Najprej Pomlad, že pomlad; kaj pa prerokbe? Lc čemu neki toliko parlamentarnih pravd glede števila novih praznikov? Tu ni treba posebnih prerokov. Toliko torej, da jih bo za vseh 365 dni pa še eden povrh za prestopno leto. Konec vojne na ^ I Primorskem je v soboto, 7. maja, v .^^^k M I Zagorju pri Pivki praznovala pred ^fl I generalom Lipičcm in vojaškimi ^1 I atašeji Rusije, Anglije, Amerike in Francije kaka stotina (!!!) občanov, 60-lctnico I. slovenske vlade v Ajdovščini pa 10.000 njih!!!? Lc kdo bi prerokoval tako čudno razmerje med oboževalci prve slovenske vlade na Primorskem in med oboževalci zmage nad nacifažizmom na taistem Primorskem!? - So pa dnevi zmage prišli prav nekemu kunštnemu socialdemokratskemu vclmožu. Ta veleumni prerok za nazaj je rodoljubne TIGRovce, ki so branili deželo, čast in jezik narodu svojemu - davno pred partijskim aufbiksom, razglasil kar za nacionalistične teroriste. Vlada bi rada usklajevala pokojnine na ravni zakona iz leta 1999; nenadoma seje začelo vsesplošno prerokovanje katastrof. Najbolj črno nacionalno prihodnost pa prerokujejo naši demokratični in socialno čuteči mediji. Nismo pa niekaj brali ali slišali od taisth medijev, da bi kateri kaj hudega prerokoval tebi, meni, vsem nam, ko nam je Vzajemna velikodušno povišala članarino(=premijo) za dopolnilno zavarovanje: skoraj za 6% (no, da bomo natančni: 5,8%). Eurosong, prevedeno v eurošund-cr brez Slovenije. Pa toliko zlatih prerokb. Ja, čemu pa smo si tako prizadevali za vstop v Evropo, če nas zdaj ne marajo, bodo porekli evroskeptiki. No, na vsem lepem pa so naše pravno obnebje preblisknile prerokbe, naj bi'se nekomu sodilo za genocid iz leta 1945. Aaa, tako pa ne bo šlo, dragi moji. Kako naj, prosim vas, sodijo nekomu za genocid, če leta 1945 pri nas genocid ni veljal za zločin, pač pa so genocidu rekli čiščenje; zaradi čiščenja pa snažilkam ne sodijo, kvečjemu jih nagradijo, če so delo dobro opravile. Torej. Nagrada, ljudje Božji, nagrada! Na Logaškem nam je pomlad odnesla podžupana. Prerokbe opozicije, da podžupana zlepa več ne bo, se niso hotele iziti; pomlad je namreč kljub vzdržancmu(?!) koalicijskemu glasu postavila novega podžupana. Urednik Spoštovane občanke, spoštovani občani! Mineva 14. leto, kar smo stopili na pot samostojnosti, kar smo se odločili za svojo demokratično državo. In odločili smo se prav. Prepričan sem, da bodo tudi v prihodnje vsa naša prizadevanja vodila k napredku, povezovanju in dobremu počutju vseh naših državljanov in vseh drugih, živečih v Sloveniji. Vsem občankam in občanom naše občine zato čestitam ob dnevu državnosti in želim vsem prijetno praznovanje. Vaš župan Janez. Nagode Zupan Janez Nagode. K) Na naslovnici: Od lepot do vrednot Foto: Goran Rupnik Dober dan -gospod župan Naravnost iz županove pisarne! Do prenovljene strehe in do montažnih tribun Skladno s proračunom in dogovorom med vodstvom Osnovne šole »Osem talcev« in logaško občino se vrste postopki za prekritje strehe zamenjava kritine - in za zamenjavo oken na južnem delu pročelja. Dela v vrednosti 20 miljonov, ki bodo na voljo iz občinskega proračuna, bodo opravljena med poletnimi počitnicami. Pri kraju so tudi dogovori med občino in upravljavcem športne dvorane za pripravo izvlečnih tribun, s katerih bodo lahko gledalci spremljali športne dogodke. V pripravi je javno naročilo za dobavo in montažo tribun, za katere bo občinski proračun odštel kakih 45 milijonov tolarjev. Za prenovo kar nekaj cest Prek javnih naročil bodo oddana dela za ureditev ceste z vso potrebno infrastrukturo v Industrijsko obrtni coni za Klijcm na površini dveh hektarjev ter za celovito rekostrukcijo Notranjske ccslc od križišča s Cankarjevo ulico do martinjskega krožišča. Prav te dni pa na novo asfaltirajo dve cesti na Martinjhribu: Plesišče in Mali most ter del ceste v Novi Svet proti domačiji .laka Nagodeta. Urejanje reciklažnega dvorišča Ta čas se končuje 2. faza urejanja komunalnega odlagališča smeti in odpadkov Ostri vrh. V tej fazi urejajo reciklažno dvorišče, ki bo omogočalo učinkovitejše ločevanje tako imenovanih koristnih odpadkov odpadkov, primernih za ponovno uporabo. Celoten projekt se financira s sredstvi republiške takse za obremenjevanje okolja; taksa prihaja namreč iz občin, ki dovažajo odpadke na logaško smetišče. Pred urejanjem starega mestnega jedra V dogovoru z občino, Zdravstvenim domom in doljclogaško župnijo je pripravljen sklep za pripravo občinskega lokacijskega načrta za območje DLJ3-T1, ki zajema del starega mestnega jedra, vključujoč Zdravstveni dom, javne površine za parkirišča, okolico cerkve, Doma Marije in Marte ter doma na (iriču. Sklep, ki ga sprejme župan, se objavi v Uradnem listu. Nato so povabljeni vsi dajalci soglasij k izdaji mnenj, .lavna razgrnitev predloga traja 30 dni, potem je treba o predlogu opraviti javno obravnavo. Nato mora pripravljalec pri končnem oblikovanju predloga upoštevati vse pripombe. Vsi pristojni za urejanje prostora morajo nato dati svoja mnenja k predlogu. Odlok potem sprejme občinski svet. - Celoten postopek bo nared do konca leta. S pripravljenim lokacijskim načrtom bodo pridobljena izhodišča za pridobitev gradbenega dovoljenja za širitev Zdravstvenega doma, cerkve in javnih, parkirnih površin. Upela Istenič Izza svetniških klopi K obetavnejši razvojni regiji Od urejenega smetišča prek knjižničnega programa, martinjskega komunalnega prispevka, novega podžupana do notranjsko-kraške regije Uvod v majsko sejo občinskega sveta nekoliko drugače Župan je 12. maja sklical 18. sejo občinskega sveta. Uvodoma je povabil občinske svetnike na ogled komunalnega smetišča Ostri vrh. Skupaj / Janezom Marinkom, tehničnim vodjem Komunalnega podjetja, sta predstavila začetne, razvojne in perspektivne možnosti komunalnega odlagališča smeti in odpadkov. Smetišče Ostri vrh je doslej skladno z zakonom - urejeno do te mere, da spada v Sloveniji med 13 smetišč, ki jim je bilo izdano uporabno dovoljenje - vsaj do leta 2008. Hibi junu Mihevc je dosegla soglasje. Svetniki so si ogledali smetišče čisto od blizu. Racionalnejši program Knjižnice Sicer skrbno pripravljeni program dela Knjižnice /a leto 2005 s finančnim vrednotenjem je še dodatno pojasnjevala direktorica Bibijana Mihevc. Za izvedbo programa načrtuje Knjižnica dobrih 61 milijonov - za 5% več kot prejšnje leto. Posebej je direktorica opozorila na težke, /lasti prostorske pogoje dela knjižnice v I lotedršici. - Župan Jane/ Nagode je soglašal / ugotovitvijo direktorice, da so pogoji dela holenjske knjižnice v zadružnem domu nemogoči; obetajo pa se boljši časi. saj bodo v bivši šolski stavbi primerneje urejeni tudi knjižnični prostori. Sicer pa je župan menil, da je delovni in finančni program racionalnejši od programov prejšnjih let in mu zato kaže dati soglasje, kar so svetniki tudi storili. Komunalni prispevek /.a del Martin j hriba Vodja Režijskega obrala Bogdan Zevnik je predstavil program komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč na kakih 8291 "'2 gradbenih parcel na Martinj hribu in predstavil izračun cene /a komunalno opremljanje, pri čemer so upoštevani stroški za asfaltno cesto, lokalno kanalizacijo, javno razsvetljavo, vodovodno omrežje, nizko napetostno električno omrežje z opremo ter za kabelsko-Iclckomunikacijskc instalacije. Svetnik Janez Smole, LDS, je ugotavljal premike na bolje, saj prihaja vendarle do vrednotenja in izvedbe komunalne opreme pred izdajo gradbenih dovoljenj. Hkrati pa je Smole opozoril na potrebo po primerni širini cestišča zaradi operativnosti prometa. - Svetnik Franc Godina, LDS, je opozoril na vprašljivost pretočnih greznic in sploh fekalnc kanlizacije na Martinj hribu. Potem koje Zevnik pojasnil, da bo cesta široka 5 m, je župan pritrdil mnenju, da je Martinj hrib v celoti zahteven za komunalno opremljanje, še posebej glede kanalizacije, saj bo zadevala, ko bo prišla na vrsto, ob razne oporne zidove, ograje, zelenice ipd. Občinski svet je nato soglasno potrdil ceno komunalne opreme za del Martinj hriba; v obdobju maj-junij bo veljala 5.572 sit/"12 stavbnega zemljišča, kasneje se bo cena valorizirala z indeksom rasli cen za nizke gradnje. Boris Hodnik - podžupan v drugem polčasu Na osnovi aneksa h Koalicijski pogodbi je župan ob preleku polovice mandata predlagal razrešitev dosedanjega podžupana Dušana Černigoja, NLN, ki se mu je zahvalil za korektno sodelovanje. Černigoj je ob zahvali županu posebej poudaril njuno zgledno sodelovanje. Nakar je svet soglasno razrešil Dušana Černigoja funkcije podžupana. Nato je župan predlagal Borisa Hodnika, LDS, za podžupana v drugem delu mandata. Predlogu jc nasprotovala opozicija, pa ne zaradi predlaganega imena, pač pa zato, ker - tako Ladka Furlan, SDS, ni prepričana o produktivnem sodelovanju med županom in podžupanom, pa tudi razvid del podžupana ni predložen, ali, kot pravi Ladislav Puc, N.Si, čemu bi poslavljali podžupana, če so prejšnji ob ponedeljkih lc brali časopis. Na tej ali oni prireditvi, recimo, na občnem zboru upokojencev pa ni bilo ne župana ne podžupana. Drugače je bil prepričan Stanislav Brenčič, SLS, ki je zatrjeval, daje podžupan potreben zaradi protokolarnih zadev pa tudi /aradi konsultacij tik pred kako nujno in neodložljivo odločitvijo. - Župan pa se jc odzval predvsem na očitke glede (nc)prisotnosti na prireditvah. Pojasnjeval je, da prihaja tako rekoč dnevno vse polno vabil, in preprosto se vsem željam po prisotnosti ne da ustreči. Z več podžupani, ki bi jih bilo mogoče postavili s spremembo statuta, bi bilo moč zagotoviti več predstavniških prisotnosti. In na koncu razdeljene razprave je II (koalicijskih) svetnikov izvolilo Borisa Hodnika za podžupana, 8 (opozicijskih) je temu nasprotovalo, en svetnik seje sicer proti pravilom - izvzel iz glasovanja. Logatec k Notranjsko-kraški razvojni regiji Ko je že vse kazalo, da se bo seja končala še ob belem dnevu, jc razvejana razprava zagotovila svetnikom vrnitev domov sredi majske noči! Uvodoma je župan med razlogi za vključitev občine k Nolranjsko-kraški namesto Ljubljanski urbani regiji navedel: manjše število občin, le šest, z vsega dobrih 48.000 orebivalcev (Logatec enakopravnejši sogovornik!), nekateri skupni projekti regijsko odlagališče smeti, »čista« Ljubljanica, notranjski Kras, prenova cestne infrastrukture, gospodarsko, kulturno in turistično povezovanje, sodelovanje, skupna promocija... Razprava sc jc razvnela med opozicijo in koalicijo. Furlanova, SDS, jc svarila pred prenagljeno odločitvijo, ko se še ne ve za pokrajinsko členitev Slovenije, pa tudi denarni vložek je pomemben, nekaj gaje že šlo v Ljubljansko regijo; koliko ga bo šlo v Notranjsko-kraško? Puc. N.Si, je očital predlagatelju, daje Boris Hodnik, podžupan z.a drugi polčas. ri f E M) O — Izza svetniških klopi Med seboj O Ladka Furlan opozicijsko zoper podžupana in zoper "regijo ". občinski svet zavajal, ko gaje pred leti prepričeval za priključitev k Ljubljanski regiji. Sogovorniki si bodo pa morali prizadevati za pridobitev kake regijske službe v Logatcu, če je že Razvojna agencija Notranjsko kraške regije v Pivki. Navsezadnje se Logatec hitreje razvija kot ostale občine regije, ki bi ji naj pripadal. Župan Janez Nagode je pojasnil, da se je občina prvotno odločila za Ljubljano, ker je delovala ambiciozneje in seje bilo tako moč vključiti v program SAPARD. Občina je namenila Ljubljanski agenciji 2 milijona za pripravo programa želja, med tem pa je Notranjsko-kraška regija za 5 občin (še brez logaške) prejela 120 milijonov za razvojne potrebe. Torej se v tej smeri kažejo boljše možnosti. - Podžupan Dušan Černigoj je opozoril med drugim na pragmatično odločitev (možnost dostopnejših finančnih vzpodbud), ki pa v ničemr ne prejudicira oblikovanja pokrajin. Tudi svetniku Smoletu, LDS, se zdi odločitev vredna podpore; med manj razvitimi lahko računamo na več pomoči, pa ne iz Postojne, pač iz Bruslja, za kar pa bodo potrebne čvrste aktivnosti. - Svetnik Brenčič, SLS, je zavrnil očitek o zavedenosti. Statistične regije so se prepočasi razvijale, zato je bila najprej dobrodošla ljubljanska regija s svojo ponudbo. Zdaj se ponuja ugodnejša možnost: lažje odločanje enakih med enakimi. - Svetnik Hodnik, LDS, je pojasnjeval, da gre za kapitalski vložek družbi z omejeno odgovornostjo, večji vložek, večja moč - s čimer je soglašal tudi svetnik Godina. V prepričanju, da bo Notranjsko-kraška regija sprejela medse tudi logaško občino, je občinski svet potrdil županov predlog za novo razvojno regijsko povezavo. Martin Koren Svetniki sprašujejo -župan odgovarja Ladislav Puc, N.Si je seznanil svet s pismom, s katerim vojni veterani za Slovenijo opozarjajo na potrebo po ureditvi centra za vojne veterane v okviru vojašnice v Blckovskih gmajnah. V imenu veteranov je svetnik dal pobudo, da bi se na eno naslednjih sej uvrstila problematika, ki jo navaja pismo. In dalje je svetnik Puc vprašal, kdaj se lahko pričakuje, da bo speljana voda do nogometnega stadiona na Sekirci, kar izrecno zahtevajo inšpekcije, ker sicer se igrišče ne bo smelo uporabljati. Župan je bil pismom veteranov ^^pj^t I osebno seznanjen. Mnenja pa je, da bi naj pred B\ uvrstitvijo pobude na sejo občinskega sveta prišlo do srečanja s predstavniki veteranov, ki ""j pojasnijo svoje želje, skladno z načrti in I ravnanji. - Pripravljena je idejna študija, ki rf"^k^H I predvideva igradnjo vodohrama na Sekirici za JM •■HB potrebe Martinj hriba. Težave s spremembo namembnosti niso dopuščale realizacije. Za naprej bo gradnja možna, še prej pa bo treba pridobiti zemljišče za cesto do vodohrama, od koder se bo z vodovodom oskrboval tudi stadion. Upela /stenic Za bolj organizran vstop v prostor Boris Hodnik, univ. dipl. oec, zaposlen pri KPMG - multinacionalni instituciji za poslovno svetovanje in revizijo poslovanja -postal v letu svojega srečanja z Abrahamom novi logaški podžupan Gospod Boris Hodnik, srečujemo Vas v občinski politiki že tretji mandat. Iz časov samoupravnega socializma se Vas ne spomnimo; Vas je torej osamosvojitev Slovenije pritegnila v politične vode? Prav gotovo je pri moji odločitvi za politiko odločalo poosamosvojitveno razpoloženje. Izhajal sem nekako iz ZSMS, ki se je ob demokratizaciji preosnovala v ZSMS-liberalno stranko, kasneje v LDS. Na prigovarjanje kolegov sem se le odločil za kandidiranje, predvsem z namenom, da bi storil kaj v korist lokalni skupnosti, da bi pripomogel tudi k bolj uravnoteženemu razvoju Slovenije. Z LDS, ki ji pripadate, ste šele v tretjem Boris Hodnik, novi podžupan, svetniškem mandatu stopili v koalicijo s SLS; ste se naveličali opozicijske drže ali je LDS vodil pri tem kak drug račun? Veste, kot povsod drugod so tudi v politiki potrebne izkušnje. Iz opazovanja in iskanja lastnih idej, ki se jih pa v opoziciji ne da realizirati, se je bila v tretjem mandatu ponujala odločitev za koalicijo kar sama po sebi. Razvojne mehanizme sproža pač koalicija, zunaj nje je politično delo preveč ali skoraj izključno pasivno. Je pa potrebno pri koalicijskem odločanju dovoljšnjc število glasov, ki smo ga dosegli skupaj še z obema neodvisnima listama. Katere programske prvine svoje stranke ste lahko vključili v koalicijsko pogodbo? Že iz opozicijskih obdobij smo si želeli bolj organiziran vstop v prostor, bolj smotrno gospodarjenje s prostorom pa tudi več denarja za šport, za mlade, sploh za bolj pospešeno animacijo družbenega življenja. Ves čas smo nekako vztrajali, da bi bilo treba zagotavljati v proračun dodatna sredstva, denimo, s primerno aktivnostjo komunalnega smetišča, industrijsko obrtne cone. In kako ocenjujete ravnanja svoje stranke v koaliciji? Na vsak način uspešno. Dogovarjanja niso vselej gladko tekoča, a dogovori vendarle veljajo, in tega smo veseli. Vas je torej uspešnost LDS v koaliciji pripeljala do funkcije podžupana? No, reciva, da tudi, čeprav je treba poudariti, da je dogovor o moji izvolitvi za podžupana izhajal iz koalicijske pogodbe, ki je določila, da bo podžupan v prvem delu mandata iz vrst neodvisnih, v drugem delu pa iz svetniške skupine LDS, kije nekako kazala name. In županje svetnikom ponudil v imenovanje mojo kandidaturo. In kako vidite sebe v funkciji podžupana? Ja, podžupansko funkcijo pravzaprav določa statut, ki pravi, da podžupan pomaga županu pri opravljanju nalog, za katere ga pooblasti župan, v primeru predčasnega prenehanja mandata županu opravlja funkcijo župana do izvolitve novega župana in nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti. No, do tega trenutka se z županom še nisva natančno dogovorila za naloge, ki bi jih naj opravljal. Rad pa bi se ukvarjal s področjem športa, za karega bi bilo treba pripraviti primerne programe vsaj za nekaj let maprej, s področjem gospodarjenja z nepremičninami. Na vsak način pa si bom prizadeval za vzpostavitev notranje kontrole za več občin, za prenovo, bolje rečeno, za novo čistilno napravo. Morda se vam bo zdelo nenavadno, če ne nekam smešno, pa vendar si bom prizadeval, da bi imeli, verjetno v okviru komunale, občinskega cestarja, ki bi skrbel za jaške, nenadne luknje na cestiščih, udore ipd. Takega skrbnika naravnost potrebujemo. Med prednostne naloge pa gotovo sodi urejanje prostora, ki ga velja spraviti na bolj organizirano raven. Gospod podžupan, hvala lepa za pogovor; za prihodnost pa: bodite uspešni, kar se da. Marcel Štefančič Na Petkovcu -ponovno prijetno srečanje starejših Na Petkovcu imamo več idej, kako bi popestrili življenje na vasi; ena od teh je tudi srečanje starejših vaščanov, ki smo ga letos 8. maja pripravili že drugič. Morda bodo postala ta srečanja tradicionalna. Letošnjega srečanja v Gasilskem domu seje od 50 povabljenih udeležilo 26; ostali so očitno povabilo »spregledali«. Gostitelji so povabljenim pripravili popoldansko malico ob kapljici rujnega; za sladico pa sta poskrbela Gašper in Janez s harmoniko. Kar nekaj plesalcev seje zavrtelo ob domačih vižah, drugi pa so kramljali, prcmlevajoč »upokojenske težave«. Hvaležni za srečanje. Za organizacijo srečanja gre iskrena zahvala Silvu Koprivcu; hvala osnovni šoli Rovtc za lično izdelana darilca, kijih je bil vesel vsak prejemnik, mladima godcema in vsem, ki so pripomogli k prijetnemu vzdušju. Septembra načrtujemo izlet nekakšno »romanje« po Sloveniji. Silvo Brenčič Vas zanima - župan pojasnjuje Dvoje vprašanj županu! Zanima me - prvič: ali bomo dobili v Logatcu kdaj ulične table, saj se v tem trenutku ne znajdemo niti domačini, kaj šele tujci? - in drugič: zakaj občina Logatec ne ponudi materialne pomoči posameznim društvom oz. posameznikom pri organiziranju prazničnih prireditev? Imeli smo silvestrovanje na prostem, kresovanje ob prvem maju; tega sedaj ni več. Sen Tomaz&Anja Spoštovani Sen Tomaz&Anja! K prvemu vprašanju: Projekt tabel za oznako ulic je že dlje časa v pripravi. Posebna namera je narekovala, da bi naj bile ulične table opremljene z novim občinskim znakom (grbom), ki se pripravlja skladno s heraldičnimi zahtevami. Ker gre priprava znaka precej upočasnjeno, se bodo v sodelovanju s krajevno skupnostjo ulične table vsekakor pripravile prej. K drugemu vprašanju: Skladno z zakonodajo lahko občina sofinancira posamične projekte društev le na podlagi javnega razpisa. Torej mora tak ali drugačen prireditveni projekt (tudi silvestrovanje ali kresovanje...) zaradi sofinanciranja iti skoz razpisni postopek, ki se praviloma konec leta objavlja v Logaških za naslednje leto. Pa lepo pozdravljeni! Župan Janez Nagode Janez Nagode - ponovno predsednik občinskega odbora SLS Članice in člani občinskega odbora Slovenske ljudske stranke Logatec so se 27. maja zbrali na volilnem občnem zboru. O delu stranke je izčrpno poročal predsednik OO SLS Janez Nagode. V poročilu je nanizal delovanje stranke od zadnjega volilnega občnega zbora v letu 2001, koje stranka delovala še pod imenom SLS + SKD, pa do danes. Posebej je poudaril, da so se seje OO I sklicevale dokaj redno, predvsem pa Jane~- zagode, ponovni krmar ob aktualnih, pomembnih političnih SLS. Foto: P. Sark ali lokalnih dogodkih. Poročilo je govorilo tudi o udeležbi in izidu volitev za občinski svet, za svele krajevnih skupnosti in župana občine Logatec v jeseni leta 2002. Prav tako se je poročilo dotaknilo tudi volitev v Državni svet in predvsem volilev v Državni zbor pretekle jeseni. Ponovno je bil izvoljen kandidat SLS Logatec Stanislav Brenčič, kar stranka šteje za veliki uspeh. Na koncu je predsednik podal tudi finančno poročilo za preteklo leto in predstavil finančni plan za leto 2005. Po razpravi je občni zbor sprejel poročilo predsednika in prešel na volilni del občnega zbora, kjer je bil izvoljen novi 11-članski občinski odbor; ponovno je dobilo mandat tudi dosedanje vodstvo stranke. In tako je predsenik občinskega odbora SLS ponovno Janez Nagode. Proti koncu je občni zbor precej časa namenil planu dela za naslednje obdobje, predvsem za naslednje leto. Vsi so se strinjali, daje treba takoj pričeti z resnim delom, saj bodo v jeseni leta 2006 lokalne volitve, na katerih bo treba izvoliti župana, občinski svet ter člane svetov krajevnih skupnosti. S.IV. S M a O Med seboj Ob ustanovitvi mladinskega sveta To pot nekoliko drugače Slovenska demokratska mladina (SDM) Logatec je 14. februarja sklicala sestanek z željo, da bi mladi združili moči v okviru Mladinskega sveta lokalne skupnosti (MSLS). Na moje veliko presenečenje so se sestanka udeležili mnogi predstavniki mladinskih organizacij ob prisotnosti tedanjega podžupana Dušana Černigoja. Večina društev, predvsem pa Anja Sedej (avtorica članka v aprilski številki Logaških), je bila zelo kritična glede moje izjave v vabilu za mladinski svet, češ da se v Logatcu ne dogaja kaj dosti za mlade. Hkrati so imeli sploh veliko pomislekov glede ustanavljanja MSLS Logatec (z izjemo: Bojane, skavtov, Adoramusa in SDM). Tako sem ostal na sestanku dobesedno brez besed, saj sem dobil občutek, da večina nasprotuje oziroma ne vidi smisla v povezovanju mladinskih društev. Vendar smo se na koncu le uspeli dogovoriti za ustanovitveni sestanek 1. marca, na katerega je prišla večina predstavnikov društev, tudi tisti, ki so najbolj dvomili v smisel ustanavljanja krovne organizacije mladih. Na začetku sem ponovno poudaril, daje v Logatcu za mlade premalo poskrbljeno. S povezovanjem mladih bi laže vzpodbujali in usklajevali mladinske aktivnosti. Tokrat ni imel nihče nobenih pripomb. V nadaljevanju je bil za predsednika novonastaloga društva izvoljen Borut Marolt-Dodi, ki pa, na žalost, ni imel izdelanega ne programa ne strategije vodenja društva. Na sestanku pa tudi na koncu navedenega članka iz Logaških - meje zmotilo poudarjanje načina, kako bomo dobili denar, manj pa seje poudarjal naš program. Na koncu smo na povabilo tedanjega podžupana šli proslavit ustanovtev mladinskega sveta v Navigator pub, kjer nam je med drugim zagotovil, da se bo zavzemal, da mladi dobimo več denarja od občine. Torej se mladim glede denarja obetajo lepi časi. TG r rrc ni to Visoko gasilsko priznanje Frančišku Jesenovcu V soboto, 14. maja, je v Izobraževalnem centru na Igu zasedal plenum Gasilske zveze Slovenije. V slavnostnem deluje predsednik GZ Slovenije podelil najvišja priznanja v gasilstvu šestim gasilcem in gasilki. Med dobitniki visokega priznanja je bil tudi Frančišek Jcsenovec, član PGD Dolenji Logatec. V gasilske vrste je stopil 1968. leta. Z veliko zavzetostjo seje loteval izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja. V vseh teh letih je opravljal odgovorne naloge. Bilje predsednik PGD Dolenji Logatec, poveljnik Gasilske zveze Logatec, poveljnik Notranjske regije in član poveljstva Gasilske zveze Slovenije. Odlikovani Franc Jesenovec. met Praznik dela -»Na ovinku« TKŠD Cirčarcvec ima novo geslo za svoj prostor, kjer se zbirajo člani društva ob svojih akcijah »Na ovinku«. Prostor je bil prirejen za prvomajsko srečanje. Pedantni in prizadevni Mirko Bogataj je z materialom, ki ga je navozilo Primorje, skoraj "poasfaltiral" ploščad za šotor in za kres. Člani društva so opravili vse, kar je bilo treba za nemoteno družabnost. Na majhni brunarici je zavihrala slovenska zastava, pod njo je naš Duško, imenovan Zamcjc, že v dopoldanskih urah zakuril svoj kres in odojček, ki se je ob njem vrtel, jc začel dobivati zlato-rumeno barvo. Obiskovalcev ob kresu pod šotorom in na plesišču je bilo veliko in vsi so bili zadovoljni, posebno najmlajši. Mičevi čevapčiči in Zamejcev odojek so šli v slast ob pivu iz sodov. Prvomajsko srečanje ob dobri glasbi je bilo veselo in zabavno. Prijetno je ob kresu kaj? Foto: Srečko V dopoldanskih urah jc bila pri spomeniku padlim v NOB na Grčarevskem vrhu proslava ob 60. obletnici osvoboditve izpod fašizma. Po končani proslavi so se udeleženci preselili na ploščad pred kmetijo Rudolf. Logaška godba in mažoretke so nam pripravile za oko lep in za uho prijeten nastop. Za utrujene nastopajoče sta poskrbela Andrej in Mičo s čevapčiči, pa tudi žejni niso odšli. Skratka, grčarevsko društvo seje resnično potrudilo. Vili Črnivec vi ogaske Ob 25. juniju - dnevu državnosti -čestitamo vsem bralkam in bralcem Logaških. Uredništvo Med seboj Vita - zaradi druženja, prijateljstva in sprejetja Vita - društvo za pomoč osebam, ki so utrpele nezgodno poškodbo možganov je nevladna, prostovoljna, nestrankarska, neprofitna, humanitarno-invalidska organizacija - Leta 1992 so jo ustanovili starši poškodovanih otrok Letno se v Sloveniji zgodi okoli 3800 prometnih nesreč, v katerih so žrtve večinoma mladi ali mlajši odrasli, pa tudi veliko otrok. Ponesrečenci pogosto utrpijo lažje ali težje poškodbe možganov. Največja in najbolj dramatična je sprememba osebnosti, ki zelo prizadene najbližje in tudi poškodovanega. Ker so v mnogih primerih okvarjene osnovne sposobnosti za normalno življenje, kot so percepcija prostora, čuti, govor, spomin, intelektualne sposobnosti, vid, gibljivost, naučeno znanje, je vključevanje v okolje precej oteženo. Potrebno je ponovno pridobivanje znanj in veščin, na žalost, nikoli več do ravni pred poškodbo. Osebam z poškodbo možganov se zaradi značilnih posledic svet precej zoži, po navadi na družinski krog. Zaradi tega so starši leta 1992 na pobudo klinične psihologinje Vere Slodnjak ustanovili združenje VITA, v okviru katerega bi z združenimi močmi iskali pomoči za otroke. Društvo izvaja programe s pomočjo sredstev, pridobljenih na javnih razpisih, pri donatorjih ter s prispevki članov. Dejavnost društva naj bi zadovoljila temeljno potrebo človeka - potrebo po druženju, prijateljstvu, in sprejetju. Zato društvo organizira vrstniške tabore in letovanja, družabna srečanja (tudi za starše), izlete v okolico, tedenske dejavnosti, kot so: telovadba, kreativne delavnice, trening kognitivnih sposobnosti, šah, učenje tujih jezikov, pridobivanje ponovnih spretnosti ter izkušenj v različnih okoljih ter pri rekreaciji. Društvo VITA je za vse informacije dosegljivo na številki 01 565 87 96, 040 455 040 ali po elektronski pošti drustvo.vita@8iol.net Marica Žižak S tonece ladje na varen - splav!? Izgubam ni videti konca - Rešitev zadružništva v integracijah - O rešitvi logaške zadruge v pričakovani združitvi s cerkniško je prepričan tudi Marjan Keržič, direktor KGZ Cerknica Na telovo so zadružniki in troje zadružnic letno zborovali in iz direktorjevega zaskrbljujočega poročila spoznali, da stroški v Kmetijsko gozdarski zadrugi iz leta v leto vztrajno presegajo prihodke. Iz leta v leto zastajajo odkupi mleka, mesa in lesa. Zadružne trgovine, na katere so poslovne odločitve največ slavile, klecajo pod učinki Mercatorjevih in Tušcvih veletrgovin. Kadri uhajajo. O evidentnih izgubah je bil prepričan tudi nadzorni odbor. Direktorje tudi že ponudil svoj odstop. Skratka, brodolom ni daleč. Prav varne plovbe ne zagotavlja niti plan za leto 2005, ki se povsem odpoveduje investicijam, prenapenja plan v trgovinah, konca izgube pa še posebej ne vidi v upravnih službah. Direktor sicer sprejema svoj del kritike, na delo v posameznih okoljih pa ne more neposredno vplivati; tam se začenja drugačna stopnja odgovornosti. »Samo direktorjev trud za poslovno uspešnost še ni dovolj; s kapitanom ladje morajo vsi sodelovati, ne smejo se pa minirati prazadevanja za vsako ceno,« je želel biti prepričljiv direktor Jože Urbančič. Zaradi uspešnejšega oblikovanja cen, učinkovitejšega nastopa na trgu in vsesplošne globalizacije se ponuja tudi zadružni prihodnosti potreba po povezovanju, ki bi naj ojačalo prisotnost zadružnih asociacij in njihov vpliv na tržne tokove. Tako poslovno povezovanje je možno s cerkniško zadrugo, s katero se že povezuje tudi vrhniška zadruga. Pa tudi v povezovanju ne bo šlo brez. primerne samozavesti in čvrste pripadnosti, je še pristavil direktor, ki je hkrali pozdravil Marjana Keržiča, kmetijskega inženirja, direktorja uspešne zadruge v Cerknici V kratkem je cerkniški direktor predstavil prednosti povezovanja, kijih vidi v dvojem: v učinkovitejšem pogajalstvu na Zaskrbljeni zadružniki. trgu in v racionalnejši upravi. Princip odločanja ostaja v soupravljanu - v proporcionalnosti od vložkov. Občni zbor je po krajši razpravi pooblastil upravni odbor za nadaljnja pogajanja o združitvi KGZ Logatec s KGZ Cerknica na enakpravnem partnerstvu. Ob vsem pa je jasno, da bodo viharji še hrumeli; treba jih bo preživeti in se pretuliti skoznje. M. Štefančič ril" Gospodarske diagonale n Logaški čebelarji na Dolenjskem Ekskurzija v deželo čebel, bogate zgodovine in cvička - Šota je čebelam prijazna - Speča lepotica se prebuja - Z gotiko in barokom posejana dolina - Na grobu slovenskega mučenca - Primerjava dolenjskega in notranjskega načina čebelarjenja - Zaključek, pač, z dolenjskim cvičkom Konec aprila so se člani Čebelarskega društva Logatec odpravili na strokovno ekskurzijo na Dolenjsko, v porečje reke Mirne. Najprej so se ustavili v Lanšprežu, kjer je zadnji dom velikega čebelarja Petra Pavla Glavarja, čigar posmrtni ostanki so zakopani v kapeli svetega Jožefa na Lanšprežu. Kapelo jim je predstavil Franc Vehar, predsednik Čebelarskega društva Trebnje, ki je v nadaljevanju predstavil tudi svoj način čebelarjenja v nakladnih panjih. Prisluhnili pa so tudi številnim drugim drobnim napotkom, kot je, npr., ta, daje za v napajalnik za čebele primerna šota, ker vpija toploto in je zato napajališče ogreto, pa še proti nekaterim čebeljim boleznim se izkaže za učinkovito naravno pomoč. Franc Vehar (desno) predstavlja svoj način čebelarjenja. Foto: M. Papež Naprej so obiskali Mirnski grad - Spečo lepotico, ki jo dr. Marko Marin obnavlja že od leta 1962, koje dobil ruševine tega gradu v 99-letno upravljanje. V začetku obnavljanja gradu, enega najlepših primerov renesančne grajske arhitekture na Slovenskem, je stal komaj kamen na kamnu, sedaj pa je tik pred tem, da spravi pod streho še osrednji trinadstropni palacij. V nadaljevanju popotovanja so si na Veseli gori pri Šentrupertu ogledali baročno romarsko cerkev Frančiška Ksaverija, ki je pred desetletji prav tako samevala v ruševinah, pa so jo prizadevni Veselogorci spet obnovili. Med ogledovanjem Mirnskc doline se jim je po vrnitvi z. gasilskega pohoda pridružil Peter Kurent, veselogorski čebelar, ki jim je zanimivo pripovedoval zgodovino hribčka, ki se pne kot osamelec nad Mirnsko dolino. Za nameček so obiskali še mojstra, ki opleta steklenice. Ko smo očaka pobarali, če je na koga prenesel svojo veščino, je pritrdil, vendar obžalujoče dejal, daje njegov »učenec« že umrl. In ker dolenjska dobrovoljnost ne pozna meja, jih je stari mojster še odžejal z vinom iz svoje stare kleti. Z veselogorske vzpetine so se spustili na šentrupertsko ravnico, nad katero kraljuje 66-metrski zvonik gotske farne cerkve svetega Ruperta. Tamkajšnji župnik in dekan salezijanec Mirko Simončič jim je razložil, daje ta mogočnost povezana z dejstvom, daje bil v srednjem veku mišljen Sentrupert za center Dolenjske, potem pa so zgodovinske razmere za dolenjsko središče postavile Novo mesto. Na tamkajšnjem pokošališču so obiskali grob Lojzeta (iro/deta, »osmošolca iz Vodal«, mučenca iz II. svetovne vojne, svetniškega kandidata. Nadalje so obiskali čebelarja Jožeta Pirea iz Zgornjih Mladetič pri Tržišču. O delovanju čebelarskega društva Šentjanž na Dolenjskem, kjer je Jože tajnik, pa o pašnih razmerah za čebele smo pokraml jali na terasi ob kozarčku njegovega cvička. Razmere za čebelarjenje smo primerjali z logaškimi, ki jih Pire tudi dobro pozna, saj je lani imel na Logaškem na paši kamion čebel. - Za posebno presenečenje je poskrbel spodaj podpisani, ki je popeljal izletnike še v svojo klet, kjer so neposredno okusili pristen cviček, ob katerem so zagrizli še v krompirjev kruh iz krušne peči. Primerno okrepčani so se odpravili še v Malusovo zidanico na Malkovcu, od koder so uživali v čudovitem razgledu po 80-heklarskcm sklopu vionogradov pa na dolino reke Krke s Trdinovim vrhom in Gospodično v ozadju. Marjan Papež Preoblikovanje za večjo učinkovitost Obrtna zbornica Slovenije razpravlja o gradivu, ki govori o nadaljnjem razvoju obrtnozborničnega sistema v Sloveniji - Predlog za »Zbornico obrti in podjetništva« je deležen celovite podpore tudi območnih zbornic Struktura slovenskega gospodarstva seje v zadnjih 15 letih bistveno spremenila. V družbenem sektorju je pred letom 1989 delovalo 2.500 podjetij, med katerimi je bilo malo majhnih podjetij. Deset let kasneje pa jc bilo registriranih več kot 55.000 družb. Leta 2003 jc bilo že nekaj nad 91.000 malih podjetij. Mednje štejemo tako s.p. brez zaposlenih (razen lastnika, seveda, teh je dobrih 11.000), mikro podjetja (ta zaposlujejo do 9 delavcev, takšnih je več kot 76.000) in podjetja, ki zaposlujejo od I Odo 49 delavcev, takih je slabih 5.000. Srednje velikih podjetij, ki imajo od 50 do 250 zaposlenih, je bilo tedaj dobrih 1.000, velikih podjetij z več kot 250 zaposlenimi pa 300. V Sloveniji ne moremo pričakovati obsežnejšega razvoja podjetij, ki bi imela značilnosti velikih korporacij. Zato bodo okostje slovenskega gospodarstva tržno močna in dinamična mala podjetja. Pričakovati jc. da se bo naše gospodarstvo osredinilo na skupino velikih podjetij, ki bodo poslovala po logiki globalnih podjetij in na skupino mikro in malih podjetij, ki bodo tvorila jedro lokalnih in regionalnih gospodarstev. Zanje bo ugodno podjetniško okolje, ki ga primerno organizirana zbornica lahko sooblikuje, zelo pomembno. Slovenska zbornična ureditev temelji na stoletni tradiciji evropskega kontinentalnega modela javnopravne zbornice z obveznim članstvom. V predlogu zborničnega sistema v slovenskem gospodarstvu je predlagan dvotirni model zbornične organizacije, v katerem naj se, po zgledu rešitev v Evropski uniji, interesi obrti in malih podjetij povežejo v svojo zbornico, velika podjetja pa v svojo. Tako bi na eni strani imeli zbornico obrti in podjetništva, na drugi strani pa zbornico industrije in trgovine. Obvezno članstvo zagotavlja verodostojnost dela zbornice, njeno strokovnost in objektivnost, kar tvori bistvo zbornične neodvisnosti. Sedanja tretja zbornica, kmetijsko gozdarska, združuje le malo članov, ki bi imeli status podjetja, in bo verjetno zaradi svoje specifičnosti obdržala svoj status. Razprava o zbornični organiziranosti bo v letošnji gospodarski jeseni verjetno odmerjala še dokajšnjo odmevnost. ./. (,i>sli\u Gospodarske diagonale Ko gasilci novo vozilo na ogled postavijo.... Prostovoljno gasilsko društvo Hotedršica je 15. maja na dvorišču kulturnega doma predstavilo povsem novo gasilsko vozilo GV~V1 (manjše gasilsko vozilo z vodo) Prostovoljno gasilsko društvo Hotedršica, ki se že nekaj časa pripravlja na praznovanje svoje 100-letnicc delovanja na Hotcnjskcm, je eno najstarejših tovrstnih društev v Sloveniji. Do sedaj je imelo društvo manjše vozilo TAM (iV-l, ki pa zaradi zahtevnosti reševanja nc zadostuje več varnostnim potrebam, ki jih morajo gasilci zagotavljati ob nesrečah. Novo vozilo pa je sodobnejše in resnično uporabnejše tudi za zahtevnejše intervencije. Vodstvo gasilskega društva se zaveda, da je uspešnost akcij odvisna od hitrosti, strokovne usposobljenosti in profesionalne, najsodobnejše opreme. Zato je hotenjsko društvo kupilo gasilsko vozilo na podvozju IVECO DAILY 65 C15, na katerega je nameščena nadgradnja profesionalnega izdelovalca podjetja Elektro TurnSek iz Celja. Prav gotovo velja navesti vsaj nekatere lastnosti vozila: dolžina 6 m, širina 1,996 m, maksimalna nosilnost 6300 kg, motor 4-valjni turbointercoler 107kW, pogon 4X2, vozilo jc namenjeno posadki 3 + 4 (sedež za voznika t sovoznika spredaj in klop za 4 osebe zadaj), vsa nadgradnja jc narejena po standardih za gasilska vozila v Sloveniji, z vso najsodobnejšo opremo za gašenje raznovrstnih požarov. Vrednost vozila je štela 16 milijonov tolarjev. Skoraj neverjetno je, da je društvo ob pomoči vaščanov in donatorjev zbralo kar polovico sredstev, drugo polovico je zagotovila občina Logatec z veliko razumevanja župana Janeza Nagodcta in občinska Gasilska zveza. Bleščeči VG-V1 se predstavi Ob tem se gasilsko društvo iskreno zahvaljuje vsakomur, ki je bil pripravljen v kakršnikoli obliki podpreti delo gasilskega društva. Vsekakor pa ne moremo mimo dejstva, da so potrebe še vedno velike, zato je vsak prostovoljni prispevek vedno dobrodošel. Prisrčno povabljeni k velikodušnosti. Krst novega vozila bo v nedeljo, 24. julija, ob 15. uri. Gasilci se že veselijo veselega druženja z vabilom: Na pomoč! S. Nagode Dobrote slovenskih kmetij Srebro in zlato za kozji sir in skuto Francu Leskovcu - Med spremljajočimi kulturnimi prireditvami tudi folklorna skupina iz Hotedršice Od 20. do 23. maja je v minoritskem samostanu na Ptuju potekala žc 16. državna razstava »Dobrote slovenskih kmetij«. K ocenjevanju sc je bilo treba prijaviti že v februarju. Ocenjevanje najrazličnejših izdelkov s kmetij je potekalo potem že od marca dalje. Vsi nagrajeni izdelki (ki so prejeli zlata, srebrna in bronasta priznanja) so bili na ogled na obsežni in lepo pripravljeni razstavi v prostorih minorilskega samostana. Na letošnjem ocenjevanju je sodeloval tudi Franc Leskovec iz Novega Sveta. Za potrdi sir »Gozdar« je prejel srebrno priznanje, za »Gozdarsko kozjo skuto« pa celo zlato priznanje! Hotenjke med dobrotami na Ptuju. Vse razstavne dni se jc na dvorišču minoritskega samostana odvijal tudi bogat kulturni program, ki so ga oblikovali najrazličnejši izvajalci iz vse Slovenije. V soboto, 21. maja. jc na osrednjem odru nastopila tudi Folklorna skupina KTD Hotedršica s tremi plesnimi sklopi. Poleg predstavitve najboljših izdelkov so bile na ogled tudi druge tematske razstave. Naša (ljubljanska regija) se je predstavila s čebelarstvom. Prte na tej razstavi je prispevala znana vezilja Pavla Mlinar iz Rovt, dekoracijo cvetje iz papirja pa je prispevalo Društvo prijateljev otrok in mladine iz Logatca. Mojca Dolenc Gospodarske diagonale Kam z nevarnimi odpadki? Spodnji graf ponazarja primerjavo z akcijami iz prejšnjih let. Za ravnanje z nevarnimi odpadki skrbi Komunalno podjetje Logatec. O ravnanju z nevarnimi odpadki v industriji govori dovolj stroga zakonodaja, zato so tod nevarni odpadki praviloma ustrezno odstranjeni. Povsem drugačna slika je po gospodinjstvih, kjer nastaja približno deset odstotkov vseh nevarnih odpadkov. Praviloma pa ti odpadki končajo nenadzorovano na deponijah komunalnih odpadkov, od koder najpogosteje pronicajo v podtalnico, kar negativno vpliva na kakovost vode. Letos je zbiranje nevarnih odpadkov potekalo na petih različnih lokacijah; začelo seje v Rovtah, nadaljevalo v Dolenjem Logatcu, v Lazah, v Hotedršici ter se končalo v Gorenjem Logatcu. Zbranih je bilo 2.815 kg nevarnih odpadkov od gospodinjstev; akcije pa seje udeležilo 58 občanov. Zbiranje nevarnih odpadkov pred dolnjelogaško šolo. Za odstranjevanje zbranih nevarnih odpadkov se bodo uporabili naslednji postopki: reciklažali/ odpadka se izločijo sestavine, ki se lahko ponovno uporabijo), izraba energetske vrednosti (odpadki se sežgejo, sproščena toplota se koristno izrabi), sežig, fizikalno kemična obdelava (s fizikalno kemičnimi postopki pretvorimo odpadke iz nevarne v manj nevarno ali nenevarno obliko). Količine skozi leta Pregled zbranih odpadkov ■ Akumulatorji ■ Baterije ■ Kemlkal. □ Pesticidi D /dr ,wil.l ■ Barve ■ Olje Vrsta odpadka kg % akumulatorji 104«) 37,26% motorna olja 598 21,24% barve, laki, lepila,.. 564 20,04% baterije 132 4,69% topila 130 4,62% pesticidi 129 4,58% jedilna olja 75 2,66% onesnažena embalaža 67 2,38% čistila 25 0,89% zdravila 24 0,85% spreji 18 0,64% fluorescentne cevi 4 0,14% SKUPAJ 2815 100,00% Komunalno podjetje se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri akciji, ter vsem občanom. Naslednje leto sc srečamo šc v večjem šlevilu! Komunalno podjetje Logatec Kulturni razgledi Trdo delo rodi uspeh Pomladni koncert pihalnega orkestra Logatec je 8. maja pritegnil v športno dvorano tudi goste iz Komna Pihalni orkester Logatec je po svojih uspehih znan logaškemu občinstvu, tega dne pa se je predstavil z zahtevnim programom in dirigentom Marjanom Grdadolnikom ob napovedovanju Anje Sedcj. Poslušalci so sledili skladbam BCdficha Smetana, v aranžmaju Vladimirja Studnička: Pochod Komcdiantu in Skočna iz opere Prodana nevesta, Alfreda Recda 1'ourth Sym-phony, Bojana Adamiča Cik-Cak s solistom na ksilofonu Gašperjem Peršlom. Zlasti solo Gašperja Peršla je v dvorani naletel na navdušen aplavz. Za zaključek je orkester zaigral šc skladbo Johana de Meija Klezmer Classics. Kot se je moral logaški Pihalni orkester skoz leta in spoštenim trudom prebiti v koncertno skupino, velja podobno tudi za gostujoči Pihalni orkester iz Komna. Večina glasbenikov tega Glasbeni spopad s pomladjo. Kulturni razgledi orkestra Se ni dopolnila osemnajst let. Orkester se dokazuje z zavidljivimi rezultati pod vodstvom Simona Pcrčiča, ki poleg komenskega orkestra vodi tudi znameniti Pihalni orkester iz Vevč. Njihov vzpon seje začel leta 1996 z zlato plaketo v četrti in tretji jakostni skupini in se potem naglo vzpenjal do drugega mesta na mednarodnem tekmovanju v italijanskem mestu Riva del Oarda v letu 2003 ter še napredoval z zlato plaketo s pohvalo in absolutno zmago na državnem tekmovanju pihalnih orkestrov v drugi težavnostni skupini leta 2004 ter prav tako še s srebrno plaketo na mednarodnem tekmovanju v Londonu. Dirigent Simon Perčič se je s svojimi mladimi glasbeniki predstavil s skladbami Dimitrija Šostakoviča Dance /., Dana VVelchcrja Zion, Andrewa I. Webbra Memorv, Zemlja pleše v aranžmaju Mojmira Šepeta ter Flugelhorn polka Ivana Prešerna v aranžmaju Jožeta Privška. Iz njihovih vrst je še'posebej navdušil poslušalstvo solist Tomaž Nedoh na električnem pihalnem instrumentu ewi. Potem ko je gostujoči orkester povabil gostitelje na srečanje v Komen, sta orkestra za veseli konec koncerta družno odigrala še dve skladbi pod vodstvom Marjana Grdadolnika. Albin Čuk Prepevajo že 30 let m Pevsko društvo Hotedršica ob svojem 30-letnem jubileju - Toliko je zboru zvest tudi zborovodja Matija Logar »Pozdravili so nas s Prešernovo Zdravljico. Trideset let so že skupaj. Trideset let so se ob večerih dvakrat tedensko srečevali na vajah. Trideset let so s petjem sebi in vsem, ki smo jih poslušali, krajšali čas, trideset let so nam v različnih pevskih zasedbah lepšali ta ali oni večer. Nocoj praznuje Moški pevski zbor I loledršica, ki ga žc trideset let z veseljem in ljubeznijo vodi Matija Logar.« S temi besedami je vse navzoče v prelepem majskem večeru 28. maja nagovorila voditeljica slavnostnega koncerta ob 30-letnici delovanja Pevskega društva Hotedršica Darja Merlak. Slavnostni koncert so umestili na osrednji vaški trg, ki že s svojim ambientom daje pridih slovesnosti. Ob prijetnem voditeljičinem kramljanju skozi čas smo zvedeli, da jc ob pevskem društvu kmalu nastal ženski pevski zbor, iz obojih pa nato mešani zbor. Potem seje pevcem pridružila še tamburaška skupina. Vendar skoz vse premene seje obdržal le Moški pevski zbor, ki praznuje svoj žlahtni jubilej. Občasno ob zboru zamuzicira še instrumentalni ansambel s harmoniko, kitaro, kontrabasom, z violino in flavto. Za jubilejno priložnost so pevci v goste povabili oktet Pa kol'k'r tol'k' iz Logatca. S programom sedmih pesmi in s svojo hudomušnostjo so prijetno navdušili zbrano občinstvo. V drugem delu koncerta so se pevci s svojim repertoarjem sprehodili skozi največkrat izvajane in prav pevcem najbolj priljubljene skladbe. Za vztrajno delo so bila pevcem podeljena Galusova priznanja; dve bronasti, dve srebrni in dve zlati priznanji, ki jih je podelila vodja Območne izpostave JSKD Nevcnka Malavašič. -Društvo pa seje za dolgolctletno prepevanje v zboru zahvalilo Jožetu Nagodctu, zborovodju Matiju Logarju pa za požrtvovalno 30-lctno vodenje zbora. Prav tako pa jc društvo za zgledno sodelovanje in v zahvalo za skupno delo podelilo društvena priznanja PGD Hotedršica, KGZ Logatec, KTD Hotedršica in KS Hotedršica. Pevcem je ob tem voščil tudi župan Janez Nagode, nekaj besed pa jc spregovoril tudi predsednik krajevne skupnosti Stanislav Nagode, ki je pevcem čestital za obletnico, in dejal, da so si pevci za ta slavnostni koncert izbrali lep prostor, ki bi ga morala v bodoče uporabljati tudi Jubilejni konce! hofenjskih pevcev. druga društva, saj bo vredno prihajati sem in se tu večkrat srečevati. Za konec koncerta, ki je pomenljivo počastil vztrajnosti pevcev in ncminljivost naše kulturne dediščine, so jubilanti z gosti zapeli še .luvančev Spomin na zimski večer in Aljažev Oj,Triglav. S. Nagode Koncert dveh mladih umetnikov V dvorani Glasbene šole sta 28. maja na večer kocerlirala Matjaž Albreht flavta, vibrafon in Klemen Golncr klavir. V koncertnem sporedu sta mlada umetnika predstavila dela Sergeja Prokofjcva Sonato za violino in klavir v D-duru, op. 94 transkribiral za flavto in klavir J. P. Rampal): Moderato, Allegrctto scherzando, Andante in Allcgro con brio; Hernija Diitilleuva Sonatino za flavto in klavir; Francoisa Bornea 1 antasic Brillantc za flavto in klavir na temo iz Bizetovc opere Carmen ter Keitha .laneta in Garya Burtona Moonchild/In YourQuiet Place za vibrafon in klavir. bn 8 C I 'č? >[/) O Kulturni razgledi r o V.' n tO O C L/l Pohvalni revijski koncert Taborke so izpele velik napredek. organizaciji in vodenju prireditve ter pri prvem letošnjem regijskem tekmovanju otroških in mladinskih zborov. Pri vsem tudi Foto: D. Malavašič ni pozabila na priznanje ob petletnici okteta Pa kol'k'r tol'k' ter ob 20. obletnici zbora Pevskega društva Logatec. Albin Čuk Ob poslušanju ubranega petja pevcev, kijih v svojih zborih premore Logatec, smo 15. maja izživeli lepo nedeljsko popoldne - Devet zborov in skupin je na 37. reviji zborov in malih pevskih skupin strokovno spremljal Mitja Gobec Vsak zbor seje potrudil, da seje predstavil z najboljšim izborom treh pesmi. Strokovni ocenjevalec Mitja Gobec je revijski koncert ocenil zelo pohvalno. O oktetu Pa kol'k'r tol'k', ki ga vodi Franc Pupis, pravi, da je nastopil solidno. Glasovno razmerje je zadovoljivo. Odlika okteta je v stabilni intonaciji... Pri Kvartetu Gostiša je pohvalil zgleden nastop. Spored je bil dobro sestavljen, zvok skupine je bil krhek in nežen, izvedba je bila muzikalna in intonacija stabilna... Ocenjevalec je pohvalil skrbno in dobro pripravljen program Logaškega okteta. Skladbe so bile večinoma iz železnega repertoarja oktetov, vendar nekoliko zahtevnejše. Oktet je dobro upet s stabilno intonacijo, z uravnoteženimi glasovnimi razmerji. Ob Ženskemi pevskem zboru Društva invalidov in upokojencev z zborovodkinjo Karolino Mcdvešček je strokovni ocenjevalec ugotavljal, daje bil nastop podoben lanskemu; več pozornosti bodo potrebni soprani. - Pri Mešanem pevskem zboru Adoramus pa strokovni ocenjevalec ugotavlja, da je bil letošnji nastop boljši od lanskega, več zvoka je zaradi dopolnjene moške vrste. Zborovodja Tadej Sader vešče vodi zbor in jasno oblikuje fraze in oznake v partiturah. Zbor je z zanimivo oblikovanim sporedom pokazal svoje izvedbene razsežnosti. -Obrtniški mešani zbor Notranjska, ki ga vodi zborovodja Janez Gostiša, sestavljajo pevci več generacij, kar se čuti pri barvi in zvoku. Spored je bil premišljeno sestavljen in nastop uspešen. - Nastop Pevskega društva Logatec z zborovodjem Lovrom Gromom je bil podoben lanskemu, le manj zahteven. Zvok zbora je bil poln in dovolj uravnotežen. - Moški pevski zbor iz Hotedršice z zborovodjem Matija Logarjem je nastopil solidno. Gojijo lep naraven fantovski zvok v srednji dinamiki. Zborovodja všečno vodi skupino, pevci mu brez težav sledijo. - Ženski pevski zbor Kulturnega društva Tabor je v letošnjem nastopu pokazal velik napredek. Predstavili so tehten in pester spored pesmi. Intonacija v zboruje bila odlična. Zborovodja Zdravko Novak popolnoma obvladuje zbor, ki je pridobil tudi na vokalni tehniki in nizki dinamiki. Revijo je spretno povezovala Maruša Mele Pavlin. Ob koncu velja pohvaliti Nevenko Malavašič, vodjo Območne izpostave Javnega sklada za kulturo, za njeno prizadevanje pri -- Pevci med sarajevskimi Slovenci »Slovensko kulturno društvo Cankar je nastalo iz nujne potrebe po duhovni hrani, kulturni identiteti in delovanju ter sestajanju ljudi v tistih težkih, vojnih časih. Društvo je bilo zatočišče za številne Sarajevčane slovenskega porekla in druge sarajevske intelektualce. Slovensko-bosanska trmoglavost in kljubovalnost, navdušenje in prodornost so obrodili številne kakovostne kulturne dogodke.« Med temi so vsekakor Cankarjevi dnevi, ki jih ob obletnici rojstva tega slovenskega pisca počastijo na Vrhniki in v Sarajevu. In prav ob tej priložnosti so se prekrižale poti sarajevskega društva Cankar in pevcev, ki prepevajo v logaško-vrhniškem Mešanem pevskem zboru. Pevski obisk seje začel z nočno vožnjo. Ob prvih obrisih sončnega vzhoda so prihajale na dan strašljive podobe, ki so utišale sicer veselo razpoložene pevce. Slike podrtih in zaraščenih hiš, opustelih domov, zapuščenih polj...- vojno opustošenje. V Sarajevu so pevke in pevce pričakale predstavnice društva Cankar. Pevce so pogostile, jim razkazale Baščaršijo, nato so jih razporedile po gostitcljskih družinah. Koncert z otvoritvijo Cankarjevih dnevov seje začel ob sedmih zvečer. Zbrane v čudovito lepi in akustični dvorani Doma armade je pozdravila predsednica Slovenskega društva Cankar Sarajevo Leopoldina Maksumič. Besede otvoritvene slovesnosti pa je povzel slovenski veleposlanik Tadej Labernik. Nato so pevke in pevci pod vodstvom Lovra Groma zapeli slovensko himno. Po himni pa je zbrane nagovorila vodja logaške izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ncvenka Malavašič. Po protokolarnem uvodu so pevke in pevci z, napovedovalcem Janezom Podjedom odpeli večer domovinskih pesmi, šaljivk in zbadljivk. Sarajevčani, nekateri le s kapljo slovenske krvi, so peli, jokali, si brisali solze in ploskali. V njih seje prav gotovo prebujala ljubezen do odmaknjene Kulturni razgledi Vi l.oguško-vrhniški pevci v Sarajevu. Ob bukvami - knj kal igrati j a Stojnice pred Knjižnico so 28. maja vabile vse ljubitelje knjižnice in knjig. Knjižnica je / Društvom prijateljev otrok in mladine organizirala bukvarno, kjer so si lahko obiskovalci po nizki ceni kupili knjige, ki jih je knjižnica izločila iz svoje zaloge. Sejem starih, rabljenih knjig pa sta popestrili še spremljajoči prireditvi: knjigoveška in kaligrafska delavnica. Knjigovcško delavnico je vodila Metka Starič iz Parnasa (Zavod za kulturo in turizem iz Velikih Lašč). V oblačilih iz 16. stoletja je popeljala prisotne v čas Primoža Trubarja, čas reformacije in prikazala, kako je nastala prva slovenska knjiga. Prikazala je Foto: D. Malavašič domače zemlje. Nedeljsko jutro, odeto v sivino deževnih oblakov. Pevci so se s svojimi gostitelji še zadnjič srečali v katedrali, kjer so s pesmijo obogatili nedeljsko bogoslužje; z nekaterimi slovenskimi pesmimi in molitvami so ponovno na obraze sarajevskih Slovencev privabile solze, nasmeh in petje v domačem jeziku. Potem slovo s solzami v očeh; tudi nebo se je solzilo Pred odhodom iz Sarajeva pa še z dvema vodičema v dvorano Zetra. sarajevski olimpijski ponos, ter v restavracijo »najboljšega soseda«, kjer je bosanski lonce okrepčal in vlil moči slovenskim obiskovalcem za dolgo pot domov. Bogate vtise in vznemirljiva doživetja so pevci ponesli s seboj z najlepšimi željami, namenjenimi prijaznim in prijetnim ljudem, ki so ostali v mestu, zaznamovanem Z vojno - da bi se ob letu obsorej srečali v Sloveniji. ISevMa igoveška delavnica, in še kaj ... Kakovostno stopnjevanje Na rob 23. reviji obrtniških pevskih zborov Slovenije Konec maja so sc triindvajsetič srečali pevski zbori, ki delujejo pod okrilji območnih obrtnih zbornic. Gostitelji so bili Dravograjčani. Prav oni so začeli tretji krog srečanj, ki sc odvijajo vsako leto v enem od krajev, koder zbori delujejo. Letošnje revije sc je udeležilo osem moških in troje mešanih skupin. Revija je bila v telovadnici OŠ Neznanih talcev, ki je petju prijazna z ravno prav dolgimi odmevi, ki obogatijo dobro petje, manj dobremu pa tudi niso na kvar. Kakovostno je bila letošnja revija na višji ravni od lanske. Letos so organizatorji prvič podelili priznanja pevcem, ki so sc udeležili vseh dosedanjih 23 revij. Kar sedem je takšnih. Veljajo jim čestitke, tudi čestitke »Notranjske«, ki je v Dravograd potovala prek Gosposvetskcga polja, kjer se je znova ustavila v Marijinem svetišču in pri knežjem prestolu pa v Solidaridadu v Tinjah ter si ogledala zanimivosti Libclič: kostnico, muzej koroškega plebiscita, črno kuhinjo in muzej kmečkega orodja. Ogled Libclič je pripravila dravograjska zbornica; gostitelji so bili nadvse zgovorni in prepričljivi. Vredni posnemanja. Jogo Kar dovolj zanimanja z knjigoveštvo. Foto: G. Komar ročno izdelavo knjig; nekateri so si pod njenim vodstvom sami izdelali knjigo. Marija Urbas pa jc s skupino otrok demonstrirala osnove kaligrafijc (lepopisja), predstavila vrste pisave, pisalnih pripomočkov in možnosli učenja različnih pisav. Nekateri pa so sejem izkoristili še za obisk prenovljene knjižnice, v kateri sta bili razstavi mineralov (postavljena v počastitev Dneva zemlje 22. aprila) in razstava bibliofilskih ter faksimiliranih izdaj knjig (postavljena ob svetovnem in slovenskem dnevu knjige). Prireditev je obiskalo precej ljudi, predvsem družin, kar jc zelo razveseljivo. Na obrazih je bilo zaznati zadovoljstvo, saj se je vsakdo česa naučil; nekateri so sc oskrbeli tudi s poceni knjigami. Skratka, koliko lepega že na ploščadi pred knjižnico. In če samo pomislimo, za kolikere kulturne prireditve bi se dala uporabiti ta ploščad, ki sicer kliče k prenovi, kolikero radosti bi še bilo na parkovno urejenem otroškem igrišču z dodatnimi igrali in na bolj urejenem košarkarskem igrišču. Da o nujnosti po bolj kulturni notranjščini Narodnega doma niti ne govorimo. Gvido Komar Kulturni razgledi r o ti to Majske muzikalije Najprej v Rovtah Maj - mesec mladosti in radosti vzbuja v človeku posebno radostno vzdušje, še posebej, če prisluhne prijetni besedi in uho božajočim zvokom. Tako je bilo tistega nedeljskega majskega dne, 15 maja, v domu krajanov v Rovtah, ko so se zgodile Majske muzikalije, ki so se uresničile ob pomoči KD Žarek Rovtc, OŠ Rovte, GŠ Logatec in logaške občine. Kakih 130 mladih grl in spretnih rok je ta večer ponesla poslušalce v prečudoviti svet glasbe. Prekaljeni mojstri - dirigenti: Primož Malavašič, Marjan Grdadolnik in Mihaela Gostiša so dokazali svoje mojstrstvo, saj sta pod njihovim vodstvom ubrano petje in igranje gotovo navdušila še tako neobčutljivega poslušalca. Uvod v majski večerje pripadal Simfoničnemu orkestru GŠ Logatec in njegovemu imenitnemu dirigentu Marjanu Grdadolniku. Kako odlični so bili. Nato so med bučnim aplavzom stopili na oder mladi pevci - kakih 90 jih je bilo. In o čem mladi najraje pojejo? Seveda, o ljubezni, ki daje človeku moč, in iz katere se vse rojeva. Pod vodstvom Mihaela Gostiša in Primoža Malavašiča so združeni zbori mladih OŠ Rovte, PZ sv. Nikolaja in Ženski zbor KUD Podlipa-Smrečje prižigali iskrice zadovoljstva v očeh zadovoljnih poslušalcev. Vrhunec večera pa smo doživeli, ko seje zbor pridružil orkestru. Zdelo seje, da tudi zavese plapolajo v ritmu nežnih zvokov z nepozabnega Titanika. Z roko v roki smo zaključili prečudoviti večer. Za trenutek smo res postali eno - združeni v prijateljstvu in ljubezni. Kar nismo mogli vstati s sedežev, zato so nam zborovodje in dirigent naše navdušenje poplačali s ponovitvijo nepozabne My heart vvill go on. Metka Bogataj Potem še v Logatcu »Naj vas ubrani zvoki popeljejo v čudovit majski večer«, je bila želja več kot sto šestdesetih mladih, ki so na nedeljski večer, 22. maja, povabili na Muzikalije vse, ki jim je blizu glasba pevskih zborov in simfoničnega orkestra. Where the black hawks soars, Intermezzo sinfonico, Scencs from the Carmen suite in Slovanski ples št. 8 so bile skladbe, s katerimi so se predstavili mladi simfoniki Glasbene šole Logatec pod vodstvom dirigenta Marjana Grdadolnika. Med glasnim aplavzom so oder prepustili pevcem treh zborov - Mladinski pevski zbor OŠ Rovte pod vostvom Mihaele Gostiša, Mladinski pevski zbor sv. Nikolaja pod vodstvom Marjana Grdadolnika in Ženski cerkveni pevski zbor KUD Podlipa- In se je maj glasbeno razcvetel. Smrečje pod vodstvom Primoža Malavašiča. Za tisti majski večer so bile prav dobrodošle skladbe Ti si moja ljubezen, Didn't my Lord deliver Danici, I lallelujah! Praisc the Lamb in Dan ljubezni. V tretjem delu koncerta pa se je zborom pridružil še orkester in skupaj so zapeli ter zaigrali: Jesus blicbet meinc Foto: M. Logar freude, Polovskc plese, Barcarolo, My heart vvill go on in Z roko v roki. Čudovit glasbeni dogodek, z. rahlo grenkim priokusom ob pogledu na množico praznih stolov, ki so v veliki športni dvorani zaman čakali na obiskovalec; morda jc bilo udobneje pred TV ekran. NevMav ---™ Nova glasbena dvorana -za nove vzpodbude Prijeten poznopopoldanski petkov dan seje že prevešal v večer, ko smo sc nekateri Rovtarji in povabljeni gostje zbrali v lično prenovljenem prostoru bivšega obrata Alpinc k otvoritvi dvorane za potrebe glasbene šole in knjižnice v Rovtah. Mogoče bo kdo rekel: malenkost. Vendar je za nas in naš kraj to kar vzpodbudna pridobitev. Ob otvoritveni slovesnoti smo najprej prisluhnili pozdravnim besedam ravnatelja Glasbene šole Logatec Primoža Malavašiča, ki je poudaril, da bodo odslej rovtarski glasbeniki lahko večkrat nastopali pred domačim občinstvom, ljubitelji knjig pa bodo lahko prirejali srečanja s pesniki in pisatelji v bolj primernem prostoru, kot je knjižnica, ki jc večkrat pretesna za vse obiskovalce. Zahvalil seje vsem, ki so na kakršenkoli način omogočili obnovo tega prostora. Predstavnik občine Logatec jc prerezal trak, temu pa je sledil kratek literarno glasbeni večer. Mladi povezovalec nas je popeljal skozi mavrične verze pesnice Bojane Levingcr. Prav tako kot barve v pesmih so se prepletali ubrani zvoki, ki so jih iz svojih inštrumentov izvabljali mladi rovtarski glasbeniki, ki se lahko že skoraj celo šolsko leto kalijo tudi v domačih prostorih. Odrasli so občudovali njihovo spretnost in talent, mlajši pa so že ugibali, kateri inštrument bi radi igrali. Večer je sklenil Simfonični orkester Rovte pod vodstvom domačina, profesorja Janeza Trcvna, ki je upravičeno požel največji aplavz. Upajmo, da bo nova dvorana v prihodnje še večkrat privabila čim širši krog ljudi, ki jim jc kaj do narodove omike. Metka Bogataj Logaške, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; grafična zasnova Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; naklada 3600 izvodov. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon ob sredah od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E-mail: logaske@logatec. si Kulturni razgledi »Notranjska« med cerkniškimi jubilanti Obrtniški mešani pevski zbor »Notranjska« se je dostojno predstavil pod oboki cerkve sv. Bolfenka v Zelšah »Notranjsko« je zadnjo majsko nedeljo povabil v goste cerkniški Moški pevski zbor Tabor, ki je želel s koncertom, na katerem je sodeloval tudi okrnjeni oktet Kres (prav tako iz Cerknice), počastiti svojo 35-letnico prepevanja. Jubilant je pod vodstvom neumornega zborovodje in plodovitcga skladatelja Janeza Kranjca začel in sklenil koncertni spored. Predstavil se je kol zrel zbor, ki rad sega po narodnih priredbah in sploh po skladbah, ki so blizu ljudskemu občutju; s posebnim navdušenjem sc pevci lotevajo opusa svojega zborovodje, čigar troje (narodno in duhovno osrčujočih) skladb Nazaj pa jih ni. Triglavska Marija - ave in Slovenija moja dežela je sprožilo silne odobravajoče aplavze. Glasovna ubranost je bila dokaj uglajena, dinamika prožna; posebna kakovosl sc oglaša iz zvenečih tenorskih in mehkih basovskih leg. Dovolj samozavestno je napovedal svojo petletnico oktet Kres, ki mu daje svojevrstno živost umetniški vodja Jože Oblak; ta sc je temperamentno in prefinjeno solistično izpel ob ruski Tari bari. Kar razsežen del koncerta so odmerili »Notranjski«: sedem skladdb, ki jih je profinjeni zborovodja Janez Gostiša odbral z občutkom pravšnje mere od lahkotnejše Večcrnicc, prek zahtevnejše Signorc delle Cime in nekoliko sproščenejše Liepc Rože k solistično prevzemajoči Panis Angelicus (s profesionalno vokalno razsežnostjo Katje Bajcc) in k nekako nenadejajočemu sc vrhuncu z Večerno pesmijo; od tod z rahlo retardacijo k skladbi Sonce že zahaja do prekipevajočega Znamenja, ki velja za neke Zadovoljstvo zborovodje pove skoraj vse. vrste razpoznavno znamko zbora in solistično težkoprekosljivost Erike. Vse je bilo dobro, in še več; bilo je vznemirljivo. Lepo in kakovostno petje tega večera z obiljem muzikalnih nadihov je poslušastvo navduševalo vse do konca, ko je moral jubilant priložiti šc dodatek; oglasile so se gromoglasno regljajočc Žabe. Vsega je bilo; tudi za iskrene čestitke in prijazne zahvale. Artemis Majsko branje sredi Grajskega parka Pod mogočnimi z rahlim zelenjem obdanimi drevesi na prelep majski večer seje 25. majnika bralo o pomladi, o smehu, veselju, o zeleni in rumeni sreči, o sreči nasploh, o ljubezni...Vmes pa seje poslušalo nežne zvoke; vibrafon jc nadvse vibrato zvenel Matjažu Albrehtu; klavirske zvoke pa je izvabljal Klemen Golncr. Pred publiko, željno literarnih dogodivščin, so s pesmimi o cvetoči in brsteči pomladi nastopili člani Literarnega društva Zeleni oblaki: Ana Balantič, Barbara Bezck Rot, Lili Kavčič, Francka Čuk, Bojana Lcvingcr, Nada Kržan, Marcel Štcfančič, Darja Mcrlak, Branka Novak. Razgalili so svojo dušo in srce. Svoje stvaritve so odprli znanim in neznanim poslušalcem, jim podarili del sebe, svojih občutenj sreče, veselja in ljubezni - iskreno in globoko. Svojevrstno pa sta se ob koncu pesniškega popotovanja predstavila šc Kaja Prcgrat s kratko prozo - Smrt čistilke - in Tine Vučko z lastnimi prevodi iz latinske literature. Večer sredi drobnih zubeljčkov, rdečih jagod in žlahtnih izpovedi jc tenkočutno povezovala Anja Sedcj. NevMa GLASBENA ŠOLA LOGATEC razglaša ODPRODAJO dveh rabljenih pianinov ruskega izdelovalca Belarus, enega rabljenega pianina nemškega izdelovalca Ronisch. Cena posameznega pianina je 36.000 SIT (ddv je že vključen). Vloge za nakup pošljite najkasneje do 30. junija na naslov: Glasbena šola Logatec, Notranjska cesta 4, 1370 Logatec Vojni muzej Logatec Ogledi ob sobotah in nedeljah od 10. do 18. ure; med tednom po dogovoru. Informacije: Janez Švajncer, tel.: 01 7542 790. Keramična delavnica, vaški muzej in galerija Laze Ogled stalne razstave starih predmetov in fotografij ter umetniških del likovnikov iz Kamnika po dogovoru. - Informacije: KŠD Laze, Nataša Prestor, tel.: 01 7544 803, 031 380 398. ril* Duhovni odsevi Dekanijsko pevsko srečanje V Borovnici je zadnjo majsko nedeljo prepevalo okrog dvesto otrok in mladih na srečanju cerkvenih otroških zborov vrhniške dekanije - Petja je bilo vsaj za raven revij šolskih zborov Bi jih morali samo slišati - v združenem zboru! Srečanje je začel domači zbor. Več kot trideset pevcev, med njimi sedem fantov (pohvalno!), je zapelo v ubranem dvoglasju dve skladbici starejših slovenskih skladateljev. Za njimi so zapeli Srčki iz župnije Podlipa. Prepričali so z lepimi dinamičnimi postopi enoglasnega petja. Vrhniški otroški zborček s petnajstimi pevkami jc razgibal poslušalce z neverjetnim tempom skladb in poskočnostjo zborovodkinje. Plamen - otroški zbor iz Horjula, je nežno plaval ob spremljavi kitare in flavte; dvaindvajset jih je bilo, med njimi kar nekaj večjih deklet, kar seje odražalo v zvoku zbora. Otroški zborček župnije Bevke je v enotnih majicah Ognjišča sestavljalo osem mladink s četvero otrok. S svojo poskočnostjo so bili blizu vrhniškemu zboru. IVforda tudi zaradi istega pianista, ki jih je spremljal. Iz župnije Šentjošt je prišlo 15 otrok ter štirje spremljevalci: flavtistka, organistka in dve violinistki. Glasovno zahtevnemu programu so pevci kar dobro sledili. Zadnji štirje zbori so bili iz logaške občine dvajsetčlanski zbor župnije Hotedršica. Dvoglasno petje sta spremljali Janja Nagode in Tina Dolenc. Iz župnije Gornji Logatec je pod vodstvom Ncžkc Tomazin in ob spremljavi organista Uroša Šemrova prepevalo nežno dvoglasje trinajstero otrok. Iz rovtarske župnije jih je bilo šestindvajset, med njimi pet fantov. Enoglasno, a ubrano so zapeli ob spremljavi flavtistke Darje Logar in zborovodkinje, obenem kitaristke Urške Logar. Zadnji je zapel štiriindvajsetčlanski zbor župnije Dolnji Logatec ob spremljavi organista Primoža Malavašiča in (tokrat) pod vodstvom Mihaele Gostiša. Za konec so pevci vseh zborov družno zapeli dve Gačnikovi pesmi. Navdušenje in veselje do petja in življenja je preplavilo zbrane poslušalec. In ker navdušenju ni bilo konca, so mladi pevci šc enkrat zapeli Marijino pesem in z nagovorom domačega župnika sklenili uradni del srečanja. Kasneje so se s starši hladili in krepčali v senci velikih dreves in sklepali nove prijateljske vezi. limga r C OO Si TT Človek v Cerkvi in v družbi Izkupiček letošnjega farnega dne za prenovo doma na Griču Zadnja junijska nedelja bo vsak čas tu, z njo pa tudi tradicioabalni farni dan v Dolenjem Logatcu. Z letošnjim geslom »Človek v Cerkvi in družbi« želijo organizatorji povedati, da morata biti odgovornost in pobuda v javnem življenju tudi odraz krščanskih vrednot, prepletajočih se v enakopravnem dialogu z ljudmi drugačnih nazorov. O tem bo spregovorilo popoldansko omizje z dr. Dragom Ocvirkom, dr. Antonom Gosarjem, odvetnikom Damjanom Mihevcem in zakoncema Gerbenc. Glasbeni okvir bodo izoblikovali Nina Kompare, citrar Tomaž Plahutnik in Judita Kavčnik s prcmljcvalci. Kasneje bodo pobudo prevzeli muzikantje s plesnimi ritmi. Prireditev ni pridobitne narave. Letošnji izkupiček od srečelova pa bo namenjem prenovi doma na Griču, kjer bodo urejeni prostori za potrebe Mladinskega centra. Zato se organizatorji tudi letos nadejajo velikodušja pri srečelovu, kot smo lahko slišali iz posebnih oznanil. Nekako do zadnjega dne pred farno družabnostjo bodo prispevke zbirali v dolnjclogaškem župnišču. m A š Športni kaleidoskop Že 34. tek prijateljstva v Hotedršici Športno društvo Hotredršica je 21. maja organiziralo tradicionalni že 34. tek prijateljstva -letos preko 400 prijavljenih tekmovalk in tekmovalcev. Nevšečnoje bilo le to, daje bil istega dne organiziran lek v Radencih, ki je predvsem v članskih vrslah redčil vrste kakovostnih tekačic in tekačev. l'o uvodnem pozdravu predsednika KS Hotcdršica Stanislava Nagodeta so ob 14. uri starlale kategorije deklic in dečkov na progah dolgih 300, 600, 1200 in 1500 m. Ob 17. uri pa so startale ženske na 7000 m v petih kategorijah, moški pa na 13.000 m v desetih kategorijah. - Že kar tradicionalna jc tudi organizacija 8000 m dolgega pohoda za ostale udeležence prireditve z ogledom zanimivosti Hotcdršice in cerkve sv. Barbare na Ravniku. Absolutno zmago pri žeskah je dosegla Tanja Žakelj z Ledin, drugo in tretje mesto pa Mateja Kosovelj in Lucija Krkoč iz Športnega društva Nanos. Pri moških na 13 km je obsolutno zmago dosegel žc lanski zmagovalec Mitja Kosovelj iz Kobarida, sledila pa sta mu Jože Pelkovšek izTSK Valkarlon ter lani prav tako tretji * -.vi i. i ■. ■ Vec kot 400je bilo vseh na startu. Uros Vodoptvec iz Športnega društva Nanos. Po razglasitvi rezultatov, podelitvi priznanj in medalj jc vsak od tekmovalcev obiskovalcev prireditve. Kot je povedal predsednik Bogdan prejel še praktične nagrade sponzorjev in donatorjev. Bošnjak, že mislijo na naslednji tek. Hkrati pa se iskreno Športno društvo Hotcdršica kot organizator tega teka zahvaljujejo vsem, ki so bili pripravljeni marsikaj postoriti ali vedno zelo dobro poskrbi tako za počutje tekmovalcev inštevilnih darovati za izvedbo prireditve. S. Nagode Skupna zmaga in prehodni pokal logaškim obrtnikom V Zapolju se je na 22. športnih igrah območnih obrtnih združenj Notranjske in Primorske zbralo blizu 400 tekmovalk in tekmovalcev iz 11 območnih zbornic: Vrhnika, Logatec, Cerknica, Postojna, Idrija, Tolmin, Nova Gorica, Ajdovščina, Sežana, Koper in Izola - Spopad v 14 disciplinah Tekme so se zvečine odvijale v GRC Zapoljc in ob njem, in sicer: v namiznem tenisu, med dvema ognjema, pikadu, kvartanju in malem nogometu ter tenisu. Balinarji so bližali in zbijali na Balinčku, košarkarji so se v trojkah merili pred Narodnim domom, tenisači so vihteli loparje tudi za gradom, kjer so se na sosednjem igrišču merili bose tekmovalke in tekmovalci v odbojki na mivki. Vleka vrvi nekako najbolj atraktivna disciplina teh iger - pa seje pozno popoldne spet umestila na osrednje prizorišče pred GRC. Zbrane je na otvoritvi najprej nagovoril Edvard Šinkovec, Tik pred spopadom. Foto: A. Korene. predsednik logaške Območne zbornice, kije priredila letošnje igre. Za njim sta tekmovalce pozdravila podpredsednik Obrtne zbornice Slovenije Viktor Barlič in logaški župan Janez Nagode. Nehvaležno je ocenjevati lastno delo. A naj le zapišemo, daje organizatorjem kar precej navzočih izreklo besede prijazne zahvale in pohvale za dobro pripravljene igre. Vodja tekmovanja Dušan Jerina, ki mu je bil Peter Petrovčič v izdatno pomoč, in predsednik zbornice so opravili res obsežno in usklajevalno zahtevno delo, daje bilo vse pripravljeno, kot mora biti. K temu jc precej pripomoglo dejstvo, daje v novi industrijsko obrtni coni v Logatcu tudi objekt GRC, kije omogočil izvedbo več kot polovice tekmovanj na enem mestu, in pa podjetje TGM Žakelj, ki je poskrbelo za raznoliko in okusno hrano. O takšnih možnostih pred nekaj meseci nismo mogli niti sanjati Organizacijski trud pa je bil poplačan le s tekmovalnim uspehom domačinov. Tretje mesto so v skupni razvrstitvi osvojili Tolminci, drugo lanski zmagovalci Novogoričani, skupna zmaga s prehodnim pokalom pa jc pripadla Logatčanom, ki so zmagali v pikadu in kvartanju, zasedli 2. mesto v malem nogometu, namiznem tenisu (ž), odbojki na mivki (ž), vleki vrvi in v tekmovanju med dvema ognjema ter bili tretji v balinanju in odbojki (m). Osvojili so še dve četrti in dve peti mesti. Večina udeležencev seje po večerji in podelitvi pokalov, ki jo je iznajdljivo spretno in slikovito izpeljal Janez Podjed, zadržala na družabnem srečanju ob zvokih Notranjcev. Triindvajsete igre bodo prihodnje leto v Postojni Janez Gostiša C I 1? E > a Športni kalejdoskop Zlato in bron logaškim kegljačicam V Ravnah na Koroškem je bilo 7. maja državno prvenstvo invalidov ZDIS v kegljanju. Državnega prvenstva so se lahko udeležili le tisti invalidi, ki so na območnem tekmovanju dosegli normo - 470 kegljev. 00 7T S Zmagovita trojka. Več kot odlično so se na tem državnem prvenstvu odrezale članice logaškega Društva invalidov. Olga Mihcvc je s 499 podrtimi kcglji osvojila naslov državne prvakinje in zlato medaljo v kegljanju me invalidkami. Bronasto medaljo pa je pripadlo prav tako naši Ivi Jugovac za podrtih 483 kegljev; le za en kegelj jo je prehitela s srebrno medaljo Jožica Ule iz Cerknice. Besedilo in foto: France Brus Hana Šebalj - državna prvakinja v karateju V nedeljo, 24. aprila, je Karate akademija Pantera nastopila na državnem prvenstvu v tradicionalnem karateju v okviru Slovenske zveze tradicionalnega karateja (SZTK) v športni dvorani v Železnikih s štirimi tekmovalci: Domen Novak, Marko Novak, Hana Šebalj ter Petra Rančov. Dosegli so več kot odlične rezultate, saj seje Hana Šebalj v disciplini katc posamično - mlajše deklice uvrstila na 1. mesto in tako postala državna prvakinja za leto 2005. Odlične rezultate so dosegli tudi ostali naši tekmovalci: Petra Rančov v disciplini kate posamično - mlajše deklice odlično 2. mesto ter Marko Novak v disciplini kate posamično mlajši dečki 2. mesto. Pantera organizira 25. junija dvodnevni izlet v Gardaland, namenjen članom, njihovim staršem, sorodnikom, prijateljem in drugim. Od 25. do 31. julija pa bo organizirana na morju poletna šola karateja in športnih aktivnosti, zato vabim vse prijatelje karateja, športa ter dobre volje, da se pridružijo Panteri. Vse dodatne informacije o___ vpisu v šolo karateja, o izletu v Gardaland ter poletni šoli lahko dobite na GSM: 031/641-200 ali na e-mailu: boris.pecek 1 *^J Srečanje mladih raziskovalcev notranjske regije Letošnjega regijskega srečanja v Rovtah so se 4. maja udeležili mladi raziskovalci z OŠ 8 talcev iz Logatca s tremi nalogami in z OŠ Rovte z eno nalogo. Koordinatorka tega srečanja je bila Magda Kune, vzpodbujevalka raziskovalnih dejavnosti na gostiteljski šoli. Vsaka letošnja raziskovalna naloga je bila nekaj posebnega. V Logatcu so raziskovali koledovanje (področje Mlada raziskovalna učenost Foto: L. Treven etnologije), predstavili so različne poglede na gradnjo islamskega centra (sociološko področje); tretja naloga pa je bila s področja biologije. Domači raziskovalci pa so posegli na psihološko področje. Srečanja so se poleg raziskovalcev, ravnateljice iz Logatca in mentoric udeležili tudi nekateri učitelji in učenci domače šole. Pogrešali pa smo svojega ravnatelja in vsaj kakšnega predstavnika katere druge šole. Po uspešni predstavitvi nalog so bila na vrsti vprašanja, na katera so raziskovalci dobro odgovarjali. Po končanem srečanju so bile vse naloge poslane »na višjo državno raven«. Sledilo jc mučno čakanje na rezultate, od katerih je bilo odvisno, katere naloge sc bodo uvrstile na V. državno tekmovanje, ki ga je 3. junija organiziral ZOTKS v Murski Soboti. In tja sta se uvrstili dve nalogi: Poklicna orientacija osmošolcev v mestnem in podeželskem naselju - avtorici Tina ir, Kogovšek in Tanja Mivšek z mentorico Mišo Stržinar z OŠ Rovte. ^ Avtorica druge izbrane naloge Vpliv vremena in temperature na aktivnost deževnikov pajc Mirjam Treven z mentorico Urško Peršin Mazi z OŠ »8 talcev«. Obe nalogi mladih raziskovalk sta dosegli srebrno priznanje. Taja Žižek in Eva Petkovšek, novin. kr. OŠ Rovte Iz sveta mladih Prvo regijsko tekmovanje - pravi praznik petja Prvo regijsko tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov osrednje slovenske regije je bilo v Logatcu 13. maja - Pred tem so morali zbori izpričati ustrezno pevsko kakovost na občinskih in območnih revijah Skupaj osemnajst zborov, več kot 650 vrlih pevk in pevcev. Na dopoldnskem tekmovalnem koncertu so zapeli otroški zbori OŠ Antona Martina Slomška z Vrhnike, Glasbene šole Zagorje, iz OŠ Zbora odposlancev iz Kočevja, OŠ Šmartno, OŠ Brezovica, OŠ Stična, OŠ Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični ter dva iz logaške občine: iz OŠ Tabor in OŠ Rovte. Na popoldanskem tekmovalnem koncertu pa so se predstavili mladinski zbori OŠ Gradec - Litija, Juventus Glasbene šole Zagorje, KD Trbovlje, OŠ Šmartno, OŠ heroja Janeza Hribarja iz Starega trga pri Ložu, OŠ Brezovica, Gimnazije Litija in še pevski zbor Vesna iz Zagorja ter dekliški pevski zbor Deorina iz Kočevja. Pevski program je povezovala Mateja Perpar, zbore pa je poslušala žirija v sestavi: Majda Hauptman, mag. Dragica Zvar, Marko Vatovcc. Takšnega prepevanja v Logatcu že dolgo ni bilo. Toliko mladih grl, iz katerih so prihajali ubrani zvoki slovenskih ljudskih pesmi, umetnih slovenskih skladb in različnih tujih in domačih priredb. Vsak zbor se je predstavil z najboljšo izvedbo, žirija pa jih je strogo ocenjevala. Na obeh razglasitvah je bilo izjemno vzdušje. Polna dvorana otrok in mladine; s pesmijo so pričakali rezultate, se jih veselili, vsakemu vzpodbudno ploskali. Zvečer, ob proglasitvi najboljšega mladinskega zbora (Gimnazija Litija pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič) pa so sploh »poleteli«. Po dvorani so odmevali zvoki zmagovalnega zbora, mladi poslušalci so jih spremljali na nogah, z dvignjenimi in sklenjenimi rokami, lučkami in solznimi očmi. Od naših zborov je otroški zbor šole iz Rovt prejel priznanje za sodelovanje, zbor šole Tabor pa bronasto priznanje za svoj dosežek. Nepopisno vzdušje. Takega dvorana Narodnega doma verjetno še ni doživela. Po besedah nastopajočih in obiskovalcev je k vsemu temu zanosu pripomogla tudi odlična in brezhibna organizacija območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki je z mladimi hostesami, učenkami OŠ Tabor, prispevala največji delež k prijetnemu počutju in domačnosti v Narodnem domu. Kamenček k temu mozaiku uspeha prireditve pa so dodali tudi drugi sodelavci: Zlato priznanje za gimnazijski zbor iz Litije. hišnik Vojko Podržaj, delavke Kmetijsko gozdarske zadruge Logatec, direktorica Knjižnice Bibijana Mihove in še mnogi drugi. Toliko mladih, prepevajočih, srečnih Foto: D. Malavašič in nasmejanih. To je bil praznik petja v Logatcu. Praznik otrok in mladine, ki ljubijo petje, ki si želijo tudi tekmovalne potrditve svojih glasbenih dosežkov. NevMa Vse do izjemnih uspehov Letošnje šolsko leto ne bo na šoli Tabor zaznamovano samo z odprtjem lepih, novih prostorov in s praznovanjem 120-letnice šole - Spominjali se ga bomo tudi po izjemnih uspehih naših učenk, učencev, njihovih mentorjev in mentoric. Udeležili smo se večine državnih tekmovanj na različnih področjih in skupaj osvojili kar 11 zlatih in 21 srebrnih priznanj. Osmošolka Urša Petek jc prava rekorderka, saj je sama osvojila šest zlatih in dve srebrni priznanji, 3 zlata priznanja pa je osvojil osmošolec Žan Lukman. Janja Nagode, 8.r, in Jaka Dolcnc,7.r, pa sta osvojila vsak po eno zlato priznanje. Izjemno uspešni smo bili tudi na kulturnem področju. Naši zbori so nas tudi letos razveseljevali s svojimi odmevnimi koncerti. Našemu otroškemui zboru sije edinemu med logaškimi uspelo na 1. regijskem tekmovanju uspelo pripeti bronasto priznanje. Odlično so delale tudi dramske skupine. Igrica Smradek se je uvrstila na imenitno 2. mesto na gledališkem festivalu Primadona, Jure Slivko v dvojini pa seje predstavil na medobmočnem srečanju v Kočevju. Sodelovali smo tudi na literarnem natečaju .ISKD Logatec, in kar 13 nagrajencev od skupaj 24 jih je bilo iz naše šole. Na športnem področju pa so nas najbolj razveseljevali uspešni atleti in atletinje, alpski smučarji in smučarji tekači. Poleg zelo odmevne slovesnosti ob 120-lctnici šole smo se ukvarjali tudi z drugimi projekti. Prav zdaj zaključujemo » Pozdrav Lvropi«, junija pa se bosta končala projekta Kodeks in Tekmovanje za najboljši razred. Aprila pa smo zbrali kar 32 ton papirja. Vsi se iskreno veselimo uspehov, ki so sad pridnega in trdega dela in dobrega sodelovanja vseh: učenk in učencev, njihovih staršev, učiteljic, učiteljev, drugih delavcev in vodstva šole, zunanjih sodelavcev in vseh, ki z naklonjenostjo spremljajo naše delo. B. Levinger Iz sveta mladih Naša »zlata« Urša Res ne vem, kateri od pridevnikov bi lahko še bolje predstavil našo letošnjo najuspešnejšo učenko, ki ne pozna ocene prav dobro, kije neprekosljiva povsod, kjer se pojavi. Ja, to je naša »zlata« Urša. Kar s šestimi zlatimi priznanji in z dvema srebrnima je v skupni seštevek naše šole prispevala levji delež: zlato pri matematiki, fiziki, kemiji, zgodovini in na tekmovanju Spoznajmo sladkorno bolezen, pri slovenščini pa uvrstitev med diamantno zlate, kar pomeni, da je bila celo med desetimi najboljšimi iz vse Slovenije -Zaradi vseh teh izvrstnih rezultatov se je splačal tudi tale pogovor. Si pričakovala kar šest zlatih priznanj in kako si se na tekmovanja sploh pripravljala? Moram priznati, da jih toliko res nisem pričakovala, mogoče pri kemiji in zgodovini, ki sta se mi zdela najlažja. Ostala priznanja pa so bila tudi zame presenečenje. Na tekmovanja sem se pripravljala v glavnem v šoli pri dodatnem pouku, nekaj dni pred tekmovanjem pa sem vse skupaj predelala še sama doma. Katero od teh področij pa ti je najljubše? Bolj me privlači naravoslovje, najbolj kemija. Zanimajo pa me tudi tuji jeziki. V redovalnici se ob tvojem imenu smejijo same petice. Kako ti to uspe? Kakšen je tvoj delovni dan? Sploh se ne učim tako veliko, kot si najbrž mislite. V šoli pazljivo poslušam razlago, doma naredim nalogo, dlje časa pa se učim le, če se mi zdi, da bom vprašana, in pred kontrolko. Veliko se naučim tudi med odmori, ko ponavljamo snov skupaj s sošolkami. Urša Petek, odličnjakinja, da malo takih. FtttOl P. Rezek S čim pa se še ukvarjaš poleg šole? Letos končujem šesti letnik flavte na glasbeni šoli, osmo leto prepevam v šolkem zboru, v prostem času pa zelo rada poslušam glasbo, berem kriminalke in pustolovske knjige, gledam televizijo in rolam. Na koncu pa nam zaupaj, kje boš nadaljevala šolanje, kakšne želje imaš za prihodnost in kakšne spomine boš imela na osnovno šolo? Vpisala sem se na gimnazijo Vič, upam, da bom tudi tam uspešna in da bom lahko študirala tisto, kar bom želela. Na osnovno šolo bom imela zelo lepe spomine. Nikoli ne bom pozabila zaključnega izleta v Gardaland; nestrpno pa že čakam valeto. Urši smo zaželeli vse najlepše. Prepričani smo, da bo tudi v prihodnosti v ponos in veselje svojim staršem in vsem, ki smo imeli to srečo, da smo se lahko osem let skupaj z njo veselili njenih uspehov. B.Levinger Da capo al line Da je vredno vztrajati od začetka do konca so tokrat pokazali na šoli Tabor, kjer so 21. junija pripravili še en odličen zaključni koncert otroškega in mladinskega petja. Naslov koncerta Da capo al fine pomeni v glasbenem jeziku od začetka do konca, lako so sc na koncertu zvrstili nadobudni glasbeniki šole Tabor od mlajših pa do starejših; priznanja pa so podelili tistim, ki v zboru vztrajajo žc osem let. Pevci Otroškega in Mladinskega pevskega zbora so sklenili še eno uspešno leto. Njihov zborovodja Zdravko Novak z zbori vztraja že celo vrsto let; letos se je obrestovalo zlasti pri otroškem zboru, kije na medobmočnem tekmovanju prejel bronasto priznanje. Za tokratni koncert so pevci z zborovodjem pripravili in odpeli zanimiv ter pester izbor skladb. Bučni in dolgi aplavzi pa so bili dokaz, da so več kot zadovoljili poslušalce. Otroški pevski zbor je spremljala pianistka Gabrijela Nagode. Na koncertu pa so nastopili tudi glasbeniki, ki so pokazali pot glasbenika od začetkov prek prvih tekmovanj pa do profesionalnega ukvarjanja z glasbo. Najprej sc nam je predstavila hornistka Patricija Albreht, ki sije na letošnjem tekmovanju mladih glasbenikov prislužila zlato priznanje. Za njo nas jc Jernej (Jantar s trobento popeljal v svet trobil; z bronastim priznanjem sc je odlično izkazal na tekmovanju mladih glasbenikov. Glasba veliko pomeni tudi Janji Nagode, ki seje odločila za nadaljevanje šolanja na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Kot gosta pa so pevci na koncert povabili še nekdanjega učenca, sedaj zelo uspešnega glasbenika flavtista Matjaža Albrehta. OŠ Tabor je na zborovskem področju vsako leto močnejša, vendar pa jc za nove uspehe potrebno delo od začetka do konca da capo al fine. Klanca Sedej Planinski pohodi Od petka, 17., do nedelje. 19. junija Gorski Kotar Org. in info: Planinsko društvo Logatec, tel.: 041 564 757 (Alenka Mrak) Sobota, 25. maja Voje Org. in info: Planinsko društvo Logatec, tel.: 031 506 734 (Slavko Kozamernik) g ci a Ne nazadnje Iz grozot koncentracijskih taborišč Tudi četvero preživelih Slovencev, med njmi tudi Logatčan Mihael Kleč, najmlajši med preživelimi, na slovesnosti ob 60-letnici osvoboditve Buchenvvalda; tja je 9. aprila z avtobusom odpotovalo iz Slovenije 22 udeležencev slovesnosti Med 10. mil. aprilom 1945 sta bili osvobojeni nemški koncentracijski taborišči v Buchenvvaldu in Dori, ki jih je ob 60-letnici osvoboditve obiskala tudi četverica preživelih taboriščnikov iz Slovenije. Z avtobusom seje iz Slovenije v zgodnjih jutranjih urah s soboto, 9. aprila, odpeljalo 22 udeležencev slovesnosti. Na poti proti Munchnu in Nurnbergu do Erfurta, dolgi kakih 1000 km, je potnike spremljalo aprilsko vreme, tudi z močnim sneženjem. Prijetna vodnica Gabrijela je nizala zgodovinske in zemljepisne zanimivosti krajev, skozi katere so potovali. V Erfurt so dospeli ob sedmih zvečer in se nastanili v hotelu ob letališču. Nekdanja taboriščnika Miha Kleč in Jože Bufolin pred spomenikom Goetheju in Schillerju v Weimarju. Foto: M. Petkovšek Naslednjega dne so se po zajtrku odpeljali v VVcimar, že rrc od davnega znano kulturno središče, ki so ga nacisti oskrunili s K« taboriščem neslavnega imena. V gledališču, kjer so nekoč premierno ri uprizarjali drame Goetheja in Schillerja je potekala slovesnost v — počastitev 60. obletnice osvoboditve koncentracijskega taborišča Buchenvvald. Pred spomenikom obeh velikih literatov so se i j udeleženci slovesnosti fotografirali. Dva preživela taborščnika: S Mihael Kleč, kije kot 15-letnik preživel grozote Buchenvvalda, in taboriščnik s Tržaškega Jože Bufolin sta bila posebej fotografirana; zvečer je nemška televizija začela večerna poročila o dogodkih ob obletnici osvoboditve taborišč prav z njunim posnetkom. Po slovesnosti in ogledu mesta so se udeleženci slovesnosto odpeljali v 10 km oddaljeni Buchenvvald Bukov gozd, kjer jc bilo taborišče - »štirideset hektarov mraza in grozot«, kot je dejal v vvcimarskem gledališču nemški kancler Gcrhard Schroder. Posebna komemoracija je bila ob enih popoldne na apclplatzu (taboriščno zborno mesto). Obiskovalcem so pred vhodom v taborišče, kjer je na vratih pisalo: »Vsakomur svoje«, delili vrtnice. Slovenski skupini sta sc tu pridružili še generalna konzulka Grilova in vclcposlanka Bencinova; skupaj z našimi taboriščniki so položili venec k spomeniku Jugoslavije, katere del jc bila nekoč tudi Slovenija. Venec so kasneje položili še na ploščadi na nekdanjem apclplatzu pa tudi ob stolpu, v katerem bije veliki zvon v spomin in opomin. Slovesnosti seje udeležilo veliko ljudi; med udeleženci so našteli kakih 500 nekdanjih taboriščnikov. Taborišče so nacisti postavili leta 1937. V njem in v njegovih podružnicah seje zvrstilo četrt milijona jetnikov; konec vojne jih je pričakalo komaj kakih 56.000. Mnogi so postali žrtve prisilnega dela in medicinskih eksperimentov. Po komemoraciji so si prisotni ogledali barake, spominski muzej s slikami in predmeti jetnikov, s slikami, ki sojih posneli Američani ob prihodu v taborišče. Pretresljivi so bili pogledi na krematorij z mučilnimi napravami in velikimi pečmi, ki so gorele noč in dan; v njih so sežgali prek 57.000 jetnikov. Osvoboditve, do katere so si organizirano pomagali tudi jetniki sami, jc dočakalo le 21.000 taboriščnikov. Popoldne sta se konzulka in vclcposlanka poslovili. Do večera je bilo dovolj časa za ogled Erfurta, tudi posebnega obrtniškega mostu, kije oblikovan kot del ulice. V ponedeljek so se po zajtrku odpeljali v Roscnstadt, kjer se jim je pridružil član zgodovinskega društva, ki jih jc vodil po nekdanjem taborišču Dora. V novem učnem in dokumentarnem središču so na proslavi ob enajstih odkrili maketo taborišča. Po slovesnosti so si ogledali taborišče, krematorij, pred katerega so položili venec. Po pogostitvi so odšli na ogled podzemnega taborišča Dora, kjer so v 40 km prostranih rovih taboriščniki izdelovali rakete. Franc Svetie iz Ljubljane, preživeli taboriščnik Dore, jc pripovedoval o svojem 7-mcsečncm življenju in delu pod zemljo, pod strogo nemško komando. Po ogledu Dore so se vrnili v Roscnstadt, ki se pripravlja na pobratenje z Novo Gorico (mesti druži tudi vrtnica, ki jo ima Nova Gorica v svojem grbu, Roscnstadt (Rožno mesto) pa v svojem imenu). Z vodnikom zgodovinskega društva so si ogledali še mesto in staro cerkev sv. Bernarda, ki jo pravkar obnavljajo. Kasneje so udeleženci slovesnosti obiskali tudi Nordhauscn, kjer imajo urejen park s spomeniki iz držav, ki so imele tam taboriščne žrtve. Tudi tu so slovenski udeleženci položili venec. Po zajtrku 12. aprila so sc odpeljali proti domu; spotoma so se ustavili še v Dachavu. Položili so venec k spomeniku žrtvam tamkajšnjega taborišča. Logaški preživeli taboriščnik Miha jc pripovedoval o dogodkih svojega tritedenskega bivanja v tem taborišču pred premestvijo v Buchenvvald. Taboriščniki so si morali na obleke prišiti posebne barvne znake, s katerimi so označevali vrsto jetnikov (politični zapornik, kriminalec...). Po ogledu taboriščnega muzeja so sc po krajših postankih v večernih urah vrnili v domovino. Marinka Petkovšek Ne nazadnje ZAHVALA Zapustila nas jc draga mama Ivana Peternel Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje in darovane sveče. Zahvaljujemo sc Evi Tršar, osebju Zdravstvenega doma, družini Istenič in Mici Korcnč, vsem sodelujočim pri pogrebni slovesnosti, pevcem za ganljivo petje, trobentarju, pogrebnemu zavodu Menard in gospodu župniku Janezu Komparetu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vam za pomoč in podporo v težkih trecnutkih. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti mame, stare mame in prababice Frančiška Baje, roj. Rupnik 29.10.1912 2. 5. 2005 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali vseh 15 let na njenem novem domu v Idriji. Posebna zahvala tudi gospodu župniku za sveto mašo in lep pogrebni obred. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Menard in Komunalnemu podjetju Logatec za pogrebne storitve. Hčerki Majda in Fani z družinama ZAHVALA Svojo življanjsko pot je v 91. letu starosti dopolnila naša draga mama, babica in prababica Frančiška Maček - Bscova mama Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tople besede sočutja in podpore, za izražena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala gre osebju Zdravstvenega doma Logatec, posebno patronažni sestri Evi Tršar, gospodu župniku Janezu Komparetu za opravljeni obred, pogrebnemu zavodu Menard, družini Petrovčič iz Žibrš za pogrebni nagovor ter ženskemu pevskemu zboru za občuteno petje. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ne vrtovi cvetja ne oceani svečk ne morejo zapolniti vrzeli, kije nastala za I a ho. Brez. slovesa jc odšel naš Darko Nagode Vedno boš z nami, v srcih vseh, ki te imamo radi. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se od njega poslovili, mu prižigate svečke, in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v tistih težkih trenutkih. Anže, Katarina, oči, mami in Matjaž P> Ne nazadnje ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega strica Jože Gostiša se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za cvetje in sveče, za izrečeno sožaljc ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala, ne nazadnje, pevcem, župniku in vsem, ki so sodelovali pri žalnem slovesu. Nečaki: France, Ivica in Janez Jubilantka Pavla Jerina Lah. Se na mnoga leta! Letos mineva 20 let, kar je 24. julija skupščina občine Logatec podelila svoji nekdanji občanki dr. Pavli Jerini Lah naziv častne občanke zaradi njenega požrtvovalnega organiziranja partizanskih bolnišnic, v katerih je reševala življenja ranjenih in obolelih borcev v času narodno osvobodilnega boja, in zaradi njenega predanega dela na področju zdravstva in krvodajalstva v povojnem času. Pavla Jerina Lah seje rodila v Borovnici 1915. leta. Mladost je reživela v Logatcu. Po medicinski diplomi v Zagrebu 1940 je kot zdravnica delala v ljubljanski bolnišnici. Od leta 1941 je aktivno sodelovala z OF. Od januarja 1944 do osvoboditve je bila v Trnovskem gozdu zdravnica in upravnica partizanske bolnišnice »Pavla«, poimenovane po njej. Po vojni je svoja osrednja prizadevanja namenila področju transfuzije krvi. Med drugim je avtorica več del s področja partizanske sanitete in transfuziologije ter soavtorica knjige Transfuzija krvi. Njeno življenjsko delo jc prav gotovo knjiga Partizanska bolnišnica Pavla v Trnovskem gozdu. Veliko delo velike humanistke. Jubilantki ob njeni častitljivi 90-letnici voščimo še veliko zdrave kremenitosti. Na mnoga leta, spoštovana dr. Pavla Jerina Lah! Uredništvo Logaških Sredi igre hribov in dolin Člani bralnega krožka Žarek - Jože, Tilka, Marinka, Emica, Janja, Alenka in Lili smo se 21. maja odpeljali z Bogdanovim kombijem na izlet, s katerim se vsako leto približno ob tem času nagradimo za marljivo druženje od septembra do maja - Izlet, namenjen Škof ji Loki, predvsem Ivanu Tavčarju, je skrbno pripravil Jože Omerzu Pred pisarno škofjeloškega turističnega društva nas je čakal vodič. Z njim smo odšli preko Kamnitega mostu s kipom sv. Janeza Nepomuka (zavetnika mostov) v staro mestno jedro. Najprej smo si ogledali cerkev sv. Jakoba z deli Jožeta Plečnika in Nunsko cerkev. Potem pa smo se sprehodili po Gornjem trgu, ki človeka vedno znova očara s slikovitimi starimi meščanskimi hišami. Vodič nam je z zanimivo, hudomušno pripovedjo pričaral preteklost, ko so tod posestnikovali freisinški škofje. Na Visokem oh Tavčarjevem spomeniku. Nato smo se povzpeli še na grad s prečudovitim razgledom na mesto in okoliško hribovje in z muzejem, ki hrani bogato arheološko, zgodovinsko, umetnostno in prirodoslovno zbirko. Nas jc najbolj zanimal pisatelj Tavčar in dediščina Kalanovih z. Visokega. Po sveže zeleni Poljanski dolini smo se odpeljali do dvorca Visoko. Tam nas je čakal Jožctov prijatelj, upokojeni gozdarski inženir Janez Ahačič z ženo. Izkazal se je, nc le kot ljubitelj škofjeloškega hribovja, ampak tudi kot dober poznavalec Tavčarja. Pred nami je zaživelo pisateljevo življenje in njegova Visoška kronika. Inženir Ahačič je svoje literarno znanje popestril še s strokovnim opisom dreves, ki rastejo nad dvorcem. Navdušil nas je tudi za obisk Gozdarske učne poti Visoko. Vsi skupaj pa smo si od srca zaželeli, da bi se vendarle našel lastnik, ki bi zdaj samevajočemu dvorcu vdihnil življenje. Po kosilu smo v prijazni kmečki hiši na Zirovskem vrhu v objemu Tavčarjevega hribovja nadaljevali pogovor z Ahačičem o Tavčarju in brali odlomke iz njegovih del. Zlasti Zalo nam jc Ahačič uspel lepo približati s svojo zbirko čudovitih diapozitivov, obenem pa nam jc priporočil v branje zbirko ljudskih pripovedk iz škofjeloškega hribovja Kamniti most Lojzeta Zupanca. Pozno popoldne smo sc povzpeli še do vhoda v Zalo, od koder sc nam je odprl nebeško lep razgled proti Lubniku, Blegošu, Poreznu do Bohinjskih hribov, iz ozadja katerih nas je pozdravljal očak Triglav. Na robu gozda smo sc poslovili od prijaznega inženirja Na poti domov smo se zahvalili Jožetu za odlično pripravljen program in šoferju Bogdanu za varno vožnjo. Koliko čudovitih spoznanj in doživetij v enem samem dnevu. Lili Kaučič Ne nazadnje Z zapeljive naslovnice Playboya v odpeljivi modri Kalos Kol smo IX. maja slišali na Vrhniki v Avlohiši Scliškar, pri pooblaščenem uvozniku, prodajalcu in serviserju vo/il ( hevrolet, se jc Nina Osenar, miss I lavvaiin Tropic Slovenije (sicer dekle meseca marca 2005 po i/boru revije Playboy) odločila za Kalos, ker zaupa kvaliteti Chevroleta. Direktor Avlohišc Scliškar-Bošljan pa seje odločil za svojsko promocijo Kalosa, tako da gaje podaril lepoti Nine Osenar, s čimer jc povsem soglašal tudi Rajko Hrvatic, lastnik licence Miss I lavvaiin tropic International za Slovenijo in I Irvaško. /;; lepotica seje odpeljala z modrini Kalosom. »Torej bodite previdni na cestah; vašo zbranost pri vožnji lahko od tiste majske srede naprej zmoti simpatična gospodična v modrem Chevroletu,« dodaja Simon Kržič iz Agencije sk.net, marketing Avtobuse Scliškar Besedilo in joto: Artemis |g»ji---- - Pravi biser pod Hrušico Žc pred več desetletji je Franc Šemrov, po domače Mivškov Francelj, pod Hrušico, kjer se sleka nekaj Studencev, zgradil s prijatelji manjši jez, za katerim jc sredi gozda nastalo prijetno jezero »Pri racah«. Tam je pravi raj za divje race, ki so se navadile na dnevno krmljenje s koruzo; najraje gnezdijo po umetnih gnezdiščih, zasidranih sredi jezera. Tako so gnezda zaščitena pred lisicami in drugimi plenilci. n Jezerce "Pri racali". V jezeru živi tudi nekaj krapov, ki jih je v jezero žc pred leti prinesel Francelj. V majhni brunaruci ob robu jezera je prava lovska opazovalnica, od koder je moč opazovali srnjad in jelenjad, ki prihaja k napajališču. V bližjem blatnem kalu sc sicer redkeje, pa vendarle sproščeno povaljajo tudi divji prašiči. Francelj, kot starejši logaški lovec in ljubitelj narave, zlasti živali v njej, preživi v tem okolju precej časa. Kil bi pravi kronist obnašanja in življenja divjadi v tem delu logaškega klovišča. Besed, in joto: France Brus Najboljše fotografije Notranjske Za zaključek 2. fotografskega natečaja Notranjskih novic so v avli Inštituta za raziskovanje Krasa v Postojni razstavili najboljše fotografije, ki so prispele na fotografski natečaj fokus.Notranjska 005 - Direktor Notranjskih novic Dušan Černigoj pa je nagrajencem podelil priznanja in praktične nagrade - V logaški Stekleni galeriji so razstavo ponovili 25. maja. Na 2. fotografski natečaj Notranjskih novic se je odzvalo 31 ljubiteljskih fotografov, ki so poslali 201 fotografijo. Na razstavi v Postojni so bile do 16. maja na ogled vse nagrajene in pohvaljene fotografije pa tudi oslale fotografije, ki so jih Apvlit Znidaršiča - za nagrajenci poslali na natečaj. ()b dmg0 naKra(lo_ ,.,„„. ft Malavašič odprtju razstave je članica žirije. umetnostna kritičarka Polona Škodič. zatrjevala, da žirija ni imela lahkega dela, saj so na natečaj prišle izredno kakovostne fotografije. Prvo nagrado je strokovna žirija podelila Iranciju Novaku iz. ( erknice za (biografijo F.ros Tanatos. izjemen posnetek ( erkniškega jezera iz ptičje perspeklive z motornega zmaja. Druga nagrada je šla v roke Andražu Žnidaršiču iz Ilirske Bistrice za Apetit, ki prikazuje hroščka. ko lovi ravnotežje na objedcnein listu. Začarani grad Boruta Kraševea iz Starega trga pri Ložu je očaral žirijo za tretjo nagrado. Pivčanka Laura Kristan pa je prejela nagrado za najboljšo fotografijo v kategoriji Noč ima svojo moč za posnetek Božična noč. Poleg razpisanih nagrad je žirija, ki sojo fotografi zasuli z obilico odličnih posnetkov, podelila še štiri posebne pohvale. Na ponovnem odprtju razstave 25. maja v Stekleni galeriji športne dvorane sla prisotne pozdravila povezovalce Otvoritvenega programa Jože (iostiša in direklor Notranjskih novic Dušan Černigoj. Otvoritveno slovesnost v Logatcu pa so obogatili učenke in učenci OUsbene šole Logatec: Žiga in Lea Kralj. Barbara Kompan in Tjaša Malavašič. dva kitarska dueta, ki pridno vadila pod mentorstvom prof. Eve 1 Iren. Pogledi obiskovalcev pa so lahko spremljali posnetke različnih letnih časov in trenutkov dneva in noči še vse do 2. junija. IMevMa Starosvetno okrasje Brana in volovska jarma na Ostrmanovi domačiji. Koliko starega kmetijskega orodja jc končalo na smetiščih in divjih odlagališčih smeti, kjer je počasi razpadalo in onesnaževalo naravo. Zakaj ne bi takih »odsluženih« orodij in naprav uporabili za okras na kakem kozolcu, ob kaki lopi, jih odeli s cvetjem. Kako bi lahko preprosto in učinkovito okrasili svoje bivanjsko okolje, svoj dom! - Razni jarmi, komati, kolesa... nas hkrati spominjajo na čase. ko so še vse naokoli »furali« z volovskim! in konjskimi vpregami. Besedilo in joto: F. Brus IZ". r J M NINA JE IZBRALA KALOSA Kaj pa vi? Miss Havvaiian 1 Tropic Slovenije umak SERVIS IN POLNJENJE KLIMATSKIH NAPRAV ZA VSA MOTORNA VOZILA Jviaja mina z obutvijo J ALOS AVTOHIŠA SELIŠKAR d.o.o. Betajnova 16, Vrhnika, tel.: 01/750 22 52, uvoznik, prodajalec in serviser vozil Stara cesta 10, Vrhnika - Delovni čas: v bivših prostorih Planike pon. - pet.: 9.00 -19.00 sob.: 8.00 - 12.00 m muhi v A \| Končno obutev za občutljive noge. / ^^^^ 3r3|p Za Lahkoten korak-čevlji Ara I udobni, modni ter ortopedsko oblikovani. ~ ^ ona y^ _ C\ Il\ Obutev narejena i/ ^ \ ^^L^ ^^ftj^ ^Nflk j|LW prožnega materiala ^^f^k ^(^^ ^^■fiH Primerni popolnoma se i v o usnje za diabetike. prilagodi obliki noge. Xsensible pra