Poštnina plačana ▼ gotovini.
K RAL J EVINA
JUGOSLAVIJA’
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
21.
bos.
V LJUBLJANI, dne 15. marca 1932.
Letnik
III.
VSEBINA:
234. Zakon o obmejni četi.
235. Izpremembe v pravilih o pregledovanju in žigosanju toko merov in o nadzorstvu nad njimi.
236. Telefonski promet — nove proge.
237. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
238. Popravek.
Zakoni in kraljevske uredbe.
234.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
Predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra ^a vojsko in mornarico in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o obmejni četi.5®
PRVI DEL.
Obče odredbe.
Clen 1.
Obmejna četa je specialna četa in sestavni del vojske. Podrejena je v vsakem pogledu ministru za vojsko hi mornarico in veljajo zanjo odredbe zakona o ustroju yojske in mornarice, kolikor to ni s tem zakonom odrejeno drugače.
člen 2.
Naloga obmejni četi je, da zavaruje državno mejo zoper kršitve v vojaškem, političnem in carinskem pogledu.
V carinskem pogledu čuva obmejna četa mejo zunaj carinskih ali odobrenih poti, toda tudi na teh, če za to hi organov finančne kontrole.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije^ z dne
5. decembra 1931., št. 285/XCIII/653.
Clen 3.
Za mejo se smatra mejna črta sama, državni obmejni pas in obmejni pas.
Državni obmejni pas obsega zemljišče poleg same mejne črte v širini do 100 metrov od nje. Na njem se postavljajo potrebni objekti in vrše potrebna odstranje-valna in urejevalna dela zaradi neposrednega zavarovanja državne meje.
Obmejni pas je širok do 5 km od same mejne črte in služi obmejni četi kot njen službeni pas za razpored in razmestitev njenih delov in ureditev službe zaradi vršenja naloge po členu 2. tega zakona.
Minister za vojsko in mornarico odredi sporazumno z ministrom za notranje posle za vsak del meje širino državnega obmejnega pasu in obmejnega pasu po potrebi, z ministrom za finance pa določi, na katerih poteh naj graničarji tudi carinsko službo vrše.
Člen 4.
Za graničarje po tem zakonu se smatrajo graničar-ski podčastniki, graničarski kaplarji, graničarji in grani-čarski pripravniki.
Člen 5.
Ko stopi v obmejno četo, priseže graničar ustno tako-le:
»Jaz (ime in priimek) prisegam na Boga Vsega-mogočnega, da bpm vrhovnemu poveljniku vse vojaške sile, kralju Jugoslavije Aleksandru Prvemu, vselej in v vsakem primeru zvest, z vso dušo vdan in pokoren; da bom slušal in zvesto izpolnjeval zapovedi predstojnih starešin; da bom ob vsaki priliki ščitil državne interese in zavračal vsak prehod črez mejo, nedopuščen po zakonu; da bom hrabro branil državno mejo in da bom vselej in povsod govoril samo čisto resnico in čuval službeno tajnost. Tako mi Bog pomagaj!«
Opravljena prisega velja za ves čas službovanja pri obmejni četi; kolikor se pa nanaša na čuvanje službene famosti, velja tudi še po razrešitvi od službe pri obmejni i četi.
Clen 6.
Častniki, vojaški uradniki, graničarji in ostali uslužbenci obmejne čete spadajo pod vojaško disciplino po odredbah uredbe o vojaški disciplini in pod sodstvo vojaških sodišč po predpisih vojaškega kazenskega zakonika.
Komandant obmejne čete je pristojen: da deva graničarje in neukazno osebje vse obmejne čete v redno kazensko preiskavo in jih postavlja pred vojaško sodišče za kazniva dela. ki jih storijo, in da odreja izvršitev pravnomočnih odločb vojaških sodišč nad njimi, pri čemer postopa po predpisih zakonika o vojaškem sodnem kazenskem postopanju. Svoje odločbe c tem vroča vojaškemu državnemu tožilcu onega vojaškega sodišča, ki je pristojno, da obtožencu sodi.
Komandant obmejne čete izda odločbo, da se okriv-ljenec za dejanja, ki imajo za posledico pripor, izjemoma, če je to v interesu službe, pusti na prostosti in ga sme takoj premestiti ali predlagati za premestitev s kraja in iz edinice, kjer je kaznivo dejanje storil. Ob taki premestitvi se ne plačujejo potni in selitveni stroški; če pa je okrivljenec oproščen kot nekrivec ali če je puščen izpod ■sojenja ali če se preiskava zoper njega ustavi, se mu izplačajo povračila potnih in selitvenih stroškov po zakonu, ki velja o tem za častnike, uradnike, podčastnike in ostale uslužbence vojske in mornarice.
Clen 7.
Po potrebi se smejo pošiljati začasno na službovanje v obmejni četi podčastniki, kaplarji in redovi stalnega kadra, kakor tudi obvezniki operativne in rezervne vojske.
Pošiljanje moštva iz stalnega kadfa ali pozivanje obveznikov k vežbi po prvem odstavku odreja minister za vojsko in mornarico po predlogu komandanta obmejne čete.
Cas, prebit pri obmejni četi, se računi tedaj vojakom iz kadra kot služba v stalnem kadru, obveznikom iz rezerve pa kot opravljena vežba.
Obvezniki in moštvo stalnega kadra spadajo, dokler so v sestavu obmejne čete, pod popolno pristojnost starešin obmejne čete. Moštvo iz kadra se smatra za od-komandirano iz svojih kadrovskih edinic, katerim pripada.
Clen 8.
V obmejnem pasu, kjer posiujejo razen organov obmejne čete raziični oigam državnih oblastev, n. or. upravnega oblastva, orožništva, bilančne kontrole in dr., mora biti med njimi največja soglasnost in sodelovanje, organ enega oblastva pa se ne sme vtikati v pristojnost drugega oblastva.
Graničarji, ko vrše redne svoje dolžnosti, imajo pravico omenjene orgaue državnih oblastev ustavljati in legitimirati, če so jim osebno neznani, ali ob osnovanem sumu; po pregledu njih listin (legitimacij) jim morajo takoj dopustiti, da nadaljujejo opravljanje svoie službe.
Organi Upravnih oblastev, orožništva, finančne kontrole in čuvaji državnih gozdov smejo vršiti svojo službo tudi v državnem pasu. toda z vednostjo organov obmejne čete, ki so jim po potrebi dolžni, se legitimirati.
Organom javne varnosti in finančne kontrole je dovoljen v obmejnem pasu pristop k vsem objektom obmejne čete. kadar vrše službo po svo„em poklicu in če *o se predhodno legitimirali ter po odobritvi pristojnega
staiešine obmejne čete, ki mora njih službenemu poslu
prisostvovati.
Clen 9.
Ce so obmejne edinice preslabe za vzdrževanje ne-prekršljivosti meje, jim morajo državna oblastva dajati zahtevano pomoč. Orožniki, organi finančne kontrole, čuvaji državnih gozdov in drugi javni organi v obmejnem pasu se morajo na zahtevo pristojnih starešin obmejne čete vsakemu takemu pozivu kar najhitreje odzvati in edinice obmejne čete podpirati.
Te ojačitve spadajo pri poskusih oboroženega napada pod komando starešine, ki je pomoč zahteval in se smejo uporabljati tudi zunaj okoliša svoje redne pristojnosti. Cim prestane potreba po njih neposredni pomoči, se morajo takoj vrniti na svrjo redno dolžnost.
Ce so orožniki, organi finančne kontrole in čuvaji državnih gozdov preslabi za zasledovanje, prijemanje in zavračanje sumljivih oseb, odmelnikov in tihotapcev in če zaprosijo v nujnih in važnih primerih pristojne starešine obmejne čete za pomoč, so ti dolžni jim pomagati, če ne bi to bilo škodljivo za opravljanje njih redne službe.
Zahtevana graniearska pomoč se sme uporabljati v obmejnem pasu za krajši čas, dokler ni neposredna ne-varncst cdklcnjeuh. V tem primeru postopajo graničarji po navodilih Ln zapovedih organov, ki so pomoči zaprosili.
Clen 10.
Med službovanjem pri obmejni četi se rezervni,častniki, podčastniki, kaplarji in redovi-graničarji, ker so v aktivni-kadrski službi, v mirnem času ne smejo pozivati k vežbi.
Celotno poslovanje in postopanje edinic obmejne čete kakor tudi njih vlcga in uporaba med mobilizacijo in cb vojnem času se predpiše s posebnimi navodili in naredbami ministra za vojsko in mornarico.
DIIUGI DEL.
Dolžnosti obmejne čete iu njeno službeno razmerje.
Clen 11.
Obmejni četi je dolžnost:
a) da se ob oboroženem napaau na aržavno mejo, obmejni pas in objekte, poverjene njenemu čuvanju, najsi prihaja napad odkoderkoli, ali ob pcskusu kakršnekoli nasilne kršitve državne meje, kar moči odločno in požrtvovalno upre m napadalce odbije;
b) da zapreči vsaki csebi brez razlike prehod čez državno mejo bodisi na našo ali na sosedno stran, če nima za to pravilnih potnih listin ali dovolila, izdanega po pristojnem oblastvu; aa zapreči prehod čez mejo vsaki osebi, tudi če ima pravilne potne listine, izven odrejenega časa in izven carinskih ih odobrenih potov;
c) da izven carinskih ali odobrenih potov, kjer za opravljanje carinske službe ni organov finančne kontrole, in vobče izven odrejenega časa zapreči prenos kakršnegakoli blaga, živine in prevoznih sredstev na našo ali na sosedno stran.
Na carinskih in dvolastniških potih, kjer so razen organov obmejne čete tudi še organi finančne kontrole, čuvajo organi obmejne čete državno mejo zoper kršitve v vojaško-političnem, organi finančne kontrole pa samo v carinskem pogledu;
S) na železniških in vodnih carinskih potih, na katerih so pri vstopnih in izstopnih postajah za pregled potnikov, njih listin, prtljage in blaga organi policijskega in carinskega oblastva, vrše ti dolžnost čuvanja meje v političnem in carinskem pogledu. Na teh obmejnih krajih vrše organi obmejne čete dolžnost zavarovanja meje v vojaškem pogledu in zoper nedovoljene prehode na drug način;
d) da podpira v obmejnem pasu pristojne organe državnih oblastev pri preprečevanju neodobrenega izsekavanja, lova in ribje lovi;
e) da podpira organe sanitetnega oblastva pri opravljanju njih službe zaradi preprečevanja prenosa nalezljivih bolezni pri ljudeh in živini iz sosednih držav.
Katere dolžnosti naj vrši obmejna četa na meji in v obmejnem in državnem obmejnem pasu, predpiše, po potrebi, v vojaškem pogledu minister za vojsko in mornarico, v političnem pogledu pa sporazumno z ministrom notranjih poslov.
Clen 12.
Državna meja in državni obmejni pas so pod oblastjo in pristojnostjo obmejne čete kot specialnega državnega oblastva ob meji.
Pristop k državni meji in v državni obmejni pas in bivanje tamkaj ni dovoljeno nikomur brez vednosti in odobritve pristojnih organov obmejne čete.
Podrobnejše odredbe o tem, kako se uredi v obmejnem pasu služba med organi finančne kontrole in obmejne čete, izda minister za vojsko in mornarico sporazumno z ministrom za finance.
I
Člen 13.
Služba ob meji je stražna in neprekinjena, tako podnevi kakor ponoči, in se mora kot taka vselej in v vsem najvestneje opravljati.
Graničarji ne smejo svoje dolžnosti zapustiti, najsi bi to bilo združeno z življenjsko nevarnostjo.
Graničarji, ki se pregreše zoper te svoje dolžnosti, se kaznujejo s kaznimi, ki jih predpisuje vojaški kazenski zakonik.
Člen 14.
Po enajstem poglavju vojaškega kazenskega zakonika se smatrajo naslednje službe graničarjev za stražno, odnosno poizvedno (palrolno) službo:
1. stražna služba: služba okoliških stražnikov, stražnikov pri stražarnicah (karruiak) in zasedah;
2. sprevodna služba;
3. poizvedna (patrolna) služba (vzdolž meje in v obmejnem pasu);
4. služba odbijanja napadov, odnosno namerjenega
sunka;
5. služba dajanja potrebne pomoči in zaščite po členu
9-	tega zakona.
Kršitve dolžnosti na teh službah se kaznujejo po odredbah vojaškega kazenskega zakonika.
Člen 15.
Graničarji imajo ob opravljanju obmejne službe na meji, y državnem in obmejnem pasu pravico, ustavljati osebe, živino in prevozna sredstva, najsi prihajajo odkoderkoli.
Ustavljanje se vrši s pozivom »stojk. Na ta poziv je vsakdo brezpogojno dolžan se ustaviti in se graničarjevemu povelju pokoriti.
Podrobnejše odredbe o dolžnostih stražnikov na mestu in pri kretanju se predpisujejo s »pravili za obmejno službo« po členu 19. tega zakona.
Člen 16.
Graničar ima ob izvrševanju dolžnosti na meji, v državnem in v obmejnem pasu pravico uporabljati svoje orožje v skrajni sili, in to samb, če ne more na drug način:
1. zaprečiti prehoda čez državno mejo, nedovoljenega po zakonu;
2. obvladati odpora in odbiti namerjenega napada od sebe;
3. zaprečiti pobega ustavljenih sumljivih ali prijetih oseb;
4. odbiti napada na mejo, obmejni pas ali objekt, ki mu je poverjen na čuvanje.
Graničarju, ki pri opravljanju dolžnosti uporabi orožje, se med preiskavo, neglede na posledice te uporabe, ne odvzame prostost, dokler se s preiskavo ne ugotovi, da je uporabil orožje brez zakonske osnove.
Člen 17.
Kdor napade ali zaprečuje graničarja pri vršenju njemu predpisanih dolžnosti, se kaznuje po odredbah
vojaškega kazenskega zakonika.
Člen 18.
Pri dejanjih, pri katerih so graničarji osebno udeleženi ali pri katerih so bilj očividci, se lahko njihovim izpovedbam popolnoma verjame, če jih potrde na zahtevo oblastva še s prisego, kolikor to ne nasprotuje zakonu.
Člen 19.
Za celotno službo obmejne čete na meji predpiše minister za vojsko in mornarico sporazumno z ministrom za notranje posle: »Pravila za obmejno službo«.
TRETJI DEL. Formacija in pristojnost.
Člen 20.
Komanda obmejne čete je upravno in komandno ob-lastvo nad celokupno obmejno četo.
V administrativnem pogledu posluje komanda obmejne čete kot upravni organ II. stopnje. Glede denarno-materialnega zalaganja je neposredno pod ministrstvom za vojsko in mornarico.
Formacijo obmejne čete predpisuje kralj z uredbo na predlog ministra za vojsko in mornarico.
Člen 21.
Delitev državne meje na odseke, pododseke in okoliše ter razpored in jakost obmejnih edtnic odreja minister za vojsko in mornarico po potrebi in na predlog komandanta obmejne čete.
Številčno stanje moštva in živali se odreja s proračunom.
Člen 22.
Pravice, dolžnosti in pristojnosti oseb pri obmejni četi se predpisujejo z uredbo o položajih, pristojnostih in oblasti starešin pri vojski.
ČETRTI DEL. Dopolnjevanje obmejne čete.
a)	S častniki.
Člen 23.
Častniški kader obmejne čete se dopolnjuje z aktivnimi častniki glavnih vrst vojske, in to prvenstveno s pehotnimi.
Čini aktivnih častnikov v službi pri obmejni četi se vodijo po vrstah vojske, katerim pripadajo.
Člen 24.
Če nedostaja aktivnih častnikov, in sicer samo za dolžnosti vodnih častnikov, se smejo sprejemati tudi rezervni častniki, predvsem pehotni, če izpolnjujejo te-le pogoje:
1. da imajo podporočniški ali poročniški čin;
2. da so popolnoma sposobni za službo pri četi ob mirnem in vojnem času, kar se ugotavlja s specialnim zdravniškim pregledom;
3. da niso starejši, oni v podporočniškem činu od 30 let, oni v poročniškem činu od 35 let;
4. da poslednji dve leti niso bili v preiskavi ali pod sojenje, niti da so vobče sodno kaznovani;
5. da niso oženjeni, če so v podporočniškem činu;
6. da izjavijo pismeno, da bodo služili pri obmejni četi najmanj tri leta.
Kandidati za sprejem k obmejni četi se izbirajo na osnovi razpisanega natečaja. Prvenstvo imajo kandidati z boljšo kvalifikacijo in neoženjeni.
Izbor kandidatov in predlog za sprejem v službo vrši komandant obmejne čete, odločbo o sprejemu pa izda minister za vojsko in mornarico.
Člen 25.
Rezervni častnik, ki želi po odsluženju obveznega časa po členu 24. tega zakona tudi še dalje ostati v službi pri obmejni četi ali prestopiti v aktivno službo, mora obnoviti tri mesece pred potekom triletnega roka svojo prošnjo za to, da bi ostal na naslednjem roku treh let, odnosno da bi opravljal izpit zaradi prevedbe v aktivno službo.
V aktivno službo se prevede s činom, ki ga je imel v rezervi in z rangom od dne prevedbe v aktivno službo, če izpolnjuje tudi še te-le pogoje:
1. pogoje iz točk 1., 2., 3., 4., 6., 7. in 8. člena 133. zakona o ustroju vojske in mornarice;
2. da je za dobo triletne službe pri obmejni četi ocenjen, da zasluži po svoji izobrazbi in sposobnosti, da se pripusti k opravljanju izpita.
Izpit se opravlja po programu, predpisanem za do-tično vrsto vojske, ki ji pripada, in za čin, za katerega naj opravi izpit po točki 7. člena 133. zakona o ustroju vojske in mornarice.
Izpit za prevedbo v aktivno službo se sme opravljati vsega skupaj samo enkrat.
Člen 26.
Rezervni častnik se razreši službe pri obmejni četi še pred cdsluženjem obveznega časa po členih 24. in 25. tega zakona v teh-le primerih:
1. če postane duševno ali teiesno nesposoben za službo;
2. če nima izobrazbe niti sposobnosti, da bi uspešno opravljal njemu dodeljeno doižnost, in če se vobče ne podaja za službo v obmejni četi;
3. če škoduje njegovo vedenje in ponašanje častniškemu ugledu iu dostojanstvu ali če škoduje interesom vojske;
4. če prestane potreba po njegovi službi pri obmejni četi;
5. če ne opravi izpita za prevedbo v aktivno službo po členu 25. tega zakona.
Razrešitev od službe v primerih pod 1., 2. in 3. se izvrši neglede na zavezo po prvem odstavku člena 25. tega zakona, v primerih pod 4. in 5. pa po preteku dane zaveze. Odločbo izda minister za vojsko in mornarico na predlcg komandanta obmejne čete.
b)	S podčastniki.
Člen 27.
Podčastniški kader obmejne čete se dopolnjuje:
1. s podčastniki stalnega kadra glavnih vrst vojske, prvenstveno iz pehote, ki izjavijo željo po prevedbi za graničarske podčastnike in ki pokažejo v enem letu službe pri obmejni četi izobrazbo in sposobnost za gra-ničarsko službo.
Prevedbo podčastnikov vrst vojske v obmejno četo vrši minister za vojsko in mornarico na predlog komandanta obmejne čele in inšpektorja dotične vrste vojske, prevedejo se pa s činom in rangom, ki so ga dotlej imeli;
2. s podčastniki, ki so bili prej aktivni podčastniki v stalnem kadru, pa so po odsluženju obveznega časa, odnosno ponovnega roka na lastno željo izstopili iz kadra in izpolnjujejo te-le pogoje:
a) da so imeli med službovanjem v kadru priporočljive ocene najmanj za poslednji dve leti službe in pred izstopom iz stalnega kadra;
b) da niso prebili zunaj vojske več kot tri leta;
c) da nimajo višjega čina od naredniškega;
č) da niso starejši od 35 let;
d) da so telesno in duševno popolnoma zdravi in sposobni za službo ob mirnem in ob vojnem času, kar se ugotavlja s specialnim zdravniškim pregledom;
e) da so bili med službovanjem kot aktivni podčastniki kakor tudi po izstopu iz kadra neoporečnega vedenja in ponašanja;
f) da niso bili nikdar v preiskavi niti obsojeni za umazana dejanja, kar dokažejo s potrdilom pristojnega oblastva;
g) da so, če le možno, neoženjeni ali vdovci brez otrok ali sodno ločeni od žene in brez otrok;
h) da se pismeno zavežejo, da bodo služili najmanj tri leta pri onih edinicah obmejne čete in na onih krajih, kjer bo to službena potreba zahtevala;
i) da opravijo predpisani izpit za čin, s katerim se sprejemajo v obmejno četo go odredbah člena 33. tega zakona.
Podčastniki iz točke 2. se sprejemajo za aktivne graničarske podčastnike po potrebi, s činom, ki so ga imeli v kadru, če je praznih mest po formaciji, in v mejah proračuna. Ce pa nr možnosti in potrebe, da bi bili sprejeti za aktivne graničarske podčastnike s činom, ki so ga imeli v kadru, ali če ne opravijo izpita po točki i), se smejo sprejeti, če na to pristanejo, tudi z nižjim činom ah za redove-graničarje.
Sprejemanje takih podčastnikov vrši komandant obmejne čete;
3. z graničarji, ki napredujejo med službo v kaplarjev čin in v podčastniške čine po odredbah tega zakona.
c)	Z rcdovi-graničarji.
Clen 28.
Obmejna četa se dopolnjuje z graničarji-redovi izmed prostovoljcev.
Kandidat za sprejem v obmejno četo mora izpolnjevati te-le pogoje:
1. da je državljan kraljevine Jugoslavije;
2. da je odslužil obvezni rok službe v stalnem kadru Pri glavnih vrstah vojske in prvenstveno pri pehoti, kar dokaže z vojaško listino;
3. da je telesno in duševno popolnoma zdrav in sposoben za službo graničarja ob mirnem in vojnem času povsem po predpisih, ki veljajo za vojake stalnega kadra, kar se ugotavlja s specialnim zdravniškim pregledom;
4. da je bil med službovanjem v stalnem kadru kakor tudi po odsluženju roka do prijave za sprejem v obmejno četo neoporečnega vedenja in ponašanja; da m bil nikdar v preiskavi niti obsojen zaradi umazanih dejanj, kar dokaže s potrdilom pristojnega oblastva;
5. da je pismen;
6. da ni starejši od 30. let, kar dokaže z izpiskom Iz rojstne knjige, z vojaško listino ali s potrdilom občinskega oblastva;
7. da je po možnosti neoženjen ali vdovec brez °trok ali sodno ločen od žene in brez otrok;
8. da se pismeno zaveže, da bo služil pri obmejni eeti kot graničarski pripravnik najmanj tri leta, pri onih edinicah in na onih krajih, kjer to službena potreba zahteva, in da izjavi, da pristaja na vse odredbe zakona ° obmejni četi in odredbe dotičnih uredb in predpisov, ki izhajajo iz tega zakona.
Prvenstvo za sprejem imajo neoženjeni.
Vsi oni, ki izpolnjujejo gornje pogoje, se sprejemajo 2a graničarske pripravnike in morajo dovršiti graničar-sko pripravniško šolo. Pripravnik, ki dovrši to šolo uspešno in ki je po treh letih pripravniške službe pri obmejni četi ocenjen za izobraženega in sposobnega za graničarsko službo, se prevede za graničarja, pripravnik Pa, ki te šole ne dovrši uspešno ali ki po treh letih pripravniške službe ni ocenjen za sposobnega za graničarsko službo, se iz službe odpusti.
Clen 29.
Služba pri obmejni četi traja obvezno tri leta. Ta rok se zove obvezni rok.
Ob vstopu v obmejno četo se odda pismena zaveza.
Kdor želi po preteku obveznega triletnega roka še dalje služiti pri obmejni četi na ponovnih rokih in iz-polnjuje pogoje poslednjega odstavka člena 28. tega zakona, mora to pismeno izjaviti.
Ponovni rok se računi od dne, ko poteče obvezni rok, odnosno predhodni odobreni ponovni rok.
Ponovni rokovi so štirje: L, II., III. in IV. Prvi trije trajajo vsak po tri leta, IV. je pa neomejen, vendar ne sme biti krajši od treh let. Prvi ponovni rok se pričenja z dnem prevedbe graničarskega pripravnika za graničarja.
Za odobritev, da ostane na vsakem ponovnih rokov, so potrebne priporočljive ocene za poslednji dve koledarski leti, dalje, da ni v redni sodni preiskavi ali vobče pod sojenjem in istotako, da ni niti v predhodni kazenski preiskavi za kazniva dejanja, ki imajo za posledico kazen, večjo od šest mesecev zapora.
Po zvršetku 12 let službe na ponovnih rokih pri obmejni četi ni treba več dajati pismene zaveze. Toda kdor po dovršenem 12. letu službe na ponovnih rokih ne želi več služiti pri obmejni četi, mora zaprositi dva meseca pred nameravanim izstopom iz službe za odpust, ki se mu mora uvažiti.
Izjave — prošnje, da ostane na naslednjem roku, se vlagajo po redni poti.
Podčastnikom iz kadra, prevedenim v obmejno četo po členu 27. tega zakona, se računijo za odrejanje graničarskega roka vsa leta na ponovnih rokih v kadru, kakor so jih prebili v obmejni četi.
Da ostanejo na rokih, odobruje podčastnikom, kaplarjem in redovom-graničarjem komandant obmejne čete.
Podčastnik, kaplar in redov-graničar, ki se mn odobri, da ostane na ponovnem roku, mora odslužiti predpisani čas na dotičnem roku.
Če je vojska v mobilnem ali vojnem stanju, se izstop iz službe ne more odobriti.
Clen 30.
Graničarji smejo po izjavljeni želji — prošnji izstopiti iz obmejne čete:
a) če odslužijo svoj obvezni ali ponovni rok službe;
b) če dobe mesto civilnega uslužbenca po odredbah zakona o uradnikih. V tem primeru smejo izstopiti tudi pred odsluženim obveznim, odnosno ponovnim roaom;
c) če postanejo edini hranitelji nesposobnih zadru-garjev, ako tako stanje zadruge ni obstojalo, preden so stopili v službo pri obmejni četi, in vobče, če zahtevajo posebno težke osebne in rodbinske razmere njih izstop pred odsluženjem obveznega roka.
Graničarji, ki izstopijo iz službe po odredbah točk
a)	in c) tega člena, izgube pravico do osebne pokojnine, če so pridobili po letih službe pravico do nje, in se iz-nova ne smejo več sprejeti v službo obmejne čete.
Odlok o izstopu izda komandant obmejne čete.
Clen 31.
Graničarji se odpuščajo iz službe pri obmejni četT tudi pred odsluženjem obveznega, odnosno ponovnega roka:
1.	Graničarski pripravnik:
a) če je telesno ali duševno nesposoben za graničarsko službo ali je vobče slabih moralnih lastnosti;
b) če pokaže slab uspeh v graničarski pripravniški šoli po poslednjem odstavku člena 28. tega zakona-
c) če v treh letih pripravniške službe ni ocenjen za sposobnega za graničarsko službo.
2.	Graničar (kaplar in redov):
a) če postane telesno ali duševno nesposoben za graničarsko službo in ni izpolnil pogoja za pridobitev pravice do osebne pokojnine po odredbah tega zakona;
b) če se po svoji krivdi namerno onesposobi za službo;
c) če po odsluženju obveznega, odnosno ponovnega roka ne izjavi v roku, določenem po členu 29. tega zakona, želje, da bi ostal na prihodnjem ponovnem roku, ali če se mu ta ne odobri;
č) če dobi poslednji dve koledarski leti nepriporočljive ocene;
d) če zbog onečaščujočih dejanj, slabega vedenja, nebrižnosti v službi, slabih navad in občega načina življenja škoduje interesom službe in ugledu obmejne čete in se za ta kazniva dejanja kaznuje sodno, neglede na velikost kazni, ali 'disciplinski v enem koledarskem letu na enkrat ali v več kratih z zaporom ali priporom 60 dni;
e) če boluje neprekinjeno šest mesecev ali če bo-luje v dveh zaporednih časovnih letih več kot devet mesecev in ne ozdravi, pa ni izpolnil pogoja za pridobitev pravice do osebne pokojnine;
f) če izgubi čin po predpisih člena 62. zakona o ustroju vojske in mornarice;
g) če se oženi brez pristojne odobritve.
Nesposobnost graničarjeva po točki a) in b) se ugotavlja s specialnim zdravniškim pregledom.
Graničarji kaplarji in redovi, odpuščeni iz službe po odredbah tega člena, se v službo obmejne čete ne morejo več vrniti. Z odpustom iz službe izgube tudi pravico do pokojnine, razen onih, ki so navedeni pod a) in e).
3.	Graničarski podčastnik:
a) po odsluženju ponovnega roka, če v predpisanem roku ne izjavi želje po členu 29. tega zakona, da bi ostal na prihodnjem ponovnem roku, ali če se mu ta ne odobri;
b) če se po svoji krivdi namerno onesposobi za službo, kar se ugotavlja s specialnim zdravniškim pregledom:
c) če se onesposobi za službo po svoji krivdi, toda ne namerno, in ni izpolnil pogoja za pridobitev pravice do osebne pokojnine;
č) če boluje neprekinjeno eno leto dni ali če boluje v dveh zaporednih časovnih letih več kot 15 mesecev in ne ozdravi ali če je pri specialnem zdravniškem pregledu ocenjen in po pristojnih organih proglašen za stalno nesposobnega in ni izpolnil pogoja za pridobitev pravice do osebne pokojnine;
d) če ima za dve zaporedni koledarski leti ali skupaj za štiri leta svoje podčastniške službe pri obmejni četi nepriporočljive ocene;
e) če zbog slabega vedenja, nebrižnosti v službi, slabih navad in občega načina življenja škoduje interesom obmejne čete ali škodi podčastniškemu dostojanstvu in ugledu, pa se za taka kazniva dejanja kaznuje sodno ali disciplinski z zaporom ali priporom 60 dni v enem koledarskem letu naenkrat ali v več kratih in njegovi predstojni starešine po dejanju, zaradi katerega je kaznovan, po vedenju in opravljanju službe spoznajo, da je njegovo nadaljnje bivanje pri obmejni četi škodljivo za red in disciplino v četi. Tak podčastnik se takoj odpusti fz službe;
tl če Izgubi č?n po predpisu člena 80. zakona o ustroju vojske in mornarice;
j g) če se oženi brez pristojne odobritve.
Podčastniki se odpuščajo iz obmejne čete po točkah
b), c), č), d), e), !) in g) neglede na njih zaveze.
Graničarski podčastnik, odpuščen iz službe po točkah
a), b), d), e), f) in g) tega člena zagona, izgubi z odpustom tudi pravico do pokojnine.
Odpuščanje graničarskih podčastnikov vrši komandant obmejne čete po predlogu pristojnih starešin.
PETI DEL.
Čini in napredovanje pri obmejni četi.
Člen 32.
Starešinski čini pri obmejni četi so ti-le:
1. graničarski kaplar,
2. graničarski podnarednik,
3. graničarski narednik,
4. graničarski narednik-vodnik lil., II. in I. razreda.
Člen 33.
Za napredovanje v starešinske čine pri obmejni četi veljajo ti-le pogoji:
a)	Obči:
1. da ima priporočljive ocene za poslednji dve koledarski leti;
2. da tedaj, ko pridobi pravico do napredovanja, ni v redni sodni preiskavi ali pod sojenjem vobče, istotako da ni v predhodni kazenski preiskavi za kazniva dejanja, ki imajo za posledico kazen, višjo od dveh let;
3. da v poslednjem koledarskem letu, od dne, ko je postala razsodba izvršna, ni bil sodno kaznovan.
b)	Posebni:
1. Za graničarskega kaplarja: da je uspešno dovršil graničarsko pripravniško šolo; da je preslužil kot redov-graničar najmanj šest mesecev' pri edinicah obmejne čete in da je ocenjen za izobraženega in sposobnega za poveljevanje obmejni straži.
2. Za graničarskega podnarednika: da je preslužil najmanj leto dni kot graničarski kaplar; da je uspešno poveljeval obmejni straži in da je uspešno dovršil šolo pri komandi za podčastnike ali, če te ni, da je opravil predpisani izpit za Čin graničarskega podnarednika.
3. Za graničarskega narednika: da je preslužil v podnaredniškem činu najmanj tri leta, da je od teh najmanj leto dni vršil dolžnost komandirja obmejne straže in opravil predpisani izpit za čin graničarskega narednika.
4. Za graničarskega narednika-vodnika:
a) III. razreda: da je preslužil na ustreznih položajih v činu graničarskega narednika uspešno najmanj šest let in je ocenjen, da ima izobrazbo in sposobnosti za upravljanje in poveljevanje vodu;
b) II. razreda; da je uspešno preslužil najmanj tri leta na ustreznih položajih v činu narednika-vodnika III. razreda in da je ocenjen, da ima izobrazbo in sposobnosti za upravljanje in poveljevanje straži, močnejši od voda;
c) I. razreda: da je uspešno preslužil najmanj tri leta na ustreznih položajih v činu narednika-vodnika
II.	razreda in da je ocenjen, da ima izobrazbo in sposobnosti za samostojno in zanesljivo poveljevanje in uprav-
ljanje gi;aničarske službe in za samostojno voditev administracije čete.
Pravila in programe za opravljanje izpitov predpisuje minister za vojsko in mornarico.
Predpisani izpiti za poedine čine se smejo opravljati vsega skupaj trikrat.
Clen 34.
Povišanje v kaplarski čin in v podčastniške čine vrši komandant obmejne čete po predlogu predstojnik starešin.
Koliko oseb se sme vsako leto povišati v kaplarski in v podčastniške čine, odreja minister za vojsko in mornarico po predlogu komandanta obmejne čete in v mejah formacije in proračuna.
Člen 35.
Za napredovanja aktivnih častnikov, aktivnih vojaških uradnikov in aktivnih podčastnikov vrst vojske na službi pri obmejni četi, kakor tudi rezervnih častnikov, uporabljenih pri obmejni četi za službe aktivnih častnikov, veljajo odredbe zakona o ustroju vojske in mornarice. Razen tega je uporabljati nanje vse odredbe istega zakona tudi glede službe, ranga, ocenjanja, odsotstvo-vanja in bolovanja, ženitve, pokojnine, ostavke in izgube čina
ŠESTI DEL. Pouk, nagrade, ženitev.
Člen 36.
Izvajanje pouka pri obmejni četi in otvarjanje grani-čarskih šol in tečajev se predpisuje s kraljevo uredbm
Pouk se vrši po načrtu in programu, ki ga predpisuje minister za vojsko in mornarico po predlogu komandanta obmejne čete.
Člen 37.
Nagrade, pohvale in odlikovanja se podeljujejo po uredbi o podeljevanju nagrad pri obmejni četi, ki jo Predpisuje kralj na predlog ministra za vojsko in mornarico.
Kot ovaditelji in zalotitelji tihotapstva imajo graničarji pravico do nagrade po carinskem zakonu.
Člen 38.
Ženitev rezervnih častnikov, uporabljanih za službe aktivnih častnikov pri obmejni četi, se vrši po uredbi, ki velja za aktivne častnike.
Ženitev graničarskih podčastnikov, kaplarjev in redovov-graničarjev se ureja s kraljevo uredbo, in to tako, da skupni odstotek oženjenih graničarjev ne sme presegati 30% formacijskega stanja graničarjev (podčastnikov, kaplarjev in redovov).
.	SEDMI	DEL.
Prejemki. Člen 39.
'Aktivni: častniki, vojaški uradniki in podčastniki vrst vojske v službi pri obmejni četi imajo prejemke po
zakonu o ustroju vojske in mornarice in po ostalih zakonskih predpisih, kakor aktivni častniki, vojaški uradniki in podčastniki vobče, razen tega pa še doklade: na službo pri obmejni četi in za obhod svojih edinie do teni zakonu.
Člen 40.
' Rezervni častniki, ki se uporabljajo in dokler se uporabljajo za službe aktivnih častnikov pri obmejni četi, imajo po odredbah zakona o ustroju vojske in mornarice, kakor aktivni častniki: plačo, doklado za slugo in drva in doklado za lastnega konja, če jim ta pripada; nimajo pa pravice do položajne doklade in do specialne vojaške doklade. Razen tega imajo pravico do osebne in rodbinske draginjske doklade, kakor aktivni častniki ustreznega čina, in doklado na službo pri obmejni četi po odredbah tega zakona.
Člen 41.
Pogodbeni uradniki in ostali civilni uslužbenci v službi pri obmejni četi imajo prejemke po odredbah zakona o uradnikih in členih 287., 288. in 289. zakona o ustroju vojske in mornarice
Člen 42.
Vsi aktivni častniki in aktivni vojaški uradniki in rezervni častniki, uporabljani za službe aktivnih Častnikov po edinicah obmejne čete, imajo »doklado na službo pri obmejni četi« za dejanski pri njej prebita leta službe, negleder na čin, v mesečnem znesku, in sicer:
1.	do	vštetih 5 let službe................. 900-—	Din
2.	po	dovršenih 5 do vštetih 10 let službe	120-—	„
3.	po	dovršenih 10 do vštetih 20 let službe	150-—	„
4.	po	dovršenih 20 let službe ....	180—	„
Člen 43.
Komandantu obmejne čete pripada doklada na službo pri obmejni četi po 200 dinarjev na mesec.
Komandant obmejne čete -nima pravice do doklade po členu 42. tega zakona.
Rezervnim častnikom tečejo ob nastopu službe prejemki od prvega prihodnjega meseca, ob odpustu ali izstopu iz službe pa jim tečejo prejemki do konca meseca, v katerem jih razrešijo.
Periodični zviški plač se jim odrejajo po času, kf so ga prebili v dotičnem činu, račuuši od dne vstopa v obmejno četo.
Člen 45.
Komandantu obmejne čete. komandantom odsekov, komandantom pododsekov in ostalim častnikom obmejne čete pripadajo, kadar vrše obhode in preglede edinic obmejne čete, odnosno kadar spremljajo svoje komandante, povračila potnih stroškov in dnevnice za službeno potovanje po zakonu o tem, ki velja za ostale častnike in vojaške uradnike.
Člen 46.
Komandirjem čet in vodnikom, po potrebi pa tudi ostalim starešinam obmejne čete se sme namesto povračila po predhodnem členu odrediti za dnevnice in povra-
Člen 44.
čila potnih stroškov za (redne in izredne) obhode svojih edinic povprečna mesečna doklada.
To doklado dobivajo na koncu meseca. Nimajo pa do nje pravice:
1. če v tem mesecu niso izvršili predpisanih obhodov svoje edinice;
2. za čas, ki so ga prebili na bolovanju ali odsotstvu ali zdravljenju v bolnici. Če je pa zdravljenje v bolnici posledica zadobljenih ran, pokvar ali poškodb v službi ali po povodu službenega posla, jim ta doklada za ta čas pripada.
Člen 47.
Povprečno mesečno doklado po členu 46. tega zakona odreja predsednik ministrskega sveta po predlogu ministra Za vojsko in mornarico in upoštevaje določeno število obveznih obhodov, čas trajanja vsakega obhoda in obstoječe življenjske razmere, napore in težave v službi na poedinih delih meje.
Člen 48.
Vsakemu graničarju, podčastniku, kaplarju in redo-vu pripadajo od države:
1. plača z dokladami;
2. orožje, orožni pribor in ostala bojna oprema;
3. obleka, obutev in ostala ekonomska in materialna oprema;
4. kurjava, razsvetljava in posteljnina;
o.	stanovanje.
Člen 49.
Vsak graničar-konjik dobiva za izvrševanje svoje službe od države jezdnega konja z opravo.
Graničar, ki to želi, sme nabaviti ob svojem strošku predpisnega jezdnega konja za opravljanje službe, če mu to odobri komandant obmejne čete. V tem primeru prejema od države za svojega konja: jezdni pribor in opravo, podkov, nastanitev, krmo in odeje, za čuvanje konja pa v denarju po 50 dinarjev na mesec. Če ti konji bol ujejo, imajo od države brezplačno zdravljenje v živinskih bolnicah in zunaj njih.
Člen 50.
Mesečne plače in osebna draginjska doklada graničarja so te-le:
		Ploča s perio* dičnlmi ZTiški				Osebna draginjska doklada		
Cin	sg	1	9	3	4	I.	II.	111.
	JO					draginiski razred		
Narednik-vodnik I. razreda	720	760	800	840	880	925	775	675
Narednik-vodnik II. razreda	r>( h i	640	680	720	-	875	725	660
Narednik-vodnik III.razreda	480		560	600	-	825	675	625
Narednik 		:»)('	400	440	480	—	775	625	600
Podnarednik 		280		320	340	360	725	575	550
Kaplar «••••••.	22<	240	260	280	—	07:	525	500
Redov 		200	220		—	-	025	475	450
Člen 51.
Periodični zviški plač se dobivajo po vsakih treh letih efektivne službe, prebite v dotičnem činu pri obmejni četi, in se odrejajo po službeni dolžnosti.
Člen 52.
V prvi draginjski razred spadajo Beograd z Zemunom, Zagreb, Ljubljana, Novi Sad, Sarajevo, Split, Sušak, Skoplje, Niš, Cetinje in Banjaluka.
V drugi draginjski razred spadajo vsi kraji, kjer ima svoj sedež sresko načelstvo.
V tretji draginjski razred spadajo vsi ostali kraji.
Člen 53.
Graničarski pripravniki imajo za prejemKe samo mesečno plačo brez drugih doklad v znesku, in sicer:
v I.	draginjskem	razredu............... 570-— Din
v II.	draginjskem	razredu................... 520-—	„
v III.	draginjskem	razredu................... 475’—	„
Pri prevedbi za redove-graničarje dobivajo plačo in osebne draginjske doklade po členu 50. tega zakona. Za odmero doklade na službo po členu 55. se jim čas, ki so ga prebili v pripravniški službi pri obmejni četi, računi.
Člen 54.
Podčastniki iz kadra, poslani začasno na službo pri obmejni četi, prejemajo, dokler so v tej službi, plačo po odredbah zakona o ustroju vojske in mornarice, osebne draginjske doklade pa po členu 50. tega zakona. Kaplarji in redovi prejemajo plačo, kakor graničarski pripravniki, po členu 53. tega zakona.
Člen 55.
Vsem graničarjem pripada doklada na službo pri obmejni četi za leta službe, odslužena pri njej, neglede na čin, v mesečnem znesku, in sicer:
1. do vštetih pet let službe.................45'— Din
2. po dovršenih 5 do vštetih 10 let službe 60’— „
3. po dovršenih 10 do vštetih 20 let službe 75’— „
4. po dovršenih 20 let službe ..... 90-— „ Ta doklada pripada tudi podčastnikom, kaplarjem
in redovom stalnega kadra, dokler so v službi pri obmejni Četi; znesek doklade pa se odreja skladno s točkami
1.,	2., 3. in 4. tega člena po letih službe, prebitih v stalnem kadru, kakor da so jih prebili pri obmejni četi.
Graničarski pripravniki do te doklade nimajo pravice.	.
člen 56.
Če se pošljejo k edinicam obmejne čete po potrebi obvezniki iz rezerve (podčastniki, kaplarji in redovi), jim odreja prejemke predsednik mihistrskega sveta po predlogu ministra za vojsko in mornarico.
Člen 57.
Rodbinska draginjska doklada za ženo in za vsakega zakonskega ali pozakonjenega otroka graničarja znaša po 150'— Din na mesec.
Graničarski pripravniki nimajo pravice do rodbinske draginjske doklade.
Vsak kaplar in redov-graničar ima pravico do rodbinske doklade največ za dva člana, graničarski podčastnik pa največ za tri člane rodbine.
Clen 58.
Draginjske doklade po členu 50. tega zakona se smejo po potrebi zviševati in zniževati. To se predpisuje z uredbo predsednika ministrskega sveta na predlog ministra za vojsko in mornarico.
Glede pridobivanja in izgube pravice do osebne in rodbinske draginjske doklade velja za vse graničarje uredba o draginjskih dokladah civilnih državnih uslužbencev.
Člen 59.
Oženjenim graničarskim podčastnikom, katerih rodbine žive z njimi v istem kraju, lahko odobri minister za vojsko in mornarico po 6 kubičnih metrov drv na leto v naravi ali v denarju. Ta količina drv se sme odobriti tudi onim oženjenim graničarskim podčastnikom, ki so po zakoniti poti ločeni od žene, če imajo vsaj enega zakonskega otroka v svoji oskrbi, kakor tudi podčastnikom vdovcem, če imajo zakonske otroke, za katere prejemajo rodbinsko draginjsko doklado.
Člen 60.
Oženjeni podčastniki smejo z odobritvijo komandanta obmejne čete stanovati z rodbino v vojaško-držav-nih zgradbah. Velikost najemnine, način plačevanja in vse podrobnejše odredbe po tem predpisuje minister za vojsko in mornarico.
Člen 61.
Graničarskim podčastnikom vobče in kapldrjem nad 10 let graničarske službe pripada na leto po 20 dni odsotstva, vsem ostalim graničarjem pa po 15 dni. Za ta cas prejemajo vse svoje redne prejemke.
Podčastnik,' kaplar in redov-graničar, ki je na čuvanju ali bolovanju dalj od dveh mesecev skupaj v enem tetu, nima v tem letu pravice do odsotstva po prvem odstavku tega člena.
Člen 62.
Prejemki tečejo graničarjem od prvega dne prihodnjega meseca po nastopu dolžnosti, prestanejo pa teči ob koncu meseca, v katerem je dotični graničar razrešen, odnosno ob koncu meseca, v katerem je umrl.
Ob povišanju v kaplarjev čin in v podčastniške čine kakor tudi, ko dobe periodične zviške, teko prejemki °d prvega prihodnjega meseca.
Če se graničar premesti in če vpliva premestitev na velikost osebne draginjske doklade glede na izpremembo službenega kraja, pripada graničarju nova doklada od prvega dne prihodnjega meseca, ko je bil razrešen od dotedanje dolžnosti.
Rodbinska doklada pripada graničarju od prvega dne prihodnjega meseca, ko je izpolnil pogoje, ki mu dajejo pravico do te doklade.
Člen 63.
Graničar, ki dobi slabo — nepriporočljivo oceno, izgubi za prihodnji periodični zvišek, ki mu pripada po členu 50. tega zakona, eno celo leto.
i
Člen 64.
Če se uvede zoper graničarja kazenska preiskava zaradi zločinstva ali zaradi drugega onečaščujočega dejanja ali vobče zaradi sodno kaznivega dejanja, se mu ustavi od dne, ko je dejan v redno kazensko preiskavo,
I kretanje po periodičnih zviških, dokler se o njegovem dejanju dokončno ne razsodi.
Če se graničar, zoper katerega se vodi kazensko postopanje, s sodno razsodbo kaznuje, se podaljša po prvem odstavku tega člena ustavljeno kretanje po periodičnih zviških za ves čas, dokler traja dejansko vzdrževanje kazni po sodni obsodbi.
Če se graničar, zoper katerega se vodi kazensko postopanje, s sodno razsodbo krivde oprosti, se mu vrne pravica, da se mu vračuni čas, ko mu je bilo kretanje po prvem odstavku začasno ustavljeno, in se mu periodični zvišek naknadno odredi in izplača od dne, ko je imel po odredbah tega zakona pravico do zviška.
Člen 65.
Gruničr.iju prestanejo teči prejemki, določeni s tem zakonom, v teh-le primerih:
1. če umre;
2. če je odpuščen iz službe;
3. če se svojevoljno iz službe oddalji, od dne, ko je službo zapustil;
4. če je na pobegu, od dne, ko je pobeg izvršil;
5. če je na odsotstvu preko odsotstva po členu 61. tega zakona.
Člen 66.
Graničarju se prejemki ustavljajo, odnosno znižajo v teh-le primerih:
1. Če je dejan v redno kazensko preiskavo, odnosno v pripor zaradi kaznivega dejanja, ki ima za posledico povračilo škode državi. V tem primeru prejema neože-njeni graničar 25% celotnih svojih denarnih prejemkov, oženjeni pa vso rodbinsko draginjsko doklado, 50 a celotnih svojih denarnih prejemkov in drva. Ostanek se ustavi zaradi povračila škode.
2. Prejemki po točki 1. se izdajajo tudi vsakemu onemu graničarju, ki je v redni kazenski preiskavi ali vobče pod sojenjem zaradi zločinstva ali za druga one-čaščujoča in vobče za sodno kazniva dejanja, to pa samo,
. če je zaradi izvršenega kaznivega dejanja dejan v pripor.
Po točkah 1. in 2. tega člena zadržani prejemki se dotičnemu graničarju izplačajo: če se proti njemu s pristojno odločbo preiskava ustavi, če se s sodno razsodbo kot nekriv oprosti ali če je puščen izpod sojenja ali če se dejanje amnestira in graničar ne odgovarja in ni obsojen na povračilo škode.
Če je graničar v redni kazenski preiskavi ali pod sojenjem, tod i za izvršena dejanja ni dejan v pripor in vrši službo, in če ne odgovarja za povračilo škode, prejema vse svoje redne prejemke do sodne razsodbe.
3. Za čas, ko vzdržuje zaporno kazen po sodni ali disciplinski kazni.
V tem primeru gre vzdrževanje kaznovanega' graničarja (hrana in nastanitev) v breme države. Zapor prestaja pri najbližji vojaški komandi, hrano pa dobiva po predpisih, ki veljajo za podčastnike, kaplarje in vojake stalnega kadra, če so v zaporu. Neoženjeni graničar ne prejema za ta čas nikakršnih svojih prejemkov, oženjeni pa dobiva: vso rodbinsko doklado, 50% svojih osebnih denarnih prejemkov in pripadajočo količino drv. Ostanek se pridrži za povračilo škode, če je zanjo odgovoren in na povračilo obsojen; če pa ni odgovoren za povračilo škode in na povračilo ni obsojen, se izroče ustavljeni prejemki blagajni remontrio-komocskega fonda, če vzdržuje zaporno kazen po sodni obsodbi, če pa vzdržuje kazen disciplinskega zapora, se pošljejo ustavljeni prejemki kot dohodek uradniškemu pokojninskemu skladu.
Člen 67.
Za državne terjatve se sme postaviti graničarju prepoved po administrativni poti do višine 50% vseh denarnih osebnili aktivnih in do 30% pokojninskih prejemkov.
Za privatne terjatve se sme postaviti aktivnemu ali upokojenemu graničarju prepoved na eno tretjino njegovih prejemkov, razen osebne in rodbinske draginjske doklade in doklade za drva, in sicer po sodni poti ali z njegovo privolitvijo, če tega in kolikor tega zakon o zavarovanju ne predpisuje drugače.
Člen 68.
Rezervni častniki, ki se uporabljajo za službe aktivnih častnikov pri obmejni četi, imajo brezplačno: zdravila, predpisana po vojaški farmakopeji, in zdravljenje za sebe, če bolujejo doma. Do tega imajo pravico tudi oženjeni graničarji, če se zbog stanja in značaja bolezni ali ob nedostatku praznih mest v vojaških bolnicah ne morejo v teh zdraviti.
Rezervni častniki v službi pri obmejni četi in graničarji imajo v vojaških bolnicah brezplačno nastanitev, zdravila in nego — zdravljenje. Hrano med zdravljenjem v bolnici plačujejo iz svojih prejemkov v znesku, ki ga odredi minister za vojsko in mornarico.
Pravico do brezplačne nastanitve, zdravil in zdravljenja v vojaških bolnicah imajo tudi rodbine oženjenih rezervnih častnikov in oženjenih graničarjev, če se morajo zdraviti zaradi operacije in značaja bolezni v vojaških bolnicah. Hrano plačujejo v znesku, ki ga določi minister za vojsko in mornarico.
K rodbini se štejejo zakonska žena in otroci.
V krajih, kjer ni vojaških bolnic, se zdrave rezervni častniki in graničarji ter njih rodbine v javnih bolnicah ob državnem strošku po odredbah zakona o uradnikih.
Če je poslan rezervni častnik ali graničar v vojaško bolnico na zdravljenje za rane, pokvare ali poškodbe, za-dobljene v službi ali po povodu službenega posla brez lastne krivde, gre prehrana v breme države.
Člen 69.
Rezervni častniki, uporabljani ža službe aktivnm častnikov pri obmejni četi, in graničarji kakor tudi njih rodbinski člani imajo brezplačno nastanitev v onih kopališčih, sanatorijih in klimatskih krajih, kjer obstoje vojaško-državne zgradbe, določene v te namene, in ob pogojih, ki jih predpiše minister za vojsko in mornarico.
Člen 70.
Rezervni častniki, uporabljani za službe aktivnih častnikov pri obmejni četi in graničarji, ki zadobe med službo brez lastne krivde rano, pokvaro ali poškodbo, kakor tudi oni, ki obole zaradi naporov v službi, imajo pravico do denarne podpore za zdravljenje v kopališčih in klimatskih krajih. Ta podpora se zagotavlja vsako leto s proračunom, njeno višitio v mejah vsot, odobrenih s proračunom, kakor tudi pogoje, ob katerih se daje, pa predpisuje minister za vojsko in mornarico.
Vse osebe iz prvega odstavka tega člena uživajo posebne ugodnosti za zdravljenje po vseh državnih in samoupravnih kopališčih, ob pogojih, ki jih sporazumno predpišeta minister za vojsko in mornarico in minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Člen 71.
Graničar, ki ob izvrševanju službe pri obmejni četi oboli, sme bolovati brez presledka, in sicer: graničarski podčastnik eno leto dni ali skupaj 15 mesecev v dveh zaporednih časovnih letih, graničarski kaplar in redov šest mesecev v enem ali skupaj 9 mesecev v dveh zaporednih časovnih letih; za ta čas obdrži sve svoje dotedanje prejemke. Če po tem roku ne ozdravi ali ni sposoben za aktivno službo pri obmejni četi, kar se ugotavlja s specialnim zdravniškim pregledom, se postopa z njim nadalje po odredbah členov 31., 77. in 78. tega zakona
Člen 72.
Kaplarjem in redovom-graničarjem, ki potujejo službeno kot kurirji ali ko so poslani v pripravniško šolo ali na različne tečaje, dalje ko se prevedejo iz ene v drugo četo stalno ali začasno ali ko se te uporabijo s kateregakoli dela meje na drugem delu, se priznajo samo prevozni stroški na železnici ali ladji, brez kakršnegakoli drugega povračila.
Podčastnikom-graničarjem pripadajo, kadarkoli potujejo službeno ali so premeščeni, ista povračila za potovanje in selitev, ki pripadajo podčastnikom vrst vojske po zakonu o tem.
Člen 73.
Če potuje graničar kot priča po službeni dolžnosti in na poziv preiskovalnega ali sodnega oblastva, se mu prisodijo in plačajo stroški po predpisih dotičnih zakonov.
Člen 74.
Kakšno oborožitev, kakšno bojno in materialno opremo in obleko po členu 48. tega zakona naj ima obmejna četa, se predpisuje s kraljevo uredbo.
Kurjava, razsvetljava in posteljnina pripadajo grn* ničai”3>m kakor vojakom stalnega kadra po predpisih
ministra za vojsko in mornarico.
Graničarji stanujejo v zidanih zgradbah-stražarnicah
(karaulah).
Stražarnice in druge zgradbe za komandirje čet in za vodnike kakor tudi za vse ostale potrebe (skladišča, staje, cisterne, vodnjaki itd.) ob meji se postavljajo ob državnem strošku in se smatrajo za državna poslopja. Isto velja tudi za ostale zradbe, ki so potrebne obmejni četi.
Člen 75.
Hrane graničarji ne dobivajo od države, ampak se hranijo iz svojih denarnih prejemkov. Drva za kuhanje jedil in kuhinjsko posodo si nabavljajo sami. Kuhinje in kuhinjsko opravo postavlja in nabavlja država.
OSMI DEL. Pokojnine.
Člen 76.
Vsi podčastniki, kaplarji in redovi-graničarji imajo pravico do osebne pokojnine po pogojih tega zakona.
Upokojitev graničarjev vrši minister za vojsko in mornarico po predlogu komandanta obmejne čete.
Člen 77.
Graničarski podčastnik, kaplar in redov izpolnjuje pogoj za pridobitev pravice do osebne pokojnine, oe dovrši petnajst let dobre graničarske službe, ki jih je de-
janski prebil kot graničar pri obmejni Četi, in se sme upokojiti, in sicer:
1. Po lastni prošnji, če se da njegova prošnja uva-žiti brez škode za interese službe. Če pa ima dovršenih 30 let službe, priznane za pokojnino po odredbah tega zakona, ali če je dovršil 55 let starosti, se takoj upokoji.
2. Če po neprekinjenem bolovanju, in sicer: podčastnik eno leto dni ali skupaj 15 mesecev v dveh zaporednih časovnih letih, kaplar in redov pa po šestih mesecih v enem ali skupaj 9 mesecih v dveh zaporednih časovnih letih ne ozdravi, kar se ugotavlja s specialnim zdravniškim pregledom, in je izpolnil pogoj za pridobitev pravice do osebne pokojnine po prvem odstavku tega člena.
3. Če se po oceni strokovne vojaške komisije oceni za stalno nesposobnega za katerokoli službo pri obmejni četi in je izpolnil pogoj za pridobitev pravice do osebne pokojnine po prvem odstavku tega člena.
4. Če po svojem činu nima izobrazbe niti sposobnosti za službo pri obmejni četi in je izpolnil pogoj za pridobitev pravice do osebne pokojnine po prvem odstavku tega člena.
5. Če se mu ne odobri, da bi ostal na ponovnem roku po členu 29. tega zakona in je izpolnil pogoj za pridobitev pravice do osebne pokojnine.
6. Po službeni potrebi.
Člen 78.
Graničar, pri katerem nastopi primer iz točk 2. in
3.	člena 77. tega zakona, ki pa nima petnajst let grani-čarske službe in ni izpolnil pogoja za pridobitev pravice do osebne pokojnine, ima pa več kot pet let graničar-ske službe, se odpusti iz obmejne čete* toda kot podpora se mu izplačata enkrat za vselej ves letni znesek njegove plače in ena četrtina letnega zneska osebne dra-ginjske doklade, ki sta mu pripadali po členu 50. tega zakona med odsotstvom iz službe. Ta podpora se podeljuje z istim odlokom, s katerim je dotični odpuščen iz službe. 1
Člen 79.
V rok, predpisan v prvem odstavku člena 77. tega zakona, se računi graničarju:
1. čas, ki ga je graničar dejanski prebil v službi pri obmejni četi od dne sprejema za graničarskega pripravnika;
2. čas, ki se mu kot onesposobljenemu v službi prizna po členu 83. tega zakona.
Člen 80.
Graničarju, ki izpolni pogoj iz člena 77. tega zakona, se prizna za odmero količine pokojnine:
1. čas, ki se mu priznava po členu 79. tega zakona v rok za pridobitev pravice do osebne pokojnine;
2. čas, ki ga je dejanski prebil pri finančni kontroli, če je iz te stopil neposredno v službo obmejne čete in če se zateče pri slednji na dan, ko stopi ta zakon v moč;
3. čas, ki ga je dejanski prebil kot aktivni podčastnik pri vrsti vojske od dne, ko je bil povišan v podna-redniški čin, Če je preveden iz vrste vojske, odnosno sprejet za graničarskega podčastnika po členu 27. tega zakona;
4. ves prej priznani čas, ki ga je dejanski prebil v graničarski službi do izgube čina. če se mu kazniva dejanja, ki so bila vzrok, da je izgubil čin, oproste in izroče pozabi;
5.	čas, ki ga prebije graničar v vojni, in to tako, da se računi za vsako leto, ko je vojna, še po eno leto, ne-glede na to, koliko časa vojna v dotičnem letu traja.
Clen 81.
Za odmero količine pokojnine se graničarju ne prizna:
1. čas, ki ga je prebil kot aktivni podčastnik vrste vojske zunaj vojske po izstopu iz stalnega kadra, pa do vstopa v obmejno četo, skladno s točko 2. člena 27. tega zakona.
2. čas, ki ga je prebil v zaporu po sodni obsodbi;
3. čas, ki ga je prebil med samovoljno oddaljitvijo iz službe
Clen 82.
Graničar, ki je izpolnil pogoj za pridobitev pravice do osebne pokojnine po členu 77. tega zakona, ga ne izgubi pri prevedbi v civilno službo, kakor tudi ne izgubi časa, ki ga je dejanski prebil v aktivni službi pri obmejni četi in ki se mu po odredbah člena 80. tega zakona računi za odmero količine osebne pokojnine.
Člen 83.
Graničarju, Id se v mirnem času brez lastne krivde v službi sami ali po povodu službenega posla tako poškoduje, da postane zbog zadobljenih ran, pokvar ali poškodb popolnoma nesposoben za vsako nadaljno službo pri obmejni četi, se prizna, da je izpolnil pogoj za pridobitev pravice do osebne pokojnine tudi, če nima 15 let priznane aktivne službe pri obmejni četi po členu 77. tega zakona; v čas za odmero količine osebne pokojnine pa se mu računijo vsa leta službe po odredbah člena 80. tega zakona in še 10 let več.
Ce ostane zbog zadobljenih ran, nokvar ali poškodb popolnoma nesposoben za katerokoli pridobitno delo vobče, mu pripada osebna pokojnina po členu 85. tega zakona v znesku 80°/o pokojninske osnove, če z leti službe, priznanimi po prvem odstavku, nima 30 let priznane službe.
Ocena nesposobnosti se ugotavlja s specialnim zdravniškim pregledom. Ocena je dokončna in zoper njo ni pritožbe.
Razen pokojnine dobiva pohabljenec od države brezplačno proteze in druga ortopedska pomožna sredstva in brezplačno nastanitev in zdravljenje v vojaških bolnicah, istotako pa tudi brezplačno nastanitev v kopališčih, sanatorijih in klimatskih krajih, kjer je kaj vo-jaško-državnih zgradb za te namene.
Člen 84.
✓
Graničarju, ki se zbog zadobljenih ran, poškodb ali pokvar v službi pri obmejni četi ob vojnem času popolnoma onesposobi za vsako službo pri četi ali za katerokoli pridobitno delo vobče, pripada pokojnina po predpisu člena 83. tega zakona; razen tega pa ima pravico ds državne zaščite in podpore po odredbah invalidskega zakona. To nesposobnost je treba ugotoviti najkesneje v enem letu po dokončani vojni.
Nesposobnost se ocenja po predpisu člena 83. tega zakona.
Člen 85.
Osnova za odmero količine graničarjeve osebne pokojnine je plača, ki mu je pripadala ob upokojitvi, in mu pripada od pokojninske osnove za prvih 15 let služ-1 be, priznane po odredbah tega zakona, 50%>, za vsakega
nadaljnjega pol leta pa po 1-5%, tako da dobi za 30 let priznane aktivne državne službe, ki se mu računi po členih 80. in 83. tega zakona za odmero količine osebne pokojnine, 95% pokojninske osnove. Če se pa upokoji graničar pred 30 leti graničarske službe, dovršenimi po odredbah tega zakona, mu pripada od plače kot pokojninske osnove za vsakega nadaljnjega pol leta, in sicer:
če	ni	dovršil	20	let	priznane	službe,	0-60%;
če	ni	dovršil	25	let	priznane	službe,	070%;
če	ni	dovršil	30	let	priznane	službe,	0-80%.
Pričetega pol	leta službe se	računi	pri določanju
odstotka za količine osebne pokojnine za celo leto.
Člen 86.
Upokojeni graničar ima poleg pokojnine pravico do osebne draginjske doklade, ki se odreja po istem odstotku, po katerem se odreja pokojnina od plače kot pokojninske osnove po členu 85. tega zakona, pri čemer je vzeti za osnovo osebno draginjsko doklado, ki je pripadala graničarju ob upokojitvi po odredbah člena 50. tega zakona. Ta doklada ne sme biti manjša, in sicer:
za narednika vodnika:
v krajevnem draginjskem razredu
I.	II.	III.
kot: 550	500	450 Din
na mesec;
za narednika, podnarednika, kaplarja in redova:
v krajevnem draginjskem razredu
I.	II.	III.
kot: 400	350	800 Din
na mesec.
Razen osebne draginjske doklade pripada oženjenemu upokojenemu graničarju tudi rodbinska draginj-ska doklada, ki znaša po 150 Din na mesec za ženo in za vsakega otroka, na katerega je ob upokojitvi prejemal rodbinsko doklado.
Člen 87.
Graničar, ki izpolni pogoj za pridobitev pravice do osebne pokojnine po predpisu člena 77. tega zakona, izgubi pravico do osebne pokojnine:
1. če izstopi po izjavljeni želji — prošnji iz službe po odredbah člena 30. tega zakona;
2. oe je odpuščen iz službe po točki 2. pod b), c), č), d), f) in g) in po točki 3. pod a), b), d), e), f) in g) člena 31. tega zakona;
3. če samovoljno zapusti službo;
4.-če je obsojen na izgubo častnih pravic, odnosno vojaške časti;
5. če izstopi iz državljanstva;
6. če umre.
Upokojeni graničar izgubi pravico do osebne pokojnine po odredbah zakona o uradnikih.
Člen 88.
Čas za odmero količine osebne pokojnine graničarjeve se računi do dne rešitve o upokojitvi, pokojninski prejemki pa teko od prvega dne prihodnjega meseca, v katerem je bil graničar dolžnosti razrešen.
Količina osebne pokojnine se odreja po službeni dolžnosti. Rešitev o tem se izda najkesneje v 15 dneh od dne rešitve o upokojitvi.
Člen 89.
Potrdilo o času graničarjevega službovanja zaradi ugotovitve, da je pogoj za pridobitev pravice do osebne pokojnine izpolnjen, kakor tudi zaradi odmere količine pokojnine in osebnih in rodbinskih draginjskih doklad se izdaja po uradni dolžnosti najkesneje v 5 dneh od dne upokojitve, odnosno od graničarjeve smrti, in to po podatkih iz kartona osebnih in službenih razmerij za podčastnike, odnosno iz uslužbenskega lista za kaplarje in redove-graničarje, kar se mora pri obmejni četi uvesti in voditi.
Člen 90.
Pokojnina se Izplačuje graničarjem takoj po rešitvah, s katerimi se jim odrejajo pokojnine, in sicer začasno, dokler se po teh rešitvah ne izdajo dokončne odločbe po pristojnih organih državne uprave. Isto velja tudi za pokojnine rodbin umrlih graničarjev.
Člen 91.
Graničarski pripravniki in graničarji (podčastniki, kaplarji in redovi), najsi so oženjeni in neoženjeni, morajo vplačevati za rodbinsko pokojnino v uradniški pokojninski sklad, ustanovljen po odredbah zakona o uradnikih.
Pri graničarjih (podčastnikih, kaplarjih in redovih) je osnova za vplačevanje v uradniški pokojninski sklad plača, pri graničarskih pripravnikih pa polovica plače.
Mesečni prispevek (vlog) znaša 5 % osnove za vplačevanje.
Prispevki se pobirajo po uradni dolžnosti ob izplačevanju prejemkov.
Pobrani prispevki se pošiljajo Državni hipotekarni banki.
Člen 92.
V prvomesečne prejemke, ki se stekajo po točki 1. § 134. zakona o uradnikih kot dohodek v uradniški pokojninski sklad, se računijo celokupni denarni prejemki graničarjev, ki jim po tem zakonu pripadajo.
Člen 93.
Prvomesečna razlika med novimi in dotedanjimi prejemki, ki se steka po točki 2. § 134. zakona o uradnikih kot dohodek v uradniški pokojninski sklad, se pobira od graničarjev vselej, kadarkoli se ta razlika pojavi zbog napredovanja pri plači, periodičnem zvišku, dokladi na službo in osebni draginiski dokladi.
Člen 94.
V disciplinske denarne kazni, ki se stekajo po točki
5.	§ 134. zakona o uradnikih kot dohodek v uradniški pokojninski sklad, se računijo disciplinske kazni >od-vzema plače«, označene v uredbi o vojni disciplini za podčastnike in kaplarje.
Člen 95.
Za vse ostalo, kar se nanaša na uradniški pokojninski sklad, kakor tudi glede pridobivanja pravice, odmerjanja količine rodbinske pokojnine, draginjske doklade in izgube pravice do rodbinske pokojnine, veljajo povsem odredbe zakona o uradnikih in odredbe ostalih predpisov, ki iz tega zakona izvirajo, če to po odredbah pričujočega zakona ni urejeno drugače.
Clen 96.
Rodbini graničarja, ki v službi ali po povodu službenega posla ob mirnem času brez lastne krivde pade ali je ranjen ali poškodovan, pa za temi ranami, po-kvarami ali poškodbami umre, se prizna za rodbinsko pokojnino, kakor da je 30 let v uradniški pokojninski sklad vplačeval na prejemke, ki jih je prejemal ob času smrti.
Presežek pokojnine po odredbah tega člena gre v breme državne blagajne.
Clen 97.
Po smrti oženjenega graničarja se izplačajo kot pogrebnina enomesečni celotni denarni prejemki umrlega. Razen tega se izplačajo zakonski ženi ali zakonskim otrokom kot podpora dvomesečni celotni denarni prejemki, če razen pokojnine nimajo nobene imovine ali drugih dohodkov. V enomesečne denarne prejemke in dvomesečno podporo se ne računijo drva in doklada za konja, če in kolikor ]e umrli graničar tudi te dokladi prejemal. Na izplačane prejemke se ne pobira mesečno vplačilo za uradniški pokojninski sklad.
Clen 98.
Graničarji so oproščeni plačila dekretnih in vseh ostalih taks za vloge ali prošnje, ki se nanašajo na osebne in rodbinske pravice po tem zakonu in po zakonu o uradnikih.
Prejemki graničarjev so oproščeni vseh samoupravnih doklad.
Člen 99.
Civilni uradniki in uslužbenci na službi pri obmejni četi izpolnjujejo pogoj za pridobitev pravice do osebne in rodbinske pokojnine po odredbah zakona o uradnikih in se morajo v tem pogledu uporabljati nanje vse odredbe slednjega zakona, kakor tudi odredbe ostalih predpisov, ki iz njega izhajajo.
Prehodne odredbe.
Clen 100.
1. Sedanji graničarji (redovi), ki nimajo treh let službe in ki so ocenjeni za sposobne za graničarsko službo, se vodijo kot graničarski pripravniki, dokler ne pre-služijo treh let, in dobivajo za ta čas prejemke po členu 53. tega zakona. Oni izmed teh graničarjev, ki niso ocenjeni za sposobne za graničarsko službo, se odpuste iz službe.
2. Sedanji graničarji (redovi), ki imajo tri leta gra-ničarske službe in ki so ocenjeni za izobražene in sposobne za graničarsko službo, se prevedejo za graničarje s prejemki po členu 50. tega zakona; oni pa, ki niso ocenjeni za izobražene in sposobne za graničarsko službo, se odpuste iz službe.
3. Sedanji graničarski kaplarji in podnaredniki, ki se zateko v tem činu na dan, ko stopi ta zakon v moč, ostanejo v teh činih, dokler ne izpolnijo pogojev člena 33. tega zakona za napredovanje v prihodnji čin.
4. Sedanji graničarski naredniki II. razreda se prevedejo, in sicer:
a)	za graničarske narednike vsi, ki so preslužili v činu graničarskega narednika II. razreda manj kot Seat let j
b)	za graničarske narednike-vodnike III. razreda vsi, ki so preslužili v činu graničarskega narednika II. razreda najmanj šest let, če izpolnjujejo tudi ostale pogoje člena 33. tega zakona.
5.	Sedanji graničarski naredniki I. razreda se prevedejo in sicer:
a) za graničarske narednike-vodnike III. razreda vsi, ki so preslužili v činu graničarskega narednika I. razreda manj kot tri leta;
b) za graničarske narednike-vodnike II. razreda vsi, ki so preslužili v činu graničarskega narednika I. razreda najmanj tri leta, če izpolnjujejo tudi ostale pogoje člena 33. tega zakona;
c) za graničarske narednike-vodnike I. razreda vsi, ki so preslužili v činu graničarskega narednika I. razreda najmanj šest let, če izpolnjujejo tudi ostale pogoje iz čena 33. tega zakona.
Cas nad šest let, ki so ga preslužili v tem činu sedanji graničarski naredniki II. razreda, ki se po točki
3.	pod b) prevedejo po odredbah tega zakona za graničarske narednike-vodnike III. razreda, se jim vračuni v čas, predpisan za napredovanje v čin narednika-vodnika
II. razreda.
Istotako se vračuni sedanjim graničarskim narednikom I. razreda, ki se po točki 4. pod a) in b) prevedejo po odredbah tega člena zakona za narednike vodnike III. razreda, odnosno za narednike-vodnike II. razreda, v čas, predpisan za napredovanje v čin narednika-vodnika II., odnosno narednika-vodnika I. razreda, ves čas, ki so ga prebili v činu narednika I. razreda, in sicer onim pod a) do treh let za napredovanje v čin narednika-vodnika II. razreda, onim pod b) pa nad tri leta, za napredovanje v čin narednika-vodnika I. razreda.
Prevedba graničarjev za graničarske pripravnike in za graničarje (redove) in graničarskih podčastnikov po odredbah tega člena se izvrši na dan 31. marca 1932. Do tega dne se tudi odpuste vsi oni graničarji, ki niso ocenjeni za izobražene in sposobne za graničarsko službo, kakor tudi vsi graničarji, pri katerih so podani primeri iz člena 31. tega zakona.
Graničarski naredniki II. in I. razreda iz točke 3. pod b) in točke 4. pod b) in c) tega člena, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 33. tega zakona, se prevedejo, in sicer: oni iz točke 3. pod b) za graničarske narednike, oni iz točke 4. pod b) za graničarske narednike-vodnike
III. razreda, oni iz točke 4. pod c) za graničarske narednike-vodnike II. razreda in ostanejo v teh razredih, dokler teh pogojev ne izpolnijo; tedaj se povišajo za granr-čarske narednike-vodnike II., odnosno I. razreda.
Dalje v kaplarski čin in v podčastniške čine napredujejo graničarji po odredbah člena 33. in poslednjega odstavka člena 34. tega zakona.
Clen lOt.
Prejemki po odredbah tega zakona morajo teči, in
sicer:
a) rezervnim častnikom osebna draginjska doklada od dne 1. novembra tega leta, kakor aktivnim častnikom istega čina;
b) graničarskim pripravnikom in graničarjem (podčastnikom, kaplarjem in redovom) od dne 1. aprila 1932.; do dne 31. marca 1932. pa se izplačujejo prejemki po dosedanjih predpisih,
Clen 102.
Graničarjem, ki se zateko na dan 1. aprila 1932. v službi pri obmejni četi, pripada po predpisu člena 50. in po izvršeni prevedbi po členu 100. tega zakona periodični zvišek, in sicer:
1. graničarjem (redovom) po letih službe, dejanski prebitih v svojstvu graničarja, odbivši tri leta za pripravniško službo;
2. kaplarjem in podnarednikom po letih službe, dejanski prebitih v teh činih pri obmejni četi;
3. narednikom po letih službe, prebitih dejanski pri obmejni četi v činu narednika II. razreda;
4. narednikom vodnikom III., II. in I. razreda pripada prvi periodični zvišek, določen v členu 50. tega zakona, po treh letih, dejanski prebitih v dotičnem činu, skladno s predpisom člena 51., računši od dne prevedbe v dotične čine po členu 100. tega zakona.
Podčastnikom stalnega kadra, ki se prevedejo ali sprejmo k obmejni četi po členu 27. tega zakona, pripada periodični zvišek po letih službe, ki so jih prebili v stalnem kadru v dotičnem činu.
Člen 103.
Ob prevedbi na pripadajoče periodične zviške po odredbah tega zakona in v smislu člena 102. je odbiti graničarju (redovu, kaplarju in podčastniku) od časa, ki ga je prebil v dotičnem činu, v katerem se je zatekel na dan 31. marca 1932., oni čas, za katerega se je ustavilo kretanje po periodičnih zviških plače po členu 63. tega zakona-
člen 104.
Odredbe člena 336. zakona o ustroju vojske in mornarice se morajo uporabiti tudi na vse graničarje (pod-čas-nike, kaplarje in redove), ki so se onesposobili med službo pri obmejni četi v času od dne 5^ aprila 1920., pa dokler ne stopi ta zakon v moč, in ob okolnostih, označenih v tem členu, toda brez pravice do materialne odškodnine za pretekli čas.
Podpora jim mora teči od dne odloka o njeni podelitvi. Odlok izda minister za vojsko in mornarico.
Člen 105-
Graničarjem, ki so stopili med vojno kot aobrovoljci v srbsko ali črnogorsko vojsko, se priznava Čas, prebit v vojni, za -•dsluženje obveznega roka službe v stalnem kadru.
Graničarjem, ki so služili pred vstopom v obmejno četo v ruski vojski, se priznava čas, ki so ga tam prebili, za odsluženje obveznega roka službe v stalnem kadru pri naši vojski.
Člen 106
Odredbe točke 5. člena 80. tega zakona se ne nanašajo na graničarje, ki so se udeležili prošlih vojn.
Člen 107.
Za Izvrševanje tega zakona je pristojen minister za vojsko in mornarico, ki uredi način izvrševanja njegovih poedinih odredb v duhu odredb zakona o ustroju vojske in mornarice in lega zakuha.
Člen 108.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«; od tega dne prestanejo veljati: uredba o obmejni četi F. D. br. 13.299. z dne 17. aprila 1923.* kakor tudi odredbe ostalih zakonov, ki nasprotujejo odredbam tega zakona.
V Beogradu, dne 5. novembra 1931.; D. br. 27.943.
Aleksander s. r.
Minister za vojsko in mornarico, armijski general Drag. ž. Stojanovič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r.	Predsednik
ministrskega sveta in minister za notranje posle P. R. Živkovič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
235.
Izpremembe
v pravilih o pregledovanju in žigosanju, obliki, sestavi in oznamenovanju tokomerov in o nadzorstvu nad njimi.**
Na osnovi člena 3., točke 2-, zakona o osrednji upravi za mere in dragocene kovine, nadalje členov 13., 15..
16..	19 20. in 21. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi
odločam:
y pravilih o pregledovanju in žigosanju, obliki, sestavi in oznamenovanju tokomerov in o nadzorstvu nad njimi (»Službene novine« št. 298-XCVII z dne 22. decembra 1928.***) se izvrše te-le izpremembe:
Člen 1.
V drugem odstavku člena 14. se črta stavek: »Zato se morajo navesti take priprave v izdanem dovolilu po svojih tvorniških številkah«.
* Uredbo o obmejni četi z dne 1. junija 1920« F. D. br. 6667 gl. »Uradni list« št. 446/142 i zl. 1920, — Zakon o obmejni četi z dne 30. januarja 1922., F. D. br, 3446 gl. »Uradni list« št. 6/2 iz 1. 1923. — Uredbe o obmejni četi F. D. br. 13.299 z dne 17. aprila 1923. ni v »Uradnem listu«, niti v »Službenih novinah« iz 1. 1923. — Op. ur.
** »Službene novine kralievine Jugoslavije« z dne 4 marca 1932.. št. 51/XIX;128.
*** »Uradni list« št. 239,59 iz 1. 1929.
Člen 2.
Člen 432. se izpreminja in se glasi:
»Na eno stran svinčenih pečatov se pritisne kronski žig osrednje uprave za mere in dragocene kovine, na drugi pa rimska številka meseca, v katerem se je izvršilo žigosanje, koliko let velja žig in začetnica sedeža postaje, ki je izvršila žigosanje-«
Člen 3.
Člen 33. se ukinja.
Člen 4.
Drugi odstavek člena 39. se izpreminja in se glasi:
> V javnem prometu se ne smejo rabiti tokomeri, na katerih so svinčeni pečati in motvozi poškodovani, nadalje ne taki, katerih mehanizem je očividno poškodovan in ne deluje pravilno, in naposled ne taki, katerih zaščitne skrinjice so tako poškodovane, da je mogoče lahko priti 4o mehanizma tokomera.«
Člen 5.
Ta odločba stopi v moč dne 1. aprila 1932., potem ko se je razglasila v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 23. februarja 1932.; št. 1421.
Minister za trgovino in industrijo dr. A. Kramer s. r.
^	—i
236.
Telefonski promet.*
Vzpostavitev telefonskega prometa Dolnja Lendava—Gradec (Graz) in Dunaj (Avstrija).	i
G. minister za promet je izvolil z odločbo P. T. br. 113.573 z dne 31. januarja t. 1. odobriti, da se vzpostavi telefonski promet Dolnja Lendava—Graz in Dunaj (Avstrija), ki se lahko začne dne 20. februarja t. 1.
Taksa za navaden pogovor po enoti triminutnega pogovora Dolnja Lendava—Graz znaša 2-70, Dolnja Lendava—Dunaj pa 3-45 zl. fr.
Iz ministrstva za promet (telegrafsko-telefonskega oddelka), dne 4. februarja 1932.; P. T. br. 113.573.
Vzpostavitev telefonskega prometa Pristava—Gradec (Graz) in Dunaj (Avstrija).
G. minister za promet je izvolil z odločbo P T. br. 113.572 z dne 31. januarja t. 1. odobriti, da se vzpostavi telefonski promet Pristava—Graz in Dunaj (Avstrija), ki se lahko začne dne 20. februarja t. 1.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. februarja 1932., št. 44/XVII/119.
Taksa za navaden pogovor po enoti triminutnega pogovora znaša za pogovor Pristava—Graz 2-70, za pogovor Pristava—Dunaj 3-45 zl. fr.
Iz ministrstva za promet (telegrafsko-telefonskega oddelka), dne 5. februarja 1932.; P. T. br. 113.572.
Telefonski promet Ljubljana—Novara in Vercelli.
G. minister za promet je izvolil z odločbo P. T. br. 1193 z dne 31. januarja t. 1. odobriti, da se vzpostavi telefonski promet Ljubljana—Novara in Vercelli (Italija), ki se lahko začne dne 20. februarja t. 1.
Taksa za navaden pogovor po enoti triminutnega pogovora znaša 3-45 zl. fr.
Iz ministrstva za promet (telegrafsko-telefonskega oddelka) v Beogradu; P. T. br. 11.903.
Telefonski promet Zavrče—Gradec (Graz) in Dunaj (Wien) (Avstrija).
G. minister za promet je izvolil z odločbo P. T. br. 113.573 z dne 31. januarja t. 1. odobriti, da se vzpostavi telefonski promet Zavrče—Graz in Wien (Avstrija), ki se lahko začne Sne 20. februarja t. 1.
Taksa za navaden pogovor Zavrče—Graz znaša 2-70, za Zavrče—Wien 3-45 zl. fr.
Iz ministrstva za promet (telegrafsko-telefonskega oddelka), dne 4. februarja 1932.; P. T. br. 113.573.
Vzpostavitev telefonskega prometa Vrhnika—več krajev v Italiji.
G. minister za promet je izvolil z odločbo. P. T. br. 112.553 z dne 31. januarja t. 1. odobriti, da se vzpostavi telefonski promet med Vrhniko in niže označenimi kraji v Italiji, kateri pogovori se lahko začno dne 20. februarja t. 1. po naslednji taksi:
1-80 zl. fr. za navaden pogovor Vrhnika—Abbazia, Grado, Portorose in Villa del Nevoso, in sicer po enoti triminutnega pogovora;
2-25 zl. fr. za pogovor Vrhnika—Brioni, Conegliano, Pola in Padova;
2-85 .zl. fr. za pogovor Vrhnika—Bologna, Ferrara, Firenze, Merano, Milano, Ravenna in Riva;
3-45 zl. fr. za pogovor Vrhnika—Genova, Roma in Torino.
Iz ministrstva za promet (telegrafsko-telefonskega oddelka), dne 5. februarja 1932.; P. T. br. 112.553.
Telefonski promet Jugoslavija—Turčija.
G. minister za promet je izvolil z odločbo P. T. br. 13.254 z dne 17. februarja 1932., da se otvori telefonski promet med kraljevino Jugoslavijo z ene strani
in republiko Turčijo z druge strani in da se pogovori lahko opravljajo izza dne 17. februarja 1932. Promet je normalno upotiti črez Bolgarijo po progah Beograd— Sofija in Sofija—Carigrad (Istambul).
Do daljnje odredbe so dovoljeni samo navadni pogovori.
Kot prve relacije se uvajajo: Beograd, Zagreb in Ljubljana—Carigrad (Istambul) in Ankara.
Taksna enota je ustanovljena tako-le:
7-10 zl. fr. (2-70 Jugoslaviji, 2-40 Bolgariji in 2'— Turčiji) za pogovore med Beogradom in Carigradom;
9-60 zl. fr. (2-70 Jugoslaviji, 2-40 Bolgariji in 4-50 Turčiji) za pogovore med Beogradom in Ankaro;
9-50 zl. fr. (5*10 Jugoslaviji, 2-40 Bolgariji in 2— Turčiji) za pogovore med Zagrebom in Carigradom;
12-— zl fr. (5-10 Jugoslaviji, 2-40 Bolgariji in 4-50 Turčiji) za pogovore med Zagrebom in Ankaro;
10-10 zl. fr. (5-70 Jugoslaviji, 2-40 Bolgariji in 2-— Turčiii) za pogovore med Ljubljano in Carigradom;
12-60 zl. fr. (5-70 Jugoslaviji, 2-40 Bolgariji in 4-50 Turčiii) za pogovore med Ljubljano in Ankaro.
Služba se vrši po predpisih mednarodnega telegrafskega in telefonskega pravilnika.
Tz pisarne ministrstva za promet ((telegrafsko-tele-lonskega oddelka) v Beogradu, dne 17. februarja 1932.; P. T. br. 13.254.
Banove uredbe.
237.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
II.	No. 2161/1.
Objava.
Občina Blanca, v srezu Brežice, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din 100-—,
b) od	100	1	vinskega mošta Din	100-—,
c) od	100	1	piva Din 100’—,
č) od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 10-—,
d) od 100 kg izvlečkov, esenc in eteričnih olj z alkoholom Din 10-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 29. februarja 1932.
IT. No. 131/1.
Objava.
Občina Formin, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50'—,
b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 2-50.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 4. marca 1932.
II.	No. 3145/1.
Objava.
Občina Grušova, v srezu mariborskem, L breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50-—;
b) od.100 1 vinskega mošta Din 50-—,
c) od 100 1 piva Din 30-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žga»ja, likerja, ruma in konjaka Din 6-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 2. marca 1932.
II.	No. 101/1.
Objava.
Občina Mihalovci, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine-
a) od	100	1	vina Din	50-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	50-—,
c) od	100	1	piva Din	50-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 2. marca 1932.
II.	No. 5304/1.
Objava.
Občina Središče, v srezu ptujskem, bo pobirala '>d dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	50-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	50'—,
c) od	100	1	piva Din	100-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja likerja, ruma in konjaka Din 8-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 29. februarja 1932.
238.
Popravek.
V 20. kosu »Službenega lista« z dne 12. marca t. 1. je popraviti tiskovno pomofo pri zadnjih treh zaporednih številkah »uredb osrednje vlade«, odnosno »banovih uredb«. Glasiti se mora pravilno: 231., 232., 233. (ne pa:
331.,	432., 433.).	Uredništvo.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen\.p"ed?tavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga. Tiskarna »Merkur« v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mickalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 21. kosu letnika lil. z dne 15. marca 1932.
Razglasi kraljevske banske uprave
VL No. 6G75/9.
1019
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 1. marca do 7. marca 1932.
Po naredbi ministrstva /.a narodno zdravje S- br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez
Skupina tiluznih bolezni.
Celje ........
Dolnja Lendava . •
Kra>ij..............
Litija..............
Ljubljana (srez) . Ljubljana (mesto) Maribor levi breg Novo mesto . . . . Ptuj (mesto) . . . .
Vseaa
— I 1 1 1 1 2 1 1
1 -
Škrlatinka. — Searlatina.
Brežice	 Celje • .•.•••••••	4 2 2	1	1 2	—	3 3
	1	—	1	—	—
	3	—	1	—	2
Kočeiie 		10	6	3	—	13
Krško 		1	—	—	—	1
	4	—	—	—	4
jdubljana (srez) .... Hubljana (mesto) . . . Maribor levi breg . . . Maribor (mesto) ....	3 3 3 1 4	2 1 2	1	—	3 4 4 3 4
	1	—		—	1
l^evalje		8	—	—	—	8
(mesto)		1	—	1	—	—
Radovljica 			1	—	—	—	1
	1	—	—	—	1
					
Vsega . . .	53	12	10	—	55
Ošpice. — M	orbi 60	lli			60
		1	—	—	1
Konjice		 • •	57	—	54	—	3
pfško 		 Litija		74 59	68	—	—	142 59
Ljutomer 				2	2	—	—
Metlika		16	—	—	—	16
Ktui	 “Uiarje pri Jelšah . . .	19 51	9	14 113		14 38
Vsega . . •	336	80	| 83	-	333
Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemica.
jdubljana (srez) ....	1	—	—	1
"laribor desni brea . •	1	—	—
Siena .<>1 2
Srez
O—l © 5 'll! «
! s-g Z °
O ►
Daviea. — Diphtcria et čroup.
Brežice	 27	16	20	—
Celje . 	1 ‘	1	')	—
Črnomelj 	j	1	-	—
Gornjigrad	 '	—		—
Kamnik	| '	2			1
Kranj	 12	—	1	—
Kočevje 	j	—			—
Konjice	 ‘	—			—
LaŠKG	1 2	1—		—
Litija	| 3	1			—
Ljubljana (srezi .... 7	1	1	—
Ljubljana (mesto) ... 6	—	4	—*
Ljutomer	| 3	—	1	—
Maribor desni breg . - j J	1	—	—
Maribor levi breg . . . j 6	4	1	—
Maribor 'mentol .... 2	—	—	—
Murska Sobota	 1	—	—	—
Novo mesto	| 1	1	—	—
Prevalje	! 2	1	—	—
Ptui 		 2	1	2	1
Radovljica	j 1	1	—	—
Slovenjgradec	j ^	—	1	—
Šmarje pri Jelšah . ... 13	4	2	
Vsega . . . ! 101	1 35	| 36	1 2
8
2
1
2
3
2
1
15
Dušljivi kašelj. — Pertussis.
Konjice....................I	27	j
Ptui.......................I	10	3
Ptuj (mesto) . . . . . . ■	2	—
Vseaa . . . | 39 j 3
98
-| 27 — 6
— 35
Šen. — Erysipelas.
Brežice......................... 1
Dolnja Lendava ....
Kamnik.................
Laško..................
Ljubljana (mesto)
Maribor levi brea .
Maribor (mesto) . .
Murska Sobota ...
Radovljica...........
Šmarje pri JelšahI. .
1 1 1
4 1 2 1
- 1
II-
Vseaa
12	3
8
1 6
Krčevita odrevenelost. — Tetanus.
Maribor desni brea Ptui..................
Vseaa .
1!-l 1 !-l -
I 2 I — I 1 | — I 1
Otročična vročica. — Sepsis puerperalis.
Konjice . . . Metlika . . . Novo mesto
I
1 — - 1 2 -
- A
-J-l 2
Vseaa ... 1 3 j 1 Vnetje primševne slinavke. — Parotitis epid. Maribor desni breg ..1 1 ! — 1	1	—	1	1
V9eaa . . . | 11 — ! — I “ I 1 Ljubljana, dne 11. marca 1932.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
III. No. 2538/1.	1021
Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine
po stanju z dne 10. marca 1932.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zaku-ž.enih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Šustavec:
Murska Scbota: Domajinci (Doma-jinei 1 dvorec,).
Steklina:
Celje: Petrovče (Kasaze 1 primer). Maribor, desni breg: Brezje (Križeča vas 1 primer). Maribor, levi breg: Na Ranci (Na Ranci 1 primer). Ljubljana: Dobruoje (Besnica 1 primer). Ljutomer: Štrigova (Sv. Urban 1 primer). Ptuj: Breg (Zg. Breg 1 primer), Jurov-ci (Tržeč 1 primer). Slovenjgradec: Sv. Florjan (Sv. Florjan 1 primer), Šoštanj okol. (Ravne 1 primer).
Garjavost:
Maribor desni breg: Zg. Bistrica (Zg. Bistrica 1 dvorec). Ptuj: Šikole (Šikole 1 dvorec). Slovenjgradec: Sv. Florijan (Sv. Florijan 2 dvorca).
Svinjska kuga:
Brežice: Gaberje (Gaberje 5 dvorcev), Mrčnasela (Raštanj 1 dvorec), Sela (Sela 14 dvorcev), Senovo (Dovsko 3 dvorci). Črnomelj: Črnomelj (Črnomelj 1 dvorec). Kočevje: Livold (Dolgavas 1 dvorec, Livold 4 dvorci), Borovec (Borovec 1 dvorec). — Konjice: Stranice (Stranice 1 dvorec). Maribor, levi brea: Krčevina (Petrovo selo 1 dvorec), Košaki (Košaki 1 dvorec). Maribor, desni breg: Rače (Rače 1 dvorec). Slovenjgradec: (Slovenjgradec 7 dvorcev).
Kraljeva banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. marca 1932.
*
V. No. 138/35	1022-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradbena dela v odseku med km 52 339 in kin 54.868 banovinske cestne proge Ljubljana—Litija—Radeče II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 25. marca 1932. ob 11. uri dop.
v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tehničnpm oddelku v Ljubljani, II. nadstropje, soba št. 3.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 976.889-99.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasili deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. marca 1932.
V. No. 1364/2.	1023—3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem in izvršitev gradnje ženskega oddelka v državni bolnici za duševne bolezni na Studencu
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. marca 1932 ob 11. uri dop.
v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi štev. 26.
Ponudbe za posamezne skupine del naj se glase v obliki popustov v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: za I. skupino Din 1,865.004-24; za II. skupino Din 126.389-06 in za III. skupino Din 500.609-50.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 9. marca 1932.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
T III. 20/32—1.	974	3—2
Amortizacija.
Na prošnjo Društvene tiskarne Celeja v Celju se uvede postopanje radi amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da'uveljavi tekom 6 mesecev svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: deležni listini (Anteilscheine) št. 138 ter št. 139, vsaka glaseča se na Din 50-—.
Okrožno sodišče v Celju, odd. III.,
dne 5. marca 1932.
*
T IV 16/32-2	1024—3—1
Amortizacija.
Na prošnjo Gradišnika Ivana, posestnika v Šmarjeti pri Celju, kot zastopnika matere Gradišnik Marije, posestnice v Št. Janžu pri Velenju, se uvede postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev svoje pravice, sicer bi se po poteku tega ro-
ka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica št. 3218/6763 Ljudske posojilnice v Celju z imovino po Din 7.461-90, glaseča se na ime Gradišnik Marija.
Okrožno sodišče v Celju, odd. IV.,
dne 7. marca 1932.
Nc 239/32—3	1923-3—1
Amortizacija.
Na prošnjo Zore Marije, vžitkarice v Marnem št. 3, se uvede postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev, počenši 21. februarja 1932 svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči,
Oznamenilo vrednostnih papirjev: hranilna knjižica Posojilnice na Dolu pri Hrastniku št. 3329 z vlogo Din 3.500.
Okrajno sodišče v Laškem, odd. I., dne 21. februarja 1932.
*
P VIII 36/32—15.	1046
Razglasitev preklica.
S sklepom okrajnega sodišča v Ljubljani, odd. VIII., z dne 18. januarja
1932.,	opr. št. L Vlil 61/31—5, je bil Presetnik Ignac, prej stanujoč v Stoži-cah št. 35, zaradi umobolnosti popolnoma preklican.
Za skrbnika je bil postavljen Ramovš Anton, posestnik v Stožicaii št. 11. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII., dne 27. februarja 1932.
A 102/32—8.	1049
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Winter Slavko, lesni trgovec v Zrečah, je umrl dne 22. februarja 1932.
Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se pozivljejo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne 6. aprila 1932. predpoldne ob 9. uri v sobi št 1 ali pa do tega dne pismeno, sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, ni-kake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zbog plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Konjicah, odd. I., dne 9. marca 1932.
*
A 49/32—5	1027
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Voglar Roza, učiteljica v Hrastniku št. 17, je dne 10. decembra 1931 umrla.
Vsi, ki imajo terjatve do zapuščine, se pozivljejo, naj jih napovejo in dokažejo pred tem sodiščem v sobi št. 3 ustno dne
22.	aprila 1932 ob desetih ali pa do tega dne pismeno.
Upniki, ki svoje terjatve do tega dne ne bi ustno ali pismeno prijavili, nima-
jo nobene pravice do zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Laškem, odd. I.,
dne 23. februarja 1932.
C 325/32.	1028
Oklic.
Tožeča stranka PrekmursKa posojil' niča v Murski Soboti je vložila proti toženi stranki Hariju Adamu in Mariji* pos., Panovci 17, radi 15.000 Din k opr-sl. C 325/32 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 22. aprila 1932. ob 10. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 23, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke Hari-ja Adama neznano, se postavlja g. Hai’1 Marija, pos. v Panovcih 17, za skrbnika, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sani ali ne imenuje pooblaščenca.
Okraifio sodišče v Murski Soboti, , odd. II., dne 8. marca 1932.
C 330/32.	1029
Oklic.
Tožeča stranka Rajsar Marija, pos. v’ Gor. Lendavi 45, je vložila proti toženi stranki Ficku Alojzu, pos. v Gor. Lendavi 155, radi 4245 Din s pp. k opr. št-C 330/32 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 22. aprila 1932. ob 10. uri dop-pred tem sodiščem v izbi št. 23, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. dr. Škerlak Vladimir, odv. v Murski Soboti za skrbni-, ka, ki jo bo zastopal na njeno nevarno®! in stroške, dokler ne nastopi sama at* ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. II., dne 8. marca 1932.
•i*
C 743/31.	1°3°
Oklic.
Tožeča stranka Sinic Judita, p0®- ^ Puževcih št. 26, je vložila proti tožen! stranki Petrša Ani v Sev. Ameriki rad1 1075 Din s pp. k opr. št. C 743/31 tožb0-
Narok za ustno razpravo se je določil na 22. aprila 1932. ob 10. uri dop-pred tem sodiščem v izbi št. 23, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke ne znano, se postavlja g. Temlin Ivan, P0^ v Rorejcih, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, d° kler ne nastopi sama ali ne imenu) pooblaščenca.
Okrajno sodišče	v	Murski	Soboti,
odd. II., dne	8.	marca	193?-
C 326/32	*	1031
Oklic.
Tožeča stranka	Sijarto Jožef,	P°	’■
Dol. Slaveči 46, je vložila proti 1°''- v stranki Merklinu Rudolfu (Merki) Dol. Slavečih 46, radi priznanja in P pisa lastninske pravice k opr. s C 326/32 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 22. aprila 1932. ob 10. uri dop. Pred tem sodiščem v izbi št. 23, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. dr. Škerlak Vladimir, odvetnik v Murski Soboti, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. II., dne 8. marca 1932.
E 15/32—9.	1050
Oklic.
Tabularnima upnikoma Porentu & /iloserju, trg. v Moravčah, je vročiti v rzvršilni stvari Cerarja Antona, posestnika v Verniku pri Kresnicah št. 16, ki 8a zastopa dr. Krevl Josip, notar v Liliji, zoper Ribiča Janeza, pos. v Dešnju *t. 5, radi 4500 Din s prp. sklep z dne
17.	februarja. 1932., opr. št. E 15/32—2, s katerim je dovoljena prisilna dražba nepremičnin vi. št. 52, 53 in 298, k. o. Drtija.
» Ker je bivališče trgovcev Porenta & Sloserja neznano, se postavlja za skrbnika na čin Robar Franc, notarski uradnik v Litiji, ki jih bo zastopal na njih nevarnost in stroške, dokler se ne ogla-s*ta sama ali ne imenujeta pooblaščenca.
Okrajno sodišče na Brdu, dne 10. marca 1932.
E 35/32—3.	1051
Dražbeni oklic.
, Dne 16. aprila 1932 ob enajsti uri *° pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 jjzažba nepremičnin: zemljiška knjiga "etje, v lož. štev. 349.
Cenilna vrednost: 83.143 Din. Najmanjši ponudek 55.430 Din.
, Pravice, katere bi ne pripuščale nzažbe, je priglasiti sodišču najpozneje M dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uve-&viti glede neprimičnine v škodo ^ažitelja, ki je ravnal v dobri veri. . Glede podrobnosti se opozarja na ažbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ribnici, odd. II., dne 10. marca 1932.
E 1074/31—9	1032
Dražbeni oklic.
Pne 18. aprila 1932. dopoldne ob de-®tih bo pri podpisanem sodišču v sobi ,• 21 dražba nepremičnin: zemljiška djiga Šmartno, vi. št. 152.
Cenilna vrednost: 18.280 Din. Najmanjši ponudek: 12.186'66 Din.
> Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, r Priglasiti sodišču najpozneje pri dražjem naroku pred začetkom dražbe, !Cer bi se ne mogle več uveljavljati |.de nepremičnine v škodo zdražitelja, 1 je ravnal v dobri veri.
-,V ostalem se opozarja na dražbeni klic, ki je nabit na uradni deski tega
Okrajno sodišče v Litiji, dne 7. marca 1932.
E 9/32—13.
1052
Dražbeni oklic.
Dne 21. aprila 1932. dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Verače, vi. št. 160.
Cenilna vrednost: Din 79.393-80, po odbitku vrednosti užitnih pravic Opreš-nik Ane in Jožefa, cenjenih na 31.900 dinarjev, torej čista vrednost 47.493-80 dinarjev.
Vrednost pritikline: Din 2270-—.
•Najmanjši ponudek: Din 31.663-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati g'ede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, dne 7. marca 1932.
*
E 1015/31-9.
1053
Dražbeni oklic.
Dne 23. aprila 1932. dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Radehova, vi. št. 144.
Cenilna vrednost: Din 8.312-80.
Najmanjši ponudek: Din 5.541-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
. Okrajno sodišče Sv. Lenart,
dne 2. marca 1932.
E 459/31—8.	935
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. aprila 1 932. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Novo-Zabukovje, vi. št. 2 in 231; zemljiška knjiga k. o. Straža, vi. št. 756.
Cenilna vrednost: Din 28.100-—.
Najmanjši ponudek. 18.733 Din 40 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu,
dne 1. marca 1932.
E 782/31—11	1033
Dražbeni oklic.
Dne 28. aprila 1932. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi
št. 12 dražba nepremičnin: šest travniških parcel: zemljiška knjiga Dedja vas, vi. št. 154, in Blatno, vi. št. 168.
Cenilna vrednost: 28.668-40 Din.
Najmanjši ponudek: 19.112 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sioer bi se ne mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Brežice, odd. II.,
dne 23. februarja 1932.
*
E 2444/31—11.	950
Dražbeni oklic.
Dne 2 8. aprila 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Senačak, vi. št. 100
Cenilna vrednost: Din 20.600’—.
Vrednost pritikline: Din 1105'—, vpo-števane že v cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: Din 13.735’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju odd. IV.,
dne 23. februarja 1932.
*
E V 2370/31—14.	1045
Dražbeni oklic.
Dne 29. aprila 1932. dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Št. Petersko predmestje, vi. št. 152 I. del.
Cenilna vrednost: 428.000 Din.
Najmanjši ponudek: 214.000 Din.
Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 7. marca 1932.
E 32/32—9.	'	951
Dražbeni oklic.
Dne 13. maja 1 932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Podkoren, vi. št. 194.
Cenilna vrednost: Din 7237-—.
Najmanjši ponudek: Diu 4S24-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja,
ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranjski gori,
dne 29. februarja 1932.
F 156/32—5	1034
Dražbeni oklic.
Dne 23. maja 1932. dopoldne ob 9. in pol uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Radomlje, vi. št. 397.
Cenilna vrednost: 61.000-— Din.
Najmanjši ponudek: 40.700 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.	.
Okrajno sodišče Kamnik, dne 29. februarja 1932.
*
E 771/31-8	‘	1036
Dražbeni oklic.
Dne 25. maja 1932. dopoldne ob de--etili bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: enonad-stroone hiše st. 21 v Starem gradu in petih zemljiških parcel: zemljiška knjiga Stari grad, vi. št. 159.
Cenilna vrednost: 25.724-40 Din.
Najmanjši ponudek: 17.150 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Brežice, odd. II.,
dne 29. februarja 1932.
*
E 735/31—16	1035
Dražbeni oklic.
Dne 25. maja 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: njiva pare. Št. 544 z leseno uto in mostno tehtnico, njiva pare. št. 543/2 in travnik pare. št. 538/2, vse parcele ležeče ob banovinski cesti Brežice—Pišece. Zemljiška knjiga Mali vrh, vi. št. 124.
Cenilna vrednost 4.479-25 Din.
Najmanjši ponudek: 2.986 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne. mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja • a dražbeni oklic, ki je nabit na uradni de- ' i tega sodišča.
Okrajno sodišče Brežice, odd. II., dne 29. februarja 1932.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisala se je nastopna firma:
307.	Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 25. februarja 1932. Besedilo: Karl Prah — prva mariborska pletarna košar in pohištva.
Obratni predmet: pletenje košar in pohištva.
Imetnik: Prah Karl, pletar v Mariboru, Dvorakova cesta št. 2.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 25. februarja 1932.
Firm. 116/32 — Rg. A III 205/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
308. Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 22. februarja 1932. Besedilo: Intex, tekstilno-industrijal-na družba z o. z.
Na občnem zboru dne 28. julija 1930. se je spremenila družabna pogodba v točkah 1. in 6.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. februarja 1932. Firm. 118, 164. — Rg. C III 59/10.
*
309. Sedež: Ljubljana.
Dan vnisa: 22. februarja 1932. Besedilo: »Alpeko«, trgovsko - industrijska družba z o. z.
Tzbriše se poslovodja Matzner Bruno. Deželno kot trg, sodišče v Ljnbliani, odd. III., dne 20. februarja 1932. Firm. 168. — Rg. C IV 157/5.
*
310. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 30. januarja 1932 Besedilo: Atlanta, importna in eks-portna družba z o. z.
Izbriše se poslovodja Babnik Josip. Deželno kot trg. sodišče v Ljnbliani, odd. III.. dne 30. januaria 1932. Firm. 101. — Rg. C I 82/32.
*
311. Sedež: Ljubljana.
Dan vnisa: 7. marca 1932.
Besedilo: Modni atelje Hity, družba
z o. z.
Izbriše se poslovodkinia Tavčar Albina, vpiše pa poslovodkinia Zvar Adol-fina. šivilia v Ljubljani VII., Celovška cesta št. 102.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. It!., dne 5. marca 1932.
Firm. 232. — Rg. C III 105/7.
*
312. Sedež: Ljubljana.
Dan vnisa: 22. februarja 1932. Besedilo: Strojne tovarne in livarne d. d.
Izbriše se prokura ravnatelja Širca Stanka.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. februarja 1932. Firm. 167. — Rg. B I 110/18.
313. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 7. marca 1932.
Besedilo: Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani.
Izbriše se prokura Gogala Franca. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. marca 1932.
Firm. 230. — Rg. B I 125/56.
*
314. Sedež: Mojstrana.
Dan vpisa: 22. februarja 1932.
Besedilo: Portland-cementna tovarna d. d., Dovje.
Izbriše se prokura Rozmana Mihajlaf Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. februarja 1932. Firm. 166. — Rg. B II. 172/9.
*
315. Sedež: Škofja Loka.
Dan vpisa 30. januarja 1932.
Besedilo: Elektrarna Škofja Loka in
okolica d. d.
Na rednem občnem zboru dne 15-aprila 1931. so bila sprejeta nova druž-bina pravila.
Ta pravila so bila odobrena po banski upravi dne 17. septembra 1931» VIII. Nr. 3368/2.
Predmet podjetja odslej:
1. Proizvajanje in oddajanje -električnega toka za razsvetljavo, gonilno silo in kurjavo proti plačilu,
2. inštalacija v okrožju elektrarne,
3. prodaja vseh elektrotehničnih in » tej stroki spadajočih predmetov:	,	j
V smislu § 2. novih pravil objavlja družba svoje razglase v »Službenem i1' stu Dravske banovinec ali v drugem za take razglase uradno določenem listu-Mesto prejšnjega predsedstva in nadzornega sveta so poklicani z/L vodstvo družbe in upravljanje njenih poslov * smislu § 11. novih pravil sledeči organi:
a) upravni svet,
b) eksekutiva,
c) občni zbor delničarjev.
Glasom § 13. obstoji upravni svet iz petih članov, ki jih volijo delničarji na občnem zboru družbe.	.	<;
Glasom § 18. se podpisuje firma družbe na ta način, da se pod štampil'}*0 tvrdke ali kakorkoli pisano besedo® tvrdke podpisujeta kolektivno dva člana upravnega sveta ali pa oseba, kateri podeli upravni svet prokuro, skupn® z enim članom upravnega sveta. Osebe, ki jim je poverjeno podpisovati družbo, pa niso člani upravnega sveta, itnui0 pred podpisom postaviti posebno, pr°' kuri slično označbo »V. z.c.
Vpišejo se člani upravnega sveta:
Heinrihar Franc st., industrijalec Škofji Loki — kolodvor;
Heinrihar Franc ml., industrijalec Škofji Loki — kolodvor;
Heinrihar Stanko, industrijalec Škofji Loki — kolodvor;
Kašman Anton, posestnik in trgove v Škofji Loki in
prokurist dr. Krenner Viktor.
Izbriše se dosedanii član upravne? sveta dr. Krenner Viktor.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubli*11'’ odd. III., dne 30. januarja 1932. Firm. 1024. - Rg. B II 19/7.
Izbrisali sta se nastopni firmi:
316. Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 25. januarja 1082. Besedilo: Ferlinz, reja živali s plemenito kožuhovino, komanditna družba v Ljubljani.
Radi opusta obrata.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. januarja 1932. Firm. 70. — Rg. A VII 3/4.
*
317. Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 22. februarja 1932. Besedilo: Golli & Pompe.
Obratni predmet: trgovina s pisalnimi in kadilnimi potrebščinami.
Radi opusta obrata.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. februarja 1932. Firm. 180. — Rg. A III 181/2.
Vpisi v zadružni register.
Vpisali sta se nastopni zadrugi:
318.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 3. februarja' 1932. Besedilo: Pomočna hranilnica in posojilnica v Ljubljani, registrovaaa zadruga z neomejeno zavezo.
Obrat in predmet:
Zadruga ima namen, zboljševati razmere svojih elanov v gmotnem oziru; slasti vzpodbujati varčnost in s svojim zadružnim kreditom preskrbovati svojim elanom v gospodarstvu potrebna denarja sredstva.
i Ta namen dosega zadruga s tem, da
a) sprejema in obrestuje hranilne 'loge in pa vloge v tekočem računu;
b) si pridobiva nadaljnja sredstva, kolikor so za dosego zadružnega smo-L‘a potrebna, s svojim zadružnim kreditom;
c) daje svojim članom posojila;
d) oskrbuje svojim članom inkaso;
e) eskomptuje menice.
Zadružna pogodba (statut) z dne 10. decembra 1931.
Oznanila se izvršujejo po v zadružnem prostoru nabitem naznanilu.
Načelstvo obstoji iz načelnika in 7 odbornikov. Člani načelstva c-:
1. dr. Valentin Rožič, senator, profe-s°r v pokoju in posestnik v Ljubljani,
načelnik;
2. Josip Šiška, stolni kanonik in posestnik v Ljubljani, Pred škofijo št. 13;
3. Rudolf Šinkovec, ravnatelj Vzajemne pomoči v Ljubljani, Riharjeva uli-ca Št. 6;
t 4. Vekoslav Pelc, zadružni revizor v Ljubljani, Kopališka ulica št. 8;
5.	Avgust Ogrizek, uradnik, Ljubljana. Riharjeva ulica št. 8;
.. B. Janez Poljak, podravnatelj v Ljub-iani, Rimska cesta 12;
,. Slavko Pelc, podravnatelj v Ljub-lani, Kopališka ulica št. 8;
. 8. dr. Niko Zupanič, bivši minister }n ravnatelj muzeja v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. 1.
Pravico zastopati zadrugo ima: Načelstvo zastopa zadrugo in podpičje za zadrugo na ta način, da se pod-
pišeta dva člana načelstva pod zadružno tvrdko.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III, dne 29. januarja 1932. Firm. 95/32. — Zadr. X 219/1.
*
319.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 30. januarja 1932. Besedilo:Splošna podporna zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet:
Zadruga ima namen, nuditi svojim članom denarno podporo ob smrti njihovih sorodnikov ali drugih oseb, dalje ob poroki ali porodu, ter dajati svojim članom denarno pomoč tudi o priliki elementarnih nezgod.
Zadružna pogodba (statut) z dne 25. januarja 1932.'
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po enkratnem objavljenju v zadružni pisarni in z enkratno objavo v kakem ljubljanskem dnevniku.
Načelstvo obstoji iz načelnika, podna-čelnika in 2 odbornikov.
Člani načelstva so:
Skalar Josip, višji računski svetnik v pokoju v Ljubljani, Resljeva 13, načelnik; Ramovš Fran, bančni ravnatelj v Ljubljani, podnačelnik; Ing. Otahal Josip, višji tehnični svetnik v Ljubljani in dr. Ražem Joahim, odvetnik v Ljubljani.
Pravico zastopati zadrugo ima: Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje zanjo na ta način, da se pod njeno tvrdko podpišeta po dva člana načelstva ali en član načelstva in za sopodpiso-vanje'pooblaščeni uradnik zadruge. Deželno kot trg. sodišče v Ljuhlfuni. odd. III.. dne 19. januarja 1932. Firm. 106/32. — Zadr. X 216/1.	■
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
320. Sedež: Izlake pri Zagorju ob Savi. Dan vpisa: 3. februarja 1932. Besedilo: Mlekarska zadruga lz ake-
Zagorje, registrovana zadruga z omejeno zavezo.	,	,
Izbriše se član načelstva Kolenc Janez, vpiše pa član načelstva Brvar Franc, posestnik v Suhem potoku. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. januarja 1932. Firm. 107. — Zadr. II 78/62.
❖
321. Sedež: Izlake pri Zagorju ob Savi. Dan vpisa: 3. februarja 1932. Besedilo: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Izlakah pri Zagorju ob Savi, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Kralj Franc, vpiše pa član načelstva Osolnik Franc, ekspozit v Izlakah.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. januarja 1932. Firm. 108.	—Zadr. VII. 46/17.
*
322.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 3. februarja 1932. Besedim: Društvo prvih ljubljanskih postreščkov v Lubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Iz načelstva so izstopili Heinrihar Tomaž, Erjavec Franc in Hočevar Alojzij, na novo pa so bili izvoljeni v načelstvo: Dolinar Urban, postrešček št. 4, Ogrinc Jože, postrešček št. 18 in Golob Alojzij, postrešček št. 16 — vsi v Ljubljani. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. januarja 1932. Firm. 94. — Zadr. II 47/65.
*
.323. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 8. februarja 1932. Besedilo: Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani VII.
Podpredsednik zadruge je že vpisani član načelstva Novak Ivan.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. januarja 1932. Firm. 1093. - Zadr. VII 143/26.
*
324. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 3. februarja 1932. Besedilo: Osrednje mlekarne v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Iz načelstva so izstopili: Černe Franc, Pokorn Ivan in Markeš Alojzij; na novo so bili izvoljeni v načelstvo dr. Kulovec Franc, profesor v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7; Gabrovšek Franc ravnatelj v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 2; dr. Milavec Anton, zasebni uradnik v Ljubljani, Mariborska ulica 18.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. januarja 1932. Firm. 89. — Zadr. VIII 227/10.
❖
325. Sedež: Moše
Dan vpisa: 22. februarja 1932. Besedilo: Kmetijsko društvo v Mošah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Iz načelstva je izstopil Tršan Franc, na novo je bil izvoljen v načelstvo Tršan Franc ml. iz Moš št. 12.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. februarja 1932. Firm. 169. — Zadr. VI 81/24.
326. Sedež: Naklo
Dan vpisa: 22. Februarja 1932. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Naklem pri Kranju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Iz načelstva je izstopil Barle Janez; na novo je bil izvoljen v načelstvo Ažman Franc, posestnik v Malem Naklu št. 1.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani,
odd. IIL. dne 20. februarja 1932. Firm. 174. — Zadr. III. 5/50.
*
327. Sedež: Vrhnika.
Dan vpisa: 22. februarja 1932. Besedilo:	Gospodarsko 'društvo na
Vrhniki, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Iz načelstva je izstopil Furlan Franc; na novo je bil izvoljen v načelstvo Modrijan Jože, posestnik na Vrhniki št. 405.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. februarja 1932. Firm. 142. — Zadr. V 295/45.
*
328. Sedež: Vrhnika.
Dan vpisa: 22. februarja 1932. Besedilo:	Mlekarska zadruga na
Vrhniki, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Iz načelstva je izstopil Jerina Miha; na novo je bil izvoljen v načelstvo Umek Anton, posestnik iz Blatne Brezovice št. 2.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. februarja 1932. Firm. 161. — Zadr. III. 182/57.
Konkurzni razglasi
S 7/32—1.	1025
329.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Pre-sterla Franca, posestnika in pekovskega mojstra na Jesenicah.
Konkurzni sodnik: dr. Bregar Stanko, starešina okrajnega sodišča v Kranjski gori.
Upravnik mase: dr. Stanovnik Aleš, odvetnik na Jesenicah.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Kranjski gori dne 18. marca 1932. ob 10. uri.
Oglasitveni rok do 16. aprila 1932 na sodišče Kranjska gora. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Kranjski gori dne 23. aprila 1932. ob 10. uri. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. marca 1932.
ik
Sa 22/32—2	1037
330.
Poravnalni oliiic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Gomboea Ivana, krojača v Mariboru, Aleksandrova cesta.
Poravnalni sodnik: Dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Poravnalni upravitelj:	Dr. Irgolič
Franc, advokat v Mariboru.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 84, dne
18.	aprila 1932. ob devetih.
Rok za oglasitev do 13. aprila 1932. pri okrožnem sodišču v Mariboru. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 10. marca 1932.
Sa 11/32—2.	997
331.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Ahčana Rudolfa, trgovca v Zagorju, registrovanega pod firmo: Rudolf Ahčan.
Poravnalni sodnik: dr. Turato Tomo, starešina okrajnega sodišča v Litiji.
Poravnalni upravnik: dr. Wurzbach Artur, odvetnik v Litiji.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Litiji dne20. aprila 1932. dopoldne ob desetih.
Rok za oglasitev do 15. aprila 1932. pri sodišču v Litiji.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 9. marca 1932.
Sa 8/32—5.	1011
332.
Poravnalni oklic.
Otvoritev poravnalnega postopanja o premoženju tvrdke Antona Verbiča, trgovca v Sevnici — lastnica Julka Verbič — reg. pod Pos II 181.
Poravnalni sodnik: Ročnik Rudolf, starešina okrajnega sodišča v Sevnici.
Poravnalni upravitelj:	dr.	Jesenko
Rok, odvetnik v Sevnici.
Narok za sklepanje poravnave pri okraj, sodišču v Sevnici dne 20. aprila 1932. dopoldne ob desetih. Prijavni rok do 16. aprila 1932. Poravnalna kvota -40%.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 9. marca 1932.
' *
Sa 33/31-49	1040
333.
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno	postopanje dolžnika
Kraupner Riharda, medičarja in sve-čarja v Celju, se proglaša za končano. Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, • odd. I., dne 9. marca 1932.
Sa 42/31—6	„	.	1039
334.
Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Praprotnikom Štefanom, trgovcem z lesom v Marenbergu, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 25. januarja 1932 pred okrajnim sodiščem v Marenbergu sklenjena prisilna poravnava se potrdi.
Po tej poravnavi plača dolžnik upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila, 50% kvoto njihovih terjatev, plačljivo v štirih četrtletnih obrokih. Prvi obrok zapade v plačilo 3 mesece po pravnomočno potrjeni poravnavi.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 3. marca 1932.
*
Sa 43/31—6	1038
335.
Potrditev poravnave.
Med dolžnico Praprotnik Jerico, posestnico in gostilničarko v Marenbergu, in njenimi upniki pri poravnalnem naroku dne 8. februarja 1932 pred okrajnim sodiščem v Marenbergu sklenjena prisilna poravnava se potrdi.
Po tej poravnavi plača dolžnik upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila, 50% kvoto njihovih terjatev, plačljivo v štirih četrtletnih obrokih. Prvi obrok zapade v plačilo 3 mesece po pravnomočno potrjeni poravnavi.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IIL,
dne 3. marca 1932.
Razglasi raznih uradov in oblastev
T. No. 24/125.	1020	3-1
Razglas licitacije.
Tehnični razdelek sreskega načelstva Maribor, levi breg, razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine V. No. 431/2 z dne 3. marca 1932. na podlagi zakona'o državnem računovodstvu, njegovih sprememb, odnosno dopolnitev za prevzem in izvršitev adaptacijskih del v hiralnici v Ptuju
III.	javno, pismeno, ponudbeno licitacijo na dan 31. marca 1932. ob 11. uri v prostorih tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu Maribor, levi breg, soba štev. 51/11.
Ofertni pripomočki se dobijo med uradnimi urami v sobi št. 47.
Ponudbe za posamezna dela je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih (tudi z besedami), na uradno odmerjene proračunske zneske:
Din
1. Polaganje terrazo podov 28.750 -
2. Tesarska dela	54.726-90
3. Krovska dela	7.410	*
4. SlikarsUa in pleskarska
dela	75.509-10
5. Steklarska dela	16.800	-
Lastnoročno podpisane ponudbe, kol-kovane s kolkom Din 100-— (priloge po Din 2-—), zapečatene v zavitku z zunanjo označbo :ponudba za gradbena dela v hiralnici v Ptuju« od ponudnika N. N., nadalje reverz o položeni kavciji, potrdilo pristojne davčne uprave o poravnanih davkih za tekoče tromesečju, odobrenje ministrstva za gradbe za udeleževanje pri javnih licitacijah in potr-dilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti, mora ponudnik ali od njega pismeno pooblaščeni zastopnik predložiti med 10. in H* uro predsedniku licitacijske komisije-Po pošti pravočasno došle ponudbe se upoštevajo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu znani vsi pogoji ter jih brez pridržka sprejme.
Zapoznele, nepravilno opremljene a» brzojavne ponudbe se ne uvažujejo. ^
Ponudniki morajo v ponudbah izrecno izjaviti, da v celoti pristajajo na vse splošne in tehnične pogoje.
Kavcija, ki znaša za naše državljane 10%, za tuje 20%, v navzgor zaokroženih zneskih (v celih tisočakih), mora biti položena v gotovini ali vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, i*" danih po denarnem zavodu v smisl čl. 88. zakona o državnem računovod' stvu in registriranih v smislu člena 2 pravilnika za izvrševanje določil iz o®'
delka : B« pogodbe in nabave, najkes-ueje na dan licitacije do 10. ure pri Hranilnici Dravske banovine v Mariboru.
Kraljevska banska uprava si pridržuje pravico, oddati razpisana dela ne oziraje se na višino razpisane vsote ali vse ponudbe odkloniti brez obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 dni po licitaciji.
Sresko načelstvo v Mariboru, levi brest,
dne 10. marca 19:12.
*
T. No. 415/48.	987 3—2
Razglas.
o drugi ustni licitaciji za dobavo tolčenega gramoza na državni cesti št. 50 in St. 17 v proračunskem letu 1932./1933.
V smislu odloka kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 16. januarja 1932., V. No. 336/1, razpisuje tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg na podstavi čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu
drugo javno ustno licitacijo za dobavo jesenskega in pomladanskega tolčenega gramoza za redno vzdrževanje državnih cest,
in sicer;
a) drž. cesta štev. 50 za delnice od Um 110-000 do 124 000, km 124-000 do 131-600 in km 137-400 do 154-200;
b) drž. cesta štev. 17 za delnico od Um 00-000 do 11-000.
Licitacija se bo vršila dne
2.	aprila 1932. v pisarni tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg, soba št. 51. s pričetkom ob devetih dopoldne.
Količine in vrste gramoza, ki se bodo »a tej licitaciji oddajale za zgoraj navedene delnice, kakor tudi izklicne cene in vsi pogoji licitacije so razvidni podrobno iz razglasa prve ustne licitacije, objavljene v prilogi k »Službenemu listu Dravske banovine« v št. 8., 9. in 10. iz leta 1932.
Razen tega so splošni in posebni pogoji dobave interesentom na vpogled v Pisarni razdelka soba št. 51 vsak dan v dopoldanskih uradnih urah.
Sresko načelstvo Maribor levi breg, tehnični razdelek, dne 8. marca 1932.
*
918—3—3
Razglas licitacije.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu Mariboru, levi breg, razpisuje po halogu kraljevske banske uprave Dravske banovine V. No. 1679/11 z dne 2. ^arca 1932. na podlagi zakona o državnem računovodstvu, njegovih sprememb ih dopolnitev, za prevzem in izvršitev stanovanjskih in gospodarskih poslopij ^ splošni bolnici v Mariboru
II.	ponovno, javno, pismeno ofertno licitacijo
'f skrajšanem roku na dan 24. marca 1932. ob 11. uri v sobi št. 51/11.
O/ertiii pripomočki se dobijo med uradnimi urami v sobi št. 47.
Ponudbe za posamezna dela je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih (tudi z besedami) na uradno odmerjene proračunske zneske;
a) gospodarska poslopja;
1. Težaška dela:	. .	.	Din	12.696-35
2. Zidarska dela:	.	.	.	„	279.751-26
3. Tesarska de'.a:	.	.	.	„	71.230-21
4. Krovska delu:	.	.	.	„	18.048-34
5. Kleparska deia:	.	.	„	9.337-70
6. Mizarska	dela:	.	.	.	„	35.250-—
7. Pečarska dela:	.	„	1.800'—
8. Kanalizacija: .	.	.	.	„	55.980-—
9. Elektro-instalacija:	. „	24.007'—
skupaj: Din 508.100 86
b)	Stanovanjsko poslopje, delavnice itd.
1. Težaška dela:	. .	.	Din	11.420-96
2. Zidarska	dela:	.	.	.	„	278.797-74
3. Tesarska	dela;	.	.	.	„	10.879'20
4. Kleparska dela:	.	.	„	22.314 45
5. Mizarska	dela:	.	.	.	„	40.870-—
6. Pečarska	dela:	.	.	.	„	13.300'—
7. Elektro-instalacija:	.	„	8.030'—
skupaj	Din	385.612-35
Popusti za posamezna dela morajo biti nižji od najnižjega, ki je bil dosežen pri prvi javni pismeni licitaciji dne
11.	decembra 1931., in sicer:
a) gospodarska poslopja.
1. Težaška dela .... 16%
2. Zidarska dela . . . 23%
3. Tesarska dela ... 21%
4. Krovska dela	.	.	.	45%
5. Kleparska dela	.	.	.	18%
6. Mizarska dela	.	.	.	26%
7. Pečarska dela ... 21%
8. Kanalizacija .... 21%
9. Elektro-instalacija . .	2 %
b)	Stanovanjsko poslopje, delavnice itd.
1. Težaška dela .... 16%
2. Zidarska dela	.	.	.	23%
3. Tesarska dela	.	.	.	25%
4. Kleparska dela	.	.	.	32-4%
5. Mizarska dela	.	.	.	28%
6. Pečarska dela	.	.	.	21%
7. Elektro-instalacija . .	2%
Lastnoročno podpisane ponudbe kol-kovane s ICO — Din kolkom (priloge po
2-— Din), zapečatene v zavitku z zunanjo označbo »Ponudba za zgradbo stanovanjskih in gospodarskih poslopij v splošni bolnici v Mariboru« od ponudnika N. N., nadalje reverz o položeni kavciji, potrdilo pristojne davčne uprave o poravnanih davkih za tekoče tromesečje, odo-brenje ministrstva za gradbe za udeleževanje pri javnih licitacijah in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti, mora ponudnik ali od njega pismeno pooblaščeni zastopnik predložiti med 10. in 11. uro predsedniku licitacijske komisije. Po pošti pravočasno došle ponudbe se upoštevajo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu znani vsi pogoji in da jih brez pridržka sprejme. Zapoznele, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne uvažujejo.
Ponudniki morajo v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristajajo na yse splošne in tehnične pogoje.
Kavcija, ki znaša za naše državljane 10% za tuje 20% v navzgor zaokroženih zneskih (v celih tisočakih), mora biti položena v gotovini ali vrednostnih papirjih oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnih zavodih v smislu čl. 88. za-kctia o drž. računovodstvu, in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B« pogodbe in nabave, najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri Hranilnici Dravske banovine v Mariboru.
Kraljevska banska uprava si pridržuje pravico oddati razpisano delo ne oziraje se na višino razpisane vsote ali vse ponudbe odkloniti brez obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 dni.
Sresko načelstvo Maribor, levi breg.
V Maribor, dne 3. marca 1932.
*
T. No. 134/1.
943a—2-2
Razglas
o drugi ustni licitaciji gramoza za državno cesto 49.
Ra;pisuje se druga ustmena licitacija na dan
30. marca 1932. ob deveti uri dopoldne.
Natančnejše podatke glej prilogo »Službenega lista« z dne 9. marca 1932. štev. 19.
Tehnični razdelek sreskega itafelstva.
Ljubljana dne 4. marca 1932.
*
No. 2126/3.	1041
Preklic lovske dražbe.
S tuuradnim razglasom z dne 26. februarja 1932., No. 2023, na sredo, dne
23.	marca t. 1. ob 9. uri, razpisana lovska dražba občinskega lova Stari trg pri podpisanem sreskem načelstvu, katera dražba je bila objavljena v prilogi k 17. kosu Službenega lista« z dne
2.	marca 1932. se s tem preklicuje.
Sresko načelstvo v Logatcu,
dne 10. marca 1932.
*
923—3—3
Razglas
o preložitvi prve javne pismene ofertne licitacije za dobavo in montažo hladilne naprave v splošni bolnici v Mariboru.
Z razglasom od 16. februarja 1932. (»Službeni list« od 20. februarja 1932.,
14.	kos, od 24. februarja, 15. kos, in 27. februarja, 16. kos) na dan 14. marca 1932. ob 11. uri dopoldne razpisana ofertna licitacija za dobavo in montažo hladilne naprave v splošni bolnici v Mariboru se preloži na dan
21. marca 1932. ob 11. uri dopoldan, do katerega dne se z istimi pogoji ponudbe sprejemajo.
Uprava splošne bolnice v Mariboru.
Maribor, dne 2. marca 1932.
Narodna banka kraljevine Jugoslavije. 920
Stanje 8. marca 1932.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna
podloga . 1.954,445.735-12 (+71.959.689-06) Devize, ki niso v podlogi 86,883.814-61 (+ 4,105.888-09) Kovani novec v niklu 42,801.153.50 (+	512.724"—)
Demonetizi-
rano srebro 33,907.917-55 Posojila . . 2.200,468.975-77 (+10,812.268.36) Vrednostni papirji . .	27,420.000'—
Prejšnji predujmi državi 1.802,134.406"04 (+ 102.465*81) Začasni predujmi gl. drž.
blagajni .	437.000.000'-	(+ 6,000.000-—)
Vrednosti re-
zervn. fonda 79,562.939'55 (+ 260.012'50) Vrednosti ostalih fondov ...	2,937.312-23	(—	13.000'—)
Nepremičnine ... .	147,672.73604 (+ 641.429*62)
Razna aktiva 37.069.848'23 (+ 1,970.784 47)
6.852.304.838-64 Pasiva.
Kapital . .	180,000.000'—
Rezervni
fond . . .	83,807.661-70
Ostali fondi 4,345.915"15 (+	64.070	79)
Novčanice v obtoku . . 4.861,656.325'—(+ 85,677.710' - ) Obveze na
pokaz . . 487,238.794-69 (+ 36,550.204-51) Obveze z rokom . . . 1.176,439.345'33 (— 5,424 956'23) Razna pasiva 58.816.796-77 (— 20,454.767"16)
6.852.304.838-64 Obtok in ob- J
veze . . . 5.348,895.119'69 Celotno kritje . . . 36'53°/o Kritje v zlatu . . . 32'89°/o
Obrestna mera:
po eskomptu ......... IViVo
po lombardu	..<<«. a ( . 9%
Štev. 1884/11.	1036
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 22. marca 1932 ob
11.	uri dobavo: 20.000 kg pšenične moke št. Ogg, Og, 6.. 400 kg sirove kave
Santos« najboljše vrste, 1.300 kg riža boljše vrste, 400 kg cikorije, 300 kg ječmenove kave, 500 kg mila za pranje, 500 kg bučnega olja. Pogoji pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 11. marca 1932.
Razne objave
1048
Vabilo na IV. redni občni zbor
Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani, ki se bo vršil v torek, dne
5.	aprila 1932.. ob 15. uri popoldne v sejni dvorani »Trgovskega doma«, Gregorčičeva ulica 27.
Dnevni red:
1. Poslovno poročilo.
2. Potrditev računskih zaključkov.
3. Čitanje revizijskega poročila.
4. Sklepanje o likvidaciji zadruge.
5. Slučajnosti.
Načelstvo.
#
1054
Vabilo na VII. redni občni zbor,
ki ga bo imela Centralna vinarna d. d. v Ljubljani, v ponedeljek, dne 5. aprila 1932., ob
15.	uri v svojih prostorih v Ljubljani VII, Frankopanska ulica štev. 11.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2. Poročilo upravnega sveta.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Odobritev bilance za leto 1931.
5. Volitev upravnega sveta.
6. Volitev nadzorstva.
7. Slučajnosti.
Po čl. 14. družbenih pravil morajo položiti delničarji, ki se hočejo udeležiti občnega zbora, 6 dni pred občnim zborom vsaj po 25 delnic z nezapadli-
mi kuponi pri Vzajemni posojilnici, r z. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva c. 7.
V Ljubljani jup ii marca 1932.
Upravni svet.
*
1047
Vabilo i na 53. redni občni zbor,
rudarskih družbenikov Rudnika in železarne v Štorah, ki ga sklicuje upravni svet, na torek, dne 12. aprila 1932., ob enajstih, v tovarniške prostore v Štorah.
Dnevni red:
1. Pcrečilo upravnega sveta o obratovanju od 1. januarja 1931. do 31. decembra 1931.
2. Predložitev bilance in računa o dobičku in izgubi z dne 31. decembra 1931. >
3. Slučajnosti.
Upravni svet.
*
965-3-3
Poziv upnikom.
»Prva mariborska tovarna metel i'1 ščetk — Norbert Minibek — družba z o. z.c se je razdružila in je prešla v likvidacijo. Morebitni upniki se poziv’* ljejo, da prijavijo svoje terjatve proti likvidacijski tvrdki pri podpisanem likvidatorju najkesneje do dne 15. aprila 1932.
V Mariboru, dne 7. marca 1932.
Bender Florijan, Maribor, Taborska uL št. 4.
*
1042
Objava.
Podpisani Horvat Jakob, rojen 1866. leta, pristojen v Ptujsko goro, srez Ptuj, sem v mesecu decembru 1931. izgubi) svoj orožni list, glaseč se na izdano m1 dovoljenje za nošenje dveh dvocevnih lovskih pušk.
Horvat Jakob s. r.
Za Službeni lisi kraljevske banske uprave Dravske banovine
znaša naročnina: mesečno Din 16’—, četrtletno Din 48'—, polletno Din 96'—, letno Din 192'— in se mora plačevati vedno naprej*
Na »Službeni list« se lahko naroči vsakdo!
List objavlja vse za Dravsko banovino veljavne zakone in kraljevske uredbe, uredbe osrednje vlade, banove uredbe, okrožnice kraljevske banske uprave, razne občeveljavne odredbe, razne objave iz »Službenih novin«, izpremembe v osebju itd.; razen tega pa še vpise in izbrise v trgovinskem in zadružnem registru, dražbene in druge sodne oklice, licitacije* razpise služb in razne objave.
List je važen za vsakogar: trgovca, obrtnika, občine, šole, razna društva, podjetja itd.
* '
Upravništvo »Službenega lista kraljevske banske upi*ave Dravske banovine« v Ljubljani, Gregorčičeva ulica št. 23.
Izdaja kraljevska b» uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani (Tiska in zalaga; .Tiskarna Merkur v Ljubija ni j njen predstavniki 0. MichAlek y Ljubljani