rimiiira purini v fuUlfllnb Leto LXX. št. 21 «7 Cena Din i^aaja vsak dan popoldne, lzvzemsl nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petit Tst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a I>in 3, večji inserati petit v rsta Din 4.— Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNItTVO LJUBLJANA, Knafljev* oltea stev. &. Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 te H-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanatea c, telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon at_ tt. podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon s t. 190 — JESENICE: Ob kolodvora 101 Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Težave ženevskih diplomatov: Gdanski problem vedno bolj zamotan Beckovo posredovanje nI rodilo zaželjenega uspeha, ker podpira Poljska nemške težnje proti težnjam Društva narodov —■ Tri nasprotujoča si stališča — Vprašanje bodočega komisarja Društva narodov v Gdansku ŽENEVA, 27. jan. vv. Odločitve o gdan-akemu vprašanju in glede izvolitve novega komisarja Društva narodov dosedaj še ni. Pač pa je že jasno spoznati temelje poizkusov /a rešitev tct*a zamotanega vprašanja, ki opsroja v nasprotujočih si stališčih nacionalno soct:!!i>tićne£a ^danskega senata, Dru-Štva narodov in Poljske. Stališče G danska te prav ta prav stališče Berlina. Nacionalno socialistični voditelji v Gdansku streme za tem. da docela izločijo vsak vpliv Društva narodov, ter da dosežejo s Poljsko neke vrste dvostranski sporazum. Ker spričo scdla-•licc.i raedn irodnega položaja ni mogoče, da hi ^r docela otresli ženevskih obveznosti, ajo >voj cilj doseči s tem, da zahtevajo, n.-tj hi novi komisar Društva narodov imel kontrolo samo v zunanji politiki, vendar pa naj bi se v nobenem pogledu ne vmešaval v gdanske notranje zadeve. To bi stvarno pomenilo popolno izročitev Gdanska Nemčiji. Poljska se je temu stališču precej približala. Varšava se je že prej zavzemala /a modus dvostranske pogodbe v svrho ureditve svojih odnoŠajev do Gdanska. češ da je sklenitev poljsko-nemškega pakta odstranila vsako nevarnost, ker so se s tem odno-šajc med Varšavo in cBrlinom temeljito izboljšali. V teku časa se je pritisk Nemčije na Gdansk še povečal. Poljska želi sedaj, da se kontrola Društva narodov v Gdansku I kar najbolj omeji. Poljski zunanji mmister j Bcck, ki se je na potovanju v Ženevo ustavil I v RcrHnu in je o tem razpravljal z. nc urad predsedstva razore/irvene konference okliče za 29. april. Delo urada ho p i >mrti dosedanjega predsednika Hender-sona vodil podpredsednik grški delegat Fo-litis, ki jc bil poleg dr. Beneša najožji sodelavec pokojnega Hendcrscjna. Najbrže bo on izvoljen za nosega predsednika. Urad raroro/itvene konference bo moral najprvo proučiti predloge, ki jih je napovedal meseca decembra francoski ministrski predsed- nik Rlum. Ti predlogi predvidevajo omejitev, v najskrajnejšem primeru pa vsaj kontrolo oboroževanja. Po poslednjih govorih lidena in Bluma jc postalo to vprašanje zopet velo aktualno, če bodo pogajanja med j velesilami do sestanka predsedstva razoro-/itvenc konference tako daleč napredovala, bo naslovljen na Italijo in Nemčijo apel. naj se zopet vrneta na razoro/itveno konferenco in sodelujeta pr' reševanju tega važnega probelma. Nemški in italijanski odgovor na angleško demaršo dopuščata nado. da bo to uspelo. Velika debata o francoski vojski Francija mora biti močna, ker more računati le sama nase Pariz, U7. januarja g. V pocOan^k- /-Lomiš c >e je pričela popoldne velika debata o državni obrambi. ViožotlIi je bilo 17 au* terpeiacij in je pr: javi-jeni h razen interpe* lan tov 5e '20 drugih govornikov. Prv je da^ neo govoril desničarski poslan en* Jaquillot, ki "je opozarjal na zasedbo Toresnja po Nem* r,j" i:n poudarjal, da je Francija takrat b «>vojo popuetljjvostjo v zunanjem svetu \f rvaia vtis fihibosti. Zavzemajoč se za ohra= reib v 5T>lošne vojaSke obvez kkI: jc govornik naišlovvJ na vodnega ministra vprašanje, i (nisi utrditi tudi meio napram Belgiji • 6e*i naEiji kakor jo utrjena francoska vrJiodna moia. Odobraval Je stališče Vojne* ZA ministra glede rffepovpdi stavik v pod* iet.r-b. ki delajo za potrebe državne obraniš be m ie ostro nastopil proti komun'sticna-mu rova r jen ju v vojaki, zahtevajoč najč»trož >e ukrepe \ fprn pogledu. Svoj govor je za* Jdjucil x ugotovitvijo, da sme in mora Fran eiia v danem primeru računati le sama nato. Nasledili j govornik, bivši minister lous Marin je opozarjal, da ?e je vojaški |K>lož-aj Franciie ne samo zaradi zunanjih dogodkov marveč tnd; zaradi tehničnega napredka vojne industrije v zadnji!) let h silno iz* premeni L Načrlj. ki <=o bil- sestavljeni prva leta po svetovni vojni, so dane.- že [»opolu o. mn zastarel1. Kribzirai i p sestavo državnega obrambnega sveta, v katerem imajo OuTOj čujoco besedo inn^tn, ne pa vojSmkj s!ro-kovniaki. Na koncu je zahteval naj se vsa narodnoobramhna ministrstva /družijo v enoten rc^or jn naj se že konr.no DStanovi enotno vrhovno vojno poveljstvo. Razprava bo trajala najbrž tri do -lir; >cs o in se ho končala šele v začetku pr; liod-njega tedna. Razpust komunističnih organizacij v francoskih afriških kolonijah Važni sklepi francoske vlade Pariz, 27. jan. g. Dopoldne se je sestal ministrski svet pod predsedstvom predsed* .o!ožnju in o pogajanjih v Ženevi, z sadovorjstvom ir b4a sprejeta vest, da je mednarodna na-peftost sadnje dn; znatno popustila, kar pri5 • -.-o v prvi vrsti govoroma Edena in Bluma. Vojni minister Dalad er je poročal 0 oborožitvi vojske, mornarice m letalstva, M s nistrtvv; svel je nato odobril uredbo, ki določa nodrobnosts o finančni udeležb' dr/ave pri vomi industrij-;. Minister /a letalstvo Col je predložil sedem uredb, k re tičejo podržavljenja tovarn 7a izdelovanje leial n letalskih Bestavn&i delov in niolorjev. Na predlog notranjega ministra je ministrski svet odobril odlok, s katerim se razpušča >evernoafri^ka komunist.,*!-^ organizacija ► Afriška zve/da . ker ie rovarila proti državi. Nadalje ie bila sprejeta uredba, ki uvaja naj9troz; ' ontroio nad uvozom in pro (Lik) orožja n ualeije v severnoafriških FraiifosJc-h kolon i ia h- Komunističen um&r j v Bernu Bern *'7. ianuarja br. y pretekli noči e b:l /jvr«.-r>o umorjen eden izmed najucled* nei^ih bernskili □ sploh fjvicarsk'h zdravnikov d t Kvgen Burquet. Ko «e ie okrog polnoči vrača! domov, sta ga napadla dva neznanca n ga tako pretepla, da je kmalu ! nato rdihnil. V \>ej ^vic-i je zavladalo aa* i rnd; !**!zn uimra ve ko razburienie. Sposno j mslijo. da gre za čin komunistov. V »vezi s tem >o oblasti aretirale 50 ljudi, med nj:. m ve nvme kom n niffr^eri e voditelje. Sklicanje odbora za ne vmešavanje London. 27. jan. w Predsednik ortboia za Devmesavanje v španske zadeve P!>"-* mouth ie sklical sejo pododbora za četrtek dopoldne. Na tej se>i IkhIo proučili položaj, ki je nastal po odgovoru Nemčije in Italije ter obenem sestaviti konkretne predloge za kontrolo uvoza orožja iai munieije ter do'o-ka prostovoljcev v Španijo. Končnoveljavno določen; kontrolni ^if»teni l>o stopM v veljavo najkasneje v drugi polov ci februarja. Ras Sej um na Sušaku Su>ak. 27. jan. o. Kas Sejum. ki biva že nekaj Časa v Opatiji, se je pripeljal danes na Sušak v spremstvu nekega Hal janskega poLVovivka. Ogleda! si je mesto m pe nato vrn-1 v Ttalio Trgovinska pogajanja DunajMBerlin Dunaj. 27. jan. br. Trgovska iK^gaja^a med NemSjo »n Avstrijo, ki so trajala ve? mesecev in so bila ponovno prekinjena, so <=edaj uspešno rakUučena. Nova pogodba bo v kraikem podpisana na Dunaju. škim zunanjim ministrom Neurathom, se nagiba po vseh poročilih k stališču, da bodi notranje politično življenje (Jdanska popolnoma svobodno in izven vsakega vpliva Društva narodov. Poljski gre le /a to, da ohrani svoje politične in gospodarske pravice v (.idansku. drugače pa ne želi nikake-j*a konflikta z Nemčijo. Ženeva pa vztraja na svojem stališču ali bolje rečeno, na obnovi prejšnjega stanja. Društvo narodov, ki se opira na predloge odbora trojice, je mnenja, da se ženevska ustanova ne more odreči za-ščiti gdan.sk e ustanove. Sedaj iščejo kompromis, ki bi ocuval prerogative Društva narodov, /ato smatrajo predloge, ki jih je stavil poljski zunanji minister Reck. za docela nesprejem- ljive, ker predstavljajo v bistvu stališče gdanskega narxxirM»ocialističnega senata in nemškega zunanjega ministrstva, V angleških krogih so nad takim »posredovanjem« Becka /elo ozlo vol jeni ker mu je bil poverjen referat o gdanskem problemu in so pričakovali, da bo kot pooblaščenec sveta DN zastopal njegovo stalis-Je. Spričo solidarnosti Francije in Anglije je pričakovati, da bo koncem koncev vendarle zmagak) stališče Društva narodov. Kljub temu pa v ženevskih krogih resan) razmišljajo o iavuiHvJ novega komisarja za (idansk. Kot najrevnejši kandidat se imenuje nizozemski admiral de Ctraaf. Dr. Stojadinović o Sokolstvu Med sokolskim! brati se počutim najbolje *4 BEOGRAD. 27. jan. A A Včeraj popoldne je predesdnik ministrskega sveta in zunanji minister dr. pfflan StojadinoviC obiskal Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. V Sokolskem savezu so predsednika vlade »rpejeli stane^ma Slovenskega sok ol.sk ega saveza in tarešina Češkoslovaškega sokol-skega saveza dr. Stanislav Bukovskv. tajnik \ seslovanskcga save/a Jožef Kcpel. prvi in drugi namestnik starešine jugoslovenskega sokolskcjja saveza Kn£e'bcrt Oanjil ;n MiH-voj Smiljaoie in zastopniki mskcoa sokol? stva. z Artamanovim na čelu. Navzoča sta bila tudi beograjski župan. Vlada Hič, in mi- nrster /a. telesno vzgojo ljudstva dr. Jo«ip C?. Knrjelbert Cangl je pozdravil predsednika vlade s kratkim govorom- v katerem je naglasi!, da je sokolstvo pripravljeno sodelovati / vsemi silami, da ohrani to. kar SO ubrati« >vili v tem domu. v ka+crem so razglasili jiigoelovesiflieo /edinjenie. Ci. Gangl jc i/razfl veselje nad podpisom jugotdoven-sko-bolgarskega pakta o prijateljstvu, ki jc na ta način podelil dolgoletnemu sokolske- mu delu državnT^ko sankcijo. Pristop saveza boltjarskih junakov k slovanskemu so-kolskemu savezu pred nekaj leti jc doka/ vzporednega dela. Predsednik vlade dr. MHan Stojadinovič sc je zahvalil g. Ciangfu za tople pozdravne besede in naplavil, kako prijetno se počaiti med sokolskimi brati. Zagotovil je. da bo kraljevska vlada podpirala sokolstvo in sokolsko idejo, s temi besedami je predsednik vlade dr. Stojadinović končal svoj govor. V razgovoru s starešino slovanskega sokol sketja. saveza dr. BukovsJcvm se je dr. Stojadmovič zanimal rudi za stanje sokol-stva na Češkoslovaškem in v drugih slovanskih deželah. Pri tej priliki jc dr. Bukovskv izročil predsedniku vlade spomenico zadnjega 9. vscsokolskoga zl-eta v Pracji Vojaški posvet Madžarska—Italija Praga, 27. Jan. br. Iukajsuji Mali poroča*. jo, da mudi ^ef madžarskega ijeneralnes iza štaba general f'Oder ie dalje e>c-a v Ita-kjei je bneJ zadnjo dni dol^Oirapna jH>;vetovanja z tal janskim genarafaihn bom. Predmet teh posvetovanj ni zinan, mi. si i jo pa. da pripravlja M-adžai>ka \*> varajl»ji du Avstr'ie in \emciic zonotno uvedbo obvozno vojaške dolžnosti jp obnovo M'ojc armado. Zaradi odpusta dveh delavcev Newyork v temi »mvork. 27. jan. br I^avi <<> v NewXor* ku nenadoma izbruhnila atavka v v*eh ^hav nih mestnih elektrarnah, ki doi>avljata lo»k /a razsvetljavo in eloktrcno železnico. De« lavci so zasedli obe elektrarni in ne puste n:do sprejete DO r*tavke (e prišlo zaradi od-im^a dveh dctiaveev. Svetosavska proslava na naši univerzi Za svetosav^e naloge je bilo 17 visokošolcev Ljubljana. 27. januarja. Kakor vsako leto, je bila tudi letos proslava Sv. Save na univerzi kralja Aleksandra I. Intimno svečanost je otvoril ob 11 rektor dr. Samec na rektoratu, kjer so bili zbrani dekani vseh fakultet in nagrajenci za svetosavske naloge. G. rektor se je uvodoma spominjal zgodovinskega lika prosvetitelja Sv. Save. nato je pa objavil imena nagrajenih visokošolcev in jim izrekel prisrčne čestitke. S filozofsko fakultete so bili nagrajeni 3 slušatelji in sicer je prejela prvo nagrado stud. phil. Slava Lipoglavšek. Tema Krška kotlina. Regionalno - geografski opis s pnTbnim ozirom na geomorfološki razvoj. Geslo: Želja slovenska. Druga nagrada je bila prisojena Milanu Rakočevi-ču. Tema Književni rad kralja Nikole Petroviča Njegoša. Geslo: Krst nositi tebi je sudjeno. Tretjo nagTado je prejel Karol Piuk. Tema: Nemška literatura srednjega veka na slovenskih tleh. Geslo: Re. Na juridični fakulteti je bila podeljena samo 1 nagrada, ki jo je prejel cand. jur. Miloš Levičnik. Tema: Ogroževalni načrti delikti po jugoslovanskem kazenskem pravu. Geslo: Universitas Alexandrina. Na medicinski fakulteti je bilo nagrajenih 6 slušateljev in sicer: Andrej Zupančič za temo: Kapilarna analiza seči. Določitev beljakovin. Geslo: Diabolus demon-strandi. Dalje Pavla Jerina za temo: Bul-bus oculi. Geslo: Videz. Leon Mllčinaki za temo: Komparativna anatomija bezgavk. Geslo: Lvmphoglandula. Bognolo Borislav za temo: Kapilarna analiza seči. Določi- tev acetona. Geslo: Piramida na igli. Ivan Cestnik za temo: Kapilarna analiza seči. Določitev beljakovine. Geslo: Izpopolnile medicinsko fakulteto. Janko Kmet za temo: Bulbus oculi. Geslo: Nihil in intelle-ctu quond non ante sensu. S tehniške fakultete so bili nagrajeni 4 slušatelji in to: Brence Ludvik za temo: Raziskava neaktivnosti raznih phenolov z bazo kristal vi jolčnega. Geslo: Elektropro-vodnost. Luznar Rado za temo: Teoretični in fizikalno računski osnutek za tipo pro-jemnega aparata, ki bi služil širokim plastem naroda. Radio razširja kulturo. Zo-r€ Alojzij za temo: Andeziti pri Sv. Roku ob Sotli. Geslo: Bodi čebela. Zakrajšek Marija za temo: Poskus pridobivanja eri-tro-teles iz amilo-teles. Geslo: Ervthro-amylo. Teološka fakulteta je nagradila tri slušatelje in sicer: Jožeta Dolenca za temo: Sv. Alfonz Ligouri med Slovenci. Gealo: Janzenizem in reakcija p. Kal ista Lan-gerholza za temo: Mistično telo Kristovo v aktih vatikanskega zbora. Geslo: Vati-kanum. in Dolinarja Franca za temo: Duhovnost Sv. Alfonza Liguorja med Slovenci. Geslo. Friderik Baraga Kot zadnje so bile razdeljene Se 3 nagrade češkoslovaške vlade, ki so jih prejeli: phil. Josip Maček za temo: Jan VTtovec in njegova doba. Geslo: In demseligen Krieg kam ein Behamb: phil. Boris Vrbančič za temo: KoOar v slovenski literaturi Geslo: Ideja, in cand. jur. Jote Prohaaka za temo: Zasluge česlcozlova&ke vlade za pravno zgodovino JugoslovmAosL poClttcnl ot$o\nlk Organizacij SNS v Beogradu Tudi v Beograda ae pristati JSS krepkr* gibljejo. Dosedaj so ustanovili ie 9 mesi nih kraje\Tiih organizacij, preteklo nedelje* pa je bila osno\\ma tudi centralna ali src ska organizacija za Beograd. Zemun in Pan čevo. Zborovanje je vodil bivši minisrnk. predsednik Bogoljub Jevtič. Podal je por*' čilo o politični situaciji, na kar so te vr site i"o/tr\*e. Pri volitvah v sreski odbor §§ bil izrvoljen za predsednika Bogoljub Je\ tič. /a podpredsednika odvetnik Dobri\jc Bogdan€>vič> za tajnike Jo\*an Miklič in Bran* Stefano\ič. za blagajnika Boža Ba novic, v odbor pa bivši ban dunavske ba nohtne Milojko \Sasc**ič, poslanci Je.i.f Protič, dr. Kosta Kumanudi, dr. Sveta Po novic in prota Brana Paunovič. Zborovanje se je vršilo v najlepšem mira in redu »Treme« pa ve po^datt, da je na sestanki: priš/o da dosti burnih debat, zlasti radi vpr* Sanja predsednika. En del zborervadcev jc hotel imeti za predsednika Pera Žn^kmnč.* dočim )e večina bila odločno za kandidatu ro Bogoljuba Jevtiča. Končno jc bil izvoljen za predsednika Jevtič. Isti list tudi zatrjuje da bodo nezadovotjncli vložili pritožbo rt* strankino \x>dsrvo. odnosno na predsednik* Pero 7ivkoviča. Ki nam treba naglašati. rfa je vse to, kar beleži +Vreme«, gladko irmi >!feno. Ljotićevci in hrvatsho vprašanje l ' nedeljo 24. t. m. so imeti v Beograd" sestanek tudi ljotiČc\*ci. To pot ni bil navzoč strankin \*odja Ljotič, zastopat ga je Velibor Jonič. V svojem govoru se je Jonič dotaknil tudi hrvatskega vprašanja. Izjavil je% dm je htvatsko vprašanje zelo enostavna stvar m da ne gre tu za kak spor med narodoma marveč da je to samo spor profesionalnih politikov. Povdarjal je tudi, da se tjotičev ci ne za\>zemajo za demokracijo, pač pa sc bore za pravo ljudsko vlado. Pozornost ar> zbudila izvajanja Donita Grtfgorica, ki jm ljo to napadal Žide in framazone. Zborovanj je zaključil Juraj Korenič, ki je govoril r imenu zagrebških Ijotičevcev. Opalalo m je, da Korenič ni reagiral na Joničeva izve janja o hr\'atskem vprašanju, iz čmsmr 90 zborovalci seveda sklepali, da itzdi on odo brava Joničevo sialilče glede hrvatskega vprašan ja. 4* Klerikalni „Slovdk in „Samouprava" V »Samoupraviti, glavnem glasila JRZ či tamo tole beležko: »Pred kakimi desetimi dnei'i smo zabele J'tli. da prinašajo gotovi listi v bratskih iri /a\'e7niskih državah, o naših razmerah ten denciozne in netočne članke. Takrat nismo imenovali nobenega imena. Sedaj to stori mo. Med take liste spada »Slovak* \-Rralisla\'i, ki je v s\»oji številki z dne /0 /. nt, objavil izpod peresa S. Machd o naiih političnih ra/merah škandalozen članek, It kur mrgoli neresnic in ne\/dr/nih prtdpo ttavk. Po pisanju tega Usta je Beograd *p'> soben za i"*e in njemu se podtika celo tuiii takšne stvari, ki se v kulturnem svetu nikjer ne dogajajo. Mi /uradi takih neod^ovttrnili napadov ne bomo delali odgovorno rxe čt škoslo\ušku časopisje, še manj pa brat češkoslo\uški narod, toda skraim ČS4 v i da že vendar enkrat to preneha t cinku/) no jugoslovensko časope^ic piši \cdno največjim spoštovanjem o razmerah v ',rw ki državi Žalostno je. du se je nwge4 ' L" spozabiti list iz naše bratske m /a\'c/iu-J i države.« — Pripuminjamu, da je »Slovak' glasilo patra Andreja Ulinkc. vrnJ iv llova ške klerikalne stranke. Pikantnu te. tur^f da ha.v liavaifco klerikalno ajfsjsfo pUi 0 razmerah v naši državi na način, da ie >m itr.<-lu »Samouprava« kut f>rgan J R/. /1 ojn dolžnost, da odločno .'avme n.:pad<. f!>n' i netjj glasila. Sicer p^ se tieimJMtmO •'-!■■ tovifvijo ^Samouprave«. da pise jugt '>■ vensko Časopisje vedno / naj\tčiim ^ ' van jem o Ceškostu\u:ki Se\-edu so pn tudi med našim časopisjem izjeme. Wt primer »Hrvatska smotra*, v Zagrebu, k> je Sj#ovSV no pisala, da bi ne bilo škode, ako bi 1 e škoslovaška sploli zginila z zemeljskega p<> vršja. Alt bi torej ne bilo umestno, da b. v tem pr/gledu tudi pri nas napravil red?! Iz Španije Kakor poročajo verodostojni ljubljanski \'iri, državljanska i*o)na v Španiji traja še dalje. General Franco \edno bolj zmaguje. Naročajte, čitajte in širite „Slovenski Narod44 Carin, 27. januarja. Beograd 10—, Pariš 20.396, London 21.445, New Y«rk 437 JO Piusetj 78.726, Milan 28 025, AnMterdarr Berlin 17«, Dunaj TSJ0 — gl^O. 3.26 Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 27. januarja 1937. Stev. 21 Zanimivo predavanje o medicini Sef zateavnik sanatorija na Golniku dr. Robert Neubaner o veledelih medicine I _ MARTA EGGERTH KORCERT NA DVORU Ljubljana, 27. januarja. Sooči Jb pod okriljem Prirodoslovnega društva predaval v dvorani Delavske zbor niče o zanimivem predmetu >0 veledelih medicine« šef zdravnik sanatorija na Golniku in referent za tuberkulozo v Sloveniji dr. Robert Neubauer. Predavanje je privabilo precej poslušaj cev. Ugledni strokovnjak na polju zdravljenja tuberkuloze je v poldrugo uro trajajočem predavanju razgrnil velike uspehe, ki jih je dosegla medicinska veda od svojih prvih počet k c/v pa do danes. Veliki filozof in adravnik-učenjak Much je sicer rekel na nekem mestu v svojih spisih: Medicina ni bila pred 12000 leti, kolikor moremo vedeti, v svojem bistvu niti slabša, niti boljša kot danes. Ce bi imel Much prav, kako bi torej mogli danes govoriti o uspehih m veledelih medicine. Drugi zdravnik filozof odgovarja na to vprašanje. Odgovor pravi, da je medicina kot veda, medicina kot umetnost in tehnično znanje nekaj drugega kot zdravnik. Lik pravega adravnika. njegov odnos do bolnika temelji danes v dobi rentgena, higiene in drugih panog modernega zdravilstva na istih načelih kakor v dobi očetov, »dravnikov skozi vse veke slavnega Hipokrata. Hipokrate«, petsto let pred Kristusom, zdravnik z globokim pogledom, s srcem polnim razumevanja za vse, kar je človeškega, ki pozna samo eno zeljo pomagati trpečim na katerikoli način, nam je prav tako blizu kakor stari stric doktor iz BaMfa otroških mladih let. Paracefsus. eden velikanov poznega srednjega veka pravi: V srcu raste zdravnik. Iz Boga izhaja. Najvišji temelj zdravilstva je ljubezen. Ta zdravnik s takim po klicom pa je bil isti pred 12000 leti kot danes. Toda. kakšna ogromna razlika od medicine za časa Hipokrata in Paraceisa, do danes. Težko je zdravniku sedeti ob postelji bolnikovi, ne vedoč mu pomagati. Ta občutek je zelo bridek za zdravnika, ko vidi pred seboj bolnika, ki zre pol zaupanja vanj — in je zdravnik brez moči. Mnogo so dosegli zdravniki antike in srednjega veka, a še preje Kgipčani in Asirci z najpreprostejšimi sredstvi. V opazovanju bolnika so bili pravi mojstri in so gotovo spoznali iz zunanjosti bolnika, iz njegovega pulrn, po njegovem jeziku, kjer potrebujemo danes komplicirane načine preiskave. In vendar, ako danes listamo stare medicinske knjige, kako ogromne zmote, koliko plevela in malo zrna je bilo v delih najboljših. Res je, da se najde tudi v našem medicinskem slovstvu pomo zmot in napak, vendar pa se je medicini novega veka in zlasti zadnjega stoletja posrečilo v hudi borbi z boleznijo in smrtjo odnesti marsikatero zmago. iztrebiti marsikatero zlo. ki je uničevalo srečo in življenj« posameznih družin in celo celih narodov in držav. Medicina je bila dolga tisočletja skrbno čuvana skrivnost duhovnikov. Egipčani so svojega slavnega zdravnika, duhovna lnhotepa častili kot boga. Pri Grkih postane medicina filozofska veda in doseže pri njih kot taka svoj vrhunec. Ti duhovni in filozofi so pri svojem delu špekulirali, uganjali čarovnije, obenem pa so opazovali bolnika in njegovo telo, vendar pa se ie to delo starih zdravnikov v srednjem veku malo gojilo. Sele od Arabcev in iz njihovih spisov so Evropci dobili jedro antične medicine. Za dokaz skromnosti te stare medicine služi lahko skromno tera-pevtično orodje. Pri svojem delu so se posluževali vodogledca, klistirja. puščanja krvi in terijaka. Z renesanso pride za medicino nova doba velikega dela. Paracelsus hodi preganjan po južni Nemčiji. Švici in Holand- Trbovlje, 25. januarja. Trboveljski gasilci so v nedeljo proslavili 501etnico svojegč. delovanja Lep je ta jubilej, zlasti če pomislimo, da je ta vrla četa v dolgih desetletjin svojega delovanja storila mnogo dobrega med našim ljudstvom in da je bila vedno pripravljena priskočiti na pomoč bližnjemu v nesreči. Tržko gasilsko društvo, ki je bilo ustanovljeno pred 50 leti, je imelo spočetka sicer še nemško komando, vendar so si pa njeni ustanovitelji, katerim je stal na čelu pokojni g. Kramer, vztrajno prizadevali, da dosežejo slovensko komando v četi, kar se jim je končno posrečilo. Društvo se je lepo razvijalo že preo. vojno in je bilo že pred 30 leti eno najboljših gasilskih edinic v Sloveniji. Vojna je, kakor pri drugih društvih tudi trboveljskim gasilcem onemogočila sleherno društveno celo in napredek, ker je članstvo moralo v vojno. Zato pa je tembolj razvilo svoje delovanje po vojni v svobodni državi. Danes lahko rečemo, da trboveljska gasilska četa m le ena najstarejših gasilskih edi-štev v Sloveniji, marveč, da je tudi ena najbolje izvežbanih in tehnično najpopol-neje opremljenih edinic ljubljanske gasilske zajednice. Da je društvo na taki visini, se imamo zahvaliti predvsem izredni delavnosti, spretnosti in strokovni sposobnosti dolgoletnega diuštvenega predsednika in župne ga starešine g. Franca Guče- skem, večno nemiren revolucionar, ki z vso gorečnostjo pobije staro okostenelo znanost. Sifilis divja skozi Evropo, V paničnem strahu prepove pariški mestni svet sifilitičarjem bivanje v mestu pod kaznijo, da jih utope v Seini. Učeni Frav-eosto tedaj študira to kugo in odkrije njeno nalezljivost. Andreas Vesmliua se loti do tedaj strogo prepovedane anatomije in ga preklinja njegov učitelj. Postavil je temelj anatomične vede tn s tem bodoče kirurgije in filozofije. Anglež Har-vey odkrije veledelo prve vrste obtok krvi in pojasni funkcijo srca. Ambroisse Pare je prvi moderni kirurg, z modernimi instrumenti. Začne se Čas prvih tehničnih iznajdb. V tej dobi odkrije Santorio krivi toplomer. Ime sledi imenu. Vsi so zapustili svoje sledove medicini in marsikaj je še ohranjeno iz teh dob do danes. Prihodnje stoletje prinese epohalno odkritje. JLe-uvcnhoek konstruira prvi mikroskop in najde v kapljici deževnice prva mala nevidna bitja Početek mikroskopije in bak-teriologije je tu. Pojavljajo se misli o praspočetju. Novo veledelo ©e posreči preprostemu po dežeitikemu zdravniku v Angliji. Jenner ce pi prvič prot črnini kozam (1780). Prva nalezljiva bolezen, za katero so unijralj tisoči, je e tem praktično iztrebljena. Cisto na tihem se približno v tem Času pripravljata dva nova pomembna Čina. Anenherg; odkrr ie perkusijo. Laenec avskultavcijo. Francoska revolucija in Napoleon prekucneta Evropo. Kirurgija tftopi v ozadje- Malo pred tem odkrije WitheNng dgilali**. De vetnajsto stoletje pa pomen^ stoletje veli* kih zmag, ogromnega dela tn napredka, pa tudi mnogih nerešen h vprašanj. Semmer-wefs velja za reš?teija mater Porodnišnica v srednjem veku je bila kotjšfce muh in bolh. danes je v tem oziru moderno urejena, ki rešuje materam življenje, medtem ko so morale pred stoletji na porodu skoraj vse matere izkrvavet'. Začetek moder5 ne kirurgije pomeni Lister. V medicinskih odknljih .gra veliko vlogo slučaj, mnogo pa je do odkritij pripomogel heroizem zdravnikov, ki so bolezn; preizku žali sami na sebi. Tako si je Pettenkofe" vcepd kugo. Rosenfeld kugo m koze, Xo guchi rumeno mrzlico. Uudman sifViie, Ho rak tuberkulozo itd. Zanim v jc bil protokol o poskusu duvona. k' si je dal vcepiti v žile koze m se ga niso prijele. Znamend je dalje Jackson, ki unajde nar kozo z etrom. Litrter z .lacksonom ^1899» omogočita moderno kirurgijo, tako da danes nj kirurg;ji skorai nič nemogoče. Medu emska veda ie postala sposobna, da vidi v notranjost organizma O tem pričajo čudeži optičnih nstrumentov in sinke notranjih or uranov, c stoskop in terako^kop itd. Bakterios ■ogija beleži veliko zmagoslave (Paatenr). Koehin skuša zdrav ti vranični pri»>ad- tuber kulozo m kolero. Odkritje sled; odkritju-ki je eno važnejše od drugega (Schaudtn Neusse jitd.) Velik pomen je imelo odkrije serologije un rentgena. Prav tako pa bi; d odkr t je vitaminov. Danes je vsa medic.nska služba človeku, lahko se reče. na višku, saj imamo v primeri s srednjim vekom lepe moderne bolnice, zdravniška pomoe ie takoj pri rokah socialna med cina skrbi, da postane z vsemi svojim: izsledki vsem dostopna. Zavod, za vsakovrstne bolezn pričajo o razvit or5 ganrzaci\.i zdravniške pomoči. V medicin lahko zabeležimo velike velepomembnc uspehe 0 tem pričajo naj moderne jš zdravniški instrumenti. Iztrebi jene, ali skoraj iztrebi jene t>o kuga. koze, kolera in eiiiene bo= lezni. k so včasih morle ljudi na debelo. Posrečilo se je zvišati starost posameznikov, v Sloveniji je povprečna starostna doba od 42 do 49 let. v Nemčiji pa od 44 do 64 let. Umrljivost pada. Vendar pa razvoj medicine še ni zaključen Veliko zlo pomenijo danes samo že vojne. Na kraju je ugledni predavatelj poudari, da je naloga /dravniika pomagati, dolžnost boJiiiika — zaupanje. Naj višj temelj zdravilstva pa je ljubezen. Predavatelj ie bil za odlično predavanje nagrajen z aplavzom. , ka, ki je tekom povojnih let društvo vse-stransko reorganiziral in zgledno vodil po 5 načelih ljubezni do bližnjega. Svojega pomembnega jubileja pa društvo ni hotelo proslaviti s posebnim pompom. Povabilo je le na svoj jubilejni občni zbor poleg svojega članstva in zastopnikov bratskih sosednih čet znane prijatelje in podpornike gasilstva, kakor predsednika občine g. Klenovska. podpredsednika g. PlavSaka, gg. Voduska, Dežmana in druge zastopnike društev in javnosti. Društvo je za svoj jubilejni občni zbor lepo okrasilo telovadnico meščanske šole, v kateri se je občni zbor včeraj popoldne vršil. Jubilejnega občnega zbora se je udeležila tudi večja skupina meščansko šolske mladine, ki z največjim zanimanjem zasleduje cilje in smotre gasilskega pokreta in obeta postati vreden kader in naraščaj sedanjih gasilskih idealistov. V svojem pozdravnem govoru je predsednik društva g. Guček to dejstvo s posebnim povdarkom in veseljem naglasi 1. mladini razložil plemenite cilje in namene I gasilstva ter jo povabil, da po dovrfitvi j sole pristopi k sodelovanju. Zgodovino društva je nazorno opisal 1 marljivi tajnik g. Rajko Klenovsek ki je j obujal še sveže spomine na vse težave in borbe, ki jih je društvo prestalo zlasti pred in med vojno, ko so bili osobito za- j. vodni slovenski gasilci ispostavljeni nepri-likam vsepovsod, ko so odločno zagovarjali slovensko oziroma jugoslovensko misel v misni gasilstvu. Z največjim zadovoljstvom je bUo nato sprejeto poročilo poveljnika g. Hkmtsna, katerega zasluga ni majhna, da vlada v četi tako vzorna disciplina in železna strumnost. Pri volitvah so bili izvoljeni večinoma stari funkcionarji s predsednikom g. Guč-kom Francem na čelo. Za tajnika je bil izvoljen g. Rajko Klenovsek, namestnika g. Ludvik Cestnik, za blagajnika g. Matija Cerne, za oskrbnika opreme g. Leopold Sore. Za poveljnika čete je bil z navdušenjem izvoljen zopet g. Slavko HI as Lan njegovim zamenikom pa g. Florjan Bre-gar. V nadzornem odboru so gg. Cahun. Juro, Naglav, Prašni kar. Zaje in Rančigaj zastavonoša pa je zopet g. Naglav Adolf, ki opravlja to funkcijo že 15 let. Po volitvah je v lepih besedah pozdravil gasilce predsednik občine g. Klenovsek bodreč jih, da vztrajajo v dosedanji vzorni slogi še naprej v prid občine in soobča-nov. Zagotovil je društvu tudi nadaljno naklonjenost občine, ki bo društvu v oporo prav tako kakor doslej v mejah možnosti. 2elel je društvu enakih uspehov tudi v bodočih letih. Društvu so nato še čestitali k jubileju učitelj g. Omerza v imenu Rdečega križa, ravnatelj meščanske šole g. Osterc za mladinski pokret in mno gi drugi zastopniki gasilstva in njinovi prijatelji. Končno je predsednik društva vzkliknil še krepak gasilski pozdrav Nj. Vel. kralju in vzvišenemu pokrovitelju gasilstva Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu, ki so se mu zbrani gasilci in zborcvalci navdušeno pridružili. Jubilejnim čestitkam se pridružujemo tudi mi z željo, da bi naši vrli gasilci tudi v drugi polovici društvenega stoletja z enako vnemo in požrtvovalnostjo služili vzvišeni in plemeniti ideji ljubezni do bližnjega. Složen nastop gasilcev Ljutomer, 27. januarja. V nedeljo je bila v Sokolske.m domu pri Mali Nedelji letna skuoščina ga-silske čete, za katero je vladalo zaradi volitev splošno Z3iimanje članstva, pa tudi nepoklicanih. Občni zbor je pokazal najlepšo složnost vsega Članstva. Glavna to£ka dnevnega reda o bile volitve n-re uprave, v katero so bili izvoljeni soglasno večinoma stari zaslužni in delavni odborniki z novim predsetrnikom Antonom Karboni na Cehi. Novi odbor nam jamči s mojimi imeni za sporazumno m u spe 5 no delo, saj je od 32 navzočnih članov glasovalo za to listo 31 članov, en član pa se je vzdržal gla sovanja. Za dosedanjega pred ednika ni gla soval nihče. Z odobravanjem je članstvo sprejelo vest da je občinska uprava d ločila za svojega zastopnika pri gasilski četi g. Senčarja Slavka. Iz poročil je bilo razrvidno lepo harmonično delo čete > sokolska četo. Tako je lani sokolska četa s posebno prireditvijo nudila gasilski četi čez 1.000 Din čistega dobička Vsem navzočim je zelo ugajalo, kako skrbno je sokolska četa opremila en. pripravila svoj dom za to ga-ihiko skupščino. Ob koncu je skupščin soglasno izvorna zaslužnega gasilskega veterana g. Josip Turka za prvega častnega člana te čete. Četi želimo v njenem nadaljnjem delu mnogo uspehov, saj m o z občnega zbora videli, da mora v četi vladati -amo gasilstvo, ne politika kar je pokopalo tudi tiste, ki so na to računah. Iz Maribora — Gledališče. V četrtek bo prem.era Nu* šičeve komedije »i)r«. V ieiu delu pi^euj brezobz rao razgalja bogataško prevzetost nekih slojev. V tei komediji se družijo jed ka ironija, sat.ra, humor m izvrstna s^iua? cijska kom ka v delo, ki je doseglo največ- l NušJčev uspeh zadnjega časa. — Stražnikom kožuhe! Zdaj, ko je priti*, n-la zorna, morajo niaribon-kk stražnik; pre? ć&bovaii v razmeroma tenk.n plaščih. ■% silimo, da bi bili nas\ stražniki tudi zadovolji ni. če b[ dobili pozimi tople Kožuhe, kakršne imajo po drugih naših večjih mestih. _ Zakaj ne bodo -muške tekme v Man bora? Kakor čujemo, so glavni zimsko sport ni činitelji določili, da se bodo smučke tciks me za državno prvenstvo vršile v Sarajevu. Čudimo se, zakaj je to potrebno, ko so se snežne razmere te dni na Pohorju tako popravile, da so kar idealne za iako priredi; tev. _ Mestna tržuka ho ua Vojašni-kem l'gu. Kaikor doznavamo, so odJoeujo<-; čauielj- na nekem r»olitičnem zborovanju t^denilj, da bo nova trinica zgra„ena na \ oja^rtiiškeni trgu. Tam stoječe stare dravsike vo.a.-n ce tnjdo podrl In zgradil-} novo tržnico. Znano je, da so mnog mariborski go*-podart-k krogi bili prot: temu načrtu, zalo ne vemo. na kakšen načm je prodrl- — Dar mariborskega obrtnika kraljici Mariji. Maribor-k čevlja r.->k. poniočnk Kon rad Hvtzl je pravkar izgotovi krasno ia luljo. k; je veliko umetniško delo. šatulja je z najboljšega lesa in je polna p.eiepih vložkov. Na pokrovu je vložena izrezljana doprsna sika blagopoko i nega kralja, obkro žena s trnjev m vencem in nazisom. Okra^ sena ie rud; s kraljevskim insi^aii.ami. Imenovan; obrtnik bo poklonil to šatuljo-ki jo je delal 8 mesecev. Nj. Vei. kralje Mariji za god. — Ker nista hotela v špansko revolucijo-^ta pobegnila preko meie v našo državo dva Nemca. 221etni mizar Andrej Messner m prav toL ko stari delavec Ivan Kii^sner. Včeraj so ju prijeli na meji naši uran čarij .n ju oddali marilK>rskeinu obrne nemu ioU ejskemu komisar|ja-lu. Mladeniča sta .zpove? dala. da sle vota« begunca, ker nisi a hotelp s tovariši v Špan'jo. — Kr%a*a svatba. Pri Sv. Martinu pri Mariboru so imeli včeraj pr- nekem posestr niku svatbo PM so pozno v noč. dokler se niso stepi in v krvi sta obležala 2ttotna mladeniča Josip Klep s š^rms :n Dani'jei DrakšiČ s tremi zabodijaji m prsa. Oba sta zelo nevarno ranjena in je njuno srtanj? zelo resno. _ U nacionalnega pokreta. Dne 28. t m. se bo vršal v Cariikarjcv; ulici I. občni zbor JNS za H. mestni okraj. — Tatinski berač. Zadnje dni &o postali berača v Mariboru kar naatfnri in nadležn.. Ce ne dobe denarja, pa ukradejo, kar le morejo. Taaco je nek- starec bevaČ ukra* del Ani Tomanovi v SlovernJc. ulic 24. nov dam«ki plašč, med tem, ko je sla v eobo po denar. JOHANNES HEESTERS | NAJID 11ALN RJ &I PEVSKI FAR V § ČAROBNI RAZKO&NI OPERETI H PRIDE V p KINO UNI0NI WkwmmWm^mmmmšmkwmm************ * tribih je zapadlo okrog 30 cm «ift.-a, ki je končno on to. • <~ pop* ».In razmah K sporta tudi v oeijski okolc. —c Na Ljndskem vseuči isču bo jr. prof dr. 2g j-^a zanimati za piamJjivecra moijkarja in kasjsln ga je w»ied\ila v osotw bivšejETa *nk-asanfaeSa rr^močniika rn posestoika v Smar-ei pri Kanmikti Ivarm Krunailija ki pa o stvaxi ni hote«! ničeear ve^ieti. Sele. ko je bila n& njegovem domu odrejena hašna pre-isfcava in so na«Sd stkritih za več sto Din koekov. s-e J^e udaJ. Med zaslieevaniem je prišJo na dan. da ne gre za ponaine-jene kolokov. marveč za drzno t&tvino. Pri Kantalija so po^>^"jskd onr^^d zaplenili t*id'i nekaj koreic »on* 1 en»oe, ka jo je vo-dnl s trsTovaklon vaje-rjcem Rudolfom B. » K.ran<«ske gore. zaposlen un v trgovini Z. Z njim je bpl KamnH svoj ra* bkuT'no zaposlen v znanerm NMfttirnn^'ven: mlinn v Jaršah, n.tknr se zadnjič sešla pred tednJ-Takrat sta se doeovoriila. da bo Rudolf kradel svojesrmu crospodarJTt kol ko. ki jih bo pofiBfa] Kameliju, ta rh bo pa ravpeča-v.t.1 in mu po^i'jal polovico izkui'čka. Rečeno, storjeno! Mladoletni Rudolf jU Id ta-fcoj na delo in jel pofifljnei kolege svojiemu pos'o\memu tovpri-ai v pr-'r^r^čen;h r>:?«m,ih. I'olcrad?i Hh j*1 za več tiso?1 Din. a jV zdaj ■ih-ar n>r;A,l.'i verdr'.r'e n y> yv>!ic';.m nretln\.la in ira izroči'^ relnemu Bođidoa, đooan bo imelo t Rodosfom B. po-b\* m!aljotij zi\ upravno Iet4> 10:>7-38 je raz.io-!o/,en m vpogled do 30. t. m. ob uradnih arah pri mcunovods*vu mestaegi podrla varstva. Veaft član aieete Celj,t, kako- tudi v$.-..ka it?el>?. k" n-l-.Aune:--sre 'n. davek od katereCikoli dohodka v mestu ^e-Iju. ima pravico stavili v t^romj navedenem roku k pnedlogn pcomouna svojs rwi-oo-mbe ki j'h v1 tr^U.. vlagat.: r»r' nr s n^m posjjfaLvarstvn fel:ske*n. —C Velikodušen prispevek za r«*sru!a. ijo N'oglajne- Mestna obč^-1 Celjska 6^ najpri-s'-.'npjšf zahvn'jnvj fvrdki A. ^o.s'eii d.«l.. tovarni etnajHršne noso<^ v Celju, zii poklonite v sneeka IOOlOOO Din za regulacvijo poeofcfl Vo^lajne. S t^rn zneskom je twd-fca nimo^oeiln mcfctni občlrii i^ve^lHo aave* •l«nih z(Jo posieimsa resEnJaoilsIrJb dn] in zaposlitev veHkegn Ste\i.1;i brczn< ^»'refra delavstva. —c Žrtev napadalcev. V Ježovnikovi go-^t^ni v Arji vas: no neki moški v rredeJjo /večev napadli ^'etneor:' delavcaVekoslava ^eT^Ta$Ra rz Arje vn^i. OMeJkrrael so era začel- - s ♦Plenicami in so mu orebili lobanjo. Terko noiSVodovnnei^*1 Oervi t^i tanW nsaso podlago. Na KOLEDAR Danes: Sreda, 27- januarja karor?iVwt*t Jame* Zlat. Sv. Sav*. DANAŠNJE PRiKEDlTVE: Kino Matica. RevoRa na bro»1u BouMJ. Kine Ideal; Za t. kodKJc (Sh»riey T»w plek Kino Sloga; Jaz m «. Kjno Uajen: Kurgtheater. Dola>skj pn»veln, >e( er >Vzajemn<«stK fn >Zarjec ob JO v l>elawk; zlK>rnici. LjUtLska univerza.- pnedavssKJS dr. Iv&na M a tka o prehrani sladkorno l '20 ▼ mali filharmonični dvoiam. Svetosarska Beoe^la «b 3(1.SO na Taborn- Udraienje fncasta ve-n&ki h 1nienjerjcr ia arhitektov; drnialm^ večer ob 20. t ntrti dvorani Kazine. DE2URNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič« Sv. Jakoba trn 9-Hauior. Miklošičev« ce<*ta 20 Garluti. Mok'.«. ZaJo^ka cesta. Nase gledališče DRAMA Sreda. 27. fcrruarja: Kadar se utrga orftnV Red a Cetrtelc, 28, jazroarja: Korajfe v^tjbl. laven. Cene od 20 Din navzdol. Petek. 2S. januarja: Ob 15. Konjeniška patrola. Dija5ka predstava. Ceno od 5 do 14 Din. Sobota, SO. januarja: Kvadratura Kroga Izven, Cene od 20 Dtn navzdol. Nedelja, 31. Januarja: Ob 15. RepoStev. Mladinska predstava. Cene od 20 Din navzdol. Ob 20. uri Na ledeni plofiči. Izven, Cene od 20 Din o&-V«doL OPERA Sreda, 27. januarja; Navlhanka. Red Sreda, Četrtek. 28. Januarja: Cavaneria rustJc*-na. Glumačl. Red Četrtek. Petek, 29. januarja: Zaprto, Sobota, 30. januarja: Hofrrnannove pripovedke. Red B. ★ Uprava gledališča je povabila g- -Josipe Rijavca na dvoje gostovanj, čim se vrne s svojega nad vse uspešnega gostovanja v Rusiji. Te dni se je g. Rijavec vrnil v Zagreb. Ce bo mogoče bo gostoval prvič se v nedeljo v Verdijevemu: »Plesu v maskah«. Iz Zagorja — Potovanje brez *tro»ko* tu lahko pn* vošči vsak, ki pr de dren ob 20. v Sokoi2»k^ dom. PredavaieijNki odnek SoKoltstke^n dru* šiva otvarja namreč sezono prtniavanj m je za prvo predavanje pre*»kroej predavatelj* VJctorja Pimata iz Ljubljane. 1'o'maiiio ga že od lanskega leta. leto« pa bo iwtu*iuevai in zakljućii svoje zanimive vt.ske s potova nja ▼ Španijo in Afruko, ki sj jih je ogledal ob priliki itieta s pa^mkoui >Kralj*oo Marifloc. Upaj no, da smo s tem ustregl ito vdmiin ponašaloern, ki so lansko leto priM> dtvova^ prvemu delu tega predavanja, predavatelj nam bo tuda ob tej priliki poucazai Številne ćik^optične slike. Ne zamudite xr-redne pr.liJce m «e predavainja, h kateremu je vstop pro^t, v velukem »ervJu udeleža4e Ze sedaj opozarjamo na prav posebno aLrak cijo, ki «e nam obeta koncem februarja Odseku sc je namreč po»rečik> pridobit' ugledno predava-tel} oo jo Sku^kovo. ki nam bo pr.kazala ž.vljenje žene a nrjene daljne douiovuie Japonske. — Radijskih naročnikov c v okolišu z* ^ornke poštne 'J|xrave 7t>. patentu i-kov ra; d jrtkih aparatov pa celo 144, med nj:mi jc torej bb takih, ki ne plačujejo pristojbin in so svoje aparate plombirali. Ob tej pr» lik; pro».mo odgovorne č ruitelje, da uoic* aetjo vzroke, ki iiovzrovajo, da napetost 100 W posebno v VKirnh urah fessall neprestano v sunkov I h presledkčn adua. kar go tovo ni v kor radj-lv n žarnic. Prosimo, da se ta nedoKtatok. ki ga drog L -Imi na[>e;e*st ni opaziti, o^lprjv Kljut) «voje--ča^nein blok ran j u nekater h rnocilcev, k. jih je ie vedno precej, ki močno zac»"esuju-jejo sprejem, \lorda bi postna uprava o priliki enL*r£ično jK)nredovala, na^la motit ce m jih prs:lia. da ap.'.ratc blok.rajo. — Ldej^t^ovanje na r'edalUktun odra je omotiočeno wsni. ki ^e SaHjo za to zmožne. Provveim o«L*ck Sokola sprejoma zane šljive im reszic osebe obojega spola ▼ 0B6m jo druž;no. Ko^ur zan.iua. pre.me ;KKrei»n:i pojar.rLla, ako (ie zg^a^j pri pro^vetarju g. A. Adamcu ali j>a pri vodji niladinr^ke pro ftvete g. Vovku, poslov od | Urdke bata, ki vp;4suje naraščaj za mladinski oder. — Knjiga, »asa prijateljira v zmirk b v. čerih. v«? čaka v nai h doliri^kh kniižnjcah iin sicer Lzpoojuje knjižji/ca rudu >k h nameščencev ob petikih zvečer v restavračaj*, kn j in ca KJS pa v Sokolskem domu ob nedel ah dopo dne Se zanemarite svo e du. ševne ;zobrazbe. Iz Litije — Zanimivo predavanje o mednarodnem I*wnožnem ieznku in njega pomen v pano* nah ni'duarodnega uospo-la n-tva, ki se je uneJo vršiti v solilo ter je b lo v^led tehničnih oviT preloženo. *e bo vrftlo dane»s Predaval bo Član esp. društva iz Ljubljanf* g. Sterle. Začne se točno ob 19.30 zvečer v I. nadstropju (6- ra*red> litrske šole. Vstop ?e prost, zato isVrero vabi|ea vvi, ki vam je svetovni mir in mednarodno sožitje pri Lep jubilej trboveljskih gasilcev Gasilska četa v Trbovljah je proslavila v nedeljo 50- letnico obstoja Štev. 21 SLOVENSKI lf KRODc sreda. II. m** Stran 3 ■Vf'BI'llra RKlrlr ognjevita, temperamentna, IrjLOJ.Ur\NTJR DU MEIN SCHATZ FAHRST MTT« PRIDE ! POT MLADE BALERINE K SLAVI IN USPEHU ELITNI KINO MATICA DNEVNE VESTI — Iz državne službe. V L skupino so pomaikjije*igi iz LT. skupine zva^ičrpca pri sreck-em naceletvu v Ljubljani MiiLe**a Fa-gaaeij. rvajDačnik pri sreskem naoelfcivu v Ljubljani Anton Gorjanc, Kvanocrnoa pri sreekem naceletvu v Novom mestu Jadvi-ga Maiovio - Uoterkigauer. zvaničnica pri banska upravi Marija. Proseče zvanicniik pri sreakem naoeiatvu v Ptuja Ivan Škri-njar, zvaničoioa pri areakem naoelatvu v >*ovenjgradcu Mita- šmicL, služita!j priBie-s.kem naoetsT.vu v Ptuju Franc Komei in AiužbcJj pri bonski upravi Štefan Potočnik-V višji razred so pomak njeni polica jfeila srražniki Leopold Košir, Miihnei Kotu lik, Alojzij Križman, Andrej Leveč, Peter Lipovce« ni Josip Zavodnik pri upravi policije- v Ljubi jan: ter Josip FJakus, Lovro Karbon Wi JosiT' Ko vadeč pri upravi policije v Mariboru. — Iz banovinske službe. Za banov inek e^-ga ikrndniAkega pripravnika, tajnika are-sikega cestnega o^lbora v Šmarju pri Jelšah je imenovan Ivan Ko%. V višjo skupino 5>fca ]*>maknjena banovinski tehnični \-*šji pristav pri ba-neki upravi in_:. Ivan Kofcinšek ni ekonomski itradnik banovinske K^-ntl-oe v Marilx>rn Franjo fcerovec — Vsem gasilskim 7 upam ni četam! Na-znsnjrano .da se je pisarna Gas-iiske zajednice dravske banovine v Ljubljana preseli- iz d sedanjih prostorov v Grafiki v no-v^ prostore na Tvr&evi c. 29 iT. (Gospo daraka Zvezal v Ljubljani. Naproša«« 10 vse bratske gasilske župe in gtisiiske čete, da o tj vw dopise poisnjalo v nove prosfto-. S.y<*r. >+ev. ostane. Gasilka za- jed n*ica dr.ivske banovine v Ljubljani. SLOGA Danes premiera Danes premiera! Vesela burka iz dunajskega življenja JAZ EN TI FriedT C'žepa, Otto Wallburg. Feliks Bressart L t. d. oenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku po Belgiji, pristop Madžarske b konvenciji za iseoafienje nekate-rih predpisov o mednarodnem prometu po zraku in objave banske uprave o pobiranja občinskih de večin, v letu 1936-37. Y2\-24 MATI SE9 Grandiozen film! Danes poslednjič! REVOLTA NA BRODU BOUNTY les Laughton, Clark Gahle, Francijo t Tone Predstave ob 16., 18,30 in 21.15 uri Willy Forstova umetnina BURGTHEATEB VVerner Krauss, Hortcnse Raky, Willy "ichbcrger, Olga Cehova, Hans Moser Predstave v drugih kinih razen Matice ob 16., 10.15 in 21.15 uri Smučarski tečaj na Polževem. Letos fimo dobil: sneg zelo pozno in zato se bo treba požuriti s smuko, ;&lasti pa s amu-čarakirnri tečaji, ce borno hotei: kaj imeti od z :a sporta. Gotovo so mnogi ko- maj Čakali, da zapade sneg in da se prićno emu tečaji. SK Polž priredi več smu čar. k h -je v, dokler bo v območju njego vega dema kaj snega. Prvi tečaj se prične nedeljo pod v tstrs m saveomoga srnučar-fcega učitelja in traj-al bo do sobote, ^■roš.ci za sedemdnevni tečaj bodo znašali 360 Dfa V tem znesku je vračunana hrana, pre rjenih sobah (centralna kurjava) in pri -t. Mudil se je nekaj časa na Suaa-lou, potem se je pa vrnil na Roko. Pono\ na zahteva po ustanovitvi po-naorskoga liuui^trstva, V ponedeljek zvečer • zborovali v Splitu športni ribiči in razpravljali so o vedno težjem položaju našega ribarstva na Jadranu. Brezvestni Ijrod ; pobijajc z nedovoljenimi sredstvi plemenita ribe. ki jih je ^-edno manj v morju. Sklenjeno je bilo obrniti se na merouajna mesta z zahteve' po ustanovitvi pomorskega ministrstva, ki bi spadalo v njegov delokrog tudi ribarstvo. — Za nkrtvega proglašen- OkeošnO bodi->če v Celju J6 uvex.Uo postopanje. i osnutek za naš piiviljon v Parizu. Med na- Samd arhitekti in m^enjerji se je bil hud boj xa i7xlclavo irtmnrlnn ra na^ paviiljon svetov ni ra-z^tnvi v Parizu. Ziiui-Tal jo za-greKiki a-rlkitekt it\!a so povabi!: zdaj v Beocrad, ker ?-e je izkaza.lo, da Hodo gradbeni strelci 7^1 noš paviljon v Parizu večji, nccro znašajo v ta namen določena sredstva. — Popravek. V nase včerajšnjo poročilo o grškem odlikovanju se je \Tind«!a pomota. Pri na£ sj"> grAka. xliLkova, j.a zelo re^I-ka in zato tudi malo znana. Predsednik velesajma g. FVan BonaČ in upravn'k glavne carternsee g. Anton Pire sta bila od-Ijkova-na prvi s Ko^iiondcrs^ im redom, drugi r*a z Oficirskim rodom Feniksa in ne Feliksa. — Ta je pa dobr-i! Lz Olšcvka pošta Pred d%-or nad Krajijem nam piše naročnik, da ze IS umi ne dobiva »Slovenskega Naroda-t, čeprav mu ga uiprava re>ino pošilja. Baje ma le pismonoša ianavfi, da >Slovenski Na rod c 5/pk>h več ne izhaja. Radovecm! 3mo, kdo je obesil ploruonoši na noa to gorostasno laž ali kje je ta kraj, da pismonoša ne ve, da izhaja naš lirrt, redno že 70. leto. Upamo, da se bo na*oi tudi v OLševku kdo, ki bo pismonoši to dopovedal. Upamo pa tudi, da bo naš naročnik odslej redno prejemal naš lirt. — Italijani grade vejiko električno centralo na Soči. Med Sv. Lucijo na Soči in preklapam Doblari grade Italijani veliko električno centralo, ki bo omogočila popolno izkoriščanje vodne sile. Med drugim grade 50 m visok nasip, za katerim nastane 5 km dolg umeten bazen *n v njem bo 2 milijona kubičnih metrov vode. Iz centrale bo napeljana električna ?truja 130000 voltov napetosti. Gradbeni stroški bodo znašaH 45,000.000 lir i-a centralo bodo gra-dUli tri l^ta. — Direkciju »Rečne plovbe kraljevine Jugoslavije« v Beogradu obvešča pod Br. 4011 z dne 21. t. m., da je ves promet na plovnih rekah ustavljen s 16. t. m. 1937. — Vreme. Vremenska napoved prav:, da • bo nespremenljivo vreme. Včeraj je snežilo v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Skoplju. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 15, v Sarajevu 2, v Skoplja 1, v Lubljani -3, V Maribora in Zagrebu -5, v Beogradu -8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.2, temperatura je znašala -7.2. — Dva ponarejal ca denarja pred sodi-.sčenj. Včeraj sta ee zagovorjaLa pred w-grebškim sod iščem ponareja Loti demarja me-sarakj pomoensk Ivan Rozman, ki je že bil <»l>siojeri zaradi razni'h deliktov m češko-biovafta drža-vi jan zasebni uradnik Karel ^llaček. Pri prvem so na*šLi 32 ponarejenih kovancev po 50 L>in, 164 po 30 Din J0S po io I>in in še en kovanec za 2 in en«iga za 1 Din, pri Sedjaoku pa 11 tiso-• okov. izmod kat-erlb en bankovec še ni bil povsem izdelan. Rožena^ je bil obsojen na leto dni robije, Sediačok pa na poklru- io*r> in n^ izgon iz Jugoslavije. — Srce in vranico ima na desni strani, jetra na na levi- V Kor^vnaci je prjmarij dr. Vedriš operiral kwneiico Marko Stanko-\-iv. ki je imeda vnetje eleTKča* Pri tem je ugotovil, da ima srce in vranico na desTii, jetra pa na levi shrani. Drugače je razvita normalno in rodila je že tri 7Jdrave otroke. Iz Ljubljane —Ij Poziv ljubljanskim društvom. Jugo-slovensko-bolgarska liga v Ljubljani priredi v nedeljo 30. t. m. v dvorani Trgovskega doma veliko manifestacijsko zborovanje v proslavo sklenitve in podpisa večnega prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Bolgarijo. Ker želi liga, da bi na tem splošno narodnem manifestacijskem zborovanju sodelovala vsa ljubljanska dru-št^-a. prosi tem potom osrednje nacionalne kulturno-prosvetne, gospodarske in druge organizacije, da zanesljivo pošljejo svoje zastopnike na razgovor, ki se bo vršil v četrtek, dne 28. januarja ob 18. v restavracijski sobi kavarne Emone (klet). Posebna vabila »e društvom zaradi kratkega časa ne bodo razpošiljala. Vabljena so vsa osrednja druStva brez izjeme! — Odbor JBL.. _lj V društvu »Soča« bo predaval v soboto 30. t. m. v salonu >Zvezda< ob pol 9. uri zvečer g- Viktor Pirnat o «b#| trgovski bi vojni mornarici. Tretjina nase državne meje se namaka v sinjem Jadranu, 363 hik vodi v svet, 1000 otokov pred aa- epjBkop. predavanju, v rje tudi po naših večjih fukah od loeani — prijaterji m morje — nas Jadran ne vel ki rju 100 m vojni mor- Pozna, toda ostra ama Ia snežni meteži po vse} državi — Ovire v prometu o naal Vabljeni vsi m —rj Lovci — oer m predavanjem se bo vriH t četrtek, 38. t jn., ob 90. uri v ieutsjviaeiji glavni kolodvor. —lj »Car mesečne nori« — ne pozabite na tx> devizo. Na pustno soboto se boste na Taboru lattko sami prepričali, da je lopa in jasna mesečna noc, ko kmea sije in Tam ni zaspati moc res prijetno občudovati krasoto ia resnične care mesečnega sija in mežikanja zveacne e katerimi bo na veliki maskaradi na Taboru posuto Taborsko nebo in vsi prostori, kjer se boste lahko zabavali kaksor le redko. —lj Labirint je tridejanaka drama, ki je je fplaal g. Milan Skrbmsek, Sentjakob-Cani bodo po daljšem Času vpriaorili spet resno dete. V nedeljo dne 31. t. m. bomo videli v Mestnem domu premiero Skrbin-.škove drame, ki »e vrsi v gledaliških krogih. Glavno dejanje *e odigrava med tremi: ženo, možem in tretjim. Drugo dejanje je premijera enodejamke »Portre«, ki jo je napisal mož, igraf.ec in pisatelj Vlaido Traven, ki ga igra g. Hanžič. Veliko vlogo njegove žene, igralke Viie Travnove pa bo predstavljala nova moč na šentjakobskem odru, ga Obercngner—Jaxova, bivša Štiriletna članica nemSkih gledališč, kjer se ji je obetaJla vehka l^ijera. Tretjega, režiserja ?gra g. Prijatelj. _4j Predavanje o Prejemu v Liabljan--kem klnhu. V petek 29. t. m. bo predaval v Ljubljanskem kluou dekan filozofske fakultete na'ee univerzo dr. Fran K;drii5 o temi; »Prešem :m politioba. socialna rn U~ iozofska vprašanja njegove dobec. Predava« nje t*e prične ob 19.30- —lj Sivalnj in prikrojevalni ie€aj N'abav^ ljame zadruge uslužbencev dražvnih železnic v Ljubijanj (dnevni in voe^rni) prične ^opet 8 1. februarjem. Ukovjna je mlnima.1-aia. Prjave sprejema vodstvo go^jodinjVkih tečajev v pjsami ^elezničareke me.^/e* Pra-Žakova ul'rca 19, Ljubljana, dnevno od 10. do 16>. uro. Tam ?e dobe tnd^ tozadevne pod robn e i :i formaci j e- —I j ?Vzgoja m»tere<. Jirtri, 28. t. m. ob 'JO. na šen'jakobski šob', predavana prof. Anice Jernej: >Nas šo!>k| otr«>kt. —lj Združenje trgovcev- v Ljubljani po- j novno opozarja članstvo na pravočano vložitev napov'vdi za pciriobninjo tn pobijrv-nega davka. Rek; poteče SL t. m^ vesndar se prijave sprejemajo tudi še do 15. februarja, če so dana utemeljena apravcčila. On/i, ki bi tudi do 15. februarja t. L ne mo-gfii vložiti napovedi naj zaprosijo za primarno podaljšanje. —lj »Delavski prometni večer« >Vzajera-xkOsti< in >Zarje-c bo jo ia krenejo tja, kamor jih bolj mi« ka in kjer jim je smučanje bolj pri rokah. Ce bo ostalo vreme do nedelje etanov.mo* bo na smučeh we, kar si le zna prvtrd-U smučke na noge. Na^a žeJezniska uprava bo morala pravočasno preskrbeti dovolj vago-* nov za velike množice smučarjev m pa na glavnem kolodvoru bo treba poskrbeti, da ne bo ovi<- in zastoja pri blagajnah. Vedno, kadar je vebk naval potnikov na jutranje vlake, nastane pri blagajmah prerivanje in prerekanje in skoraj vedno odhajajo vlaki z manjšimi zamudam'., ker morajo čakati, da dobe potnikr; vozne listke ZelezničJcia uprava bo morala poskrbeti, da bo šlo :tr" dajanje voznih listkov čim hitreje od rok-čeprav moramo na drugi strani priznati, da posveča temu vprašanju wo pozornost >»e Suiiote m»-liti, da preiiravamo. Soega že siccir ni >tollko<. da bj ga jemadj resno, vendar se promet čedale borj ustavlja. Tramvaj še vozi, kar je re« treba naglasiti, Kaj je pravi čudež, da tramvaj vozi brez tirnše. !n bas radi tega je mesto od ure do ure bolj odrezano od perJer^e. ker prometna sredstva nimajo »tračnic.« Ko* k*»a ee nainreC ne vrte v snegu, sani je pa pri nas malo. Zadnja lota, ko snega nJ&mo npti vjdelri, so prLšle aanjj skoraj povsem ■ mode. Niti M.fclsvž jrh ni not^J otrokom. Da sneg Čedalje bolj oviTa lokalni promet, sprevktfte lahko že iz itega. da nmoge mlekarice prihajajo v Ljubljano z veliko camudo. Marsikje so mešoani brez zajtrka, ker ne dobivajo ob pravem času in loka. Seveda to sie ni največja nesreča. Hujše je* da je «neg začed ovirat, avtobut^rti promet jjn da začeli prilia>ari vlaki v Ljubljano z -/amuda Upravičeno govorimo, da je Ljub« ljana odrt»zana od periferije zaradj ^ega. ker ie živ fejej trg že dva dni ckoraj povsem prazen. Včeia] je bilo na njem več tržnih č»trainikov kakor kmetic. Tudi da.es ai bi* io mnogo bolje, eepsav je bil tržai dan. Lz oddaljenih krajev kmetje zdaj sploh ne BOL rejo v Ljubljano brez san . Na trg si niso upale tudi mnoge Trn-^včanke, .knjts tud" trnovwke dvokoln-ice se nočejo vrtt-ti v takšnem snegu. Edina preča jc da so na&e i-ofrpodinje ^clenie, da sploh ne pojdejo na trg, dokler bo tako anežiio. Tn v resnici je malo povpraševanja po živcih na tr-ru, čeprav je trg tako slabo zaeeden. Izbire med zelenja* vo ni Zelo slabo je bil zaseden rudi pe* ru^nin^k; trg. Kljub temu se cene rrtso spremenile. Prodajalci so hrti se celo vesefl!, de ?>o prišli kupci vi so radi popuščali pri cenj> da so lahko čim prej zapusri-i trg. Na naših ulicah se danes kopic; 5>neg mno-go hitreje nego včeraj. Kaže, da bodo nezaposleni hnoli $e neikaj tednov dela. Dopol dne je pa tako snežilo, da eo imeli delavc na cestah dovolj dela že s se>nv'Tn otepanjem 8 snegom- ^ekrani 30 se že pov«em «*prijaz, nili s snegom, zato nikogar več ne moti, če nj skidan sneg s hodnikov in če je treba tu ■in tam gabiti sneg Jez kolena. Najbolj cu če bo se nekaj č>ea sriež^o. seveda, če ne bodo vezna vrsjta povsem zasuta «> snegom, da bomo lahko še zapu'StHi hiže. V prometa še ni motenj Na sreoo je nebo otvorilo pravo zimo suhim snegom, Id vsaj doslej še ne o\ira železniškega in telografskega ter telefonskega prometa. Ker pa Se sneži, utegne zapasti zelo visok sneg, s čimer bo ogrožen rudi promet. Vat vlaki prihajajo ki odhajajo se brez zamud in ovir. Včeraj je prišel z dve tn pol urno zamudo samo vlak rz Ita'ije, ki pride v Ljubljano preko Rakeka ob 1230. Ze-lezriLsko osobje trna pa težko delo pri tako-zvanem lokalnem premikanju na kolodvorih ker mora sproti k klati sneg s prog m čistiti stroje. A\ tobirsni promet zaradi zapadlega snega trpi ic v toliko, da se avtobusi ne morejo držati več *?trogo voznega reda m pri- hajajo in odhajajo s svojih postaj / mm 1 hnimi zamudami. Nobenih n>otenj še ni v telefonski.*in m telegrarskem prometu katerega Ogrela predvsem moker snog. ki se prime žic. Na Sljemenu pol metra snega Sneg je zapadel po vaej nasi državi, li Zagreba poročajo, da je zapadlo na Sljeme du ie včeraj pol metra suhega snega. £*• gi'ebskih smučarjev torej k nam ne bo. ra« zen l*slih, k hodijo aa iioronj^ko s ^muoui m v dreesih na |>romenado Avtobusi m av tomobvli včeraj na Sljeme niso mogb voz -ti. ker ie b-'o preveč snega. Sneg in burja v Hrvatskem Primorju Na Sušaku in po vsem Hrvatskem Primorju je zapadlo včeraj nad 10 ozn snega. Proti večeru je nehalo snežiti, ponoči je pa zapr cula ostra burja tako. .ia j. «-. kmalu dobil skorjo, potrgalo se je mnogo tejeforjidcih in brzojavnih žic tako. da jc bilo mesto zjutraj večinoma brez telefon--tkega prometa m luči. Telefonska proga z Zagreb to in Ljubljano je se v redu, a Hrvatskim Prknorjem in 1 otoki pu Tu»ii r Italijo pa Susak \-ceraj ni knel tele/on^tke m brzojavne zveze. Sulna burja je porusula več djniaalkov. Celo v Crikvenici imafo Celo v Crikvenici m akolkn je zapadel sneg. Tudi oOik Krk ona seAno odejo. Snežiti je začelo v noči od nedelje na ponele-Ijek. Zadnji snec t*> imek v te#i krajih -februarja 1^29. Trije ljudje zmrznili Nad Soenboriim so divjak v ponedeljek in včeraj admd »nežni metežd. ^pomšiijajoči na hudo zimo 1928-29. L m.:.» se je dre v jo in s streh so podali dknniki. Mnogo brzojavnih in ttiefssvMl žic je potrg-\nih. Wer pričakovano o*»tra zima je zahtevala ze pr ve či&.^ žrtve. V Vajski so našli dva ■■■ njena ČloA-eka. v Rorr»»vai pa oim. Tudi Drava zmrzuje V vsej SeeVavM je ntvtisTi^ bml in zapadlo je precej :ueprivr#ici povnefn z.ajirrsni!a in s t^m bi bil i»tavl;«ri Koacivuica — T^grad Pt>' Log — fV.kovec. Snežni meteži > Vojvodini V vaej »evcnH Vojvo4lini so divjali vče raj hodi ImW meteži. Pon<»či je jeJo sne iiti in do zjutraj je zapadilo tc trtitko &ne" ga da so BNseJe ovire v prornetu. Vlaki prihajajo v Siu^rico z zrat^Jmii zamudami, po pot ure »Ji ^e vet. železniška, dk^kcija je takoj poslala na progo delavoe kirtat snef. Iz Laškega — V dobi občnih zborov. Drevi ob 30. bo v mali dvorani Sokolakega doma občni zbor Sokola, občni zbor gasilska četa bo pa 30 t m. ob 20. v posebni sobi gostilne Igričnik. Pevsko druStvo >Hum< pa se pridno vadi za »Adamičev večer« ter koncert Ipavčeve župe. ki bo meseca maja v Laskam, — Prijavni rok za pridobnino, rentnlno in davek na posloval promet poteče z 31. t- m., na kar se prldobitniki opozarjajo. Pa tudi na kolesa (bicikle) nikar ne pozabite, da ne bo sitnosti in kaaii, kakor lansko leto. Četrtek, 28. januarja 12: Uverture (plosoe). — 12.46; Vreme, poročila, — 13: Ca*, spored, obvo^taila. — 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah). _ 14; Vroroe. borza. — 18: Pe* «ter spored 'rad>k. orkester). _ 18.40; Sloven^eHna za Slovence (g. dr. Rudolf Ko* larič). — 19; Ca^, vreme, poročila* spored, obverifila. — 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kiraljevine Jugoslavije — Bgd.. — 19.50: Zab ;-vs> prizorček. — 20; Oiganftki nape vi, (plošče). — 20.30: Rezervirano za prenos. — 21.30: Francoska ura (radijski orkester). — 22; Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Vesel konec (radi taki orkester)- _ Konec ob 33. uri. crccccc MALI OGLASI Beseda 50 para, davek Din S.—, beseda 1 Din, davek 3 Din preklici Za pismene odgovore glede mUih oglasov je treba priložit] znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAZflO Beseda 60 par. davek 8 Din Najmanjši znesek 8 Din NA VSA ZLHSKA oblačila dajemo 15 do 20% po pasta. Preaker, Sv. Petra c 14. 6-R KLIŠEJE VE "SAfVNf JUGOuBAUKA PRODAM Beseda 50 par. davek 8 Din Najmanjši znesek 8 Din Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJE lz lekarne DR. O. PICCOL1JA V LJUBLJANI se priporoča bledim in slabotnim osebam. SMUČI IN SANKB po izredno nirfeih cenah dobte pri izdelovalcu Mateju Faj farju Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor s časopi ->niiu oglasom. Čigar dolokrog Je neomejen. Časopis pride v vsako niso In govori dnevno desettisocera Mtateljev. Redno ogla« sanje v velikem dnevniku je najospeinejla investicija, ki prinese korist trgovcu in kupcu. Stran 4 »SLOVENSKI NABOD<. ST. januarja 1987. Sfcv. 21 Pri stavkujočih v Vevčah Stavka traja že Seat tednov — Kmetje izdatno podpirajo stavkajoče Ljubljana, 27. januarja. V Ljubljani nas najbolj zanima te dni, ali se bo kaj prida naredilo iz tega jne-ga. ki ga je bilo do danes samo toliko, da ga je občina uporabljala za potresanje cest, dogodki v Vevčah se nam pa zde že tako daleč, kakor na Kitajskem, V Ljubljani vam nihče ne more postreči z natančnimi podatki, kaj je prav za prav s stavko v Vevčah. Vevče so daleč, kajti tja se moraš že peljati, in sicer z vlakom celo postajo daleč; tramvaja ni, avtobus tudi že nekaj časa ne vozi k Devici Mariji v Polju, pes pa pri nas navadno ne hckiimo ob slabem vremenu niti pol ure daleč. Zato so Vevče prav za prav odrezane od Ljubljane. Mnogi meščani sploh ne vedo, da v Vevčah traja stavka že celih 6 tednov — začela se je 14. decembra — drugi pa, Id so nekaj čitali o nji, ne vedo, ali še traja in zakaj se je prav za prav rsč>la Sicer jih pa to tudi mnogo ne zanima. PRIJAZNI SO, A NEZAUPLJIVI Snežilo je, kakor da se je zima šele začela. S popoldanskim vlakom se je vračala mladina iz šol. Na kolodvoru pri Devici Mariji v Polju je bilo živahno ob prihodu vlaka, sicer je pa bil kraj kakor izumrl. Tudi v Vevčah ni bilo nikjer žive duše. Burja je rezala do kosti. V pritlični hišici gostilničarja Anžurja ima svoj lokal stavkovni odbor. Prejšnje čase je bila tam mesnica. Zdi se ti, da si stopil v delavski klub. Pri dveh mizah igrajo: šah in karte. Sprejeli so me prijazno, vendar z rezervo. Reporter ? Dežurni Je previden, Čeprav prijazen, kajti lahko bi prišel kdorkoli vohunit. Stavka je stavka, kakor je vojna vojna. Napisal sem jim svoje ime na košček papirja, da mi lahko ob priliki stopijo na prste, če ne bom pisal kakor je treba. — Ali vas nikdar nihče ne obišče? — Iz Ljubljana nas doslej res še ni nihče, razen funkcionarjev strokovnih organizacij ob sestankih. — Mislim, da bi meščane vseeno nekoliko zanimalo, kako živite, zato sem vas obiskal. VSE JE V NAJLEPŠEM RED V Vsi so pokazali prijazne in zaupljive obraze. Veseli jih, seveda. — Zadovoljni smo. Vse jc v najlepšem redu. Boljše no more biti. — me vsi zagotavljajo. — Vztrajali bomo. Vse delavstvo je disciplinirano tako, da smo lahko veseli. Ničesar se nam ni treba bati. Optimizem je očiten na prvi pogled. Toda vse to se mi zdi premalo. Najbrž mi nc zaupajo dovolj. — Ali že prejemate podpore ? — Najpotrebnejši, seveda. Doslej pa še Bi bilo sile. — Kdo je dajal denar? Morda organizacije ? 75 DRUŽIN SE JE ODREKLO PODPORE Organizacije nimajo za ta namen dovolj denarja. Nekatere imajo že podporne fonde, toda s tem bi si ne mogli mnogo pomagati. Organizirali smo nabiralno akcijo v poljski in dobrunjski občini, kar nam je oblast dovolila. Zaprosili smo tudi za pravico nabircjija v drugih občinah. Kmetje so darovali mnogo živeža. Poljska občina je pa zadolžena in nam doslej ni se dala ničesar. Papirničarji namreč po večini spadamo pod ti občini in tudi sama papirnica se deli na poljsko in do-brunjsko občino, ker je Ljubljanica meja, zato smo nabirali predvsem tu. Za nas 2bira tudi delavstvo v drugih tovarnah med seboj. Zbrali smo že lepo vsoto in nameravamo kupiti moko v Banatu. Samo prevoznina jc zelo draga in skušali bomo doseči posebno olajšavo za prevoz. Prejšnji teden smo izbrali 250 družin za podelitev živeža. Vse delavstvo se je zbralo na sestanku, kjer smo napravili nekakšen plebiscit, kdo naj dobi živež. Sklenili smo namreč, da se bodo družinski redni-ki oglasili, ako se jim bo zdelo, da so med njimi družine, ki so podpore se bolj potrebne, oni pa, ki se podpore ne morejo odreči, bodo molčali, ko bomo izklicevali njih imena. Samo po sebi se razume, da med nami ni presitih in zato so neka te r. napovedovali, da se to naša akcija raz- bila zaradi trenj, ko bomo začeli razdeljevati podpore. Toda od 250 družin a okrog 1000 člani se je podpore odreklo v korist drugim 75 družinam! Nabrali smo 3500 kg krompirja, 560 kg fižola in 1000 kg moke. S funkcionarjem stavkovnega odbora sva stopila k tovarniškim stražam. STRAŽARJEV NE ZEBE — Podnevi stražijo tudi ženske, d očim imajo ponoči službo samo moški. Kakor vidite, imamo obhodne straže, sicer pa ne stopi na tovarniško ozemlje nihče izmed delavstva, ki je vzorno disciplinirano. Pač pa vas moram opozoriti, da so zaposleni trije kurjači s tremi pomočniki in trije motorni stražarji. Treba je neprestano kuriti, da bi zaradi mraza ne po pokale cevi, saj bi voda v njih zmrznila. Papirnica porabi na dan vagon premoga. Zaposleni so naši tovariši, ki si pa iz solidarnosti dele zaslužek z nami, da dobe na njihov račun podpore najpotrebnejši. S tem ne grešimo proti stavkujočim, ker tovarna itak stoji. Zaposleno je tudi pisarniško osebje, čemur ne nasprotujemo, saj tudi njihovo delo spada med neproduktivna dela. Vpraševala sva stražarje in stražarke, če jih zebe. — Veste, ko sem bil med vojno v Tirolah... — se je nasmehnil zrel mož. Tudi ženske niso hotele priznati, da bi jih zeblo. Saj smo še vendar dekleta, so se šalile. — Prijetno ni. — je pripovedoval funkcionar. — Zlasti včasih ponoči začne človeka tresti ko piha buija. Zato smo razmišljali, da bi postavili za stražnike pečice na vogalih ali pa da bi jim dajali čaj. Toda odrekli so se temu, da bi zaradi njih ne bile oškodovane revne družine na podporah. TUDI NAJREVNEJŠI SO ODLOČNI — Radoveden sem, kako žive revne družine. Stopiva kam? — Pojdiva k vdovi, ki mora preživljati pet otrok in ki stanuje v tej prvi tovarniški nisi. V tovarniških stanovanjih je nastanjenih okrog 7 družin, če se ne motim. Nekateri so se bali, da bi jim podjetje odpovedalo stanovanja, čim bi začeli stavkati, kljub temu so pa bili odločeni vztrajati z nami. Opazili boste lahko povsod odločnosti in disciplino. Sedaj smo na sredi reke. Nazaj ne moremo, utonili bi. Moramo preplavati! Stopila sva v tesno kuhinjo, kjer je pa bilo vse snažno in urejeno kljub revščini. Vdova srednjih let je pripovedovala, kako živi. Takoj se je potcazalo, da je skrbna mati. Z ljubeznijo je govorila o otrocih — pet jih je. Mož je bil tudi pa-pimičar. Ona ni bila prej zaposlena v tovarni, po moževi smrti pa je morala prevzeti vso skrb za nepreskrbljene otroke in posrečilo se ji je, da so jo vzeli v delo. (V papirnici je zaposlenih okrog 100 žensk). Zdaj mora skrbeti tudi za nezaposlenega brata. Ko se je začela stavka, so bile vse shrambe in drvarnica prazne. Nakupila je, kolikor je mogla pri plači 28 Din na dan. Mleko je morala odpovedati, toda našli so se dobri ljudje, ki ji dajejo zastonj mleko za otroke. Čeprav imajo tudi sami mnogo otrok. Kmetje so pokazali sploh veliko razumevanje za stavkujoče delavstvo. Mnogi dajejo revnim družinam redno mleko, ali druga živila. Tudi mesarji so žrtvovali že mnogo, eden izmed njih je daroval že 169 kg mesa. Nekateri kmetje so darovali drva. Gostilničar Anžur je prepustil delavcem brezplačno več prostorov, tudi shrambo za živila. Sokolstvo Sokol II v letu 19)6 SokoLsko društvo Ljubljana II je polagalo v soboto 16. t. m. ob 20. obračun .svojega dela v minulem letu na glavni skupščini, ki je bila prav dobro obiskana. Skupščino je otvori! starosta br. dr. Milan 6u-bic in se po uvodnih formalnostih najprej spomnil našega mladega sokolskega kralja Petra II. med živahnimi vzkliki >Zdra-vo! izvolitvi je prevzel vodstvo občnega zbora novi podstarosta br. Cene Kocjan, ki se je zahvalil za izvolitev in izrekel toplo zahvalo za dosedanje požrtvovalno delo v društvu br. dr. Milanu Subicu in Milku Krapežu, med oo lg o trajnim i ovacijami z bo rovalcev. Oba odstopajoča brata sta se po novno zahvalila za iskrene zahvalne besede in obljubila, da bosta vse svoje sile posvetila gradbenemu odseku, da pride Sokol H do lastnega krova. Podstarosta br. Kocjan je nato s pozivom na vztrajno sokolsko delo zaključil ob 22. nadvse dostojno sokolsko zborovanje. —at- Sokolski oder na Brezovici Sokolsko društvo na Brezovici pri Ljubljani, ki se mora boriti za svoj obstanek, predvsem zaradi pomanjkanja društvenih prostorov, kjub temu ne drži križem rok, marveč se pridno udejstvuje na prosvetnem polju. Telovadnice društvo ni-ma in je zato navezano samo na letno telovaoUšče. Da pa društvo nudi članstvu v zimskem času vsaj nekoliko razvedrila je uprava društva ustanovila dramski odsek, ki prav pridno deluje. Tako *mo bili v nedeljo 17. t. m. povabljeni na Brezovico k uprizoritvi spicarjeve kmetske veseloigre »Na ogloiihc. Mala dvoranica gasilskega doma je bila popolnoma zasedena, v lepem številu pa so prihiteli tudi vbški Sokoli in Sokoliće, da vrnejo poset svojim hrezov-škim bratom in sestram. Kmetska veseloigra br. Spi carja, ki je doživela že na mnog>h odrih velik uspeh, je tudi na Brezovici vžgala pri gledalcih. V spretni režiji br. Joškota Vovka trj imajo polne roke dela da pripravijo novo povabljene dostojanstvenike na dvome plese, kj bodo prirejeni ob kronanju krali a Jurija VI. Glavni ples bo na vseh plesnih prireditvah tradicionalni valček. Vse rumb^ in tange «*o naknadno Črtali iz seznama plo sov na dvornih ple»nih prireditvah. Spominske pokale v spomin na kronanje dobe vsi otroci, rojeni na dan kronanja angleškega kralja. Tako so vsaj sklenili občani v rJteckenhamu. V Angliji ima pa vsak spominek tudi svojo praktnčno stran in tako bo otrokom v Beckenhamu, ki pridoio na 6vet 12. maja, že v naprej zagotovljena sluz* ba v občinskem uradu. Svečanosti kronanja v Londonu bodo tra. juile točno 32 dni in prično se 5. maja z ve liiko recepcijo na dvoru. Po prihodu oficioL nih zastopnikov poglavarjev držav bo prva slavnostna večerja na dvoru, in sicer ln-maja, druga pa v četrtek 13- maja. Na dan kronanja 12. maja bo kralj Jurij VI. prv*r slavnostno govoril pred mikrofonom. 20. maja bo velika parada angleške vojne mona-rice. Razen tega bo j a prirejenih Je več svc: čanosti. zlasti večerja v Forcign Otflee 14. maia, 19. maja bo obed pri lordmajorju v Guilhallu, na rojstni dan kraljice Mary 30. maja \m dvorna ples v Bod _'hn:n-ki pala, Či. Svečana parada angleška in dominialne armade bo na rojstni dan kralja Jurija VI. 8. junija. Velika parada bivak bojevnikov jz nvetovne vojne bo 27. juni a. Od •">• do 12. julija pc*»ctila kralj n kraljica AkoUko. od 14. do 15- julija VVales, 22. julija bode po svečanosti zaključene A veliko vrtno priredit, vijo v BucJcingham>ki palači. Steranssl bo združena e predstavljanjem mladih dam i% vjsoke angleške ar^tokracije. DOBRO ZNAMENJE Teta: Kam si dejal kolač, ki sem ti &i dala za god. Mihec? — Odnese! sem ga V šolo gospodični uči tel jici. — Saj je bil vendar namenjen tebi. Toda lepo je, da misliš tudi na svoje bližnje. Ali ga je gospodična pojedla? — Seveda ga je! Od takrat je sploh ni več v Šolo. KAJ POMAGA DE MAR? — Dama, ki jo ram priporočamo, ima v gotovini pol milijona, — pravijo v» posredovalnici vdovcu. — ln po\rhu je ie zelo marljiva in izredno varčna. — Varčna? Kaj bi pa imel potem takem od njenega premoženja? Georges Oh not: 26 ZADNJA LJUBEZEN Roman V ponedeljek se je odpeljal z jutranjim vlakom v Pariz in točno ob določeni uri je stopil v pisarno notarja Bernarda Pelliera. Sprejel ga je pisar, ki mu je povedal, da ima notar baš v svoji sobi stranko. — Morda je pri njem baš oseba, s katero naj bi se sestal tu, — je dajal A ranami. — Izročite, prosim .gospodu notarju mojo vizitko. — Takoj, gospod. Tapecirana vrata so se komaj zaprla za pisarjem, ko je že stal na pragu sam notar. S prijateljsko zaupljivostjo bivšega sošolca je segel v roko svojemu klijentu ,rekoč: — Gospodična Andrimontova je tu. Nekoliko presenečeni Armand je vstopaj v notarjev kabinet, opremljen z rezljanim pohištvom in v pol senci je zagledal v naslanjaču pri oknu mlado ženo... Kar ga je na prvi pogled skoraj oslepilo, je bil zlati lesk njenih las, lesketajočih se v žarkih jesenskega solnca. Molče se je priklonil in jo radovedno pogledal. Vstala je. Prepričal se je, da je srednje postave in ko se je obrnila k njemu, jo je dobro videl in presenetila ga je njena lepo- ta Bilo ji je kvečjemu dvajset let. In vendar je bil njen obraz resen, da se je zdela skoraj dozorela. Lahno je prikimala z glavo, ko se ji je grof priklonil in ol>raz se ji je za hip zjasnil kakor pod vplivom notranjega zadoščenja. Bilo je kakor da hoče reči v trenutku, ko prvič vidi Armanda: Ah, tak je? Zadovoljna sem z njim. Tak je živel v moji domišljiji. Ni pa izdala svojih misli z nobeno besedo, niti ko ji je notar predstavil klijenta, rekoč " — Gospodična, gospo.! grof de Fontenay, vas bratranec, s katerim ste se hoteli seznaniti. Zopet je prikimala z glavo v znak zahvale in mu neprisiljeno poda^ drobno ročico v rokavici iz švedske kože. Armand je sedel kraj nje čisto blizu notarjeve mize, zagotovil jo je polglasno, da je srečen, da se more seznaniti z njo potem jo je pa vprašal, kaj bi mogel storiti zanjo. Nekaj časa je molčala, potem se mu je pa jela s svojim jasnim in zvonkim glasom zahvaljevati za prijaznost, da je izpolnil njeno željo. In takoj mu je hotela pojasniti svoj pe*ož*j Prihajala je iz Kanade, iz okolice Quebecka, iz cvetoče, bogate krajine, kjer sta živela nje oče in mati petindvajset let. Njen oče, rojen Holandec, je izgubil življenje kot žrtev hude epidemije, ki je razsajala med prebivalstvom pred tremi leti, njena mati vsa izčrpana med očetovo boleznijo m skrušena po njegovi smrti, je umrla leto dni pozneje in mlado dekle je ostalo samo z edino staro sorodnico pb očetu. Le-ta ji je bila globoko na. Dve leti si je prizadevala urediti očetove deve, toda ljudje so jo kot neizkušeno izrabil j a-li in tako je končno prodala svoje posestvo in se vrnila v Francijo, kjer se je hotela trajno naseliti. Med živahnim pripovedovanjem je grof opazoval dekleta in vedno bolj je čutiti, kako ga je očaralo. V Lucii je videl čudno protislovje: prikup-Ijivost njene osebnosti in njen sladki, dražestni obraz na eni strani naf drugi pa odločnost njenih besed. Vse. kar je bilo v tej lepoti mikavnega, je blažilo prisrčnost njenega vedenja. Govorila je nekam avtoritativno in skoraj despotsko, poznalo se ji je, ca se je morala dolgo boriti s prebrisanimi in hudobnimi ljudmi. Zadostovalo je zatisniti oči in poslušati njen resni g&as, da se je človek prepričal, da ima pred seboj izredno energično dekle. Prvi hip je začutil grof do nje samo običajno simpatijo. Bila je tako daleč od vsake koketnosti, da niti za hip ni pomislil na to, da bi se ji pri-kupoval. Spoznal je takoj, da bi ji mogel ponuditi svoje prijateljstvo samo kot mož možu. Komaj pol ure sta bila skupaj in že ju je vezalo medsebojno zaupanje, kakor da se poznata že leta in leta. Notarju je bilo mnogo ležeče na tem srečanja m zato ju je pustil kramljati. Pozabil je celo na svoje klijente v čakalnici, tako ga je zanimalo to srečanje. Ko je Armand potem taktno namignu da bi zelo rad priskočil svoji mladi sorodnici na pomoč tudi v denarnih zadevali, se mu je le-ta zahvalila, češ, da znaša njeno premožen ie po prodaji oče to-1 milijon dVeeto tisoč frankov, kar) ji jamči za redno letno rento petdeset tisočakov. Ni bilo torej treba skrbeti za njene gmotne ra7y-mere. — Kaj torej morem storit za vas? — je vpraša.! grof začudeno. Ni namreč mogel razumeti, kaj je napotile njegovo sestrično, da se je obrnila nanj. Veliko veselje mi lahko storite, gospod Živeli smo v Kanadi v hlago&tanju, toda daleč od umetniškega sveta. Težko mi bsste verjeli, da nimam nobenega portreta svojega očeta razen slike, izvirajoče iz časov pred njegovim, odhodom t? Francije. Na tej sliki pa ni tak, kakršnega sem poznala Na svojo mater pa nirnam niti najmanjšega spomina. Mislila sem, da bi utegnila biti med zapuščino našega deda pri vaši materi slika, ki jo je bila naročila moja mati pred odhodom v Ameriko in jo poslala svojemu očetu. Kolikor mi je solznih oči pravila, ni dobila od nje niti besedice, ki bi potrdila, da je prišla siika na pravi naslov. Vedno je zatrjevala: Izključeno je, da je moj oče ne bil spravil. Čeprav je bil tako jezen name, vem, da me je ljubil in če je bil takrat neizprosen, je pozneje obžaloval svojo krutost. Ta slika je edino, kar mu je ostalo od mene. Teh besed svoje matere nisem nikoli pozabila. Po njeni smrti mi je ostalo vsaj upanje, da se bo ta slika našla in zato sem vas hotela vprašati, ali bi mi mogri pomagati najti jo, če je sploh še kje spravljena. — Slutnja vas ni varala kajti ta vam tako drag) spomin boste p*-av lahko dobili — AU poznate tistega, ki ga ima? Urejuj« Josip gupaiif.ll1. —