistemu. — Kaj se pa to pravi? — Saj vendar veste: Iščite in našli boste. Potrpežljivost. — Za svoje imetje in blagostanje se moram zahvaliti samo svoji izredni potrpežljivosti. — Saj si vendar podedoval svoje imetje po stricu. — Da, toda čakati sem moral 30 let, da je stric umrl. Naročite — čitajte JLSW— 'ANSK1 ZVON" črni Caruso V Londonu vzbujajo senzacijo nastopi novega črnega pevca, ki ima baje krasen glas in se uči zdaj pri najboljših učiteljih petja. Pripovedujejo tudi, kako so tega novega Carusa odkrili. Raziskovalec Landburg se je mudil s svojo ekspedicijo v afriški krajini Betahunu. Tam je posetil pleme Gamagara in slišal je petje mladeniča, ki ga je njegov glas kar očaral. Tako močnega in lepega glasu nima baje noben pevec starega ali novega sveta. Landburg je takoj vprašal po imenu mladega pevca, potem je pa stopil k poglavarju plemena in ga prosil, naj mu dovoli vzeti nadarjenega pevca s seboj v Evropo, kjer bi ga vzgojil v velikega umetnika, da bi širil slavo svojega plemena po svetu. Poglavar se je popraskal za ušesom, češ, da ni potrebno, da bi Movanzija. kakor je ime nadarjenemu pevcu, mučili z učenjem im da mu ni treba hodit: daleč med belokožce, saj je med svojimi rojaki zadovoljen. Šele ko mu je Landburg namignil, da je pripravljen poglavarja primerno nagraditi, če mu izroči mladega zamorca, se je poglavar nasmehnil, češ, da mora biti blagor pod-ložnikov dobremu vladarju vedno pri srcu. >Daj mi tri vole in glas iz oblakov, pa lahko pevca odpelješ.« (Glas iz oblakov imenujejo v Afriki radioaparat.) Landburg je ustregel poglavarjevi želji m zdaj v Londonu nestrpno čaka, kdaj vzide zvezda novega Carusa. Iz Metlike — Otvoritev novega strelišča. Strelska družina v Metliki si Je v Majlandu uredila strelišče, ki aa bo slovesno otvorila v nedeljo 3. junija popoldne. Ob II uri bo najprej zbor na Ganglovem trg«, odkoder bo z godbo odlhod na strelišče. Po oficijelni slavnoefci bo spet skupen odhod o a veseličm i prostor na vrtu poeti Imičar ja g. Rračike. Naše vrle narodne dame bodo skrbele za lačne in žejne, a vabili bodo seveda tudi naši priznani belokranj ski janjci na ražnju. Ker nas bo vse prav imenitno kratkočasila naša vrla mestna godiha, smo prepričani, da se bodo Metličani lepe prireditve polnoštevllno udeležili in tako moraino in gmotno podprli lepa stremljenja nase mlade Strel ske družine. — Metliški Sokol priredi svojo »pomladansko telovadaio akademijo v nedeljo 10. junija. Prosimo vsa sosedina druMva. naj bi ta dan oe prirejala svojih a kade mij ali drugih prireditev. Po akademij: bo metliški Sokol ia svoje člane in pri jatelje priredtil na grajskem vrtu prija teljski sestanek — čajanko. Vabimo član stvo Ln naše meščane, da se prireditve zanesljivo udeleže. — Prvi Izletniki. V soboto zvečer 6o prišli v Metliko prvi izletniki, in 6icer pe ti razred ženske K. drž. gimnazije iz Ljubljane, ki je napravil dvodnevni izlet v naše kraje. Izletnice so obedovale v Podizemlju, popoldne po napravile pešizJoči se naravi, pač ne pomenita življenja in zboljšanja za našega rudarja, temveč težko poslabšanje položaja napram lanskemu letu. Oba meseca že delajo naši rudarji ob najskromnejših zaslužkih samo po 12 dni Razumljivo je, da vlada v revirjih beda, ki je še mnogo težja in večja kot lani Naš rudar je izgubil že vsako upanje na kako zboljšanje ter obupano gleda v bodočnost. Želeti bi bilo, da bi po sedanji sklenitvi pogodbe med državo in TPD, ko je slednja pristala na 4 odstotno znižanj*1 cene premogu, država naročila večje količine ter talko pomagala našemu rudarju. — Zaključek obrtno nadaljevalne iole. Danes je zaključila obrtno nadaljevalna šola z razstavo risarskih ,in pismenih ttz-delkov svoje šolsko leto in s tem tudi 10-letnico obstoja. V restavraciji. Natakar: Štiri male porcije gulaža, prosim. Gost: Jaz sem naročil veliko porcijo. — Tako? Oprostite, preslišal sem. Pa si izberite izmed teh največjo. Beseničar Ivan, delavnica iV.'.'i:je preselila iz doNedaniej^a prostora Kongrresni trg 4 v Selenburgfovo nlico št. O. Teleton 23 15 Urejuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«: Kran JezerSek — Za upravo m inseratni dej Usta: Oton (Jnnsioi — Vsi v LJubljani