80. številka. Ljubljana, v sredo 8 aprila 1896. XXIX. leto. fchaja "»k d»n avetor, leimla nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemaš za avstro-ogerske delale ca vae leto 15 gld., aa pol lata 8 gld. 1a ««trt leta 4 gld., za jede« »e*«c 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dona za vae leto ia gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jede« meaeo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raiuna se po IS kr. na meaeo, po 30 kr. za Setrt leta. — Za trnje de le 1o toliko vec, kolikor poStnina zuaAa. Za oznanila platnje ae od Stirietopne petit-vrste p<» 6 kr., oe ee oznanilo jedenkra' liska, po 5 kr., le ae dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvoli frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in apravniStvoje na Kongresnem trgu St. 19, U pravu iat v u naj ae blagovolijo pošiljati naroenine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V zmislu §, 17. društvenih pravil sklicuje se OBČNI ZBOR delniškega društva ,,Narodne Tiskarne" na dan 19. aprila 1896. leta ob 11. url dopoludne t prostorih „Narodne Tiskarne". Dnevni rod: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Bilanca .Narodne Tiskarne" za 1. 1895. 3. Nasvet upravnega odbora o izplačanji dividende. 4. Volitev pregledovalcev računov. 5. Posamezni nasveti. Opomoja: §. 16. Kdor v občnem zboru hoče glasovati, mora svoje delnice vsaj pet dnij pred občnim zborom v društveno blagajoico uložiti. _Upravni odbor „Narodne TIskarne", Propad nemške liberalne etranke Dofledaj so največ nemškonarodni in pa proti-semitski listi prerokovali liberalcem popolni propad, sedaj je pa glavni list liberalne stranke sam priznal, da je sedanja liberalna stranka tako rekoč ie mrtva, da se torej ž njo več računati ne more. Ta list sam priznava, da je sedanja liberalna stranka liberalizem pripravila ob vae dobro ime. Ta list se tolaži, da nsoda liberalizma ni navezana na sedanjo liberalno stranko in priporoča, da ae osnuje nova nemako-liberaliia stranka. Nova stranka mora biti pred vsem zares nemška in liberalna. S temi besedami je liberalno stranko najhuje obsodil. Indirektno je priznal, da sedanja nemško liberalna stranka ni bila niti nemška niti liberalna. Vprašati se moramo, kaj je pač bila ta stranka, če ni bila nemška. Odgovor je pač lahek, Če tudi g« »Neue Freie Presse" nam ni dala in ga tudi dati ni marala. Bila je židovska. Nemška je le zaradi tega, ker ee je Židom zdelo ugodno držati ee nemške narodnosti, ki je imela prvi vpliv. Žid ae povsod drži gospodujoče narodnosti V naši državni polovici so do zadnjega časa skoro vsi židje hoteli biti Nemci, v Galiciji so Poljaki, na Ogerekem pa Madjari, na Prirrorskem Italijani, na Hrvatskem pa Hrvatje in se drže vladne stranke. Ko (Vi)i dobivajo večjo veljavo, bo se jim zadnji čas obesili tudi nekateri židje Ko bi Slovenci dobili zjedinjeno Slovenijo, postanejo nakrat židje, kolikor jih je v naših pokrajinah, najbolj navdušeni Slovenci. Poslednja leta so jih začeli Nemci spoznavati in porodil se je protisemitizem. Nekateri nikakor nočejo Židov zmatrati za Nemce; zato je pa vse nagltisanje nemštvs pri liberalcih zastonj. Dokler ne potrgajo vstb vezij s židovstvom, da dokler ostanejo sedanji voditelji, ki se za vse imajo židovstvu zahvaliti, stranka ne dobi zaupanja naj se še tako presnavlja. S cer pa presnavljanje na nemško-naiodni podlagi nima nobenega pomena Tako stranko že imamo in to je Stemvvende rjeva. Liberalci naj le k njej pristop'jo, ako žele nastopiti nemiko-narodno pot, ali jo pa potegnejo naravnost za Scbonererjem, ki zopet razvija vsenemžko zastavo. Na nemško-narodno vabo ne bodo nobenega ujeli. Pa tudi novo pobarvani liberalni prapor ne bode nič pomaga). Po priznanju samega liberalnega glasila zjedinjena levica ni hila liberalna. Kdo jej bode pač verjel, da je nakrnt liberalna postala. Sploh je pa levica zamudila najugodnejši čas. Tedaj, ko je bi) grcf Tasffe predložil volilno reformo, bi bila levica de mogla marsikaj rešiti, da se je postavila na odločno demokratično stališče. S tem bi si bila pridobila simpatije pri tistih slojih prebivalstva, katerim bi se dala volilna pravica. Posebno je bil za njo čas ugoden, ko so konservativci se začeli upirati volilni reformi. Levica je tedaj Že zaradi tega napak storila, ker je morala vedeti, da se pri sedanjih volilcih že itak zanjo majejo tis. Bila je pa naravnost s slepoto udarjena, da ni spoznala ugodnegi trenotja. Tudi to levici ne more koristiti, da je zadnji čas na Češkem tako podpirala grofa Tinini v zatiranju svobode. Ko se je že odpravljal, je še izražala simpatije provzročitelju izjemnega stanja. Tudi postopanje levice v državnem zbora sploh ni bilo nikdar liberalno. Vsaka vlada je našla pri levici vedno pod-poro za svoje nazadnjaške namene. Poleg tega imajo nemški liberalci to slabo navado, da pri vsaki priložnosti kriče po policiji proti drugim strankam. Vse take stvari si pač prebivalstvo zapomni, pa tudi nasprotni agitatorji bodo pravočasno jih poklicali v spomin. Zato pa nemško liberalna stranka ne bode več slavila vstajenja, temveč ae bode nad njo za zmiraj zaprl grob. V I Jubljaitl, 8. aprila. Volitev dunajskega župana bi bila imela biti danes, a se je odložila, ker se nekaterim občin-skim odbornikom ni moglo dostaviti poročila k dotični seji. Več občinskih odbornikov se je bilo oglasilo pri vladnem komisarju Friebeisu, naj se volitev odloži, da ne bode mej velikonočnimi počitnicami, ko jih ne bode na Dunaju ; ker vladni zastopnik jim ustreči ni hotel, so pa nekateri protiaenaitaki občinski odborniki kar odpotovali z Danaja, da ee jim povabilo k seji dostaviti ni moglo. Govori se sedsj, da bode vclitev dne 10. ali dne 18. aprila. Kdo bode voljen za župana, o tem je nekako tiho. Mej protiaemiti in vlado bila so neka pogajanja, o katerih se pa ne ve, če so imela kaj uspeha. Po našem mnenju bode voljen dr. Lueger. On je tudi skoro jedini mogoči župan, kajti v njega imajo vse protisemiteke frakcije nekaj zaupanja, pod vsakim dragim bi ee protisemitje kar razcepili. Povišanje uradniških plač. Sedaj, ko se povišajo plače državnih uradnikov, se bodo zvišale plače tudi častnikom. Vsi častniki pa tega povišanja ne bodo deležni, temveč le nekateri. Povišale se bodo plače stotnikom I. reda, majorjem, podpolkovnikom in polkovnikom. Najnižje plačani častniki pa povišanja ne bodo deležni, da se preveč vojni budget ne obremeni. Za podpolkovnike ee bodo upeljale plače dveh razredov. Višje pla dovali pri vodjah katoliške ljudske stranke, naj pregovore dr. Lue^erja, naj ne hodi v Budimpešto. Nekateri listi so pa že pretili, da bodo s silo dr. Lueg^ija zavrnili, ko bi zdražbe delal. To bi bilo seveda čudno, ker je dr. Lunger kot poslanec tudi povabljen v Budimpešto od vladne stranke, kot vsi drugi poslanci. Srbska cerkvena avtonomija. Ogerska vlada bi rada pristrigla srbsko cerkveno avtonomijo. Prav za prav že sedaj dela srbski cerkvi vse mogoče ovire, a sedaj je pa hotela dobiti za svo;e postopanje nekako zakonito podlago Povabljenih je bilo več srbskih poslancev in veljakov v Budimpešto, da so se posvetovali, kako bi se upeljul za srbsko cerkev nov organizacijski statut, po katerem bi vlada imela večji vpliv na imenovanja duhovnikov. Pri tem posvetovanji sta bila hrvatski ban in pa srbski patrijarh Brankovič. Posvetovanje pa, ni imelo za vlado zaželenega uspeha. Vsi so naglašali, da se v to mora sklicati cerkveni kongres. Vlada pa tega ne mara, ker ve, da bi v kongresu ne dobila ve čino. Sklicanje kongresa ogerske vlade že dolgo ovirajo in bi rade ta zbor čisto uničilo. Odprava senata, to je sedaj parola francoskih radikalcev Vsi njih časopisi grozno zabavljajo proti senatu, ki vladi in zbornici dela ovire. Senata ministerski predsednik ne more strahovati, kakor strahuje zboruico, ker v njem ni toliko znanih sleparjev, ki bi se imeli bati kacih razkritij. Odprava senata pa oi tako lahka stvar. Ras ima viada večino, čo se seštejejo glasovi obeh zbornic pri poslednjih glasovanjih. Položaj bi se pa precej zasukal; ako bi se skl cul kongres, da sklene odpravo senata, bi večina senatorjev, kat r; sed,«j z vlado glasi.jejo, se hitro pridiužila vladnim na iprot uikoni. 0>i nikogar se no more zulitevati, da sam ptdpiše smrtno ob« sodbo, tudi ne od frai.omkiU senatorjev. Ubirali bi se Da vso Diod, ker so s senator it :um združeni lepi dohodki. Dopisi. \t. !» ni?< u i -'.]<.«••. i« obrafo« 5. aprila. V dopisu (z Domžal, priubieneru v „Slovencu" št. 5'.), peka/ali so izventni brum u gospodje, kako so podkovani. Kdo bi si mislil, da glasoviti krščanski velikan takodobro posna domžalskega ,,Naro>loveča" dop'nnika, kite » je v št 55. „Slov. Naroda" pokazal v pravi lu * i hikajšnje katoliške suroveže. Vemo, da resntcopolne vrstice bodejo v oči naše katolike, ali rm jim ne moremo pomagati, ker nismo navajeni zavijati, kakor oni poštenjak, kateri je v dopisu št. 50. BSlovenca" zamikal to, kar je pod naslovom vzanimiv pr;znr na pepetoico" v št. 43 „Slovenca" javno in očitno pripcznal. Na dopis iz Ikmžal št. T)9 „S'oveni a"1, ki OSOSCOJt prav dobro značajnega našega hen« iicijata, posojili so tudi nekateri ptesleplp-ni občinski odborniki in občani evoja imena. Kdo pa so tisti občinski odborniki in občani? To so prav tisti možje, ki so dne 19. feb-ruvarja 1. 1. na državni cesti napadli one osebe, katere je dopis iz kamniškega okraja v št. 55. „Slov. Naroda" označil in kateri so dne 16. marca 1. 1. pri kamniškem sodišču dobili zasluženo kazeu. V dopisu iz Domžal, priobčenem v št. 62. „Slovenca" izjavil je glasoviti katoliški prvak, da ga politični nasprotniki „oe morejo". Da, g. Strupi, to je res, a zakaj vas ane morejo"? Poglejmo nekoliko v preteklost, na primer v oni čas, ko je služboval prečastiti g. Sabser na Goričici. V taistem <"asu so vladali mir, jedinost in prijaznost po celi domžalski občini. G. Sabser ni zaničeval revežev in se ni spodrikal nad zanikernimi kajžauai, on ni skubil občanov, temveč jim v vsakem oziru po magal. Bil je vrl in v obče priljubljen duhovnik, katerega smo vsi radi imeli in spoštovali. Kako pa je danes? Odkar ste nastopili službo na Goričici vi, g. Strupi, izginil jo mir v občini, z iskali ste prt pir z različnimi sredstvi, tudi takimi, ki duhovnemu stanu kaj slabo pristojajo. G Strupi, poglejte nekoliko druge duhovnike, na primer v Mengša, Dobu, Sv. Jakobu! Kje se dogajajo take reči, kakor ravno v domžalski občini, kjer se po novodobui vzgoji ne sliši druzega, nego laž in obrekovanje, kjer se čedalje pogosteje pripetijo napadi na cestah in hišab na osebe, katere vi imenujet* „lib-iralee-. Mi smo bili katoličani, ko ni bilo vas, m bomo katoličani ostali, ko vas ne bo. Vam, g. Strupi, ni za vero, katera ni v nevarnosti, temveč, kakor priznavate sami, le za politiko in osebno korist. Za to vašo poiitiko pa razsodnih občanov iti kmetov ne dobite nikdar, pnarite pa v .Slovenca", kac hočete. Sicer pa smo prepričani, da ima vaša politika samo namen, polniti vaš deu irni žnkelj Mi, ki se navaduo ravnamo po utarih navad ih, nismo pristopni novim naukom, posebao če so v protislovju z zdravo človeško pametjo. Ako vam, gosp. Strupi, nismo Domžalci po godu, nas lahko zapustite, kadar hočete. Jokal se ne bo is uikdo za vami. Ako p i vzamete se zastavonošo katoliških poštenjakov s seboj, tedaj bodemo kmetje radosti ukali. Ponašate se, g. Strupi, tudi s cerkvijo, ka tera se je gradila. Kakšno zaslugo pa imate vi pri crkvi? — M irebiti to, ker ste občaiotn prav po uopotrebnem prouzročili čez 20 000 gld. troškov, za katere vam sedaj nihče hvaležen ni, o katerih navzlic dviikrattiemu po:ivu do danes še uiste ob javili nobenega računa? Cs imate toliko časa, da po časopisih pošrene občaue napadate, vzemite si še toliko časa, da napravite zakoniti račun o cer kveni stavbi, katerega smo opravičeni od vas za htevati. Tudi na bralno društvo sega vaš^ predrznost. Hočete je uničiti, ker se ravnate po principu, da je dobro, če je kmet in delavec m > mega teles* in slabe pameti ter zahtevate cd njega samo tri reči, namreč da naj moli, dela io plača. Torej, dragi soobčani, cdvrnimo 8» od te^a moža, kate rega se ne prone razen otrob, moke, klobas in denarja nobena reč in nobena beseda. Dnenie tresti. V Ljubljani, 8. aprila — (Volilni shod,) na kateri bo vabljeni pristaši narodno napredne btranke, sklicuje izvrševalci odbor stranke z i nedeljo dne 12 t. m. ob polu 1 1. uri dopoiudne v „Sokolovo" telovadnico v „ Narodnem domu". Z ozirom na važnovt letošnjih dopolnilnih volitev in gleda na napore klerikalne Btranke, ki bode vsaj v tretjem razredu prizadevala si, prodreti s evojirai kandidati, ž-deti je, da ae gospodje voliici prav v obilnem Iteviln udeleže tega volilnega shoda. Želeti je tudi, da se zjedmijo za kandidate, ki imajo voljo in zmožnonf, ekrbeti za vestno, dobro in točno upravo mestne občine, kr-r. take je v sedanjih izrednih časih nujno potreba. — (Izvrsevalni odbor narodne stranke) eklenil je v sinočni svoji seji soglasno, izreči gosp. Vasi Petri čiču, da — priznavajoč njegove zasluge za narodno atvar v obče in za opravo mestn« občine ljubljanske posebej — globoko obžaluje in obsoja napad v „Agraraer Tagblattu* na njegovo osobo in da pričakuje, da ga ta napad ne bode oplašil, posvečevati tndi nadalje še svoje izkušene moči občni blaginji. — (Habeant sna fata libellil) Notica, katero smo pod tem zaglavjem pri ob ili, je gospod« Andreja Kalana hudo prestrašila, kajti poslal nam je že naslednje v obliki popravka pisano pojasnilo: „Prosim, da z ozirom na dnevno novico objavljeno v št. 78 »Slov. Naroda", resnici na ljuba vzprejmets nastopno pojasnilo: Ni res, da bi bil jaz svoje okorne verze poslal svoj čas uredniku „Slov. Na« roda", res pa je, da je meni, ko sem v osmi šoli pri slovenski uri čital omenjeno slovstveno razpra-vico, rekel profesor slovenščine goep Matej Vodušek, da bi bilo prav, spis objaviti. Valed tega sem oni drobni zvezek izročil gosp. profesorju Vodušek-u in ta ga je oddal pokojnemu Jurčiču v pregled in p: sojo. Ni res, da bi se z objavo odlomka iz onega mojega spisa spoznalo, kako sem jaz kot bogoslovec sodil o naših političnih in literarnih razmerah, ker jaz takrat nisem bil bogoslovec, ampak gimnazijec. V L,ubijam 7. aprila 1896. Odličnim spoštovanjem Andrej Kalan." Ali je gospod Kalan svojo razpra-vico poslal „SIov. Narodu" direktno ali indirektno, jo pač vse jedno in takisto je tudi nevažno, ali jo je spisal par mesecev prej ali pozneje, še kot g ni. nazijalec aH že kot bogoslovec Jurčič je Kala novo razpravo izročil pokojnemu Cimpermanu, t a pokojne Železnikarju in po tem ovinku je prišla v roke, v katerih je sedaj. — (Izredna gledališka predstava) Na korist gospicami M. Nigrinovi in Z. Ter še vi tor gospodom F. Lovšinu, F. O r e h k u, Z Potl-grajskemu in A. Verovšeku predstavljali se bodo v soboto dne 11. t. m. „Razbojnik i 0 zaslugah beneficijantinj in bemficijantov ni treba še posebe govoriti, saj ve vsak obiskovalec slovenskih predstav, koliko se je posamičen član naše drame odlikoval, kako je i^ral in pospeševal uspeh predstav. Tudi najstrožji kritik mora priznati, da si je vsak iz rečene šestorice pridobil zaslug in da je torej častna dolžnost občinstva, izkazati jim svoje priznanje z obiskom benefične predstave. Vsled prememb v osebju so se nekatere uloge drugače razdelile nego pri prejšnjih predstavah te igre. Kur.; i a Mooia igral hode prvikrat g. A. V er o vše k, ulogo Švajcarja je iz posebne prijaznosti prevzel g. Jos. N o 111, kateri jo je že 1. 1875. igral z največjim uspehom, Rilerja bode igral g. Par dan, Danijela g. Kranjec, komisarja pa g. Pod-g rajnki. Z ikaj se je izpustila gospa Danilova? Ker so sedaj uloge razdeljene dokaj primerneje nego pri prejšnjih predstavah, utegne celotni uspeh biti še boljši. — (Jour fixe) bode jutri, v četrtek, v gostilni gosp. Počivavmka („Pri Mihi") na Sv. Petra cesti. , JeSUS —" je ponavljal. Glas je post ti moč- I nejii, pa tr^el ee je od nzbnrjenosti. V obrazu se je i ara Žal strah mlade živali, ki ieze brez pomoči k ustreljeni materi. Tu prodern skozi gosto temo za njim mraz-lečno .^umanje do njegovega ušesa. Prisluhnil je. Teiak veter se je vabi skozi noč. S težavo je tiral debele oblake pred so Ko je pripihal do ino-rišča, privzdgnil je igraje prt od mrtveca. Pote-m pa od p: hal na drugi strani dalje v noč. Iz vedno večje daljavo sa je slišalo avrkan.a in žvižganje biča, « kaUrim jo podd obhke pred seboj. Zi pet je bilo tiho. Sedaj eo je priplazi Judež k mr*vecu. „.Jezna!* tožil je v tli v j h vsklik h, zruč z lastnimi očmi senco ranjenih uinst. Krč, ki je bil zgrab I njegovo dušo, j* ;>< pustil »n z nepremagljivo bol* čino te je pol i i telesa. Svoj goreči obraz je pritiskal tee.no ua nuv.le prsi mrtvečeve, z levico je rul po Isseh, ki so bili zlepljeni s krvjo, desnica jja se je zasadila globoko v meso na rami. Držati je hott 1 svtjtga mojstra, drlsti, In raztrgal bi bil onega, ki bi ga skušal cdatraniti. To je bil torej konte ! — Jq on vsemu kriv! Njega je umoril! — Njega, katerega je tako neiz rečeno ljubil, kateremu je bil toliko hvale dolžan, ki je iz njega se le naredil človek *! Človek — to ni h.l poprej. (Jjlnar, ki je tako brezupešno izsesaval kri, to brezdušno in brezsrčno on.dje tuje tiranske moči, to je bil bitje, kat ro se je lahko kakor ž.val teptalo in zaničevalo. Zaničevanje, brezmejno zaničevanje, to je bilo vse, kar je preostajalo zanj. Tako cento ao mu dali čutiti, ds h* Jh slednjič sam prepričeval, češ d* je manj vredno bitje, bitje nižje vrste, ki se lahko veseli, če se ga pravi človek, teptajoč ga, apointnja. Tedaj jo prišel On, veliki samotar Nazarenski. Ni ga še poznal. Mračen je šel mah kopici Gospo-dovi in njegovih učencev nasproti, ko so onega vročega poletnega due prihajali po prašni cesti. Izvršiti je moral svojj dolžnost, in že jo pričakoval srdite besede, s katerimi ga pozdravijo. Pa kaj je bilo to? Bledi tujec s tistimi očmi, polnimi globokih misli in z resnimi potezami ga poprosi za požirek vode? V njegovi hiši je hotel počivati? In kako je govoril ž uj-.in! Ali ni ravnal ž njim kakor s človekom? Kakor priraščen je stal Judež na mestu. Tujec se je morai pač zmotiti. Toda tujec se ni zmotil, lu ko je coluar to opazil, vrgel se mu je na prsi in ga ihteč prosil, da mu sme slediti. Samo jedno željo je imel od dej: da bi koristil mojstru in njegovim apostolom. On je bil zadnji mej učenci. Vsi drugi so bili že dalje pri mojstru. Uglobili so se že globoko v njegove nauke, ki so bili za Judeža še novi. Kakor višja bitja zdeli so se mu tudi apostoli. On ni veroval, da postane i sam to, kar so bili oni. Toda vender: Ne, zmotili ae niso, ko so gs kot svojega spiejeli. Jedna točka pa je bila, v kateri se je bolj spoznal, kakor vsi oni: to je bila denarna točka. Kot čolnar si je pridobil izurjenost v vseh praktičnih prašanjih. Apostoli pa so kot učenci Gospodovi izgubili tudi zadnji razum za take stvari. — Tukaj je torej lahko pomagal. In to je hoteli Kakor neutrudna hišna mati hotel je za nje skrbeti. Kakor suženj, kakor žival hotel je trpeti vsako žalitev in surovost, samo da njim ničesar ne nedostaje. Poniževalnoeti od drugih je bilo v izobilji. Vse je mirno pretrpel. Pa tudi izvoljenci sami niso spo* zuali smotra njegovega delovanja. Celo Jezus sam je imel vedno redkeje pohvalne besede za svojega zadnjega učenca. (Konec p"***) — (.Glasbene Matice" koncert.) Za tretji letošnji koncert „Glasbene Matice" dne 14. t. m., pri katerem se bode iavajal program prvega dunaj fkega koncerta in nastopijo dame v narodnih nošah, se kaže toliko zanimanje, posebno tudi po deželi, da ui mogoče ustreči vsem povprešanjem p0 sedežih. Odbor je torej skleni), da se bode ta koncert p ono v il v četrtek, dne 16. t. m. in prosi, da bi domačini blagovolili za prvi koncert prepustiti prvenstvo vnanjim gostom. Naročila aa sedeže za drugi koncert naj se pravočasno pošljejo g. Česar k u v stari čitalniiki trafiki, v Šelenburgovih ulicah. — (čitalnica ljubljanska) priredi na belo nedeljo 12. t. m. v mali dvorani „N.ir. doma" po vzoru predpustnih veselic plesno zabavo. K tej veselici vabi odbor najuljudneje častite društve-nike in pričakuje vsestranske obde udeležbe, ker ustreza b tem izrecni želji udeležencev predpustnih veselic. Pri plesu bo sviral oddelek godbe pešpolka it. 27. Leopold H. kralj belgijski. Začetek ob 8. uri. — (Umrl) je danes popoludne komercijtlni ravnatelj kranjske stavbinske družbo gosp Makeo Krennsr po daljši, hudi bolezni VBled otrpnenja phii!1. Pokojnik bil je rodom iz Škofje loke in star šele 57 let. Nedavno tukaj umrli zasebnik Jnklič, ki ne je — kakor znano — v blaznosti obesil, za pustil je Krenuerju vee svoje premoženje, znašajoče nad 70 00O goldinaijev; a nepričakovano pridobljenega premoženja Kreuner ni dolgo užival: kmalu po Jakličevi smrti je obolel ter danes ob polu 1 uri izdihnil svojo življenje. Pokojnik bil je sicer nemškega mišljenja, a koncilijanten in uljuđen ter zaradi tega splošno priljubljen. — (Goljufija ) Sestri Antonija in Ivana Lipuš bili sta včeraj zaradi hudodelstva goljufije izročeni takajšnjsmu deželnemu sodišču. Imenovani sestri izvabili sta tukajšnjim trgovcem na jako zvit način raznega blags. Pošiljali sta namreč svojo dvanajstletno sestrico s pismi, na katerih je bil f-dujfikoian podpis trgovcev in hišnih posestnikov Franca Hrena in F. Schsntelja ter zahtevali raznega bia >\ na ogled Dotični trgovci seveda niso dobili več ni denarja ni blaga. Kolikor je do sedaj znano, izvabili eta sestri Lipuš na ta način gosp. Szantnerju tri pare Čevljev, trgovcema Kendi in Peršetn pa več mo-dercev, čepic in diueega blagu. Pri hišni preiskavi našli so se Szantnerjevi čevlji ter moderci in čepice, zraven pa še druzega blaga, Čegar provenijetica ni znana. — (Samomor.) Due 4 t. m. se je na tukajšnjem glavnem vojaškem vežbahšču ustrelil z revolverjem ein nekega posestnika iu gostilničarja v I);ln. Kroglja mu je prebila BSnos in obtičala v možganih. N.-šla sta ga dva dečka, ko sta šla v cerkev. Truplo se je preneslo v mrtvašnico ki) M. v Polju. — (Tudi jeden!) ..upnik Bralec v Veliki Dolini nadzoroval je minolo sredo tako intenzivno svoje delavke v vinogradu, da je pozabil celo ua običajne velikotedenske lamentacije. Ljudje ao se šalili, češ, da so popoludne ob četrti uri prišli po prvi april v župno cerkev na Vel. Dolina. Sicer je pa župnik Bralno menda tudi jeden najpriduejših katehetov v naši deželi. — (Banka „Slavijatf) naznanja, da je nje zastopnik v Idriji e«daj gospod Josip Šepeta vec. — (Iz Gorice) »e nam piše: V pouedsljek sta prišla sem državna poslanca dr. Lueger in Schneider. Tisti dan zvečer je bil piijutelptki sestanek v proatorih hotela pri ogerski krom. Došlo je mnogo Slovencev, pa tudi precejšnje štavilo Italijanov, k ran* i govor dra. Luegerja je vse navzoč-nike navduiil, tako da so odličnima goetona prirejali burne ovacije. Iz Gorice sta se dr. Lueger in Schneider peljala a grofom Alfredom Coroninijem ▼ Građež in v Oglej. Na kolodvor je prišlo impozantno število Slovencev, ki so se z živahnimi Zivio- klici poslovili od odličnih dunajskih mož. — (Zopet uov kandidat za škofovsko stolico tržaško.) .Edinost" piše: Kandidutje za ško lovski sedež v Trstu rastejo, kakor gobe po dežju. Skoro vsaki dan navajajo koje nevo ime - tržaški Z dje in njih bratje v Izraelu na Dunaju. Za pirahe prinesla je dunajska židovska BNeuo Freie Preese" dopis iz Trsta, v kujem dopisaik na najlažniviši način trd», kako silno agitujejo Sloveuci, da zasede škofov sedež v Trstu zopet Slovenec, ko se je umaknil *az ta sedež Slovenec, ki je bil svojim rojakom povsem na uslugo (!!). A tudi Italijani, pravi dopisnik, *»e drit svojih rok križem v očigled te agitacije. Ker se je odrekel kandidaturi biskup Flapp, ki h« bil tržaškim Lihoni biskup po božji volji, postavili so Italijani novega kandidata v osebi dr. lomasina, profesorja veronauka na državnem gimnaziju v Trstu ia častnega kanonika. O dr. To-Uasinu pravi dotični dopisnik, da je jako učen ttož, da je energičen in da uživa nemalo simpatije tudi mej Slovenci, posebno mej istrskimi Slovenci, kajti dr. Tomasm, da se nikdar ni postavil na čelo nobene stranke. Dopis znključuje z vsklikom, da se Lihi trdno nadejajo imenovanja dr. Tomasina škofom tržaškim. — Ta dopis v »N. Fr Pr." nosi očitno na čelu znak tendencije. V kolikor smo obveščeni mi, ti dopisi niti ne izhajajo iz italijanskih krogov, amp-ik iz krog<«v, kojih se ne izogiblje — gospod dr, Tomasin. Kdor je hotel razumeti, ta je razumel. Dopis ni objektiven že zato, ker izhaja od tntereHovane strani. Sicer pa nočemo trditi, da ne bi g. Tomasin po svoji moči podpiral Italijanov, zato pa tudi verujemo v namišl eno nepristranost tega kandidata za škofovski sedež v Trstu, kakor tudi ne verujemo v objektivnost onih, ki po odpovedi prevzvišenega biskupa Flappa „lancirajo" to kandidaturo S kratka, vsi napori imajo le ta namen, da dobimo v Trstu škofa, ki bi bil v narodnem pogledu proti ven tre;n četrtinam svoje dijeceze. — (Nenavaden samomor.) V Tretu službujoči jednoletm prostovoljec Zelinka »i je iz strahu, da ga i - iii ne občutna kužen žarnih nekega pregreška, končal živlienje na nenavaden način. '/.•;.! ai je n< gi, si privezal okolu vrata precej velik h .men in skočil v neki vodnjak, kjer je utonil. — Razpisane službe) Več mest davkarjev v IX , davčnih olicijilov v X. in davčnih adjuoktov v XI. čin. razredu za Kranjsko za pomožno službovanje v direktni davčni službi I. instance, oven-tuvelno pri davčnih uridih na Kranjskem. Prošnje v štirih tednih iinančnemu ravnateljstvu v Ljubljani — Mesto piHarja pri okrajnem sodišču v Kostanjevici s plačo dO gld. na mesec Nastop.ti je službo z dnem 1. maja * (Uradna modrost i Visoko trgovinsko mi-nisterstvu je obelodanilo, seveda samo v nemškem jeziku, knjižico Bey-^einatiscbes Verzeicbniss d^ r Ge-Werbe*. Ker je to baje velevažen spis, pregledali smn ga z vsem resiiektom, kateri jo vsak državljan dolžan urSi.nim proizvodom. Ljudje, ki bi radi okoli vsakega obrta napravili zadružni ztd, se gotovo raz veneleS izvooši, da se v naši državni polovici i^višuse G498 od vlad-» priznanih obrtov. Tu so torej obrti spravljeni v piste-m in kadar bode vsak teh obrtov organizovhn po zadrugah, nastopi d bi splošne za-dovoljnosti. L«hka pa ta organizacija ne bo Og'ejmo Si na pr. skop no obrtov. zbran., pod zaglavjeun „čevlJHrstvo". Trgovinsko ministarstvo navajata 27 različnih obrtov. mej njimi v širših kiogih po njih špecijalnem pomenu ne re zadosti uvažavane obrtnike kakor „Sc-buh-bsa 7orz«-ugerj „SchohbeiUnd-theilherriohterje* , „ Schuhobertheilerzejgerje " in „Scbuhoherth^il^tenperje,*. Solimo, da utegne natančna določitev kompetenoe Scbuhobertheilerćengerja in Schuhobertheilstftpperja delati oblastvom nekoliko preglavice. Kol posebna ohrtmka sta v tej zViki cavvdena tudi .8 J'aftemačne* * in aBobnbsol iif-er-teuger". Ker sta ob.* uvrščena v čevljarsko skuuino. domnevamo, da hm hsv-ta z izdelovanjem kop t. ne moremo pa nganiti, kakov razloček je mej „Scb&fts meoherjem" iii „Sobuhs>cbsVfteerzeagerjema. Ta socijalni problem je za nas prava uganka. V Is večjo zadrego pa nnB je spravilo Bati d:ft renoiraoje Sev-Ijsrakegt obrta Modrijani trgovinskega ministarstva razločujejo tri vrsre revi Tj"V i'i jih imenuje „Seh.ih-macher", atiohnster* in M8cbubwaarenerseugerB. Slutimo, da mora biti n'ej Schubinacherj-m i:. Srhu sterjem poseben razloč-k, pojasniti 8> pa stvar ne moremo, ker pozna rečeni zapisek tudi RFilsschnu< raechfrje" in BFdzschuliwaarenerzeugerje", ne pa tudi „ F s 1 r.nol u ♦ t e r je v ". Knkor se vidi iz teh vzgledov, je trgovinsko mlnistetstVO izdalo res znamenit spis m si ž njim postavilo spomenik, kateri mora ves izobraženi «v«f — občudovati! * (Mater ustrelil.) Na velikonočno nedeljo je bila rodbina uradsega slngS Novaka na Dunatu zbrana pri obedu in imela v svoji sredi redkega gosta, 20l?tnega domsč ga sina. Po obedu je ta v šali vzel revolver očetov in rekel materi svoji: Mati, zdaj vas bom ustrelil. V tem hipu se je sprožil revolver in krogla je postsrno ženo zadela v oko. Sin, ki ni vedel, da je bil revolver nabit, je strahu omedlel. Ko se je zavedel, se je hotel ustreliti, in le iz težka mu je oče izvil revolver iz rok. Na smrt ranjeno leno so prenesli v bolnico, vender jo k*j malo upanja, da okreva. * (Zgorela starka.) N* Dunaju bivajoča 7.r)l«tea udova grofinja K nalija Alberti de Poga, je živele samotno ia ni z nikomer občevala. V Boboto ponoči se jo čulo iz nje etauovanja kričanje iu kb canje n* pomoč. Soprebivalci dotične hiše so hiteli v stanovanje grofinja in našli sobo v ognji. Starki je obleka gorela. O^enj se je hitro pogasil, starka pa je bila tako opečena, da je v nedeljo zjutraj umrla. * (Velikanski požar) je v Manilli na Fdipiuah upepelil 4000 hiš. BUSU 30.000 ljudij nima zavetišča. Pravi čudež je, da ni nihče ponesrečil. * (Tolstoj in nioskovBki redar.) Slavni ruski romanopisec grof Lev Tolstoj, izprehajaje se te dni po moskovskih ulicah, je zapazil, da tira „gorodovoj" ali redar nekega pijanca na .učastok" ali policijsko postajo, in da ravna ž njim nekoliko manj uljudno, n go bi moral po naukih svetega piema. Veliki humanist Tolstoj stopi k redarja in ga vpraša važno: RZnai»li brati?" — .Znani", je odgovoril redar. BSili bral sveto pismo P" je dalje vprašal Tolstoj. — *Semtt, je kratko odgovoril re- dar. — »Torej ves", je nadaljeval Tolstoj, .da je tam pisano: kar nečeš, da store dra^i tebi, tega ne stori drugim! Ali si ma razumel*. Redar je začuden premotril neznanega mu gospoda, potem pa obrnil kopje in vprašal: ^Ali znaš ti brati?" — „Znam" je rekel Tolstoj. — ,Ali si bral instrukcijo ze moskovske redarje?" — „Nisem" je priznal presenečeni Tolstoj. — »Torej jo preČitaj in potem bodeva dalje govorila", rekel je policaj in odšel s pijancem. Književnost. — .Slovanski Svet" ima v št. 10 naslednjo vsebino: Politika o volilni reformi; Iz državnega zbora; Iz Hrvatske; Tužno li je . . .; Pameti srce; Prokop: Boginja ljubezni; Jezerkiuja; Ispovijest; Slovenska Matica; Petelin, kokoš, jajce in piruh v bajeslnvju iu v umetnosti slovanski; G'asbena Matica na Dunaju; Naši knjižni grehi; Češke drobtinice; Razgled po slovanskem svetu; Književnost. — Slovanska knjižnica Snopiča 47. in 48. obsegata prvi dsl KrilsnoVlh poezij. Krdan jo jeden najodličnejših slovenskih pennikov in nenmevno je, kako da njegove pesmi n so prodrle v n-irod. kako da se niso razprodale. Menda je tega jedino kriva naša knjiKOtiška mi serija m velikanska indolentnost slovenskega občinstva. Koliko je omikanih Slovencev, ki hočejo v javnem življenju igrati važno ulogo, pa vse svoje življenje no žrtvujejo petaka za literarne namene. Krilanove pesmi je pokojnikov svak vitez Klodič izdal 1 1887.; vsled posebne pogodbe je izdajatelj „Siovanske knjižnice" prevzel vso zalogo in izdnl te pesmi v ovni i zbirki, katere prihodnji snopič izide 15. maja. Naj bi občinstvo vsaj sedaj eeglo po Krdanovih pesmih, naj bi ti lepi pesniški proizvodi našli pot v vsako slovensko bilo. Cena 30 kr. je taka bagatela, da jo vzmore vsakdo. Dunaj 8. aprila. Nocoj se odpeljejo avhtriiski ministri v Budimpešto, kjer se bodo nadaljevala posvetovanja glede pogodbe z Ogersko. Duri&i 8. aprilu. Za ta teden določena posvetovanja avstrijskih in ogerskih ministrov v Budimpešti glede skupnega državnega Imd-geta Bo se vsled bolezni Vojnega ministra Krieg-hammerja odložila. Dunaj 8. aprila. V poučenih političnih krogih se zatrjuje, da so težave glede pogodbe z (>gersko tolike, da pogodba najbrž ne pride že to jeien v parlament, m-go d* se bjdo pnj vršile nove državnozborske volitve. Duii^.j 8. aprila. Poročila raznih listov, naj se bolgarska cerkev zopet priklopi pravoslavni cerkvi in naj se odpravi vse, kar se je ua Bolgarskem ustanovilo po shismi i/, leta 1872 se uradno in kategorično dementujejo. Budim peš t X B. aprila. Poslanski zbornici se je ni/.nanilo. da je posl. Babo, kateri je bil zasaecn, ko je pri igri varal, odložil mandat. Pariz 8. aprila. Listi javljajo, da je glede konti'kta s senatom nastal v ministerstvu razpor. .Kdna stranka obsoja \l.iduo postopanje knt revoluc^ounrno, vsled tVsar se sodt, da odstopijo vsaj nekateri ministri. Narodna-gospoddrsKu -v. 1. 1M za.druzi.aov. M-;, zadružniki je 129 dolžnikov Mej lotom se je ogla-lilo za posojila 105 prošnikov za 38 017 k.; zadruga je dala le 56 posoutuikom posojila v zoeskn IU 540 k. Stanje danih posojil za obe upravni dobi (1894 in 181).")) znaša 49.420 k. Mej letom se j* vrnilo 2970 k. Vsa posojila so dana samo na za-dolžnice, in sicer soje proti poroštvu dalo 25 860 k. in proti vknjiženju na zemljišča pa "2[i 56*0 k. Število izdanih hranilnih knjižic je do konca 1. 1895. uarsalo na SO Sranje vseh hranilnih vlog koncem I. 1895. je bilo 45 075 k. 72 v. Na račun deležev s« je od Gl zadružnikov bo leto vplačalo 137(i k. Vsi vplačani deleži znašajo ;J4*2 k. Rnzervui zaklad znaša s 1. januvaijem 1806. 1. 321 k. 18 v. in pa oetali Cisti prebitek 1. 18'J5. 281 k. 72 v.t torej skupa i : 809 k. nO v. — Nakup pšenične moke za peko. C. in kr. vojaški omr kupi 2050 meterskih oontov pšenične moke za peko, katero je meseca maja 1896 (■ i i. 1111 v nastopnih vojaških preskrbovalnih skladiščih in sicer v Gradcu 868 centov, v Mariboru 70 centov, v Celovcu 145 centov, v Ljubljani 113 centov, v Trstu 85G centov. Vzorci se za morejo od dne 10. aprda t. I. vpogl.-dati pri vojni iutendanciji a'i pa pri imenovamii vojaških pre-skrbovaluih skladiščih. Pismene ponudbe je vložiti do dne 21. aprila 1896 pri mt.-ndanciji 3 voja v tiradci. Aviso glede tega nakupa, ki obseza splošne pogoje in ponudbeni obrazec se lahko vpogleda tudi v i i m i; i. i trgovska in obrtniške zbornica v Ljubljani. Za prebivalo« mest, aradnlks Itd. Proti tci-letf.m prebavljenja in nem nasledkom mnogega sedenja in ■apornepa duševnega dela je uprav neobhodno potrebno do-na/.e sdravilo pristni „Moll-er SeidlitZ-praAek", ker npliva na prebavljenje trajno in nravnovalno ter ima olajševalen in topilen ućinek. Žkatljica velja 1 gld. Po po&tnem po-vtetji razpošilja to r.dravilo vsak dan lekur A. MOLIj, c in kr. dvorni stalagatelj, na DUNAJI, Tuclilanbon 9. V lekarnah na deieli je ianeno zahtevati MOLI« ur preparat, za-inamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (17n6—5) naravna, arseno- in Želeso-bogata m neralna voda (analiza prof. Lud. pl. Barth-a na Dunaju) ima posebno jako zdravilno moc pri slabosti, sne>miji, nervoznosti, krvnih in kožnih boleznih, men-strnacijhkih anomalijah, malariji itd. Dobiva se v lekarnah, zalogah mineralnih vod, drogerijah itd. 0k7 6) Umrli so v l^juiHjaiti. t. aprila: JoSefa Jeretina, sirota, 12 let, Hiadeekega ui fit. 36. jetika. — Avgust Podbregar, ielesuisltega sprevodnika mu, H mesocoT, Kožne nlice št. 8, boejast. — Besa Erboinik, gostija, 57 let, Kladezne nlice »t. 13, jetika. Meteorologično poročilo. Levico April j Čas opa-sovanja Stanje barometra ▼ mm. Timpi-nturt ? 'C Vetrovi Nebo Uokrina v mm. v Ji arah 7. 9. sveear 737-3 40 •1. tvsh. skoro jas. 8. 7. sjutraj 786*8 43 si. svsh. del. jaBno ••2 ■ S. popol. 786 'J 108 sr. vzhod oblačno Ilir Iiiib Srednja rcerajsnja tsrnptiratura 4 4*, za '.v7* pod nor- kr. dne 8 aprila 1890 Skupni državni dolg v notah..... 101 Skupni državni dolg v srebru .... 101 Avstrijska zlata reuLa....... 122 avstrijska kronska renta 4*/, • . . . . 1<>1 Ogerska ni.va renta 4'/(....... 121 Ogertika kronska rmt» 4'/...... 99 gld Avstro-ogerske banfiua dolniee .... 988 Kreni* ne delni«*.......... B6tJ London vista........... 120 Ne m A ki drž. bsakovoi z» 100 mark . . 58 80 mark............ 11 20 frankov........... 9 UaJijannki bankovci........ 43 C kr. se k i m........... s 10 10 10 30 yi> 15 30 88»/, 76 54 65 65 Izprehodne palice jako ine, elegantno narejen« in pri tem pa fie osasjs kakor drugod priporoča v ▼•UM Izb tri m. STAMPFEL v Izubijani, na Kongresnem trga (Tonhalle). Na prodaj je hiša z Trtom na Glmcah, pri Tržaški cesti št. 14. Proda jo iz proste roke Fortunat Cepuder; več se izve tam ali pa pri upravništvu „Slov. Nar.". V neki tukajšnji veletrgovini se vaprejme v špecerijski stroki izurjen pomočnik ki ima lepo pisavo. — Nemški in slovenski pisane ponudbe vzprejema pod cifro ,,1£MM»" iz prijaznosti upravnifitvo „Slovenskoga Naroda*. (2183—2) v največji izberi in po najnižjih cenah trakove k vencem z ali brez napisov v vseh barvah (2054-5) IV. priporoča Karol Recknagel. C tr. jlani ravnateljitvc mtr. drž, zelenit izvod iz voznega reda voijav-^.of/a od 1. oDavtoTora, ~ -Mrtoiua o*i«njoid prla.*)alnl in ođtialala! oaai oaauusocii ao Odkod U Izubijana (Jui. kol.) j» tt>. me* a Htt. p* imM stebal vlak v Tvbt*, »omahni, itoi>u q, Idmm. rtUiMUlMll, Ljubno, ua* Halalhal v inum, laolil G^r,. .i»ut hokM^aa, »t«r». Una, Hadajaviu«, Ftaaaj, Marijin« ».,e, Karlov« Taro, Vtmmti nrm, Pmjjo, r.-tpako, D«d»j ris Am.^t%a •» ffl. »aH TO mmm. sMroJ mtlui vlak v KooorJ«, Noto mM|0. * t» t. mri IV mUm. »JMsVoV «*«bul t lak v Trb'a, P«ai»»«tl, D«ijav, ,v lOroO, rnilMl^lU, DDbBO, Dnu »J, u«a :<«l«th«l t KoLuo«,rod, Dna. U* 19. mri 94 min. S«jm>«■><■ valani vlak v Kot« maalo, KnArmtm*m» o««bni vlak ■ Dnnaia, L«jnbaa, Balalkala/ Saljaka, Oaloraa, rmnaaaaftato, Ponaabla, Trblta. Ob 9. mri MM mUm. W9fdm rnaaanl rlnk i« KooovJ«, K«t««n HmIi, y* s. SbH 4\ «aAn. n»>esr OMbnl Tink ■ Dunaja »rak« Anaotartma h>, l^aW«»((». Boljaka, OkUro«, Poalabl«, TrblAa. Odhod ti Ljnbljaaa (dr*, kol* t. mr* 9» mmm. a^aaVtai v Kamnih. g 9' 0) OrJ «j ff#JPTWn*4anr«*oVK m w (t ■ n trO *WlafhjJ|' v PrUaod v IaJablJhvBO (drl. kol.). fjb 0 aar« 0« aaalr*. ajaaora/ ta Kamnika , II. . M . (1706-80) ♦♦♦♦♦»♦»♦♦•♦♦»»♦»»♦♦•••♦»TTTTTTTt« < * Na najnovejši in najboljši način J umotuu (1504—41) * ustavlja brei vsakih bolečin ter opravlja plombo- * van.|«b in vse aobue oprrHrlje« — odstranjuj« « sobne bolečia« s usmrtenjem Sivca * zobozdravnik A. Paichel | poleg čevljarskega mostu, v Kiilil. rjevi hisi, I. nadstr. J ►«>» O ♦♦♦»♦♦>♦♦♦»•♦* Anatherinova ustna voda »•»•• «Ta Gr« Po|n».n, c in kr. dvornega sobozdravnika, je ta tO let najlskn-Aeneji« ln prlsnano najbolji« sredstvo sa obranjenje aob In nat. Steklenica po 00 novć., 1 jrld. in 1 j»ld. 40 nove , kakor tudi sobni prufiek po (13 novC" Anatherinova zobna pasta v paticah po 7i) nov*, in v za%ojih po 35 novć., zobna plomba po 1 gld., seliano milo po 30 novć. Dobiva se v vs«h lekarnah, drogerijah in finih prodajalniaah. kakor tudi v glavni zalogi: Dunaj. VIII., Langsgane 45. .r.»5-l) Matija Gerber (Josip C Gerber) trgovina 8 šolskimi knjigami, pisalnim orodjem in papirjem, največja zaloga slovenskih in nemških moiitvenikov, galanterijska knjigoveznica v Ljubljani si usnja prijaviti, da so njegova prodajalnica od dane* naprej do one dob«, ko bod« dogotovljena njegova nova hiša na Kongresnem trgu št. 4, nahaja ■laNprotl Mtftrl IiInI (8194V1) ter se najtopleje priporoča alavnema p. n. občinstvu. Meščanska pivovarna v Budejevicah &a Češkem iiNtaiio^lJnia letn 1105 dvorna dobaviteljica Nj. Vel. kralja vvurtemberškega priporoča svoja od odličnih medicinskih avtoritet kot izborna priznana piva G-lavna zaloga: Gradec, Eggenbergerstrasse 84, Rudolf Specht Podrožna zaloga za Kranjsko: (jut—8) IvUdovik l^«^ti«i restavrater „Pri Lipi", v Židovskih ulicah št. 5. Oddaja se v sodih in steklenicah (nepasterizovano). traverze, železniške šine, vsakovrstno železo za vezi) strešni papir, štorje za obijanje stropov, sam o ko I niče, H cinkasto in pocinkano ploščevino, vsakovrstna kovanja za okna in vrata, sploh vse, kar se pri stutlitmlt potrebnje priporoča po zelo znižanih conah Andr. Druškovič trgovec z železnino (2173-2) v I^jUil>ljiLiii, im, GrlATnen trgu Mt. lOi H5.807 gld. 32 kr . — n 14078 „ — , 19.100 , — , 2.400 , — , 8 270 „ 10 « Razglas. Zaradi oddaje zgradbe gravitacijskega vodovoda za Semič ln Črnomelj r.izpiHiije se Mploiilfea pomnili C" 11» obris fliavn s pristav kom, da se bo oziralo le na take ponudbe, ki ae raztezajo na vse vrate del. Cela zgradba pa obsega sledeče vrste: 1.) Dobava cevi v proračunjenem znenku 2 ) dobava armature vi » 3) stavbinaka dela B p n 4. ) kopanje jarkov za cevi si " 5. ) prevoSnja cevi in armature „ „ „ 6. ) montiranje cevi w „ ■ vkup . . . 5051 gld. — 42 kr. Na to zgradbo nanašajoči se podatki (stroškovni proračun, stavbinski pogoji in črtež za orijent(ivanji') poSljHJo se na zahtevo ponudnikom brezplačno. Ponudniki naj vlože avoje kolekovane in zapečatene ponudbe z napisom : „Ponudba za prevzetje zgradbe gravitacijskega vodovoda za Semič in Črnomelj11 do 1. maja 1896. leta pri vložnera zapisniku kranjskega deželnega odbora. Ponudbam pa se mora priložiti 5°/0 jamčevine zgoraj navedene svote bodisi v gotovini, bodisi v obrestnih vrednostnih papirjih po kursni ceni ali pa jim je pridjati pobotnico, da se je ta jarnščina vplačala pri deželni blagajnici kranjski. Vsak ponudnik se mora v potiudbi izjaviti, da so mu znani stavbinski pogoji ter da se jim v polnem obsegu podvrže. Plačilo, katero se zahteva, bodi izraženo v odstotkih popusta od jeduotnih cen ali doplačila na te cene. Navesti se smejo tudi posebne jednotne cene, tod-* brez spremembe stavbin-skega popisa. V tem slučaju se mora zračuniti tudi vsa Bvota zaslužka. Deželni odbor si pridržuje pravico izmej ponudnikov izbrati si podjetnika po svojem prevdarku, ne glede na to, koliko odstotkov kdo odjenja ali pa tudi razpisati novo obravnavo. Od deželnega odbora krajnskega v Ljubljani, dne 2. aprila 1896. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No Hi. Ustnina in Mik „NArodns Tiskarne-.