MAMIMt/M: tednik http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si ČETRTEK 15.OKTOBER 2015 / ŠTEVILKA 1123, LETO XXI / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA/ CENA: 1,50 EUR Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure. ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 tel.št. 040410 743 s'mobil Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Pokličite mobilca! 040 211434 Oblačila moška, ženska in otroška, slovenskih proizvajalcev Manziolijev trg 1 Izola ni univerzitetno mesto. Edina fakulteta, ki jo premoremo je na hribu, oddaljena od Izole bolj kot tiste v Kopru in Piranu, v domu nekdanje gostinske in pri zasebnikih pa prebiva le kakšnih 50 študentov. (Mef) Tudi če dodamo še tiste študente, ki so v Izoli doma, jih je premalo, da bi postali univerzitetno mesto. Že res, da se v edinem objektu nekoč zamišljenega kampusa v Livadah, nekaj dogaja in bo morda tja le zašel kateri od predvidenih študijskih programov, toda študentskega doma tam ne bo in vprašanje je, koliko zasebnih študentskih sob bodo premogli izolski sobodajalci. Vsaj tistih uradnih, s pogodbo o subvencioniranju, sklenjeno s študentskimi domovi Univerze na Primorskem. Če bi, kljub tem dejstvom, skušali ocenjevati prisotnost študentskega življa v našem mestu, potem ugotovimo, da ga v vsakdanjem, kaj šele javnem in političnem življenju okolja, ni čutiti. Kolikor mi spomin seže nazaj, ne pomnim, da bi se izolski študentje kdaj odpravili na ulico protestirat proti, naprimer, slabim avtobusnim povezavam z edino izolsko fakulteto, kaj šele, da bi se zbrali zaradi kakšnih splošnejših interesov. Priložnost so imeli ob vseslovenskih “vstajah”, toda vabilo na lokalno vstajo je, ob dokaj množičnih protestih v Ljubljani in Mariboru, na Lonko privabilo le nekaj starejših aktivistov. O organiziranem nastopu študentske organizacije takrat ni bilo ne duha ne sluha. Zaman študente čakajo na odprtju slikarskih razstav, niti na koncerte v Hangar jih ni, kaj šele, da bi predstavljali eno od ustvarjalnih jeder skupnosti, kot je to v navadi, naprimer, v sosednjem Trstu. Da ne bo pomote. Tudi v Kopru in Piranu ne bi bilo bistveno drugače, čeprav je tam veliko več študentske populacije, kot pri nas. Tudi tam ugled študentske angažiranosti rešujejo eni in isti “revolucionarji" ob pomoči veteranov iz nekih drugih časov. Res je sicer, da obalni študentje pridno zbirajo zamaške, preverjajo prevoznost kolesarskih poti, zbirajo denar za študentske družine, dajejo kri in pripravljajo veliko podobnih akcij, toda njihova politična moč v javnem prostoru treh obalnih občin ni omembe vredna. Že to, da brucovanje redno pripravljajo v velikem nakupovalnem centru, pove dovolj o njihovem pogledu na svet. In vsi so otroci svojih staršev. Torej, naši. 40 let LIK-a V soboto, 17. oktobra ob 19.00 bo v Manziolijevi palači prireditev -g ob 40-letnici likovnega društva s LIK Izola. Društvo je za svoje 1 delo letos prejelo občinsko priznanje, na slovesnosti pa bodo dolgoletnim članom podelili tudi priznanja Javnega sklada, predstavili broošuro o delu društva in odprli razstavo njihovih del. 20 let KD Korte Kulturno društvo Korte, ob 20. obletnici delovanja in krajevnem prazniku, kortežanskem opasilu, vabi, v nedeljo, 18. oktobra ob 17. uri, v dvorano Kulturnega doma v Kortah. ^-------------- Gombač vet VEfEfilNARSKAAMBULANfA IZOLA D.0.0. AMBULA10ei0VEIERlNARI0lS01AS.fi.L Dobrava le 6310 IZOLA/ISOLA tel.: 05/64132 22 urnik / orario pon.-pet. / lun.-ven. 8-12/16-19 sobota / sabato 9-12 nedelja zaprto domenica chiuso Tednik M AN L)RAC OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA ________tel. 040 600 -700 ir a i oglas ir na meni no tel 1X0 211 -134 Tretja svetovna vojna se je začela “Le, da nam tega nihče ne pove”, pravi naš kolumnist Zoran Odič, ki s svojimi zapisi osvetljuje bistvo bližnje in srednjevzhodne krize, vzroke spopadov na tem območju in posledično naval beguncev v Evropo. Če še iščemo odgovor na vprašanje, od kod kar naenkrat toliko beguncev, se odgovor glasi: Zato, ker je vojna. KDO? V vojno na Bližnjem in Srednjem Vzhodu, ki se dogaja na ozemlju Iraka, Sirije in Jemna, bliža pa se tudi Jordaniji, so vključene: ZDA, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Turčija, Katar in Savdska Arabija. Nominalni cilj te, imenujmo jo: prva koalicija, je uničenje ISIL - islamskega kalifata, resnični cilj pa je obvladovanje strateških naftnih nahajališč in naftnih rezerv v Iraku, Iranu in Siriji. Saudska in Katarska nafta je pod kontrolo ZDA in najmočnejših evropskih držav, udeleženih v koaliciji, ki je začela vojno, brez mandata Generalne skupščine ali Varnostnega sveta OZN, kar dovolj govori o tem kaj si te države mislijo o aktualni svetovni ureditvi, mednarodnih zakonih in sporazumih, ki so jih same podpisale. V drugi koaliciji, ki je tudi proti ISIL, so Rusija, Sirija, Irak in Iran, nastala pa je na poziv sirskih oblasti in vse mednarodne organizacije so izjavile, da je njena intervencija v Siriji legalna in v skladu z mednarodno zakonodajo. Seveda pa imajo prav vsi v tej vojni svoje interese, ki nimajo nobene zveze z ISIL. ZAKAJ? Zaradi nafte. To je prvi interes koalicije, ki jo vodijo ZDA. Geostrate-gija energije in teritorija. Geostrate-gija nafte. ZDA in Zahodna Evropa so doslej obvladovale celotno regijo Bližnjega in Srednjega vzhoda, ter naftovode, ki peljejo skozi Turčijo do evropskih potrošnikov. Še od padca Otomanskega imperija in Sykes-Pickotevega sporazuma iz leta 1916, s katerim sta si Francija in Velika Britanija razdelile interesne cone (kolonije) v tej regiji, je ta prostor namenjen mirnemu življenju bogatih in razvitih, a energetsko slabo založenih ZDA in Zahodne Evrope, seveda na račun kraje energentov revnim in nerazvitim, ki to, seveda, niso hoteli ostati. Interes Turčije in njenega predsednika Erdogana je postati regionalna velesila in »islamska država«. Take želje je enkrat že preprečil in zatrl tvorec moderne Hirčije in njen prvi predsednik, po stoletjih sultanata, Kemal paša Ataturk. Cilj Erdoganove vlade je uničenje Kurdov, posebej Jazidov in Ala-vitov, dveh muslimanskih vej, ki se razglašajo za izvorne interprete svete knjige. Za razliko od šiitskih in sunitskih vej, so pri njih ženske enakopravne in svobodne, ne priznavajo obveznega rama-zanskega posta, za božjo besedo ne potrebujejo džamij, poklicnih verskih uslužbencev in cerkvene hierarhije. Obvezne pa so šole za vse in celo pleme zbira denar za pošiljanje nadarjenih otrok na šolanje v najbolj znane svetovne univerze. V njihovi interpretaciji Korana je veliko elementov prevzetih iz Biblije, posebej kult Isa ben Marijam (Jezus sin Marijin) in Marije Magdalene, zoroastratizma, kulta Mitre. Pa tudi, radi kaj spijejo in »pravi« Turki zahajajo v njihove trgovine, kjer je whiskey cenejši kot v Merkatorju. Zato jih suniti in šiiti sploh ne priznavajo za muslimane (čeprav obiskujejo njihove trgovine), Erdogan pa jih pobija, ker ne sodijo v njegovo vizijo islamistične Turčije. Zato je v prvi koaliciji in je doslej bombardiral kurdska in jazidska oporišča, ISIL pa prepustil ostalim. In verjetno ne bo ostal na oblasti, ker so volitve v Turčiji čez par tednov. KAKO? Da bi obvladali in kreirali strategijo energetskih in življenskih virov, zaradi česar so vojne in begunci, morajo ZDA, Anglija in najmočnejše zahodnoevropske države, z močjo kapitala in korporacijskega sistema, spremeniti obstoječo svetovno ureditev. Vojna za obvladovanje energije je samo prvi korak, čeprav za ceno življenja milijona ljudi. Korporacije so nad državami, suverenost, spoštovanje državnih mej, humanistična načela, demokracija, človekove pravice in svoboda pa ostajajo samo relikti pretekletosti, kot v Fukuyamovi napovedi konca liberalnega kapitalizma. Zato so begunci in vse več jih bo, če se ne ustavi ekspresno rojevanje korpo-rativistično bankarskega fašizma in zato je treba najprej ustaviti vojno na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Tu je namreč začetek novih vojn. Rusi pošiljajo tanke Sirijcem, ZDA pošiljajo protioklepne rakete za uničevanje teh tankov, oboji pa trdijo, da uničujejo istega sovražnika. Ali se dogaja nova »proxy« vojna med nekdanjimi zavezniki v protifašistični in protinacistični vojni? Naivno je razmišljanje, da se bo Rusija odrekla svojemu edinemu pristanišču in vojaški bazi na Mediteranu, v sirijskem Tartusu, in se odrekla kontrole nad naftnimi konvoji in vplivu na naftna nahajališča. Rusija dejansko zahteva od Amerike novo Jalto, novo delitev interesnih sfer v svetu. Če tega ne bo, bo vojna. Že zdaj je v sirsko vojno neposredno vključenih 11 držav, vključno z ZDA in Rusijo. V njih živi več kot 839 milijonov prebivalcev. Vojna, v kateri je neposredno udeleženo toliko držav in ljudi ni nič drugega, kot - svetovna vojna. In za to gre, le da nam tega še ni-g hče ni povedal. ^ Laž je, da gre za rušenje nekega diktatorja. Gre za nasilno spremi-i njanje celotne svetovne ureditve, temelječe na demokraciji, človekovih pravicah, suverenosti in prepovedi nasilnega spreminjanja obstoječih mej med državami. Gre za nasilno uvajanje korporacijsko bankirskega fašizma. Ne gre več samo za demokracijo. Demokracijo lahko vsak po svoje dozira in močnejši jo lahko po svoji želji in volji dozirajo šibkejšim. Gre za svobodo. SVOBODO, ki je OZN, zbirokratizirana in skorumpirana, kot je danes, ni sposobna varovati, tako kot EU, ki ji je število učencev v slovenskih osnovnih šolah pomembnejše od splošne in univezalne pravice do izobraževanja. OZN je nesposobna, EU je nespodobna in kot takih ne rabimo ne ene, ne druge. OZN ne zmorejo zaščititi svobode, Evropa je nespodobna, ker jo jemlje. Tisti z uvodnih stavkov tega teksta so pripravljeni ubijati, in ubijajo. Mi pa jim to dovolimo. In jim poklanjamo svojo SVOBODO. Zoran Odič Spregledan Dan brezdomcev V soboto, 10. 10. so po vsem svetu in tudi pri nas obeležili svetovni dan brezdomcev, ki je letos potekal pod geslom Stopimo v tuje čevlje. Tako kot v primeru Tedna mobilnosti je tudi Dan brezdomcev obšel izolsko občino. Namen svetovnega dneva brezdomcev je opozoriti na približno 100 milijonov ljudi v svetu, ki živijo brez strehe nad glavo. Samo v Sloveniji je bilo lani 4015 brezdomcev. V Izoli, kjer zavetišča za brezdomce še nimamo, jih je, po neuradnih podatkih, 7 ali osem. V Kopru jih je v zavetišču za brezdomne osebe, ki od leta 2010 deluje na Kolodvorski ulici v Kopru, vsak dan od 10 do 15,v piranskem pa so poleti poskrbeli za 50 do 70 brezdomcev, med njimi tudi kakšnega izolskega. Ob dnevu brezdomcev so v koprski občini pripravili dan odprtih vrat, ko so si predstavniki občine in občani ogledali 5 kontejnerjev, kjer imajo brezdomci urejen prostor za prenočišče, dnevni center, kuhinjo, sanitarije in shrambo. Izola Od Izole do bolnice je dolga pot Organizacija javnega prevoza med Izolo in bolnišnico na hribu je problem že od trenutka, ko so bolnico odprli. Na tej relaciji je že propadel marsikakšen prevoznik, danes pa je situacija takšna, da je pot do bolnice krajša, če se odpeljemo najprej do Kopra in iz Kopra do bolnišnice. Ali pa naročimo taksi. Problem poznajo vsi tisti bolniki, ki nimajo lastnega prevoza, zdaj pa se je razširil še na študente tamkajšnje Fakultete za vede o zdravju, ki skorajda ne morejo računati na uporabo javnega prevoza na tej relaciji. Iz Izole proti bolnišnici in v obratni smeri namreč vozijo avtobusi dopoldne razmeroma pogosto, vendar pa po 16.00 uri ni več avtobusnega prevoza med bolnišnico in Izolo. V študentskih domovih Univerze na Primorskem so nam povedali, da opažajo, da študentje Fakultete za vede o zdravju zapuščajo stanovanja v Izoli in se selijo v Koper, saj je prevoz na relaciji Koper - bolnišnica bistveno frekventnejši oziroma bolj prilagojen potrebam študentov in tudi ostalim občanom. Dekanja Fakultete za vede o zdravju, Darja Barlič - Maganja, je povedala, da se že vsaj 2 leti trudijo, da bi, skupaj s Splošno bolnico Izola, rešili ta problem, a doslej še niso uspeli. Tudi Neli Rajčič Panger, glavni tajnik Fakultete za vede o zdravju je povedala, da je Fakulteta za vede o zdravju seznanjena z navedeno problematiko. Popravljanje urbane opreme Včeraj so začeli z deli pri uveljavljanju napak v garancijskem času pri prvi fazi projekta urbane ureditve starega mesta. Izvajalec del Makro 5 d.o.o. je dolžan v garancijskem času odpraviti pomanjkljivosti pri ureditvi podhodov in Alietove ulice. Izvajalec bo do konca novembra odpravil napake v podhodih starega mestnega jedra (zamenjava svetilk na osvetlitvenih tablah, odstranitev madežev rje, sanacija ometa) in na Alietovi ulici (sanacija cvetličnih korit in košev za odpadke, odstranitev madežev rje, popravilo stopnice). Sledila bo odprava pomanjkljivosti druge faze projekta, ki zajema pešpot in park na Svetilniku ter Tartinijevo ulico. szj “Februarja 2014 je bila med našimi študenti izvedena anketa, na podlagi katere je bilo možno ugotoviti interes študentov za okrepitev avtobusne povezave med Izolo in fakulteto. Problema smo se skušali lotiti širše in se povezali z SB Izola (saj bi tudi nekateri zaposleni imeli interes prihajati v službo z javnim prevozom) ter Srednjo šolo, ki se prav tako nahaja na isti lokaciji. Potencialnim prevoznikom so bili posredovani rezultati naše študentske ankete ter urniki predavanj, vendar odziva ni bilo, ker so ocenili, da relacija ni rentabilna. Avtobusni prevozi iz smeri Kopra so bili okrepljeni, iz Izolske strani žal ne.” Komunala Izola obvešča, da bo letošnja oktobrska akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s premično zbiralnico ponovno potekala štiri dni. Stara zdravila, kozmetiko, uporabljeno jedilno olje, odslužena svetila, razne kemikalije, barve, lake, spreje, topila, pa tudi manjše električne aparate, boste lahko oddali med 14. in 17. oktobrom. O lokacijah vozila so občane obvestili s posebnim dopisom, sicer pa vse nevarne odpadke lahko celo leto (z zadnjim odrezkom potrdila o plačilu komunalnih storitev) brezplačno pripeljete na zbirni center, ki obratuje vsak dan, razen ob nedeljah. Dodatna pojasnila o akciji zbiranja nevarnih odpadkov so na telefonski številki 05 66 34 950. Dva župana na Oljki županov Izolski župan mag. Igor Kolenc, briški župan Franc Mužič, podžupan Mestne občine Koper Peter Bolčič, podžupanja Občine Milje Loredana Rossi ter predstavnik občine Piran Denis Goja, so tudi letos, z obiranjem Oljke županov v nasadu Ronk nad Strunjanom, simbolično odprli letošnjo oljkarsko sezono. Ta sicer ne bo vrhunska, vsekakor pa bo boljša od lanske, ki jo je uničila oljčna muha. Obiranje oljk se sicer še ni začelo in oljke lepo zorijo, tako da so oljkarji še kar optimistični, kljub vsemu pa se bodo nekateri prav kmalu lotili obiranja zgodnejših sort in torklje bodo pognale svoje centrifuge. Stanje v oljkarstvu so predstavili strokovnjaki KGZ Nova Gorica in Inštituta za oljkarstvo ter gostitelja, izolski župan Igor Kolenc in predsednik Društva olj kar jev Slovenske Istre, Danilo Markočič. Povejmo še, da so ob koncu zborovanja, Dina Pucerja, še za en mandat izvolili za predsednika zveze društev oljkarjev. V strokovnem delu srečanja smo slišali, da je letošnja rast oljk nekoliko zastala v vročini, zato pa je bilo takšno vreme koristno, ker se niso razvili različni škodljivci in razne bolezni oljk. Strokovnjaki torej pričakujejo kakovostno, čeprav količinsko malo slabšo letino, slišati pa je bilo tudi tudi nepričakovana opozorila, da se delež vrhunskih ekstra deviških olj zmanjšuje, kar preseneča, glede na to, da se vedenje o oljkah iz leta v leto povečuje. Eden od dveh prisotnih županov na Oljki županov, izolski župan Igor Kolenc, je na posvetu povedal, da je treba storiti vse, da bi bilo čimmanj neobdelanih kmetijskih zemljišč v slovenski Istri in s tem v zvezi ponovno opozoril tudi na ustavno presojo, ki so jo, glede vračila kmetijskih zemljišč, sprožile tri obalne občine. ur Kmetijska zemuišča------ Istrski kmetje s kranjske doma Na nedavnem pogovoru o zagotavljanju pogojev kmetovanja v izolski občini, so udeleženci, v glavnem, preslišali informacijo, da pobuda s katero bi uredili licitiranje kmetijskih zemljišč, v parlamentu ni dobila dovolj podpore. O tem je udeležence obvestil David Štok, predsednik koprske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice, ki je hkrati kritično ošvrknil kmetovalce slovenske Istre, ki sploh niso podprli pobude, čeprav imajo prav v slovenski Istri največje težave z licitiranjem kmetijskih zemljišč. »Pobudo so podprli predvsem kra-ški kmetje, žal pa ni dobila podpore v parlamentarnem postopku, tako, da se še naprej soočamo z dejstvom, da kmetijsko zemljišče na Primorskem lahko odkupi kdorkoli z drugega konca države, le da ima status kmeta in ponudi več denarja kot domačin«, je povedal David Štok. Težka pot do zemlje Že leta 2013 so istrski kmetje ministra za kmetijstvo opozorili na nenavadna dogajanja, zlasti v lokalnih enotah Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Takrat so mu povedali, da ne razumejo, kako lahko na razpisih za zakup kmetijskih zemljišč vse pogosteje ta dodelijo domnevnim kmetom iz notranjosti države, sami pa se nikakor ne morejo dokopati do plahte zemlje. Prepričani so bili, da marsikateri zakupnik sploh ne izpolnjujejo pogojev, predvsem pa nimajo resnega namena obdelovati zemljišče, s svojo visoko ponudbo pa domačinom onemogočijo, da bi prišli do zemljišč in tako povečali obseg zemljišč, ki jih obdelujejo. Tudi v Izoli smo soočeni s prakso Sklada, ki je omogočal, da so kmetijska zemljišča zakupili ljudje iz drugega konca Slovenije, ker so pač ponudili boljšo ceno kot domači zainteresirani posamezniki. Seveda pa je treba ob tem povedati, da veliko večino zemljišč sklada vendarle imajo v zakupu občani treh obalnih občin, tako da bi težko govorili, da istrska zemlja odhaja v „tuje“ roke. Zakupnikov iz drugih koncev Slovenije je le nekaj odstotkov, iz tujine pa sploh. Med večjimi je kmetijska zadruga znanega furlanskega vinarja izolskih korenin, Livia Fel-luge, ki ima v zakupu okrog 60.000 m2 vinogradov. Veliko je bilo slišati tudi pripomb na račun prodaje kmetijskih ze- mljišč, problematično naj bi bilo predvsem dejstvo, da je bil Sklad ustanovljen za upravljanje in ne za prodajo kmetijskih zemljišč, čeprav je res, da vsako leto proda kar lepo število kmetijskih parcel. Na območju Izole zadnja leta ni prodal veliko zemljišč, dejstvo pa je, da so vsa imela nenavadno visoko izklicno ceno, saj so dosegale ceno stavbnih zemljišč. Izklicne cene za kvadratni meter kmetijskega zemljišča se v posameznih delih Slovenije gibljejo od 10 do 80 Eur, izklicna cena za parcele, ki so bile pri nas naprodaj v zadnjih dveh letih pa so znašale kar 250 Eur. Proti licitiranju zemljišč Tudi zaradi teh nedorečenosti je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, konec maja, skupaj s potrebnimi 5.000 podpisi podpore, v državni zbor vložila pobudi za spremembo zakona o dohodnini in zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. S predlogoma so želeli doseči sprejemanje kmetijstvu bolj prijazne zakonodaje, ki bo v korist slovenskega kmeta. Problematiko zakupov kmetijskih zemljišč so skušali urediti s spreminjanjem Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Predlagali so, da bi bili v svetu sklada trije predstavniki uporabnikov, ki bodo imenovani s strani vlade na predlog zbornice. Hkrati so predlagali tudi obvezno soglasje vlade k podzakonskim aktom sklada, ki urejajo postopek zakupa, na novo pa določili obvezno načelo določitve vrstnega reda med enakovrednimi prednostnimi upravičenci. Kdo je izgnal uporabnike? V obrazložitvi so zapisali, da je Svet sklada do leta 2010 imel pet članov predstavnikov ustanovitelja (države), trije člani so bili predstavniki zakupnikov in en predstavnik delavcev sklada Novela Sklada pa je leta 2010, med drugim, spremenila tudi način imenovanja in sestavo sveta sklada. Člane sveta po veljavni ureditvi na predlog ministra pristojnega za kmetijstvo, imenuje Vlada RS. Svet ima predsednika in šest članov, pri čemer so vsi člani sveta predstavniki izvršilne veje oblasti. Na ta način so zakupniki, drugače rečeno, kmetje, povsem izključeni iz odločanja v Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. V pobudi za spremembo zakona so zato predlagali ponovno uvedbo devetih članov sveta, od katerih bi bili trije predstavniki uporabnikov oziroma zakupnikov, ki bi jih predlagala Kmetijsko gozdarska zbornica Cene zemljišč, ki jih prodaja Sklad Vipavski križ DOBLIČE ČRNOMEU ČRNOMEU VUZENICA VUZENICA NtGASIKN NEGASTRN NEGASTRN NEGASTRN NEGASTRN TRNOVLJE DVORI NAD IZOLO DVORI NAD IZOLO SEVNICA SEVNICA DVORI NAD IZOLO BIUANA Drugačen postopek zakupa Druga predlagana sprememba zakona se nanaša na sprejemanje podzakonskih aktov sklada, ki natančneje urejajo postopek prometa in zakupa kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij. Sklad je namreč, s sprejemom podzakonskih aktov, oblikoval določeno zemljiško politiko, ki daje prednost finančnim zmožnostim in ne razvoju kmetijske dejavnosti. Tak primer je licitacija, ki se uporabi v primeru, da je potrebno izbrati med enakovrednimi prednostnimi upravičenci. Predlagana sprememba uvaja obvezno določitev vrstnega reda med enakovrednimi prednostnimi upravičenci. Zakon bo določal splošno načelo, v podzakonskih aktih pa bi določili kriterije, ki bodo omogočali razvrščanje enakovrednih prednostnih upravičencev. Tak kriterij je na-primer, obseg površin s katerimi kandidat za nakup oziroma zakup razpolaga. Glavni kriterij naj ne bi bil več denar, ampak mora vsak posameznik natančno poznati pravila, da bo sam izračunal, kakšne so njegove možnosti za pridobitev novih obdelovalnih površin. Sanja svinja o koruzi Čeprav so predlogom pritrjevali vsi po vrsti in so predlagatelji hitro dobili potrebnih 5.000 podpisov podpore, je Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zavrnil predlagano besedilo zakona. Tako uporabniki zemljišč in gozdov, ki jih daje v zakup sklad, še vedno ne bodo imeli možnosti vplivati na odločitve sklada. Ob tem bi bilo zanimivo vedeti, kako so pri tem ravnali poslanci, izvoljeni v slovenski Istri. Ali so bile njihove poslanske skupine naklonjene urejanju teh razmer ali so se uklonili pritiskom tistih sil moči, ki želijo ohranjati razmere v katerih je kapital absolutni zmagovalec boja za kmetijske površine Slovenske Istre. ur Birokracija — ------ 1000 oljk v četrtem nadstropju bloka Morda naslov ni neposredno povezan s pričujočim zapisom o tem, kam pripelje turbo birokratizacija našega vsakdana, toda akterji so približno isti, neživljenskost pa je povsem enaka. Žrtev je tokrat, Kulturolka. Projekt KultuROIka je zaživel pred dobrim letom. Idejna zasnova je bila delo izolske dramaturginje Anja Bajda, ki je združila etnološko dediščino oljkar-stva in gledališče. Po etnološki študiji Sonje Zlobko je napisala scenarij, k projektu pa je povabila nekaj ljubiteljskih igralcev, ki so igro uprizarjali kar v oljčniku. O projektu se je takrat veliko govorilo, malo zato, ker gre za izjemno zanimivo predstavitev kulturne dediščine, pa tudi zato, ker gre za edinstven projekt, ki je navdušil marsikaterega obiskovalca. Ti so se na prizorišče navadno pripeljali z organiziranimi prevozi, kar je bilo iz logističnega vidika najbolj racionalno. Kljub vsej medijski pozornosti, se je uspeh projekta, ki naj bi ga financirala tudi Evropa, sfižil. Agencija za kmetijske trge, ki finančno nadzoruje te projekte, je namreč ugotovila določene nepravilnosti pri vodenju dokumentacije s strani nosilca razpisa, to pa je bil Regionalni razvojni center Koper. Ta kratko so, seveda, potegnili nosilci projekta, ki so celotni projekt financirali sami. Pa to ni njihova prva izkušnja te vrste, V četrtem nadstropu bloka imajo prijavljen oljčnik s 1000 oljkami, ker je pač naslov oljčnika drugi kot naslov prijavitelja projekta. Če se ti to zgodi, potem nisi več presenečen, ko ti očitajo, da si projekt začel voditi preden si ustanovil javni zavod, da si račun plačal z lastnega računa in da se datumi na potnih nalogih ne ujemajo, čeprav je v vseh medijih zapisano, kdaj so predstavile bile. Javno pismo agenciji in RRC Anja Bajda, vodja projekta in aktualna žrtev evropske birokracije je v javnem pismu zapisala: Avgusta 2012 smo na razpis LAS ISTRE - program razvoja podeželja 2007-2013, prijavili projekt KULTUROLKA Razpis LAS Istre je pripravil Regionalni Razvojni center Koper. Maja 2013 je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, organ Ministrstva za kmetijstvo (v nadaljevanju AR-SKTRP) odobrila sofinanciranje projekta. Projekt smo v celoti izvedli septembra in oktobra 2014, ko je v oljčnih nasadih v zaledju občin Koper, Izola in Piran potekalo štirinajst predstav KultuROIka. Projekt smo morali v celoti financirati vnaprej, saj se za »v celoti izveden projekt« šteje, da so bile izvedene vse predvidene in odobrene aktivnosti za izvedbo in da so bili vsi računi poravnani. Za izvedbo predstav je bilo treba pripraviti etnološko študijo o olj-karstvu in oljarstvu od začetkov do danes, izdelati študijo oblačilne kulture podeželskega prebivalstva v slovenski Istri, izdelati scenarij za uprizoritev, pripraviti kostumografijo in izdelati rekvizite, oblikovati zgibanke, plakate in spletno oglaševanje, objaviti oglase v medijih, organizirati brezplačni prevoz na lokacije predstav, pripraviti in izvesti režijo in dramaturgijo predstav. Vse naštete dejavnosti in študije smo poravnali iz lastnega žepa, izvedli predvidene predstave, poželi dober obisk, veliko pohval in objav. Nato pa se je začela »Evropa« Projekt je, pod okriljem, Lokalne akcijske skupine Istra, prijavil Regionalni razvojni center Koper. Naloga RRC naj bi bila priprava vseh poročil in dokazil, ki so podlaga za izplačilo sredstev sofinanciranja. Ob tem naj bi prijaviteljem, v večini neveščim zapletene evropske birokracije, po- magali pri izvedbi projekta. Po navodilih skrbnice projekta, ge. Heidi Olenik smo pripravili vsa potrebna poročila in dokazila, ki jih je nato ga. Olenik konec januarja 2015 posredovala na agencijo. Nato so se pričele težave. Agencija je najprej potrebovala štiri mesece časa za preučitev dokumentacije, nato pa, kljub besedam ge. Olenikove, da »bi moralo biti vse v redu«, zahtevala nova in nova dopolnila. Zahteve z nekaj dnevnimi ali celo enodnevnim rokom za pojasnila in dopolnila so prihajale tri mesece, najraje sredi avgusta, ko je bilo v nekaj dnevih praktično nemogoče pridobiti zahtevane uradne dokumente od pogodbenih partnerjev in izvajalcev. Potem ko smo jim točko za točko, tudi večkrat pojasnili vse, kar jih je zanimalo in v Ljubljano poslali goro papirjev, dne 18.9.2015, dve leti za tem, ko je odobrila sofinanciranje v višini 14.284,86 EUR, je ARSKTRP izdala odločbo, s katero nam ne priznava niti centa.. Daleč je Evropa Evropska zgodba seje tako za nas končala. Odločba je bila naslovljena na RRC Koper, ki je uradno stranka v postopku, tako da nam ni preostalo drugega, kot da skomignemo z rameni in pozabimo na vloženi denar, delo in čas. Kaj pa nas je »Evropsko regionalno razvojna zgodba« naučila: - Da se površnim uradnicam na Regionalnem razvojnem centru Koper ne splača zaupati lastnih sredstev in želje po ustvarjanju in ukvarjanju z evropskimi projekti, saj boš na koncu ostal ne le brez evropskega, ampak tudi brez lastnega denarja. - Da so besede te iste uradnice v medijih, da RRC pomaga ustvarjati dodatna delovna mesta mlatenje prazne slame, saj od Evropskih projektov dobro živijo le sami, skupaj s še nekaj dobro organiziranimi posamezniki. - Da je bil razpis, ki ga je izdal RRC Koper, Las Istre, izredno pomanjkljiv, saj ne vsebuje nobenih členov o tem, da je potrebno, poleg izvedbe projekta, tudi nadzirati podizvajalce (zlasti administrativno). - Da ARSKTRP, kljub administrativnim napakam, storjenim v primeru tega projekta, ni delovala konstruktivno in ni bila naravnana k temu, da se sredstva za izveden projekt tudi izplačajo, temveč obratno. Gospa Irena Lamovšek, podpisana pod vse zahteve in odločbo je naredila vse, da smo ostali praznih rok. - Da smo državljani v službi države, ne obratno. Nosilec projekta se mora držati rokov (rok za izvedbo projekta, roki za oddajo projektne dokumentacije, roki za oddajo dopolnil k zahtevku za izplačilo projekta), medtem ko ARSKTRP nima določenega prav nobenega roka za nič. Financirali so Evropo Za zaključek pa je Anja še povedala: »Uradniki so od nas zahtevali, da na plakatih in v medijih objavimo, da je projekt delno financirala Evropska unija, Evropski sklad za razvoj podeželja. Žal ugotavljamo, da smo projekt v celoti financirali sami, zraven pa smo delno financirali še Evropsko Unijo. Ob tem nas tolaži le dejstvo, da je zaradi neizplačanega projekta ob »provizijo« tudi Regionalni razvojni center Koper. Zaslužili si je tako ali tako niso«. Po vseh kolobocijah in dokazovanju, da so opravili in sami plačali vse kar so izpeljali, predlagateljem ne preostane nič drugega, kot da se sprijaznijo s tem, da so projekt financirali sami, hkrati pa vendarle razmišljajo, da bi primer predali Računskemu sodišču. Njihova izkušnja pa gotovo ni vzpodbuda vsem tistim, ki razmišljajo o prijavi na razpise v novi finančni shemi. Kdo ve, morda pa so bili s svojim kulturnim projektom preveč daleč od klasičnega kmetijstva. ur Strateško o športu Bo strategija rešila športnike? Posebna komisija je v končni fazi praprave Strategije za razvoj izolskega športa, ki bo, če bo sprejeta s strani občinskega sveta, pripomogla k večji transparentnosti na področju porabe proračunskih sredstev za šport. Predvsem pa bo omogočila razvoj na področju, ki se v zadnjem obdobju sploh ni razvijalo. Bliža se čas priprave proračuna za leto 2016, med najbolj perečimi temami pa bodo verjetno ponovno sredstva, ki so (ali niso) namenjena športu. Jasno je, da šport zajema velik del civilne družbe in kot takšen imajo športni delavci močan glas, ki pa se pogosto izgubi zaradi razpršenosti interesov. No, zadnja leta se to nekoliko spreminja, saj se Izola lahko pohvali z eno od redkih aktivnih športnih zvez na lokalni ravni, s svojo strokovnostjo pa prispevajo tudi strokovni delavci Centra za kulturo, šport in prireditve. O tem, kaj se pravzaprav dogaja z izolskim športom in kaj ga čaka v prihodnje smo se pogovarjali s predsednico Športne zveze Izola, Alenko Šarkanj. - Izola že zgodovinsko vzgaja veliko vrhunskih športnikov, kljub temu, da športna društva tako-rekoč životarijo, športne infrastrukture pa skorajda ni. Kaj nas čaka v prihodnje? - Stanje s športnimi društvi se je v zadnjih letih sicer stabiliziralo, je pa res, da je infrastruktura v zelo slabem stanju. Ko se vozim po Sloveniji me velikokrat spremlja občutek, da ima že vsaka slovenska vas športno dvorano, mi v Izoli pa je nimamo. V vseh teh letih, ko bi jo lahko zgradili, v Izoli nismo našli poguma ter poiskali sredstva, da bi se za to odločili, danes pa je to seveda toliko težje. Ankete, ki so bile izvedene med društvi in starši otrok prve triade v izolskih šolah pa kažejo ravno na to, da si Izolani večnamensko dvorano želijo. Pogrešajo tudi bazične športe: plavanje, atletiko in gimnastiko - to lahko dobijo le v sosednjih občinah. - Obstoječa infrastruktura pa je že kar dotrajana. - Več kot polovica objektov ne izpolnjuje pogojev za pridobitev licence s strani panožnih zvez. To pomeni, da v teh objektih ni mogoče organizirati tekmovanj niti na državnem nivoju. Dvorano v Kraški bi bilo treba energetsko sanirati in to kar nujno, tisto v Arrigoniju pa sploh ne bo več mogoče adaptirati in bo treba iskati drugo rešitev, predvsem kar se tiče dejavnosti namiznega tenisa. Možna ideja je bila ravno ta, da bi se nadgradilo dvorano na Kraški, kar pa menda ne bo mogoče. Zato naj bi občina že naročila izdelavo projekta za gradnjo dvorane ob OŠ Livade. - Menite, da bi to v preteklosti lažje uredili? - V to sem prepričana, saj je v preteklem desetletju država sofinancirala športne objekte, tako resorno ministrstvo kot Fundacija za šport. V povezavi s turizmom, zdravstvom in izobraževanjem pa bi se lahko prijavili tudi na razpise za evropska sredstva. Žal se na tem področju ni delalo. Vseeno pa moram pohvaliti to, da je lokalna skupnost podpirala programe športa, saj je Izola ena tistih občin, ki v zadnjih letih ni zmanjšala dotacij za šport, kar se zaradi krize dogaja v marsikateri slovenski občini. - Kako to, da se namenja vedno manj denarja v šport? - Poznati je potrebno sistem financiranja v državi. Država direktno financira vrhunski šport preko panožnih športnih zvez, na lokalnem nivoju pa občine podpirajo ostale segmente: v največji meri šport otrok in mladine, usmerjenih v vrhunski šport, kakovostni šport, torej člane, ki ne dosežejo status vrhunskih športnikov, šolski šport, rekreacijo, invalide in otroke s posebnimi potrebami ter nekatere športne prireditve. Povsod je izhodišče za financiranje Nacionalni program športa, na osnovi katerega država in lokalne skupnosti sprejemajo merila za delitev sredstev na področju športa. Ker ima država vedno manj denar- ja, ga imajo manj tudi lokalne skupnosti, posledično se zmanjšujejo sredstva za šport na vseh nivojih. - Kaj menite o transparentnosti financiranja športa. - To dosegamo z ustreznimi merili tako na državnem kot lokalnem nivoju. Menim, da imamo v izolski občini dobro izdelana merila, ki smo jih v letošnjem letu še dopolnili na podlagi izkušenj komisij in strokovne službe CKŠP, ki so delovale v dosedanjih razpisih, svoje pa so povedala tudi društva. Doseči pa je še potrebno, da se bo letni program športa sprejemal v celoti in ne le delno kot se je sprejemal do sedaj. Seveda zavezuje Občine k sprejemanju letnih programov športa tudi Zakon o športu in ni mi jasno, kako smo vsi spregledali, da izolski letni program športa ne zajema vseh postavk porabe športa. Naš cilj je, da z letom 2016 to popravimo in pridobimo tako jasno sliko o tem, koliko vlagamo v programe, koliko v administracijo na področju športa in koliko v vzdrževanje objektov ter investicije. Mogoče bi bila slika že danes drugačna, če bi s temi podatki širša javnost razpolagala že do sedaj. - Ste članica projektne skupine za pripravo strategije razvoja športa v naslednjem 10-letnem obdobju kako daleč ste s pripravo in kakšne poudarke bo imel dokument - Strategijo le še dopolnjujemo z nekaterimi tekočimi podatki, vsebinsko pa smo jo že zaključili. Pričakujem, da jo bomo predali županu še v tem mesecu. Pri izdelavi dokumenta smo izhajali iz potreb izolskega športa, ki so jih nakazala društva na podlagi ankete, izvedene s strani občine, za še eno anketo pa smo se odločili v komisiji in jo opravili med starši otrok prve triade izolskih osnovnih šol. Rezultati obeh sta zelo podobni, kot najbolj pereči problemi v izolskem športu pa so, seveda, omenjena višina finančnih sredstev, dotrajanost športnih objektov, kriterij dodeljevanja sredstev športnih društvom, reševanje statusa trenerjev in pomanjkanje pokroviteljskih sredstev. Z višino razpoložljivih sredstev v občini se nismo obremenjevali, zato je priloga strategiji tudi ocena, koliko denarja bi potrebovali za izvedbo vseh aktivnosti, ki smo jih zaznali kot potrebne v naslednjem 10-le-tnem obdobju. Strokovne službe in lokalna skupnost pa bodo vsako leto ocenili možnost realizacije glede na razpoložljiva sredstva ali pa iskali ustrezne vire za realizacijo. Tako smo predvideli, da je prioritetno potrebno zagotoviti za programe športa povečanje sredstev glede na povečevanje kakovosti programov in inflacijo, zaposliti trenerski kader v okviru občinskih panožnih šol ter športnega pedagoga za prvo triado za vse osnovne šole v Izoli ter poskrbeti za ustrezno vzdrževanje oz. nadomestitev obstoječih objektov. - Pri pripravi strategije je sodelovala stroka. V preteklosti je bilo večkrat slišati očitke, da stroke na področju športa nihče nič ne vpraša. Kako je bilo s tem? - Res je, stroka je sodelovala pri pripravi tega dokumenta, ki se je sicer vlekla dlje, kot smo mislili. Vendar ne brez razloga Čakali smo na sprejem Nacionalnega programa športa do leta 2023 in na spremembe Zakona o športu, ki pa žal še vedno niso prišle v javno obravnavo. Gradiva smo tudi že obravnavali na predsedstvu športne zveze prav zaradi vključevanja dodatnih idej deležnikov v športu. Imamo pa tudi namen predstavitve dokumenta vsem športnim društvom potem, ko bo dokončno usklajen z občinskimi službami. - Je izvedba strategije realna za zmožnosti Občine? - Namen strategije, kot sem že omenila ni, da se prilagodi stanju občinske blagajne, ampak da jasno povemo, koliko in kaj potrebuje izolski šport v naslednjem desetletju. Strategija tako predvideva, da se nameni športu dodatna sredstva v višini od 288.000 EUR v letu 2016 do 420.000 EUR leta 2023, predvsem za programe športa. Investicije v športne objekte pa bodo odvisne od razpoložljivih sredstev v proračunu ali drugih virov, am Četrtek, 15.oktober 2015, št. 1123 ------------------------------------------------------------------ Izvedeli smo Postojnske mesnine tudi na Pittonijevi Franšizno trgovino in gostinski lokal Tuš Nanos v Pittonijevi ulici prevzemajo Postojnske mesnine. Zaenkrat so z informacijami skromni, očitno pa bistvenih sprememb, zaenkrat, ne bo. Izola je premajhno mesto, da bi lahko ostala skrita informacija o tem, da nekdo kupuje trgovino in gostinski lokal. Zato je tudi vest o tem, da Postojnske mesnine kupujejo Tuševo trgovino in sosednji Nanos, hitro zaokrožila med Izolani. Marko Prunk, lastnik družbe Postojnske mesnine, ki ima mesnico v Lokvi in v Trstu ter klavnico v Postojni, eno od petih prodajaln oziroma mesnic pa ima tudi v Izoli, natančneje v Ljubljanski ulici, je za Mandrač potrdil le to, da prevzemajo omenjena objekta v katerih pa, vsaj zaenkrat, ne bodo spreminjali dejavnosti. Market Tuš, Nanos Izola bo tako še naprej posloval kot franšizna trgovina in gostinski lokal, ali se bodo lotili kakšnih večjih posegov v oba objekta oziroma v njuno ponudbo pa zaenkrat še ne morejo povedati. Združeni proti lakoti V petek, 16. oktobra, bodo med 9.00 in 13.00 uro, v I. nadstropju Zdravstvenega doma Izola obeležili Svetovni dan hrane. Letošnji slogan se glasi »Združeni proti lakoti«. Na eni strani ljudje živijo v izobilju hrane, na drugi pa številni umirajo od pomanjkanja osnovnih živil. Zato želimo poudariti pomen hrane in pitne vode ter skrbno ravnanje z njima, ozavestiti ljudi o izbiri zdravih, sezonsko in lokalno pridelanih živilih in nenazadnje o ustreznem načinu priprave hrane ter zmernosti pri uživanju le-te. Veselimo se srečanja z Vami. Zdravstveno-vzgojni center Očitno je k takšni odločitvi pomembno prispevalo tudi dobro poslovanje mesnice v Ljubljanski ulici, ki so jo Izolani in obiskovalci tržnice, ki je v neposredni bližini, dobro sprejeli. Tako kot smo Izolani veseli vsake trgovine, ki ostane v starem delu mesta, saj je brez trgovin in gostinskih lokalov staro mesto obsojeno na počasno umiranje. 1 1 1 1 i \ - -— J . .. , I ilLN #_ GLADINA VODI VVATER LEVU 1 ^ ^OO ti L V Oznaka visoke vode pri Galeriji Rex Lepa Vida s kapitanom Ivanom Pivacem se je pripravljala na zadnjo udeležbo na tradicionalni Barkolani, vendar je močna burja ladjo in posadko zadržala doma. Štartna številka 581 pa je ostala. PANTHEON™ Blagajniške rešitve j Vse kar ! potrebujete za izdajo računov, tudi na terenu. Akcijski paket C pametnegč telefona ali Tablica ODYS Mira 7" in tiskalnik tablice? TirnP0S58U Cenal 06,00 € Izkoristite ugodno ponudbo! (brez DDV) do 1.12. 2015 - BREZPLAČNA uporaba storitve Velja za nove naročnike storitve Mobilna blagajna in za obstoječe naročnike Mobilna blagajna, ki dokupijo uporabniške licence. Po izteku akcijskega obdobja se mesečna naročnina zaračuna po veljavnem ceniku. dara ab www.datalab.si/retai I j 01 25 28 950 | prodaja(5)data!ab.si spremenite podatke v dottcekj V okviru sredozemskega tedna obale smo na hiši v Izoli pri Galeriji Rex v Kocjančičevi ulici namestili oznako visoke vode morja, ko je morje leta 2008 zalilo nižje predele v Izoli. To je prva oznaka poplav morja na hiši na obalnem območju v akciji oznak visokih voda, ki je namenjena obveščanju in izobraževanju o poplavah, ne le rek ampak tudi morja. Akcija postavljanja oznak visokih voda v Sloveniji je plod sodelovanja Komisije za hidrogeografijo pri Zvezi geografov Slovenije in Agencije RS za okolje. Skupaj z lokalnim prebivalstvom, šolami, občinami in ostalimi zainteresiranimi skušamo opozoriti na poplavo kot naraven pojav, ki ga ni mogoče preprečiti, lahko pa ga omilimo in se nanj prilagodimo. Oznake visoke vode namreč lahko štejemo tudi med ne-gradbene ukrepe za sonaravno sobivanje s poplavami. Namen skupne akcije je namreč ozaveščanje prebivalstva in ohranjanje zavedanja, da vode poplavljajo in da voda potrebuje, še posebej ob izrednih dogodkih, svoj prostor. Z začetki skupne akcije smo leta 2014 začeli v porečju kraške Ljubljanice, kjer smo prve oznake postavili po izredno visoki ojezeritvi Planinskega polja, sledile so oznake na nekaterih Notranjskih kraških poljih, v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom pa želimo akcijo razširiti na vse območje Slovenije. Oznaka visoke vode morja v Izoli, je poleg oznak visoke gladine morja na mareografskih postajah v Piranu in Kopru, izrednega pomena za ohranitev zavedanja o možnostih poplav morja, na kar bomo morali biti ob predvidenih podnebnih spremembah in dvigu gladine morja Še bolj pozorni. Dr. Peter Frantar, Komisija za hidrogeografijo pri ZGS KAPUČINO ggggggggl Maribor blizu, a predaleč Proti Mariboru zelo blizu točk Marbor Branik - Istrabenz plini Izola 25:24 (12:14) Istrabenz Plini Izola: Jurič 5, Čo-lič, Stepančič 1, Žgavec, Kmetič, Čosič 4, Kecman, Vončina, Vukovič 6, Gomezelj, Gjerek 2, Popovič 1 (1), Velkavrh 5, Konig, Madžare-vič. Sedemmetrovke: Maribor Branik 3 (3), Istrabenz Plini Izola 2 (1). Izključitve: Maribor Branik 8, Istrabenz Plini Izola 8 minut. Maribor v uvodnih krogih ni pokazal svoje nekdanje moči, zato je tudi prišlo do spremembe na klopi, ko je Borisa Deniča zamenjal Slavko Ivezič. Ta je kot selektor mlade reprezentance na nedavnem srečanju z Izdani spoznal plinarje. Vendar so ga naši fantje na gostovanju v štajerski prestolnici vseeno presenetili, saj so prikazali enega najboljših nastopov doslej in bili pretežno del srečanja boljši nasprotnik. Uvodne minute tekme so pripadle Izolanom, ki so z goli Jakoba Vukoviča in Elvina Čosiča v 12. minuti Mariborčanom pobegnili za štiri gole (8:4). Domača ekipa je dve minuti zatem znižala na minimalno razliko. Toda z goloma Andraža Velkavrha in Elvina Čosiča so varovanci Boruta Hrena spet nekoliko lažje zadihali, saj so domačinom pobegnili za tri gole, ob polčasu pa je bila njihova prednost nekoliko manjša. Tudi v drugem polčasu so bili večinoma v vodstvu Izolani in sicer vse do 49. Minute, ko so Mariborčani izenačili na 20. točki. Zatem so domačini povedli s 23:21, a je Kristjan Jurič z dvema zaporednima goloma izid poravnal. Branik je preko Tineta Poklarja povedel s 24.23 in imel priložnost za dvojno vodstvo, a je bil Blaž Vončina na mestu. Naši fantje so imeli možnost , da pridejo vsaj do točke, a je mariborski vratar Mile Mijuškovič nekaj sekund pred koncem ubranil strel Kristjanu Juriču. Članska ekipa je ta vikend prosta, saj so srečanje s PL Celje odigrali že sinoči v Kraški. V soboto 10.10. so se v hali najprej pomerile Starejše deklice A z RK Idrija. Naša dekleta so premagale nasprotnice z 31 : 5. Trener Matej Nadoh je dal v igro tudi mlajša dekleta, ki so dobile nove izkušnje. Pohvaliti moramo RK Idrijo, ki se je kljub veliki razliki v golih, borila in trudila vseh 50 minut. Pričakujemo, da bodo to leto dobile nove izkušnje in znanje in da bodo v prihodnosti bile težje premagljive. Naslednja tekma se je odvijala popolnoma drugače. Dekleta ŽRK Mlinotest Ajdovščina so vodile vse do 40. minute, ko so naša dekleta povedle. V zelo napeti igri našim dekletom ni uspelo narediti večje razlike od dveh golov. V zadnjih minutah so se izmenjavale v vodstvu do 59:58 minute pri rezultatu 28:27, ko je sodnik razveljavil gol zaradi prestopa. V preostalih 2 sekundah nobena ekipa ni mogla ničesar storiti, tako da se je tekma končala izenačeno 27:27. V nedeljo so mladinke VIP gostovale v Škofji Loki in se domov vrnile z novimi točkami in rezultatom 19 : 26. Trener Borut Hren je bil zadovoljen z prikazano igro. Izjemno razpoložena vratarka Lucija Rebec je imela kar 23 obramb. To nedeljo ob 16.uri na Kraški se bodo mladinke pomerile z članicami RK Adria Transport Logatec, kadetinje pa bodo v soboto gostovale pri RK Ljubljana V soboto start odbojkaric Izolske odbojkarice začenjajo v soboto svojo drugo sezono v 2. ligi zahod. Njihov prvi nasprotnik je ekipa Krima, s katero se bodo naše punce v soboto pomerile v Ljubljani. 3. SNL-zahod Rezultati 8. kroga: Cerknica : Brda 1:7 (0:3) Bilje : Ilirska Bistrica 3:0 (1:0) Tabor Se.: Jadran Dekani 2:0 (0:0) MNK Izola : Adria Miren 1:1 (0:1) Farna Vipava : Ajd. Škou 0:2 (0:1) MNK Izola : Adria Miren 1:1 (0:1) Izola, 10.10.2015 ob 15.30, gledalcev 50 MNK Izola: Bužan Primož, Husa-revdč Benjamin, Mandir Marin, Vidakovič David, Vidakovič Dražen, Božič Marko, Finkšt Niki (Memič Aldin 76'), Bordon Aleks, Mihailovič Nik, Podgajski Bostian, Zatko-vič Mitja Strelci: 0:1 - Božič Matija (4V), 1:1 - Mihailovič Nik (49') teiKrao miraE Tri medalje za reprezentanco Od srede do nedelje je v Srbiji potekalo mednarodno prvenstvo v mal-dinskih kategorijah. V Vrnjački Banji so se zbrali mladi reprezentanti in reprezentantke iz 14 držav. Ekipa mladincev, za katero so nastopili Darko Jorgič iz Krke, naš Erik Paulin in Peter Hribar, prav tako iz Krke, je odigrala resnično dobro in prepričljivo osvojila prvo mesto. V četrtfinalu so s 3:1 premagali prvo ekipo Nemčije. V polfinalu je nato sledila zmaga s 3:1 proti Romuniji, s podobnim izidom, 3:1, pa so v finalu ugnali tudi Belgijce in prepričljivo bili prvi. Še eno prvo mesto je Erik osvojil v paru z Darkom Jorgičem v igri dvojic. V polfinalu sta s 3:1 premagala najboljša Romuna Alexandruja Manoleta in Florina Spelbusa. Darko Jorgič je še tretje prvo mesto dosegel v posamezni kategoriji, kjer je s 4:1 v finalu premagal Angleža Helsmana VVeeasignheja. S tem je tudi dokazal, da gre za nedvomno enega najbolj perspektivnih igralcev v Evropi. Ugodno sta nas na tem prvenstvu v igri dvojic presenetili naši kadetinji Lea Paulin in Kirn Fink. V polfinalu sta namreč premagali s 3:1 Srbski par Andjela Henger in Orsolya Pele. V finalu pa sta s 3:0 izgubili proti Romunkam Tania Plaian in Krisztina Varga in tako prišli do prve medalje za državno reprezentanco. Na koncu lahko rečemo, da smo z nastopom naših tekmovalcev iz Arrigonija res zadovoljni. Erik je z dvema zlatima medaljama potrdil, da se razvija v dobrega igralca. Matija Novel, Lea Paulin in Kirn Fink so na trenutke prikazali dobro igro, s katero, ob trdem delu na treningu, lahko nedvomno naredijo še potreben korak naprej. Naše dobre nalopS V nedeljo je na Ravnah na Koroškem potekal 1. Top 8 RS za člane in članice. Pri članih nismo imeli nobenega predstavnika, saj je Erik Paulin nastop odpovedal zaradi igranja na mednarodnem prvenstvu Srbije. Pri članicah je v prvi kakovostni skupini, med osmimi najboljšimi igralkami, nastopila Urška Čokelj. Z eno zmago in šestimi porazi je dosegla sedmo mesto. V drugi kakovostni skupini sta igrah Alenka Ačimovič in Katrina Sterchi. Obe sta dosegli tri zmage, vendar je v krogu treh igralk imela najboljšo razliko v setih Katrina, ki je tako osvojila tretje mesto v skupini, medtem ko je bila Alenka peta. fcams Zmaga na 47. Barcolani jadrnici Robertissima 3 Druga nedelja v oktobru je že tradicionalno rezervirana za jadralno športno prireditev z bogatim spremljevalnim programom, ki v Tržaški zaliv pritegne številne jadralce in obiskovalce. Na 47. Barkolano se je prijavilo 1.687 jadrnic, a jih je bilo zaradi močne burje, zaradi katere so organizatorji za dve uri preložili start, na regatnem polju v nedeljo kar nekaj manj. Zmagovalka Barcolane 2015 je italijanska jadrnica Robertissi-ma 3 krmarja Vasca Vascotta, na drugem mestu je regato v Tržaškem zalivu končala Jena, ki jo je krmaril Italijan Furio Benussi, medtem ko je bil Mitja Kosmina tokrat v vlogi taktika. Veliki viharnik z Dušanom Puhom na krmilu je končal na odličnem petem mestu. Jure Orel z jadrnico Ross, je bil 13., Peter Podunavac z jadrnico Generali je končal na 15., Uroš Žvan za krmilom Me-gaenergije pa na 20. mestu. V okviru prireditev, ki so spremljale 47. Barcolano je potekala že tradicionalna prireditev "Barcolana Voung”. Na regatnem polju se je prvi vikend v oktobru zbralo okoli 370 mla- dih jadralk in jadralcev. V kate-gorji junior je Matej Planinšič (JK Pirat) v konkurenci 153 jadralcev končal na četrtem mestu, naj višje uvrščena Slovenka pa je bila Caterina Sedmak (JK Izola) na 13. mestu. Pri kadetih pa se je najbolje odrezal Martin Fras (JK Izola), ki je v kategoriji kadeti, v konkurenci 195 jadralcev zasedel 10. mesto, med kadetinjami pa je Alenka Valenčič (JK Burja) regato končala na 36. mestu. V ponedeljek 12. oktobra je bilo odigrano 33. kolo letošnjega prvenstva Izole v taroku za posameznike. Tudi tokrat ni nihče osvojil vseh šest možnih točk. Zmago je osvojil Božo Praprotnik s 5 točkami in izdatno prednostjo +792. Iz kola v kolo igrata bolje Bogo Strohsack in Lojze Hočevar. Oba sta zbrala po 4,5 točke, odločala je razlika +411 proti +189, četrto mesto je osvojila Marija Bolje s 4 točkami in razliko +332. Enako število točk je dosegel Vlado Šetina, a s slabšo razliko +296. Na vrhu lestvice med prvo peterko ni prišlo do sprememb. Še naprej vodi Marija Bolje s 126,25 točkami in razliko +10987, drugo mesto je zadržal Anton Sevčnikar s 119,25 točkami in razliko +12528. Za pol točke se mu je približal tretje uvrščeni Boris Debeljak s skupaj 109,50 točkami in razliko +8647. Četrto mesto je obdržal Anton Kosič s 105,50 točkami in razliko +6118, na petem mestu je ostal Vlado Šetina s 100,75 točkami in razliko +3377 in ostal v igri za četrto mesto. V ponedeljek 19.oktobra bo turnir v počastitev dneva starejših občanov, ki šteje tudi za prehodni pokal Društva upokojencev Izola. Pričetek turnirja bo ob 15.00 uri in ne ob 16.00 uri kot je bilo napovedano v programu prireditev. Turnir bo v hotelu Delfin Izola. Po razglasitvi rezultatov bo družabno srečanje v piceriji hotela Delfin. Lanski zmagovalec je bil Cveto Ličen. Ljubitelji taroka so vabljeni na turnir posameznikov, ki naj bi demonstriral medgeneracijsko sodelovanje tudi na tem področju. Sportajte z nami! Dnevi odprtih vrat izolskega športa - od 19. septembra do 24.oktobra 2014 Izkoristite brezplačne športne dejavnosti in spoznajte izolski šport! Četrtek 15.10.2015 --------------------------------------------------- BALINARSKI KLUB KORTE 18.00-20.00 (mladi) BALINARSKO IGRIŠČE KORTE - Predstavitev balinanja in društva, ogled vadbe, demonstracije, preizkus balinanja, vpis novih članov STRELSKI KLUB IZOLA 18.00-20.00 PROSTORI KLUBA, KRAŠKA 1 - Predstavitev streljanja preko SKAT-a (računalnik), predstavitev opreme, ogled treningov, vpis novih članov. SAVATE KLUB OBALA francoski boks 19.30-21.00 OŠ LIVADE (večnamenski prostor v 2. nadstropju) - S treningi pričnemo v torek 22.9. Teoretična in praktična predstavitev francoskega boksa, predstavitev opreme, za člane je vadba do 24.10. brezplačna. Ogled treningov in vpis novih članov. MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA 18.00-19.30 MESTNI STADION IZOLA - Predstavitev treninga in vpis novih članov U-15 MNK IZOLA 17.30-19.00 OSNOVNA ŠOLA VOJKE ŠMUC (telovadnica) - Predstavitev treninga in vpis novih članov 2008, 2009 in mlajši Petek 16.10.2015 ----------------------------------------------------- BALINARSKI KLUB KORTE 13.00-14.00 (šola) BALINARSKO IGRIŠČE KORTE - Predstavitev balinanja in društva... JUDO KLUB IZOLA 17.00-18.00 TELOVADNICA OŠ DANTE ALIGHIER1 - Predstavitev 2 skupin: Judo vrtec: za starost od 5 do 7 let Mala šola judo: za starost od 7 do 10 let STRELSKI KLUB IZOLA 18.00-20.00 PROSTORI KLUBA, KRAŠKA 1 - Predstavitev streljanja... MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA 16.00-17.30 MESTNI STADION IZOLA - Predstavitev treninga in vpis novih članov U-13 MNK IZOLA 18.30-20.00 MESTNI STADION IZOLA - Predstavitev treninga in vpis novih članov U-15 MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA 15.00-16.30 OSNOVNA ŠOLA LIVADE (telovadnica) - Predstavitev treninga in vpis novih članov 2008, 2009 in mlajši Sobota 17.10.2015 ---------------------------------------------------- VESLAŠKI KLUB ARGO 8.00 - 10.30 (trening) 10.30 - 11.30 (po treningu) DVORIŠČE, IGRIŠČE, VESLARNA, TELOVADNICA -VK ARGO Dantejeva 20 (v Marini Izola) Ogled treningov, pogovor s športniki, vpis novih članov. Predstavitev veslanja, veslanje v čolnih, na veslaških simulatorjih ter v veslarni, predstavitev treninga moči in vzdržljivosti, vpis novih članov SABLJAŠKI KLUB IZOLA 9.15-10.45 TELOVADNICA Gregorčičeva 21 - Predstavitev sabljanja, ogled treninga in vpis novih članov. Nedelja 18.10.2015 -------------------------------------------------- VESLAŠKI KLUB ARGO 8.00 - 10.30 (čas rednih treningov) 10.30 -11.30 (po treningu) DVORIŠČE,IGRIŠČE,VESLARNA,TELOVADNICA - VK ARGO Dantejeva 20 (v Marini Izola) Ogled treningov, pogovor s športniki... Ponedeljek 19.10.2015 ----------------------------------------------- NTK ARRIGONI 17.30-18.30 TELOVADNICA ARRIGONI - Preizkus znanja in demonstracije igre namizni tenis ter vpis novih članov KEGLJAŠKI KLUB IZOLA 17.00-20.00 PROSTORI GARAŽE SPAR V LIVADAH - Predstavitev kegljaškega športa in delovanja kluba. Z vami bodo člani kluba, trenerji - ogled rednih treningov, možnost vpisa otrok in mladine SABLJAŠKI KLUB IZOLA 19.30-20.30 TELOVADNICA Gregorčičeva 21 - Predstavitev sabljanja... MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA 17.00-18.30 MESTNI STADION IZOLA - Predstavitev treninga in vpis novih članov U-13 Torek 20.10.2015 --------------------------------------------------- STRELSKI KLUB IZOLA 18.00-20.00 PROSTORI KLUBA, KRAŠKA 1 - Predstavitev streljanja preko SKAT-a... SAVATE KLUB OBALA francoski boks 19.30-21.00 OŠ LIVADE (večnamenski prostor v 2. nadstropju) S treningi... MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA 16.30-18.00 MESTNI STADION IZOLA - Predstavitev treninga in vpis novih članov U-13 MNK IZOLA 18.30-20.00 MESTNI STADION IZOLA - predstavitev treninga in vpis novih članov U-15 MNK IZOLA -16.00-17.30 OSNOVNA ŠOLA VOJKE ŠMUC (telovadnica) - predstavitev treninga in vpis novih članov 2008, 2009 in mlajši Sreda 21.10.2015 ---------------------------------------------------- NTK ARRIGONI 17.30-18.30 TELOVADNICA ARRIGONI - Preizkus znanja in demonstracije igre... KEGLJAŠKI KLUB IZOLA 17.00-20.00 PROSTORI GARAŽE SPAR V LIVADAH - Predstavitev kegljanja... SABLJAŠKI KLUB IZOLA 15.15-16.45 TELOVADNICA Gregorčičeva 21 Predstavitev sabljanja... MLADINSKI NOGOMETNI KLUB IZOLA 17.00-18.30 MESTNI STADION IZOLA - Predstavitev treninga in vpis novih članov U-13 MNK IZOLA 19.30-21.00 MESTNI STADION IZOLA - predstavitev treninga in vpis novih članov U-15 MNK IZOLA 15.00-16.30 OSNOVNA ŠOLA LIVADE (telovadnica) - predstavitev treninga in vpis novih članov 2008, 2009 in mlajši Kulturna stran Likovih 40 ustvarjalnih let V soboto ob 19,00 bodo v Manziolijevi palači svečano proslavili 40 letnico delovanja likovnega društva LIK, ki je v ustvarjalno podobo Izole zarisalo pomembne dogodke. Podelili bodo priznanja dolgoletnim ustvarjalcem in predstavili bilten o njihovem delu ter priložnostno razstavo. Na pobudo Stanke JENKO in Marka SKOKA je likovna skupina začela delovati leta 1975, pod okriljem tedanjega Delavsko-prosve-tnega društva Svoboda Izola, ki se je preoblikovalo v Zvezo kulturnih organizacij Izola, kasneje pa v Center za kulturo, šport in prireditve Izola. Leta 1976 so se včlanili v Zvezo likovnih skupin Slovenije, v okviru katere so se člani udeleževali slikarskih kolonij ter regionalnih in republiških razstav. Vsako leto so ob različnih praznikih razstavljali v Izoli, Kopru in Piranu ter drugod po Sloveniji. Leta 1982 so priredili razstavo ob občinskem prazniku v novi galeriji Alga. Leta 1996 so člani likovne skupine LIK ustanovili Društvo LIK, ki se je z ostalimi izolskimi društvi združilo v Center za kulturo, šport in prireditve Izola. Dve leti kasneje so, skupaj z ostalimi slovenskimi društvi, ustanovili Zvezo likovnih društev Slovenije. Vsa leta so uspešno sodelovali v tekmovanju »Zlata paleta« in prejeli najvišjo nagrado - Zlato paleto ter večje število certifikatov in priznanj za kakovostna likovna dela. Člani LIK-a so uspešno zastopali društvo na razstavah v Mariboru, Ljubljani, Trbovljah, Slovenskih Konjicah, Šoštanju, na Jesenicah, v Tolminu, Ilirski Bistrici, Velenju, Slovenski Bistrici, Mengšu, Nazarjah, Piranu, Ložu, Murski Soboti, Kočevju, Polzeli in Šentvidu pri Stični. V nedeljo pa v Korte Kulturno društvo Korte, ob 20. obletnici delovanja in krajevnem prazniku, kortežanskem opasilu, vabi v nedeljo, 18. oktobra 2015, ob 17. uri v dvorano Kulturnega doma v Kortah. Program oblikujejo: - Ženski pevski pevski zbor KDK pod vodstvom zborovodkinje Eneje Baloh s premierno izvedbo Venčka istrskih ljudskih skladatelja Bojana Glavine, - sekcija pritrkovalcev KDK z mentorjem Markom Česnom Ščekom, - otroci kortežanske podružnične šole z mentorico Željko Ličan Adam-čič (po domače in v narodnih nošah bodo povedali nekaj ugank in iz-števank iz knjižice Nade Morato P’r n’s k’ntamo eno šrajamo t’ku), - MoPZ Izola, ki ga vodi Anton Baloh, - skupina Etnotok Glasbene šole Koper profesorice Mirjane Gvoz-denac, - trio profesorjev GŠ Koper: Amanda Vidic, Robert Stanič in Igor Švare. Vodita in povezujeta ga. Valentina in Kristina Kleva. - Predstavili bodo tudi video z izbranimi fotografijami prizorov s področij društvenega delovanja preteklih dveh desetletij, v prvem nadstropju si bo mogoče ogledati galerijo - muzej. Člani KD Malija in TD Šparžin bodo program obogatili z domačimi dobrotami in razstavo likovnih del. V družabnem delu se bodo predstavili glasbeniki pop-rock skupine LastVVord iz Izole. Vsako leto določijo poseben program, ki ga izpeljejo skupaj z mentorji - akademskimi slikarji, kiparji, arhitekti, grafiki, likovnimi pedagogi, ... Svoja likovna dela predstavljajo dvakrat letno v izolskih galerijah Alga in Sončna dvorana ter v izolskem Hotelu Delfin in Mestni knjižnici. Slike manjšega formata razstavljajo v mestnih lokalih, svoja dela postavljajo tudi v širši mestni prostor. Med temi deli so tudi večje skulpture, ki so dobile svoj prostor v izolskih parkih in promenadah. Na prireditvi v Manziolijevi palači bodo pripravili razstavo slik ustanoviteljice, Stanke Jenko in razstavo slikarskih del članov društva, nastopil pa bo tudi Moški pevski zbor Izola, ki ga vodi Anton Baloh. Pomagala bosta Nataša Benčič in Drago Mislej Mef. Ur Prihaja Teden starejših občanov DU Izola in DU Jagodje-Dobrava vabita na 35. TEDEN STAREJŠIH OBČANOV, ki bo potekal od 19. do 23. oktobra 2015 v Izoli Program bo naslednji: Ponedeljek, 19. oktobra 2015 9.30-12.00 Univerza za tretje življenjsko obdobje Morje Izola: SLIKARSKI IN FOTO EX-TEMPORE 10.00 Dom upokojencev: Potopisno predavanje z naslovom: Moja Istra, predavateljica Maja Hrs 16.00 Hotel Delfin: odprti turnir TAROKA 17.00 SGTŠ: Proslava ob začetku 35. TEDNA STAREJŠIH OBČANOV Sodelujejo: OŠ Vojke Šmuc, OŠ Livade, OŠ Dante Alighieri, Gledališče Steps, Društvo dobre volje Škofije, ŽPZ »Sinji Galeb« DU Izola Razstava ročnih del Dl Izola Torek, 20. oktobra 2015 08.00 Tradicionalni balinarski turnir ženskih in moških ekip na balinišču Arigoni Izola in Jasna Jagodje 08.00- 11.00 Merjenje krvnega sladkorja na sedežu RK Izola 10.00 Dom upokojencev: ŽPZ »Sinji galeb« DU Izola Sreda, 21. oktober 2015 8.00- 11.00 Merjenje pritiska na sedežu Rdečega križa Izola 10.00 Dom upokojencev: Meddomski turnir z ODU Koper v družabnih igrah 11.00 Hotel Delfin: STAREJŠI ZA STAREJŠE - prostovoljstvo v Izoli, predava Vanda Hlaj Četrtek, 22.oktober 2015 10.00 ART KINO ODEON - film SREČEN ZA UMRET 10.00 Dom upokojencev: delavnica - slikajmo skupaj, mentor Fulvija Zudič Petek, 23. oktobra 2015 10.00 Dom upokojencev: Kulturni program in harmonikaši 16.00 Kulturni dom: razstava: slikarski in foto EX-TEMPORE 17.00 Park Pietro Coppo: zaključek Tedna starejših občanov, nastop MPZ Delfin DU Jagodje-Dobrava D ‘^At "Si? s m Tramontana ima rušilno moč Izolski reper Andrej Bučar, z umetniškim imenom Drill, bo v novembru izdal svoj tretji solo album za močno slovensko založbo VVudsiban records. Naslov albuma je Tramontana besed, gre pa za najbolj izpovedni Drillov album doslej. Andrej Bučar, oziroma Drill, se je domačemu poslušalstvu prvič predstavil leta 2011, ko sta z Blažem Gracarjem (Dpekom) kot golobrada osnovnošolca izdala album Rest in Chaos. V naslednjih letih je Drill nadaljeval z ustvarjanjem, v določenem trenutku pa je ostal kot zadnja gonilna sila obalnega hip hopa. Danes je “nakla-daška” scena ponovno nekoliko zaživela, Drill pa je nedvomno vodilni hip hop glasbenik v regiji. Naslednji mesec bo izdal svoj tretji solo album, Tramontana besed, za močno slovensko hip hop založbo Wudisban records, pripravlja pa se na svojo drugo evropsko turnejo, ki ga bo z domačim Komora kolektivom popeljala mimo Francije, Češke, Avstrije, pa vse do nekdanje skupne republike. Še pred tem pa bo album predstavil v domačem kraju, v Hangar baru. - Si pred tem, da izdaš svoj tretji solo album, Tramontana besed. Takšne pri hip hopu tudi pričakujemo. Besede, namreč. - To je res, še posebej če prihajaš iz Obale. Tramontana prikazuje način repanja, način izražanja, s takšno, ostro izgovorjavo. Moje izražanje izpade divje, razburkano in rušilno, kot tramontana, najbolj avtohtoni pojav v naših krajih. Ta besedna zveza se je pojavila že na mojem prvem albumu, kjer sem že povedal, da je moj slog repanja tramontana besed. Tretji album pa se mi je zdel dober čas, da ta izraz obnovim. - Naslov albuma ima pridih kulturne dediščine, zveni pa kot etno album. Tako bi se lahko imenoval naprimer album Darija Marušiča, če bi naredil istrstko reperski album, medtem ko si ti vendarle bolj urbane sorte. Ampak očitno je pri tebi še vedno zelo prisoten ta lokalni pridih, kajne? - Vsekakor. Tematike na albumu so zelo osebne, veliko je zgodb o ljudeh, ki so mi blizu, s katerimi sem odraščal in jih dobro poznam. Gre večinoma za žalostne, tragične zgodbe, ki seveda niso prijazne za ušesa, tako kot tramontana, ki te prepiha in ne veš kje imaš glavo. Ampak povedati jih je treba, saj gre za resnico, brez olepševanja, le surovo pihanje in rušenje. - Torej gre za osebni album? - Zelo osebni, vsekakor najbolj oseben do sedaj. Nekaj časa sem imel v mislih naslov Marjanski jarek, ker je res najgloblja stvar, ki sem jo kdaj napisal. Kot pravim, veliko osebnih zgodb, manj pa repam o sistemu, kot sem to do sedaj, čeprav se prav skozi te osebne stiske čuti ta položaj v družbi, ki pa je posledica družbenega stanja, o katerem sem repal do sedaj. - Lahko bi rekli, da album Tramontana besed govori o posledicah Nuklearne zime, tvojega prejšnjega albuma? - Prav to sem hotel poudariti. Ko me ljudje vprašajo, kaj je Tramontana besed, je logičen odgovor, da gre za posledico Nuklearne zime, v vsakem smislu, tako vsebinskem, kot glasbenem. - Nuklearno zimo si posnel s pomočjo živih glasbenikov. Kako je s Tramontano? - Vedno bolj strmim proti živim inštrumentom. Nekaj kitar je za album odigral Teo Collori, Jure Lesar iz skupine Eskobars pa je odigral bas, godala in prav tako nekaj kitar, kot tudi Fakini. Za skrečanje so poskrbeli trije dj-ji, sodelovalo pa je še nekaj pevcev in pevk ter tudi otroški ženski pevski zbor iz Kopra. Kot pravim, gre za žalostne zgodbe in vsi ti glasbeniki so poskrbeli za temu primerno vzdušje. - Verjetno zraven sodeluje še nekaj hip hoperjev? - Seveda. Besede so prispevali Em-kej, Zlatko, Mirko iz Novega mesta, seveda tudi naš Komora kolektiv, torej Luknje v sistemu, Burke, pa Šenka in Siam iz Ljubljane... Bojim se, da sem še koga pozabil, ampak kot pravim, veliko ljudi je sodelovalo pri nastanku. - Koliko časa si snemal album? - Kar kakšna tri leta. Najprej sem pisal besedila, zbiral glasbene podlage, zadnje leto pa intenzivno snemam. Album je trenutno v procesu miksanja, tako da bo pripravljen ob promociji v Hangar baru, 13. novembra. - Si ponovno sam naredil glasbene podlage? - Ne, nisem. Produkcijo »beatov« sem dal nekoliko na stranski tir, saj ne moreš sam delati prav vsega. Dovolj jih znam producirati, da lahko popravim kakšen »beat«, ki ga dobim od koga drugega, ali pa da dam kakšen nasvet, ampak samo produkcijo pa sem raje večinoma prepustil nekaterim mladim producentom iz vse Slovenije, ki so zelo zagnani in ker vem, kako je bilo težko meni, ko sem šele začenjal, se zavedam, kaj tem fantom pomeni, da njihova podlaga pristane na uradno izdanem albumu. - Po dolgem času je Blaž Gracar, s katerim si sodeloval pred desetletjem in pol, spet aktiven v glasbi in njegova produkcija je trenutno zelo cenjena. Že res, da sta v nekoliko drugačnih vodah, ampak lahko pričakujemo še kakšno sodelovanje? - Ja, nekaj sva se že dogovarjala, celo za ta album, ampak to je še vedno v zraku. Imava pa načrt za sodelovanje za projekt v angleščini, čeprav je tudi on trenutno zelo zaseden, saj pripravlja album z NTokom. V prihodnje pa bo nekaj vsekakor nastalo. - Pred časom si omenil, da še vedno čakaš bratranca, Rudija Bučarja, da naredita skupni projekt. Še vedno čakaš? - Bila sva že v studiu za Tramon- tano, ampak zdelo se mi je, da bi se raje jaz njemu prilagodil, kot pa da bi ga postavil v kontekst, ki ni prav njegov. Seveda sem ga imel v mislih za nekaj refrenov, ampak ta projekt ni bil še tisti ta pravi. Sicer pa ravnokar pripravljava himno za OŠ Vojke Šmuc, ki bo izšla naslednji februar in bo nekakšen istrski pank z guslami, in prav to esenco Istre skozi hip hop bova poskušala ujeti v prihodnje na kakšnem sin-glu- AM Izštekani Fetus v Tisi V soboto so izolski metalci Fetus odigrali izštekani koncert za sladokusce v Tisi v obrtni coni. Fantje in dekle so dokazali, da se njihova kreativnost ne skriva izključno v hrupu, temveč se za zidom distorzi-ranih kitar skriva veliko melodije, ki samo čaka, da pride na prosto. Prisotni so tako imeli kaj slišati. KUL 15.10. četrtek 19.00 Mestna knjižnica Izola predstavitev knjige Silvana Prodana Prekinjena idila in ostalih njegovih samostojnih knjižnih del Življenjske zgodbe Istranov je vključno s svojo, kjer opisuje pomembnejša mladostna doživetja, razpotja in izbire v zrelejših letih, povezal v več knjižnih delih, in sicer: Istra vsepovsod (2007), Igra naključij (2008), Martinjak v Brdih (2009), Vzporedna usoda (2011), Kako majhen je svet (2012) Nemirna mladost (2013). Zgodbe so zapisane s človeško toplino ter ljubeznijo do ljudi in življenja. Avtorje svojo publicistično dejavnost začel uveljavljati v Študijskem krožku Beseda Slovenske Istre, v zborniku Brazde s Trmuna ter v Kulturnem klubu Istra, nato pa stopil na pot izdajanja samostojnih knjižnih del. Z avtorjem se bo pogovarjal Milan Gregorič. 16.10. petek 19.00 Manziolijeva palača Izola QUELLA TROMBA Dl LATTA DEL CONFINE ORIENTALE ITALIANO predstavitev knjige in glasbena spremljava. Sodelujejo: Mario Fragiacomo (krilni rog in efekti), Miriam Monica (glas, trombon). 20.00 Kulturni dom Izola Boris Kobal & Tin Vodopivec STARO ZA NOVO, stand-up komedija 17.10. sobota 19.00 Manziolijeva palača Izola 40. obletnica delovanja Društva LIK Izola 18.10. nedelja 17.00 Kulturni dom v Kortah KULTURNO DRUŠTVO KORTE vas ob 20. obletnici delovanja in krajevnem prazniku, kortežanskem opasilu, prisrčno vabi Program oblikujejo: - Ženski pevski pevski zbor KDK pod vodstvom zborovodkinje Eneje Baloh s premierno izvedbo Venčka istrskih ljudskih skladatelja Bojana Glavine, - sekcija pritrkovalcev KDK z mentorjem Markom Česnom Ščekom, - otroci kortežanske podružnične šole z mentorico Željko Ličan Adamčič (po domače in v narodnih nošah bodo povedali nekaj ugank in izštevank iz knjižice Nade Morato P'r n's k'ntamo eno šrajamo t'ku), - MoPZ Izola, ki ga vodi Anton Baloh, - skupina Etnotok Glasbene šole Koper profesorice Mirjane Gvozdenac, - trio profesorjev GŠ Koper: Amanda Vidic, Robert Stanič in Igor Švare. Vodita in povezujeta ga. Valentina in Kristina Kleva. Predstavljen bo video z izbranimi fotografijami prizorov s področij društvenega delovanje preteklih dveh desetletij, v prvem nadstropju si bo mogoče ogledati galerijo - muzej. Člani KD Malija in TD Šparžin bodo program obogatili z domačimi dobrotami in razstavo likovnih del. V družabnem delu se bodo predstavili glasbeniki pop-rock skupine LastVVord iz Izole. 20.10. nedelja 18.00 Manziolijeva palača Izola MANCA LORENZO BUFFON - Istria, Arsia e altre tragedie dimenticate predstavitev knjige avtorja Antonio Venturin z projekcijami. 22.10. četrtek 18.00 Manziolijeva palača Izola Večer italijanskega filma - projekcija filma "Arniči miei, atto 1" Režija: Pietro Germi / Mario Monicelli. Igrajo: Ugo Tognazzi, Gastone Moschin in Philippe Noiret. Hangar bar -16.10.2015 Second Chance Blovvn (post indie, rock, electro, industrial) ob 21:30h -22.10.2015 Jam Session - 23.10.2015 Grate (alternativni punk rock) - Novi Sad - ob 21:30 - 29.10.2015 Chiki liki tu-a (alternative, funk, rock, avantgarde) - Slovaška - ob 21:30 - 31.10.2015 Stara šula (promocija albuma Rojeni v Jugoslaviji, rock'n'roll) - Dolenjske toplice - ob 21:30 Kavarna Zvon V soboto, 17.10.2015, ob 19.00 uri vas vabimo na otvoritveno razstavo in ogled mandai Tea Pelicon - Mandale Galerija Alga razstava akvarelov ANASTASIJA BAŠKUROVA "AKVARELNA POTOVANJA" Galerija Insula razstava ANDREA PIERUS "SOME LIKE IT HOT" Emotion on the catvvalk. A story in sculptures. Razstava bo na ogled do 22. oktobra 2015. Galerija Plač ijubijanskasz Ladijski modeli sekcije modelarjev 3. univerze in razstava fotografij Siniše Rančova Galerija Studio PORTON - Grožnjan Ulica brače Corva 10, 52429 Grožnjan "Plač Izolanov" - kolektivna razstava avtorjev DUŠAN.AMBROŽ - REMIGIO.GRIŽONIČ - JOŽE.LANGO - MILAN.OBRADOVIČ. KARP - PRIMOŽ.MISLEJ - MARJAN.MOTOM - JADRAN.POSINKOVIČ - PRE-DRAG.ŽVAB-KATJA.SMERDU - PARIDE. Dl STEFANO - DAVORIN MARC Mestna knjižnica Izola Fotografska razstava Nataše Fajon V ISTRI NI NIKOLI DOLGČAS, v kateri avtorica na ogled postavlja fotografije istrskih praznikov. Razstava fotografij in predmetov s konca 19. in začetka 20. stoletja, ki prikazujejo šege in navade ob prelomnih dogodkih na življenjski poti ljudi iz tistega časa OD ZIBELKE DO GROBA - Prazniki življenjskega cikla -rojstvo, krst, obhajilo, birma, poroka, smrt... Avtorja razstave sta zbiratelja starin Marija in Janez Janežič, in Razstava leposlovnih in strokovnih del na temo demence www.center-izola.si | www.odeon.si Center za kulturo, šport in prireditve Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola • petek, 16.10., ob 20.00, Kulturni dom Izola: stand-up komedija Boris Kobal & Tin Vodopivec: STARO ZA NOVO (org.: CKŠP Izola). Vstopnina: 10 €. NAPOVEDUJEMO ... • nedelja, 25.10., od 9.00, Severni pomol, Cerkev sv. Mavra: PRAZNIK IZOLSKEGA ČUDEŽA (org.: CKŠP Izola, VK Izola, VK Argo). Vstop prost. • petek, 30.10., ob 20.00, Kulturni dom Izola: komedija SSGTrst: OBISKI (org.: CKŠP Izola). Vstopnina: 10 € v predprodaji, 13 € na dan prireditve. • nedelja, 8.11., od 8.00, Plaža San Simon: 35. MARTINOV TEK IN POHOD (org.: CKŠP Izola, ŠZ Izola). Predprijave prek spletne strani www.center-izola.si. GALERIJA ALGA IZOLA Do 3.11. je ogled razstava slik Anastasija Baškurova: AKVARELNA POTOVANJA Vstop prost. ART KINO ODEON IZOLA • četrtek, 15.10., ob 18.30: biografska drama MAG - NAJBOLJŠA ZGODBA PAULA COELHA: • četrtek, 15.10., ob 20.30: FILM JE ZAKON!: slovenska grozljivka IDILA, na ogled še v petek, 16., in torek, 20.10., ob 18.30 ter v soboto, 17., nedeljo, 18., in sredo, 21.10., ob 20.30; • petek, 16., in torek, 20.10., ob 20.30 ter sobota, 17., nedelja, 18., in sreda, 21. 10., ob 18.30: latvijska animacija KAMENJE V MOJEM ŽEPU; • sobota, 17., in nedelja, 18.10., ob 16.00: KINO VETRNICA: animacija MEDVED BAMSI IN MESTO TATOV; • ponedeljek, 19.10., ob 18.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: triler DREVO: • ponedeljek, 19.10., ob 20.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: drama 45 LET Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitati/ www.facebook.com/kulturnicenter.izola https://twitter.com/CKSPIzola U www.facebook.com/art.izola https://twitter.com/artodeon Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133; e: galerija@center-izola.si), ponedeljek, torek, petek: 9.00-13.00, sreda, četrtek 16.00-19.00, sobota, nedelja in prazniki zaprto. Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; e: info@odeon.si), vsak dan od 18.30-20.30. TURA Kulturni dom Izola / 22.10. Ob 17.00 uri PREMIERA KRATKEGA FILMA Zvoni Izvršni producent: VIZ VRTEC MAVRICA IZOLA, Režiser: BRANKA ADAMIČ KOLENC, NELI PASPALJ, Scenarist: BRANKA ADMIČ KOLENC, NELI PASPAU, Snemalec: ROBI VOZILA, PETER KLEVA, Glasba: JANEZ DOVČ, BOŠTJAN GOMBAČ, GORAN KRMAC, GABER RADOJEVIČ, Igralci: NEŽA BIJELIČ, JAN CENCIČ, MIJA DANILOVIČ, ARMIN DŽAFIČ, ANA DŽIMRIČ, AJDA GLOGOVŠEK, NIKO JANEV, INA JERMAN, EVA KITIČ, TRIŠA MAJERLE JURKOVIČ, LARA PANGER, ANŽE PIŠLAR, MATIC PIŠLAR, LAN PRIBAC, KASPER Sl NOŽIČ, ALEKSEJ UDOVIČ, DUŠA VADNJAL STOJANOVIČ, TIM ZUPANČIČ, ULA ŽLOGAR, Stranske vloge: NELI PASPAU, BRANKA ADAMIČ KOLENC, ROBI VOZILA / IZOLA 2015 Mestna knjižnica Izola SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov (npr. za učenje tujih jezikov, računalništva), iskanju informacij prek spleta, pisanju dopisov, vlog za zaposlitev,'seminarskih, raziskovalnih ali diplomskih nalog tertiskanju. Učenje v središču je brezplačno, pogoj je članstvo v knjižnici ter vnaprejšnja rezervacija datuma in ure učenja. Dodatne informacije na tel.št.: (05)6631-282. BORZA ZNANJA IZOLA Borza znanja Izola deluje v okviru Mestne knjižnice Izola. Če se želite nečesa naučiti, vam borza znanja posreduje podatke o ljudeh, ki vas lahko želenega naučijo. Če želite s svojim znanjem pomagati drugim, vam borza znanja nudi podatke o ljudeh, ki potrebujejo vaše znanje in izkušnje. Znanja, ki se posredujejo preko Borze znanja Izola so zelo raznolika in segajo od znanj tujih jezikov, najrazličnejših ročnih del ali vrtnarskih in drugih tehničnih spretnosti, poznavanja različnih oblik sproščanja, nasvetov za bolj kakovosten življenjski slog, astrologije in alternativnih metod zdravljenja ter številna druga uporabna znanja. Borza znanja Izola vabi vse, ki imate znanja in veščine in ste jih pripravljeni deliti z drugimi, ter vse, ki bi se radi naučili nečesa novega, da se nam pridružite. Prijavili vas bomo v našo bazo podatkov in poiskali ljudi, ki so na voljo za izmenjavo znanj. O načinu sodelovanja se s ponudnikom ali povpraševalcem dogovorite sami. Oddolžitev se izvede brezplačno v obliki menjave znanja za znanje, ali drugače v dogovoru med obema uporabnikoma. Veseli bomo vsake vaše povratne informacije o tem, kako je izmenjava potekala. Obiščite nas v Mestni knjižnici Izola, pokličite na 05 6631 282, ali pošljite elektronsko pošto na knjižnica.izola@guest.arnes.si s pripisom ZA BORZO ZNANJA. Več o borzi znanja pa si lahko preberete na spletni strani www.borzaznanja.si. IDILA DOLINE ŠENTFLORJANSKE piše: Erik Toth Beseda ‘idila’ v mislih vsakega bralca ali bralke sproži konotacije z najlepšim, perfektnim, obljubljenim, dovršenim in, ne nazadnje, hrepenečim karkoli že. Toda tu gre za slovensko Idilo. Nasprotje vsega prej naštetega. Nasprotje pričakovanj. Morda zgolj projekcija realnega stanja. Ameriški tip slasherjev vsi dobro poznamo: določeno število predstavnikov mlajše populacije pošljemo neznano kam, predvsem pa daleč neznano kam, s točno določenim namenom (po navadi je zabava, drugotno tudi službena pot) za nekaj dni (po navadi vikend), kjer namen, takoj po prihodu neznano kam, pridobi totalno drug predznak, ki je ‘preživetje’. Vse skupaj se nenadoma zalomi zaradi prisotnosti precej deviantnega bitja (psihopat, pošast, zlonamerna žival, ali zgolj depresivna soseda), ki vse člane skupine po vrsti pošilja k Stvarniku. Vse dokler se ne sooči z zadnjo preživelo osebo, po navadi pogumnim dekletom, ki v procesu preživetja postane daleč bolj krvoločna od deviantneža in ga v ‘poslednjem’ dvoboju premaga in pošlje v družbo svojih preminulih prijateljev. Na podlagi opisanega je zgrajena tudi (prva prava) slovenska grozljivka Idila. Fotograf najame dve manekenki za foto seanso in ju odvede na idilični kraj sredi slovenskih Alp. Vse dokler se ne pojavijo lastniki zemljišča - zagamani, zaplankani, odurni in predstavniki raja na zemlji. Od tu naprej se za skupino začne zgolj pot navzdol, polna trpljenja, šokov in smrti. Vzorec vam je poznan, ostalo si boste že v kinu ogledali. Vsako področje, tudi najbolj neokrnjeno, nosi črno pego, ki vselej lahko vpliva na harmonijo danega prostora in časa. Slovenija je ena sama velika pega in harmonijo šele iščemo, tako da Idila ponekod deluje zgolj kot igrani dokumentarec, kjer lahko na obraz deviantneža nadenemo fotografijo kogarkoli, ki nam trenutno otežuje obljubljeno lahkotno državljansko življenje. Režiser, Tomaž Gorkič, nam je ponudil zrcalo družbe (ne nujno samo slovenske). Imel je jajca, da pokaže, kako je treba imeti jajca (četudi si na napačni strani). Kako lahko vse še postane, če ne ukrepamo in ostanemo pasivni. Narava ne more vsega sama popraviti. Četudi je Idila glavna zmagovalka minulega Festivala slovenskega filma, je potrebno opozoriti, da je vselej grozljivka s prepočasnim ritmom, pretiranimi klišejskimi prijemi in, ponovno, slabo igro. Gledališče je, pač, v genih slovenskih igralcev. Teatralnost tudi tik pred klanjem. Pa saj to je navsezadnje naša prava realnost. Projekcija filma se v Art kinu Odeon prične v četrtek, 15. Oktobra. Prvi večer pa bo začel v sklopu projekta, in tretje sezone. Film je zakon! Projekciji bo sledil pogovor z režiserjem in producentom filma. Film bo na sporedu do naslednje srede. Dovolj časa za ogled. Erik Toth je univerzitetni diplomirani antropolog in kulturolog, treutno pa opravlja doktorat iz zgodovine, prav tako na Fakulteti za humanistične vede Univerze na Primorskem. Z Mirno Bajič je napisal in izdal Slovar izolskega slenga, kije doživel že drugi ponatis, sicer pa je predvsem filmofil in filmski kritik, ki redno sodeluje tudi z Mandračem. OS 'Z J M l ^/| GGS d.o.o., Koper, Vojkovo nabrežje 23 - ureditev meje - parcelacija - izdelava geodetskega načrta - izdelava etažnega načrta z vknjižbo - izravnava meje -zakoličenje objektov -evidentiranje stavbe - vpis stavbe v kataster stavb - legalizacija črnih gradenj - pridobivanje gradbenih in uporabnih dovoljenj -pridobitev hišne številke - komparacija -pravno svetovanje izdelava energetskih izkaznic M/IMTOH^Č 14 - ------------------------------------ Šolska------------- Učenci so prespali kar v šoli Učenci OŠ Dante Alighieri so se v petek prepustili čarobnemu svetu pravljic in noč dočakali v šolski knjižnici. Oboroženi s spalnimi vrečami so ob nežnem zvoku kitare in pravljici o Oblačku Olgi bogatejši za novo izkušnjo. Ker se učitelji na OŠ Dante Alighieri zavedamo, kako pomembno je družinsko branje pravljic, sva učiteljici 1. razreda skupaj z učiteljico 2.a razreda in knjižničarjem organizirale večerno branje pravljice v šolski knjižnici. V petek, 9. oktobra, je bilo med poukom čutiti nemir med učenci, saj so komaj čakali, da se konča pouk, da odhitijo domov in se pripravijo na večer in noč, ko bodo v šoli poslušali pravljico za lahko noč in tudi prespali na šoli. Vse je bilo pripravljeno za večerno poslušanje pravljice. Na vhodnih vratih sta učence in njihove starše pričakali razredničarki. Vsak učenec je prinesel s seboj spalno vrečo, vzglavnik in igračo, ki mu pomaga zaspati. Razgrnili so svoje spalne vreče in se preoblekli v pižame. Knjižničar je pripravil za starše krajšo anonimno anketo o njihovih bralnih navadah. Medtem so učenci risali v oblačke svoje najlepše sanje. Sledil je knjižničarjev nagovor staršem o pomembnosti družinskega branja. Zaspali s pomočjo Olge Nato so starši zaželeli otrokom lahko noč in se poslovili. Luči so se ugasnile in knjižničar je pričel s svojim doživetim branjem pravljice o Oblačku z imenom Olga. Branje je z nežnimi zvoki kitare spremljala učiteljica Carmen. Učenci so ležali v svojih vrečah in ob projekciji ilustracij odplavali v čudoviti pravljični svet. Nekateri so kmalu zaspali, drugi pa so si pomagali s poslušanjem uspavank. Okoli 7. ure zjutraj so se učenci pričeli prebujati. Ko so se vsi prebudili, smo jih učiteljice vprašali o njihovih občutkih. Vsi so bili enkratnega mnenja, da so se imeli lepo in da je bilo čudovito. Vprašali so tudi, kdaj bomo izkušnjo spet ponovili. Sledil je bogat zajtrk s slaščicami, ki so jih spekle mame (in tudi kakšen očka in babica). Okoli 9. ure so prišli ponje starši. Za nas učiteljice je bila za nami nova izkušnja, ki nas je obogatila za nova spoznanja. Zavedamo se, da je zelo pomembno, da si starši vzamejo zvečer čas in preberejo otroku pravljico. Nekateri to redno počnejo. Otroštvo je čudovito obdobje, ki hitro mine. Spomini nanj pa ostanejo celo življenje. In tega se premalo zavedamo. Adiana Božič Bianchini WELLNESSBSPA MIRTA SAN SIMON HDTEL RESORI ■ AKCIJA za lokalno prebivalstvo: 10% popust na vse storitve v Wellness & sp a centru Mirta (ob dokazilu osebne izkaznice) ■ POSEBNA PONUDBA: Po sprostitvi v savni sledi masaža mehkih delov telesa na Mirta MINI DAY s PA področju nog/rok/zgornjega dela prsnega koša/trebuha/hrbta. 30 / ,>£ 36€ Masažo se posebej priporoča fizično in psihično obremenjenim ' ljudem, športnikom, poslovnežem, ljudem s kroničnimi + Vstop V savno (do 3 ure) bolečinami v hrbtu ali drugje. AKCIJA! SAVNA v oktobru vstop v savno (3-ure) Torek EMC E/12,DDE Nedelja Ml E/14,DDE URNIK: Vsak dan I4h-2lh / sobota IO-24h sreda zaprto ■ TOP STORITEV: SPA MASAŽA MIRTA 60min / 39€ Storitev zajema vitaminsko, mineralno oblogo telesa, katera krepi strukturo in elastičnost koze ter jo ščiti pred staranjem. Nato pa sledi masaža telesa z zeliščnim oljem Navadne Mirte [ (Myrtus communis), katera blagodejno sprošča telo. Predzadnja NESREČA NA SVETILNIKU Ob 16.51 smo bili obveščeni, da je pri svetilniku v Izoli skuterist trčil v invalida z vozičkom. Policisti so na kraju ugotovili, da je 47-letni domačin, pod vplivom alkohola in po delu, ki je namenjen pešcem, vozil Piagio 25 od Velikega trga proti svetilniku. Vozil je po peš coni in s tem ogrožal pešce, dokler ni trčil v 73-letnika iz okolice Novega mesta, ki je bil na invalidskem vozičku. Pri tem ni bil poškodovan. Povzročitelju je alkotest pokazal 0,45 mg/l, izdali so mu plačilni nalog v višini 1.020 evrov. KOZARČEK PREVEČ - Na Zeleni ulici so v torek policisti ustavili voznika, ki je pregloboko pogledal v kozarec. Alkotest je bil pozitiven, zato so mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje iz za prekršek napisali plačilni nalog. Pot proti domu je nadaljeval peš. - Po Cankarjevem drevoredu proti domu se je peljal Koprčan, ki je padel policistom v oko zaradi nezanesljive vožnje. Alkotest je potrdil sume, zato so mu odvzeli vozniško dovoljenje in izdali plačilni nalog. BREZ IZPITA NE GRE Na Belvederju je bil zaloten pri vožnji mladenič iz Pirana, ki je z dekletovim Audijem hitel proti domu. Ker ne poseduje veljavnega vozniškega dovoljenja, so mu policisti vozilo zasegli. ZVITA PLOČEVINA Iz Šareda proti Kortam se je z vozilom peljala mladenka, ki je zaradi nepazljivosti zapeljala preko desnega roba v kanal in se lažje poškodovala. Poleg razbite pločevine je dobila še plačilni nalog za povzročeno prometno nesrečo. NAPRAVIL LE ŠKODO V Jagodju je neznani storilec vlomil v hišo, last podjetja iz Lucije. Lastniku je napravil le škodo na oknu, iz hiše pa ni odnesel nič. Policisti zbirajo obvestila. KHL[®®[^D Novi oglasi so označeni polkrepko. OggMHEtteB PRODAMO - Prodam ali zamenjam stanovanje v Ljubljani 54m2 z garažo 28m2 za podobno na obali, tel 040 327 127 - Stanovanje (60m2) z zemljiščem (101m2) v elitni okolici Ljubljane, prodam. Izjemna lokacija, vsa dokumentacija urejena, cena 90.000 Eur. 031 201 490 ODDAMO - V centru Izole oddam sobo z dvemi ležišči in mini kuhinjo. Kopalnica in WC v skupni rabi. Informacije 031 297 594. - V centru Izole oddamo veliko, opremljeno trisobno stanovanje. Tel.: 041 66 55 91. - V Izoli oddamo večje (90m2) opremljeno stanovanje in srednje veliko (45m2) stanovanje. Tel.: 041 344 280 - V starem mestnem jedru oddamo za eno leto 1.5 sobno, opremljeno stanovanje. Tel.: 041 NAJAMEMO - Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v starem delu Izole za daljše obdobje, tel 070 351 135 - Mlada družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel.: 031 897 327 - Rdeči križ Izola potrebuje hladilnik. Pokličete nas lahko na tel 051 672-160. - Novo moško športno kolo prodam. Tel. 040 642 600 - Iščem zanesljivo osebo za občasno čiščenje 30 m2 velikega stanovanja v središču Izole. Tel.: 040 510 066 - Prodam usnjeno sedežno garnituro (3+2) krem barve. Tel. 040 642 600 - Prodam vrtljivi pisarniški stol, dobro ohranjen , primeren tudi za otroke. Vse informacije dobite na tel. 031 418 217. - Jadrnico Elan Pasara K s kabino in vso pripadajočo opremo (komplet jader in špinaker), dolgo 4,83 m, s plovnim dovoljenjem do avgusta 2015 prodam za 1.600 Eur. Ogled (Kajuhova 3). Tel.: 040 570 386 Pobuda za omejitev petindvajsetič Po poročanju Primorskih novic, je iz Kopra prišla pobuda za omejitev med mladino priljubljenih koles z motorjem, oziroma petindvajsetič. Vodja koprskega odbora Nove Slovenije Danijel Sertič je menda prepričal strankarske kolege v Ljubljani, da je treba na tem področju nekaj ukreniti. V pripravi je tako že pobuda za zakonske spremembe, ki bi starostno mejo za vožnjo petindvajsetič dvignile iz 12 na 14 let, pomembna pa je tudi možnost, da bi odslej bila za vožnjo v prometu zahtevana normalna registracija vozila, ter seveda tudi zavarovanje le tega. Da 25-ke predstavljajo veliko težavo namreč ni skrivnost. Mladi vozniki se z njimi vozijo povsem anarhično, malo po cestišču, malo po pločniku, ostali vozniki pa nikoli ne vedo, kaj pričakovati od kolesa z motorjem, ki naprimer iz pločnika zapelje na cestišče krožišča, prehiti drugo vozilo in ponovno zapelje na območje namenjeno pešcem. BS ARČONI ŽELELI JIH BOSTE POKAZATI Dejstvo je, da so 25-ke največkrat normalno vključene v prometu in se morajo držati cestnih predpisov kot vsi ostali. Razlika je v tem, da za vožnjo ni potrebno opraviti preverjanja znanja taistih predpisov. V medijih skoraj dnevno lahko preberemo o nesrečah, v katerih so udeleženi mladi vozniki petindvajsetič, v mandračevih kriminalijah pa skoraj ne mine teden, da ne bi poročali o mladeniču, ki se je s kolesom z motorjem, ki je omejen na 25 km/h, vozil sumljivo hitro. Če jih ne morejo ustaviti na cesti, pa jih bodo morda morali v državnem zboru. prijateljstva m. ; Najboljši strokovni nasvet pri izbiri oken in vrati Pokliči svetovalca za Primorsko - Borut (GSM 031 310 754) ali obišči razstavni salon oken v Kopru (TC Ogrlica). Arcont IP | Razstavni salon Koper | Ljubljanska c. 3e (TC Ogrlica) T: 08 205 82 00 | prodaja@arcont.si | www.okna-vrata.si g (GRILL GRILL ) ^ +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € okusna KOSILA 7.00 € prava nedeljska KOSILA 8.0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. v ..U1 Tl 7E ZENA ...MO KUrUZl.. JUTRI JE fVEiOVNf PAN HKANE...fOM!^L!.. KOLIKO v LJUPI ŽTRM... y Konec tedna so na Belvederju tudi uradno odprli novo veterinarsko ambulanto Izola, Gombač Vet. Med obiskovalci so bili tudi predstavniki občine, prostovoljke Obalnega društva proti mučenju živali in društva Mačja preja ter nekateri prijatelji iz veterinarske stroke. Tudi Veterinarska ambulanta za male živali Lara, ki prav letos praznuje 10-letnico uspešnega delovanja. Na spodnji fotografiji so člani društva invalidov izolske občine, ki so bili tokrat na obisku vojaškega muzeja v Pivki. Sedmi kolesarski maraton po kantinah slovenske Istre je bil rekreacijski dogodek prve vrste. V oljčniku Veselovih na Belvederju so spet pripravili tradicionalno prireditev Županova oljka. Med pohodom so otroci iz izolskega vrtca ob Parenzani preizkusili tudi nove naprave za razgibavanje.