36. številka. Ljubljana, v torek 14. februvarja. XXI. leto, 1888. Izhaja vsak dan z\eier, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t u j e dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo, —Uredništvo in upravnifitvojev Rudolfa Kirbiša hiši, ,,Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Lex Liechtenstein pa Slovenci. Mi doslej še nesmo veliko pisali o načrtu novega šolskega zakona, ki ga je knez Liechtenstein predložil državnemu zboru. Storili bi bili to v večji meri, ako bi se dali vladati po jednem ali drugem skrajnem toku, ki se vrti okolu Liechtensteinove predloge. Ali mi nesmo niti naudušeni pristaši njeni niti ne bodemo zaklinjali ljudstva, naj se zadovolji z dosedanjo uredbo ljudskega šolstva, kakor se to godi iz židovsko-nemškega šatora. Marsikaj koristnega nasvetuje novi načrt in neopravičene neso težnje da se deloma v njegovem zmislu predrugači šolski zakon. Ali jedno veliko hibo ima lex Liechtenstein in ta je, da jo njeno teženje prejedno-stransko. Ako se že hoče zboljšati in pospešiti odgoja narodov s tem, da se osnovna šola uredi bolj v zmislu vere in morale, ne sme se tudi prezreti drugo osnovno načelo, narodna podlaga šole v jezikovnem oziru. Skrajni čas je, da raznonarodna Avstrija dobi tudi ljudske Šole, ki bodo vsem raznim narodom njenim jednako pristopne, v kateiih se bode vsak narod izobraževal na jedino zdravi in pametni podlagi, — s svojim prirojenim jezikom. To je skrb države in nikakor ne gre, da bi to do ločevale dežele, ker iz tega sledi, da bi narodnosti, ki so v manjšini bile glede učnega jezika raju pod tiranstvom močnejših narodnostij v deželi. Po Liecbtensteinovem predlogu biie bi slovenske manjšine po Štajerskem, Koroškem, Goriškem in Primorskem še hujše zatirane, kakor so dosedaj bile — in to je ugovor, ki nobenemu Slovencu ali Slovanu ne dopušča, da bi le z mezincem ganil za objavljeni načrt nemških konservativcev. Zategadel smo tudi molče dosedaj prezirali peticije, ki so se začele tudi mej nas razpošiljati, peticije, katere naj bi slovenski narod brezpogojno podpisaval in brezpogojno ž njimi izjavljal se za novo versko šolo. Na pozivu, ki spremlja peticije, nahajamo tudi podpisa dveh odličnih slovenskih cerkvenih dostojanstvenikov in mej drugim nas je tudi ta okolnost nagibala, da izrečemo pošteno svarilno besedo, kar danes dobimo dopis s Koroškega, ki ga prav radi pred vsem priobčimo, ker znamo, da bode beseda prav izmej tlačene slovenske manjšine najbolji migljaj vsem tistim, katerim je do tega, da se v Slovencih nabere kolikor moči veliko število podpisov za Liechtensteinovo predlogo-Caveant consules! Dopi3 s Koroškega pa slove: Liechtensteinov predlog prouzročil je pravo vojsko mej nemškimi liberalci in konservativci. Na obeh straneh in po vseh krajih kujejo se peticije in resolucije proti verski šoli ali za versko šolo — Tudi Slovencem po Koroškem poslale so se od konservativne stranke peticije na državni zbor, da jih podpišejo. Kako sodijo koroški Slovenci o tej stvari, razvidi se iz pisma, katero se je poslalo nekemu gospodu, ki je tudi mej onimi, ki so sestavili peticijo konservativne stranke. Pismo slove: Veleoastiti gospod! Slavno Vaše ime našel sem tudi na peticiji do državnega zbora, naj vsprejme Liechtensteinov predlog glede verske šole. Zanimalo Vas bode torej zvedeti, kako sodijo slovenski kmetje na Koroškem o tej peticiji. Danes je prišel k meni kmet iz...... okolice in pokazajoč mi omenjeno peticijo rekel, da bi jo z veseljem podpisal sam ter tudi drugim prigovarjal, da jo podpišejo, kar bi gotovo radi storili, ker že dolgo in željno pričakujejo, da se prenare-dijo sedanje brezverske in ,ponemčevalne šole; ali v peticiji govori ae 6 verski, nič pa o slo venski šoli. Mi Slovenci pa moremo dobiti versko-slovensko šolo, ako se hočemo oteti požrešnega žrela vedno bolj razširjajočega se po-nemčevanja in nesramnega laži-liberalizma. Tako nekako je govoril omenjeni kmet, in jaz sem mu moral pritrditi, da ima prav. Kaj nam je pričakovati od verske šole, ako ne bo v njej podlaga vsemu pouku materni jezik, znano Vam je, velečestiti gospod, predobro iz lastne izkušnje. Spominjam se ouega odraslega mladeuča, ki pri velikonočnem izpraševanji ni znal niti 10 zapovedij moliti, izgovarjajač se: „slovenski se jih nesem učil, po nemško sem jih že pozabil". (H. F. Kosar, A. M. Slomšek, Drobtinice I. 1863). Naudušiti se torej za Lichtensteinov predlog nikakor ne moremo in tudi nemamo veselja prej omenjenih peticij podpisovati. Ne zamerite mi torej, velečastiti gospod, da si dovoljujem v imenu koroških Slovencev — tudi Slovencem po drugih deželah bode to prav — prositi, da blagovolite prouzročiti, naj se dodene slovenskim peticijam dostavek: „Naši podpisi so veljavni,akovsprejmeknezLichten-steinvsvoj predi ogtuditočko, po koji nam bode zajamčeno, da bode v novi ver s ki šoli materni jezik podlaga vsemu pouku, drugi deželni jezik pa le neobvezen predmet od tretjega šolskega leta počenši. Za materni jezik pa se naj zmatra v krajih, kjer sta dva jezika v navadi, tisti, v kojem se v dotični župniji pridiguje in razlaga krščanski nauk." Ta dostavek naj bi se po tistem potu, kakor peticije razposlal z naročilom, da se prilepi peticiji pred podpisi. Ker poznam Vaše domoljubno in za sveto našo stvar vneto srce, nadejam se, da mi moje prošnje zamerili ne bost*'. Z najodličnejšim velespoštovanjam i. t. d. — Bode li dotični gospod imel voljo in moč, prošnjo v pismu izraženo spolniti, ne vemo, veuder mislimo, daseSIovencispodpisovanjem peticij za Liechtensteinov predlog ne smejo prenagliti, ker jim je po žalostnih izkušnjah v deželnem zboru štajerskem znano, da Liechtenstein in njegovi pristaši nemajo pravega srca za narodnost Slovencev. Bodimo torej oprezni! Ali bi ne mogla v tem oziru tu storiti kaj tudi društvo sv. Cirila in Metoda? V EJuUlJiiiii 14. februvarja. Z veliko radovednostjo čakali so po vsej Evropi, kaj bode povedal Bismarck. Njegov govor sporočili so deloma celega, deloma v izvlečkih v 1218 telegramih na 320 krajev sveta s 194.296 besedami. Brzojavili so ga v različnih jezicih in 235 uradnikov je|delalo noč in dan na 225 aparatih. Žet številke kažejo, kako velika važnost se je pripisovala temu, 10.U97 besed dolgemu govoru. Zategadel hoćemo že danes nekoliko spregovoriti o njem. Marsikateremu bralcu bode morda to že piesedalo, ker želi, da bi se mi pečali samo s slovanskimi zadevami ter torej se ne brigali za LISTEK. Otci in sinovi. Ruski spisal J. S. Turgenev, preložil Ivan Gornik. XVII. (Dalje.) — Jaz vas malo poznam, ponovil je Bazarov. — Morebiti da imate pravo; morebiti je res vsak človek — uganka. Na primer vi: umikate se druščini, nadležna se vam zdi — in vender ste povabili na svoje posestvo dva dijaka. Zakaj živite s svojim umom, s svojo krasoto na deželi ? — Kaj? Kako ste rekli? prekinila ga je živo Odincova. — Z mojo . . . krasoto? Bazarov nagu-bančil si je čelo. — To je vsejedno, odgovoril je, — reči sem hotel, da ne razumem dobro, čemu ste Be naselili v vasi. — Tega [ne razumete ... pa si vender na kak način tolmačite? — Da . . . mislim, da ostajate vedno na jednem mestu radi tega, ker ste se razvadili, ker jako ljubite kom tort . lagodnost in ste napram vsemu ostalemu ravnodušni. Odincova se je zopet nasmehnila. — Nikakor | torej nečete verjeti, da bi me moglo kaj uneti ? Bazarov pogledal jo je izpod čela. — Iz radovednosti — morebiti, a drugače ne. — V istini? No, sedaj razumem, čemu sva se sešla, kajti tudi vi ste taki kot jaz. — Sešla . . . zašepetal je Bazarov. — Da . . . vender pozabila sem, da hočete odpotovati. Bazarov je ustal. Svetiluica je medlo gorela sredi potemnele, blagoduhe, osamljene sobe; skozi izredka zibajoče se zagrinjalo lila je opojna svežo st noči, slišalo se je njeno tajinstveno šepetanje. Odincova ni se premaknila ni z jednim členom, a tajen nemir lastil se je je po malem..... Ta pa je prehajal na Bazarova. Najedenkral začutil je, da je sam z mlado, krasno žensko . . . — Kam greste? vprašala je počasi. Ničesar ni odgovoril ter sedel na stol. — Torej, vi me imate za zadovoljno, razpe-stovano bitje, nadaljevala je v istem glasu ne od-vrnivši očes od okna. — Jaz pa vem o sebi, da sem jako nesrečna. — Vi nesrečni! Čemu? Menda se vender ne brigate za neumna obrekovanja? Odincova se je nahmurila. Jezilo jo je, da jo je tako razumel. — Tem obrekovanjem se le smejem, Evgenij Vasiljič, in preveč sem ponosna, da bi me žalila. Nesrečna sem radi tega, ker nemam želj in ljubezni do življenja. Neverno me gledate, misleč: to govori „aristokratka", ki sedi vsa v čipkah na baržuna-stem stolu. Ne tajim, jazjljubim, kar vi imenujete komfort, in vender malo želim, da bi živela. Po-ravnajie to protislovje, kakor znate. Sicer pa je vse to v vaših očeh romantizem. Bazarov zmajal je z glavo. — Zdravi ste, nezavisni, bogati, česa želite še? Oesa hočete? — Ćesa hočem, ponovila je Odincova in vzdih-nila. — Trudna sem, stara sem, stara, zdi se mi, da že jako dolgo živim. Da, stara sem, pristavila je počasi poteguje mautiliue konce preko golih rok. — Očesi srečali sta se jej z očesoma Bazarovljima, in zarudela je malo. — Za manoj je že toliko spominov; življenje v Peterburgu, bogastvo, potem revščina, potem otčeva smrt, zakon , potem potovanje po tujini itd. . . . mnogo spominov, in vender nič spomina vrednega, in spredaj, pred manoj — dolga, dolga pot, a smotra nikjer ... In hoditi po njej se mi ne ljubi. (Daljo p.ib.) govor kneza Bismarcka, ali „ititfMga krokodila", kakor so ga nazivljali prodajalci časopisov po Pariških ulicah. Ta pomisliti moramo, da Bismarckov govor, in nemško avstri jska zveza, katera mu je dala povod, imata neko tesno zve/o tudi s slovanskimi, političnimi in kulturnimi vprašanji. Vsa vprašanja, ki se tičejo slovanstva, posebno pa vztočno, ki sedaj v obliki bolgaiske krize straši Evropo, bo v tako tesnej zvezi z drugimi evropskimi vprašanji, da se le v njih zvezi dado obravnavati in pojasnjevati. Kdor ne bi poznal evropskih odnošajev, bi tudi teh za vse slovanstvo tako važnih vprašanj razumeti ne mogel. Mi v govoru nemškega kancelarja nesmo našli pojasnila sedanjih evropskih odnošajev. Bavil se je bolj s preteklostjo nego s sedanjostjo. Zdelo se nam je, da se je kancelar nalašč nekako izogibal sedanjosti. Vse dogodke je pa tako razlagal, da so bile posebno vidne njegove zasluge za Rusijo. Poudarjal je tudi posebno take strani, s katerimi bi se mogel prikupiti na Nevi. Govoril je mnogo več o Rusiji nego o Avstriji. Zdelo se nam je, da bi mu zveza z Rusijo bila ljubša, nego zveza z Avstrijo, ko bi jo le mogel lahko doseči. Z nami se je le zvezal ker vsled svojega postopanja na kongresu ni mogel se nadejati, da bi mu Rusija tako nesebično pomagala, kakor mu jo 1S70. leta. Res je trdil, da za nikomer ne bode Nemčija letala, a iz vsega govora se je dalo spoznati, da bi Bismarck rad veliko storil, da bi dobil prijateljstvo Rusije, ko bi se le nadejal kaj uspeha. To pa vsekako jemlje nemško-avstrijski zvezi mnogo veljave, kar se tiče Avstrije. Vidi se, da je Bismarck sklenil to zvezo le, ker je bil prisiljen. Bal se je namreč, da bi Rusi ne potegnili s Fran cozi, kadar bodo poslednji zopet poskusili pridobiti si zgubljeni deželi in tako osvoboditi svoje brate nemškega robstva. Jasno je, da ima zveza za Nemčijo veliko večjo važnost, nego za Avstrijo, katerej ne preti prav za prav nobena nevarnost, ako bi je ne izzvali Madjuri in Nemci svojim potegovaujem za Bolgare. Oni listi nemajo prav, ki vedno trdijo, da od te zveze ima dobiček le Avstrija, ne pa Nemčija. Nam morda utegne še ta zveza kdaj celo škodovati, ko bi Nemci zopet dobili kacega novega zaveznika in nas pustili na cedilu. Da je knez Bismarck velik državnik, radi priznavamo. Zategadel bi pa priporočali, da bi se tudi na>i drža\niki ravnali po njem. V svojem govoru je rekel, da je sklenil zvezo z Avstrijo, ker ni hotel biti popolnem zavisen od Rusije. To je migljaj za nas, da se na zvezo z Nemčijo ne smemo toliko ozirati, da bi s kom drugim ne sklepali zveze, ko bi se to nam zdelo potrebno in ugodno. Kakor za Nemčijo ni dobro, da bi bila zavisna od jedne same države, ravno tako bi tudi za Avstrijo ne bilo dobro in častno, da bi bila zavisnaj od Nemčije. Nemški kancelar se tudi ni zadovoljil z zvezo z nami, ampak sklenil je zvezo z Italijo in menda še z druzimi državami, kakor se da posneti iz njegovega govora, kjer pravi, da je podobne zveze sklenil tudi z druzimi državami. Katere države je mislil, ne vemo, a nek Berolinski list trdi, da Holandsko in Belgijo. Nemški listi z veseljem registrujejo vse vesti, katere kažejo, da bi bil Bismarckov govor kaj pripomogel za ohranenje miru. Danes je nam omeniti, da je nek nemški list izvedel iz Peterburga, da se je car jako povoljno izrazil o Bismarckovem govoru in rekel je baje : Bismarck ima prav, jaz res ne želim vojne — in kaj da piše „Norda, oficijozno glasilo luske vlade. Temu listu zdi se, da je Bismarck jako pomi-mirljivo govoril. Pokazal je, da dobro pozna evropski položaj ter torej ne verjame, da bi Rusija napala Nemčijo. Celo razvil je nekak program, kako bi se rešilo bolgarsko vprašanje in zopet obnovil ruski upliv v Bolgariji. Ta list se nadeja, da bodeta Avstrija in Nemčija od besed kmalu presto pili k dejanj' m in bodeta po diptomatičnem potu pomagali Rusiji pridobiti v Bolgarji upliv, kateri jej gre kot osvoboditeljici Bolgarov in po Berolinski pogodbi. Kar se pa tile Bismarckovega razlaganja o nabiranji ruskih čet ob meji, dalo bi se marsikaj ugovarjati. Če Nemčija vse sile napenja, da povzdigni svojo vojsko, se pač Rusiji ne more zameriti, če isto dela. Izrek Bismarckov, da se ne bojimo druzega kakor pa Boga, je tudi nekoliko opravičen, kaj Nemčija bila bi j>rva vojna sila v Evropi, ko bi ne bilo Rusije. Nek Dunajski list je pa izvedel iz Peterburgn, da se poročila vojaških poveljnikov ruskih v zapadnih pokrajinah ne glase za Rusijo posebno upodno. Ti vojaški poveljniki poudarjajo, da Rusija še za uspešno defenzivo pripravljena ni. Nove trdnjave nemajo še potrebnih garuizij. Vojaške avtoritete neso za vojno ter se popolnem ujemajo z intencijami carja, ki je dal le zategadel dovoljenje, da se objavi nemško-avstrijski dogovor, da se naredi konec za-htevanju ruskih šovinistov, da Be naj začne vojna. Časopisom se je prepovedalo dosti pisati proti nemško-avstrijski zvezi. Bismarckov govor je zadovoljil ruske vladne kroge. Rešenja bolgarskega vprašanja pa ni pričakovati še takoj, ker Rusija tudi sedaj ne bode stavila nikacih predlogov. Neko drugo poročilo pa javlja, da so generali Gurko, Richter in Ko3tanda carju odsvetovali, da naj se ne pošilj ajo več vojaki na zahodno mejo. Ko bi bila ta poročila resnična, povekšalo se bi bilo res upanje, da se ohrani mir. Toda mi, razen izjavi „Norda", ne moremo jim pripisovati nikake posebne važnosti. Ta izjava oficijoznega glasila je pa sicer precej mirna, a se čudovito ujema s prejšnimi izjavami tega lista. Vedno je poudarjal, da Rusija ne želi vojne, a vselej pristavljal, da če druge ev ropske velevlasti netžele vojne, naj skrbe, da se stvari zopet urede tako v Bolgariji, da Rusija pridobi upliv, kateri jej gre. To pesen poje tudi danes, kar pač samo dokazujo, da objavljenje nemško-avstrijske pogodbe ni napravilo nobenega posebnega utiša v Peterburgu, ter ne bode preuienilo ruske vnanje politike. Da ne bodo na Nevi zadovoljili, če se bolgarsko vprašauje reši v ruskem zmislu vedeli smo poprej, in to izvemo tudi sedaj. Težišče evropskega položaja tiči kakor poprej v bolgarskem vprašanji in tu Rusija ni pripravljena ničesar odjenjati. Poprej ne bude odjenjaln, da doseže svoj namen. Ne ve se pa, po katerih potih ga bode skušala doseči. Ker pa iz Bismarckovega govora in iz objavljene nemško-avstrijske zveze razsodimo, da nemamo za gotovo pričakovati pomoči, ko bi se zaradi Bolgarije zamotali z Rusijo v vojuo, zato želimo, da naši državniki v tem oziru previdno postopajo in se skušajo če le moč sami pobotati z Rusijo na podlagi obstoječih pogodb, vsaj mej vrstami tudi iz Bismarckovega govora posnemamo skoro jednak sovet. Politični razgled. \ol i-aiijo dežele. V T j ubijan i 14. februvarja. Regnerjeva „Oesterr. Revue" graja apatijo gotovih katoliških krogov nasproti l/ehtciiKifi-ii o v o m u predlogu, ki jim ne ugaja, ker se preveč ozira na avtonomijo dežel. Nerazumljivo je, da se liudje, ki sicer radi stoje na čelu katoliškega gi banja, nakrat kažejo popolnem ravnodušne, da celo sovražne temu predlogu, ker se ozira na opravičeno samoupravo kronovin ter državnopravno nazore druzih klubov desnice. Predlog še ni zakon Sedaj se še lahko spreminja. Saj je zato parlament da se posvetuje o predlogih in jim daje praktične oblike. Zakaj torej treba napadati predlog z libe ralci vred. Predlog ima gotovo zdravo podlago. Zahteva to, kar žele tri četrtine kristjanskega pre bivalstva in kar je že davno v Nemčiji zakonito stanje, konfesijonalno šolo, da bodo katoliške otroke poučevali katoliški učitelji, protestantske protestantski, židovske židovski po naukih njihove vere. Držimo se te podlage in prepustimo daljšo obliko parlamentarnim posvetovanjem, pa bode ves kriBti-janski narod složen ter bode vse liberalno ŠČuvanje brez uspeha. Konservativci imajo veliko zaslugo, da so šolsko vprašanje iz akademičnega razpravljanja po časopisih spravili v parlament. To zaBlugo morajo priznati poslanci in narod, ter je zategadel podpirati. Poslanci profesorji, katere zadeva znani Cenilcev uUa/ izročili so po dr. Prossinaggu pritožbo pri državnem sodišči. Po njihovem mnenji se Gau-čeva naredba nikakor ne strinja z državnimi osnovnimi zakoni. OgersUI listi bavijo se z debato v avstrijskem državnem zboru o trgovskej pogodbi z Nemčijo. „ Pester Lloydu pravi, da je nemška stranka, ki sedaj proslavlja grofa Angrassv-ja, lučala kamenje za njim, ko je bil odstopil. Nemškoavstrijei že sedaj ne umejo, kako daleč seza ta pogodba, kajti mislijo, da je zveza z Nemčijo prav umerjena nemškim strankam. Vsi govorniki videli so v pogodbi nek narodni motiv, katerega pa nema. Pogodba je sklenena z avstro-ogersko državo, ne pa s kako strauko V jednakem zmislu pišejo drugi 11 ladjarski listi. \ nanje države. Sedaj, ko se je razkrila nemško-avstrijska zveza, je svet že radovednejši postal, na kaci h pod- i.-'!_.»h se je tema državama pridružila Italiju. „N. Fr. Pr." izvedela j" iz Rima, da sta Avstrija n Italija sklenili pogodbo, po katerej se je 1) Avstrija zavezala, da se bode držala dobrohotne nevtralnosti, ko bi se Italija zamotala v vojno s Francijo, 2) Italija se zavezala za jednako nevtralnost, ko bi Avstrija imela vojno z Rusijo, 3) Avstrija zavezala podpirati italijanske interese ob Sredozemskem morji, kolikor bode moč in da na Balkanu ne bode ničesar storila, da bi se poprej ne sporazumela z Italijo. Pogodba mej Italijo in Nemčijo velja pred vsem ohranenju narodne samostojnosti in svobode. Zavezali sta se slovesno, da ne bodeta svojevoljno rušili miru, a če bi Francija katero napala, pomagali bodeta druga drugi z vso vojno silo do skupnega sklepanja miru. Dodatek k tej pogodbi, kateri so podpisale Avstrija, Nemčija in Italija, pa določuje, da se bodo Avstrija, Nemčija n Italija z vsemi svojimi vojnimi silami skupno vojevale in skupno sklepale mir, ko bi Avstrijo in Nemčijo, ali pa tudi samo Nemčijo skupno nap ali Francija in Rusija. Vse te pogodbene določbe pa še dopolnuje posebna pogodba mej Italijo, Avstrijo in Anglijo, da se varujejo avstrijska in italijans ka obrežja proti izkrcanju sovražnih čet. Nedavno so še vsi nemški listi bili prenapo-lieni poročil, kaka nevarnost j>roti Avstriji in Nemčiji, ker je Itn si j a pomnožila tako močno vojake ob meji. Sedaj pa baŠ nasprotno trdijo, da Rusija še za defenzivno vojno ni pripravljena. Iz tega je jasno, da nemškim listom ni nič verjeti, kadar pišejo o stvareh, tikajočih se Slovanov. V Rolgnriji se baje začenja mej sedanjo vladno stranko neka agitacija proti Koburžanu. Stambulov baje dela na to, da bi kak mladoleten knez prišel na prestol, ter bi se osnovalo regentstvo in bi torej postal on zopet regent. Dvajset pre-fektov je baje za ta načrt že pridobljenih. Koburžau je preveč prevzeten in torej ne ugaja Sofijskim mogotcem. „Nord" piše, da se je ruski veleposlanik s predsednikom 1'raueoMke zbornice le zategadel sešel, ker je Floquet to sam želel. Sicer pa ta stvar nema nobenega pomena in so vsa časniška ugibanja v tem oziru bivz vsake podlage. Rusija se ne meša v francoske notranje zadeve. Za Floquetovo inini-sterstvo se ne bode potegovala, pa tudi upirala se mu ne bode. Dopisi. Iz slat i lir pri Rogatci 10. februvarja. [Izv. dop.] Pri občinskih volitvah, ki so se vršile meseca decembra t. 1., so Slovenci sijajno zmagali v III. razredu, v I. in II vsled pritiska tukaj vsemogočnega kopališnega vodstva in njega pristašev pa nasprotniki. Silno so Be jezili, da so propali v III. razredu in da bi odduška dali svoji srditosti, sklenil je občinski odbor pri prvi seji dne 13. januvarja, kar še dozdaj še nikjer ni zgodilo, da se bodo imena štirih mož (I. Kosinca, Jurija Pleveeka, Martina Plev-čeka in Alberta Kurza) zaradi tega, ker so baje trosili laž in prevaro mej ljudstvom in ker neso vredni nobenega zaupanja, objavila s svarilom, da jim tudi tujci ne smejo zaupati. — Ta abde-ritski sklep, proti kateremu so se pritožili prizadeti, je okr. glavarstvo Ptujskozjodlokom dne 3. februvarja t. 1. kot nezakoniti razveljavilo, ker občinski odbor ž njim prestopa svoj delokrog in se greši proti §.491 kazenskega zakona. — Cela ta afera pa kaže, kako daleč že sega, „furor teutonicus" na Štajerskem in kako je že zmedel glave nekaterim ljudem, da že skušajo z grškim ostrakizmom strahovati autohtoni v deželi narod slovenski. Domače stvari. — (Vladika Str os smaver) zvršuje bodoči četrtek, 16. t. m., petdesetletnico, odkar je bil v mašnika posvečen. Jugoslovanska akademija znanostij in umetnostij bode tem povodom v svojega pokrovitelja proslavo imela ob 10. uri dopoludae službo božjo v sv. Katarine cerkvi, popoludne ob 5. uri pa javno sejo, v kateri bode akademik Tadej Smičiklas imel slavnostni govor. Tudi v Zadru proslavljal se bode ta dan s cerkvenim opravilom in izvestno bode vsa trojedna kraljevina dostojno praznovala največjega svojega dobrotnika petdesetletnico, katera bode vzbudila primeren odmev tudi po vsej Sloveniji, kajti ime Strossmayerjevo poznato je v nas v vsaki hiši, in kakor Hrvati, tako se bodo tudi Slovenci združili v mogočen klic: »LjubimoTe, naša diko 1 — (Glas izmej občinstva.) Pod naslovom: „Pazite na perice in na perilo!" došel nam je dopis, v katerem se izraža nevolja, da perice, ki imajo doma kozave ljudi, hodijo v mesto po perilo, katero se presuša v istih sobah, kjer leže kozavi ljudje. Da bi v Bazoviku razsajale osepnice, nam ni znano, vender pa si usojamo opozarjati slavno c. kr. okrajno glrvnrsKo na to pritožbo, kajti ▼ slučaji, da so mej pericami res pričale osepnice, bi bilo pač umestuo, da se to naznani magistratu, kateri bode potem potrebno ukrenil. — (Cepljenje ob času osepnične epidemije) bilo je predmet razgovora v poslednji seji kranjskega zdravniškega društva. Vsi pri seji navzočni zdravniki so se izrekli, da cepljenje ob Času epidemije ni le brez vsake nevarnosti, temveč da bi se moralo vršiti v interesu prebivalstva. Baš s cepljenjem omeji se epidemija, in ko bi se vsak, kdor že dlje ko 10 let ni bil cepljen, dal cepiti, bila bi epidemija precej pri kraji. Posebno eklatantno se kaže korist cepljenja pri sedanji epidemiji. Od 140O vojakov, ki so bili cepljeni, obolela sta le dva na osepnicah in oba ozdravela. V prisilni delavnici izmej vseh 400 prisiljencev, ki so vsi že meseca septembra bili cepljeni, niti jeden ni obolel, da si sta dva paznika imela hude osepnice. V Marijanišči sta v početku epidemije obolela dva fanta, od ostalih nobeden več, ker bo bili takoj vsi cepljeni. Gosp. dr. Razpet iz Novega Mesta poroča, da je on že pri G8 osepničnih epidemijah zdravil, a se vselej prepričal o veliki koristi cepljenja. Sklep zdravniškega društva je bil naznanjen vsem dru-štvenikom, ki neso bili pri seji in vsi izvzemši jed-nega so se izrekli za cepljenje. A kaj pomagajo vse resolucije, dokler ni zakona, ki bi ukazoval prisilno cepljenje. Čudimo se, da vlada tako dolgo premišljuje, predno stopi z dotičnim silno potrebnim predlogom pred državni zbor. — (Javne mask a rade) in sploh pohajanje mask po javnih prostorih je danes zaradi osepnične epidemije prepovedano. S tem odpade za letos jalovi „eorsoM in rešeni smo raznih neokusnih mask, ki mestu neso bile v posebno diko. — (Iz Radovljice) došel nam je dopis o nagli smrti gosp. Božidara pl. T er b u ho vi ća. Ker smo že priobčili jndnak dopis, posnamemo iz rečenega dopisa samo še to, da je bil pogreb prerano umršega veličasten, da so šli za pogrebom vsi dostojanstveniki iz mesta in iz okolice in tako spremili pokojnika k zadnjemu počitku. — „Obzor" piše povodom te smrti: „Gosp. Marka pl. Trbuho vi ća Schlachtschweitskoga, poznatoga ju naka iz magjarskoga rata g. 1848 i ljubimca pok. bana Jelačića, snašla je golema tuga. Umro mu sin Teodor, c. kr. perovodni vježbenik i poručnik u pričuvi, u 27. godini. Laka mu zemlja! — (Uredništvo „Slov. Pravnika") nas prosi, da sledeče objavimo: Prva številka „Slov. Pravnika" je pošla. Ker se pa novi naročniki oglašajo, prosi uredništvo „Slov. Pravnika" vse one gospode, ki so prvo številko dobili na ogled, a se neso naročili, da blagovolijo vrniti jo na stroške uredništva. — (Osepnice.) V zadnjih 24 urah za osep-nicami zbolel 1 moški, 2 ženski, 3 otroci. Ozdravela 2 moška, 1 ženska, 3 otroci. Umrl 1 moški, 2 ženski. — (Vreme). Skoro dva meseca tajajoči mraz umaknil se je južnemu vremenu. Včeraj in danes dežuje, dež in jug jemlje ta sneg in mestne ulice so polne blata. Če se skoro ne preobrne, nadejati se nam je po nekod povodnji. — (Akademičua podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Grade i.) V 4. občem zborovanji akad. poddružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Gradci voljeni bilo so dne 11. t. m. v odbor za leto 1888. tilegg: predsednikom: stud. iur. Ivan G laser; podpredsednikom: stud. med. Josip Rakeš; tajnikom: stud. iur. Silvester Do-mieelj; blagajnikom: stud. med. Radovan Repič; odbornikom: stud", iur. Makso G u m p lo wi cz; revizorjema: stud. iur. Josip Fon; stud. med. Josip Tr eiber. — (Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ilirski Bistrici,) druga ženska podružnica na Slovenskem, poslala je glavni družbi 190 gld. nabranih doneskov. Naj bi vrle domorod-kinje Ilirsko • Bistriškega okraja našle mnogo po-snemalk po drugod, osobito v Ljubljani. — (Akademično društvo „Slovenija") napravi dne 18. svečana t. 1. svojo šesto redno sejo s tem-le dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Slučajnosti. Lokal: I Kohl-markt 24, Knaus Restauration ,zum Lotbringer". Začetek ob 8. uri na večer. Gosti doro došli! — (Rudeči križ.) Pozivu patrijotičnega deželnega pomočnega društva odzvalo se je v polni meri domoljubno prebivalstvo kranjsko. Do zdaj so za 1.1 s8s pristopili društvu naslednji gospodje: Karol Plachki, c. kr. višji finančni svetnik in fin. ravnatelj za Kranjsko; Ivan pl. Fevrer, c. kr. finančni tajnik; Frider. Rodoschegg, c. kr. finančne prokurature koncipist; Helioder Dlouhv, c. kr. finančni koncipist; Ivan Verderber, c. kr. višji davčni nadzornik ; Fil. Tratnik, c. kr. ;isji davčni nadzornik; Jos. Lubey, c. kr. fin. nadkomisar; Mih. Frančič, c kr. davčni pristav ; dr. Ivan Sieber, c. kr. fin. prok. tajnik; dr. Ivan Jan, c. kr. fin. prok. koncipist; Ivan Vencajz, c. kr. deželnega sodišča svetnik; dr. Henrik Dolenc, c. kr. deželnega sodišča tajnik; dr. Fran Gross, c kr. sodni pristav; dr. Th. PetritBch, c. kr. sodni pristav; Rajko Samssa, c. kr. zemljiščnih knjig vodja pri m. del. okrajnem sodišči; Avg. Pressl, c. kr. višji poštni upravnik; Lovro Rabič, c. kr. poštni kontrolor; Anton Premk, c kr. poštni kontrolor; Hugo Hohn, c. kr. poštni kontrolor; Rajko Arce, c. kr. poštni oficijal; Josip Flere, c. kr. poštni azistent; Josip Kos, c. kr. poštni azistent; Ferd. Svetek, c. kr. poštni azistent; Josip Tance, c. kr. poštni azistent; Josip Štrukelj, c. kr. poštni praktikant; Janko Belec, c. kr. poštni praktikant; Josip Kamberskv, inženir c. kr. priv. južne železnice; Ivan Gogola, c. kr. notar, vsi v Ljubljani. Nadalje: Hinko Kavčič, posestnik in deželni poslanec na Razdrtem; Vekoslav Kraigher, trgovec in deželni poslanec v Postojini, in Ivan Šega, kapelan v Kostanjevici. To lepo število novih udov nam je spet nov sijajen dokaz, kako radovoljno podpira naše občinstvo vzvišene težnje rečenega društva, katero si je postavilo za nalogo, skrbeti za ranjene in bolne vojake ter jim z Ijudomilimi doneski lajšati bolečine. Nadejamo se, da bode število udov „Rudečega križa, še nadalje raslo v naši deželi, ker ima „Rudeči križ" že na mnogih krajih podružnice ter je vsakemu omogočen pristop v dotičnem kraji. - (Roparsk umor pred ženi t vi j o.) Iz Šent Jurija ob južni železnici se piše: 311etni Jurij Sorin imel je z neko Jero Oset iz Šent Jurija znanje, katerega posledica je bilo — dete. Na 6. dan t. m. bila je poroka določena. A Sorin ni imel denarja, da bi plačal poroko. Da si torej udobi denarja, nastavi se s kolcem v roki v jutro pred j)oroko ob cesti, ki drži v Šent Jurij ter napade Jurija in Josefo Fiedler, rani obadva teško ter jima odvzame tri goldinarje denarja in srebrno uro. [Poplaćavši pristojbino poročil se je potem s svojo ljubo, katero o tem ničesar znala ni. Dne 10. t. m zasledili so morilca in odpeljali v Celje. Hudo ranjena Anton in Jožefa Fiedler, najbrže ne bodeta ozdravela. — („Tržaški Sokol") imel je v letu preteklem G57 gld. 24 kr. dohodhov, Gll gld. 67 kr. troškov, torej 45 gld. 57 kr. prebitka. Društveno premoženje iznaša 994 gold. 10 kr., kar je za razmeruo kratko dobo društvenega obstanka jako ugodno. — (V Zdravščini) na Goriškem počila je dne 8. t. m. v sviloprejni tovarni vsled presilnega para neka cev. Naznanilo o tej nezgodi preplašilo je vse delavce, vsi bito po stopnici proti izhodom. Držaji se ulomijo in 14 osob strmoglavi se v globino. Izmej teh so 4 teško, 10 pa lahko ranjenih. — (Žganje na Koroškem.) Kakor je koroško deželno knjigovodstvo izračunilo, porabilo se je 1887 1. na Koroškem G8 113 hektolitrov žganih pijač. Povprek imelo je žganje po 40 stopmj. Od ogromne te množine ppada po 1954 litrov na VBa-cega prebivalca, odračunivši Ženske in otroke pa 56 04 litra. — (Spremembe pri učiteljstvu na Štajerskem:) G. Ant. Zabukošek, pduČ. v Braslovčah, imenovan je učiteljem pri sv. Marjet na Pesn., isto tako g. Fran Megla, pduč. pri sv. Janži na dr. polji, učiteljem| v Svetinjah. — Gosp. Ant. Zvoke 1 j je nameščen za pduč. v Cirkovcah, g. Jos. Benko, Marili, uč, pripr. pa za suplenta na mesto pduč. g. Jurija Agreža v Prihovi, kije dobil radi bolehnosti odpust. — G. Jos. Večaj v Lembergu je premeščen za pduč. k Št. Martinu na Paki. — G. Ferd. Rudolf, pduč. pri sv. Antonu v Slov. gor. postal je def. na svojem mestu. — Gspdč. Olga Hafner, je nameščena kot učiteljica ročnih del v Kamnici pri Marib. — G. Gregor A nd er luh, ufi. in šolski vod. pri sv. Štefanu (Šmarje), stopil je v stalni pokoj. — (Raz p i s a n o) je mesto svetniškega tajnika pri nadsodišči v Gradci. Prošnje do 1. marca. — Pri okrajni hodniji v Trbiži razpisano je mesto pristava, ki bode opredeljen sodišču v Greifenburgu, eventuvalno kaki drugi okrajni sodniji. Prošnje do 26. t. m. Telegrami ..Slovenskemu Narodu": Berolin 13. februvarja. Državni zbor pri drugem branji socijališkega zakona s 164 proti 80 glasom sklenil, da se zakon podaljša do 30. septembra 1890. Obravnava se jutri nadaljuje. San Remo 13. februvarja. Zdravniki zmatrajo cesarjevičevo stanje razmerno ugodnim. Cev v grlu zamenili so danes z novo. Pariz 14. februvarja. Gassagnac v pismu pozivlje princa Napoleona, naj svojemu sinu Louis-u zaukaže, da ostavi italijansko vojsko, katera se očito proti Francoski organizuje. San Remo 14. februvarja. Zdravniki s cesarjevičevem stanjem zadovoljni. Cesarjevi č zauživa na pol tekočo hrano in je ves dan izven postelje. Razne vesti. * (Ogromni zameti) so v Galiciji. Xa Karol-Ludovikovi železnici ustavljen je promet že od sobote, na državni progi Levov-Stry Drohol>ycz pa že ne vozijo osem d ni j, na progi Zagorc-Strozi pa že tri tedne ne. :!i (Velik plaz snega) udri se je preteklo sobote na Predarskt železnici blizu postaje Langen in podsul poštni vlak s potniki in uradniki vred. 2oO0 mož, mej njimi 600 iz Bregenca in Inomosta, prekopava nagromadeni sneg. * (Višja sadjarska in vinarska šola za Rusijo) se bode odprla v Petrogradu pri carskem botani.škem vrtu. V tej šoli, za katero je 40 štipendij po 300 rubljev ustanovijenib, bodo se iz-gojevali učitelji in vodje za sadjarske in vinarske šole in nadzorniki carinskim in javnim vrtom. V šolo se bodo vsprejemali gimnazijski in realkini abi-turijenti. Pouk bode trajal štiri leta, prva tri bolj teoretično, zadnje leto zgolj praktično. * (Stanje ruskega t rg o v s t v a.) Meseca oktobra 1887. izvozila je Rusija izredno mnogo žita v inozemstvo, in izvozilo bi se ga še več, ko bi ruski žitni trgovci ne bili toli poskočili z žitnimi cenami. Ugodno vreme, dobro urejeno plovstvo, vse to je pripomoglo, da so se oglašal« tuji kupci. V južnih pristaniščih ruskih bilo je takisto stanje ugodno. Do 1. septembra 1887 iznašala je vsa izvozna vrednost 328 milijonov rubljev, torej za 75l/i milijona več, nego v istem času leta 1886. — Kar se tiče uvoza v Rusijo, moramo priznati, da je inozemskim pridelkom zaprt pot v Rusijo. Od vseh pridelkov, ki gredo v Rusijo, treba je plačevati velike carine, in zategadel si Rusi naročujejo iz inozemstva samo najpotrebnejše stvari. Do 1. septembra 1887 iznašala je uvozna vrednost okolu 209Vi milijona rubljev, (1. 1886 pa, 240 milijonov rubljev), torej za 391 /a milijona rubljev manje od 1. 1880 v istem času. — Ker je meseca novembra 1887 zmrznilo pristanišče Petrogradsko, ustavilo se je tu izvažanje žita, ali tem živeje se je izvažalo iz sosed nih pristanišč. Osobito Nemčija poprašuje po ruskem žitu. Zdaj je nekoliko mirneje v ruskih pristaniščih, toda za pomlad 188S je sklenenih mnogo velikih pogodeb in takrat se bode zopet izvozilo ogromno ruskega žita. To so uradna poročila našega trgovinskega ministersva, katerim je več verovati, nego izmišljotinam, ki jih trosijo v svet nemški časniki. * (Prebivalstvo RusijeJ I 1885 je iznašalo 108,787.235 duš in sicer v: 50 gubernijah Evropske Rusije . . 81,725.185 PrivisliiiBkih gubernijah.....7,9G0.304 Finlandiji.......... 2,176.421 Kavkaškem kraji....... 7,284 547 Sibriji...........4,313.680 Srednje-azijskih krajih..... 5,327.098 Mest šteje Rusija 1.274 s 13,760.000 prebivalci, pa le 4 mesta nad 200.000 (Petrograd, Moskva, Varšava in Odesa), 9 od 100 do 2O0 tisoč, 23 od 50 do 100 tisoč, 28 od 35 do 50 tisoč, 65 od 20 do 35 tisoč, ostala od 2 do 20 tisoč. Družba sv, Cirila in Metoda. Doneske so poslale poružnice: Postoj ina..... Krško...... Prem dohodek zabave Sv. Ivan pri Trstu Graška akademiška . Tržaška..... Dornberg..... Naklo na Goriškem . Št. Pcterska Ljubljanska Vrhnika..... Mokronog..... Novomesto .... Graška izvanakademiška Ženska v II. Bistrici Postoj inska dohod veselice 60 gld. - kr. 20 n - n 15 n - l 10 n 77 s 116 » — n 82 n — n 90 n — n 30 n — a 56 n 5 167 n 81 52 ■ 45 » 81 D 10 n 15 TI — 30 V — 190 II — B 56 JI — ■ Darovali bo : Gosp dr Primožič v Iglavi . 10 gld. — kr. Bralno društvo v Mengeši . 1 „ — , Gosp. J Šumi v Sinčej vasi . 1 „ — , , F. Cikulnik pri Mrzli vodi 1 „ — „ , J. Volavčnik, župnik na Rudi 1 „ — „ V Ljubljani 13. februvarja 1888. Dr. Jos. Vošnjak, blagajnik. /;i m — iji \<> zdravilno f»re«lNtvo. Osobe s slabim prebavljenjem, ki trpe na pomanjkanji slasti, napenjanji, tiščanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobe zopet zdravje, če rabijo pristni „Moll-ov S e i d 1 i t ■ - pra Se k". Škatljica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. k r. dvorni založnik, na Du naji, Tuchlauben 9. V lekarnab po deželi zahteva) se izrecno Moli-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom 11 (31—2) »bi ..LJUBLJANSKI za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. (192—229) r-»t->i-- l+jpt-----tati Loterij u c srečke 11. februvarja. V Trstu: 24, 30, 51, 22, 34. V Linci : 53, 23, 14, 62, 45. Tujci: 13. februvarja: Pri Slonu: Bienenstock z Dunaja. — Deutsch iz Kiseka. — Zaletu 8 Koroškega. Pri IHali*i: Rtickel, Sonnenschein z Dunaja. — Pa-nelo iz Udine. t mrli so r LJubljani: 13. februvarja: Alozjzij Dacar, zidarja sin, 6'/i leta, Tržaška cesta št. 36, za davico. — Blaž Horvat, hlapec, 17 let, Trnovski pristan št. 10, za kozami. — Vilhelmina pl. Kleinmaver, zasobuiea, 68 let, Kolodvorske ulice št. 15, za oBtareloBtjo. V deželnej bolnici: 12. februvarja : Andrej Gasparšic, 'gostač, 58 let, za plučnico. — Blaž Gorjanc, gostač, 75 let, za ostarelostjo. Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-kiina v mm. 13. febr. | 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 733-9 mm. 734*7 mm. 736*0 mm. — 4-4° C 5-0° C 3'0° C si. jz. si. vzh. si. j z. obl. obl. megla 19-40mm dežja. 1 Srednja temperatura 4'1°, za 4*5° nad normalom. 3Z>-vj.nsijs3s£i "borza dne 14. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 77*96 — gld. 77-80 Srebrna renta.....„ 79-40 — „ 79-40 Zlata renta......„ 108-40 — „ 10840 6°,,, marčna renta .... „ 93-10 — „ 9290 Akcije narodne banke. . . „ 863-— — „ 864-— Kreditne akcije.....„ 270.— — „ 2B9 20 London........„ 126*76 - „ 12680 Srebro........n —'— — » —*— Napol......... „ 1003'/, - „ 10-04 C. kr. cekini.....„ 5-98 - „ 5.99 Nemške marke.....„ 62-15 — „ 20 62 4«/.. državne srefike iz 1. 1854 250 gld. 130 gld. — kr Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 165 „ 50 „ Ogerska zlata renta 4°/0 ..... 9« „ 55 „ Ogerska papirna renta 5°/0 . ... f-3 „ 10 , 5u/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 „ — „ Dunava reg. srečke 5% . . 100 gld. 116 „ 50 „ Zemlj. obć. avstr. 4'/.i°/0 zlati zast. listi . 127 „ — „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — ,, — ,. Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 „ — ,, Kreditne srečke.....100 gld. 17« „ 25 „ Rudolf ove srečke.....10 „ 19 „ 75 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 ,, 100 „ 75 „ Trammvvav- društ. velj. 170 gld. a. v. . 209 „75 „ l*OSll, Perdan, Scliuss-niff & \Veber. — V Zagorji: Miebelic, Iv. Miiller, rudniška bratovska skladnim. — V Litiji: Ivan AVaggonik. i Zahvala in priporočilo. ♦ ♦ Srčno zahvalo izrekam vsem, ki so skazovali ♦ ^ zmpanje do smrti mojemu soprogu, ki je vsa ^ i tesar sli a dela i ♦ J ročno in ceno izvi seval; hkrati se pa priporočam za + ilaljSe zaupanje, kajti tlelo se bode zanaprej ravno J tako točno, ceno izvrševalo pod imenom ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Matevža Zarotnika tesarNka udova, (106—1) Marija Terezija cesta, ^Nove ulice, 5. RDeželno zdraviščo ogatec Slatina, itajerako. Poitajti juž- i(\: Puličane. Tempeljski-, Stvria-vreleo. stoletja sloveča (ilniiberjeva slana kisla voda. Fitno in kopalno zdravljenje, - z mrzlo voio, mlekom i. t. d. Sesija Glavna indikacija: maj — oktober, bolezen prebavlj. organov. Priležno bivanje. Prospekte pri ravnateljstvu zastonj Zaradi mnoge oglenčove pijača in pomfšano ■/. vinom ali ovočnimi sokovi j MHilll|l,. I l > i . v| 1\ l\ L I 1 litv UHU > II /. rir» I W I I J - CTempeljski vrelec. I izborna pjpjpjpjpjjjjjpjjpjgjjpjpjjjpjj gBjjcaj 11 i ietetičiia prijetna okrepčevalna pijača. Obe Btudenoni i prodajajo: gospod Mili. Kastner, nadalje gospodje: Jos. Fabian, C. C. Holzor, Peter Lassnik, Ivan Luckmann, Ivan Perdan, S. SchlatTer, SchiiBsnig & \Veber in Jos. Terditia v I.juhl ja.nl,, kakor tudi ravnateljstvo v s I u lini. i 109—1) Bolnim na živcih na znanje! Ko bo na poslednjem (sedmem) balneologič-nem ko igresu profesorji Scht>t, Rohrig, Pari-sot i. t. d. sjajno uveljavili terapijo, da se z uporabo usesovalnu zmožnosti kože neposredno upliva na živčno sistem), sem prvi, ki stopi z dovršenim načinom zdravljenja v Javnost, ter Be torej obračam k vsem bolehajočim. na živcih, sploh, ki se kažo z glavobol jem, trdovratnim glu-voboljem, navalom krvi, veiiko razdražljivostjo, razburjenjem in da bolnik spati ne more, in onim, ki jih je zadel (107—1) (ki ima otrpnenje, nezmožnost govorjenja, slab spomin ali pa brezspanje za posledico) ter boloi-kom, ki ae bojč mrtvouda, ali katere nadlegujejo hude slutnje, glavobol z omotico, migljanje pred očmi ali oglušenje pistov i. t. d. Vsem tetu oso-bam, kakor tudi onim, ki »e hočejo še pravočasno izogniti takim boleznim, priporočamo, da Be seznanijo z mojim zdravljenjem, ki stane jedva itirl krajoarje na dan ter obstoji v vnanjem umivanji, in mojo v letom natisu izšlo brošuro: Ueber Nervenkranklieiten und Schlag-ttuss, Vorbeugang untl Heihing o kateri so se priznalno izrazili znameniti listi, najvišja gospoda in zdravniške kapacitete, in se dobiva zastonj v IJubljaul v lekurni pri Zlatem orlu ^osp. JoMipn. Nvobotle, na P n na ji pri gOMp. .1. Iti-nt/.iiei-j i A C. Un ji-garuta I. TngettkoHVttranse 8. Roman VVeissmann, bivši deželno-brambovski batalijonski zdravnik, častni član italij. Bauitetnega reda belega križa Kot učenec želi ustopiti h kakemu trgovcu ali mesarju mladeni14 let atar, ki je dovršil 2 gimnazijska razreda. Vprašanja pod „U*enec** na upravništvo „Slovenskega Naroda". (108-1) šestemu rednemu obenemn zboru „Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice" v Ljubljani, kateri bode dne 19. februvarja 1888 ob 10. uri zjutraj v društvenej pisarni na Marije Terezije cesti v Ljubljani. Dnevni red.: 1. Nagovor ravnatelja. 2 Poročilo blagajnika. 3. Poročilo nadzorstvenega odbora. 4. Volitev ravnateljskega odbora, in sicer: a) ravnatelja, b) blagajnika, c) kontroloija in d) 2 namestnikov. f) Volitev 3 članov v nadzorstveni odbor. 5. Predlogi društvenikov. K polnoštevilnej udeležbi vabi Častite deležnike najuljudneje ravnateljski odbor. Ljubljana, dne 31. januvarja 1888. Naznanilo nadzorstvenega odbora „Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice" v Ljubljani. Nadzorstvo „Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice" je pregledalo in primerjalo letne račune za 1M87. leto in naznanja, da so pregledani letni računi in bilanca razpoloženi na spregled v zadružnoj pisarni, kakor to zahteva §. 30., al. y. društvenih pravil. Ljubljana, dne 31. januvarja 1888. (92—3) NiulzorstiH'iti odbor* za želodec, izvrstno upllvajoće pri vseh boleznih želodca. Nojirekoul.jivo jiri pomanjkanji nluati Ud jedij, slabem želodci, smrdeči sapi, napenjanji, kislem podiranji, koliki, žolodčovem kataru, ztvoholji (čo izvira boloeina iz želodca), krči v želodci, /upiranji ali v.ubasaiiji, prcobloženji lelođoa z jodjo ali pijačo, ^listali, lx 11 <■ z n i li na vranici, na jetrih ali zlntoj žili. — Cena ateklon'ci z navodilom, kako ae rubi, itt% kr., vel. Bteklenici lin kr. Olavuo zalogo ima lokar K AUOI, IIKAIIV v luoiiierl/l (Moravsko). Marijacoljsko kapljico nosu nikuko tajno sredstvo. Niib HOutaviuo navođeno no na navodu, kako Hcbutzmarko. rabiti, ki so pri (leno vsakrj .steklonioi. b Pristne v skoro vseh lekarnah, h SV Vlili.O! Pristno Martjacoljsko kapljico so mnogokrat ponarejajo in posnemajo. — Ikn so |>riMtil<*. mora vsaka steklenica imeti rudač zavitek v. goreujo % nisi \ um xiii»mk<> in z mnoiloin. hnkn rubiti, ki ho pridono vsakej Htcklonici, opomniti je, da mora biti navod tiskan v tiskarni II. 4JiiNok«n v Krn-■nerlžl. Pristne imajo: V I.|iil»l|iiui : lokar (lubr. Piccoli, lokar Jos. Kwoboda. — V ■*<>•.! o| i ni : lekar Fr. Iluccarcicli. — V Škotjl l.oki: lokar Karol Kubiani. — \ Kndovljicl : lokar Aleksander Koblok. — V ltinloll<>\•■>!« : lokar Dominik l!i//.oli, lokar Ilerg-inaiiu. — V #i>iittiitkii : lokar J. Aločnik. — X 4 momi | i: loknr Jan. Blažok. (733—18) SCACAOj ČOKOLADA VICTOR ScHMIDT & SOHNE ki Jta pri prvej Dnnajskej razatavi kuhinjske"} umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata naflo uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (800—67) l)<»l>iva HC pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih doti k a t en, v lijiilftljitiii pri g. k'etrn l.assuik-ii. Razpošilja se v provincije proli poštnemu povzetju. VICTOR SCHMIDi