JI 3V. 331
V Trstu, v tr«do 4. tfatembra 1918
Izhaja vsak «•<! ijufraj. tuđ) »h nedeljah lil pratniklk. -
UrednlltvO: ulica iv. Prilika AstCKejCi J). I. nitlHr. Danili sv poillja.o ure-ii.iitva. —' Nen.nUrafta p?*rtii je ne prejemajo, nVnpisi «e ne vrača n. — iMalat-lj m »d^o urni trcdttlfc eufsn Oidin«. - l.aitnl" kon*.irt J llsia „Edino«''". T <k ti-» ime fiuln^tt. - Telatoi urećnUt i tn nureve <Uv. II 37. — Mro«flln« fti*Hl ta teto Uto tO K, pni leti 2) K, tr mnccB IU K - ta	i*đa|i» za cel-i 1e*«r 8 K, pol Ha i K,
Letnik XLni
Pnumeina Številka iS Trit In okoOeo 10 rti., ronaj II rtn*
0..la*l trg"»rev In flhr'n kov rr.n i o T n ; Mmtti'-re, i«l>v»!e, p»'<lan'ee, vab la oglail d na n h med * wt )o 10 v.; o v tekst I sla d» S vrst ?0 K, vuka nadaljna *f«il 3 K. Matt CRla^l po S vin. he<cja, a ma'ti pa vin. OfV.se »prelom« iiv Ser.itru oddelek Ed nostl. Nam.- i!na fn rck!j'n.;.te <e po il|.v» Izključno upiavl „Ld n >stt". 1'pnvj In instriim oddelek «< na-hrnta v ulici iv. FranJlika As. Vli. — "ImftntiMn. ra^un 8UJx>2
Določbe z* grjtovanjte In začasno bva h® v v^Jnesn o^timliu.
Kr. Italijanska vojska.
PovelJnlStvo 3. armade.
Za potovanie, prehod a,: začasno bivanje nevojaških oseb v vojnem o«ertil;u, tudi v ozeinliu. ki je bilo zasedeno v zadnjem času, ostajajo v veljavi odredbe vr-ho\ncga armndnejfa poveljništva. Izdane 17. junija, 31. julija I. IS)t5. in 5. novembra I. 1017.. in .sicer:
1.	Noben državljan ne srne izven kraja svojega bivanja svobouno potovati po ozemlju, zasedenem po armadi (Trst, Istra, Reka, Juliiski Kras, Vzhodna Furlanija In Vipavska dolina cd Chiopiisa do Logatca), če n.ina redne prehodnlce (passnportd) nli l2ftaztilce (IcRitima-zione). Te listine Izdajajo, po zaorositvl htlereslran-cev, civilni kofnisarliatl, ali Cc ni teli, stacijska povelj« ništva (Cotnando di Prcsidio) in poveljništva kr. kura-binjerjev (orožnikov).
2.	Prehodnica mora imeti na zadnji strani natančen ponis osebe, kateri le izdana.
3.Za	potovanje z avtovozill, za preatop stare meje kraljestva na kakršenkoli način, ali za potovanje v o-zemlje Gorice (9. armada), kakor tudi za prihod ali vrnitev v to ozemlje je treba potnega lista (salvacon-dotto).
4.	h'otnl listi se Izdajajo samo Iz naslednjih razlogov: a) v stvareh vojaške službe; b) za potrebe jaVne u-prave; c) za važne in izjemne zasebne zadeve.
5.	Prošnje interesirnttcev morajo vsebovati naslednje navedbe in priloge: a) popolne prosilce ve osebne podatke: b) razloge, Iz katerih se prosi za potni list; c) navedbo vseh krajev, po katerih namerava potovati prosilce; č) vse listine, ki so potrebne za upravlčbo prošnje za potni list; d) navedbo prdsllčevefta bivališča; c) najnovejšo prosilčevo sliko s prosilčevim podpisom na sprednji strani.
6.	Potne liste izdaja: armadno PovcljnlStvo kr. karabl-nJerjev, če naj veljajo za mesto 1'rst ali Pitto, za celo po armadi zasedeno ozemlje, za ozemlje drugih armad ali za pokrajine v starih mejah kraljestva; zborno ali dtvlzijsko poveljništvo kr. JciirablnJcrjev, če nai veljajo za ozemlje, zasedeno po četah dotičnega zbora ali dotične divizije.
7.	Kdot ne spada k vojski aH armadi In pride v kako občino v zasedenem ozemlju, se more takoj zslasltl pri krajevnem poveljnlštvu, da dobi dovoljenje za začasno bivanje ali preh W:\ii sicer: pri postajnem poveljnlštvu. če pride pb železnici, pri pristaniškem vojaškem poveljstvu. ee pride a pa mikom, pri šlecljskem poveljlllStvu (Coniando dcH-PrcsicHoJr pri etapnem poveljnlštvu al! krajevnem Doveljništvu kr. karabinjerjev, Če pride po navadni poti.
8.	Dovoljenje za prehod ali začasno bivanje, ki se zabeleži na zadnji strani prehodnlce (izkaznice), se daje izkl'učno le osebam, ki pole* svoje Osebne Istovetnosti dokažejo, da se morajo iz razlogov svolega obrta, trgovine, poklica, dela ali važnih rodbinskih zadev po-inndltl v občini, kamor so namenjeni nll komor so dospeli. Kdor bi ne mogel z veljavnimi listinami ali resnimi navedbami dokazati teh bistvenih razlogov za Izdaje predpisanega dovoljenja, se zavrne v občino« kler prebiva.
9.	Zglasitev pri vojaški oblasti In dovoljen'e za prehod ali začasno bivan'e nista potrebna za osebe, ki že imajo potni list (salvacondotto).
10.	Za Izpolnjevanje navedenih določeb so določena stalna nadzore vallšča za velike okupacijske enote na primernih točkah In v glavnih krajih.
11.	Za potovanje s parniki se opozarja, da se na par-nike pripušča samo ono število potnikov, ki ga določa iz plovbenih vzrokov pristaniško vojaško poveljništvo.
30. novembra 1918, I Po nalogu: • Generalski poročnik, načelnik generalnem štaba: __Fabbri._
i,<«rrJ' r i deli i fera" o milu stvarah,
Najrcsncjši list Italijanski, milanski »Corrlere della Sera«, to se pravi, n'egov poročevalec Arnaldo Fracca-roli, poroča pod naslovom »In viaggio da Tricste a Vien-nac marsikaj, kar zanima nas; toda danes naj posnamemo samo no, kar je »Corrlerov« poročevalec videl v LjubljnI. Torej:
»Prihajam v Ljubljano zvečer. Mesto je v sneg«. ClleJ. na kolodvoru prve straže v avstrijskih uniformah In z jugoslovansko kokardo, ki Jih nisem videl več od reških dni pred našo okupacijo. V preddvorju stoji nekoliko av-strljskm vojakov, ranjenih In bolnih. Grem v mesto. Sneg; majhne, nizke hiše (šel Je pač po Kolodvorski ulici, zakal ne k »Tišlerju«); malo ljudi; slaba plinska razsvetljava. V središču dobiva Ljubljana lice mesta; velike zgradbe, tri veliki trgi z nasadi. Je izrecno slovensko mesto, toda nima nič značilnega. Ko sem govoril iz Postojne do idefonn z Logatcem, mi je dejal general Latini, da dobim v Ljubljani italijansko-franccsko-an-glcško častniško komisijo. Stopil sem v hotel »Union«, ki le pravcati politični glavni stan jugoslovanski; ne vedo nič. Po glavnih ulicah je malo življenja; srečavam po kakega srbskega častnika. Nahaja se tu bataljon redne srbske vojske. Med stražnimi patruljami se nahajajo Iz Pule odstranjen!" mornarji. V bližini frančiškanske cerkve je na slovanskem Prešernovem spomeniku nameščena velika jugoslovanska trobojnica (utta grande fascia Jugo-slava). Na glavnem trgu 'plazza maggiore — največji trg) Ima spontenik Franca Jožefa obraz pomazan s črnilom.
Dal sem se.poučiti o položaju. Vedno Še obstoji sovražnost proti'Italijanom, katero nete politikanti s f-nia-stlčnlmi obrckO\'an!i. Doznavam, da se je predvcer; 'sivim (20. nov.) na shodu liberalne stranke, kateremu je predsedoval žtipan-4'avciflr. sklenilo cedlnjenie Slovencev hi vse JiifioslaviJ«-« srbskim kraljestvom pod irgontstVonl
prestolonaslednika Aleksandra. Ta sklep je bil Izzvan In storjen v prepričanju, da hI bila v očigled Jugoslavije, zedlnjene s Srbijo. Italija bdj razpoložena z,i koncesije. Jugoslovanska 1,'udska stranka, ki le klerikalna In lina z;t voditelja duhovnika Korošca (Koroscc) in poslanca Pogačnika (PucacnlRli), se izjavlja ludl za zcdlnjenje s Srbijo, t od u ne v isti obliki. Hoče namreč tvoriti s Srbijo federativno renubliKo. ?tvar Jc razumljiva, kaiti v federativni Ivoibl sa smatra za lažje obramba vere. kl Je ; katoliška v Slovencih in Hrvatih, iločlrn Jc v Srbih pra-, voslnvna.
j Odpeljal sem se iz LJubljane ponoči. Vlak, ki |e ostal i na postaji, ie nnstal ledenica. Pregledovanje slovenskih in srbskih patrulj, ki vstopajo vsakotoliko v vlak v svrho i pregleda, traja do Maribora na Štajerskem.«
Uidimo se le, da v LJublJnnl niso znali poročevalca »CorHera« holie poučiti o našiti stvaren!
Sfovenslia posadka v Šplileldn. Iz Sptlfelda se poro-ča: Zasedenjc Špflfcldfl pn hiJtoslovansklh četah je vzbudilo precejšnje razbtir'en'e med Nemci. V noči od ne-dellun a pottdeljek, dne 25. nov., se Je močna srbska četa pripeljala s posebnim vlakom v št. It j. odkoder Jc odkorakala peš proti Spllfeldu. Mnlo preti Špllfeldom se je raždelila v tri dele. Lna kolonu Jn prodirala v ro'nl črll oo državni cesti, druga je Sla čez Obe* mimo pokopa-1 iišča n flhrlh nad postalo In tretla ob železniški progi.! Nemška posadka v Spllfeldn Je bila najbrž »po pflfazno-sti* železniških uradnikov že Iz Maribora obveščena o Dri hod u Jugoslovanov. Ko so se približali Spillcldn na kake četrt urfc, Je oddala nemška posadka več sknalu'h strelov. Bila ie torej očlvldno po svojih »prijateljih« Iz St. Ilja poučena o preteči nevarnosti. Na Obegtt je nas oddelek razpostavil strojne puške, a se jc kmalu zopet pomaknil naprej. Srbi so brez obotavljanja prodirali naprej. Srbi so brez obotavljanja prodirali proti severu in prvi jc dospel v vas oddelek, M Je hitel po državni cesti. Kot drugi so prišli na kolodvor Srbi, ki so korakali ob progi. Tretji oddelek le zasedel višino nad kolodvorom, ki obvladuje vso okolico. Nemci so pred begom še spustili v zrak raketo, ki bi naj razsvetila ozračje, pa tli hotela razpočiti. Nemška posadka, bilo je kakih 50—70 mož, je pobegnila deloma čez most na nemško strpn A\urc, deloma pa po železnici proti Ernovžu. Ko so Srbi dospeli na kolodvor, so naši in srbski častniki stopili v kolodvorske uradne prostore In so slovesno proglasili, da je Spilfeld zaseden od Jugoslovanov In entente. To je bilft v ponedeljek, dne 25. nov. 1918, okoli 5 zjutraj. Ura..... ' '
oropano !n demolirano. Pri tem čednem delu so bili udeleženi celo člani »odličnih« nemških rodbin iz Strassa in Spilfelda. kateri sedaj objokujejo svoj čin v graških kaznilnicah. Strasani so sumili, da ie poveljnik — Slovan.
Izla va slovenskega žc'tstva. Splošno slovensko žensko društvo v Ljubljani je v svo'i odborovi seii dne JO. nov. soglasno sklenilo sledečo resolucijo: Slovensko žkiistvo. zbrano v Spiošnem slovenskem ženskem drust* vu, že d ne'rida) z vso pozornostjo zasleduje razvoj jav* nih razmer ter po svojih močeh sodeluje pri vseh ak-ci'ah za napredek in svobodo naše domovine. Z največjim navdušenjem In globokim zadovoljstvom jc slovensko ženstvo pozdravilo zedinjenje Jugoslovanov, po-polnih bratov v dolžnostih in pravicah. Zato pa slovensko /cnstvo tudi z vso odločnostjo zahteva najtesnejšo združitev svoje domovine s kraljevino Srbi'o, ker je le na ta način zajamčena mirna In lepa bodočnost naše slvtipnc države SIIS. Z obžalovanjem obsojamo vse pre* rckatiic glede osebnih nazorov in mneni, s katerimi sc oddaljujemo velikemu cilju »druženja. Zavedajmo sc, da je le v slogi muči
Jraditffltvo le sicer vst
popolnoma
, . WlplaŠeno, toda udano v svolo Usodb; Jzlavllo je, da hoče tudi naprej zvesto opravljati svojo službo. Ko Je došel poštni uradnik v urad In je izvedel, da so Jugoslovani Knsedli Spflfild, se je razjokal — od Jeze. Nemci, ki so korajfno zbežali na drugo stran Mure, so krog y,6 zjutraj začeli krepko streljati proti Spilfeldu, a kroglje so napravile le luknje v zrak. Srbi so sc muzali, češ: »»Švaba ne zna pucati«. Tudi oni Nemci, ki so zbežali ob železniški progi. n!so prav nič zadeli. Zavzetje Spilfelda se je torej Jugoslova-nont posrečilo brez prelivanja krvi. Ko so si naši vse •>otrebno uredili, so se ogledali oo vasi. Poiskali so s! stanovanja. Nemški oficirji so zbežali ponoči iz toplih pernic tako naglo, da so naši fantič našli popolnoma me-jeha ležišča z vsemi udobnostmi. Spllfeldčanl so večinoma pt 1'azni z našimi junaki. Jn kar je najbolj čudno: Nemški S?pllfeldčanl znajo kar naenkrat vsi slovensko. Samo gostilničar Stelzer In gostilnlčarka Schafzahl sc ne moreta Uživeti v misel, da so Jugoslovani lastniki spilfelda. V ponedeljek dopoldne je naenkrat padlo iz bližnjega trga Strass precel strelov proti Spllfeltlu. Srbi so se takoj razvrstili v rojno črto in — hajd n; J stra-škega Švaba, Patrulia 16 Srbov je prodrla v Strcss in Je tržane razorožila. Nemci v Strassu so bili v groznem strahu pred srbsko patruljo In so molče oddali orožje. Ko so Srbi Izvršili svolo nalogo, so se zopet podali nazal v Spilfeld. Po Spilfeldu se sedaj glasijo slovenske, Hrvatske iti srbske pesmi. Nemcem posebno dopada pozdrav »Živijo« in živa trobojna barva jugoslovanskih kokard.
le Maribora. Mariborski župan Schmlderer, dr. Mrav-
Ing. dr. Valentin, Pfrlmcr. dr. Orosel. Nasko In še nekaj drugih vellkašev Izmed bivših nemških mogotcev se je 26. nov. z vlakom odpeljalo proti severu. Ali so šil česa orosiačit v Gradec, ali so si šli iskat stanovanja, sc ne ve. — »Die Amtssprache ist deutsch.« (Uradni Jezik je nemški.) Tako so povedali na mariborskem mestnem magistratu te dni nekemu Slovencu. TI gospodje seveda še sedaj ne vedo, da so v JugoslavlJI, Uospodl raste greben. ker ravna naša vlada ž njimi kakor z dostojnimi ljudmi, Toda ti ljudje ne bodo boljši, dokler sc ne pouče na Izdatnejši način. — Nova Jugoslovanska vas v mariborski okolici. V Studencih pri Mariboru so že skoro vsi trgovci irt obrtniki zbrisali nenuške napise. Nadomeščajo jih s slovenskimi.
Iz Radgone. Radgonski župan Kodolitscli ie bil silno radoveden In razburjen, ko le Izvedel, da je Spilfeld zaseden po Jugoslovanih in da ie s tem Radgona odrezana od Nemške Avstrije. Telefoniral ie v Spilfeld in iskal poveljnika jugoslovanske oosadke. Na vsak način bi bil rad izvedel, kakšna usoda čaka »nemško« Radgono in kkšno Ctnurek. KedaJ pridejo Srbi, ali bodo pobijali, ali bo življenje radgonskih Nemcev varno pred Jugoslovani, vse to ie želel izvedeti razburieni Kodolitscli. kar po telefonu. A z odgovorom ui bil nič zadovoljen. Sedaj jc Radgona v jugoslovanskih rokah, dasl jc trdil župan Kodolitscli, da je 3000 Slovencev v radgonskem okraju, a so sr vsi izjavili, da hočejo Ml pod NenVIjo In nc ma-raio biti pod Jugoslavijo, S kako pravico se ta Kodolitscli izlavl'a za zastopnika radgonskih Slovencev?
Ncinštta kuliura. V nemšken trgu Strass pri Špil-fcldti so nemški meščanski bttlturonoscl pred nekaj tedni r -H')«" napadli stnnovanic poveljnika straške kadetnice, ko ga ni bilo doma. Stanovanje so mu popolnoma oropa!!. Kar se tli dalo odnesti, so razbili in uničili. K ie prišel poveljnik domov, ie našel svoje stanovanje popolnoma
Rame politične vssti.
Italijanski socijalist Turat! je imel v rimski zbornici gOMir. v katerem ie l/vajal med drugim: K u smo se tresli radi usode naše domovine, sem — čepr; ■> nas ločile različne ideje — govoril besedo sloge in ;>. ..piruiija. Po-zdravlja priključenje Trenta, Trsta in Dalmacije. O novi Jugoslaviil, ki se Ima ustanoviti, želi. da Oilando ostane zvest obljubi, s katero zagotavlja vsakemu narodu pravico samoodločbe. Omenjal Je. kar se Je dogodilo v Rusiji In v Nemčiji, Poživlja k disciplini. Socijalisti niso nikdar sanjali, da se ta vojna konča brez zmagovalcev in premagancev. Pač pa so vedno govorili, da nasilje nc bo moglo rešiti vellklit pt *':iiih, finančnih in mednarodnih vprašanj. Nihče cd vus ne more misliti, da bi revo-luciH, ki ste izbruhnili v Rusiji in Nemčiji, ostali Izolirani. Mir bo moral biti rcvolucljonarcn mir. Vajna sc je vodila proti militarizmu, proti cesarjem, a nc proti človeškemu rodu. Pri entciitl ni Imperljalističnlh teženj. Oficlhilni socijalisti se popolnoma strinjajo z VVilsonom — ali se strinja tudi Italijanska vlada? WIIson hoče, tla ta vojna, ki se končuje ravnokar, bodi zadnja I Ali bo tako? Ali ne bo vojne proti Rusiji, ali je nc bo prtiti Jugoslaviji? 1 Nil vse to mora vlada odgovoriti! Zaključil jc s proslavo celokupne domovine, v kateri se stope vse domovine, v kateri se združijo vsi socijalni razredi v vladanju pravice in človečaustva.
Habsburška uržava Jc bila vedno Infamna od svotega začetki Iti infamno jc tudi poginila. Še v svoji snirtni uri — piše zagrebški »Tagblatt« — Je hotela postali v prokletstvo svojim narodom, dospevajočim k svobodi. V Slavoniji so vojaške oblasti delile med ljudstvo orožje in strelivu, govoreč mu. da more delati, kar hoče I Nekateri častniki so kar poživljali ljudstvo, naj obračuna »gospodo*. To jc bilo lopovsko početje, kakor je bilo eno. ko jc najprej vojno mornarico izročila Narodnemu svetu v Zagrebu, ne da bi bila omenila niti z besedico, da nima pravice do razpolaganja. Vojaške oblasti so iitijskale oborožene vojaške ti.lpc, da bi izzvale divji teror, ki naj bi zadušil svobodo Jugoslovanov. Ali mase prebivalstva se niso obrnile proti intelektualcem, marveč se jc jeza obrnila proti tistim, ki so iili v teh vojnih letih nesramno izkoriščali. Vse to peklensko hujskanja ootrjejo sedaj kmetje, ki so toženi radi plenjenja. Ali jo kako čudo, da ta kmet. ki ie bil \edno zatiran in izsesa-vart, zasramovan in zlorabljen, čuti sedaj ljuto krivico, ki jo jc trpel: ali jc čudo. da v trenutku velikega prevrata svobodo — krivo razume?
Trpka, odkrita a Istinita beseda! »Slovenski Narod«
jc objavil pod tem naslovom naslednje besede nekega srbskega politika: Kaj da mislim, me vprašate, ako bi Slovenci in Hrvatje vztrajali pri tem, da sc odstrani srbska narodna dinastij? Odgovor jc vrlo enostaven; Stojimo na načelih VVllsoovih, na stališču narodne samoodločbe. To jc naše stališče in to nam docela prija. Ml Srbi iz Srbile tic pripuščamo niti diskusije o obliki vladavine in dinastije. Ncčeltio druge domovine nego edinstveno centralisliško monarhijo pod današnjo dinastijo. Ako so poslednje vesti točne, se Jc za to Idejo Izjavila tudi Crna s*ora, to je za zedinjenje s Srbijo in sicer za brezpogojno zcdiirenje. 7. nami so vsi Srbi Iz bivše Avstro-Ogrske. Vslcd tega z gotovostjo lahko računamo na Srein. Banat, Bačko In Uaranjo. Tudi v Bosni In Hercego vin: imamo ogromno večino za sebe. Tej skupini bi se pridružila tudi Dalmacija, ako nc Iz drugih razlogov, že iz gospodarskih. Vse tc zemlje bi dale Veliko Srbijo. Ilila bi to manjša država, to jc istina. nego projektirana Jugoslavija, ali bil bi v njej homogen živeli, kompakten in popolnoma sposoben za raz-vitek v vseli pravcih in za odpor proti vsem neprijateljem. Mi nimamo pravice, uiti nočemo, da bi Hrvate in Slovence silili v našo zajednico. Ako oni hočejo priti k nam. dobro nam došll, ali ni umestno, da zahtevajo od nas, naj izvršimo narodni samomor za njihovo ljubav in za liubav republikanske mrzlice, ki sedal vlada no svetu. Mi se zavedamo, da bi s pridružitvijo Hrvatov In Slovencev dobili očetnlavo rllneišo In številnejšo za kake 4 milijone, kar Je brez dvoma tehtna pozitivnost. Ali nc smemo izgubiti iz vida dejstva, da poleg tc pozitivnosti obstoja tudi trotova negativnost, da nam ti 4 milijoni nalagalo na vrat breme -I1) milijonov Italijanov In še več N'cmccv kot krvne neprijatelje, kar vsekiikm nI baš najpri'etnejša stvar. MI Srbi smo sc v sirovi šol-življenja naučili, da računamo. Izračunali smo vse, pre cenili smo vse. ali vam ipak pravimo: Pridite k nam verujte nam. Ako nočete tako. ako «-c ne morete o!rc-?i zmot in blodenj, ki so Vas spremljale dosedaj. pojdite In hodite svola pota. a mi bomo krenili na svoja. V vsakem slučaju pa lahko računate na našo pomoč. Tudi v bodoče vin hočemo biti in ostati brat e, a dalje — ka. kor vam Bog da! A poveMe mi. prt sim vas, kateri svo-bodomlslec Je Iz JugoslaviJc. ki se i-cnižuje. ako sname kapo pred vnukom Velikega Vodje? Kdo jc ta, ki ljubi
Stran ir.
»EDINOST« štev« 331,
V Trsta, dne 4. decembra (918.
Sol! svobodo kot sinovi svobodne Srbije? Kdo je ta, ki .e boli ponosen na njo? Ali nam je treba dokazovati, da se ne damo gaziti, ali ]e nam treba kosa, da nam daje pouk v dernokratizmu?...
Aprovizacijske stvari.
Razdeljevanje jaicc.
Zaradi slabe vložbe je pošiljka jajec. Ki ]o je meščanska konsumnu zadrusa prepustila aprovi^acijski komisiji, dospeln večinoma pokvarjena. Zato nI mogoče, kakor jc bilo določeno, razdeliti jajec na vsako osebo po eno. Jajca se preiščejo od kosa do kosa in se bodo potem prodajala na trgu po K 1'60 kos.
Kislo zelje.
Danes, v sredo, 4. decembra, se cdpro tri prodajalnice kisleza zelja: v ul. Ferriera št. 4, ul. S. Caterina št. S in ul. Bachi Št. 5. Kislo zelje se bo prodajalo brez izkaznice po K t'20 kilogram.
^(galice.
V petek, 6. t m., se bodu prodajale užlgalice italijan-1 sfctsra monopola in sicer po naslednjih cenah: svcčlce (cerini): papirnate škatljice po 30 svečic, velikih, po 10 cent (25 vin.) škatljica, navadne, papirnate ali lesene škatljice, po 70 svečic po 20 cent, (50 vin.); lesene: •Škatljica 40 užigalic 10 cent. (25 vin.); žveplenke. ovoj-<iek 75 žveplek po 10 cent. (25 vin.) Užicalice sc bodo Uobivale v vseh sedaj odprtih tobakarnah. Dobiti bo imojfočev sakomur samo po dve Skatljlcl, seveda kakor bo blago na razpolago. Prodajo bo nadzirala finančna straža. V spodnji okolici se bo vršila prodaja užisalic v soboto, 7, t m., po istem načinu.
Razdeljevanje petroleja.
Petrolej na Izkaznice z rdečo črto se bo poleg že navedenih prodajalnic dobival tudi še v naslednjih: Loser, •Rocol M. 992, Dares, Eremo 172, Verdecchia, Crcsada 11, Poropat, Capitelli 14, Antonutti, Sporcavilla 6, Ulcicli, Trionfo 16, Taucer, Volto 2, Perotto, Fortino 1, Priatti, Malcanton 3, Udina. Donota 18, Bertok, Artisti 4, Fcrraz-2utti, Ponterosso 10. Mornel, Barriera v. 18, Zidar, Mo-lin a v. 48, Jcllersitz, Molin a v. 1, Haipel, S. Oiiisto 16, Fradel, Risorta 17. Zigoi. Concordia 17, Ukmar, Ponzin-na 54, Sanzin, Skedenj 230, Del. zadruge, Skedenj 354, Britz, Skedenj 567, Salatelii, Carradori IS, Gemascl, Geppa 10, Zamer, Miramar 11, Krama. Cecilia S, Colauda, Romagna 18. Zadrusa javnih uradnikov. Cardticci 12, Fetter, Foscolo 27, Vatovatz, S. Maurizio 3. Bolle, Far-Tieto 17, Macorin, Farneto 33, Duller, Chiozza 51, Fer-latti, Oelsi 10. Taucer. S. Zaccaria 3, Sirca. S. Ana 35. Sklcmba, Molin grande 20, Ribacich, Conucoli S, Slobez. Jndustria 6, Zega, Skalasanta 70, Fuclch, Barkovlje 525, Miclavez, S. M. M. Spod .95, Vonk, Sv. M. Magd. Spod. 150. Cok, Lonjer 69, Zolia, Vrdela Farneto 1375, Dclla Martina, Kjadin 803. Nadaljni prodajalci se naznanijo iutrt
Domala vesti.
Prodava obnesečalce zasedenjd Trsta po italijanski vojski se je izvršila včeraj popoldne po objavljenem načrtu. Kolikor nam je znano, se ni zgodila nobena nesreča.
*	—	Vw -M *•	- V
— " - \
Kavčičeva in Oradišarjeva ter gg. Gorjup in Kreščak v maujših uloeah. Predprodaja vstopnic se vrši vsak dan dopoldne med 9—12 in pop. med 3—6 pri gled. blagajni.
Promet na d 2avni ielcznici. Od 1. decembra dalje ne vozita več na progi Yrs:-lJodbrdo vlaka št. 28 in 13 (odlud iz Trsta ob 12'30 in prihod v Trst ob 7 zvečer). Namesto nje*, sta se uvedla osebna vlaka št. 24 in 23 (odhod iz Tr !: ob 11 dop.. odhod iz Gorice 1*21, prihod v Podbrdo 3'-!. poo.. odhod iz Podbrda 4'40 pop., iz Gorice 0*59, uni'od v Trst 9'10). Istočasno sta se odpravili na prnjii Prvačina-Ajdovščina mešana vlaka 1124 in 1139 (odhod iz Ajdovščine J1 'SI dop., odhod iz Prva-čine 4'40 poo.). Namesto njega vozita mešana vlaka št. 1154 in 1145 (odhod iz Ajdovščine ob 11*16 dop., prihod v Prvačino ob I2'26 pop.; odhsd iz Prvačine ob 7'32, prihod v Ajdovščino ob 8*46 zvečer).
Za koncert oziroma glasbeni večer, ki ga priredi naša Glasbena .Matica v soboto, dne 7. t. m., v veliki dvorani Narodnega doma vlada med našim občinstvom vse-obče zanimanje. Skrbno sestavljeni spored in njega izvajalci pa to tudi v polni meri zaslužijo. Spored prinašamo na drugem mestu. Vstopnice so v predprodaji od danes naprej v veži Narodnega doma. Cene: lože po 20 K, sedeži v pritličju po 5, 4 in 3 K. na galeriji K 2'50; stojišče v pritličju K I*50 na galeriji K 1*—. Prosimo slavno občinstvo, da si preskrbi vstopnice že v predprodaji.
Spored glasbenega večera, ki ga priredi naša Glasbena Matica v soboto. 7. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma: 1. R. Scliumann: Kvartet za lok op. 41 št. 1: An-dente esprcssivo, Allegro. Igrajo gg. Topič, Karlin, Prin-čič. Pertot. 2. O. Nedbal: Pravljica o žalosti in sreči, op. 16 št. 5 in 9: Temno di menuetto, Audaute — allo glo-coso, igra na klavirju gdč. Z. Pegan. Orel: Slovaške pesmi: 1. Zabučale gore... 2. Knežduoska vas... 3. Pod našim okenčkom..., poje gdč. S. Mezgec s sprem-lievanjeni vijoline — g. Topič. 4, Dr. A. Dvorak: Bagatele op. 47 za 2 gosli, ccllo in klavir: 1. Allesretto Scerzando, 2. Tempo di minuetto. 3. Allegretto Scher-znndo, 4. Kanon, andante con motto, 5. Poco allegro, Igrajo pg. Topič, Karlin, Pertot in gdč. Pegan. 5. A. La-jovic: Kaj bi le sledal, poje gdč. Mezgec. 6. J. Haydn: Kvartet za lok op. 74 št. 1. israjo gg. Topič, Karlin, Prinčič. Pertot. Med izvaianjem posameznih točk je vstop prepovedan. Začetek točno ob VA zvečer.
Zbirka 50,000 kamenčkov v namen ljudske knjlfnlce v Trsiu. Zc izkazanih 4(»346. Dal'c nabrani: Lavrenčič Jo-?\r) 100, Bratož Josip 100, Zeca Milan 300 in Gaberščik Stanka 100, Skupno torej 46'346 + 600 = 46946 = K 938*92.
Cerovi.
— V počastitev spomina pok. Rudolfa Vičiča je darovala družba v gostilni NDO K 160.— za NS. Denar hrani
uprava.
Češko Dudjevlčka Restavracija (Bosdkova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galaltl (zraven Klavne pošte). Slovenska postrežba In slov. iedilni listi.
B^AZJ OGLASI
19'etno
I1
rs
dekHcs se je Irgublla v I)-.« 'fl'fri
nrdt l o ob fl nop.. nbl.- rJAX i |
na v rdoćo i bleko, blnn.l nka, likom roZnute barve na glavi, Imt ji je Ivanka. Kd -r ve kaj. naj epo rofi v ul. Oioachlno Ro^sinl it, Ifi Posle ve rlil. j PrMi>n.	3101
Senehovlč: Plzlio lit Xe-
«,; ■ sredn e sole.:.« išč-. 1» • llif,L »udu« na lis. oiid. Edliiosil pod .Fizika in Kemija" se danes.
300-1
zakonske t vzmetim
postelje ta eno os.bo,
inodcrn, t. ' umivalnik In pisalna miza se pruda radi prssclitvc. Ulica Masr.iinc d'Azcgllo cx 8ul.tario 3. 1. rane.	30 -9
Im'M naVgomeVz« 'oblek«!
»a.Ntov i o.e irn. odd. Edinosti. 3099
Spremeni ifvr^JSS:
i' m s • ■' a pii gledališki blagajni v
N •» • iu.
3098
ProSam
Edinosti.
nov voziček .?a oiroke. Naslov pove inz. odd
3210
Puta:i2nlHou fis&tts
kili po j kg, !z 'tnliji.iiike tova ne prodam po '^0 K, Naslov pjve In-odd. Ed nosti	S0i5
llriflftfll' 3 II'' • si.dno kIiiZ VUUVtli bo, H-H -nanja z vdovo ali go-|>oj!t'no do ft. Pismene ponudbe nj ins. odd. pod „Ambrož.
lito
će\lj»Tnki'ga pomočnik«, dobi lirmio In pl.čo po Irgovoru, Alberi K-nber, Piosek pri
Ijbuu__30M
* I p it v kateri se nah.ja dobro i.'IJlIi vpeljano gostilna, z vso u-orabo, se proda. Ponudbe na Ins. idd. Edinosti p"d »Oo tllna". C086
5 eilllnlke, hne, Jclezne predmete In r,vno ponižtvo se dobi po niz k iti rena t v ul. Curduccl št 43 Visno\ itz.	3015
~ ZaseHn iole. Umđnl ^Osservat<5^e Trlestino" objavlja z datumom 1. decembra 1918, naslednji razglas italijanske gubernljske oblasti: »Zasebne šole morajo v svrlic dovoljenja za obnovo svojega delovanja prej vložiti CH-ošnjo na to gubernljsko oblast.«
Javna skladlsča. Oubernijska oblast ]e razveljavila začasno naslednje cenike: za hangarje, za izkreavanje, s cenikom za žito vred, nakrcavanje, uporabo žerjavov, za dobavo pitne vode, za mauipulacijske pristojbine (vkladanje in izkladanje, tehtanje, posebni tarifi), pristojbine za težaška dela na carinskem uradu, manipulacij ske pristojbine za ne posebej tariiirana dela, za dovoz na nabrežje ali v hangar, za skupna vozila, za sortiranje kolijev ter končno za prevoz blaga iz ene proste Uike v drugo. Do razglasitve novih cenikov sc bodo zaračunavali efekturnt stroški. Stranke se v tem pogledu od Časa do časa tahko obračajo na upravo javnih skladišč.
Podpore rodbinam vpokllcancev. Po odredbi guber-nijske oblasti sc bo zasedaj nadaljevalo izplačevanj podpor potrebnim rodbinam vpoklicancev, če so pristani v občine Julijske Benečije, In sicer tudi po vrnitvi do-tičnega vpoklicanca.
Po*reb Rudolfa Vlčlča, tega našega tihega, dobrcgr». a vendar tako odločnega našega, res moža. se bo vršil danes ob 2 popoldne, ne pa. kakor je bilo objavljeno po- , „ motoma v osmrtnici, ob 1 popoldne, iz mestne bolnišnico.! Bil sam svoj človek, imel pa Je ravno zaradi one od- .0U krit^rčne skromnosti, za katero je bivalo zlato na:*>c narodno srce, toliko in toliko prijateljev, ki s cenili v, - \ njem, česar v marsikom, ki kriči v svet. ne najdeš nikoli — zvestobo! Naj -počiva marno v slovenski zemlji tr/-:?-! '.i škl„ in vsi. ki smo ga poznali, ga ohranimo v najblaž-jem spominu. Na njegovem grobu naj zeleni naš bršljan!
Slovensko gledališče. V petek. 6. t. m., ob pol osmih zvečer se uprizori efektna tridejanska Oerolamo Rovet-tijeva drama »NEPOŠTENI«. V glavnih ulogah nastopita ga. P. Skrbinškova in gospod 1. Martinčevič. Poleg teh so zaposlem še ga. Sila ia gg. Sila in Požar v večjih, gdC.
rsKo vino
S2 o mil množin! pri RUDOLFU
HA1U0 nti Opclnoli štev. 386.
iKsesn-Bft srebro i.i Me
sI:o driisivo Mere-: n: Ltmku,"'e
itiii d neti. v sredo, <b zvtu-r svo|o odt'oro\u sejo. 01 danes nr. pri J ae bodo vri K' cdborove sej -vsako sredo ob 7.30 *veOt r. T« 1 m na 2n. n;e odbi rnikom. Prtdscdnik.
l«o najvišjih cenah •lub, fzaana marna in zlati m a A POVR v Trstu Tff Staro itiituicu (B.unera utthia 3)
Dr. Mraiok DEAK
zobozdravn k, Tr^t, Corso 24, " mm%» M
I n Od 912 dop. in od (1StPoJ za. ilTaT in ve,r'anj°
_ t , 1	pmvi nemški uz< rci.
pop Uresiiol^too udlr»nje	o
J.ScIdcl & Neumann in
7.ob, plombiramo in nnjetnu Cl „„ . ^ o n
zoi.jc.	j.Sli ger* Čast & Gasser.
, . .	-:—i-Bogata z^lo^H vseh po reb
iMimm cr. j, Ccrmđhn	za
v Trstu, ul. delle P- sto •ecc>iie 12 (rognl n'. Poste f .diran e zobov brez bolečin. Plombiranje. Umetni zobjo.
vsako popravlj mje Tvrdkii ustanovljena 1 1878.
FRANCESCO BDNAR
Trst, ulica Campanile 'J.
narodna pcsijllnlco In hranilnica
— registrovaua zaJruga z umejea tn jamstvom —
— v Trstu — vabi na
10. redni občni zbor
kateri se bo vršil
v soboto, 21. decembra 19!8t ob 6 zve'er r uradnih prostor.h v u.icl San Glavanai štev« 14, II. nadStr.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelrištva.
2.	Poročilo radzorni^tva.
3.	Potrditev letnih računov. \
4.	Porodilo o izvršeni reviziji.
5.	Prediog o razdružbi z druge.
6.	Slučaj osti in ev. predlog.
V TRSTU, dne 30. novembra 1918.
Narodna posojilnica In tiranllnfea
reg. zair. z onr jenim jamstvom T IrKta.
Dr. A'drejči5 I, r. JoVp Mirk I r.
Konjak, rum, pelinkovec, razni likerji, peneča in
dezertna vina
na drobno In na debelo po zmernih cenah m dobivajo v znani trgovi i
JAROBA PERHAUC, V Tisti, Hita Dtp 16.
t
Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš nad vse liublienl soprog, oče, ozir. sin in brat, gospod	—
Anton Lislsk
lutoslovttskl stražnik v Lfebljanl; prti v Trsta i
v četrtek, 28. t m., ob 7 zvečer v Ljubljani po kratki iS mučni bolezni mirno v Oospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika se le vršil v soboto, 30. t. m., ob 3 pop. v Ljubljani.
LJUBLJANA, 30. novembra 1918.	. . -
Marija, soproga. Ladko In Dorl. otroka. 4 Fran. oče. Fran. Ivan, Alojz, bratje. Amalija. Antonija, MarUa por. Jejčič. Leopolda por. Dlntlnjan, Matilda por. Vertovec. julija por. Kvotel, sestre. Svaki in svakinje.
i
JOSIP VOUK
Je dane* pn dolgi in mnfcni bolesni v naročju svoj'b drugih vdano v Gospodo premimi!.
Ž.lujoča soproga £lojx'Ja roj. Smcfn, hčera Ara«Nj«» Zodja in Albina, starii Josip in tfai^js, lir .ta Anton in Aioil, sestra Marija in svakinje, kakor tudi dru^i sorudniki narna-
njujo prebndko izgubo \sem prijateljem in znanaem.
Pogreb dragih zomskih oataukov sc ^n vrSil v čerrtek, 6. t m , ob 3 pop. iz hita SaV^i Svil. MagiL Spodnja št. 150 na fikodt-njsko ji^aljSče.	TRST, 3. decembra 19IS.
Novo pogrebno podjetje, Corso 47.
I