ptujski GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBMATA PERUTNINA PTUJ LETO VI. ST. 3 MAREC 1M2 peru.tn.ixi.ar «325451 PERSPEKTIVE RAZVOJA KMETIJSTVA IN PROIZVODNJE HRANE 00 LETA 2000 Število % od celot. Leto Struktura prebivalstva prebivalstva svetovnega ____________________________________________v miliijardah prebivalstva 1980 Svetovno prebivalstvo skupaj od tega 4,47 razvita področja 1,17 26 % nerazvita področja 3,30 74 % 1985 Svetovno prebivalstvo skupaj od tega: 4,88 razvita področja 1.21 25 % nerazvita področja 3,67 75 % 1990 Svetovno prebivalstvo od tega: 5,34 razvita področja 1,25 23 % nerazvita področja 4,09 77 °/o 2000 Svetovno prebivalstvo od tega: 6,35 razvita področja 1,32 21 °/o nerazvita področja 5,03 79 % Ukvarjanje s problemi bodočnosti je dejavnost, ki je človeka zanimala od vsega začetka njegovega obstoja. Sodobna znanstvena futurologija je dobila svoje osnove pred približno 100 leti. Najpogostejše in tudi najzanimivejše teme sodobnih proučevalcev se nanašajo na razvoj prebivalstva, energije, okolja in klimatskih razmer ter kmetijstva in proizvodnje hrane. Pred nedavnim sta izšli dve pomembni futurološki študiji, ki so jih izdelali najvidnejši svetovni, predvsem pa ameriški futurolo-gi. Študiji med drugim obravnavata tudi razvoj prebivalstva in prehrane ter razvojne možnosti na tem področju do leta 2000. Naslova študij sta GLOBAL 2000 ter INTERFUTURS. Glede na to, da se v področje študij vključuje tudi naša dejavnost, bo verjetno marsikoga zanimalo, kakšne perspektive so predvidene. Prebivalstvo in prehrana Hrana spada med osnovne dobrine, ki so potrebne za zadovoljevanje potreb človeštva m za njegov nadaljnji razvoj. Kljub temu, da se daje proizvodnji hrane v svetu vse večji poudarek, pa prihaja do vse večjega razkoraka med rastjo proizvodnje hrane in gibanjem svetovnega prebivalstva. V drugi polovici 20. stoletja gre namreč za vidno ekspanzijo prebivalstva. Zanimivo je dejstvo, da gre prirast prebivalstva v glav- nem na račun manj razvitih in nerazvitih področij. Delež razvitih področij v celotnem svetovnem prebivalstvu je vedno nižji, pa tudi do leta 2000 so te tendence neugodne. Tako je bil leta 1975 delež razvitih v svetovnem prebivalstvu 30 %, do leta 2000 pa se bo zmanjšal na slabih 21 %. Celotno svetovno prebivalstvo bi se naj po najnovejših prognozah povečalo za 2 milijarde, od tega odpade več kot 30 % na povečanje v nerazvitih področjih sveta. Tako bi leta 2000 na teh področjih živelo skoraj 80 % vsega svetovnega prebivalstva. Največji delež svetovnega prebivalstva bo leta 2000 odpadel na prebivalce azijskih dežel, od katerih prednjačijo Kitajska, Indija, Indonezija in Bangladeš. Po sedanjih prognozah bo leta 2000 vsak peti prebivalec našega planeta Kitajec, v Aziji pa bo živelo 57 % svetovnega prebivalstva. Po prognozah, ki so jih svetovni znanstveniki objavili v projektu »GLOBAL 2000« bo leta 2000 razmerje med nerazvitimi in razvitimi v celotnem svetovnem prebivalstvu še bolj kritično, kot je danes. Leta 2000 bi naj bilo na svetu 6,35 milijarde ljudi, od tega pa se bo več kot 5 milijard prebivalstva ubadalo z nerazvitostjo, kar je razvidno tudi iz tabele. Težišče naseljevanja bo v velemestih Prognoze kažejo, da bo težišče naseljevanja še ve- dno v velemestih. Tako bi naj imeli Mexico City leta 2000 31,6 milijona prebivalcev (1970 jih je imel le 10,9 milij.j, Kalkuta bi jih naj imela 19,7 milijona in Kairo 16,4 milijona. Cenijo, da bo leta 2000 na svetu več kot 400 mest z več kot enim milijonom prebivalcev, 17 mest pa bo imelo več kot 10 milijonov prebivalcev. Za primerjavo naj navedem, da ima tudi naš Beograd okrog 1 milijon prebivalcev Po ocenah naših progno-zerjev bo imela Slovenija leta 2000 2,4 milijona prebivalcev. Glavni center bo še vedno Ljubljana s 400.000 prebivalci (sedaj jih ima okrog 270.000), Maribor bi jih imel leta 2000 270.000 (sedaj jih ima nekaj čez 100.000), Ptuj pa 37.000, koliko jih ima danes, verjetno ni potrebno posebej navajati. Iz navedenih podatkov je razviden nadaljnji močan porast števila mestnega prebivalstva, kar je posledica ukrepov za zaščito kmetijskih zemljišč. Res pa je, da bo treba ljudem v mestih zagotoviti hrano. Kaj bomo jedli leta 2000 Proizvodnja prehrambenih proizvodov v svetu narašča približno za 2 % letno. Po sedanjih ocenah se bo do leta 2000 svetovna proizvodnja hrane v primerjavi z letom 1970 povečala za 90 %. Hrana torej bo, bo pa izredno draga. Glede na to, da je družbeni proizvod na prebivalca po posameznih področjih različen, bo vprašanje, kdo bo lahko nabavil zadostne količine hrane. Odgovor na to vprašanje nam daje primerjava družbenega bruto proizvoda. Ta kaže, da se bodo leta 2000 disparitete med najbogatejšimi rn najrevnejšimi še povečale. Po sedanjih prognozah se bo družbeni T J »2 Tudi v bodočnosti bo (relativno) ceneno perutninsko meso nadomeščalo druge vrste mesa — nujnega prehranskega artikla bruto proizvod na prebivalca v razvitih deželah gibal od 8.500 do 11.000 dolarjev, v nerazvitih, katerih delež bo leta 2000 skoraj 80 %, pa bi znašal okrog 600 dolarjev na prebivalca. Med najrevnejšimi na svetu bodo po sedanjih prognozah tudi leta 2000 ostajali Indija, Indonezija, Pakistan in Bangladeš, katerih družbeni produkt na prebivalca bo le o-krog 500 dolarjev. Danes živi na teh področjih več kot 800 milijonov prebivalcev z manj kot 50 dolarji dohodka letno. Za orientacijo naj navedem, da znaša družbeni proizvod na prebivalca v SRS okrog 5000 dolarjev, na prebivalca v Jugoslaviji poprečno okrog 2600, na Kosovem pa okrog 800 dolarjev. Iz vsega navedenega izhaja, da bo tudi v prihodnje v največji meri iskana cenena hrana, hrana, ki bo dostopna širšim slojem. Med to hrano spada tudi proizvodnja perutninskega mesa in idrugih perutninskih proizvodov. Vsa navedena dejstva kažejo, da je intenzivnejša usmeritev v proizvodnjo hrane, ki jo zagovarjajo tudi naši gospo- darstveniki, nujna. Kljub temu pa bo težko nadoknaditi zaostanek v kmetijstvu, ki se je v pnimerjavi z industrijsko proizvodnjo stopnjeval vse od leta 1960. Hrana predstavlja od vsega začetka strateško postavko o vprašanju obstoja prebivalstva. V 20. stoletju se tega dostikrat nismo zavedali ali pa se tega ponekod še danes ne zavedajo. Kot pri vseh ostalih dejavnostih bo tudi pri proizvodnji hrane pomemben dejavnik energetika. Znanstveniki ugotavljajo, da je perspektiva v solarni energiji, energiji bio mase in energiji, pridobljeni z nuklearno fuzijo. Iz vsega navedenega je razvidno, da je danes v ospredju boj za energijo in hrano in da sta to dve osnovni področji, ki povzročata zaostrovanje nasprotji med velesilami ter v svetovnem gospodarstvu in politiki. Ob vsem tem se marsikomu pojavljajo številna vprašanja za katera bo jasen odgovor dala bodočnost. Leta 2000 ni več tako daleč in prav je, da od prihodnosti pričakujemo bolj- Evidentiranje - kandidiranje - volitve Pod tem naslovom smo vas sproti obveščali o prizadevanjih in aktivnostih za kar najboljšo izvedbo vseh teh postopkov. Sedaj so za nami tudi že volitve in zato lahko smelo trdimo, da so bili vsi postopki v pripravah na voiltve kvalitetno in zavestno opravljeni od evidentiranja do volitev. To namreč potrjuje visok odstotek udeležbe na volitvah, kakor tudi visok pozitivni odstotek »ZA«. Prav zaradi tako kvalitetnih priprav smo lahko istočasno z volitvami delegatov za DPS in SIS volili tudi člane v samoupravne organe TOZD, TOK im DSSS ter v organe upravljanja na nivoju delovne organizacije. Dobre priprave pa so omogočile tudi zaprte kandidatne listine za katere so se odlcčile vse temeljne organizacije razen Mesne industrije in Tovarne krmil. Od evidentiranja preko predkandidacijskih in kandidacijskih postopkov je bilo namreč slehernemu delavcu omogočeno, da je lahko dal svoje pripombe na predlog ustno, pisno ali celo anonimno. Precej pripomb je tudi bilo danih in vse objektivne pripombe so bile upoštevane, zato je med posameznimi postopki bilo precej sprememb kandidatnih list Volitve pa so bile res še svečana potrditev delegatov. Da je temu tako, pove tale podatek. Volitev se je udeležilo od 91,4% do 100 % volilnih urpavičencev, teh pa je bilo 1574. Nekaj slabši odziv je bil v Kooperaciji, kjer je volilo le 84,6 % volilnih upravičencev. Upoštevajoč navedeni podatek lahko zaključimo, da so glasovali vsi delavci, kateri so to lahko storili, drugi so bili namreč opravičeno odsotni [JLA, bolezen, izjemoma službena odsotnost). K temu naj dodam še podatek, da so izvoljeni delegati prejeli od 77 % do 98 % možnih glasov vseh volilnih upravičencev. Nekaj slabši rezultat je bil le v tovarni krmil, kjer so sicer volili vsi upravičenci, vendar so za nekatere manj številne odbore predlagali preveč kandidatov, zato so se volilci težje odločali. Da bi imeli vsi delavci in kooperanti boljši pregled kdo opravlja kako dolžnost, smo se v uredništvu odločili, da bomo v naslednji številk: PERUTNINARJA objavili imena vseh delegacij, odborov in komisij in njih predsednike. V današnji številki pa vam predstavljamo vse predsednike 10 OOS. V času, ko je bil material za to številko že v tisku je bila tudi volilna konferenca (občni zbor) konference OOS in predsedstva konference. Predsednik konference OOS bo še eno mandatno obdobje Erih ŠARA. Uredništvo V TOK Hajdina so imeli ob volitvah precej dela, saj so kooperanti volili na sedmih področnih voliščih še in lepše življenje. Prognoza, da bo leta 2000 na svetu živelo več kot 6 milijard ljudi, je pomembna tudi za nas, saj to pomeni, da bo potrebno za vse te ljudi v prvi vrsti proizvajati tudi hrano. Naša prizadevanja morajo iti v smeri, da bo naš delež pri tem čim večji, saj bodo potrebe po vključevanju v mednarodno delitev dela vedno večje in zahtevnejše. V svetovni proizvodnji hrane je prispevek naše DO le kapljica v morje, zavedajmo pa se, da brez kapljic ne bi bilo morja. T. ČEH Prav je, da jih spoznate Knjigoveška delavka Angela Zelenik bo v naslednjem mandatu vodila sindikalno organizacijo v Ptujski tiskarni Kolektiv, v katerega sem prišla pred triindvajsetimi leti, mi je postal drugi dom. Ves ta čas sem z veseljem sodelovala v organih upravljanja in s tem dodobra spoznala kolektiv. Izvolitve za predsednico OOS pa nisem bila preveč vesela, kajti naloge sindikata niso lahke saj je sindikat važen nosilec izvajanja in uresničevanja nalog samoupravnega sistema. Vendar sem ga sprejela kot svojo dolžnost in želim s svojim aktivmm vključevanjem in delom opravičiti izkazano zaupanje. Mislim, da je napočil čas, da se zavemo vsi, zlasti delegati in izvoljeni organi, da je od naše aktivnosti odvisen naš napredek. Za tekoče leto smo sprejeli naslednji plan dela in aktivnosti: — obravnavo zaključnega računa in periodičnih obračunov, — razpravo o letnem planu — priprave na volitve — uresničevanje zakona o združenem delu — utrjevanje delegatskega sistema v TOZD — aktivnosti pri SLO in DS — rekreativne aktivnosti članstva. Zadali smo si tudi nalogo, da bomo sodelovali pri oživitvi aktiva mladih v temeljni orgamza-ciji. Novembra preteklega leta smo se preselili v nove prostore, kjer so se pogoji dela znatno izboljšali, saj se je zmanjšal fizični napor pri prenašanju naklad iz oddelka v oddelek, zato bi morala biti produktivnost večja. Posebno pozornost pa moramo posvečati kvaliteti naših izdelkov. Težave in pomanjkljivosti, ki smo jih ugotovili po vselitvi so odpravljene, tako, da se čuti zadovoljstvo kolektiva. Ob boljših in prijetnejših delovnih prostorih želimo urediti tudi okolico našega novega objekta, za kar bomo organizirali delovno akcijo in s svojimi močmi prispevali k lepšemu videzu okolja. Pri zadanih nalogah pričakujem vso podporo članstva pa tudi čim-boljše sodelovanje v konferenci sindikata na nivoju delovne organizacije. Jani Gajser, vodja prodajalne z repro-materialom bo še en mandat vodil sindikalno organizacijo v TOZD Commerce Delo OOS TOZD Commerce je bilo v preteklem obdobju dokaj uspešno. Pri tem mislim na tiste akcije in kontinuirano aktivnost, ki smo jo uspešno opravili. Seveda pa je ostalo tudi nekaj stvari, ki so ostale nedodelane kot npr. prizadevanje za uveljavljanje nagrajevanja po delu, postavitev vprašanja odgovornosti na vseh nivojih in drugo. Sindikat v naši TOZD je bil s pripombami in konkretnimi predlogi vedno prisoten pri vseh pomembnih odločitvah. Preko sindikata smo redno spremljali in sodelovali pri sprejemanju periodičnih obračunov in zaključnega računa, sodelovali smo pri spremembah samoupravnih aktov in zahtevali dosledno izvajanje zakona o združenem delu. Naša aktivnost je bila in bo tudi v nadalje v prizadevanjih za izvajanje stabilizacijskih določil pri našem poslovanju. Posebno pozornost bomo v prihodnjih aktivnostih posvetili delu sindikalnih skupin, ki so formirane po naših delovnih enotah v Ljubljani, Zagrebu, Rijeki in Beogradu. Zavedamo se, da bomo le na tak način imeli možnost vključiti v delo sindikata slehernega člana našega kolektiva. Tako bomo lažje uresničili naša planska prizadevanja in dosegli zastavljene cilje. Novo vodstvo bo moralo nadaljevati delo starega. Predvsem se mora angažirati za dePtev po delu in rezultatih dela. Akte imamo napisane, vendar se izvajanje le-teh v večih primerih ne izvaja, tudi iz objektivnih vzrokov. Nadalje si bomo prizadevali za vzpostavitev pravih ter humanih delovnih in življenjskih razmer delavcev ter izvajanje politike gospodarske stabilizacije. V prejšnjem mandatnem obdobju smo posvečali veliko pozornost aktivnostim ob periodičnih in zaključnih računih. Okrog razprav o zaključnih računih nas je morda preveč bolela glava kako bodo potekale, ob tem pa smo pozabljali na naloge sindikata. Res je, da nas je v to vodila gospodarska situacija v kateri se nahajamo. V naši TOZD se srečujemo z različni- mi problemi kakršnih v drugih TOZD ni, saj so naše enote (prodajna mreža) skoraj po vsej Jugoslaviji. Glede prehrane delavcev izven republike je velik problem. Vsaka republika Ima svojo »sindikalno listo« katera regulira vprašanje prehrane. Velik problem je povrnitev stroškov prevoza na delo. Moramo imeti pred očmi, da je Beograd milijonsko mesto rer da mora delavec dvakrat, trikrat pa tudi večkrat prestopiti iz enega avtobusa v drugega, čeravno je to v enem mestu kar pa povečuje stroške delavca za prevoz na delo in z dela. Dela bo torej mnogo, zato bi naj bila ena od poglavitnih nalog novoizvoljenega izvršnega odbora, da bi našli čim boljši način dela z zunanjimi pododbori. Sindikalno organizacijo v delovni skupnosti skupnih služb bo vodila Marija Draškovič, delavka v materialnem knjigovodstvu Zveza sindikatov je ena najpomembnejših družbenopolitičnih organizacij, saj zajema vse delovne ljudi. Zavedam se, kakšna naloga mi je zaupana in želim jo kar najbolj dosledno izpolnjevati — seveda s pomočjo ostalih članov izvršnega odbora ter vseh članov organizacije. Ljudje so povezani v zvezo sindikatov, da bi lahko izražali in uveljavljali svoje interese ter jih usklajevali s splošnimi interesi družbe. Nenehno je potrebno krepiti enotnost delovnih ljudi pri razvijanju socialističnega samoupravljanja in uveljavljanja drugih pravic delavcev, prisluhniti njihovim interesom ter jih zastopati, kar pa seveda ni lahko, posebno v času, ko nas pestijo gospodarske težave in nelahka politična situacija v svetu. Eden TEMELJNIH interesov zveze sindikatov je bitka za uresničevanje politike GOSPODARSKE STABILIZACIJE. Veliko nalogo je sindikat opravil v organiziranju predkan-didacijskega in kandidacijskega postopka ter v pripravah na volitve, saj je zagotavljal demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegate v organe upravljanja združenega dela ter za člane delegacij za SIS in družbenopolitične skupnosti. Naloge, ki smo si jih zastavili ob pričetku mandata so predvsem — krepitev samoupravne organiziranosti v DSSS in DO, — redno spremljanje rezultatov gospodarjenja ob periodičnih in zaključnih računih DO in DSSS, — povečanje produktivnosti dela in zmanjševanje vseh stroškov. — pospeševanje dohodkovnih odnosov v okviru danih možnosti, — dograjevanje in izvajanje sistema nagrajevanja po delu in rezultatih dela, — pritegnitev čim več delavcev v rekreativno dejavnost, — dograjevanje sistema za hitro in celovito obveščanje delovnih ljudi o dogajanjih v DO, — omogočiti zagotavljanje letnega oddiha pod enotnimi pogoji za vse delavce. Vse te naloge bodo strnjeno in analitično ter zanesljivo tudi kritično obravnavane na 10. kongresu sindikata, ki bo letos v mesecu oktobru. Gotovo bo prinesel kongres nove, še bolj konkretne naloge in obveznosti, katere pa bomo seveda sprejeli in izvajali kot svoje. V TOZD Transservis je izvoljen za novega predsednika 10 00 sindikata Ivan Rogelj, kontrolor transporta Pred novoizvoljenim 10 sindikata je zelo delovno obdobje predkongresne dejavnosti in že običajnih stabilizacijskih ukrepov za katere še vedno ugotavljamo, da jih izvajajo samo nekatere OZD. Seveda bomo sodelovali tudi aktivno z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in prispevali delež k hitrejšemu razvoju našega samoupravnega sistema. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da se v Perutnini oziroma v TOZD Servisi vlagajo veliki napori za varčevanje in s tem tudi boljšo prihodnost in socialno varnost delovnih ljudi, kar je tudi stimulacija za nadaljnje delo in razvoj v naši TOZD. Glede na splošno energetsko krizo je najbolj pereč položaj v transportu nemotena dobava goriva, vendar tudi mi ob tem pomanjkanju nimamo večjih bonitet, kljub temu, da oskrbujemo s piščanci velik del našega tržišča. Pohvale vredni pa so podatki, da je večji del voznikov potrošnjo goriva zmanjšalo na minimum in s tem prispevalo svoj delež k manjši porabi sredstev za vedno dražje gorivo. Delo 10 sindikata in vseh članov te naše najmnožičnejše organizacije, ki je zelo pomembna v našem družbenopolitičnem razvoju in življenju je usmerjeno tudi na aktivno predkongresno delovanje, za katero bi bilo prav, da bi sodelovali vsi člani sindikata in preko delegatov omogočili širšemu krogu ljudi, da se seznanijo z našimi uspehi, problemi in strmljenji za boljši jutri naših delovnih ljudi. Sindikat v TOZD Tovarna krmil bo vodil tehnolog Vladimir Strelec V TOZD Tovarna krmil je zaposlenih 70 delavcev, ki so tudi vsi člani zveze sindikata. Letos je potekel mandat prejšnjemu IOS, zato smo na občnem zboru dne 12. 3. 1982 v IOS izvolili nove člane. Delo 00 ZS TOZD Tovarna krmil je bilo v prejšnjem obdobju dokaj uspešno, saj je bila s svojimi pripombami in konkretnimi predlogi prisotna pri vseh pomembnih odločitvah. Preko sindikata je potekala akcija v zvezi s sprejemanjem zaključnega računa ter period^-nih obračunov, kakor tudi plana za delo. Pri vseh akcijah je sindikat aktivno sodeloval z vsemi ostalimi DPO v naši TO. Novo vodstvo bo moralo nadaljevati uspešno delo prejšnjega IOS. Še naprej treba čimbolj izpolnjevati sprejete stabilizacijske ukrepe. Zavedati se moramo, da je stabilizacija naša stalna naloga. Ne smemo pa tudi zanemariti utrjevanja samoupravnih socialističnih odnosov, skrbi za čimboljše delovne pogoje, družbeni standard In za zagotovitev socialne varnosti najbolj ogroženih delavcev. Poglobili bomo aktivnost v SLO, DSZ in CZ ter skrbeli za šport in rekreacijo. Pred nami je tudi leto kongresa sindikata, na katerem bomo pretehtali in ocenili delo sindikata za nazaj in podali nove temelje za delo v bodoče. Sindikat je dolžan delavce informirati tudi o gospodarskih problemih, ki se pojavljajo v TO, predvsem o težavah pri nabavi surovin in rezervnih delov, kakor tudi s prizadevanji za izvoz. V bodoče bomo morali veliko več pozornosti posvetiti nagrajevanju po delu, čeprav je to včasih težka in odgovorna naloga. Eena izmed nalog prejšnjega IOS je bila vključevanje mladih članov v delo, kar jim je tudi uspelo. Sedaj so mladi zastopani v vseh samoupravnih organih in DPO, prav tako pa delujejo v okviru svoje 00. Prizadevati si moramo, da bo tako tudi v bodoče. V IOS je zanimivo delati, če naletiš na razumevanje in pomoč in če pri delu nisi osamljen. Vse probleme in težave, na katere bomo naleteli v praksi, hočemo skupno reševati z vso resnostjo. Zavedati se moramo, da čaka IOS kakor tudi vse člane kolektiva precej dela in truda, če hočemo izpolniti sprejete naloge in opravičiti izkazano nam zaupanje. Predsednik OO sindikata v Mesni industriji je Franc Zagoršek, vodja kafilerije V TOZD Mesna industrija sem zaposlen od leta 1979, vendar sem že prej sodeloval z Mesokombinatom Perutnina kot kooperant z vzrejo brojlerjev. S sprejetjem mesta predsednika sindikata TOZD Mesna industrija se moram zavedati, da sprejemam odgovorno nalogo. 500-članski kolektiv delavcev ima vsekakor mnogo problemov, za razreševanje teh, pa je sindikat še posebej zadolžen. Vse večja vloga sindikata v naši družbi terja predvsem od vodstva OOS vedno več dela in angažiranosti. Sindikat mora postati vse bolj odločilen in konkreten dejavnih v uresničevanju oblasti delavskega razreda. Kot dosedanje je tudi novo vodstvo iz vrst neposredne proizvodnje, ki je organizirana v glavnem v dveh, delno tudi v treh izmenah. Uspešno voditi sindikat v tako razgibani in dinamični proizvodnji zahteva veliko samoodpovedo-vanja in dela v prostem času. Novo vodstvo bo nadaljevalo delo starega vodstva. Predvsem se bo moralo angažirati pri izvajanju sprejetih stabilizacijskih ukrepov od katerih si vsi delavci v TOZD veliko obetajo, posebej v času današnje gospodarske nestabilnosti. Razvijati bomo morali čim boljše medsebojne odnose v TOZD. Zanemariti ne smemo skrbi za čim boljše delovne pogoje naših delavcev, družbeni standard, skrbi za socialno varnost najbolj ogroženih delavcev, posebej pa še reševanje problemov zaposlenih žena — mater, Ka- terih je v našem TOZD veiiko. Aktivno bomo sodelovali pri reševanju počitniških kapacitet, da bo našim delavcem, ki delajo v specifično težkih pogojih omogočen aktiven oddih. Delavcem moramo omogočiti in jih aktivirati tudi na kulturnem, športnem, družbenopolitičnem in drugih področjih, saj imamo z ozirom na strukturo zaposlenih prav gotovo velike možnosti. V tako velikem kolektivu kot je naš, je vsekakor tudi mnogo mladih. Njim bo treba posvetiti več pozornosti in jim pomagati, da bo njihovo delo bolj zaživelo. Inovacijska dejavnost je v našem TOZD precej razširjena. Končno smo v okviru DO sprejeli samoupravni sporazum o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih preko katerih bodo lahko delavci prijavljali inovacije in pričakujemo da bodo za prihranek in trud primerno nagrajeni. To bi dalo pobudo za vse večje število inovacij, s tem prihranek časa in materiala ter delež k našim stabilizacijskim prizadevanjem. Sindikat si bo v sodelovanju z drugimi DPO prizadeval, da bi bilo naše delo v prihodnjem obdobju čim bolj uspešno tako z gospodarskega kakor tudi druž-benopotl Stičnega vidika. Tako se želimo čim prej približati ciljem, ki smo si jih zadali. Za novo predsednico sindikata so y TOZD Perutninske farme izbrali Marijo Glaser, vodjo sortirnice jajc Delavci TOZD Perutninske farme delajo v več dislociranih obratih in je že doslej bilo delo sindikata v smislu aktivnega sodelovanja otežkočeno, zato si bomo v tem mandatnem obdobju, ki je pred nami, za lažje izvajanje nalog sindikata prizadevali, da bodo čimbolj aktivno zaživele sindikalne skupine. Doseči moramo, da bo vsak član našega kolektiva neposredno, preko dela v sindikatu utrjeval svoj samoupravni in družbeno ekonomski položaj. Skrbeli bomo za izboljšanje varstva pri delu, za boljše izkoriščanje delovnega časa. Uresničevati moramo sprejeto družbeno usmeritev po kateri je treba ustrezneje vrednotiti delo v proizvodnji pri težjih delovnih pogojih v primerjavi z administrativnim. V zaostreni gospodarski situaciji mora sindikat vplivati, da si bomo prizadevali doseči plan- ske naloge z nižjimi proizvodnimi stroški. Želimo si vsestranske podpore in razumevanja sodelavcev, kajti le v primernem vzdušju bomo lahko uresničili sprejete naloge. V Perutnini Ptuj sem zaposlen že 12. leto in to ves čas v TOK Kooperacija Hajdina. Doslej sem po svojih najboljših možnostih kljub terenskemu delu sodeloval v raznih organih samoupravljanja, na letošnjem sindikalnem občnem zboru pa mi je bila zaupana funkcija predsednika OOS. Že na samem občnem zboru naše OOS smo sprejeli okvirni program dela, podrobneje pa smo ga konkretizirali na sestanku izvršnega odbora. V času, ki je pred nami, bodo v ospredju sledeče aktivnosti: — čim učinkovitejše reševanje proizvodnih problemov, — tesnejše sodelovanje s TOZD Tovarno krmil in TOZD Farme, s čimer bo zmanjšano nezadovoljstvo kooperantov in olajšano delo strokovne službe na terenu, — maksimalno angažiranje vseh sil za čim racionalnejšo izrabo težko nabavljenih surovin za krmila, zmanjševanje uporabe električne energije in naftnih derivatov. — skrb za nagrajevanje po delu tako kooperantov kot delavcev, zaposlenih v TOK Kooperacija, — delovanje na družbenopolitičnem področju, več skrbi za povezovanje naše OOS in članov ZK z OOS in OOZK v drugih TOZD (predvsem je problem naših komunistov, ki jih je premalo za 00 in so se morali priključiti OOZK v TOZD Farme), — več skrbi za zagotovitev socialne varnosti naših delavcev, zadovoljevanje njihovih potreb po kulturnih dobrinah, rekreaciji in razvedrilu, — usposabljanje novoizvoljenih delegatov za čimboljše delo v delegacijah in skupščinah SIS in DPS v III. delegatskem obdobju. Naše sindikalno delo bo moralo roditi boljše sadove od minulega. Potrebno bo več odrekanja in upoštevanja ne le pravic, temveč predvsem dolžnosti posameznika do družbene skupnosti, v kateri živi in dela. PTUJSKI PERUTNINAR - PRILOGA ŠT. 1 POSLOVNO POROČILO K ZAKLJUČNEMU RAČUNU DELOVNE ORGANIZACIJE ZA LETO 1981 Mnogo kdo bi rekel: »Zakaj poslovno poročilo šele ob koncu meseca marca?« Naj povemo, da temu ni tako. Okvirne (globalne) podatke o rezultatih dela, uspehu gospodarjenja in poslovanja, o stabilizacijskih prizadevanjih in uspešnosti teh ter o vseh drugih pomembnih zadevah so dobile vse sindikalne skupine gradivo za javno obravnavo in pripravo za sprejemanje samoupravnih odločitev že sredi januarja. Dokončni podatki za samoupravno odločanje so bili na voljo že sredi februarja in po obravnavi teh sprejeti že konec februarja. Poročilo, ki ga tokrat objavljamo pa je namenjeno predvsem primerjavi gospodarjenja v tekočem letu in kontroli izvajanja sklepov in usmeritev za nadaljnje delo. I. SPLOŠNI IN KADROVSKI PODATKI 1.1. Podatki o DO Mesokombinat Perutnina Ptuj n. sol. o. je vpisana v register gospodarskih organizacij pri Temeljnem sodišču v Mariboru pod št. 1/406-00 od 31. 3. 1978. 1.2. Samoupravni akti DO Mesokombinat Perutnina Ptuj ima svoj Statut in druge samoupravne akte. Na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v DO je bil sprejet statut DO z referendumom dne 6. 12. 1978 ter se združujejo: 1. TOZD Tovarna krmil, Zagreb-škac.52 2. TOZD Perutninske farme, Sela 41 3. TOZD Mesna industrija, Zagrebška c. 37 4. TOZD Commerce, Potrčeva 8 5. TOZD Transservis, Zagrebška c. 46 6. TOK Kooperacija Hajdina, Sp. Hajdina 17 7. TOZD Ptujska tiskarna, Zagrebška c. 8. DSSS, Potrčeva 8 1.3. Organi samoupravljanja in njihov sestav Dne 7. 4. 1980 so bile volitve v nove samoupravne organe DO. Samoupravni organi v DO se redno in po potrebi sestajajo ter uspešno izvršujejo zastavljene naloge. Delavski svet DO šteje 29 delegatov. Odbor delavske kontrole šteje 16 delegatov. Skupna disciplinska kom!s:ja šteje 23 delegatov, od ten so 4 delegati zunanji iz vrst drugih DO. Odbor za gospodarstvo šteje 11 delegatov. Odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve šteje 9 delegatov. Strokovni kolegij šteje 8 delegatov. 1.4. Delovanje samoupravnih organov Samoupravni organi so se v glavnem redno sestajali ter uspešno razreševali vse zastavljene naloge. Delavski svet se je sestal na 4 rednih in 1 izredni seji, odbor delavske kontrole se je sestal enkrat. Odbor za gospodarstvo se je sestal na 13 sejah, odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve se je sestal na 8 sejah. Komisija za družbeno prehrano na 1 seji, uredniški odbor na 5 in kreditni odbor PFS na 10 sejah. 1.5. Kadrovski podatki Stanje zaposlenih delavcev v DO na dan 31. 12. 1981 je 1391 delavcev od tega 677 žensk In 714 moških. Povečanje med letom znaša 38 delavcev. Po posameznih TOZD je stanje naslednje: je ekonomsko opravičljivo zaradi doseženega dohodka, širjenja proizvodnih kapacitet in povečanega obsega izvoza perutninskega mesa. V učnem razmerju imamo 14 učencev v gospodarstvu za profile naše dejavnosti in sicer 7 v Servisu, 4 v Mesni industriji, 1 v Commercu in 2 v Ptujski tiskarni. Z usmerjenim izobraževanjem bo število učencev očitno TOZD zaposleni 31.12.81 zaposleni 31.12.80 plan 1981 indeks 81/80 indeks zaposl./ plan 81 Tovarna krmil 70 79 77 88,6 90,9 Perutninske farme 199 184 198 108,1 100,5 Mesna industrija 499 461 484 108,2 103,0 Servis 176 167 176 105,3 100-0 Commerce 226 235 221 96,1 102,2 TOK Hajdina 30 32 31 93,7 96,7 DSSS 113 117 116 96,5 97,4 Ptujska tiskarna 78 78 78 100,0 100,0 Skupaj 1391 1353 1381 102,8 100,7 Na novo je sklenilo delovno razmerje 195 delavcev in sicer v TOZD Tovarna krmil 1, Perutninske farme 40, Mesna industrija 107, Servis 26, Commer ce 10, DSSS 5, TOK Hajdina 1 in Ptujska tiskarna 5 delavcev, 16 delavcev pa je spremenilo delo v okviru DO. Odšlo je 157 delavcev iz naslednjih vzrokov: — na zahtevo delavca (izjava) 96 — upokojitev 10 — služenje vojaškega roka 14 — smrt 1 — pismeni sporazum 13 — delo za določen čas 18 — hujša kršitev obveznosti 4 — po zakonu 1 V primerjavi s planom delovne sile znaša indeks zaposlenosti 100,7 %, ki pa bo nižji, ko bodo delavci, ki opravljajo dela za določen čas zaradi delavcev v JLA, porodnic in delavcev v perutninski klavnici v zvezi s povečanim izvozom prenehali z delom oziroma pokrili fluktuacijo delavcev. Zaposlenih za določen čas imamo okrog 60 delavcev za pokritje 14 delavcev v JLA, 25 porodnic, ostali pa so delavci v perutninski klavnici in servisu. Delovne sile je na našem območju zaenkrat dovolj, težje je dobiti le ustrezne delavce za bolj oddaljene delovne enote TOZD Perutninske farme. Fluktuacija delavcev znaša 6,5 %. Po resoluciji je letno dovoljeno zaposlovanje 1,5 % v naši DO pa znaša 2,8 %, kar pa padlo, kar se odraža že letos, saj smo podelili samo 4 štipendije za kovinarske in gostinske poklice. Interesentov za profile mesarjev ni bilo čeprav smo ustrezna mesta razpisali. Kader profila mesarjev bo kaj kmalu problematičen. Kvalifikacijska struktura zaposlenih delavcev je naslednja: — visoka šola, lil. stop- nja, doktorat 21 — višja šola 43 — srednja šola 153 — nepopolna srednja šola 40 — visokokvalificirani 45 — kvalificirani 432 — polkvalificirani 326 — nekvalificirani 331 V naši DO je zaposlenih 6 pripravnikov in sicer 2 z visoko šolo (živilski tehnolog, veterinar), 2 z višjo šolo (kmetijski inženir, ekonomist) in 2 s srednjo šolo (živilski tehnik, strojni tehnik). 1.6. Izraba delovnega časa (glej tabelo I, II na 2. strani) 1.7. Pravne in disciplinske zadeve a) Pravne zadeve: Obseg dela pravne službe se je v letu 1981 znatno povečal, predvsem zaradi poostritve predpisov in povečanja aktivnosti inšpekcijskih služb, državnih in sodnih organov. Delavci pravne službe smo zastopali delovno organizacijo, temeljne organizacije in delovno skupnost v približno 100 dneh. Prav tako smo opravili številne razgovore delavcev, intervencije in druga posvetovanja izven razpisanih obravnav. Statistično tudi niso evidentirana druga pravna opravila, kot so pravni nasveti, pomoč delavcem, organom in strokovnim službam ter druga opravila. Poleg tega smo na registerskem sodišču priglasili za vpis spremembe posameznih temeljnih organizacij. Veliko časa smo posvetili reševanju stanovanjskih potreb naših delavcev in delovnim razmerjem, ter aktivno sodelovali pri sprejemajnu samoupravnih splošnih aktov. Posebej želimo prikazati pomembnejša področja dela kot so: 1. Gospodarski prestopki: Od skupnega števila 13 gospodarskih prestopkov je bil v 5 primerih uveden preiskovalni postopek, v enem primeru je javni tožilec delno umaknil obtožni predlog, v dveh primerih je sodišče izreklo oprostilno sodbo, vendar je na pritožbo javnega tožilca ena zadeva bila vrnjena prvostopenjskemu sodišče v ponovno sojenje. V ostalih 5 primerih še ena zadeva ni rešena, v 4 primerih pa je sodišče izreklo obsodbo na denarno kazen, od tega v enem primeru pogojno za dobo enega leta, v enem primeru pa je drugostopno sodišče na našo pritožbo denarno kazen zmanjšalo. Kršitve so se nanašale na predpise iz živilske proizvodnje, varstva čistoče voda in predpise o cenah. 2. Prekrški: Evidentiranih je bilo 24 prekrškov. Tu so zajete predvsem kršitve cestnoprometnih predpisov, predpisov s področja živilske proizvodnje in predpisov o poslovnem času. Skoraj zoper vse odločbe smo vložili ugovore oz. pritožbe, zato je 9 zadev še nerešenih, v 4 primerih pa je bil postopek ustavljen. 3. Kazenske zadeve: Tu so zajeta kazniva dejanja, ki so jih storili naši ali drugi delavci na škodo posameznih temeljnih organizacij. Kazniva dejanja so v glavnem odkrivali naši delavci pri rednih kontrolah in kasneje skupaj z delavci UJV zbirali potrebne podatke. Zajete so tudi zahteve zoper kooperante, ki so imeli preveliko konverzijo ali visok pogin, zaradi suma kaznivega dejanja zatajitve. Sodišče je v rednem ka- TABELA I IZKORIŠČENOST DELOVNEGA ČASA V LETU 1981 TOZD — POSTAVKE Tovarna krmil Perutnin. farme Mesna industrija Commerce Transservis TOK Hajdina Ptujska tiskarna DSSS DO skupaj Fond ur, povprečno število zaposlenih x ISZ 156.855 434.361 1,030.645 497.705 367.320 62.864 170.484 252.124 2,972.358 Redni letni dopust 11.822 30.965 75.309 35.438 27.176 5.443 13.984 20.492 220.629 Izredni letni dopust + strokovno izpopolnjevanje 1.012 522 1.402 287 315 32 776 462 4.808 Vojaške vaje 389 52 1.260 501 257 34 48 208 2.749 Skupne boleznine 8.080 14.875 60.635 25.734 13.122 1.400 11.419 6.346 141.611 Državni prazniki Porodniški dopust 4.992 12.424 31.828 14.305 10.923 2.068 5.240 7.876 89.656 2.488 16.738 30.908 13.189 — — 448 10.461 74.232 Odsotnost skupaj ur 28.783 75.576 201.299 89.454 51.793 8.077 31.915 45.845 533.685 Procent 18,35 17,39 19,53 17,97 14,10 14,28 18,72 18,18 17,95 Izkoriščenost del. časa — % 81,65 82,61 80,47 82,03 85,90 85,72 81,28 81,82 82,05 Nadurno delo ur 476 2.591 31.255 3.027 1.803 207 152 2.628 42.139 Delo po pogodbah ur Zastoj čakanje na delo ur 35 325 197 831 — — 75 421 1.866 — — 4.481 — — — — — 4.481 Delavski sveti TOZD mesečno obravnavajo in analizirajo izrabo delovnega časa in sprotno ukrepajo v primeru potrebe. TABELA II ODSOTNOST Z DELA ZARADI BOLEZNIN 1981 — PRIMERIAVA Z LETOM 1980 POSTAVKE — TOZD Povprečno število zaposlenih Boleznine do 30 dni v urah % Indeks 1981/80 Stroški boleznin do 30 dni ki gredo v breme DO Boleznine nad 30 dni v urah % Indeks 1981/80 1981 1980 1981 1980 1981 1980 1981 1980 Tovarna krmil 70 5.166 4.731 3,24 2,89 112,0 189.379,35 2,914 4.065 1,83 2,48 73,8 Perutninske farme 199 12.927 12.380 2,97 3,09 96,1 463.566,05 1.948 3.328 0,44 0,83 53,0 Mesna industrija 499 43.699 37.726 4,22 3,85 109,6 1,465.698,60 16.936 11.321 1,63 1,15 141,7 Transservis 176 9.169 7.117 2,48 1,98 125,2 373.318,20 3.953 5.117 1,06 1,42 74,6 Commerce 225 15.636 14.857 3,14 2,93 107,1 637.916,40 10.048 4.403 2,01 0,87 231,0 Ptujska tiskarna 78 5.752 4.935 3,37 2,90 116,2 234.918,60 5.667 — — — — TOK Hajdina 30 1.400 976 2,18 1,40 155,7 59.075,75 — 5.044 3,32 2,96 112,1 DSSS 113 4.065 2.731 1,60 1,15 139,1 255.206,30 2.281 1.313 0,90 0,54 166,6 DO Skupaj 1.391 97.864 85.453 3,28 2,96 110,8 3,679.079,25 43.747 34.591 1,46 1,19 ~ 122,7 zenskem postopku obravnavalo 13 zadev, v dveh primerih je javni tožilec zavrgel ovadbo zaradi pomanjkanja dokazov, 4 zadeve pa so še v preiskavi, drugi primeri so rešeni. 4. Pravdne zadeve: V to skupino so zajeta vsa področja iz odškodninskih, plačilnih in drugih pravnih poslov, za katere obveznosti niso bile poravnane. Sem spadajo tudi spori iz kooperacijskega razmerja, katere rešuje Sodišče združenega dela, pred katerim imamo v tožbi 25 zadev. Nekaj sporov s kooperanti smo rešili tudi brez posredovanja sodnih organ nov, s sklenitvijo poravnav. Zoper druge pravne osebe smo vložili več tožb za plačilo terjatev iz naslova kupnih in garancijskih pogodb ter za plačilo odškodnine zaradi zamude pri dobavi blaga. 5. Upravne zadeve: Tu gre predvsem za upravne zadeve kot so zaprosila za mnenje državnih in občinskih organov, zahtevki za izdajo dovoljenj pri pristojnih inšpekcijskih službah in drugih upravnih organih, ki smo jih opravili na intervencijo drugih služb in posameznih temeljnih organizacij. 6. Delovni spori: Evidentiranih je 7 postopkov pred Sodiščem združenega dela. Trije delavci so vložili zahtevke za varstvo pravic zoper dokončno odločbo disciplinske komisije, eden delavce je vložil zahtevek za sodno varstvo zo- per odločbo delavskega sveta, eden pa odškodninski zahtevek zaradi hude telesne poškodbe na delu. Sodišče je tri zahtevke predlagateljev zavrnilo, dva pa sta nerešena. V dveh primerih pa so temeljne oragnizacije vložile zoper delavca zahtevke za vrnitev stroškov štipendiranja in za plačilo škode. 7. Disciplinske zadeve: O disciplinskih zadevah je podano posebno poročilo in način njihovih rešitev ter reševanje iz posameznih temeljnih organizacij. 8. Notranja arbitraža: Vloženi sta bili dve zadevi in sta obe rešeni sporazumno. Pregled posameznih zadev za posamezne temeljne organizacije, delovno skupnost in delovno organizacijo po naših podatkih pokaže naslednja tabela b) Disciplinske zadeve Skupna disciplinska komisija je do 13. 12. 1981 obravnavala 56 zadev na 10 sejah, iz leta 1980 so ostale le tri nerešene zadeve. Na novo pa so direktorji TOZD in DSSS predlagali v obravnavo 53 zadev. Razen pet zadev je disciplinska komisija vse rešila. Pregled izrečenih ukrepov pokaže tabela: Zoper sklep disciplinske komisije o izrečenem ukrepu so v 7 primerih delavci vložili zahtevek za varstvo pravic na delavski svet TOZD, v 5 primerih je bil zahtevek zavrnjen kot neutemeljen in potrjen sklep disciplinske komisije, v 2 primerih pa je bil izrečena milejša kazen. V primerih, ko so bili delavcem izrečeni ukrepi prenehanja delovnega razmerja, preme- TOZD Opomin Javni opomin Razp. na dr. dela Den. k. 10 % Pren. DR Pren. DR pog Ustav. post. Nere- šeno SKUPAJ Tovarna krmil Perutninske farme 1 5 i 2 2 i 12 Mesna industrija 2 4 4 2 12 Transservis 1 1 3 1 2 8 Commerce 1 1 2 1 3 3 11 Ptujska tiskarna 1 1 1 1 4 TOK 1 1 2 DSSS 4 1 1 1 7 Skupaj 7 16 3 8 4 7 6 5 56 TOZD Gosp. prest. Prekr. Kazen. zad. Pravdne zad. Upravne zad. Delov. raz. Disc. zad. Tovarna krmil i 7 2 Perutninske farme 2 1 5 12 Mesna industrija 7 4 2 4 3 2 12 TOK 6 39 2 2 Transservis 12 5 2 i 8 Commerce 6 8 4 9 4 11 Ptujska tiskarna 6 4 DSSS 1 1 7 DO 3 Skupaj 13 24 20 70 14 7 56 stitev na druga dela in naloge ter javni opomin so delavci vložili zahtevek za varstvo pravic na delavski svet, nato pa še na Sodišče združenega dela, vendar sta v dveh primerih oba organa zahtevka zavrnila in potrdila sklep disciplinske komisije, v dveh primerih pa postopek pred sodiščem združenega dela še ni končan. 1.8. Interna kontrola Fanančno materialnemu poslovanju smo sledili z obračuni tromesečno ali polletno, odvisno od rezultatov oz. izkazovanja razlik, kar predstavlja redno preverjanje; poleg že omenjene redne kontrole smo se vključevali tudi z izrednimi kontrolami In nekatere med njimi so dale rezultate, ki so se končali ali pa se bodo na sodiščih oz. pred disciplinskimi komisijami. Vrsto problemov je bilo potrebno reševati na področju kooperacije, kjer smo predvsem s preverjanjem zalog krme delovali preventivno in v mnogih primerih prav na ta način ugotovili vzroke negativnih obračunov in krivce prijavili UJV. POROČILO O NESREČAH ZA LETO 1981 Zap. št. TOZD Poprečno štev. zap. N E S R E č E Nesreče na delu — din Nesreče izven dela — d>in na delu izg. del. dni izven dela izg. del. dni 1. Tovarna krmil 70 8 147 1 14 39.407,25 4.285,10 2. Perutninske farme 199 12 111 1 9 33.244,20 1.826,30 3. TOK Hajdina 30 — — 1 16 8.270,10 4. Mesna industrija 499 53 509 2 37 150.273,85 10.208,60 5. Transservis 176 7 70 2 19 29.188,05 5.428,05 6. Commerce 226 4 36 1 22 10.772,35 6.950,45 7. Ptujska tiskarna 78 7 77 1 22 26.627,90 10.262,65 8. DSSS 113 1 19 1 13 5.256,15 3.467,35 Skupaj za leto 1981 1391 92 969 10 152 294.769,75 50.698,60 1.9. Varstvo pri delu in varstvo pred požarom Občasne kontrole v TOZD — TOK — DSSS so pokazale, da se varstvo pri delu in varstvo pred požarom v DO kot celoti počasi izvršuje, kljub posameznikom, ki kršijo predpise s področja varstva, reda in discipline in s tem izpostavljajo sebe, druge delavce in premoženje TOZD — DE nevarnostim. Večina napak, ki so bile ugotovljene pri pregledih, so subjektivne narave in so zaradi tega velike težave v izvajanju varstvenih predpisov v praksi. Novo zgrajeni objekti, delovne priprave in naprave zahtevajo od delavca »novo« drugačno obnašanje, zahtevajo od delavca spremembo »stare« ali zastarele miselnosti po marsikaterem vprašanju. V letu 1981 je seminarje s področja varstva pri delu in varstva pred požarom opravilo 400 delavcev iz DO. Obnovitveni seminarji s področja varstva za delavce TOZD so načrtovani za leto 1982. V DO je bilo skupaj 102 nesreči pri delu od tega 10 nesreč na poti na delo okrog 10 odstotkov. Izgubljeno je skupaj 1121 delovnih dni oz. 8968 delovnih ur. Izplačano je 345.468,35 din za nadomestilo osebnega dohodka. Večina nesreč pri delu je bila lažjega značaja. Naloge, ki nas čakajo na tem področju se nanašajo na: —- izdelavo načrta za zagotovitev finančnih sredstev za izvajanje varstva, — izobraževanje na področju varstva, — periodične preglede delovnih priprav in naprav, — meritve strelovodnih instalacij, — meritve in zamenjava ele-ktroinstalacij ter — izdelava ustreznih nvodil za posamezne delovne priprave in naprave za posamezna dela. Pooblaščene osebe v TOZD — DE na področju varstva se zelo počasi vključujejo v razreševanje varnostne problematike v lastnih vrstah. Na področju varstva je poudarek na preventivi. Moramo se zavedati, da je izvajanje varstva proces, v katerem so vključeni vsi delavci brez ozira na svoje področje dela. 1.10. Stanovanjske zadeve in družbeni standard Stanovanjske zadeve Zahtevek za kredit za novogradnje je vložilo 77 prosilcev, za adaptacijo pa 25 delavcev. Razpoložljiva sredstva v višini 3.276.000,00 din so razdeljena in sicer 2.676.000,00 din za kredit za novogradnje in 600.000,00 din za kredite za adaptacije. V skladu s pravilnikom o reševanju stanovanjskih potreb delavcev je bila sestvljena prioritetna lista prosilcev. Isti postopek je bil izveden za prosilce družbenih stanovanj. Dodelili smo dve manjši in eno dvosobno stanovanje. Letovanje V naših počitniških kapacitetah je letos letovalo 218 delavcev in upokojencev s člani družine. Kapacitete v Zadru, Cresu, Umagu, Vodicah, Fiesi in Čateš-kih toplicah omogočajo, da v eni izmeni letuje 30 družin saj je na razpolago 97 ležišč. Lastne kapacitete imamo v hiši v Zadru, bungalovih na Cresu, o-stale pa so stanovanjske prikolice. Preko turističnega društva smo imeli v najemu hišo v Vodicah. Škoda je, da se več delavcev ne odloča za letovanje pred sezono, saj so takrat kapacitete nezasedene. Pri razdelitvi stanovanj smo letos dali prednost delavcem, ki delajo v proizvodnji. Šport in rekreacija Postavljene naloge komisije za šport in rekreacijo so v celoti opravljene. Delo komisije se je nanašalo na: — organizacijo in izvedbo tekmovanja v počastitev 10. dneva perutninarjev, — tekmovanja v okviru delavsko športnih iger občine Ptuj, — tekmovanje med KOKO— PODRAVKO—PERUTNINO in — več streljskih tekmovanj z zračno puško, MK, pištolo in podobno. V teh tekmovanjih so naši de-Ivci dosegli zelo dobre rezultate kot npr.: — II. mesto, ženska ekipa v skupni uvrstitvi v delavsko športnih igrah občine Ptuj za leto 1981, — II. mesto, moška ekipa v skupni uvrstitvi v delavsko športnih igrah občine Ptuj za leto 1981, — II. mesto v tekmovanju med KOKO—PODRAVKO—PERUTNINO v skupni uvrstitvi. Na teh tekmovanjih smo osvojili 4 pokale in 8 plaket (zlata, srebrna in bronasta). Posamezne TOZD v naši delovni organizaciji so zelo slabo sodelovale. Zaskrbljujoče je, da se ta nepripravljenost za sode- lovanje ponavlja vedno pri istih TOZD. V vseh tekmovanjih in planinskih pohodih je bilo vključeno čez 220 naših delavcev. Udeležba delavcev in delavk na tekmovanjih iz TOZD je: 1. TOZD Commerce 42 2. DSSS 44 3. TOZD Mesna industrija 36 4. TOK Hajdina 23 5. TOZD Perutninske farme 7 6. TOZD Transservis 30 7. TOZD Ptujska tiskarna 18 8. TOZD Tovarna krmil 19 SKUPAJ.................. 219 Člani naše planinske sekcije so sodelovali na manifestativnih akcijah društva in planinske zveze Slovenije: sodelovali so na področju vzgojnih in izobraževalnih aktivnosti matičnega društva in izven, sodelovali na področju obveščanja o planinski dejavnosti in pomenu planinstva. Planinska sekcija Mesokombina-ta Perutnina Ptuj je imela 6 samostojnih pohodov z 52 udeleženci in 103 dnevi aktivnosti. Pri pohodih s PD Ptuj je planinska sekcija imela 11 pohodov s 30 udeleženci in 38 dni aktivnosti. Aktiv mladih Mesokombinata Perutnina Ptuj je organiziral smučarsko tekmovanje na Rogli s 24 tekmovalci. Naše možnosti po vprašanju rekreacije še niso v celoti izkoriščene in se nanašajo na plavanje, kegljanje in planinske pohode. Potrebno je, da DO v srednjeročnem načrtu načrtuje mesto profesionalnega organizatorja rekreacije, ki bi to področje dela v prihodnosti res strokovno urejeval. 1.11. Izobraževanje, štipendiranje, strokovno usposabljanje Ob delu se izobražuje 40 delavcev. Od teh na poklicno de-lovodski šoli trije, srednjih 13, na višjih 16, visokih 6 in podiplomski 2. V štipendijskem razmerju imamo 44 štipendistov. Na visokih šola 14, na višjih 4, na srednjih 18, in na šolah usmerjenega izobraževanja 4 učence. Štipendija miruje 4 študentom zaradi neizpolnjevanja pogojev študija. Strokovno se usposabljajo delavci na raznih seminarjih in simpozijih ter drugih oblikah strokovnega izobraževanja. 1.12. Splošni ljudski odpor in družbena samozaščita Srednjeročni načrt s področja civilne zaščite za leto 1981 smo glede na vključevanje novih pripadnikov v enote civilne zašči- te v celoti izpolnili. Nismo pa izpolnili načrta glede nabave o-preme, saj smo v lanskem letu nabavili manj kot polovico načrtovane, to pa zaradi velikega pomanjkanja navedene opreme na tržišču. V letu 1981 so naše enote civilne zaščite sodelovale na vseh vajah v okviru akcije »Nič nas ne sme presenetiti«. V te akcije so se naše enote vključevale v tistih KS, kjer so naše TOZD, oz. sedeži štabov civilne zaščite. Poleg teh vaj so naše enote civilne zašščite sodelovale še na raznih tekmovanjih, zlasti enote prve medicinske pomoči in gasilske enote. Obrambne načrte in načrte civilne zaščite smo sproti dopolnjevali v sodelovanju z vodstvi TOZD in Komiteji za SLO in DS. Pri tem smo se ravnali po novih navodilih, upoštevali pa smo tudi predvidene potrebe za primer izrednih razmer. Podružbljanju SLO in družbene samozaščite smo dali določen poudarek, vendar so se člani našega kolektiva še premalo vključevali v obrambne priprave. Bolj jih bomo morali seznaniti tudi s pravicami in dolžnostmi v obrambnih pripravah. To nalogo pa bodo morali realizirati Komiteji za SLO in družbeno samozašč. v posameznih TOZD. V lanskem letu smo tudi imenovali odbor za SLO in družbeno samozaščito v DSSS, ter komite v DO, kakor predvideva novi zakon o SLO in DSZ. 1.13. Informativna dejavnost Ustaljeni načini informiranja in obveščanja delavcev se še vedno krepijo. V letu 1981 je bilo delavcem na razpolago več informativnih materialov kot pretekla leta. Pisani so bili v glavnem v vsem razumljivi obliki. V glasilu Ptujski perutninar je bilo objavljenih več prispevkov, ki obravnavajo gospodarjenje kot je to bil primer v prejšnjih letih. Oglasne omarice so montirane v vseh delovnih enotah, vsa obvestila pa se sprotno v njih objavljajo. Delegatska gradiva se v večji meri obravnavajo in usklajujejo mnenja. V večini primerov dobivajo tudi organi upravljanja pravočasno gradiva in predloge za razpravo v bazi in kvalitetnejše odločanje. Ob zaključnem in periodičnih obračunih so bila gradiva kvalitetno in razumljivo pripravljena, posredovana pa pravočasno za temeljito razpravo in sprejem. Premalo pa se poslužujemo razglasnih postaj (ozvočenja) tam, kjer te obstajajo, prav pa bi bilo, če bi o takem načinu obveščanja razmišljali tudi v drugih TOZD, kjer je to tehnično izvedljivo. V uredništvu Ptujskega peru-tninarja je bila podana pobuda in predlog za dopolnitev pravilnika o izdajanju glasila in o vrednotenju prispevkov po njihovi kvaliteti. Stekle so tudi že priprave za organiziranje odbora za obveščanje, kot novo kvaliteto dela na področju informara-nja in obveščanja, kot ga predvideva nova zakonodaja o javnem obveščanju. 1.14. Delovanje DPO kn delegacij Vse družbenopolitične organizacije (sindikat, ZK in ZSM) zelo aktivno delujejo ter zastavljene programe uspešno izvršujejo. Delegacija ZZD uspešno deluje od izvolitve. Delegati so aktivni, saj velikokrat na sejah skupščine dajejo predloge in priporočila. Slabše je zaživel delegatski sistem SIS. Delegacije se neredno sestajajo, zato tudi prihaja do nesklepčnosti skupščin posameznih SIS. V naši DO je stanje še zadovoljivo, kar pričajo podatki o udeležbi naših delegatov na skupščinah. iL Uresničevanje planskih ciljev v letu 1981 Že ob sprejemanju fizičnega plana proizvodnje in storitev za leto 1981 smo ugotavljali, da bo rast v letu 1981 ena najnižjih v zadnjih letih za mašo DO. Nenehno izboljševanje proizvodnih rezultatov in normativov ter intenzivno širjenje kapacitet nam je doslej omogočalo visoko stopnjo rasti in le steška se privajamo na nižjo, katero pa smo v letu 1981 predvidevali iz treh razlogov: a) stagnacija v planiranih normativih proizvodnje ter storitev, kateri ponekod celo nazadujejo (valilnost, vzrejni pogin, obseg transporta, obseg domače prodaje), b) zastoj v obsegu novih investicij in s tem zmanjšana rast novih kapacitet, ter c) pričakovane težave pri nabavi surovin, repromateriala in energije. V letu 1981 so poleg tega še nastajale neplanirane motnje v proizvodnji jn to v prvem četrtletju, o čemer smo že temeljito razpravljali, ter v zadnjem četrtletju, ko je v kooperaciji porasla koverzija krmil in se znižala povprečna živa teža. Tako moramo ugotoviti, da nismo dosegli planirane rasti proizvodnje ter storitev, kljub temu, da smo to ob razpravi periodičnega obračuna za tretje tromesečje še pričakovali. Za celotno DO je dosežen plan v višini 97,9%, vrednost proizvodnje pa je v primerjavi z letom 1980 večja za 3 % in je enaka povečanju produktivnosti. Čeravno ni dosežena planirana proizvodnja, je pa presežena v primerjavi z letom 1980. To je pa tudi eden od vitalnih dosežkov našega kolektiva, saj so bili pogoji za preskrbo s surovinami, reprodukcijskim materialom! in tudi energijo, izredno težki tako glede pomanjkanja deviznih sredstev, kot tudi samih količin iz tujega ter domačega trga in glede promptnosti dobav. To smo dosegli zlasti zato, ker smo z veliko vstrajnostjo in požrtvovalnostjo realizirali nekatere najpomembnejše planske cilje, ker smo se prilagojevali novim pogojem zaostrenega poslovanja in ker je bilo zelo dobro sodelovanje med organi samoupravljanja, družbenopolitičnimi organizacijami, strokovnimi službami in vsemi delavci v kolektivih. Najpomembnejši dosežek v le- tu 1981, kateri je odločilno vplival na naše uspešno delo, je vsekakor dosežen izvoz perutninskega mesa v količini 5.965 ton, kar predstavlja 3,4 krat večjo količino kot leto poprej. Seveda je pomemben tudi izvoz va-iilnih jajc, DSP-BRO, DSP staršev (prvič v zgodovini PP) ter divjačine. S skupnim izvozom smo si ustvarili pogoje oz. devizna sredstva za vračilo terminskega deviznega kredita in za nabavo vseh potrebnih uvoznih surovin za krmila ter predelavo. S tem je bila omogočena proizvodnja v letu 1981 in še v prvem četrtletju 1982. Ustvarjeni so bili pogoji za delo večine zaposlenih, s tem pa smo tudi prispevali k realizaciji stabilizacijskih ciljev naše družbe. Velike zasluge za to imajo delavci iz Mesne industrije in strokovne službe. Naš plan izvoza smo v letu 1981 rebalansirali in ga zaradi realnih možnosti prilagodili v SISCOT. Planirani izvoz, ovrednoten po planskih cenah in po tečaju ZIS v višini 272,086.000,00 din smo presegli za 4 %, ker je bil dosežen v višini 283,154.000,00 din. Realna vrednost izvoza je prikazana v poročilu o izvozu. Poudariti je potrebno tudi, da smo; dosegli zastavljeni cilj v vzreji brojlerjev v kooperaciji, kjer je bil skrajšan povprečni čas vzreje za 2 dni in s tem znižana konverzija krmil za 5dkg in sicer od povprečja 2,24 kg v letu 1980 na 2,19 kg krmil v letu 1981. Preračunano na letno proizvodnjo 33.2661 vzrejenih brojlerjev pomeni to za 1.700 ton nižjo porabo krmil! Ustvarili smo tudi dolgoročni cilj, da sami vzredimo vse starše za lastne potrebe in še za prodajo ter za izvoz. Produktivnost se je v letu 1981 povečala v DO za 3 % v primerjavi z letom 1980, planirali pa smo 7 % dvig. Planirane produktivnosti nismo dosegli za 1,5 indeksne točke.. Čeravno nismo dosegli planiranega povprečnega števila zaposlenih 1247, saj je v delovni organizaciji ostalo enako povprečje (1238 v letu 1980 in 1239 v letu 1981), pa je vzrok nedoseganja planirane produktivnosti v nedoseganju fizičnega obsega proizvodnje in storitev. Leto 1981 je bilo tudi prvo leto srednjeročnega načrta 1981 — 1985, Ob sprejemanju letnega plana smo že ugotavljali, da v celoti zastavljenih ciljev ne bomo realizirali. Z nedoseganjem letnega plana pa so se razlike v nedoseganju še povečale, kar je razvidno iz naslednjega pregleda: dosežene le 60,7 %, čeprav se je izvoz valifnih jajc v letu 1981 v primerjavi z letom 1980, povečal za 6-krat. Proizvodnja vali In ih jajc od starih staršev je napram planirani dosežena z indeksom 95,4. V primerjavi z letom 1980 se je Sredjeroč. plan v letu 1981 Letni plan v letu 1981 Reallzac. v letu 1981 Indeks SP/81 Krmila ton 102.000 101.300 99.812 97,9 Valil, jajca BRO 000 kom 45.000 44.067 41.998 93,3 Valil, jajca starši 000 kom 3.000 2.724 2.599 86,6 DSP — BRO 000 kom 37.000 34.256 27.510 74,4 DSP — starši 000 kom 1.100 931 485 44,0 Perutninsko meso ton 29.000 28.500 28.008 96,6 Mesni izdelki ton 3.400 3.400 2.390 70,3 Prevoženi km 000 km 4.500 3.950 3.734 83,0 Izvoz perut, mesa ton 6.000 5.600 5.965 99,4 Izvoz DSP 000 kom 8.000 — 1.400 17,5 Izvoz val. jajc BRO 000 kom — 6.000 3,640 — Izvoz val. jajc star. 000 kom — 60 111 — Na domačem trgu je zaradi pomanjkanja krmil padel interes za prodajo valilnih jajc in DSP, zato je tudi prišlo do predčasnega zakola matične jate, kar je tudi vplivalo na realiziranje zastavljenih ciljev v proizvodnji valilnih jajc in DSP. Kako smo podrobneje dosegali realizacijo plana proizvodnje, storitev ter produktivnosti, je razvidno iz naslednje obrazložitve: 11/1 Realizacija plana fizičnega obsega proizvodnje v letu 1981 Načrtovana proizvodnja krmil za leto 1981 je dosežena z indeksom 98,5 kar pomeni, da je za 1,5% nižja od planirane. V primerjavi z letom 1980 se je proizvodnja krmil povečala za 2 % oziroma za 1,943.000 kg. Nižja proizvodnja kot je bila planirana je posledica manjše porabe krme oz. proizvodnje v TOZD Perutninske farme in TOK. Proizvodnje za eksterno prodajo v letu 1981 ni bilo, temveč se je proizvodnja krmi! v celoti prilagajala potrebam vzreje. Planirani fizični obseg proizvodnje TOZD Perutninske farme v letu 1981 ni dosežen. Tudi v primerjavi z letom 1980 se proizvodnja v skupnem indeksu ni povečala. Realizirana proizvodnja celotne TOZD je za 12,6 % nižja od planirane ter po obsegu enaka doseženi realizaciji v letu 1980. Vzroki za navedena odstopanja izhajajo v glavnem iz prvega tromesečja izpada pa tudi z dobrim poslovanjem skozi vse leto ni bilo mogoče nadoknaditi. Po posameznih proizvodih so doseženi naslednji rezultati: Plan proizvodnje valilnih jajc od staršev je dosežen z ideksom 95,3. Plan proizvodnje konzumnih jajc je presežen za več kot 20 %, kar je posledica strožjih kriterijev pri odbiri valilnih jajc. Glavni vzrok za nedoseganje planirane proizvodnje izhaja iz izpada proizvodnje v prvem tromesečju, delno pa je takšno odstopanje posledica dejstva, da sta bili dve skupini nesnic (Kidričevo, Trnovec), predčasno oddani v zakol zaradi neugodne dinamike in situacije na tržišču. V letu 1981 se je močno povečal izvoz valilnih jajc. Planirane količine izvoza pa so kljub temu ta proizvodnja povečala za 74 %. Tudi plan izvoza valilnih jajc od starih staršev je presežen, in to za 85 %. Plan celotne proizvodnje DSP brojlerjev je dosežen z indeksom 80,3, pri čemer je treba upoštevati, da je plan proizvodnje DSP BRO od staršev presežen za 30%, kar ima negativni učinek na dohodek. Precej nižji pa je odstotek doseganja planirane proizvodnje DSP staršev. Na take rezultate je vplival delno izpad proizvodnje v prvem tromesečju, delno pa dejstvo, da je bilo na domačem in zunanjem tržišču večje povpraševanje po valilnih jajcih kot po DSP. Vsled tega je bil opravljen tudi rebalans plana prodaje in izvoza. V primerjavi z letom 1980 se je proizvodnja DSP staršev povečala za 92,5 %, izvoženo pa je bilo 29.000 kom DSP staršev. V DE farma Breg plan proizvodnje ni realiziran. Kljub 100 % doseganju planirane vhlevitve je proizvodnja BRO v letu 1981 za 10,3 % nižja od planirane. V primerjavi z letom 1980 se je ta proizvodnja povečala za 2,1 % oziroma za 70.000 kg žive teže. Vzrok za navedeno odstopanje od plana izhaja iz delno oddane količine BRO v mesecu decembru 1980, ki je bila planirana za oddajo v zakol v januarju 1981, delno pa so takšni rezultati posledica nadpovprečnega pogina pri vzreji BRO in nižje povprečne žive teže. Plan vhlevitev brojlerjev v TOK v letu 1981 je dosežen 100 procentno. V primenjavi z letom 1980 pa se je število vhlevitev povečalo za 8,8 % ali za 1.710.000 komadov. Kljub preseženemu planu vhlevitev pa ni realiziran plan vzrejnih brojlerjev tako v komadih, kot v kg. Odstopanje od plana pri živi teži je 0,8%, pri komadih pa 3,6%. Vzrok za to izhaja iz večjega pogina in manjka piščancev kot je bil planiran. V primerjavi z letom 1980 se je proizvodnja živih brojlerjev povečala za 5,3 % oziroma za 1.673.000 kg žive teže. Dosežene rezultate TOK v letu 1981 lahko smatramo kot uspešne, saj so bili predvsem v tretjem četrtletju nadpovprečni. Ta- ko so bili kljub težavam, v prvem tromesečju doseženi letni programi proizvodnje BRO. Dosežen fizični obseg proizvodnje celotne TOZD Ml v letu 1981 je 6,8 % nižji od planiranega. V primerjavi z letom 1980 se je proizvodnja povečala za 3 %. Tako je plan proizvodnje perutninskega mesa dosežen z indeksom 98,3 kar pomeni, da je dosežena proizvodnja za 1,7 % nižja od planirane. V primerjavi z letom 1980 se je proizvodnja perutninskega mesa povečala za 4,8% oziroma za 1,287.000 kg. Nedoseganje planirane proizvodnje v letu 1981 je posledica izpada proizvodnje v I. tromesečju, ki ga kljub nadpovprečnim rezultatom v teku leta ni bilo mogoče povsem nadoknaditi. Nedoseganje plana proizvodnje je vidno tudi pri proizvodnji klobasičarskih izdelkov, kar je posledica težav pri nakupu ostalih vrst mesa. Plan uslužnostnega zakola je presežen za 2,5 %, presežen pa je tudi plan izvoza perutninskega mesa. Planirani izvoz perutninskega mesa je presežen za 6,5 %, v primerjavi z letom 1980 pa se je izvoz perutninskega mesa povečal za 243 % oziroma za 4,225.000 kg mesa. Glede na takšno povečanje izvoza je bil v TOZD dan večji poudarek kvaliteti, da bi tako zadostili potrebam zunanjega tržišča. V TOZD Servis je bilo v letu 1981 v DE Transport opravljenih za 7,5 % oziroma 305.000 km manj prevozov kot v letu 1980. Planirano število prevoznih km je doseženo z indeksom 94,5. Zmanjšanje števila prevozov je v glavnem posledica izvozne usmerjenosti in prodaje velikih količin perutninskega mesa v izvoz (blago je bilo prodano fco Ptuj), delno pa je manjše število prevozov posledica izpada proizvodnje v prvem tromesečju, kar se je odražalo tudi pri manjšem številu prevozov. Plan storitev delavnic je dosežen z indeksom 97,8, v primerjavi z doseženim obsegom storitev v letu 1980, pa so se storitve povečale za 7,1 %. Navedene negativne odmike od planiranega obsega storitev lahko smatramo kot pozitivne saj TO Servis opravlja storitve v glavnem za potrebne naših TO in pomeni zmanjšanje storitev tudi manjše stroške poslovanja DO. Rezultat primerjave dejanske realizirane prodaje s planirano v TOZD Commerce, kažejo, da je planirana prodaja v letu 1981 vrednostno presežena pri vseh prodajnih enotah in skladiščih, razen v skladišču Tuzla in trgovinah z reprodukcijskim materialom. Enake podatke daje tudi primerjava realizirane prodaje v letu 1981 z realizacijo v letu 1980 TOZD kot celota je vrednostni plan presegla za 4,6 %, v primerjavi z letom 1980 pa se je vrednostna realizacija povečala za 3,7 %. Pri tem je treba dodati, da je plan prodaje v glavnem presežen v povprečju za cca 40 %, v primerjavi z letom 1980 pa za več kot 50 %. Skupni procent realizacije plana prodaje bi bil višji, vendar je bilo precejšnje nedoseganje planirane realizacije v DE transport in skladišču Tuzla ter v prodajalnah z reprodukcijskim materialom, tako da se to odraža v skupnem doseženem procentu. Viisoki indeksi primerjanih kazalcev so posledica porasta cen, zato primerjave niso povsem realne. Plan proizvodnje in storitev v TOZD Ptujska tiskarna ni dosežen, realizacija po opravljenih urah v letu 1981 pa je nižja od dosežene realizacije v letu 1980. Vzroki za nedoseganje plana fizičnega obsega proizvodnje izhajajo v glavnem iz težav, ki jih ima TOZD pri nabavi surovin in reprodukcijskega materiala. Delno je nedoseganje plana oz. zaostajanje za doseženim obsegom opravljenih storitev, posledica večjega števila strojnih ur, medtem ko so primerjave izdelane na osnovi opravljenih delovnih ur. Zato bo v prihodnje potrebno prilagoditi evidenco in tudi način planiranja tako, da bodo podatki realno primerljivi. II/2 PROIZVODNI NORMATIVI Zaključene skupine v vzreji so v letu 1981 dosegale zadovoljive rezultate. Doseženi rezultati zaključenih vzrejnih skupin v letu 1981 so v glavnem ugodnejši od planiranih. Eden najvažnejših pokazateljev je poraba krmil po vzrejeni živali, ki je v skupni porabi nas-nic za 0,24 kg nižja od planirane in za 0,12 kg višja od dosežene v letu 1980. Pri tem je treba dodati, da pa je bila poraba krme v vzreji na farmi Trnovci in farmi Kidričevo višja od planirane. Tudi v nesnosti pni zaključenih skupinah so doseženi ugodni rezultati. Pogin je za 0,38 % višji od planiranega, poraba krme po znešenem jajcu pa je enaka planirani. Planirana nesnost po nesnici mi dosežena, zaradi predčasnega zakola dveh skupin, kar je bilo omenjeno v predhodnem besedilu. Zaradi tega je tudi število valilnih jajc po živali, nižje kot je planirano. Poraba plina in petrolina je v mejah planirane. Izpleni valilnih jajc so pri vseh farmah nekoliko pod planiranimi. Vzrok za to izhaja iz strožjih kriterijev pri sortiranju valilnih jajc, kar se odraža tudi pri večjih količinah konzumnih jajc, delno pa je to odstopanje posledica slabih rezultatov v prvem tromesečju. Iz enakih razlogov ni dosežena tudi valilnost, kjer je povprečna izvalitev za 4 % nižja od planirane. Doseženi normativni kazalci na farmi brojlerjev Breg so v celoti pod planiranimi. Najbolj zaskrbljujoč je še vedno pogin, ki je za skoraj 8 % višji od planiranega in za skoraj 5 % višji od doseženega v letu 1980. Povprečne dosežene žive teže so nižje od planiranih, vendar pri enaki konverziji kot je bila lani, za 0,02 kg višje do doseženih v lanskem letu. Pri vzreji brojlerjev v kooperacijski vzreji so bili doseženi pozitivni premiki. Eden glavnih je stalno zniževanje časa trajanja vzreje pri večji povprečni doseženi živi teži kot je bila planirana. V letu 1981 je bil planiran čas vzreje 47 do 48 dni, realiziran čas pa je znašal povprečno 46,9 dni. V letu 1980 je bil za doseganje enake povprečne žive teže porabljen vzrejni čas 48,7 dni, s tem pa je bila tudi konverzija precej višja. Povprečna dosežena živa teža je za 3 % višja od planirane in pri skrajšani vzreji ter manjši porabi krme, približno enaka kot je bila dosežena v letu 1980. Gre torej za precejšen doprinos k stabilizacijskim prizadevanjem, saj je bilo z nižjimi stroški proizvedeno več žive teže in s tem tudi več mesa. Planirani izplen pri piščančjem mesu je v letu 1981 presežen za 0,3 %, v primerjavi z doseženim izplenom v letu 1980 pa se je doseženi izplen v letu 1981 povečal za 0,36 % kar pomeni cca 100.000 kg piščančjega mesa. Tudi pri klanju znešenih kokoši je planirani izplen presežen. Planirani izpleni so preseženi tudi pri ostalih vrstah živine, razen pri govedu I. Pri izplenu drobovine planirani izpleni v glavnem niso doseženi. V primerjavi z doseženimi izpleni v letu 1980, so pri vseh izplenih v TO Ml doseženi pozitivni premiki. II/3 PRODUKTIVNOST DELA nižji kot v preteklih letih. Vzroki za takšno odstopanje izhajajo iz nedoseganja planiranega fizičnega obsega proizvodnje, kar je posledica zaostrenih pogojev gospodarjenja v letu 1981 in težav v proizvodnji v prvem četrtletju leta 1981. II/4 INVESTICIJSKA DEJAVNOST V letu 1981 so bila na področju investicijske dejavnosti izvršena naslednja dela: — Sanacija silosa poškodovanega ob požaru. Vrednost izvršenih gradbenih sanacijskih del in izdobavljene opreme (montaža še ni obračunana —din 11,713.600 — Nabavljena in montirana oprema za kompenzacijo jalove energije pri Tovarni krmil v vrednosti — din 323.393 — Za širitev žitnih silosov je opravljena lokacijska razprava ter naročena lokacijska in projektna dokumentacija za ceno — din 2,400.000 — Dograjena je farma Staro-šinci — 10 proizvodnih objektov, sanitarno upravna stavba, stelj-nik, trafopostaja z visokonapetostnim kablovodom, črpališče in zunanja ureditev. Vrednost vseh delzopremo je—din 101,425,282. — Za širitev farme Sela in Kidričevo je izdelana projektna dokumentacija, pridobljeno lokacijsko dovoljenje in odkupljeno cca Primerjava produktivnosti dela 1981/1980 za DO._______ INDEKSI sT TOZD, TOK Rea!.81/P!an 81 proizv. produkt. Real. 81/Real. 80 proizv. produkt. Tovarna krmil 98,5 104,2 102,0 107,8 Perutninske farme 87,4 89,2 100,9 96,2 TOK 99,2 102,6 105,3 108,9 Mesna industrija 93,2 94,2 103,0 101,0 Servisi 99,8 100,8 93,6 94,1 Commerce 104,6 100,4 103,7 109,3 Ptujska tiskarna 91,9 97,7 99,1 93,1 — Real. 81/Plan 81 97,9 — Real. 81/Real. 80 103,0 — Povpr. štev. zaposi. 1.238 1.247 1.239 — Vr. proizv. na zap. 6.390,7 6.677,9 6.579,9 Indeksi produktivnosti: — Real. 81/Plao81 98,5 Real. 81/Real. 80 103,0 Izračuni, prikazani v tabeli kažejo, da se je v primerjavi z letom 1980 obseg proizvodnje, storitev in prodaje v DO, povečal za 3 %, medtem ko je planirani obseg realiziran z indeksom 97,9 %. Tudi planirana produktivnost DO v letu 1981 ni dosežena in je za 1,5 % nižja od planirane. V primerjavi z letom 1980 se je produktivnost povečala za 3 %. V tabeli prikazanj izračuni kažejo, da je planirana produktivnost presežena v Tovarni krmil za 4,2 %, v TOK Kooperacija za 2,6 % in v TOZD Servis za 0,8 %. V primerjavi z realizirano produktivnostjo v letu 1980 se je v letu 1981 povečala produktivnost v Tovarni krmil za 7,8 %, v TOK Kooperacija za 8,9 %, v TOZD Mesna industrija za 1 % in v TO Commerce za 9,3 % (podatek za Commerce zaradi porasta cen ni povsem realen). Dosežena produktivnost DSSS je v primerjavi s planirano dosežena z indeksom 98,8, v primerjavi z letom 1980 pa se je povečala za 1,1 %. Doseženi in prikazani indeksi porasta produktivnosti na nivoju DO so v letu 1981 nekoliko 2 ha zemljišč. — Za valilnico DSP ob Zagrebški cesti je na podlagi lokacijskih razprav v izdelavi lokacijska in projektna dokumentacija, odkupljeno je okrog 2 ha zemljišč. — Izvršena je rekonstrukcija trafopostaj zaradi prehoda od 10 na 20 KV na farmi Breg in Sela ter kablovod na farmi Breg. Vrednost del in opreme — —■ din 1,781.245 — Za gradnjo novih farm je bilo s predstavniki SO Ptuj in KZS ogledanih okrog 20 lokacij na področju občine Ptuj. Zapisniki so v investic. oddelku. — Zaključena so sanacijska dela v perutninski klavnici. Vrednost del je — din 43,156.235 — Izvršena je rekonstrukcija trafopostaje v perutninski klavnici. Vrednost del — — din 1,666.034 — Nabavljena in montirana je oprema za kompenzacijo jalove energije v perutninski klavnici Vrednost del — din 503.235 — Pričeta so dela na ureditvi mostne tehtnice v TOZD Mesna industrija. Predračunska vrednost del — din 3,414.816 — Za pralnico povratne embalaže je naročen stroj za pranje v vrednosti — din 2,112.000 in pričeta dela na ureditvi prostora. — Naročena je projektna dokumentacija kompresorske postaje za zrak, projekt za hladilno vodo in amoniačna shema za Mesno industrijo v vrednosti — din 810.000 — Za odlagališča odpadkov čistilne naprave je pri SO Ptuj ob-obnovljen postopek — Za nova prodajna mesta Bo-rongaj Zagreb, Blok 44 Beograd in Zeleni venac v Beogradu je nabavljena oprema v vrednosti — din 611.790 — Za Transservis so nabavljena nova prevozna sredstva in druga oprema v vrednosti — din 4,791.502 — Dograjena je proizvodna hala za preselitev in razširitev tiskarne in kartonaže in nabavljena oprema v vrednosti — din 42,500.092 — V TOK Kooperacija je bilo dograjenih 21 proizvodnih objektov pri kooperantih v vrednosti — din 14,439.700 — Dokončana so dela v EOF centru in izdobavljena oprema razen centrale za avtomatsko javljanje in gašenje požara, ki je iz uvoza. Naročena in plačana je pri ISKRI Ljubljana. Za potrebe temeljnih organizacij je bila v letu 1981 nabavljena razna serijska oprema v skupni vrednosti — din 2,184.776 Iz sredstev sklada skupne porabe je bilo nabavljeno: — 2 počitniški hiši tip C-3 v Stari Gavzi na Cresu za din 2,389,456 — 6 prikolic Adria v rednosti din 678.535 — druga oprema v vrednosti din 361.375 Skupaj 3,429.366 din Investicijska dejavnost ni bila tako nepomembna, saj smo v tem, investicijsko »težkem« letu pridobili novo moderno farmo starih staršev in novo halo za tiskarno oz. kartonažo, t. j. dva pomembna nova objekta! III. Komercialno poslovanje 1. NABAVA Pri blagovnem poslovanju so nas spremljale težave skozi vse leto pri nabavi surovin in reprodukcijskega materiala tako domačega izvora, kot uvoznih komponent. Zraven splošnega pomanjkanja in nenehnega naraščanja cen tudi kvaliteta surovin ni bila vedno zadovoljiva. V velikimi napori vseh služb in s stalnimi stiki s proizvodnimi temeljnimi organizacijami so se težave sprotno v glavnem zadovoljivo reševale. Surovine za krmila Pogoji oskrbe s koruzo, po količini za nas najpomembnejše surovine, so se na jugoslovanskem trgu zelo spremenili. Nabavljena je bila rekordna količina 62.000 ton. Od običajnih kupoprodajnih pogodb prehajamo na najrazličnejše oblike samoupravnega sporazumevanja od sovlaganja v proizvodne površine, prek širitev sušilnih, skladiščnih in nakladalnih kapacitet do naročanja proizvodnje naslednje žetve. V začetku leta 1981 z nakupom koruze ni bilo posebnih težav, saj smo umetno suho koruzo prevzemali od družbenega sektorja po zaključkih od predhodnega leta. Koruza letnika 1980 je bila slabe kvalitete. Cena je ob slabi ponudbi naravno suhe koruze od privatnega sektorja stalno naraščala in dosegla že v juliju ceno 11,50 din. V mesecu avgustu je bila ponudba koruze zadovoljiva, vendar smo se takrat z nakupom omejili in krili potrebe do desetega meseca. Predvidevali smo večji nakup koruze v jeseni ob žetvi, ker je bila koruza letnika 1981 izredno dobre kvalitete. S pristopom k organiziranemu odkupu koruze na jugoslovanskem trgu v jeseni po dogovorjenih cenah smo predvidevali odkupiti do 40.000 ton umetno suhe koruze. Akcija ni uspela, tako da smo s težavo pokrivali potrebe za tekoče mesece do konca leta. Velike materialne stroške v Tovarni krmil predstavljajo tudi maščobe. Ob slabi ponudbi in velikem povpraševanju tudi kemične industrije, so cene ob koncu leta narasle že za enkrat. Oskrba s sojinimi tropinami, ribjo moko, aditivi in vitamini iz uvoza je iz leta v leto težavnejša. Ta problematika je podana pri zunanjetrgovinski tejav-nosti. Živina, meso in polizdelki Razkorak med odkupnimi cenami živine in maloprodajnimi cenami mesa se od preteklega obdobja ni izboljšal. Rezultat tega je tudi slaba založenost lastne maloprodajne mreže. Zaradi splošnega pomanjkanja deviznih sredstev je bil ustavljen tudi uvoz govejega mesa za predelavo v mesnih industrijah. Povpraševanje je bilo zato toliko večje na domačem trgu. S težavo smo pokrivali potrebe po nakupu govejega mesa in slanine. Prednost naše proizvodnje je v tem, da smo večji del govedine nadomestili z mletim perutninskim mesom, katerega smo tudi dokupovali od slovenskih perutninarjev. Pri proizvodnji vseh štirih vrst mesnih izdelkov smo vezani izključno na uvoz umetnih ovitkov. Z Indov Ljubljana smo sklenili samoupravni sporazum za kritje vseh naših potreb po teh ovitkih. Od dogovorjenega 25 % deviznega pokritja smo obvezo izvršili le delno, kljub temu je dobava zadovoljivo tekla čez vse leto. Embalaža Dobava natron vreč od Na-trona Maglaj je bila v letu 1981 zadovoljiva. Na trgu so sicer obstojale nepremostljive težave z oskrbo vreč, vendar smo imeli mi pri dobavi prednost zaradi isporočenih 230 ton odpadnega papirja. Kvaliteta embalaže iz valovite lepenke za TOZD Mesna industrija se ni bistveno izboljšala, zato smo bili primorani embalažo za izvoz mesa uvoziti. S prehodom na dobave mesa za domači trg v povratni plastični embalaži je pri kartonaž-nih tovarnah nastal veliki izpad proizvodnje. Zaradi tega so se usluge in kvaliteta koncem leta začela izboljševati. Na osnovi prejetih izdelanih vzorcev smo prepričani, da bomo v naslednjem letu uspeli s takšno kva- liteto zadostiti pogojem in zahtevam tujega trga. 2. PRODAJA a) Prodaja perutninskega mesa Če primerjamo realizacijo prodaje perutninskega mesa v letu 1981 z letom 1980, ugotovimo, da smo na domačem tržišču prodali za 11 % manj perutninskega mesa, dočim je plan za 1981 leto dosežen le 98%. Tako smo na domačem tržišču prodali 20.516,4 tone, na zunanja tržišča pa 5.964,8 ton. V primerjavi z letom 1980 je izvoz povečan indeksno 342 ali 242 % več. Korigiran plan izvoza pa je tako dosežen s 106%, delež izvoza pa znaša 22,5 %. Pri tem velja pripomniti, da je bil pretežni del izvoza dosežen v drugi polovici leta, saj smo v prvem polletju izvozili le 1.429,770 kg perutninskega mesa. Zaradi večjih planiranih količin izvoza je realizacija prodaje na vseh področjih pod poprečjem v primerjavi z letom 1980, zlasti v Srbiji, Bosni in Hrvat-ski tudi v Sloveniji je dosežena 2 % nižja prodaja. Indeks prodaje je sicer pozitiven, to pa zato, ker je nekaj blaga bilo prodano preko Univita v druge republike. Deleži prodaje so se znižali v vseh republikah, kar je posledica pospešene izvozne orientacije. Celotna prodaja je bila po posameznih republikah naslednja: plan prodaje za leto 1981 pa smo dosegli le 81 %. Na zmanjšano prodajo so prav gotovo vplivale nekatere objektivne težave, kot so tritedenski izpad proizvodnje zaradi neurejenih cen, izdelka poli in koko sta bila za 27,— din dražja kakor ostali sorodni izdelki (klasična, pariška). Povpraševanje po vodilnem izdelku petovia je bilo sicer večje od ponudbe, vendar tudi tega izdelka vsled objektivnih raz figov ni bilo mogoče proizvesti v zadostnih količinah. V ostalem, razen navedenih izpadov je proizvodnja obratovala z maksimalno zmogljivostjo. Največji delež po področjih še vedno odpade na skladišče Beograd, ki je zastopano kar s polovico celotne prodaje. Tudi skladišči Banja Luka in Sarajevo sta znatno povečali prodajo v primerjavi z letom 1980, vendar njun delež v skupni prodaji predstavlja le 5,6 in 3,9 %. S trgovskim blagom je bila lastna prodajna mreža sorazmerno dobro založena razen nekaterih vrst mesnih izdelkov, saj se je ponudba tega blaga po ureditvi cen v prvem četrtletju bistveno povečala, kar je vsekakor pozitivno vplivalo na sorazmerno zadovoljivo realizacijo plana prometa. c) Prodaja valilnih jajc, brojler- skih DSP in DSP staršev Prodaja reprodukcijskega materiala se je občutno zmanjšala Republika Real. 80 Real. 81 Indeks Plan % real. pl. Delež Slovenija 9163,6 9460,8 103 9000 105 35,7 Hrvatska 4874,1 4578,8 93 4400 104 17,2 Srbija 5079,5 3870,3 76 5000 77 14,6 BIH 3346,6 2350,3 70 2500 94 8,8 Makedonija 415,8 256,2 61 0,9 izvoz 1740,0 5964,8 342 5600 106 22,5 Delež po posameznih republikah se je najbolj znižal v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Tudi Slovenija in Hrvatska sta pod lanskim deležem, kljub temu, da se je na ta področja, zaradi bližine trga in cenovne politike, saj je cena na obalnem področju za 5 % višja, dajalo nekoliko več, predvsem v prvi polovici leta, ko je bilo na razpolago nekoliko več perutninskega mesa. Na splošno velja poudariti, da ponudba na domačem trgu ni mogla pokriti povpraševanja, zlasti ne v zadnjem četrtletju, ko smo bili prisiljeni pospešiti izvoz zaradi zaostanka v prvem polletju. Tako se je dogajalo, da naša lastna prodajna mreža, tudi v Ptuju in Mariboru v zadnjih mesecih ni dobila niti polovico naročenih količin. To velja poudariti še tem bolj za lastno mrežo v ostalih republikah, kjer so prodajna mesta dobivala le 20 % količin v primerjavi s količinami, ko je bila oskrba s perutninskim mesom nemotena oziroma je bilo na razpolago dovolj blaga za domači trg. b) Prodaja mesnih izdelkov V primerjavi z letom 1980 smo v preteklem letu prodali 165.751 kg ali 6% manj klobasičarskih in mesnih izdelkov. v primerjavi z letom 1980. Vzrok zmanjšanja prodaje je spremenjena struktura proizvodnje, ki je zahtevala, da se na račun starih staršev zmanjša proizvodnja brojlerskih valiln h jajc in s tem tudi DSP. Tako smo v nekaterih mesecih komaj pokrivali potrebe lastne proizvodnje brojlerjev, za prodajo pa je ostalo bore malo ali skoraj nič. Zaradi omenjene proizvodne spremembe smo prodali v letu 1981 le 2,759.584 kom DSP in 2,652.820 kom valilnih jajc. Posledica omenjenih sprememb in pomanjkanja krmil je občutna tudi v naslednjem obdobju. Uspešnejši smo bili pri prodaji enodnevnih staršev, saj smo presegli lanskoletno prodajo za 236 %. Težave pa se pojavljajo tudi na tem področju predvsem zaradi tega, ker ja težnja vseh večjih perutninskih proizvajalcev po lastni ''Zreii reprodukcijskega materiala. DIVJAČINA Preteklo lovno sezono smo zaključili z ugotovitvijo, da je količinski odkup vseh vrst divjačine manjši kot v lanskem letu. Največji padec količin smo zabeležili na področju Ljubljane, zmanjšane so tudi količine s področja Murske Sobote, le skladišče Ptuj beleži porast odkupljenih količin divjačine. STRAN 6 Za omenjeno stanje smo iskali vzroke že med lovno sezono, delno zmanjšan odkup pa smo ugotavljali že ob obiskih pri nekaterih dobaviteljih predvsem pri Gojitvenem lovišču Triglav Bled, ki je že pred sezono pričakoval, da zaradi bolezni gamsov ne bo dosežen planirani odstrel. Nadalje ugotavljamo, da se Lovska zveza Notranjske, Cerknica ni držala z nami sklenjenega dogovora o oddajanju divjadi. Ob prvih ugotovljenih izpadih smo takoj iskali vzroke ter ugotovili, da se nekatere družine niso držale dogovora saj so zahtevale od Agrotehnike Grude hladilne omare in kredite za gradnjo lovskih koč. Vendar se niso obračale na nas za razrešitev teh vprašanj. Prav tako se Agroten-nika Gruda ni držala dogovora o enotnem formiranju cen divjadi. Cene so namreč ostale enake od 20. junija 1980 in se zaradi dogovora niso do danes dvigale. Agrotehnika Gruda je preko svojih organizacij vršila odkup po 15 do 20 din višjih cenah za vse vrste divjadi. Na našo zahtevo, da prenehajo s ti ki m načinom so najprej zatrjevali, da to sploh ni res, ko pa smo jim dokazali, kje in komu plačujejo dražje smo dobili pavšalen odgovor, da tega v prihodnje ne bo več. Naša nadaljnja prizadevanja so bila usmerjena v odpiranje novih zbirnih mest. Zaradi velikega pritiska konkurence na družine in potrebe po čim kva- litetnejši divjačini smo namestili hladilne skrinje za zbiralna mesta. Poleg navedenih vlaganj smo pristopili k rekonstrukciji skladišča divjačine kajti predpisi o izvozu mesa so se spremenili za izvoz v ZR Nemčijo. Podaljšan izvoz v zmrznjenem stanju in v koži preneha veljati 31. marca 1982. Na naše odnose z lovskimi družinami pa prav gotovo vpliva tudi naša organiziranost in solidnost pri poslovanju. Pri tem je vsekakor velikega pomena naš pristop k zbiranju divjadi na terenu pri zbiralcih divjačine. Kot vemo vršimo prevoze divjačine od zbiralnic do skladišča z našimi hladilniki, ki razvažajo meso kupcem. Le tega pa je lani v jesenskih mesecih večkrat primanjkovalo kar je imelo za posledico, da naši hladilniki niso bili na terenu in s tem tudi niso pobirali divjačine. Lovske družine smo ob takih prilikah pač usmerjali na javna prevozna sredstva, kar pa se je ponekod odrazilo negativno in smo postali na določenih delih nesoliden odku-povalec, divjad pa je »odšla« drugam. Ta vprašanja smo morali reševati z dodatnimi prevozi, ki pa so seveda povzročili porast že tako visokih stroškov zbiranja. Slednje velja predvsem za področje skladišča Ljubljana. Skupna količina odkupa v letu 1980 je bila 201.028 kg Skupna količina odkupa v letu 1981 je bila 169.476 kg 3. BLAGOVNA MENJAVA S TUJINO IN GLAVNI KAZALCI IZVOZA IN UVOZA V L. 1981 1. Izvoz v IV. kvartalu 1981 ($ = 27,30) Količinsko Vrednostno Perutninsko meso DSP — brojlerji Divjačina Valilna jajca Soja lecitin 3,361.640 kg 770.000 kom 56.478 kg 15.600 kg din 120,184.922 din 5,506.968 din 7,755.219 din 220.863 2. Izvoz 1. 1. do 31. 12. din 133,667.972 US $ 4,896.262,71 1980 Perutninsko meso DSP Divjačina . Valilna jajca — brojlerji Valilna jajca — starši Soja lecitin 1,748.949 kg 2,177.250 kom 175.975 kg 522.000 kom 119.060 kom 62,607.625 din 25,574.591 din 24,487.410 din 2,213.069 din 1,609.935 din 116,492.630 din US $4,267.129,30 3. Povečanje izvoza primerjalno z lanskim letom (v 000 din) 1980 1981 Indeks Izvoz 116.492 274.883 235,96 4. Uvoz (din — teč. ZIS $ = 27,30) IV. kvartal 1.1, —31.12.81 Tovarna krmil 131,077.541 270,759.990 Mesna industrija 36.769 22,359.918 Perutninske farme 129.698 12,128.530 Servis — 507.606 Commerce — 20.310 TOK Kooperacija Ptujska tiskarna DSSS 46.034 116.739 Skupaj DO din 131,244.008 din 305,939.127 US$ 4,807.472,82 US $ 11,206.561,43 Od skupne vrednosti uvoza v letu 1981 predstavlja: din 305,939.127 soja ribja moka din 193,622.968 din 48,076.727 Skupaj din 241,699.695 US$ 8,853.468,68 5. Blagovna menjava s tujino v letu 1981 Plan Realizac. Ind. Izvoz 271.435 274.884 101,27 Uvoz 310.121 305.939 98,65 V letu 1981 smo sprejeli izredno ambiciozni izvozni načrt, ki je prseegal realizacijo izvoza v letu 1980 kar za 236 indeksnih točk. Računali smo, da se bodo politične razmere na bližnjem vzhodu v kratkem času uredile in da bomo lahko nadaljevali z izvozom na že osvojena tržišča, vendar je bila ta ocena zmotna, saj vojna traja še danes. Arabskim deželam, ki so neposredno v vojni in tudi tistim, ki pomagajo eni ali drugi strani, se vsled tega slabša ekonomski položaj in kupna moč. Takšno stanje je imelo za posledico popoln izpad izvoza v prvem četrtletju že poznanim kupcem na Bližnjem vzhodu. Situacija se je začela popravljati v drugem četrtletju za nekatere blagovne skupine s tem, da je ostal izvoz dan starih piščancev neuspešen. V drugim četrtletju smo uspeli izvoziti cca 1.400 ton perutninskega mesa našemu že poznanemu kupcu v Jordan. Iran kot največji kupec dan starih piščancev je ostal naprej zaprt. Novih kupcev v prvem polletju nismo uspeli najti, vsled česar smo močno zaostali za planom kljub temu, da smo v letnem planu že predvideli nižjo realizacijo izvoza v prvem polletju. V tem času smo vlagali maksimalne napore v iskanje novih kupcev in tržišč. Pojavil se je tudi velik primanjkljaj deviznih sredstev za nabavo za našo proizvodnjo nujno potrebnih reprodukcijskih materialov. Situacija je postala še bolj pereča, ko jordanski kupec ni izpolnil pogodbe in ni prevzel celotne količine perutninskega mesa. Iz zagate, kateri nismo videli rešitve, nas je rešil indirektni izvoz mesa v Združene arabske emirate. Pri tem izvozu perutninskega mesa smo morali pristopiti k popolnoma novemu načinu pakiranja in embalaži, ki je jugoslovanski proizvajalci niso bili v stanju izdobaviti. Zato smo prešli na začasni uvoz embalaže, da smo lahko realizirali pogodbo in zadostili zahtevam kupca. V proizvodnji smo morali začeti s kalibriranjem piščancev, kar je bila dodatna ovira, ki jo je bilo treba premostiti. Sedaj že lahko rečemo, da so v proizvodnji uspešno premostili vse težave in je izvoz stekel v zadovoljstvo obeh partnerjev brez reklamacij. Prav s tem kupcem nam je tu- 198 1 5,964.788 kg 1,400.000 kom 173.618 kg 3,632.990 kom 111.120 kom 15.600 kg 218,702.790 din 9,942.468 din 25,305.420 din 17,828.052 din 1,393.031 din 220.863 din 273,392.624 din US $ 10,069.006,89 di uspelo realizirati večji del izvoza perutninskega mesa, ki je doprinesel največji delež izpolnitvi zastavljenega načrta izvoza. Pravi razmah je dobil izvoz mesa v zadnjem četrtletju, ko smo dnevno uspeli pripraviti za izvoz 60 ton perutninskega mesa in smo ga tedensko 'zva-žali s po 1 ali tudj 2 hladilnima kompozicijama po železnici. V drugem polletju smo uspeli izvoziti tudi nekaj dan starih piščancev, vendar pri realizaciji daleč zaostajamo za planskimi usmeritvami. Glede na težke pogoje prodaje dan starih piščancev in večje možnosti Izvoza perutninskega mesa in valll-nih jajc se postavlja pred nas dilema ali smo pravilno zastavili naš srednjeročni program izvoza, ki bazira na hitrem povečevanju proizvodnje dan starih piščancev, da bi lahko izvozili 20 milj. živali v letu 1985. Izvoz divjačine je ostal na ravni leta 1980 s tem, da je bilo občutiti lahno upadanje povpraševanja in v zadnjem četrtletju smo zabeležili tudi nižje prodajne cene. Izpad izvoza v prvem četrtletju je imel za posledico pomanjkanje deviznih sredstev za nakup reprodukcijskega materiala iz uvoza, zaradi tega so nas pestile skozi vse leto tudi težave pri zagotovitvi deviz in smo morali zagotavljati le-te s terminskimi odkupi pri noslov-ni banki. Prisotni so bili tudi republiški ukrepi, ki so ome,e-vali uvoz zaradi uskladitve zunanjetrgovinske plačilne bilance tako, da smo imeli izredne težave pri oskrbi esencialnih (nenadomestljivih, nujno potrebnih) reprodukcijskih surovin in rezervnih delov. Kljub vsemu je danes jasno, da smo glede na dane okoliščine uspešno premagali vse težave in je bila zlasti tovarna krmil zadovoljivo založena s surovinami, kar se je izražalo tudi na zelo dobrih rezultat h pri pitanju piščancev. Realizacija porabe reprodukcijskih materialov in iskanje nadomestkov pri rezervnih delih so doprinesli k temu, da smo manj uvozili kot smo načrtovali. Del potrebnih sredstev za uvoz surovin so združevale tudi delovne organizacije, ki se ukvarjajo s turizmom in s pretežnim izvozom tako, da smo lažje premoščali že omenjeni izpad izvoza. Stimulacije za pospeševanje izvoza še zmeraj zelo počasi pritekajo in s tem slabijo likvidnost naše DO. Skrajni čas je, da v našem sistemu stimulac je zažuriramo, da bi napravili izvoz zanimivejši in postavili izvoznike v enak položaj s proizvajalci za domači trg. V letu 1982 bo izredno važno zagotoviti enakomerni izvoz skozi vse leto, da ne bi prišli v težave glede deviznih sredstev kot v letošnjem poslovnem letu. Za uvoz najvažnejših surovin za krmila, si bomo morali izboriti pri odgovornih forumih na nivoju republike drugačen tret-ma kot doslej, ker je živinoreja specifična proizvodnja, ki ne prenese izpadov v oskrbi s krmili, saj v takšnih primerih lahko pride do nepopravljive škode. Izvoz, ki smo ga realizirali v letu 1981 je bil mogoč le z zalaganjem slehernega delavca na svojem delovnem mestu v našem povezanem reprodukcijskem procesu in gre zasluga vsem za dosego te nove delovne zmage v naši DO. IV. Zaloge Vsesplošno naraščanje cen in večje angažiranje sredstev po-s tem zalog, ki zahtevajo vedno staja vse težje rešljiv problem. 31.12.80 v 000 din 31.12.81 Indeks 1. Surovine in material 207.913 227.653 109,49 2. Drobni inventar v uporabi 7.526 11.279 149,87 3. Embalaža na zalogi 7.365 16.177 219,65 4. Embalaža v uporabi 27 31 114,81 5. Nedokonč. proizvod., polizd. 117.778 165.627 140,63 6. Gotovi izdelki 27.106 17.201 63,46 7. Trgovska blago 11.397 13.983 122,69 Skupaj: 379.112 451.951 119,21 PRILOGA 1 STRAN 7 Povečane zaloge surovin in materiala kaže na manjšo rast pri vrednostni primerjavi, ne smemo pa mimo razlik v količini, saj je naše osnovne surovine koruze bilo koncem leta 1980 — 20.3001, letos smo pa zaključili leto le z 8.1001, tako bi lahko rekli, da je vrednostni dvig pri sorazmernem količinskem porastu nad 100%. Porast drobnega inventarja predstavlja redne nabave, ki jih spremlja višji nivo cen. Porast embalaže na zalogi v glavnem predstavljajo nabavljeni plastični zaboji za perutninsko meso, ki so zaradi nerešenih težav z manipuliranjem ostali koncem leta na zalogi. Dvig nedovršene proizvodnje, je v večji meri odraz višjega nivoja cen in delno povečanega obsega proizvodnje. Padec gotovih proizvodov pa izhaja iz količinske spremembe koncem leta 1980 — 520 ton zaloge, koncem leta 1981 pa le 175 ton. Porast zalog trgovskega blaga predstavlja višji nivo cen tem artiklom. Močno povečanje skupnega zneska zalog bo sledilo še po preračunu na nove cene v letu 1982. Tako bo delež, ki ga predstavljajo zaloge v skupnih sredstvih v DO še porasel. Med materialnimi stroški se v letu 1981 prvič pojavljajo stroški za prehrano proizvodnih delavcev, ki znašajo din 6,172.000. Minimalna amortizacija znaša din 92,839.000, kar je za 37 % več kot leto poprej. S to amortizacijo nismo zadovoljni, ker ne ustreza dejanski obrabnini naših zgradb in opreme. Zaradi tega so vse TOZD v DO sprejele sklep o pospešeni amortizaciji. Zvezni organi imajo glede te zakonodaje enoletno zamudo in je odločitev organov samoupravljanja med 'etom, da se pospešena amortizacija poveča, utemeljena. Dohodek za leto 1981 je za 45 % večji kot v letu 1980 in za 24 % večji od planiranega. Hitrejša rast materialnih stroškov, od rasti prihodkov, je povzročila, da rast dohodka za 10 % zaostaja za rastjo prihodkov. Tako razmerje smo 'rneli tudi ob tromesečju, in je glede na cenovni položaj na nabavnem in prodajnem trgu normal- Obveznosti iz dohodka, ob upoštevanju razlike v pospeše- V. Realizacija načrta celotnega prihodka, odhodka in čistega dohodka Količinska proizvodnja,' produktivnost dela in doseženi proizvodni rezultati so osnova finančnih poslovnih rezultatov. Na ravni DO so vse TOZD v letu 1981 dosegle za 55 % večji GLAVNI POSLOVNI KAZALCI SO: TOK 3,552.327 din Mesna ind. —289,206.587 din Servis 15,224.255 din Commerce 16,606.352 din To razmerje dokazuje, da so največja odstopanja na trgu na- čel, prih. Dohodek čisti doh. OD Posi. sklad 81 81 81 81 81 81 81 81 81 81 80 plan______80 plan_______80 plan______80 plan_______80 plan indeks Indeks Indeks indeks indeks TOVARNA KRMIL PERUTNINSKE FARME MESNA INDUSTRIJA TOK SERVIS COMMERCE PTUJSKA TISKARNA DSSS POSEBNA FINANČNA SLUŽBA DO celotni prihodek kot v letu 1980 in za 14 % več kot smo planirali. Tako visoka rast celotnega prihodka v glavnem izhaja iz višje ravni cen, iz rasti proizvodnje pa za 3 %. Presežek planirane ravni celotnega prihodka tudi izhaja iz višje ravni cen kot smo jih načrtovali. Tržna nihanja v delovni organizaciji smo uravnavali s sistemom naših dohodkovnih odnosov, ki se tičejo predvsem nabave surovin v TK, prodaje DSP in valilnih jajc ter prodaje perutninskega mesa. Iz navedenih osnov so TOZD v letu 1981 prejele oz. dale naslednje prihodke: Tovarna krmil 235,264.571 din Perutninske farme 15,613.082 din 174 119 128 125 123 149 99 148 121 163 150 101 154 129 151 151 102 124 131 120 137 103 142 119 131 155 139 151 130 148 136 110 123 106 121 149 95 149 120 129 177 105 189 105 — 155 114 145 124 143 stala v Tovarni krmil in Mesni industriji. To je povsem normalno; v prvem primeru gre za nabavni, v drugem primeru pa za prodajni trg. Materialni stroški so hitreje rasli kot prihodki in sicer po stopnji 56 % t. j. za 1 % hitreje kot prihodki. Največji porast beležimo pri surovinah. Cena koruze se je iz ravni v začetku leta din 6,00 za kg na koncu leta podvojila na cca 12,00 din. Visok porast cen še ugotavljamo pri uvoznih surovinah, energiji in raznih storitvah. iz gibanja stroškov za reklamo, reprezentanco in dnevnice ugotavljamo, da smo se glede teh stroškov stabilizacijsko ravnali. 139 133 110 137 169 115 150 112 184 119 124 147 120 140 135 151 120 117 191 137 116 137 128 183 77 138 135 126 281 180 106 132 112 136 99 120 141 119 — — 124 140 120 178 134 ni amortizaciji, za leto 1981 predstavljajo 26,2%, leto poprej pa 27,4 %. Ob upoštevanju še nekaterih vplivov, ugotavljamo, da so se bremena vendarle nekoliko znižala, ter da se glede tega ekonomska politika počasi vendarle uresničuje. Večjo rast kot je rast dohodka ugotavljamo pri prispevku za zdravstvo, kar smo že med letom pojasnili s sistemsko spremembo v obračunu. Prispevek za supne službe je porasel zaradi dodatnih stroškov poslovnega centra, in uvajanja novih služb. Del teh stroškov v delu amortizacije ne pomeni porabe prispevka. Omeniti moramo, da so TOZD in TOK za skupne službe prispevale za 5 % manj sredstev, kot smo planirali. Nadpoprečno so se še povečale zavarovalne premije in prispevek ŽPS. Pri republiškem davku na dohodek smo uporabili olajšave, ki nam pripadajo na osnovi izvoza. Glede izvoza imamo še olajšave pri izračunu posojila za razvoj manj razvitih republik in AP Kosovo. Druge obveznosti iz dohodka so relativno počasneje rasle kot dohodek. Čisti dohodek delovne organizacije je za 43 % večji kot v letu 1980 in za 24 % nad načrtovanim. V letu 1981 so kooperanti zaslužili za prirejo po din 3,16 na kg žive teže. V letu 1980 je ta zaslužek znašal din 2,65. Vse osnovne probleme v reji piščancev smo individualno reševali in tudi rešili. Prihodki kooperantov so porasli še zaradi večje prireje, ki izhaja iz večje gostote oz. skrajšanja časa reje. Sredstva za osebne dohodke delavcev so porasla za 40%. Ta rast je v skladu z določbami družbenega dogovora izhajajočega iz_ resolucijskih stališč o uresničevanju družbene usmeritve delitve dohodka, ki je za leto 1981 določal, da morajo pri rasti dohodka za 45,30 % OD zaostajati za 12,5%. To zaostajanje se zniža za rast izvoza po 7. členu DD za 2 odstotni točki in zadnjim odstavkom istega člena še za 0,5%. Tako se je lansko prirejena masa OD lahko povečala glede na družbene omejitve za 40,50 %. Iz tega izhaja skladnost naše delitve z družbeno usmeritvijo. Poprečni osebni dohodki so v letu 1981 porasli za 38%, poprečna rast OD v letu 1980 pa je bila 28 %. Tako smo v dovoletnem obdobju blizu rasti OD v SRS. Po pokritju ostalih obveznosti iz čistega dohodka ter formiranju sredstev za skupno porabo in rezervni sklad so ostanek čistega dohodka OZD namenile za poslovni sklad. Ta del čistega dohodka za poslovni sklad je za 78 % večli kot v letu 1980 in 34 % nad načrtovanim. Z njim smo lahko zadovoljni, ker smo ga dosegli v težavnih razmerah. Prilagodljivost naših TOZD, tudi največjim zahtevam zunanjega trga in težavam doma izhaja iz naše nadpoprečne angažiranosti, organizacije dela in prizadevanj nasploh. To so pa hkrati osnove naše nadpoprečne ekonomije, ki se izraža tudi v poslovnem rezultatu leta 1981. Splošna ocena za leto 1981 Karakteristika gospodarjenja v letu 1981 se kaže v zaostrenih pogojih poslovanja, zlasti na področju iizvoza in uvoza, nabave surovin, velikega porasta cen itd. Pri proizvodnji v smislu fizičnega dosega DO organizacija ni izpolnila planskih pričakovanj, presežena pa je količina proizvedenega blaga v primerjavi s preteklim letom. Na zmanjšani Obseg proizvodnje je vplivalo več faktorjev; od havarije v začetku leta pri nesnicah, zmanjšanih težah živih piščancev v novembru fn decembru, relativno visokih poginih, manjše proizvodnje klobasičarskih izdelkov itd. Zelo pozitivni premiki v proizvodnji in pri vzreji so dali bistveni doprinos znižanju stroš- kov in poleg znižanih rabatov pri prodaji, splošnega varčevanja z materiali in surovinami, energijo in delovno silo, osamosvojitvijo v proizvodnji pri starših so vplivali na ugoden finančni rezultat. Izvozne obveznosti je delovna organizacija izpolnila v celoti. Razmerje med izvozom in uvozom je doseženo z 1 : 1. Za izpolnitev izvoznih obveznosti je kolektiv vložil veliko naporov, ki so se kazali zlasti v sobotnem in nedeljskem delu, v nočnem delu, sprotni odpravi lomov in okvar strojev ter naprav. Pri izvozu je upoštevati dejstvo, da je DO zaradi nezadostne tehniške opremljenosti lahko izvažala le na manj zahtevna področja. Velika težava pri realizaciji izvoza, ki nas je spremljala skozi vse leto je bila v pomanjkanju primerne embalaže in prevozov. V tem smislu smo popolnoma odvisni od kupcev. Kljub izpolnitvi izvoznega načrta oskrba z uvoženimi surovinami ni bila povsem časovno usklajena. Večjih izpadov ali zastojev proizvodnje ni bilo. Zaradi časovne neusklajenosti pri nabavah surovin iz uvoza prihaja do nujnih nakupov po višjih cenah. Oskrba s surovinami na domačem trgu in težave, ki so se stopnjevale skozi vse leto so bile velike. Deficitarne surovine je bilo mogoče nabavljati le po višjih cenah. Vsiljevanje raznih samoupravnih sporazumov in dodatnih plačil je vedno pogostejše, poleg zahtev za plačila v devizah. Zelo kritična je postala oskrba s koruzo, ki kljub dobri letini ni bila na razpolago v do-voljnih količinah. Ostali kazalci kot storilnost, izkoriščanje kapacitet in delovnega časa je normalno in skladno s predvidevanji. Investicijska dejavnost je bila skromna in je pomenila v glavnem nadaljevanje del iz leta 1980. Osebni dohodki so doseženi na višini okrog republiškega povprečja in skladno s predpisi. Družbeni standard je potekal skladno s predvidevanji. Klima za ustvaritev stabilizacijskih nalog ja bila relativno ugodna in pričakuje se, da bo trajala tudi v letu 1982. Kljub vsem težavam, ki smo jih pa vendarle vedno zmogli je tako fizičnrt obseg proizvodnje kot tudi finančni rezultat zelo ugoden. Samoupravni plan poslovanja (finančni plan) za leto 1982 Finančni plan za leto 1982 sprejemamo ob sprejemanju ZR za leto 1981, kot je usmerjeno z republiškim Dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 (Ur. I. SRS 1/82). M. del samoupravnega plana oz. finančni plan pomeni finančno ovrednotenje s prvim delom plana planiranega fizičnega obsega proizvodnje in storitev, vsebuje pa tudi plansko bilanco razporejanja celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka s planom vseh postavk iz bilance in plan dohodkovnih odnosov v DO. Strokovna priprava finančnega plana za leto 1982 temelji na interni metodologiji, ki je opredeljena s samoupravnimi akti DO. Poleg tega so pri pripravi II. dela plana upoštevana določila Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 in Aneksa o skupnih usmeritvah za urejanje rasti obsega stroškov za reprezentanco, reklamo in propagando. Pri pripravi predloga II. dela plana za leto 1982 so upoštevana vsa znana dejstva glede stroškov, cen, problematike pri nakupu domačih im uvoženih surovin, energije, potrošnih materialov, planiranega izvoza ter ostalih elementov za kalkulacije. Glede na nestabilno situacijo gospodarstva, je pri pripravi II. dela plana še precej neznank, za katere so na osnovi dosedanjih izkušenj izdelane ocene za katere predpostavljamo, da se bodo v danih okoliščinah realizirale. V kolikor bo prišlo do manjših odstopanj, to ne sme vplivati na izvajanje I. dela plana, to je plana proizvodnje, normativov in produktivnosti, ki je bil že samoupravno sprejet. Plan materiali n ih stroškov je izdelan na osnovi 45 % povprečnega povečanja stroškov v primerjavi s planiranimi v letu 1981. Pri tem odpade na povišanje zaradi podražitev 42 %, ostalo povečanje — v višini 3 %, pa je posledica planiranega povečanja proizvodnje in storitev v letu 1982. Pri kalkulacijah so v glavnem upoštevane začetne cene v decembru 1981, z upoštevanjem že dogovorjenih novih cen in obstoječih zalog materialov in surovin. Zelo visok je planirani porast stroškov osnovne surovine in znaša v primerjavi s planom 1981, pri krmilih 46 %, pri vzreji starih staršev 53%, pri vzreji staršev ter proizvodnji DSP 38 % in pri prpizvodnji perutninskega mesa 34 %. Plan investicijskega vzdrževanja je v primerjavi s planiranimi sredstvi v letu 1981 višji za 52%, plan sredstev za tekoče vzdrževanje pa za 37%. Tako so se planirana sredstva za tekoče in investicijsko vzdrževanje skupaj iv letu 1982, v primerjavi s planiranimi v letu 1981, povečala za 44 %. Predpisana minimalna amortizacija je planirana v skladu z do-ločfli novega zakona o amortizaciji. Ta zakon ne predvideva obračunavanja pospešene amortizacije, medtem ko so stopnje za obračunavanje minimalne a-mortizacije po tem zakonu nekoliko Višjo kot doslej, razen za opremo v kmetijstvu. Poleg obračuna na minimalne amortizacije, je za opremo katere hitrejša nadomestitev je nujna zaradi spremembe v tehnologiji in tehniki, planirana dodatna amortizacija po stopnji 20%. Na račun večizmenskega dela je za osnovna sredstva, ki so angažirana v več izmenah, obračunana dodatna amortizacija po stopnji 25 %. Tako izdelan plan amortizacije pomeni povečanje amortizacije v primerjavi z obračunano v letu 1981 za 13 %. Plan sredstev za propagando, reklamo in reprezentanco, je usklajen z Aneksom o skupnih usmeritvah za urejanje rasti obsega stroškov za reprezentanco, rekiamo in propagando. Planirana rast teh sredstev je usklajena s planirano rastjo celotnega prihodka in planiranim deležem izvoza v celotnem prihodku. Tako je plan sredstev za reklamo za 7,1 % višji od planiranih sredstev v letu 1981, planirana sredstva za reprezentanco pa so za 24,8 % višja od planiranih v letu 1981 in za 36,3 % višja od koriščenja v letu 1981. Planirana sredstva za osebne dohodke so po »Dogovoru« odvisna od rasti dohodka in izvoza. Ker pričakujemo v letu 1982 rast primerljivega dohodka 18 % je tudi planirana rast osebnih dohodkov v masi 18%. V kalkulacijah je upoštevana planska vrednost točke 24 din. Planirana sredstva za svobodno menjavo dela v DO oz. za potrebe DSSS so za 32 % višja od planiranih v letu 1981. Planirano povečanje 'potrebnih sredstev za potrebe DSSS je v glavnem posledica visokega povečanja a-mortizacije po novem zakonu in visoke rasti stroškov, delno pa so Visla -tudi zaradi novih zaposlitev v oddelku AOP, kar je nujno, da bi lahko racionalneje izkoristili razpoložljive računalniške kapacitete. Plan sredstev sklada skupne porabe predvideva 20 % povečanje teh sredstev, kar je v skladu z Dogovorom o uresničeva- II. del njiu družbene usmeritve razporejanja v letu 1982. Planirana sredstva SSP za stanovanjsko gradnjo so razporejena na osnovi možnosti, ki jih dopušča 2,2 % stanovanjski prispevek in vrnjena posojila za kredite. V letu 1982 je večji del teh sredstev namenjen za dodelitev stanovanjskih kreditov za individualno stanovanjsko gradnjo. Delež teh sredstev se v primerjavi z lanskoletnim povečuje za 52 %. Planirani interni družbeni pro-dukt, brez dohodka II, je višji za 38%, planirano povečanje dohodka II pa za 45 %. Planiran je tudi dohodek lil, ki je za 50 % višji od planiranega v letu 1981. Planirani porast celotnega prihodka v letu 1982 za DO je v primerjavi s planiranim celotnim prihodkom v letu 1981 poraste! za 29,3 %, dohodek pa za 9,2 % (primerljiv1! dohodek, ki je osnova za plan OD bo poraste!1 za 18 %). Planirani delež izvoza v planu celotnega prihodka znaša 4,7%. Planirano povečanje celotnega prihodka je izdelano na osnovi pričakovane rasti proizvodnje in rasti prodajnih cen. Pričakujemo, da bodo cene perutninskega mesa v letu 1982 porasle za 23 %, za ostale proizvode pa je piani rana rast od 22 — 25 % na zadnje odobrene cene. Pri realizaciji zastavljenih načrtov bo v letu 1982 zaradi gospodarjenja v težjih gospodarskih okoliščinah, potrebno vložiti vse napore v maksimalno varčevanje pri materialih, energiji in optimalno izkoristiti vse razpoložljive proizvodne kapacitete, da bi gospodarili čimbolj ekonomično in rentabilno, ter v skladu z načeli stabilizacije. Deratizacija ali uničevanje podgan v hlevih za rejo perutnine Strokovnjaki in rejci perutnine nenehno ugotavljamo, da povzročajo podgane (in miši) precejšnjo škodo v hlevih. Škodo bo mogoče preprečevati z zmanjševanjem števila gledalcev predvsem s pomočjo deratizacije, to je z nastavljanjem strupov tam, kjer se podgane nahajajo. V primerih, ki jih obravnavamo, so to kooperacijski hlevi za rejo piščancev. Krma je vedno pogostejši artikel, ki ga je težko pridelati v zadovoljivi količini, poleg tega pa je iz leta v leto dražja, zaradi česar moramo stremeti k skupnemu cilju — to je h gospodarnemu izkoriščanju krme. Da bi nam podgane krmo uniče- vale, se ne smemo sprijazniti, zato jih bomo uničevali tam, kjer so. Kakšno škodo lahko napravijo v posameznem hlevu? Glede na življenjsko dobo 6 mesecev in sposobnost hitrega razvijanja podmladka (glej članek v nadaljevanju) ter veliko »produktivnost« lahko napravijo podgane v kratkem času ogromno škodo. Zaradi nazor-nejšega prikaza škode vzemimo primer, da je v hlevu 50 teh živali, ki pojedo dnevno 1 kg krme. V 6 mesecih svojega življenja lahko torej brez podmladka uničijo 9000 kg krme. Tudi če vzamemo, da je dejanska škoda le 1/5 od tega, zna- ša količina uničene krme 1800 kg. Če krmilo ovrednotimo po 18.— din za kg, znaša vrednost neuporabne krme 32.400.— din v pol leta. Strošek za strup bo torej gospodarno naložen. Seveda še to ni celotna škoda, ker uničujejo podgane tudi male piščance, razgledajo striropor, plastično opremo in so izraziti prenašalci nekaterih bolezni. Razlogov za uničevanje je torej dovolj. Kako organizirati deratizacijo? V hlevih lastne proizvodnje je že dolgo sistemsko organizirana, v kooperacijskih hlevih pa bi nastavljanje strupa organizirali tako, da bi interesenti pred-očili potrebo vodji proizvodnega okoliša ali direktno po telefonu na sedež TOK-a do konca meseca aprila. Skupne prijave bomo posredovali Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor kot pooblaščenemu izvajalcu zastrupljevanja glodalcev. Kolikšni stroški so predvideni? Za uspešno zatiranje ]e predvideno nastavljanje strupa letno 2-krat po strokovnjaku zavoda, kar pomeni strošek po letošnji ponudbi okrog 2 X 1200—2000. din letno. Vsak se mora sam odločiti za izvedbo postopka, uspeh pa bo lahko zasledoval na ta način, da bo opaziti manj glodalcev ali pa bodo sploh izginili iz hleva. (Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje s 5. strani) V nadaljevanju je objavljen članek o škodljivih glodalcih. podatke zanj so nam na našo prošnjo posredovali z zavoda in ga objavljamo za tiste čitalce, ki jih zadeva zanima, PODGANE — ZDRAVSTVENI IN GOSPODARSKI ŠKODLJIVCI Izraz deratizacija pomeni uničevanje podgan (lat. rattus podgana). Izraz je za strokovnjaka in gospodarstvenika pomensko preozek. Zdravstveni delavci se namreč v boju za ohranitev človekovega zdravja, gospodarstveniki pa za ohranitev materialnih dobrin ne srečujejo samo s podganami, temveč še z vrsto drugih gledalcev, kot so podzemna veverica, ki v Kaliforniji prenaša kugo, majhni stepski glodalci, ki v Turkestanu prenašajo kožno lišmanijazo in poljske miši, ki v nekaterih krajih ogrožajo pridelke. Ker se pa ti glodale! kot zdravstveni in gospodarski škodljivci pojavljajo na omenjenih področjih in občasno, medtem ko so podgane razširjene po vsem svetu in živijo s človekom v nekakšni skupnosti, v kateri plačuje človek velik davek, je obramba usmerjena v uničevanje podgan. Ker so metode uničevanja podgan enake kot metode uničevanja drugih gledalcev je izraz deratizacija v širšem pomenu strokovni izraz za sistematično uničevanje škodljivih gledalcev. Podgane so tudi aktivni ali pasivni prenašalci povzročiteljev kuge, tularemije, leptospiroze in nekaterih vrst pegavca katerega na Japonskem z ugrizom prenašajo podgane sodoku. Podgane so lahko smrtno nevarne za dojenčke, BIH so primeri, da so jih v odsotnosti staršev večkrat napadle in do smrti obgrizle. V izjemnih okoliščinah, če jih je veliko in če so zelo lačne, postanejo agresivne tudi do odraslih ljudi. V literaturi zasledimo, da je v rudniku premoga v Killingsvverthu v Angliji bilo ogromno podgan, ki so se v glavnem hranile z ostanki čiotveške in konjske hrane. Konji so prevažali vagone s premogom. Ko je po nekajdnevnem počitku rudarjev in živali, prvi rudar prišel v rov, so ga podgane napadle in v nekaj minutah pojedle do kosti. Zgodovinarji domnevajo, da so v srednjem veku podgane kot prenašalci od kuge okuženih boih povzročile v Evropi in Aziji epidemije, v katerih je umrlo več desetin milijonov ljudi. Čeravno je na svetu število podgan po mnenju mnogih avtorjev približno enako številu ljudi, direktna (pojedena hrana) in indirektna (onesnaženost) materialna škoda ne predstavljata največjega zla. Največjo škodo v gospodarskem pomenu napravijo giodaici z glodeanjem, saj jim sprednji zobje (sekalci) nenehno rastejo, zato jih morajo z glodanjem nenehno obrabljati in s tem skrbeti, da so ustrezno veliki, sicer bi prerasli in ovirali normalno delovanje zobovja. Tako se je pri glodalcih razvil nagon glodanja, ki jih ne glede na vrsto materiala sili da glodajo. V literaturi so opisani primeri velike škode, ki je nastala kot posledica glodanja na napravah, strojih, zgradbah itd. Če pa glodalci napadejo muzejske objekte, umetnine, zgodovinsko in arhivsko dokumentacijo, škode ni mogoče oceniti. Podgane velikokrat napadejo domače živali, posebej mlade in nebogljene piščančke, svinje teleta itd. Znani so primeri, da so se podgane v nekaterih predelih tako razmnožile, da so na otokih Degad in Puffin uničile bogato ptičjo favno in divje zajce, ki so bili glavna prehrana prebivalcev teh otokov, zato so se prebivalci morali zaradi pomanjkanja hrane izseliti z otokov. Dr. T. Moravski, direktor inštituta svetovne zdravstvene organizacije v Kobenhavnu, meni, da podgane pojejo ali kako drugače uničijo 33 milijonov ton uskladiščenega žita in riža na leto. Če v naši državi potrebujemo za prehrano prebivalstva (okrog 22 milijonov) letno 5,5 milijona ton žita, bi z izgubljenim žitom prehranili 120 milijonov ljudi, isti avtor navaja, da je med danes živečimi sesalci kar 40 % glodalcev. Številčnost genetska sposobnost za razmno- Z deratizacijo lahko prihranimo veliko količino dragocene krme V silosih je krma bolj varna pred podganami kot v priročnih skladiščih v predprostorih vzrejnih objektov ževanje (en par lahko da naže zatrli, kjer se zatiranje ne leto osemsto potomcev), razšir-izvaja pa je rezultat ničen. jenost po svetu, možnost prenašanja z enega področja na drugo, predstavljajo stalno nevarnost, da se pojavijo na še nezasedenih področjih in povzročijo ogromno materialno škodo ali prenesejo povzročitelje mnogih nalezljivih bolezni. V zadnjem času ugotavljajo strokovnjaki po celem svetu, da se glodalci razmnožujejo bolj kot doslej. Invazijo podgan in drugih glodalcev razlagajo kot posledico uničevanja naravnih sovražnikov glodalcev: divjih živali, ptic itd., saj je uničeno naravno ravnovesje. Ljudje pa ustvarjajo gledalcem ugodne življenjske razmere z nehigienskim ravnanjem z živili in odpadki, s slabo zaščito objektov za predelavo živil in objektov v izgradnji. Da bi preprečili in zatrli veliko število nalezljivih bolezni, so vse občinske skupščine v SRS sprejele odlok o obvezni sistemski deratizaciji. Odloki so bili sprejeti po hitrem postopku, vendar z rezultati marsikje ne moremo biti zadovoljni. Zgodilo se je namreč to, česar smo se namreč najbolj bali. V odlokih je namreč določilo, da so takšne akcije splošnega značaja in v javnem interesu vseh občanov, zato so obvezne za vse. V poglavju o financiranju pa je poudarjeno, da je plačnik storitev koristnik sam. Ljudje so začeli deratizacijo odklanjati, tako da so danes v nekaterih občinah kljub odlokom ne izvajajo sistematično. V SRS izvaja deratizacijo vseh pet oddelkov za DDD, in sicer Maribor s petimi dislociranimi enotami, Slovenska Bistrica s tremi ter Ljubljana, Trbovlje, Kranj in Novo mesto. Uspehi so različni, saj so v nekaterih krajih glodalce skoraj Menimo, da bi le združena DDD služba v SRS, ki bi se ravnala po občinskih odlokih o izvajanju sistemske deraatizaci-je, dosegla želene uspehe, pri čemer bi prišel v ospredje zdravstveni ne pa komercialni vidik deratizacije. Združena DDD služba bi tako uspešno preprečevala in zatirala nalezljive bolezni ter zmanjšala materialno škodo, ki jo povzročajo glodalci. Deratizacijo morajo pripravljati, izvajati in nadzorovati samo usposobljeni strokovni delavci, kajti nestrokovno delo lahko povzroči tragične posledice in nenadomestljivo gospodarsko škodo. ZAKLJUČKI: 1. Gospodarska škoda v hlevih je odraz škodljivega delovanja glodalcev (podgane, miši), ki uničijo nemajhno količino krme (prežrejo tudi vreče), oglodajo stiropor, plastično opremo ali del lesa na ostrešju. 2. Vloženi stroški za deratizacijo so gospodarni, če upoštevamo vrednost uničenega ali poškodovanega materiala ter škodo, ki jo lahko povzročijo s prenosom bolezni. 3. Glodalce zatiramo tudi sicer v vsakem stanovanju iz istih vzrokov. 4. Ne glede na obveznost po občinskih odlokih za sistemsko deratizacijo priporoča tudi strokovna služba v TOK vsem rejcem izvedbo deratizacije. Zastrupiti velja škodljivce tudi v ostalih hlevih in zgradbah kmetije, kjerkoli se le-ti nahajajo in povzročajo škodo. Sestavil: Jože Reisman Naši delavci-športniki startali .. ^ . I .. .. ■Ml,..— .—.. Nil. II .1..^ ] l.lll II irni^lj.1 Smučarsko tekmovanje Perutninarjev Že v prejšnji številki Perutni-narja smo pisali o pripravah na 11. srečanje športnikov Perutnine. Tekmovanja so že stekla, žal pa je še vedno opazna pre-mala udeležba. V mesecu marcu smo že končali s pikadom za ženske in s šahovskimi boji. Ves mesec pa se že odvijajo predtekmovanja v namiznem tenisu, ki bodo končana še ta teden. Obenem še enkrat pozivamo vse zainteresirane igralce namiznega tenisa v posamezni konkurenci, da se takoj prijavijo. To velja tudi za ženske — posameznice. Prijavite se lahko 3. TOZD Mes. ind. 140 krogov 4. TOZD Commerce 135 krogov V posamičnem delu tekmovanja je sodelovalo 28 tekmovalk. Med prvimi desetimi je bil ogorčen boj, izidi pa so sledeč.: 1. Beranič Francka, Perutninske farme 59 krogov 2. Podbreznik Jožica, DSSS 56 krogov 3. Zajc Justina, DSSS 55 krogov 4. Bratušek Melita, Mesna industrija 54 krogov 5. Bratušek Danica, DSSS 52 krogov Tekmovalke pikada — Perutninskih farm — včasih nepremagljive, tokrat druge Približno pred dvema letoma /e pričela mladina v Mesokombina-tu Perutnina Ptuj aktivno delovati. V vsaki TOZD so ustanovili OOZSMS. Tako si je tudi vsaka osnovna organizacija naredila plan svojega dela čez vse leto, katerega pa vsi niso v celoti uresničili. Koncem lanskega leta smo se vsi predstavniki osnovnih organizacij dogovorili na enem, izmed mladinskih sestankov, da bi pričeli organizirati tudi skupne akcije. Kot prvo skupno akcijo, katero bi izvedli, smo si zastavili akcijo — smučanje, saj je bil ravno pravi čas za to zvrst športa. V nedeljo 28. februarja smo se zbrali zjutraj ob 6. uri pred upravo našega podjetja na Potrčevi. Po kratkem čakanju sta pripeljala avtobusa, v katera smo naložili svojo smučarsko opremo in sta nas nato tudi odpeljala — peljala »smučarsko elito« Perutnine na smučarsko tekmovanje na Velike Kope. Vsi smo si želeli, da bi bili čimprej tam, saj se je kazalo sonce, ki nam je naznanjalo lep sončen dan. Po poldrugi urj vožnje smo dospeli do željenega cilja. Avtobusa sta ustavila pred Partizanskim domom Kopa na Pohorju. Zopet smo morali spravljati iz avtobusa svojo težko opremo. Vsi smo odhiteli na bele poljane. Največ nas je hitelo tja, kjer naj bi bila že postavljena tekmovalna proga. Tako smo praktično vsi, ki smo tekmovali šli na Kaš- tivnik, kjer so delavci smučarskega kluba iz Slovenj Gradca postavljali progo za veleslalom. Po nekaj minutnem segrevanju oz. treniranju smo se zbrali na startu vsi tisti, ki smo še hoteli tekmovati. Še hoteli tekmovati sem povdaril zato, ker je bila tu precej drugačna slika kot pred hotelom, ko smo izstopali iz avtobusa. Tam nas je bilo blizu 100, tu na startu pa le polovica. Prav gotovo gre iskati vzrok v preveč strmi in zahtevni progi. Precej je bilo takih, ki so samo prišli gledat progo, tekmovalce in seveda tekmovanje. Res škoda, da niso delavci Smučarskega kluba upoštevali tega, da smo le rekreativni smučarji. Verjetno bi bilo boljše postaviti lažjo progo na bolj primernem terenu, za naš ki smo čisti rekreativci. Pa naj še napišem nekaj o samem smučanju — tekmovanju. Vreme je bilo lepo sončno in seveda tudi proga je bila dobro pripravljena. — Skratka vse je bilo tako »kot na nedavnem svetovnem smučarskem prvenstvu« v Schladmingu. Po nekaj predtekmovalcih, ki so preiskusili progo so bile najprej na vrsti ženske. Žal moram napisati, da je od vseh prijavljenih žensk praktično upala peljati po progi le Simona Čihal. Na to so bili na vrsti moški. Eden za drugim so švigali med rdečimi in plavimi vratci od starta do cilja. Po kratkem pre- (Nadaijevanje na zadnji strani) do 3. aprila na telefon 772-511, — interno 210 — Krajnc. Posa. mezno tekmovanje bo potekalo v dveh starostnih kategorijah — do 35 in nad 35 let. Ženske pa bodo igrale vse v eni kategoriji. Za ženske posamezno je že določen termin igranja in sicer 5. aprila ob 14. gri v prostorih DSSS. Igrale bodo — vsaka z vsako. Udeležite se prosim v čim večjem številu. Za moške pa bomo postavili nosilce in žrebali, ko bodo razigravali za končno uvrstitev v ekipnem delu tekmovanja. Vsi, ki bodo igrali v prostorih poslovnega centra, morajo obvezno prinesti s seboj copate. PIKADO Tekmovanje se je odvijalo 4. in 9. marca v poslovnem centru Perutnine. Prijavile so se le štiri ekipe — žal. Najštevilnejša je bila ekipa DSSS, vendar se je upošteval le dosežek petih najboljših tekmovalk za ekipno tekmovanje. Vsi doseženi izidi pa so istočasno veljali za posamezno uvrstitev. Najuspešnejša je bila tokrat ekipa DSSS, ki je favorita, lansko leto zmagovalno ekipe TOZD Perutninske farme, premagala kar s 50 krogi razlike, kar je prav gotovo presenečenje. Pa poglejmo izide: Ekipno: 1. DSSS 263 krogov 2. TOZD Per. farme 213 krogov Marec 1982 C. ; .. ,. v :. i-Msš-if?! sM- ..v-'-'«"-}- ŠAH Tudi šahisti so se sestali 4. marca v prostorih DSSS. Prijavilo se je 5 ekip. Favoriti so bili igralci Servisa, ki so lanskoletni zmagovalec, žal le na papirju. Nastopili so v isti sestavi kot preteklo leto, vendar so doživeli popoln polom in nazadnje pristali na poslednjem mestu. Vzrok? To vedo najbcdje sami. Tudi sicer kvaliteta ni bila na posebni ravni, kar je opazno vsa pretekla leta, ko tekmujemo, bodisi v občinskem merilu ali na srečanjih Podrav-ka-Koka-Perutnina. Žal se na tekmovanjih pojavljajo vedno isti igralci, poleg tega pa vemo, da imamo še nekaj boljših igralcev, ki pa jih ni moč pritegniti. Vse kaže, da ni prave mativacije. Kako jo najti? Tudi tega ne vemo, mogoče v boljši organizaciji tekmovanj in predvsem v osveščenosti. Upajmo. Ekipni rezultati: 1. kolo: Commerce—Servis 3,5:0,5 DSSS—Tovarna krmil 2,5:1,5 2. kolo: Servis—DSSS 2:2 Mesna ind.—Commerce 0,5:3,5 3. kolo: DSSS—Mesna ind. 2:2 Tovarna krmil—Servis 2:2 4. kolo: Mesna ind.—Tov. krmil 3:1 Commerce—DSSS 2:2 5. kolo: Commerce—Tov. krmil 2:2 Mesna ind.—Servis 2:2 Končna razvrstitev: %■ »anifltenp'' • I rt® ;:'V Na belih poljanah 1. Commerce 11 točk 2. DSSS 8,5 točk 3. Mesna industrija 7,5 točk 4. Tovarna krmil 6,5 točk 5. Transservis 6,5 točk Teden pozneje so se šahisti pomerili še v posamezni konkurenci. Prišlo jih je nekoFko več, kot preteklo leto (samo 5), tokrat 9 najboljših šahistov. Pomerili so se po sistemu — vsak z vsakim. Ob odsotnosti nekaterih šahistov, so bili favoriti Žgeč, Rakuš in Gavez. Vendar tudi v posameznem delu tekmovanja ni šlo vse po pred- iv-. i-;-:.f T r ' V • Hi Š ,£fVfv videvanjih. Presenetila sta zlasti Vrbnjak in Ciglar, ki sta se uvrstila na prvi dve mesti. Da pa so boji zelo izenačeni govore rezultati in pa to, da ni bilo neporaženega. 1. Vrbnjak Franc 6,5 točk 2. Ciglar Franc 6 točk 3. Rakuš Alojz 6 točk 4. Žgeč Mirko 5,5 točk 5. —6. Gavez Mirko Zorec Konrad 3,5 točk 7. Drevenšek Štefan 3 točk 8. Zagoršek Franc 2 točk 9. Maček Franc 0 točk A. K. Ptujski perutninar ■ Stran 7 •C- :... • • :.,V fi v*;. V-'U' Del udeležencev smučarskega tekmovanja na Velikih Kopah (Nadaljevanje s 7. strani) moru /e bil na vrsti drugi tek. V drugem teku je bilo na startu še manj tekmovalcev, kajti nekateri niso prevozili vseh vratič ali pa so bili diskvalificirani. Razvila se je prava smučarska tekma, kot da bi šlo za točke v svetovnem pokalu. Po obeh vožnjah je bil prvi Marjan Ferčec iz DSSS, drugi Anton Domiter iz TOK Flajdina in tretji lanskoletni zmagovalec Ivan Rogelj iz ekipe Transservis. V ekipnem delu je zmagala ekipa DSSS pred Transservisom in TOK Hajdina. Popoldan smo se zbrali v hotelu, kjer je bila razglasitev rezultatov in podelitev pokala, kolajn in priznanj. Tudi nesmučarji in ostali (tisti, ki niso upali tekmovati) so prišli na svoj račun. Ti so ‘tekmovalH v glavnem na smučiščih primernejših njihovi pripravljenosti in za točilno mizo. Po razglasitvi rezultatov pozno popoldan, že v noč smo se odpravili z avtobusoma proti domu. Po krajših postankih smo okrog 8. ure zvečer zopet prispeli v Ptuj na mesto od koder smo zjutraj krenili. Razšli smo se srečni in zadovoljni z ugotovitvijo, da si še želimo takih akcij oz. srečanj, in medsebojnih spoznavanj. Včasih je bil prav »Dan perutninarjev« tako srečanje, zdaj pa je le ta preraste! v občinsko manifestacijo. Mislim, da smo s prvo skupno akcijo prebili led, zato pozivam vse mladince in mladinke, da se nam pridružijo v prihodnje pri organizaciji skupnih akcij vseh TOZD in DSSS in se jih tudi udeležijo, ter tako popestrijo naše delo med osnovnimi organizacijami zveze mladine v Mesokom-binatu Perutnina Ptuj. Janko MERC mUSKI PEHUTNIMAR, glasilo dalovnega kolaktlv* In kooparantov Masokomblnata Perutnina Ptuj, Izdaja delavski svat OZD. Glaallo ureja radnlikl odbor Franjo Bezjak, Ivan Ciglar, Igor GaMC, Marija Glaser, Joža llovžek, Majda Kuzma, Marica Pešec. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jakob Butolen. Naklada 1.990 izvodov, uredništvo In uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov In fotografij na vračamo. Glaallo Jo oproščeno temeljnega prometnega davka, na podlagi mnenja Sekretariata za Informacije pri IS SR Slovenija, it. 421-1/73, z dna 5. 12. 1977. Tlaka TOZD Ptujska tlakama, Ptuj.