leto XSL üwMtäTm
r,
eno Dfn 1*58
Uhmja vsak dan popoldne« izvzemat nedelje in praznike. — Ineerail: do 30 petit 4 2 D, do 100 vrst
D 50 p, večji inserati petlt vtsta 4 D; notice, poslano, izjave, leklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratnt davek posebej. — „Sloveneki Narod" velja !etno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
l
Unravnlstvo: Knailova nlloa stev. 5, prltllAfe. — Tele-cm štev. 304. Uredništvo: Znaflova ulica »t. 8f I. nadstropje. — Telefon slev. 34,
Poštnina plaiana v gotovini«
üedelia
in
uremiiishih železniških
strof
jSredi poletja je včeraj zabesneia nad Slovenijo in Hrvatsko silna nev.hta z novimi {poplavami. — Skoro vse železniške zveze prekinjene. — Plazovi in vo:a na tirih.
Ogromna škoda povsod.
— Llubljana, Ö. avgusta. Včeraj je povsem nepričakovano zadela Slovenijo in Hrvatsko nova vremenska katastrofa, hujša od vseh dosedanjih. Škoda Je doslej še nepregledna. Hudo prizadeti €o kmetovalci v nižje ležečih pokrajinah, kjer so uničeni vsi poljski pridelki, (v kolikor niso propadli že pri prejšnjih poplavah. Vse ceste so izplavljene. številni mostovi podrti. Železniški promet je bil na vseh važnejših progah prekinjen in šč sedaj ni povsod obnovljen.
— Ljubljana, 9. avgusta. Prometno osobie. uradništvo in uslužbenstvo s popolno pravico beleži včerajšnjo nedeljo jn današnjo noč kot *črn dan«, kot dan, •iko so morali napeti vse svoje sile, da so premagali velike in nevarne ovire in tež koče, ki so se pojavile v prometu na mnogoštevilnih krajih glavnih železni-■Skih prog Slovenije. Star m izkušen prometnik, ki je strokovnjak v vodstvu našega prometa, je izjavil sotrudniku na Šega lista: »Ta noč je bila nekaj groznega! Človek mora imeti jeklene živce! Vso noč ie brnel telefon in telegram je prinašal vedno nova poročila o nesrečah na progah!«
Zgodai zjutraj so se razširile po l-jubliani alarmantne vesti. Nekateri so pripovedovali o veliki železniški kata-.strofi pri Zalogu, kjer naj bi bilo več človeških žrtev. Širile so se tudi vesti, da je Ljubljana v železniškem prometu povsem odrezana z ostalimi kraji Slovenije odnosno Jugoslavije in inozemstva. Vesti so se k sreči izkazale za pretirane, a že resnični položaj je dovoli grozen in pomenja nesrečo, kakršne Jhkrati nad Slovenijo Še ni bilo.
PRERUšENA PROGA ORMOŽ-LJUTOMER
Velikanski naliv na Štajerskem, ki je o Subito ogrožal železniško progo Ormož
— Ljutomer, je povzročil, da se je podrt {železniški nasip v neposredni bližini po-jstaje Ivanjkovci. Nesreča se je zgodila že dopoldne. Ves promet je bil za dlje Časa pretrgan in so morali potniki, zlasti udeleženci proslave odkritja spomenika slavistu Miklošiču v Ljutomeru, prestopati in peš hoditi do prihodnje postaje, do 2erovincev. Progovna sekcjja :e takoj s svojimi delavnimi močmi pričela z delom in so bile ovire do večera že odstranjene. Danes se vrši na tej prosi normalen tovorni in osebni promet. Ka-kot zatrjujejo poznavalci razmer, je iskati razloga tej nezgodi v tem. ker je ta proga silno površno zgrajena.
NESREČA MED LAZAMI IN
ZALOGOM
Večje in za promet usodnejše nesreče so se zgodile na progi Ljubljana
— Zidani most — Maribor. Vse kaže, da se bliža ta drugače solidno zgrajena glavna železniška žila Slovenije neizogibnemu propadu, ako ne bo centralna vlada v Beogradu upoštevala potreb te železnice in dovolila utemeljenih in pri-jnernih kreditov za brezhibno tehuično-fcrometno vzdrževanje te proge.
Med postajama Zalog in Laze, v fciižini km 419J5, se je radi hudega naliva utrgal močan plaz zemlje s hriba na ;u2ni strani pro^e. Plaz je zasul oba tr-ra. Okoli 17,12 je s polno paro in na>-[večjo brzino pridrvel z Zidanega mcsia proti Ljubljani dunajsko - tržaški brzo-h lak štev. 606. Brzovlak se je radi svoje brzine zaril v zemljo in io vlekel kakih 80 m daleč s seboj. Kamenje in iz-ruvano grmovje, ki je prišlo pod kolesa, je povzročilo, da je lokomotiva skočila s tira ter se ravno čez most. ki je zgrajen preko potoka Besnice, prevrnila v 3 metrov globok jarek. Tender se je za-pičil v obzidje mostu, tudi iztiril in za-•barikadiral levi tir, dočim se je služ-eni voz prevrnil na desni tir tako. aa e bila proga popolnoma zaprta in vsak icromet po njej začasno ukinjen.
Ta železniška nesreča bi lahko za* litevala tudi človeške žrtve, ako hi se bil ves vlak prevrnil čez nasip. K sreči &c to ni zgodilo in bilo ie le par ljudi Ja žic poškodovanih. Umevno je, da je nastala radi nesreče med potniki precejšnja panika, zlasti se je doznalo, da je dobil pri padcu lokomotive kurjač Tran Kaktelj težke poškodbe. Stroj©-
lokomotive. Kurjač Raktelj si je pri padcu zlomil nogo in so ga suoči okoli 22. prepeljali v jjubljansko bolnico.
O nesreči obveščena direkcija dr-žavrih železnic v Ljubljani je na lice mes a ta#:oj odposlala komisijo, ki se Ji je pridružil tudi direktor inž. Kneževič. Delavcem se je v nekaj urah posrečilo spraviti iz desnega tira službeni voz. tako da Je bil promet omogočen vsai na enem tiru. Brzovlak so pomaknili nazaj na postajo Laze, ki je mora! tam čakati na osebni vlak, kateremu je bil nato pri-klopljen ter je prispel v Ljubljano s skoraj peturno zamudo.
Danes zjutraj je bila proga očiščena. Lokomotivo bodo dvignili iz jarka.
PLAZ PRI HRASTNIKU
Prometu na progi Ljubljana — Maribor so grozile še druge nevarnosti. Bilo je, kakor da bi se bite višje sile za-rotile proti tej železnici in jo hotele ugonobiti.
Še ni bila dobro pospravljena proga pri Lazah, že so javili drugo nesrečo. Sinoči okrog polnoči je zasul plaz zemlje isto progo med postajama Hrastnik in Zidani most pri čuvajnici 557. Promet na obeh tirih je bil začasno ustavljen.
UKINJEN PROMET NA ŠTAJERSKIH PROGAH
Deževje je močno poškodovalo železniško progo med Mariborom in Celjem. Proga ie na več mestih preplavljena in je bil radi tega danes dopoldne promet prekinjen. Pri Rimskih Toplicah je voda odnesla čuvajnico in telefonske naprave. Pri Štorah je v sled poplave Voglajne proga poplavljena in obstoja nevarnost^da/se železniški nasip na več mestih poruši, ker ga voda stalno iz-podjeda.
Lokalna železnica Poljčane — Konjice je močno prizadeta. Proga je na več mestih posuta z naplavinami in iako izpodjedena, da je vsak promet nemogoč. Najbolj je poškodovana med postajama Zreče in Konjice, kjer so plazovi na več mestih progo zasuli, voda pa je poškodovala mostiče.
Tudi na savinjski progi je ustavljen od včeraj popoldne ves promet, ker je bila proga v spodnjem delu popolnoma pod vodo. a tudi v gornji Savinjski dolini je proga na več mestih močno poškodovana. Trikot ob Vogiajni pri Celju je popolnoma pod vodo.
Promet je bil radi tega tekom nocojšnje noči skoraj na vseh prosah na Štajerskem popolnoma ustavljen. Tekom dopoldneva jc bil osebni promet za silo sicer vzpostavljen, vendar pa prihajajo vlaki v Ljubljano z večurnimi zamudami, ker morajo potniki na ogroženih krajih prestopati. Tovorni promet pa je popolnoma ustavljen.
ODISEJADA DUNAJSKEGA BRZOVLAKA
Direktni brzovlak Beograd — Dunaj je med vožnjo moral premagati res tkanske ovire in nezgode. 2e pri Pod-susedu je z veliko teöavo prebrodil poplavljeno progo. Ker je bila proga med Š:orami in Št. Jurieni vsled silnega naliva pretrgana, so ta brzovlak dirigirali iz Celja po savinjski progi na Dravograd in od tam proti Mariboru. Ker pa je bila v sled naliva proga med Žalcem in Št. Petrom razdrta, ie moral brzovlak ustaviti sv .o vožnjo ter se vrniti nazaj v Cel'e. Kakšna je bila nadaljna usoda tega vlaka, še ni povsem točno znano.
SITUACIJA DOPOLDNE IN OPOLDNE
Rešilna čistilna akcija na glavni progi Ljubljana—Maribor je do osmih dopoldne toliko uspela, da je bil vzpostavljen delni promet med Ljubjjano—Zidanim mostom in Celjem. Pri Hrastniku so zjutraj progo v toliko izčistili. da je bil en tir za promet svoboden. Zato so osebni vlaki vozili iz Ljubljane do Celja in nasprotno. S prestopanjem je potem bilo potnikom omogočeno nadaljevanje vožnje do Maribora. Direktni brzovlaki so vozili na jugovzhod proti Beogradu j preko Karlovca, ker je proga Zidani I most—Zagreb nerabna in promet tu povsem ustavljen. Brzovlaki proti severu vozijo iz Ljubljane preko Jesenic in Ce-knrca na M^JBgJflHMJ pro«fff ft jfl
na glavni progi popolnoma ustavljen.
Situacija opoldne je glede proge ne-i z preme njena. Povsod na krajih katastrofe se z največjo naglico vrše čistil-□2 dela. Promet med Celjem in Mariborom )ri Štorah še vedno popolnoma prek? a jen. Vrši se osebni promet tu s prestopanjem. Upati je, da bo normalni promet do z večera vzpostavljen. Brzovlaki iz Ljubljane na ■'sever vozijo še vedno preko Jesenic. ftni proti Beogradu pa preko Karlovca. Tovorni promet je še vedno prekinjen.
Osebni vlaki, ki prihajajo sedaj v Ljubljano z Zidanega mosta, so bili natrpani potnikov. Udeleženci slavnosti v Ljutomeru so prispeli v dveh partijah. Tudi vlaki, vozeči iz Ljubljane proti Celju, so bili dopoldne nabito polni.
NESREČA NA GORENJSKI PROGI
Z Jesenic prihaja poročilo, da je bila železniška proga pri Hrušici preplavljena in da so mase vode nanosile na progo tudi velike količine gramoza, kamenja, peska in zemlje. Radi poplave pri Hrušici je moral vlak ostati dalj časa na progi, dokler delavci niso proge izčistili. Izletniki so morali čakati na dežju in med burjo vsi premraženi in premočeni na pomožni vlak z Jesenic. Opravičene so pritožbe, da bi morale imeti Jesenice kot važna postaja vsaj kako rezervno lokomotivo in nekaj voz za take slučaje.
Zagrebčani, ki so se udeležili planinskega dneva v Kranjski gori, so pozneje naleteli na še večjo oviro. Radi porušene proge pri Podsusedu so se morali iz Ljubljane voziti preko Karlovca v Zagreb.
SNEG V PLANINAH
Z Jesenic nam poročajo, da je včeraj na Triglavu in po drugih planinah zapadel nov sneg, ki je segel globoko doli proti dolinam. Padlo je za pol metra snega. Ni izključeno, da se ni kdo izmed turistov ponesrečil, ker so kljub silnemu nalivu nekateri odšli na gore.
Nalivi v mariborski okolici
— Maribor, 9 avgusta. Včerajšnji nalivi so povzročili ponovno naraščanje reK in potokov. Drava je danes zopet narasla. Ka'na voda priča, da so v gnnnem toku ir.cčno narasli pritoki. Na Dravi plava mnogo lesa, ki ga je voda odnesla od žag na Pohorju In Kozjaku.
Mnogo škode je povzročila Pesnica, ki le poplavila v spodnjem toku vsa polja in porušila par provizornih mostov, ki so jih po zadnji poplavi za silo popravili. Na polju jc škeda velikanska, ker so uničeni vsi poljski pridelki. Polja so tam, kjer je voda prestopila bregove, deloma popolnoma splavljena in se niti ne peznu več zadnja setev. Tudi v vinogradih je naliv povzročil ogromno škodo. Nastali hudourniki so odnašaj; zemlio in napravili po vinogradih glcbo;-;c j?rke. Nižle »ležeči vinogradi so uničeni. Pa tv.dl lastniki nepoškodovanih vinogradov so prizadeti, ker je deževje sphhnlio zadnie škropljenje In bo treba na novo škropiti.
Iz Dravske doline doslej še ni podrobnejših Poroči!. Zelezničaru pripovcduieio, da je .Meči pr; Dravogradu poplavila okolico in povzročila mnogo škode. Železniška proga Mariiror-Prevalje je_ na več mestih ogrožena, in so odrejeni večji delavski od-de'ki, da izvrše varnosrna dela.
Napisi na ploščah prevlečeni s radiotinkturo, morejo se citati tudi ponoči. En primer:
:nocaviceuuvc":
Besnenje nevihte nad Zagrebom
Nevihta, kakršne Zagreb ne pomni. Vse mesto pod vodo. — Ustavljen promet. — Poškodovane ulice in hiše.
— Zagreb, 9. avgusta. Sinoči Je divjala nad Zagrebom nevihta kakršne ne pojmi J O vremenski anali tega mesta. Že popoldne so se zbirali nad mestom temni oblaki, ki so napovedovali hudo uro. Ob 17. se je nebo popolnoma stemnilo in nad vsem zagrebškim teritorijem se ie vsula strahovita ploha z nevihto, grmenjem in strelami. Strahovito neurje je divjalo do polnoči. 2e po prvem dežju so morah prekiniti ves tramvajski promet. Ulice so se spremenile v hudournike. Voda ie udarila v kleti in vse pritlično ležete lokale. Kmalu po t>. je že bilo mesto popolnoma poplavljeno.
Voda je poplavila Južni kolodvor in železniško progo mestoma cel meter visoko. Vlaki so začeli eden za drugim izosta-jati. Tudi na zagrebškem kolodvoru niso bili odpuščeni redni vlaki. Kmalu po navalu vremenskega orkana jc bi! Zagreb popoln.
izoliran od sveta. Wc telefonske li^e so se potrgale.
Škoda, ki Jo je povzročilo neurje, ]* ogromna. Največ zadene mestno občino, ki bo morala vporabiti težke mili love, č? b*» hotela urediti mesto tako, kakor je bi1-v pred včerajšnjim neurjem. Ogromna Jv» je doletela tudi hišne posestnike, ki jim je voda mestoma i Trav resno ocrazHa temelje njih hiš in zgradb. Neko hišo v Vutfki ulici so mora:; izprazniti, ker ic Ofrstafcle, nevarnost, d3 *e bo pod-.j. f
— Zagreb. 9, a reusta, Sava, -\i )e t<. * zndn.c di i dosegla uormalo, ie danes vs'i4 včerajšnjih poplav v Sloveniji dosegla v. šino J.si m nad normalo. Narasean'e jnn-ša vsako uro 1^ do M cm. Pričakuje :e. da bo Sava dane* ponoči dosegla kritično kuU minacijo in da ni izključena katastrofa.
Zonetnn katastrofa nad Celjem in oliolico
Nenavadna poplava Savinje in Voglajne. — Prebivalstvo okoliških vasi ob zadnje premoženje. — Tri človeške žrtve. — Mesto brez luči. — Ljudje na strehah. — Porušeni mostovi.
Celje, 9. avgusta.
V minuli noči je nase lepo mesto zopet zadela katastrofalna poplava, ki po svojem obs^Ku in navalu presega vse letošnje številne poplave, ki so ob zadnjem deževju tvorile stalno nevarnost za mesto in okolico. Lepemu sobotnemu večeru ie v noči od sobote na nedeljo sledil raliel dež, od nedelje zjutraj oa vse do danes zjutraj pa je lilo kot iz škafa. Ker v zadnjem času ni bilo večjih nalivov, ni nihče pričakoval kake večje nevarnosti. Toda že včeraj popoldne so začele vode naglo naraščati. Savinja in Voglajna sta proti večeru začeli prestopati bregove. Nato je naglo sledil naval za navalom in kmalu je bila vsa okolica spremenjena v eno samo veliko jezero.
Vse okoliške vasi so poplavljene. Voda je vdrla v hiše in kleti ter odnašala pohištvo, živino in vse, kar je dosegla. S hribov so pridrveli hudourniki, ki so rušili ceste, odnašali mostove in razrili polja. Prebivalstvo je sredi noči v najhujšem nalivu moralo zapustiti domove in se omejiti na rešitev najnujnejše obleke. Ponekod ?e voda v liiüu zalila hleve, tako da niti živine ni bilo več mogoče rešiti. Utonilo je mnogo svinj. Ljudje so bežali v hribe in z žalostjo opazovali razdiranje svojih domov. Med posameznimi kraji so bile prekinjene vse zveze, tako da ni bilo misliti na vzajemno pomoč.
V Celju in ožji okolici je izzvala po-vodenj veliko paniko. Okoliške vasi so bile hipoma pod vodo. ki je naglo prodirala tudi v mesto in preplavila vse nižje ležeče dele. V bolnici je udarila voda v pisarne in ostale spodnje prostore. Invalidski dom ie od vseh strani obdan od vode. Mestni vrt ie popolnoma pod vodo in popolnoma uničen. V triko-tu med Hudinjo in Voglajno so vse tovarne pod vodo in je vsak obrat nemogoč. Voda sega ponekod skoraj do streh in se zliva pri oknih v hiše in poslopja ter sega do hotela Skoberne. V Gaber-ju je poplavljena državna cesta, tako da je prekinjen vsak promet.
V Strossmayerievi ulici sega voda do Zvezne tiskarne, ki je v pritličju tudi že poplavljena. Mestna klavnica je
popolnoma poplavljena .Vodji teče prekf Voglajnskega mostu. Pri Reben^cheg^t stoji voda tik do pošte. Po celem meti pa je voda vsled hudega naliva udarila v kleti. Savinja in Voglaina sta v sv©* jem gornjem toku porušili vse le-cm mostove. Po vodi p!a\a pohištvo, fO* SPOdarsko orodje in razni drugi vrteti meti, ki jih jo voda odnesla. Posebm mnogo jc odplavila lesa. Pri solsk'h so» strah je voda podrla zidano ogra>o i* vdrla na dvorišče. Pri cerkvi >v. Duhf je odnesla rn«>>tič. Prebi\alstvo je skupi no z vojaštvom i:i gasilci vso noč ra» sevalo iz ogroženih his pohištvo, živel in ostalo premoženje. Mesto jc bilo vsi noč v temi. ker je bil prekinjen tok. kai je reševalno akcijo zelo otežkoč.ilo.
Voda je preplavila tudi sa-nnjsiv» železnico, tako da so morali ustvnj promet.
Kolikor je doslej znano, je katasfro fa zahtevala tudi več človeških irtevi V Gaberju je pri reševat u živine mrr. nil slikarski pomočnik Ycn£u>t. v 5a.w nji pa sta utonihi neki ^^'>vvk tU ^ nelf otrok. Iz okolice, s katero je prekiaja. na v^aka zveza, še ni poc^obncjaih po» ročil. Vspričo nenadne katastrofo pa ji skon j gotovo, <ia jc bilo tuli v okolic več človeških žriev.
V Za vodni, ki ie pod vodo, si ljudie splezali na strehe, klicali na po, moč ifi oddajali strele v zrak. da bi u^c* zortli okolico na nevarnost. V prvi zm«*-di pa jim nihče m mogel prehitet* *fi poi moč. ker Je vladala povsod velika pa'.l ka in ie vsakdo mislil najprej na lastni rešitev. Odigravali so se tragični pr.//> ri. Sele danes pToti jutru, ko jz dez'e-^ je p:unjalo. se je prKkia sistematični reševalna akcija, ki je bila prej v (ri temi sploh izključena. 1
Škoda, ki jo ie povzročila ia ponovi na poplava, je neprecenljiva in je zadala našim kmetovalcem smrtni rdare*j Uničeni so vsi poljski pridelki, ki so oj prejšnjih poplav sploh še prepstah. Cel ste i i mostovi so porušeni.
Od danes proti poldnevu so znČeU reke padati in voda odteka. Prebiva stvo je obupano in pričakuje nujne pot moči.
Burno otvoritev kongresa UJU
Prepir na svečani otvoritveni seji« — Poklon neznanemu junak".
škandal. '   %>*"«
Pa otvoritveni sen so se kon^re^l
1 .M ____
— Beograd, 9. avgusta. Včeraj ob 9. dopoldne je bil otvorjen letošnji kongres jugo-slovenskega učiteljstva. Otvoritvena svečanost se je vršila v veliki dvorani univerze. Po pozdravnem govoru in otvoritve kongresa, ki mu predseduje starosta jugcslovenskih učiteljev Peter Vuksanovič. se ie razvila živahna diskusija, tekom katere je prišlo do burnih prizorov. Predsednik Vuksanovič jc predčasno zaključil sejo.   da prepreči
.sti napotili k spomenikom velikih pro svetiteljev ter položili na spomenike ni Kaiinegdanu venec.
Nato se je napotila delegacija uč> teljstva   na Avalo kjer je poloiiia m grob neznanega junaka k "asen venec, Nj. Vel. kralju je bila odposlana nj Bled udanostna brzojavka.
OBČINSKE VOLITVE NA SUŠAKU
— Sušak, 9. avgusta. Včeraj so se vršile tu dopolnilne občinske volitve za polovico mest občinskih svetnikov. Volitve so bile zelo živahne, udeležba obilna. HSS jtf dobila 620 glasov. Davidovi-čeva stranka 622, delavska lista 235. samostojni demokratje 139, radikali 12S in gospodarska lista 68. Količnik je znašal
i 5 odbornikov, na Davidovicevce 5 ih na delavsko lis.o 2 odbornika. Ostale stranke so os:ale brez količnika in zato brei mandata. . ,
. Ifiž glaSQY« Potemtakem odoade ca 1222 iJSLRL Eta«
INOZEMSKE BORZI7-
Cu.-Ili: Beograd 9.12. Paiir 15-275, Losn dnn 25.1"^3. N'e^vyork 5»\6.0"^t Milan 17.40 Praga 1&325, Dunaj 73.175.
Trst: Beograd 52—52.50, Park 59.50, London 144—144.50, Newyork J&QN
xStOVENSKI   NAROD* dne 10. avgusta 1926".
Ste v. 1/5
Ljubljena v dežju in mrazu
Prekrižani načrti izletnikov in turistov. — Odpovedane prireditve«— Strela udarila v dimnik« — Naraščanje Ljubljanice in pritokov« v— Slabo obiskan trg. — Alarmantne vesti o železniških nesrečah«
V soboto je bilo izredno vroče. Popoldne ob 14. je znašala temperatura t?4 stop. C, zračni tlak pa 768 mm, a •zvečer ob 21. temperatura še 17.5. Okoli polnoči je nanagloma nastal vremenski preokret. Začelo je deževati in proti jutru je začel dež vedno silneje in sjjne-je padati. Nastalo je izredno hladno vreme; barometer je padel od 76S na 760. Jupiter pluvius ie razjarjen odprl vse svoje zatvornice ter |e neprestano zlival dež v silnih curkih. Grom in tresk Ista proti poldnevu pričela spremljati naliv. Okoli poldne je strela nad Ljublja-|io povzročila delni prekid električnega toka, okoli 13. p* je strela udarila v dimnik gostilne »Koroški dom« na Pc-jjanski cesti. Strela je šla skozi dimnik, ki ga ie nekoliko poškodovala, drugače ni povzročila nikake večje škode. Radi nalivov jo bilo pretrganih več telefonskih žic.
Ljubitelji športa in turistike so zato včeraj doživeli popoln bankerot svo-lih, ie v soboto zasnovanih lepih nacistov glede športnih prireditev ali planinskih tur. Radi dežja so v nedeljo zjutraj turisti in izletniki ostali večinoma doma, nekateri pa se vrnili s kolodvora. Pač pa je že v soboto odšlo veliko šte-jvilo turistov na Gorenjsko; vračali so pe sinoči mokri do kože. Kavarne in gostilne pa so bile seveda včeraj dobro Obiskane.
Po mestnih ulicah so se mestoma prelivali celi potoki. Ljubljanica je ra~ pidno naraščala, ravno tako tudi Gruberjev prekop, ki je sprejemal ogromne količine vode. prihajajoče z Lhiblianskc-ka Barja. Struga Ljubljanice je skoraj povsod, od Vrhnike do Ljubljane, dosegla rob svojih bregov, ponekod se je tudi razvalila čez bregove na bližnje travnike. Tucj,i pritoki Ljubljanice so zelo narastli, zlasti Glinšica, Gradaščica in Mali graben, kakor tudi Iška. Gradaščica ie poplavila travnike od. *Kolezi-ie« proti Viču dalje. Tu je Gradaščica prestopila svoje bregove in se razlila. Poplavljen ic ves prostor na takozva-nem »Vollmondu«, kjer se kopljejo Tr-novčani jn Vičani. Tudi »Pasji brod« jc pod vodo.
Radi silnega deževja so včeraj izostale vse napovedane nogometne tekme, tudi nogometni turnir »Slavije*. Velika avtomobilska tekma na Ljubelju se je vršila med silnim nalivom in so morali avtomobili premagati z največjim Tiaporom velike vremenske ovire. Na Ljubelju je mestoma celo snežilo.
Naravno, da včeraj ni bilo nobene idopoldanske promenade iu se torej uis_Q mogle uveljaviti v svojem čaru in svoji mamijivosti nove toalete. Sploh so bile ves dan ulice kakor mrtve. Na njih so se pojavljale le osebe, ki so morale pujno po svojih poslih in življeniskili potrebah.
Naporen boj proti naravnemu elementu so ves dan bojevali »šotornikk na Vrazovem trgu pred šentpetersko vojašnico. Neprestani naliv je šojtpre s-pravil skoraj pod vodo ter je dež ves čas curljal na pohištvo in na postelje. Imeli so strašen dan. še bolj pa noč. kaj-iti deževalo je skoraj do danes zjutraj, torej blizu 30 ur.
Včeraj ie mestoma divjal tudi vihar. Sploh je bilo izredno mrzlo in hladno. Silen veter je med nalivom povzročil j;a nasadih in na vrtovih precejšnjo škodo. V nasadih in drugod po drevoredih je na tleh velika množina že precej de-jbelega kostanja. Na vrtovih pa je povzročena velika škoda na sadju. Dež je tskiatil še zadnje sadje z dreves.
Včerajšnji silni naliv je močno vplival na dovoz živil, zelenjave in sadja na ljubljanski živilski trg. ker je bil tovorni promet na progah, katerih prihaja zelenjava in sadje iz štajerske jn Vojvodine, že od polnoči pa do danes dopoldne popolnoma zaprt. Današnji tr& ie bil zato skoraj popolnoma prazen. Le inalo stojnic ie bilo na Vodnikovem tr-
gu zasedenih. Okoličani niso pripeljali mnogo sadja, in zelenjave na trg.
Med branjevkami sq se že zgodaj zjutraj razširile alarmantne vesti, da je Ljubljana radi poplav na več krajih Slovenije popolnoma odtrgana od ostalega sveta, le proti Gorenjski in Rakeku da vlaki Se redno vozijo, pa tudi z velikanskimi zamudami. Te vesti so bile v bistvu precej pretirane. O mnogoštevilnih nezgodah in katastrofah, ki jih ie povzročil naliv na železniških progah Slovenije, poročamo aa drugem mestu, samo tu pripominjarno, da je dala povod gor en jim alarmantnim vestem okojnosr, ker trgovci s sadjem danes zijutraj niso iorejeli svatih rednih pošiljatev sadja iz btajerske in Vojvodine.
V prvih jutranjih urah se je danes pričelo jasniti. Okoli šestih so se že razpršili oblaki in se je zopet prikazalo vse oživljajoče solnce. Ob 6. zjutraj je znašala temperatura že 12 stopinj C. dočim je bila včeraj celo nekaj časa pod 10; barometer se je danes dvignil in je ob 10. dopoldne kazal 762 in temperatura pa ie znašala 22 stopinj C.
J\ Ripson:
„tta mu smr
Kinoroman.
Dolgo časa je ostala tako in prisluškovala, če ne bi morda začula odkod kakega glasu, ki bi prekinil strašni molk. Mislila je na svojega soproga, na prijetno varnost svojega doma. Vse svoje življenje ,ie bila zaigrala radi jMazne želje, doživeti malo pustolovščino.
Naenkrat je ključ zaškrtal v ključavnici. Obupno je poskočila, kot divjačina, kateri se nenadoma približa lovec. Zastor, ki je zakrival vrata, kolega kljuko je bila najprvo poskušala, se je dvignil in možak je stopil v sobo, ter spustil zaveso za seboj. Zelo je bila začudena, ko je zapazila tega Človeka. Bil ie Iudijec, oblečen v dolgo haljo iz modre svile.. Obut je bil v velike copate, vezene s srebrnimi nitkami. Bil je gladko obrit in imel svoje goste sive fase tesno nazaj počesane. Njegove čudne podolgaste oči so bile podobne Dnim Lu Chade in njegovi dolgi rjavj prsti so se nervozno gibali. Lady Bour-ke Je imela prvi trenutek občutke, da jih jI bo zasadil V nj«n beli vrat in jo zadavil. Možak pa se ni ganil z mesta. Nepremično io ie gledal s svojimi tem-
Izvenljubljanske prireditve
Včerajšnja nedelja je bila ali naj bi vsaj bila dan cele serije važnih in velikih prireditev. Vse so silno trpele radi neusmi* Ijenega vremena in že tudi radi nastopivših poplav in prometnih ovir. Nekatere so zato sploh odnadle, druge se vršile v skrčenem cbsegu. Razočarancev je zato na tisoče in tisoče po vsej Sloveniji.
Dan bivših vojakov na Brezjah.
Na Brezjah je bil napovedan za včeraj vsakoletni sestanek vojakov iz svetovne vojne, združen z občnim zborom ZSV. V na di, da si bo vreme le še premislilo, je kljub dežju in viharju prišlo na Brezje okrog 3000 mož in fantov, nekdanjih vojakov. V cerkvi so se spominjali svojih padlih prijateljev in tovarišev, v živahnih razgovorih obujali spo* miDe na grozne čase svetovne vojne. Obi< Čajno zborovanje na prostem se seveda ni moglo vršiti. Prenesli so ga v samostansko dvorano, kjer pa je bilo prostora le za maj« hen del udeležencev. Občni zbor ZSV zato ni bil zaključen, ampak &e bo nadaljeval ob priliki v Ljubljani. KJjub dežju so se uddle* ženci vračali zadovoljno, saj so se zopet sestali tovariši in prijatelji, ki so pretrpeli toliko skupnega gorja, ki pa se sedaj le ■redko vidijo.
Planinski dan v Kranjski gori.
Nekatera hrvatska in slovenska planin* ska društva so sklicala za včeraj v Kranj* sko goro planinski dan, ki je postal med našimi turisti že tako priljubljen. Tudi v Kranjski gori »e je že v soboto zbralo nad 100 planincev iz Slovenije in Hrvatske. Ne« kateri so odšli kar v planine, drugi so ostab* čez noč v Kranjski gori in hoteH na izlete šele včeraj. Dež in sneg sta jih pridržala v dolini, kamor so se telcom dneva prezebli in premočeni vračali tudi sobotni izletniki. Pravi planinci pa se ne puste spraviti v sla* bo voljo in tako je bilo včeraj v Kranjski gori kljub nagajivosti neba veselja in raba* ve v izobilju. V hotelu «Razor» se je vršil komerz, z večernimi vlaki pa so se izletniki vračali na svoje domove, ne sluteč, da jih čakajo na potu še huje ovire.
Pogreb dr. Lubca.
V Kranjski gori se je vršil včeraj po-poldne pogreb v planinah tako tragično po* nesrečenega vladnega svetnika dr. Lubca. Pogreba se je udeležilo poleg sorodnikov tudi večje število prijateljev in stanovskih tovarišev iz Ljubljane. Poleg njih so izka* zali zadnjo čast žrtvi naših planin v Kranj* ski gori zbrani turisti in kranjskogorski do* raačini. Naj počiva dr. Lubec mirno ob vznožju naših planinskih orjakov!
Sokolske in športne prireditve«
Večina jih je bila odpovedanih, zlasti vse športne, razen hazenske tekme v Roga* ski Slatini in avtomobilne tekme na Ljubeli. O obeh poročamo v športni rubriki. Sokol* ske javne nastope je naliv preprečil. Vreme se je usmililo Ie Sokola v Semiču, kjer je dež vsaj toliko prenehal, da se je moelo izvršiti razvitje prapora. Javna telovadba in vrtna veselica pa sta bili tudi onemogo* ceni.
Miklošičeva proslava v Ljutomeru.
— Ljutomer, 9. avgasta. Odkritje Mi-klosjčeveza spomenika v Ljutomeru :e bilo
zamis'ieno kot veličastna narodna proslava Prlekije, toda ineusodno vreme Je prekrižalo vse račune. Vsied nevihte podobnemu nalivu, ki je trajal ves dan, je mnogo zunanjih gosTov izostalo, a tudi svečanost isam3 se je morala izvršiti v skromnejšem obsegu. Radi plazov je feil na pro;;i Orru« Ljutomer dopoldne preJkinj-en promet, tako, da so tudi števiani (jxriiavljeni go^je in za-stopniki izostali.
Svečanost je otvorila povorka, v kateri so korakali Sokoli, gasilna -društva in meščanska, garda. Povorka ie odiora-kaia s kc!odvora v trs prei cerkev., kjer je po$ta\Tljen spomenik. Za vabljene goste in zafsrrTm-ke $o morali v **tocai h;uu .postavi:* šotor, da so ilti obvarovali pred na'ivcm, Slavnost te ntv.^rii * "epim na?c« vet oni ravnatelj dr. Torr.isršck, ki je pr.-zdravi! navzoče soste: velikega, župana dr. Pirkmajerja, lhnomerskega župana dr. Stoiana, reJctorja Indijanske univerze dr. Hinterlecmrerla, univ. prof. dr. Nahtigala, dr. Webra. dr. Prijatelja, dr. Spindlerja, zastopnika univerze v Leipzigu dr. Murka, zastopnika Slov. Matice prof. Lončarja, za Hrvatsko Matico dr. Damlamca, in druge. Nato je v krasnem govoru orisa! delovanje in zasluge dr. Miklošiča prod. ljnfolj. uni-ver dr. Nah rigal, -nakar je bil spomenik odkrit in izročen v varstvo trike občine Ljutomerske. Meščanska garda je oddala častno salvo, nakar je bila otvoritvena svečanost zaključena. Radi neprestanega deževja je morala ljudska veselica, za katero je vladalo povsod veliko zanimanje, odpa^ti. Zunanji gostje so se z ve'ccrnirni vlaki odpeljali.
Otvoritev obrtne razstave v Ormožu.
— Ormož. 9. avgusta. Včeraj je bila slovesno otvorjena prva obrtna razstava v Ormožu. Kljub neugodnemu vremenu je prispelo k otvoritvi mnogo zunanjih gostov, zlasti zastopnikov obrtništva iz Slovenije in sosedne Hrvatske. Seveda pa je obisk silno trpel radi neugodnega vremena in radi prometnih ovir. Razstava ie nameščena v šolskih prostorih in nudi lepo sliko o napredku domačega obrtništva.
Sport
Tekme za kraljev pokal
Beograd — Ljubljana 5 : 2. Zagreb — Subotica odložena.
— Beograd, 9. avgusta. Včeraj se je vršila v Beogradu z velikausklra zanima-* njem pričakovana semi finalna tekma za kraljev pokal med reprezentancama beo* grajskega in ljubljanskega podsaveza. Kljub neugodnemu vremenu je prisostvovalo tekmi lepo število gledalcev, ki so Ljubljančan ne ob njihovem nastopu prav simpatično pozdravili. Tekma je končala, kakor je bilo pričakovati, z zmago Beograjčanov v raz* merju 5 : 2. polčas 2:1- Vendar pa so imeli Beograjčani težko delo, ker so se Ljub* ljančani ves čas krepko upirali.
— Zagreb, 9. avgusta. Reprezentančna tekma med Zagrebom in Subotico, ki bi se morala igrati včeraj popoldne, je izostala radi strahovitega neurja, ki je besnelo po* poldne nad Zagrebom. Tekma je bila prelo* žena in se igra danes, v ponedeljek, popol* dne.
— Zagreb, 9. avgusta. Železničarji — Derby 1:1.
Avtomobilne tekme na Ljubelju
Kralj in kraljica v snegu in dežju vrh Ljubelja.
Bilo je, kakor da se je narava zarotila proti našim avtomobilistom, ki so včeraj tekmovali v vožnji na 1366 m visoki Ljubelj. Neusmiljeno je lil dež, vmes naletavala to* ča, vrhu Ljubelja pa sipal sneg. Kljub temu so je tekma izvršila po programu, ob izred* no lepi udeležbi tekmovalcev in gledalcev in ob navzočnosti naše kraljevske dvojice. Dasi je bil dvor obveščen o izredno slabem vremenu, sta se kralj in kraljica z manjšim spremstvom kljub temu pripeljala v Tržič, kjer ju je pozdravil župan Lončar. Na startu izven Tržiča sta vladarsko dvojico spre* jela predsednik Avtomobilskega kluba gosp.
nimi magnetičnimi očmi. Lady Rourke je opazila, da se tujec čudi njeni prisotnosti v tej sobi. Hotela ga je vprašati, kako si dovoljujejo in upajo zapreti jo v tujo hišo, toda med tem je Indijec pregovoril:
— xKdo ste?« jo je vprašal, govorec s tujim naglasom, ki je bil podoben onemu Lu Chade. — »Kdo vas je prive-del sem?*
Ti dve, popolnoma nepričakovani -^-prašanji sta jo tako osupnili, da v prvem trenotku ni vedela, kaj naj odgovori. Potem pa je začela divje kričati nanj, kajti vrnil se ji je bil pogum.
— »Kako si kal takega upate? Uspavali so me z zastrupljeno cigareto in potem privlekli sem. Drago boste plačali to-le! Kako si kaj takega upate!«
Indijec na ta izbruh ni niti trenil z očesom, temveč jo je s prav orijental-skim mirom vprašal:
— »Toda kdo ste?*
— »Jaz sem Lady Pourke. Odprite takoj vrata in spustite me iz hiše. Gorje vam, če tega ne storite!«
— »Vi ste Lady Rourke?« je ponovil možak brezizrazno. »Predno oovo-riva naprej, mi morate odsovonri na vprašanje, ki sem vam ga bil stavil Kdo vas je privedel sem?«
—   Lu Ch^da«.
— *A ...«« Možak ni spremenil
i i in se ls^ni_prematoiLL
svojega j^asu
— »Ne vem, kdo ste vi, toda zahtevam, da me na mestu izpustite.«
Možak, ki je stal pred vrati, zagrnjenimi z zaveso, se je uljudno prikloni!.
— »Izpuščeni boste.« je odvrnil, toda ne takoj. Hočem govoriti z onim, ki vas je bil privedel sem. Brez vzroka te-£a gotovo ni storil. Predno boste odšli, moram še z njim govoriti.«
Njegov glas in njegovo obličje sta bila hladna kakor led. Predno je mogla prestrašena ženska odgovoriti* je bil Indijec izginil za zaveso in cula je škrta-nje ključa v ključavnici. Hitela je k vratom in razbijala nanje s pestmi.
— »Pustite me ven!« je kričala napol histerično. ^Pustite me ven! Drago boste to plačali. Moj sokrog vam bo že pokazal.«
Odgovora ni bilo. Naslonila se je na vrata. V svojem razburjenju je nervozno hropela in lovila sapo.
V tem trenutku je začula na sosednjih vratih lahno trkanje in ženski glas:
— »Halo! Čufte, kdo je tam?« Začudeno se je ozrla in hitela k tem
vratom ter vprašala i
— »Kdo pa ste? Pomagajte mi!«
— »Kako vam bom pomagala, ko sem sama ujeta in zaprta v malo sobo in sama iščem pomoči. Kaj so tudi vas ugrabili'Indijci?*
— »Moj Bog! Moj Bog! Sedaj vem, da sem padla v roke trgovcem s člove-
Praprotnik in podpredsednik dr. Born, ki sta ju nato povedla na vrh Ljubelja, kjer je bil cilj. Neprestano je naletaval dež s snegom, vendar pa sta kralj in kraljica vztrajala do konca tekme, ki je trajala celi dve uri. Xa ctliu so bili navzoči tudi veliki ži;pan dr, Baltič, srcski poglavar 2nidaršič, gerent dr. Puc. predsedniki ali zastopniki vseh, j-jgoslovenskih ter štajerskega in ko* roškega avtokluba, zastopniki koroških de* zelnih iu državnih oblasti itd. Kr3lj in kra* Ijica sta se ž njimi živahno razgo^arjala, pri čemur je kralj ponovno izrazil svoje zado* voljsrvo. di se športniki niso ustrašili grde* ga vremena.
Tekme se je ude le rilo 25 avtomobilov in 9 motcciklov. Poleg njih je bilo ob progi se nad 100 drugih avtomobilov iz Slovenije :n Hrvatske, na cilju pa tudi več .*vtomob:* lov iz Avstrije. Tudi število drugih gledal ■> cev je bilo z ozirom na slabo vreme izredno veliko. Kako veliko zanimanje je vladalo za to interesanino t^kmo, priča najbolj dei» <tvv>, da so ji poleg ljubljanskih, zagrob* skih in "beog-raiskih novinarjev prisostvovali tudi novinarji iz Celovca, Gradca in z Du« naja.
Namen gorske vožnje ni Ljubelj je bil ugotoviti, kakšni vozovi so zmožni obvla* tlati to izredno težavno progo. Vozovi so bili razdeljeni v kategorije po mbavnih ce« nah. Ker te cene relo va-riiraic *e je iteveda zgodü*>. da je prišel voz boljše kvaliteta ce-> sto v Užjo kategorijo samo zato, ker je bil cenejši, kakor p* voz alabškc kvalitete, ki je moral tekmovati v težji kategoriji- Pora« ba bencina in olja se letos se ni \poštevaTa. dasi igra tudi veliko vlogo. Prihodnje leto bo treba tekmovalne predpise v tem oziru spopolniti. Sport.no vodstvo tekme sta imela v rokah požrtvovalni major Jaklič in g. Ra» do Hribar. V prvi vrsti je njuna zasluga, da se je tekma kljub neugodnim razmeram izvršila v najlepšem redu in brez vsake nca sreče. Vozovi &o odhajali od 10.30 naprej v presledkih po tri minute. Proga je bila dol; g;. 10 km in se je povzpela od višine 350 m na startu na višino 136o m na cilju. Višin-ska razlika ie znašala torej nad SÖ0 m.
Najboljši čas na tej progi M dosegel med avtomobilizti g. Alfonz Molly iz Tržh ča na avtomobila crJLancia.» v* 11 min. 50 sei:., drugi je bil g. V. Sfrchlec iz Ljubljane na avtomobilu «Ansaldo* v 12 minutah. Med motorji je dosegel najboljši čas g. Bera Mi* čič iz Beograda, ki je dospel 3 svojim mo-r iornim kolesom. «-Saroten <* na Ljubel} šefe v soboto, tako da ni mogel skoraj nič tt€* nirati. Kljub temu je prevozil dirkalno pro--go v rekordnem čavu 12 min. 52 sek. Ti Ča^i so z ozirom na mokro cesto ter na dež, to* co in sneg, ki 50 ovirali vozače, naravnost izredni.
V posameznih kategorijah bo d>--c^}\ med avromobilisti prva me^ta: v V. g. Emc» rik Maver iz Ljubljane na Daimlerju. v IV. g. K. Schaub iz Celovca na Austro*Fiatu. v j ITI. g. A. Spitzer iz Ljubljane na Fiatu, v 11. j A. Stojnšck bs Rogaške Slatine na Tatri in v L kategoriji ing. S. Bloudek iz Ljubljane na Fordu, ki je bil seveda malo «radaptiran^. Izven konkurence bta. tekmovala z dirkalni^ ma vozovoma, g. Si:rehler ua An^aldu in g-Sotler na Senechalu. ki je vozil 13 minut. \ Med motorji so dosegli prva mesta v posameznih kategorijah g. Grolobiewski iz Ljubljane, g. Camernik iz Ljubljane, oba na B. S. A. s priklopnimi vozovi, g. Kenda iz Ljubljane na RuageAVithev.orthu, g. Mičič iz Beograda na £>aroleu in g. Zalokar iz Ljubljane na Monet*Goyonu.
Zvečer je v prostorih Avtomobil nega kluba v Ljubljani podpredsednik g. dr. Pav* lin razglasu oficijelne rezultate in razdelil darila. Zahvalil se je ob t<ej priliki tekmo* valcem in vsem, ki so šli prirediteljem teks me na roke, zlasti tržiški občini in njemu županu g. Lončarju.
Tekma se bo prihodnje leto ponovila. Ako bo do takrat že dograjena cesta na Vršič, se bo tekma morda vršila na Vršiču, kjer bo cilj potem sredi večnega snega.
Jubilejni občni zbor „Siavije"
Včeraj se je vršil povodom proslave petletnice SK vSiavije^ v šolski telovadnici v Vodmatu slavnostni občni zbor kluba, na katerem so bili zastopani poles članstva tudi delegati klubov Ilirije, Jadrana in Slovana, dalje delegat LNP ter za občino Moste podžupan g. Bitenc.
Po Otvoritvi in po prečkanju tajniškega poročila je imel sr- dr. Perko daljše predavanje o pomenu športa z ozirom na zdravje. Nadalje so imeli lepe pozdravne nagovore tudi delegati navzočih klubov ter delegat LNP. Njih lepi nagovori so naredili na vse navzoče najboljši vtis.
Občni zbor je pokazal razveseljivo dejstvo, da so se pričeli zanimati lud! starejši ljudje v šentpeterskem in vodmatskem okraju za šport ter za klub slavijo, kar bo imelo za posledico, da se bo društvo še lepše razvijalo jn utrjevalo.
Včerajšnje tekme za Perkov pokal so
škim blagom,« je obupno krikniia Lady Ronrke.
— »Kdo pa ste vi tn kako ste prišli sem?« je spet dejal ženski glas,
— s-Jaz sem Lady Rourke in Lu Chada in princesa Sorija ste me v klubu spravila v nezavest s pomočjo zastrupljene cigarete ter me odvedla sem in me zaprla. v<
— -Jaz pa sem Elizabeta Latimer» hčerka sira Latimerja. Peljala sva se z mojim zaročencem, Američanom Eddie Grantcm. iz Southamptona v London. Roparji so napadli naš avto, potolkli Eddija in me z avtomobilom odvedli semkaj.«
— -Kdo ve. ali bo policija našla najino sled?« je vzdihnila Lady Rourke.
— ->Ce se je Eddie rešil, bo storil vse, da mi pomaga in potem boste tudi vi osvobojeni. Pozna se z detektiv kim nadir.spektorjem Kerrvjem in ta mu je že enkrat pomagal. Ce je Eddie ostal pri življenju, sem prepričana, da se bo takoj obrnil na Kerrvja, ki že dolgro zasleduje počenjanj© teh ljudi.«
— »Ako dobi Rdeči Kerry tn zadevo v roke, potem ni dvoma, da naju reši, kajti temu detektivu sc ni Še nikoli nobena stvar ponesrečite.
Eliza je bila bolj energična kakor nežna lady Rourke iu je z vso silo skušala udreti v nleno sobo. Toda to te ii ni posrečilo, vrata so bila premočna. Ni uma j>reostajalo družeča kajcor čaiatL
radi delta od^ .2. Ravno tako ie bila žal pokvarjena il. eselica.
Rokayski preliv nrsptan
V petek je preplavala znana anj^riški plavalka Jerica Ederle preliv La McAchmed Francijo in AngUjo. Komaj 19 Vtn* športnica jc«hoteli preliv preplavati že h ni* a sc ji je ponesrečilo. Let*>s se je znova \~>» rila ogromne naloge, ki jo je pred njo ofcv vladalo doslej jamo pet drznili plavačev. — Gd& Ederle ie plavala cd rraoüboskc obale, k angleški, katero je dosegla pri obrežnem mestecu Kingilovrn. Ona ni samo prva žci:* ska, ki je preplavala kanal, ampak je postavila tudi absoluten rekord v Času. keT j« rabila za preplavanje samo 14 ur 5° m:rxut. dečim je bil najboljši čas, ki ga je pred tremi leti dosegel moški plavač 15 ur 3i mi* nut. — L'speh mlade Američanke je zato vzbudil med športniki vsegi sveta ogromno senzacijo.
— Propagandna hsgmntka tekma v Rp* ga£ki Slatini. V Rogacki SlaÜni *e je včera : MŠila propagandna HlTrrH tekma OB družinama ljubljanske Atene in Ilirije — Tekma se je v;5ila v najhujšem d^žju in je končala s 3 : 1 v korist Iliri jc.
Kongres jugnsloygnsko-češkoslovaških Lig v Ljubljani
V soboto jc vt&U v Ljuninnt kongres Ju^oslovenskcčeŠKo^ovaskiri Kg i/ .!t:£'>-*3*« vije. Že v soboto dopoldne so začeli priha> jati zunanji delegat je in odlični goatje vc vseh delov naše države, kakor tudi \č brat. ske ČcŠko>!ova*;ke. Oficijelni •srrnem gostov je. odpadel, ker prihjiali .' razi- navlaki. Zlasti številno je bila zaatopan* m*« riborska liga. Iz Prage jc prih^ei kot drle* gat centrale naš stari znanec in prijatelj, ge* neralm konzul dr. Beneš.
On_ 19. je predsednik ljubljanske Ig? jI dr. Krämer otvoril lepo Obiskan kongrca ter pozdravil številne zastopnike, med nji* mi velikega župana dr. Falriča, konzuli dr. Resla. polkovnika Antonijcvica, starosto JSS Gangla, j,erenta dr. Puca. zastopnika Zveze čeških društev v Beogradu in?. Dv« bove£:». delegata beograjske JCiige polkr>\# nika T\tstič"a in profesorico Jovictcevo. Oe* neršjoega konzula dr. Beneia j občinstvo viharno pozdravljalo in mu prirejalo spon-' t3ne ovaciie. Z velikim navdušenjem bo končno zborovalci zaklicali trikrtrtu H*tyo predsedniku Masarvkij in kraiiu Aleksan« dru. V imenu Češke Obce luibljanske je pozdravil zbor ravnatelj Cvahta, za beo« ^rajsku ligo pa je izročila pozdra\e pu>* Uovičičeva. V predsedstvo kongres* so bili nato soglasno izvoljeni dr. Ki'jm:r ko*, predsednik, ravnatelj Cvahta in poslane, dr. Pivko kot podpredsednika ter pxofesoi Oražen iz Celja, Bureš iz Maribora ta dr Rade j iz Ljubljane kot tajniki. Brzojavne pozdrave so poslali českcslovaf-ki po>!:'i: dr. Šeba in dvorna dama ga. Tavčarjeva, predsednik društva slovenskih knjiievnil^v-pesnik Oton Zupančič in urednik «NsiOldi nih listov« Strakutv iz PTSfio,
Ravnatelj PustoslemSek je poročal q kongresu Lig. ki se je vršil o priliki s-okolt skega zleta v Pragi. dr. Reisman iz Man* bora o organizacijskih vprtisnjlh in o delovanj u ter programu Hfl, inž, Dobovv o et2» nju in delovanju čeških društev v Beogra« du, glavni urednik Parmačevič o ustanovitvi lige v Zagrebu, dr. Šalamun pa o priprava': za ustanovitev lige v Ptuju.
Generalni konzul dr. Beneš je sporo* Čil v imenu praške lige pozdrave prašku centrale, -ob enem pa izrazil svoje vesolj p da jo dobil umrli predsednik ljubljanske li* £e dr. Triller v osebi direktorja dr. Kra.ner« ja tako agilnega in vrlega naslednika. Sra« rosta br. Gangl je v imenu Sokolskega Sa. veza želel obilo uspeha, delegatinja beograj« ske lige ga. profesorica Jovičičeva pa je pc» ročala o razmerah v beograjski ligi. ki ima svoj občni zbor v jeseni. Predsednik doktoi Krämer se je v lepih besedah spon:;: umrlega predsednika dr. Trillerja. Zboro valci so počastili njegov spomin s trikrat, nim «Slava». Zbor je nato soglasno spre i. resolucije kongresa v Frrgi ter osvojil vs« predlogo referentov. Nato so bile odposla. ne udanostne brzojavke predsedniku Masai rvku. kralju Aleksandru ter pozdravi prec. »ednikoma lig ministTu Hodzi in miniszn: Trifunovidu. S kratkim nagovorom jc na ta predsednik zaključil krasno uspeli kongres, nakar se je vršil v restavraciji ciZvezdi* prijateljski večer.
Nedeljski izlet na Bled in v Vintgar jt deževno vreme zaJibog popolnoma skazil** Gostje so se sicer odpeljali na Bled, veni dar pa je moral izlet skozi Vintgar radi neprestanega deževja odpasti. V hotelu Se* kovanič se je vršil skupen obed, nakar se delegatje in gostje odpotovali na svoje do» move.
—■■ Tinina
17. POGLAVJE. Rdeči Kerry na delu.
Nadinspektor Kerry je sedel pri mizi šefa policijske postaje v kitajskem predmestju Londona.
»Po mojem mnenju se. gospod inšpektor., Čisto po nepotrebnem izpostav, ljate tem nevarnostim.«
^Tako?« je odgovoril Kerry in potisnil svoj ciiin-dcr še boli globoko na čelo. Pri tem je divje gledal svojega ko-lego.
>C>dka.r ste tako uspešno pokončal, tolpo Kitajcev, ki se je bavila s prodaje opojnin, vas vse dobro poznajo v tem mastnem delu. Razen tega so sc v za i-njem tednu dogodili tu v bližini triie umori, zadnji, ajco veste, danes zveXer, yi pa, ki va& pozna vsakdo,, se sprehajate malomarno v noči in megli, brej 1 istole v žepu.«
■; Nimam rad pištol,* je siknil Keiry »Moje gole pesti zadostujejo za vsake, ga rumeno- ali rjavokožca. Naj me U poskusi kdo napasti. Pobijem ga ko; psa.*
Policijski oficir se je nasmejal is odkimal z glavo.
»To je vsekakor biazno.< je nadalje val. »Oni možajv. ki je izvršil danes zve-čer umor, bi vas bil lahko cisto mirno zabodel ali pa ustrelil, predno bi se m« megli postaviti v bran.*
»Lahko,« je dejal ironjčuo Kerry »toda tega ni storil.«
š
Ötev. 178.
SLOVENSKI   N A R O D» dne 10. avgusta 1926.
* r .-t n 3.
Sž sameva žitu
ne morete tarnati tm ve.
Dober in krepak okus dobite £ele«ako uporrebire
• -- «BT " &
PUaCa s Pravim nanckom Vas zamore stalno za dovo! is vcTi. zrnaM kavi na vsak način spada Prav) Franck.
Unevne vesti.
V Li ob tjani, dne 9. avgusta f926<
— PreRtolona*Iednik ca potu v Dalmacijo, Danes se prestolonaslednik Peter odpelje z Bleda preko LJubljane z dvornim vlakom v Dalmacijo.
— Iz državne službe. Imenovani so: za tumarskega svetnika pri okrajnem glavarstvu v Marfboru inšpektor generalne direkcije šum Ante R u ž i Č. za inšpektorja in taksatorja direkcije šum na Sušaku Ivan Maruci, za revizorja pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru revizor županij-*kega agrarnega urada v Zagrebu Franjo Neralič, za pripravnika pri žtrpanijskem agrarnem uradu v Vel. Bečkcreku Zdravko Grafenauer, za profesorico na dvo-rszredni trgovski šoli v Mariboru pred-asetna učiteljica Olga V o d i S e k in za »tarnega strokovnega učitelja na državni puškarskl šoli v Kranju začasni učitelj Janko Ravni k.
— Iz našega državljanstva so izstopil!: Jcslp P i si a rič Iz Plintovca, Alojzij C m o r iz Matjašcvca. Ludvik Kociper is Runeč, Barbara TurSič iz Murske Sobote, A. Veronik iz Marenberga. B. Šmidt iz Lehena pri Ribnici, Zofija Kuhar iz Vintarov, Franc F e I i č iz Radvanj, Ivan Sitar iz St, Jurja ob juž. žel. in .Matija Ambrož iz Gornje Velke.
— Učitelji pri prosvetnem ministru. Včeraj je posetila nova uprava beogradske sekcije UJU prometnega ministra In mu \z-TcčiJa resolucijo z učiteljskimi zantevaml. Resolucija zahteva, da se izda nov zakon o ljudskih šolan in modernizira Iro4skošol-ska Izobrazba.
— Redukcija oblastnih nadzornikov. Prosvetno ministrstvo Je sklenilo reducirati v najkrajšem času vse nadštevllne oblastne nadzornike- Nekateri oblastni nadzorniki 50 že upokojeni.
— Pokojnine železniških uradnikov. Prometni minister It odredi!, da se morajo takoj izplačati zaostale pokojnine železniških uradnikov. V bodoče morajo železniške direkcije redno izplačevati uradniške pokojnine.
— Priprave za pravniški kongres. Na
predlog pripravljalnega odbora za predsio-ječi pravniški kongres v Ljubljani so dovolila vsa ministrstva svojim uradnikom, ki se udeleže kongresa, dopust od 7. do 15. septembra. Kongresa se udeleže tudi zastopniki vlade in Narodne skupščine.
— Učiteljski kongres. Včeraj dopoldne 5e bil otvorjen v svečani dvorani nove beogradske univerze letošnji kongres UJU. Po volitvah predsedstva in odborov je bilo prečitano poročilo uprave in proračun UJU za leto 1926/27. Nato Je poročal M. Stano-jevič o 20letnici prve jugoslovenske učiteljske konference in prvega učiteljskega kongresa v Beogradu. S tem Je bila otvoritev kongresa zaključena. Po otvoritvi so se formirali udeleženci v svečano povorko, ki je odšla na grob D. Obradoviča in položila na njegov spomenik venec. Posebna delegacija je položila venec na grob neznanega vojaka. Popoldne so začeli poslovati pcedini odbori. Zvečer se ic vršil na čast udeležencem svečan banket. •
— Napredovanje učiteljev. Prosvetni minister :e podpisal ukaz o napredovanju večjega števila ljudskošolskih učiteljev in učiteljic. V kratkem bo podpisan tudi ukaz o napredovanju učiteljev in učiteljic meščanskih šol.
— Napredovanje sodnikov. V pravosodnem ministrstvu je podpisan ukaz o napredovanju vseh sodnikov, ki imajo po uradniškem zakonu pravico do napredovanja.
— Pravoslavno vrhovno cerkveno sodišče se preseli v Beograd. Pravoslavno vrhovno cerkveno sodišče, ki se Je dosle5 nahajalo v Sremskih Karlovcih, še zaprosilo pri ministrstvu ver za premestitev v Beograd, ker V Sreroskih Karlovcih primanjkuje primernih prostorov. Ministrstvo je prošnji ugodilo In se bo preselitev izvršila že v prihodnjih dneh, čim bodo v Beogradu prostori urejeni.
Nova obrtna šola. Ministrstvo za tr-zz\\-.-, odredil?, da se s prihodnjim šolskim letom otvori v Tuzli nova obrtna lo> [a in sicer za elektrotehnično in stroino s::oko. Šola bo združena z moderno urejeno 4elavnico, kjer bodo učenci dobivali tudi praktičen pouk.
— Analfabetskj tečaji v Vojvodini. Prosvetno ministrstvo Je dovolilo večji kredit zi analfabetske tečaje v Vojvodini. Tečaji M bodo vršili v vseh krajih, kjer vlada se velika nepismenost in bodo trajali štiri mesece. Določeni so posebni učitelji, ki bodo vršili reden pouk v zimskih mesecih, ko Prebivalstvo nima toliko domačega dela in se lahko pouka redno udeležuje.
— BaČka in Banat brez pitne vede. Kraje v Bački in Banatu je po katastrofalni poplavi zadela druga nesreča. Ostali so brez pitne vode. Vsled poplave je velikanski pritisk vode zadušil Izvire v studencih, ki so sedaj skoro vsi usahnili. Cele pokrajine so tako ostale brez pitne vode in se morajo zadovoljevati s prekuhano vodo iz rek In potokov. Oblasti so poslale v prizadete kraje strokovnjake, da preiščejo studence In poskusijo s poglabljanjem obstoječih studencev priti zopet do vode. Vsi dosedanji poskusi pa so ostali brezuspešni.
Dela se nato, da se zgrade veliki rezervoar h* ob Dunavu in Savi, k i er bi se voda s posebnim očiščevalnim procesom dobavlja-za vodevod.
— Radio - oddajna postaja v Novem Sadu. O priliki gospodarske razstave v Novem Sadu le postavil novosadski radio-klub na razstavnem prostoru malo radio-oddajno postajo, ki prireja vsak večer koncerte. Dolžina valov znaša 520. Postajo ja-ko dobro slišijo po vsej Voivodini. Po prvih dobro uspelih poskusih je klub sklenil, da zgradi stalno radio-oddajno postajo, ki bo tedensko po dvakrat prirejala koncerte in predavanja.
—- Simtoručni koncert v Rogaški Slatini priredi jutri v torek godba dravske divizij-ske oblasti, ki koncertira letos v tem našem največjem zdravilišču. Izvajala bo pod vodstvom g. <ir. Cerina skladbe Biničkega (Iz moje domovine), Sennberta, Rahmani-nova. Premrla (Na sveti večer) in Liszta. Vstopnina prosta proti izkazu sporeda, ki velja 10 Din. — Za koncert vlada med zdraviliškimi gosti izredno zanimanje.
. — Zadnja številka »Svijeta«, ilustriranega zagrebškega tednika, ki smo ga že večkrat omenili, je posvečena kopalni sezoni. List se od številke do številke lepše razvija in latsko že sedaj konkurira z raznimi tujimi, zlasti nernikimi ilustriranimi listi, pri tem pa le celo cenejši od drugih (posamezna številka 6 Din, mesečna naročnina 20 Din). Poleg obilice slik iz domačih in tujih kopaliSc prinaša ta številka tudi tri lepe posnetke z lepe svečanosti v Kranju.
— V dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru se prične šolsko leto troletne obrtne in enoletne gospodinjske šole dne 15. septembra. Vpisovanje se bo vršilo 13. In 14. septembra. Prijave za omenjene šole in za Internat se še sprejemajo na naslov *Ves-na«-, Aškerčeva ulica 6, Maribor. 782
— Čudna ljubezen. Iz Osijeka poročajo o nenavadni ljubezenski tragediji. V pusti Jugovo polje je živel 601etni starec Vasa Lukač iz Like. Svojo Ženo je zapustil, k sebi pa je vzel svojo 16Ierno hčerko Cez nekaj Časa se je do glave zaljubil v svojo lastno hčerko ter jo začel nadlegovati. Dekletu Je neprestano očetovo zalezovanje končno tako presedalo, da Je od nJega pobegnilo. To je starca spravilo Iz razno-težja In pred par dnevi se Je obesil. V pismu, ki ga je naslovil na svojo hčerko, pravi, da mu brez nje ni živeti In da radi te nesrečne ljubezni gre v smrt.
— Nesreča v zagrebški tiskarni. V tiskarni vNarodntn Novin- se je v soboto opoldne smrtno ponesrečil monter Anton Konta. Popravljal je napeljavo pri glavnem kablu. Radi lastne neprevidnosti je prišel v dotiko z cdluščenlm kablom, vsled česar ga je tok na mestu ubil. Ostali delavci so priskočili ponesrečenemu takoj na pomoč in ga poskusili z umetnim dihanjem zopet spraviti k živHenju, toda trud je bil zaman. Poklicani zdravnik je mogel ugotoviti samo smrt. Konta je nesrečo sam zakrivil. Pri delu bi bil moral obleči predpisane rokavice. Imel jih je sicer pri sebi, toda iz ko-rodnosti Jih ni nataknil na roke. Svojo neprevidnost je moral poplačati z življenjem.
Iz Ljubljane
—ij Nova tiskarna v LJubljani. Kakor nam poročajo, namerava socijalistična skupina okoli »Napreja- ustanoviti v Ljubljani svojo lastno malo tiskamo. Zadevno akcijo vodi g. Bernot. Dobljeni in pripravljeni so že za to, le srrankinJm potrebam slnžečo tiskarno prostori na Opekarski cesti. TIskarna bo tiskala izključno ^Naprti« in razne strankarsko - propagandistične letake, brošure ln knjige. Tiskarna bo opremljena s skromnim, najpotrebnejšim materljalom in tiskarskimi stroji.
—lj Zahvala cestnih Železničarjev. Uslužbenci cestne električne železnice se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so pomagali, da je jubilejna proslava v vsakem oziru potekla nad vse pričakovanje lepo. Zahvaljujejo se gg. velikemu županu dr. Baltiču, mestnim gerentom, ravnatelju inž. Tekav-člču, zastopnikom časopisja, UJN2, tovarišem iz Zagreba in Gradca itd. ter ljubljanskemu občinstvu.
—lj Mimen. Na Bledu se je včeraj poročil g. Makso Dachs, nadstrojnik Učiteljske tiskarne, z gdčno. Mar t i n č e v o. Oba v Ljubljani. Bilo srečno!
—lj Nedeljske veselice. Za včeraj v nedelo 8. t. m. je bilo na policijskem ravnateljstvu prijavljenih več veselic ki so jih nameravala prirediti razna društva v okolišu ljubljanskega policijskega ravnateljstva. Radi silnega naliva se veselice niso vršile.
—lj Smrtna kosa. V nedeljo ob 7. zvečer je umrla ga. Alojzija KocJančič, \dova okrajnega tajnika. Pogreb se vr51 Hitri ob 6. uri iz hiše žalosti na mestno pokopališče k Sv. Križu. — Na zagrebški kliniki je podlegla včeraj operaciji poštna uradnica v Ljubljani gdčna. Zinka Zaiti a r š i č. Simpatična in blaga mladenka so y? dala na kliniki v Zagrebu operirati, pa je našli mesto zdravja smrt. Njeno truplo prepeljejo v Ljubljano, kjer se bo vr-iil pogreb jutri na pokopališče ä Sv- Križu.
Blag jima spomin! Žalujočim naše iskreno
sožalje!
—lj Strela udarila, V hišo na Poljanski cesti št. 11, ki Je last ge. Marije Zaje, je včeraj 8. t. m. okoli 3. udarila strela. Strela je šla skozi dimnik in strop podstrešne sobe na balkon prvega nadstropja ter nato v zemljo. Poškodovala je dimnik, strop In balkon ter cenijo skupno škodo na 1000 dinarjev. Druge večje nesreče ni bilo. Ker je nastal silen in smradljiv puh, so stranke v prvem strahu Ln zmedenosti mislile, da gori in alarmirale gasilce, katerim pa k sreči ni bilo treba intervenirati.
—Ii Svojci v svetovni volni padlih oziroma umrlih iz šentpeterske tare v LJubljani prijavljajo padle svojce v Liuljani pri župnem uradu Sv. Petra aJi pri g- L. Zupančiču na Ahacliive cesti št 15, iz okolice pa pri midotnifa podružnicah Zveze slovenskih vojakov in v občinski pisarni v Mostah. Odbor nujno rabi te podatke, ker se prične v kratkem s podrobnim delom za postavitev spomenika.
—lj Drobna policijska kronika, Kronika ne beleži nikakih izrednih policijsko-kri-minainih dogodkov. Vlomilci in tatovi so počivali v svojih brhoglh v okollčanskih skednjih in drugod, kamor jih je pregnal neprestani dež. Policiiska straža je prijela samo nekega mladega dečka, ki je pobegnil od doma ter se potikal okrog. — Neki neznanec je Ivanu Blagajni na Tržni ulici odnesel gotovino 100 dinarjev in gosli, vredne 500 dinarjev. Splazil se je v BlagaJ-netovo sodo skozi okno. Bil je baje neki starejši človek. — Balinarji so včeraj imeli slab dan. Silni dež jim ni dovolil, da bi gojili na prostem svoj šport. Nekateri balinarji pa so tako strastni, da gredo igrat celo ob deževju. Neki balmar, ki ie igral pozno v noč. je med balinanjem tako razgrajal, da je bil ovaden radi kaljenja nočnega miru.
Iz Celja
—c Truplo pokojnega ministra Marka GJuričiča so peljali skozi Celje v soboto popoldne ob 16. z brzovlaiom. Manom pokojnika so se na celjskem kolodvoru poklonili zastopniki celjskega okrožnega sodišča in državnega piavdnišrva z višjim deželno-sodnim nadsvetnikom dr. Bračičem in namestnikom državnega pravdnika dr. Rusom na čelu.
—c Potok Koprivnico, ki teče skozi Doigo polje in se zliva v Voglajno, so pretekle dni izčistili. Ta potok je ob vsakem količkaj močnejšem deževjn prestopil strugo in se razlil po travnikih.
—c Celjski trg je zadnje tedoie dobro založen z raznovrstnim sadjem. Primanjkuje pa raznega sočivja, katerega je malo dorastlo vsled vednega deževja. Cene tem vsakdanjim potrebščinam pa so tudi precej poskočile.
—c Z obiranjem hmelja bodo pričeli v drugi polovici tega meseca po Savinjski dolini. Oolding je še nekaj obrodil, poznega hmelja pa bo vsled slabega vremena letos malo.
—c Nagle smrti je umrla v četrtek v Gaberju žena železničarja Marija Strenkelj. V soboto popoldne se je na okoliškem pokopališču vršila sodna obdukcija njenega trupla. Kaj je bil vzrok smrti, se še ni dalo zvedeti.
—c Deževna nedelja. Včerajšnja nedelja je bila pri nas deževna. Lilo je skoro nepretrgoma celi dan. Pokvarjena je bila vsled tega lovska veselica, pa tudi izletniki, ki so se v lepem številu odpravljali v Svetino nad Celjem, so morali ostati doma.
Iz Maribora
—m Cvetoče črešnje. Na dvorišču policijskega komisarl ja ta je te dni razcvetela stara črešnja, ki le tudi spomladi povsem normalno odevetela in obrodila. Ako bo lepo vreme, ni Izključeno, da še enkrat dozori.
—m Zaključek dvoletne vinarske in sadjarske šote ▼ Mariboru. 31. Julija je bil na mariborski dvorazredni vinarski in sadjarski šoli zaključen pouk. Sola, ki ie obstojala 54 let, Je s tem prenehala, ker bo letos otvorjena samo enorazredna vinarska in sadjarska Šola, ki Je bila ustanovljena ob enem s srednjo kmetijsko šolo v Mariboru.
—m Še en kfno v Mariboru? Maribor ima že sedaj tri kinematografe, ki radi ostre medsebojne konkurence jedva izhajajo. Kakor pa se govori, bomo v kratkem dobili še četrti kino. Baje je g. Valiak, lastnik restavracije Union, zaprosil za koncesijo in namerava veliko restavracijsko dvorano spremeniti zopet v kino. Tam se je namreč že pred leti nahajal takozvani Bioskop. O krajevni potrebi bo sklepal občinski svet na svoji prihodnji seji.
—m Davek za poplavtjence v mariborskih kinih odpravljen! Mariborski kinolast-niki so sporazumno odpravili novouvedenl dvadinarski davek za poplavlience ln bodo od svojih donodkov prispevali primeren znesek za poplavtjence. Lastniki upajo, da bodo s tem zopet pritegnili one obiskovalce, ki so radi uvedbe tega davka izostali.
—m Sprememba posesti. Znano gostilno iVetrinjski dvor« v Vetrlnjskl ulici nasproti Jurčičeve ulice je kupil od dosedanjega lastnika g. Grovisca znani narodnjak, g. flinko Koslč, bivši restavrater v Narodnem domu.
Preiava v kokaloski
Dr. Mrvos je nedolžen in ne ve je storil le iz človekoljubja, ki g
Zagrebška policija z vso vnemo preiskuje kokainsko in ponarejevalsko afero, ki ie vzbudila tudi izven Zagreba veliko senzacijo. Tekom sobote in nedelje so se vršila neprestana zasliševanja aretirancev. Posamezni referenti imajo s tem zasliševanjem mnogo dela. Iz vseh oddelkov so bile pozvane steno-tipistke, da morejo sproti sestavljati obširne zapisnike, ki se kar grmadijo. Ze pri dosedanjih zasliševanjih je bilo popisanih nad 300 pol papirja.
Kot edini osumUenec s fakulietsku izobrazbo prihaja v postev duševni oče vsega podjetja, aretirani zobozdravnik dr. Mrvoš, ki ga ostali aretiranci težko obremenjujejo in označujejo kot poglavarja cele družžbe. Nasprotno pa dr. Mrvoš odločno zanika v^ako krivdo in soudeležbo pri celi aferi in zatrjuje, da je le povsem slučajno zašel v to družbo, ki je izrabljala njegovo dobrosrčnost Njegova obramba je pa zelo pomanjkljiva in tu in tam precej naivna.
Tako pravi med drugim, da se ni vozil v Pariz radi kokaina, kakor zatrjujejo ostali aretiranci, temveč da se je peljal tja v zadevi svoje bolne matere k dr. Voronovu. Kokain pa, ki so ga našli pri njem. je potreboval kot zdravnik za zdravljenje pacijeutov. O svojih sti-kib z ruskim dijakom Egorovom pravi, da pozna njegovega očeta, ki je zdravnik pri Mariji Bistriški. Ego rov ga je v Parizu naprosil, naj intervenira pri njegovem očetu, d amu pošlje kai denarja. O Stilinoviču. ki se je peljal skupno z dr. Mrvošem v Pariz, da tamkaj organizirajo prodajo kokaina, pravi dr. Mrvoš, da ga sploh ni prej poznal, temveč se je z njim slučajno seznanil v Parizu, kjer ga je Stilinovič prosil za podporo. Kaj počne Stilinovič v Parizu, mu ni bilo znano. Cim pa je zvedel, da se njegovo ime spravlja v zvezo s tihotapstvom kokaina, je zahteval od StilinoviČa pismeno izjavo, da 011 (Mr-voŠ) ni v nobeni zvezi s tihotapstvom
ničesar. — Vse, kar mu očitajo« a zdaj zlorabljajo proti njemu.
kokaina. Čemu je pravzaprav ze pred meseci zahteval tako potrdilo, ne ve povedati.
Vse izjave ostalih aretirancev, ki sa težko obremenjujejo, označuie dr. Mrvos za gole izmišljotine. Ouloč.io oporeka, da bi bil komurkoli dal denar. Pravi pa, da je pred več tedni sprejel anonimna grozilna pisma, na katera pa. se ni obiral. Glede kemikalij, ki so jih našli v Belovaru in o katerih zatrjuje Kralj, da jih je dobil od dr. Mrvošn, pravi ta, da je sicer res enkrat napisal Stilinoviču na svoj recept neke kemikalije, o katerih pa niti ni vedel, čemu jih bo Stilinovič porabil. Ako bi mu bilo znano, da Stilinovič teh kemikalij ne bo rabil zase, bi kot vesten zdravnik tega ne bil storil. Kakor je ugotovila policija, ie dr. Mrvoš namreč nakazal Stilinoviču večje množine kemikalij ki so jih rabili za posrebrnjenje falsifiriraniii šilingov in dvodmarčkov.
Nadal.ie pripoveduje dr. Mrvos. da je Kralj, ki je pred meseci zapustil kaznilnico v Lepoglavi, večkrat prihaial k njemu v ordinacijo in se pri tej priliki zanimal za odtise v pipsu. Dr. Mrvoš mu je po svojem tehniku Lesiču razkazal uporabo zobozdravnikih pripomočkov za odtise, vendar pa ni sumil, da bo Kralj to izrabil v sy'Oje namene.
Mrvoševe izjave so v popolnen-nasprotiu z izjavami ostalih aretirancev, ki odločno izpovedujejo, da je tU dr. Mrvoš o vsem dobro poučen in *e natančno vedel, za kaj gre. On je preskrbe! vse kemikalije, dal denar za nakup ostalih pripomočkov ter tudi orga«. niziral tihotapstvo in prodajo kokaina. Pri zasliševanju se je dr. Mrvoš ponovno zapletel v protislovja. Pri svoji visoki inreligenci se skuša izmotati iz cele afere na ta način, da se dela povsem nevednega in vali krivdo na osjpje, že prcdkaznovane soudeležence, ki da ga obremenjujejo samo iz maščevanja, ker jim ni hotel iti na ^oko.
Izpred sodišča
MLAD FAXT — STAK TAT.
Se skoro mleöozoböga fanta pripeljejo pazniki v sodno dvorano. In vsede se fant na usodno obtožno klop pred zaokroženo zeleno mizo resnih sodnikov. Mislil bi, da je fant zašel ali da so se njegovi pozorni voditelji zmotili pri vratih. Toda mladi dečko je že star grešnik, ki je takoj, ko je odrastel mladinskemu sodniku, zašel na stranska pota. Kakor kaže seznam njegovih kazni, je dečko nepoboljšljiv. Prav umestno mu je omenil državni pravdnik, ko je preČital njegov kazenski list, ki slici že staremu grešniku in da vodi ta tatinska pot na pot razbojnikov, ki cesto končajo na vislicah.
Današnja obtožnica dolŽi dečka zopet celo vrsto tatvin. Kradel je vse, kar mu je pri-§lo pod roko. Prvi dan, ko je prišel iz zapora," so ga že zalotili pri bogatem tatinskem plenu. Dobili so pri njem cigare, cigarete, papir, klobase, meso, salame, malinovec, sadje in razno obleko in perilo. Pod pritiskom dokazov js fant priznal popolnoma miruo-dušno vse tatvine, prosil pa je sodnike, da naj se ga še enkrat usmilijo. Kleče je prosil 9 po vzdignjenimi rokami, da naj ga izpuste. Ko pa so sodniki odšli v posvetovalnico, se je zopet spremenil njegov obraz in povsem mirnodušno se je nasmehnil državnemu pravdniku in navzočim.
Po kratkem posvetovanju je prebral predsednik senata sodbo, ki se je glatila na
dve leti težke jece. To pa je fanta spravilo iz prejšnje komedijantske vloge in sirovo se je odrezal, da kazni ne sprejme in javlja pritožbo radi previsoke odmere. In odpeljali so ga že devetič za zamrežena vrata.
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo tužno vest, da je v nedeljo, dne 8. t. m. na zagrebški kliniki nenadoma preminula gospodična
Znidartič
poštna uradnica v Ljubljani
Pogreb preblage pokojnice bo jutri dne 10. t. m. ob 18 uri na pokopališče k sv. Križu
V Ljubljani, 9. avg. 1926.
Antonija Znidarsič, mati. Franc Žnidarfiič. brat.
Najboljši In najtrpežnejši Etik1
čevlji TIP-TOP in BALV-I JiCA
se dobe le v trgovini ŽIBERT, Prešernova ul
Vrtnarska razstava
V krosu pokrajinske razstave, ki se bo vršila od 4. do 13. septembra t. I. na ljubljanskem velesejmu, se nahaja tudi vrtnarska razstava.
Je to tretja prireditev te vrste v Ljubljani, katera priča o agilnosti in srnotrenem delu poklicnih ljubljanskih vrtnarjev, čilih namen je zanesti tem potom v čim širše ljudske kroge zanimanje in ljubezen do te lepe panoge.
Ta razstava, za katero se prireoitelji niso strašili truda, ne stroškov, nam priča, da se nahaja ta lepa obrt na isti stopnji, kol pri drugih kulturnih narodih. Zmisel in zanimanje za naravo in cvetlice je merilo du» Ševne kulture vsakega naroda.
Glavna privlačnost pokrajmske razstavi bo nedvomno vrtnarska razstava, ki bo zavzemala ves *J< pavilion ljubljanskega ve-leseima. Ves ta ogromni prostor bo spremenjen v krasen eksotičen vrt, kakršnega Ljubljana še ni videla.
Ogromne palme kot Latanje. Pöönixt Chamaeropsk Cykasi. Drac3ene, Laurusl bedo tvorile gozd, v čigar senci bodo uaj-irbranejSe cvetlice, prava -umetnost vrtnarske vede. Kraljeve begonke, Asparagus, Sprengcri. plumosus in falcatus, Adianthmu Peeris itd. te eksotične lončnice bodo dru-gcvale našemu nageliu, rožmarinu. Pelar-goniii. Cyklamt. primuli in marjetici.
Cvetlične skupine v najpestreiših barva k bodo prava uteha za vsako utrujeno ok^ Prava posebnost te razstave bo umetni vezenje. Ta tako moderna stroka pokaž« višek strokovne znanosti.
Vrtnarske razstave se udeleže sledeči bubljanske tvrdke:
Ivan Šimenc umetno in trgovsko vrt narstvo, Gradišče 12., Franja Korsika, umet no in trgovsko vrtnarstvo, cvetličarna ii semenska trgovina, Aleksandrova cesta Bleiweisova šr. 3., Prane Herzmansky umetni in trgovski vrtnar, cvetlična trgovina, Stari trg 3, Anton Ferant, umetno it trgovsko vrtnarstvo, cvetlična in semenska trgovina, drevesnica; Ambrožev trg 3, Pavel Šimenc, cvetlična trgovina, trgovske !n pokopališko vrtnarstvo; Ljubliana-5v Križ., Ivan Bizovičar, umetno jn trgovski vrtnarstvo, Razlasova ul. 16.
Anton Ferani.
X Pivo na morskem dnu. V nekem pri stanišču velikega Belta je lani vihar potopi veliko množico zabojev piva. Neki podjet nik pa je to pivo pokupil, ga dvignil in na šel od 250 zabojev 150 v dobrem« sumu Kako ie to nivo dišalo, nismo mofili zvedo**
Stran 4
iSEOVENSKI  NAROD* dne 10. avgusta 192^
Stev    178
Gospotostuo
Stanje Narodne banke
dne 31. julija 1926.
* _ Razlika v pri*
meri s stanjem £ dne 22. julija
AKTIVA:
Kovinska podlaga 394,7   — 113
t>osojila 1,345,8   + 32,2
račun za odkup kronskih
novčanic 1,151,9 tačun začasne rahmenjavc 350,2 flržavni dolgovi 2,966,3 prednost državnih domen, [ zastavljenih za izdajanje • novčanic 2,138,3 faldo raznih računov 243,5
Skupaj 8^91,0 D d gl&vnice izplačano 30,0 rezervni fond 7,7 nt>vča?iice v obtoku 5,421,9 državni račun začasne
razmenjave 350r2 Državne terjatve po raznih
računih 30,7 razne obveznosti 528,9 državne terjatve za zastav* ■ lj ene domene 2,1383 e.žijo za kupovanje zlata 83,0
156,7
+' 16,1
— 119,6
— 31,7
Skupaj 8,591,0
Obrestra mera ostane neizpremenjena.
Obtok novčanic se je zvišal od zadnjega
jizkaza za 16,100.000 Din.
•        "   — ?
—g Nova ponudba posojila. V Beograd ho prispeli zastopniki neke ameriške finančne skupine, ki je v poslovnih stikih z Evropo, da se informirajo o možnosti plasiranja posojila v na Si državi. Posojilo" bi dobile občine in hipotekami zavodi. Ta skupina, ki razpolaga s stomiiijonski.n kapitalom, bi dal posojilo državni Hipotekami banki in sicer -'0 milijonov dolarjev, po volitvah pa večje posodilo beogradski občini. Konkretna pogajanja se bodo vršila po po-vratku ravntelja hip. banke dr. Markoviča, ki je zd. j odsoten.
—g Monopol šolskih potrebščin. Zastopniki trgovcev m producentov šolskih potrebščin iz Hrvatske, Slavonije, Vojvodine in Slovenije so posetili v soboto podočnika prosvetnega ministra, da se pritožijo proti odloku prosvetnega ministrstva z dne 6. julija t. L, v katerem je med drugim rečeno, da morajo vsi prosvetni in-spektorati z novim šolskim letom rabiti v osnovnih in ljudskih šolah zvezke v izdaji eržavne tiskarne. S tem bi bili trgovci in preducenti šdskiii potrebščin težko prizadeti. Pomočnik ministra je obljubil, da bo zadevni odlok razveljavljen, odnosno da se bo. nanašal kakor doslej, tudi v bodoče sa-*no na ljudske šole in prva dva razreda erednjih šol.
—g Prva gospodarska razstava v Črni ajori. Na prošnjo poljedelcev iz Nikšiča je poljedelsko ministrstvo dovolilo, da se priredi jeseni v Nikšiču velika razstava poljskih pridelkov. Za nagrade razstzvljalcem }3 določen kredit v znesku 20.000 dinarjev.
—g finlandski gospodarski zastopniki v Jugoslai fji. Okrog 20. septembra prispe v Jugoslavijo skupina holandskih gospodarskih zastopnikov, ki se nameravajo v Liub-
liani, Zagreba in Beogradu informirati o naših gospodarskih razmerah. Njihov poset je informativno- gospodarskega značaja. Holandci nameravajo prirediti v Jugoslaviji več javnih predavanj o gospodarskem in kulturnem položaju Holandske.
—g Naša trgovina e Holandsko. Uvoz iz Holandske v Jugoslavijo je znašal leta 1921 Din 47,355.669, 1. 1922 Din 95,390.901. 1. 1921 Din 76,174.476. 1. 1924 Din 73,994.063 in 1. 1925 Din 159,496.226. Jugoslavija je izvozila na Holandsko I. 1921 za 1,353.126 dinarjev, 1. 1922 za 14,064.609, 1. 1923 za 16331.270, 1. 1924 za 36,641.026 in 1. 1925 za 28,345.103 Din.
—g Izvoz našega opija. Leta 1924. je izvozila naša država 10.369 kg opija in sicer 9554 kg v Solun, 775 kg pa v Nemčijo. Da paralizirajo moncpoliziranje trgovine z
opijem od strani Soluna, so producenti poslali del opija na frankfurtarski velesejem. V Frankfurtu so ugotovili,, da je srbski opij poleg kirajskeca najboljši. L3iii smo izvozili v Grčijo K«0.456 kg opija v vrednosti 60,100.000 dinarjev, v Nemčijo pa 8500 kg v vrednosti dinarjev. Grška toiej
še vedno uvaža n.ivcč opiia iz Jugoslavije.
— g Zafci n o industrijskih obveznicah je str>p:'l v veljavo že lani in zdaj je treba izdelati samo se pravilnik, pa bi lahko zakon mnogo koristil industriiaicem. Po "tem zakonu ie namreč dana industrij možnost, da pride p3iom obveznic do kapitala in kredita. Ker pravilni.': še ni sestavljen, je cen-tr: !a industrijskih korporacij v Beogradu posredovala pri trgovinskem ministru, da zakon o induhrrij^km obveznicah čim prej praktično r ve J javi.
To in ono
Umor z radijem
Policija severoameriške države Vir* ginija je imela te dni obilo posla z rafi* niranim umorom, ki je vzbudil v jav* nosti veliko senzacijo. Gre za umor z najmodernejšim sredstvom — z radi* jem. Žrtev tega zločina je postal 72* letni bogataš Robert Morgan. Zločinci so računali z njegovo dedščino. V jav* ni bolnici v mestu Virginiji je nenadoma preminul Robert Morgan, in sicer nekaj ur po operaciji. Smrt je nasto» pila baje radi srčne kapi. Morgan je ležal več mesecev v bolnici, ne da bi mogli zdravniki ugotoviti, kakšno bo« lezen ima starec. Ker se njegovo sta* nje ni zboljšalo, so ga operirali, na kar je nepričakovano umrl.
Preiskava je dognala, da so dali de* diči bogatemu starcu prstan, v katerem je bilo nekaj miligramov radija. Po mnenju zdravnikov je ta količina za* doetovala za smrt. Starec je namreč nosil prstan tudi med boleznijo in ker je bil v neposrednem stiku z radijem, je podlegel vplivu te zagonetne snovi.
Rastline imajo srce
Po odhodu angleškega parlamenta na poletne počitnice vzbuja vso pozornost javnosti zasedanje angleškega društva za pospeševanje znanosti. Največ-je zanimanje vlada v javnosti za poizkuse sira Jagadisa Chander Bosa. znamenitega učenjaka, ki je predaval v pe-iek o življenju rastlin. Doslej so naravoslovci mislili, da se življenje rast-lin bistveno razlikuje od življenja živali, da žive rastline samo pasivno, dočim je življenje živali aktivno. Nihče ni mislil, da je med življenjem rastlin in živali kaka zveza.
Sir Ja^adis ie c'elal v Kalkuti že pred leti poizkuse, ki so vzbujali pozornost vsesa znanstvenega sveta. Njegova opazovanja so ovrgla staro nazira-nje o življenju živali in rastlin. Sir Ja-gadis namreč trdi, da imajo rastline srce in da se da utripanje njihovih src točno dognati. S finim instrumentom, ki ga je konstruiral Jagadis sani. je na predavanju dokazal, da rastline reagirajo na medikamente. Da dokaže, da kroži sok
po rastlini prav tako. kakor bi po človeku ali živali, je položil učenjak usa.hli tulipan v eter. drugo usahlo rastlino pa v strup. Prva rastlina je kmalu oživela, druga je pa poginila. Prisotni učenjaki so presenečeno opazovali boj rastline za življenje. Svetla točka na rastlini je kazala utripanje njenega srca. Ko je prišel strup do rastline, se je ta svetla točka pomaknila na levo, ko je bila smrt rastline že blizu, jo je učenjak vzel iz strupa in položil v eter. Nekaj časa se svetla točka ni ganila, r^iem se je pa poniknila na desno in rastlina je oživela. S tem je Jagadis dokazal, da imajo rastline srce in da se njihovo življenje bistveno ne razlikuje od življenja živali.
Povratek nezvestega moža
V Nevyorku je vzbudila te dni splošno senzacijo arera, pri kateri je šlo za visoko zavarovalnino. 53Ietni Adclafd Lebert jc bil proglašen že pred štirimi leti mrtvim. Nje* g va žena se je poročila z drugim, ko je bila Lebertova smrt uradno proglašena. Njen prvi mož je bil zavarovan za 10.000 dolarjev, ki jih je zavarovalnica ženi izpla* čaJa. Toda nezvesti mož se je čez štiri leta vrnil živ in zdrav ter izjavil, da ne pusti žene drugemu.'
Afera je nastala tako-Ie: Pred štirimi leti se je Lebert spri s svojo ženo in izginil iz Newyorka. Nihče ni vedel, kam jc odpotoval. Tudi žena si je zaman prizadevala najti nezvestega moža. Lani v juliju jc iz* vršil nekdo v Sarniji samomor s tem. da je skočil v tovarni Imperial Oil Company v visoko peč. Njegovo truplo jc bilo tako obžgano, da policija ni mogla ugotoviti identitete. Uvedena je bila preiskava, da se dožene, kdo je bil dotični samomorilec. Vest o tem dogodku je prišla tudi do Le* bertove žene, ki je slutila, da bi utegnil biti samomorilec njen mož. Zato je odpo* tovala sama v Sarnijo, da se sama prepriča, kaj je s slutnjo. Oblasti so ji dovolile vstop v mrtvašnico, kjer je ležalo samomorilčcvo truplo. Leberfova je izjavila, da je imel njen mož na eni nogi globoko brazgotino, na drugi pa sledove težke operacije. Pove* dala je tudi. da je imel zdrave zobe. Samo ua enem zobu je imel zlato krono. Potom rentgeniziranja so zdravniki dognali, da so na truplu res sledovi operacije in brazgo*
tine, o kateri jc govorila Lrberrova. Tudi zlato krono so našii.
Pričevanje Lcbcrtove sta p:>trdi!a tudi oba brata nezvestega moža. Tako je bilo uradno ugotovljeno, da je ssrno.r.nr^ ;e Adelaid Lebert. Na podlagi to u£:">tovitve je dobila njegova vdova v>c p>:rcbne dokumente in sodišče jc ourcd:!o. da ji mora bi*i izplačana tudi /avarovainna v zn:sku 10.000 dolarjev. Ko jc žena dobila denar, je kupila hišo ter se poročila s 751emim trgovcem V.'. Manleyjem. Zivc'a sta srečno, dokler se ni vrnil dozdevni mrtvi mcž. Ne* kega dne ie namreč Adelaid Lebert pozvo* nil pri svojem bratu, ki jc bil prvi liip zelo presenečen, potem je pa priredil v znak ve* selja veliko pojedino. Brat je pripovedoval Leber:-..', da ga smatrajo vsi mrtvim, da je büo izdano o njegovi smrti uradno potrdilo in da -orej uradno ni več živ. Povedal mu je tudi. da se je žena dnjgič poročiJa in si kupila krasno hišo, ki nosi njegovo ime.
Lebert ni do'go razmisHa!. Nekega ve* Čera je porrkal na vrata svoje žene. Pred tem si je dal uradno potrditi, da je še ved* no živ. Žena se je tako ustrašila «njradno mrtveca** moža. da je omedlela. Pa tudi sodnik je prišel v neprijeten položaj, ker ne more najti paragrafa, ki bi mu pomagal -azvozljati ta Gordijev vozel. Gre namreč za to, je*li ima zavarovalnica pravico zahte* vati od Manlevjcve odškodnino za zavaro* valnino ali pa mora zavarovalnica priznati, da je bila zavarovalnina pravilno izplačana. Formalno se stališče zavarovanca, odnosno njegovj žene ne da izpodbijati, ker je bil Lebert uradno proglašen mrtvim.
Magdeburški škandal
Poročali smo že ponovno o škandalozni justici nemških reakcijonarcev, katerih eksponenti v magdeburški sodni službi se z bolestno trdovratnostjo upirajo resnici, samo da bi škodovali svojim političnim nasprotnikom. Varovanec hackenkreuzlerskega preiskovalnega sodnika Schröder je priznal, da je on sam umoril Hellinga in da je aretirani industrijalec Haas nedolžen. Splošno se je pričakovalo, da bo Haas zato takoj izpuščen iz preiskovalnega zapora. Toda hackenkreuzlerski preiskovalni sodnik Kölling ne kapitulira tako hitro. Izjavil je kratkomalo, da ne veruje, da bi bile Schröderjeve izpovedi resnične. Zaslišal je zato Schröderja med štirimi očmi in nato objavil, da je Schröder svoje priznanje — preklical. Preiskovalni sodnik zaradi tega odklanja zahtevo, da izpusti Haasa iz zapora.
Nemški justični škandal zavzema tako vedno večje dimenzije in postaja sramota za vso Nemčijo, ki trpi take nekulturne razmere.
Dveurni zakon
Neki sovjetski fcomisar v Odesi, po imenu Fedor Sigov, ie nedavno postavil svetovni rekord v najkrajšem zakonu. Zalezoval je že dlje časa lepo ode-ško deklico, ki pa se mu je krepko upirala in ni hotela postati njegova ljubica. Sigov jo je hotel na vsak način imeti iti jo ie zato zasnubil. Deklica se je upirala tudi možitvi, toda na njo so pritisnili sorodniki, ki so se bali, da se sicer Sigov maščuje nad celo rodbino. Tako je dekle naposled pristalo na poroko, ki
zq je vršila nekega dne ob 15. popoldne.
Ko J2 Sigov na ta način dosegel svo* namen, ie ob 7. zvečer svojo ženo zapodil hrjavil ji :e, da ni niti du^eyno niti telesno dovoli razvit3. da ni laliko postala mati njegovim otrok; :n. Zato naj is:e dru^esa moža. Prevarana mladen-se povrne k svojim starcem in si rr>-ka je šla na policijo, ua bi profila zaščite, toda ta ni so ji izjavili, da sicer obsojajo postopavije Sigova, ua pa sovjetski zakoni ne nudijo nikake možnosti za postopanje proti njemu. Kliub temu je ta brezvestna lumoarija vzbud;l.a ogromno ogorčenje med vsetn odeškiiu prebivalstvom in tudi meu komunisti. Ni izključeno, da bo ta zloraba zakona povzročila početek e/.crgične akcije ^a reformo sovjetskih zakonov o rodbini.
X Uboga dedinja milijonov. Poročali ?rao pred kratkim, da so iskali po časopisih, plesalko Emo Jcdličko, ki ji jc neki »me* riški prijatelj zapustil 20.000 dolarjev. Zdai so jo končno našli. Leta 1919. je šla z Dunaja v tujino, se v Chleagu poročila z nekim tabrikantom in 1. 1921. istotam umrla. Dinarji pripadejo zato nekemu f armer ju, ki je izvrševalec oporoke.
X Roparski umor sredi Dunaja. V soboto so udrli doslej še neznani storilci v palačo avstrijske tobačne režije v Forzef* langasse na Dunaju. Ustrelili so nočnega čuvaja in nato poskušali vlomiti v veliko železno blagajno, v kateri sc je nahajala-okrog 1 milijon šilingov (8 miljc.:ov Din). Vrata blagajne so že na polovico prevrtali, ko jih je morala očividno nekaj preplašiti, na kar so svoje delo prekinili in pobegnili. Vlom in umor so razkrili šele naslednji dan.
X Fordov aeroplan. Te dni se je vršil« v Newyorku poskusna vožnja z novim ti* pom aeroplana, ki ga je konstruiral nck> nemški inženjer. Aeroplan je težak iedv;t 129 kg in d ^seže hitrost do 120 km na uro. Ford je izjavil, da bo te vrste aeroplan iz« deloval v svojih tvorn'jah na veliko in jih tako napravil dostopne za najširše ljudske sloje. Aeroplan po njegovem mnenju ne bo st?l mnogo več kot dobro motorno kolo aH majhen avtomobil in tako bodo Fordovi aerop^ani kmalu ravno tako popularni in razširjeni, k?kor so danes Fordovi avtomo» bili.
X Svetovni Lcngres 7z mednarodne pr*-vo. Na Dunaju se vrši te dni 34. kongres Družbe za mednarodno pravo (International Law Association), ki se ga udeležujejo odlični pravni znanstveniki iz vseea sveta. Je to prvi kongres po vojni, ki se vrši na nemških tleh. Med drugimi točkami razpravlja kongres tudi o možnosti uvedbe mednarod« nega kazenskega sodišča, o mednarodns pravni pomoči itd.
X Madžarski grof pod kuratclo. Sodi» šče v Rabu je postavilo pod kuratelo 35« letnega grofa Franca Eszterhazyja. enega najbogatejših madžarskih aristokratov. Za kuratorja mu je določilo njegovo ženo, ro* jena grofico Zichv. Grof je živel skrajno razsipno in zapravljal denar na najbolj ne* smiseln način. Čeprav ima lepo in mlado že. no, je imel vedno tudi ljubice, ki jih je kat obsipal z darili. Vsaki je kupil vilo in avt<» Sorodniki so zato predlagali sodišču, na i ga postavi pod kuratelo, kar je sodišče tudi storilo. Odtlej bo grof dobival samo me. sečno apanažo 300 milijonov madžarskih kron, ali po naše okrog 250.000 Din. — Ubogi revček!
DERWOOD
pisalni »troj je dosegel svetovni sloves. Nad 2,090.000 strojev v prometu in rabi.    — —
zastopstvo: Lud. Baraga "ei."*"* Se'enburgova ulica 6
» T
Vstik uspeh
5681 a
na
Adler pisalnem stroju.
Pri velikem zveznem tekmovalnem pisanju
Gabelsbergove stenografijske zveze v Hessnu je pripadlo izmed 45 udeležencev na vseh uporabljajočih strojnih sistemih
ortfo darilo pisalnemu stroju „ADLER44
Od 14 določenih daril odpadlo jih je S na „Adler" pisarje.
Zastopnik Ivan Jax m sin, Ljubljana.
Narodna tiskarna
iivrlujc na v tiskarsko stroko spadajoča de'a kakor račune, kuverte, cenike, uradna tiskovina, poimrtnice. hranilne fn sadrui. knlttke, poročna naznanila, etikete, zavitka, časopisa In barvotlske od preproste do nal-finelie izvršitve točno, okusno In ceno >: Telefon 1 t e v. 3 0 4 :•:
LJubljana, Knafljeva ul. 5
Dvo moški obloki
dobro ohranjeni ter zimska snknja se takoi proda. Ponudbe na upr. lista pod .Obleka 2259"
Sostanovalec
mlajši  intiligenten,   soliden, se sprejme na prijetno stanovanje k gospodu. Ponudbe na upravo lista pod .Sostanovalec 2234"
Gospodična »
vajena vseb pisarniških del in zmožna slov, kakor tudi nemškega jezika, išče službo. Gre tudi za blagainičarko. Ponudbe na upr. 1 sta pod »Zmožna 22ssv
t. babic •]
, Ljubljana
Večjo prazno sobo
s souporabo kuhinje išče miren zakonski par brez otrok. — Ponudbe pod «1. septe m b er /2270» na upravo «Slov. Naroda».
Pozor čevljarji!
Gornje dele  vseh vrst
čevljev dobite — dobro in solidno izvršene — po najnižjih cenah pri: /. Marchiotti, trgovina z usnjem, Ljubljana, Sv. Petra cesta 30. 128/T
20—30.000 Din
brezobrestnega posojila dam za stanovanje 1—2 sob s kuhinjo. — Ponud* be pod »Brezobrestno posojilo/2271» na upravo «Slov. Naroda».
Ločenec
ne po svoji krivdi, 29 let stat, želi znanje s samo* stojno gospodično ali Io» ceno ženo brez otrok. — Dopisi pod Bodočnost 2267» na upravo «Slovcn» -^ketja Naroda*.
Otroški voziček
dobro ohranjen — ceno naprodaj. — Naslov po* ve uprava ^Slovenskega Naroda*. 2281
Stare kovine
vseh vrst plača najbolje Št r % al k o v s k y, Za» greb, Meduličeva ul. 20.
135/T
Izobražen gDspod
inozemec, dobro situiran, so želi častno seznaniti z distingvirano trgovko. — Ponudbe pod «Harrooni* ja/2273» na upravo «Slov. Naroda«.
Spoznati se želi
poštenim potom inteli* genten gospod, imovit, z damo, dobro pianistinjo.
— Ponudbe pod «Men* delssohn '2272» na upravo «Slov. Naroda*.
Klavir,
dobro ohranjen — radi pomanjkanja prostora — takoj naprodaj. — Po* nudbe pod «KIavir/2268» na upravo »Slovenskega Naroda».
Kontoristinja
s pisarniško prakso, ve* šča slovenskega in nem* škega jezika, želi stalne službe za takoj. — Po* nudbe pod «Kontoristinja 2269» na upravo «Slov. Naroda».
Učenec,
krepak, zdrav, poštenih staršev, z nekaj razredi meščanske šole, se sprej* me v trgovino z meša« nim blagom. — Josip Divjak, Ribnica. 2274
Služkinjo
za vse, ki bi hotela iti z menoj v Subotico, iščem.
— Pismeno na: Skaljer, gostilna  Amerika, Kam*
n*:k. 22S7
Dvignite pisma
v upravi «Slov. Naroda»: «Siguma eksistenca*; «Stalno 2178*.
Stanovanje
obstoječe iz treh sob in pritiklin — se odda za november termin. — Na* tančneje pri ravnateljstvu Vzajemne posojilnice, Ljubljana, Miklošičeva cesta. 22S6
RADIO
aparate in sestavne dele ima v zalogi
FRANC BAR, Ljubljana,
Cankarjevo nabrtijt štev. 3
Najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana
0una|ska cesta 15 In 6ospo$vetska c.) (dvorišča kavama ..Evropa")
Se priporoča. — Izvršitev točna cene zmerne. rs-i
Teod. Korn, Ljubljana
Polfanska cesta it. 3.
krovec stavbni, galanterijski ln okrasn
kleoer. instalacije vedovodov. Hiirifi strelovodov. KepaliSka ie klesetne aaerar
Izdelovanje posod iz pločevine zi
firnež, barvo, lak in med vsak« velikosti kakor tudi posod (škatle 33 1 73. konserve.
Profesor dr. Alojz Zoloknr
2279
se Je preselil
v Maistrovo (Vojaško) ulico št. 6
(poleg trga Tabor, nasproti volašniee vojvode Mišica)
in ordinira rodno od 2. do 3« popoldne.
L_J
Stari kolesarji priporočalo lo
„Puch**-kolesa
zato jih večina pridno kupuje le pri tvrdki
lan. Vok, Ljubljana
Tavčarjeva (Sodna) ul, 7
Nizko eonol     m t    Tndi na obroke I
sssSeal
»•int«_- Jnein 7...n<nris. _      Zo »Narodno tiskarno.; Fran Jezerüek.      Zs iaseratni tlel lista; Otqn Christof. — Vsi y Ljubljani,