Leto 1808.
145
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
1
Kos XXXI. — Izdan in razposlan dne 7. junija 1898.
Vsebina: (St. 92 -95.) 92 Dopustilnica za lokalno železnico Gstadt - Ybbsitz. — 93. Dopustilnica za lokalno železnico Winterberg—Wallern. — 94. Dopustilnica za lokalno železnico Prahatice—Wallern. — 95. Ukaz glede uvedbe časniških kolkovnih pečatil v Češkem jeziku.
»*.
Dopustilnica z dne 20. maja
1808. 1.
za lokalno železnico Gstadt—Ybbsitz.
1 Na podstavi Najvišega pooblastila se mi je vzvidelo sporazumno z vdeleženimi ministerstvi delniški drulbi „Ybbsthalbalm“ (železnica Ybbske doline) zaprošeno dopustilo za zgradnjo in obrat loko-motivne železnice, ki jo bo kot lokalno železnico z ozkim tirom napraviti od družbine postaje Gstadt v Ybbsitz, po določilih zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in pa zakonov z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1895. 1.) in z dne 21. julija 1896. 1. (drž. zak. št. 141) dodeliti po pogojih in uvetih, ustanovljenih v nastopnem:
§• 1.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, se dodeljujejo v členu V. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) omenjene ugodnosti.
§. 2.
Gradnjo dopuščene železnice je začeti takoj, ko se je dobilo dovolilo za gradnjo, in jo dokončati
najdalje v poldrugem letu, računeč od današnjega dne. Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter po njej obrat vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bo držala gorenjega roka za gradnjo in da bode izvršila in opremila železnico dopustilu, primerno, mora delniška družba, ki prosi dopustila, na zahtevo državnega upravstva dati zagotovilo, po-loživši primerno varščino v gotovini ali vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale gorenje dolžnosti po krivdi delniške družbe, ki prosi dopustila, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§• 3.
Da izdela dopuščeno železnico, za to se dodeljuje delniški družbi, ki prosi dopustila, pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se družbi dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti, in o katerih bo državno upravstvo spoznalo, da je njih naprava v javni koristi.
§• 4.
Sploh je smatrali lokalno železnico Gstadt — Ybbsitz za celokupno sestavino železnice Ybbske
(Siovenlsch.)
40
doline, ki je predmet Najvišje dopustilnice z dne 22. oktobra 1894. 1. (drž. zak. št. 219), in določbe te Najvišje dopustilnice morajo, toda izvzemši tam v §. 2 omenjene ugodnosti, ki se dado uporabiti zgolj za zadnje omenjeno lokalno železnico, za omenjeni železnični progi kot enotno podjetje in sicer na naslednji način veljati:
I.	Določila v §§. 4 do 7, 1« do IG, 18, 21 in 22 je uporabiti tudi na lokalno železnico Gstadt—Ybbsitz po merilu, da
1.	naj se vrši oddaja gradnje in dostavek, in pa cenitev dostavek gradiva, odstopov zemljišč in dragih oprav (§. 11.), kijih je ugotoviti proti prevzetju osnovnih delnic, po odredbah v členu XIII. zakona z dne 21. julija 1896. 1. (drž. zak. št. 141), da
2.	se izda za delovito pokritje napravnih stroškov nadaljno prednostno posojilo v nominalnem znesku največ 264.000 gl. a. v., ki ga je na lokalni železnici Gstadt—Ybbsitz knjižno ugotoviti, ki daje po 4 odstotke obresti in je povratno najdalje do
1.	avgusta 1893. 1., da
3.	potrebuje tudi pogodba nanašajoča se na sprejem novega prednostnega posojila, oziroma obrazec delnih zadolžnic, ki bi jih bilo izdati; in njih razdolžni črtež odobrila državnega upravstva, da se
4.	smejo kuponske kolkovnine in upravni prispevki, katere je o svojem času izplačati, in pa morebitna povračila davkov in pristojbin, katere bo morda plačati za novo prednostno posojilo, zapisati v obratni račun kot, stroškovni postavek, in da
5.	prestane dopustilna doba lokalne železnice Gstadt—Ybbsitz dne 22. oktobra 1984. I.
II. Na mesto določil v §§. 3, 17. 19 in 20 gori omenjene Najvišje dopustilnice, ki se razveljavljajo, imajo stopiti naslednje določbe:
1.	Za obe lokalni železnici, združeni v enotno podjetje, namreč za železnico Ybbske doline in lokalne železnice Gstadt—Ybbsitz daje država poroštvo letnega skupnega čistega donosa, ki je enak potrebščini za štiriodstotno obrestovanje, z razdolž-nim zneskom prednostnega posojila 2,400.000 gl. a. v. vred, knjižno ugotovljenega na železnici Ybbske doline, s potrebščino za štiriodstotno obrestovanje in razdolžni znesek za isto železnico izdanih prednostnih delnic v nominalnem znesku 200.000 gl. a. v. vred, privzemši istovrstno potrebščino za nadaljnjo prednostno posojilo v nominalnem znesku,
264.000 gl., katero je najeti v namen nabave novcev za gradnjo lokalne železnice Gstadt—Ybbsitz.
Ge bi letni čisti donos obeh železnic ne dosegel jamčenega zneska, bo moralo primanjkljaj po-polniti državno upravstvo.
Jamčeni letni čisti donos se določuje za dobo do časa, ko se otvori obrat lokalne železnice Gstadt —Ybbsitz z zneskom do 110.589 gl. a. v. največ, od tega časa naprej do 1. avgusta 1969. 1. z zneskom do 121.789 gl. a. v. največ, od 1. avgusta 1969. 1. do 1. avgusta 1973. 1. z zneskom do 29.189 gl. a. v. največ in od zadnje omenjenega časa naprej za ostalo dopustilno dobo z zneskom do 17.989 gl. a. v. največ.
2.	Delniška družba, ki prosi dopustila, ima dolžnost po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2. iz 1895. 1), državnemu upravstvu na njegovo zahtevo vsak čas dopuščati soporabo železnic za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se bodo še le napravile in bodo v državnem obratu, in to tako, da bo imelo državno upravstvo pravico, prosto ustanavljaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali odpravljati dajali cele vlake ali posamezne vozove po soporabljanih železnicah ali posameznih njihovih kosih.
Državno upravstvo si pridržuje pravico, da sme dopuščeni železnici vsak čas odkupiti po nastopnih določilih :
a)	Odškodnina, ki jo bo dati, ako se odkupi železnica, bodi v tem, da prevzame država, da plača sama mesto delniške družbe „železnica Ybbske doline“ prednostna posojila, označena v §. 4., odstavku II., št. 1., in morebitna druga od družbe z dovoljenjem državnega upravstva najela posojila v zneskih, ki ob času odkupa niso še izplačani, in da izplača družbi nominalni znesek prednostne .in osnovne delniške glavnice, v kolikor bi še v prej omenjenem času ne bila poplačana, v gotovini ali v državnih zadolžnicah.
Te zadolžnice je pri tem računati po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju na dunajski borzi uradno zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
b)	Po odkupu železnic in z dnem tega odkupa pride država proti vračilu odškodnine, predpisane v lit. a), brez daljnje odplate v bremen čisto, oziroma le s še neplačanimi ostanki posojila, ki se je najelo z dovoljenjem državne uprave, obremenjeno last in v užitek železnic
z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, potem dovlač-nice, ki so morda lastnina družbe, in postranska družabna opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, ako le-ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državnega upravslva.
c)	Sklep državnega upravstva radi vršitve državne odkupne pravice, ki se ima zvršiti vedno z začetkom koledarskega leta, se bode naznanil železničnemu podjetju najkasneje do 31. oktobra ravnokar minolega leta v obliki izjave.
V tej izjavi se bode določilo :
a)	čas, od katerega naprej se zvrši odkup ;
ß) železniško podjetje, ki je predmet odkupa, in drugi imovinski predmeti, ki imajo, bodisi kakor pritiklina železniškega podjetja, bodisi v poplačilo državnih terjatev iz poroštvenega razmerja rdi iz drugih pravnih naslovov preiti na državo;
y) znesek odkupne cene (lit. a), katero mora država plačati železničnemu podjetju, eventuvalno s pridržkom dodatne iz-prave začasno izračunati, z naznanilom plačilnega roka in plačilnega kraja.
d)	Državnemu upravstvu ostane pridržana pravica, da ob enem z dostavljeno odkupno izjavo postavi posebnega komisarja, kateremu je paziti na to, da se imovinski stan od tega časa naprej ne izpremeni na škodo države.
Vsaka prodaja ali obremenitev nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave začenši privolila posebnega komisarja.
Isto velja o vsaki prevzetbi novih, čez obseg rednega opravilnega obrata segajočih ali trajno obremenitev snujočih obvezanostij.
e)	Družba je dolžna za to skrbeti, da lahko prevzame državno upravstvo fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov na dan, določen za odkup.
volila družbe in brez sodne pripomoči prevzeti fizično posest navedenih imovinskih predmetov.
Od časa odkupa začenši se vrši obrat odkupljenih železnic za državni račun, in za to gredo od tedaj naprej vsi obratni dohodki na korist državi, vsi obratni izdatki na njen dolg.
Cisti donosi, ki se pokažejo, ko je obračunati do časa odkupa, ostanejo železničnemu podjetju, ki pa mora zato samo poravnati tudi vse obračunske dolgove in druge dolgove, izvirajoče iz gradnje in obrata železnic, do gorenjega časa.
f)	Vlada si pridržuje pravico, na podstavi odkupne izjave (lit. c) vknjižiti državno lastninsko pravico na! vse vsled odkupa na državo prehajajoče nepremične imovinske predmete.
Družba ima dolžnost, v la namen morda od njene strani še potrebne pravne listine državnemu upravstvu na njegovo zahtevo dati na razpolaganje.
4. Ko mine Najvišje dopustilo z dne 22. oktobra 1894. 1. (drž. zak. št. 219) in tistega dne, ko mine, preide država brezodplatno v neobremenjeno last in v užitek obeh dopuščenih železnic in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, vštevši vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, potem dovlačnice, ki bodo morda lastnina družbe, in družabna postranska opravila,, in iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, v obsegu povedanem v prejšnjem lit. b.
Ako mine Najvišje dopustilo z dne 22. oktobra 1894. 1. (drž. zak. št. 219) in pa tudi ako se obe železnici odkupita (lit. b) obdrži družba last pričuvnih zakladov, napravljenih iz lastnega donosa podjetja, in kar bi imela po obračunih terjati, potem tudi last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere si je družba, sama sezidala ali pridobila po pooblastilu državnega upravstva z izrečnim pristavkom, da te reči niso pristojstvo železnic.
Wittek s. r.
Ako bi družba ne izpolnila te dolžnosti, ima državno upravstvo pravico, tudi brez pri-
»:*.
Dopustilnica z dne 22. maja 1898.1.
za lokalno železnico Winterberg—Wallern.
Na podstavi Najvišega pooblastila se mi je vzvidelo sporazumno z udeleženimi ministerstvi delniški družbi „Lokalnaželeznica Strakonice—Winler-berg“ zaprošeno dopustilo za zgradnjo in obrat lokomotivne železnice, ki jo bo kot likalno železnico s pravilno raztečino napraviti od družbine postaje Winterberg čez Eleonorenhain v Wallern, po določilih zakona o dopuščanju železnice z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in pa zakonov z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2. iz 1. 1895.) in z dne 21. julija 1890. 1. (drž. zak. št. 141) dodeliti po pogojih in uvetih, ustanovljenih v nastopnem:
§• 1-
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, se dodeljujejo v členu V. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2. iz 1. 1895.) omenjene ugodnosti.
§• 2.
Gradnjo dopuščene železnice je začeli takoj, ko se je dobilo dovolilo za gradnjo, dokončati jo naj-dalje v dveh letih, računeč od današnjega dne. Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu kakor tudi po njej vzdrževati obral nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
§• 3.
Da izdela dopuščeno železnico, zato se dodeljuje družbi pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se družbi dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti, in o katerih bi državno upravstvo spoznalo, da je njih naprava v javni koristi.
§• 4.
Gradnja dopuščene železnice se po ukazilih, ki jih izda železniško ministerstvo, izvrši pod neposrednim vodstvom in nadzorom železniškega mini-sterslva, oziroma službenega mesta, od njega v to odrejenega
Gradnja in dostavke nuj se oddajejo po podrobnem projektu in proračunu stroškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov pod neposredno ingerenco in, kolikor se da, po pogojih, navadnih pri gradnji državnih železnic.
Dela za gradnjo naj se oddajejo ločeno od nabave novcev.
Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljišč in drugih oprav, ki naj se zagotovijo s prevzelkom osnovnih delnic, naj se določi sporazumno med državo in udeležencem in po njegovi smrti s prostovoljno sodno cenitvijo.
Vozila, kolejnice (šine) in drugačne sestavine železnice, in pa vsi predmeti za opremo je nabaviti samo in edino iz domačih tvornic.
Izjemo od tega določila more železniško ministerstvo sporazumno s trgovinskim ministerstvom dovoliti tedaj, kadar bi se pokazalo, da domače tvornice ne morejo dotičnih dostavek glede na ceno, kakovost in čas, do katerega jdi je izvršiti, opraviti po istih pogojih, kakor jih ponujajo inozemske tvornice.
§• 5.
Sploh je smatrati skraja omenjeno lokalno železnico Winterberg — Eleonorenhain—Wallern za celokupno sestavino podjetja lokalne železnice Strakonice—Winterberg, ki je predmet Najviše dopustilnice z dne 18. aprila 1892.1. (drž. zak. št. 74.), in določbe te Najviše dopustilnice morajo, toda iz-vzemši tam v §§. 1, 2, 8, 9, 11 in 12, v odstavku 1 vštevši do 5, potem v odstavku 9. in 10. omenjene določbe, ki se dado uporabiti zgolj za zadnje omenjeno lokalno železnico, za obe železnični progi kot enotno podjetje veljati in sicer na naslednji način.
I. Določbe v §§. 4, 5, 7, 10, 12, v odstavku 6 do 8, potem v §§. 1 3 do 16 in 18 do 20 je uporabiti tudi na nadaljevalno progo, ki je predmet te dopustilnice, po merilu, da
1.	potrebuje pogodba, nanašajoča se na sprejem prednostnega ali hipotečnega posojila za nadaljevalno progo, oziroma obrazci delnih zadolžnic, ki bi jih bilo izdati, in njih razdolžni črlež odobrila državnega upravstva, da se
2.	smejo tudi kuponske kolkovnine, nadalje upravni prispevki in povračila davkov in pristojbin,
katere bo morda treba plačati za zgoraj omenjeno posojilo, zapisati v obratni račun kot stroškovni po-stavek, da
3.	imajo na prednostne obligacije sc nanašajoče določbe omenjenih paragrafov zmislu primerno veljati za hipotečno posojilo, ki ga bo eventu>alno najeti v namen nabave novcev za nadaljevalno progo, in da
4.	prestane dopustilna doba za nadaljevalno progo in pa za osnovno železnico z 17. aprilom 1982. 1.
II. Na mesto določil v §§. 3, 6 in 17 gori omenjene Najviše dopustilnice, ki se razveljavljajo, imajo stopiti naslednjo določbe:
1.	Za obe lokalni železnici Strakonice — Winterberg in Winterberg —Wallern, združeni v enotno podjetje, dodeljuje država poroštvo letnega skupnega čistega donosa, ki je enak potrebščini za štiriod-stotno obrestovanje z razdolžno kvoto prednostnega posojila v nominalnem znesku 1,200.000 gl. a. v. vred, ugotovljenega knjižno na lokalni železnici Strakonice—Winterberg, privzemši istovrstno potrebščino za nadaljnjo prednostno ali hipotečno posojilo v najvišjem nominalnem znesku 1,190.000 gl. a. v., katero je najeti v namen nabave novcev za gradnjo nadaljevalne proge od Winterberga v Wallern in knjižno ugotoviti na ravno tej progi, in pa štiriodstotni prednostni dividendi z razdolžno kvoto vred za družabno prednostno delniško glavnico, znašajočo 250.000 gl. a. v.
Če bi letni čisti donos obeh železnic ne dosegel zneska, za katerega velja poroštvo, bo moralo primankljaj popolnih državno upravstvo.
Letni čisti donos, za katerega velja poroštvo, se ustanavlja na naslednje največinske zneske, in sicer:
a)	za čas, ko se prične obrat po nadaljevalni progi Winterberg—Wallern na 60.788 gl. a. v. v notah;
b)	od tu naprej do 18. aprila 1967. 1. na 1 1 1.288 gl. a. v. v notah;
c)	za nadaljnjo dobo do konca 76. leta do dopu-stilne dobe nadaljevalne železnice na72.985 gl. a. v. v notah in
d)	za ostalo dopustilno dobo na 22.485 gl. a. v. v notah.
2.	Z zneskom, ki ga državno upravstvo plačuje vsled prevzetega poroštva, je ravnati zgolj tako, kakor z naprednino, ki daje obresti po štiri od sto na leto.
Kadar čisti donos železnic prestopi zagotovljeno letno vsoto, se mora dotični prebitek takoj odpraviti na državno uprav.-tvo v vračilo dane naprednine z obrestmi vred, dokler se ta popolnoma ne odplača.
Pri tem je treba dospele obresti opraviti, predno se vrnejo naprednine.
Terjatve države iz takih naprednin ali obresti, ki še niso bile plačane do časa, ko prestane dopustilo ali ko se železnici odkupita, je opravljati iz še ostale imovine železničnega podjetja.
3.	Državno upravstvo si pridržuje pravico, da sme dopuščeni železnici vsak čas odkupiti po nastopnih določbah:
a)	Odškodnina, ki jo bo dati, ako se odkupita železnici, bodi v tem, da prevzame država, da plača sama mesto delniške družbe „Lokalna železnica Slrakonice — Winterberg“ prednostna, oziroma hipotečna posojila, označena v §. 5, odstavku Ib, št. 1. in morebitna druga od družbe z dovoljenjem državnega upravstva najeta posojila v zneskih, ki ob času odkupa niso še izplačani, in da izplača delniško glavnico, v kolikor bi še v prej omenjenem času ne bila poplačana, v polni imenski vrednosti v gotovini ali v državnih zadolžnicah.
Te zadolžnice je pri tem računati po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju na dunajski borzi uradno zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
b)	Po odkupu železnic in z dnem tega odkupa pride država proti vračilu odškodnine, predpisane v lit. a), brez daljnje odplate v bremen čisto, oziroma le s še neplačanimi ostanki posojila, ki se je najelo z dovoljenjem državne uprave, obremenjeno last in v užitek železnic z vsemi dotičnimi premičnimi in nepremičnimi rečmi, vštevši vozila, gradivne zaloge in bla-gajnične zaloge, dovlačnice, ki so morda lastnina družbe, in postranska družabna opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, ako le-ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državnega Upravstva.
c)	Sklep državnega upravstva radi vršitve državne odkupne pravice, ki se ima izvršiti vedno z za-
• četkom koledarskega leta, se bode naznanil železničnemu podjetju najkasneje do 31. oktobra ravnokar minolega leta v obliki izjave.
V tej izjavi se bode določilo:
aa) čas, od katerega naprej se izvrši odkup;
bb) železniško podjetje, ki je predmet odkupa, in drugi imovinski predmeti, ki imajo, bodisi kakor pritiklina železničnega podjetja, bodisi v poplačilo državnih terjatev iz poroštvenega razmerja (§. 5, odstavek II, številka 1) ali iz drugih pravnih naslovov preiti na državo;
cc) znesek odkupne cene (lit. a), katero mora država plačati železničnemu podjetju, eventuvalno s pridržkom dodatne izprave začasno izračunati, naznanivši plačilni rok in plačilni kraj ;
d)	državnemu upravstvu ostane pridržana pravica, da ob enem z dostavljeno odkupno izjavo postavi posebnega komisarja, kateremu je pazili na to,- da se imovinski stan od tega časa začenši ne izpremeni na škodo države.
Vsaka prodaja ali obremenitev nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave začenši privolila posebnega komisarja.
Isto velja o vsaki prevzetbi novih, čez obseg rednega opravilnega obrata segajočih ali trajno obremenitev snujočih obvezanosti;
e)	družba je dolžna za to skrbeti, da lahko prevzame državno upravstvo fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov na dan, določen za odkup.
Ako bi družba ne izpolnila te dolžnosti, ima državno upravstvo pravico tudi brez privolila družbe in brez sodne pripomoči prevzeti fizično posest navedenih imovinskih predmetov.
Od časa odkupa začenši se vrši obrat 1 odkupljenih železnic za državni račun, in zato gredo od tu naprej vsi obratni dohodki na korist državi, vsi obratni izdatki na njen dolg.
I
čisti donosi, ki se pokažejo, ko je obračunati do časa odkupa, ostanejo železničnemu
podjetju, ki pa mora zato samo poravnati tudi vse obračunske dolgove in druge dolgove, izvirajoče iz gradnje in obrata železnic do gorenjega časa.
f)	Vlada si pridržuje pravico, na podstavi odkupne izjave (lit. c) vknjižiti državno lastninsko pravico na vse vsled odkupa na državo prehajajoče nepremičnine imovinske predmete.
Družba ima dolžnost v ta namen morda od njene strani še potrebovane pravne listine državnemu upravstvu na njegovo zahtevo dati na razpolaganje.
Wittek s. r.
»4.
Dopustilniea z dne 22. maja 1898. L
za lokalno železnico Prahatice—Wallern.
Na podstavi Najvišega pooblastila se mi je vzvidelo sporazumno z udeleženimi ministerstvi delniški družbi „lokalna železnica „Wodiian—Prahatice“ zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat loko-motivne železnice, ki jo bo kot lokalno železnico s pravilno raztečino napraviti od družbine postaje Prahatice v Wallern, po določilih zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238), in pa zakonov z dne 31. decembra 1894.1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) in z dne 21. julija 1896. 1. (drž. zak. št. 141) dodeliti po pogojih in uvetih, ustanovljenih v nastopnem:
§■ 1- '
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, se dodeljujejo v členu V. zakona z dne 31. decembra 1894.1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895.) omenjene ugodnosti.
§. 2.
Gradnjo dopuščene železnice je začeti takoj, ko se je dobilo dovolilo za gradnjo, in jo dokončati najdalje v dveh letih, računeč od današnjega dne. Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu kakor tudi po njej vzdrževati obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
f3. •
Da izdela dopuščeno železnico, zato se dodeljuje družbi pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se družbi dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državno upravstvo spoznalo, da je njih naprava v javni koristi.
§• 4.
Gradnja dopuščene železnice se po ukazilih, ki jih izda železniško ininisterstvo, izvrši pod neposrednim vodstvom in nadzorom železniškega mini-sterstva, oziroma službenega mesta, od njega v to odrejenega.
Gradnja in dostavk naj se oddajejo po podrobnem projektu in proračunu stroškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov, pod neposredno ingereneo in, kolikor se da, po pogojih, navadnih pri gradnji državnih železnic.
Dela za gradnjo naj se oddajejo ločeno od nabave novcev.
Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljišč in drugih oprav, ki naj se zagotovijo s prevzetkom osnovnih delnic, naj se določi sporazumno med državo in vdeležencem in po njegovi smrti s prostovoljno sodno cenitvijo.
Vozila, kolejnice (šine) in drugačne sestavine železnice, in pa vsi predmeti za opremo je nabaviti samo in edino iz domačih tvornic.
Izjemo od lega določila more železniško mini-sterstvo sporazumno s trgovinskim ministerstvom dovoliti tedaj, kadar bi se pokazalo, da domače tvornice ne morejo dotičnih dostavek glede na ceno, kakovost in čas, do katerega jih je izvršiti, opraviti po istih pogojih, kakor jih ponujajo inozemske tvornice.
§•5.
Sploh jo smatrati skraja omenjeno lokalno železnico Prahatice—Wallern za celokupno sestavino podjetja lokalne železnice Wodiian — Prahatice, ki je predmet Najviše dopustilnice _ z dne 18. aprila 1892. 1. (drž. zak. št. 75), in določbe te Najviše dopustilnice morajo, toda izvzemši tam v §§. 1, 2,
8, 9, 11 in 12, v odstavku 9 in 10 omenjene določbe. ki se dado uporabiti zgolj za zadnje omenjeno železnico, veljati za obe železnični progi kot enotno podjetje in sicer na naslednji način :
I. Določbe v §§. 4, 5, 7, 10, 12, v odstavku 6 do 8, potem v §§. 13 do 16 in 18 do 20 je uporabiti tudi na nadaljevalno progo, ki je predmet te dopustilnice, po merilu, da
1.	potrebujejo pogodba, nanašajoča se na sprejem prednostnega ali hipotečnega posojila za nadaljevalno progo, oziroma obrazci delnih zadolžnic, ki bi jih bilo izdati, in njih razdolžni črtež odobrila državnega upravstva, da se
2.	smejo tudi kuponske kolkovnine, nadalje upravni prispevki in povračila davkov in pristojbin, katere bo morda treba plačati za zgoraj omenjeno posojilo, zapisati v obratni račun kot stroškovni po-stavek, da
3.	imajo na prednostne obligacije se nanašajoče določbe omenjenih paragrafov zmislu primerno veljati za hipotečno posojilo, ki ga bo even-tuvalno najeti v namen nabave novcev za nadaljevalno progo, in da
4.	prestane dopustilna doba za nadaljevalno progo in pa za osnovno železnico z 17. aprilom 1982. 1.
II. Na mesto določil v §§. 3, 6 in 17 gori omenjene Najviše dopustilnice, ki se razveljavljajo, imajo nastopiti naslednje določbe:
1. Za obe lokalni železnici Wodiian—Prahatice in Prahatice—Wallern, združeni v enotno pod-jeljè, dodeljuje država poroštvo letnega skupnega čistega donosa, ki je enak potrebščini za štiri-odstotno obrestovanje z razdolžno kvoto prednostnega posojila v nominalnem znesku 800.000 gl. a. v. v notah vred, knjižno ugotovljenega na lokalni železnici Wodiian—Prahatice, privzemši istovrstno potrebščino za nadaljnjo prednostno ali hipotečno posojilo v najvišjem nominalnem znesku 837.000 gl. a. v. v notah, katero je najeti v namen nabave novcev za gradnjo nadaljevalne proge od Prahatic v Wallern in knjižno ugotoviti na ravno tej progi, in pa štiriodstStni prednostni dividendi z razdolžno kvoto vred za družabno prednostno delniško glavnico, znašajočo 100.000 gl. a. v. v notah.
Ge bi letni čisti donos obeh železnic ne dosegel zneska, za katerega velja poroštvo, bo moralo primanjkljaj popolnih državno upravstvo.
Letni čisti donos, za katerega velja poroštvo, se ustanavlja na naslednje največinske zneske in sicer:
a)	za čas ko se prične obrat po nadaljevalni progi Prahatice— Wallern na 37.859 gl. a. v. v notah;
b)	od tod naprej do 18. aprila 1967. 1. na 73.459 gl. a. v. v notah;
c)	za nadaljnjo dobo do konca 76. leta dopustilne dobe nadaljevalne železnice na 44.594 gl. a. v. v notah ;
d)	za ostalo dopustilno dobo na 8994 gl. a. v. v notah.
2. Z zneskom, ki ga državno upravstvo plačuje vsled prevzetega poroštva, je ravnati zgolj tako, kakor z naprednino, ki daje obresti po štiri od sto na leto.
Kadar čisti donos železnic prestopi zagotovljeno letno vsoto, se mora dotični prebitek takoj odpraviti na državno upravstvo v vračilo dane na-prednine z obrestmi vred, dokler se ta popolnoma ne odplača.
Pri tem je treba dospele obresti opraviti, predno se vrnejo naprednine.
Terjatve države iz takih naprednin ali obresti, ki še niso bile plačane do časa. ko prestane dopustilo ali ko se železnici odkupita, je opravljati iz še ostale imovine železničnega podjetja.
Državno upravstvo si pridržuje pravico, da sme dopuščeni železnici vsak čas odkupiti po nastopnih določbah:
a)	Odškodnina, ki jo bo dati, ako se odkupita železnici, bodi v tem, da prevzame država, da plača sama mesto družbe prednostna, oziroma hipotečna posojila, označena v §. 5. odstavku II. št. 1, in morebitna druga od družbe z dovoljenjem državnega upravstva najeta posojila v zneskih, ki ob času odkupa niso še izplačani, in da izplača delniško glavnico v kolikor bi še v prej omenjenem času ne bila poplačana, v polni imenski vrednosti v gotovini ali v državnih zadolžnicah.
Te zadolžnice je pri tem računati po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju na dunajski borzi uradno zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
b)	Po odkupu železnic in z dnem tega odkupa pride država proti vračilu odškodnine, predpi-
sane v lit. a), brez daljnje odplate v bremen čisto, oziroma le s še neplačanimi ostanki posojila, ki se je najelo s dovoljenjem državne uprave, obremenjeno last in v užitek železnic z vsemi dotičnimi premičnimi in nepremičnimi rečmi, vštevši vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, dovlačnice, ki so morda lastnina družbe, in postranska družabna opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, ako le-li niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državnega upravstva.
e)	Sklep državnega upravstva radi vršitve državne odkubne pravice, ki se ima izvršiti vedno z začetkom koledarskega leta, se bode naznanil že-lezničnemu podjetju najkasneje do 31. oktobra ilavnokar minolega leta v obliki izjave.
V tej izjavi se bodo določilo:
T
aa) 4čas, od katerega naprej se izvrši odkup;
bb) železniško podjetje, ki je predmet odkupa, in drugi imovinski predmeti, ki imajo, bodisi kot pritiklina železniškega podjetja, bodisi v poplačilo državnih terjatev iz poroštvenega razmerja (§. 5, odstavek 3, št. 1) ali iz drugih pravnih naslovov preiti na državo;
cc) znesek odkupne cene (lit. a), katero mora država plačati železtiičnemu podjetju, eventuvalno s pridržkom dodalne iz-prave začasno izračunali, naznanivši plačilni rok in plačilni kraj.
d)	Državnemu upravstvu ostane pridržana pravica, da ob enem z dostavljeno odkupno izjavo postavi posebnega komisarja, kateremu je pazili na to, da se imovinski stan od tega časa začenši ne izpremeni na škodo države.
Vsaka prodaja ali obremenitev nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave začenši privolila posebnega komisarja.
Isto velja o vsaki prevzetbi novih, čez obseg rednega opravilnega obrata segajočih ali trajno obremenitev snujočih obvezanosti;
e)	Družba je dolžna za to skrbeti, da lahko prevzame državno upravstvo fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov na dan, določen za odkup.
Ako bi družba ne izpolnila te dolžnosti, ima državno upravstvo pravico tudi brez privolila družbe- in brez sodne pripomoči prevzeti fizično posest navedenih imovinskih predmetov.
Od časa odkupa začenši se vrši obrat odkupljenih železnic za državni račun, in zato gredo od tu naprej vsi obratni dohodki na korist državi, vsi obratni izdatki na njen dolg.
čisti donosi, ki se pokažejo, ko je obračunati do časa odkupa, ostanejo železničnemu podjetju, ki pa mora zato samo poravnati tudi vse obračunske dolgove in druge dolgove, izvirajoče iz gradnje in obrata železnic do gorenjega časa.
f)	Vlada si pridržuje pravico, na podstavi odkupne izjave (lit. c) vknjižiti državno lastninsko pravico na vse vsled odkupa na državo prehajajoče nepremične imovinske .predmete.
Družba ima dolžnost v ta namen morda od njene strani še potrebovane pravne listine, državnemu upravstvu na njegovo zahtevo dati na razpolaganje.
VVittek s. r.
05.
Ukaz finančnega ministerstva z dne 27. maja 1898. L,
glede uvedbe časniških kolkovnih pečatil v češkem jeziku.
Za kolkovanje časnikov, izhajajočih v češkem jeziku, se uvajajo posebna časniška kolkovna pečatila, ki se razlikujejo od časniških kolkovnih pečatil, uvedenih z ukazom z dne 11. novembra 1885.1. (drž. zak. št. 161), le v tem, da je napravljen na mesto okolnega napisa „k. k. Zeitungsstempel“ okolni napis „c. k. novin. kolek“.
Ta nova časniška kolkovna pečatila se bodo rabila pri uradih, katerim je izročeno, natiskovati časniški kolek, v Pragi, Budejevicah, Brnu, Olomucu, Mor. Ostrovi, Kromerižu in Holešovu.
Kaizl s. r.
(Slovonisch.)
41