PRIMORSKI DNEVNIK
^«a^rv“ - Cena 70 lir
Leto XXVI. Št. 26 (7520)
SESTANEK VODSTEV PSI, PRI IN PSU
Vodstvo PSI prepustilo dokončno odločitev o obnovitvi levega centra zasedanju CK
De Martino je bil optimist glede sestave vlade, vendar je podčrtal, da se socialisti še niso odločili - Stališče PSU in PRI
PSI p^'	'— Danes je prišlo do napovedanega sestanka vodstev
I, .' in PRI. Medtem ko so se socialdemokrati in republikanci ta-B .počili za obnovitev vlade levega centra, pa so socialisti pre-MarT VSako odločitev zasedanju CK, ki se bo sestal v torek. De j6 lno je bil sicer zelo optimističen .vendar pa je tudi značilno, da drugim dejal: «Ni še mogoče reči, da se strinjamo z obnori0 S*iristranske vlade.*
čilo* ^artjno ie pričel svoje poro-i* I * or'som razgovorov, ki jih mel z ostalimi tajniki levega
* vamiimi rajniKi levega n» r*‘ ^eja* |e' da je glede sploš-ln riUsmer'*ve sporazum zadovoljiv *,*° osvojili stališče PSI glede imenovane večine in da se cente^f, ^hanično prenašati levi jili ,	v lokalne uprave. Osvo-
vlart	stališče, da mora nova
Itu .a uPoštevati pritisk k napredki a ,^e§ove zadnje značilnosti z clvstami borbami.
PSI je nadaljeval, da je
Poslni!eZprava 0 Programu manj »‘“oljena in da so se omejili sa-
De Martino
Lombardi
iflo
se dn,, Sp*°šne smernice. Tako so *Js^novi]VOr'*'- 0 obvezi, da bodo 1 dežele in da bodo pozno dopr. Prv® volitve v deželne sve-, statuta a°F ie tudi glede univerz in > Nn0stae>avcev. Omenjena je bila 'I Jvezj * da se uvede amnestijo v 'I ■ rbami i e*avskimi in političnimi f* ?! tiar (,• ar odločno zagovarja PSI lf l! bik , Postalo možno, v kolikor K: bi ^Ustanovljena nova vlada, ki g *t®bj]nr. sedanje vzdušje ne-?is0 , ti. De Martino je dejal, da
kot osnova za zasedanje CK, levica pa je bila odločno proti in je zahtevala, da se vse obravnava na zasedanju CK.
V tej zvezi je Lombardi zahteval, da se obravnava na CK vse povsem globalno, saj je treba dati kompleksno oceno o poročilu De Martina. Po sestanku pa so predstavniki socialistične levice v stranki dejali, da se ne strinjajo z zaključki De Martina, saj gre za potrditev zahtev PSU in to zlasti glede omejitve večine in lokalnih ustanov, kjer je govor o koerenci do osrednje levice, kar je še huje, kot so bile prejšnje formulacije. Poleg tega protestirajo, ker se v uvodu poročila De Martina nikjer ne omenjajo represalije in končno, ker gre pri proglašanju velikih socialnih gibanj za golo demagogijo, kadar nekaj takega izjavlja PSU. Levica v PSI je skratka mnenja, da so socialisti popustili socialdemokratskemu in demokristjanskemu izsiljevanju.
Zasedanje PSU pa je bilo krajše in so na njem po poročilu Ferri-ja odobrili resolucijo, v kateri pravijo, da je sedanja enobarvna vlada opravila svojo dolžnost in da obstajajo vsi pogoji za obnovitev organske vlade levega centra. Resolucija dokaj podrobno očrtuje program te vlade, ki mora temeljiti na «strogi avtonomiji večine* in v priznanju, da so stranke dosledne v odnosu do lokalnih uprav. Govor je o odločni obrambi svobode za vse, o zunanji politiki, ki temelji na atlantskem zavezništvu in evropskem združevanju. Glede gospodarskih vprašanj se omenja omeji tev javnih izdatkov, da se zavre inflacijski proces in nato nekatera konkretna vprašanja šolstva, stanovanj, reforme davčnega sistema in podobno.
Končno se Je danes sestalo tudi vodstvo PRI, ki je v resoluciji ugotovilo, da je možno in zaželjeno obnoviti koalicijsko vlado levega cen-
stom, pri čemer je značilno, da vodstvo ni hotelo samo prevzeti odgovornosti, temveč sklenilo, da skliče centralni komite. Poročilo De Martina je bilo zelo optimistično ir, to na osnovi demokristjanskega pismenega predloga, ki je zlasti glede političnega dela zadovoljiv in sprejema večino zahtev socialistov. Vendar pa De Martino ni skrival svojih dvomov glede programa.
V vodstvu PSI se je pokazala sedaj že običajna delitev: demarti-novci, demartinovci disidenti, avtonomisti in levica (Lombardi). Iz različnih razlogov so se vsi strinjali, da se skliče centralni komite. Demartinovci disidenti (Vitto-relli, Manca, Bertoldi in Bensi) so mnenja, da se bo njih število v CK povečalo od štirih na kakih petnajst. Lombardijevci računajo, da
bodo lahko razbili sedanjo večino v stranki in celo na možnost, da se zavrne sporazum o sestavi štiri-stranske vlade.
Glede zasedanja vodstva PSU pa je kronika zelo borna, vendar pa je istočasno značilno, da resolucija socialdemokratov temelji prav tako kot politični uvod De Martinovega poročila, na dokumentu, ki ga je sestavil Forlani. Skratka gre za dokument, ki se lahko razlaga na kakršen koli način in ki vsebuje vse teze, pa tudi diametralno nasprotne, kot so stališča socialistov in socialdemokratov. PSU sedaj čaka, kaj bo sklenila PSI, skušali pa bodo izkoristiti notranja nasprotja v PSI.
Tudi glede republikancev in demokristjanov ni mogoče zabeležiti kaj posebno novega in se lahko o-
menija samo razni komentarji in polemike okrog stališča Forlanija.
Priprave za nov petletni načrt
RIM, 30. — Na miinastrstvu za proračun in programiranje se je sestai meddeželoi odbor za gospodarsko načrtovanje in so bili prisotni predstavniki dežel s posebnim statutom, avtonomni pokrajini Trento in Bočen ter predstavniki petnajstih, deželnih odborov. Minister za proračun in programiranje Caron je po sestanku izjavil, da gre za prvi uradni akt, s katerim se uvajajo dežele pri sestavi novega petletnega načrta na osnovi navodil CIPE od lanskega decembra.
TRST, sobota, 31. januarja 1970 POLOŽAJ NA BLIŽNJEM VZHODU
Zanikane vesti o tajnem obisku Naserja v Moskvi
Letalska bitka nad Sueškim prekopom
NEW YORK, 30. - Ameriški radio «NBC» in «New York Times* sta danes sporočila, da je Naser prejšnji teden tajno obiskal Moskvo, skupno s številnimi svojimi sodelavci in da se je zadržal v Moskvi tri dni. Tako radijska postaja kot newyorški dnevnik objavljata to vest od svojega dopisnika v Bejrutu.
Predstavnik egiptovske ambasade v Moskvi je danes odločno zanikal vesti o tajnem obisku Naserja v Moskvi. Izjavil je, da so te vesti lažnive n brez kakršne koli osnove. Vesti o Naserjevem obisku v Moskvi so danes zanikali tudi v dobro obveščenih krogih v Bejrutu.
Medtem se na Bližnjem vzhodu nadaljuje tako imenovana «bitka» demonstrativnih poletov nadzvočnih letal. V Bejrutu so sporočili, da je bil vpleten v to «bitko» tudi Libanon. Neko letalo, za katerega niso ugotovili pripadnosti, je letelo z nadzvočno hitrostjo nad libanonskim mestom Tirom. Zaradi močnega groma so popokala stekla na mnogih hišah, prebivalstvo pa
iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiniiiHiumuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
BRANDT NA URADNEM OBISKU V PARIZU
Francija podpira politiko Bonna za izboljšanje odnosov z Vzhodom
Pompidou in Brandt ne nasprotujeta sklicanju evropske konference - Srečanje med Scheelom in Schumannom
PARIZ, 30. — Danes je prispel na uradni obisk v Francijo za-hodnonemški kancler Willy Brandt. Na pariškem letališču Orly so ga sprejeli francoski predsednik vlade Dalmas, zunanji minister Schumann in državni tajnik za zunanje zadeve De lipkovvski. Pred Brand-tovim prihodom so že prispeli v Pariz zunanji minister Scheel, minister za gospodarstvo Schiller in minister za znanstvene raziskave Leus-sink.
Z letališča se je zahodnonemški
kancler takoj odpeljal na razgovor s Pompidoujem, ki je trajal skoraj poldrugo uro. Medtem sta se sestala tudi zunanja ministra Scheel in Schumann.
Po prvih razgovorih je predsednik republike Pompidou priredil nemškim gostom kosilo, na katerim je v zdravici poudaril, da je današnje srečanje izraz politike, ki tra in da se glede tega strinjajo sta jo začela Francija in Zahodna
s stališčem, ki ga je včeraj izrekel tajnik KD Forlani.
Iz navedenih poročil izhaja, da je odgovornost sedaj prešla k sociali-
Nemčija pred sedmimi leti s podpisom pogodbe o medsebojnem sodelovanju. «Ta politika se bo nadaljevala, je dejal Pompidou, ne
ske vlade pri obnovitvi odnosov z vzhodno Evropo in zlasti z Demokratično republiko Nemčijo.
Razgovor med dvema zunanjima ministroma pa se je nanašal na splošna evropska vprašanja in na

ZAKLJUČEN PLENUM CK KPC
S jn °1 Pnglobili nekaterih vpra-v^hja.	nJimi načina zaposlo-
“®de' .'.So govorili o sestavi nove rf®dsta!, -i0 °dnosih med številom *® strahu ov’ k* jih ko imela vsa-Sv0- ka koalicije.
^kči{aiZvajanja je De Martino za-£ Polit;-* s° kile odstranjene osnov-l vladCtle PrePre'ke za ustanovi-,1,1 še n- 'evega centra, da pa s r J. tako .H1 ,reeeno, da se socialisti t P® neeau 0 strinjajo. Na pogajali1' t' do\ ,n° vPliva politično ozrač-h?8*1. k„atcre8a prihaja v zadnjem j, se ustvarjajo nove pole-J ^PreHiradi tega je De Martino fj ?komjt da se skliče central-^ ^ e’ *d bo podrobno preučil
t^i® LP<?ročila De Martina se je H s„ ®ika bitka nkroe nostonka.
%
s0 , a bitka okrog postopka, hL.Sedaiv j omisti zahtevali, da se °dia .odobri politični uvod po-

tain-T”1* politični "Mika, tako da bo
posl užil
Pred obsežno čistko v češkoslovaški partiji
Husakov govor bodo objavili danes, resolucije pa čez nekaj dni
PRAGA, 30. — Radio je poročal, da se je danes nadaljevalo tretje zasedanje plenuma centralnega komiteja KPČ, kateremu je danes predsedoval Josef Kempny. Radio je tudi sporočil, da bodo danes obravnavali včerajšnje poročilo podpredsednika vlade in ministra za načrtovanje Vaclava Hule o gospodarskih vprašanjih nato pa tudi poročilo tajnika partije Husaka o o-krepitvi enotnosti partije v zvezi n zamenjavo partijskih izkaznic.
Po nekaterih vesteh iz dobro obveščenih krogov je prišlo do različnih stališč o načinu izvajanja «čistke» med partijskim članstvom, saj stalinisti in konservativci zahtevajo, da je treba preganjati in pometati iz partije vse one, ki se niso uprli novemu kurzu. To pa bi pomenilo, da bi izključili iz KPČ, odnosno da ne bi obnovili legitimacij, kakim 900 tisoč članom od milijona štiristo tisoč.
glede na -spremembe v-vodstvih o-beh držav, ki se lahko pojavijo.*
Pompidou je nato poudaril, da je bil smoter omenjene pogodbe vzpostaviti prijateljske odnose med Francijo in Zahodno Nemčijo in hkrati osnova za razvoj evropske skupnosti, skupnosti, ki se ne zapira vase, marveč je pripravljena odpreti svoja vrata še drugim evropskim državam, ki sprejmejo njeno disciplino. Predsednik Pompidou je dejal, «da imata Francija in Zahodna Nemčija še druge ambicije: notranja evropska vprašanja, po-mirjenje z vzhodnimi državami in željo, da se doseže sodelovanje z vsemi državami, zlasti s Sovjetsko zvezo. To so osnovne smernice politike za ohranitev miru in za položitev temeljev resnične evropske varnosti*. Nato je Pompidou poudaril, da je Francija že pred leti začela uresničevati politiko zbliževanja med Vzhodom in Zahodom in da zato odobrava napore bonske vlade za začetek dialoga s Sovjetsko zvezo in z njenimimi zavezniki.
V odgovoru na zdravico predsednika francoske republike je kancler Brandt poudaril veliko politično vrednost zahodnonemško-fran-
/
i
‘<m.........................iiimii.HiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiuiHiiu
p
S pogajanji za obnovitev delovne pogodbe
24-urna stavka Uslužbencev ENE L
30. -
Z zadnjo včerajšnjo
k Pričela 24-urna vse-J jSo jo Uvka uslužbencev ENEL, 'J	ij, Proglašale sindikalne or-
#	ir, kurije CGIL, CISL
7 tNo ^ ki ^ ^ končala z da. tj	110 izmeno. Stavko so
kletev v. ,Zvezi s pogajanji za W.«o jvjtelovoie pogodbe. Slndi-«3®	da je smešna po-
^ »e zvišajo pla-na 4 odstotke, poleg tega ((J* tevizi- priPravljeno obravna-Paitmetrov, starostnih
Pravice sindikatov do potrebe družin.
dopolnilnih delovnih pogodb. Sporna je tudi vrsta narmativnih vprašanj.
Kolikor ne bi prišlo do poga Janj, so sindikalne organizacije že napovedale nov val stavk In bodo izvedli ločene stavke od 2. do 8. februarja, ko bodo delava! stavkah 4 delovne ure.
V zvezi s to stavko Je danes prišlo do zastoja pri dobavah električne energije v nekaterih velikih podjetjih, ni pa bilo resnejših težav pri dobavah električne energije za
Na zasedanju plenuma CK je torej 160 članov CK z dokajšnjo lahkoto izvedlo še zadnje spremembe na «vrhu*, težje pa bo z obširno čistko, ki jo napovedujejo, ker je menda tudi Husak odločno proti, da bi zajela tako velik obseg. V tej zvezi citirajo pisanje slovaškega pisatelja Vladimirja Minaca, ki je Husakov prijatelj in ki pravi, da bi bila taka čistka nedostojna komunistov ter da prihajajo na plan sence preteklega režima «z nožem v ustih in maščevanjem v srcu*.
Resno je tudi gospodarsko vprašanje in iz poročila Hule izhaja, da nameravajo znatno omejiti pristojnosti in avtonomijo obeh republik, | ker je gospodarski položaj zelo resen in ga skušajo reševati s staro metodo povečanega centralizma in dirigiranja od zgoraj. Ta metoda pa je seveda v nasprotju z večjo avtonomijo federacij, zaradi česar bodo republikam odvzeli pristojnosti glede gospodarske koordinacije, planiranja, dela, socialnega skrbstva itd. Na vsak način pa pomeni govor podpredsednika vlade dokončno obsodbo teorij Ota Sika, ki je ta teden zaprosil za politični azil v Švici.
Popoldne je objavila agencija ČTK vest, da se je zaključilo zasedanje plenuma CK in da bodo jutri objavili govor Husaka, v ponedeljek in v torek pa resolucije, ki so jih sprejeli na plenumu. V poročilu agencije je rečeno, da je v razpravo poseglo 36 govornikov in da je plenum soglasno odobril «pismo vsem članom*, ki ga je napisal Vasil Bilak.
coskih odnosov in prijateljskega sodelovanja med obema državama. Tudi Brandt je omenil pogodbo o sodelovanju iz leta 1963, «ki je bila začetek novega obdobja po težkih bojih in krivicah žalostne preteklosti*.
Nato je Brandt izjavil, da je treba velik del uspehov, ki jih je dosegla Evropska gospodarska
WASHINGTON, 30. - ZDA in Sovjetska zveza sta začeli pogajanja za nov dvoletni sporazum za kulturne, znanstvene in tehnične izmenjave. Ob tei priložnosti je pred stavnik ameriškega zunanjega mi nistrstva izjavil, da se ZDA zav?e majo za razširitev tega sporazuma
Pompidou
Sredozemlje. Glede prve točke je glasnik francoskega zunanjega ministrstva izjavil, da so govorili predvsem o gospodarskih vprašanjih. Pri proučevanju položaja v Sredozemlju sta Scheel in Schumann razpravljala tudi o Bližnjem vzhodu. Pri tem sta pozorno proučila 'okrepitev francoske navzočnosti v zahodnem Sredozemlju, zlasti v pogledu prodaje francoskih letal Libiji, ter odnose med Bonnom in arabskim svetom, ki so včasih zelo težavni zaradi odnosov, ki jih je navezala z arabskimi državami Demokratična republika Nemčija.
V dopoldanskih urah sta se sestala tudi zahodnemški minister za gospodarstvo Schiller in francoski minister za industrijski in znanstveni razvoj Ortoli. Proučila sta predvsem splošna gospodarska vprašanja in razna področja, na katerih je možno okrepiti francosko - zahodnonemško sodelovanje. V francoskih diplomatskih krogih se je zvedelo, da ministra nista govorila o izbiri sedeža za proto-
Brandt
skupnost, pripisati francosko - za-hodnonemškemu prijateljstvu. Glede odnosov z vzhodnimi državami je dejal, da na tem področju Pariz in Bonn delata skupaj, da se premostijo nasprotja in da pobuda za razumevanje, odpravo napetosti ter za dosego končnega cilja, miru v Evropi.
Zatem se je Brandt zahvalil francoskemu predsedniku za razumevanje, ki ga izkazuje naporom bon-
sinhrotron CERN. Ta vest je nekoliko v nasprotju z včerajšnjimi vestmi iz Pariza, ko so v dobro obveščenih političnih krogih izjavili, da bo Zahodna Nemčija baje zahtevala, da se protosinhrotron zgradi na njenem ozemlju.
Danes pa je prišla iz Bonna nepričakovana vest, da je parlamentarna komisija za znanstvene raziskave Bundestaga izrekla resne pomisleke glede gradnje proto-sinhrotrona CERN v Zahodni Nemčiji. Komisija pravi, da bi za ta ogromni znanstveni stroj porabili preveč denarja in da bi bilo bolje, če bi ta denar porabili za gradnjo medcelinskih telekomunikacijskih u-metnih satelitov. Če se bodo zahodni Nemci odrekli protosinhrotro-nu, ostaneta samo še dva resna kandidata: Belgija, ki jo podpira Francija in Italija, ki kandidira Doberdob.
je prestrašeno zbežalo v protiletalska zaklonišča.
Tudi na vročih področjih Bližnjega vzhoda so imela danes glavno besedo letala. V Tel Avivu so sporočili, da je izraelsko letalstvo bombardiralo več kot eno uro egiptovske vojaške položaje ob Sueškem prekopu. V Kairu so izjavili, da je bilo med bombardiranjem na področju Sueškega prekopa pri I$ma-iliji ubitih pet civilistov, med katerimi sta ena ženska in en otrok. Poleg tega pa da je bilo pet egiptovskih vojakov ranjenih.
Prav tako je vojaški predstavnik v Kairu izjavil, da so se egiptovska letala danes spopadla z izraelskimi letali na področju Ismailije in da se je vnel s sovražniki hud boj. Po vesteh iz Kaira, naj bi bila to prva večja letalska bitka med Egiptom in Izraelom po zadnjem spopadu 9. decembra lani. Po drugi strani pa je vojaški predstavnik v Tel Avivu zanikal, da bi prišlo danes do kakega spopada z egiptovskimi letali in poudaril, da izraelska letala pri svojih ofenzivnih poletih niso naletela na nobeno egiptovsko letalo.
2. februarja Tito na uradnem obisku v Zambiji
DAR ES SALAM, 30. - Predsed nik Tito je v teku današnjega dne s svojimi sodelavci obiskal področje ugaslega vulkana Ngorongoro, ka terega krater meri 25 km in je glo bok 700 metrov. V samem kraterju živi okrog 15 000 raznih živali in številne ptice. Po ogledu tega pod ročja, ki je nacionalni park Tanza nije, je predsednik Tito s svojimi sodelavci v spremstvu podpredsednika Tanzanije Rašida Kavave pri spel v glavno mesto tega področja Arusho, kjer je guverner po krajine priredil nocoj slovesen sprejem v čast visokega gosta iz Jugc-slavije.
Nocoj je bilo uradno sporočeno, da bo predsednik republike Tito na vabilo predsednika republike Zam bije dr. Kaunde od 2. do 9. februar ja uradno obiskal Zambijo.
Priprave za konvertibilnost valut SEV
MOSKVA, 30. — V okviru SEV, to je gospodarske organizacije, ki povezuje socialistične države, kot jih varšavski pakt povezuje vojaško -obrambno, se sedaj preučuje možnost konvertibilnosti medsebojnih
valut, tako da bi se prešla iz dvostranske v večstransko zunanje trgovinsko izmenjavo. V tej zvezi dokaj podrobno poroča sovjetska «E-konomičejskaja gazeta», ki objavlja 7. januarja članek podpredsednika poljske vlade Jaroszevvicha, ki je ugotovil, da so strokovnjaki SEV premostili prve težave pri preučevanju vprašanja. Sovjetski predstavnik Nikolaj Fadejev pa je ta teden na zasedanju SEV izjavil, da bo ustvarjena kolektivna valuta na osnovi tvarne kupne moči in zlate vrednosti, tako da bodo odnosi gospodarsko utemeljeni. Gre seveda za dokaj zapleten mehanizem in za nujnost dolgih priprav, da se uresniči popolna konvertibilnost valut, pa čeprav samo v okviru sovjetskega bloka.
Jugoslovanski tajnik za kulturo
pri Ferrari Aggradiju
RIM, 30. — Minister za šolstvo Ferradi Aggradi je danes sprejel jugoslovanskega zveznega tajnika za kulturo Vukasina Mičunoviča, s katerim se je zadržal v daljšem prisrčnem razgovoru. Ferrari Aggradi se je zahvalil za razstavo stare srbske umetnosti, ki je bila prirejena v Rimu in med katero bodo nastopili tudi madrigalisti, ter bodo priredili modno razstavo, ki se vzgleduje po srbskih narodnih nošah.
Oba ministra sta pregledala skupna vprašanja kulture in pouka, in obravnavala možnost ustanovitve jugoslovanskega kulturnega instituta v Rimu, odnosno italijanskega v Beogradu. Obravnavala sta tudi zasedanje min' l >-ov za kulturo vsega sveta, ki bo od 24. avgusta do 2. septembra v Benetkah na pobudo UNESCO.
Milanski kvestor prijavljen sodišču
MILAN, 30. — «Odbor za obrambo in boj proti preganjanju*, ki se je 21. januarja udeležil študentovskih demonstracij v Milanu, je danes prijavil sodišču milanskega kve-storja Guido in podkvestorja Vitto-rio pod obtožbami napada proti političnim pravicam državljanov, zlorabe oblasti in soodgovornosti pri povzročitvi osebnih poškodb.
Po mnenju odbora je kvestor prekršil ustavo, ker je prepovedal štu dentovske demonstracije ter naročil policiji, naj razžene demonstrante.
niiiiiriiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
RAZPRAVA V ZVEZNI SKUPŠČINI SFRJ
Pozitivna ocena delovanja delegacije na zasedanju OZN
Program dela skupščine o družbenem načrtu razvoja Jugoslavije od leta 1971 do 1975
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 30. — Odbora za zunanjo politiko sveta narodov in družbenopolitičnega sveta zvezne skupščine sta na današnji seji sprejela poročilo o delu jugoslovanske delegacije na 24. zasedanju glavne skupščine OZN Poslanci so pozitivno ocenili delovanje jugoslovanske delegacije na tem zasedanju in pri tem posebno opozorili na uspešno skupno delovanje neuvrščenih držav, ki je, kot je rečeno, vplivalo ns samo zasedanje
V uvodnem poročilu je namestnik državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Anton Vratuša poudaril, dn je 24. zasedanje glavne skupščine potekalo v nekaj ugodnejših pogojih kot prejšnja leta, saj je prišlo tudi do začetnih razgovorov o razorožitvi. Pojavile so se možnosti, da male in srednje države vplivajo na ta pogašanja.
Dr. Vratuša je med drugim ob-
vestil poslance, da bo zvezni skupščini kmalu predložena v ratifikacijo pogodba proti širjenju jedrskega orožja. Kljub znanim pridržkom Jugoslavije do te pogodbe, bo njena uveljavitev imela pozitivne učinke.
V	razpravi je bila dana vrsta po bud in predlogov za nadaljnje de lovanje jugoslovanske delegacije v OZN in je bilo poudarjeno, da je treba vložiti največje napore, da bo proslava 25-letnice svetovne or ganizacije dobila politični značaj.
Na_ današnji seji so proučili tudi poročila o obiskih parlamentarnih delegacij Danske, Poljske, Velike Britanije in Finske v Jugoslaviji in jugoslovanske delegacije v Iranu in ugotovili, da so stiki parlamentar nih zastopnikov prispevali k boljše mu medsebojnemu spoznavanju in razvoju odnosov.
V	Beogradu se je danes končalo dvodnevno posvetovanje med funk-
liiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
Sovjetsko-nemški razgovori v Moskvi
MOSKVA, 30. — Na sovjetskem zunanjem ministrstvu so se začeli danes razgovori med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo. Zahodnonemški državni tajnik in posebni odposlanec zveznega kanclerja Egon Bahr se je namreč sestal s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Vesti o tem srečanju, ki vzbuja precej pozornosti tako med zahodnimi kot vzhodnimi političnimi o-pazovalci, v Moskvi še niso uradno potrdili, vsekakor pa so sporočili, da so se začetna pogajanja odvijala v dobrem vzdušju.
Predstavnik nemškega veleposla ništva v Moskvi je s tem v zvezi sporočil, da so bili današnji raz govori posvečeni predvsem predhodnim pogajanjem. Med drugim je de jal, da imajo ti razgovori, čeprav
ne morejo zaenkrat zaobseči vseh argumentov, jasen in izpričan smoter: doseči vzajemni sporazum o neuporabi sile.
Bahr, ki ga je spremljal nemški veleposlanik v Moskvi Allardt, in Gromiko sta se po neuradnih poročilih danes dvakrat sestala. Njuni razgovori so trajali skupno šest ur. Po odhodu s sovjetskega zunanjega ministrstva je nemški državni taj nik opisal časnikarjem svoje vtise s prvega srečanja. Imel sem obču tek, je med drugim izjavil, da si Sovjetska zveza tokrat resnično prizadeva za dosego sporazuma z Za hodno Nemčijo. Prihodnje srečanje med Bahrom in Gromikom bo v to rek.
Medtem ko sovjetski tisk vztrajno molči o pogajanjih, za katera za-
hodni opazovalci menijo, da bodo dolga in težavna, je revija «Nov? ja vremja* obsodila zborovanja Bundestaga in političnih strank v Zahodnem Berlinu. Težko bi si bilo predstavljati, pripominja pisec članka, da se Bonn ne zaveda negativnih posledic teh ukrepov.
V zvezi s sovjetsko - nemškimi pogajanji je zvezni zunanji minister Walter Scheel izjavil, da se je Zahodna Nemčija z velikim upanjem lotila stikov s Sovjetsko zvezo, čeprav se je slednja spet hladno odzvala pričakovanjem. Glede od nosov z Vzhodno Nemčijo pa je Schel izjavil, da je obstoj druge Nemčije neoporečen. S tem pa še ni rečeno, je poudaril zunanji mini ster, da se priznava tudi njen po litični in družbeni ustroj.
cionarji državnega tajništva za zunanje zadeve in zunanjega ministrstva Indonezije. Na posvetovanju so razpravljali o aktualnih mednarodnih vprašanjih, ter o delovanju neuvrščenih držav in dvostranskih ol-nosih.
Voditelja indonezijske delegacije diV Sanija sta danes sprejela podpredsednik zveznega izvršnega sveta Miša Pavičevič in namestnik državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Anton Vratuša.
Predsedstvo zvezne skupščine je na današnji razširjeni seji, katere so se udeležili tudi predsednik zvezne konference SZDL Jugoslavije, zastopniki socialističnih republik in avtonomnih pokrajin, predsednik zvezne gospodarske zbornice in za stopnik Zveze sindikatov Jugoslavije, sprejelo program dela skupščine o družbenem načrtu razvoja Jugoslavije od 1971. do 1975. leta.
Program določa, da bo zvezna skupščina konec februarja razpravljala o zasnovi in vsebini načrta. Marca bodo pristojni sveti spreirii osnovne smernice, ki bodo služile zveznemu izvršnemu svetu, da ori-pravi predlog družbenega načrta do druge polovice junija. Konec septembra se bo pričela v zvezni skupščini splošna razprava o tem načrtu, ki ga mora skupščina dokončno sprejeti najkasneje v drugi polovici novembra
Trgovinski sporazum med Francijo in DRN
PARIZ, 30. — Iz francoskih u-radnih virov se je danes izvedelo, da sta Francija in Vzhodna Nemčija podpisali petletni trgovinski sporazum, ki naj bi podvojil izmenjave med obema državama. Podpisala sta ga trgovinski svetovalec francoskega veleposlaništva v Bonnu ter predstavnik zunanjetrgovinske zbornice Vzhodne Nemčije.
VČERAJ V PROSTORIH SEŽANSKE OBČINE
Dr. Caidassi in L. Krese razpravljala o skupnih problemih Trsta in Slovenije
Sestanek mešanega odbora za cestne povezave - Novi mejni prehod pri Fernetičih bo na istem mestu kot današnji - Enotna gledišča strokovnjakov
V Sežani Je trii včeraj doooldne osredotočena napovedani sestanek italijansko- služba jugoslovanskega odbora za cestne povezave med Trstom in zaledjem.
Hkrati sta se s svojima ožjimi sodelavci sestala tudi predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Cai-dassa in predsednik Gospodarske zbornice za Slovenijo Leopold Krese.
Predsednika Caidassi in Krese Eta si ob tej priliki izmenjala informacije o problemih, povezanih z uskladitvijo raznih služb in zlasti carinskih storitev na mejnih prehodih ter obravnavala nekatere pobude za medsebojno industrij-Bko-tehnično sodelovanje. Na sestanku je bilo tudi poudarjeno soglasje glede napovedane dobave vode iz tržaškega vodovoda za potrebe Lipice. Ponovno so tudi potrdili namen organizacije skupnega kmetijskega sejma v Sežani, na katerem naj bi nastopala podjetja s tostran in onstran meje. Med razpravo so se nadalje dotaknili ma-lobmejnega blagovnega prometa ter ugotovili, da se je ta v zadnjem času nekoliko popravil, vendar pa da bo treba kljub temu nastopiti pri osrednjih vladah, naj bi pristali na primemo razširitev ustreznih brezcarinskih kontingentov.
Končno so se dogovorili za ponovno srečanje v letošnjem marcu.
Medtem se je ločeno začela razprava med italijanskimi in jugoslovanskimi strokovnjaki za ceste.
Po pozdravnih besedah predsednika občinske skupščine Sežana Staneta Čehovina, ki je naglasil zlasti prednost neposredne avtocestne povezave med Ljubljano in Trstom, je spregovoril predstavnik Sklada za ceste inž. Cimolini. ki je kratko orisal dosedanje delo v zvezi s povezavo med jugoslovanskim in italijanskim cestnim omrežjem in ureditvijo mejnih prehodov. Kar se tiče prvega odseka nove slovenske avtoceste, to je odseka med Vrhniko in Postojno je naglasil, da je pripravljalna faza zanj že zaključena. Gradbena podjetja so že poslala ustrezne ponudbe in v kratkem (maja ali junija letos) bo mogoče začeti z delom na trasa.
Se v letošnjem letu bodo izdelali tudi načrt za cestni odsek Senožeče - Divača - Sežana, v okviru širše razprave o dolgoročnem programu za razvoj cest v Sloveniji, ki »e bo začela februarja, pa bodo vzeli v pretres tudi vprašani« mejil h prehodov z Italijo.
Informacije ing. Cimolinija so dopolnili drugi jugoslovanski strokovnjaki, med njimi zastopniki urbanističnih uradov, poslovnega združenja IMOS, Investbiroja in Gospodarske zbornice Slovenije.
Nato sta ing, Visintin in ing. Pel-lis prikazala načrte za bodočo ureditev cestnega omrežja na tej strani meie in načrt za gradnjo tovornega postajališča pri Fernetičih.
Podrobnejša analiza načrtov je pokazala, da se omenjeni problemi rešujejo na obeh straneh vzporedno in skladno. To velja za obe operativni coni, to je za tovorno postajališče na tukajšnji strani in za carinsko skladiščno bazo na sežanski strani, kakor tudi za glavno prometno žilo, bodočo avtocesto Razdrto - Trst, Novi mejni prehod, čez katerega bo v prihodnje vodilo šest dvopasovnih cest, bo na istem mestu, kjer je danes, seveda primerno razširjen in izpopolnjen O podrobnih načrtih za med- _ sebojno cestno povezavo in za po- i vezavo obeh operativnih področij se bodo strokovnjaki z obeh strani sproti obveščali in po potrebi sestajali ; za rešitev nekaterih skupnih vprašanj tehnične narave pa bo sklican v prihodnjih mesecih nov sestanek mešanega odbora za ceste
Predsednik Autovie Venete ing.
VisAntin je v tej zvezi naglasil nuj-rost čim prejšnje rešitve skupnih tehničnih vprašanj, da bi lahko nato brez zamude prišli do potrebnih finančnih sredstev in začeli z gradnjo postajališča in prometnih novezav, medtem ko sta Leopold krese in dr. Caidassi poudarila prednost prehoda pri Fernetičih, med vsemi prehodi med Italijo in Jugoslavijo saj se bo tu v bližnji prihodnosti strnil tudi ves blagovni promet, ki se danes odvija čez druge prehode, ker bo na njem
carinska
Sovjetsk« oblasti izgnale iz Moskve dopisnika (urinske Stampe
MOSKVA, 30. — Sovjetska agencija Tass javlja, da so zaradi kršitve določb bivanja tujih novinarjev v SZ in protisovjetskega delovanja izgnali iz države dopisnika turinskega dnevnika «Stampa» En-nia Caretta. Novinarja so danes povabili na zunanje ministrstvo, kjer mu je funkcionar tiskovnega urada najavil, da mora v teku petih dni zapustiti ozemlje Sovjetske zveze. Kot razlog je navedel, da je njegovo udejstvovanje v nasprotju s statusom dopisnika.
V krogih novinarjev z Zahoda domnevajo, da so Carretta izgnali iz SZ, ker je prisostvoval protestu dveh Italijanov prejšnji teden v veliki moskovski samopostrežni trgovini ZUM.
V zvezi z izgonom italijanskega novinarja iz Moskve je italijansko zunanje ministrstvo najavilo protestno noto zunanjemu ministru v Moskvi in ambasadi SZ v Rimu. V Famesini pravijo, da hočejo zaščititi delo poklicnih novinarjev in svobodo informacij na podlagi reci-procitete.
Protestni resoluciji sta izglasovali tudi »Vsedržavna novinarska zveza* in »Gibanje demokratičnih novinarjev in za svobodo tiska ter proti zatiranju*, ki je poslalo uredništvu turinskega časopisa solidarnostno izjavo.
Boj proti širjenju mamil v ZDA
jo mamila v ZDA.
Funkcionar Bele hiše Herb Klein je tudi dodal, da so po pogovorih s predstavniki ZDA francoske oblasti okrepile število agentov na področju Marseilla. Podobne pogovore vodijo sedaj ZDA tudi v Turčiji. Klein je poudaril, da ostaja na j večji dobavitelj mamil »podzemlje*, ki ima od te «trgovine» največ zaslužka. Klein je končno zanikal vest, da bi v ZDA usmerjale pošiljke mamil tudi vlade nekaterih tujih držav.
HflHi
Strokovnjaki si ogledujejo načrte za bodočo avtocesto
PROCES ESPRESSO-DE LORENZO
Zasliševanje ravnatelja Sl D Henkeja o izginulih zvezkih z informacijami
0 kapetanu Biggiju ni dokaza, da je širil obrekovalne vesti med novinarji
RIM, 30. — Danes je na sodni obravnavi, ki jo je general De Lo-retnzo začel proti časnikarjema «E-spressa« Giaruniiju Oorbiju in Carlu Gregorettiju pričal admiral Eu-genio Hemike, kd je sedaj ravnatelj informacijske družbe za obrambo. Med zasdosevanjetm so na sodišču prebrali tudi pismo, ki ga je poslal glavni poveljnik karabinjerjev general Fonlenza, v katerem je rečeno: «Načrte, ki so jiih izdelali na ukaz poveljstev raznih edindc leta 1964 in ki so ostali v obliki prvih odtisov, ne smejo biti objavljeni.*

PRED EGIPTOVSKIM VOJAŠKIM SODIŠČEM POD OBTOŽBO VOHUNSTVA
Vojaški tožilec zahteval za Italijana R. Midollinija največjo možno kazen
Italijanskega glasbenika so 24. oktobra lani zasačili med fotografiranjem na prepovedanem pristaniškem področju Aleksandrije
RIM, 30. — Mati italijanskega vseeno napravil nekaj posnetkov, glasbenika Romana Midollinija, ka- i Kako je prišlo do aretacije, je
NEW YORK, 30. — Med tiskovno konferenco je funkcionar Bele tuše izjavil, da so Mehika, Turčija in Marseille v Franciji najvaž nejša središča, iz katerih prihaja-
povedaia edina priča, 27-letni Mario Eremita, ki je bil prijatelj m delovni tovariš Midollinija, s katerim sta nastopala z orkestrom v bejrutskem hotelu »Coral Beach*. Eremita izključuje vsakršno mož nost, da bi bil Midollini vohun. Za
terega so egipčanske oblasti aretirale 24. oktobra lani v Aleksandriji, in ga obtožile vohunstva, je zaprosila predsednika republike Saraga-ta in predsednika vlade Rumorja, da bi se pozanimala za usodo njenega sina. Predsednik vlade je že pred dnevi dal nalog ministrstvu za zunanje zadeve, da zaščiti italijanskega glasbenika.
Midollini, 35-letni glasbenik iz Sanrema, se je z italijansko ladjo «Esperia» vračal po turneji v Libanonu, domov. Ladja se je ustavila tudi v Aleksandriji, kjer je Midollini med postankom v pristanišču slikal ženo Jole Nardicchio. Midollini se je zelo zanimal za fotografijo in je imel s seboj zelo drage fotografske in filmske kamere. Čeprav so z ladijskega zvočnika obvestili turiste, da je slikanje stro-go prepovedano, je Midollini, kate-1 dobno. Prav v tistem trenutku so remu je slikovito ozadje ugajalo, I z zvočnika v štirih jezikih opozorili,
da je ladja v vojaški coni, zaradi česar je slikanje prepovedano. Medtem ko so številni potniki odšli na kopno, sta se on in Midollini podala v bar. Kmalu zatem se jima je pridružil visok Arabec v civilni obleki, ki se ni predstavil, a je potegnil Midollinija za suknjič in zahteval film. Eremita je iz anglešči-
nin mož, ki je na nekem potovanju.
Glasnik policije je izjavil, da polica jski agenti zaslišujejo mlado dekle in mladeniča temne polti, ki sta se sama prijavila za identifikacijo mrtve. Zdi se, da kljub zasliševanju nista osumljena, vendar bi mogla pojasniti kod je mlada žen-
nimala ga je le fotografija in tudi ne prevedel zahteve Arabca, na kar ska hodila. Neki policijski agent
v Bejrutu je iskal posnetke folklorističnega značaja.
24. oktobra je ladja «Esperia» prispela v egipčansko pristanišče, ki je Midollinija zaradi slikovite zmede navdušilo. V pristanišču je bilo polno trgovskih in vojnih ladij. Oba sf-a napravila nekaj pos
mu je Midollini izročil vse posnetke.
Po preiskavi v kabini so se vrnili v bar, kjer je Arabec zahteval tudi od Libanonca, ki se mu je verjetno zdel sumljiv, posnetke. Libanonec je potegnil iz fotografskega aparata film, katerega je osvetlil, pri čemer je dodal, da gre za osebne
netkov in jima se je pridružil pri-, slike njegove zaročenke. Arabec je bližno 40-letni Libanonec, ki je imel povabil Midollinija in Libanonca,' da pri sebi odlično japonsko fotograf- mu sledita. Midollini se je zvečer sko kamero. Midollini se je tako vrnil na ladjo in povedal, da so ga sprijateljil z Libanoncem, s katerim zaslišali. Mislil je, in istega mnenja je navezal pogovor o slikah in po- je bil tudi kapetan ladje, da je
Pogled na dvorano sežanske občinske skupščine med razpravo ................................................................................................................m...«.-«.........................................................................................
VEDNO VEČJI OBSEG ŠTUDENTSKIH MANIFESTACIJ
Predstavniki strank pri prefektu zaradi jutrišnjega shoda v Milanu
Zaradi spopadov na univerzi v Neaplju policija priprla dvajset študentov
NEAPELJ, 30. — Kmalu po 12. uri je prišlo na dvorišču osrednje univerze v Neaplju do prepirov med študenti različnega političnega prepričanja. Podobni prepiri so se začeli tudi na pravni fakulteti. Ko se je ozračje nekoliko ogrelo so se začeli študentje obmetavati s kosi opeke, lesenimi predmeti in končno z vsem, kar jim je prišlo pod roko. Naenkrat so se od nekod pokazali plameni, katere pa so gasilci takoj pogasili.
Med prepiri so bili štirje študentje ranjeni in so jih morali odpeljati v bolnišnico. Seveda je morala pomiriti duhove policija, ki je za vsak primer obkolila univerzitetno stavbo in za to poklicala na pomoč tudi karabinjerje.
študentje, ki so bili vmešani v prepire pripadajo organizaciji »Študentskega gibanja*, drugi pa so bili pripadniki skrajno desničarskih strank. Do spopadov je sicer prišlo že včeraj, danes pa se je prepir nadaljeval.
Do prvih nemirov je prišlo v bližini univerze, kjer je skupina študentov »Študentskega gibanja* razdeljevala letake, s katerimi je vabila kolege, naj se udeležijo zborovanja tega gibanja v učilnici fakultete za literarne predmete. Tedaj )• štirideset pripadnikov »Evropske-
ga gibanja* obkolilo študente, ki so razdeljevali letake in jih napadlo.
Kmalu za tem so se začeli nemiri tudi v učilnici fakultete za literarne predmete, ki so jo pripadniki »Študentskega gibanja* zasedli s palicami v rokah. Zaslišale so se eksplozije papirnatih bomb in baje, so vrgli tudi nekaj zažigalnih steklenic.
Rektor univerze prof. Giuseppe Tesauro. je zahteval, da nastopi po licija, pred tem pa so med spa padi študentje uničili opremo na pravni fakulteti. Ko so dospeli policijski agenti so mnogi študentje zbežali in se skrili med zbrano množico. Agentom je kljub temu uspelo, da ustavijo 20 študentov, ki so sedaj v priporu.
Tudi v Rimu že dva dni potekajo na univerzi študentski nemiri. Danes se je rektor odločil, da prekine predavanja na pravni fakulteti in na filozofski fakulteti. 7di se, da je do tega ukrepa prišlo, da bi mogle čistilke počistiti prostore, v katerih se je nabralo razbito steklo, kamenje in kosi lesa. Obe fakulteti bodo ponovno odprli drugega februarja.
Danes so se v Milanu srečali s prefektom poslanci različnih strank: za socialiste Achilli in Scalfari, za demokristjana Graneili, za komuni
Kljub obtožbam izsiljevanja
Addonizio bo ponovno kandidiral za župana
stvar tako končana. Toda naslednjega dne ga je egipčanska policija odpeljala.
Nekaj minut pred odhodom ladje, so egipčanski varnostni organi v tretjič prišli na krov. Spremljal jih je Libanonec, ki se jim je upiral, zaradi česar so ga aretirali. Midollinija so spremili v njegovo kabino, kjer ga je nestrpno čakala žena. Po glasovih, ki so prihajali iz nje, je bilo moč razbrati, da gre za preiskavo. Midollinija so nato odpeljali s seboj in Eremita ni imel do včeraj nobenih vesti več o njem.
Včeraj se je namreč zvedelo, da so Midollinija sodili in da je predstavnik državnega pravdništva zahteval na podlagi člena 80 egipčanskega kazenskega zakonika najvišjo možno kazen. Pred vojaškim sodiščem v Aleksandriji so namreč Midollinija obtožili, da je kršil vojaške tajnosti v korist tuje sile m da je kljub prepovedi in opozorilom napravil nekaj posnetkov. Po nekaterih vesteh, državni tožilec ni zahteval smrtne kazni, kar naj bi bii morda dokaz, da je tudi on v dvomu. Razsodbo bo vojaško sodišče izreklo verjetno 2. februarja.
je izjavil, da se je ženska posluževala različnih imen in je zaradi tega policiji bilo težko povedati, katero je njeno pravo ime in kje je ženska stanovala. Policija je uvedla preiskavo in pregledala vse avtomobile v okolici kraja, na katerem so našli truplo.
Za moriica domnevajo, da je izvršil svoje dejante v morilski sli, kajti poleg znakov posilstva so na truplu odkrili tudi znake zadavljeni« in sledove silnih udarcev po glavi. Doslej sodnim zdravnikom še ni bilo mogoče ugotoviti, če je ženska umrla zaradi zadavljena a-li pa za posledioami silnih udarcev.
Zadavljena ženska, ki je izginila s svojega doma
Izgnani misijonarji
ste Malagugini in Olmini, in za psiupovce Alini. Poslanci so se pri prefektu zanimali, kako misli jutri ukrepati kvestura med zborovanjem, ki ga je najavilo študentovsko gibanje.
Prefekt je potrdil, pravi poročilo, ki so ga dali poslanci, da se policija ne bo vmešavala v mirni potek zborovanja. Poslanci so želeli vedeti tudi, kako misli kvestura ukrepati s protimanifestacijo, ki so jo za jutri ob isti uri najavili študentje skrajno desničarskih smeri. Prefekt je na to odgovoril, da o takem zborovanju ni nihče obvestil kvesture. Za tem so poslanci prosili prefekta, naj proti-manifestacije prepove.
Poslanci so tudi opozorili prefekta na zborovanje, ki ga je najavila za v nedeljo »Evropska mladina*, na katerem bodo, baje, prisotni predstavniki desničarskih gibanj iz Španije, Nemčije, Grčije, Francije in Italije. Poslanci so izjavili, »da tako zborovanje, ni le izzivalno v Milanu, ki je prestolnica protifaši-
NEWARK, 30. — Čeprav ga obtožujejo izsiljevanja, utajevanja davkov in drugih kršitev zakonov, se bo župan Newarka v New Jer-seyu Hugh Addonizio ponovno predstavil kot kandidat za tretjo župansko dobo.
Addonizio je bil prvič izvoljen za župana na demokratični listi leta 1962. Dvakrat je bil član poslanske zbornice v Washingtonu, kasneje pa je bil dvakrat izvoljen za župana. Addonizia, o katerem sumijo, da je v stikih s podzemljem so skupno s 14 občinskimi funkcionarji uradno obtožili kršitev zakonov 17. decembra lani.
VZROKI NISO ZNANI
Strahovit pokol nemške družine
VVATTENSCHIED, 30. - Nemška policija je odkrila v nekem stanovanju majhnega industrijskega mesteca na Westfalskem mrtve vse člane družine, in sicer 45-letnega moža, njegovo štiriletno hčerko, 35-letno sostanovalko, ki je bila v petem mesecu nosečnosti in dve hčerki, ki ju je imela ženska z drugim moškim. Dekleti sta imeli 13 in 15 let. Slednja je bila prav tako že pet mesecev noseča.
Z avtopsijo so ugotovili, da je
____	15-letno dekle umrlo verjetno zara-
stičnega odporniškega gibanja, am- dl uživanja prevelike doze uspaval-
pak so tudi zahtevali od prefekta, naj vse prestopke, ki se tičejo apologije fašizma, strogo prijavijo sodišču, kot to zahteva zakon (ki ga včasih enostransko uvajajo in večkrat na neprimeren način)«.
nih praškov nekaj ur po splavu, mož se je ubil s strelom lz samokresa, s katerim je prej ubil svojo sostanovalko. 4- in 13-lctni dekletci pa sta bili zadavljeni. Niso znani vzroki tega družinskega pokola.
so še vedno v Nigeriji
LAGOS, 30. — Doslej še niso dospeli v domovino iz Nigerije katoliški misijonarji, ki so jih obtožili, da so med civilno vojno nezakonito prišli v Nigerijo. V Lagosu tudi še niso uradno povedali, koliko duhovnikov so obsodili.
Doslej se je izvedelo, da sta v Port Harcourtu potekali dve sodni obravnavi pred civilnim sodiščem. Sedemnajst irskih duhovnikov in šest angleških so nigerijske oblasti obsodile na šest mesecev zapora. Na drugi sodni obravnavi, ki se je vršila v sredo, so obsodili pet nun — tri Irke in dve Angležinji — ter pet duhovnikov — tri Irce, enega Američana in enega Angleža — na zaporno kazen ali pa na denarno kazen od 20 do 100 nigerijskih šterlingov. Vsi obsojenci so v zaporu.
Iz nigerijskih krogov je prišla vest, da duhovniki, ki so jih obsodili na šest mesecev zapora, nimajo možnosti izbire med zaporom in denarno kaznijo. Domnevajo, da bodo oblasti te duhovnike izgnale Iz države, ko bodo odsedeli nekaj kazni v zaporu.
V zaporu so tudi trije Francozi, dr. Dominique Benoit, dr. Louis Scnittley in Jean Dantillo ter 84-letni Holandec Pohannes Jacobus Symons, ki čakajo, pod obtožbo ilegalnega prihoda v Nigerijo, da jim nigerijske oblasti dovolijo odhod iz države. Symons je svojo obtožbo zavrnil in dejal, da živi v Nigeriji že od leta 1939.
Glasnik Foreign Officea Je izjavil, da se britanske oblasti zanimajo za namene nigerijskih oblasti v zvezi z angleškimi duhovniki. Angleške oblasti upajo, da bodo duhovnike izgnali iz države in da jih ne bodo zadržali v zaporu.
LONDON, 30. — Policij« je identificirala truplo dekleta, ld sta ga včeraj dva mladeniča našla v nekem Jarku v okolici Epsoma v Surreyu. Mladi ženski Je bilo Ime Anne Smith in je bila lz Liverpoola. Policijski agenti niso doslej sicer hoteli uradno lden'<f'c!ratl tru-I>la, ker so čakali, da se vrne An-
LONDON, 30. — 32-letno žensko, ki je pred časom izginila s svojega doma v Castle Donningtonu v Leicestershireju, so našli mrtvo v nekem gozdiču.
Pauline Walsh je izginila, ko se je iz trgovine vračala domov. Njen mož, ki jo je doma čakal s štirimi otroki, je o njeni odsotnosti obvestil policijo. Včeraj zvečer je truplo ženske odkril neki moški v gozdiču, ki leži nekaj sto metrov od njene hiše. Po prvih vesteh so žensko neznanci zadavili, medtem ko se je vračala domov, pred tem pa so jo posilili. Policija je uvedla preiskavo.
Zaradi tega, Je rečeno v pdsmu, jih ne smejo dati sodišču.
Eugendo Herike, M je star 60 let, je bil postavljen na mesto ravnatelja SID leta 1966, ko je bdi obrambni minister Roberto Tremel-lonl. Pred njdm je bil na tem mestu general Aldavena. Dva meseca 1» svojem imenovanju, ga je šef obrambnega urada obvestil, da so izginile pisane informacije o dveh generalih. Henike mu je ukazal, naj ugotovi, kako so izginile. Cez deset mesecev je prišlo novo sporočilo, da manjka še deset zvezkov osebnih informacij. General Hemke je takrat sklenil, da bo sam ugotovil, kdo jemlje zvezke. Vendar-razen tega, da je pregledal, kateri zvezki manjkajo, ni osebno ugotovil ničesar- drugega.
Predsednik:	«Ali je res, da so
zvezki vsebovali informacije o osebnem ln spalnem življenju oseb, ki ste jih nadzorovali?«
Henke:	«Ne morem tega reči,
ker nisem nikoli videl zvezkov.
Predsednik: «Potem ko ste izvršili kontrolo nad dosjeji ali vam je takratni obrambni minister Tre-melloni dal nalogo, da jjodzveduje-te če obstajajo tisoči zvezkov, ki so bili v arhivu SIFAR in naj bi zadevali podatke, Id so bili izven službenega okrožja?«
Henke je odgovoril med drugim, da je potem, ko so izginili zvezki, dodelil nalogo, naj odkrije, kje so te informacije, uradu za obrambo, ki na<J bi uvedel notranjo preiskavo. Po tej preiskavi je prišlo na dan, da so te zvezke dali generalu Allaveni, ki je bil takrat šef službe, on pa jih ni več vrnil. Ker Al-lavena takrat ni bil več v tej službi je Tremelloni ukazal, naj za to zasliševanje dodelijo častnika primerno dolge dobe. Henke je j>ri-sostvoval za tem samo dvema zasliševanjema generala Allavene. General je takrat izjavil, da je uničil zvezke, za katere so mislili, da so izginili.
Na vprašanje branilcev obeh novinarjev je Henke odgovoril, da so zvezki pripadali oddelku «D» SIFAR in tudi protivobunskemu oddelku v Rimu.
Addamdano:	«Ali ste ugotovili,
ali je 5. januarja 1956 izginil iz arhiva tudi zvezek o generalu De Lorenzu?«
Henke: «Tega nismo preiskovali«.
Kar se tiče poročila Beolchini je Henke dejal, da je bilo strogo tajno zaradi nekaterih vesti, ki so bile tajnega vojaškega značaja to naj bi šef informacijske službe dejal obrambnemu ministru. Zasliševanje se je nadaljevalo z ugotavljanjem, ali je Henke ugotovil, ko je zasedel vodilno mesto v SID, če so izginili aparati, ki naj bi služili za snemanje telefonskih pogovorov. Henke je dajal, da je bila zamenjava mesta na vodstvu SID tako hitra med njdm in generalom Alla-venom, da mu njegov predhodnik ni mogel vsega razložiti, tako kot je imel namen. Zaradi tega je Henke opazil šele pozneje, da manjkajo ti stroji ln je za pojasnilo vprašal takrat AHaveno, ki mu Je odgovoril, da jih je spravil v posebno skladišče, dan pozneje pa mu jih je vrnil.
Glede zvezkov, ld so ^h označili, z>\ nezakonite, je Henke dejal, da
so najprej prenehali zbirati tefof-macije o teh osebah, pozneje P4 so jih zbrali v posebnem ru, kjer naj bi bili na varnem. T* ko Tremelloni kot ostali obraitih® ; ministri za njim, naj bi po H«d kejevih besedah nikoli ne ukazal j naj te zvezke uničijo.
Na vprašanje, če je kapetan W gio, ki j« bdi desna roka gen«** De Lorenza povedal novinarje®' kot trdi «Espresso» vesti, ki s° e® rekovale visoke častnike, je Hert*
dejal, da ve samo to, da je
Biggio v stiku z novinarji in* je obrambni minister protesti®*’ | češ da ima te stike lahko s*®“ tiskovni urad. O tem, ali Je BijP® razširjal obrekovalne vesti, Je H*" j ke dejal, da ni dokazov, čeprav & j so o tem uvedli preiskave.
Za tem so zasliševali gane®* j Celija, ki je bil leta 1964 povelji#* tretje divizije karabinjerjev v N«r lju. Povedal je, da so takrat vali od karabinjerjev, naj P®*" dajo sezname sumljivih oseb. ** kovntk Bianchi, ki je izjavil, 6» J* sam dal v pregled te sezname rabinjerjem. Dodal je, da je ^ to njegova iniciativa. Po njegb^JJ j
mnenju je bilo pravilno, da so
zname dopolnili karabinjerji*” imena nato sporočajo notranje®" ministru le zato, da je kont®7 popolnejša. Polkovnik Santo *"*\ I tarro je le potrdil, da so semen* na novo kontrolirali.	„
Sodna obravnava se bo nad*r vala v ponedeljek.
V Egiptu nočejo «mini» kril
IHIIIIIIIIHMIIIIIIIIllMtlllllllllllllinilllllllllUlliniimMDHIHIIIIIIMMIIIUIIIIinilllllllMIIIIIIIIHIIIMIIIIIIIIIIIIII
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Pokojninski zakon in kraški kamnarji
Poleg splošnih norm pokojninske-1 zavarovanec zaposlen pri takem de ga zakona, ki veljajo za vse zava- lu. Po letu 1958 pa obstajajo poseb rovance, najdemo v zakonu tudi | ne marke, s katerim! morajo zava različne norme, ki na poseben način rovanci dokazati, da so bili za do
bolj ali manj ugodno rešujejo probleme določenih vrst zavarovancev. Seveda ob .talnem obravnavanju splošnin načel, ki velj ijo za vse zavarovance, kaj radi pozabljamo na ta posebna določila, vendar pa je bila naša pomanjkljivost v tem, da se nismo prej spomnili posebnih za konskih norm, ki veljajo za delavce v rudnikih in kamnolomih. Na ta problem nas je spomnil čitatelj Vogrič E. iz Nabrežine, ki nam ;'iše.
Zadnji zakon o pokojninah uoločo, da imajo delavci, ki delajo v rud nikih in kamnolomih možnost zaradi napornega in nezdravega dela, da gredo v pokoj z dopolnitvijo 55. leta, le če dokažejo, da so v rudniku ali kamnolomu delali 15 let. Isto tako, da lahko vprašajo za pokojnino za dovršeno delovno dobo, ko imajo samo za 30 let plačanih socialnih dajatev. Vprašam, ali pridemo v poštev tudi mi delavci iz nabrežinskih in repentabrskih kamnolomov ter kamnarji z goriškega Krasa, ki povečini smo slovenskega porekla.
Zakon pravi, da imajo posebno ugodnost pri upokojitvi vsi delavci, ki delajo v rudnikih in kamnolomih, zato je jasno, da ta ugodnost velja tudi za delavce iz kamnolomov našega področja. Ko zakon nudi delavcem v rudnikih in kamnolomih ugodnost predčasne upokojitve, postavlja tudi določene pogoje. Ni zadosti, da je bil prosilec predčasne upokojitve zaposlen v rudniku ali v kamnolomu, temveč je moral za časa zaposlitve vsaj za 15 let delati v podzemlju, to je izkopavati rudo ali kamenje. To mora zavarovanec socialnemu zavodu tudi dokazati. Za delo pred letom 1958 je zadosti izjava delodajalca, da je bil
ločeno dobo podvrženi težjemu delu. Zato naj bodo vsi delavci v kamnolomih, ki delajo težje delo v rovih, pozorni na to, ali so zadostno zavarovani, da lahko prejemajo te marke. Lahko se zgodi, da jih dedoda jalec vpiše v drugo kategorijo, ker gi to manj stane in bi tako zava rovanec bil ob ugodnosti predčasne upokojitve, ki jo predvideva zakon Zavarovanec, ki izpolnjuje gornje pogoje, ima po no-.em zakonu sledeče ugodnosti predčasne upokojitve: v katerikoli starosti lahko za prosi za pokojnino za dovršeno de lovno dobo, če ima za 30 let plačanih socialnih dajatev. Tu moramo poudariti, da se mu šteje kot delovna doba, doba, ki ;o je preživel v vojski ali v internaciji. Če želi pre jemati to pokojnino mora prenehati z delovnim razmerjem kot odvisni delavec.
Z dopolnitvijo 55. leta lahko zaprosi za predčasno upokojitev. V tem primeru mu je odvzeta pokojnina, če še vedno nadaljuje z delovnim razmerjem v kamnolomu, če pa se zaposli v kaki drugi delovni stroki, mu pritiče pokojnina enako kot ostalim upokojencem, ki nadaljujejo z delovnim razmerjem. Po 60. letu starosti pa se tako pokojnina za dovršeno delovno dobo kot pokojnina predčasne upokojitve spremenita v pravo starostno pokojnino z vsemi ugodnostmi in neugodnostmi te pokojnine.
Te so v glavnih obrisih ugodnosti, ki jih novi zakon predvideva tudi v prid vseh naših Oreških kamnarjev. Verjetno so potrebna še kaka pojasnila. Za ta smo vedno na razpolago.
D. C.
KAIRO, 30. — Dekan fakul^ za umetnost v Kairu je dobil te mo, v katerem je rečeno, da muslimanska verska skupina J* žgala fakulteto, če v treh dneh 1 bodo razglasili »mini* krila za PjJ Uzakonita. Na koncu pisma je Pl pis »Društvo konservativnih v | nikov*.	L
Nova moda je v Egiptu od ^
začetka doživela hladen spre#J
kljub temu pa so se «mim» -skrajšala še za nekaj centimehL Pred nekaj dnevi je skupina ' ^	^
nikov napadla frizerske salone jih proglasila za grešne.
FORT VVORTH (Teksas). Policija je areUrala morilce Mehikancev, katerih trupla so “
ol
»c
hi

li 20. januarja v avtu na safL hi nem parkirišču. Žrtve so bili J , Uje ni Daniel Ramizer, njegov oče ^ j stric.
Zločina so obtoženi 28-letni tet chael Paprskar, njegova žena ”1
nie ter brata Danny in	V(
Anderson. Kaže, da so MehiktejJ
2
M
ubili, ker so jim prodali n®#^ PL
&
slabše vrste.
Dve leti stara deklic*
Brez poškodb po padfB S* s četrtega nadstropja
ded} fr
OVADA, 30. — Dveletna — m r Angela D'Agosbino, je padla 5^ ter^, trteea nadstronia i višine 1® .wi oii(;
trtega nadstropja z višine trov, pri čemer pa se ni ^ ^
dovala. Padec so ublažile Ne sušenje perila in tudi sveži	■ tego.
na pločniku.	J N
Mala Angela se je izognil#^ f p, zorstvu mame, ki je bila v ,k(f ^ 1 nii, in je odšla na balkon. [, ^ 11 der je pozdravila prijatelj®^« .D
je bila na cesti Pri tem £ % & v globino. Mati, ki je slišal* J Vo ^i otroka, je stekla po stopnicah- J v leč da je niena hči mrtva. J in jr no presenečenje pa je ngo^ ( Mjjjjj da se ie Angela samo neko|l> j
* Iz-
praskala.
Po razveljavitvi prve
‘ S-
Ameriški ropar in nio^ že drugič obsojen na ^ S.
CHAPPELL, 30. - Dane* ^
Pintin Mke/ulil) «~	fl8 (J h*
drugič obsodili	na	smrt na J	tj,
tričnem stolu	25	letnega	J	stitpf
Dwayna Popa,	ki	so ga	S*V	,%-j
krivega roparskega	napada	f	tejčjj'
ko leta 1965,	pri	čemer	A'
,tri osebe. Datum usnjrtojjn *% j določili za prvo polovico	^
— __^
Pr>’o obsodbo na smrt Jc 3
no sodišče ZDA razveljavil^
nepravilnega sodnega pos11
JU
Nov primer Jgfe samovžiga v Fran^U
PARIZ, 30. - Na francO#
samosežigom 2(i letni la. da doslej še niso ugotaJjjV [JJ
lil SV 'sv'1*
_. „ __ »jyj
ski meji si je danes vzel --
r
kaj je mladenič naredil ^
Claude Chabry. Policija ,( ^ (t la, da c*—1 -’ **	ntCn^m
kaj je i
Študent je odpotoval z
Čap Cerbere,	C-®«
iencinom in se zrSti' ■- 1
S
lom na
polil z bencinom To je v Franciji že mer samosežiga po 17-ko si je dijak v Lillu v® način življenje, da bi I , r, proti vojni v Biafri. Tri »nP % je je temu »zgledu* slednji) študent Robert GerenkeS- ^ i, bil 27 letni Yves CocheL M; J? vzel življenje 22. januarja Pariza. Istega dne se je * j? di delavec iz tovarne Penf>,.|ll L’Huillier. Peta žrtev ^
roline Schulz, ki se se je zažgala, vrgla s
strop ja neke zasebne šole- , ' anuarja sta
deljek, 26. januarja življenje s samosežigo® u *| Madelcine Baze v Tarče-,,/, letni Alain Bracciotti v j: r V četrtek se je zažgal tU Albert Rousseau.
AMERIŠKO LETALSTVO JE PONOVNO BOMBARDIRALO SEVERNI VIETNAM
«0d vojne nimajo ZDA prav nobene koristi»
l®ko je nemškemu pisatelju Weissu rekel ameriški major ^ je že dolgo v severnovietnamskem vojnem ujetništvu
Ameriški bombniki so torej po-J®0™ bombardirali Severni Viet-Sicer je res, da so ves čas, irar je bivši predsednik ZDA ukazal ameriškim letal-sdam, da naj svojo dejav-orneWo le na južni del Viet-Ufo, ameriški bombniki in lovci Bos k?' ****** Severni Vietnam, še ^seoej obmejno področje, vendar oh-0* VČC sPuščali bomb, niso več lotV	Sedaj so se ponovno
prat SV°je stare prakse, pa če-Viot P0^'izgovorom, da so severni k)??c' napadli neko ameriško aio brez pilota, ki je letelo nad Vietnamom. Upati je, da K le nesrečno naključje in da tsn^^jški piloti ne bodo več rin **> sai v Včashingtcmu ve-biii ; s.° vojno v Vietnamu izgu-
PoisCi ^n*b0 -ref>a “** sl&
»ono* 11 • po‘ mirne rešitve preko Uab, a.P1, Jaj vse nasilje ni za-imLi 171 ZDA «od te vojne niso EuhKo.-no^ene koristi. V njej iz-glerHi e sredstva, ljudi in u-Pifot’ i.- ■ ie .re,ce! nelci ameriški Vigj’ ftI je bil zajet v Severnem niš, „ u in o katerem podrobneje t^ W^et*n* nemški pisatelj Pe-
Petr^mVijaii nemškega pisatelja "jem Wetssa bi bito odveč. O Pečh-J™0 v našem dnevniku že Wei 0t Sovorili, saj spada Peter nem it.: u skupino tistih naprednih Ikiija Pisateljev, ki se dosledno PdnliPT • slehernemu oživljanju rrux„yianizma in nacizma oziro-rrjr . eonacizma, in se borijo za ropj 71 Tazumevan]e v srednji Ev-tijajnaposebn° meci obema Nem-
jai/ie(J*edavnim pa je Weiss ob-o fenu/71!*®0 z naslovom «Beiežke Šm M"7*™ življenju v Demokra-sltirjij^Peibli-kj Vietnamu in iz te Poeziji i° etnografiji, ' zgodovini, potiji 'n umetnosti tega naroda ’1rtčyTnarno. razgovor, ki ga je imel Iotoy	izmed ameriških pi-
jtTeiitJ*a*erih letala so bila se-1» nod Severnim, Vietnamom teti v t fl Ijndje sedaj v Sever-ca pojv prcakovanju kon da bi se mogli vrniti na Romove v ZDA. Ker nam n/eiss v svojem delu tako
j '	w oc muyu ut i utri uu,
Peter mnjove v ZDA. Ker nam n««*«« v svojem delu tako 8a ritib Pokaže podobo ameriške-k njenUjetnika, je vredno, da *%) t °Pis povzamemo prav 'truaen,, se je Nikonu ali komu cbnrnHf!i<y ™ashingtonu zahotelo tipi v*1 y°mbne napade nad Sever-/ «ooje ^.tnamom. Peter Weiss nam it riifoi, pranje z enim izmed ame-Seri;/1™0?'’ opisuje takole: i	čisti sobi, ki je udobno
a	'it,	Jr1®- Zunaj je močno	zelen
a	bjej	mala	džungla	in v
ŽL-	^čkov.
ilt	M	15°	Pripravili mizico in sto-
* kt ojj ^;ntzici je zavojček ci ga-
djem
pepelnik.
■
/ K*1	jeep je prispel,
j c8st1ii)ni Juaske armade reporttra Nspei ,*a zvezo, di je ujetnik j ®W«un:iP'eIje 8® v sobo. Ta za j Mirt j. , obstane na vratih. Za 1 JMtev-tj Mnan hodnik. Vstanemo. d ff^oirn v.ekkana v primerjavi z '	ie ^°ia.k(>ni, ki ga spremlja.
sh.„u ¥ njegovega pogleda i M jjjjfab in negotovost. Na sebi s i!?,rožnato pižamo, obrob-.ijc* •Jku rrakom, spredaj na površ-• H ? ***** y rišini leve noge vidi	J7 Ujetniški znak, na ka-
Ji*	, Y velikih črkah in šte-
fd Pjjj, ^Pisano: «TU 2-291».
‘Ipi Ne. ?7y,l.Se, m dajo mu znak, naj
J ^ ®SD?e 11111	in koma-i
ft ^Poni^jo72.6.11 cigareto, ki mu
0	i bit .v, mu cigareta ugasne in o^. °° ftr1£^)tnagamo, da si jo ponov-
1	'j v.ki	v Ujetništvu že dol-
, t r~PraY, se nam je prosto Y * ihNarip'18'!1! za ta razgovor, se ,t/.	m,, v^uti, da je razburjen
M cav, . Je nepri.jetno. Telesno je
V ''ed/^ro hranjen, vendar .je i ^izade?0^ vp^vorn šoka, ki ga
j.	i
>IJ	QaiviS?-Lr>e nosi več uniforme
iflm	vTi‘h-,vojaških sil na sve-
i	c!ovckii, W so ga poji tff	On, prcdstav-
W	1 severno-ameriški h
J CWa bTf^vnik in glasnik bo-1 # S?1 prot* ^'hmčne ppolnosti, on a -i ti1 to/ komunizmu, vzgojen v tea	sK®’i?lagUivosti, sedi sedaj
s/j C1 ld^ftlin..betežen med U-n»> ki ^.,U J,h W na osnovi »	1*011,	so	mu	ga bila	dali,
i*yf	n’
iA 8a>',VtksigS'V0 razburjanje in nje-/. C ker ^Je izhajata tudi iz tc-' ■" '■•t/Ven pozicij sile, ker iz-o,, »Pogočnega vojaškega ^	ne	predstavlja — ni-
^ ^	da bi se česarkoli
tok?1 orl- ^r se na njegovem <j! SvN	strah. Pred nami,
1(11	S£Wci,	s	katerimi	se je
1 'j SN. (^} ko je prišel v ujet-•tira	^a razen s tovariši iz
/S j(Yu.vt)S7 Jfe celo tako daleč, da d fvjNikL^eka, ki ugaša. Bil ■» $ Nh Mie ^ robot, kot tisti, ki )e,iili'i m* i/ki sPTe-iema nečloveške u-■°Rj Mrrj ^ Jrri izvršuje, ne da bi s®,7 ^ ^"^seino sodeloval. On ni 8v\j	gospodar svo.jih odloči-
(8 j Y(y„
/e9a k?®' Važa starost, mesto e-*‘	— so se začela
)^o^sar,Ša in nanje ustrez-
W <felot£5,ed tava, odgovarja ’ S i^M’1 uajjorom, z nap>e-^kaja iz vojaške disci-
yl' StjR1"* md je David Elm-^ M- k>Vei 86111 36 let. Rodil sem jj^Msota ^enc'stow»'u v drža-
-sJNodimate otroke? dv^^Jen sem. Imam tri
Sv^.^ 33E>.’^
kM|)o, F1 tuajorr. Moja matič-^čno JVPR-736893. Bataljon 334. Moja zadnja
baza je bdJa Taldi v Tajlandiji.
In letališče, s katerega ste odleteli iz ZDA?
Letalsko oporišče Mecoleo v Can-sasu, gospod.
Vaš prihod v jugovzhodno A-zijo? Mislimo na datum?
Gospod, 25. novembra 1966.
Kaj ste zvedeli o Vietnamu, po svojem prihodu?
Gospod, o Vietnamu ne vem ničesar.
A!t vas niso na kakršen kolt način poučili o deželi, ki jo nar nadate?
Ničesar nisem vedel. Sploh nisem bil na tekočen o dogajanju. Odpotoval sem na temelju vojaškega posega
Njegove roke Se bolj drhtijo, pogled pa v strahu upira v tla.
Kakšno nalogo ste dobili, ko ste odleteli z namenom, da bombardirate Demokratično republiko Vietnam?
Gospod, moja zadnja naloga je bila, bombardirati področje Tai Ngujen. Bilo je to 10. marca 1967.
Kakšno lefalo ste pilotirali in kakšna je bila oborožitev letala? Gospod, pilotiral sem letalo F-105 dvema raketama in z bombami vrste CBU.
Ali poznate učinek bomb CBU? Gospod, nikoli nisem na lastne si videl njihovega učinka.
Kako ste reagirali, ko vam je bilo ukazano, da bombardirate Severni Vietnam?
Gospod, to je bila moja dolžnost.
Kaj ste rekli o izbranem cilju? Gospod, ukazi so bali kratki. Cilj e bdi neka točka na zemljevidu, lisem vedel, za kaj gre.
Kako ste odvrgli svoje bombe? Pritisnil sem na gumb, gospod,
bombe so odletele.
Opišite nam napad?
Bilo je poldne. Skušal sem se izogniti ostremu streljanju protiletalskega topništva, toda bil sem zadet Izgubil sem nadzorstvo na aparatom. Spravil sem v pogon sedež za reševanje in se spustil padalom.
Ste bili ranjeni?
Imel sem rano na glavi.
Kaj se je zgodilo po vašem pristanku na zemlji?
Obkolila me je milica. Nisem imel nikakršne možnosti za pobeg. Predal sem se.
Kako so ravnali z vami? Obvezali so mi rano in mi dali piti.
Ste pričakovali takšno ravnanja z vami?
Gospod, pnspel sem v roke sovražnika. Nisem pričakoval. . da bodo z mano dobro ravnali.
Že dolgo je. odkar ste ujetnik Demokratične republike Vietnam. Kaj mislite danes o vojni, ki jo ZDA vodijo proti tej deželi? Gospod, ZDA od te vojne nimajo nobene koristi. V njej izgubljajo sredstva, ljudi in ugled.
Ste že razmišljali o zakonitosti te vojne?
Gospod, te stvari mi niso dovolj znane. 0 tem bi moral vedeti kaj več. Nisem gotov, nisem prepričan, ne vem.
Imate vesti od svojcev?
Gospod, dobivam pisma, ki mi jih piše žena.
Ali bi hoteli poslati kako sporočilo svoji družini?
Gospod, moja družina ve, da sem živ in da z menoj dobro ravnajo. Moji ženi lahko rečete le to, da sem dobil denar, ki mi ga le poslala.
Njegovo obnašanje, njegov beden položaj in atrofija njegovega besednega zaklada, pa čeprav pid vtisom strahu in ponižujočega p>lo-žaja so nam dah podobo človeka, se ni nikoli vprašal, kakšno pk je ubral.
Tako zaključuje Peter Weiss to svoje srečanje z ameriškim pilotom. Čeprav priznamo Petru Weis-su vse njegove vrline in ne dvomimo v njegovo antifašistično in antinacistično zavzetost, se nam zdi. da bi mog'i o majorju, o človeku 3.7 let, dobiti bolj popolno tn dosledno podobo. Ne mislimo, da bi maral ameriški pilot obsoditi a-meško politiko. To je njegova stvar. Toda nesprejemljivo je. kar izhaja iz tega razgovora, ki ga Peter Weiss tudi zelo nazorno prikaže ali vsaj nakaže, da je nam reč major ameriške vojske tako rekoč neodgovoren za svoje početje, saj Peter Weiss pravi, da con ni bil nikoli gospodar svojih odločitev*. Mnogi nacistični zločina so se tudi izgovarjali, da so izvrševali le ukaze tod zgoraj». Sam Eichmann eni bil nikoli gospodar svojih odločitev in je moril po
Banjaluka dobi novo bolnišnico
BANJALUKA, 30. - Ni je sreče brez nesreče, pravi star pregovor. Včasih pa se zgodi tudi narobe, da namreč nesreča prinese tudi nekaj sreče. To bi mogli reči v primeru bolnišnice v Banjaluki. Saj je res, da bi si nobeno mesto ne želelo potresa, da bi prišlo do modeme bolnišnice, toda v našem primeru bi to skoraj veljalo, kajti na skupni seji, ki sta jo imela banjaluški svet za zdravstvo in svet za urbanizem. Je bilo sklenjeno, da bodo v Banjaluki začeli graditi zdravstveni center z 2000 posteljami, kar naj bi zadoščalo ne le mestu, pač pa tudi širši okolici.
Logično je, da se objekti, kakršen naj bi bil nova bolnišnica v tem bosanskem mestu, ki ga j« pred meseci porušil potres, ne začno graditi od danes do jutri, pač pa bodo načrte za novi zdravstveni center pripravljali leto dni.
Na omenjeni seji pa je prišlo do majhnega navzkrižja: del izvedencev je za to, da se gradi ves center skupaj, torej velika bolnišnica s skupno 2000 posteljami, drugi pa menijo, da bi bila primernejša dva centra s po 1000 posteljami. O tem se bodo morali še temeljito pomeniti, toda razpravljanja se ne bodo smela zavleči v nedogled, kajti potrebe po bolnišnici so velike, ne le zaradi posledic potresa, pač pa tudi zaradi normalnih potreb, ki jih imata mesto in okolica.
Sedaj je banjaluška bolnišnica razmeščena po tistih šolskih poslopjih, ki so ostala po potresu pokonci. Razredi služijo kot spalnice in tudi kot operacijske sobe, kar vsekakor ne ustreza potrebam.
S koncerta, ki je bil v sredo zvečer v mali dvorani GM. Zgoraj vidimo tri slušatelje ljubljanske akademije za glasbo, spodaj pa violinista Aleksandra Župančiča med svojim nastopom ob spremljavi pianistke
Neve Merlak — Corradove.
..................................................
NEVERJETEN TURISTIČNI RAZVOJ JUGOSLOVANSKE JADRANSKE ORALE
Kraji, ki so nekoč bili pasivni imajo danes naj višje dohodke
•v
Preseljevanje ljudi iz notranjosti k morju • Čedalje večje povpraševanje po strokovni in navadni delovni siii ■ Kaj preprečuje prehod na pravi industrijski tekoči trak» v turističnem gospodarjenju
V	nekaterih občinah jugoslovanske jadranske obale, ki so se do pred nedavnim uvrščale med zaostale in revne, se bo narodni dohodek na prebivalca letos približal vsoti 1000 dolarjev. Zagovor niki pogumnejše , orientacije na področju turističnega' gospodarstva od pred desetih let nazaj so bili zdaj deležni zadoščenja, lahko rečemo, na vsakem pednju obale, od Kopra do Ulcinja.
V	mnogih Krajih vzdolž obale, kjer ni tovarniških dimnikov, je fizično delo postalo drago m defi-citno, dasiravno je še pred nekaj leti nezaposlenih bilo na pretek.
Nekatere primorske občine, ki so prejemale dotacije celo za svoje osnovne funkcionalne potrebe, se sedaj glede dohodka in proračunske potrošnje na prebivalca nahajajo na samem vrhu jugoslo vanske lestvice.
Število prebivalstva v naseljih vzdolž Jadrana raste hitreje kot prej, a poras' aktivnega prebi valstva je že usklajen z ritmom najbolj razvirih jugoslovanskih centrov. Siri se tudi pas za Di narskim gorovjem, od koder se ljudje odpravljajo proti obali, v primorje, ne da bi se nato odprav ljali na delo v inozemstvo.
To je samo nekaj ugotovitev v zvezi z burno preobrazbo, ki io obeležujejo vse osnovne značilnosti ekonomske revolucije tako v pogledu dela kot načina življenja.
Predsednik občinske skupščine v Crikvenici nima razloga, da t»i prikrival dejstva:
— Naša občina se zdaj, upošte vajoč tudi vasi v gorah, glede proračunske potrošnje na prebivalca nahaja med tremi najmoč nejšimi občinami na Hrvaškem. V nacionalnem dohodku zavzemamo podoben položaj tako na Hrvaškem kot v Jugoslaviji.
Lovro Kovačevič, predsednik Turistične zveze Makarskega primorja in prej predsednik občin ske skupščine, takole prikazuje sedanje stanje:
— Če natančno izračunamo, zna ša verjetno tudi dohodek na prebivalca v Makarskem primorju okrog 900 dolarjev. Ustvarili smo močno materialno osnovo, tako družbeno kot zasebno, ki nam ob ukazu tod zgaral*■	neobhodnih kvalitetnih preusme-
....„„„„„„.......................................i...n...........
ritvah zagotavlja nadaljnji razvoj.
Ogromna investicijska sredstva, vložena v turistično gospodarstvo, zlasti po dovršeni jadranski magistrali, so tu našla izredna tla za oploditev. Turistični dinar je potegnil iz nerazvitosti in letargije tudi zadnjo vas tega področja, na katerem živi nad milijon prebivalcev. Industrijsko razvite oaze, kakor so Koper, Pulj, Reka in Split, po dohodku ne «uhajaji>» več do pred nedavnim zaostalim okoliškim področjem.
iiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odpra vite čimprej zastoj, do katerega je prišlo v vaši administraciji. Optimizem in volja do življenja.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Potrudite se da bi si ponovno pridobili izgubljeno avtoriteto. Vaša požrtvovalnost bo nagrajena.	„
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) S pridom boste uporabili neko svojo skorajšnjo izkušnjo. Sestanek med starimi prijatelji.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Vse okoliščine bodo takšne, da bodo v prid vašega načrta Do ljudi morate Kazati večjo odprtost.
LEV (od 23.7. do 23.8.) Zavarujte si hrbet, sicer utegnete doživeti ne^ prijetno presenečenje. Zahvaljujoč se svoji iskrenosti, boste poželi iz redno priznanje
DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Z enim samim naskokom boste premagali nekaj trših ovir. Pričakovano |>i smo še ne bo prišlo.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Posli: pripravite se na neko umetno ustvarjeno napetost. Navdušenje nad nekim uspelim izletom.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Spopad, ki bo prebudil iz dremeža vas in še marsikoga. Z diskretnost jo boste vse dosegli.
STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Vaša spretnost krmarjenja bo čedalje bolj cenjena. Ugoden trenutek za čustvene pobude.
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Vsiljena vam bo neka omejitev, ki nima nobene podlage. Pomagajte mlademu človeku, ki želi od vas na svet.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne dovolite, da bi na vas vplivali tudi predsodki. Stara srčna rana se vam bo spet odprla.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Bodite opreznejši do nekega dokaj tveganega načrta. Potrebni ste večjegn stika z naravo.
Vladimir Makuc v «La Lanterna»
Med najpomembnejše goriške povojne likovnike prištevamo vsekakor solkanskega rojaka Vladi-mira Makuca, ki nam je prvič v Trstu prikazal svoje grafično delo v galeriji La Lanternn. V.e kmalu po dokončani ljubljanski aka demiji je Makuc zaslovel kot grafik, ko je leta Wl>9 prejel prvo nagrado za jedkanice na lil: sredozemskem bienalu v Aleksandriji. Nadaljnje nagrade na mnogih drugih važnih razstavah doma in rta tujem, so pogojevale pretežno u-smeritev Makučeve ustvarjalnosti v vedno bolj kakovostno grafično delo.
Drobec tega, ki je zajel v obdobje zadnjih osmih le i, nam komaj dovolj točno podaja razstava, ki jo omenjamo Na njej je Makuc pokazal najstarejše tiske iz leta 1961. Sta to lista «Vol» in pa sPožgani dom*, ki v bistvu podajata tisto osnovo, na kateri ie rasel Makučev grafični razvoj poenostavljanja oblik, ki se navidezno približuje otroškemu dojemanju. To pa le toliko, kolikor sovpada v dopolnjevanje širše folklorne podstati celot, katerim je podlaga svojstveni mrežasti vzorec, ki se razpreda preko vsega lista, kot nekaka narodna vezenina, na kateri so všite glavne oblike slike, zena, deklica, hiša, ptica, žive in mrtve stvari, domače živali in domača pokrajina.
Vse to lepotno obilje pa se nam ne podaja kot živi ir. občudovanja polni izrez sedanjosti, temveč vedno bolj odmaknjen od nje, že skoro kot nekak spomin in zgoščen odsev preteklosti, hi se ohranja v stalnosti najmanj spremenljivih oblik narave in človekovega življenja, ter sega ponekod v mitologijo, ko se na enem in istem listu pojavljata lika glave vola m žene.
V novejših listih pa ta enobit-nost izginja in prehaja v znakovno ponavljanje predmeta, ki ie ta kraška senena kopica Grafična črta pa se v zadnjih Makučevih tiskih mešane tehnike, prevrača celo v otipljivost nadvižne-ga oblikovanja beline papirja potom izrezljane plastike in vtiskov malih predmetov. Torej že prelom s starim in premikanje na sodobnejše položaje, nekakšno preseljevanje iz domačega na tuje. V teh sicer zelo zanimivih Ustih pa njihov ustvarjalec doseže ravnovesje med potiskanim in napredujočo belino edino le z stopnjevanjem velikosti mer tiskov.
MILKO BAMBIČ
Ne samo mesta, marveč tudi vasi jadranske obale pripadajo zdaj razvitejšim področjem Jugo slavije. So tudi izjeme — kot je primer s Šibenikom, ki ima tež-koče s tradicionalnim gospodar stvom — vendar turizem tudi tu predstavlja zdravilo, s katerim u-spešno- zdravijo -splošni gmotni po ložaj. Dejansko so nekdanje pri morske vasi, z revnimi ribiči, pomorščaki, množico ekonomskih izseljencev in s številnimi «belimi vdovami*, v teku preteklega desetletja izginili.
Pred ddesetletjem so ljudje čakali na jadransko cesto kakor na žilo, ki prinaša zvezo s svetom, zdaj pa si žele, da bi ta tekla izven naselij, ki so obremenjena s komunalnimi problemi, podobnimi onim v najbolj razvitih centrih. V Crikvenici n pr. smatrajo, da predstavlja njihov osnovni pro blem izgradnja obvozne ceste, ki bi vanjo bilo treba investirati okrog 30 milijonov novih dinarjev. In so pripravljeni sodelovati v realizaciji omenjenega načrta Po stoletnem životarjenju, ie ljudem teh krajev uspelo doseči določeno življenjsko gotovost, ki podobno magnetu sprošča neko privlačno moč celo preko gorskih verig, ki obalo ločujejo od kontinentalnega dela dežele. Na tisoče ljudi se vsako leto spušča iz svojih visokih vas1 proti morju, kjer si grade nove hiše in najdejo za poslitev na enem ali drugem od družbenih sektorjev ali pa se posvetijo oni posebni obliki turistič ne dejavnosti, kakršno predstavlja domača obrt.
Za prebivalce Dalmatinskega Zagorja, kjer so vasi ostale domala zapuščene, predstavlja selitev k morju dobesedno življenjsko perspektivo. Tudi oni, ki odhajajo na delo v tujino, običajno svoje prihranke pošiljajo ali jih ob povrai ku prinesejo s sabo in se nasele na obali.
Obenem pa na jadranskem področju sploh ni resnih problemov z brezposelnimi. Nasprotno, v mnogih občinah, ki so bile zabeležile posebne uspehe v pogledu razvoja turistične dejavnosti, še pojavlja pomanjkanje delovne sile. Zaradi tega primorski deli Dalmacije, Hrvaške in Istre v splošnem ne poznajo ekonomske emigracije. Nekdaj pa so bili prav ti kraji, kjer je bil najvišji odstotek onih, ki so odhajali za kruhom v tujino.
Potreba po strokovnem gostinskem osebju vzdolž jadranske o-bale je tako velika, da v turistično razvitejših občinah poudarjajo, da bodo letos kadri predstavljali največji problem, celo večjega od investicij. Potrebni so visoko kvalificirani strokovnjaki, od zelo iskanih ekonomistov do gostincev in zdravstvenih tehnikov. Pa tudi po nekvalificirani delovni sili je občutiti veliko potrebo, zlasti v času najvišje sezone.
Hitrejši gospodarski razvoj priobalnega področja je spremenil tudi ljudi, vendar na v tolikšni meri, da bi v njih zbrisal vse tradicionalne življenjske poglede. Da-siravno so bile odprte številne gostinske šole, pa starši še vedno v nezadostni meri pošiljajo svoje otroke vanje. V času sezone ie treba povečanim potrebam zadostiti s pomočjo «uvoza» strokovnega osebja iz notranjosti države, vendar bo treba poiskati tudi druge poti za rešitev tega probit
ma. Povečati bi bilo treba predvsem dohodke zaposlenih. Pretežni del gostinskih in turističnih objektov je nov in ie treba del dohodkov odvajati za poravnavo dolgov. Stalni pritisk na cene pa onemogoča, da bi se ustvarjali večji dohodki in, seveda, višji zaslužki. Obstajajo pa, razumljivo, tudi subjektivne slabosti, )d jih turistična ekspanzija vse bolj razkriva.
Vzdolž jadranske obale je predvidena nadaljnja intenzivna izgra-nja gostinskih kapacitet. Ilustrativen je primer Makarskega primorja. V sami Makarski bo treba do 1. 1975 zgraditi dva tisoč novih ležišč, v Brelah prav tako dva tisoč, v Tučepi bodo svoje kapacitete dvignili celo na pet tisoč ležišč itd. Nove bolele gradijo v vrsti krajev in že se sklepajo preliminarne pogodbe z letošnjimi gosti.
V splošnem optimizmu pa je opaziti tudi dokaj realne Ocene slabosti, ki bi utegnile priti še ostreje do izraza prav v času najmočnejšega turističnega dotoka. Napovedani ukrepi državnih organov za nadaljnjo spodbudo razvoja turističnega gospodarstva so bili z veseljem sprejeti, hkrati pa se vztraja pri tem, da je treba te ukrepe še izpopolniti. Spričo stalnega večanja cen, namreč, ne bo lahko biti konkurenčen na svetovnem tržišču.
ŽIVILA
APROVIZACIJSKE KOMISIJE
za teden od 26. do 31. januarja 1920 (preščipne se številka 31 živilske nakaznice)
Testenine: 1 kg po 1,45 lir kg Riž: 50 dkg po 1,40 lir kg Pšenični zdrob: 5 dkg po 1,10 lir kilogram
Kristalni sladkor: 18 dkg po 5 lir kilogram
Prvovrstno olje: 15 cl po 7,20 lir liter
Lolosi v posodah po okoli pol kg po 2,25 lir (1 posoda na izkaznico)
Okajena ameriška gnjat po 5,60 lir kg
Kupovalcem, ki so vpisani pri prodajalnah aprovizacijske komisije, se bodo proti predložitvi živilske nakaznice lahko razdeljevala dnevno in poljubno tudi naslednja živila: (...)
Živila, kd se razdele posestnikom ubožniških izkaznic: sladkor in vsa živila, ki se morejo dnevno in poljubno kupovati.
Izdajanje novih izkaznic. V tem tednu se bodo na isti običajni način razdeljevale posestaikom sivo-vijoličaste petrolejske izkaznice (stanovanja brez plina in električne razsvetljave) izkaznice št. 61 za nakup enega litra petroleja; preščipne se št. 17 petrolejske izkaznice. (...)
Edinost, 25.1.1920, št. 22, str. 3—4
SVOBODA IN NEODVISNOST TISKA je neizogibna podlaga sodobne države. Brez svobodnega jn neodvisnega časopisja ne more biti modernega življenja sploh, ne napredka, ne razvoja, brez časopisja, ki more svobodno izražati svoje mnenje, odobravati ali grajati, ne more biti dobre in zdrave javne uprave. Te dni je prejel eden naših urednikov od izrednega komisarja neke občine v Istri pismo, ki zahteva, naj mu urednik v teku treh dni prijavi pisca ne-
Gospodarji bi ga — in to po vsej pravici — zmesta pognali iz uredništva in izključen bi bil iz družbe honestnih žurnalistov: eksistenca bi mu bila ubita, uničena. Zahteva g. »izrednega komisarja* se dotika torej važnega načela, zato smo njegovo pismo predložili organizaciji časnikarjev, naj ukrene, kar se ji bo zdelo primerno. (O-stali tekst cenzuriran).
Edinost, 24.1.1920, št. 21, str. 2.
Ob ustoličenju novega škofa Statistični podatki o tržaško-koprski škofiji po zadnjem šematizmu leta 1918 so naslednji: združeni škofiji imata 16 dekanatov. Od teh je 11 čisto jugoslovenskih, 5 pa mešanih, jugoslovensko-italijanskih. Čisto italijanskega ni nobenega. V obeh škofijah je okroglo 258.000 Jugosiavesiov in 137.000 IbsMiainov, ali z drugimi besedami: dve tretjini Jugoslovenov in le tretjina Italijanov. Taka je torej narodo-stna sestava tržaško-koprske škofije. Tržaška in koprska škofija nista bili nikdar italijanski, ampak mešani! Vedno je bil, zlasti kar se tiče tržaške škofije, ogromen del — po 2/3, 3/4, 7/8 jugoslo-venski.
— Škofija je imela namreč zdaj večji, zdaj manjši obseg. Samo sedež škofije je bil italijanski, ali bolje rečeno: tudi na sedežu škofije, posebno pa v Trstu, je bilo prebivalstvo vedno mešano — tudi v starih časih! Te statistične podatke naj si ogleda novi mon-signor (4 vrstice cenzurirane. Verjetno napad na novega škofa Angelo Bartolomasi). Pokojna Lev XIII in kardinal Rampola, bi bila gotovo razumela in uvaževala govor teh številk.
Edinost, 25.1.1920, št. 22, str. 4
NEKOLIKO VEČ REDA. Prejelt smo: »Edinost* in tudi drugi tržaški listi neprestano tožijo o neredu, ki vlada pri avtomobilskih vožnjah. Dirjanje ter poškodovanje
kih dopisov iz občine, sicer da bo ljudj toje |astnine je na dnev_
—	tako žuga — tega urednika smatral kazenskoodgovornega za vsebino dopisov! Najprvo bodi u-gotovijeno, da je dopisnik sicer kritikova! to in ono — posebno pa čine na škodo našega jezika
—	ali povsem stvarno in niso dopisi vsebovali nikakega žaljenja zasebne osebe, ali osebnega življenja. Uprava, ki ne more prenašali take kritike, ne zaslužuje označenja, sodobna, kajti, naglaša-mo, da govoreč o svobodnem tisku, ne zahtevamo svobode za o-gabne in odurne časnikarske izgle-de. Zavest imamo, da se je kritika gibala strogo na meji dopustnosti, dočim moremo trditi, da či-tamo tudi po italijanskih listih danadan nerazmerno ostrejše kritike o upravi in upraviteljih. Če je tudi v kritiki kaka netodna navedba, se moder upravitelj z mirno zavestjo zadovoljuje s tem, da pošlje popravek, zato pričakujemo z vso hladnostjo nadaljnih korakov g. komisarja. Samo naj ne pozabi, da se na tem ozemlju sodi za sedaj še po avstrijskih zakonih, da ne zgreši naslova. Le kar se tiče zahteve, naj mu prijavimo osebo dopisnika, moramo izpre-govoriti odločno besedo. Ta zahteva se dotika pravila, ki mora biti vrhovno in neomajno za vsako uredništvo, ako hoče biti — pošteno. Za uveljavljanje tega pravila so bili srditi boji po vseh deželah. Tako ga je bilo — dobro se spominjam — pred par leti dunajsko časnikarsko združenje »Concordia*. In obveljalo je načelo, da nobena sila — tudi sodišče ne — ne more prisiliti u-rednika, da bi izpovedal kaj, kar bi mu moglo biti v osebno škodo. Kaj bi se zgodilo n. pr., če bi u-rednik ovadil dopisnika in kršil s tem dolžnost stroge tajnosti?
nem in nočnem redu. Iz laških listov smo posneli, da je v Milanu zakonito zabranjeno dirjanje in da morajo vsa vozila rabiti izključno le tako zvane »trombe* za signale. Razne piščalke in sirene so strogo prepovedane. V Trstu in sploh v zasedenem o-zemlju je še dovoljeno vse. Dirjanje je sicer urejeno po raznih napisih ob cestah in ulicah, ali teh uredb nihče ne spoštuje. Signale pa sme vsak rabiti kakor mu drago — ali pa tudi nič. (...)
Edinost ,23.1.1920. št. 23,
str. 1—2
Katere krave? V nedeljskem ix-danju smo posneli iz članka v znamenitem nemškem listu «Kolni-sche Zeitung* nekoliko sodbe o boljševizmu. Poudarjamo pa, da nismo pridodali niti besedice, ki bi pritrjala ali oporekala. Istotako priobčujemo cesto vesti, ki zvene boljševizmu v prilog. Smatramo to za dolžnost in pravico kronistov. Sicer pa štejemo tudi v svojo neoporečno pravico do lastnega mnenja o kaki stvari, — četudi to mnenje kakega Petra ali Pavla — ne da bi nas smel kdo radi tega psovati! .. Naša kratka je dala nekemu gospodu Dragotinu Godini povod, da nam je pisal kratko, zato pa tem ljubeznivejše pisemce, ki je zaključeno z vzklikom: »Pojte no, saj se vam že krave smejejo...!* Morda je res tako. kakor trdi gospod Dragotn (Naj nam ne zamerja, če ga ogovarjamo z »gospodom*, kajti ni nam znano, kak naslov nadomestuje «gospoda» v boljševiškem leksikonu). Morda je res, da se nam krave smejejo! Vprašan/' ie 'e:	— krme?!
Edinost, 27.1.1920, št. 23,
str. 2
Izbor pripravil Jan Zoltan
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.10 Kulturni odmevi: 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 16.10 Operetne melodije; 16.30 Cellini: »Moje življenje*; 16.50 Tamburaški ansam-
S0B0TA, 31. JANUARJA 1970
punkt; 12.38 Ljudje in dejstva; 13.15 Preizkušajo se diletanti;
14.09	Nove pesmi; 15.14 Medicinska znanost; 15.45 Znanstvena od daja; 16.00 Oddaja za bolnike;
17.10	Veliki variete, 18.45 V diskoteki; 19.00 Znanost in tehnolo gija; 19.30 Luna park; 20.15 Jazz; 21.00 A. Hasse; »Rimario e Gril-lantea* — Henotti: «11 telefono*.
bel; 17.20 Nabožna oddaja; 17.30 22.00 Sto let ital. industrije; 22.15 Program za mladino;_ 18.15 Uuiet- Sodobni ital. skladatelji.
nost in prireditve; 18.30 Zborovsko petje; 19.10 Družinski obzornik:
19.30	Orkester in pevci; 20.00 Šport; 20.50 Marodič: «Smrt v dvigalu*; 21.30 Ples.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
16.30	Bergamini: «11 mercenario*;
17.00 Narodni motivi.
KOPER
6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00,
14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Operetna glasba: 9.00 Malo besed — veliko glasbe; 9.30 Orkestri; 10.30 Ansambel Lenny;
11.15 Orkester Riddle; 11.30 Da-hašnji pevci; 11.45 Glasba in pesem; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.15 Ansambli lahke glasbe;
15.30	V ritmu z mladimi; 16.20 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primor ska in njeni ljudje; 17.10 Prijet na glasba; 17.30 Izbrali ste, 18.00 tn 19.30 Prenos RL; 19.00 Poje S. Francois; 22.10 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM 7 00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po- baroka; 10.10 Hertel: Simfonija; ročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 10.40 Krenekove variacije; 13.10 Glasbeni Spored; 12.10 Kontra Haydn: Trio za klavir in violino;
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila:
8.40	Pianist D. Lipatti; 9.00 Izbrane pesmi; 9.40 Kratka komedija;
10.45	Glasbeni variete, 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 15.03 Plošče; 15.18 Nove knjige; 16.00 Glas beni spored; 17.40 Plošče za najmlajše; 18.35 Glasbeni aperitiv: 20.15 Radijska priredba; 21.30 Brez naslova; 22.10 Ital. folklora
lil. PROGRAM
10.00	Koncert za začetek, 11.15 Odrska glasba; 12.20 Corelli in Viotti; 13.00 Čajkovski, Serenada - Ravel, Suita št. 2; 13.30 Čelist Janigro; 14.30 Gazzaniga: «11 con-vitto di pietra*; 17.10 Nemščina:
17.40	Glasba izven programa;
18.45	Kino in gledališče; 19.15 A. Yarrow: «L’alto prezzo della mor te»; 20.15 Pisana glasba; 21.30 Simf. koncert.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek: Smetana in Dvorak: 8.45 Mozartova klavirska glasba; 9.25 Od gotike do
13.30	A. Pedrollo: «La veglia*.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan-7.10 Inform. oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Oddaja za šolarje; 9.50 Naš avtoslop; 10.15 Pri doma; 12.10 Dvorakovi »Slovanski plesi*; 12.40 Domače viže; 14.05 Milčinski-Cipci «Butalci»; 14.25 Glasba za razvedrilo; 15.40 Mezzo sopranistka M. Radev; 16.00 Vsak dan za vas; 17.45 Jezikovni pogovori; 19.15 Ansambel Lesjak;
20.00	Spoznavajmo svet in domovino; 22.15 Oddaja za izseljence
ITAL. TELEVIZIJA
9.30 Šola; 12.30 Znanstvena antologija; 13.00 Komični filmi, 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole;
17.00	Dežela Giocagio; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Oddaja za mladino; 18.45 Znan stvena oddaja; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Šport in ital. kronike;
20.30	Dnevnik; 21.00 Signore e si-gnora; 22.15 Dogodek, kako in zakaj?; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
10.00,	14.00 in 15.30 Zimske športne igre; 18.30 Nemščina;
21.00	Dnevnik; 21.15 Film: La stretta; 22.05 Mastro don Ge-sualdo.
JUG. TELEVIZIJA
20.00,	23.00 Poročila; 17.40 Obzornik; 17.45 Košarka: Jug. ; Argentina ; 19.20 Kamerun; 19.45 Cikcak; 20.35 TV magazin; 21.35 Rezervirano za smeh; 21.50 Film «Distry»; 22.40 TV kažipot.
Vreme včeraj: Naj višja temperatura 6,5, najmižja 4,3, ob 19. uri 5,8 stop., zračni tlak 1006,3 stanoviten, veter 6 km/h vzhodnik, nebo oblačno, 1,3 mm dežja, morje mirno, temperatura morja 8,9 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 31. Januarja
VANJA
ob
Sonce vzicbe ob 7 28 in zaton« 17.09 — Dolžina dneva 9.41 — na vzide ob 1.47 in zatone ob lO-3*' Jutri, NEDELJA, 1. februarja IGNAC
SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Prvi posegi o občinskem
v razpravi proračunu
Msgr. dr. Jakob Ukmar častni doktor teološke fakultete v Ljubljani
Rossetti (KPI) kritiziral obnavljanje levosredinske uprave, ker da je v nasprotju z jesenskimi sindikalnimi boji - Cesare (PSU) žago-vaijal politiko leve sredine in obveze občinske uprave do Slovencev
Včeraj se je začela na tržaškem občinskem svetu splošna razprava o predloženem osnutku občinskega proračuna za letošnje leto. že na prejšnjih sejah sta župan Spac-cini »n odbornik Verza podala splošno, oziroma tehnično poročilo o osnutku. Na včerajšnji seji so v zvezi z osnutkom govorili štirje odborniki: liberalec Trauner, vodja komunistične skupine v občinskem svetu Rossetti, socialdemokrat (PSU) Cesare in misovec Gia-oomelli.
Kot se vedno dogaja, so tudi tokrat govorniki vseh štirih političnih strank govorili predvsem s političnega stališča in manj s stališča konkretne analize raznih postavk občinskega proračuna. Obvezna tarča vseh posegov opozicijskih govornikov je bilo seveda novo obeležje dogovora med KD, PSI. PSU, PRI in SS, na katerem se gradi nova večina v občanskem svetu in kateri pripada zategadelj odgovornost za upravljanje mestne občine.
Prvi je posegel v diskusijo liberalec Trauner, ki je kritiziral dosedanjo upravo leve sredine, češ da ni izpolnila nobene obljube v zvezi s petletnim načrtom. Njegov govor pa je izzvenel zelo demago-ško, ker se m upal predlagati tradicionalnih liberalnih ukrepov za sanacijo občinskih financ. Bil je četo prisiljen priznati, da ni mogoče več izsiljevati večjih davkov od državljanov (povprečno plačujejo občani tržaške občine okoli 28.000 lir letno raznih dajatev, kar je na ravni dajatev znatno bogatejših in razvitejših velikih ital i Janških mest). Zato se je moral liberalni predstavnik omejiti na predlog, naj začne občinska uprava varčevati. To varčevanje bi moralo prizadeti predvsem področji Acegata in osebja. Po Traunerjevem mnenju bi bilo treba skrčiti zadevne izdatke ob istočasni pomladitvi osebja, kar je seveda v popolnem protislovju z zahtevano politiko varčevanja. Trauner je zaključil svoj govor s trditvijo, da je petletni občinski načrt popolnoma propadel in da je bila verifikacija sil levega centra odvečna. Trauner je še pozval odgovorne organe, naj poskrbijo čim-prej za izgradnjo avtocestnih povezav z mejnima blokoma pri Fernetičih in Pesku, upoštevajoč izgradnjo nove jugoslovanske avtoceste Reka - Zagreb.
Komunist Rossetti je izjavil, da se mora občinski svet v treh letih delovanja sedanje občinske uprave že tretjič ukvarjati z vprašanjem upravičenosti dogovora med strankami «leve sredine«, kar dokazuje, da .je ta politična oblika preživela. Županove programske izjave potrjujejo v bistvu namen, da se ohrani kontinuiteta s preteklostjo, kar jemlje vsako pomembnost zahtevam.' ki so jih socialisti postavili v neki meri v oktobru lani, ko so zahtevali, da se verificirajo politični odnosi med strankami leve sredine. Po Rossettijevem mnenju prehaja sedaj kriza med terni strankami v okvir socialistične stranke. Ni slučajno, da večina članov stranke — je dejal Rossetti — zahteva sklicanje izrednega kongresa in da je stranka že mesec dni brez političnega tajnika. Po govornikovem mnenju širše plasti javnega mnenja, sledeč zgledu socialistične baze, izražajo svoje nezaupanje do te operacije. Ničesar pozitivnega ne more nuditi koalicija, v kateri sta — tako je dejal Rossetti — desničarski sili Slovenska skupnost in PSU.
Na koncu je komunistični predstavnik izjavil, da obstaja nepremostljiv prepad med lanskoletnimi jesenskimi sindikalnimi boji tržaškega delavskega razreda in sedanjo občinsko upravo. Ce se hoče da bodo ti boji imeli pozitiven rezultat, je treba odpraviti sedanjo občinsko upravo. Komunisti ne zahtevajo svoje vključitve v občinsko upravo, pač pa polno uveljavljanje 30 odst. meščanstva pri reševanju odprtih vprašanj.
Socialdemokrat Cesare ie zvo-varjal politiko strank leve sredine. Glede politike do Slovencev je o-menil nekatere obveznosti, ki .jih je občinska uprava sprejela in od katerih je bilo nekaterim že zadoščeno (šolske in kulturne ustanove ter Slovensko gledališče). Pristavil je še, da socialdemokrati zahtevajo namestitev osebja z znanjem slovenskega lezika v javni upravi, ker ima slovenska manjšina pravico do takih uradnikov v občinskih delegacijah in uradih; občinska uprava pa je dolžna, da zadosti tem zahtevam.
Na koncu je govoril še misovec Giacomelli, ki Je skušal sejati razdor med pristaši italijanskih strank in še posebej v vrstah KD. Pri tem se je skliceval seveda na najbolj reakcionarne teze italijanskega šovinizma v politiki do Slaven-
C0V
Včerajšnja seta se ie začela z odgovori nekaterih odbornikov na vprašanja raznih svetovalcev ter se je nadaljevala z odobritvijo 12 sklepov občinskega odbora v zvezi z raznimi posegi v upravi Acegata.
to pa jih je sprejel še načelnik kabineta predsednika Berzantija. Nato so odšli pred prostore RA-TV. Njihovo odposlanstvo je sprejel dr. Botteri. Njemu so predočili potrebo, da ne bi poročali o sporu le med krajevnimi vestmi, marveč tudi vsedržavnimi, tako da bi bilo opozorjeno na položaj zlasti osrednje vodstvo INPS, od katerega je mnogo odvisna usoda podjetja. Vsekakor ni bilo v zvezi s položajem včeraj nič novega, čeprav se predstavniki raznih oblasti potegujejo za to, da bi našli kakšno rešitev.
vi, da je pokrajinski odbor za cene na pritisk operaterjev z mlekom, ki so zahtevali revizijo prodajne cene mleka zaradi podražitev pri proizvajalcih, preučil to vprašanje. Ker je ugotovil, da se je cena pri proizvajalcih zvišala v poprečju za 10 lir pri litru, je odbor izrekel svoje ugodno mnenje, da se cena popolnoma pasteriziranega mleka v steklenicah zviša od sedanjih 120 na 130 lir za 1-litrske steklenice in od sedanjih 60 na 65 lir za pollitrske steklenice.
Podražitev — pravi sporočilo — služi izključno za kritje večjih stroškov proizvajalcev, katerim je na področju naše pokrajine zajamčen dohodek 80 lir pri litru za mleko
Teološka fakulteta v Ljubljani je izkazala posebno čast in priznanje uglednemu tržaškemu slovenskemu duhovniku msgr. Jakobu Ukmarju s tem, da mu je podelila častni doktorat. Slovesnost, na ka-. teri je msgr. Ukmarja zastopal ško-Nova cena začne veljati s 1. fe-. fov vikar msgr. Lojze Škerlj, ie bruarjem 1970.	! bila predvčerajšnim ob 11. uri v
Podražitev mleka
za 10 lir na liter , 330 odst miš{obe
Tiskovni urad vladnega komisariata je izdal poročilo, v katerem pra-
..........................................................
IZJAVA UPRAVNEGA SVETA DEŽELNE BOLNIŠNICE
Država je doslej premalo prispevala za gradnjo bolnišnice na Katinari
Za napredovanje del se je treba za sedaj zahvaliti predvsem dopolnilni pomoči dežele
Vodstvo združenih bolnišnic nam je poslalo naslednje poročilo: Upravni svet deželne bolnišniške ustanove v Trstu je vzel na znanje nakazila, ki jih je določilo ministrstvo za zdravstvo v letih 196')-1970 sporazumno z ministrstvima za javna dela in za prosveto za gradnjo novih bolnišnic in umverzitet nih klinik. Spričo tega je upravni svet izrazil gioboko zaskrbljenost zaradi nizke vsote, ki je bila nakazana za bolnišnico na Katinari Od 10 milijard lir, ki so bile na razpolaga za severno Italijo, je bolnišnica v Trstu prejela samo 300 milijonov lir, univerzitetna poliklinika pa pol milijarde. Čeprav priznava veliko potrebo po bolnišnicah v drugih deželah in v sami de želi Furlaniji - Julijski krajini, si upravni svet ne more kaj, da ne bi poudaril pomanjkanje razumevanja in občutljivosti, ki so ju po kazala prizadeta ministrstva nas proti Trstu. Trst nujno, potrebuje novo bolnišnico, poleg tega pa sta zanjo bila že popolnoma pripravljena gradbeni načrt in finančni načrt, ki so ju tudi že odobrili v vseh podrobnostih.
Država je namreč že leta 1965 ugotovila potrebo po zgraditvi bo.-nišniškega poslopja na Katinari ter pristala na prispevek pri skupnem izdatku 6 milijard in pol lir. Toda v petih letih je vlada prispevala samo eno milijardo in 300 milijonov lir. Tržaška bolnišniška ustanova je lahko izpolnila tehnične roke za zgraditev bolnišnice za no vih 900 postelj na Katinari samo zato, ker je dežela takoj pokazala razumevanje in dala dosle.i na raz polago eno milijardo in 200 milijonov lir. V zvezi s tem bo sredi marca dražba za drugi obrok del za eno milijardo in 600 milijonov lir.
Nekoliko bolj pozitiven je bil finančni položaj za univerzitetno polikliniko, s katero bodo dopolnili bolnišniški ustroj (bodisi na Katinari z razšintvijo načrta, tako da bo na razpolago 1.200 postelj, bodisi v glavni bolnišnici, kjer bo po preureditvi od 900 do 1000 postelj proti sedanjim 1700-1800). Poleg 2295 milijonov, ki jih je univerzitetna klinika dobila v načrtu let 1967-1968, bo prejela v načrtu za dvoletje 1969-1970 nove pol milijarde lir.
Upcavni svet deželne bolnišniške ustanove je na to opozoril vse o
srednje, deželne in krajevne oblasti, ki so se na raznih ravneh obvezale da bodo zajamčile uresničenje tega javnega dela, ki ima prednost za družbeni razvoj skujv nosti. Zahteval je tudi nujen se stanek z ministrom Ripamontijem, da bi proučili položaj.
Predavanje o gospodarskih problemih v Sloveniji
V Kulturnem domu je bilo sino-
r_____m	t či napovedano predavanje o ak-
V okviru načrtovanja finančnih ! tualnih gospodarskih problemih Slo-
potreb je v preteklih dneh upravri venije, ki ga je priredil Krožek ab svet dal tudi pobudo za sestanek | solventov slovenske trgovske aka-s predstavniki dežele, s člani ko demije Kasta. Predaval je magi-misije sklada za Trst in z vodi- I ster ekonomije Janez Škerjanec iz telji Tržaške hranilnice za rešitev
vprašanj, ki se tičejo prilagoditve sedanjih tržaških bolnišniških struktur tehnološkemu razvoju zdravstvo ne službe in boljši funkcionalnosti univerzitetnega pouka na medicinski fakulteti. Na to fakulteto se namreč vpisuje vedno več tujih štu deniov, zlasti iz obmejnih krajev Jugoslavije. Na ta način se krepi mednarodna funkcija tržaških znan stvenih in kulturnih ustanov. Po manjkljiv* državna pomoč za bol nišnico na Katinari ne vzbuja skrbi glede trajanja del, vendar pa terja mnogo večje vladne finančne posege v prihodnjih letih in znatno do polnilno pomoč dežele.
Vprašanje dr. Dolharja o dogodku med tekmo Zarja-Primorec
V zvezi z dogodkom na tekmi nogometnih društev Zarje in Primorca, ki je bila prejšnjo nedeljo na stadionu I. maja, ko je sodnik pismeno opomnil kapetana «Zarje» Vojka Križmančiča, ker je ta govoril s svojimi soigralci v slovenščini, je občinski svetovalec Slovenske skupnosti dr. Rafko Dolhar naslovil na tržaškega župana Spacci-nija naslednje pismeno vprašanje:
«Iz časopisja sem zvedel, da je pred kratkim prišlo na nekem i-grišču do primera samovolje in nešportnega presojanja, ko je neki sodnik sprejel disciplinske ukrepe proti ekipi, katere člani so se pogovarjali med seboj v slovenščini.
Pretveza za ta ukrep je bila ta, da sodnik ni razumel jezika igralcev.
Vprašam vas, kakšne ukrepe namerava ta uprava sprejeti, da bi se taki nevšečni primeri ne ponovili več.»
Ljubljane, ki je najprej kratko prikazal osnove jugoslovanskega in slovenskega gospodarstva, nato pa orisal njegov razvoj do uvedbe gospodarske reforme v letu 1965 in po njej. Govornikovemu izvajanju je z zanimanjem sledilo večje število poslušalcev, med katerimi je Ml tudi jugoslovanski kdnzul v Trstu Drago Žvab. Posebne pozornosti so bila deležna Škerjančeva izvajanja v zvezi s smernicami za gospodarski razvoj sosedne republike v letošnjem letu. Po predavanju se je razvila živahna razprava.
ljubljanski stolnici in je bila povezana s proslavo 50-letnice ustanovitve fakultete pri ljubljanski univerzi, katere so se udeležili rektorji oziroma predstavniki bogoslovnih fakultet iz Beograda, Graza, Celovca, Szombathelgja, Vidma Trsta,
! Reke, Zagreba in Sarajeva, slavnostni govor pa je imel prof. dr. Anton Trstenjak z razpravo o temi: (Teu-loška fakulteta včeraj in danesv. Proslava, pri kateri je pel zbor ljubljanskih bogoslovcev, in na kamri so s pozdravnimi govori, nastopili tudi predstavniki vseh zastopanih teoloških fakultet, je trajala dobri dve uri. nato pa je sledila Uavnostna podelitev častnega doktorata. Po pozdravnih besedah dekana fakultete prof. Fajdige, je pomožni škof dr. Vekoslav Grmič prečital utemeljitev sklepa o podelitvi častnega doktorata msgr. Ukmarju in izročil njegovemu zastopniku msgr. Škerlju v latinščini napisano častno diplomo, nakar je msgr. Škerlj prečital zahvalno pis mo msgr. Ukmarja.
Slovesnost je zaključil zbor bogoslovcev s pesmijo v staroslovan-ščini «Na mnogaja leta» .
Msgr. dr. Jakob Ukmar se je rodil leta 1878 na Opčinah. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, nato nemško državno gimnazijo v Trstu, bogoslovno semenišče v Gorici in univerzo na Dunaju. Za duhovnika je bil posvečen leta 1901, za doktorja bogoslovnih ved pa je promoviral leta 1917.
Kot kaplan je najprej služboval v Rojanu, nato kot župni upravitelj v Ricmanjih, kot kaplan pri Starem sv. Antonu in kot ravnatelj konvikta v Trstu, nato do konca prve svetovne vojne kot profesor verstva na državni gimnaziji v Trstu in do leta 1922 kot ravnatelj bogoslovja v Škednju. Od leta 1929 in po upokojitvi živi vseskozi v Škednju, od leta 1940 do 1960 pa je bil tildi sodnik v zakonskih pravdah pri regionalni cerkveni sodniji v Benetkah.
Že z mlada se je msgr. Ukmar ukvarjal tudi z uredniškim in pu blističnim delom ter pozneje s teološkimi razpravami, zlasti z bibličnimi študijami. V letih 1904-6 je bil urednik 14-dnevne revije (Družinski prijatelj» in v letih 1906-10 vrednih tednika (Zarja*. Leta 1951 je objavil 45 govorov o mašnih o-bredih z naslovom (Naša daritev» (založba knjigarne Fortunat), leta 1954 v isti založbi govore in znanstvene razprave o zadnji večerji z naslovom (Zadnja večerja». Pri Mohorjevi družbi v Gorici je izšla njegova zgodovina vesoljnih cerkvenih zborov (Vesoljni cerkveni zbori», pred nedavnim pa je izšla še njegova teološka znanstvena razprava (Marijologija».
Čestitkam, ki jih je ugledni rojak msgr. Ukmar prejel ob tem visokem m častnem priznanju, se pridružuje tudi naš list.
Slovensko gledališče Slovenska prosveta
Glasbena matica Slovenska prosvetna zveza
JUTRI, 1.
FEBRUARJA, BO OB 16. URI NEM DOMU V TRSTU
V KULTUR-
PREŠERNOVA
PROSLAVA
Sodelovali bodo:
sopranistka Ljuba Berce Košuta,
basist Ivan Sancin,
pianistka Neva Merlak-Corrado,
mešani pevski zbor pri Sv. Ivanu pod vodstvom Nade Žerjal,
moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela pod vodstvom Ignacija Ote
in člani SG Leli Nakrstova, Zlata Rodoškova, Mira Sar-dooeva, Jožko Lukeš, Adrijan Rustja, Stane Raztresen, Stane Starešinič in Demetrij Cej.
SLAVNOSTNI GOVORNIK BO DR. FRANE TONČIČ.
Vstopnice po 300 lir, za mladino po 100 lir, lahko dobite <tenes med 12. in 14. uro ter eno uro pred začetkom prireditve pri blagajni Kulturnega doma ali rezervirate na tel. 734265.
Slovensko gledališče v Trstu
Danes, 31. januarja ob 20. uri v kinodvorani v DOLINI
Jaka Štoka
MOČ UNIFORME
burka s petjem v treh dejanjih
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
Slovensko gledališče v Trstu
priredi v nedeljo, 8. februarja ob 15. uri v Kulturnem domu
Pustno rajanje z rdečo kapico
TRADICIONALNI OTROŠKI PREDPUSTNI PLES
Sodelovali bodo člani SG s prizori iz »Rdeče kapice«, slavni čarovnik Čira Čara in godba, da je joj!
ŠPORTNO DRUŠTVO PRIMOREC
vabi športnike člane in prijatelje na
DRUŽABNI VEČER
kd bo danes, 31. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih v Trebčah.
Igral bo priznani orkester.
Odbor
Danes se poročita v Boljuncu SILVA MONTANJA in
STOJAN MAVER Športno društvo Breg iskreno čestita svojemu kapetanu nogometnega moštva in njegovi družici ter jima želi obilo sreče v zakonskem življenju.
..................
USPELA STAVKA USLUŽBENCEV ENEL
Zaradi stavke je bila prekinjena dobava toka
Nekateri mestni predeli so bili zato po tri ure v temi
Sinoči ob 22. uri se je končala i Ministrstvo za delo pa je obja-stavka uslužbencev električnega1 vilo poročilo, ki pravi, da Je bil
Seja repentabrskega občinskega sveta
Sinoči je bila seja repentabrskega občinskega sveta, ki je po poročilu župana o delovanju občinske uprave v preteklem letu in odobritvi nekaterih sklepov občinskega odbora po kratki diskusiji soglasno o-dobril proračun repentabrske občine za letošnje leto. Odobreni proračun predvideva skupno 31.119.855 lir izdatkov, in sicer 29.583.539 tekočih izdatkov, 100.000 izdatkov na račun kapitala, 593.316 stroškov za povrnitev posojil in 837.000 lir posebnega računovodstva. Primemjk-ljaj v znesku 10 milijonov lir naj bi krili s prispevkom vladnega komisariata.
Na seji so med drugim razpravljali tudi o letošnjih, že tradicionalnih, prireditvah v repentabrski občini, in sicer o razstavi goveje živine, prazniku terana in pršuta ter «kraškem tednu«, za katere bo občina dala svoj prispevek. Podrobneje bomo poročali v jutrišnji številki.
Požar v čevljarski delavnici
Včeraj zvečer je zgorela čevljarska delavnica v Drevoredu d’Annun-zio na številki 23. Vzrokov požara, ki je povzročil približno pol milijona škode, še niso ugotovili, čeprav so takoj telefonirali gasilcem, ki so v nekaj minutah prhiteli z brizgalno in v približno pol ure pogasili plamene, je ogenj popolnoma uničil ves material za izdelavo čevljev in nekaj že narejenih, skoraj v celoti je zgorela prodajna miza in nekaj orodja, precej poškodovan pa je tudi šivalni stroj. Sicer je pravočasen prihod gasilcev preprečil, da bi se požar razširil po vsem prostoru ali celo po bližnjih trgo vinah.
NA POBUDO ISDEE
Zanimivo predavanje o razvoju trgovinske politike EES
>redavatelj dr. Olivi je še posebno poudaril odnose EGS z Jugoslavijo
podjetja ENEL, ki je popolnoma uspela. Zaradi stavke je moralo mestno podjetje Acegat skrčiti dobavo toka in nekateri mestni predeli so bili po tri ure brez toka, tako, da so morali v nekaterih stanovanjih svetiti s petrolejkami ali svečami.
V zvezi s stavko so vsi trije krajevni sindikati opozorili na poročilo vsedržavnih tajništev delavcev električne stroke, v katerem je bil določen način stavkanja. Poročilo pravi tudi, da ni ENEL sploh odgovoril na ponudbo sindikalnih organizacij, da bi se na vsedržavni ravni dogovorili o dobavi toka, tako da ne bi imelo prebivalstvo ško-
* _________________________________„ de. Zaradi tega nosi vso odgovor-
prej ^'pogovarjali s funkcionarjem nost za morebitne nevšečnosti ENEL
m ...	«■	• v i	.1.1.	- -- Dmm a * J L n mn J i lr oFavi in 11 O
Stavka in sprevod delavstva Lucky Shoe
Delavke in delavci tovarne Lucky Shoe so tudi včeraj predpoldne zapustili delo in odšli demonstrirat na ulice in trge v obrambo svojih delovnih mest, ki jih ogroža stečaj, ki preti podjetju zaradi velikega dolga zavodu za socialno zavarovanje INPS. Delavstvo se je najprej sestalo ob 9.30 na skupščini, kjer so mu sindikalni voditelji poročali o razvoju položaja, nakar je zapustilo tovarno in stavkalo ves dan.
Predstavniki delavstva so se naj-
deželnega odborništva za delo dr. Calligarisom, ki jih je sprejel v odsotnosti odbornika Stopperja, na-
sam. Ponudba sindikatov je namreč težila za tem, da bi bilo prebivalstvo čimmanj prizadeto.
na pobudo ministra Donat Cattina sestanek podtajnika Torosa in predstavnikov sindikalnih organizacij, ki so zainteresirane na sporu za obnovitev delovne pogodbe za uslužbence ENEL. Podtajnik Toros je povabil obe stranki, naj se začneta znova pogajati. Sindikalni organizaciji FIDAE-FLAEI in UILSP sta poudarili, da se elektriški delavci zavedajo svoje odgovornosti in da nočejo povzročiti nevšečnosti prebivalstvu in delavcem ter sta izjavili, da sta pripravljeni pogajati se. Pri tem pa sta potrdili spored že najavljenih stavk.
Tukajšnji sindikati so poslali brzojavke štirim prefektom v deželi, v katerih pravijo, da je za pomanjkljivosti pri dobavi toka odgovoren ENEL, ker se ni hotel domeniti s sindikati o programu za nujno dobavo toka.
Tri dni Je ležala mrtva v stanovanju
Kot vsak teden je Egone Cuccagna iz Verone tudi v ponedeljek prišel na obisk k sestri v Trst. Precej časa je zvonil pri vratih. Ker mu nihče ni odprl, je telefoniral na kvesturo in prosil za pomoč. Agenti so prišli v Ulico svetega Marka št. 49 poskusili tudi sami z zvonjenjem, ker pa ni bilo odgovora, so vdrli vrata. 77-letna Media Cuccagna vd. Palmici je ležala na postelji in a-genti so že na prvi pogled ugoto vili, da je ženska mrtva. Obraz je imela obrnjen v blazino, telo skrotovičeno, noge pa so visele čez posteljni rob. Zdravnik ugotovil, da je ženska verjetno ležala tako že tri dni. Truplo odpeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Včeraj je bilo v prostorih ISDEE (Inštituta za dokumentacijo in proučevanje vzhodnoevropskih dežel) predavanje glasnika komisije Evropske skupnosti dr. Beniamina O-livija o razvoju trgovinske politike EGS s posebnim poudarkom na države vzhodne Evrope. Med drugimi so bili pri predavanju navzoči župan Spacdni, vladni komisar Cappellini, predsednik pristaniške ustanove dr. Franzil, konzul SFRJ v Trstu Zlatico Vidas, predstavnik konzulata za kulturne zadeve in tisk Saša Gruden, prof. Žuvela z gospodarske fakultete na Reki, prof. Rude Petrovič, dekan reške fakultete, dr. Hribar, predstavnik predsednika reške trgovinske zbornice, d. Vatta ter razni drugi gospodarstveniki in predstavniki gospodarskih ustanov.
Predavatelj dr. Olivi, ki ga je predstavil predsednik ISDEE prof. Calzolari, je obširno govoril o razvoju gospodarske politike EGS, ki , e privedla do precejšnje liberalizacije. Obširno je orisal politiko EGS do držav nečlanic. Govoril je tudi o kreditih držav EGS raznim vzhodnim državam in državam v razvoju.
Na koncu je govoril o odnosih posameznih držav EGS z Jugoslavijo, ki je ni prištel med države vzhodnega tabora. Po njegovem pristaja EGS na znatne koncesije v prid Jugoslaviji glede kmečkih pridelkov in mesa. Pri tem je dejal, da bodo v kratkem sklenili z Jugoslavijo poseben sporazum, s katerim se bodo znižali tako imenovani prelevmaji za 25 odstotkov in se bo precej sprostil uvoz mesa. Poudaril je tudi, da je glede uvoza mesa Italija na tretjem mestu na svetu.
Celotni obseg jugoslovanskega u-voza iz držav EGS je znašal lani 850 milijonov dolarjev, izvoza v te države pa 386 milijonov. Rekel je tudi, da je Jugoslavija prva država, kateri daje EGS velike olajšave pri uvozu kmečkih pridelkov.
bar je dejal, da imata od trgovine in razvoja gospodarstva vedno u-godnosti obe strani, čeprav se to vedno ne zdi na prvi pogled.
PRIDITE v torek,
3. februarja ob 20.30 v Slovenski klub
Naš poLjubLjemi fotoreporter MARIO MAGAJNA vam bo prikazal vrsto zanimivih diapozitivov, ki jih je posnel v naši tržaški okolici. Kar mi največkrat ne vidimo, vidi Mario Magajna.
Vljudno vabljeni!
Razstave
Med razpravo sta med drugimi spregovorila tudi prof. Žuvela in dr. Hribar, ki je ugovarjal trditvam predavatelja, češ da pomeni koncesija EGS Jugoslaviji glede u-voza živil nekakšen dar. Dr. Hri-
Radijska oddaja o slepih
Na pobudo rekreativnega kulturnega krožka «Carlo Tomč» italijanskega združenja slepcev, je napovedovalec znane radijske oddaje «Kot juke box» napravil kratek intervju s člani samega krožka in njenim predsednikom dr. Kervinom. Oddaja bo na sporedu danes popoldne ob 16.20.
Razna obvestila
Športno društvo »Vesna« priredi 7. februarja 1970 v prostorih Ljudskega doma v Križu pustno zabavo s plesom. Vabila so na razpolago pri društvenih poverjenikih.
OBČINA TRST
Oddelek XII — Javna dela Urad za regulacijski načrt Prot. št. XIl/R.N.-550/574-65
Predmet: Splošni regulacijski načrt tržaške občine na vpogled
ŽUPAN
glede na odlok predsednika deželnega odbora z dne 16. decembra 1969, št. 179/Urb. (odlok je bil registriran pri računskem dvoru dne 10. januarja 1970 na registru št. 1, list 134), ki se z njim odobrava splošni tegulacijski načrt tržaške občine;
glede na člen 10 zakona št. 1150 z dne 17. avgusta 1942 OBVEŠČAM da je z datumom tega razglasa in za vso dobo veljave načrta samega, splošni regulacijski načrt trža ške občine na prost vpogled občinstvu v občinskem tajništvu — soba št. 607 — Oddelek XII — Javna dela — Costanzijev prehod št. 2, VI. nadstropje.
Trst, dne 31. januarja 1970
ŽUPAN: SPACCINI
Glavni tajnik: VUCUSA
V	gostišču M/Approdoi v Devinu se nadaljuje razstava del znanega tržaškega likovnika Lojzeta Spacala, ki je razobesil na vpogled gostom lokala kakih trideset svojih del. in sicer grafik, barvanih matric ter goblenov in stenskih preprog. Spa. calova dela bodo tu razstavljena do konca Januarja.
V	umetnostni galeriji (La Lanter na« razstavlja slovenski slikar Vladi, mir Makuc. Razstava bo trajala do konca meseca.
V	občinski umetnostni galeriji. Trg
Uniti, razstava grafičnih del Romea Danea.
V	umetnostni galeriji «La Lanter
na« v Ulici S. Ni col o bo danes ob 19. uri otvoritev razstave Luciana R Fabbrija, po rodu z Reke, ki pa živil in de/la v Bologni.
SPDT priredi v nedeljo, 1. februarja avtobusni Izlet v Trbiž ob priliki smučarskega tečaja. Cene: 1200 lir člani, 1400 lir nečlani. Sfeedež zagotovljen samo vpisanim Izletnikom. Vpisovanje v Ul. Geppa 9, tel. 31-119.
Gledaljšča

VERDI
Pri blagajni gledališča pro-
odajaj’
vstopnice za zadnjo predstavo 8°^ sinijeve opere »Grof Ory», ki M nedeljo 1. febr. ob 16. uri za <®e»-nt abonma vseh redov.
Dirigent Franco Mannino, Gtoncarlo Sbragi-a, scene in kostm® Alfrede Silberman.
De Ba-nfieldov balet «Le Com»“ je novost za Verdijevo občlfl#8 Koreografijo je pripravil Dimi«;
Partič, prva plesalca bosta
Gis«1*
Cech in Paul Vondrak, solista P Hector Ba-riles in Janez Mejak. ' kester bo vodil dirigent Ernesto V
dini.	J
Straussovo opero «Salomfe» bo „ rigiral VVoifgang Rennert )oper2J« bila zadnjič na sporedu v Verajj leta 1961). V glavni vlogi bo nas* pida Anja Sidja, v drugih vlogah P*j Astrid Varnay (Erodiade), Gen* McKee (Erode), Gerd Nienstedt t chanaan), Robert Thomas (Nat both), Uršula Cezanne (Erodiaa paž). Nastopajo še Oslavio dl C* co, Aronne Ceroni, Renato El* ■ Giuseppe Botta, Enzo Viaro, U* Rolli, Raimando Botteghelld, Vito , sca, Eno Mocchiutti, Dario in Mariella Suban. Režija Renate^ bermann, scene in kostumi ", Siegfried VVagner. Scenska tev gledališča Massimo iz Pa**®
POLITEAMA ROSSETTI
Zadnji dve ponovitvi ((Iskreno lažnivi« z Ginom Cervij® Lauro Adand, Paolom Cariinij*® Grazieldo Granata sta na sporedu “ nes ob 20.30 ki jutri ob 16,30.
AVDITORIJ
Danes ob 20.30 nastopi Herbert gani s predstavo »Prijateljstvo«, J" noramo sveta v petindvajsetih mih. Predstavo bo ponovil Jutrt. 16.30. Za abonente gledališča le in člane skupine »La CapP® popust.
Nazionale 16.00 »La donna >n''1
le«. Giovanna Radii, Carla 0® na. Eastmancodor. — prepove®* mladimi pod 18. letom.
na. Eastmancodor.
Eden 15.00 «T6, fe morta la nO®L Techniicolor. Prepovedano 11112 pod 14. letom.	^
Fenice 15.30 «Un esercito di 5i u , ni«. P. Graves, B. Spencer. Tec color.	. ni
Grattacielo 16.00 «Medea». Maria las, Massimo Girotti, Laure® zieff. Eastmancolor.	^
ExceIsior 16.00 «La pazza di " lot«. Katharine Hepburn, Yul ^ ner, Danny Kaye, Giuldetta ** na. Technicolor.	. -m
Ritz 16.00 «L’implacabiie 0 p-pf Raauel W«lch. Techniicolor. F vedano mladini pod 18. letoih-Filodrammailco 16.30 «Ecce ho® * sopravissuti). Frank Wolff. “a A le Tinti. Prepovedano mladi®
18. letom.	^
Alabarda 16.30 «Mille peccati, ^ na virtu«. Colorscope. PreP°' no mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Citty, oitty. ^ bang«. Technicolor.	.uii>
Cristallo 15.30 «1 due lnvin‘^ Jofin Wayne, Rock Hudson. T*r j color.	„t!i
Capitol 16.30 (cPensiero d a® p Mal, S. Dionisio, P. Franco-chnicolor.
Moderno 16.30 «11 suo nome * f-na Rosa«. Romina Povver, **
Impero 16.30, zadnja predstav* ^ 22. uri «Una sulPaltra«. Je' (f rel, Marisa Melt. Technicolor-^ povedano mladini pod 18. lel f Vittorio Veneto 16.00 «La bra gialla«. Gregory Pečk. 1 color.	.
Ideale 16.00 «Quando 1’alba sl 5/ di rosso«. T. Franciosa, M-zin, S. Oliver. Technicolor. j) Abbazia 15.30 «Krakatoa est va». M. Schell, D. Baker, “• Technicolor.	a). “
Astra 16.30 «L’oro dei McKer® Pečk, O. Sha-rif.
KINO «|RIS» PR°[t
danes ob 19.30 Gin< barvni dramatični film:
IL PONTE DI REMAGt^ Igrajo: Giorge Segal,
Wangh in Ben Gazzara. >
NE POZABITE NA OTROŠKI PUSTNI PLES
v restavraciji
MARINELLA - ™
Ul. Miramare 323 - tel. 410-986
v dneh 4. — 5. — 6. februarja 1970 od 16. ure dalje
Igral bo orkester — Specialitete, ki jih radi jemo ob pustu « picefe », « straube », posebne vrste kolači in drugo.
Priporočamo rezervacijo.
Mali oglasi
3CLANSKA DRUŽINA V MILANU
išče gospodinjsko pomočnico. Dobri pogoji. Pisati na naslov: Ceroni, Piaz. za Duomo 12, Udlne.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 30. januarja 1970 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, um-rio pa je 8 oseb.
UMRLI SO: 78-letna Maria Kos vd Bandi, 72-letni Stefano ChiriacO, 40. letni Domenlco VItelil, 78-letna Mar. celltna Cartinl vd. Terenzanl, 74-let. na Lulsa Nlcoli, 58-letni Glovann! Sordl, 634etna Vlttorla Bernloh por. Curol, 70-letn-i Tomroaso Scher.
KINO NA OPClNj!!!
rechn^
danes ob 18. uri T< dramatični film:
UNA RAGAZZA
CHIAMATA AMOp^, Igrajo:	Maria-France .
Francete Leccia in dtw>X
Ljudska prosveta
Slovensko prosvetno ‘‘Lftf «Igo Gruden« In Športno "J*(6 ■Sokoli |z Nabrežine vab>» ^ Je člane in prijatelje na ' $ ni skupni občni zbor, ki nes, 31. t.m. ob 20.30, v “vJ sklicanju ob 21. uri. Dnev« A 1. Otvoritev. 2. Izvolite'' f sedstva in skruHmatorjev. rt# ročila. 4. Diskusija. 5. v„jir 6. Razno. Sodeloval bo 0 pevski zbor.	J
---------------------------—k.'
* -
Pevci prosvetnega druS|v* |di Cankar« vabijo moške Pe®j '51 j zanima zborovsko petje, “* ležijo pevske vaje, ki bo J! v 'j IJek, 2. februarja ob rani v Ul. Montecchi 6. V1JU IJenl vsi pevci.
j
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Vlelmettl, Trg Bonsa 12. Centauro, Ulica Rossetti 33. Alla Madoima ded Mare, Largo Piave 2. SanfAnna, Er. ta di S. Anna 10.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 16.36 do 6.36) Blasoletto, Ulica Roma 16. Davan-zo, Ulica Bern in I 4. Al Castoro, Ulica Cavana 11. Sponza, Ulica Montor si no (Rojan) 9.
Darovi in prispevki
Ob priliki zlate poroke rije in Antona Parovela J" 3O® Angela, Marjan tn Andrej«9 za «Dom» pri Sv. Ivanu.
V počastitev spomina 212 Vj poklanjajo Angela, Mari®^ f drejka 3000 lir za PD «912 perica.

Ob četrti obletnici trag^ našega
Adrijana
se ga z žalostjo spomi°i J DRUŽIŠ
/
ob
.ii-
Sl !
VESTI Z ONSTRAN MEJE
»p i os- i
t
ev-
» I
USI j
0» vo. i
liii ■
t»
P»
Or-
iof*
#
J
sto
pij
»D
(10
ri»
jot
e*
sni
ici«
Si-
rili
t
Idi
8vl
n*
Uradni začetek devetega seminarja italijanskega jezika in kulture
Slovesni otvoritvi so prisostvovali član izvršnega sveta Slovenije Vladimir Bračič, člana mešanega odbora Zomada in Gerin, gen. konzula Tepina in Alessi ter drugi
Včeraj dopoldne ob devetih se je i Obalni svet ima pred seboj kopico nrf t začel v Simonovem zalivu I nalog glede skupnega programirana . “ deveti seminar italijanske-' nja, razvijanja komunalnega gospo-
*n kuUure za učitelje in........................
in k ■italijanskih šol koprskega i- Riškega področja. Za seminar Dpjavljemh okrog 300 slušateljev, np3v®li Pa bodo najuglednejši eks-italijanskih univerzitetnih u-
najprej pozdravil ;a sveta Slove-
darstva in družbenih služb ter pospeševanje raznih integracijskih procesov.
...
Zaradi spolzke ceste in neprevidne vožnje so na koprskih cestah spet zabeležili vrsto prometnih ne-Slovesne otvoritve seminarja so sreč. ,pri Planini je zavozil s ceste
86 med drugim udeležili član izvrš- na nJlv.° ‘?\!*J'ato v?-?16-1- sePov '■ - '	—	obcestni zid And jelko Filipič iz Pa-
zina. Pri nesreči sta bila huje poškodovana voznik in sopotnik Drago Kres;na iz Buj. Oba so prepeljali v izolsko bolnišnico.
Na nevarnem ovinku pri kamnolomu Razdrto je izgubil oblast nad krmilom Ljubljančan Zlatko Derganc. Vrglo ga je s cestišča v betonski steber ograje, od tu pa ga je odbilo na sredino ceste. Pri nesreči se je poškodoval Dergančev sopotnik Tone Martinčič iz Ljubljane.
Po Postojni je v spremstvu inštruktorja vozil Pavle Čibej s Pivke. Ko je iz Vojkove ulice privozil na glavno cesto, se je nenadoma znašel pred vozilom 74 letni Ivan Žitko. Pešca so s hujšimi poškodbami (zlom leve noge) odpeljali v izolsko bolnišnico.
Tržačan Fortunato Legovini je vo zil iz Strunjana proti Izoli in dokaj naglo dohiteval počasi vozeči tovornjak. Da bi se izognil trčenju je naglo zavil na levo ter se zaletel v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki ga je upravljala Nives Petronio iz Strunjana. Pri nesreči sta utrpela lažje telesne poškodbe voznica in njen sopotnik Mirko Igličar.
Na ovinku pri škocjanskem pokopališču pri Kopru je zavozil s ce stišča in se zaletel v drevo Tržačan Bruno Dudine. Razen voznika so bili huje telesno poškodovani sopotniki Eduardo Gasparin ter France-sco in Mario Dudine. Vse so odpeljali v izolsko bolnišnico.
Med Herpeljami in Kozino so se ponesrečile tri osebe. 22-letni trgovski vajenec Giampaolo Pertot iz Ul. Vergerio 14 in 24-letni barist Elio Crismani iz Ul. Ive 4, sta se peljala z 59-letnim Mariom Kriszhia-kom iz Ul. Flavia 59, proti Kopru, ko je ta nenadoma iz neznanih vzrokov izgubil nadzorstvo nad vozilom in je zavil s ceste.
Na kraj nesreče je prvi prišel jugoslovanski Rdeči križ. Dva ranjenca so naložili na rešilni avto in ju odpeljali v tržaško splošno
čic3 ;'iVe*a Slovenije Vladimir Bra italiu , mešanega jugoslovansko-ijg iškega odbora Albert Zorna-ItA^ni poslanec in predsednik 4.,J5.nsk;e unije za Istro in Reko aotio - “omie, generalni konzul Ju-mvije v Trstu inž. Marijan Tepi-(jjUPredsedniki vseh treh obalnih (, ju, elan mešanega odbora Guido ainU*’- s?*ski nadzornik Giuliano An-lul ,Vn italijanski generalni kon-sotn- ^opru hr. Mario Alessi. Pri-bili tudi predstavniki tu-no™jega šolstva in kulturnih usta-
je
iJl, ^dinur Bračič in jim zaželel da turi^P0*1 pri delu. Poudaril je, memhT ta seminar predstavlja po-dohria n ,^orak naprej pri razvoju k odnosov s sosednjo Italijo in šolstva J°^ernu razv°ju italijanskega rila č v Sloveniji. Zatem sta govo-slav ^ .^dja seminarja prof. Miro-ra ar in član mešanega odbo-Poudaril <“'erin- ^ sta Prav tubo zaž^el 1X5,116,1 tega dogodka in hia udeležencem mnogo uspe-
»r italijanskega jezika in Na , trajal do 4. februarja. litejJ^du. bodo teme s področja vjne :®e- filmske umetnosti, zgodo-ga uljuleiJ10sti in še nekatera dru-g°st ~turna vprašanja. Kot častni slij n£r,s.ostvuje seminarju italijan-Le *n kritik Vittorio Sereni. nju i? danes v kratkem predavana j"? asuil svoje osebne poglede del° Pesnika in kritika.
• • •
Prsk-, 'ririiesečnih pripravah je koli j]nj _otlaia končno dobila svoj o-nQVegSvet- Ob konstituiranju tega izvoifi? safuouprav,nega organa so Sedniir~ 2,a Predsednika sveta pred-Mira ^ koprske občinske skupščine Pa nrij i0113’ 23 podpredsednika Izola in T*n**ia občinskih skupščin ^°iundo R30 Jerneia Humarja in
bolnišnico. V Trst so dospeli približno ob 17.35. Ravno tedaj se je v bolnišnici javil tudi Kriszhiakov sin, ki je zvedel za očetovo nesrečo in ga je iskal v tržaški bolnišnici. Oba so po prvem pregledu sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Pertot se je udaril v glavo, v desno koleno in levo roko, ranil pa se je po desnem zapestju, gležnju in desnem stopalu. Okreval do v 8 dneh. Crismani se je tudi udaril v glavo in v prsi, poleg tega pa se je ranil po obrazu. Prognoza zanj je 6 dni. Približno tri ure in pol kasneje je jugoslovanski rešilni avto pripeljal v bolnišnico tudi Krisz-hiaka, ki so ga prej bili odpeljali v izolsko bolnišnico. Njega so sprejeli na oddelku za pljučno kirurgijo s prognozo okrevanja v 20 dneh. Dobil je zelo močan udarec v rebra, verjetno ima poškodovane kosti, ranil pa se je po rokah.
Podrl j'o je avto
Včeraj popoldne so z rešilnim avtom Rdečega križa pripeljali v splošno bolnišnico 47-letno Emilio Sikic iz Ulice sv. Frančiška 30. Spremljala jo je Liliana Furlan vd. Demente iz Ulice Cordaroli 27/3, ki je tudi povedala, kdaj in kako se je Sikiceva ponesrečila. Pred nekaj dnevi je hodila po Ulici Fa-bio §evero, ko jo je podrl na tla avto, ki je ravnokar pripeljal s parkirnega prostora. Ženska ni znala povedati nič podrobnejšega. Sikicevo so sprejeli na nevrokirurškem oddelku s pridržano prognozo. ženska je v mrtvičnem stanju, vrti se ji v glavi in gre ji na bruhanje. Zdravniki sklepajo- da je to zaradi udarca v glavo, ki ga je dobila pri padcu.
Padca v stanovanju
Včeraj nekaj minut po polnoči so na ortopedskem oddelku sprejeli 83-letno Emilio Radich vd. To-masini iz Drevoreda D’Annunzio 70, ki si je pri padcu v spalnici verjetno ztamila levo stegnenico. V bolnišnici so jo pripeljali z avtom Rdečega križa. Okrevala bo v 60 dneh.
Opoldne so z rešilnim avtom RK pripeljali v bolnišnico 73-letno gospodinjo Andreino Tullovo vd. Stancapiiano iz Ulice Giaggioli 9. ženska se je malo prej spotaknila ob omaro in si je pri padcu zlomila levo pogačico. Sprejeli so jo na ortopedskem oddelku s prognozo 90 dni.
..„
Jčeraj
"""'iiiiiiumiHmmnmuimnMimnMMummnMmnmiHiMniuummmniiUMimmuiuutmuiHmiiimmummmmmumuimiHmmuuiiumiu
PRED POROTNIM SODIŠČEM
Kočljivi ljubezenski odnosi - ozadje Namernega poskusa umora z na jlonko
Gre za mladega Giulia Savoranija, ki je lani hotel zadaviti svojo ženo in mislil, da jo je umoril • Danes se razprava nadaljuje
tiett) «^..<?op°ldne se je na porot-ske J**** Pričel prvi del kazen-liu s ^Prave proti 26-letnemu Giu-ki je ?raniju iz Ul. della Tesa 23, lastn« . obtožen poskusa umora ti t*. Zene- 24-letne Lucie Gardi-
% Savorani-
tiste \ meseci niso minili od k° ^odne noči 30. oktobra lani, licjje a8enti letečega oddelka postrv,, „pre-irii telefonski poziv pre-Poved-i6®8 Savoranija, ki jim je 911 da je ubil lastno ženo.
it. j-) s° a§enti prišli pred stavbo v°rani v Ul-. della Tesa, jim je Sa-dortj ’ . . i*h je čakal pred vho-svojeBVeznih vrat, izročil ključe st"anovanja v četrtem nad-sta.nov' V sPalnici Savoranijevega SVešče* a. so agenti zagledali one-tosteiij zensko, ki je ležala na i(Heia /	vratu je še vedno
ko jp f^sno zavezano najlonko, težit teki 0pe*.a' iz ust in nosa pa p °ddeli;.a ^r*- Podkomisar letečega »dve,p? dr. Volpe ji je nemudoma hiral i aajlonko z vratu in telefo-iitttij ,? n*škemu osebju RK. De-j J^vmk je pozneje ugotovil, ’t (j a tenska na vratu odrgnine 2akaf .So vidni znaki zadušitve, dpajtj ^ mladi Savorani hotel za-hjava s,v°jo ženo? Njegova prva hiciii ’ š* jo je dal takoj po are-ztl0 „ aSentom na policiji, je bila k žep^vna. Povedal je, da mu Krop, a tistega večera med pre-ttUgp- Phvedala, da ljubi nekoga hosti j' Zato jo je iz ljubosum-ltnsit0note' v jezi zadaviti z naj-da ie .n°gavico in v prepričanju, ftl	res umoril, je telefoni-
t)Q i
dar -,.u Se zdi vse enostavno, ven-1? še Se za vso zadevo skriva-Jtll uuri**!. globlji razlogi, ki so ?°ii(!er?VOc*’ da je prišlo med za-J* živf^ Savorani do tiste doma-do doEnrfi aapetosti, ki je privedla |doraj^0dka, 0 katerem so včeraj razpravljati porotniki.
SVp pr°d samim začetkom raz-j °Scia Savorani jev branilec odv. dr. p zahteval od predsednika tdravniu^lja pričevanje sodnega ^Kotovji .dr. Nicolina, ki naj bi Zaaki	so bile odrgnine in
Vfata .'adušitve na Savoranijinem v°diii u a° nevarni, da bi lahko smrt- kajti po njegovem jih ,predstavljajo bolniški listi, h-atho 'ma na razpolago sodišče, premal° za ugotovitev res-^ • p,„2,dravstvenega stanja žen-8vHy °tniki so po krajšem po-Har jPrejeli branilčevo zahtevo, . ®1 ^..Predsednik na kratko o-asčine, ki so privedle do Sraane tragedije*. Zakonca tl leto a?- 1**1® poročena približ-‘troiuU dni in imela v najemu mlekarno v Ul. Marconi.
Tako sta pač »vlekla* naprej, kot se je le dalo. Sam Savorani pa je, da bi zakrožil mesečne dohodke in ugodil ženi, včasih delal še v nekem baru in na dirkališču pri Mon-tebellu. Nekega dne pa se je pojavil v mlekarni 25-letni Giuseppe Peschechera, ki je s svojo sproščeno simpatičnostjo takoj naletel na ugoden odziv pri Savoraniju. Postala sta velika prijatelja in bi verjetno ostala še dolgo časa taka, ko bi njunega prijateljstva ne skalil pojav lepe in prikupne Sa-voranijeve žene, Lucie. Navadno prijateljstvo »trojice* se je polagoma stopnjevalo do take mere, da je postalo le izključno »prijateljstvo* Savoranijeve in Pescheche-re. Savorani se je seveda čutil močno prizadetega v tej skorajšnji »mariage a trois*. zlasti še zato, ker mu žena, odkar je spoznala novega prišleca, ni dajala več tiste zakonske topline, ki je je bil vajen. Prepirčki so se stopnjevali dan za dnem, dokler ni Savorani storil dejanje, ki ga verjetno nikoli ne bi storil, saj je bil znan kot priden in marljiv delavec in zvest zakonski drug.
Tragedija se je pripetila ob 1. uri ponoči.
»Kaj se je zgodilo pred tragedijo, je vprašal predsednik Savoranija, ki so ga izza železne rešetke privedli pred porotnike.
Savorani: »Okoli 21. ure zvečer pred tragedijo smo se sestali vsi trije v Peschecherovem avtu, da bi se pomenili o ureditvi naših odnosov, nakar sem šel domov, ona pa mi je rekla, da se kmalu vrne.
Preds.: »Je prišla takoj?*
Savorani: »Čakal sem jo tri ure. Do polnoči. Okoli polnoči pa sem jo šel čakat na stopnice in ko se je vrnila, ji dejal, da bi bil že skrajen čas urediti vso zadevo. Nato sva šla v stanovanje. Moja žena se je spravila v posteljo, jaz pa sem ji rekel, da mi krožijo po glavi čudne misli, da jo imam namen umoriti.*
Preds.: »In ona?*
Savorani: »Mirno mi je odvrnila 'Kar napravi’, potem pa dodala 'dovoli mi vsaj, da pokadim še zadnjo cigareto.'*.
Na videz komičen prizorček, ki pa je spravil moškega v bes. Ženska je med tem že zaspala, on pa je zagrabil za najlonsko nogavico, stopil nanjo ter jo pričel daviti z nailonko.
Predsednik je nato še hotel zvedeti za razne podrobnosti v odnosih med Savoranijem in ženo in na njegovo izrecno vprašanje je Savorani odgovoril, da žene sploh ni nameraval zadaviti temveč le prestrašiti.
Kot prva priča je nato nastopila Savoranijeva žena Lucija, ki je najprej potrdila izvaje, ki jih je že
dala na policiji, nato pa na predsednikovo vprašanje, zakaj jo je hotel mož zadaviti, odgovorila, da »so bili poleg drugih vzrokov tudi seksualni razlogi za neuspešen zakon*.
Savoranijeva: »Nikoli ga nisem ljubila. Poročila sva se pod pritiskom mojih staršev.*
Po krajšem odmoru je sledilo pričevanje Giuseppa Peschechera, tarče vsega spora. Pričakovati je bilo, da bo prav on pojasnil vso zadevo. Njegovo pričevanje pa je dalo nasproti vsakemu pričakovanju po objasnitvi dogodka še medlejšo podobo o odnosih, ki jih je imel s Savoranijevo, čeprav je dejal, da jo je iskreno ljubil in da sta se oba omejila le na kak poljub.
Zadnja sta pričala podkomisar letečega oddelka policije dr. Volpe ter Savoranijeva mati Palmira Val-lico, ki je nekako posredovala v sporu med sinom in snaho.
Pri vsem tem pa je treba poudariti, da so vse priče in delno tudi samo pričevanje obtoženca le delno osvetlile vse ozadje, nedvomno zelo zapleteno in istočasno psihološko motivirano, ki je bilo povod tragediji.
Morda bo kaj več jasnosti prinesel današnji drugi del razprave, ki jo je predsednik najavil za 10. uro zjutraj.
Omenimo naj še, da se je na včerajšnji razpravi nekaj manj kot sto ljudi trlo na prostoru, ki je v dvorani porotnega sodišča namenjen občinstvu.
OD PREBIVALSTVA OBČUTENA POTREBA
Nujnost upravne decentralizacije v goriški občini je zelo občutena
■V
le več let se zanjo zavzemata KPI in PSI, sedaj je istega mnenja tudi KD - V slovenskih predmestjih naj vodijo posle slovenski občani
V prihodnjem upravnem obdobju, I sečno, za štirisobno stanovanje pa ki se bo pričela po letošnjih spo j 1.750.000 vnaprej in po 22.50 lir me-mladanskih volitvah, bomo verjet sečno.
..	Prošnje za dodelitev (prosilci
no dobili v goriški občini določeno upravno decentralizacijo. Usta noviti bi se morali neke vrste kra jevni starešinski sveti, ki bi jim načeloval županov odposlanec in katere naj bi sestavljali domačini, ki bi jih razne stranke predlagale sorazmerno s svojo močjo v določenem predmestju.
Takšno decentralizacijo imajo v Italiji večje občine, zlasti tam, kjer so na vladi levičarske stranke. Ta pojav decentralizacije je zelo raz širjen v deželi Emilia - Romagna, širi pa se tudi po drugih deželah. Spominjamo se, da so že v prejšnji volivni kampanji socialisti in komunisti zagovarjali za Gorico tako u-pravno decentralizacijo. Zanjo ta krat krščansko demokratska stran ka ni bila preveč navdušena, ker je dotlej imela v mestu absolutno oblast.
V zadnjem času pa je šla večinska stranka direktno na pot take decentralizacije. Ustanovila je ra jonske sekcije, ki so razvile pre cejšnjo aktivnost zlasti na upravnem področju in izkoristila pri tem tudi svoje zastopnike v občinskem svetu, zlasti župana in odbornika za javna dela, ki sta imela pod okriljem stranke več sestankov z meščani v raznih mestnih okrajih. Ta direktm kontakt z občani je pozitiven, vendarle bi bilo pravilneje, da bi se izvajal po javnih, upravnih kanalih in ne po stran karskih.
Krščanska demokracija se danes zavzema za ureditev decentralizacije in brez dvoma bo to postavila tudi v svoj volivni program za pri hodnjo upravno dobo. Popolnoma logično je, da se bodo za to za vzemale tudi druge politične stranke, saj so o tem problemu, poleg že navedenih volivnih programov, razpravljali v zadnjem času tudi v občinskem svetu.
Za slovensko prebivalstvo goriške občine je problem zelo važen: če prav je dandanes položaj v še pred desetimi leti skoro čisto slovenski okolici precej spremenjen. Slovenski zastopniki v raznih političnih stran kah se bodo morali zavzemati za to, da bodo lahko državljani slo venske narodnostne skupnosti govorili v slovenskem jeziku na krajevnih skupščinah, da bodo krajevne svete sestavljali zares zmožni in spoštovani možje, da_ bodo meje teh okrajev tako začrtane, da ne bodo Slovenci v manjšini. Skratka, treba bo dati našim lin dem in našemu predmestju določeno važnost. Se nekaj. Treba bo posvečati tudi večjo skrb slovenskemu predmestju, ki je bilo in je še preveč zapostavljeno v primer javi z drugimi rajoni v občini. Tn bo naloga prihodnje občinske upra ve. V zadnjih petih letih so se stvari pričele premikati z mrtve točke. V prihodnie bo treba mno go stvari uresničiti.
Razpis za ljudska stanovanja v Tržiču
Zavod za ljudske hiše v Gorici (IACP) Je razpisal natečaj za dodelitev 108 stanovanj v hišah, ki jih gradi v Tržiču. Od tega Jih bodo oddal! 56 v najem, ostalih 52 pa na odkup. Začasno Je določena najemnina za trisobno stanovanje po 16.900 in za štirisobno stanovanje s pritiklinami pa po 19.900 lir. Pri stanovanjih na odkup pa bodo morali upravičenci plačati za trisobno stanovanje vnaprej 1,5 milijona lir ter potem po 19.300 lir me-
morajo bita stalno bivajoči v trži-ški občini) je treba vložiti pri IACP v Gorici, Ul. Pitteri 4, najkasneje do 28. februarja. Tam bode dobili tudi vsa podrobnejša pojasnila.
Sestanek županov KD o vodovodih in metanu
Krščanskodemokratski župani kr minskega in gradiščanskega področ ja so se sestali, da bi preučili probleme vodovodne napeljave in napeljave metana, s katerim bi se lahko posamezne občine oskrbovale.
Sestanku je predsedoval tajnik KD dr. Cian in spada v vrsto se Stankov na katerih sestavljajo člani večinske stranke svoje volivne programe za prihodnjo upravno dobo.
V debato je poseglo več županov, ki so prikazali stanje v svoji občini. K besedi se je oglasil tudi števerjanski župan Klanjšček, ki je prikazal stanje vodovoda v svoji občini.
Razstava motociklizma jutri v Gorici
Goriški motociklistični klub »Pino Medeot» bo jutri, v nedeljo, 1. februarja otvoril v razstavni dvorana Pro loco v goriški pasaži raz-stavo o svojem delovanju pod naslovom »Motociklizem včeraj in danes«. Otvoritev bo ob 11. uri.
Avto je v Štandrežu podrl delavko
Včeraj popoldne Je ob 13.50 avto podrl v Ul. Fermi v industrijski co-
ni na Rilošcah delavko 23-letno Lo redano Martinuzzi iz Gorice, Ulica Cappuccdni 13. Ponesrečenko so odpeljali v splošno bolnišnico v Gorici, kjer so ji ugotovili precej glo-goko rano nad desnim očesom ter so jo pridržali za 20 dni na zdravljenju.
Avto alfa romeo 1300 je vozil 30-letnl Attilio Panceri iz Ul. Fermi št. 36, nesreča pa se je pripetila pri hiši št. 17 v isti ulici, kjer je Martinuzzi jeva stopila z avtobusa ter prečkala cesto, da bd šla na delo v bližnjo tovarno.
Zapisnik je napravila cestna policija iz Gorice.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE GLASBENA MATICA in SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
PRIREDIJO JUTRI, 1. FEBRUARJA, OB 16. URI V PROSVETNI DVORANI V GORICI, VERDIJEV KORZO 13
OSREDNJO
PREŠERNOVO
PROSLAVO
Sodelujejo:
Govoril bo: MIROSLAV KOŠUTA
Nastopijo člani SG: LIVIJ BOGATEČ, ALOJZ MILIC in sopranistka ILEANA BRATUŽ - KACJAN, pri klavirju
prof. A. Vodopivec
KOMORNI MOŠKI ZBOR iz CELJA — dirigent: EGON KUNEJ.
Rezervacija vstopnic na Vstopnina: Sedeži po
300
sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoll 1/1. lir — stojišče za dijake po 100 lir.
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
OKROŽNO SODISCE V GORICI
7 grozilnim pismom je zahtevaI dva milijona za plačilo dolgov
Avlorja-delavea iz Zdravščine so obsodili na 11 mesecev zapora pogojno
Pri včerajšnjem zasedanju okrožnega sodišča v Gorici je bila dopoldne najbolj zanimiva razprava proti 39-letnemu delavcu iz Zdravščine Sergiju Zottiju, iz Ul. Isonzo 9.
Kot smo pred nekaj tedni pisali, je Zotti dne 29. decembra lani napisal kar na navaden ovojni papir in s tiskanimi črkam’ grozilno pismo ter ga naslovil na f.2-letnega Antona Pettarina, kmeta iz Gradiške, Ul. Gorizia 85. V njeni je zahteval dva milijona lir, ki naj bi jih Pettarin položil za spo menik na glavnem trgu v Gradiški dne 30. decembra ob 22. uri. Če bi tega ne storil je zagrozil, da se bo nekaj hudega pripetilo nje
■imiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiliiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiu,,m,Milini,n,i,u,„1,!,n,|iI,i,M',i,,IIIIiI,i„iIIi,m
TRŽAŠKO «STABILE» V GORICI
Sartrov «Nekrasov» je privabil številno občinstvo
Igralci so dobro podali svoje vloge v režiji Gianfranca Padovanija
Po nekaj mesečnem premoru se I se odvija t) Parizu in kjer slepar je italijansko stalno gledališče iz [ski pustolovec izrabi priložnost ter
se izdaja za pobeglega sovjetskega ministra Nekrasova. Vzporedno s tem nam pisatelj precej drastično in svojevrstno opiše razmere v novinarskih in časopisno izdajatelj skih krogih z vsemi političnimi spletkami in špekulacijami zlasti na škodo izkoriščanih časnikarjev. Vse je prepleteno s finim francoskim *esprit» humorjem, ki cika že na sarkazem.
Trsta zopet spomnilo na Gorico in pretekli četrtek zvečer gostovalo v gledališču Verdi z znano komedijo francoskega komediografa Jeana Paula Sartra *Nekrasov». To je bilo že četrto gostovanje v Gorici v okviru prireditev, ki jih je pripravila v našem mestu usta nova E MAC. Zanimanje zanjo je bilo precejšnje kar je dokaz tudi do kraja napolnjena dvorana gledališča, kar je v Gorici menda prvič po dolgih letih pri takih vri reditvah.
Jean Paul Sartre se je rodil v Parizu leta 1905 ter se je kma lu uveljavi' kot filozof, predvsem pa kot pisatelj. Med drugo sve torno vojno so ga Nemci leta 1940 zajeli, leto kasneje se mu je posrečilo pobegniti in nato ie aktivno sodeloval pri partizanih. Ste je se k levičarjem, pa čeprav ne priznava nad seboj nikake discipline. Komedije je začel pisati že med vojno, »Nekrasova* pa je zasnoval leta 1955, sredi hladne vojne v času znane Kravčenkove afere. To se pozna tudi na delu. ki
govemu triletnemu vnučku Clau-diu.
Pettarin je pismo izročil karabinjerjem, ti pa so pripravili izsi ljevalcu zasedo ter so ga v resnici tudi presenetili ob 0.30 uri, ko je dvignil iz skrivališča ovoj, v katerem naj bi bila zahtevana vsota denarja. Ugotovili so, da je bil avtor grožnje Zotti, ki je pri zaslišanju svojo krivdo tudi priznal. Kot vzrok je navedel, da je b;l zadolžen zaradi nakupa novega traktorja na 1.6 milijona in poleg tega je imel še druge dolgove, katere je računal plačati z omenjeno vsoto, ki naj bi jo plačal Pettarin, za katerega je vedel, da je precej petičen. No naredil je račun brez krčmarja in prišel pred sodišče.
Pred sodniki je ponovil svoj za govor in nekatere priče so izjavile, da je drugače pošten in de laven človek, ki ima ženo in dva mala otroka. Njegovo dobro vedenje je s posebnim pismom potrdil tudi domači župnik Stanko Pontar. Sodniki so to upoštevali in čeprav je državni tožilec predlagal zanj tri leta zapora in 300 tisoč lir glo be, so ga obsodili na 11 mesece” zapora in 100 tisoč lir globe ter na plačilo sodnih stroškov. Pa še ta kazen je pogojna in so ga takoj po razsodb’ izpustili na svobodo. Branil ga je odv. Macoratl.
Drž. tož. dr. La Greca: pred"-sodišča dr. Mancuso; sodnika Gri delli in Succi.
Igralci stalnega gledališča so prav dobro podali posamezne vloge ter prikazali variškt buržujski ambieut tako, kot ga je hotel pokazati ;•» satelj sam Med njimi so se po sebno odlikovali Giu'io Bosetti v vlogi De Vr.lera - Nekrasov; Mario Pišu v vlogi ravnatelja časopisa. Franco Spirrtelli v vlogi časnikarja Sibilota in Savorani v vlogi predsednika Moutona. Seveda niso zaostajali tudi drugi in občinstvo jih je po obeh dejanjih nagradilo s ploskanjem
Delo je režiral G<anfranco Pada-vani, glasbene vložbe pa je priredil Carlo de Incontrera.
M. I.
Padla j’e skozi okno
Včeraj zjutraj so na ortopedskem oddelku sprejeli 67-lebno gospodinjo Eldso Zerial por. Cacdch iz Ulice Artico št. 20. Ženska J« malo prej bila naslonjena ob odprtem oknu, stanuje namreč v pol-nadstropju, in gledala na cesto. Nenadoma se ji je zavrtelo v glavi in je padla čez okensko polico. Soseda, ki je tudi slučajno bila ob oknu je to videla in poklicala na pomoč. Malo kasneje so ponesrečenko odpeljali z rešilnim avtom. Zerialova sd je pri padcu zlomila levi gleženj in se precej odrgnila. Dežurni zdravnik .je izrekel prognozo 40 dni
Prijeli so tretjega tatu
Končno so agenti letečega oddelka ujeli še tretjega tatu. ki je sodeloval pri poskusu tatvine v Javnem zavetišču ECA. Kakor smo že javili, so agenti ujeli ostala dva krivca, to je 24-letnega Lulgija Giu-rissicha in 28-letnega Claudia De-franceschij«, še Isti večer. Skrivala sta se na vrtu za nekim grmom. O tretjem pa ni bilo sledu. Včeraj so ujeli 24-letnega Maria Lola lz Stare istrske ulice št. 21, šele kasneje pa so ugotovili, da je sodeloval z ostalima dvema. Defranceschl bo moral presedeti v zaporu skoraj 15 mesecev zaradi starih dolgov s policijo.
HiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiii
UREJEVANJE TURISTIČNEGA SREDISCA
v
Letos bodo v Črnem vrhu zgradili hotel in restavracijo
Vse ostale objekte bodo zgradili postopoma v petih fazah
Črni vrh nad Idrijo je priljubljen cilj poletnih in zimskih izletov mnogih oddiha in rekreacije potrebnih ljudi z obeh strani meje.
Letos je tudi to znano smučišče zima prikrajšala s snegom. Vendar pa je to le izjema, sicer je mogoče smučati v črnem vrhu še pozno v spomlad, saj sneg zlasti po osojnih bregovih dolgo ostane. Poleti pa je mogoče ubežati v čmo-vrške gozdove pred preveliko vročino. Turistični sloves je temu kraju narasel zlasti pred tremi leti, ko je idrijska občina postavila prvo smučarsko vlečnico.
Takrat se je začela tudi akcija za izgradnjo črnega vrha v turistično središče s hotelskimi zmogljivostmi in z raznimi napravami za letne In zimske športe. Zamisel je dobila precej velikopotezno izoblikovan načrt za hotel z 200 ležišči, avtomatskim kegljiščem in plavalnim bazenom. Vse to naj bi investiralo podjetje Adria iz Ankarana. Vse je bilo že domenjeno, lokacija hotela je bila že zakoličena in časopisi so prinesli u-godne napovedi z roki. Toda grad-. nooena nja se v Črnem vrhu ni in ni *«-| oglasila
čela. Zgradili nih, čeprav
pomembnih objektov. Adria je morala kasneje od nameravane gradnje v Črnem vrhu odstopiti, ker se je izkazalo, da potrebe po modernih turističnih objektih in uslugah na njegovem ožjem območju naraščajo.
Vse je kazalo, da je zadeva za precej časa padla v vodo. Toda najbolj zavzeti Idrijčani, predvsem pa predstavniki občanske uprave in skupščine, se niso dali. Poiskali so novega investitorja in so konec lanskega leta že dobili njegov načelni pristanek. Tokrat so se povezali z avtobusnim in turističnim podjetjem Slavnik iz Kopra. V prvem mesecu letošnjega leta pa so predstavniki občine in novega investitorja že sklenili pogodbo, ki ureja njihove medsebojne odnose, pravice in obveznosti. Slavnik je najprej predlagal, da bi bil nosilec turistične izgradnje Črnega vrha neko idrijsko podjetje in da bi oni le sodelovali. Toda v Idriji se nobena gospodarska organizacija ni na ta predlog. Tako je
i so le nekaj pomož-1 Slavnik sklenil, da gre v investi-zelo potrebnih in zato' cijo sam. Toda še vedno pušča .i.!.,.i.— ‘	*- — odprto možnost, da se mu pridruži
kdo kot poslovni tovariš.
Drugi investitor se loteva izgradnje turističnega jedra v Črnem vrhu drugače kot njegov predhodnik. Predvsem je sprememba v vrstnem redu nameravanih gradenj. Namesto hotela z 200 ležišči bodo začeli že spomladi graditi manjši hotel, ki bo razpolagal z zmogljivostjo 80 postelj in z nekajkrat večjo restavracijo kombiniranega (klasičnega in samopostrežnega) tipa. Odprtje tega hotela je napovedano že za novo zimsko sezono 1970/71. Treba bo torej pohiteti, kajti za ta hotel ni še niti načrtov niti lokacije.
Izgradnja manjšega hotela z nekaterimi pomožnimi objekti je prva faza turistične izgradnje Črnega vrha. V drugi fazi je programiran veliki hotel, vseh faz pa je pet. Roki za uresničitev teh nadaljnjih faz še niso postavljeni. Vse je odvisno od izkušenj, ki jih bodo prinesle prve turistične sezone.
SaS
Lov na lisico v Dolu in Tržiču
Domači lovci iz Dola priredijo jutri, 1. februarja lov na lisico v svojem lovskem revirju. Lova se lahko udeležijo tudi drugi lovci, ki imajo v redu svoja lovska dovoljenja ter so zavarovani. Zbirališče jutri ob 8. uri pri Devetakih v gostilni «Pri Mirkotu«.
Lov na lisico priredijo Jutri tudi v občinskem lovišču tržiških lovcev na Krasu. Udeleženci se bodo zbrali ob 8. uri v gostilni «Alla Gi-seila« ter veljajo zanje isti predpisi kot zgoraj.
RfgulaciisM načrt odobren v Foglianu
Na zadnji seji občinskega svete v Foglianu je župan Galbda/td predložil svetovalcem v odobritev splošni regulacijski načrt, ki sta ga izdelala arh. Codeglla in inž. Amati. Načrt so svetovalci odobrili.
Otrok padel z okna
Včeraj so pridržali za petnajst dni na zdravljenju v tržiški bolniš-nioi dveletnega Massimlllana Mi-russdja lz Redipuglia, ka Je padel doma z okna z višine kakih dveh metrov. Pri tem se je poškodoval na glavi in po obrazu.
Iz goriške bolnišnice
Včeraj, nekaj pred 16. uro so pridržali v splošni bolnišnici v Gorici za pet dni na zdravljenju 55-letnega železničarja Luigija Lipavi-ca iz Gotice, Mihaelova ulica 71. Ko je prihajal z dela domov, mu je pred hišo spodrsnilo ln pa-
del je pod škatpo ter se predvsem poškodoval na glavi.
Malo prej pa so nudili prvo pomoč 32-letnd Bruni Panterotto iz Gorice, Trg Cavour 7, ki jo je podrl neki avtomobilist v Ul. Aoste ko se je peljala s kolesom proti železniški postaji.
CORSO. 17.15: «Topaz», F. Stafford ln D. Robin. Ameriški barvni film.
VERDI. 17.00—22.00: «Quel dispera-61 che puzzano di sudore e dd morte«, G. Hilton, E. Borgnine. Italijanski kinemaskope v barvah.
MODERNISSIMO. 17.15—22: «Quln. tana«, G. Stevenson ln P. San-chez; italijanski kinemaskopskl film v barvah.
VITTORIA. 17.15—21.30: «Quei due», R. Harrison ln R Burton; ameriški barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.15—21.30: «Quel caL do maledetto giomo di fuoco«, R. Woods in A. Steward; italijansko - španski kinemaskopskl film v barvah.
Iršič
AZZURRO. 17.00:	«La battaglia
dTnghilterra«, J. Stafford, Van Johnson. Kinemaskope v barvah.
EXCELSIOR. 16.00: ((Barbagia«, J. Sorel in Don Backy. Kinemaskop v barvah.
PRINCIPE. 17.30 i(Come, quando, perchč«, P. Leroy, F Buffold in D Gaubert Kinemaskope v barvah
SAN MICHELE. 17 30: «11 lungo duello«, Yul Brynner. Barvni film.
\or< i (iori ra
SOČA (Nova Gorica): «Most», jugoslovanski film — ob 18. in 20.
DESKLE: ((Navzkrižni ogenj« — ob 19.30.
RENČE: Prosto.
ŠEMPAS: Prosto.
KANAL: «Ne pošiljaj mi cvetja« — ob 19.30.
SVOBODA:	((Italijan v Ameriki«,
italijanski barvni film — ob 18. In 20. uri.
PRVACINA: Prosto.
DE21JRN1 LEKARNI GORICA
Danes ves dan m ponoči je odprta lekarna D’UDINE, Trg S.
Frančiška 5, tel. 21-24.
TR2IC
Danes ves dan in ponoči v Tržiču dežurna lekarna «Alla Salute« dott. Fabris, Ul. Cosulich 117, tel. 72480.
DE2URNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna BANDELJ J02EF, Travnik, tel. 54-42.
d-
i
ŠPORTNO ZDRU2EN.IE «DOM» V GORICI
vabi na
PREDPUSTNI PLES
ki bo v prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13 v Gorici danes, 31. januarja od 21. ure dalje.
Vstop z vabili, ki se dobijo na naslednjih krajih:
V Gorici na sedežu SPZ v Ul. Ascoli 1/1; za Doberdob, Jam-lje, Dol in Poljane pri Mariju Gergoletu v Doberdobu; za Sovodnje pri Vojku Cotiču; v štandrežu gostilna Gabre ln trgovina Marvin; Neda Dornik na Osla v ju; Neva Prinčič Sent-maver (tudi za Pevmo); od 20. ure dalje pri blagajni v dvorani.
PRIMORSKI DNEVNIK
SMUČANJE
NA «3.TRE»
Gustav Thoni- odličen
Švicar Bruggmann je zaostal za celo sekundo
MADONNA Dl CAMPIGLIO, 30. — Predstavnik Italije, Gustav Thoni, je prepričljivo zmagal v mednarodnem veleslalomu na tekmovanju «3-TRE». Na cilju je s skupnim časom premagal odličnega Švicarja Bruggmanna praktično za celo sekundo, kar je izreden uspeh. 0-stali tekmovalci pa so zaostali še precej več.
T*
1.	Gustav Thoni (It.) (1’22”74 -1’51”01) 3’13”75
2.	E. Bruggmann (Švi.) (1’25”10 • 1’49”64) 3’14”74
3.	J. Augert (Fr.) 3’15”20
4.	W. Bleiner (Nem.) 3’15”64
5.	J. Tischauser (Švi.) 3’lfi’T4
6.	A. Bachleda (Pol.) 3'16”74
7.	K. Schnider (Švi.) 3’17”09
8.	S. Eckemuller (Nem.) 3’17”93
9.	S. Sabich (ZDA) 3’18”40 10. D. Zwilling (Av.) 3’18”40
ARLBERG-KANDAHAR
Macchijeva prva v smuku
GARMISCH, 30. — Francozinja Francoise Mačehi, 18-letna hčerka smučarskega učitelja iz Chatela v Visoki Savoji je danes dosegla v Bavarskih Alpah svojo prvo sezonsko zmago v smuku in sicer na 35. mednarodnem tekmovanju Arlberg -Kandahar. Njena zmaga pa je bila res izredno tesna, saj je bila na cilju hitrejša od Avstrijke Drexe-love le za tri stotinke sekunde. S 25 osvojenimi točkami se je Mac-chijeva na lestvici za svetovni pokal močno približala svoji rojakinji Jacotovi, ki je danes zasedla tretje mesto.
Lestvica smuka
1.	Francoise Mačehi (Fr.) 1'08”62
2.	W. Drexel (Av.) 1’08"65
3.	M. Jacot (Fr.) 1’09”46
4.	I. Mir (Fr.) 1’09”75
5.	A. Famose (Fr.) 1’10”05
6.	K. Budge (ZDA) 1’10”16
7.	J. Nagel (ZDA) 1’10”35
8.	M. Hafen (Z. Nem.) 1’10”55
9.	A. Zryd (Švi.) F10”84
10. M. Cochran (ZDA) 1’10”85
KOŠARKA
MOŠKA D LIGA
Težka naloga «plavih» proti Roburju v Ravenni
Borovi člani bodo jutri igrali v Boris Fabjan in Rajmud Kralj.
Lestvica za svetovni pokal je zdaj taka:
1. Michele Jacot (Fr.) 151 točk 2 F. Mačehi (Fr.) 143 3. F. Steurer (Fr.) 107 4. B. Cochran (Fr.) 91
5.	I. Lafforgue (Fr.) 91
6.	I. Mir (Fr.) 86
7.	A. P roli (Av.) 72
8.	J. Nagel (ZDA) 69
9.	B. Rauter (Av.) 67
10.	A. Famose (Fr.) 64
Ravenni. To bo zadnje kolo prvega dela prvenstva in zato zadnja možnost «plavih», da zberejo prvi dve točki pred zavrtljajem.
V četrtek so odigrali trening tekmo proti Don Boscu, ki nastopa v C ligi in so zadovoljivo opravili svojo nalogo. Sicer često dobro za igrajo v prijateljskih tekmah, v prvenstvenih pa jim ne gre tako od rok.
Jutrišnji Borov nasprotnik ima 8 točk in bo zato naloga «plavih* težka, saj bo Robur nastopil na domačih tleh.
Borovci bodo nastopili v naslednji postavi: Adrijan Zavadlal, Sergij Tavčar, Igor Sancin, Aleksander Sirk, Silvan Ambrožič, Branko Lakovič, Peter Starc, Andrej Rudeš,
......................................................................................................iiiiiimiiiii.......■um,
V PRVENSTVU NARAŠČAJNIC
Zadovoljiv nastop košarkaric Poleta
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiinui
DOMAČI ŠPORT
DANES
Sobota, 31. januarja 1970
ODBOJKA
Moška B liga
21.15 v Trstu, Ul. della Valle Bor — CUS Turin
JUTRI
Nedelja, 1. februarja 1970
ODBOJKA
Zimski pokal prijateljstva 10.00 v Trstu, stadion «1. maj» Zarja — Partizan Poreč (ženske) Zarja — Pula (ženske)
09.30 na Reki
Bor — Bulevard (ženske) Bulevard — Breg (ženske) Partizan Reka — Bor (ženske)
11.30 na Reki
Partizan Reka — Breg (moški) Partizan — Uljanik Pulj (moški) Uljanik — Breg (moški)
SMUČANJE
Trofeja Rindenpeck Zjutraj v Saurisu Nastopa SPDT v moškem veleslalomu
Prvenstvo naraščajnic INTERCLUB — POLET 39:25 (21:11)
INTERCLUB: Norbedo, Pangaro, Jurada, Mireni, Mayer.
POLET: Irena Sosič 13, Tatjana Malalan 4, Rosana Sosič 4, Nataša Smotlak, Mira Kraus 4.
SODNIK: Paoletti iz Trsta.
Gledalcev 50.
Poletovke so na domačem igrišču proti močni peterki Interclub povsem zadovoljivo zaigrale in so dosegle rekordno število točk v tem prvenstvu, to je 25. Kljub temu da so naše predstavnice nastopile z zelo okrnjeno postavo, so prikazale prijetno igro in v določenih trenutkih tudi učinkovito igro.
Vse poletovke so se močno potrudile, da bi kljubovale močnejšim nasprotnicam. Posebno pa sta se izkazali Irena Sosič, ki je vzorno vodila igro, ter mlada Rosana Sosič, ki se je močno potrudila v obrambi in prestregla tudi nekaj dragocenih žog.
Moštvo je nedvomno tehnično izboljšalo igro. Poletovke začenjajo samozavestneje igrati, kar je seveda velike važnosti za bodoče delovanje tega moštva.
b. I.
Prvenstvo naraščajnikov SER VOLANA «B» — BOR 50:28 (20:10)
BOR: Kapič 5, Nadlišek 5, Ko-smina 3, Barazutti 2, Francia 2, Žetko 4, Koren 5, Vukotič 2 in Derganc.
SERVOLANA «B»: Durello, Koro-
KOSARKA
Moška D liga 17.30 v Ravenni Robur — Bor
Prvenstvo naraščajnikov 11.00 na Opčinah Polet — Bor
Prvenstvo naraščajnic 09.00 na Opčinah
Polet — Calza Bloch A
m iiiiiimim m mm n n m im mini milim iiiiiiiinini
l. -
prvi drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1 1 X 2
1	2 X
2	1 1 1
2
X X 1 2 1 2
1 1 2 X
šec, Comici, Bonazza, Calcina, Car-lin. Albertini, Giuda, Pisani in Tu-rello.
SODNIK: Persoglia.
Zaradi petih osebnih napak so zapustili igrišče: Kapič v 5.’, Nadlišek v 7.’, Francia in Vukotič v 17.’, žetko in Albertini v 20.’ vsi v drugem polčasu.
Proti Servolani «B» so naraščajniki Bora odigrali eno svojih najslabših tekem. Usodno za njih je bilo, da so v drugem polčasu uvedli individualno obrambo. Tako so si nabrali dosti osebnih napak, in tekmo so končali le v štirih.
—Liv—
OBVESTILO
Nogometni odsek ŠD Breg vabi vse naraščajnike, da se udeleže predprvenstvenih priprav za bližnje prvenstvo, ki se bo začelo 22. februarja. Prvi trening bo danes popoldne ob 15. uri na začasnem nogometnem igrišču na Valah.
Naraščajnice Poleta se bodo jutri na lastnih tleh spoprijele s peterko Calza Bloch A, ki sodi med najmočnejša moštva v Trstu v tej kategoriji. Po zadnjih zadovoljivih nastopih poletovk smo prepričani, da bodo tudi tokrat dale vse od sebe, da bodo zapustile čim boljši vtis. Polet bo nastopil z naslednjo postavo: Irena Sosič, Nataša Smotlak, Tanja Malalan, Mira Kraus, Rosana Sosič, Vesna Taučer, Dragica Hrovatin, Mirela Zgonc.
Srečanje Polet — Calza Bloch «A» bo jutri na odprtem igrišču na Opčinah ob 9. uri.
b. I.
V naraščajniškem prvenstvu bo jutri slovenski derbi med Poletom in Borom in sicer ob 11. uri na odprtem igrišču na Opčinah, pri Prosvetnem domu. Favoriti so se veda Openci, ki so zmagali tudi v prvem srečanju s 36:17. Trener «plavihx> bo imel na razpolago naslednjo peterko: Pavel Barazutti, Milorad Vukotič, Mavricij Francia, Mavricij Kosmina, Marjan Nadli-šek,_ Lucijan Derganc, Adam Kapič. Aleš Žetko, Leonard Koren in Sandi Harej.
Mladinci Bora bodo jutri počivali, vendar pa jim ta počitek ne bo koristil ampak prej škodil, saj je ekipa trenutno v odlični formi. Do konca mora peterka odigrati še tri tekme in sicer s Servolano, Mi-mar jem in TS Basket. Ker sodijo vsa tri moštva med najšibkejša v tej ligi, bi morali borovci osvojiti vseh šest točk.
LIV
SMUČANJE
V TEKU NA 30 KM
1. Nones, 2. Kostner
S. STEFANO Dl CADORE, 30. -Franco Nones je osvojil naslov državnega prvaka v smučarskem teku na 30 km. Lestvica je namreč taka:
1.	Franco Nones 1.28’29”
2.	Ulrich Kostner 1.29'12"52
3.	Elviro Blanc 1.29’27”20
4.	Franco Manfroi 1.29’40”46
5.	Gianfranco Stella 1.29’46”94
Bari - Brescia Fiorentina - Vicenza Inter - Roma Juventus - Sampdoria Lazio - Cagliari Napoli - Torino Palermo - Bologna Verona - Milan Catania - Arezzo Genoa - Ternana Livorno - Varese Treviso - Monfalcone Ravenna - Anconitana
1	X 1
1
1
2 1
1 X 1 X 1 X 1
X 1 1 X 1
Ženski ekipi Brega in reškega Partizana, ki sta se pomerili v tekmovanju za «Zimski pokalj prijateljst'*’
MOŠKA ODBOJKARSKA B LICA
Proti ekipi torinskega CUS borovci računajo na zmago
Tekma bo v Trstu ob 21.15
V prvem dnevu mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja v Viareggiu so dosegli naslednji izid: Dukla Praga — Atalanta 0:0.
ŠPORT NA TV
Po drugem sporedu italijanske televizije bodo drevi ob 22.15 prenašali boksarsko srečanje med Arca-rijem in Adiguejem, veljavno za svetovno prvenstvo junior vvelter kategorije. Dvoboj bo v rimski športni palači.
Po neuspelem gostovanju v Mo-deni, kjer so naši odbojkarji zgubili srečanje proti šesterki Minellija z 1:3, bodo danes igrali pred lastnim občinstvom proti moštvu CUS Torino.
Borovci bi morali drevi streti odpor nasprotnikov brez posebnih težav, vendar pa bi lahko vsako podcenjevanje naše predstavnike drago stalo. V vrstah odbojkarjev iz Turina nastopata namreč kar dva državna reprezentanta (Centella in Pellissero), kar pomeni, da moštvo ni ravno med najslabšimi. Dreviš-nji gostje so vsi visoke postave (morda previsoke). To jim je seveda v veliko pomoč v napadu, slabši pa so v obrambi, kjer niso dovolj okretni in gibčni.
«Plavi» so se tudi ta teden vestno pripravili in so med drugim odigrali trening tekmo s prvoligašem Triestino. Bil je seveda koristen trening, ki je potrdil trenutno dobro formo vseh naših igralcev.
Po pprazu v Modeni je še kaka
iiiii«iiiiaiiiiiiiiiiiaiiaiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiijiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiij||iaiiiiiiiiiiniil|||||||,|ll|,,|,iai|ai,lliailllllll|ia,ll,|l,llllllllll|lllll||||||||||||s||||||||||t||||||ta||a
JUVENTUS
Tancredi; Salvadore, Furino; Roveta, Morini, Cuccureddu; Leonardi, Vieri, Anastasi, Del Sol, Haller.
SAMPDORIA
Battara; Delfino (Sabadini), Colletta; Sabatini, Spanio, Ne-grisolo; Sabadini (Corni), Salvi, Cristin, Frustalupi, France-sconi.
PALERMO
Ferretti; Sgrazzutti, Giubertoni; Lancini, Bertuolo, Landri; Pel-lizzaro, Landoni, Troia, Causio, Ferrari.
BOLOGNA
Adani, Prini, Ardizzon; Cresci, Janich, Turra; Perani, Bulga-relli, Muiesan, Righi, Savoldi.
LAZIO
Sulfaro; Wilson, Facco; Gover-nato, Papadopulo, Marchesi; Massa, Mazzola, Chinaglia, Ghio, Morrone.
CAGLIARI
Albertosi; Martiradonna, Zigno-
li; Cera, Niccolai, Nene; Do-menghini, Brugnera, Gori, Gre-atti, Riva.
NAPOLI
Zoff; Monticolo, Pogliana; Zur-lini, Nardin, Bianchi; Bosdaves, Juliano, Manservisi, Improta, Canzi.
TORINO
Pinotti; Poletti, Fossati; Puia, Cereser, Agroppi; Carelli, Fac-chinello, Petrini, Moschino, Sala.
BARI
Spalazzi; Loseto, Galli; Mucci-ni, Spimi, Colautti; Toffanin (Spadetto), Furlanis, Fara, Pien-ti, D’Addosio.
BRESCIA
Boranga: Manera, Botti; Fanti, Bercellino; Busi; Salvi, Gori, De Paoli, Volpi, Menichelli.
VERONA
Pizzaballa; Ripari, Sirena; Ma-scetti, Battistoni, Stenti; D’A-mato, Madde, Bui (Mascalaito),
Ferrari, Clerici.
MILAN
Cudicini; Anquilletti, Schnellin-ger; Lodetti, Rosato, Trapatto-ni; Fogli, Sormani, Combin, Ri-vera, Golin.
INTER
Vieri; Burgnich, Facchetti; Bel-lugi, Landini, Cella; Suarez, Mazzola, Boninsegna, Bertini, Corso.
ROMA
Ginulfi; Bet, Spinosi; Petrelli, Cappelli, Santarini; Capellini, Salvori, Landini, Cordova, Sca-ratti.
FIORENTINA
Superchi; Rogora, Longoni (Cen-cetti); Esposito, Ferrante, Bri-zi; Chiarugi, Merlo, Maraschi, De Sisti, Amarildo.
L. VICENZA
Pianta; Volpato, De Petri; Bia-siolo^ Carantini, Calosi; Damjani,
Derlin, Vitali, Scala, Fac-chin.
možnost za napredovanje v A ligo? Možnosti skoraj ni, sicer pa ostaja še majhno upanje, da bosta Pagnin in Minelli doživela kak presenetljiv poraz, na primer na tujem igrišču. Že zaradi tega smo prepričani, da bodo danes borovci nadaljevali svojo serijo zadovoljivih nastopov. Taka srečanja kot bo dre-višnje proti Turinčanom, pa lahko nudijo trenerju prof. Veljaku, možnost, da preizkusi več menjav in taktik, ki bodo prišle prav v zahtevnejših srečanjih.
Borova postava: Sergij Veljak, I-gor Orel, Edi Plesničar, Klavdij Veljak, Robert Franko, Joži Peterlin, Edi Starc, Žarko Uršič, Edi Vodopivec, Radovan Fučka.
Tekma Bor — CUS Torino bo drevi, ob 21.15, v telovadnici v Ul. della Valle.
b. 1.
Ga. Alida Švara je rodila svojemu soprogu in znanemu nogometašu Brega, Miranu, sinčka Alana. Srečnemu očku in mamici iskreno čestita ŠD Breg.
«Zimski pokal prijateljstvi’
Bosta jutri že znani obe zmagoviti ekipi
Bor in Breg bosta igrala na Reki, Zarja v Trsti
Odbojkarski turnir za «Zimski poka! prijateljstva* gre h koncu in jutri bomo verjetno poznali zmagovalca v obeh kategorijah, moški in ženski. Prehodna pokala pa bosta skoraj gotovo krasila vitrino Partizana z Reke, saj niso odbojkarji (in še manj odbojkarice) naleteli na enakovredne nasprotnike. Potem, ko so preteklo soboto premagale Breg, so si Rečanke praktično že zagotovile prvo mesto. Bržkone pa bodo jutri odbojkarice Bora prešibek nasprotnik, da bi jim grenile pot do končne zmage. Med tednom so odigrale tekmo z mestnim tekmecem Bulevardom in trenutno še nimamo izida tega srečanja. Verjetno pa je ves izkupiček pripadal boljšemu Partizanu.
Igralke Brega so po zanesljivi zmagi nad Borom osvojile drugo mesto na tem turnirju in jim Bulevard jutri ne bi smel povzročati nobenih preglavic. Vse drugače pa bo z nedeljskim nastopom Bora. Proti očitno boljšemu Partizanu ne bo kaj iskati. Vsekakor pa bo treba zaigrati odločno in samozavestno proti Bulevardu, ker bi ta zmaga pomenila osvojitev tretjega me-
V okviru občnega zbora ŠZ Bor, ki je bil v četrtek v Kulturnem do mu v Trstu, so nagradili tudi prizadevnega trenerja košarkarskega odseka Maria Marija, kateremu je predsednik D. Košuta podelil zlato medaljo (na sliki). Občni zbor je bil dobro obiskan, pozdravili pa so ga tudi številni gostje, tako predstavnik SKGZ (dr. Kukanja). Primorca (Kralj) Zarje (Vitez), Gaje (Grgič), Cankarja (Magajna), Kosovela (E. Košuta). ŠD Sokol in M. Kapelj sta poslala pozdravni pismu
sta na končni lestvici.	^
V tolažilni skupini vodi tren pj, s štirimi točkami Partizan iz -J reča, saj je preteklo nedeljo P magal Pulo in okrnjeni Sokol- . dveh porazih pa ima Sokol le možnosti, da se povzpne kaj od sedmega mesta.
Bazoviško Zarjo čakata na sf
dionu «1. maj* dva težka spop3^. V goste pridejo bojevite Puljča11'
in letos izdatno pomlajeni, toda
■Vivo i^uatuu puilllčtjtflll,	D
vedno nevarni Partizan iz P°rfj Če bodo Bazovke izšle iz teh nastopov kot zmagovalke, i«" možnost, da se vsidrajo na 5 ^ sto končne razpredelnice. , Prihodnjo sredo bo še derbi ^ Sokolom in Zarjo, ki bo to P% toliko bolj zanimiv, saj se PrlC prvenstvo 15. februarja 2. lige-
V moški konkurenci pa
nadaljujejo svojo zmagovito -. Jutri bodo pomerili svoje moči , domačih tleh z enim od nep°s nih tekmecev za končno zmag0;., ljanikom iz Pulja. Če jim Pul)Cy ni ne bodo prekrižali računov', pomenila zmaga zanesljivo os«, tev prvega mesta. V spopad« domačini pa bo Breg poskušal kazati vse svoje trenutne sd°*/. nosti, da bi nasprotniku nudil večji odpor.
Razoored jutrišnjih tekem b° ^ slednji:
1. skupina: Ženske na Reki 9.30 Bor — Bulevard 10.15 Bulevard — Breg 11.00 Partizan — Bor
2. skupina:
Ženske v Trstu (stadion «1. 11,1
naj"
10.00	Zarja — Partizan Poreč 10.45 Zarja — Pula Moški n& Reki
11.30 Partizan Reka — Breg 12. 45 Partizan Reka — Uljanik *
13.00	Uljanik Pulj — Breg
G.
Kapetan nogometne e^i Brega Stojan Maver se danes s sovaščanko Silvo tanja. Novoporočencema r. ŠD Breg vse najboljše na «1 ni novi življenjski poti.
VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA
45.
Doberdob
Demark je raztrgano govoril nemški, toda razumeli so ga vsi. Njih položaj je bil res obupen, toda če so še tako napenjali možgane, niso videli nobenega izhoda. Tudi štefanič, Amun in Palir niso bili na boljšem, kljub temu da so se na videz zabavali v zadrego drugih.
Almer Je že prej nekajkrat pogledal skozi izhod. Zdaj se je znova splazil ven. Zdelo se Je, da se kanomada oddaljuje. To pot pa ni več skočil nazaj v brlog, temveč Je kar z višine ukazoval:
«Mrak se že dela in vsak čas lahko napadejo. Eden naj ostane pri Kalivodi, drugi pa ven.»
To je bilo pametno povelje; treba Je bilo nekaj ukreniti, kajti čakanje v jami res ni imelo smisla. Pri Kalivodi so pustili Barfussa, drugi so se splazili ven. Zunaj se je res začel ulegati mrak, to se pravi, začela Je svetiti nočna svetloba fronte. Kanonada se je že prestavljala v zaledje, v daljavi, tam na Podgori, so zabrlikale prve rakete. Odločili so se, da bodo očistili rov pred kaverno, ki bi jim omogočal vsaj obrambo na prostem.
Začeli so z vso previdnostjo. Delo ni bilo lahko. Z nočjo so zaprskali avstrijski	parki.	Na dveh, treh krajih	je	tudi	že
zavrelo: Ratatata rr...	So že	začeli. Pred kaverno	je	bilo	še
nekako tiho, toda muhe so že na gosto frčale sem od naših. Dva sta stražila, drugi so se zarili v zemljo. V pričakovanju skorajšnjega napada jim Je delo šlo hitro od rok. V dobri uri so stari rov toliko očistili, da so se za silo lahko prilepili na njegovo dno. Toda napada ni bilo. čudno, pod njimi in proti vrhu je že	vrelo,	tam preko Soče na	podgorski
strani pekel sploh ni prenehal, tu pa ni bilo nikogar na spregled. Motile so Jih rakete, ki so jih naši neprestano metali. Takrat se ni smel nihče ganiti, še huje je bilo, kadar je začel stikati po pobočju kak žaromet. Ta hudič je bil kakor smola. Kakor bi iz temne daljave	strmelo veliko, zlobno	oko,	je
gledal snop svetlobe cele minute na mesto, kjer so bili pribiti k zemlji.
Moralo je že biti blizu polnoči. Dvakrat so že zamenjali lopatice s puškami, da so z njimi posvetili v smer, kjer je prej ležal 87. polk. Videli sicer niso ničesar in tudi videli niso, kam streljajo in ali sploh prav streljajo, toda močna želja po ohranitvi, po uveljavljanju jih je gnala k temu. A tudi na to izzivanje jim ni nihče odgovoril z napadom.
Tedaj se je Demark polglasno spomnil:
«Almer, na vsak način moramo najti z našimi zvezo!«
Govoril je, kakor da bi poveljeval on.
Zvezo! Demark je imel prav. Ako nocoj ne dobijo zveze, bodo morali čakati spet do prihodnje noči. čutili so, da jim pešajo moči. Tudi živeža ni bilo, ne pijače. In Kalivoda... Kalivoda se mora na vsak način spraviti na varno.
Almer je neodločeno migal z glavo in strmel zdaj v enega zdaj v drugega. Preteklo je nekaj težkih minut. Potem se je Demark odločil:
«Jaz jih pojdem iskat, velja, kar velja...«
«Sam ne moreš, morata biti dva,« se je znašel Almer. Vsd so razumeli, kaj pomeni to: če se enemu kaj zgodi, lahko še drugi izvrši nalogo...
Spet je nastal kratek molk, ali krajši od prvega. Zdelo se je. da vojaki čakajo frajtarjevega povelja. Toda Almer je molčal. Tedaj se je oglasil Pekol:
«Bom pa jaz šel s teboj!«
Drugim je bilo žal, da so zamudili in se niso oglasili pred njim. Ali Je to bila tista hrabrost, o kateri je toliko govoril Hergott? Ne, tega niso čutili, vedeli so le, da njim zveza z njihovimi lahko reši življenje in da se je za to ceno treba boriti, tvegati...
Almer je Demarku in Pekodu še nekaj dopovedoval, nato sta zginila proti vzhodni strani.
«Saj ni daleč, saj mora biti kar tam za onim robom,«
$
je Almer še šepetal za njima, Rainer pa je dodal nek0' smele j e:
«In po Kalivodo naj pridejo!«	>
Od trenutka, ko sta tovariša zginila za krtinastim r°u! jem kotanj in lijakov, je ostale navdal nov pogum. N®*58^ so se zagledali v nebo, kjer je bilo opaziti nekaj zvezd’ a bi z njih pomočjo hoteli ugotoviti čas odhoda in na ta fl8| izračunati čas. kdaj bi se poslanca že spet lahko vrni18 p njim. Potem so čakali. Vsaka ura je bila hujša, nemi^fif Rezgetanje granatnih obodov nad glavami so komaj ^ tudi neskončno ratatanje strojnic jih ni toliko vznen^Jj«! kakor negotovost tega čakanja. Nekajkrat so nekateri zasjfji
nekak šum, kakor bi kdo praskal po zemlji, toda bila domišljija, ki je delovala. Roke so jim odpovedale in ni imel veselja nadaljevati delo. Potem se je nekje začelo svitati. Hkrati se je začela kaditi jutranja megla- jjj bi še bilo unati. nahisrorineiši čnc in »int-voi „	-"..i
bi še bilo upati, najugodnejši čas je zjutraj v megli
-- -- —-	la je r
prišel je svit do njih, se spremenil v dan, megla skopnela in onih dveh ni bilo nazaj.
Ni bilo napada, ni bilo poslancev...
«Zdaj smo pravi ujetniki.«	J
Janoda, ki je to dejal, se je s tveganim pogledom zaSV proti ozkemu izhodu kaverne, od koder je padal vanjo 0 šop dnevne luči.	J
«Kakšni ujetniki? Saj nihče ne ve za nas!« mu je surovo odgovoril Palir:
«Ko bi bili vsaj ujeti...!«	J
Amunov vzdih ter molk, ki je po njem nastal, st* JV čala, kakšno razpoloženje je vladalo v brlogu. Brez te?8 ji Almer, Segal in še nekateri drugi težko požrli željo, k1 Amun tako odkrito izrazil.
(Nadaljevanje
>dil
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECOHI 6, H, TELEFON »3-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 34 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 95-823 - NAROČNINA- mesečno 950 lir _ ™«nrej> letna 2.700 Ur, poUetna 5.200 lir, oetaletna 9.600 Ur, letna naročnina za inozemstvo 15.500 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu In nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih dinarjev) ’ - Poštni	/slol”«'
tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stan trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski iso finančno-upravnl 250 osmrtnice 150 li7’ Mali ol si 50 Ur beseda — Oglasi za tržaško to goriško pokrattoo se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubblicitš Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in’ tiska Založništvo tržaškega tiska Trst

e s k s s.si a s ss s E X si s S J*	eS S 3 S .E 8 S 3 2J3 3 S s S? £ 3-8 8 8 8	-32 ž-3 $ 3 8 § & ^ 8 3 3 ~ 3 8-.S829.E S 822 J> S-82&3 W 8-&	8 ČŠ-J? 22 S & 8J5 8 X. & &