Štev. 155. O Ljubljani, g četrtek, dne 5. julija 1906. Leto xxxiv. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26- — za pol leta „ „ 13' — za ?ctrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20- — za pol leta „ „ 10' — za Jetrt leta 5- za en mesec „ ,, 170 Za poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za vej ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemji nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo ie Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Jez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ste v. 74. Političen list za slovenski narod tlpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ___ Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. (J p r a v n I S k e g a telefona Stev. 188. tlepobollšljiul znveznibi. Iz Zagreba, 4. julija. Ko so sklenili Hrvati reško resolucijo i na njenem temelju zvezo z mažaronsko koalicijo, se je pisalo mnogo o hrvaških in mažarskih časopisih, da nastane kmalu tudi med mažar-skim občinstvom bolje razpoloženje nasproti hrvaškemu narodu. In zares je časopisje ma-žarske koalicije v marsičem spremenilo svoje mnenje in zavrglo stare predsodke o ravno-pravnosti hrvaškega naroda nasproti ogrskemu. Le tedanji vladini listi so ostali pri svojih starih nazorih ter pisali prezirno o hrvaškem pokretu. Položaj se je pa precej hitro spremenil. Stara Feyervaryjeva vlada se je morala slednjič umakniti koaliciji, od katere se ic sestavila vlada. Da so Hrvati s svojim novim političnim nastopom pomogli ogrskej koaliciji do vlade, je nepobitna resnica. Zato so se pa tudi Hrvati nadjali, da jim bosta koaliciji in vlada vrnila pomoč, da se rešijo mažaronske vlade. To se je deloma tudi zares zgodilo, ko so zajedniški ogrski ministri dovolili zajedniškim činovnikom na Hrvaškem slobodo glasovanja. Dasi to ni odločilo zmage na Hrvaškem,, marveč novi pokret med samimi Hrvati, vendar pa je ta nastop zajedniških ministrov pomogel streti ošabnost in nasilje khuenovščine na Hrvaškem. Ko se je polegla oduševljenost in radost zmag na obeh straneh ter vnovič nastopila resnoba pri delu za narodno stvar, se je kmalu opazilo, da ogrska koaličina vlada vendar le ni pozabila starih slabih navad proti Hrvatom. Ko so hrvaški poslanci na zajedniškeiti saboru zahtevali, da se izvrši pred vsem točka nagodbe glede uporabe hrvaškega jezika pri vseh zajedniških uradih na Hrvaškem, posebno pa pri železnici, je odgovoril minister predsednik na to zahtevo tako nejasno, da Hrvati niso mogli biti s takim odgovorom zadovoljni, marveč so bili prisiljeni o tem govoriti s Ko-šutom kot ministrom prometa, ki jim jc seveda obljubil, da se zgodi vse po zakonu, samo da sc jih reši. In zares se do zdaj v tem pogledu ni še nič spremenilo, uiti se kani kaj storiti na korist Hrvatom. Le obljube so na dnevnem redu, ker Hrvate koalicija potrebuje, dokler so popolnoma ne prilasti nadvlade, kar jc pa že prav blizu, če sodimo po dogodku pri inštalaciji novega guvernerja na Reki. Tukaj so pokazali Mažari vnovič čisto jasno in odprto, da malo marajo za Hrvate, a novi guverner grof Nako, ki je član ogrske vlade, jc Hrvate celo razžalil. V svojem nagovoru o mažarski iu laški kulturi se Hrvatov ni niti spomnil iu vendar so oni na Reki najstarejši prebivalci in naj-številneji; a z ladje, na kateri sc je vozil po »ogrsko-hrvaškem Primorju«, jc dal celo hrvaško zastavo odstraniti. Značilno je tudi to, da je novemu guvernerju reškemu in »ogrsko-hrvaškega Primorja« čestital k inštalaciji sam Košut, katerega so smatrali hrvaški resolucio-naši za najbolj zvestega privrženca ogrsko-hrvaške zveze. In ta mož se usoja rabiti čisto protizakonit naslov »guverner ogrsko-hrva-škega Primorja« in odobrava ravnanje grofa Nakoa. Ni čudno, da se je radi tega nečuvc-nega izzivanja od strani ogrske vlade vzdignilo vse hrvaško Primorje ter zahtevalo od svojega poslanca Barčiča, da na merodajnetn mestu posreduje proti tako očitnemu prezira-nju hrvaškega naroda ter zahteva zato zadoščenja. Bo-li Košut pripravljen kaj takega storiti? Ne verujemo temu niti kateremu drugemu Mažaru; oni so v svojem mažarstvu zaslepljeni, pa nočejo biti pravični Hrvatom niti drugim Slovanom. A da bode mera razžalitev polna, se jc našel tudi v ogrsko-hrvaškej delegaciji zastopnik zajedniškega vojnega ministra pobočnik Urban, ki ie s pravo mažarsko bahatostjo odgo- varjal hrvaškemu delegatu dr. Nikoliču, ko je le ta zahteval, da se vojaška oblast po danih in potrjenih postavah mora ozirati pri hrvaških polkih na hrvaški jezik.Ta pobočnik je eno stavno zanikal postavo o porabi hrvaškega jezika, češ, da zajedniško vojno ministerstvo pozna samo nemški in mažarski jezik kot državni jezik. In mažarski delegati so sprejeli ta odgovor v prisotnosti hrvaških delegatov z burnim odobravanjem. Tako ravnajo člani koalicije proti Hrvatom, katerim so obljubili, da dobe vse iste povlasti glede jezika v hrvaških polkih, kakor Mažari v mažarskih. To je ma-žarska zvestoba, na katero nismo nikdar nič dali. Iz vsega vidimo, da mažarski koaliciji ne bi bilo žal, ko bi se na Hrvaškem vpeljal zopet stari zistem. Zato morajo hrvaški rodoljubi vseh opozicionalnih strank biti vrlo oprezni, da ne ostanejo slednjič prevarani. Državni zbor. 1) u u a j, 4. julija. Volilna reforma. Sinoči je odsek nadaljeval razpravo o volilni reformi. Velike težave je delala razdelitev okrajev v Galiciji. Kar so Nemci v slovenskih trgih in mestih, to so še v višji meri Poljaki med rusinskim narodom v vzhodni (ialiciji. Po zadnjem ljudskem štetju je v Galiciji 3,982.033 Poljakov (med temi 621.036 Židov), 3,080.443 Rusinov in 212.427 Nemcev (med temi 138.400 Židov). Galicija ima sedaj 78 poslancev. Po številu prebivalstva bi morali Rusini imeti najmanj 22 poslancev, a jih imajo le osem, torej enega na 385.000 duš. Rusini so bili izprva veseli, ko iim je baron Grfutscli obljubil 27 poslancev. Toda princ Hohenlohc je predruga-čil načrt, pomnožil število gališkili poslancev na 102 na ta način, da bi mogli Rusini dobiti k večjemu 18 poslancev. Vsled tega so Rusini zadnji čas protivniki vladnemu načrtu. In to je tudi glavni vzrok, da rusinski poslanec vitez Wassilko prerad glasuje z Nemci iz samega protivja do Poljakov. Glasoval je za nemški mandat v Biali in naglašal, da bode glasoval tudi za nemški mandat na Kranjskem. Slovenski poslanci so mu prigovarjali, naj še zaradi Poljakov ne maščuje nad Slovenci. A on: Kar je pravično v Galiciji za Ru-sine, to je opravičeno za Nemce na Kranjskem. Da, ko bi bili Nemci v isti meri pravični nasproti Slovanom v raznih deželah. Odsek za volilno reformo je minoli teden odložil glasovanje glede Galicije, da sc omogoči kompromis med Poljaki in Rusini. Odsek je določil dr. Globinskega, Wassilka, dr. Krahiara in dr. Šusteršiča, da napravijo kompromis. Kakor mi ravno sedaj ob 3. uri poroča rusinski poslanec, kompromis ni še gotov. Ob 5. uri pa se snide odsek, kjer bode glasovanje o Galiciji. Morda sc še posreči dogovor, s katerim pa rusinski poslanci sploh gotovo ne bodo zadovoljni. Ti zahtevajo, naj se mesta s poljsko večino izločijo iz nisin-skih okrajev, Poljaki pa se upirajo tej zahtevi. Včeraj je odsek odobril vladni načrt glede Bukovine in Predarlskega. Danes bode glasovanje o (ialiciji, na vrsto prideta Kranjska in Koroška. Kakor se čuje, pridružijo se Nemcem Italijani, ki imajo absolutno večino v odseku, ker je Ruiiiiui dr. Onciul glede Slovanov nezanesljiv. Zato ni izključeno, da večina odseka kranjskim Nemcem določi mandat. S tem mandat ni še zagotovljen, ker zastopniki v odseku ne odgovarjajo razmeram v zbornici. Vlada pa je včeraj izrazila svojo željo, da odsek dovrši svoje delo in zbornica tekom meseca reši vsaj načelna vprašanja volilne reforme. V tem slučaju bi vlada že začetkom septembra sklicala državni zbor, da definitivno reši volilno reformo. Tržaške zgradbe. Kakor jc znano, je proračunski odsek določil 12 vprašanj, na katera naj odgovore bivši ministri dr. pl. Korber, baron Call in dr. vitez Bohm-Ba\vcrk. Po zadnjega trenotka je bilo dvomljivo, ali pridejo bivši ministri zagovarjat se v odsek. Na 9. uro zjutraj je bila napovedana seja. Kmalu po 9. uri pridrvi v dvorano dr. Schalk z besedami: »Ze gredo!« Takoj za njim vstopijo dr. Korber s polno torbo aktov, bivši trgovinski minister baron Call in bivši finančni minister dr. Bolim. Za njimi sedanji ministerski predsednik baron Beck, trgovinski minister dr. F o i' t, in dolga vrsta višjih uradnikov. Nikdar ni dr. Kiirber nastopal tako samozavestno iu ponosno, kakor danes. Človek je dobil vtis tega nastopa: Motite se, ako mislite, da me uženete v kozji rog! Odkrili so se tudi razni poslanci, ki so za hrbti stiskali roke bivšim ministrom. Pripomnim pa takoj svoje subjektivno prepričanje, da bi jim ne mogel očitati najmanjše nepoštenosti. Pač pa ima večina odseka vtis, da je Korberjeva vlada slabo gospodarila, prezirala parlament in njegove ustavne pravice ter oddajala dela brez treznega p r e m i s I e k a, brez temeljitih tehničnih načrtov, tje v en dan, kakor je to stara navada v naši radodarni Avstriji. Danes se je dr. pl. Korber zopet pokazal mojstra v dialektiki in frazeologiji. Moralno se je opravičil ter z vsem patosorn označil svoje politične protivnike kot obrekovalce. V istini škoda za Korberjeve zmožnosti, katere je izrabil v političnih mahinacijah s pomočjo znanih privržencev v parlamentu in v ministerstvih. Morda ga ni sedaj dr. Korberju enakega državnika v Avstriji, ki bi mogel z besedo bolje razorožiti nasprotnika. Prečital je odgovor na vseli 12 vprašanj s samozavestjo, kakor general, ki je ravnokar premagal sovražnika. Za njim sta govorila, oziroma čitala odgovore še baron Call in dr. pl. Bolim. Ko so končali svoja predavanja o zgodovini tržaških zgra-deb, pograbili so šila in kopita ter odšli. In bili so zopet poslanci, ki so jim stiskali • roke ter jim čestitali. In moralni uspeh: Blamaža za proračunski odsek, osobito pa za pododsek, ki je mesece in mesece prebiral uradne akte ter si ogledal dela v tržaškem pristanišču. Toda, ljudje božji, ali ui znan izrek znanega francoskega državnika: Povejte mi samo eno besedo o človeku in obsodim ga na smrt? Ali niso že večkrat porotniki oprostili zato-ženca, ki je sam priznal dejstvo? Kakor so bile pretirane govorice o korupciji, tako je še vedno opravičeno domnevanje, da Korberjeva vlada ui postopala korektno, ko je odajala dela v tržaškem pristanišču. Dr. Korber si je z resolucijo, ki jo je državni zbor sklenil leta 1902 spletel vrv, da se je ž njo potegnil iz tržaške mlakuže. L. 1902 je sklenil drž. zbor resolucijo, naj vlada čini preje razširi tržaško pristanišče. Dobro, a s tem državni zbor še ni odobril proračuna niti pogodbe s podjetniki. In ravno druga pogodba s podjetniki je predmet obtožbe. Podjetniki so takorekoč vladi narekovali pogoje, gotovo ne v svojo škodo. In dr. Korber je danes sani priznal, da je zahteval z \ so odločnostjo od trgovinskega in finančnega ministrstva, naj priprave iu oddajo dela po-speše. Kaj naj store dotični strokovni uradniki? Znana so nam imena uradnikov, ki so svarili pred prenagljenostjo, a imeli so zama-šena usta. In danes z vsem naglasom kliče dr. Korber: Uradnikov ne imenujem, ker jaz prevzamem vso odgovornost. Ko so nekateri člani odseka ugovarjali z medklici, posvaril jih je načelnik odseka, naj molče ter govore, ko dobe besedo. Ko pa so ti člani pododseka, ki so natančno proučili vso zgodovino tržaške afere, hoteli govoriti ter odgovarjati, so bili bivši ministri že izven zbornice. Odsek dobi danes zvečer tiskane govore bivših ministrov. Jutri ob H), uri je zopet seja, da odsek določi nadaljna vprašanja na bivšo vlado. Ze danes pa morem, žal, reči: Perturiunt rnortes nascetur ridictilus miis' Koroški mandati. Odsek za volivno reformo je razpravljal včeraj o koroških mandatih. Med Poljaki in Rusini se namreč še ni dosegel kompromis in zato je začel odsek takoj razpravo o porazdelitvi mandatov na Koroškem. Pri seji so bili navzoči ministri Beck, Bienerth in Pradc. Prvi govori poslanec Ploj. Koroški Slovenci nimajo nobenega zastopnika v državnem zboru. Izjavlja zato v njihovem imenu, da se strinjajo s splošno, enako in direktno volilno pravico. Niso pa zadovoljni s porazdelitvijo volilnih okrajev, ki če se odobri, pomenja neizogibno narodno smrt koroških Slovencev. Govornik protestira proti porazdelitvi volilnih okrajev in predlaga, naj ustanove posebne volilne okraje za mesta in trge. Na Koroškem naj bi ustanovili dva mestna in osem kmečkih okrajev; govornik opravičuje izločitev gotovih industrialnih krajev. Koroški Slovenci imajo sicer po številu prebivalcev pravico do treh mandatov, a so omejili svoje zahteve samo na dva slovenska poslanca. Poživlja Nemce, naj ne uzakonijo kričeče krivice, ker, če se to zgodi, se poostri boj med Nemci in Slovenci na Koroškem tako, da Nemci od tega ne bodo imeli nobenega dobička, marveč Ic škodo. Posl. L e ui i s c h pravi, da so nemški poslanci za slovensko zahtevo prepozno zvedeli in da zato niso bila mogoča kompromisna pogajanja. Govori proti predlogu. Na Koroškem so imeli Nemci Hi gotovih mandatov in so prostovoljno odstopili en mandat pod pogojem, da ostanejo neizpremenjeni ostali volilni okraji. Nemški nacionalci itak izgube od devetih ostalih mandatov enega na konservativce in enega na so-sialne demokrate; tako se zmanjša sedanje nemško posestno stanje na Koroškem. Govornik pravi, da vedno pada število koroških Slovencev iu je znašalo pri zadnjem ljudskem štetju Ic še 90.000. Upa, da se število Slovencev še boli zmanjša1, ko se on (Lemisch) postara. Ne zmanjšuje pa števila Slovencev izseljevanje, marveč to, ker je na Koroškem narodno vprašanje še le vprašanje drugega reda. Na Koroškem poznamo le boj med črnimi in belimi, med naprednjaki in nenaprednjaki. Le v enem volilnem okraju, ki pripade Slovencem, bivajo res narodni Slovenci konservativnega mišljenja. Vsi ostali Slovenci pa korakajo roko v roki z Nemci; to dokazujejo volitve, pri katerih so dobili nekateri nemški poslanci veliko slovenskih glasov. Govornik je prepričan, da če dobe Slovenci na Koroškem dva poslanca, bi v teh dveh okrajih zmagali v 20 letih nemški kandidati. Napredni Slovenci glasujejo vedno za nemške napredne poslance. Udeležujejo se nemških shodov s plavicami in pojejo ravno tako kakor Nemci »Wacht ani Rhein«. Nemci so v takih razmerah lahko dovolili Slovencem slovenski mandat, ker jim bo koristil samim. Izjavlja, da imajo Slovenci z ozirom na ključ: prebivalstvo, posest in izobrazba, ne glede na davke, pravico do samo enega mandata. Poslanec K r a m a r ne razume, da se koroški Nemci tako branijo izpremembe volilne reforme, ko priznavajo sami, da nočejo koroški Slovenci druzega, kakor da so Nemci in da glasujejo pri volitvah z Nemci. Dr. L e m i s c h je s svojimi izvajanji najbolje dokazal, da se morajo razdeliti koroški volilni okraji logično in ne umetno. Glasoval bo za Plojev predlog. P I a n t a n se pridruži Plojevim izvajanjam in predlaga za slučaj, če odklonijo Plojev predlog, naj se ustanovi pet volilnih okrajev. Choc pravi, da glasuje za Plojev predlog in če bo odklonjen, za Plantanov. Minister za notranje stvari Bienerth izjavi, da so se držali pri porazdelitvi volilnih okrajev kolikor mogoče dosedanjih koroških razmer in da ni kazalo ustvariti novih nasprot, stev s prestrogo narodno omejitvijo. Na Koroškem, kakor sploh v deželah na jugu, ui ra-zuu glavnih mest, razločka med mesti in trgi ter kmečkimi občinami. Priporoča odseku, naj odkloni Plojev in Plantanov predlog. W a s t i a n sc čudi, da zahtevajo Slovenci od Nemcev, naj jim ojačijo politično moč, ko se pravkar vrši mešetarenje za nemški kranjski mandat. Lemisch je govoril, kot da žive koroški Nemce in Slovenci v najbolj idiličnem miru. S Seifritzovo zmago dokazuje, da Slovenci Nemcem silno zaupajo, dolži duhovnike, da le oni na Koroškem in na Spodnjem Štajerskem vodijo slovensko agitacijo in da le oni »poslabujejo« narodne razmere. Vladni načrt hoče »pomiriti« koroške volilne okraje, a če se odobri kak slovenski predlog, se bo kršil mir in podrlo se bo ravnotežje v deželi. Poživlja nemške poslance, naj se izreko odločno proti slov enskim zahtevani že zato, ker so slovenski politiki po volilni preosnovi itak »dovolj nasičeni«, in Slovani sami baje niso edini s porazdelitvijo volilnih okrajev. Nikdar ne bodo Nemci zato, da dobe Kočevci nemški mandat za slovenski koroški mandat v zameno. Govornik je za neizpretnenjeno vladno predlogo. Dr. Ploj izjavi, da se glede porazdelitve koroških volilnih okrajev ni pogajal z Lcmi-sehem, ker je leta izjavil, da noče niti govoriti o kaki izpremembi in da odklanja vsak izpre-ininjevalni predlog. Zato govornik ni prišel s konkretnimi predlogi. Ploj pobija Wastianova in Lemischcva izvajanja ter prosi, naj zbornica ugodi skromnim slovenskim zahtevani. Ze zdaj dobri narodni odnošaji na Koroškem sc bodo le še izboljšali, če se Slovencem da, kar jim gre, a v nasprotnem slučaju sc lahko zanese v deželo narodni boj, ki ji ne bo koristil. Načelnikov namestnik podeli besedo dr. A d I c r j u. Dr. Malik kriči: Dr. Adler ne bo govoril! Rekel sem, da ne pustim, da govori in držal bom, kar sem obljubil. Malfatti posreduje in prosi miru. Malik glasno kriči: »Ne pustim, da govori dr. Adler. Čital bom njegove lastne govore.« Dr. Adler: To bo gotovo zelo zanimivo, a jaz bom govoril nov govor. Malik: »Ne, ne pustim vas govo- riti. Malik in Stein motita dr. Adlerja pol ure in mu predbacivata, da terorizira na nečuven način sovražnike volilne reforme. Adler pravi, da Vsenemci ne delajo druzega, kakor terorizirajo, ko ne puste niti govoriti. Končno pričneta Malik in Stcin razbijati s črtali po mizi, da tako motita dr. Adlerja, ki pa končno vendar govori. Dr. Adler pravi: Popolnoma razumem, da gospodom ni všeč, da imajo delavce v volilnih okrajih (Neprestani medklici Steina in Malika: Ne smete danes govoriti.) Dr. Adler Malfattiju, ki miri Vsenemce: Pustite gospoda, bosta že postala hripava! Stcin: O ne! (Nemir in razbijanje s črtali. Poslanec Adler: Celovški socialni demokratje vam preskrbe že sami rdeče okuženje. (Hrup.) Izjavi, da bo glasoval proti Plojevemu predlogu. Odsek odkloni nato s 26 proti 19 glasom Plojev predlog. Za Plojev predlog so glasovali; Abrahamovicz, Bobrzynski, Choc, Cipera, Du-leba, Globinski, Hruby, Ivčevič, Kozlo\vski, Kramar, Pastor, Plantan, Ploj, Starzynsky, Stransky, dr. Šusteršič, \Vassilko, Zaz\vorka. Začek; proti pa dr. Adler, Barnreither, Bar-toli, Chiari, Dcmcl, Fink, Gesstnann, Gross, Magenhofer, Herold, Hoffmann - Wellenhof, Kaiser, Kienmann, Lecher, Ehrenfels, Erlcr, Lcmisch, Locker, Malik. Pergelt, Schlegl, Stein, Stcincr, Stiirgkh, Dollinger,Wastian. Eventualni Plojev predlog odklonijo z 23 proti 22 glasovi. Odsek odobri nato razdelitev okrajev in število poslancev na Koroškem po predlogu vladnega zakonskega načrta. Prihodnja seja danes ob 5. popoldne. — Dnevni red: 1. Galicija; 2. Kranjska. D u n a j, 5. julija. Poslanca O n c i u 1 in S t r a n s k y sta odložila svoja mandata v odseku za volilno reormo. Na mesto Onciula bo izvoljen poslanec H o r m u z a k i koga bo češki kljub poslal v odsek, še ni znano. AVSTRIJSKA DELEGACIJA. Včeraj so nadaljevali razpravo o proračunu zunanjega ministerstva. Straucher obžaluje, da Golucho\vski ni omenjal ruskega judovskega vprašanja. Steincr je želel, naj bi nastopal Goluchovski s tako odločnostjo, kakor v avstrijski, tudi v ogrski delegaciji. Protestira, ker se je vmešaval del. Szemere v avstrijske politične zadeve. Vsenemec Stein napada grofa Schonborna, ki označuje vsenem-ško politiko kot veleizdajalsko. Pravi, da je monarhist, a ne pristaš vsake monarhije. Klofač napada Goluchouskega in markija Ba-cquehema, nakar odobre proračun ministrstva za zunanje zadeve, delegacija prične nato razpravljati o mornariškem proračunu. Mornariški poveljnik grof Montecuccoli odgovarja na interpelacijo glede zlatih portopejev za mornarico in o dobavi provianta za mornarico. Ko sta govorila še Bartoli in Dobernik nastopi dr. Šusteršič: Avstrijska delegacija ne izrjl.ijuje nasproti mornarici svoje dolžnosti. Zgodovinski dogodki iz 1. 1866 dokazujejo, da je mornarica neprimerno odvisna od armade in se zato ne more razvijati, dasi ima Avstrija bodočnost le na Jadranskem morju. Avstrija mora gospodovati na Jadranskem morju tako. da brani in izkoristi naše pomorsko obrežje. Izpustili smo iz rok gospodstvo na Jadranskem morju, ki smo se je pridobili v bitki pri Visu, kar se bode enkrat zelo maščevalo. Zakaj ne izrabimo dovolj kvalitativno izbor-nega častniškega zbora in nedosegljive naše mornarice? Le zato ne. ker nimajo merodajni krogi nobenega zmisla za vrednost mornarice. Naša mornarica naj bi bila le za obrambo obrežij, kakor sodijo, kar je pa popolnoma zastarelo načelo. Obrežje se brani najlažje, če poiščejo sovražnikovo brodovje in ga uničijo. Hočemo li. da bode imela naša mornarica v bodoči vojski tako vlogo, kakršno je imela ruska v zadnji vojski? Govornik primerja stanje naše mornarice z italijansko mornarico in zahteva mornariški načrt za zgradbo novih ladij, ki naj ga predlože delegacijam. Avstrija potrebuje pa tudi za svoje brodovje opirališče, ker Puli postane lahko za nas Port Artur. Sini naj postane opirališče za mornarico, a nima železnice. Prometno politična osamljenost Dalmacije nima nobenega sličnega zgleda. Vse je prepričano, kako jc potrebna železnica, a najbrže ostane vse le pri besedah. Govornik svari pred zgradbo proge Knin Ogulin, da ne nastane nevarnost in da Avstrija ne dobi nobene zveze z Dalmacijo. Železniško progo Knin-Ogulin-Novo Mesto morajo zgraditi, ker je zveza čez Zidani most nemogoča. Na Zidanem mostu bi zaostajali vojaški vlaki, ker ni prostora. Najboljše kri-žališče bi bilo Ljubljana. Zdaj .predno se za-pro vrata, se mora zgraditi proga do Novega mesta. Za kako drugo progo naj se ne dovoli krajcar. Mornariški poveljnik grof Montecuccoli se jc zahvalil, ker so naklonjeni delegati mornarici. S primerno močnimi sredstvi ni težko braniti naše obrežje osobito, če imajo ladie z vsemi modernimi sredstvi preskrbljeno opirališče. Dr. Šusteršič je opravičeno na-glašal, da so naše bojne moči v primeri z drugimi velevlasti neugodne, osobito, ker imajo mornarice vseh velevlastij v zadnjih dveh desetletjih na razpolago veliko sredstev. Govornik naglaša, da so stroški za mornarico porazdeljeni na prebivalstvo, manjši, kakor po ostalih državah. Delegacija je odobrila mornariški proračun z naknadnimi in izrednimi krediti. Delegacija odobri več predlogov glede refundiranja in o končnih računih skupnega finančnega ministrstva in najvišjega računskega dvora. Delegacija odkloni Steinerjevo resolucijo, po kateri naj bi od I. 1907 nadalje posebej zaračunali avstrijske in ogrske carinske dohodke. OORSKI DRŽAVNI ZBOR. Včeraj so nadaljevali razpravo o adresi Romun (iolays naglaša, da hočejo narodnosti doseči le svoje naravne pravice in zahteva narodnostni zakon. Košutovec Eber pravi, da neodvisna stranka ne prizna med Szellom in Korberjem sklenjenega dogovora in da dovoli le avtonomni ogrski carinski tarif. Srb Ma-nojlovič graja oni stavek prestolnega govora, ki navaja predloge, katere naj bi rešili. S tem se je kršila suvereniteta naroda. Neodvisna stranka naj zadovolji narode in naj izvede personalno unijo. Naučili minister Apponyi pravi, da zbornica ni vezana na v prestolnem govoru navedene predloge. Prihodnjo soboto utemeljuje rumunski poslanec Vlad interpelacijo, v kateri vprašuje vlado, da je v sporazumu s koalicijo Fejervary odškodoval one državne in municipalne uradnike, ki so bili imenovani med njegovo vlado. AVSTRIJA IN SRBIJA. Srbska vlada upa, da Avstrija odjenja glede zahtev o dobavi topov in da se Ogrska upre, če nameravajo zapreti mejo. Srbska javnost se pa pripravlja na carinsko vojsko med Avstrijo in Srbijo. V Belgradu se najbrže ponove demonstracije proti Avstro-Ogrski, podobne onim meseca januarja. LETOŠNJI SESTANKI VLADARJEV. V Kodanju sodijo, da se suideta nemški cesar Viljem in car, če prestrašeni car sploh zapusti Rusijo. Mogoče pa je, da se zapre car popolnoma v Carsko Selo, ker vedno manj zaupa armadi. Sestanka med cesarjem Viljemom in angleškim kraljem ne bo, dasi obišče angleški kralj Edvard od 9. avgusta do septembra Marijine Toplice. Pač pa obišče angleški kralj v Išlu avstrijskega cesarja. KNEZ AUERSPERG O POLOŽAJU NEMCEV. Podpredsednik gosposke zbornice, knez Auersperg, je obiskal z več člani gosposke zbornice ustavovernega veleposestva liberško razstavo. Knez je čutil potrebo, da govori ob tej priliki. In govoril je, da stoje Nemci pred preobratom. Dozdaj so zatajevali svoje narodno čustvo in so vodili in vzgojevali druge narode. A ti so postali kulturni narodi in po-udarjajo glasno svoje narodne zahteve. Zato hočemo odslej Nemci bolj naglašati nemštvo, da ne izgubi monarhija nemškega značaja. Potrebno je narodno nemško izpovedanje. Kakor se vidi, namerava dozdaj liberalno nemško veleposestvo preleviti svojo kožo, ali vsaj pri-dejati svoji dozdaj črno-rumeni barvi še rdečo zlato bojo. Liberalna nemška aristokracija leze pod Schonererjev in drugih Vsenemccv klobuk. Bratci v boju proti volilni reformi se približujejo in se bodo tudi našli. Bratsko se bodo torej objemali salonski liberalni nemško-narodni ustavoverni veleposestniki s surovimi po konjaku in sladkorju duhtečimi, proč od Rima stremečimi in v Berolin škilečimi Vsenemci, Schonererjem, Wolfomt. Malikom in Steinom. Dober tek, knez Auersperg in baron Sch\vegel! Ta stranka, ki se je vedno hvalila, da državo vzdržuje, bo torej šla med one, ki jo razdirajo. KVOTNI DEPUTACIJI. Avstrijska kvotna deputacija ima v četrtek sejo, v kateri se predloži ogrski nuncij. V tej seji tudi sklenejo, da prično usttnena pogajanja o nasprotstvih med avstrijsko in ogrsko kvotno deputacijo. Ogrski ministrski predsednik \Vekerle pride v četrtek na Dunaj, kjer ostane dokler bosta zborovali kvotni depti-taciji. ANGLEŠKA ZNIŽA SVOJO VOJSKO. Kakor poroča londonski list »Eveuing Standard«, namerava angleški vojni minister Haldane predložiti parlamentu, da se angleška redna armada zniža za 20 bataljonov. NA BALKANU. Odstopil je armenski patriarh Arnianian. Zalilo ga je, ker so preiskali sosedni prostor patriarhata in pa, ker še vedno preganjajo Armence. Srbija vpliva pri ekumunskem pa-triarhiatu, da bi imenovali samostojnega srbskega škofa za eparhiji Presba in Ohrida. JABLONSKI ŽUPAN V TREPETU. Znano je. kaj vse je očitalo gotovo dobro poučeno nemško narodno časopisje jablonske-mu županu Posseltu, ko je obiskal avstrijski cesar Franc Jožef Jablonec. Sneli so namreč na Bismarkovem trgu napise in kar jih niso sneli, pa zakrili z zelenjem, da ne bi žalili cesarja. In to strašno hudodelstvo v očeh vse-nemških bogov so s primernimi napadi v časopisju in v zbornici ožigosali vsenemški vodilni nadljudje. Dobri jablonski župan Posselt se je ustrašil protestantskih vsenemških nad-človekov in mogočni Schonererjev bas je v avstrijskem državnem zboru tako vplival nanj, da je podal izjavo: Nisem ukazal, naj snamejo napise na Bismarkovem trgu in tudi vedel ne, da so jih sneli, dokler o zadevi ni razpravljala zbornica. Mestni svet je pa izdal letak, ki ostro napada Vsenemce, ki kradejo mestu čast in uspeh cesarjevega obiska. Ubogi Nemci pod Schoncrerjevo knuto. SUMLJIVI ITALIJANSKI TRGOVCI ZAPRTI. Španska policija je zaprla v Guadalajari dva italijanska trgovca iz Verone, ki sta se ji zdela sumljiva. RUSIJA. Pobjedonoscev le svetoval carju, naj imenujejo parlamentarno ministrstvo, ker je le tako mogoče, da odgodijo zasedanje dume, ne da nastanejo novi nemiri. Ker niso došle važne priče, so odgodili sodnijsko razpravo proti onim delavcem, ki jih dolže, da so pripravljali oboroženi upor Dasi je bilo navzočih pri proglasitvi sklepa veliko policistov in vojakov,so bile manifestacije. Obtoženci so klicali občinstvu: »Pospešite re volucljo!« Zaradi neprestanih napadov na varšavsko policijo je med njimi vedno večja panika. Mnogo policistov je zapustilo službo in pobeg- nilo. V desetem okraju so pa odložili policisti orožje in izjavili, da nočejo v teh razmerah dalje služiti. Dne 3. t. m. so imeli policisti shod, ki mu jc načeljeval višji policijski mojster. Predvčerajšnjim ni bilo nobenega policista na esti. Ustanoviti nameravajo meščansko milico. O nemirih v Bjalostoku poroča »Vladni Vestnik«: Pri bjalostoških nemirih dne 14. junija je bilo ubitih 7 kristjanov in 75 judov, ranjenih pa 18 kristjanov in 60 judov. Oplemeniti je bilo 169 judovskih stanovanj. Škoda je znašala 200.000 rubljev. Vlada izjavlja, da hoče strogo kaznovati krivce in ogorčeno zavrača očitanja da so vedle in se udeležile po-groma oblasti in pa vojaške čete. Pogrom so uprizorile krajevne revolucijske organizacije. Stavkati je pričelo 6000 uslužbencev železnice Varšava-Lodz. Varšavski pehotni polki nočejo zasesti proge. Vojno stanje so proglasili v odeškem okraju. V preiskavi so komandeur, bataljonski poveljnik, poveljniki stotnij, častniki in moštvo raz-puščenega I. bataljona Preobraženskega gard-nega polka. Korone novice. k Politični shod. Iz Kotmarevasi pri Celovcu se nam piše: Važen političen shod je bil tukaj v nedeljo, dne 1. julija, katerega je sklicalo »Katoliško politično in gospodarsko društvo«. Govorila sta gg. Grafenauer, dični naš deželni poslanec, in dr. Brejc, neupogljivi zagovornik naših narodnih pravic. Prvi je iioro-čal o deželnem zboru, ki grozno slabo gospodari z denarjem, katerega kmet s svojimi žulji plačuje, in o najhujši rani na narodnem telesu to je o naših šolah, ki niso nič drugega nego ponemčevalnice. Vse to bi se v nekaterih letih dalo odpraviti, če bi slovenski kmetje takim deželnim gospodarjem pri voltvah pokazali, kje so vrata vun iz deželnega zbora. Burno ploskanje in glasni žvio-klici so kazali, kako iz srca in k srcu je prišel ta izborili govor. — Drugi govornik dr. Brejc je temeljito pojašnjeval sedanji politični položaj v državi. Nevarnosti pretijo od zunanjih in notranjih sovražnikov, ki hočejo staro Avstrijo na kose raztrgati. Temu naj bi odj)otnogla volilna reforma, pri kateri bi nas pa naši nasprotniki zopet radi oguljofali s krivično razdelitvijo volilnih okrajev. Slovenci naj svojim nasprotnikom odločno v vsem svojem občevanju ž njimi pokažejo narodno zavednost in naj brezobzirno tirjalo svoje pravice. Več zna-čajnosti, odločnosti, narodnega ponosa, in potem nas bodo upošteval tud drugi! Živahno ploskanje in glasna pohvala sledili ste temu izvrstnemu govoru. — Predsednik shoda, domači župnik, se v kratkih besedah v imenu vseh zborovalcev zahvali obema gg. govornikoma za njihov trud in predlagali koncu še resolucijo, katera odločno zahteva za koroške Slovence vsaj dva mandata, in izraža g. dr. Ploju kakor tudi »Slovanski zvezi« za njih trud v prid koroških Slovencev svojo zahvalo, pa tudi poziv na vse slovanske poslance, preprečiti sploh volilno reformo, ako vlada ne bi hotela upoštevati upravičene zahteve vseh 100.000 koroških Slovencev. Resolucija je bila enoglasno sprejeta in z navdušenjem, in tako se jc zaključil ta velepomemb-ni shod, ki bo gotovo obrodil obilno dobrega sadu. k Pobiranje pristojbin od pokopališča v Celovcu. Cesar jc sankcijoniral postavo, vsled katere ima občina Celovec pravico, pobirati pristojbine od pokopališča. k Koroška deželna razstava. Ob priliki odprtja nove železnice nameravajo na Koroškem napraviti tudi deželno razstavo v Celovcu. k Norec v Adamovi obleki. V pondcljek dopoldne so pripeljali v Celovec nekega norca v norišnico. Ravno pred oddajo je pa umo-bolni sorodnikom ušel ter ga potem dolgo časa niso mogli dobiti. Sprehajalci so pa zapazili v vrtu poljedelske šole ubeglega, kateri se je popolnoma nag po vrtu sprehajal. Nato so obvestili rešilno družbo, katera je potem begunca v norišnico prepeljala. £ Pozor pred goljufom. Pred nekaj dnevi je prišel v hotel »Trabesingcr« v Celovcu neki gospod, kateri se je ljudem predstavljal kot korespondcut č asopisa »Zcit«. Ko se je enkrat dobro najedel in napil, je pa med tem, ko je natakar imel največ opravila, ne da bi plačal, izginil kakor kafra. Goljufa so iskali, pa ga do zdaj šc niso dobili. k Na celovški državni gimnaziji so 4. t. m. zaključili šolsko leto z zahvalno mašo. Po maši so bila razdeljena šolska spričevala. 5. t. m. sc začnejo ustmene maturitetne skušnje. — Šolsko leto obrtne strokovne šole v Celovcu bode končano 14. t. ni. Dnevne novice. -i- 26 proti 19! Razpravo v odseku o koroških mandatih priobčujemo danes na drugem mestu. Končala sc jc, kakor je bilo pričakovati: Ves nemški blok je potegnil zopet skupaj brez razlike strank in preglasoval Slovane. Vsako dokazovanje je bilo zastonj, ker je vsak že naprej bil zavezan po svoji stranki kako bo glasoval. Nemška krivična pre|)o-tenca v sedanji zbornici je zopet zadušila pravično slovensko zahtevo. Nemci hočejo svojo moč zdaj še ob zadnji uri, preden pade v grob sedanja zbornica, do zadnje iiičicc izrabiti. Komedija Vsenemccv proti socialnemu demokratu dr. Adlerju jc pokazala samo to, da se odsek z obstrukcijo ne da preprečiti, pa ic bila tudi smešna, kajti socialni demokrat je tudi izjavil, da glasuje proti Slovencem. Sirova sila krivičnega zastopstva je zopet ubila pravico ! -t Liberalen romar. Liberalci tudi romajo, in sicer k Sveti Krvi na Laško. V sobotnem »Narodu« popisuje neki liberalni romar grozote, ki jih je baje videl na svojem romanju k Sveti Krvi ter pristavlja, da so vse tiste bedarije čisto »katoliške«, in posebne zasluge zanje pripisuje seveda »Slovencu«. Bodisi na Laškem ali na Španskem, povsod ima seveda »Slovenec« prvo besedo — to je že neštetokrat od liberalcev potrjeno. A liberalni romar se je prvič krepko lagal, kajti taki ' norci, kakor jih »Narod« slika, niso dobiti niti pri Sv. Krvi na Laškem; dobe se le med liberalci, kadar so se »Naroda« načitali. Dalje je »Slovenec« že opetovano svaril naše ljudi, naj nikar ne hodijo k Sv. Krvi na Laškem, ker tam res sleparsko izkoriščajo božjepotnike. Slednjič pa bi moral tudi liberalec vedeti, da katoliška cerkev obsoja vsako praznoverje. Ce pa cerkev ne more odpraviti vsake zlorabe, je pa krivo to, da nima nobene moči do tega, saj je svobodno vsakomur, da opravlja bogoslužje, kakršno že hoče. Iz »Narodovega« pisanja smo pa dobili vtisk, da bodo odslej liberalci začeli romati k Sv. Krvi na Laško, kajti med njimi je vsled iiomanjkljive verske izobrazbe največ k praznoverju nagnjenih ljudi. + Ob otvoritvi nove železnice. Z Goriškega: Da bo nova proga kmalu odprta prometu, se vedno bolj kaže. Vlaki, z uprav orjaškimi stroji, kakršnih se do sedaj še menda ni videlo tako zlepa v naših krajih, vozijo vedno bolj pogosto po soški dolini; železniški uradiyki so večinoma že na svojih mestih. Čuvaji so ponajveč Slovenci, kakšno je drugo osobje, bomo videli. Spoznali bomo tudi takrat, ali in v koliko so se uvaževale zahteve slovenskih občin, ležečih ob železnici, naj se nastavijo na slovenski zemlji našega slovenskega rodu sinovi. Na dan otvoritve pa naj bi vsi skrbeli, da bodo po vseh slovenskih krajih ob progi vihrale naše narodne trobojnice, naj vsak narodnjak, ki bo izgovoril kako pozdravno besedo, to stori v jeziku, ki ga nas je naša mati učila, da na tak način pokažemo onim, ki se jim sanja o nemškem mostu do Adrijc, da jim stoji nasproti precej velika za-gozda od južne Koroške pa prav doli do kolodvora sv. Andreja v Trstu. Seveda s samimi trobojuicami nikakor ne bomo zastavili pota onim, ki se jim sline cede po naših lepih krajih, treba bo tukaj resnega narodnega dela, če se bomo hoteli uspešno braniti. Pred vsem bo moralo obveljati med nami načelo: Niti jedne pedi zemlje več tujcu. Kajti sicer jim sami podajano tla, v katera bodo zabijali pilote za zloglasni most. Radikalno je sicer to načelo, a menda za naš |X>ložaj najbolj'prikladno, ako hočemo, da ne izginemo v nenasitnem žrelu. Tudi je to načelo gotovo težko izvedljivo, a neizvedljivo ni; zato pa nudi vsem, zlasti onim, ki so voditelji slovenske javnosti, ki ljubijo v tesnici svoj narod, nc-le pri kozarcu, vsem tem nudi obširno polje premišljevanja, sklepanja in potem odločnega postopanja po začrtani poti. — Ako bo začel tujec kupovati naša posestva, izrabljati moč — tedaj ne sanjarimo več o bodočnosti Slovenije. — To bo narodno delo, vse kaj druzega kakor to ali ono sovra-ženo osebo sramotiti po časnikih. Krščanski socijalci na Hrvaškem se gibljejo. Izdali so poziv, naj se zbero ob ugodni priliki vsi somišljeniki in se porazgo-vore o skupnem delu. Dvoje jih je k temu napotilo. Čeprav Pešti ne zaupajo povsem, pričakujejo vsaj volilno preosnovo in večjo svobodo glede združevanja. K skupnemu delu pa jih tudi nagiba to, da so se hrvaški na-prednjaki vsaj kar se tiče glavne smeri, združili s socijalnimi demokrati. + Društvo Abstinent. Vabila na društveni zbor, ki se vrši dne 15. t. m. v prostorih hotela »Union«, se razpošiljajo. Vstopnice se že prodajajo in veliki lepaki, nabiti po mestu, naznanjajo bogati s|x>red, ki ga bo nudil ta prvi zbor pogumnih, vnetih in delavnih socialnih delavcev. Vabljeni ste vsi, prijatelji in neprijatelji, da pridete in žrtvujete sebi en dan resnega razmišljevanja o perečem alkoholnem vprašanju. Program predavanj je lep in bogat in zanimiv. Od vseli strani se namerava prijeti mogočni despot — alkohol. So pogumni ti naši bojevniki. Gredo v boj in pogum jim krepi prepričanje, da je njih delo pošteno, potrebno in koristno. Kot sveto dolžnost napram človeštvu in posebno še napram našemu narodu smatrajo svoje delo. Podpi-rajtno jih! + (ioričaui na III. slovenskem katoliškem hodu. »Gorica« piše: »Z oziram na to, da bode takrat že tekla bohinjska železnica, jc pričakovati, da se bo tudi z naše Primorske tega shoda udeležilo lepo število mož in ti', k. ev, ker bodo potni stroški veliko .. .:,! lego bi bili, ako bi še bohinjska že-■znici 10 tekla.« — Želeti je, da bi se takoj v:m. '\ igitacijski odbor za Goriško. Pri tem delu nai ..repko pomaga tndi pododbor »Slovenske krščansko-socialne zveze«. Slovenski Goričani, dne 26. avgusta v belo Ljubljano! + Imenovanje profesorjev na Primorskem. Dr. Ervin Dintzl je prestavljen s tržaške državne realke na gimnazijo »Nadvojvoda Rainer« na Dunaj; Štefan Figurič iz Zadra na hrvaško gimnazijo v Pazin; dr. Robert Gall z puljske gimnazije na Dunaj; dr. Henrik Majonica z goriškegimnazije na državno v Trst; dr. Podkorsky, profesor v Pulju, na Elizabetino gimnazijo na Dunaju. Rihard Findeis, doslej na državni gimnaziji v Celovcu, pride na tržaško gimnazijo, na tržaško realko pa Franc Karolltis iz Elbogna; iz gimnazije v Miesu pa pride na puljsko Alojzij Sadi. — Zblaznel je cerkveni ključar in posestnik v Brestu Franc Lenarčič, vuigo Papež. Odpeljali so ga 4. t. m. v blaznico. Odkar je pričal pri znani aferi zoper ključarja Švigla in zoper župnika dr. Mauringa, je vedno popival, lase si ruval in klical: »Kaj sem jaz storil, zakaj sem se daJ pregovoriti?« — Profesor Zdziechowski je prišel včeraj v Zagreb ter odpotuje na Plitvička jezera, odkoder pride za dalj časa na Bled. — Železniški most čez Soro. ki je ondi stal 36 let, so predvčerajšnjim ne da bi se ustavil osebni promet zamenjali z velikim novim železnim mostom, katerega so gradili poleg starega. V tem času so zamenjali železne podloge mostu, da je potem vika še lahko vozil loge mostu, da je potem vlak že lahko vozil po novem mostu. ' — Sodnijsko odpovedano stanovanje ali ptujski promet v Novem mestu. Lekarnar gospod Matkovič v Novem mestu je menda ondi prvi, kateremu je sodišče odpovedalo stanovanje. Stvar pa ima to-lc kratko obrisano historično ozadje. Mi Novomeščanje smo po občinskem zastopu soditi, jako napredni. Cc ne drugače, gotovo v smeteh, nesnagi, staroveških ograjah, odprtih kanalih, občinskih potih brez ograje na nevarnih krajih, v kidanju gnoja po ulicah, v izpeljavi gnojnice, vse to pri belem dnevu. Pozno v noči, to se pravi rano za jutro pa nas motijo »sladkogi-njeni« iz kavarne ali izpred drugih išnih vrat V hiši, kjer je gospod Matkovič stanoval, je bilo že na mcsece polno smetij in odpadkov po veži, mostovžu itd. Ker prošnje gospoda Mat-koviča na lastnika hiše niso nič izdale, se je obrnil na policijsko sanitarno oblast. Tam mečejo take stvari — v koš. Kdo se bo s smetmi ukvarjal! Nato se je pritožil pri glavarstvu. I.e-to pa je pritožbo zopet zavrnilo na »magistrat« kot kompetentno oblast. Sila kola lomi; »napredna« sanitarna oblast je morala vendar nekaj ukreniti. Smeti in nesnaga je izginila iz hiše. Se tisti dan pa je gosp. Perko kot lastnik hiše vložil prošnjo pri okrajnem sodišču, da naj sodišče naznani gosp. Mat-koviču odpoved stanovanja. Razlog: »Ker se bo stanovanje rabilo za druge namene.« Tako se postopa v našem naprednem Novem mestu. Gospod Matkovič je — ker v mestu ni primernega stanovanja — primoran, dasi nerad, ostaviti Novo mesto. K sreči je slučaj hotel, da je dobil naslednika za to lekarno, in obenem pa tudi sam mogel kupiti lekarno v Karlovcu. To je najnovejše delo »napred-njakov« v povzdigo tujskega prometa! — Prodaja grajščine Breitenau. Iz Novega mesta se nam piše: Dne 4. julija je bila tusodno licitacijskim potom prodana ena svoj čas največjih grajščin Breitenau pri Straži. Prodaja se je vršila sledeče: Grad Breitenau s pritliklino vred deželne deske št. 1087, cenjen na 195.034 K, prodan za 332.000K; zgodovinska razvalina grad Lueški. svoj čas last F.razna Predjamskega iz leta 1580 pod številko 1048 deželne deske, 47 oralov, cenjen na 14.295 K 75 h. prodan za 23.000 K- Zemljišče parcele »Pot ob Prečku«, 130 oralov, cenjeno na 78.084 K. prodano za 130.000 K. Vse to sta kupila dosedanji najemnik Jurij Kindler in neki Dunajčan Jožef Reiner. Zadnjo postavko zemljiščne parcele katastralne občine Jarka vas je kupil gospod Ivan Vin-tar, trgovec v Gor. Straži, za 11.640 K. Vse skupaj je torej vrglo 496.640 K. Lastnik Fass-Beleznay je prišel sem iz Dunaja z zahtevo, da se fundus instruetus izloči od prodaje. Pa je prišel prepozno s svojo zahtevo, kljub temu, da jo je podkrepil »mit Verordnung des obersten Gerichtshofes«. Pravijo, da se je stvar tako dobro prodala, da je lahko Fass-Beleznay vesel, kajti njegovi dolgovi znašajo le nekaj blizo 300.000 K. Mnodo kupcev se je udeležilo te dražbe, seveda sami bogataši; tudi iz Ljubljane smo jih nekaj opazili, med njimi tudi g. 13ahovec. — Zopet en slovenski trgovec. Iz Novega mesta, 4. julija. Danes v jutro gospod Anton Ogrin, trgovec z tnanufakturnim blagom, ni več odprl svoje trgovine. Baje je glavni upnik zopet tvrdka Mayer. Ogrin je bil soliden trgovec, ki si je celo dobro opomogel, dokler ni preuredil svoje dosedanje trgovine. Tako gredo slovenska podjetja eden za drugim, či-futi pa si s svojim havziranjem bogatijo svoje žepe. Mogoče, da gospod Ogrin v kratkem zopet dožene poravnavo. Zastrupljenje ob stavljanju koz ali kaj? Francetu Stražiščarju, posestniku v Mateni, h. št. 38 je umrl enajst nicsecev stari sinček. Oče zatrjuje, da ne pusti nobenemu otroku več staviti koz, naj ga kaznujejo, kakor jim drago. Dete ie takoj na desni strani, kjer je imelo stavljene koze na roki popolnoma odrcvenelo. Vprašanje je, ah je »serum« bil star, ali zdrav- nik ni pazil, ali kaj? Pravijo, da se je tudi nekaj slučajev okoli Škofljice pojavilo, da otroci bolehajo radi letošnje leto stavljenih koz. — Nesrečna hiša. Iz višnjegorske okolice se nam piše: Dne ,30. t. m. je strela udarila v hišo posestnika Franc Kalarja na Studencu.- Ogenj je napravil škode 900 K. V par letih je strela že četrtič udarila v to hišo in je hiša pred dvema leti pogorela. — Junaški čin. V Trstu so se šli v bližini Barkovelj pozno v večer s čolnom kopat delavec Renner, slikar Kole in zidar Ivan Škcrlj. Ker je bilo morje precej nemirno, se jim je čoln prevrnil. Skerlj se je rešil, plavajoč do obrežja, pa ni nikogar obvestil o nesreči tovarišev, temveč odšel mirno domov spat. Pač je pa obupne klice ponesrečencev v pozni noči slišal paznik nekega čolnarskega društva, Iv. Pellegrini iz Barkovelj. Spal je na nekem čolnu in ko ga je klicanje zbudilo iz sna. je s čolnom pohitel 700 metrov daleč v morje. Rešil je Rennerja, ki je bil že ves onemogel. Ko je priplul do obrežja, je vnovič slišal klicanje. Vnovič je, že ves utrujen, veslal daleč na morje in rešil Kolca. Sel je še v tretjič, da poišče tretjega ponesrečenca, ki je pa medtem doma trdo spal. Vsled opeklin umira v goriški bolnici služkinja Alojzija IVI o s o 1 o. Mosolo je topila na gosposkem stanovanju vosek, da osnaži parketna tla. Iskra je padla v terpentin, ki ga je imela pripravljenega za likanje. Vnela se ji je obleka in ogenj jo je hudo opekel po obrazu, prsih, trebuhu in nogah. Reva umira. — Ponesrečil se je 2. julija geometer H r o v a t i n iz Radovljice, vozeč se na svojem motor-kolesu z Kočne proti Javorniku. Na strmem klancu Kočna so ga dobili nezavestnega in na trebuhu hudo poškodovanega ležati. Kolo je bilo v grmovju in ne ve se, je eksplozija ali neprevidna vožnja vzrok tej nesreči. Prvo pomoč je dobil v Javorniški tov. bolnišnici, odkoder so ga potem peljali v Radovljico. — Zopet dva mlina v Soški dolini v tujih rokah! Pred kratkim smo poročali, da je prišel neki mlin v Desklah v tuje roke, danes moramo poročati, da sta prišla zopet dva mlina v Soški dolini v tuje roke; in sicer dva mlina pri Sv. Luciji na mostu. Če pojde tako naprej, potem skrbijo Slovenci sami prav lepo za naseljevanje tujcev med nami! — Veteranska veselica. Iz Črnuč se nam piše: Dne 1. julija, to je minulo nedeljo, je napravilo pri nas vojaško veteransko društvo za ljubljansko okolico veliko ljudsko veselico. Sešlo se je gotovo domačih in sosednih Ljubljančanov okoli 800 do 1000. Vabljiv je že prijeten prostor, kjer se je vršila veselica,, mali, nekoliko obraščeni griček, lastnina g. Luk-manove, tik velike ceste, odkoder je lep pogled na Ljubljano, na večer čarobno razsvetljen. Slavnostni govornik gospod Ivan.Ce-rar je obširno a zanimivo opisaval hrabrost slovenskih mladeničev, kateri je temelj postavljen v domači vzgoji in v šoli. Vojaška godba, 30 mož domačega 27. pešpolka ljubljanskega, je brezplačno dala sijaj vsi vese-Ic-sti do poznega večera. Vlovilo se je nekaj lepili dobitkov pri tomboli, katere so darovali Ljubljančanje in domačini. Radi točne postrežbe mrzlih jedil, gorke kave, zabave pri plesu in godbe vršilo se je vse pri ti veselici v popolno zadovoljstvo obilnega občinstva, katero se je enako mirno in zadovoljno v poznih večernih urah razšlo na svoje domove. Da se je ta ljudska veselica izvršila v toliko zadovolinost obilnih gostov, gre hvala posebno pripravljalnemu odboru: načelniku veteranskega društva na Ježici gospodu Rudolfu Zibertu, posestniku na Črnučah, gg. Jožefu Dobravec, Francetu Jerko, mizarskemu mojstru, in Peteru Lampiču, krojaču. — 25letnica gasilnega društva v Št. Jerneju. V nedeljo, dne I. t. in., je praznovalo vrlo gasilno društvo v Št. Jerneju na izredno lep in sijajen način slavlie svojega 251etnega obstoja. Slavlja se je udeležilo do osem bratskih društev po svojh deputacijah. Opazili smo deputacije iz Ljubljane, burno pozdravljeno, dalje iz Novegg mesta, Toplic, Kostanjevice, Orehovce, Krškega, Mokronoga itd. — Slavljenci so se udeležili slovesne svete maše pod milim nebom; č. g. župnik je v vznesenih besedah naglašal visoki pomen gasilnega društva ter vzbujal med društveniki ljubezen in vnemo do tega požrtvovalnega poklica. Opoldne je bil banket pri gospodu Recelju v znani Zagorčevi gostilni, katerega se je udeležilo iiinogobrojno število povabljenih in med katerim se je izrekla marsikatera beseda čvrstega navdušenja. Nato je bil ob 3. uri koncert, h kateremu je prišlo mnogo občinstva iz bližnjih in daljnih krajev; častno ie bilo zastopano Novo mesto. Omeniti treba še, da se je po maš dopoldne vršilo defiliranje pred občinsko hišo, kjer je gospod župan v ginjenih besedah nazdravil hrabre junake-vojakc v požrtvovalni službi človekoljubja; gospod kaplan se je dotaknil tudi škandala, s katerim je Ljubljana »počastila« slovenske bojevnike, junake iz kustočne bitke. Vrlo gasilno društvo v Št. Jerneju pa Bog ohrani še mnogo let! Prememba v lekarnah. Lekarno Sla-dovičevo v Novem mestu je kupil gospod Ka-rol Andrijanič iz Bakra; dosedanji lekarnar gospod Josip Matkovič je kupil lekarno sv. Cirila in Metoda v Karlovcu. Menjava se izvrši s L januarjem. Ljubljanske nouice. li Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov ima v nedeljo, dne 8. julija, ob 7. uri na Rožniku sveto mašo, pri kateri poje društveni pevski zbor. ljVojaška vest. Major generalnega štaba, dr. Bardoff, mudil se je včeraj s 12 oficirji ge-i neralncga štaba v Ljubljani ter stanoval v ho 1 telil »Union«. Ij Osebna vest. G. Leon Funtek, sin g. prof. Funtka je pod izbornimi pogoji pozvan kot soloviolinist k filharmonični družbi v Hel-sing fors. lj Namestu norca zaprli zdravega. Priobčili smo nedavno poslano nam notico, da so v deželni blaznici namestu blaznega človeka prijeli zdravega moža, ki je blaznega tja pripeljal. V poslani nam notici pa ni bilo omenjeno, da imajo v deželni blaznici blazuega portirja, ki je vso stvar tako premeteno zme-del. Gd deželnega zavoda je to naravnost škandal, da ima za portirja bolnega človeka samo iz edinega vzroka, da ni treba plačati sposobne moči. Seve pri tem se ne misli tako daleč, kako lahko tak portir provzroči veliko nesrečo. Tudi v deželni bolnišnici so imeli še nedavno po zaslugi tudi ne čisto pametnega dr. Bleiweisa blaznega slugo, dokler se revež ni ponesrečil, ker se ni nanj tako pazilo, kakor bi se moralo paziti na bolnega moža. Proti takim razmeram moramo v korist splošne javnosti odločno protestirati in pričakujemo od deželnega odbora, da bo imel več razsodnosti, nego dr. Blei\veis. Sicer pa mora biti tudi stvar deželnega zbora, nekoliko poseči v gospodarstvo pri deželnih dobrodelnih zavodih. lj Vedeževalka. Kdo naj veruje, aa smo v dobi prosvetljenosti, ko vsak dan romajo iz Ljubljane v Sp. Šiško razni inteligentni indi-vidui k neki babnici, da jim najmanj za par desetič prorokuje na karte c njihovi bodoči sreči. Pravijo, da se ji ta obrt kar najbolje obnaša. Manj kot 10 K ne spravlja po navadi vsak večer v svojo »nogovico«. Pač bi ne bilo najmanjše zasluženje naših naprednjakov, da poliče vsaj v tem oziru svojo inteligenco, potem se jim vsaj ne bo moglo reči: Izvleci preje bruno iz svojega očesa, kakor pa smet iz sosedovega. kadar očitajo drugim mračnjaštvo. Zakaj ravno iz njihovih krogov se zbirajo največji zakladi tem sleparieni. — Po pravici: Več luči! Ij Posebne vrste stražnika ima Resljeva cesta. Neki gospod, stanujoč na Resljevi cesti št. 12, pušča vedno svojega velikega psa zunaj na cesti. Pes ondi laja celo noč ali pa leži na cesti ter straši ljudi, ki morajo ondi ponoči mimo. V nekaterih mestih letajo po noči okolu policijsko dresirani psi, ker pa ta pes nima niti pojma o kaki policijski službi, bi njegov gospodar prav storil, da ga vzame seboj na svoje stanovanje, kajti po noči le nadleguje celo okolico. lj Preselitev pisarne. Pisarna tukajšnjega glavnega zastopništva c. kr. priv. zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu se je preselila danes iz hiše V. Seunikovih dedičev, Gradišče št. 4, v kateri se je nahajajla nad 60 let, v lastno hišo, ki jo je družba kupila pred kratkim od lekarnarja g. Mayr-ja, na Marijinem trgu in sicer v prvo nadstropje. V to svrho se je poslopje primerno adaptiralo. lj Pesnik Simon Gregorčič ie bil predvčerajšnjim v Ljubljani. Včeraj se ie vrnil v Gorico. Ij Prikritje najdenine. Predvčerajšnjim je pozabil pred blagajno za oddajo blaga na Južnem kolodvoru prevoznik Klemenčič denarnico, v kateri je imel do 90 K denarja. Denarnico je našel nek hlapec, kateri pravi, da je denarnico oddal nekemu kolesarju, ki se je pripeljal za njim in mu rekel, da je denarnico 011 izgubil. Ker .ie hlapec sumljiv da je najde-nino prikril, ga ie policija prijela in izročila sodišču. . Ij Nova iznajdba našega rojaka. Opozarjamo na tozadevni inserat o prireditvi ki bo v soboto dne 7. julija v veliki dvorani »Mestnega doma«. Dva glasovirna igralca bodeta popolnoma nadomestila godbo na lok. Ij S črevljarskim nožem se zabodel v prsa. Včeraj se je zabodel v pijanosti s črevljarskim nožem v prsa črevljar Pcksa, znani operater »kurjih očes.« Prepeljali so ga z re-šelnim vozom v bolnico. Med potjo je bledel: »Moja stara mi je umrla in jaz sem se zabodel.« Vzrok, da se je Peksi tako zmešalo, .ie menda tudi spor s hčerjo, na katero je upil: »Mici, vidiš mojo kri!« Pcksa je nevarno ranjen. l.i Mestna mlekarna je prodala meseca junija 41.697 litrov mleka. li Vse tri stojnice za prodajo govejega mesa se nahajajo odslej ob Malirovi hiši. li Hrvaško - mažarska ciganska družba »Orao« bo v soboto večer in v nedeljo dopoldne nastopila v Goški pivnici, v nedeljo popoldne pa na zelenem hribu. Vstopnina prosta. li Tatvina. Hlapcu Jožefu Grebencu je bilo danes ponoči iz hleva na Radeckega cesti pokradene za 36 kron obleke, hlapcu Ljude-vitu Ingliču pa za 56 kron. Tat je neznan. lj Nesreča na državnem kolodvoru. Včeraj jc prišel na Rudolfovem kolodvoru pod stroj železniški uslužbenec Hribar, kateremu je odtrgalo obe roki. Nesrečneža so peljali z rešilnim vozom v deželno bolnico. Ij Dober sin. 19letni Ivan Luštrek iz Go-ričanov je ukradel svoji materi Tereziji Lu-štrekovi hranilno knjižico z vlogo 400 kron. Ko je prišel v Ljubljano, je naprosil mestnega zidarja Franca Lenca, naj gre v »Ljudsko posojilnico« in naj dvigne ves denar za-kar mu je obljubil 20 kron. Leticu se je pa stvar zdela sumljiva in je stvar ovadil policiji, ki jc fanta prijela. Luštrek je tatvino takoj priznal in izpovedal da jc na to knjižico že prej enkrat dvignil 250 kron po nekem hlapcu, kateremu je dal za trud 10 kron. lj Ruska gugalnica (tv. Singer Čo., del. dr. šivalnih strojev v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 4) priredi samo malo časa v svojih prostorih zelo zanimanja vredno razstavo ruske gugalnice opremljene z štirimi navrhnimi deli šivalnega stroja z sijajno razsvetljavo (barv. elekt. Itičicc) in z električno gonilno močjo. Nudi se vsakemu jako ugodna prilika si to zanimivo prireditev ogledati, toda le malo časa. Književnost m umetnost. * Cankar v ruščini. Urednik petrograj-skega dnevnika »Novoje Vremja« je prosil nekega na Dunaju bivajočega Rusa, znanega publicista, da bi posredoval pri Cankarju, da napiše nekaj podlistkov za imenovani list. Kolikor nam je znano, bi bil to prvi slovenski belc-trist, ki bi stopil pred rusko občinstvo. Razne stvari. Poročnik morilec in samomorilec. V Iglavi je poročnik 81. pešpolka Frvin R u a r d ustrelil svojo ljubo in sebe, ker so bile proti njuni zakonski združitvi nepremagljive ovire. Ervin Ruard je menda iz znane rodbine Ruard, katere last je bil nekdaj bleški grad. Torpedovke in olje. Angleška admirali-teta bo vse torpedovke priredila tako, da se bodo kurile z oljem in da zato ne bo treba več premoga. Kolera divja v mestu Manila in v okolici. Od 47 obolelih oseb je umrlo 41 oseb. Obravnava proti morilkama Zeller. Včeraj se je nadaljevala obravnava. O sestri Frideriki Zeller se .ie dognalo, da je zadnji čas jako Iahkomišljeno živela. Friderika Zeller je včeraj izjavila, da je Mayerjevo umorila v globini. Predsednik: Kako se je to zgodilo; ali nam tega ne morete povedati? — Friderika Zeller (vije roke): Ne, gospod dvorni svetnik, tega ne morem. (Glasno zaihti.) To je preveč. Predsednik: Če o tem molčite, mora ostati sum na vaši sestri. Kaj ne? — Friderika Zeller molči. — Predsednik (počasi): Morda igrata vlogo drogova, ki sta ležala preko truplo? — Friderika Zeller molči. Predsednik: Lahko si je misliti, čemu sta * služila drogova. Povejte vendar! — Friderika Zeller (proseče): Ne. gospod dvorni svetnik. Oprostite! — Friderika Zeller počasi sede, zakrije obraz z rokami in prične jokati. Dr. Herzberg: Vi. Frici, jaz ne maram, da bi se vprizarjale tukaj dramatične scene, ker se zgodi tako dovolj dram v tej dvorani. Povejte, Frici, če lahko istotako, kakor ste prisegli pri spominu na svojo mater, prisežete, da Mici ni bila v kotlini. — Friderika Zeller: Jaz ne morem ničesar drugega povedati. Prisegam pri spominu na svojo pokojno mater, da Mici ni bila poleg. — Državni pravdnik: Ali ste bili sami v kotlini? — Friderika Zeller: Oprostite, gospod državni pravdnik! (Joče.) Državni pravdnik: Stvar si je mogoče torej samo tako predstavljati, da vam je sestra pomagala prenesti truplo umorjene? Predsednik (Frideriki Zeller): Ali razumete vprašanje državnega pravdnika? Friderika Zeller molči. — Dr. Herzberg-Frankel: Prosim vas, Frici, če ni bila Mici v kotlini, potem je morala biti navzoča neka tretja oseba. Ali nočete izjaviti? Friderika Zeller: Prosim, gospod državni pravdnik. jaz sem dejanje priznala; sodite me. Nočem pa i/dati to, kar mi je najljubše in zadnje, kar mi preostaja. — Državni pravdnik (ostro): Kaj naj bi to bilo? — Friderika Zeller tišči brez odgovora robcc na obraz. Predsednik: Iz vsega je razvidno, da ena sama ženska ni mogla prenesti trupla. Vi ste prisegli pri spominu na svojo pokojno mater, da ni bilo vaše sestre poleg. V predpreiskavi pa ste pisali pismo sledeče vsebine: » . . . in če bi morala tui krivo priseči!« — Friderika Zeller: Ah, iaz ne morem govoriti. — Nastopijo priče: Priča Grimme iz Dunaja izrecno trdi, da je bila 24. januarja in 25. januarja predpoldne na Dunaju s Prohasko skupaj. 24. januarja je preddan umora, in 25. januarja se je okrog poldne umor izvršil. Državni pravdnik Frideriki Zeller: Mi smo tukaj, da vse pojasnimo, ne pa da govorimo v ugankah. Jaz se ne morem posluževati zagonetk. Vi niste rekli, da ste bil v kotlini sami. Govorili ste o neki tretji osebi, z druge strani ste prisegli pri spominu na svojo mater, da vaše sestre Mici ni bilo poleg. Tako nam preostaje samo eno: ta tretja oseba je bil Prohaska. Njemu je bilo docela lahko priti iz Dunaja čez Reichenau in Gschaid v Raxental in tam skupno z vami izvršiti umor. No, kakor jc izpovedala sedaj priča, ni mogel biti to on, kajti kakor ste sami culi, Prohaska je govoril na dan vašega od-potovanja s pričo in tudi drugi dan baš malo pred kritičnim časom, ko se je izvršil umor. Jaz vas na to opozarjam! Kaj pravite vi nato? Friderika molči. — Dr. Hutter: Jaz hočem svoji klientki pomagati. Rekla je, da zdaj ne more govoriti. Jaz sem tudi po prisegi vezan. Brez dvoma jc. da se Prohaska ni vdeležil umora. — Državni pravdnik: Če izključujete sestro in govorite o tretji osebi, potem je najbližji Prohaska. — Friderika (vznemirjeno): Kaj sem jaz izrecno govorila o tretji osebi? — Dr. Herzberg še enkrat ponavlja prisego Friderike Zeller, da Mici ni bila v kotlini in se zahvali državnemu pravdniku, češ. da je misel o sodelovanju Prohaske res lojalno odstranil s sveta. Priča kočar Biycr iz Raxna pravi, da je videl Frideriko in Mizi Zeller v času po umoru dne 25. januarja ob 5. uri popoldne pri mostu, ko sta si čedili obleki in jc Friderika rekla Mici: Ali si žc gotova? Predsednik Mici Zeller: Sumljivo je da ste dalje časa rabila da ste očedila od snega, nego Friderika. Lahko se tako misli da ste pomagali Frideriki v votlini. Zagovornik Mici Zeller: V času ko je Friderika izvršila umor, jc Mici klečala ob križu na poti in molila . . . Ondi jc bilo mnogo snega. Priča Bayer še izjavi, da sta Friderika in Mici Zeller, ki sta prej ko sta šle z Mayerjevo imeli klobuke, in zamenjali potem klobuka z rutama. Priča Julijana Spo-rer z Dunaja, pri kateri sta Mici Zeller in May-erjeva stanovali, pravi, da Mici po cele noči ni bilo domov, Mayerjeva je bila pa že ob 8. uri zvečer v postelji. Obravnava bo vsekakor končana žc v petek, ker je za soboto raz- pisana neka druga obravnava. V celi obravnavi bo zaslišanih 190 prič. Danes se vrši senzacionalno zaslišanje dunajskega policijskega svetnika Stukarta in ženina Friderike Zeller opernega pevca Prohaske. Iz Ljubnega se nam brzojavlja: Danes je Friderika Zeller izjavila: ».laz samo vem, da sem davila iu klala. Podrobnosti se ne spominjam. Obžalujem dejanje*. Danes je bil zaslišan dunajski policijski svetnik Stukart, ki je rekel, da bi Prohaska ne bil puščen na svobodi, ako bi bil prej vedel, da je bil Prohaska že kaznovan radi sleparije in tatvine, ter da je skrajno la-hkomišljeno živel. Predsednik: »Ali je Prohaska norel za ženskami«. Priča: Jaz bi se poslužil druzega izraza, pa bi bil potem tožen radi razžaljenja časti. Z velikim zanimanjem se pričakuje zaslišanje Prohaske. ki je s svojim čudnim vedenjem vedno boli sumljiv. Življenje pri obglavljenju. Pri nekem ob-glavljenju je opazoval dr. Reaurieux sledečo zelo zanimivo prikazen: Veke in ustnice ob-glavljenca so se gibale približno pet do šest sekund. Ko je to gibanje prenehalo in ko so veke, kakor pri vsakem umirajočem človeku, pokrile polovico očesa, je poklical dr. Beau-rieu.\ na glas ime obglavljenca. Takoj so se počasi vzdignile veke, oči so ostro gledale Beaurieu.\a iu zenice so se skrčile. Cez nekaj sekund so zopet počasi padle veke. Celi prizor se je ponovil, ko je Beaurieux vdrugič poklical obglavljenca po imenu. Komaj pri tretjem klicu so ostali očesi neizpremenjeni. Vse je triajalo 25 do 30 sekund. Iz tega sklepa Beaurieux, da deluje vid in sluh še 25 do 30 sekund pri obglavljenju. Neznano človeško pleme. Gubernator britske Nove Gvineje je na svojem potovanju naletel v nepristopnih močvirnih pokrajinah na dosedaj neznano človeško pleme ki je vsled strahu pred bojaželjnimi divjaki zbežalo v naj-grše dele otoka. Žive v močvirjih in kalužah ter večinoma celo življenje prečepe v malih čolnih, ki si jih izdolbejo iz drevesnih debel. Vsled neprestanega sedenja iu veslanja so jim roke zrasle zelo dolge, a noge so v spodnjem delu popolnoma skrivljene. Ako stoje ali stopajo, jim je težišče celega trupla na petah. Boječi a so tako, da se je gubernatorju z velikim trudom posrečilo videti par teh čudnih eksem-plarov. Kresovi na čast sv. Cirilu iu Metodu so bili letos tudi na Kranjskem jako številni. Z ljubljanskega grada se je videlo posebno mnogo kresov v kamniški okolici. Okoli Domžal je gorelo nešteto kresov. V Domžalah in Mengšu sta svirali godbi. Tudi ljubljanska okolica je bila častno zastopana. Na Golovcu sta gorela dva kresova. Na Kodelijevem pri delavskih hišah je bil ves grič v žarnicah. Čast možem ki so to priredili! Iz Suhorja se nam brzojavlja: Sinoči je gorel velik kres pred župno cerkvijo v čast sv. Cirilu in Metodu. Občinstva se je bilo dokaj zbralo, pevci so pod vodstvom g. nadučitelja Perkota zapeli več slovanskih pesmi. Navdušenje ie bilo veliko. Živela zavednost! Telefonska in brzojauna poročila. DOPOLNILNA DRŽAVNOZBORSKA VOLITEV NA SPODNJEM ŠTAJERSKEM. C e I j e. 5. julija. Na današnjem zaupnem shodu spodnještajerskih Slovencev je bil po daljši debati soglasno proglašen za kandidata na Berksovo mesto sod. nadsvetnik V o v š e k iz Maribora, v katerega se je »Narod« pred dnevi srdito zaletel. Sprejeta je bila resolucija za pomnožitev slovenskih mandatov na Štajerskem iu Koroškem, ki se dopošije vsem listom. NEMŠKI MANDAT NA KRANJSKEM. Dunaj, S. julija. »Neues VViener Tag-blatt« poroča: Pogajanja poslanca VVastiana, ki je bil od nemških poslancev pooblaščen, z dr. Šustcršičein so ostala brezuspešna, Dr. Šusteršič je najodločnejše izjavil, da Slovenci ne morejo pritrditi nemškemu mandatu na Kranjskem, najmanj pa pod pogojem, da bi zanj dobili kak nov slovenski mandat na Kranjskem. Edina podlaga bi bila v tej smeri, da se resumira sklep o štajerskih mandatih in da se da Slovencem na Štajerskem še en mandat. VVastian je dr.Šusteršiču izjavljal, da Slovenci po volilni reformi največ pridobe in da morajo zahtevati kočevski mandat, ako nočejo, da bi se razbila vsa volilna reforma. Dr. Šusteršič je odločno ostal pri svoji izjavi. VVastian bo danes popoldne poročal ostalim nemškim poslancem. Italijani menda hočejo glasovati za kočevski mandat. Gotovo pa še ni. ako bo sprejet. Ako bi glasovali zanj Italijani, nemški kršč. socialci in konservativci. bi bila taka večina, kot je bila pri Štajerski. SRBIJA IN AVSTRIJA. — CARINSKI BOJ. Dunaj, S. julija. Danes je v avstrijski delegaciji odgovoril Golucliowski na interpelacijo Silvestra in dejal, da so srbski pogoji nevsprejemljivi. Delegacija je sprejela nato vojni ordinarij in razpravlja o okupacijskem kreditu. D u n a j, 5. julija. Goluchovvski se je danes izjavil: Odgovor Srbije smo dobili šele včeraj zvečer in bodo zastopniki avstrijske in ogrske vlade se mogli o tem šele jutri odločiti. Odgovor je nezadosten in nas ne ho zadovoljil ter ostane skoro gotovo pri brezpo-godbenem položaju. Tudi glede naročbe topov Srbija ne da nobene gotove izjave. Minister mnenja, da se provizorij ne bo sklenil. B e I g r a d, S. julija. V seji ministrskega sveta, v kateri se je šlo za ultimatum srbske vlade avstrijski vladi, je bilo mnogo prepira med ministri. Štirje ministri so priporočali, uaj Srbija odneha. Justični minister je Izjavil, da bi bil gospodarski boj Srbije brezuspešen in da bi bila Srbija minirana. Vojni minister Tutnik je izjavil, da je vsa srbska armada proti naročbl brzostreluih topov na Francoskem. Finančni minister je izjavil, da Srbija brez naročila topov na Francoskem ondi ne dobi pričakovanega posojila. Končno so podali m i ii i s tr i J o v a n o v i č, P u t n i k In V e s ii i č d e m i s i j o. B e I g r a d, 5. julija. Carinski boj se je začel. Dunajska vlada je prepovedala izvoz srbske živine. Trgovinska pogajanja z drugimi državami so se takoj pričela. Srbski carinski uradi zahtevajo od avstrijskega uvoza avtonomni tarif. trg. minister v trstu. Dunaj, S. julija. Trg. minister Foft se poda prihodnje dni v Trst proučit zgradbe v tržaški luki. Češka kred. banka v nevarnosti. Praga, 5. julija. Češka posojilnica in kreditna banka je prišla v denarne zadrege vsled napačnega bilanciranja. Nedostaja 300 tisoč kron. senzacijonelne vesti iz rusije. Peterburg, 5. julija. Jermulovu je poverjena sestava kabineta. Peterburg, 5. julija. Admiral Rožde-stvenskij je pred vojnim sodiščem izjavil, da je kriv in je prosil, naj se mu odmeri najvišja kazen. Moskva, 5. julija. Na mestnega glavarja generalnega majorja Reinbocka je bil izvršen atentat. Podrobnosti se še ne ve. revolucija v vladivostoku. V I a d i v o s t o k, 5. julija. Vsa tukajšnja ruska garnizija se je uprla. Vojaki hodijo pojoč revolucionarne pesmi po mestu. Darovi. Darovi poslani našemu uredništvu: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Frančišek Ozvatič, kaplan pri Veliki Nedelji, nabral na gostiji Kukovec-Rajh 7 K; preč. gosp. Martin Ulčnik, župnik v Doliču p. Mislinja, 5 K; katoliški narodni dijaki 8 K. Za pogorelce v Starem trgu: Zbirka žup-Ijanov v Štangi 7 K: č. g. Saje, župnik v Štangi 5 kron. Za šolo pri Sv. Jakobu na Koroškem. C. g. Martin Ulčnik, župnik v Doliču 5 K. IMeteorologično poročilo. Višina d. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 786'0 mir Vajenca sprejme takoj večja trgovina mešanega blaga na Dolenjskem. Ponudbe pod ,,A. B. IOO" na uprav-ništvo »Slovenca". 1476 5-2 949 19 se dobč le pri SINGER Ko. akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta. IV Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom Bizvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov. Odda se, oziroma proda dobro obiskana trgovina, 4 tisoč kron prometa mesečno, v lepem kraju na Gorenjskem, blizu tovarn, radi prevzetja drugega podjetja. 1503 3-1 Ponudbe pod „dobra trgovina" na upravništvo „Slovenca". V soboto, dne 7. julija 1906, v ve)iki d orani »Mestnega doma" ! Umetniško proizvajanje! na glasovirju — edinem gotfbenem instrumentu te vrste na vsem sveiu, ki ga je izumil gosp. Janez Bajde. Dva gla^ovirna itralca nadomestita popolnuma godbo na lok. Glasovir ima dve klaviaturi, dvanajst godal tuJe I>m)» produjui« ua vrrdii"«tiir p»plrj«i. Utrebane vrednostne papirje ln vnuvčuj« Zavaruj« «r«&ka proti kura« zapale kupone. isgubi. Vlnkuluje In devlnkulu|e volanu« ienltnlnako kavcije. JM" Bakoiupt In lskaM» aralt. tU JM' Bonu« utollld, >ia Podruinioa v SPLJETU. Denarn« vlog«- i|ir»J«ini v tekočem računu aH na vložno kajlilct piull ugodnim obraslim Vlotoni denar »brcali^* ud dne vloga do dne vzdiga. Promet s čeki In nakaznicami. 0®®® ®® Ivan Jax & sin t Ljubljani, Dunajska cesta 17 priporočata svojo bogato zalogo šivalnih strojev voznih koles 2675 52—24 in pisalnih ^r strojev. Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen. IT)«5Čon5lQQQQQtQQ»QQQQO€3« Preprodajalci popusti ,,Andropogon" (Iznajditelj P. Herrmann, Z^.Poljskava.) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki za brani Izpadanje las In odstrani prahaje. Značilno Je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, iri imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenici- 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga in razpošiljate* v Ljubljani pri gosp. VASO PETRICIC-u. K N ►S N K N N Razpis. Razpisuje se minuendo-dražba za zgradbo poslopja štirirazredne ljudske šole v Igavasi, občini Stari trg, na dan 8. julija 1906, t j. prihodnjo nedeljo, ob II. uri dopoldne. Načrti, proračun in pogoji so na ogled v občinski pisarni v Starem trgu od 4. julija nadalje. Stari trg pri Ložu, dne 2. julija 1906. Za stavbeni odbor: P. HAVPTNIAN, 1477 3-3 načelnik. Usojam si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem svojo na Zgornjem m 00000 Rožniku obstoječo gostilno prodala g. Karolu Bergmanu. Proseč najuljudneje, da čast gostje doslej meni izkazano zaupanje izkažejo tudi mojemu nasledniku, se priporočam in bilježim odličnim spoštovanjem Jerica PerSin. P. n. Oziraje se napredstoječo objavo, usojam si slav. občin-} stvu najuljudneje naznaniti, r da sem kupil staro in dobro znano gostilno na * Zgornjem mm 00000 Rožniku. Priporočam se častitim gostom za mnogobrojni obisk in bilježim odličnim spoštovanjem Karal Bersman. Vinfgar restavracija Jos. žumer se priporoča častitim gostom, letovičarjem, ob šolskih izletih, in sploh izletnikom. Z naravnim vinom, svežim pivom, okusnimi toplimi in mrzlimi jedili. Za zabavo je pijanino. Na razpolago lastni vozovi in konji. Večji obedi naj se izvolijo pravočasno naznaniti. Iu31 10 V) Hiša z gostilno in prodajalno ter tobakarno, gospodarskim poslopjem in zemljiščem vred se proda ali da v najem. Več pove lastnik Ivan Feberžar, Struge št. 7. P. Videm-Dobrepolje. 14:9 4 2 Šolske sestre v Trstu, via P. Besenghi 6. Učilišče m uzsojeunlišče za deklice. 14.'t 4 UL Temellit pouk po učnem načrtu za osem-razredne ljudske šole nu Primorskem. I.etna plača 450 K. — II ša z vrt.>m, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopaln ca. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan. Pnuk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku; v godbi: glasovir, gosli, citre, petje; v ženskih ročnih delih, v risanju in slikanju. Letovičarjem, turistom priporoča svojo znano gostilno s 16 sobami 1487 6—2 Ivan Janša p. d. Železnik 11» l»l>«rj«»lll. Pošta, kopeli, vozovi, vodniki v hiši. — Postrežba izborna. ^ C2/-* Prva zaloga r\£J | vedno svežega £ (lovskega in trboveljskega i HHiiiMniiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiriiiiiiiiiimiH q portland in roman cementa je v trgovini FRAN STUPICA v Ljubljani. Marije Terezije cesta poleg „Figabirta". /f) 886 15-10 Podružnice Prag* t menjalnicami ■ Oraben J5, Mala stran, Mnal ulica 17, žiiko», Husova ulica 37. Brno. Veliki trg 10 Ha.lon, Uluvni trg 4. (Irika l.lpa, (>*ka Kamnita, ■orarakl Zumbarg, Schilkr|«»a etata 1 Miiclllng, hran |oaipa trg V. No?l JiHn, Črna cctta 8. riren in Nvltava. Menjalnice na Dunaju: I. Wollzelle 10, II. Tkboratraaae «. III Ungargaflfle 69 (vogal Kennweg»), IV Wle-dner MauptslrH.se 12, V Schf.nhrunnfrfltraafle 88 a, Vil MarlahllerBtrasse 76, VIII Lcrcncnfelderfltriflse 113. IX. Ala'ratraaa< 32, X. Favoritenstrasflc 19, XVIII. Wlbrlng«ratraaac 82, XXI. Hauptstraafle 22. Menjalnična delniška družba <>7 <'7 „MERCUR" Dunaj, 1., Wollzeile 10. Ako. kapital K 16,000 OOO. Beaer zaklad K 7,000.000 Najkulantnejši nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papir|ev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. mtr Kamenjava in cskoinptiranjc izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.