Leto IX9 št. 3 Ljubljana, sreda 4. januarja 1928 Cena 2 Din »»nam ob 4. gjMtrmj. bijiic mesečne« l)in *5 —, t* ino> tern»tvo Din 40--- neobvezno. Ojria* po earifu. U ped ne sivo » Ljubljana, iCnatlova ulica štev. 5/L Telefon kt. 1071 in «804, ponoči tudi §t. 2034* Rokopisi »e »e vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpnvaBtV*: LJubljana, • ulica ic s«* — Telefon St. »036. iaaoratai oddelek; Ljubljana, Prešernova ulic* St. 4. — Telefon št. Podružnici: Maribor, Aleksandrova ftt «3 — Celje, Aleksandrova cest« Ra&ra pri poštnem ček. zavodu: Lfub-< iana št 11.841 - Praha čialo 7S.180J Wien, Nr. »s.«4i- 7 i 1» zali Klopi pred iiniii Minimalni notranjepolitični program Kmečko-demokratske koalicije Uničujoč obračun Svetozarja Pribičeviča z režimom g. Vukičeviča. - Mučna razkritja izza kulis današnje partizanske in kompcionistične uprave. - Tudi predsednik g. Vukičevič ima sina. - Resen memento za jubilarno leto. - Član vladne večine o „Vukičevičevem režimu strahovlade". - Izvajanja posL Drljeviča in Pavla Radiča Beograd, 3. januarja, p. V finančnem odboru se je danes pričela razprava o proračunu notranjega ministrstva. Bil je to pravi sodni dan za politiko g. Vukičeviča, s katerim so govorniki opozicije obračunali kakor v naši Narodni skupščini še ni bilo obračunano z nobenim ministrom. Glavni govornik v imenu Kmečko-demokratske koalicije je bi! Svetozar Pribičevič, katerega mestoma silno ostra in žgoča izvajanja, ki pa so vendar bila vseskozi stvarna, so napravila na ves odbor najglobokej-ši vtis. Ves čas Pribičevičevega govora je bil ministrski predsednik skrajno nervozen. Delal je spočetka medklice brez vsakega smis!a. a je kmalu onemogel. Ko je Pribičevič še pokazal, kako se je pod Vukičevičevim režimom razpasla korupcija do nečuvenih granic in je v tej zvezi s prstom pokazal na Samega sina ministrskega predsednika, mladega Miloša Vukičeviča, je finančni odbor stal pod težkim vtisom te strahovite obtožbe. Zaman je poskušal gospod Vukičevič protestirati z izjavo, da ni res, kar se očita z ozirom na njegovega sina: kakor kladivo je padla nanj protiizjava dr. Žerjava: »Postavimo anketo in vse bo v treh dneh dokazano.« Pribičevičev govor je bil glasen ine-mento današnjemu hegemonistinemu režimu, naj ne prenapenja loka in naj misli ua to, da se nahajamo v jubilar-nem letu našega ujedinjenja. Pribičevič je postavil minimalni notranji politični program Kmečko-demokratske koalicije: depolitizacija uprave in pročiščenje ter usposobljenje uradniškega aparata. Kam smo pod sedanjim režimom dospeli. tudi to je pokazal govornik, navajajoč, kako sreski poglavarji v gotovih krajih izsiljujejo od naroda bogastva in kako celo obsojeni zločinci postajajo šefi okrajnih političnih uprav. Pribičevič je ta sistem označil kot razbojniški sistem. Z resnobo, ki jo ni mogoče prezreti ali ^ aalovaževati, je govornik proglasil, da je Kmečko-demo-kratska koalicija v borbi za svoj minimalni notranje-poiitični program odločena se poslužiii najenergičnejšlb sredstev in politični krogi vedo danes, da bi odhod koalicije iz Beograda baš v desetem letu obstoja naše države mogel imeti kar najresnejše posledice. Govor Svetozarja Pribičeviča je dokaz, da Se v borbi proti hegemonističnemu režimu in za konsolidacijo naše Jugoslavije bližamo kritičnim odločitvam. Ako so mogle biti Pribičevičeve besede še jačje podčrtane, se je to zgodilo popoldne, ko je vstal poslanec vladne večine črnogorski radikal Puniša Račič. ki .is z najostrejšlmi besedami obsodil partizanstvo Vukičevičevega režima nazivajoč ga režim najhujše strahovlade, Račičev govor je napravil najtežji vtis. Današnjo debato sta zaključila člana koalicije poslanca doktor Drljevič in Pavle Radič, ki sta v sijajnih izvajanjih še spopolnila sliko, ki jo je podal dopoldanski govor Svetozarja Pribičeviča. Debata o politiki notranjega ministra in ministrskega predsednika Vukičeviča se bo jutri nadaljevala in verjetno zaključila. Dopoldne bo govoril poslanec Demetrovič, popoldne pa dobi besedo poslanec dr. Žerjav. Preko pravoslavnih božičnih praznikov bo finančni odbor svoje delo prekinil in ga nadaljeval najbrž v torek. Vladna večina je sklenila forsirati debato v finančnem odboru tako. da bi bila razprava o proračunih vseli ministrstev do 25. t. ni. zaključena., V to svrho se bodo vršile eventualno'tudi nočne seje. Proračunska razprava v plenumu Narodne skupščine s« bo pričela 1. februarja. Silovit govor Svetozarja Pribičeviča Seja je pričela šele ob pol 11.. ker se je vršila poprej še konferenca vladne večine finančnega odbora, na kateri .ie g. Vukičevič zahteval, naj vladna večina odobri njegov proračun in povečanje nekaterih kreditov za Južno Srbijo. Po običajnih formalnostih je otvoril razpravo g. Velja Vukičevič s kratko izjavo, da je vsako znižanje proračuna ministrstva za notranje zadeve nemogoče, ker je predvideno baš toliko, kolikor je neobhodno potrebno. Prosi le, da odobri finančni odbor povišanje kreditov za žandarmerijo v Južni Srbiji. Na splošno presenečenje g. Vukičevič ni niti z besedico omenil vladne notranje politike, ali vsa.i skušal pojasniti in utemeljiti poedine proračunske postavke. Ob tem večji napetosti je povzel besedo »osi. Svetozar Pribičevič, ki je pričel svoj govor s konstatacijo, da je bila Srbija pred vojno in ob začetku svetovne vojne ideal in Piemont sedanjih tako zvanili prečanskih krajev. Kar je bilo za te kraje najbolj privlačno, to je bila svoboda, za katero so hrepeneli. Samo vsled tega in takega pojmovanja je bilo izvršeno ono veliko delo. kojega desetletnico bomo slavili letos. delo narodnega in državnega ujedinjenja. Danes pa. ko se bližamo temu značilnemu jubileju, pa vlada v državi tako stanje, da se zgražajo nad njim tudi najboli navdušeni pristaši in zagovorniki edinstva. Prišli smo tako daleč, da govorijo celo že oni,, ki so se za to borili in ki so za to mnogo žrtvovali, da smo prišli z dežja pod kap. Neznosne razmere v Južni Srbij 1 • Govornik se nato obširno bavi s položajem v Južni Srbiji ter naglaša, da so tam razmere pod vsako kritiko. Uradništvo je partizansko in nesposobno in je povsem razumljivo, da od tega trpi fcvna varnost in celokupno prebivalstvo. Celo sedanja vlada, ki sicer nima prav nobenega smisla za potrebe in težnje naroda, je prišla do prepričanja, da tako ne gre naprei. Vlada ie pred nekaj dnevi razpravljala o izrednih ukrepih, da to stanje vsaj nekoliko izboljša in objavila kar 42 točk o merah, ki jih namerava ■podvzeti za osiguranje javne varnosti v Južni Srbiji. (G. Vukičevič: Vlada tega ni objavila. Čemu se razburjate g. minister, je nadaljeval g. Pribičevič. To le potrjuje, da vlada torej ni ničesar podvzeia in da ie zadovoljna s položajem v Južni Srbiji.) V svojih nadaljnih izvajanjih je gospod Pribičevič načel vprašanje državne uprave in ugotovil, da je vlada doživela popoln polom s civilno upravo, zlasti v Južni Srbiji, kjer se je morala zateči k sramotnim ukrepom in postaviti ua čelo oblastne uprave aktivnega oficirja. To pomeni, da hoče s. Vukičevič našo upravo militarizirati. Ta sramota je odjeknila v vsej Ev-iopL Ce hoče vlada res izvesti milita-rizacijo uprave, potem naj predloži Narodni skupščini tozadevni zakon, da si pogledamo iz oči v oči. ter da ugotovimo, kdo nosi odgovornost za to, kar se dogaja. V Južni Srbiji Sploh ni niti enega državljana, ki bi še lahko rekel, da je svoboden človek. Tam so vsi samo še strankarski Sužnji, ki stoje izven zakona. Govornik citira več pisem, ki jih je prejel od trpinčenih žrtev batinskega režima, kar je izzvalo živahno polemiko. Kaj dela sin g. Vukičeviča? G. Vukičevič se razburja, g. Pribičevič pa mu zakliče: Storili boste bolje, če boste pazili na to, kaj počne vaš sin po ministrstvih. G. Vuki-čevič: Kaj dela? Pribičevič: Intervenira za potne liste in za državljanstvo. Vukičevič: To ni res! (Hrupni medklici. Dr. Žerjav: Predlagam anketo in v treh dneh vam vse to dokažemo. Vukičevič molči.) G. Pribičevič nadaljuje: Vedno in ob vsaki priliki, ko se govori o nerodnostih, imamo posla s sinom ministrskega predsednika, o katerem niti niegov oče ne ve, koliko je star! (Ironični medklici.) „PomisIite, da lok poči, če je prenapet" V svojih nadaljnih izvajanjih naglaša g. Pribičevič. da je mogoče izboljšati nevzdržno stanje v Južni Srbiji edino na ta način, da se da narodu popolna svoboda, po kateri toliko hrepeni. (Vukičevič: Saj ste tudi vi bili minister notranjih zadevi) Pribičevič: Da, bil sem minister notranjih del 1919. Takrat sem prišel v skoraj neznano državo. Nisem poznal pravih razmer, našel sem ruševine- in takrat smo ustvarjali novo državo. Takrat je bito treba vse na no- vo gradili, odstranjevati vojna opustošenja in dati državi ustavo. To je bilo takrat najglavnejše. Danes v 10. letu po ujedinjenju pa so razmere normalne, ali bi vsaj morale biti normalne. Toda stanje je danes še prav tako nevarno, vi pa zlorabljate policijski aparat za svoje osebne svrhe. Vi gazite zakone in ubijate najprimitivnejše pravice državljanov, samo da zasigurate Svoj osebni položaj. Ce hočete, da bo narod to državo ljubil, dajte mu svobodo, dajte mu priliko, da se posveti delu za ekonomsko in kulturno povzdigo. Ce pa boste nadaljevali tako, kot delate sedaj, bo prišel neizogiben obračun. Pomnite, da lok poči. če je prenapet. G. Vukičevič zahteva povišanje kreditov za žandarmerijo. Značilno pa je, da je od 17. tisoč orožnikov samo v Južni Srbiji 10.000. A to še ni dovoli. Sedanii režim sili celo siromašno prebivalstvo, da boSo in nago vrši službo nekake milice, mesto da bi držp^a skrbela za varnost njegovega imetia. Režim g. Vukičeviča tias je pred vsem svetom blamiral do kosti. Da?te temu r.nrorln svobodo, pa vam ne bo treba toliko orožnikov, ker bo narod iz ljubezni z lastnimi pr$i branil državo in njene meje. Tak sistem pa ne vlada samo v Južni Srbiji, marveč se polagoma uvaja tudi v vseh drugih pokrajinah . . . »Razbojniški sistem" vsepovsod Na najvišja mesta se postavljajo partizani, skoz in skoz nesposobni ljudje, samo da služijo osebnim ciljem g. Vukičeviča. Dovolj je omeniti, da si je neki sreski poglavar v dveh letih zgradil velikansko palačo in pridobil ogromno premoženje. Šele, ko bo izvedena depolitizacija državne uprave, ko bodo povsod na odgovornih mestih vestni, pošteni in strokovno sposobni uradniki, šele takrat bo mogoče govoriti o izboljšanju položaja v Južni Srbiji in v splošnem. V svoji nadaljni kritiki je g. Pribičevič naštel celo vrsto slučajev falzifika-tov pri nedavnih občinskih volitvah v Vojvodini in drugod. Kjerkoli radikali niso v večini, ne dopuste, da bi se občinski odbori konstituirali, marveč postavljajo svoje komisarje in onemogočajo vsako redno delo. Še huiše je na Hrvatskem, kjer v poedinih občinah orožniki na povelje vlade razganjajo občinske odbore. Mirno se lahko reče, da je v naši državni upravi zavladal naravnost razbojniški sistem. Kje drugod na svetu je še država, kjer lahko odpuščeni hudodelec postane sreski poglavar? Za dostojno proslavo lOletnice ujedinjenja Ce hočete, da bomo dostojno praznovali 10 letnico te države, dajte narodu svobodo, dajte mu red in pošteno upravo. da se bo mogel mirno posvetiti delu za svoj gospodarski in kulturni napredek. Mi bomo stavili svoje minimalne zahteve. Od vas je odvisno, ali iih sprejmete aii ne. Povem vam pa danes, da bomo mi izvajali skrajne kor.sekven-ce. Ne zahtevamo mnogo na polju notranje politike, zahtevamo le depolitizacijo uprave in sposoben uradniški aparat. To je potrebno že iz razloga, da dostojno proslavimo 10 letnico obstoja te države in narodnega ujedinjenja. G. Pribičevič je zaključil svoj govor s konstatacijo. da bo glasoval proti proračunu, ker nima zaupanja v sedanji režim. Opozicija je g. Pribičeviču navdušeno aplavdirala. vladna večina z g. Vu-kičevičem vred pa je pod globokim vtisom Pribičevičevih izvajanj umolknila. Zemljoradnik V. Lazič Nato je povzel besedo zemljorndnik gosp. Voja Lazi č, ki je obširno razpravljal o slabi upravi, partizanskem uradnišlvu in zahteval zlasti znižanje dispozicijskih fondov. Naglašal je, da ječi narod pod neznosnimi davčnimi bremeni in da greši nad narodom vsakdo, ki bi odobraval tako nepotrebno razmetavanje državnega denarja. Dopoldanska seja je bila naio zaključena. Popoldanska seja Popoldanska seja je bila napovedana za 4. uro. Gosp. Vukieeviču pa je sla že dopoldanska kritika njegove pogubne politike tako na živce, da se je skusil popoldanski seji izogniti. Dočim je bil* opozicija pravočasno že polnoStevilno zbrana, gosp. Vukiče- Kaj viča se ni bilo. Opozicijonalni poslanci so proti takemu sabotiranju finančnega odbora ostro protestirali. Šele ob 5. je nato dospel gosp. Vukičevič. j pravi o režimu radikal Račič? Prvi je dobil besedo radikal gosp. Puniža Raeie iz Južne Srbije, ki pa ni vzel gosp. Vukičeviča in njegovega klero - radikal-skega režima v zaščito, marveč se je pridružil izvajanjem opozicije in ostro kritiziral vladajoče razmere, naglašajoč, da takega stanja v Južni Srbiji ni bilo niti za časa tnrške strahovlade. Zelo mučno je zadela radikale z gosp. Vukičevičem na čelu konstatacija govornika, ki bi mnogo raje govoril v plenumu Narodne skupščine, da bi se pred širšim forumom zvedelo, kako je prav za prav v Južni Srbiji, ker njemu kot poslancu južne pokrajine pač nikdo ne bo odrekel poznavanja razmer. Ker pa že vnaprej ve, da mu iz razlogov strankarske discipline tega ne bi dopustili, uporabi to priliko, da vsaj deloma pove svoje mnenje. Ko so mu skušali nekateri radikalski poslanci, pristaši gosp. Vukičeviča, ugovarjati, jih je osorno zavrnil, češ, da so prišli v Narodno skupščino samo 0 pomočjo policije. Govornik je nadalje naglašal, da je stanje v Črni gori prav tako obnpno. ali pa morda še obupnej-še, kakor v Jnžni Srbiji. Bedi in pomanjkanju, ki vlada v tej gorati in nerodovitni pokrajini se je sedaj pridružila še splošna ne-sigurnost, ker je uveden režim najhujše strahovlade. Kdor ni veren in popolnoma zanesljiv pristaš sedanjega režima, ta je izročen vsem šikanam, ki si jih je sploh mogoče misliti. Prav tako kakor prečanski kraji, si je tudi Črna gora želela ujedinjenja s Srbijo. Danes na mera javno povedati, da se bo, če bodo sedanje razmere o?tale neiz-heljšane, že prihodnjo pomlad pomnožilo število črnogorskih odrr.etnikov najmanj še ca pet tisoč. Izvajanja radičevcev Pod mučnim vtisom, ki so jih napravila na ves odbor izvajanja poslanca Račiča, je povzel nato besedo radičevee gosp. dr. Drljevič, ki je v svojem govoru kritiziral pravni red in ga karakieriziral s tem, da imamo že v vsaki gorski vasi orožniško postajo. Pravnega reda v naši državi sploh ni več, imamo še samo organizirano nasilje nad narodom. Razpravljajoč o razmerah v Južni Srbiji, se je govornik skliceval na izjave gosp. Davidovita in drugih demokratskih poslamev. ki so po nalogu svoje stranke raziskovali razmere v Južni Srbiji in prišli d« prepričanja, da to ni več Azija, ampak naj-pristnejši balkanizem. Najboljši dokaz, kake so razmere pri nas, pa je dejstvo, da vsi ino-zemci, ki so investirali svoj kapital pri nas, komaj čakajo, kako bi lahko zopet izginili preko meje. Kot zadnji je govoril gosp. Pavle Badič. ki se je obširno bavil z zlorabami političnih oblasti v strankarske svrhe. Navedel je sterilne primere izza volilne agitacije v Južni Srbiji iu razkril čudno koncepcijo gosp. Vukičeviča o državni formi, naglašajoč, da smatra gosp. Vukičevič Jnžno Srbijo za izključno svojo domeno, ki mu naj ob vsakokratnih volitvah da predpisano število mandatov. Sedanji režim sploh nima nikakega interesa na prečanskih krajih in se to najbolj zrcali tudi iz proračuna samega. Pri nas se borita dva sveta. Na eni strani svet kulture, ita drngi strani svet nasilja. Pod režimom gosp, Vukičeviča =favi nasilje pravcate orgije. Z govorom gosp. Radiča je bila seja ob 8.80 zaključena in se nadaljuje jutri dopoldne ob 10. Med drugimi bosta govorila jutri dopoldne g. Demetrovič, popoldne pa gosp. dr. Žerjav. Seje finančnega odbora bodo nato preko pravoslavnih božičnih praznikov odgodene, po praznikih pa naj bi se )>o sklepu vladne večine pospešile na ta način, da bi se vršile tudi ponoči. Po čem daje g. Vukičevič ministre? Za 8 poslancev 1 državni podsekretar, za 18 poslancev 1 minister. — Klerikalci so bili cenejši, — Radie o brezuspešnih intrigah proti KD koaliciji. — Izjave prizadetega poslanca dr, Kežmana Zagreb, 3. januarja, n. G. Stjepan Radič objavlja v Narodnem Valu pod naslovom: »Kako g. Vukičevič jača državo«:, daljši članek, v katerem ponovno zavrača trditve beograjskega »Vremena«, da obstoja v ra-dičevskem klirbu večja skupina nezadovoli-nežev, ki pripravljajo akcijo proti vodstvu Kmečko-demokratske koalicije. G. Radič naglasa, da »Vreme« namenoma in vedoma piše neresnico. S tem pa dela slabo uslugo orim. katerim sluzi. Če pa se že »Vreme« sklicuje, na onega radičevca. ki stanuje v »Esplanadu«, potem bi že lahko navedlo tudi njegovo ime. Prav tako pa bi moralo »Vreme«, če bi bilo resnicoljubno, tudi povedati, kake pošte pošilja g. Vukičevič ra-dtčevcem. Kajti ta sporočila so Se prav posebno značilna za današnjo viastodržce. G. Vukičeviču je namreč sporočil dotičnernu radiičevcu v Esplanadu, aa nru zasigura mesto državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu, če mu pripelje vsaj osem radičev-skih poslancev. K temu je še pristavil, da je bila tudi na najvišjem mestu izražena želja, naj bi zavzel to visoko mesto v zunanjem ministrstvu zastopnik Hrvatov. Ce pa mu pripelje 18 poslancev, to je toliko kolikor jih ima dr. Spafro, pa postane minister ver, ker bi bilo popolnoma v redu, da vodi to ministrstvo Hrvat, ker so Hrvatje številčno najmočnejši katoliki naše države... Tega predloga g. Vukičevič seveda ni poslal pismeno. marveč po svojih emisariih. Na tak način hoče g. Vukičevič utrditi svojo vlado. Toda doslej je dosegel le to, da !e dotični radičevec sklical sestanek par svojih ožjih somišljenikov, s katerimi se bo o tem razgovori! in ki naj bi nato podpisali memorandum, ki ie bil že pred več dnevi sestavljen in spisan v kabinetu g. Vukičeviča. Ta akcija g. Vukičeviča je še mnogo grša in mnogo bolj neumna, kakor pa svoječasna akcija dr. Nikica. Propadla bo še mnogo prej in še mnogo hujše kakor ie propadla akcija dr. Nikiča. Akcija dr. Nikiča ie povzro Ciia vsaj nekoliko vznemirjenja, akcija g. Vukičeviča na še tega ne. Zagreb, 3. januarja, ti. Novinarji so danes pesetiii »radičevca v Espianadu«- posl. Lujo Kežmana. o katerem se covori. da baje pripravlja neko akcijo, ki io hoče sPTOŽiti na sej: poslanskega kluba HSS pred sestankom Narodne skupščine. Dr. Kežman je novinarjem izjavil: Ne morem vam povedati nič drugega, kakor staro resnico, da so poedin-ci v našem klubu, kakor ie to običaj v vsakem drugem parlamentarnem klubu, različnega mnenja Jn naziranja v posameznih vprašanjih. Vsakdo pač tu-di do vstopu v kako stranko obdrži svoje osebno prepričanje in temperament. To je popolnoma naravno, saj se prepričanje ne ca uniformirati. Lahko vam pa tudi izjavim, da ta »tseso-glasjac niso take narave, da bi se izplačalo o njih v javnosti razpravljati. Na vprašanje novinarjev, ali ie njegova oddvoienost od večine kluba političnega zna čaja, je dr. Kežman odvrnil: »Mislim, da so vsi razlogi v politiki, ako niso otročarije političnega značaja. Tudi osebna vprašanja so do gotove mere politikum. Na vprašanje, aii je njegov pokret naperjen proti Kmečko-demokratski koaliciji je svečano zatrdil: Odkrito vam lahko izjavim. da ne. Prav tako je dr. Kežman odločno zanikal vprašanje, da li ie on s svojimi tovariši posla! vodstvu HSS kak memorandum. Memorandum sploh ne obstoja, je izjavil, če pa bi se kaka skupina poslužila pismenega občevanja s klubom, mislim, da bi tudi to ne M razlog za kake take domneve ali celo za izključitev iz kluba. Nov fašistični udarec istrskim Jugosiovenom Poljski prefekt je razpustil osrednji hrvatsko-srbski denarni zavod v Istri PuU, 3. januarja. 1. Tukajšnji prefekt je včeraj razpustil Istrsko posojilnico pod pretvezo, da so se v poslovanju zavoda ugotovile nerednosti, ker so se podelila nekaterim članom upravnega sveta posojila. Odlok o razpustu je bil izročen predsedniku upravnega sveta Mihaljeviču. Za komisarja je bil imenovan dr. Biggi. Kvestura je ^aretirala ravnatelja posojilnice iviateja Cerlenico in člana ravnateljstva Kristošiča ter njegovo ženo. Čerlenica je bil aretiran, ker je od posojilnice vzel posoiHo. Posojilnica v Pulju je bila osrednji hrvatski in srbski denarni zavod, ki je s svojim poslovanjem pridobil tekom let veliko zaupanje med srbsko-hrvat-skim življem. Vanje se je stekal skoraj ves denar iz posameznih istrskih posojilnic in hranilnic in baš zato je posojilnica znatno ovirala razmah italijanskih denarnih zavodov v Istri. S!ab zagovor rimske politike na Balkanu Fašistični režim nadaljuje z obtožbami naše države ter se hoče prikazati Franciji kot nedolžna ovca Rim, 3. januarja, o. Odgovarjajoč na ugotovitve pariškega tiska, da je pričela Italija od 1. 1926. dalje voditi na Balkanu zdraž- barsko politiko, skesa cGiornale d' 11 a-I i a> zvrniti na Beograd vso krivdo glede nesporazuma med Jugoslavijo in Italijo ter med balkanskimi državami sploh. Med drugim piše; Italijanska politika na Balkanu se v poslednjih petih lefih ni prav nic spremenila. Ce so nastopile kakšne spremembe v odno-šajih z Jugoslavijo, petem je to pripisati samo politiki Beograda, ki ni ratificiral net-tnnskih konvencij. Ta politika je ponovno ogrožala neodvisnot Albanije in Italija je baš zaio pMpisala zvezno in obrambno pogodbo z Albanijo, ker se je na podlagi iz- kušenj prepričala, da dogovor poslanikov od novembra 1921 ne jamči v zadostni meri ta mir in varnost na Jadranu, ki sta Italiji neobhodno potrebna. Končno pravi, da bi Francija rada ojačala na Balkanu hegemonijo Jugoslavije, ki pa vodi zdražbarsko politiko in ovira dosego sporazuma med balkanskimi državami. Italijanska politika, zaključuje trijj>ki meii se je dogodil incident, ki postavlja ne le današnjo Madžarsko, marveč ves položaj v podunavski srednji Evropi v pravo luč. Avstrijski cariniki organi so razkrili v Monoštru (i. j. S t. Gottharduj, ki je že na teritoriju madžarske države, a je skupna madžarsko-avstrijska carinska postaja, v vagonu pošiljatev razloženih strojnih pušk, ki pa so bile deklarirane kot povsem drugačno blago, ne pa kot orožje. Zahtevali so, da se vagoni z orožjem, ki jih je bilo vsega skupaj pet. vrnejo nazaj v Avstrijo, toda madžarske vojaške oblasti so z oboroženo silo preprečile povratek pošiljatve. Kako in v koliki meri so protestirale avstrijske carinske oblasti, ie stranskega pomena, strojnice imajo Madžari. Slučaj je vzbudil ogromno pozornost n c le v vsej Avstri ji, marveč tudi v ostalih delih Evrope. Zakaj razkril je na mah, kako ie z mirovnimi težnjami Madžarske in kako je njeno pravo razmerje do sosedov. Predvsem seveda se ne sme pozabiti poglavitno: pošiljatev strojnih pušk je prihajala iz Verone. Namenjena je bila na postajo Nove Miasto, ki je obmejna postaja, na ime, ki tamkaj sploh ne obstoja. iz Italije se tedaj pošilja orožje 7. napačno označbo čez Madžarsko, tako da vagoni sploh ne pridejo čez češkoslovaško mejo, marveč kratkomalo izginejo na Madžarskem. Na ta način tedaj zbira' Madžarska orožje, ki ga ji tihotapskim potom pošilja Italija. To nasprotuje določbam mirovne pogodbe, ki Madžarski prepoveduje nabavljanje orožja; sodelujejo pa pri tej evidentni kršitvi mirovnih določb doslej še ne dovolj znani faktorji v Italiji, o katerih pač ne moremo biti mnogo v dvomih, kaj so in kakšne cilje imajo pri tem. Iz avstrijskih carinskih krogov poročajo, da je bila ta pošiljatev, pri kateri ie šlo za tisoče strojnih pušk, že deseta svoje vrste. Istočasno poročajo iz dru-sili virov, da so šli »čez« Madžarsko z druge strani velike pošiljatve za Tur- , čiio, deklarirane kot južno sadje, a ta- j ko, da v Turčijo niso nikdar dospele. Madžarska se tedaj na debelo zalaga z orožjem in le slučaju se je zahvaliti, da je to na veliko organizirano tihotapljenje orožja spričo incidenta v Monoštru prišlo na dan. Dogodek je vrgel pravo luč na sodobno Evropo. V času, ko se povsod govori o splošnem pomirjenju, o Jocarn-skih paktih in kar je Še tem slfčnih lepih rečeh, se vrši oboroževanje na veliko. Države, ki jim je po mirovnih določbah zabranjeno oboroževanje, zbirajo orožje najpodjetneje in dočim se v Ženevi spravljajo v svet lepi govori o splošni omejitvi oboroževanja, kopičijo Madžari strojne puške in topove, kt se jim dobavljajo iz področja v Ženevi zastopane velesile Italije. Ali si je mogoče misliti, da bi neka veronska firma tihotapila svoje privatno blago iz lastnih sredstev in iz lastnih, morda samo trgovskih nagibov?! Ne, to je brez dvoma akcija večjega stila; tu nekdo oborožuje Madžarsko, ki ima interes na tem, da jo opfemi z orožjem, k! je namenjeno zoper njene sosede. Prizadeta je direktno republika Avstrija, posredno pa vsa Mala antanta in njeni prijatelji. Napovedujejo se diplomatske intervencije, ker spada zadeva v mednarodno politiko. Prizadete države bodo imele obilo posla, ako bodo hotele učinkovito poseči vmes, za-ktaj prav nie ne dvomimo, da bodo v Budimpešti našli taka pojasnila, ki bodo afero postavila v nainedolžnejšo luč in da jim bodo pri tem pošiljatelji *iz Verone« napravili najugodnejša izpričevala. Ako noče Evropa, da se nekega dne pojavijo v najbolj »razcrože-nih< državah najbolj oborožene armade. mora poseči vmes z največjo energijo in neizprosno doslednostjo. Ali pa smerno od »Evrope; pričakovati tako energičnih intervencij? * Praga, 3. januarja s.. Vlada še ni dobila uradnega poročila o ustavitvi pošiljatve oroža na Madžarsko. Vlada hoče počakati, ali bodo pošiljatve strojnic faklično dospele v slovaško postajo, kamor so bile adiesirarie. Vsa zadeva bo prišla v razgovor pri Društvu narodov, ker je bila vojaška kontrola Madžarske poverjena Društvu narodov. Kakor poroča »Ceske Slov o«, so holandski listi že pred nekaj časom prinesli vest, da je bila pod deklaracijo fjužTio sadje: utihotapljena na Madžarsko mttnicija in orožje in da gredo obenem veliki municijski transporti pod turškim naslovom preko madžarskega ozemlja. Vendar pa ti transporti ne dospejo nikoli v Turčijo, ker jih že med potjo z vednostjo italijanskih odpoši-i j atelje v na Madžarskem izropajo. Za d* nji incident v Monoštru je potrdil to vest. Med kabineti Male antante se vrši sedaj živahna izmenjava misli. Govori se, da bo Mala antanta naprej zaprosila v Budimpešti za pojasnitev cele zadeve. Večerna izdaja lista »P r a v o L i d u« meni, da bo ta incident imel diplomatske posledice. Proti komu pošilja Italija svojim zaveznikom orožje? To vprašanje po mnenju lista pač ne potrebuje nobenega komentarja. Praga, 3. januarja h. Vsi današnji listi so objavili vest o nameravanem tihotapstvu orožja iz Italije na Madžarsko kot senzacijo. Javnosti se je polastilo razburjenje. V vseh jutrišnjih listih bodo objavljeni ostri uvodni članki proti postopanju Madžarske. Zahtevali bodo diplomatsko intervencijo. Praga, 3. januarja g. Kakor poročajo listi, pričakujejo tukaj protest avstrijske vlade proti tihotapljenju orožja ra Madžarsko. Vest iz Budimpešte, da je bila pošiljatev z orožjem adresirana na Poljsko, ne odgovarja dejstvu. Po semkaj dospelih vesteh je že vseh pet vagonov v Budimpešti. Dunaj, 3. januarja d. Vest, da je avstrijska carinska ekspozitura zaradi obmejnega incidenta v Monoštru ustavila svoj obrat, ne odgovarja dejstvu. Kar se tiče določb st. germainske mirovne pogodbe, je po člen« 134. formalno prepovedan uvoz orožja, municije in vsa-kojakega vojnega mat&rijala v Avstrijo. Isto velja za izdelovanje orožja, municije in vsakojakega vojnega materija-la za inozemstvo in njihov izvoz. O tranzitu orožja in vojnega materijala skozi Avstrijo ne govori imenovana mirovna pogodba ničesar. Tranzit ie samo vezan na spremni list za orožje, ki ga na prošnjo izstavljajo politične oblasti. Carinske pristojbine določajo carinski predpisi. Te pristojbine pa so seveda večje kot za ostalo carinsko blago. Budimpešta, 3. januarja g. Glede incidenta v Monoštru objavlja »Magyar Orszag« zanimivo informacijo. Ust pravi, da so madžarske oblasti popolnoma korektno postopale, ker niso hotele pošiljatev, ki je že bila na madžarskem ozemlju, poslati nazaj v Avstrijo ter da so prepustile odločitev kompetentnim madžarskim oblastim. Ker nI bilo dovoljenja od strani madžarske vlade, se je morala pošiljatev zadržati. Madžarska je s svoje strani pošiliatev zaplenila. Občni državljanski zakonik (prevedla dvornosodna svetnika Božidar Bežek in . okojni Fran Regally), je ravno« kar i/Sel v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani. Obsega 466 strani in stane v plat« no vezan 150 dinarjev. Občni državljanski zakonik je eden naj« važnejših zakonov, ki urejuje že preko sto let skoro vsa civilnopravna razmerja na našem ozemlju. Leta 1853. je izšel prvi slo« venski prevod, ki so ga oskrbeli sicer ta« kratni naši najboljši pravnrki«jezikoznanci Mažgon, Krajnc in Cigale, a je jezikovno in stilistično že davno zastarel in mnogo desetletij že književna redkost. Zato že iz« za početka slovenskega irradovanja ne Ie slovenski pravniki, marveč vsa naša jav« nost zelo pogrešajo nov prevod. Cigale sam je leta 1888. pripravil nov prevod, pa ga je prehitela smrt. Dvajset let za njim se je Fran Regaily lotil novega prevoda, ki bi ustrezal razvo* ju našega jezika. Svetovna vojna in sled* njič njegova smrt jc preprečila njegov na* men. Končno je dvornosodni svetnik Bo» zidar Bežek, svetnik višjega deželnega so« dišča v Lb bljan:, izvršil težko nalogo no« vega prevoda, ki ie izšel o Božiču v založbi Tiskovne zadrug-a v Ljubljani. Prevod po» daj a besedilo v lahko umljivi slovenščini, držeč se enotno v sedanji praksi že udoma* i'enih pravniških izrazov. Vdelane so v be» cedilo seveda tudi tri delne novele k O. D. Z., ki so izšle med svetovno vojno, vendar tako. da je razlika med noveliranim in prej« Šnjim besedilom (s pričrtavanjem) takoj vidna navedeno pa je tudi staro besedilo. Po posameznih paragrafih so navedene kratko tudi nekatere starejše, še veljavne in novejše določbe že naše zakonodaje, ki so izpremeiule dejanski občni državljanski zakonik. Obširno stvarno kazalo olajšava uporabo zakonika. Ker za dogleden čas še ni pričakovati izenačenja našega civilnega prava, zlasti ne v celem obsegu, bo ta iz* daj a gotovo za dolgo -vrsto let prepotrebna za našo prakso pa tudi za mladi naš prav* niSki naraščaj noše univerze. Ne le sloven« sfci pravnik, marveč tudi vsi naši župni. ob« finski in drugi uradi te izdaje ne bodo mogli pogrešati. Za rabo nemških izdaj in fa navedbe besedila v nemščini naj ne bo reč izgovora. Naroča se v knjigarni Ti* skovne zadruge v Ljubljani ali njeni po* družnici v Mariboru. Amerika predlaga mednaroden pakt Zedinjene države predlagajo, naj bi se francosko-ameriška mirovna konvencija spremenila v mednarodno pogodbo Pariz, 3. januarja, g. Danes je dospela v Pariz nota Zedinjenih držav. Iz Washingtona sta bila predložena dva različna predloga. V prvem gre za prijateljsko zvezo, ki bi se sklenila samo med Francijo in Zedinjenimi državami. Ta zveza bi bila docela splošnega značaja ter naj bi odgovarjala Briandovim nameram. Drugi predlog washingtonske vlade se tiče prijateljske pogodbe, h kateri bi poleg Francije in Zedinjenih držav mogle pristopiti tudi Anglija in več drugih evropskih velesil. Ne samo francosko-ameriška, temveč tudi angleško-ame-riška pogodba poteče 2. februarja, od-nosno 2. julija. V Londonu zasledujejo ta pogajanja z velikim zanimanjem. Brezdvomno namerava London pristopiti k francosko-ameriški zvezi, ki bi potem imela splošen značaj. Ameriški komentarji, ki prihajajo iz Washingtona. si nasprotujejo. Poljsko-iitovski spor še vedno akuten Woldemaras hoče spraviti v ustavo zahtevo, da je Vilno glavno mesto Litve. — Nove obtožbe proti Poljski« — Smrtne obsodbe poljskih vohunov v Kovnu podpira emigrantsko gibanje. Berlin. 3. januarja (be.) Argentinska zveza za Društvo narodov je predlagala predsedniku Sveta Društva narodov sledečo rešitev baltiškega problema: Litva naj dovoli Poljski dohod do morja, Odansk in poljski koridoT ,pa naj se vrneta Nemčiji. Kovno, 3. januarja d. Vojno ministrstvo objavlja, da se je pred tukajšnjim vojnim sodiščem vršila razprava proti peterim poljskim vohunom. Dva obtoženca in sicer ena ženska in en moški. sta bila obsojena na smrt, ostali pa so bili obsojeni na ječo od enega do osem let. Na smrt obsojena sta vložila na predsednika senata prošnjo za pomilostitev. Dunaj, 3. januarja d.. Dopisnik »Neue Freie Presse« v Kovnu je zvedel z dobro poučene strani, da termin za litovsko^polj-ska pogajanja še ni določen. Pogajanja se hiwJo pričela najbrže šele koncem spomladi. Zdi se. da hoče Woldemaras najprej uzakoniti' predlog o ustavi, v kateri se označile Vitab kot glavno mesto Litve. S tem hoče dokumentirati, da se Litva pod nobenimi pogoji noče odreči Vilna in da bo b;:«točnost Viki a še vedno glavni problem 'Hovske politike. Politični krogi v Vita presojajo zelo pesimistično izglede litov-sko-pdjsždh pogajanj. Vladni komunike objavlja, da je poljska tolipa zopet terorizirala obmejno prebivalstvo. Dalje sporoča notranje miTristtistvo, da Poljska ge vedno Neupravičeno žadržani prejemki mestnih uslužbencev fta novega leta dan O priliki izplačila januarskih prejemkov mestnih uslužbencev na ljubljanskem magistratu se je zgodil nečuven skandaL kakršnega starejšo mestno uradništvo sploh ne pomni. Zaradi nesmiselne interpretacije ministrske odredbe D. R. br. 161.800 z dne 17. novembra 1927. je ostalo večje število usfužbenstva na 1. januarja t. 1. brez plače, odnosno je bilo večje število uslužbenstva prikrajšano pri svojih prejemkih. Od informirane shrani se nam poroča. da bi vse to razburjenje zadnjih dnj prav lahko izostalo, če bi se bilo postopalo v duhu citirane naredbe. Ta namreč predvideva, da se vrši budžetira-nje po dvanajstinah iz prejšnjega proračuna. t. j. mesečno se sme trošiti 12. del proračuna za minulo leto. To se vrši tako dolgo, dokler ni proračun za tekočo proračunsko dobo odobren. Nikjer v tej naredbi ni rečeno, da se morajo prejemki že nastavljenega osobja več ali manj reducirati, ali četo sploh ne izplačati Predpogoj pa ie, da ne sme biti število personala ob času proračunskega provizorija večje, kakor je bilo predvideno v budžetu pretečenega leta. Če pa je mestna občina tekom leta 1927. sprejela, kakor se čuje, večjo število uslužbenstva, kakor ga predvideva proračun za leto 1928., je krivda onih, ki so ta prestopek omogočili. Brezmiselnost ali pa zlobnost je torej prizadetim kratiti z dekretom pridobljene pravice. Jasno je, da se morajo poravnati tudi zaostali prejemki iz dva-najstinskih kreditov. Če ti ne zadostujejo, pa iz tekočih dohodkov. Kako je postopati z nezadostnimi krediti, je v citirani ministrski naredbi točno opisano; treba je namreč zaprositi nadrejeno oblast za povečanje prenizkega kredita. Dolžnost prizadetih faktorjev je tedaj, da se za te nerednosti in gluposti sami zagovarjajo in takoj poskrbe zato, da bo novi proračun za leto 1928. čimprej oblastveno odobren. Čim se to izposluje, nastane potreba, da se število personala spravi v sklad z novim rednim budžetom. Naj bo ta novoletni brezprimerni dogodek mestni občini le resen opomin, da v prihodnje merodajni činitelji obstoječe naredbe pravočasno in bolje prouče, da se izognejo javni kritiki in si prihranijo blamažo. * Mestni komisar g. Mencinger in ravnatelj knjigovodstva g. Vole sta se s sinočnim brzovlakom odpeljala v Beograd po navodila, kako postopati v zadevi zadržanih uradniških plač. Diplomatski obiski Beograd, 3. jan. p. Zunanjega ministra dr. Marmkioviča so danes posetiH angleški, francoski in italijanski poslanik. Odlikovanje poslanika Darda Beopfad, 3. jan. p. Francoski poslanik g. Dard je odlikovan od francoske vlade s komameferskim križem francoske častne legije. Naš konzulat v Bratislavi Praga, 3. jan. h. Predsednik republike je podelil exequatur jugosloven skomu k on rti* lu v Bratislavi Mihetiču. Prva radio-pridiga v Jugoslaviji Beograd, 3. jan. i. Na pravoslavni Božič, cfne 7. t m. bo patrijarh Dimitrije poslal vsem vernikom svoje božične pozdrave po« tom beograjske radio postaje. To bo prva pridiga v naši državi, ki bo razširjena po« tom radtj«. Novi predsednik Višjega deželnega sodišča Beograd, 3. januarja, i. Danes je bil s kraljevim ukazom imenovan za predsednika višjega deželnega sodišča v Ljubljani dr. Anton Rogioa, dosedanji podpredsednik tega sodišča. Ameriško odlikovanje našim mornarjem Beograd, 3. jan. p. Danes so bili v ame» riskem poslaništvu odlikovani naši mornar* ji, ki so septembra meseca rešili posadko ameriškega parnika Robinsona v bližini ameriške obale, kjer se jc ladja potopilo* Intimne svečanosti so se udeležili poleg ste* vilnih diplomatskih zastopnikov tudi za« stopnik kralja, vojni minister general Ha* džič, več Članov vlade- in razne cfruge zelo ugledne osebnosti. Poleg odlikovanj so do« bdi vsi mornarji našega parnika clzabras* le* a. darila, na katerih je vgravfean datum in opomba, da je darilo poki on jeno od pred sednika ameriških Zedinjenih držav g. Coo» lidgea v znak priznanja za junaško ponaša* nje naše mornarice. Odhod ameriškega vojnega atašeja Beograd, 3. jan. i. Po štiriletnem bivanj« v naši državi je nocoj zapustil Beograd do* sedanji vojni ataše ameriškega poslaništva polkovnik Gardson. Pred odhodom je bil sprejet na dvoru v posebni avdiienci ter ga je kralj pri tej priliki odlikoval z ro» dom Belega orla III. razreda. Narodna skupščina in novi davčni zakon Beograd, 3. jan. Kakor je izvedel 'vaj ckw pisnik, se sestane davčni odbor 16. t. m., ua reši vprašanje davčnih stopenj za nove neposredne davke. Do tega dne bo vlada izdelala svoj defimtivni predlog. Včeraj se je govorilo, da bo 16. sklicana Narodna skupščina k plenarnemu zasedanju. Zdi se pa, da je ta vest preuranjena. Konferenca gledaliških upravnikov Beograd', 3. jan. p. Z ozirom na to, da so bili krediti vseh narodnih gledališč znat* no znižani, se bo vršila takoj po pravoslav* nih božičnih praznikih v Beogradu konfe« renca upravnikov vseh narodnih gledališč, da razpravljajo o tem, kako bi premostili vsled redukcij nastale težkoče in preprečili grozečo krizo. Preganjanje Jugoslovenov v Zadru Split, 3. jan. n. Iz Zadra poročajo, da so bile danes pri vseh Jugoslovenih izvršene hišne preiskave. Vse jugoslovanske list« so fašisti zaplenili; pri komur pa so našli znak kakega jugoslovanskega nacionalnega dru« štva ali kako tako sliko, so ga takoj aTe* tirali in odvedli v zapor. Odgoditev nove žeL tarife Beog/rad, 3. jan. p. S 1. januarjem bi mo raia stopiti v veljavo npva železniška tati* fa za osebm promet, ki je precej nižja od sedaj veljavne tarife Znižanje se nanaša zlasti na brzovlake. Vlada pa je v zadnjem trenotku sklenila, da stOpd ta tarifa v velja* vo šele s I. marcem ali pa šele s 1. julijem. O preimenovanju beograjskih ulic Beograd, 3. jan. p. Beograjska občinska uprava je sklenila, da izvede preimenova« nje vseh glavnih ulic Beograda. Ulice bo« do imenovane z imeni vladarjev, zaslužnih državnikov, nacijonalnih delavcev, književ« nikov in drugih za našo državo zaslužnih mož. Mraz, viharfi in povodnji po vsem svetu Velik mraz v Rumuniji. — Vihar na Črnem morju« — Italijanski parnsk «Clituno» izgubljen. — Ostra zima v Nemčiji. — V Angliji preti katastrofa poplav. — Tudi v Severni Ameriki vladajo viharji Bukarešta, 3. januarja g. V Rumuniji vlada zopet silen mraz. Ovire v železniškem prometu so na dnevnem redu. Železniški promet se vrši le z velikim! zamudami. Iz Braile, Galaca in Gjnrgiu brzojavljajo. da jc Dunav zamrznil V zamrznjeni reki so 4 inozemske ribiške ladje, in 20 vlačilcev ter remorkerjev. V iuki v Galacu ie zamrznilo 5 inozemskih parnikov. Del Dunava, ki tvori zvezo med Galaoom in črnim morjem, je popolnoma zamrznil. Bukarešta, 3. janauarja s. Na Črnem morju divjajo močni viharji. Paroplovba je popolnoma ustavljena. Vse rumunske brezžične postaje so ujele klice raznih parnikov na pomoč, vendar pa identitete teh parnikov niso mogle ugotoviti, da bi uvedle rešilne akcije. Bukarešta, 3. januarja a. Italijanski petro-iejski parnik »CEtuno«, ki se je včeraj pri Sabli pc-riesrečil ie Izgubljen. Škoda se ceni na 30 milijonov frankov. Rešilna dela so bila zaTadi močnega viharja zelo otežkočena 35 mož ie skočilo v morje in se s plavanjem rešilo. Prepeljani so bili v bolnico v Con-stanci. Eden rešenih mornarjev ie umrl. Berlin, 3. januarja (be) Po vsej Nemčiji vlada Še danes ostTa zirmu Dolnja Laba ie tako zamrznila, da ie promet na njej popolnoma ustavljen. London, 3. januarja g; Vse reke so zaradi južnega vremena in močnega dežja prestopile bregove. Temza je narasti a dnevno za en meter in danes vsako uro za 3 cm. Ker je narastel tudi potok Lea, so nekatera londonska predmestja pod vodo. Avtomobilski promet se ie moral ustaviti. Newyork 3. januarja g. Veliki snežni vihar. ki je divjal s noči na zapadni obali, je zahteval 50 človeških žrtev. Samo v Cbica-gu je umrlo 26 oseb. Železniški promet se vrši le z velikimi ovirami. Vlaki vozijo zelo neredno. Letalski poštni promet ie ustav Uen. Pariz, 3. januarja g. Z Martinique poročajo, da je visoka plima na severni obali otoka, napravila velikansko škodo. Mussolinijev protest v Moskvi London, 3. jan. g. «DaiIy Telegraph* po» roča, da oripravlja Mussolini ostro noto na sovjetsko vlado zaradi umora Italijan« skega podkonzula v Odesi. Nuncij Marmaggi se ne vrne v Prago Prst3. jan. A V pogajanjih z Vatika* nam ni bilo govora e povratku nuncija Mar maggija v PTago. Ker je Marmaggi po Hu« sovi proslav sua sponte zapustil Prago, je še vedno akreditiran pri češkoslovaški vladi, vendar pa se meni, da bo njegov poe vratek samo oficijel . poslovitev, nakar bo Imenovan njegov naslednik v osebi mon« sngnorja Ciriaeeija. Priprave za parlamentarne volitve v Franciji Pariz, 3. jan. s. dEcho de Paris» potrjuje danes, da se bodo volitve v parlament vr* šile najbrže 22. odnosno 29. aprila. V tem primeru bi se nova zbornica sestala 1. ju« nija. Poincarejev kabinet bi demisijoniral le tedaj, ako bi volitve prinesle bistveno politično izpremembo zbornice. Da Poin« carč uspešno konča pričeto finančno akcijo, potrebuje avtoritete. Gotovo pa je, da se stabilizacija franka ne bo izvršila preti vo* Iitvami. Nemški odgovor oficijoz-nemu fašističnemu listu Berlin, 3. jan. s. «G iornale d' 11 a i i a» je označil stališče nemškega tiska v južno« tirolskem vprašanju kot neprijateljsko na« pram Italiji teT je izrekel domnevo, da pi« še nemški tisk v tem vprašanju enotno po nalogu nemške vlade. »Deutsche diplomati* sche Korrespondenz» odgovarja italijan* skemu listu ter veli, da gre Ie za izraz enot« nih čustev nemškeg-a naroda, ki ne potre« bujejo nobenih uradnih navodiL Izpremem« ba postopanja s prebivalstvom na južnesm Tirolskem, ki bi jo nemški narod ravno z ozirom na svoje politične odnošaje do It a« Hje prisrčno pozdravil, bi imela brezdvom« no za posledico spontano vsestransko pru znanje. Petrolejski škandal v Rnmnini ji Bukarešta, 3. jan. g. V Kstu «Cuventtib» objavlja inž. Florescu obdolžitve, po kate* rih so tuje osebe na petrolejskem ozemlju s ponarejenimi koncesijami napravile držao v veliko Škodo, ki jo inž. Florescu ceni na 375 milijard lejev. To je tako velika vso« ta, da bi se z njo lahko plačali vsi rumun« ski državni dolgovi. Inž. Florescu dolži več osefo v vodstvu rumunsko«ameriške petro« leiske družbe, da so sodelovali pri teh ne* poštenih mahinacijah. Z ozirom na te ob« dofžitve je bila uvedena preiskava.1 Rumunsko Inozemsko posojilo Bukarešta, 3. jan. g. Pogajanja o rumun« skem inozemskem posojilu v Parizu so že končana. Zastopnik rumunske nacijonalne banke Ciriamescu je danes dospel v Lon« don, da tukaj nadaljuje razgovore. Ker jc to zunanje posojilo določeno za stabiliza« cijo rumunske valute in bo vsota zelo ve« lika, zato je potrebno, da se tudi angleški trg udeleži tega posojila. Zaranistična akcija v inozemstvu Bukarešta, 3. januarja, g. Vodja narodne kmečke stranke Mangarea je včeraj odpotoval v Prago. Od tod bo odšel v Pariz io London, kjer hoče natančno informirati inozemske demokracije o političnem pol o« žaju v Rumuniji. Dr. Stresemann obolel na španski Berlin, 3. jan. d Nemški zunanji mini« ster dr. Stresemann je po svojem povrat« fcu iz Konigsberga zbolel na španski bo« lezni. Britanski proračun London, 3. jan. d. Zakladni kancelar Churchill je v svojem proračunskem go« voru naznanil, da bodo znašali državni do» hodki za leto 1927»2S 834.8 milijonov, iz« datki pa 833.4 milijonov funtov. Vendar pa so bili izdatki kasneje določeni na S37.6 milijonov funtov. Smrt čsl. poslanca Praga, 3. jan. h. Danes je umrl nemško« krščanski poslanec Gudig, ki je zastopal bmsko volilno okrožje. Njegov naslednik je brnski mestni uradnik Rudolf Havelka. Preprečen upor madžarskih jetnikov v Trenčinu Bratislava, 3. jan. g. V jetnišnici v Trer.« činu so razkrili priprave za upor tamošnjih madžarskih jetnikov. Oblasti so izsledile pisma, ki so bila iztihotapljena iz jetnišni« ce, v katerih prosijo jetniki za strojnice in druge instrumente. Med ponesrečenci «S 4» tudi dva Čeha Praga, 3. jan. h. Tukajšnji listi poročajo, da sta bila med posadko ponesrečene ame« riške podmornice «S 4» dva Čeha, ki sta sfužšJa v ameriški mornarici. Usoda drzne letalke London, 3. jan. s. Poveljnik angleškega transportnega parnika «-BeIliveau-», ki je včeraj dospel v Portland, trdi, da je 23. de« cembra ob 21.30 s svojim častnikom opa« zora!, ko je letalo miss Grevsonove iz vi« šine 200 metrov padlo v morje. Zaradi raz« burkanega morja se je letalo skoraj gotovo takoj potonilo. Noč je bila popolnoma tem« na, ta' j da so bila nadaljna poizvedovanja popolnoma izključena. Veliko izprtje delavcev Stockholm, 3. jan. (be.) Zaradi mezdnih sporov je bilo izprtih v tvornicah celuloze 17.000 delavcev. V srednji Švedski pa je bilo izprtih 4000 rudarjev. •JUTRO* št. 3 Sreda, 4. L 1928. Naši Kraji m ljudje Beda državnih upokojencev Inned številnih dopisov, ki jih pršema uredništvo iz krogov upokojencev, priobču* jemo danes naslednja dva, ki vsebinsko zaiemata vse njihove pereče in aktualne zadeve: Bodite pravični napram državnim upokojencem! Včerajšnji članek v »Jutru« o krivičnem obdavčenju državnih upokojepcev je le pre-mili odmev splošnega ogorčenja med upokojenci zlasti med onimi, ki jim je znano, kako je prišlo do .ega davka. To novo breme najmreč temelj' na cjoločbi finančnega zakona za leto 1927-28, ki pa ni jasna, kajti sama tukajšnja delegacija ministrstva financ je smatrala potrebno. d,i se obrne za navodila na ministrstvo v Beogradu. Odtod so odgovorili, da se mora predmetna določba finančnega zakona tolmačiti v tem smislu, da morajo upokojenci plačati davek od stanarine, dočim so aktivni uradniki te davščine prosti. Za rešnev vprašanja v tej zakoniti določbi, ki je v veljavi že od 1. aprila 1927., so torej rabili celih osem mesecev in tako ie priškv da moramo sedaj naknadno plačevati davek. Vsak zakon nwa biti pravičen, upravičen, logičen, združljiv vsajj z zdravo pamet jo. Zaman pa :ščeni pravični razlog, po katerem naj bi upokojen« plačevali 4% davek za stanarino, dočim naj bodo aktivni uradniki tega prosti. Daslužil sem polno aktivno službeno dobo, po načelih činov-rtiičkega zakona imam pravico do vseh prejemkov v aktivnosti, rabim stanovanje kakor aktivni uradnik in sedaj mi krčilo stanarino, ki itak ni zadostna, da plačam najemnino. Umestno bi bilo, da društvo upokojencev ugotovi, se li uveljavlja obdavčenje stanarine upokojencev tudi v ostalih pokrajinah naše države in da bi izid svojih poizvedb objavilo v rrovinah. Narodne poslance pa prosimo prav sedaj, ko je v razpravi fin zakon za 1. 1928/29, da nam izposiujejo oprostitev davka na stanarino Nastale bodo še težje posledice, ako se io vprašanje pravično ne reši. Govori se namreč, da ■nameravajo znižati dravinjske dokiade, ki so davka proste, zato pa zvišati stanarino. Tedaj bi se upokojencem zopet zvišalo davčno breme. Druga neupravičena, občutna krivica za državne upokojence obstoja v tem, da imajo samo trikrat na leto za 50 % znižano vožnjo na železnicah, dočim imajo aktivni uradniki za vsako vožnjo 50 % popusta. Tudi za to zapostavljanje državnih upokojencev ne najdem pravičnega razloga. Zakaj uživajo železniški upokojenci glede osebne vožnje iste udobnosti, ki jih imajo v aktivni službi? Se ii hoče in zakaj kaznovati državne upokojence u a eni strani z višjim obdavčenjem, na drugi z omejenim popustom vozarine? Se li boje, da bodo upokojenci preplavili železniške vagone in s tem ovirali promet? Železniška uprava, ki je sicer zelo radodarna s polovičnimi in četrtinskimi kartami, ve debro, da bo !e v njeno gmotno korist, ako da upokojencem neomejen 50% popust, kajti marsikdo bo uporabil železnico več nego trikrat na leto, ako bo imel polovično karto. Generalna direkcija baš sedaj sestavlja ~ v pravilnik za železniške olajšave in zato prosimo narodne poslance, da tudi v tej smeri zastavijo svojo moč v prid upokojencem. Vsled velikega navala, ki je povzročil velike zamude pri vseh dosedanj h predstavah velefilma „CASAN0VA" se vrše danes samo 3 predstave točno ob 4., 7. in 9. uri. ■ Elitni kino Matica Telefon 2124 Dajte orožniškim upokojencem kar so zaslužili! Iz vrst orožniških upokojencev nam pišejo: Trinajsto plačo izplačujejo, novoletna darila se dele, nam pa, ki smo služili preko 30 let v vročini iti ledu, v večni nevarnosti za naše življenje, po vesteh, ki prihajajo iz Beograda, zopet ne bodo mogli izplačati naše, že itak borne plače. In trdi se celo, da kar tri mesece ne I To bi bila sramota za državo, zločin, ki kliče do neba! Vsa službena leta smo plačevali v penzijski sklad in naši aktivni tovariši šc sedaj plačujejo, sedaj pa nam naj se zopet odtegne to, kar je naše! Zopet so v penzijskem fondu zmanjkale za nas *-pare«, zopet se je izkazalo, kako malo smisla imajo za nas oni, ki so živeli v varstvu naših bajonetov! Namesto da bi nam izplačali ob koncu leta plačo za mesec marec 1. 1927 ki so nam jo odtegnili zaradi istega vzroka, da smo stradali in trpeli, nami hočejo sedaj odtegniti kar za tri mesece: za januar, februar iu marec Ne pomislijo, da imamo poleg sebe družine z kopico nebogljene dece, katere bomo morali hraniti sedaj z lastnim mesom! Naša plača pri nobenem ne presega 1300 Din, naši otroci dobivajo dnevno samo po 3 Din. namest-« po 5 Din. kar bi jim po zakonu moralo pripasti že od oktobra 1. 1924. Zelja nas vseh pa je, da se odcepimo od žandarmerijske vrhovne komande in da nas priključijo k finančni upravi ter zahtevamo, da nas plačajo tako, kakor smo mi s 30 do 40Ietnim službovanjem zaslužili! Se le čas, da se krivica popravi in da nas rešijo pogube. Fden izmed prizadetih. Tragična smrtdružinskega očeta na železniški progi Ljubljana. 3. januarja Na Viču se ie v minuli noči pripetila smrtna nesreča, ki je povzročila v vasi sami, pa tudi v vsej okolici veliko razburjenje. Strojevodja tovornega vlaka št. 42., ki vozi ob 0.15 proti Brezovici, je danes zjutraj opazil ležati tik ob progi poleg vi-škega pokopališča nekaj črnega, ki ie izgledalo kakor človeško truplo. O tem je obvestil postajenačelnika tia Brezovici, ki je takoj sporočil vest telefoničnim potom čuvaju Franu Verbcu v čuvajnico 644a na Rutar, ki sta v mrtvecu spoznala 491etnega •posestnika Franceta Kristana, stanujo-čega na Viču št. 69. Z viške stražnice so že v zgodnjih jutranjih urah obvestili o nesreči policijsko ravnateljstvo in policijskega zdravnika dr. Avramoviča. Na njegovo odredbo so nato truplo ponesrečenega Kristana spravili ob 6. v mrtvašnico na pokopališče." Tekom dopoldneva se je podala na kraj nesreče policijska komisija, ki sta jo tvorila zdravnik g. dr. Avramovič in policijski nadzornik g. Fran Zajdela. Kakor se je ugotovilo, je Kristana povozil tržaški brzovlak, ki prihaja v Ljubljano kmalu po polnoči Kako je prišlo do nesreče, ni povsem jasno. Bržkone pa je bila stvar naslednja: Kristan se je vračal s Ko-zarij na Vič in je, namenjen domov, stopal po zasilni poti ob progi, ki jo splošno uporabljajo Vičani. Ker pa jc bil zadnji čas sploh že močito oslabljen in tudi duševno nekam zmotljen zaradi udarca, ki mu ga je lansko leto na glavi- prizadejal konj. ga je ua progi idočega zgrabil brzovlak in so kolesa neusmiljeno zdrobila njegovo življenje. Verzija, da bi šel Kristan samovoljno pod vlak. je po dognanjih policije brez vsake podlage. Pogreb pokojnika ki je bil brat bivšega ministra g Antona Kristana in ki zapušča vdovo in šest otrok, se bo vršil jutri, v sredo, popoldne zalo desno roko precej višje nad laktom. Nezavesten se je zgrudil nesrečni Kolar na tla. Na njegov krik so prihiteli drugi delavci ki so ustavili stroj in nudili pone« srečencu prvo pomoč. Poklicani rešilni od* delek ga je pripeljal v bolnico. Kolar je bil uslužben pri Kovini osem mesecev. Njegovi predstojniki ga opisuje* jo kot zelo pridnega in marljivega delav* ca in zato tem bolj obžalujejo težko ne« srečo, ki ga je doletela. Bistrega in zalega mladeniča so imeli vsi radi, čeravno se ni brigal za zabavo svojih vrstnikov in je naj« raje čital knjige. Hrepenel je po službi pri mornarici Stanoval je v koroškem pred« mestju pri svoji poročeni sestri. Svak mu je še danes zjutraj pTed odhodom na delo dejal: »Zvečer bova pa gotovo napravila pro* šnjo za sprejem k mornarici...» Nekaj ur pozneje so bile vse te nade zrušene. Revež leži sedaj v bolnici v hudih bolečinah in trpkih mislih na temno bo« dočnost... Novoletno voščilo z litrom v glavo Šmartno pri Litiji, 2. januarja Janko K. je šel po starem ob<čaju k svojim znancem, da jim vošč: veselo in srečno novo leto. Oglas'1 se ie tudi v Šmartnem v Grčarjevi gostilni. Na gostilniškem pragu je srečal brhko Metko in začela sta se prav živahno razgovariati. Prijateljsko čebljanje med Metko in Jankom pa ni bilo všeč Simončiču iz Spodnjega Loga V jezi je Simončič popadel polno liitersko steklenico na mizi ter jo vrgel v Janka Lučaj je bil strahovito močan. Debela steklovina se jc ua Jankovi glavi razletela, večji kosi stekla pa so se mu na treh krajih zapičili v glavo Ranjenemu fantu, ki je bil na mah v krvi, so nudili domači prvo pomoč ter so mu tudi iz ran izvlekli večje kose steklovine Nato so ranjenca odpeljali k bližnjemu zdravniku, ki mu je pobral iz ran tudi vse ostale manjše steklene drobce ter mu nudil nadaljno .pomoč. Za hudega Simončiča pa so se seveda takoj zanimali orožniki in za neobičajno novoletno darilce mu bodo odšteli sodniki primerno plačilo. Da ie S'mončiču razburil kri bolj alkohol kakor ljubosumnost, se seveda razume po sebi. Pretepaštvo Viču. Verbec se je takoj podai na progo, obenem pa je o stvari po svojih ljudeh obvestil viško stražnico. Verbec je korakal po progi in dolgo ni našel nič sumljivega. 2e je pričel misliti, da se je strojevodja zmotil Dospel je počasi do kilometerskega kamna 4.36.3 in tu ie nenadoma ugledal v motnem svitu le-ščerbe, kj jo je imel s seboi, ležati med tračnicami neznanega moškega. Ko ie pristopil bliže, se je zgrozil, kajti neznanec le imel strto glavo, poleg tega še zmečkano levo roko, desno nogo pa odrezano nad gležnjem . . . Čuvaj se je kratko odločil ter položil truplo stran proge na stezico. Medtem sta prispela na kraj nesreče tudi nadzornik viške stražnice Blaž Raznožnik in stražnik Črnogorski vojvoda Božo Petrovič-Njegoš je — kakor smo poročali — umrl na Cetinju dne 29. decembra v starosti 82 let. Bil je ožji sorodnik pok. kralja Ni-kole in našega vladarja, s katerim so ga posebno vezale velike zasluge, ki jih je kot guverner Skadra izkazal leta 1914. srbski vojski na umiku. Pokojni vojvoda, eden najznamenitejših črnogorskih vojskovodij in prvovrsten državnik, ie bil odlikovan z najvišjimi domačimi in evropskimi odlikovanji. Pogreb se je vršil na državne stroške in z vsemi vojaškimi častmi v njegovem rojstnem kraju Njegoših, kjer so krsto položili v rodbinsko grobnico. Nesrečna žrtev kovinskega stroja Maribor, 3. januarja. Danes se je zgodila v tovarni »Kovina* že tretja težka nesreča pri enem in istem stroju. Pred dobrima dvema letoma je ene« ga delavca ubilo, pred tremi meseci je dru« gi delavec izgubil roko in sedaj je zadela enaka nesreča komaj 19Ietnega strojnega ključavničarja Ivana Kolarja. Pred pričetkom dela je opazil, da sili transmisijski jermen na stran. Z naglim sunkom ga je hotel uravnati Jermen pa ga je zgrabil za roko. Ko je fant napel vse sile, da bi roko osvobodil, ga je dvignilo in štirikrat zasukalo naokrog in mu odre* Maribor, 3. januarja V krajih niže Maribora se je močno razvilo pretepašitvo. Motivi so najrazličnejši: stari s;pori in pravde, natolcevanja, po malem politika, največkrat pa vinska razposajenost. Nedavne cbčinske volitve so mnogo prispevale k razdraženosti duhov. V Slivnici pri Mariboru so se celo oficijelni SLS-arji in kmečki zvezarji med seboj kregali in prepirali za odboraiška mesta. V dveh sosednih vaseh pa so se v agitacij;kili pesmicah razkrivali le 10 let stari grehi nasprotnikov. V mariborski bolnici imajo že nekaj časa stalno razne žrtve posurovelosti pretepačev iz teh krajev. Zadnjič jo je skupil neki Tement Ob 10. zvečer je nič hudega sluteč vstopil na postaji Slivnica-Orehova vas tu že so pričele padati batine z medklici: »To imas za to, ker si pričal proti meni!« . . . Ko se je Tement začel ruvatj z neznancem, mu je napadalec odgriznil nos . . . Včeraj pa je prišel v bolnico neki Klatn-pfer. Sredi noči sc ga napadli v Slivnici neki ljudje iz Orehove vasi. Pravega vzroka za ta napad ne ve ali pa ga ne zna izbrati izmed mnogih domnevanj. Velika afera zaradi pustolovščin mlade lisice Novo mesto, 1. januarja V niši veletrgovca g. Š. se nahaja 1 leto stara lisica, ki so ji dali otroci domačega sluge ime »Gumbek«. Lisica je v veletr-govčevi hiši prav udomačena ter ji do zadnjega časa ni bilo dosti do zlate prostosti. Zadnji čas pa se je v njej oglasila divja narava in živalica je postala zelo nemirna. Ko se ji je te dni nudila ugodna prilifca, jo je popihala v prostost in seveda s seboj je odnesla ovrarirk s kraguijčki. Zvitorepka je najprej odhitela na kapiteljski marof, kjer je s ponosom zrla dolgo časa v nižavo na mesto. Toda ker je naenkrat zavohala, da ima tu svoj lovski revir notar, sc ie tega tako prestrašila, Samo še danes ob % Yk 7., K 8. in K 10. zvečer Ida Kravanja (ITA RJNA) HARRY LIEDTKE v filmu Izgubil sem srce na Savi Kino »DVOR«. da jo je po ovinkih pobrisala na Gorjance. Na Dovžu so z začudenjem opazovali zvitorepko s kraguijčki, ki se je obnašala zelo domače. Odtod je odhitela v druge gorjan-ske vasi in v teh povsod pustila za seboj krvava bojišča Ker pa se ji je radi hudega mraza zahotelo domače udobnosti, je ubrala pot zopet nazaj proti mestu. Domov je prišla pozno zvečer, ko so bila hišna vrata že zaprta. Ker ni mogla in ni hotela stati na mrazu in čakati brez dela do belega dne pred hišnimi vrati, je odšla zopet malo na revizijo po mestu. Prišla je do Ferličeve gostilne pri »Totenbirtus, kjer j c obiskala purane. Znano ji je menda bilo že odprej, da sta dva lepa ekseinplarja obsojena na smrt ter da čakata na justifikaci-io. Usmiljena lisica je to delo opravila kar satna brez prič. Nato jo je odkurila proti kapi tel inu. No, delo ie bilo tu kaj lahko in hitro: šlo je le za glavo stari kuri, ki je bila tega sveta že itak do grla sita. Na Bregu se je oglasila pri gostilničarju M. Toda ker je že nastopila policijska ura in ie bilo vse zaprto, je odhitela domov, pogledat, če je vele trgovčev sluga že odprl hišna vrata. Včasi morajo namreč prav zgodaj odpreti vrata, posebno takrat, kadar gredo na sejem. Ker pa je bilo vseeno še zaprto, je odšla še malo podražit novomeškega jagra B. Pred njegovimi hišnimi vrati je začela praskati in cviliti ter ga tako javno izzivati. Gospod B. pa je resen mož iu nikakor ni reagiral, ker strelja divjačino rad na odprtem polju in v gozdu, po mestu Pa noče iskati trofej. »Gumbek« je bila zarad' tega omalovaževanja glr.boko užaljena. Odšla je ua trg ter začela strahovito zavijati, kakor da bi jo živo drli . . Rada bi bila videla, kd-o •se je bo usmilil in sprejel pod krov. Zaman. Potrpeti je morala pred hišnimi vrsti do ranega iutra, dokler ni domači sluga odprl vrat. Tedaj je smuknila na svoje ležišče ter se kmalu zazibala v sladki s en. Naslednjega dne je čakalo g. Š. veliko presenečenje .Obiskala ga je stroga policija ter mu predložila račun za obglavljenega purana in putko. Ker pa je g. Š. izjavil, da sij lisica njegova last, temveč je njen lastnik filetni sinček njegovega sluge Vlado, ki jo ima tudi dejansko v oskrbi, je Čez noč nastala velika pravna afera. Gre namreč za to, aH ima 6letni Vlado kako premoženje ali ne. Bržčas bodo morali oškodovanci še dolgo, dolgo čakati, da bodo prišli do odškodnine. Jutri, v četrtek 5. jan, 1928,, ob 21.15 uri zvečer slavnostna premijera grandijoznega filma Brat Frančišek Asiški Monumentalni film o življenju in delu največjega svetnika. Film spremlja pomnožen? orkester in pevski zbor. Predprodaja vstopnic dnevno od r>d 10. — Vsi popoldne. Telefon 2730 Kino «DVOR» Kulturni pregled Ljubljanska drama. Sreda., 4.: »Divja raca*. Premijera. Premi* ierski abonma. Četrtek, 5.: «Boljši gospod». Ljudska pred* stava pri zniž. cenah. Petek, 6.: ob 15.: »Snegulčica in škratje*, ljudska predstava pri zniž. cenah. Izv. Ob 20.: »Ukročena trmoglavka*. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izv. ^ Sobota. 7.: »Mnogo hrupa za nič*. A. Ljubljanska opera 'Sreda. 4.: »Čarobna piščal* D. četrtek, 5.: o-Ples v maskah™. Gostuje go spa Zikova. Petek, 6.: ob 13.: »Poljska kri*. Opereta. Ljudska. Izv. Sobota. 7.: »Hoffmannove pripovedke«. 1 iudska. Mariborsko gledališče Sreda. 4.: »Živeli tatovi*.. C. Premijera. četrtek, 5.: »Madame Butterflv*. A. Ku. P0™- „ .. Petek, 6.: ob 15.: »Rokovnjači*. Znižane cene. Celjsko gledališče. Četrtek, 5.: »PeterSkove poslednje sanje*. Premijera Ibsnove cDirje race> v Ljubljani bo v sredo 4. t. m. ob S. zvečer, na kar ponovno opozarjamo. cDivja raca* spada med najbolj učinkovite Ibsnove drame, v njej najdemo vse elemente njegove obsežne oderske tehnike. Ljudske predstave v ljubljanskem gledališču. V teku tega tedna bosta dah ljubljanska opera iu drama več ljudskih predstav, ki so v repertoarju označene cljudske _ izven*. Predstave se vrše pri izredno znižanih cenah in izven abonmaja. cživijo tatovi, na mariborskem odru. V sredo, 4. t. m. bo v mariborskem gledališču duhovita, zanimiva moderna komedija od Dante Signorinija <2ivijo tatovi,, ki je dosegla pred leti na Reinhardtovem odru zelo lep uspeh. Režija je v rokah gosp. J. Koviča. »Čarobna plščal«. To slavno klasično delo Mozartovo se ponovno poje v ljubljanski operi danes v sredo, dne 4. t. m. pod taktirko ravnatelja g. Poliča in sicer za abonma reda D. Ga. Zdenka Zikova r naši operi. Brez dvoma je, da ni še nobena operna pevka uživala v Ljubljani toliko vsestranske priljublje nosti kakor ga Zdenka Zikova, bivša naSa prhna-dona za časa svojega večletnega izredno uspešnega delovanja v ljubljanski operi. Vsaka njena nova vloga, ki Jo Je odpela na našem odru, Je pomenila dogodek posebne vrste. Enak sloves nfiva fradi sedaj v Zagrebu. V četrtek, dne 5. t m. poje v LJubljani vlogo Ainelije v Verdijevi operi «-Ples v maskah«. Opera se poje za abonma C. Poljska umetnostna razstaTa na Dunaju je napovedana za čas od 18. februarja do 7. aprila t. 1. v prostorih ondotne cSecesije». Slavni Francoz Vincent d' Indy je zasto-i pan na klavirskem koncertu ge. Dane Golia-Koblerjeve v pondeljek. dne 9. t. m. v ?'il-harmonični dvorani s svojo klavirsko sonato v treh stavkih. D'Indy jo priznano najboljši učenec slovečega učitelja Cesarja Francka in tudi voditelj iako znane Fraucko-ve šole. Napisal jo celo vrsto klavirskih, pa tudi simfoničnih skladb. Več njegovih klavirskih del so nekateri skladatelji instru-mentirali za velike simfonične orkestre in so znana po vsem svetu. Sonata op. 63, katero izvaja ga. Golia - Koblerjeva na svojem koncertu, je posvečena znameniti pianistki Blanche Selvi ter pomeni višek skladateljeve klavirske tvorbe. Predprodaja vstopni.-v Matični knjigarni. Akad. slikar Slavko Teinerlin bo otvoril v petek 6. t. m. v Jakopičevem paviljonu razstavo svojih slik. Razstava bo trajala samo do 15. t. m. Dela tega hrvatskega umetnika so naši publiki v dobrem spominu z razstave v mesecu marcu 1926. Med tem časom je prav uspešno prirejal razstave v Sarajevu, Brodu na Savi, v Vinkovcih, Osije-ku, Varaždinu in Zagrebu. Slika pokrajine z našega juga in prizore iz narodnega življenja. Zgoreli fotografski atelje Davorina Rovška v Ljubljani Kakor smo včeraj poročali, je v pondeljek zvečer zgorel fotografski atelje Davorina Rovška v Kolodvorski ulici. Reševalni akciji je osebno prisostvoval načelnik prosto« voljnih gasilcev g. Turk, čigar odločnemu nastopu se je zahvaliti, da je bd požar, ki je zavzemal vedno večji obseg in je ogražal že tudi sosednjo hišo, udušen že o pol« noči ter vsaka nadaljnja op as nos t preprečena. Slika predstavlja prednji paviljon ček, Jd se še drži pokonci, dočim je atelje pogorel do tii 4 Sreda. 4. I. 1923. Kdor ne odklanja sreče naj sc požuri, da pride pravočasno v posest srečke državne raz* redne loterije. Žrebanje prvega razreda se bo vršilo že 11. t. m. Poudarjamo ponovno, da je rizik v tem kolu prav majhen, ker mora vsaka srečka zadeti. V najslabšem slučaju bo znašal dobi* tek Din 200.—. Srečke Zadružne hranilnice r. z. z o. z., Ljubljana, je dobiti tudi v Oglasnem oddelku »Jutra«, Prešernova ulica štev. 4 ter v Ekspozituri »Jutra«, Ljubljana VII, Celovška cesta štev. 53, v Mariboru pa v upravi »Večernika« na Aleksandrovi cesti 13. Domače vesti * Ic redakcije naših listov. Za šeia redakcij Hermes« v četrtek. 5. t., m. v hotelu »Bellevue«. Začetek ob 20. Vabijo se piesalci in drugi prijatelji kluba. — Odbor. u— Kdor se hoče dobro zabavati, piti dobro kapljico iz znane Gradove kleti ob zvokih godbe dravske divizije naj obišče splošno priljubljeno plesno zabavo, katero priredi »Društvo nižjih mestnih uslužbencev* v četrtek dne 5. januarja v Mestnem domu Ker ima prireditev dobrodelen namen se cenj. občinstvo k tej najvljudneje vabi. — Odbor. u_ Koledovanje Ciril Metodove družbe ples, zabava. Pridite 5. t. m. ob 20. v Narodni dom! u_ Plesna vaja jNAD »Jadran« se bo vršila jutri 5. t. m. 6 u— Nesramna demagogija viških klerikalcev. Z Viča smo prejel! naslednji umestni dopis: V novoletnem »Slovencu« je neka osebic^ s šifro K. K. skrpucala člančič, v katerem na uprav farizejski način zavija resnico o akciji za gradnjo vodovoda. Natve žiti skuša Vičanom. da nameravamo na-prednjaki preprečiti to gradnjo. Zaključuje s stavkom: »Povdarjomo zadnjikrat (dose-dai še klerikalci niso nikdar ničesar pov-darjali), da je vodovod na Viču življenska potrebščina 5927 prebivalcev (bi moralo biti 5917 po dopisnikovih zaključkih) ter si bomo to demagogijo od napredne strani za vedno zapomnili*. Takega farizejskega in brezvestnega stavka ie zmožen samo kak klerikalni K. K. Resnica je naslednja in ae-pobitna: Konkretni predlog glede gradnje je zasnovala, formulirala in v občinskem odboru prednesla delegacija SDS. Ta predlog je bil brez spremembe sprejet. Pripomniti pa je pri tem. da so imeli člani napredne delegacije pri zadevnem glasovanju proste roke. Ni res, da bi bila napredna delegacija po vsem tem pod vzela kakršenkoli korak napram izglasovanemu proračunu. Če pa sta gg. J. in S., ki iih omenja Slovenec započela na svojo pest karkoli, je to njuna osebna stvar in naj se dopisnik z njima dogovori. Pripomnimo, da g. J. ni organiziran pristaš SDS, g. S. pa je pristaš SKS ter da je na protestu podpisana veČina »duševno revnih Vičanov«, kakor jih duševno visoko stoječi g. dopisnik blagovoli imenovati, avantgarda klerikalne stranke, ki je baš tudi njega izvolila za svojega zastopnika v ob činskem odboru. Kje ie demagogija? Da vam bo presoja lažja, vam pokličemo v spomin, da se !e klerikalna delegacija pred proračunsko sejo ravno zaradi vodovoda spore-kla in bi bila kmalu izgubila podžupana ta predstavnika v procesijah. Gospodu K. K. se prrpoToča. da nai bo pri poročilih resnicoljuben in efektiven, ker mu bomo vsako nesramnost vračali z loparjem, brez pardo-na. u_ Popadljivi psi v Rožni dolini. Pritož bt' o papadljivosti psov v Rožni dolini so menda na dnevnem redu. Razume se, da se od psa ugrizeni pasant ne razburja toliko zaradi rane, ki so mu jo povzročili pasji zobje, kolikor bolj zaradi negotovosti, ali ni morda popadljiv pes tudi bolan. Tako ie pred božičem v četrtek 22. decembra pozno popoldne na Poti v Rožno dolino neznan pes temne barve najbrže iz Rožne doline ali z Viča, po prvem videzu volčjak, ugrizni! nekega pašama v levo nogo. Pes je prihajal v družbi šolarjev iz mesta in ga ie morda k ataki zapeljal črn šal, ki ga je itr.el pasant zavitega okrog ušes. Ker ugrizeni pasant doslej ni mogel dognati, čigav ie pes. prosi lastnika psa. da se takoj javi v vili na cesti 11-18. I. (nadstropje). Ugrizeni pasant zaradi neznatne ranice ne namerava lastnika naznaniti, uego hoče smo vedeti, ali je bil pes zdrav ali bolan. Toliko obzirnosti se od neznanega lastnika pač sme pričakovati, da ne bo zatajil bolnega psa. u— Drobna policijska kronika. Od ponedeljka na torek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina perila v vrednosti 500 Din, 1 tatvina obleke v vrednosti 220 Din, 1 telesna poškodba po neznanem storilcu, 1 pretep, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 prestopek pijanosti, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 smrtna nesreča in 1 požar. Aretovanili je bilo 6 oseb in sicer: Neki France zaradi tatvine, Ančka in Lojze zaradi vlačugarstva, Janez in Jože K. zaradi pretepa in Vendelin zaradi beračenja. Tako zadovoljnega obraza i orro o. t. ni. v NARODNEM DOMU 1928 na Cirii-Metodovi veselici Januar 31 dni REDUTA V CVETJU UNIONSKA DVORANA T. K. D. Atena - SK Ilirija u— Preprečen požar. Posestnica Marija Bizovičarjeva v Frankopanski ulici 12. in v hiši stanujoča Ana Francetova sta na Sil-vestrovo zvečer zapazili, da v drvarnici na dvorišču nekaj tli. Hiteli sta takoj doli in posrečilo se jima jc, da sta še pravočasno preprečili večji požar. V drvarnici je bržkone malo prej hudobna roka podtaknila ogenj da so se vnele trske. Škoda le malenkostna. Bizovičarjeva ie dogodek prijavila policiji, ki sedaj skuša eruirati storilca. u~ Tatvine oblek in perila. Vdova Marija Gerbčeva, stanujoča na Krakovskimi nasipu ši 24. je v nedeljo tudi ponoči sušila perilo na dvorišču. Priliko je seveda porabil neznan tat ter ji odnesel vse perilo, vredno okrog 500 Din. Enako sc je utihotapil v nedeljo neznati uzmovič v gostilniško predsobo Antonije Kodričeve v Hrenovi uiici ter odnesel več kosov ženske obleke, vredne okrog 220 Din. u— Vsem podjetnikom in pisarnam se priporoča za nabavo poslovnih knjig in pisarniških potrebščin tvrdka Iv. Bonač, Šelenburgova ulica. 12 n— Kopališče Tabor pristopno javnosti vsako sredo in soboto od 8. do 19.. ob nedeljah Od 8. do 12. Vhod nasproti vojašnice. I7 Pribora a- Vodstvo mariborske redakcije "Jutra* je prevzel s 1. januarjem t. 1. glavni urednik našega Mariborskega Večernika g. Fran Brozovič. a— Zaprisega županov. Včeraj je sreski poglavar g. vladni svetnik dr Ipavic zaprisegel župane in občinske odbornike 41 občin sodnega okraja Maribor levi breg. Dne 10. t. m. pa bo v Sv. Lenartu zaobljuba novo izvoljenih občinskih odborov za šentlenart-ski okraj. r a— Pred sklicanjem mariborskega občinskega sveta. Priziv radikalne stranke proti občinskim volitvam v Mariboru je bil kakor se nam poroča, že rešen in sicer, kakor je bilo pričakovati, negativno. Rešitev bo v najkrajšem času dostavljena prizivniku, kateremu preostane skoraj le še pritožba na upravno sodišče, ki pa nima odločilne moči Že prihodnji teden bo sklicana prva seja novoizvoljenega občinskega sveta, za kaie-ro vlada med prebivalstvom vedno večje zanimanje. Na dnevnem redu bo volitev župana in podžupana. Pogajanja obeh najmočnejših skupin, to je SLS in socijalistov z SDS ter zastopniki ostalih skupin v občinskem svetu v svrho osnovanja dela zmožne 3BOIOBC3IOBOBOBOIOIO • ■ 0 ATRAKCIJA RADIOM LE S 0 ■ ■ G 5 januarja 0 0 KAZINSKA DVORANA 0 Preljubo prijateljica! Opažam vedno, kako si otožne Seveda glavobol, razne | bolečine in težave našega spola nam je podarila mati narava > Znanost pa fe Iznašla »redstvo j za ublsženje teb nadlog Poskusi vendai enkrart Aspirin« tablete <&ys* in prepričana sem da ml Jih j boš pohvalila Pazi pa na originalnost zavojev, ki jo spoznaš po modro-belo- rudeči varstven) cnam-kt ■ — - _ --- — m 0 Zanesljiv sprejem. — Najboljše god» 0 5 be domačih in tujih oddajnih postaj. 5 JJ Prihitite tudi neplesalci — Zmerna jj g vstopnina! Q sioioiaioioaoioaoio večine se še vedno nadaljujejo, a doslej še ni prišlo do pozitivnih rezultatov. a— Srčna napaka konja augjeskega pre. stolonaslednika, ki je dala *Slovencu< povod, da uporab; eno osmino cele strani, ie izsilila nekemu ubogemu kronskemu upokojencu v Mariboru naslednji vzdih: predvajanjem filma «PIanina uso» ue» se ho vršilo v Narodnem domu danes ob 16.15 (samo za dijake), ob 18.15 in 20.30 pa za odrasle. Predavanje priredi Zveza kulturnih društev iz Ljubljane. Predavatelj g. prof. Pavlic. r— Naprava strelišča v Kranju. Puškar« na Jakob Pošinger v kokrskem predmestju namerava postaviti na vrtu severozapadno od tvorniškega objekta lastno strelišče za preizkuševanje orožja. II. gorenjski lovski ples 5. januarja V vseh prostorih Narodnega dorria v Kranju Ne mučite Vaše dece z navadnim ribjim oljem ker je vsa deca navdušena za »JEMALT«, preparat ribjega olja, ki ima izredno ugos den okus. Dobite ga v vseh lekarnah. Iz Litije i— Za uradnega zdravnika v litijskem zdravstvenem okrožju je imenoval oblastni odbor g. dr. Poldeta Ukmarja. Mesto okr. zdravnika je bilo od 1. 1914. nezasedeno. i— Razdeljevanje koruze. Ob priliki ve« likih vremenskih nesreč lansko leto jc bil mnogim posestnikom uničen večinoma ves domači pridelek. Da se prepreči pomanjka^ nje živeža v Moravčah. Sv. Križu, Konju, P rimsko vem, Poljšniku itd. je oblastni od* bor nakazal tem krajem več vagonov koru* ze, ki jo je prodal po znižani ceni 1-50 Din kilogram. Pred prazniki je razdelil v omw njenih krajih 10.000 kg koruze. Okoli 15. ia« nuarja bo koruzo zopet delil. j— Plesne vaje. Nocoj ob 20. uri se bo vršil v Sckolskcm domu sestanek radi ples* nrh vaj. Vabljeni vsi interesenti. Iz Trbovelj t— Premestitev pošte v Hrastniku. Ola-i;ck glede premestitve naše pošte v cen* irum doline pozdravlja menda celokupno prebivalstvo, 'kct se zaveda, da ni poseb« nih zaprek za uresničenje tega projekta. Lokal za urad in stanovanje poštarja bi bis Io dobiti v občinski hiši, za prevoz poŠte pa sedaj ne bo treba konj (to jc bil pred leti največji ugovor proti premestitvi), kzj* ti na razpolago jc avto. Pozdravljamo pred* log in pozivamo občino, da se zavzame z v?o vnemo za njegovo uresničenje. t— Poštni direkciji v Ljubljani. Trbo« veljaki, hrastniški in drugi lastniki radio* aparatov se v zadnjem času pritožujejo, da nm je postal sprejem skoraj nemogoč, kef povzročajo razni visoko frekvenčni aparati n stroji (Trboveljske cementarne) nemir, ki grozi uničiti poslušalcem živce. Ker se že gradi oddajna postaja tudi v Domžalah, je treba — če se bo reflektiralo na naroč-nike —. brezpogojno v prvi vrsti poskrbeti /. n uredbo, da se oskrbe lastniki T®asažnih aparatov, in zlasti trboveljska cementarna, z napravami, ki onemogočajo motenje, ali im vsaj prepove uporabljanje v času, ki jc določen za sprejemanje, t. j. vsaj od 16. do 24. ure. Uverjeni smo, da naročniki v okolici 10 do 15 km od Trbovelj ne bodo hoteli plačevati še nadalje mesečne takse po 25 Din, obenem pa še riskirati, da posta* nejo živčno bolni. Opozarjamo na strožje predpise v Avstriji in Nemčiji onstran p— Polno pozdravov in voščil so poslali /a novo leto v svojo ljubljeno domačijo številni goriški delavci, ki si služijo svoj kruh daleč okoli po svetu; v Ameriki, v Franciji, v Belgiji itd. Oni iz Beigijc tožijo, kako so se delavske razmere v zadnjem tasu poslabšale, V nekaterih krajih delajo ie 5 dni v tednu in mezde so jim znižali. Poprej so zaslužili od 45 do 50 frankov, -cd a j morajo delati za 36 frankov, da čio* ^ ek skoro še živeti ne more. p— Zadolžena Opatija. Komisar dr. Be= nassi je sedaj javno povedal, da je ugotovil po prevzetju uprave «cKurkomisije>> v Opa* ti ji deficita 317.350 lir. To samo. kar se tiče uprave. «Kurkomisija» ima Še starih dolgov 3,364.669 lir, za katere treba plače* vati obresti, orkester je zaključil svoje ra* čuue z deficitom 192.000 lir, kamor pogleda komisar Benassi, vidi sam dolg in v Rim pošilja poročila, da skrahirani Opatiji ni mogoče več pomagati p— Smrt bivšega ^dvornega orožnik*. in iakaja». Peter Kusterle je bil visok. lepo raščen, krasen fant. Rodil se je leta 1872. v BačL Prišel je na cesarski dvor na Du* naju in služil tam celih 28 let. najprvo kot orožnik in potem kot lakaj. Pokojni cesar Franc Jožef je bil pozoren na Kuster= la, ki se jo znal lepo kretati, in ga je več* krat nagovoril. Mnogi naši visokošolci iz« pred vojne se dobro spominjajo blagosrč* nega Kusterla, ki jim je rad pomagal v sti* skah in težavah. Franc Jožef je zapustil Kusterlu pol milijona kron in zlato uro. Avstrija je razpadla, krone so izgubile svo* jo vrednost in cesarski dvor je bil razpu* ščen in Kusterle se je vrnil v Podbrdo. kjer si je kot preprost delavec s trdim delom služil svoj vsakdanji kruh. Nakopal si je !>oIezen in umrl, star 55 let. V krsto so mu položili lepo dolgo sabljo, ki mu je bila drag spomin na dunajsko službovanje. Do* bri Peter naj počiva v miru! p— Člani sicilijanske mafije v goriških zaporih. Številna sicifijanska roparska druž« ba je končno pod ključem. Sodna oblast je sklenila, da jih porazdeli v manjših skupi« nah v razne zapore po cfržavi. in tako so pripeljali v Gorico v ziapore te dni osem članov sieilijanskc »mafije*, da počakajo ram na razpravo. p— V idrijskem rudniku gott. Pred krat* kim se je razvil ogenj v enem dehi idr?j« skega rudnika. Storao se je takoj vse, da jc bil ogenj omejen in se ni mogel rat» širiti, kalcor so se spočetka bali. Nevarno* sti ni nobene ali gori še dalje in ognja naj* brže ne bo mogoče tako kmalu pogasiti. Lani se je v onem rudniškem predelu od« prla luknja in iz nje je puhtel belkast rmeric ffolov, 6. toč!i kavarne Evropa. Važno radi treningov in «Redute v cvetju«. Sestanek je strogo obvezen za vse članice. One, ki brez zadostne opravičbe izostanejo, se bodo or=> tale iz vrst aktivnih članic. Pri tem sestan* ku se bodo sprejemale tudi nore članice. Načelnik. SK Ilirija (veselični odsek). Danes po* poldne ob 17. važna seja veseličnega ocfse* ka skupno z Ateno v veliki dvorani hotela Ume«. Vse gg, odbornike prosim, da se t. čno in polrtostevilhe odzovejo. — Pred^ Bednrk. Sah Božični turnir 6.. kolo: Vidmar dobi proti Brcdu. G*» brovšek proti \"ogcIniko. Furlani proti Rup= oiku. 7. kolo: C»abrovšek porabi Breda* Zidan Viffenarja, Vogelnik Furlanija, ki je s tem zgubil' prvo mesto: Volkar se je v zadnjih dveh partijah' z Vogelnikom m R upnikom udal. Končno stanje je torej naslednje: t. Žu> dan 3 in pol, 2. in 3. Furfani, Vogeln 5; 4L GabiovSek 4, 5. Vidmar 3, fi. Riipnik 2 in po!, 7. Bredo 2, 8. Volkar L Prvt štirje so prejeli tudi nagrade. Ta tatmr ie pokazal, d\ se bodo božični tur* fiirji obdrfaR na pfoftamn L :"bljanskega šah. kluba, ki bo eferaf z vsem močmi n« tem, da se bodo priftodnega ndeležili po» feg najBofjMi kfubo%ih igralcev tudi naši nacionalni nsojrtri. Gospodarstvo Predavanje dr. Hoffmanna o nemškem gospodarstvu ^'eerai zvečor je v dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani pfeda* val VPeučiliSki profesor dr. Waltet Ho1f-marm h Frcibarga o razvoju in stanju nemškega gospodarstva. Predavanje odličnega in po svojih publicističnih delih Rnaftega predavatelja je privabilo veliko Število poslušalcev, tako, da je bila velika sejna dvorana polna občinstva. Predavatelj je uvodom« orisal zgodovinski razvoj nemškega gospodarstva, ki se je }x> združitvi nemških državic v enotno carinsko unijo (1838), ža kar gre posebna zasluga znanemu nemškemu narodnemu ekonomu Friedrichu Listu, pficolo z nepričakovano" naglico razvijati. Ž napredkom tehnike in razširjenjem železniškega omrežja je razvoj nemškega gospodarstva do svetovne vojne zavzel nepričakovani obseg. Svetovna vojna je občutno omajala t o molje nemškega gospodarstva (kmetijstvo — ?irovin« — delovna moč). Zaradi vojno je Nemčija utrpela izgubo tako glede teritofijalnega obsega, kakor tudi gle-de prebivalstva, razpoložljivih izvorov siro-vin in prometnih sfedatev. Navzlic močni industrijalizaciji jc nemško kmetijstvo š« danes najrAitnejša panoga nem škega gospodar.-Iva. V poljedelstvu so biti doseženi znatni uspehi ter j« upofaba strojev ogromno napredovala. Relativni donos poljedelstva pa žal še vedno ni dosegel predvojne višine. Živinoreja je v ■stanju po veliki večini kriti domačo potrebo. Zanimivo je tudi, da vrednost prndufceije nemškega mlekarstva presega vrednost skupne nemške premogovne produkcije. Manj ugodno je stanje nemškega vinogradništva. Ogromen je razvoj nemške industrije in nemške obrti, zlasti če pomislimo, da je stala nemška industrija L 1923., po strašni inflaciji, pred popolnim polomom. Premog in železo sta brez dvoma temelj nemške industrijske produkcije. Poleg znatnih ležišč premoga je imela Nemčija pred vojno tudi znatna ležišča železne rude. Večino leh ležišč železne rude pa je morah po vojni odstopiti, tako da je danes navezana na- uvoz železne rnde. Navzlic temu pa fe po vojni glede svetovne produkcije sirovega železa in sirovega jekla obdržala za Amerik-> imsa mesto med vsemi državami. V nemški montanski industriji je danes zžposleuih 1 in pol milijona liudi. fo je ff) odstotkov vsega obrtno zaposlenega prebivalstva. Od finalne industrije ie najvažnejša strojna industrija, ki ie nm^Ktostransko razvita in zaposluje 1.2 milijona ljudi. Najboljšo sliko fe obsežne panoge nemške industrije nam nudi vsakoletni tipski tehnični sejem. Pfav fako ttfflogostransfca in Obsežna je nemška tekstilna industrija, ki zaposluje enako število deiaveev A-akef strojna industrija. Svetovni sloves pa ima nemška kemična industrija, ki zavzema še dane* do-minahio stališče, v svetovni trgovini s kemičnimi proizvodi, čeprav jo »e po vrednosti produkcij nadkriiila Amerika. Nepričakovano nagel razvoj je po vojni zavzela tudi nemška industrija umetne svile, ki si je tekom zadnjih let priborila i>f<-' 1;- produkcije drugo mesto na svetu. Dalje je omeniti ?koro monopolno stališče nemške industrije kalija, ki je Velike važnosti za nemško kmetijstvo. Za razvoj nemške industrije je značilno, da se je produkcija energije napram L 1923. dvisnila o. Vendar je pričakovati, da se bo po uredit>'i reparacijskega problema in drugih težkih vprašani nemško gospodarstvo, ki želi živet: v miru z vsem svetom, utrdilo in dalje navijalo. — Komisija za komemjalijaciju tirnfmh železnic se bo sestala v sredini tekočega meseca. Komisija, ki je dobila konferemri o komercijalizacijj državnih železnic v Beogradu dne 5. decembra pret. I. nalogo., da izdela svoj elaborat o komercijalizaciji državnih železnic, se bo, kakor poročajo \t. Beograda, sestala v sredini tekočega nw>sec:t Svoj elaborat bo predložiti* ožjemu odboru, ki bo sestavil definitivno resolucijo in načri za komercijalizacijo. — Kožni sejem \ Ljubljani -se Ihi pričel Žl t. m. ob 8. zjutraj na prostoru Ljubljanskega vefesejma. Tega dne dopoldne se br. kupovalo in prodajalo na drobno, zlasti pa bo Lovska z-idrnga, oziroma -.Divja koža:; prevzemata od zamudnikov r komisijo kože vseh vrst. Sfirejemanje kož pa se brezpogojno zaključi lega dne opoldne. V tem času je tudi ogled posameznih partij kož, pripravljenih za dražbo. Popoldne ob 3. se bo Začela dražba kož v sorti ranih partijah. Prihodnjega dne 24. t. m. bo obračun s kupci iu oddajale se bodo kupcem izdražene kože. Kdor ima kožo divjih živali, naj jih fakoj pošlje na naslov .Divja kožas, Ljubljana, ve:-, iosejefn. če mu ni kaj znano, naj istotam zahteva pojasnila, ki jih dobi brezplačno ?. obrafno pošto. — Statistični pregled zunanje trgovine /a L polletje 1927 se dobiva tudi pri glavni carinarnici v Ljubljani. Knjiga stane 30 Din. — Prodaja starih avstro - ogrskih novea-nic. V ministrstvu fiuane je bilo členjene, da se ima potom licitacije prodati 100.000 kg starih novčanic Avstro - ogrske banke, ki so bili ob priliki zamenjave v dinarje potegnjeni h prometa. Licitacija se bo vršila 20. t. m. rt V trgovinski register so se vpisale nastopne Ivrdke: Ecnest Železnik, trgovina z vinom v Drvanju; Franc Leaassi, trgovina z lesom v Gor. Logatcu; Rafael Koretič, trgovina z mešanim blagom v Ljubljani; Anton Novak, trgovina % lesom in ogljem v Mali vasi ; Anton Janez Novak, trgovina % lesom in ogljem v Mali vasi; Attemsova lesna industrija v Slovenski Bistrici; Franc Kline, trgovina z lesom ht ogljem v Zdefis&i vtfsi; Anton Perko, h-govina t lesom in ogljem v Zdenski vasi. = Lahen dvig nivoja svetovnih- een. Kakor se opaža, so zadnji indeksi een na debelo v raznih državah zabeležili majliefi dvig. Tako se je dvignil češkoslovaški in-deks po podatkih državnega statističnega urada od" novembra na december od 967 na 973, odnosno v zlatu od 141.4 na 142.6. Predvsem so se podražila vegetabilna hraniva (pšenica za 1.9 %, rž za 3.9 %. oves za 7.1, ječmen za 7.5, turšffea za 7.6, grah ta 7c itd.). Živalska hraniva so se deloma pocenila; podražilo se je le ovčje mesa (s« 18.7 %). pije* (za i« sirov« aa*Mo (za 4.8 %). Precej se je pocenilo goveje, telečje ift* svinjsko fl»e*o. V flaži drfevi indeksa cen ne votli nihče. Beograjski «Privredni Preglji,,, bi g» je lani objntfjaf, gn je leto* opustil. MirtfiHio, da se »tuaciju pri ww v glavnem ne bo mnogo razlikovala od položaja v CeškosIovaškL KoRkor se ffa presoditi, se naš zlati indeks giblje okrog 148. Za 40 ^ je nivo een v naSi državi po risti vrednosti višji kakor p?ed vojn«. — Lesni kongres r Ltenu. V Lvonu be »i 4. de 7. marca 1928 kongres lesne industrije. S kongresom je združena razstava lesa l« lesnih izdelkov ter vseh sredstev za izboljšanje in pospeševanje lesne produkcije. Kongres bo v času vsakoletnega mednarodnega sejma. Iti se bo priredil !e*o« od 4. de 18. rtrtres. Borze S. januarja, ljubljanski borzi je bi! danes devkni promet srednji. Zaradi aesadostne privatne ponudbe je morala Narodna banka intervenirati t devizah na Curih, Dunaj m Prago. Devize na NewVork. London in Dunaj so se C nekoliko okrepile. Na zagrebškem efektnem tfžišcU se je danes Vojna šfc«4» pri r vrsti trndesri dali« okrepila za tri točke. Promptna je notirala 418 — 419, sključena pa je bila kasa po 419 in za februar po 302 — 388. Med bančnimi papirji je Eskomptnn p«»pusfila na 86 do 87 (zaključki), dočim se je Poljedelska banka okrepila it» 20 denar, Ljubljaanka kreditna j« na 13.» zaključek. Med industrijskimi vrednotami se je dvignil Gutmaon na 205 —. 210; dalje je bil zabeležen zartžfjuček V Dravi po 570, IJevijre in f*hrt». Ljnliljuiu. Curih 1(^2.9 — 1095.$ (1094.4). Dunaj 7.9fXi5—&0263 (8.0115), London 276.4 ,io 277.2 (270.8). Newvork J56.35 36.73 (56.05), Praga 107.0 - 108.4 (l(i8>. Trst cmx? — o. Zagreb. Amsterdam 22.88 — 22.94, Dunaj 7.9<)25 — 8.02ti5. Berlin 13.515 — 13^75, Budimpešta 0.9-45 -- 9-975, Milan m® do 3*T».P?>, London 276.0—2^7.2, NevfVmk 36.3» do 56.736, Pari« 223 — 225. Prssa. 167.6 do Curih 1092.9 - 1065.9. Beograd. Pariz 222.75 — 224.73, Loadon 276.4 — 277.2. Ne-.vvork 56,55 — 50.75, Milan 298.5 — 300.5. Praga 107.6 — 168.4, Dunaj 7.95)65 — 8.02tf>. Budimpešta 9.955 do 9.985, Berlin 13.513 — 13.345. Bruselj 7.925 do 7.955. Trst. Beograd 33.2750 — 33.5750, Dunaj 264.23 — 270.25. Pragst 55.72 — 36.22, Parit 74.?rf) _ 7-l.ft), London 92.25 — 92.45, Netv-vork 18.87 — 18.93. Curih 3043ft _ 3.6650: dinar ji 33.10 — M.M. Dnaaj. Be<.^f;td 12.47 — 12.51, Berlin j - IOOJO- LotkIOH H4.5 Milan 37.39-37.49. Nevvofk 706.45—708.95. Pariz 27.8125 - 27.91Š. Praga 20.93—21.01. Curih 136.40 - l&j.OO. Cnrib. Beffgra in :0g> 425 — 437.5; baška «2> 405 — 415; baška 385 — 395; baslca cfo 817.5—325: baška ti* 260 - 270. Dunajska borza t* kme^jjake jpromid« (2. t. m.) Tendenca na dunajskem tržiSžu je zelo mirna. Promet se je gibal v najožjih mejah. Glavno zanimanje fršišea je sedaj konceatrirano fia trgovino s turšČico. Povpraševanje je predvsem za promptuo blago, ki se je v ceni nekoliko dvi^iilo. Uradno netirajo vključno blagovnoprometdi davek brez carine: pšenic a: domača 39.75 do 40.73, matlžarska (Tisa 81/88 frg) 44-445: r ž: marchfeldska 41 — 41.25 tsrŠSfca: 31.5 - 3B; oves: doma« 38.25 - 83^75. mad&rski 33 75 — 3425. fhtaajsbi goveji scjeai fcfc t. Dogos 2746 kdmadov, od tega 568 » Jugmtoije, Pri slabem prometu se je prvovrsteo pocenilo za 5, ostale vrste vk 5—10' grefev. Za kg žive teže notirajo: voli t U6&—VŠ& (izjemoma 1.90 — 2.05), TT. tm — L9SC Ul - 1.13r Wfel LOS _ 1.60, krav« 1.60: flaba gvtea 0.^ — 0.99 St. 3 6 Sreda, 4. I. 1928. Iz živ Nova palača Društva narodov v Ženevi Načelnik Odbora za izbero dokončnega načrta za novo palačo Društva narodov, japonski poslanik Adači v Parizu, je pojasnil zastopnikom tiska, kako stoji stvar s tem načrtom. Med- že nagrajenimi devetimi načrti se je odločil odbor za onega, ki sta ga napravila arhitekta Nenot in Hegenheimer. to pa predvsem zaradi tega, ker je še najbolj pripraven za neke spremembe, ki jih odbor zahteva. Na podlagi tega načrta bo izdelan nov načrt, pri katerem bodo sodelovali trije drugi nagrajenci, Italijan Broggi, Francoz Leflore in Madžar Vago. Zgradba palače po novem načrtu ne bo stala več nego 19 in pol milijona frankov, zgradba posebne knjižnice na podlagi Rockefellerjeve ustanove bo zahtevala kvečjemu 4 milijone frankov. V teh maksimalnih izdatkih so obseženi tudi honorarji za arhitekte. Palača bo s svojim pročeljem obrnjena po možnosti proti ma-1 sivu Montblanca in bo tudi dovolj oddaljena od jezera, tako ne bo treba posekati drevesnih skupin na obrežju. tU Zanimiva prerokba... ... ki se pa na srečo ni izpolnila Zdaj, ko je leto 1927. srečno za nami, se lahko oddahnemo: hvala bogu, nobena izmed neštetih zloveščih prerokb-ki so jih objavili navdahnjeni preroki, se ni izpolnila. Zato pa tem bolj mirno lahko priobčimo, odnosno prikličemo nazaj v spomin napoved, ki je zagledala luč sveta lani nekako v tem času in je takrat nemalo razburilo lahkoverne duhove. V mislih imamo prerokbo o novi svetovni vojni, o kateri so vedeli nemški listi mnogo povedati. Baš za novo leto 1927. je namreč izšla knjiga pod zločestim naslovom društvo odveč, ker so prevzela njene dosedanje posle razna druga nacijonal-'d in kulturna društva. NTa zadnjem občnem zboru je predsednik s. dr. Juro Hrašovec v pozdravnih bese-Jah povdarjal te tehtne razloge ter nato -dd.nl besedo posameznim društvenim funkcionarjem. Poročilo zadnjega društvenega jinika g Cepina nam nudi vzorno sestaven pregled vseh važnejiših- dogodkov iz /sodovfne celjske- Narodne čitalnice. Glasi se: 7c na zadnjem rednem občnem zboru e;n omenja! v svojem poročilu, da se je začel krog Čitalničarjev od leta do leta kr-jitl. V minulem poslovnem letu so ostali Čitalnici zvesti' večji del le oni, ki so bil! - članjeni že desetletja in so prispevali članarino nekako iz spoštovanja do tega najstarejšega društva v Celju. Citahriško delovanje je bilo najživahnejše d ustanovitve, ter je ostalo na -višini do svetovne vojne. Malenkostne stagnacije zaznamuje .leto 1878., ko je povodom okupacije Bosne zapustilo društvo kar troje rufikcijonarjev. Iz starih sejnih zapisnikov ^c razvidno, da so se zlasti prva desetlet-■: vršile seje vsak teden, če izvzamemo .po->.t:io dobo, počitnice. Ti. zapisniki • nudijo ;;d: dragoceno zgodovinsko gradivo; žal, -e pogreša zapisnik za čas od 25. no-embra 1873. do 11. decembra 1879., torel dobo 6 let. Zanimivo ie, da je imela Čitalnica v dobi kletnega obstoja le tri predsednike. Prvi :e bil izvoljen 23. marca 1S62. g. dr. Štefan Kočevar, ki je bi! predsednik pripravljalnega odbora že decembra 1861., in ki je predsedoval do 16. decembra 1877. Zatem je bil izvoljen za predsednika g. dr. iostp Sernec. Ta je načeloval Čitalnici 48 let, do svoje smrti meseca septembra 1925. '-tega leta še je prevzel predsedništvo g. ■ Juro Hrašovec ki sicer ravno ob svojem 30!etnem podpredsedniškem jubileju. Prvi podpredsednik Je bil naš znani Da-~-in -Trstenjak, kateremu je sledila še cela vrsta znamenitih mož, tako n. pr. Mihael V oš ;ijak in dr. Ivan Dečko- Narodna čitalnica je takoj ob ustanovitvi pritegnila dijaštvo.. ki se je udejstvovalo v besedi. Prirej ali . so se nadalje večeri z .go-vorniškimi vajami. Naši mladini je bila dana s tem možnost, da se je vzgajala za bodoče narodne voditelje. Tako najdemo med njimi hne marsikaterega dijaka, ki je pozneje v dobi naših nacijonalnih bojev zavzemal odlično mesto. Sejna poročila omenjajo v skromnih iu prikritih sitavkih, koliko so se naši voditelji trudili, da so tega ali onega preognjevitega govornika dijaka rešili pred izključitvijo. In ko Je bila največja nevarnost, da se odtuji našemu narodu še tisto pičlo število slovenske Inteligence. je stopila celjska Narodna čitalnica na plan, da ne reši samo, temveč da Judi pomnoži vrsto narodnih mož, zapovedujoč jim: prišli ste iz naroda, ostanite z njim! Danes, ko smo na srečo dočakali sto rn stoletja- zaželi eno osvobojeni e, se Je osvobodila tudi Čitalnica svojega napornega dela. Breme, ki ga je nosila desetletja, so .si razdelila draga kulturna in slična društva. Prevzela so to breme tem lažje, ker so jih za to temeljito vzgojile naše narodne čitalnice v do le nedavno poneročeirih mestih. Mati, ki po uspehu potoean. plodo-nosnem dela leže v grob in zapušča za seboj tak naraščaj, živi tudi v naprej. Narodna čitalnica v Celiu sklepa danes svoj testament. Nima posebnega premoženja, ker ga je še v čilih letih oddala svojim otrokom. Vsi, ki pridejo za nami In bodo o borbi za osvobojeoje in uJedinJenJe čltali le iz knjig, bodo morali imeti pred očmi tudi delo prvih pijorrirjev slovenskega društvenega življenja, iz katerega je vzklila naša svoboda. O priliki likvidacije Narodne čitalnice se je izvolil Štiričlanski odbor, ki bo razdelil društveno premoženje med razna kulturna društva. V poštev pride pri tem dragocena čitalmška knjižnica in skromen Jnvefttair. Zapisniki pa se bodo na podlag! sklepa od- dali celjskemu Muzejskemu društvu. Zavedajmo* se ob likvidaciji, da je bila Narodna čitalnica v Celju najvažnejše in tudi najagilnejše ter početkom našega narodnega gibanja edino društvo v Celju. S hvaležnostjo se mora spominjati slovenski svet vseh onih vrlih nacijonalnih mož, ki so iz tega društva bodrili in vzgajali slovensko ljudstvo v borbi proti nemški premoči. Iz celjske Narodne čitalnice so vzklila vsa važnejša celjska načijonalna in kulturna društva, kakor Pevsko društvo. Dramatično društvo, Sokol, Godbeno društvo ali pa so ČitatoičarJi vsaj dali inicijativo za ustanovitev takih in sličnih društev. V tem smislu je tudi zaključil predsednik g. dr. Juro Hrašovec zadnji občni zbor celjske Narodne čitalnice, na koje delovanje se bodo še dolga leta spominjali s hvaležnostjo starejši Slovenci tn.katere zgodovino bodo z zanimanjem čitali tudi tisti, ki bodo prišli za nami. Dopisi ZAGORJE. Slovenski akademski oktet iz Ljubljane priredi na praznik Sv. Treh kraljev, dne 6. t. m. ob 19. uri v Sokol-skem domu vokalni koncert. Na sporedu so najboljši slovenski moški zbori. Ta program je izvajal oktet z velikim uspehom na koncertni turneji v Dalmaciji in v Primor-iu v letošnji poletni sezoni. Vsi vljudno vabljeni! 2026 MOSTE. Podmladek Rdečega križa osn. šole v Mostah vabi k gledališki predstavi »Pot k omu«, ki jo priredi na dan Sv. Treh kraljev v dvorani Mladinskega doma v Mostah ob treh Dopoldne. BLED. Sokolsko društvo na Bledu priredi v soboto, dne 4. februarja v vseh prostorih Kazine veliko predpustno maškerado, na katero že sedaj opozarja. 7 KOČEVJE Ker se nikakor ne morem zahvaliti sama vsem onim ki so mi ob pri-liki izgube soproga Frana Levstka prihiteli tudi dejansko na oomoč, se javno zahvaljujem posebno rudniškemu ravnatelju g. Biskupskyju za njegov govor ob odprtem grobu in za veliko pomoč, ki Jo je izikazal meni in nepreskrbljenim otročičem ob božičnih praznikih. Zahvaljujem se tudi vsem rudniškim uradnikom m delavstvu, ki mj ie izkazalo pomoč v toliki nesreči. — Ana Levstkova. JESENICE. Nocoj ob 20. uri se bo vršilo v sokolski telovadnici predavanje o postanku sveta. Predava g. prof Dolžan iz LJubljane. DOLNJI LOGATEC. V petek, dne 6. t. m. ob 15 uri se Oo vršil v Doljakovl gostilni občni zbor krajevne organizacije SDS. Vsi člani in somišljeniki nai se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Po občnem boru predava ne g. dr. Rapeta iz Ljubljane. ZIDANI MOST V nedeljo, 8 t m., se bo vršilo v salonu Juvančičevega hotela ob 20. uri predavanie o zrakoplovstvu. Po NASTRANOVA MOKA ni samo dobra, temveč med vsemi NAJBOUŠA. Zahtevajte ceniki — Edino zastopstvo MIŠKO BELEC, komisija * agentura, Ljubljana, Dunajska cesta štev 7. predavanju se bo vršil občni zbor krajevne organizacije SDS za okolico Zidani most Za člane ie udeležba obvezna. Somišljeniki vljudno vabljeni k udeležbi — Odbor krajevne organizacije. Din 350. DOXA- ure F. ČUDEN Ljubljana, Prešernova 1 POSKUSITE VAŠO SREČO! Kupite srečke državne razredne loteri* je pri ZUMBULO VIČ, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 l/i Din 100— " — Din 50.-1/4 — Din 25.— VSAKA SREČKA ZADENE! ■■■■■■■■■■■■■na Knjigovodjo absolutno zanestjivega, perfektnega bilancista, srednješolskega absolventa, veščega dopisovanja v srbohrvaškem, češkem in nemškem jeziku, sprejmemo na Hrvaškem. — Prednost imajo poznavalci kemijske ali pharmaceutske stroke. Ponudbe pod: »KNJIGOVODJA 152« na oglas. odd. >Jutra<. (■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■B in potrebščine po nizkih cenah zalogi drogerija . KM LJUBLJANA Židovska ulica 1 Kuhinjsko posodo in opremo alpska jedilno orodje dobite najugodneje pri „JiK?,0*4. Star* trg ! Dobro vpeljana tvornica sprejme še kak množinski predmet i v izdelavo (železen, lesen L dr.). Urejen ! prostor z orožarno, električna in parna po* j gonska sila na razpolago. Priključi se tudi ; lahko manjše podjetje s stroj v svrho skup« j nega delovanja. — Direktne ponudbe se že* j lijo pod »Soliden*rentabilen« na oglasni od* i delek »Jutra«. Centralna vinarna D. D. LJUBLJANA, SPODNJA-ŠIŠKA priredi vinsko pokušnio v kleti hotela .UNION" v dneh od 5, do 8. januarja 1928 PRODAJA manufaKturnesn m« n ^ / s? t X ii tlvi pi tto m JOSIP ŠUBAR Uubliana, S'ari trs Št. 21 (poleg Zalaznika) mm POHIŠTVA 1.1. NAGLAS. Turiaški trs št. 6 priporoča svoio veliko zalogo vsakovrstnega oohištvs oo nainižiih cenah Odvetnik dr. Stanko Stor naznanja, da je preselil svojo pisarno v hišo Maribor, Slovenska ulica 11 (na vogalu Slovenske in Gosposke ulice). NARODNA KNJIGARNA, d. z o. z. knjigarna in trgovina s papirjem ter pisarniškimi in šolskimi potrebščinami, Ljubljana, štitarleva ulica štev. 2. Oblastno dovoliena RAZ P R O DAJ A vsled opustitve trgovine. Razprodaja bo trajala samo do srede febrnaria 1928. Znatno znižane cene. — Ugodna prilika za knjižnice in druge interesente. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a NAGRADO! | dara za stanovanje 2 al 1 sobe, kuhi« j nje in pritiikline, najraje v bližini Vi* ■ dovdanske ceste, za februar ali maj. ■ S Ponudbe na oglasni oddelek »Ju« i tra« pod »Majhna mirna družinica«. B - -' • ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Ocarinlenfe vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik. Ljubljana, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Bolni na pljučih! Tisoč že ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi Umetnosti prehranjevanja, ki je že marsikoga rešila smrti. Ona more poieg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, telesna teža se poveča ter po vseobčem poapnenju skrajša bolezen Resni možje zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in Jo radi priporočajo. Čim preje pričnete z mojim načinom prehranjevanja, tem boljše Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker bo moj založnik v celem razposlal samo 10.000 Izvodov zastonj radi tega pišite takoj, da boste tudi Vi sprejeti v krog onih srečnih, ki bodo dobili to znamenito knjigo. Pilite na naslov: GEORG FULGNER, Berlin-Neukolln Ringbahnstr. 24. Abt 870. potnika i strokovno naobraženega, sprejmemo za o-ganiziranje prodaje lokom ob il m po potrebi tudi drugih strojev. —-Ponudbe na Publicitas a. d., Beograd, Kralja Milana br. 8, pod br. Be. 4024. Zahvala. Vsem, ki ste nas tolažili in soču* stvovali z nami v teh težkih dneh, vsem, ki ste spremili našo ljubo m»* mico na njeni zadnji poti, se naj* topleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni proč, komora iku Volcu za častno vod* stvo pogreba in vsem darovalcem vencev in cvetja. V Ljubljani, 3. januarja 1928. Žalujoči rodbini: LEDERHAS - dr. LOGAR Vse trgovske knjige iz najboljšega papirja in dobre vezave priporoča trgovina s papirjem M. TIČAR, Ljubljana Šelenburgova ulica štev. 1 in Sv. Petra cesta štev. 26 v jŠSESS*?*Vr S'"55"' ZAHVALA Povodom prerane izgube našega preljubega soproga oz. sina, brata, strica in svaka, gospoda Antona Ravhekarja trgovca in posestnika nam je došlo toliko pismenih in ustmenih izrazov iskrenega sočutja od strani prijateljev in znancev,, da nam je bilo v največjo tolažbo v brid* kih urah težkega gorja. Srčna potreba nam je, izreči vsem ljubim so« žalnikoni svojo globoko občuteno zahvalo in hvaležnost. Posebno se zahvaljujemo sa prijateljsko poulonjeno žalno cvetje na krsto blagega pokojnika. Prijetno dolžnost izpolnujemo, ko izrekamo pri* srčno zahvalo odvetniškemu kandidatu gospodu Rudolfu MrzlJkarju ter vsem, ki so mu prijazno nudili prvo pomoč. Naša topi« sahvala gre na? dalje trg društvu «Merkur» in njega pevskemu odseku za tolažilne ža* Iostinke, «Gremiju trgovcev«, zastopnikom Zbornice za trgovino in in* dustrijo. zastopnikom raznih oblasti in d-ruštev. številnim stanovskim to* varišem in prijateljem, kakor prav vsem. ki so nepozabnega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. — Prisrčen — Bog plačaj! ' Ljubijana * Boh. Bistrica, 4. januarja 1928. RODBINA RAVHEKAR «JUTRO» št. 3 8 Sreda, 4. I. 1928. Zane Grey: 19 Železna cesta Roman. Neale je slišal, kako je naglo zasopla, in je začutil trepet njenih udov. Izpustil io je in je vstal, boječ se, da je ne bi nenadoma potegnil k sebi. Pretresljaj je bil tudi brez tega dovolj močan. Srce mu je bilo polno kesanja, skrbi in nežnosti, a vendar je bil vesel. Vest mu je pritrjevala, na ni napak ravnal, čeprav je bil nekoliko oblasten. Srce mu je brzo in težko utripalo. »Z Bogom, Allie . . . Vrnem se. Ne pozabi!« Z obrazom skritim med bujnimi lasmi je nepremično klečala na tleh; niti besedice ni rekla, nobenega znamenja ni dala, ko je šel. Neale je stopil iz koče. Hladno in tolažilno mu je dihnil zrak v razgreto lice. Larry je že čakal s konjema. Slingerland je stal zraven cowboya; njegov pogled je bil poln skrbi. Oba sta strmela v Neala. Čuteč njiju poglede se je osvestil, da je razburjen. In zdajci se je nekaj izpremenilo v njem, kakor vselej na višku strasti. Iz-treznil se je. »Red, tovariš stari, čestitaj mi: zaročil sem se!« je rekel s tihim smehom, snemaje si prstan z roke. »Slingerland, dajie ta prstan Allie. Recite ji, da je zalog moje besede. In — vrnem se!« Tisto poletje so prišli inženjerji na ono stran \vyominŠkih gričev in so potegnili progo tja na utaško ozemlje, kjer so srečali drugi zemljemerski oddelek, ki je delal od Pacifika proti notranjosti dežele. Prvi korak do velike gradnje je bil storjen; ob neizrekljivih naporih in za ceno mnogih človeških življenj so bili inženjerji dokazali, da je železnica preko Skalnih gora mogoča. Samo težko da so imeli pravi pojem o gigantskem delu, ki se je bližalo z začetkom gradbe vred. Nealu so bili ti meseci, polni bujnega življenja in prekaljujočih izkušenj, kaj naglo minili. Bivanje v taboru in vsakdanje plezanje po strmih holmih ga je storilo prožnega, krepkega gorca, čigar noga je bila kos tudi najbolj težavnim stezam. Še cowboya, ki je bil od nekdaj vajen sedla, so naučili plezalskc- umetnosti, čeprav je Neale zatrjeval, da ga ni sredstva na svetu, ki bi moglo zravnati njegove krive noge. Samo dva pripetljaja sta zmotila delo in radost teh plodovitih tednov. Prvi se je dogodil v taboru. .Med drugimi je delal tam čemeri-kav zabijač kolov z imenom Shurd, lenuh, ki se ie bil zameril možem, vpreženim v težko delo. Ker je bil Neale z njim že nekajkrat jako strog, ga je na tihem mrzil in je samo čakal prilike, da bi se mu osvetil. Neale je bil nagle jeze ter zmožen ostrih besedi in dejanj, če si ga dražil ali jezil. Na svoji poti po taboru je Shurd, bodi si pijan, bodi neobičajno nasajen, z nogo brcnil Nealovo pripravo v kraj. Nekdo, ki ie to videl, je šel povedat Nealu. Neale se je razsrdil da nikoli tega in je pri tisti priči poiskal Shurda. Larry King. Nealova senca, jo je s svojo drsajočo cowboysko hojo ubral za njim. Našla sta Shurda v vozniškem taboru. Neale ni zapravljal besed. Udaril je Shurda s pestjo, da je malone pal; gotovo bi bil navrgel še nekaj udarcev, da ni možak v nenadni togoti odskočil v kraj ter pograbil težkega kola, s katerim je planil proti Nealu, da bi mu razbil glavo. Neale se ni mogel umakniti. Kriknil je na Shurda, meneč, da ga bo s tem ostrašil. Tedajci pa je počil za njegovim hrbtom strel. Svinčenka je prebila Shurdu komolec. Kol je pal na tla in divjak je jel rjoveti in preklinjati. »Glej, da se spraviš!« je zavpil Larry ter počasi stopil bliže. Shurd, ki se ga je lotevala besnost, je nekaj gibal z ranjeno roko, morda z namenom, da bi izdrl orožje. Cowboy, s samokresom globoko ob boku, nič ni bilo videti, da bi bil pomeril, je ustrelil v drugo in to pot toliko da ni odtrgal Shurdu lakti od telesa. »Menda se ti kisajo možgani,« je rekel Larry. »Poberi se! Brž teci k vojnemu ranocelniku — če ne, težko da bi še kdaj potreboval zdravnika.« Shurd, zelenkasto bled in ves tresoč se, je odskočil; nato se je spustil v tek. *Red!« je vzkliknil Neale. »Malo ie manjkalo, da ga nisi ubil.« i>Zakaj vraga ne nosiš samokresa?« »Red, ti si — ti si--ne vem, kaj naj ti rečem. Jaz bi ga bil pretepel z njegovim kolom vred.« »Morda,« je odvrnil cowboy, spravljaje svoj veliki revolver. »Neale, jaz sem vajen stvari, ki iih ti niti ne slutiš. Čuden duh je v zraku, vidi se mi. da prihajajo krvavi dnevi. Ljudje so vsak dan bolj divji. Še malo wliiskyja in ob vsej naši lepi U. P. se začne pekel.« Larry je odkolovrati! v smeri, ki io je bil ubral Shurd, ko je zbežal. Neale je šel svoio pot. Od itstega dne so opazili, da ima zmerom kako orožje s seboj, najrajši puško, Če ie bilo le mogoče, V rabi puške je bil izvežban, za Larryjevega Golta* pa mu je ne-dostajalo vaje. Larry je umel izdreti samokres in dvakrat ustreliti z njim predetl je Neale utegnil zgrabiti za držaj. (Naročila, uu vsa, dopisa-. Ivcoi&jti, malih, oglasoo, iv podobs na, OgLasniod-- O/j.u ' r„,ij;„n/r> 'daUk 'Julra-l Lub^uia,. PrtJvvuxja,+.T*L št. z+g 2 V j t, prtstojbuiA. jt vposUu ti abt/m/n, z ezuoccum,, Mr-C4rn> oglasu ** prvobajo-. čtkouru, račuA, polhu. Ura, st ttS/2 JLali, oglasi, hi, -flu iifo- u posrvsdLouaJbva. tn, soctfaL | IuuuLml., f-n. čevljarju, Borštnikov trg st. 1 (za dramskim gledališčem). 40831 Pohištvo h mehkega in trdega lesa izdeluje najceneje Jančar, mlaarstvo, Smlednik. 258 Avtomobil «Opel» nov lansko leto, zelo dobro ohranjen, stirisedežni, z novo pnevmatiko prodam, eve.nt. na obroke, proti garanciji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro «30.000». IS Knjige nove, poceni prodam — (Hlustrierte Sittengeschichte voa Mittelalter bi? zur Ge-genwart, v. Edward Fuclis) Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 290 1 (- flr -J Aa Izurjeno kuharico ki je vajena vetje kuhe in je že služila v kaki boij-ii restavraciji ali hotelu in služkinjo za vsa pomožna dela »prejme slovenski pensijon v Beogradu. Nastop službe in plača po dogovora. — Ponudbe s sliko, navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače poslati ca »Pension Central«, Beograd — Kralja Milana ulica 44. 197 Opekar. mojstra sprejmem xa manjšo opekarno z el-ektr. pogonom. Vajen mora biti žganja opeke na odprto peč. Cenj. SDtiudbe na: V. M 1111 e r, agorje ob Savi. 112 Spretne zastopnike Za prodajo državnih vrednostnih papirjev in švicarskih ur na obroke, sprejme proti fiksni plači tvrdka Zumbulovič, Ljubljana — Aleksandrova 12. 230 Žensko pomočnico za pisarniška dela sprejme tauoj Zumbulovič, Ljubljana, Aleksadrova ce^ta 12. 251 Čevljar, vajenca sprejme takoj Janko Dolenc. I.jubljo na, Barvarska Etcza 6. ' 237 Saldakontistko začetnico z zadostno pred-izobrazbo sprejmemo v tehnično pisarno. Znanje nemščine prednost. Lastnoročno pisano ponudbe z navedbo študija na oglasni oddelek «Jutra» pod značko »Saldo-kontistka*. 96 Frizersko vajenko sprejme A. Tnrk, Miklošičeva cesta 7. 258 V damsko kapelo sprejmem gospodično, ki igra I. vijolino ali obligat in pa eno učenko z dobrim posluhom. — Mate Eppich. Fare pri Kočevju. 279 Vajenca za kavarno sprejmem. Hrana, stanovanje in obleka, prosto. — Predstaviti se v Veliki kavarni v Mariboru. 296 Strojno aH elektrotehnika mladega — tudi začetnika akademiierja ali absolvira-nega. tehničnega srednješolca sprejmem takoj. Znanje slovenskega in nemškega jezika pogoj. Oferte je oddati do 0. januarja na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro . 28S Služinčad kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe najlažje službo v Beogradu — »ko se zglase v birou Ekonomija. Beograd, Vasina ulica 11. «037 Dobrega brivskega pomočnika ki zna dobro britt in striči, »prejme Vre« Marke«, brivec, Radeče prt Zidaaem mortu. 41183 Zoboteimika vneten ta, poipotaoma pef-fefctnega v tehniki kakor tudi v operativnem delu, »prejmem. Pismene ponudbe z navedbo referenc pod šifro »AitoteaU na oglMni oddelek cjctr«». KO Kuharico ki bi pomagala tudi nekoliko pri hišnih delih, sprejme majhna družina. Prednost imajo Primorke. Zgla- f;ti se je med 9.— Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 263 Biro «Centrala Brosrad, Vasi na 6, preskrbi najboljšo služinčad za Beograd in deželo ter oddaja plii7.be kuharicam, blagajnl-Carkam. natakaricam, niS-n:\m. godbenikom, slugom in raznim drugim uslužbencem. Ima poseben oddelek tudi za pisarniško osobje t« službe. 840 Pletilja želi deio na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. Inventuro, bilanco hitro in točno izvrši knji-govodja-strokovnjak. Interesenti raj se prijavijo na ozlasni oddelek . 126 Služkinja boljša — srednje starosti, ki zna tudi šivati, želi pre-meniti službo s 15. jan. — Dopis« na oglasni oddelek *Jutra» pod »Poštena 2000» 158 Knjigovodinja in liorespondentka, popolnoma samostojna, starejša, želi premeniti službo Dopise pod cl. marec 1928» na oglasni oddelek je vzkliknil Vo-liunček. «in še kadi se iz njega!» — je deja Glodunček. Hišno lekarno, regale s predali, 60 malih in 8 velikih »Standglaser*. 2 tehtnici, stroj za elektrizira-nje, pudel, instrumente, zobne klešče, obdukcijsko-secirne inštrumente, asep-tična stremena, veliko pisalno mizo, vse skupaj za 6000 Din in nadalje še preiskovalni divan, spremenljiv v vseh legah, e nožnimi podporami, umivalnik na kolesih s porcelanasto vložko, stekleno ploščo in 1 »Standglas* proda Ivan Vogrinec, Radinirj-e, Sav. dolina. 245 Poročnih daril lepih, v veliki izbiri in po nizkih cenah nudi A. Fuchs zlatar v Šelenburgovi ulici št. 6. 39 Novo zimsko suknjo iu žaket prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». ° 2S6 Ajdovo moko [K> 5 Din. koruzni zdrob po Din 3.50, prvovrstne izdelke od 23 kg naprej pošilja Pavel fiedei, umetni mljn. Javomik. Gorenjsko 4<696 «Odol» prazne steklenice k n o u J * drogerij* Anton Kan« »ittovv Zidov-ka ul it. 1. 282 Hlode bukove ta in hrastove od 20 cm naprej kupuje v vsaki množini parna žaga V. Seagnetti. Ljubljana. 252 Vrtalni stroj za kovače ter rezalo za enocolne vijake (Schneid-kluppe) s srnlovi in čeljusti kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kovaško orodje«. 41303 Gosposko sobo (Herrenzimmer) dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe z opis«m in ceno na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Gosposka soba*. 41261 n Vilo novozidano. 3 minute od kolodvora v Kranju na Gorenjskem proda L. Batift — Kranj 33. 217 Lokal ozir. veliko prazno sobo v sredini mesta želi 6 1. februarjem »Strojno pletenje* Pred škofijo štev. l/I 119 Trgovino dobro idočo, z mešan, blagom, v prometnem kraju v okolici Ljubljane, pod ugodnimi pogoji oddam takoj z vso zalogo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Sigurna eksistenca 28». 12S Gostilno vzamem začasno na račun, z osebno pravico, n» prometnem kraju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Delavna«! 146 Gostilno dam v najem. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 234 fUmvvoitja Stanovanje sob s pritikiinami, v sredini mesta, najraje v šentjakobskem okraju išče s 1. majem ali 1. avgustom priv uradnik, z majhno družino (4 oseb"). Cenjene ponudbe 7 navedbo najemnine t*>d šifro »Stanovanje 2—4» na oglasni oddelek »Jutra*. 31 Dijaka takoj sprejmem kot sostanovalca. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*. 202 Železniški uradnik mlad in soliden, Zeli stanovanje s hrano — Event. gre tudi kot sostanovalec. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod »Februar«. 1S3 Sobo in kabinet opremljeno ali prazno, tudi s souporabo kuhinjs oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 206 Opremljeno sobo v Tavčarjevi ulici oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 205 Sobo e elektr lučjo in posebnim vhodom oddam v sredini mesta boljši osebi. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 248 Opremljeno sobo oddam gospodu a vpo oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku ».futra*. 143 Opremljeno sobo e vsem komfortom, separi-ranim vhodom, v sredini mesta Seli soltdsn gospod. Ponudbe s Davedbo "najemnine e postrežbo, razsvetljavo in kurjavo pod šifro »EI«antno* na oglasni oddelek »Jutra*. 265 Opremljeno sobo majhno, želi uradnica. Ponudbe s cfcno na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Skromna*. 268 Prazno sobo r pritličju ali v prvem nadstropju, s posebnim vhodom želim za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Primerno za. mirno obrt*. 269 Opremljeno sobo blizu pošte oddam fakoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 270 Gospoda (dijaka) sprejmem kot sostanovalca na Rimski cesti 24, pritličje, desno. 272 Sobo s kuhinjo ieli trgovec o. krajšo dobo, za takoj. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra» pod »Kratka doba» 264 Sobo event. z vso oskrbo želi uradnica. Ponudbe na ogl. oddelek »Jntra* pod šifro »Snažno«. £71 Sobico s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jut.ra». 259 Sobo v sredini mesta želim za takoj, pri boljši rodbini — najraje z vso oskrbo Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra* pod »Centrum«. 162 Sobo elegantno opremljeno, s posebnim vliodom in elektriko, v I. nadstr.. event. s kopalnico oddam takoj blizu muzeja. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra». 8 124 Sobo odda-m 2 gospodoma z vso oskrbo, v sredini mes^a. s 15. jan. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« '118 Solnčno sobo prazno, oddam solidnemu gospodu v Majstrovi cl 14 41280 Sostanovalko sprejmem takoj v in zračno sobo z električno razsvetljavo — obenem na dobro domačo hrano. Na razpolago event. tudi klavir. Naslov pove oglasni oddelek. »Jutra«. 41216 Dvoje sob ali tobo in predsobo, strogo separirano. event tudi opremljeni, želim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Doktor« 41088 Lepo sobo 7. električno razsvetljavo in s hrano oddam 7a mesečnih 550 Din gospodični. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 78 2 lepi, mirni sobi oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutri*. 216 2 lepi sobi v I. nadstr., s posebnim vhodom takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 218 Lepo sobo opremljeno, z uporabo kopalnice, event. klavirjem oddam 1—2 osebama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 41210 Sobo z 2 posteljama takoj oddam v bližini obrtne šole. Event. sprejmem sostanovalko. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 221 Sobo parkfttira.no, z elektr. razsvetljavo — blizu kavarne Evropa o d d a m _ boljšemu gospodu s 15. januarjem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 226 Dijaka sprejmem na stanovanje — na željo s hrano. Nasiov v etapnem oddelku . 283 Sobo z 2 posteljama in tndi trgovski lokal oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 294 Domačo hrano irvrsl.no, dajem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 141 Brivski pomočnik 27 let stai. lepe zunanjost', išče v svrho ženitve 20—80 let staro vdovo, ki poseduje brivnic«. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. Na hrano dobro, domačo, fprejinem gospode po 400 Din. Naslov r>ove oglasni oddelek »Jutra». 324 Družabnika (co) s kapitalom, sprejmem • ea, pričetek gostilne ali trgovine. Koncea-ije na razpolago. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra». 127 200.000 Din aH ladi vce vloži v kako solidno podjetje trgovec. Ponudbe pod ^Sodelovanje 17* na oglasni oddelek »Jutra». 122 50.000 Din posojila želi trgovec na deželi, n» prvo mesto na posestvo. — Ponudbe na oglas, oddelek *Jutra» pod »Simirnost 76» 276 m 'Ji. Dobro situirana dama želi znanja z železniškim uradnikom. — Prometniki imajo prednost. Dopise na ogl. odd. ».Jutra» pod »Ljubezen 192S«. 41201 Državni uradnik Hočeš pridne roke in zvesto srce t«r luštno mlado deklico, piši na oglasni oddelek ».Tutra« pod značko »Pomlad.. 210 Gospod ki je k trpi 1 15. de-embra v mestni zastavljalnici 2 rogova, prosim, da javi svoj naslov na oglasni oddelek «Jutra» pod »Rog 300». 207 Mary ne bojte se. noč me je Iz-treznila! Vi ste prosta. — WoIf. 219 Za drsanje želi gospodična resnega — lahko starejBega partnerja. Cenjene ponudbe s polnim naslovom pod »Razvedrilo* 346 Gospodična Seli znanja z gospodom od 40—50 let. V poStev pridejo le gospodje zdravi na duSi in na telesu, ki imajo ob primerni duševni izobrazbi (akademski ali slični) tudi »misel za lepoto lastnega doma in medsebojnega Iskrenega prijateljstva. Dopise v slovenskem aH nemškem jeziku na oglasni oddelek »Jutra* pod značko «Tvegam». 281 Gospodična mlada, lepe zunanjosti, t nekaj premoženja, poroči državnega aradniks- ki je lepe in blage duše. Samo resne ponudbe pod značko »Življenje* na oglasni oddelek »Jutra*, 211 ti* Citre (Harfen) nove, ceno proda Furlan, Vilharjeva — objekt I. 150 Lubasovo, siiri vrstno, poceni proda »Posredovalec', Ljubljana, Sv. Petra c. IS. jsy Klavir dobro ohranjen, prodam ** primerno nizko ceno — 5000 Din. Kaslcv v oglas oddelku »J-otra» ali pri obč. tiradu Sv. Primož r>3