iktčAskL STORE ZELEZAR LETO XXII 1983 APRIL St. 8 GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE Investicije v Slovenskih železarnah v letu 1982 in sedanji izgledi Z letom 1982 je preteklo že drugo leto sednjeročnega plana razvoja, načrtovanega za obdobje 1981-1985. Ko pregledujemo uresničevanje postavljenih ciljev na področju investicij za pretečeni dve leti, lahko samo ugotavljamo, da so že doslej nastala velika odstopanja in ni bilo realizirano niti polovico tega, kar smo po dinamiki planirali. V srednjeročnem planu je bilo predvideno, da bomo porabili v prvih dveh letih za načrtovane naložbe 8.116 mio dinarjev in to pri upoštevanih cenah iz leta 1980. V resnici smo porabili 4.381 mio dinarjev ali 53 °/o predvidene vrednosti. Zaradi podražitev investicijskih del in opreme ter devalvacije so nastopile doslej tolikšne razlike vrednosti, da bi morali za planirano realizacijo investicij v prvih dveh letih porabiti vsaj okoli 12.000 mio dinarjev, da bi uresničili načrtovani fizični obseg investicij. Ker je bilo že v času priprave srednjeročnega plana investicij jasno, da bodo nastopile težave pri zagotavljanju finančnih sredstev, in ker je omejitev možnosti uvoza opreme imela svoj vpliv že na investicije, ki so bile v teku pred letom 1981, smo se odločili, da iz srednjeročnega plana izberemo tiste investicij, ki so za razvoj v Slovenskih železarnah najpomembnejše, ter smo se za te dogovorili tudi za prednostno zaporedje in dinamiko. V prvih dveh letih uresničevanja srednjeročnega plana so bile v teku predvsem tiste investicije, ki so bile začete že pred letom 1981. Pričete so bile tudi nekatere druge, sicer tudi važne za razvoj, vendar doslej še nobena izmed predvidenih prednostnih. Ne samo, da ni bila pričeta nobena izmed prednostnih investicij, omejitve pri uvozu opreme in občasne težave financiranja so povzročale kasnitve in podražitve še pri tistih investicijah, ki so bile že v teku. Po srednjeročnem planu je bilo predvideno, da bi morali za načrtovane investicije porabiti v obdobju 1981-1985 skupno okoli 17.000 mio dinarjev.To je veliko denarja in za to bi morali poleg lastnih sredstev združevati še sredstva sovlagateljev in najeti kredite poslovnih bank. Za zbiranje sredstev sovlagateljev je bil aprila 1982 pripravljen Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za razvoj črne metalurgije v Slovenskih železarnah. Do marca 1983 je sporazum podpisalo nad 80 kupcev, ki bodo v tem letu, tj. 1983, združevali nad 700 mio dinarjev; z vsakim dnem pridobivamo nove sovlagatelje. Gotovo je tudi, daje za poslovne banke ugodneje in laže, da skupno pokrivajo interese združenega dela s področja posameznih temeljnih bank in skupno kreditirajo kapitalno tako zahtevne investicije, kot so v črni metalurgiji. Zato so banke formirale bančni konzorcij, kije organizacijsko zaživel proti koncu leta 1982 in je tako dan nadaljnji pogoj, da bi še letos le zaključili financiranje prednostnih investicij v Slovenskih železarnah. Uresničevanje načrta investicij v letu 1982 V letnem planu je bila predvidena za investicije poraba 4,634 mio dinarjev. Ce bi upoštevali, daje bilo porabljeno leta 1981 le 1.900 mio dinarjev, medtem ko je bila v srednjeročnem planu za leto 1982 predvidena poraba 4.908 mio din, potem bi pričakovali, da bo načrtovana vrednost za leto 1982 večja od predvidevanj v planu; posebno še, ker so nastopile medtem že izdatne podražitve. Investitorji so upoštevali vse težave, kijih prinašajo s seboj stabilizacijski ukrepi v gospodarstvu in so namesto planirane vrednosti po srednjeročnem planu, pri čemer podražitev sploh niso mogli upoštevati, načrtovali za leto 1982 še nekaj manj, tj. 4.634 mio dinarjev. V letnem planu je bilo predvideno, da se bosta pričeli dve prednostni investiciji, in sicer: Jeklarna v Železarni Jesenice in modernizacija valjarne v Železarni Ravne. Pričeta ni bila nobena! Skupna poraba sredstev za investicije je znašala 2.481 mio dinarjev ali 53.5 % v letnem planu predvidene vrednosti naložb. Leta 1981 je znašala poraba 1.900 mio dinarjev in če bi upoštevali 30 °/o podražitev, potem je poraba v letu 1982 praktično enaka porabi iz preteklega leta. Leta 1981 je znašala minimalna amortizacija za Slovenske železarne 90 % porabljenih sredstev za investicije. Investicijska poraba je bila sicer manjša od akumulacije (amortizacija + ostanek dohodka), vendarle večja od minimalne amortizacije. Leta 1982 je znašala poraba sorazmerno precej manj, in to samo 85 % minimalne amortizacije. Stanje realizacije načrtovanih investicij je po posameznih delovnih organizacijah dokaj različno. V najslabšem položaju so gotovo v Železarni Jesenice. Realizirali so le 25,2 °/o načrtovane vrednosti investicij, kar predstavlja 40 % minimalne letne amortizacije. Njihova osrednja investicija v jeklarno 2 se ni pričela in ne samo da se draži investicija, večajo se tudi stroški vzdrževanja starih peči in s tem tudi proizvodnje. Lastni proizvodnji jekla dajejo prednost, čeprav je gospodarnost vprašljiva, da bi lahko v čim večji meri izkoriščali obstoječe zmogljivosti valjam. Investicijo, ki smo jo obravnavali za jeseniško železarno že pred leti, to je naprava za vakuumiranje v jeklarni, je bila v gradnji šele v letu 1982 in bo predvidoma dograjena sredi leta 1983. Med železarnami je pri realizaciji investicij v najugodnejšem položaju Železarna Ravne, kjer so preteklo leto nadaljevali investicije, pričete že pred letom 1981. V začetku leta 1982 so dobili soglasja za pretežni del uvoza opreme, na katera so čakali več kot leto dni. Investicijska dela so lahko dokaj nemoteno izvajali in tako so lahko realizirali 94,2 °/o načrtovane vrednosti naložb za leto 1982. Višina porabljenih sredstev za investicije je skoraj dvakrat večja od njihove minimalne amortizacije. Modernizacija jeklarn v Železarni Ravne se nadaljuje in so doslej končana naslednja dela: mehanizirano slačenje ingotov v obeh jeklarnah, električna obločna peč 5 ton, druga naprava za pretaljevanje pod žlindro, skladišče starega železa in obzidava ponovc. Dela bodo v teku še v letu 1983, ko bodo dogo-tovljena naprava za vakuumiranje in večina preostalih del. Projektirani rezultati investicije bodo dosegljivi šele po letu 1984. OB PRAZNIKU DELA Nahajamo se sredi največjih naporov za izboljšanje kakovosti in povečanje obsega proizvodnega dela in vseh naših prizadevanj za boljše in učinkovitejše delo na vseh področjih. Številne so naloge, ki nam narekujejo odločno usmeritev v dvig produktivnosti v vseh smereh, ker hočemo in moramo okrepiti položaj našega gospodarstva in vseh panog našega delovanja. Sredi teh naporov bomo dočakali tudi PRVI MAJ, simbol boja delavcev, ki so se borili proti izkoriščanju v časih, ko je bilo prepovedano vsako prizadevanje za izboljšanje delovnih razmer izkoriščanih. Posebno so prepovedali in preprečevali proslave delavskega praznika Prvega maja, v spomin na mednarodni socialistični kongres leta 1898 v Parizu, kjer je bil sprejet sklep, da bodo odslej praznovali 1. maj kot mednarodni delavski praznik. Bilo je to takrat, ko delavci niso imeli še nobenih pravic in zaščite, ko so morali delati od 12 do 16 ur na dan; bilo je to takrat, ko je bilo delavstvo še brez starostnega zavarovanja, brez socialne zaščite in celo brez volilne pravice. Zato so za uveljavljanje revolucionarnega praznika 1. maja padale številne žrtve, zakaj kapitalizem je čutil v prvomajskih manifestacijah nevarnost prebujanja delavske zavesti. Toda vsi ukrepi proti naglem razvoju delavskih gibanj so bili zaman, kajti pod vplivom znanstvenega socialističnega marksizma se je delavska zavest vedno bolj krepila in širila in čedalje bolj seje širilo napredno delavsko gibanje, obenem pa mednarodna delavska solidarnost. Pozivu Internacionale so se odzvali tudi slovenski in jugoslovanski delavci, ki so pod vodstvom svoje partije prehodili trdo in slavno pot pod reakcionarnim režimom Avstro-ogerske monarhije in stare Jugoslavije pa do največje preizkušnje, fašistične okupacije. V tem obdobju so naši narodi pod vodstvom svojega največjega sina maršala Tita - v narodnoosvobodilnem boju in ljudski revoluciji skovali bratstvo in enotnost in končno dosegli svoj cilj - zvezno državo vseh jugoslovanskih narodov. S ponosom lahko dvigamo ob našem delavskem prazniku rdeči prapor, v katerega so uprte ne le oči milijonov Jugoslovanov, temveč ves v zgodovinsko ospredje stopajoči delavski razred celega sveta. Sedaj slavimo Prvi maj v prizadevanjih za čim boljšo uveljavitev socialističnih načel, za čim učinkovitejše samoupravljanje in čim doslednejši in uspešnejši način delegatskega sistema. Praznujemo ga v rezultatih oblikovanja naše socialistične zavesti, v rezultatih kritičnega in samokritičnega obravnavanja naše stvarnosti. Vemo, da moramo še mnogokaj izboljšati, da moramo neizprosno bičati nesocialistične pojave in jih preprečevati; krepiti moramo vlogo sindikatov, samoupravljanje v krajevnih skupnostih, skrbeti, da bodo mladi ljudje napredno oblikovali nove nazore; zahteve in potrebe mladine je treba povezati s potrebami in možnostmi za nadaljnjo krepitev socialističnih družbenih odnosov. Vedeti moramo, da je v teh naporih smisel in smoter borcev, ki so vojno in revolucijo prenašali na svojih ramenih. S smotrnim in naprednim načinom gospodarjenja močno razširjamo tudi možnosti za še večji razmah ustvaijalnosti in pobude delovnih ljudi na vseh ravneh, v vsem našem delovanju, pobude za povečanje produktivnosti dela, za racionalno proizvodnjo in poslovanje, za stabilnost gospodarjenja, za boljše življenje delovnih ljudi. Tako bomo z najlepščimi občutki proslavljali Prvi maj, mednarodni praznik dela in solidarnosti delavskega razreda sveta. R. U. Popravilo grabilca. (foto Arzenšek) V novi livarni, kjer so čakali na soglasja za uvoz opreme več kot leto in pol, so dela nadaljevali tako, da bo mogoče pričeti s poskusnim obratovanjem predvidoma letos v maju. Vse dopolnitve manjkajoče opreme bodo gotove kasneje in del šele v drugi polovici leta 1984 po sedaj dogovorjenih rokih. V kovačnici, ki uspešno obratuje, manjkajo samo še peči za toplotno obdelavo, kijih bo mogoče dograditi šele v drugem polletju letu 1984, medtem ko bodo druga dela v kovačnici in adjustaži končana predvidoma še letos. V letu 1982 so dokončali in odjavili naslednje investicije: mehansko obdelavo torzijskih osi, obrat nerjavnih armatur ter halo in razširitev proizvodnje krožnih žag in trdin. Kot ste že obveščeni, so uspešno uvedli tudi proizvodnjo v tovarni pil v obratu Bratstvo, Varvarin v SR Srbiji. (Nadaljevanje na 5. strani) Letna konferenca osnovnih organizacij Zveze sindikatov Železarne Store Bila je v sredo, 30.3., ob 13. uri v Domu železarjev na Teharjah. Poleg delegatov so se tega pomembnega srečanja udeležili predstavniki kolektivnega poslovodnega odbora ŽŠ in nekateri vodje TOZD in DS, od gostov pa predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Vrbnjak Franc. Poročilo o delu izvršnega odbora pri konferenci 00 ZS ŽŠ je podal predsednik tov. Potrata Florjan. V času od izvolitve je izvršni odbor imel 14 sej in je opravljal predvsem koordinacijsko funkcijo in predstavniško izven delovne organizacije. Spremljal je rezultate poslovanja in za aktivne vključitve v obravnavo zadolžil vse osnovne organizacije s težnjo, da sproti ugotavljajo realizacijo izvajanja ukrepov oz. nalog sprejetih v akcijskih programih. Aktivnost 10 je bila osredotočena tudi na obravnave zaključnih računov in gospodarskega načrta. Vključeval se je v razreševanje problematike Tovarne traktorjev in razpravljal o poteku priprav na sprejem nove organizacije. Tu je 10 ugotovil, da zastavljena akcija ni bila v celoti izpeljana, še posebej seje to odražalo v TOZD vzdrževanju, kjer refendum ni uspel, v nekaterih sredinah pa je bil rezultat referenduma ugoden z minimalno večino. 10 poudarja, da je zato potrebno takoj nadaljevati postopek izpeljave organizacije. Tudi pripravam za 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije in 9. kongresa ZS Jugoslavije je namenil še posebno pozornost. Poslanica dr. H. Mahlerja, glavnega ravnatelja Svetovne zdravstvene organizacije za Svetovni dan zdravja -7. april 1983 Samo 17 let je še do leta 2000, ko bo potekel rok svetovne akcije z geslom: »Zdravje vsem do leta 2000!« Države, članice Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) so se obvezale, da bodo s skupnimi prizadevanji omogočile vsem kjerkoli na svetu vsaj takšno stopnjo zdravstvenega stanja, da bi bili sposobni plodno delati in se dejavno udeleževati v družbenem življenju skupnosti, v kateri živijo. Države članice SZO pa niso sestavljene samo iz vlad. Vlade so sicer res odgovorne za zdravje ljudi, vendar pa imajo tudi ljudje pravico in dolžnost, da aktivno ohranjajo svoje lastno zdravje ter da skrbijo zase, kadar so bolni. To dolžnost imajo tudi do svojih družin, sodelavcev in sosedov. Na kakšne ljudi mislim pri tem? Mislim na ljudi vseh poklicev in položajev. Vsi se lahko borijo za spremembe, ki koristijo zdravju - navadni državljani, ki opravljajo svojo dnevno delo v vaseh in mestih, se zbirajo v družinah in skupnostih, se združujejo v vse oblike socialnih in političnih skupin, izobraževalnih in raziskovalnih ustanov, nevladnih organizacij in strokovnih združenj. Tudi zdravstveni delavci so del ljudi; in prav tako drugi, ki so odgovorni za svoje skupnosti kot na primer državni in verski voditelji, učitelji, sodniki, družbeni in socialni delavci. Brez požrtvovalnega sodelovanja ljudi se bo naš skupni cilj »Zdravje vsem do leta 2000«! nenehno odmikal. Da pa bi ljudje lahko pametno ravnali, morajo vedeti, kaj zdravje sploh je. In dolžnost tistih, ki so zdravstveno izobraženi je, da svoje delijo z drugimi. Minili so časi, ko je bila skrb za zdravje posebna pravica vsevednih posameznikov, ki so skrivali svoje poklice skrivnosti in so jih le po koščkih dajali nevednim, nedejavnim bolnikom, ki so v vrsti čakali na miloščino. Pouk o najpomembnejših vprašanjih zdravja ter o metodah za preprečevanje bolezni in njihovo obvladovanje je dobil prednost pred ostalimi bistvenimi prvinami osnovnega zdravstvenega varstva prav zato, da bi tako omogočili splošno razumevanje zdravja. Kaj lahko ljudje storijo za svoje zdravje? Med drugim lahko na primer kot posamezniki ali pa v skupni akciji poskrbijo za to, da imajo dovolj pravilno prehrano. Lahko se zberejo, da čim bolj izkoristijo vso pitno vodo, ki je na voljo ali pa jo napravijo uporabno tako, da jo zavarujejo pred onesnaževanjem. Lahko vztrajajo na sprejemljivem higienskem standardu v domovini in njihovi neposredni okolici, na tržnicah in v trgovinah, v šolah, v tovarnah, v jedilnicah in restavracijah. Lahko se naučijo načrtovati zaželene otroke tako, da vsakemu izmed njih zagotovijo vse možnosti za preživetje, primerno izobrazbo in zadovoljivo kakovost življenja. Ženske sl lahko med seboj pomagajo, da med nosečnostjo in dojenjem ostanejo zdrave in - če je potrebno - pri tem poiščejo nasvet pri zdravstvenih delavcih. Starši se lahko naučijo vzgajati otroke k zdravemu načinu življenja, jih negujejo, če dobijo drisko ali okužbo dihal ter poskrbijo, da so otroci cepljeni proti najpogostejšim nalezljivim boleznim, za katere njihova skupnost lahko zagotovi cepljenje. Starši se lahko naučijo tudi, da prepoznajo tiste resnejše spremembe zdravja, ki zahtevajo strokovno pomoč zdravstvenih delavcev. Skupnosti se lahko s pomočjo in pod vodstvom zdravstvenih delavcev začnejo boriti proti takšnim boleznim, kot so malarija in druge parazitne bolezni na primer tako, da organizirajo razprševanje insekticidov ter nadzor nad mrčesom in drugimi prenašalci bolezni, kot so na primer podgane in polži. Matere in očetje lahko zagotovijo otrokom zdravila, kijih potrebujejo za preprečevanje in zdravljenje malarije ter poskrbijo za to, da so njihovi ostareli starši ali onemogli deležni potrebne nege, ki jo sami niso zmožni. Skupnosti lahko poskrbijo, da se otroci naučijo v šolah osnov prve pomoči in osnovne nege pri lažjih boleznih. Skupnosti se lahko zavzamejo tudi za to, da jim - v skladu s političnimi, družbenimi in upravnimi postopki države - preskrbijo nujno potrebna zdravila po dostopni ceni. (Nadaljevanje na 5. strani) Vsem sodelavcem in poslovnim partnerjem iskrene čestitke k prvomajskim praznikom v 1 • • želijo: - samoupravni organi - družbenopolitične organizacije - vodstvo delovne organizacije - uredništvo glasila Med drugim je IO ugotavljal aktivnost samoupravnih delovnih skupin, sodeloval v pripravah za izvedbo internih delovnih tekmovanj kovinarjev in se aktivno vključeval v delo koordinacijskega odbora sindikata SOZD SŽ, kakor tudi v najrazličnejše občinske organe sindikata. IO je skupno s komisijami pri konferenci uspešno delal po programskih načelih in nalogah sindikalnih kongresov, zavedajoč se, da imajo še veliko nerešenih vprašanj in nalog, ki zaradi subjektivnih ali objektivnih razlogov niso bile rešene. V gradivu za konferenco, ki so ga delegati prejeli 10 dni prej, so bila zajeta tudi poročila komisij pri konferenci OOZS in strokovnih služb. V referatu o prihodnjih nalogah in predlogu delovne usmeritve so posebej poudarili naloge, katerim bodo posvečali največ pozornosti: L gospodarjenju in stabilizacijskim prizadevanjem, 2. nagrajevanju po delu in rezultatih dela, 3. uveljavljanju samoupravnih in delegatskih odnosov, 4. skrbi za socialno varnost delavcev z aktivnim ugotavljanjem vplivov povečanju življenjskih stroškov, 5. družbenemu standardu. Na osnovi poročil in razprav s konference bo IO na svoji prvi seji izdelali konkreten program dela z zadolžitvami in rokovnimi opredelitvami izvajanja posameznih nalog. Te bomo objavili v našem Železarju. V razpravi, ki je sledila, je predsednik KPO tov. Burnik med drugim podrobneje pojasnil dosežene proizvodne rezultate v preteklem letu in za prvo tromesečje letos, navedel problematiko Tovarne traktorjev in ob tem poudaril močno angažiranost sindikata pri doseganju širše družbene podpore za sanacijo Tovarne traktorjev. Delegati iz nekaterih osnovnih organizacij so navedli problematiko, s katero se srečujejo v svojih delovnih sredinah, predvsem so poudarili problem zaposlovanja invalidov, družbene prehrane, osebnih dohodkov, regresa II za letni oddih in drugo. Ob zaključku je konferenco pozdravil tudi tov. Vrbnjak, predsednik občinskega sindikalnega sveta in poudaril dobro delo sindikata ŽŠ. Tov. Haler je delegate med drugim seznanil z uspešnim delom naših sodelavcev v valjarni Tripolis. Zato so sklenili, da se iz konference pošlje brzojavna čestitka, v kateri je zapisano, da jim konferenca OO ZS ŽŠ ob doseženih rezultatih, ki sojih dosegli s svojim delom v valjarni Tripolis in za kar so dobili tudi priznanje od libijskih oblasti, iskreno čestita ter jim želi še nadaljnjih podobnih rezultatov. A. T. Z letne konference osnovnih organizacij sindikata Žel. Štore, (foto Arzenšek) NAŠI JUBILANTI DELA Letošnji praznik dela bo v našem kolektivu še posebej svečan za delavce-jubilante dela. Kar 226 delavcev si je pridobilo ta naziv, saj so svoje delo združevali 10, 20 in 30 let. Posebno smo ponosni na 53 delavcev z 20-letnim, še posebej pa na 45 delavcev s 30 letnim neprekinjenim združevanjem dela v naši delovni organizaciji. Marsikdo se ob teh jubilejih ozre nazaj v preteklost, na prvi stik s podjetjem, na delovne pogoje, na medsebojne odnose, na dela proste dneve, na takratno delovno zavzetost, delovno disciplino itn. Mlajši delavci le stežka verjamejo tem jubilantom, ko spregovore o takratnih pogojih dela, nagrajevanju po delu, predvsem pa o zavzetosti delavcev do delovnih nalog. Vsi zaposleni so v takratnem obdobju sodelovali na delovnih akcijah za ureditev okolja, vodovoda, športnih naprav, urejanja okolice in samega naselja Štor. Te delavčeve pomoči so bili deležni tudi drugi kraji in naselja, kjer so prebivali naši delavci. Njihovo delo in napori so vloženi v modernizacijo naše tovarne in v obrate, ki so bili zgrajeni po letu 1950. Vsem dobitnikom priznanj za njihovo delo in zvestobo kolektivu iskrene čestitke z željo, da tudi vnaprej združujejo svoje delo v našem kolektivu in s svojimi dolgoletnimi izkušnjami neposredno pomagajo pri izpolnjevanju vsakodnevnih proizvodnih nalog in izpolnitvi letnega gospodarskega načrta. V nadaljevanju objavljamo seznam vseh jubilantov. Ob posebnem priznanju, diplomi, bodo jubilanti prejeli tudi denarno nagrado. 10 LET DELOVNE DOBE TOZD ELEKTROPLAVŽ Beline Ivan, Čepin Franc, Pajek Ciril, Volasko Karel TOZD JEKLARNA Brilej Mirko, Jošt Marjan, Kolar Miroslav, Kopinšek Ivan, Muha Friderik, Perc Vid, Salobir Stanislav, Bračun Vinko. TOZD VALJARNA I Arzenšek Stanislav, Gradič Jože, Mastnak Ferdinand, Novak Janez. TOZD VALJARNA II Gračner Viktor, Gajšek Zdravko, Gračner Jože, Jošt Vincenc, Jug Danijel, Kroflič Zdravko, Regoršek Franc, Strašek Marjan, Škoberne Marjan, Tržan Jernej, Uduč Jože, Drofenik Ivan. TOZD JEKLOVLEK Knez Anton, Maček Daniela. TOZD LIVARNA VALJEV Čepin Janez, Kanjir Janko, Klepič Džuro, Koprivc Jože, Žekar Vladimir. TOZD LIVARNA STROJNE LITINE Centrih Franc, Dečman Željko, Gradišnik Marjan, Hrovatič Maks, Šelekar Rajmund, Zečiri Hajdin, Pajek Olga. MODELNA MIZARNA Gobec Srečko TOZD ENERGETIKA Golež Milan, Jug Silvin, Lukič Vojko, Cmok Franc. TOZD MEHANSKA OBDELAVA Gaberšček Vida, Labohar Jože, Maj-cenič Miroslav, Povalej Ludvik, Šeliga Zdravko, Bauer Jože, Frece Franc, Jaz-binšek Silvo, Virant Milan, Zupanc Bojan, Ivačič Katarina, Oprešnik Alojz. VODSTO IN PRIPR. VZDRŽ. Bofulin Radovan, Čagalj Josip, Krumpak Miroslav, Levec Milan, Oblak Vladimir, Sivka Ivan. OBRAT STROJNEGA VZDRŽ. Brodarič Alojz, Paher Dimitrij, Urleb Bogoslav. ELEKTROOBRAT Djuričič Dušan, Seme Frančišek. TOZD TRANSPORT Korže Martin, Arzenšek Mihael, Pečar Dragutin, Pušnik Franc, Žaberl Jožef, Debeljak Stanislav, Jošt Alojz, Krajnc Edvard, Mastnak Franc, Tovornik Franc, Ratajc Mirko. TOZD TRAKTORJI Podbregar Albin, Trobiš Ignac, Voga Anton, Mulej Franc. TOZD KONTROLA KAKOVOSTI Butinar Darko, Gabrovšek Peter, Jeršič Metod, Doberšek Štefanija, Bezgov-šek Cvetko, Kladnik Ivan. TOZD DPG Kompolšek Matilda, Plahuta Amalija, Plankar Kristina. TOZD GKSG Podgoršek Miroslava, Ocvirk Anton, Peci Marija, Rezec Ivan. DS PRIPRAVA PROIZVODNJE Domanjko Ivan, Ivanuša Marjan. DS INVESTICIJE IN RAZVOJ Bukovšek Jožefa, Crepinšek Rozalija, Košir Tatjana, Kovač Franc, Markovič Zvonimir, Sevšek Ružiča, Sevšek Jožefa. DS ZA KOMERCIALNE POSLE Bobek Rudolf, Gorjup Stanislav, Kovačič Jože, Kukovič Marija, Pevcin Vinko, Praznik Konrad, Rožman Ljubica, Vasle Jože, Zimšek Nada. DS ZA FINANČNO IN RAČ. POSLE Brečko Cvetka, Jančič Silva, Kaučič Darja, Lepetič Majda. DS ZA KADRE IN SPLOŠNE ZADEVE Držan Albin, Držan Silva, Gajšek Dragica, Mulej Terezija, Rataj Marija, Vrabl Ivan. UPOKOJENI Obrez Dominik. ODŠEL IZ DO: Rezar Franc. 20 LET DELOVNE DOBE TOZD ELEKTROPLAVŽ Sirk Rudolf TOZD JEKLARNA Jurkošek Janez, Kantužer Franc, Mlinarič Mihael. TOZD VALJARNA I Arzenšek Mihael, Lončar Stanko, Zajc Karel. TOZD VALJARNA II Jelenc Franc, Žagar Franc. TOZD LIVARNA VALJEV Dečman Viljem, Korez Franc, Strašek Franc. TOZD LIVARNA STROJNE LITINE Hudej Karel, Klinar Franc, Kovač Ivan, Langeršek Franc, Pušnik Ivan, Žaberl Henrik, Bogdanovič Margareta, Kragelj Ivan. VODSTVO IN PRIPRAVA VZDRŽ. Godicelj Franc, Stanojevič Miloš. OBRAT STROJNEGA VZDRŽEV. Arh Vlado, Selič Jakob, Trebovc Martin, Turnšek Jožef, Ulaga Edvard, Zupanc Jožef. TOZD ENERGETIKA Kavka Lidija TOZD TRANSPORT Bukovšek Ivan-Franc, Jurkošek Jurij, Počivavšek Jakob, Gračner Milan, Vreže Albin, upokoj., Gorenjak Alojz. TOZD TRAKTORJI Kačičnik Jurij, Horvat Ivan. TOZD KONTROLA KAKOVOSTI Planinšek Anton, Šturbej Alojz, mgr., Debeljak Franc, Snek Edvard, Teržan Mihael. DS INVESTICIJE IN RAZV. Skale Stanislav DS ZA KOMERCIALNE POSLE Dimeč Erna, Gerkeš Štefan, Janežič Karel, Medved Adolf, Selič Srečko. DS ZA FINANČNE IN RAČ. POSLE Škornik Štefka DS ZA KADRE IN SPLOŠNE ZADEVE Gračner Ivan, Kovačič Stanko, Plahuta Franc. UPOKOJENI Frece Ivan 30 LET DELOVNE DOBE TOZD ELEKTROPLAVŽ Gorišek Franc, Videc Alojz. TOZD JEKLARNA Smeh Vinko TOZD VALJARNA I Kregar Jože, Selič Anton, Vrenko Edvard. TOZD VALJARNA II Bobnič Jože, Pavič Stjepan, Urban-ček Zvonimir, Vrečko Jože. TOZD LIVARNA VALJEV Rozman Avgust, Senica Ivan. TOZD LIVARNA STROJNE LITINE Florjančič Jože, Junger Jože, Plank Jože, Ramšak Karel. TOZD MO Gaber Ivan, Godicelj Edvard, Pinter Alojz. PRIPRAVA VZDRŽEVANJA Jezernik Branko OBRAT STROJNEGA VZDRŽ. Ocvirk Božo, Ramšak Marjan. ELEKTROOBRAT Cmok Branko, Novačan Anton, Novak Ivan. ENERGETIKA Jazbinšek Janez TRANSPORT Otorepec Jože, Peček Ivan. TOZD TRAKTORJI Mahne Daniel TOZD KONTROLA KAKOVOSTI Salobir Ivan, Belak Jože. TOZD GKSG Kroflič Karel DS PRIPRAVA PROIZVODNJE Čretnik Ivan, Zapušek Roman. DS ZA KADRE IN SPLOŠNE ZADEVE Gradišnik Friderik, Kovač Franc. UPOKOJENI Arlič Martin, Dovšek Slava, Gajšek Alojz, Gajšek Martin, Gajšek Zofija, Golob Stanko, Oset Jože, Zdolšek Jakob, Žolger Mihael. JEKLARSKA Noč nad nami, polnočna ura, mesec zvezde drami, tiha, tiha nočna ura. Odkod hrumenje, odkod obrazi ožarjeni? Odkod šumenje in ljudje kot da bi bili nemi? Glej, žareča reka teče, iskri se, iskri svetloba, okoli nje vse polno isker in meče vanje se odsev nekoga. Ne čuješ melodije, ki s svojim delom jeklarji jo pojo? Tako se vije v polnoč mogočna sila deseterih rok, ki nad svetlimi plameni v delu se med seboj pleto. In vse se nenehno giba, diha in živi in jeklo teče, žari in se iskri... Andrenšek Investicije v Slovenskih železarnah v letu 1982 in sedanji izgledi (Nadaljevanje z 2. strani) V Železarni Štore so realizirali približno 76 % načrtovane vrednosti investicij za leto 1982, Glavna dela so potekala na jeklovleku, kjer so pričeli postopno septembra s selitvijo strojev iz starega obrata in v oktobru že s poskusno proizvodnjo. Selitev vseh naprav iz stare lokacije bo končana letos do konca prvega četrtletja, nekaj novih naprav pa bo dobavljenih in montiranih do konca leta 1983. Med nove, v letu 1982 pričete investicije, spada tudi prva faza sanacije livarne 2 v Štorah z izgradnjo linije za litino za hidravliko. Dela potekajo približno po predvidenem programu in poskusno obratovanje naj bi bilo možno letos do meseca oktobra. Ker je bila v Železarni Štore investicijska poraba celo 13 % višja od minimalne amortizacije, lahko samo ugotovimo, da je samo pri Železarni Jesenice zaradi majhne porabe sredstev za investicije vzrok, da smo v SOZD Slovenske železarne skupno investirali manj, kot je znašala minimalna amortizacija za leto 1982. Pri delovnih organizacijah predelovalcev žice so letni plan investicij realizirali dosti ugodno. Delež realizacije je kar 92,5 % in so le v Žični Celje s 67,8 % izpolnitvijo načrta povzročili, da ni bil skupen plan investicij realiziran. V Verigi Lesce so bila osrednja dela na rekonstrukciji oziroma na izgradnji nove linije za galvaniziranje in naprave za čiščenje odpadnih vod. Poskusno obratovanje prve linije za galvaniziranje je bilo pričeto v decembru 1982 in je še v teku. Dobave opreme kasnijo tako, da bo druga linija dobavljena in montirana šele v prvi polovici 1983. leta. Poleti bodo predvidoma končana tudi dela na napravi za čiščenje odplak. Letni plan so izvršili 99,7 % ali bolje rečeno, porabili so približno toliko sredstev, kolikor so načrtovali. Njihova letno oblikovana minimalna amortizacija je kar 39 % višja, kot je znašala njihova poraba sredstev za investicije. V Plamenu Kropa so porabili celo 12,9 % več, kot so imeli predvideno v letnem planu, vendar tudi 28 % manj, kot je njihova minimalna amortizacija. Zgradili so si skladišče gotovih izdelkov in ga sodobno opremili ter s tem odstranili ozko grlo v njihovi zadnji fazi proizvodnje. V Tovilu v Ljubljani so bila ob koncu 1982. leta končana še zadnja dela na objektu in napravah galvanike ter na napravah za čiščenje odplak. Pridobili so obratovalno dovoljenje in pričeli s poskusnim obratovanjem. Letni načrt porabe sredstev za investicije so izvršili s 105,5 %. Zaključena še ni dobava celotne opreme za toplotno obdelovo vijakov. Od uvozne opreme, kije bila predvidena v investicijskem programu, še del manjka in bodo morali verjetno kar brez tega zaključiti investicijo. Njihova investicijska poraba je bila 8 °/o manjša kot minimalna amortizacija. V Žični Celje je bila v letu 1982 v teku izgradnja hale, da bi lahko vse proizvodne dejavnosti preselili na skupno lokacijo. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev so realizirali manj, kot so predvidevali in so letni plan dosegli le 67,8 %, kljub temu pa so porabili več kot dvakrat toliko, kolikor znaša njihova minimalna amor-tizanija. Primerjavo porabe sredstev za investicije z višini oblikovane minimalne amortizacije podajam zato, da imate neko merilo, koliko znašajo naše naložbe, čeprav že itak vemo, da malo. Ta primeijava seveda ne daje prave slike o investicijski sposobnosti posamezne delovne organizacije. Če so bile v preteklih letih izvršene velike investicije, ki obvezujejo delovno organizacijo za vračanje kreditov, je lahko ponekod tudi taka poraba sredstev za investicije, ki je manjša, kot je minimalna amortizacija, skrajna možnost za finančne sposobnosti investitorja. Za Železarno Jesenice to vsekakor ne velja, saj jim za nove naložbe ostaja dobršen del akumulacije. Stanje po letu 1982 Kasnitev investicij, predvidenih za prvi dve leti srednjeročnega obdobja, znaša: za investicije v teku že več kot leto dni in za investicije, ki bi jih morali pričeti v letu 1981, že dve leti. Za projekt Jeklarna 2 Železarne Jesenice je v teku izdelava in obravnava novega investicijskega programa, ki naj se nanaša na prvo fazo gradnje, kateri dolo- V livarni I, Priprava kalupa, (foto Arzenšek) čajo obseg finančne možnosti do leta 1985, ob čemer pa ne sme biti zanemarjeno vprašanje ekonomike. Razen izdelave nove investicijske dokumentacije bo treba premostiti še vrsto ovir, ki jih predstavljajo omejitveni predpisi v okviru stabilizacijskih ukrepov. Čeprav je sprejeta že vrsta sklepov in dogovorov ter določenih že nekaj rokov, do katerih naj bi se vse uredilo, bom prijetno presenečen, če bo že v letu 1983 zasvetila zelena lučka za pričetek realizacije tega projekta. Za modernizacijo valjarne Železarne Ravne je bilo že enkrat vse rešeno, tudi konstrukcija financiranja. Prišle so podražitve in projekt je bilo treba ponovno obravnavati. Izdelan in obravnavan je bil nov investicijski program in preteklo je zopet leto dni. Pravzaprav ne vem, kaj naj bi se še zgodilo, da bi zadržalo pričetek realizacije v letu 1983, če bo v kratkem rešeno financiranje. Investicijska namera za dopolnitve v štorski jeklarni in v valjarni je bila že obravnavana. V izdelavi je investicijska dokumentacija ter bodo v teku letošnjega leta potekale priprave. To so tri naše prioritetne investicije iz srednjeročnega plana razvoja 1981-1985, katerih realizacijo že sedaj lahko premaknemo do leta 1988. Razen investicij, ki so še nedokončane, so v železarnah Jesenice in Ravne v teku še investicije za posebne namene, ki se sicer realizirajo z manjšim zamikom, vendar bodo v letu 1983 predstavljale pomemben del realizacije. V delovnih organizacijah imajo še pet projektov, ki so jih strokovne, namenske komisije že obravnavale in imajo v okviru SOZD Slovenske železarne že pridobljena vsa soglasja samoupravnih organov. Trenutno sta v obravnavi še dva projekta. Investicijska dokumentacija za vseh 7 projektov je pripravljena do takšne mere: če bodo rešena druga vprašanja, predvsem pa financiranje, bi lahko vse te projekte pričeli realizirati v letu 1983. V delovnih organizacijah izvajajo nekaj manjših investicijskih del ali bolje rečeno izdelujejo stroje in naprave, ki bi jih sicer morali uvoziti, doma v lastnih delavnicah ali so jih naročili pri domačih proizvajalcih na osnovi doma izdelanih načrtov. Kako pa v letu 1983? V srednjeročnem planu je za letošnje leto predvideno, naj bi porabili 4.430 mio dinarjev. Za to planirano vrednost so bile seveda upoštevane cene iz leta 1980. Če predpostavim, da so se stroški investicij v pretečenih dveh letih povečali pri nas letno povprečno po 25 %, potem bi moral znašati plan porabe sredstev za realizacijo investicij predvidenih po srednjeročnem planu za leto 1983 nič manj kot okoli 6.600 mio dinarjev. Mogoče se še spomnite podatka iz letnega plana SOZD SŽ za investicije v letu 1983, da imamo za letos predvideno porabo okoli 5.700 mio dinarjev. Ali bo letos tolika realizacija mogoča? Prvo četrtletje bo minilo brez pretresov in sprememb. Okvirno je uvoz investicije opreme za letošnje leto zaprt. Dogovarjanje o združevanju sredstev v okviru konzorcija poslovnih bank za financiranje razvoja črne metalurgije v Slovenskih železarnah je še v teku in potrebuje gotovo še nekaj mesecev do končnega dogovora. Od desetih izvozno naravnanih projektov, ki smo jih prijavili in za katere bi mogoče lahko za uvoz opreme pridobili kredite Mednarodne banke za obnovo in razvoj, pridejo po zahtevanih kriterijih v poštev za letos za realizacijo dva ali trije, če bodo investitorji uspeli pravočasno predložiti potrebno dokumentacijo. Če bi hoteli letos ostati na ravni realizacije iz leta 1982, bi morali porabiti okoli 3.220 mio dinarjev. V primeru, da bi letos lahko pričeli z obema prednostnima investicijama v železarnah Jesenice in Ravne, je možno, da bi uporabili vsaj razpoložljiva lastna sredstva in združena sredstva porabnikov naših izdelkov. Ocenjujem, da bi tako leta 1983 lahko realizirali okoli 4.000 mio dinaijev do največ 4.500 mio dinarjev, če bi lahko plačali predplačilo tudi za uvozni del opreme in domače dobave za vse projekte, za katere je pripravljena investicijska dokumentacija, in če bi z njihovo realizacijo lahko pričeli vsaj sredi poletja. Seveda so to samo predpostavke in je malo verjetnosti, da se bodo naše želje uresničile. Upajmo vseeno, da bo ob letu realizacija načrtovanih investicij v Slovenskih železarnah kaj boljša, kot je bila v letu 1982. Milan Marolt (Nadaljevanje s 3. strani) Nikar ne mislite, da se vse to nanaša na ljudi iz dežel v razvoju! Nasprotno -prav ljudje v bogatejših deželah, ki jim je bila večinoma omogočena ustrezna izobrazba, se morajo zavedati svoje odgovornosti za lastno zdravje in zdravje skupnosti, v kateri živijo. Zato morajo pametno jesti, zmerno piti, nič kaditi, previdno voziti, se dovolj gibati, se naučiti živeti v stresih mestnega življenja ter si pri tem pomagati drug drugemu. Za vzgojo k bolj zdravemu načinu življenja sta potrebna pripravljenost in sposobnost vzpostavljanja medsebojnih stikov (komuniciranja). Ne bi smeli več samo dajati informacij o tem, kaj je potrebno za zdravje in kaj je treba storiti, kadar se zdravje začenja slabšati. Moremo in moramo doseči tudi povečanje prizadevanj posameznikov in skupnosti za boljše zdravje. Učinkoviti medsebojni stiki in tvorno sodelovanje bodo pripomogli k večji pripravljenosti za skrb za zdravje, le-ta pa bo spet izboljšala sodelovanje. Potreben je tudi stalen tok informacij, vendar ne samo v pisani besedi - bodisi enkrat letno na Svetovni dan zdravja, ali pa v krajevnih, nacionalnih in mednarodnih časopisih in revijah, ampak tudi v pogovorih, skupinskih razpravah, po radiu ali televiziji, v zabavnih stripih, igrah, filmih, popevkah in podobno. Takšno obveščanje pa bi moralo potekati v družinah, šolah, tovarnah, pisarnah, na univerzah, v družbenih in verskih skupinah, sindikatih, političnih strankah in sploh povosd tam, kjer se ljudje srečujejo. Nujna poslanica, ki bi jo rad posredoval na Svetovni dan zdravja, 7. april 1983 pa je ta-le: »VSI LJUDJE IMAJO MOČ, DA SI PRIZADEVAJO ZA ZDRAVJE: ČAS ZA TO PRIZADEVANJE PA JE SEDAJ!« Odštevanje v naši svetovni akciji »Zdravje vsem do leta 2000!« se je namreč že začelo! (Monitor 1/83) Pri ocenjevanju položaja in stanja DO se običajno ustavljamo ob letnih rezultatih in poročilih in izrekamo ocene. Verjetno pa se boste strinjali, da šele ocena več let lahko da objektivnješo sliko pravega stapja. S proučevanjem položaja v daljšem obdobju (več let) se izključijo slučajnosti, s čimer imamo možnost presojanja pravilnosti ali nepravilnosti preteklih odločitev, to je ustreznosti ali neustreznosti poslovne politike, oziroma konkretno politike financiranja. Za te namene sem izbral podatke iz bilanc stanj na dan 31. 12. za leta 1978 do 1982. Zaradi različnega števila v Železarno Štore združenih TOZD in DS so podatki očiščeni vplivov medtozdov-skega poslovanja v vseh letih tako, da so primerljivi za delovno organizacijo. Zaradi prostora in zaradi namena podati samo globalno sliko, so podatki izkazani zelo zbirno. Za proučevanje na konkretnih zadevah bi jih bilo potrebno izkazati analitično, kar pa ni namen tega prispevka. Podatki so bili zbrani in urejeni v analitski službi v DS za finančne in računovodske posle in so izkazani v 000 din. Za razumevanje vrednosti, struktur in indeksov, ki jih tabela prikazuje, so potrebna nekatera pojasnila: - v proučevanem obdobju smo se srečevali z različno stopnjo inflacije, ki se je gibala takole: 1978 13,4 1979 21,9 1980 30,4 1981 46,0 1982 29,5 (Vir: DANAS, 8. 2. 1983) - zakonski predpisi na področju finančnega ravnanja niso delovali protiinflacijsko, nasprotno, v dokajšnji meri so celo spodbujali inflacijsko ravnanje; - prav tako zakonski predpisi niso spodbujali skrbi za obratna sredstva; - obrestna mera je bila realno negativna, kar je dodatno spodbujalo najemanje kreditov, investicijsko in drugo nerealno potrošnjo; - povečevale so se zakonske in samoupravno dogovorjene obveznosti za financiranje vrste dejavnosti izven delovne organizacije (odliv akumulacije iz združenega dela v neproduktivno sfero); - izkazana akumulacija ni zadoščala vsem tem potrebam in stopnji inflacije; - slabila se je finančna likvidnost, disciplina in finančna samostojnost. V vseh takšnih razmerah je bil proglašen za pametnega in iznajdljivega gospodarja vsakdo, ki je znal v rezultatih poslovanja izkazovati čim več nerealnega (inflacijskega) dohodka, za kot posledico manjkajoča finančna sredstva pa pridobiti cenena posojila. Niti strokovni delavci v gospodarstvu, niti zakonski predpisi niso zavezovali k ravnanju v smislu krepitve lastnih obratnih sredstev oziroma stopnje samo-financiranja. Takšno ravnanje pa je nasprotno spoznanjem ekonomske stroke in je nujno vodilo k sedanjim problemom in težavam, s katerimi se srečujemo ob letošnjih družbenih usmeritvah k normalizaciji poslovanja. Poglejmo, kako seje v tem obdobju gibala poslovna politika Železarne Štore. NALOŽBE IN NJIHOVI VIRI ŽELEZARNE ŠTORE V LETIH OD 1978 DO 1982 (Tabele 1„ 2. in 3.) Zaključki iz prikazanih rezultatov so sledeči: -Celotno premoženje DO seje povečalo v štirih letih z indeksom 333, pri tem so se naložbe v poslovna sredstva (za delo) povečala z indeksom 317, v neposlovna (pretežno družbeni standard) pa z indeksom 711. - V okviru poslovnih sredstev so se povečale naložbe na dolgi rok z indeksom 285, obratna sredstva pa z indeksom 373. Sama osnovna sredstva so se povečala samo z 267, kar je posledica tako uradno določenih revalorizacijskih količnikov osnovnih sredstev, ki niso sledili povsem dejanski inflaciji, po drugi strani pa smo obračunavali poleg vseh zakonskih možnosti tudi veliko pospešene amortizacije; res pa je tudi, da so se sredstva investirala v nove investicije v okviru normalnih možnosti. Med naložbami v obratna sredstva so se izraziteje povečale zaloge surovin in repromateriala z indeksom 303 in ostala obratna sredstva z indeksom 530 (med te vštevamo: terjatve do kupcev, avansi, prejete menice, ipd.). - Povečali so se tudi viri financiranja naložb, in sicer viri poslovnih sredstev z indeksom 323, viri neposlovnih sredstev pa z indeksom 491, med njimi zo- pet viri za družbeni standard najbolj -indeks 526. - Dolgoročni viri financiranja dolgoročnih naložb kažejo močnejši porast na lastnih sredstvih z indeksom 349, med tem ko dolgoročne zadolžitve rastejo počasneje z indeksom 173. - Dolgoročni lastni viri financiranja obratnih sredstev so porasli z indeksom 489, dolgoročni krediti z indeksom 264, medtem ko so kratkoročni krediti porasli samo z indeksom 143. - Drugi kratkoročni viri, kamor vštevamo obveznosti do dobaviteljev, prejete avanse, plasirane menice ipd., so porasli z indeksom 697, kar je v glavnem posledica povečanja obveznosti do dobaviteljev in obveznosti iz naslova plasiranih menic. Različno dinamiko posameznih kategorij v bilanci premoženja so seveda spremljale ustrezne strukturne spremembe v okviru naložb in virov. Tako lahko ugotovimo, da so se smiselno dolgoročne naložbe (dolgoročne naložbe in naloge) v strukturi vseh naložb znižale kar za 13 % (od 81 °/o na 69 %), kar je v glavnem treba pripisati izredno hitremu, z inflacijo povzročenemu naraščanju potrebnih obratnih sredstev, kar je tudi sicer značilnost naših razmer gospodarjenja. V okviru smiselno dolgoročnih naložb je opazno znatno zmanjšanje deleža zalog (z 20 % na 16 %), pri čemer je potrebno pripomniti, da gre celotno znižanje na račun znižanja zalog gotovih proizvodov (spremenjen način vrednotenja zalog gotovih proizvodov - le po vložku), medtem ko je za zaloge surovin in materiala značilen konstantni delež v strukturi naložb v obravnavanih letih. Po drugi strani se je delež dolgoročnih virov znižal znatno manj - za 5 % (od 74 % na 69 %), kar seveda pomeni izboljšanje pokrivanja smiselno dolgoročnih naložb z dolgoročnimi viri do te mere (10 %), da lahko govorimo o zagotovljeni finančni stabilnosti in s tem omogočeni dolgoročni likvidnosti -solventnosti OZD. V okviru dolgoročnih virov pa je, ob zniževanju deleža dolgoročnih zadolžitev (posledica restriktivne kreditno monetarne politike v zadnjih letih), opazno znatno zvišanje deleža lastnih virov - poslovnega sklada (od 48 °/o na (Nadaljevanje na 7. strani) Varujmo gozdove pred požari! Z nastopom vsakoletnega spomladanskega sušnega obdobja se zelo poveča nevarnost gozdnih požarov. Najnevarnejše je obdobje v času, ko sneg skopni, trava, stelja in gozdna podrast pa se posušijo in postanejo lahko vnetljivi, posebno če ni padavin. Nevarno obdobje traja navadno od začetka marca do konca aprila, ko trava in podrast ozelenita, takrat pa se tudi nevarnost gozdnih požarov zmanjša. Požarno najbolj ogrožene so prisojne (sončne) lege, ker tam sneg najprej skopni, trava in podrast pa se bolj posušita. Spomladi je navadno vreme še precej vetrovno, kar nevarnost požarov še povečuje; veter travo ne samo dobro posuši, ampak v slučaju požara pospešuje in razpihuje gorenje, ker odnaša iskre in tleče ogorke. Požari so najpogostejši v iglastih gozdovih, posebno v mladih sestojih, kjer je navadno dovolj suhega, hitro vnetljivega materiala, iglavci pa zaradi smolnatosti še posebno radi gorijo. Kateri so glavni vzroki za nastanek gozdnih požarov? Glavni povzročitelj je človek, ki lahko povzroči požar hote ali nehote. So primeri, k sreči zelo redki, da človek zaneti požar iz nevošljivosti, maščevanja; nehote pa postane človek požigalec gozda zaradi nevednosti, nepazljivosti, malomarnosti ali neprevidnega ravnanja z ognjem v neposredni bližini gozda ali v njem. Najpogostejši vzrok za nastanek gozdnih požarov je neprevidnost pri spomladanskem čiščenju in požiganju travišč in grmovja v neposredni bližini gozda. Dokazano je, da požiganje trave tla samo poslabša, saj postanejo tla zbita, brez organskih snovi, ki zgorijo, postanejo slabo propustna za vodo in izredno siromašna. Pridelek na takšnih tleh se zmanjšuje količinsko in kakovostno. Drugi najpogostejši vzrok gozdnih požarov je neprevidno odvržena in tleča vžigalica ali cigaretni ogorek. Povzročitelji gozdnih požarov so tudi otroci, ki se igrajo z ognjem v gozdu ali njegovi bližini, pa ga v vetrovnem vremenu niso več v stanju pogasiti. Omeniti velja tudi nedeljske izletnike, ki v bližini gozda ali v njem neprevidno ravnajo z »roš-tilji«, ali ob odhodu oglja ne pogasijo dovolj. Nekaj opozoril, ki jih moramo vedeti: - prepovedano je vsakršno netenje ognja v gozdu in v razdalji 50 m od roba gozda; -v vetrovnem vremenu ali sušnem obdobju je prepovedano vsako netenje ognja tam, kjer lahko to ogrozi gozd; - kdor opazi, da gozd gori, je njegova dolžnost, da ogenj, če je to mogoče, sam pogasi. Če pa tega ne more, mora o požaru takoj obvestiti najbližjo postajo milice, gasilce ali področno gozdarsko osebje, pač tistega, ki ga lahko najhitreje obvesti; - najprimernejše za gašenje goreče trave ali podrasti, ki ogroža gozd, je sveža smrekova veja, s katero tolčemo po ognju. Ni potrebno posebej poudariti, da moramo ukrepati hitro, kajti vsak gozdni požarje mogoče hitro pogasiti, če se ga pravočasno opazi in ukrepa; - dolžnost vsakega državljana je, da opozori, prepreči in javi vsako kurjenje, ki ogroža gozd, najbližji postaji milice. Gozdno gospodarstvo Celje Rast Železarne Štore v letih 1978-1982 Tovariši krajani, delavci, mladina, kmetje! Pomagajte in sodelujte pri varovanju ter čiščenju narave, predvsem pa bregov naših voda in gozdov, ki postajajo prava smetišča, da bomo lahko živeli v zdravem okolju. Kot delavci in samoupravljalci lahko veliko prispevate k varstvu narave, če v svojih delovnih sredinah preprečite sprejemanje novih investicijskih programov, ki ne zagotavljajo čistosti naših voda in zraka. Zahtevajte, da se vse obstoječe čistilne naprave redno vzdržujejo, oziroma če jih še nimate, naj se zgradijo, ker le na ta način bomo zmanjšali onesnaženje, ki že resno ogroža vse nas kot tudi ostala živa bitja. Sodobni agro-kemični posegi - škropljenja z raznimi strupi, ki prihajajo v pridelke in skozi zemljo v podtalnico ter od tu v naše vodovode in tekoče vode, resno ogrožajo zdravje človeka ter obstoj ptic, divjadi in rib, ki jih je iz leta v leto vse manj. Naj se škropi s škropivi, ki ne vsebujejo strupa, in to le v tolikšni meri, kot je nujno potrebno. Po škropljenju odvečnega škropiva ne spuščajte v potoke in druge vodne površine, da ne pride do pomora rib. Zavedajmo se, kaj pomeni čista in zdrava voda ter zrak vsemu človeštvu. Pojdimo vsi skupaj že danes v akcijo, očistimo enkrat za vselej našo naravo (vode in njihove bregove, gozdove, zapuščene travnike...) ter jo za kasnejše rodove ohranimo takšno, kot so nam jo zapustili naši predniki. Ribiška družina Voglajna Store (Nadaljevanje s 6. strani) 54 %), kar nedvomno govori v prid preteklih poslovnih odločitev, posebej v zvezi z zagotavljanjem kvalitetnih virov za financiranje obratnih sredstev. Za 20 % povečano 79-odstotno pokrivanje vseh smiselno dolgoročnih naložb z lastnimi trajnimi viri to ugotovitev nedvomno potrjuje. Nanizane ugotovitve o pozitivnih premikih v kvaliteti financiranja dobijo svojo pravo vrednost šele ob upoštevanju (poznavanju) splošnega finančnega položaja združenega dela. Prezadolženost in naraščajoča nelikvidnost na eni strani ter nizka akumulativnost in zmanjšane možnosti najemanja kreditov (ob stabilizacijsko naravnani restriktivni kreditno monetarni politiki in predvsem ob drastičnem zvišanju obrestnih mer - približevanje realno pozitivni obrestni meri) izredno zaostrujejo pogoje gospodarjenja združenega dela. Le od konkretnega finančnega položaja in s tem pretekle ter tekoče politike financiranja posamezne OZD pa je odvisno, ali bodo in koliko bodo bremena stabilizacije težja, kot je potrebno. Franc TRATAR, oec. MM-oi.SE V l>o 2.*, V LETI« Ot> 49^8 1)0 19*Z <998 4999 19 80 <9 8 A 49*1 MtrnfA Ooo SrP. ooo Dim «TC. 1-5« Moo OOO OlM STtt. TU c (OO 1%9 *4«o OOO MM «Tl tu »IO« 1*0 MOO OOO MM dV tu t«* *(•0 OSNOVNA LLCOlTVA 998.084 kg 4.489,*11 *13 n 9 4. S64.3J6 44 4S9 434 1.006 166 40 2ol (18 1. 660.154 39 169 433 6ous.otoč*0e MALOT-tE 26S.643 43 383.403 <4 <44 *11.693 44 <99 <38 699.S13 <3 165 <18 936.340 43 3S3 <38 - OBVC XNE - M AHCMIKC SKUPAD D0L6.»NALOŽBE i. 1C.B.699 64 4-S13. 118 si <14 2.092.989 SS <66 /33 1.613.999 63 211 <28 3.89fc.ri4 «1 18« 434 3-ALOtC ■«OS. Mq lo ms. 191 13 449 691.684 <9 46S <39 894.SS9 18 118 433 4084.54* 46 2S8 lil - sua. IM MAT. 3 09.689 4S 349.429 41 143 S 89•142 IS <94 469 go4.313 46 161 139 931.0*4 IH 303 <46 - bor. rtoiiv, 4oo/93X s 431.068 S 433 8*1.809 1 89 64 89.236 1 83 103 112 .434 L ut 140 OtTALA 0»S 3o4.060 0 41|* <19* 49>9 1 9*0 <984 49 tl PASIVA OOO OlM «n. 0*0 »in «n, TA* • m OOO BIN «TL t9« « <00 T99 »10# OOO 3 IH 6Tt. TU »ICO IM »l«0 OOO MM IfO. «M • M t*4 *1#* posl. sel.ia bola-mal. 8o3.Lo8 3q 4. OST. 999 38 431 4.494.416 31 «6 /444 1.069.6»« 64 189 439 1.804. 504 4# 349 1*8 BOLU. XAD0L3.ITVE >-i\H Zalog« in dolg. viri za OBS HkiouM iw vitm t>o 51 24 ov iva« . bo h«i.uta DO Z8 v obd. od 1978 do 1982 LETO 2ALC6C Polc. vnet ‘26. OBS fOKfttU. / 4 A ir 1 n, >1 /i esi u AS im (b 4> 101 LClO DOLG, . W^L02BC+ZAL- DO >. V4t< poKeiv/ DOL C, .MAL. X bOLC. Vlil PotClV- DOLC.M«.. 2 LA<9N. Vlil Dolo . MALOiEE 1ALO&E 6VOPA3 PotL. «rtA* tOLC, OADOLL. StUPPO 4998 64 Lo S< Ut 16 94 •T9 4 999 rv 4> n li> ¿1-