Poštnina plačana v gotovini. Uprava: Nefooiičnik, Gajeva ul. I. Telefon 38-35. Ček. račun: Ljubljana štev. U.614 Izhaja vsak dan. razeu ob ponedeljkih In po praznikih. Št. 79. Liubljana, nedelja $. aprila I936 —2:^1 Pff Naročnine ne mesec |e 12 Din. Že tujino 20 Dip. Urednlštvoi Ljubljenk Nebotičnik, Gejeve ati-»e it L Telefon 38-8$ Rokopisov ne vračamo Leto IL Ničesar brez truda ni dalo živ* ljenje človeku. Horac Med filmom in politih o — Kramar se je javil sodišču — Razbojniški napad na gostilno — Vsodepolna igla — ientjanshi rudarji počivaj* Dnevna pratika Nedelja, 0. aprila lOittS. Katoličani: Cvetna nedelja. Pravoslavni: 23. marca P.lSfi. Cveti, Ponedeljek, 6. aprila 1036. Katoličani: Sikst, papež. Pravoslavni: 24. marca 1036. Zaimrija. Dežurne lekarne v Ljubljani Nedelja: Mr. Bakarčlč, Sv. Jakoba trg; Mr. Ramor, Miklošičeva cesta; Mr. Gartus. Moste—Zaloška cosla. Ponedeljek: Mr. Sušnik, Marijin trg; Mr. Kuralt, Gosposvetska ecsfa: Mr. Rohinee, Rimska cesta. Vreme Jugoslavija. Oblačno naPrimorju in v severnih krajih, mestoma tudi oblačno v ostalih krajih. Temperatura se jo dvignila. Deževalo je v severo-zapadnih krajih. Sarajevo 4 C, TCovl-ijača 23 C. Napoved za danes: Oblačno po vsej kraljevini. Zjasnitev v vzhodnih in jugovzhodnih krajih. Deževalo bo na zapadni polovici. Temperatura brez bistvenih sprememb. Sonce vzhaja ob •'LIS, zaha ja ob 18.00. Dunajska napoved: Negotovo vreme, v splošnem oblačno. V alpskem predgorju nalivi in obla* jetije, v srednjih in južnih Alpah milo vreme. Gledališče Nedelja 5. ob 15. Pesem s ceste. Izven. Cene od 10 Din navzdol, oh 20: ', Sasu obiskanja. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek: fi. zaprto. Nedelja 6. ob 20: Pesem ljubezni. Premiera. Izven. Ponedeljek fi.t zaprto. Kino Sloga; Celo mesto govori o tein, ^atica: Princesa »Inkognito« Union: Variete. Šiška: Povratek v srečo. Ideal: Mali polkovnik. Kino v Ptuju: Groza. Radio Ljubljana Nedelja, 5. aprila. Ob 8: Telovadba; ... • poročila; 8.45; Akademski pev-^(1 kvintet; 0.40 Postni govor, dr. Peka; 10; Prenos cerkvene glasbe; 'm: Velikonočno pravljice, g. Bl-! nr; 12: poročila; 12.15; Radijski or-*e8tcr: 13.15: plošče* 16; Salate ka-Jdsnice, g. štrukelj 16.20; Prenos ' 'icerta gorenjskih sokolskih pevskih vi ,rov ir. Kranja; 18.20; Krst pri Sa- jj.1’ recitirajo Člani nar. gledališča; vo’:«*; l‘J'80: Narodna ura: Naša Vexra in usvarjanje Jugoslavije; 20: 1(0.. ^ •leptleške glasbe, izvajajo Or-Kod i -10 llru;itvo Glasbene matice in t,| n"t orkester drž. konzervatorija: (|j: Plošče: 82: poročila; 22.15: Ra- ■_Orkester; konec ob 28. uri. i1eRednl ol>č»'i zbor. Bolniške blagaj-d0ii""3tn11' nameščencev !x) v ponc-roV® , aPrilA 1036 ob 18 url v zl>o-»tva D flvorn,,i mestnega poglavar- Hauptmann usmrčen Trento«, 4. aprila t. Hauptmann je bil usmrčen ob 2. uri zjutraj (po našem času). Njegovi branilci so storili vse, da bi odgodili smrtno kazen. Tudi guverner Hofmann je bil pripravljen odgoditi usmrtitev, državni tožilec pa je povdarjal, da bi to bilo že očitno kršenje zakona. Guverner Hofmanu je včeraj popoldne imel daljšo konferenco z državnim tožilcem VVilentzom. Kljub temu, da so Hauptmanna usmrtili, se sprašujejo; Ali je bil Hauptmann res morilec? Trento«, 4. aprila, t. Policija je strogo zastražila hišo guvernerja Hofmanna in državnega tožilca Wilentza. Fotografsko snemanje izvršitve smrtne obsodbe nad Hauptmannom je bilo kar najstrožje prepovedano. Trento«, 4. aprila, t. Ko je gospa Hauptmann sprejela vest o usmrtitvi svojega moža je vprašala po nemško: »Zakaj ste to storili ?« Pogajanja za mir Addis-Abeba, 4. aprila, a. Politični krogi z veliko zaskrbljenostjo spremljajo razvoj bojev na severni fronti. Zadnje zmago italijanskih čet, so jasen dokaz, da bo Abesinija primorana kapitulirati. Mnogi so mnenja, da bi bilo dobro, da cesar pristane vsaj na časten mir kot pa da vodi še nadalje borbo, ki je že v naprej obsojena na neuspeh. Ker so italijanske čete dosegle pri svojem prodiranju interesne sfere Anglije, se z vso gotovostjo računa, da bo prodiranje ustavljeno in se bodo pričela pogajanja za mir. Manifest avstrijske patriotske fronte Dunaj, 4. aprila, u. Patriotska fronta je po vsej Avstriji dala nalepiti lepake s sledečim tekstom: 1.) Z vzpostavo vojaške obveznost] v Avstrji je suvereniteta Avstrije v polni meri dosežena; 2.) Avstrija je danes s to odločitvijo ponovno svobodna, ker so verige, ki jih je z nezadovoljstvom nosila, zlomljene.«*; 3.) Avstrija ni več odvisna od moči drugih; 4.) Avstrija krepko ko" raka na poti svojega obnovljenja; 5.) Avstrija je s tem zavzela nove smernice v srednjeevropskem položaju. Nemški minister pri Mussoliniju Rim, 4. apnila, i. Ministrski predsednik Mussolini je včeraj popoldne sprejel v avdiijenco nemškega ministra pravde Franka. Sestanek je bil naldvse prisrčen. Konferenca velesil Pariz. 4. aprila, r. Doznava se, da bo Flandin posredoval pri angleški in belgijski vladi, da se prihodnji sestanek sil podpamc lokarnskega sporazuma vrši prihodnji teden, in to v Bruslju ali v Parizu. Na tej konferenci bo sodelovala tudi Italija. Pretresal s© bo memorandum Nemčije, s katerim je Hitler- odgovoril na predloge lokarnskjh *1] z dne 19, marca hi odobril predloge vadi znanji provizornih mer v Porenju. Za obrambo Anglije London, 4. aprila, n. Danes je bila seja odbora za obrambo države. Na seji je prisostvoval tudi minister Tidem. Beckov ekspoze Varšava, 4. aprila- v. Na konferenci, ka teri je prisostvoval predsednik republike, predsednik vlade in generalni inšpektor vojske, je zunanji minister Beck podal obširen ekspoze o svojih razgovo- rih v Londonu in splošni med narodni situaciji. Po njegovem eks. pozeju je slededila živahna diskusija in izmenjava misli. V Berlinu je imel Poljski ambasador konfernco z vom Neurat. bom, kateri mu je objasnil stali-mednarodnegainq eni a rdgo mm šče Nemčije in vsebino nemškega memoranduma lokarskim silam. Dalje sta govorila tudi o varnosti v Vjthodni Evropi. Matiju o Avstdji Bukarešta, 4. aprila, š. Bivši predsednik vlade Manju je z ozirom na odločitev Avstrije izjavili »Avstrija je s svojim odlokom, da se v državi upelje vojaška dolžnost, težko prekršila Saint.Ger-mainsko pogodbo. Potrebno bi bilo, da se proti takim kršitvam in državam- ki kršijo sporazume, uvedejo gotove sankcije. Kot izgleda, je kršitev pogodb prešla v navado In vodi k vojni. Avstrija bi svojo varnost lahko povečala na drug način, a ne s kršenjem Pogodb. Ker bo temu zgledu verjetno sledila tudi Madžarska, je treba zastaviti vse sile, da se to prepreči. Slika kaže igralki Cecilijo Parker in Patrlcio Havcns-Monteagle v majhnih avtomobilih na umetnih miniaturnih cestah v parku. V Hoilvvroodu se uče filmske igralke šoflranja in pravilne vožnje po »pouku« Teden v verzih Tako priromal je april, da res gre vse narobe, nikjer mogoče najti ni poMene več podolte. Kdor je možak, ta varen ni doma in ne na cesti, kot gobe v log« po dežju začelo zlo je evesti. Beseda prva: samokres, to višek je resnice, revolver govori povsod — . za raj. za ‘svet, za vice. Revolver je v politiki, revolver v trgovini z revolverjem ljubimec se še v — Itolnico prisilni. Hudo. hudo, 5e hujše bo, 5e pojdemo v tej smeri revolver, konkurenca, boj, vmes blagi »lieemerl.« Poglejmo si v obraz, v oči, nazdravimo aprilu: kar je poštenega pri nas, to jv — na našem krilu! „Hindenburgov14 prvi polet Berlin, 1. Zračna ladja »Jtindmr iburg* je danes preletela Rio ale, ki se nahaja 125 km seveffv* vhodno od Batuje. Bruselj. 4. aprila, u, SkupStStiil je odobrila vojaški zakon, kt $ /ie predlagala vlada. T. DULAR damski modul atelje, Novi trg J$/U. priporoča svoje najmodernejše kroje prvovrstne izdelave in po solidnih cenah. Kramar se je javil sodišču Ljubljana, 4. aprila Pred nekaj dnevi je vso Ljubljano razburil dogodek v Ljubljanski ženski bolnišnici. Puškarski pomočnik Kramer Vilijem j.e streljal na svojega ljubezenskega tekmeca, ki je bil povrhu še pravi zakonski mož njegove izvoljenke. Kramar je tedaj v splošni zmedi pobegnil ter se potikali po ljubljanski okolici. Sinoči je pa prišel Kramar nenadoma ob pol dvanajsti uri ter je pozvonil pri jetmišnici. Seveda so sc ga razveselili ter so ga pridržali v jetnišniei, dokler ni napočil dan, da ga ie jetniški paznik lepo spremil na policijo- Tu so mu še enkrat izprašali vest. Dodati ni imel ničesar več. Klatil se je te dni po Mestnem logu, po Barju in v okolici Device Marije v Polju. Po obnašanju sodeč, se je v položaj popolnoma vživel in ne kaže nobenega kesanja radi svojega dejanja. Baje je bil v času dejanja precej pijan. Kramarja bodo še ponovno zaslišali. nato bo na izročen okrožne- mu sodišču. Prijava na državno tožilstvo je že tudi izvršena, tako da bo kmalu stal pred sodniki. V ostalem so pa policijski organi skupno z šentviško policijo aretirali več oseb radi tatvine manufakture v tovarni Hribernik & eomp. v Viižmarjih. Delno so tudi našli ukradeno blago. „Minister" V ljubljansko bolnišnico je prispel včeraj neki neznanec, ki je trdil, da je minister. Njegova zunanjost sicer ni potrjevala njegove trditve. Poklicati so morali policijo na pomoč, ki je »ministra« s pomočjo bolniških strežnikov oblekla v prisiliti jopič. Zdravnik je ugotovil, da je 39 letni delavec Jože Kr-mec iz Zapuž — blazen. Ponoči je na vzhodni strani Šišenskega hriba izbruhnil požar. Začelo je goreti v gozdu. Poklicani gasilci iz Ljubljane so ogenj kmalu pogasili. Iz sveta jasfiovldstva Velik uspeh gospoda in gospe Retta Ljubljana, 4. aprila. V petek zvečer je bila njihova prva predstava po šestili letih zopet v Ljubljani v Delavski zbornici. Od zadnje tukajšnje predstave je bil g. Itetta Več let v inozemstvu, večinoma v Franciji in zapadni Evropi, ter nekoliko let v bližnjem Orijentu. Lanskega leta je imel velik uspeh v bratski Bolgariji. Kakor nam je g. Retta izjavil, se pripravlja za veliko turnejo in to zopet v Orijont. ki bo trajala šest let. V svojem prvem programu nam je pokazal v prvem delu mnogo novih Stvari, zanimivih in senzacionalnih iz polja zabavno čarovniške umetnosti. Publika je njegovo spretnost kviti-ralaz velikimi aplavzi po vsaki točki. V drugem delu sta g. In ga. Retta demonstrirala svoje znanstvene okultne ckstremno-kurijozne eksperimente v jasnovidstvu. s čitanjem in prenašanjem misli. Nekaj, kar presega višino navadnih hipnotizerjev. Ga. Retta je v soinnabulnem stanju posameznim osebam iz publike, kt jih nikdar ni videla, povedala stvari, ki so jih te kot popolnoma resnične potrdile. Moč ge. Retta, da vidi usodo in bodočnost drugih ljudi, je presenetila največje dvomljivce. Ti eksperimenti so napravili največji vtis, ker dajeta g. ga. Retta pri svoji predstavi v resnici kos svojega življenja, zdravja in živcev. Isti program se ponavlja, samo še v soboto; v nedeljo in ponedeljek pa nastopita s popolnoma novim programom. Razbojniški napad na gostilne Ormož, v apri'u. Dre teklo sredo okoJi 4. ure popoldne je šla pisan.' »družba devetih mož od Ormoža proti Humu. Po cesti so šli tako izzivalno, da so zastregM vso širino ceste ter se slednjič ustavili pri gostili m' g. Jakoba Vrhovčaka, posestnika v Pešencih. Tu so napraviti načrt svoJega razbojni-štva. ter končno vstopili v gostilno. Zahtevali so vina in praznili litre za litri. Ko je nastal prepir, je gostilničar zahteval plačila. Ne meneč se za svoj dolg so se zadeli namenoma pretepati. Razbili so vsa okna. steklenice in kozarce, katere so metali drug drugemu v glavo. Razdejali so še mrze in stole ter grozovito pretepli gostilničarjevo ženo. V sitnem strahu so pobegnili vsi domači tor šli klicat sosede. Nekdo je hitro skočil na bližnjo železniško postajo v Ormožu. Tukajšnji orožiki so pozvali na pomoč svoje tovariše iz Središča, ki so prihiteli v najkrajšem času na prizorišče razbojniškega napada teib pričeli skupno borbo proti podivjanim razbojnikom. Ko so oddaleč opažali orožnike, so v poslednjem trenutku spili še veliko vina, nato pa navalili v divji beg v bližnje gozdove. Ker na klic orožnikov niso obstali, so streljali za n|;imi, toda nihče ni bil zadet. Orožništvo ie pričelo z vso vneme, izskaovalno akcijo, do trenutka, ko to poročamo, pa še niso nikogar prijeli. Nenavaden razbojniški napad na mirno naselje je povzročil veliko razburjenje vsega prebivalstva. Pričakovati je, da bodo zločinci prišli v kratkem v roke pravice. — Neosnovane klevete. Še po božiču 28. decembra je tudi naš list po uiadnili podatkih priobčil neko neosnovano vest o g. Milanu Longarju. Po mestu so so razširile govorice, ki šo sedaj niso prenehale, in zato šele sedaj popravljamo, da so bilo te vesti neresnične, opozarjamo pa tudi druge, naj jih ne razširjajo in jim ne verjamejo. ker bo g. Longar sicer vsakega sodno preganjal. So storitve in stvaritve, ki jih je mogoče tudi z hvalo uničiti. Dnevna kronika — Umrli so v Ljubljani g. Ivo Fabian, trgovec in posestnik; v Cerknici ga. Ivana Lovko rojena Meden; v Pekrah pri Mariboru g. Otmar Reisner, vladni svetnik. N. p. v m. Preostalim sožalje! — Promocije. Na pravni fakulteti v Ljubljani sta promovirala gdč. Hočevar Oliva ter g. Probi nar Janko, oba iz Ljubljane. Na pravni fakulteti beograjske univerze je promoviral g. Vrhunec Branislav iz Ljubljane. Na zagrebški univerzi je promoviral g. Miran Mal za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo! — Osebne vesti. G. Ivan Anto-lovio in Jakob Malovrh, višja kontrolorja 6. skupine železniškega ravnateljstva v Ljubljani sta s kraljevim ukazom upokojena. Za svetnika 5. skupine pni sekciji za vzdrževanje proge je postavljen ing. Fmil Taler, svetnik iste skupine pni tretji sekciji v Celju. Tri vodilne znamke nogavic: \ „Rose d‘or“ diskretna, mat nogavica za večer. „Star44 trpežna, fino pletena nogavica za na ulico. „Elast Sparni44 | najprožnejša, lepo pletena, tr-i pežna nogavica za vsako priliko — »Na Trški gori« Bučarjeva uspela igra sc ponovi zadnjič pred prazniki v Šentjakobskem gledališču v soboto, 4. in v nedeljo, 5. t. m Začetek točno ob 20.15 uri. Mod ovnrturo vstop v dvorano ni dovoljen. Ker je za igro veliko zanimanje, si nabavite vstopnice v predprodaji, ki bo od sobote dalje od 10-12 in od 15 17 ure. — Diplomiral je na pravni fak. dne 31. marca g. Janko Probinar iz Ljub- I Ijane. Čestitamo. — Uprava Hubadove župe JPS obvešča vsa včlanjena pevska društva, da se vrši redna letna skupščina Hubadove župe v nedeljo 5. aprila tl, ob 10. uri dopoldne v Hubadovi dvorani Glasbene Matice. Prijavite takoj delegatel Pošljite podatke na zadnjo okrožnico! Prinesite slike zbora! — Uprava. DAME IMAJO DOBER OKUS, ml z njimi tekmujemo. Prinašamo najlepše pomladanske plašče, modeli Dunaj in Pariz. Ogled Je prost, presenečeni boste z okusno izdelavo. TTVAR OBLEKE. V silobranu dva smrtno ranjena Omnož, 4. aprila. Preteklo nedeljo je dospel v naše mestece mali potujoči cirkus, ki Je priredi zvečer v gostilni pri Skoršiču zabavno predstavo, za katero je vladalo med našim podeželskim ljudstvom precejšnje zanimanje. Večje in manješe skupine fantov so pri ha-bajale iz bližtlje in daljne okolice. Po predstavi so šc pili v gostilni pri Skoršiču. Kaj pridno so praznili Mitre za litri, vmes pa prepevali vesele pesmi. Za malenkost ie nastal prepir, kateremu se je namenoma umaknil posestnikov sin Živko, stanujoč na Dobravi pri Ormožu. V k ra tekem presledku sta zapustila gostilniško družbo Babičev kovaški pomočnik na Hardeku in Skoršičev hlapec. Urnih korakov sta se pognala za Živkom ter to dohitela ne daleč od mesta. Iz neznanega vzroka sta ga napadla in £a z nožem obdelala na vratu. Živko, ki ni držal križem svojih rok je potegnil izza 'škornja svoj dolg mesarski nož s katerim je neusmiljeno udrihal po obeli napadalcih le jima napravil strašne rane. Nož ie večkrat zasadil v prsni koš, tako da je le malo upanja, da bosta ostala pri življenju. Na obupen klic ranjencev so mimoidoči ljudje obvestili orožniško potsajo, ki je ukrenila vse potrebno, da sta bila ranjenca takoj prepeljana v domačo bolnico, kjer jim je zdravilc dr. Hrovat nudil prvo pomoč. Kakor do-zavamo, je stanje obeli napadalcev zelo kritično. Živko je po svojem dejanju izginil neznano kam. Zasleduješ ga varnostne oblisti. Najverjetnejše so zdi, da je krenil proti Mariboru, kamor je "osredotočen8 izsiedovalna akcija domačih varnostnih oblasti. Pri mnogih ljudeh zrelost žh* ni nič diiwa$a nego visoka številka let, ki se jim n a ku pičijo > teku življenja na grbi. ______ Oglasi v našem listu so poceni en uspešni KINO SLOGA, tel. *7*30 SENZACIONALNA PREMIERA! Vse mesto govori o tem Ameriška policija v borbi s kraljem gangsterjev, s sovražnikom države štev. J. Napeti prizori, humor In pretresljivi momenti! V gl. vlogi sloviti EDV. ROBINSON, Film, ki jo bil v inozemstvu velik ti iiinit- Predstave ob 15., 17., 10. in 21. uri! Med filmom in politiko Naš Joe z gospo Evelino v kinu Ljubljana, 4- aprila Onda n sva šla z gospo Evelino v kino. Namreč je bila stvar ta, da je moral njen soprog na važen politični sestanek. Naj b. 6ei rajši v kino! Od kina ima Človek nekaj, od politike pa nič, vsaj dandanes nič Reki 1 se-n to gospe Evelini, a ona bila drugačnega mne.rv. »Naj sc le malo zamoti s politiko!« Je dejala. »Mu vsaj druge neumnosti ne bodo rojile po glavi . . .« »Kaki struji pa trenutno pripada gospod soprog?« sem se takole mimogrede pozanimal. »Tega ravno ne vem«, je odgovorila gospa Evelina. »Ampak v zadnjem času hodi okoli s skrivnostnim obrazom, kakor kak zarotnik. In vlači domov francoske zgodovinske knjige: Sončnega kralja, Pompadourko, Dan-tona, Napoleona . . . Ono noč pa je v spanju fantaziral o came-lots du roi. Dokler ga nisem dregnila v rebra.« »Hm, hm, to je pa zelo zanimivo!« sem dejal. »Da sem ga dregnila v rebra r« je s tenkim nasmeškom vprašala gospa Evelina.______ Dobrna pri Celi« je odlično zdravilišče za srčne, živčne in ženske bolezni, počitka potrebne! Od 15. aprila do 30. junija in od 1. septembra do 31. oktobra, 20dnevno pavšalno zdravljenje (avtobusna vožnja Celje — Dobrna in nazaj, stanovanje, prvovrstna hrana, leopeli, zdravnik in vse takse) za skupno ceno Din 1.100.—, Din 1.250.— in Din 1,450,— (trije razredi za državne nameščence 1. t. d.) oziroma Din 1.300, Din 1.500 in Din 1.650 (trije razredi za vse ostale). PROSPEKTI NA ZAHTEVO! »Da, tudi to, madatne, je zani-•nivo takorekoč . . . Ampak tisto mislim, da sc je gospodu sopro-8u sanjalo o cafclots du roi... Hm, hm, kraljevski dečki . . . To Kotovo nekaj pomeni! Dobro bi hilo pogledati v sanjske bukve. Kaj pravite, madar.i?« »To vprašajte mojega moža. se je to sanjalo njemu, ne meni!« je dejala nekam pikro go-$Da Evelina in zavihate, nosek. Kaj jj neki ni bilo prav? Jaz sem veiKlair mislil to čisto resno. Jaz 'Kmireč veliko dam na sanje. V tem sva dospela v kino. Ki-!k> Sloga je nobel in gospa Ev'5-mia rada zahaja sem. Tudi do-llro disciplinirano o s obje je že ^hvalila. Pa je dejala gospa belina: »Počakajva še malo, da mame _ekiama. Namreč je tu neki zo-,rn človek, ki žre pomarančo, ta m Krc strašno na živce! 1’okva-mi ie že ves apetit na poma viH Ce’ Kadair vidim pomarančo, miiu tudi njega pred seboj in ,e kar strese brrr. . . Taka ne-u,sUa reklama!« «ne np.ak Z(^aj tli več te rekla-1;. ’. milostiva!« vljudno opozori ^ani boy. lin, ravo državljan!« ga poliva--ul. iv velin0 'Jubfte * e(Ienska revija. To fe naJzani- mivejše. Ze radi te revije same se izplača iti v kino. Tu je življenje, resničnost, pogled v veliki svet. Na platnu su se vrstile slike, Te in one o možu, ki je junak dneva . . . * Pa je po predstavi dejala gospa Evelina, ko sem io spremljal domov: »Kaj pravite, Joe, večkrat sem že premišljevala: Kako kaj občuti takle človek, kadar pride od zdelaj navzgor, ko se mu tal; vso klanjajo . . . ljudje, ki so ga včeraj morda brcali . . . Policist ki zdaj v spoštovanju dviga pred njim roko k čepici, ga je morda prej Jedmi gnal v zapor. Kako neki mu je zd.ai pri srcu?« »Policistu ali onemu možu, k: je prišel navzgor?« »No, recimo, enemu ko drugemu.« »Za policista ne vem, to_ moram enkrat kakega takega inter-view,ati . . . saj se tudi pri nas kaj takega primeri . . . Ampak lahko si predstavljal da mora bit: za onega, ki prid« i av/gor. pa si ŽELJA JE HREPENENJE PO NEČEM. Mi Vam jo izpolnimo. Prinašamo trenčkote za dame, gospode in mladino, najboljše kakovosti, najnovejšega kroja, najnižje cene. Ogled pri nas je že iz koristi neobhodno potreben. — TIVAR OBLEKE. »gMEBBMHMWDBBBKEWBBBi “1P1ROSEIK” desetletni, najboljše vrste, dobite pri stari vinski tvrdki PERO K O L I Ć —' DUBROVNIK OSNOVANI LETA 1877 kakor tudi vse ostale vrste namiznih in desertnih vin. SKLADIŠČA i Beograd — Zagreb — Praha. CENE SOLIDNE. Na zahtevo brezplačni vzorci. to kolo šale n občutek: Mi je nedavno neki tak gospod sam pravil, da je to čudovito blagodejen občutek. Naravnost občutek vseh občutkov. Višek zadovoljstva takorekoč. Človek je kar nabasan tega zadovoljstva od glave do kopita, mi je pravil tisti mož. ki je tudi takole m » o prišel navzgor.« »Potem bi pa takemu človeku moralo biti to tudi v polno zadoščenje! Kaj se mu potem še treba znašati nad enim ali drugim?« je menila gospa Evelina. »To je pa spet čisto drug občutek. madaim«, sem jo poučil. »To je pa čut moči, oblasti. Vraga, to je pa kakor vino. Bolj je močno, boi1 si ga žejen«. »Čudna bitja ste moški ... In potem še pravite moški, da smo me ženske zagonetke! Zenske smo kaj preproste stvarce«, je re kla gospa Evelina.'. - »Samo to je, da mi moški teh preprostih stvmric ne razumemo! je galantno pripomnil Joe. Pomagal sl sam kmetje ptujskega sreza segajo po samopomoči Evii hakar zavzameva z gospe $e VČI\K) .sv°ja sedeža u^kaj I... piskih firm. prav in vidiva čedne reklame Ptuj, 4. aprila. Kakor v drugih krajih naše banovine in izven nje, se je tudi naš kmet začel baviti z mislijo po samoobrambi, ker je končno uvidel, da mu nikakor ni mogoče doseči zvišanja cen živini in kmetskim pridelkom. Uvidel je tudi, da je kaj takega mogoče le v skupni slogi. Kako zelo Čuti kmet potrebo po taki samoobrambi, je pokazal občni zbor podružnice Kmetijske družbe v Majšperku, katerega je poselilo rekordno število kmetov. Predmet glavne razprave je bil, kako doseči zvišanje cen živine. Ugotovili so, da sc je to posrečilo kmetom že v več krajih, dočim pa na ptu iških živinjskih sejmih kaj takega do-sedai še ni uspelo. Sklenili so. da Desna roka, leva noga Ljubljana, 4. aprila Varšek Vincencija, rojena IVI6. trgovska. sotrodnica brez posla, jo tako nesrečno padla, da si je poškodovala desno roko. — Mežnar Rihard, delavec iz Zagorja, sc je zapletel v prepir z Josipom Bidcrgarjcm. ki mu je zapičil nož v desno roko. — Tobič Ciril, star 31 let. je obležal na cesti v N il harjevi ulici. Našli so ga šele zjutraj s poškodbami na glavi, vendar Tobič prav nič ne ve, kako je dobil to poškodbe. Vsem tem nudi ljubljanska bolnišnica gostoljubno streho in pomoč. bodo p c d vzeli akci jo in da bodo naprosili še druge podružnice v srezu, da zaprosijo sresko načelstvo, da jih podpira pri tej borbi za izboljšanje obupnega položaja terih naloga je, da preprečijo izko-tijskega referenta ustanovila ocenjevalna komisija, ki bi^ določala ceno živini. Izmed navzočih so bili izbrani zaupniki iz raznih vasi. ka-terh naloga je. da preprečijo izko-riščevanje kmeta po raznih pje-kupčevalcih, ter se tudi kupčijo po dom ih sklepajo po realnih cenah. Pozdravljamo to akcijo našega kmeta in želimo mnogo uspeha, ki ga bodo nedvomno tudi imeli če se bodo zavedati tega. da 'e 'e v slogi moč- Drag sprehod Maribor, 4. aprila. Pred kratkim smo poročali, da je v Mariboru brat bratu smuknil 10.000.— dinarjev. Dečko se jc odpravil z denar# jem na sprehod po Jugoslaviji. Najel si je v Mariboru taksi in se odpeljal. Veselje je trajalo lo malo časa. V Subotiei je policija 16 letnega Antona Ko res a prijela. Skraja je dejanje tajil, končno pa priznal. Mladega človeka bo policija vr« nila v Maribor. Od desetih »jur# jev« so dobili pri njem še •— šest. Štiri je zavozil in je bil torej nje# go v sprehod po mili domovini precej drag. Je samostanski sluga kradel? Maribor, 4. aprila. V jezuitskem samostanu je nekdo iz celice patra Tomca ukradel 2.000 dinarjev in hankov# cev za 5 dolarjev. Ker je tedaj izginil neznano kani samostanski sluga, je padel sum na njega in zasleduje mož i policija, ANEKDOTA Zlasti zanimiva za tiste, ki so videli v kinu Sloga film »Tako je komična ljubezen«, kjer nastopa tudi Talleyrand. Louis Philipp Orleanski »meščanski kralj« je obiskal kneza Tallev-randa med njegovo boleznijo (na kateri je tudi umrl) in ga je vprašal: »No, kako pa se vam kaj godi, Talleyrand?« — Ah, sire, trpini peklenske muke!« — »Ze zda:?« se je začudil kralj. Danes imajo na)večji uspeh taki avtorji, ki se zelo pribHžajjo — publiki in se zelo oddal je od — umetnosti. Geniji nas vodijoskozi pragozd, ki je nevaren, nepoznan, po ue-izlrojenih stezah, talenti so pa samo turisti. Lažna sreča često izzove res- n 7nvisK sarararaG! Posestvo zelo rentabilno, na Dolenjskem pri Mokronogu, lepa sončna lega, sesto-ječe iz vile s stanovanjem za lastnika in drugim za oskrbnika, gospodarska poslopja, obširni sadonosni-ki, vinogradi dobro gojeni, 3600 mladih štiriletnih plemenskih trt, mešan gozd za sekanje, so proda radi družinskih razmer, le proti gotovini Din 115.000.—, Ponudbe poslati na ogl. oddelek lista pod »Vse novo«. IZlEEEEi fla$aj k fkvatiteti Dolenjski rudarji praznujejo Celje c— Ljudsko vseučilišče: V ponedeljek, 6. aprila ob 20. uri bo predaval prof. Ant. Slodnjak h Ljubljane o Stritarju, o priliki stoletnice njegovega rojstva. c— Potovanje celjskega župana. Pretekli teden je odpotoval v Beograd župan g. Mihelčič v s vrh o odobritve občinskega proračuna. Z njim Sta potovala njegova žena in magistrata! ravnatelj dr. Šubic; tako je upati, da bo proračun odobren. Kedaj se bo deputacija vrnila, še ne vemo. C— Za zaščitno cepljenje prašičev naj se prašičjerejci v območju celjske Občine javijo do 26. aprila pri živi-nozdravniku Koželu v pisarni mestne klavnice. c—Literarni večer sodobne slovenske lirike bo priredilo društvo ju go sl. akademikov v Celju v soboto 18. t. m. ob 18. uri v gledališču. Sodelovali bodo mladi slovenski književniki: Miran Jarc, Anton Vodnik, Tone Seliškar. Edvard Kocbek, Bogomil Fatur, Mile Klopčič in Božo Vodušek. c— Razpuščene občinske uprave od bana dr. Natlačena so bile v sedanjem tednu v'celjskem srezu sledeče: Petrovče. Vransko in Škofja vas, ki se bodo pritožile na upravno sodišče v Celje. c— Dr. Aljehin v Celju. Svetovni šahovski mojster dr. Aljehin bo prispel prihodnji teden tudi v Celje, kjer bo odigral simultanko s 40 šahisti v kavarni »Evropi«. Najboljši šahisti naj se prijavijo celjskemu šahovskn-mu klubu (g. Grašerju). c— Razrešeni so bili šolski upravitelji: Franc Voglar, upravitelj deške ok. šolo v Celju, šol. upravitelj Rudolf VVidler v Petrovčah in šol. upravitelj Belan Šmid na Dobrni. Na njih mesta so imenovani Janko Kramar na okol. šolo v Celju In Zorko Kotnik v Petrovče. c— 10. redni letni občni zbor ima danes Društvo kmetskih fantov in deklet v Orli vasi pri Braslovčah, kjer je tudi doma znani in marljivi predsednik zveze, g. Ivan Kronovšek. c— Društvo kmetskih fantov In deklet je Imelo ob številni udeležbi članstva svoj redni občni zbor dne 29. marca t. 1. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik Kuhar Ivan, podpredsednik Ravnak Frane, tajnik Kovačič Robert, blagajnik Špes Franc, odborniki: Paučor Franc, Šinigoj Julijan in Gorcčan Ivan. Društvena uprava si je nadela nalogo razširiti delokrog društva na vso trezno mislečo kmetsko mladino in tako dvigniti idejno stran to ros idealne ustanove! OČKA IN MAMICA 1 Rabimo obleke, sedanje so bile lepe in trajne. Saj se dobijo že od Din 60.— naprej, mornarske pa že od Din 90.—. Vsi Očki in mamice kupujejo obleke za njihove ljubljence vsled dobre kakovosti in nizke cene pri — TI V AR OBLEKE. Prva pomladanska nevihta Hum, 4. aprila. Hrelekli teden e divjala po Medjiirauriu in okolici Čakovca velika spomladanska nevihta, spremljana od nešteto bliskov in gromov. Liil'o je kakor iz škafa, docim so bile Slovenske gorice deležne le malo blagodejnega dežja, katerega so kmetovale; le s težka pričakovali. Po dežju se je narava močno osvežila in v nekaj' dneh le postalo vse zeleno in v cvetju. Ako ne bo kake pozne spomladanske slane, obeta letošnja letina otrle n sad. št. Jiuiž, 4. aprila. Lepa je šentjanška dolina in izletniki, ki prihajajo nedeljo za nedeljo v ta dolenjski paradiž, kjer pri gradnji nove železnice že vihti kramPe in lopate nad 700 parov delavskih rok, imajo pač vtis, da je, kakor pokrajina sama, tudi življenje v tej dolini rožnato. Le malokdo pa morda ve, da živi v tej z naravnimi lepotami obda-rjenj dolini množica ljudi, očetov, žena in otrok v tolikšni bedi in stiski, dia jih tira v obup. V rudarskem revirju smo. V Krmelju na Dol., v šen/fcjamškem premogovniku And. JaMl, d.d. Delovni dan je, in srečujem na cesti fante in može, mlajše in starejše rudarje, ki hodijo brezuspešno trkati na vrata rudnika, da jim da dela. Pa jih ne morejo zapo. sliti, saj je dolenjska premogovna industrija še posebno zaPostav_ Ijena in najhujše prizadeta. Sistematično zapostavljanje slovenskih premogovnikov pri dobavah premoga državnim železnicam je še posebno odjeknilo v tem revirju, ker so se dobave premoga držav- ! nim železnicam, ki je skoro edini odjemalec debelejših sortacij, znižale skoro za 60%. Zato je bilo podjetje prisiljeno v istem razmerju reducirati delavstvo, ostali ki pa še delajo, Praznujejo po pol meseca... Delo so izgubili vsi okoliški bajtarji, tako da je danes zaposleno od časa do časa samo še delavstvo, ki nima drugega, kakor pač žuijavih rok in k večjemu še kopico otrok- Kljub tej delni zaposlitvi pa se ti delavci nahajajo v nič manj obupnem položil ju, posebno ker so jim bile radi naglega padanja cen in radi vedno manjših naročil znižane mezde, daleč pod eksistenčni minimum. Zato je Položaj zaposlene, ga in nezaposlenega delavstva skrajno priostren t — pred dobesednim , -v < t . — ako jim državna uprava ob dvanajsti uri z večjimi naročili ne priskoči na pomoč. In ' 't r > ' mi je med razgovorom, sicer mirmd in do skrajnosti potrpežlji-ri dolenjski rudar, ki je še nedavno vdano prenašal razne redukcije in udarce, v obrambo svojih pravic, glasno Poudarjal, da rudarji zahtevajo le, da se jim omogoči človeku dostojno življenje in, da ' r odločno zavračajo vzroke, pod katerimi se jim odjeda kruh. Za vzrok znižanih dobav se navaja, da premog kvalitetno ne odgovarja. Ugotovljeno pa je, da je šent-janški premogovnik že leta in leta dobavljal državi premog kvalitetno brez ugovora. Kot drugi vzrok se navaja da je premog predrag! Istočasno pa se uvaža v dravsko banovino na tisoče in tisoče ton kvalitetno nič boljšega premoga iz drugih banovin, več- krat celo na daljave Po več sto kilometrov. Vsa k lajiik v gospodarstvu mora videti, da pride ta premog neprimerno dražji. Zato dolenjski rudarji, ki so do zadnje, ga potrpežljivo prenašali udarce, ki so padali po njih hrbtih in ker je beda v Krmelju dosegla svoj vrhunec, zahtevajo ‘ ' 1 : da se j,im omogoči zopet življenje s tem, da odločujoči omogočijo rudniku dobavo premoga državi, vsaj na ono višino iz leta 1928 življenje nj praz. nik, mi je ob slovesu še dejal rudar, mi hočemo dela, ne pa še dalje hoditi križevega pota » t -.*• •-•v r ‘ f Ljudje so spoznali, da je hoja najbolj lahka v Čevljih, ki so izdelani po meri noge in da so čevlji ročno napravljeni, najbolj trpežni. Komur zdravje nog ni deveta briga in želi imeti za pomlad nove trpežne čevlje iz prvovrstnega usnja, po najnovejši modi, naj se oglasi pri čevljarju JOSIPU PLEVČAKU v Celjen, Kralja Petra cesta, dobil bo čevlje, katere že dolgo išče. TVOJA USODA knjiga o hiromantiji in astrologiji, spisana od glasovite Mm e Lantelme po virih indijskih in francoskih napovedovalcev prihodnjosti in po metodah priznanega jasnovidca L. S VEN G ALI-J A je izšla. Točnost prerokovanja je čudovita! Iz te knjige bereš svojo preteklost — vidiš jasno pot k sreči in boljši bodočnosti. Cena knjige Din 20.— poštnine prosto, razpošilja založništvo »RADIOL«, Ljubljana, Krekov trg 10. Ciganski blagoslov Ptuj, 4. aprila, V ptujski okolici se že dalj časa potika družba ciganov, ki se vzdržuje na račun lahkovernega In vražj-cvernega ljudstva. Ciganke Ana, Terezija in Marija Sarkčzseje« va so se zglasile pri posestnici Kuhar Marijii na Grajeni. Izvedele SO1 namreč na vasi, da je ta imela že par lot nesrečo pri živini. Začele so jo prepričevati, da se razumejo na čarovnije in da ji lahko obvarujejo živino vsake bolezni. Govorile so< tako prepričevalno, da so o tem prepričale gospodinio. Lomeč In denar Kot orodje pni čarovniji, so izjavile, da rabijo lonec m denar. Kuhari eva jim je dala lonec in v njega Din 99. 7 njim se je ena izmed cigank napetija okoli poslopij ter ves čas mrmrala nerazumljive besede. Na tem pohodu jo 'e spremljata tudi gospodinja, dočim sta ostali dve ciganki ostali sami v hi1-ši. Ko je bila čarovnija pri kraju je ciganka zaklenila lonec v omaro, katero je pa strogo naročila go-spodinji, da nesme dalj časa odpreti, ker sicer čari ne bodo imeli ni* kakega uspeha. Kmalu po odhodu cigank je Kuharjeva opazila, da ji manjka več obleke. Odklenila je stedntič tudi I omaro ter ugotovila, da je lon^c prazen in je vseh D "n 99 odnesla ciganka s seboj. Pl3?č In blago Nato so se zglasile tudi pri šivilji Kolarič Mariji v Rogoznici. Ta jih sicer ni hotela spreleti, vendar so jo prosile, naj jih pusti v sobo vsaj toliko, da si previjejo stroka, ki ga je nosita ena izmed -'pank s seboj- Denar je delal v v gozdu Celje, 4. aprila Tajnikar Alojz jc bil rojen I. 1914-v Loebnu, pristojen je pa v občino Oplotnico. Je kovaški pomočnik, na srečo še neoženjen, pismen, breZ stalnega bivališča in brez imovine in tudi pri vojakih še ni bil. Popolnoma tak, oblečen v debelo jetni-ško obleko, je stal danes dopoldne pred tričlanskim senatom okrožne sodnije- Prve dni marca je v nekem gozdu blizu Litije vlil iz svinca 4 dvaj* setdinarske in 3 desetdinarske kovance. Ves materijal, ki mu je stU' _ žil za napravljanje lažnega denarja, pa pravi, da je našel. S ponarejenimi kovanci pa mi imel srečo. Že v prvi trgovini Vratanarj3 Antona v Ljubiji, kjer si je naroči' za 1 Din cigaret in plačal s ponarejenim 20 dinarskim novcem, s0 mu prišli takoj na sled. Trgovce je novec takoj spoznal za falzifiknj in nemudoma poslat po žandarje. W so Izvršili pri Tajnikarju telesno preiskavo in našli v njegovem čevlju 3 dvajset dinarske fn 2 deset-dinarska novca. Po § 334 m 335 je bil obsojen danes na 4 mesece in 10 dni strogega zapora in 60 Din denarne kazni. Kazen je sprejel._ ^ „Glas“ je poceni Maribor ‘u— Nekaj za naše umetnike! Upva-Va »Mariborskega tedna« razpisuje nate&vj za osnutek lepaka za letošnji Mariborski teden«. Nagrade so sil-j10 visoke in opozarjamo na današnji tozadovni razpis v našem listu! Apno, cement, betonsko železo, traverze, trsje, vse za stavbe, najug»dneje pri tvrdki VINTER in LENARD, Maribor. «n~_ ^arojno gledališče. Ned. *• 5. aprila ob 15. uri: »Prlncczka .pastirček«, Otnoška predstava, ^“žane cene, Ob 20- unh »Cl-S baron«. Znižane cene. Ponede-'K' o- aprilat Zaprto. Ljudsko gibanje. V pretek-nit,InFcu bilo v Mariboru ro-V 95 otrok, v istem času je i oseb, pred ottar pa le sto-0 32 parov. ^OMNITE SI, da sl nabavite Antsko klobuke najugodneje pri ^distlnji: J A H N MARIJA, ^ Maribor. Stolna ulica 2. m— Redna skupščina Sokolske župe Maribor je danes, v nedeljio 5. t m. ob 9. uri dopoldne v gornji mali dvorani Narodnega doma. Dostop imajo vsi pripadniki Sokola, odločevalno pravico pa samo" delegati društev in čet ter Člani župne uprave. Zdravo! m— Pobeg od doma. Policija je prejela dvoje prijav o pobegu dveh mladoletnikov z doma. V sredo ie izginila neznanokam od doma komati 9-letna Katarina Neubaur iz Trnbarieve ulice, istega dne pa tudi 12-le'tni Leo Rozman. Policija poizveduje za mladima beguncema. m— Obilen blagoslov. Pri upravi Scherbarmovega posestva >Brand-kof« je te dn! povrgla 220 kg težka svinja plemenite nemške pasme, 1° zdravih prašičkov. Pač redek primer! m— Športne novice. Danes ne bo nogometne Jekme med Atleti iz Celja ter SK Železničarjem, ker ie bila pomotoma napovedana. — ISSK Maribor je dobil iz Siska povabilo za odigranje dveh nogometnih te-keni s tamkajšnjim SK Slavijo. Tekmi bosta odigrani ob velikonočnih praznikih..— Tajnik in blagajnik nogometnega odseka ISSK Mari- bora g. Josip Konic je podal ostavko na obe mesti. m— Kino. Grajski; Veliki kriminalni pomorski fini »Duše pod bčem«. — Union: Največji film vseh časov »Carski sel« z Adol-fom^tohlbruckoni^^^^^^^ MALI OGLASI HRHMLNE KHJIŽICE prodate ali kupile najbolje potom moji-oblastveno di voljene pisarne. Denar In koj, Pri ožiti mamke. RUDOLF ZORE Uu Silana Gledališka ulica IV Telefon 83-12 NAZNANILO Škulj Rudolf, tkalec, Udje, naznanjam, da eem se preselil za stalno na Vrh št. 6., obč. želimlje, ter se še nadalje priporočam vsem cen j. delodajalcem za dobro izdelavo domačega platna in cvilha. »k 'k Z\ PREMOG »Stanovsko« (4900 kal.) 100 kg. Din 36.— p-istavlieno na dom LOJZE RESMAN trg. kuriva Borštnikov trg 2. Tel. 33-53 Amaterji! •azvlja - kopira -povečava - strokovno in skrbno Foto Japelj, Maribor, Gosposka 28, zunanja naročila poštno obratno. MLADI - STARI! Madrace tridelne 220.—, otomane 400.—, vloge žične - blazinjene, rolete, tapešniška popravila l.t.d. Pohištvo različno, moderno, solidno in ceno — — Priporoča se »ADA« - Maribor, Vojašniški trg. 1- Lastnikl hranil knjig pozor ! Kdo posodi hra« lilno knjigo z vitje go Din 200.000.-r, za polno vrednost, proti 4% obrest^ vknjižbo na I. m6* sto, vinkulacijd požarne police poslopja 204.000,-Din, proti 25 letnem odplačevanj^ Knjigo rabim V svrho poravnay(ji dolga. — Ponutf pod »A B 1886« ; upravo lista »GlMI naroda«. idba «8* MAŠČEVALEC Kriminaliil roman. Trpljenje nesrečnega, mladega H>itja ni Tereze prav nie ganilo. Hladno je premišljevala, kaj bi se Iše nalagala Eli. samo da bi jo izvabila odtod. Zdaj se je spomnila na nekaj, kar bi ji morebiti koristilo. Bo-gve, dali je Eli znano, da je njen dragi, pravi Jaok, strmoglavljen, da je zaprt in da igra Zdaj njegovo vlogo neki navaden razbojnik? Tereza se je odločila, da jo nekoliko potiplje na to stran. »Verjemite mi, da razumem va-ša čuvstva, gospodična Morrisova«, ji je pričela govoriti. »Tem bolj, ko vas zdaj ne išče človek, ki ga vi svoj živ dan niste videli«. Ela se je zdrznila in začudena pogledala Terezo »Moj — sorodnik —« »On vas ne išče. Vaš sorodnik je zaprt, neki njegov romagač se Hnu je uprl in on počenja vsa tista krvava grozodejstva!« Ela ni mogla verjeti svojim ušesom. »Ne razumem vas«, je odgovorila. »Pravite, da je moj sorodnik zaprt? Kako me pa potem more preganjati?« »Ah, ali res ničesar ne veste?« je vzkliknila Tereza. »Ali vam id Znano, da so se mu njegovi pomagači uprli, da se je eden od lijih polastil vodstva, njega pa zaprl na neznanem kraju. Ela se je od razburjenja nad to nenavadno novico tresla po vsem životu. »Ne — ničesar ne vem o tem!« »Jaz pa sem zvedela vse! In ,'tisti upornik, ki vas zdaj išče, vas je samo enkrat videl in zdaj hoče, da boste njegova!« Ela je premišljevala. To je mogel biti samo eden ti-Blib, ki je bil takrat v cerkvi, pri Poroki. Torej so se NViHiamu uprti in ga drže zaprtega? /Najrazličnejše misli so se ji sedaj podile po glavi. »Kako pa se je vse to zgodilo? $ je končno tiho vprašala. Tereza ji je zdaj povedala vse, kar je bila slišala od Maggy. Elu si tc globoko oddahnila, ko je I e reza končala svoje pripovedovanje in ji je mirno odgovorila: »Potem pa ostanem tu. Samson me bo branil, pa tudi moj upravl-leij pride Še sem. Oba sta zelo do!)ra strioa. Ce se bo kdo drznil priti sem, me bosta onadva lahko obvarovala pred njim«. Terezo je ta odgovor nemalo razjezil, >A se torej bojite samo svojega nekdanjega dragega?* Ela je prikimala. »Samo njega — nikogar drugega! ston1 LZa 7^di '^dela, kaj naj »\i niste nikdar videli sedante-tga gospodarja na »Terorju«» le vprašala Elo. »Mogoče, da sem ga kdaj videla. Pri neki priliki je bilo zbranih Več moških, za katere mislim, dn so bili pomagači mojega sorodnika.« 83 »Ali ni bil med njimi tudi mlad, močan človek, s črno koničasto brado in žarečimi očmi?« do in žarečimi očmi?« Ela je komaj dihala od razburjenosti. »Saj to je vendar moj sorodnik!« »Ne, ne, ni to on. Vaš sorodnik ima majhne rjave oči in rjave brke.« Ela je začudeno strmela \ režo. »Takšnega človeka sploh ne poznam«, je odgovorila. Motite se, to ni moj sorodnik«. Ta odgovor je tako zmedel Terezo, da sploh ni več '»edela. pri čem je. »Saj to jc vendar pravi Jack!« je vsa zmedena vz< d:in a. »On le zdaj zaprt. Ha! Zdaj mi je vse jasno! Vaš sorodnik je tisti upornik, on je strmoglavi pravega Jacka in se polastil vodstva!« Ela se je zdrznila. »Potem pa moj sorodnik ni ljubil vas?« je vzkliknila. »Ni«, je zamolklo in z namrše-nim obrazom odgovorila Tereza. »Vi potemtakem nikdar niste videli pravega Jacka. Vaš nekdanji zaročenec vam torej ni bil nezvest«. V Elini duši je zdaj naslai strašen viha.r. Torej ji je VVilliam bil zvest — glede tega trni zdaj ni smela ničesar več očitati. Ostala je zdaj samo še tista strašna sumnja, da je on tisti skrivnostni morilec — maščevalec. Na Edvarda pa niti zdaleka ni pomislila, saj ga je bila videla le enkrat! In VVilliam, njen zaročenec? Iztegnil bo proti njej svoje, s krvjo omadeževane roke, — da jo objame. — Ne, ne, to bi bilo pre-strašno, grozno — to se ne sme zgoditi. Ela niti slutila ni, kaj zdaj kuha Tereza. Saj je zdaj tudi ona, Tereza, zvedela nekaj povšem novega. Ela je torej ljubila tistega upornika, ki je strmoglavil in zaprl moža. katerega je Tereza tak strastno in vroče ljubila? — In ravno zaradi tega je bita zdaj še bolj odločena, da za vsako ceno dobi Elo v svoje roke. da bi tak : lahko ukrotita tistega upornika. Ko bi mu zagrozila, da bo umolila Elo, če ne izpusti na svobodo njega, ki je bil njenemu srcu najdražji, potem se bo gotovo udal in ustregel njeni želji. »In vendar vam še vedno grozi nev.ainmost, gospodična Moris-sova«, je po daljšem molku sprego vorila Tereza. »Prepričana sem. da se bo vaš sorodnik kmalu pojavil tu.« »O. moj Bog!« je vsa obupana vzkliknila Ela. »Ali res ni nikjer kraja, kjer bi se lahko skrila pred njim?« »To je res težko — In vendar vem za tak kraj«, je odgovorila Tereza. Ela jo je vprašujoče pogledala. »Kje bi bil tak kraj? O, poveite ml, kje?« j . »Na moji nanni jahti »Nimfa«, #e odgovorila Tereza. »Tam bi bi- li povsem varni — tja on ne more priti.« »O, ne, ne. Ce on zve, da sem tam, bo prišel takoj s svojo čudno ladjo.« »To je izključeno. Nihče ne bo opazil, kdaj ste prišli na jahto, Vaš sorodnik nikdar ne bo mogel zvedeti na kateri ladja ste skriti, ker v luki v Dadeeju je nebroj ladij«. Ela je premišljevala. »O tem se moram še pogovoriti s Samsonom, on je moj zaupnik. Prosim vas, ostanite čez noč tu, jutri zjutraj vam bom odgovo-vorila, ali grem z vami ali ne.« Tereza ni ničesar odgovorila. Uvidela je, da ji ne kaže drugega kot počakati. KAKOIl LANI, tako smo tudi letos otvorili prvega aprila naš oddelek za cenejše obleke. Pri neverjetno nizki ceni so obleke prvovrstne kakovosti. Vhod v ta oddelek je v Ljubljani iz Prešernove ul. 54 na dvorišču. TIVAR OBLEKE. Usodepolna igla V Sloboziji (Romunija) se je odigrala prometna nesreča, ki jo jc povzročila igla. Igla je tičala v blazini sedeža v avtomobilu in prežala na svojo žrtev. Ta se jc tudi pojavila v podobi psička, ki je med vožnjo skočil s tal na sedež. V istem hipu ]e zatulil od strahu in bolečine naredi] tako velik skok, da je preko rame šoferja priletel na krmilo. In zdaj se je pričela od igle sprožena katastrofa. Šofer je izgubil oblast nad vozom, avto je treščil v kandelaber, kandelaber se jc podrl in je pretrgal žice električnega toka. Po vsem mestu je nastal kratek stik, luči so ugasnile, tramvaj se je ustavil, telefon je bil prekinjen. Gasilci in reševalci so si morali pomagaitli z baklami. Iz razbitega avtomobila so izvlekli težko ranjenega šoferja in ga odpravili v bolnico. Sainn psiček ie ostal na kraju nezgode in laja] v temo. fz blazine sedeža pa jc frlrkwisodeof)lnaigjm^^^^^ Astrološka napoved za. 5. april. Ta nedelja otvarja teden, ki stoti v zelo slalbih nebesnih znamenjih. Ozračje je napeto, povzroča nemirnost, razdraženost, nervoznost. Ne bo danes harmonije v družinskem In Ijubavnem življenju. Ženske muhaste, moški razdražljivi — razpoloženre za prepire. Obvladajte se! In bodite previdni tudi v poslovnih in denarnih zadevah. Na današnji dam bodo zlasti vznemirjeni novembrski ljudje ih bodo silile na dan njih ekstremne lastnosti: radovednost, borbenost, fanatizem. Bati se je danes nepremišljenih korakov teh ljudi. — Sanje sp na ta dan posebno ipomcn-Ijive.' za 6. april. Kritičen dan, kj prinaša izgube, neuspehe, motnje na različnih poljih. Je prav s'aib dan za vse visoke, vladajoče oseb; Ogrožena so danes vsa tehnična prometna sredstva. Nevarnost nezgod, požarov, ekslozij. V privatnem življenju bodo ljudje danes nagubali k lahkomiselnosti in razsipnosti. Neugodni vplivi tudi na poslovne zadeve. Izogibajte sc danes uradov in oblastnij. — Slaba znamenja za ljubavno življenje. Danes ni srečen dam za I snubitve in ženitbe. 5. IV. 19.36 ........ i ............m ......i Iz domačih gajev LUJIZA PESJAKOVA: Velikonočna pesem Na dan, na dan, kar kod cvefdva, Kar v zimskem snu se omedleva! Na dan, vijolica dehteča, In ludi zvonček beloglav Ter jdglec, rčsa z lesk visečih Ci'elovi drevja in goščavi Na dan, na dan čardbno mladoletjel Na dun, veskresno ie obuja petje! 1 Skorjunec vrisku na višavi In tisoč glasov po dobravi/ Šumeče reke in polćki, Na vedrem nebu solnčni žar, Planine strme, svet široki Oznanja, da oblast ljubezni mile Močnejša je od temne smrtne sile. Na dan, kar je molitev svetih. Kar v prsih pesmi je prevnetihl Na duhovi vsi potrti Iz žalosti se spel budeč; Razpelo glejte, grob odprti; Pretakajte solzč, hvaleč! Na odkupljenje bilo žc storjeno Ter vam na zemlji vse je prerojeno! Avč, cvetlice raznolike, Nč nežnosti, veselju slike! Vi vsi, o kterih posvečeni Človeški sin dejal nckdiij: »Nedolžnim ne branite k men, Ker njihov je nebeski ruj« — Vi srce svoje Njemu Izročite. . Moleč kleče veliko noč slavite! * Lujiza Pesjakova je najstarejša [ itd stavnica slovenskih pesnic in pisateljic. Rodila se je I. 1838. kot hči ljubljanskega odvetnika dr. Crobatha, Prešernovega službenega šefa, in ta okol* nost je mnogo prispevala k oblikovanju njenega pesniškega obraza Razen Prešerna namreč so sc shajali v Crobathovi hiši vsi, .ki so tisti čas v Ljubljani literarno kaj pomenili ali obetali. Nedvomno je bila Lesjakevs ena izmed najbolj izobraženih slovenskih žen svoje dobe. Po sodobni maniri jo začela pesakovati nemško, a mogočno narodno gibanje GO-ih let v čitalnicah in na taborih je tudi v njej okrepilo slovensko narodno zavest, d» je popustila steze nemškega Pa ra:v/a ter čedalje več pisala v slovcnščinh Polje njenega literarnega dela je zelo obširno, kajti obdelovala je vse vrste besedne umetnosti: poezijo, novelo, pravljico, dramo, potopis i. dr. Sodelovala jo skoraj pri vseh tedanji/' časopisih in Icposlovnikih. Samostojnih knjig je izdal nekoliko, med njimi 1. 1889. pri založniku Milicu »Vijolice, pesmi za mladost«, odkoder je tudi gornja velikonočna pesem, ki priča sicer o lepem pesniškem darib nežnem čuvstvu in dovršeni oblikli prav lako pa o njenih fežkočah s slovenščino, saj jo tako rekoč prevaja i® iz nemščine, tudi kadar je hotela U* izvirna — odtod njeni moteči nep°' tvebnl naglasni znaki. Njene spise so ji morali popravljati drugi slovenski pisatelji, ki jih jo kot naša slovensk* Georg Sandova sprejemala v svoje"1 literarnom salonu. Takemu posrednf' mu načinu pesniškega Ustvarjanja j bilo kaj lastno, da jo mnogo gej"* prevajanje iz tujih literatur v slove11 sko in obratno. V nemščino jc prev<^ dla več Prešernovih in Jenkovih l''_ srni. Za popularno Foevstcrjovo "Pj^ rolo »Gorenjski slavček« je nap'*'1 1 librot ona. Visolco češčonn. slavljena in g"111 _ nn nblagodarjena dama v mlajših tih je 1898. preminula v dokaj ekro"^ nih razmerah kot osamljena vdova govca Simona Pesjaka. dCupufte domače blagot •kiodra galica uSotnce Sporočamo vsem cenjenim odjemalcem, da smo uredili novo moderno tovarno za izdelovanje modre galice (bakrenega sulfata), ki jo pridelujemo v tolikih količinah, da moremo zadostiti vsakemu povpraševanju po njej. Naša modra galica se bo razprodajala pod znamko »SOLNCE« in bo imela zaščitno znamko: vinski list z grozdom in hmeljski list s hmeljsklm sadežem. Galica iz naše tovarne je prvovrsten, čist izdelek, ki ne zaostaja za najboljšimi svetovnimi in domačimi znamkami. Našo galico so kemično preizkusili in analizirali: 1. ) tovarna sama, ki je našla čistoče 99.67%; 2. ) Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani, ki je ki je našla čisotčo 99.98%; 3. ) Kemični institut Univerze v Ljubljani, ki je našel čistoče 99.98% Na podlagi teh analitičnih ugotovitev jamčimo čistočo galice od najmanje 99.5% medtem ko zahtevajo zakonski predpisi za promet z modro galico samo 98%, in je torej naša galica mnogo boljša, kakor to zahteva od nje zakon. Nihče vsled tega ne more imeti nobenih predsodkov, češ, da naša modra galica, ki se bo prodajala pod znamko »Solnce«, ne bi v polni meri odgovarjala vsem zahtevam, ki se nanjo stavljajo. Naša galica je mnogo cenejša kot inozemsko blago, je pa v kakovosti naša galica boljša. Vsled tega ni nobenega razloga za konzervativno zadržanje proti prvovrstnemu domačemu izdelku. METALNO AKCIJONARSKO DRUŠTVO LJUBLJANA Zelo ugodno kupujemo zlato in srebro pri Ig. Jan, —- grajski urar — Maribor. ženitve In možitve boljših krogov posredujemo najvest-Beje. Razpošiljamo biformativne prospekte proti predplačilu Din 10.— v poštnih znamkah * diskretno. Velika Izbira odličnih par-obojega spola. Naročite takoj prospekte! »Rezor« Magreb — pošta 3 OBLEKE famajo orOeiken (SS# 1 starih in mladUi lZ0|tAVI 51 NEŠKODLJIVO |2 V PARIZU 1 NAJVIŠJIM odlikovanjem nagrajenimi PHUiAMI ZA MOŠKE Sšf SOBUO SE V APOTEKAH. *povzepem diohretiio pooi^'a: !'ElAČkUBAlV ^ [ StAČIČSV TRG mV agreb „Glas44 je zanimiv V MORA r bit’ POSEBNO SEDAJ SPOMLADI STALNO NA VAŠI MIZI ! OD 15. MAJA DALJE DIREKTEN VAGON V PRELEPO PRLEKIJO DO RADENCEV. ODHOD ob 7.20 ZJUTRAJ IZ LJUBLJANE. PRIDITE ŽE TAKOJ V MAJU NA SPOMLADANSKO ZDRAVLJENJE V RADENCE. N ateeaj ZA OSNUTEK LEPAKA ZA LETOŠNJI »V. MARIBORSKI TEDEN«. Uprava »Mariborskega tedna« razpisuje natečaj za osnutek lepaka za letošnji »V. mariborski teden«, ki se bo vršil od 1. do 9. avgusta 1936. Osnutki morajo biti predloženi v naravni velikosti, t. j. 63x95 in v barvah prikladnih za tisk (največ 7 barv). Napis na lepaku naj se glasi: »V. MARIBORSKI TEDEN« — od 1. do 9. avgusta 1936 — »Velika gospodarska in kulturna,1 revija«, z opombo spodaj: 50% popusta na železnicah od 30. 7. do 11. 8. 1936. Črke besedila morajo biti dobro čitljive. Natečaja se lahko udeležijo samo jugoslovanski državljani, in sicer vsak s poljubnim številom osnutkov. kazpisane so sledeče nagrade: I. nagrada Din 1.000.— II. nagrada Din 500.— IH. nagrada Din 250.— IV. nagrada Din 250.— Natečajniki morajo poslati z geslom opremljene osnutke do 28. aprila t. 1. opoldne Upravi »Mariborskega tedna«, Maribor, Aleksandrova c. štev. 35. Istočasno morajo poslati točen naslov v zapečateni kuverti, na kateri je navedeno geslo osnutka. Razsodišče tvorijo: gg. dr. Franjo Lipold, odvetnik in načelnik M. T., Henrik Saboty, industrijalce, Maribu:, . Josip I. Loos, ravnatelj »Putnika«, Ing. arh. Jaroslav Černigoj, Maribor, Ing. arh. Saša Dev, Maribor. Vsi nagrajeni osnutki preidejo v last »Mariborskega tedna«; osnutek ocenjen s prvo nagrado bo izvršen. Nenagrajene in neod-kupljene osnutke lahko dvignejo natečajniki med 10. in 15. majem 1936, sicer zapadejo v last »Mariborskega tedna v j osnutki bodo razstavljeni tudi širšemu občinstvu. V MARIBORU, dne 28. marca 1936. gtran 8.___________ »0LTA8 NARODA1« _______________________________ „ B, IV. Br. 23-26 %u (DeIHeonoc * v# e ceh aruzim 45301-2204 Lahki platneni čeveljčki / gumasbiun podijlatom. Od »t. 27—20 Din 15.—, St. 30-34 Din 19.—, St. 36-41 Din 25,— 2967-41(101) Nenadomestljiva sandala za tople dneve, z usnjatim podplatom in gumasto peto. 'L 45421-1105 Otroški platneni čeveljček na sponko in z nizko peto. 1437-2727 Čevelj za na sprehod iz platnu in laka. 2961-14829 Otroške sandale iz najboljšega mate vij a la z usnjatim podplatom. 1937-68022 Močan in praktičen čevelj jz boksa z elastičnim gumastim podplatom. Prinašamo majhen del izbire naših pomladanskih čevljev, s /1<1Q-katerimi smo založili naše prodajalne. V stanu smo obuti za \ I 100 Din pet družinskih članovt očeta, mater, brata, sestro In bratca. 1627-64748 Zelo eleganten čevelj z bogatim okrasom iz najboljšega boksa. 2851-63805 Čeveljčki za deco iz najboljšega laka. - 23425-2205 Lahek in praktičen platnen čevelj. K pomladni obleki boksa. 097546510 te sandale iz Trpežen čevelj z lepim okraskom iz najboljšega boksa. 163744742 Najjnovejši model za gospode, izdelan iz najboljšega boksa s perforira-1625465It’ nim okrasom in širokim robom. 4844-24 03 7.5-365«) 0767-88801 ■)80;i-66421 Močan čevelj iz mastne kože z moč- Lakasti čeveljček, okrašen s kačja Sandale — z nizko peto. zadnja mod- Moderen čevelj te najboljšega lak*. mian ,gumastim podplatom, za katere kožo. na novost. ga jamčimo 6 mesecev. 1305-66:17 5305.6 12:2 3967-68822 2695-16 Za pomladanske sprehode noč1 udob- Zelo moderen čevelj s po!visoko p6- Idealen čevelj iz najboljše inbilopc. čevelj iz boksa z gumastim podpla-«1 in moderni troter čevlji. to. te najboljše antilope. to m, vporaben za vse prilike. Izdajatelj: