Uto LXIX. št. 272 Ljubljana, četrtek tk. moftnAm 1*3* Ctoa Dio L- uuiajo r«a* Jan popoiane, izroemo aoaejje m prssuice. — maerma do tfo peux *r*t 4 Din 2, do 100 vrst * Din ^6O> od 100 do 800 vrst A Din Jl» veCJ) inaeratj petit rrota Ola i*s Popust po dogovoru. toMr&tni đavek poaebe). — >SlovenaJd Narod« "čija naesefino v Jugoslaviji Din 12.*. ea tnozematvo Din 25 * Rokoplal m ne vr&ćajo UREDNIŠTVO IN UPRAVNIATVO LJUBLJANA, Rnafljev« alk» ttsv. ft. Telefon: 81-22. 31-23, 31-24, 81.20 ta 81-26 Pedroiniet: MAJUBOB IJfHi—inajaij« ra 8b — NOVO MESTO, Ljubljanska c* tatefos tt.36, — CELJii: celjsko ored&iatvo: Stroaamayerjeva ulica 1, telefon at. «fl. podružnica uprave: Koccaovm ulica 2. telefon St 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Pofttna nrasnnlca v Ljubljani St. 10.351. Nevaren podvig generala Franca: Blokada Barcelone se je že pričela Vojne lađje generala Franca so že začele pleniti tuje ladje — Anglija in Franci ja se nameravata ođločno upre ti takentu otnejevanju morske plovbe Salanranca, 26. novembra, o. Blokada Barcelone s strani generala Franca se je dejansko že pričela. spanska križarka »Ca~ narias«, ki se hori na strani generala Franca je včeraj potopila neko rusko lad-jof danes pa je bila pred Barcelono zaple-njena neku norveška tovorna ladja, ki je imela velik tovor municije xa niadridsko vlado. Sedaj preizkujejo papirje te zaple-njene ladje ker suiuijo, da gre najbrže za rusko ladjo, ki pa je pluLa pod norveško zastavo. Neki gr&ki parnik, ki je bil nato-vorjen s premogoca in oljera za Barcelono, so vojne ladje generala Kranca ustavile in Pa odvedle v Ceuto, kjer je bil ves tovor zjiplenjen na korist nacionalistov. General Franco z vso naglico zbira svoje pomorske »U** In splošuo pričakujejo, da bo v najkraj-č^m času zAoel z napovedano akcijo proti Barceloni, kjer hoče predvsem uničiti vse taške naprave, da bi na ta način onemogo-čil nadaijne izkrcavanje i>ošiijk za naadrid-ako vlado. Francija ne bo trpela ustavljanja svojih ladij Pariz, -ti. uuvL'inbra. o. Na Quayu d Or-aayu odločno naglaSajo, da bo Francija brezpogrojno vztrajala pri svoji dosedanji nevtrainostni politiki glede španskih zadev. Kakor Anglija tuđi ona ne bo priznala ne eni ne drugi stranki v španiji blokadnih pravic na odprtem morju. Francosko vojno brodovje ima že nalogo, da priskoči tako j na pomoć vsaki franeosru ladji, ki oi jo kdorkoli ustali na odprtem morju, v pasu tren mOj vzdolž španske obale pa ima Feveda sleherna španska ladja pravico vršiti konti*olo nad tujimi ladjami. To priznanje preso ja jo v Parizu sicer kot koncesijo angl^Ške vlade generalu Francu, ker bi p<> franeoskem po jm ovan ju mednarod-noga prava Francove ladje smele vršiti kontrole le nad ladjami španske republikanske vlade. Zbiranje angleških vojnih lađi] v španskih vodah I-Ondon, 2 novembra, o. Antjlcška src-tom v državi. d:i ?ta oba tovariš^ še vedno živa. da pa se bnsta rnorala posvetiti novim nsUogam »nekjo dni^je«. Nemška špijonaža v španifi V Carfageni in Madridu so odkrili ta]ne narodno-socialistične organizacije Carta^ena, 26. novembra, br. Po urađ-n«m poroćilu jso ppagajicbii organizaciji, ki je razvijala živahno akcijo v korist generala Franca. Organizacija je imela glavno oporo v nemškem konzulu, ki je Se le pred paff* dnevi odpotoval, ko &o ga. ma-drlđake oblasti poBralc, naj zapus?ti me-■to, feer je Nemfiija pcekinOa diplomatA* odnošaje. V poaiopju konzulata so ođkrili veliko zalogo orožja in municije nemSke, ga izvora. Oblasti so zapjenile poelepje konzulata in poslopje neznSke sole ter ja izroćile začaaoo v uporabo republikan-s-dm ustanovam. Zaradi tega odkritja je bilo aretiramfli v Cartagem okrog GO lJudL Obeoem so oblasti odredile preiffcavo v poalopju nemškega poclanlStva ▼ Madridu kfrr 06 našli ««crttlh ie 20 Namcer, dei»- ma uslužbencov poslaništva deloma pa tujcev. Imeli so precejšnjo zalogo orožja in tajno radijsko postajo. Oblasti mislijo, da gre tuđi v tem. primeru za vohunstvo. Zunanji minister madri±3ke vlade Del Vayo je zaradi tega poalal doyemi ma-drida^egra diplomatskega zbora poziv, naj glede na to, ker je Nemčija prekinila diplomatske odnošaje s fepanijo, posreduje, da bo oaobje nemškega poslanidtva v roku 24 ur zapustilo špansko ozemlje, ker bodo v nasprotnem primeru vsi Nem-ci areUrani. Poslopje nemž'oega poslam. §tva, ki je strog"o zapt.ražemo, so 2^.to danes irpraznili. Madrid, 26. novembra, o. Uradno poro- čajo: Ker osobje nemškega in italijan-skegra poslaništva kljub ponovnemu pozivu ni izpraznilo obeh poslaništev, so danes od-delki miliftnikov s silo izpraznili obe pođla-niStvL V italijanskem poslaništvu so našli 20 uslužbencev poslaništva, v nemškem poslaništvu pa poleg većjega števila uslužbencev še 50 španskih nacionalistov, ki so se skrivali v poslopju. Razpolagali so z veliko zalogo orožja. municije in živil, imeli pa so tuđi tajno radijsko postajo. Osobje obeh poslaništev je bilo poslano skozi bojno Crto na stran naeionalističnih ćet, ujete nacionaliste pa so zaprli in pridejo pred vojno sodišče. Poslopji italijanskegra in nemškegra poslaništva so zapečatili in izrodili ključe v varstvo dojenu madridskega diplomatskega zbora. Ozađje Koffthyjevega poseta v Rimu Madžarska na] postane glavno oporišče italijanske politike v Podunavju Pariz, 2G. n<"»v€Jnbra. o. Pariški poliLičui in diplomatski kmeri zasledujejo zelo pažljivo Horthvjev obisk v Kimu in so v Podunavju prišlo do nove konstelacije. Nam-estu dosoJanje,ii*a enotnejra rimsketra bloka, ki so gi tvorile Italija, Avstrija in Mnd/.arska. bost:« nastala dva nloka in sicer na eni strani Italija in Madžarska na 'lmpri strani pi Avstrija in Nemčija. Ni n<»bena tajnost, da je Ni-m-čija v '/a^lnjom čvsu 7-eIo prite^tiilM Avstri-jo na svojo sfran. in se v Rimu do'>ro 7.a- vedaji). da bi 5 tein Italija i/^ubiki svoje glavno opori^če v Pouunavju. Zamdi tega si Italija aeđaj prizadeva. da naveže naše čim bolj Madžarsko, da bi tako imela vsaj nekoga v Podunavju, ua kogar bi mo^la zanesljivo računati in s Cimer bi lako opra-vičevnla svojo na-^ii\-a 26. novembra, b. Včeraj se je v Kremi ju .?estai osmi izredni sovjetski kongTes, cia sprejine novo sovjetsko usta. vo, ka uva>a obsežuo demokraLzacijo vse. ga javnega življenja v Rusiji. Nacrt je vlada pripravila A. pred peL-aiii meseci in je bil ves ta ča-s podrvržeci najobžJmej-ši javni das.msiji, ki se je vodila posebmo v ćasopisjti, pa tuđi na posebnih konfe-rencah in zborovainjih, ki so se prlrejala tuOi v najbolj octdaljenih krajili In vasea (iržave. R^zprav in di^kusij o novi ustavi se je udeležilo po približni eerutvi naj-i majij orkoli 40 milijomov dria*'- Ijanov, kar j predstavlja pač skoro vse- odr^-le ruske j državljane. IzpreminjevaLmh predlogov iz \ zasebne pobude je prišlo okoli 43.000 in bodo sedaj s kupaj z u radnim nacrtom. pa?e\\ na pro-met ciieJ Japansko in italijansVim kolom* jalnim imperijem (Abesinijo). V urednih krogih zanikajo. da bi bil oSlsk v zvezi % m&rebitrrimi poRtičnimi po^aj.;n}i. Kaj prinese ti poltttM bodočnost ? »Obzor« razpravija o razvoju političnih prilik in izvaju: »Minist erpošte in brzojava je opetovano naglašal, da je samo v Xarodni skupštini mogoče razpravtjati o političnih vprašanjih. To misel je te dni ponovit drugi minisfer na shodu v Kumano-vu. Tuđi on je povdarjal* da je samo v Narodni skupščini mogoče razpravljaii in odločevati o aktualnih vpeeianjih. V svoji izjavi novinarjem pa je minister Dragiia Cvetkovič napovedat, da se bodo v kratkem vršile volitve v avtonomnih me stih. To potr ju je že zdavna objavljen namen vlade, da v okviru sedanje ustave izvede profram, ki ga je ministrski predsednik napovedal v svoji nastopni deklaraciji pred Narodnim predstavništvom. Po mestnih voMvah bi to- * rej prišle na vrsto volitve v banovinske svete, verjetno z novim volitnim redom O novih skupštinskih votitvah samih v vtadnih krogih za sedaj ne govora. Kakor m xđi, m vladi ne mudi in bo najbrže preje predložila že napovedene politične zakone. Iz vse-ga tega se tore i t'a zaključiti, da stoji vlada na temelju sedanje ustava m da bi sporazum, ki bi ga ona bila pripravljena sklentti s dr. Mačkom, ne prekoraGI obsioječefa ustavnega okvira. To /* danaMnjm poHHČna situacija, kakor se da pmodttl po govorih ministrov in po delovanju vlade* Nemiki protest v Oslu BerLii, 26. novembra. Po naiogru -voje vlade je danes nemški poslanik v Oslu protestira! proti podelitvi Nobelove mirovne nagrade nemškemu pisatelju Karlu Ossietzkemu, ki je bil &ele redavno iz-puščen iz koncentracijskega taborišda. Nemški poslanik je izjavil, Ua predstavlja podelitev Nobelove nagrade politićnemu zloćdncu žaljivo izzivanje Nemćije- Nemška vlada si pridržuje pravico, iz va ja ti zaradi tega postopanja nadaljnje posliće. Pbtovanje bolgarskega finančnega ministra v ienevo Sofija, 26. nov em. t. Ftoan6ni m-niater Kunev je danes izjavil novinarjeju, da bo prVe dni decembra odpotoval v Ženevo, kjer bo na zaoedaiiju Fnančrnega odbora Društva narodov poročai o gospodarekatn % fi-nančaem j>ok>žaju Bolgarije. Iz Zen^ve bo potoval preko Pariza v London, kjer se bo pogajal z zastopniki bol^nreJcih upnikov. 18OO aretirancev priđe pred sodtt£e \mxšmxns 26. novembnu br. Ka'<-V)r po«ro_ «ajo tiikaj&nji Ufltit «e bodo v Vo-atkem priveli v Rusiji psroceai proti 1.800 poU-tlčnkn aretlrancem, po većini iz vzhođne Sibirije, ki so obtoženi vele:jzdaje. Med areUrand Je tudl 05 ^•iSjih oficirjev ru-skega g^neralne^a štaba. Aretacije oficirjev ručke armade se nađaljujejo. Lladbergliova nezgoda IMHIm S6. aovombreu AA. Polkovnik Lin*D, Vtfterm 81,80, Bykar«iUt5^. (poiittcni e65oVHi/c Plemenski in fugo slovenski nacionalizam Josip Škavič je napisat v »Javnosti* zelo zanimi\H> in obenem poučno ra/pru\*o o nacionalizmu in demokraciji. Nas zunimu predvsem zadnji del te raz prave, k ter pisec govori o plemenskem in jugosiovenskem nacionalizmu. Kar se tiče nacionalizma, tako izvaja Škavič, so avstrijske obLtsti favori zirale plemenski nacionali/em, u zavirale eno'ni jugoslovenski nacionali/em. Ritdi nedemokratskih razmer jtt torej imel plemenski nacionalizem vendurle nekaj uplivu na Uroke narodne mase. Jačim ni imel ju-gostovenski nacionalizem, ki je poleg tega zahteval tuđi širše poglede in globi je poj movanje naših odnošujev, skoraj nobenegu upliva nu-nje. Taka naša prošlost je nam ostavila plemenske nacionalizme na mnu gih mestih popolnoma raz vite na prime r v srednjih stanoi-ih. a ne đ osi alki v najsiriilt slojih so se nadome'sčvJi po vojni in se ic danes nadomeščajo. Z&tu bi se plemenski nacionalizmi mogli pri nas mnogo lutrija razviti v skrajni nacionalizem po zaleđu dn našnjih fašističnih pokretov v evropskih dr-zavah, kakor pa jugosloi'cnski nucionalizem, ki je zelo zaostal v svojem razvoju in se o.'/e izpopolnjuje. On se niti danes še ne gradi v neprekinjeni crti, murveč je kaknr val: zdaj se dviga, zdaj pada, dočim imajo plemenski nacionalizmi mnogo veijo stul nost v napredovanju. Jasno je, da morejo ti napredovati samo na škodo jugo"iU»venstvu in od tijihovega dvigania je odvisno njegm o padanje. Zaradi tega bi se dal srbski, hr vatski in sloi'cnski fa'sizem mnego lagljv realiziarti nego jugos'o\en ki, da, tišti, ki bi skttsali pokreniti tak ju£osfoven*ki faši zem, bi izzval mnogo slnejše in ogorčenej-še plemenske fašizme in bi se s tem hko dovalo jugoslovenrtvu. Jugoslovenstvo, ki je danes sele v fazi svoje izgradnje, je torej vsekakor poštenej$e in etično višje sto ječe, kakor naši plcm^n^ki nacionalizmi, ker le-ti lahko zaidejo v »krajnosti, Plc menski nacionalizmi so /natno bli/.ji tak ini skrajnostim in vodijo v teror in zamvdrž stvo, dočim jugoslovenski naci<>na!izem stupa po potih demokracije in medmbojne plemenske strpnosti. Potrebno bi torej bilo, da bi se stvar tako pojmova! a in da bi se tud i po takih vodilnih idejuh vndil ju poslove uski nacionalni pokret. Etapa v reševanfu hrvatshega vprasanja Si.rajevska »Jugoslavenska /'u.n'.'m je objavila te dni, ko se tolik ft govori m piše o sporazumu in o rešitii tukozvanvga hrvat-?kega vprašanja, iz Zagreba Jopr<, r kate-rem čitamo med drugim: Dr. MaCck mud ru molči. Kakor da ni bila v vrste njegove gn pokreta vnesena nobena živahnejšu notu ne s sponvumom opozicionalnega hlttka r Beogradu, ne z deklaracijo minisfrtkcgn predszdnika v Skuplju. On kakor dd čakn in prisluškuje, kdo bo več ponudit I" njegovo doslednost pričenjaio Redaj vvrovati ćelo* neverni Tomuzi«. Se oziraje *e na te konstatacije je treba ugotoviti, du je dr. Maček nesporno dosegel, da se na vseh stra-neh priznava, du obstnjn hrvatsku vpraia-nje To ie prvu etapa. Druga te v teku: da sa uvi Itnvijo politični zakoni, ki boda po godu hn/atskemu pokretu. V zvezi $ tem se 'majo izvesti svohocfn« voHtve u^ . „« or*t shv.pici*. .. S tem hi ta pokret stopit v drugo etapo: pričala bi se pokajanja z ono srbsko skupino, za fcafero stoji većina srbskega naroda. Kakor du je to vzrok ra vzdržnost dr. Mačka, da se ne spušča v kot čna pogajtinja s srbijansko zdruiann opozicijo. O tem Zagreb tava v temi. Dopisnik nato govori o občinskiii volitvah v savski banovini in ugotavlja. Da rm> ru bilo terorja od zgoraj, pač pa od spodaj. Go~ voreč o bodočih skupsčinskih volitvah, ki bi se morate izvesti na pod i agi svobodoumnih političnih zakonov, izraza dopisnik resne dvome, da bi se te volitve mogle izvršiti v svobodi, ako ne bo preje odstranjen /eror od zdoiaj. Učimo se od drugih narodov! »Ako sta l'alon in Flamec, dva etično po-polna raz lična narodu, lahko ustvarila vse mof£oče pogoje za skupno življenje v* eni državi, ali naj mi, morda nathomonenejši narod na svetu, zahtevamo separacijo? Ako bi Valoni in Flamci živefi vsak zase, ali bi imele njiho\'e posebne države v društvu kulturnih narodov oni ugled, ki ga je Belgija uživala v pretek tosti in ki ga uživa še danes? Ako bi se biti prebivatci Š\ficzrske razvratni po svojem po-kotenju v tri države, ali bi bili ti prebivatci prišli do one ga blagostanja in sreće, ki so jo dosegli v skupnosti? Če tako delajo drugi napredni narodi in grade z združenimi silami svojo srečo, dasi po njih žilah ne teče istd kri, dasi so v vsakem oziru daleč drug od drugega, zakaj bi mi rodni bratje drug drugemu iskali dlako v jajcu in spravljali drug drugega v nesrečo? Potrebno Je. da premagamo same sebe, da pomečemo pod klop vse osebne interese in koristi, da, mko je treba tuđi trpimo, četudi nedotini, samo da bodočim pokolenjem ustvarimo možnost za boljie življenje!* — Dr. A. M.. Tr. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD« četrtek. 26. novembra 193« Stev. 2>2 JUTRI PBEMIEBA \V 1 L L V filROKL LIDA B A A B O V A Ta ftltu, ki je bit izdeUa • 0O4«lovaflJ«ft n«lttftke ai mudu, flgtomne m**tln* taMUtov, tetal, moruurtee, pehotalfe četi t* film, ki odJcrtva, kaldfc rloćtntkili meted se posluftujcjo plfcMnl lidttjMrl ipUonl ta Makm opasna 1* težkft J» borba proti njim, bo napravi! na atohernega gledale* nepoaaben rUml IZDHJHLCI V ELITNEM KINU MATICI Velefilm ogromnih dtnuTitJ. napet«, globoke la pretra«- Ijive vatbto! človeška slika v vesolju Zanlihivo predavanje dr. L. C*rmel)a pođ okriljem Ljudska imivarze Ljubljana, 26. novembra L-eto^nja rezona predavati\ v Ljubljani je zelo bogata. NajveČje zanimanje pa bude Predavanja Ljudske umverze, kar tuđi v ree-nicri zasluži jo. Letos »o ta predavanja v ntali dvorani filharrrioničneiia poelopja. Dvorana Je vselej |x>vsem zavedena. Lep o^isk ie bU tuđi t?noti. ko je predaval Prof. dr. L. Cer nielj o izredno zanimivem predmetu, tako zvan:li mesjleniaah. oneizmemo oddaljenih nebesnih Pojaviti, ^i jib dandanasnja veda že lahko razlaza. Predavanja Ljudske uni" verze eo nanietije-na predve^in Prepro*lim posluSa'ccm. kar je predavatelj tuđi upožte-val. 2aI med našimi znanstvenlki ni mnogo tako spretnih predavateljev, kl bi se jim tuđi ne zdelo pon.iieValno razlagati eVoJo učenost neukim ljudem. Na3 predavatelj je pa raz[)rav]jal o najtežjih znanstvenih Pro-Memih s fx>đročja astronomije ter fizikalnih ved tako j>oljudno. da je bil nePrestađio v ftt-ku t občin«Lvomt ki inu je sledilo z napeto PozornosUo. Naša naloga ni, da bi verno reproducira* li predavanje, saj to v dnevnem fiesopi&ju ni niocfot'e že iz tehniSnih razlogov, pač pa moramo oPo^oHti nanj in na de*o Ljudske univerze. Predavatelj nam je podal kol^kor mogoče jasno $Y\ko ve-solJa po doeedanjih izsledkih znanosti. Ni se bavil framo z me-glenicami, temi ogromnima nebesnimi Paj* čolani, ki so oddafjeni od nas po vee mili-jonov svetlobnih let — najbližja Je okrog ♦ "00000 svellobnih let daleS — eeznan^ nae je tuđi z drusrkni pojavi, ki jih navadTio ne jx>zna Povprecen Lntelipent, Dotalcml Se je ćelo relalivnostne teorije ter nam ekušal razumljivo razložiti, kakšna je slika veeolj-stva po nji. Ko nam je Prikazoval ogromno*t vsem'rskega »Prostora*, neskoneno oddali^ nost ozvezdij in meglenic, marsikdo ni mo-gel zadržati izraza zacudenJa. Predavanje so živo ponnzorjale številne »^Jce. Ra^en z meglenicami. ki jiti tvorijo v ve* »oIJu silno razredčemi ptfni in ki jih uče- njak! dele Po njjhovi obtfki y razne skupine (fcroglaste, planetarne, spiralne), nas je predavatelj eeznanil tuđi 6 tako zvanim! *o-pdcaml zrerd, kakrinlh je doslej tnanih nad 100. NajbldŽja je v ©z^ezdhi Horkula (30000 evetlobnih let) to v nji je 160.000 rvezd v velikoeti našega soWa. Podrobno nam je opisal najMiŽJo spiralno meglenioo v ozvezd-ju Andromede. TakSnih meglenic Poznajo okrog 5 milijonov. Ta Je bila do'-go velika ugaaka, ko eo se p>a Povezali daljmoirledi, me je izkazalo, da gre za ogro »o vsi telovadni oddeiki pridno pri pravi 1 sa ta ^voj najveČji sokoJ^ki praindik. Prepričani smo, da bo eokolsko Članstvo, kakor tuđi &o-kolstvu naklonjeno občinstvo posertilo na^e slavje v velikem Stevilu in tako javno z na mi manifestiralo «a večno mlado Tvrsevo sokolsko in jugosloTen»ko mi^el. Po sktepu župne uprave #e udeleži San* »tvo in naražčaj proslave v kroju z veeini prapori, ostali ude^ežeaci pa v civilnih oble* kab s ©okolnim znakom. K ponedeljski pro-&Lavi Je vlJudno vabliena vas nacionalna javno*t. Na praznik 1. decembra bodo po eklepu meddruStvene seje ljubljanskih «oko^kih društev interne proslave z zaobljubo no^-e-ga 5lauetva pri veeh edinicah ob 11. po do ločen^ni sporedu. kakor je bil ojavljen y dne\Tiem časopisju. Vse ljubljanske edini-ce pa vabimo, da se 1. decembra ob 20. ude^ežijo tud i telovadne akademije bračke ga društva na Vicu v Sokolskem domu. Bratje in sestre, udeležimo ^e vseh priredi-tev y proslavo 1. decembra v veiLkem ste-vilu ^Ti pokažimo, da smo discipliniraju čla-ni velike sokolske družine. Zdravo! Ljubljanski So^ol opozarja In vabi svoje članstvo in vse prijatelje sokoUike mladine na javni telofvadaii ^iastop dru-štvemega, naraščaja, ki bo v nedeljo 29. t. m. ob 16. uri v društveni telovadziiei v Narodnem domu. — Članstvo se nadalje poziva, da se udeleži polnoštevilno gkup-ne proslave 1. decembra, ki jo priredi so-koLstka župa na predvečer 30. t. m. ob 20. uri v veii:4 drvorani Sokolskega doma na Tab-oTu; udeležba v krojih, Ie oni, lci ni_ majo kroja, se laliko udeleže te skupne proslave v civilni obleki z znaJcom. — Na pravnik zedltijenja, dne 1. decembTa pa do v društveni telovacknici v Narodnem domu ob 11. uri slavoaostna seja društvene uprave in prednjaškega zbora s svečano zaobljubo nervega članstva, preveđbe dece v naraščaj ter naraščaja v članstvo. Na to slavnostno sejo ponovno vabimo vse društvene pripa*dnike — članstvo, na- PRIDE V KINO UNION! Markiza Potnpadur Velika romantična ljubezen slavne žene 2 V glavnih vlogah KATHE NAGY — \\*ELLY EICHBERGER LEO SLEZAK Po neđolžnem v zaporu Ova, ki sta se sramovala svoje zločinske preteklosti Ljubljana, 26. novembra. Ccvljarski pomoćnik Ježek iz VevC in urarski pomoćnik Leinfellner Ivan iz Ljubljane sta prišla spet pred sodnike maleg-a senata. Sodnik: Ježek, kaznovani ate pa bili že večkrat! Obtoženec: Samo dvakrat, gospod sod-nik, kar je zapdaano več, je gotovo pomota. Sodnik: Navadno se ne zmotijo, ko piše-jo kazenski list, ali pa tako, da ne vpišejo vseh kazni. Obtoženec: Nikdar nisem bil kaznovan na 2 meseca in nikdar na 6 mesecev. Sodnik: Borno takoj videli! (Sodnik poš-lje paznika v pisarno po akte). Sodnik: štirikrat ste bili že kaznovani. Kaj nas vlečete, kar povejte kako so vas obsodili! Obtoženec: Nekoč na 19 mesecev, pa na 15 mesecev. Sodnik: Ojoj, zdaj Sele vidim, še druge kazni imate. (PreStejte kazni v kazenskem llstin. Petnajstkrat ste bili kaznovani, ne-koo ćelo na Ieto dni robije, zaradi tatvin največ. Obtoženec: 6 mesecev nisem nikdar ae-del! Sodnik pregleda kazni. Izkazalo se je, da je Ježek ođsedel tuđi že kazen 6 mesecev in kazen enega meseca. Ježek ni bil torej prvič pred sodniki, pa je Ie skuSal zatajiti većino svojih predkazni, ko vendar ve. da imajo 9odniki njegove akte v nekaj minutah lahko v rokah. Ali ni to čudno? Sodnik nm ie crno na belem dokazal, da je ccdel že 15krat. To je fanta tako prevzelo, I da je molčal in ko ga je sodnik vprašal, ali je kriv utaje kolesa, zaradi katere je bil zdaj pred sodniki, je iztisnil iz sebe z muko besede: Sem kriv. Po razkrinkanju glede kazni ni imel več moči, da bi tajil. Obtožen je bil tuđi zaradi tatvine pernice. Ježek je izjavil, da je pernico pri neki stranki pod Gradom ukradel Leinfellner. Rabutala sta jabolka po vrtovih, nato je pa Leinfellner šel beračit in je jzmaknil pernico, ki se je zračila na verandi. Kolo je Ježku nekdo posodil, Ježek ga je pa pro-dal. Tuđi v Ljubljano se ne bi smel vrniti, ker so ga pred leti izgnali i2 mesta. Tuđi Leinfellner je skušal zatajiti svoje prejšnje kazni. Ko je opazil, da ima sodnik njegove akte pri roki, je povedal po resni-ci, da je bil že petkrat kaznovan. Tatvino pernice je priznal. S tem priznanjem je bilo obenem dokazano, da sedi v preiakoval-nem zaporu po neđolžnem neki Zakrajšek. Ježek in Leinfellner sta namreč stražuiku in preiskovalnemu sodnlku izjavila, da. je tat pernice in še drugih predmetov Zakrajšek, katerega sta spoznala v zaponi. Za-krajška so aretirali na podlagi te ovadbe in te dni bi bil prišel pred mali senat zaradi tatvine. Državni tožilec je razširil ob-obtožnici proti obema zaradi lažne prijave. ZakrajSka bodo lipustili. Ježek je tril ob-sojen na dva meseca in pol zapora. Leinfellner pa na 4 mesece strogega zapora. Paznik ju je vklenil oba a eno verigo. Leinfellner 1e bil ogorčen in se je obregnil: »Kakor da sem dobil 40 let zapora!« Toliko ni dobil, pobegne rad in previdnost je mati modrosti tuđi za jetnidke paznike. SokolstT Dramski odsek jesenlSkega Sokola nas je v soboto in nedeljo prijetno ianena-dil z veaeloigro ^SIladi goepod Sef« v reSi-ji ag-ilnegra člana br. Pogačnika Cirila. Naslovno vlogo je kreiral br. Pogačnik dril tako dovršeno, da je ustrezal še tako krt-tičnemu gledalcu. S tem nastopom nam je ponovno dokazal, da ima močan karakter- ; ni talent ter ga lahko prifitevamo med eli-to jeseniSkih igralcev. ! Vlogo Marlies je podala ses. Tatjana ■ Obersnelova močno ir* naravno brez vsake sentimentalnosti- Njena igra je osvojila af-ca občinstva ter s tem ponovno dokazala svoj umetniški talent. Prokurista Thalheimerja je jasno karak-teriziral br. Berlot. Njegova igra je u»tre-zala prokuristovemu ssnačaju, kakor ga zamišlja avtor. Br. 2van nam je dal Fleisser-ja v dobri kreaciji ter izvrstno tipizlral strogega direktorja. Knjigovodjo Sikora je dobro postavil br. Vister z njemu lastno Segavostjo, kat eri se je cbčinstvo prlsrCno nasmejaio. Izvrsten je bil Bob Gdtz. katerega je podal br. Ručigaj naravno in tako prepričevalno da je v svoji lenobi žel vse pnznanje. Želeli bi, da ga še mnogokrat vidimo na nafiem odru. Odvetnika je podal zadovoljujoce br. Ogrin, vendar pa bi bil lahko malo moCnejSi. V splosnem je igra popolnoma uspela in občinstvo prlčakuje v tej 9eaxmi Ie mnogo tako prisrčnih vederov. Vsem tištim pa, ki 'grre ntso videli. priporoCamo, da posetl-jo repriao v nedeljo 20. t. m. ob 15. | Proslava 1. decembra sokolske župe Ljubljana Ljubljana. 26. novembra Letosnji državni in aokoteki praznik 1. decembra bo Sokolska župa Ljubljana sloveđno praaiovala v pon«del.:e>k 30. t. m. s tekrvadmo akademijo, ki bo ob 20. v veliki dvorani na Taboru. S telovadno akademijo hoče l)ub Ijaneko eokol«tvo pokazati eadove »vojega vzgojnega d»la ▼ teloradnicah, ki bo e tem najlepše in najdo^tojnejže proelaviio veliki praznik našega državnega in narodnega ze din jenja. Telovadna akademija, ki jo pnre-jajo Ljub]jaQdl*4 Sokol, So^oi I Tabor, L«jub Ijana-Šižica in Ljubljana~Vic. bo najlep&i uVod v Petrovo eokol&ko petletko. Uvodon.a &e bottio sfKMnnili v elavnostnem govoru- ve* iikega (Sna blagopokoinega Viteškega kralja Aleksandra I LJed^nitelja, ki je na 2go-dorinftki 1. december 191S proglasi 1 se4i njenje Srbov, H rvalov in S*ovencer v enot no, močno in zedimjeoo državno eeloto. Spoun i nih' se bomo njega-ustvaorHulja enotne Jugoslavije ta obnovili njegoro opoft>ko >CuvaLi bomo Jugoel«rijo!< Nafie mifih pa bodo po hiteJe tuđi v kraljevi Beograd pred pre*t©J mlađega sokokke^a kralja Petra II, ki mu bomo znova izrazili svojo tteomajoo srestobo %t ljtibesen do TtieSkega doma Karadjordje vi£ev. Po elavno^tnem govoru bo fiokoJSkj nBvedd zbor zapel »oyo Gatl^*JtiTan^ti> MBOtoko pesem »Dvi^fnimo »rea ■. .<, nakar bo el^dfl izbran apored tekutadne akadecnij«. Tetovad-ne to&e. * koMior amo )ft imeli primko fi-mi pn ▼^■DanjB. mos gOMPP) ivbbk^ raSČaj in deoo — ter vse društvene prijatelje. Pri proslavi sodeduje fanfara dru_ štvenega jezdneg-a cBaron Trenk«, delo v-elike gl-asbene vred-nosti in prav raz^ibanega dejanja. — Gregorcičeva razstava. Studijska knjižnica je v svoji čitalnici priredila raas'avo Gre,gorčičevih d^1, rokc-pisov in Važne^šegd slovstva o tem velikera »GoriŠkem slavč-ku«. Rajstava je odprta v običajmih urad-nih urah do vklju^ene sobote 5. decembra. Vstopnine ni. • — Bloki »Pjmoč potrebnih«, ki jih je uvedla me^na obćina. da se zatre preveliko beračenje po mestu s strani oko.ićanov, delomrznežev in razriih krimindinih tipov, 8O se pokezali zelo pnaktićni. Na ta na^i-n ee je skoraj že ti. ćela odprav*Lo javno be-rač^nje po ulicah. Da se čimbolj onemo-goča tuđi beraCenje po hi£ah. mestna obči-na ponovno apelira na mesoanstvo. naj se poalužujejo tuli vnaprej izkljuono Ie ome-njanih blokov, ki se dobe v »ocialno-po i-tičnem oddelku in v vseh trafikah. Bera-čen|e se n*ore om. — Delo Pomožne akcije. V torek zvećer se je vršila v mestoi posvetovalnici seja fcršega odbora Pomožne akcije v Mariboru, ka jo je vodil mestni župen g. dr. Ju-vao. Ta je podal irčrpno poročilo o delu Pomožne akcije v pretekTem letu in orisal ves poiek delovanja te plamenite ustanove od ustanovrtve do danes. Iz poroćila ;e raz-iridno, da so desedaj v petih let^h razxieliLi revežem već kot 3 in pol milijona dinar-jev v obliki podpor. v naturali ja h in za-sluiku. V preteklem Iatu je Pomožna akd-jf 1fP^rabiia v humanitarne namene 333 tisoc 729 dinar}ev. od 2e»ar odpade 410 tasoč 598 dirtarjev za oieide pri cestah de-lih, 81.916 dinarjev za prehrano i-n dru^e živfjenjske porreb§5ine ter 41315 dinarjev za pisarniško službo ?edaj je zaposlenih pri P. A 145 delav»cev. ki »o večinoma družinaki očetje in pomoći najbolj potrebni. Iz poteka seje ski^oamo. da bo tutti M'toSnje delovariie PcwnoŽne akcije zelo uspeSno in bo revežem prihranjen?! tnarsi-katera sol za bridkosti. — Alkohol ter jal tfovefto živi fen je. V bolnici je podlegel mkUm poškodb4wn na g*rri 2tlefari blapec Maks Gestbik iz Leg- na pri 5knrenjgradcn, ki je postal ttttr uboja. Ccstnik je bil precej vinjen in je nap*dei 341et«ega žagarja Maicsa Potočni-ka. ki ga je • cepincen pobil na tla. Za pravice naineščencev Ljubljana, 26- novembra. E>ruStvo abaolventov trgovskih Sol pri-reja aktualna predavanja^ ki zadevajo zla-sti namešćenska, 3tivljenjska vpra&anja. Eno takih zanimivih predavanj je bilo tuđi sadnje, ki ga je imel v Kajdni referent OUZD dr. Kovič in sicer o odpovedih, od-pustLh in dopustih namešiencev. G. predavatelj je uvodoma naznaCil vea kompleks, v katerega apadajo zadevna vp rasan ja in ki živo zanima jo slehernega, namešćenca. V stvari grre za takozvano de-lovno pravo, katereg-a g:lavnl predmet je odvisno človeško delo. kot bLstvena vsebi-na sluzbenega razmerja. Sicer se službena pogodba niti po temelju, niti po vsehini ne razlikuje od ostalih pogodbenih razmerij, vendar zavzema v razmerju do ostalih pravnih odnosa je v izjemen slučaj. Delo, ki g"a opravlja v službi človek, ni blago s ka-terim se trguje, marveč je trajnejše udej-stvovanje službojemalčeve osebnosti v prid drug-emu. Službene pogodbe ne smemo sina. trati samo za nekako imovinsko pravno razmerje, kjer imata oba pogodbena dela enako gledanje na konkretno urejajoče ae odnošaje- Sluzbojemalec vstopa v službo, ker ga k temu sili gospodarska urejenogft. Radi te nujnosti je pripravljen in mora biti pripravljen svojo osebnost podrediti de-lodajalcu, kar ima nujno za posledico rax-ličnost gledanja oa službeno razmerje. 6e več, pojmovanje službenega razmerja postane ćelo nasprotno in ustvarja radi razli čnih interesov delojemaJca na eni in de-lodajalca na drugi strani — neko trajno napetost med obema strankama. Borba med obema činiteljema se mora nujno razviti v vsak em zgolj individuali-stično pojmovanem službenem razmerju v katerem je odvisnost službojemalca od službodajalca podana v najvećji meri. Da, napetost in borba se po javi ja ćelo izven konkretnega službenega razmerja in pre-haja v borbo med org-anizacijami služboje-malcev in službodajalcev, kar ima navadno za posledico sklepanje kolektivnih pogodb. Vir za nadaljnja predavateljeva razmotri-vanja o naslovnih vprašanjih je bil poleg-občega državnega zakonika novi obrtni zakon, ki velja za vso državo. Predavatelj, ki so mu poslušalci z zanimanjem sledili, je prikazal vse različne prilike, ki nastajajo v razmerjih med službojemalci in službodajalca in označi! zaSČito, ki jo nudi zakon tako enemu, kakor drugemu ter omenjal posebne pravice in tolmacil izčrpno pravno pot nameSčencev v raznih položajlh. Virtuoz na kontrabasu Ljubljana, 26. novembra. Na videz je kontrabas okoren instrument in na svetu je malo virtuozov na kontrabasu. Novinarski koncert 1> decembra na Taboru pa bo pokazal, kako umetnost lahko doseže spretna roka in umetniSka duša tuđi na kontrabasu, in naši javnosti bo predstavu odličnega um etnika na tem instrumentu. TO je kapelnik vojađke g"odbe 40. pp- Triglavskega, g. Dragoljub 2iva*o-vić. Odkar službuje v Ljubljani, sodeluje g. živanović z največjim požtvovanjem in nav-dušenjem v orkestralnem druStvu Glasbe-ne Matice, na soli matice pouCuje kontrabas in povsod, kjer gre za resen glasben dogodek, je pripravljen svetovati in pomagati s svodim globokim glasben im znanjem. Vojaška godba bo pod njegovim vodstvom otvorila novinarski koncert z državno himno, potem pa z ljubko in melodiozno over-tur-o pokoj nega slovenskega skladatelja Viktorja Parme. V tretjem delu sporeda pa bo kapelnik g. 2ivanovi<5 izvajal koecertni komad za kon-trabas-solo. To je delo znanega skladatelja in profesorja glasbe Franca Simandla ter je prišteto med najtežje koncertne komade te vrste. G. živanovića bo spremljala na klavirju gospa Leopoldina Dorfler-ćerino-va. Pri veiikem in napornem delu, ki ga vrši kot vojaski kapelnik in kot sodelavec Glasbene Matice, g. živanović doslej ni utegnil, da bi se javnosti predstavil kot virtuos na kontrabasu. No vinar j i si štejejo v velikp^čast, da se bo to zgodilo na njiho-vem koncertu, Tatovi koles pod ključem Poljčane, 25. novembra Včeraj so naši orožniki prijeli in taprll tri mlade fante. ki so se specializirali za. tatvino koles. Mc*l njimi se je zla^ti odli-koval 18-letni V'erk Ivan iz Dra^kove?a &e-la pri Smarju. Pred fln^vi se je ix)javil tudl v Poljćanab N'ekega večera je oprfzoval pred ^ostilno Schonar v Lušečki va&j ter izna^ stopni-ča izmaknil kolo tukajšujemu posestniku g. Antonu M. A. M. je tatvino se veda takoj prijavil orožnikom. ki so šJi t vpo vnetno na poir-vedovanje. Sled jih je vodila v 60sedni smarski okraj. kjer so kmalu našli ukradeno ko^o. Ražen tega pa so zaplenili in pripeljili s ?ol>oj 5e 5e«t drugih ko!e#. kl so bila zadnji čas ukradena neznanim last-nikom vecinomi v celjski okolici. k>er ?** je tatinska družba potikala. Zadnje kolo }* bilo baje ukradeno in veže nekeim zdravni-ka v Celju na^proti kolodvora. Je to popolnoma novo kolo znamke >Ra*lv»m* poni-klano. vredno okro? 1.P00 Din. T'n]i ostala kolesa, meo drugim zruimke »Tr'buna-r in >Puch*. so raz^n enejra povsem novn: eno kolo pa je Žen«ko. Verk. kl so ?a t obema pomnsraJ^im vr^i včeraj rvdpeljali v zapore 8TovPT>jer»is+r ^k«1 ga sodiSca. ima ražen dnige^a na vegti Se nad 50 kofosAnteh tatvio. i" t tom po- I g'ledu ie znan specialist ter «e je i svoj<» druZbo peCal tudl « predeiavanjem kolfi da jih je tako lažje in bolj l>rox jkrbi mi pečaval. Tuđi M. kolo je bilo te ▼ pred«-lavi. Kole#a so veCinotnji pn Umjali n:\ Ht va&ko. KOLEDAR DAi#*: Cetrtek. JG novembra kitol/ani: Konrid. DANAŠNJE PR1RED1TVC: Klao Matica: Ciganko i-.-^le. Kina W#»| Kneginja čar la>a Ktao Sloga: Crna »oba. Kino Uaioii: Kpaig«niark Kinu Moste; Kriiarji Kino Kodeljero; Kdo je moriW? Foto r*&T M»U ob 20. v druiU«nUi Pro *torih rm AleJt*^indrovi ce«ti 4-1. DE2URNE LEKARNE Danes: Mr. Leue*ek, Re«lJeva re^ta 1. Ba-hovec, Kougre»ni trg 12 io Nada Koinotar. Vič, TržaSka ce*ta. Nežka Vdovič umrla Ljubljana, 26. novembra. Crospa Neika, Vdović, ki je včeraj v svojem 80. letu umrla v Ljubljani v Vegovi ulici, je imela velik krog prijateljev in znancev, od katerih jih že mno^o počiva tam, karnor poneso jutri tuđi njo V začetku tega stoletja so se zhirali v njenem domu prvi slovenski učenci prof. Alasao'ka, dr. Dermota, Dr. Dragutin Lončar, Zofka Kvedrova in drugri. Polegr teh so bili dobrodošli znanci, gostje in prijatelji njene niše dr. Vladimir JelovSek, Mllan PugelJ, Andro MitroviC, Svltoslav Peruzzl In Se mnogi, ki so v ftasih ^slovenske modernec oblikovali naSe duhovno življenje. Razborita, vedra, blagega srca in zrne-rorn polna vere v lepfce case, je ga. Vdovl-čeva junaško prenažaJa trde udarce usode. Zgodaj vdovela je požrtvovalno skrbela za svojo otroke. Izmed ten je najprej pokopala hCerko Milo, kl je Studirala v Pragi ter bila potem v Ljubljani med prvLmi Sokoli-cami in članicami Splofinega ženskoga druStvu. Kmalu za njo ji Je smrt ugrabila drugo hčerko učiteljiSnlco Vido. Pred leti je izgubila svojega najljubSega sina, prvo-rojenčka MOČeta — plsatelja Bogomila Vdovića- Po tem udarcu ao jo začelo zapu-Ščati teleane in duSevne moći. Zdaj žaluje-ta za materjo še sin Stanislav — pisatelj Janez Rožencvet — in najmlajSa hčerka gdč. Darinka Vdovlč, trgovka. V trajnem spominu p& bodo ohranill blago pokojnico tuđi vsi njeni številni prijatelji In znanci. Naj počiva v miru! Iz Celja —c Or«gorčiteva akad«*nij*. Ccljsk* »So-čbu* bo pru&dil« ob 301ctnicn smrti pesnika. Sicnona Gregorčića v »oboto 38. t. m. ob 20. um etničko akademi)o v velik.i dvorani NevodnegA doma. N« aporedu je spomin&ki govor g. Framj«, Rosa, rmatop Tio-linakegA virtuoza g. ravtn. KarJa Sanciim, kancertne |>evke ge. Marte Obemalderjeve. konc^rl-ne paanistke g«. Mirce Sancinove, petj© CeJjjskega pevakega društva, govorni zbor po<% vodstvom ge SacLarj«ve, dv« recitaciji, poleg tega pa bo Še fpeenica cd^ć. Ruža Po-teiinova recFtirrala Gregovčićevo »Socn«. —c Andrejcv sej«m. V pomedeljeJc 30. t. m. bo ▼ C^lju irvinaic: in kramtiraki sejem TTM.n pod imenom AjnoVrejev sej«m. —c Nesreća ne počiv«. Ko je šel Tletni rejenec Fnanc Kozlevoar iz Za\Tha pr\ Do-brnd v toresk opoldne v Šok>, ga je so^oJcc na nekem mostu sunil. KozJev^r je paiel 2. mostu v vodo dva roebna globoko. prile-fcej x gkro na kamen in »i prebi! lobanjo. Istega dne si je 58!etna zdr^vnikova sopro-ga ga. Emilija Ćervinkova v Celju pri |Mtd-ou d voz. Kolo je šio Čez^nj rn mu zlomilo desno 1o-patJoo. FV>nean«ćerncd «e asdravijo v celjski bolnici Iz Novega mesta — Fraocoskl kruiek ▼ Koveni m©«tu prs redi v »oboto 2o» 1 e ob 20. v dvoraoi tuk, ofinovne iole akademijo, ki ob«ega i»»* -eg nagovora, recitacij, giLasbenib točk, tud1 Mabichoovo enod«janko: ^^riček pri mrav-ljah«. Priredite?, h kateri odbor Frau^-oriiko-ga krožka v^judno vabd v«e Novom etičan a, posetila tuđi gg. E. Re-meraud. iranco*^ki konzul i^n proi. Macroix iz Ljubljane. Vo priredilvi bo v hotelu Metropol prijateJjfclti fc'etstaneuc v Ča8^ odličnima g<*itorna in nanj odbor prav tako vabi v»e &voje elane, ter prijatelje franeoske kulture — Na Miklavćev sejem, ki je bil zarad1 dr' žavne-ga prazjiika 1. decembra, ki pad© ravno na torek, preložen na J4. t. m.. je bilo pripeljanih 1-385 Pra*ičev» (A)o glav ^oveje živine doi 34 kon^- Ke^jene pratite *o proda jali po 5 do 7 D:n za kg, mlade pua^ii-« zd. reio par *2o0 do 300 Din. teleU od 5 6, povejo žJvino po kvarteti od 3 do 4 Din za kg. Na živinskim in blagovnem trgu ai bi-h* fK>s©bne kupci je, ker ni bilo zunanjih kupčev. _ Gozčni tek SK Elana. V neđel>o 2*1 t. m. je SK ^Jan priredil svofovanjem tuk. gJrrfcr.^zUe in me->r-ar..-kc §ole, za kar jima ^re \ipa ?ahva!a Propagandni juimen ;e bil v poln. meri do fležari. zakaj »tartalo je okupaj 17 at^etov, kar je v^ekakor razve*eljivo. Tftklo »e Je na dveh progah, daijda cea 3 in pol km, knaj Ša 2.200 m. ob« zelo težavni. « hu iinii vzpo-ni. Rezultata: daljša pro^a: tvn. I. Ko« \ n-ko 11- min. 57.7', II. lirunien. Krajna proaa: juniorji; I. Vovk Franc 8 ni n. 13 e»k . II Osierr Ado1-!. 3. Cerne Milan. 4* fcibdrt Franc juniorji netekači: 1. Silih N ko. 2. iiuride Mi lan. — 1« or^aiiiiarij *»U#in«kih n*lu«l>«u-«*. Za pTe4nika Zvt-ze organ!za---ij ui<\)tr^h UJilužbenrev v Ljubljani ie bil 9. i uniji VJdG na obonern Btx?ru itvoljen ravnatelj tioiarluhske^a ura.Ja *;. Ivan /lui*an. Dos^ia nji pred-^dnik Zve*e, ina^ u1 ^ektor u, Jaa-ciuaj Frane izvoj;lve ni tno^e' v«č pr^vzet: Tiidi v Zvezi organi^acij olH'irvikih u*'užhkojencev dravvke hano\ine je na &ta!a iz.premenil»a. k^r -k>*P(IanM pre*l*?d nik sr. dr Ru^o!f VIo!*^ ?vo!'tv«* ni vp«5 «pr^ iel Zato je bit na iih»«io-/o mikIo ižvn1i»»n matf d-r.-klor a. Jancimj Franr. ki i# pa prel krhkim preo>e(tetvo Zvete odožil t» za-M^pa s^aj inie-novHn« Zvego nj^n |*>1-predse^nik g. Kraniberjier Franjo, uradaik medinoga, poglavaretva v Mariboru. Stev. 27 i »SLOVENSKI NARODc, fetrt*. 88. »otmbW» UH DNEVNE VESTI — Prof dr. Josip Ujćič beograjski n«d-Ikof. DosecUn}; luttoli&ki nad&kof v Beogradu RaUel Rodtf je odstopaL Po sporazumu *ned Vatikanom rn našo vLtdo je imenovan tm novega beo£raj»kega nad-^kofa vseućjli&ki profesor iz Ljubljane g. dr. Josin Ujčič. — Vaina »eja upravnega odbora Narodne banke. V soboto bo redna mesečca se* -ja upravne ga odbora Narodne banice, na ka ten se bodo baje obravnavaia va*na valutno tehnićaa vpraAanja. ukinitve devizne premije. — Bencln te ne bo poemU. V javnosti se ftirijo zadnje čave vesti, da bo tatasa na bencin tn olja raiiiana, da ae bo torej ben* cia pocenil. Te veeti 00 pa preuranjene. Za novo proračunsko leto 00 dolocene enake takse na bene kn, olja m bancina e pr:irvoke menze bTfczo'aćoo prevažati pogode od kraja menze do kraja nakuna žavljenj-skih potrehSčin in sicer na podkgi pravilnika o voznib olajšavah za državno prometno osobje. — železntca Varalđin—KoprlvnlcA bo dograjena v j on iju 1987. Vceraj si je ogledal gTadnjo nove 2elezni5ke proge Varaždin—Koprivnica direktor zagrrebftke že-le£niA>« direkcije ing. Ma tko Scttneller z nacelnikama. ing. Franjo Teroekom in Josipom Horratom- Spomladi eaftno graditi gornji del prog-e. ker je tpođnji v glav-nem že dogTajen. V Varaždin so te pri. peljali okrog 50.000 feleznJSklh pragov, v torek 90 pa pripeljaU ie prve trajnice Lb Maravflk« O&trarve. Prog-a bo dograjena do konca juni ja 1087, Ce ne bo kakih posebnih ovir. ^ ^^dat aaai^ a ^^b ^^^^K ^BBaaaaa' B^gjjjilsjaaaa^^ J l^a " |M fc y ^ ^^^^B Film strahu in groze, nadvse napete vsebine Boris Karlof CRNA SOBA Danes poslednjić! — Komedija t obema popularnima komikoma Stanlio in Olio CIGANSKO DEKLJE Prekrasen film, ki gra priporočamo najtopleje v ogled KONIGSMARK Po iatoimenskem romanu z ELLsso Landl v glavni vlogri — Spomenica Rdečega križa. Društvo Rde^ega križa je dalo tiskat.: »Spomenico drušlv.i Rdečega križa«, v kateri ie popisano ž.vljenje in delo društva v naši državi od njegove ustanovitve do danes Knjiga je okusno natisnjena in obsega 30 tiskanih pol 8 7 slikarni izven bescdiia na finem papirju ter 109 slikami cned besedi-iom. Četna knjigj je Din 1S.—, Knjiga se naroča pri Glavncm odboru društva Rdečega knža v Be^radu. Si mina ulica 19, ali pri Dravskim bdnovLnskem odboru društva Rdečega križa v Ljubljani, Go-5p svetska cesta 2-11. Hkra'i naj naroćni-k. nakaiejo navedem /nesek Din 18 ter Din S-50 za postnino. Knjiga se pa lahko pošiija po povzerju ter se bodo v tem slučaju prišteh k znesku Din 18.— strošici zs pf>šiljanje po povzetju — Statistika zagrreb&kega g^ledall^a. Obe 2agreošk gleđališči ata Imeli lani 760 predđtav, ka jih je posetilo 356000 ljudi. Dohodki so zna&ali 5.265.237 Din in so bili v priraeri s predlansko sezono ^koraj za 200.000 Din večji. — Učiteljica gdč- Mica Kezele iz Ljubljane je te oni napravila v Beogradu stro-kovni izpit za strokovno učiteljico na Šo-lah zi defektno deco. Čestitamo. — Esperantski te^aj v Tržiču pe bo vr«il v meš^an^kj §o!i. Otvorilev v eoboto 28. t. m oh 19.30. — Brzovlak na oikottrnj ieleznici. Da pe aboljša promet na ozkotirni žeiezaici Beograd—Sarajeva—Dubrovnik so ?i za. stopaiki na-še železniftke urirave ogledali na Maižarskem motorne viake za ozko-tj-ae železnice, ki jih iadelujejo v Mad2ar-a ~i tvornici Ganz. L#okomotive za OBtootir-ne železnice vozijo s hitrostjo do 120 kra na uro. Nekaj tak ih. lokomotiv boce ku-pLt:* na-ša železništka i^>rava. — 3-000 stavkujočih delavoev. Včeraj se je po-ičela stantka v tekstilni tovarni v Dugi Re^i, in sicer zaradi cdpusta dveh delavskLh zaupnikov. Stavkati je začelo vse delavstvo o' crog- 3.000. Delavci pravi-jo, da se ne morejo vrniti na delo. dokler podjetje ne sprejme nazaj odpušoeaiih de-lavskih za.upn.ikov. — Putnik Ljubljana organizira potova-cje s posebnim vlakom na Dninaj od 5 do 10 decombra 1936. O*hod iz Ljubljane z brzim vlakom ob 23.54. povratek ob 22.03. Prijave do 30. novembra. Informacije pri biletarnicaii Putnika v Gajevi ulici 3 in v hotelu >Metropol«. — Vreme. Vremenaka napoved pravi, da ne bo nobenih .cprememb. Vceraj je zna-£ala najv-rčja temperatura v Splitu 12, v Skoplju 7, v Sarajevu 3, v Mariboru ta Zagrebu 2, v Ljubljani 1.2, v Beogradu — 1. Davi je kazal barometar v Ljubljani 766 3 mm, temperatura je zna&ala — 1-5. — Nenadna s«nrt Slovenca na Sušaku. Vćeraj zjutraj je nenadoma p?stalo slabo nekemu Starcu, da se je na cesrti zgrudil šn Icnalu izđinnil- Gre za 74.1etaega Ari-dreja Ocepka iz Slovenije, ki je pa Že 40 let živel na Trustu. Xajbri gra. je zadela £rćna kap. — Strojevodja pOvOzil lastneg« sina. V Jajcu se ie prlpct la vceraj zjutraj strašna nasreča. strojevodja Josip Pnavdalek :e parrozii svojega 131erneg^ sina Miroslav«. učene a IV. razred« V;"učbke iole. Deock ;e >el s svojimi tovariši v Solo pi so se ustavili in mak> poigrali na ielezniskem mostu. Trn «*• je pa onanerrim] tovorai vlak Ln strojevodja ni opAzii otfok na že-lezndšiki progi. LokccTvo»tivii je maleaa Miroslava stralno razmesafilt. Ob pogledu na razmesatjenega sioeka se je nesrećni oče onesre«til in ko je prife! k sebi. »i je no-tel koačati lirljenje. — R*at>ojnifttvo trt^i atgrete. Včeraj je rasburilo Za^rebeane raabo£itttTO sredi mesta. I>ragoUn Tepe* je napadel dra-gnil^crja, £>ra«o(tina Armasa. Uđaril g^ Je z £eleano palico po g-lari, pa udarec ni bU dovoij motao. Armaso je jel klicati da pomoC, Tepe* n Je pa posn&l v ^g, pa so ga ljudje kmahi ujeii. Najbrt je hotel Armana oropatL — Grozna rođbknmkm tragedija. V subo-tiškem predmeetju Rađanovcu se je od-igrrala \TC«raJ dopoldne «tra#na rolbinska tragedija. Brat subotiikega narodnega po slanca ađrokata dr. Luke Ple««ovi^a Stjepan PlaekovKJ, po pokliču ekonom znan izzrrafi ln pijaoec, J« u^trelll a lo\-sko puško svOjmg*, nejaka, redarja Oeso Plesiča, tež-o raall svojo Ženo in si končal življenje. Hotel je umoriti tuđi taSCo svojega nečaka, kaf Je pa preprečil sosed. _ Zafonetoft smrt. 2Sagreb6ka polkrija je uvedla pretekavo v zađe vi zagronetne fmrtl *iroja£a Josipa Lojana, ki «o ga na. Sli p»red dvecna tednoma okr-avljeneg-a rta ulici. Prepeljali ro g-a v bolnico, kjer je 2idaj umri. — Kajstarej&a Slavonka. Na Golem Brdu pri Virovitici živi 105 let stara kme-tica Marija amor, aajtarejša Slavonka. Prvi mož JI je umri pred 35 leti in od ta-Krat iivi 0 30 let mlajftim Kmetom Iva. nom Irotirovicecn. S^ianji svet se ji adi zek? pakvaurjen. Lani je le opravljala laž-ja doznaka dela, adaj so ji pa mo6i kooć-no opesale. — 47 porok v enem dn«vu. V vaši ToliM v Boeanslci Po#a\inl 00 imeli oni dan 47 porok. V tej va«l je namreC '^tar otriv, Hrvatov in Skrvancev v enotno državo pod žezlom dinastije KaradjordjeviCov. V ta namen bo te^a dae ob 10. uri v tuk. artolndci sv. Nikola ja zahvalno cerkveno opravilo, kjer se bo zapela pesean z ustreznimi molit\Ta-mi. V novi pravoslavni cerkvi na Blenvei-?avi cesti bo služba božja istega dne ob pol 11. uri, v evan^eljs-4 cerkM pa ob 10. uri. Na vaeh držajvuih uradih. kakar tuii na agrađban uprav javnopravnega znata-ja merajo biti raaobećeaie državne zastave, v mestih in trgih pa morajo vsi last-niki zgradb izobesiti državne zastave. Lstega dne sprejema go^xxi ban dravči dobrodelnosti. Većinoma so ^d[ /e izročili odposlancem mestne obline, k«r so imeli pripravljeno. Tod« čim već ;e teh po^ivov iu daril, tein bolj nadleaujejo straokc i>o hišah sumljvi brezposelni, um več je pritiskanja oa kljuke, pr sjačenja, pa tuđi godmJAnja in grolenj. Največ je v Ljubljaiv: skrite bede in to bi bilo treba naprej Iajša'i. Odločno bi bilo pa treba stopiti na prste izkoriščevalcem dobro-delnosti m teh je od dne do dne vec. pod pretvezo bre^p^setoosti »e klatojo po hi-sah sumljivi ljudje, ki postajalo vedno bolj nasilni. .Množe se primeri poskodova-nja zvoncev, kljuk, ojjraj na stopnicah itd.. pa tuđi groženj z nasiljem. Tu naj napravi oblnstf red, da bodo ljudje varni pred Uknrni tipi. —lj Podaljšanje Ilirske ulice tn odkap ev. ekapropriacije hia, Podaijšanje te ulioe je po regulacijskem nacrtu mišljeno do Vidovdanske ce«te. V to ivrho bo trelia na tej cesti odkupiti odn. ekspropriirati tri hiae. Ena teb je naestna. Pretekla teden so pričeli demolirati od teh pritlično hišo ^tev. 12. 0b tej podaljftani uiici. ki pa morda še kake dve leti ne bo M2idana. leži tcč etav-bnkh parceL razpoložljivega sveta, kakor vr-tov in par objektor. ki jih bo treba nakupiti in zatidatL Sret pa je na tem koneu preoej drag. —lj Prometna ovira na šeotpetrskj eesti. Poleg siSe Štev. 85. sioji v cesto pomakojen vogal, ki je star kot hiša sama, ki pa zo-žuje tam cesto tako, da je pasaža opasna tako za vprežno živino ia votaike, kakar tuđi za pe$oe. Da se Se danes trpi trn sred-njeveški vogal kot skandalozna dekoracija uprav vaško-ozke Sentpeterske ceat«. do-kimientira dovoij. koliko smisla ima in je im-eia mestna, občina za regulacijo in olep-Aavo tam. kjer bi je niti pri kaki hribovski občini ne pogtefcli Ob^nHd «ret naj torej ta turflti vogal odkupi m da podrftj, 6© pa bi bitei poeestnfk zahteval ta ta kos zida pretiruo oeno. saj g» fm, oMina ds> <4»propriirati! Pravi BuAtik pa j«, da m do ždaj ob t«m Vo^raJu ti i i» par tm4»Urr ljwfl poĐestrečilo in ob karamboiih več konj —lj N#v p^k ob pravocUrai ••Hrrl. Vrtnafji 90 Ie delj £«•* na defu. 4a preurede okolico nove c«rkv«. V ta namen 00 podrli več dreves, ki "so preveč aasii-rala cerkveno pročelje SJcer je pa tuđi vrtnarska arhitektonska uredifev ić «gra* drtev novih poti. dahodov do cerkve, ntm htevala, da so podrli drevesa. Samo po *ebi se razume, da starega TrubarjeTeg* p*ck* ni več, od&ar so sezidali sredi njega cerkev in da zato »premenjena okolica zabteva vrtnarsio preur^drtev. Kakor kaže, zarad: tega ne borno izgubili parka, peć pa ne bo već takšen. kakršen je bil- —lj Stavim« sezona je le živahna. Ce-prav je zaZe\ ie pritiskati i mraz, je stavb-na sezon* §e vedoo precei živahna. Se ćelo ▼ tem mesecu so za-Zeli sidati oekij stanovanjsikih hiš, ki jih nemeravajo spravili pod streho še v d streho tuđi v t»! «ero-ni, ako aa ne h^ prehitela prehuda zim«- —I j Občani, darujte odkženo obleko, oburev, periio. po9teljn:no in drugo tako b!a2r>. ki ga. sam; ne potrebujete več. V L'ub'iani je mnogo sirornr.šnih dru/Vn, ki vseca te^a nimajo rn tme mraz. V bara-kah, ohitih s tenk;mi deskami. tuđi pe-dica v tej z^ni nfč ne tzH^. Otroci r>r&ze~ bajo dan in noč. r>o mešt'jinskih hiiah ie pa toliko odej. rjuh, oMek. čevljev. ki nišo več v rabi V kratkem bo mestnn ob-č:na postani 1^ na prometne tooke n>esta posebne s*ojnice \^ sprejemala tam tako odoloženo bla^n. Občani. ne -poz*b:te rt reveže! ('»nrljenje in rnd ^d-nrnost stn znak n'emenirerfa dub«. Pr'pravite če«ar ne rabite več. da boste mo^ti hitro đat;. ko ho mestna občina klic^ila in stvari zbi-ra'a. —li Škarpa se nišu V Grubarjevem kaDa-lu. nižje Poljan^ke^ft mosiu. se je jel zadnji čas del škarpe kock; ob levem bregu rubiti. ker jo je voda izpodje Zlasrti lepe so izioftbe nia&ufakturneg-a in nUmbarSkega bla^a, modnih, izdelkov in gaJajit&ri^skih trg"ovin. Izložbe prihajajo do vel;a»ve zlaarti v ve-cerni razsvetljavi in nlkjer ne manjka ob-Čudovalcerv. —lj Med vsemi mladinu kla\-irskimi virtuozi, ki so se posvetili koucertnemu življenju, zavzeiua Viktorija, ^vihlikova brez o o^ratoval v» me»ecu ae' ceau^ru tu»labriale. Če se bodo naše in drugih etarej*ib IJudi naPove-di o oštri leto^nji zimi uresni^ile, I^otem ulegne to ^pUvati na boljko zapo*Htev v revirjih tuđi preko PribodnJega poletja, ^e bodo oetaia ieleznii^a narobila v^a] na se-danii vis-ni. — Ot>čin£ka seja. Danes ob pol 16. uri bo v obeinski posvetovainici v Trbovljah seja tukaišajega oMin^lkega o<*bora. Na dnev nem redu Je poročUo uP-rave, oddaja ziiiar ekiii, toearstih in krov«4cih den za zgradbo stanovanjske biie za upokojesice, 6preje>m v dOLUovin^o zveoo ter odpw naizter^Ji • ih troeartntoklb kazni- Ker je to zadnja seja sedaajega občin^kega odbora Pred noviii^ obcinjakinu voiitvaini, utegae biti zLasti glasovanje prav zanimivo. _ Trfni dan. Vč^raj je t/i-] žinieki trg izredno sla^o založen, blago je Prineek> na etojnice ^e čekaj kmetic in branjevk. ki Pa fio tuđi kmalu odšie. ker ni bik) kupčev. Imele &o pa voMnoJua perutuuio vn >ajca» le malo Povrtnioe. Jajca »© ni*»o poc**niia, pa ludi ne podražUa. Prodajale ©o jih Po b Aom. za lovaca. Tuđi kofcoži ^o &e ve^no po 22 tk> '24 I>in. Hekaj brai^evfc ^ prodaja o tuđi zelje, ki m od ihPa do £a£a dovažajo na trg z lojl raki uri vozovi, Z«Ue prihaja v Trbov'lje ia Hu^lJan^ke okolice, vetidac pa letos na«o tako l^Pe «^ave kakor druga, ie ta. Pravijo, da letos ni posebno dobro u**ije-vaio, kijub dobri memiji, LjiMije ee tuđi Pr-tožujejo, da je na tTbor&pkma živij^keui trgu mnogo dra&e nego na meatoih £%il s^iii trgih? Neravno s© m^loe pristojbine mnogo višie nego tukaJfeije ob#n«ike- Ljud je pripiaujejo krivdo nakaterim tukajanjim biranjevcem, po katerih cenah •© Pc^^rn rav najo kmetice, ki Prinasajo B*oie pr>ieike na trg. V mfliedajih dneh borno skušali pri merjati ▼ našem V*lu tokaj^nj« tri ne re-ne ■ oenami na ijubljan^kam *n ee^jeketn trgu* da ugotorirtK) uprav 0-aoopl teli prrtoi-1. Pra^Uik© borno skušali primerjtti c^ne ine ta, «tan%e % ma^ti. SK Sl«v»o : SK Amattf, V nede-jo je ^o ^toval na AmaterjeVom igH&hi Lhibljantki SK Slovan, xi ga je povahil v ^o^ie na^ Aina-er. V začetku i^re je Amater PoLeail proste v đefanzivo, vendar Pa ie mo^tvo SIo ▼ana nudi!o ži'av odpor, ki &o i»a Anuiterc^ eaman eku^ali zknniti. V drugemi Pol?««u pa «0 ee Slovanovci o^KHDO£5ti fer se otre^li napadajočega n^Protnika. Prešii &q v oiea- zivo ter re^no odrezali eVct»&če Anu^erji. čujar vratar pa jim je on^mogo?jl i'l^hofnl uspeh. Konono «> ^or»U*» »pr*»vidfli rla «0 v«i nrihovi napori zanwin, pa *o admf»hal ■ zato j> i«f>adla borba neodlo^eno 0:0. Nasc gledališče DRAMA Cetrtetk 26.: Zaprio. Petek 27.: ob 15. KraU L«ar Dija^ka pr^i- «tava> One od 2 14 Din. Sobota 28.: Na ledeaii plo^di. Izven. One o& 2q I>in na\-zdol. Nedelja 29.: ob 15. Tudi-L^la bo nemila kio- buk. IzT&n. Cenf» od 20 Dm nav/,joi PonedeLJek *).•, Kadar •« utrga o^k. Pr^ miere^i abon-ma. • V Pro«l«To oarodnega prauoi^a *^e ^ rr Sila na predvečer 30. t. ni. ki*tna Previ*ta»a Žagonove drame v treb de>a/njih »Kaf utrga oblak<. V delu na3toPajo sle^eOe o*-e-be: Kalan. lesni trgovec^-Levar, Ana. nJ«» pova iena—Marija \>ra, Lojze Ka'an— Or*-! gorrn. And/ej, iagar Pri Kalanu—Potokar. i Len^a. nJegova hci—MiSeva BoUarjeva. Iid», 1 trgovec—Skrbinšeyt. PavMi. pošlar—Lvpah. i Reiser: C. Debevec. OPERA Cetrtek 26.- Seviljaki brve«. Red Cetrtek. Pe4ek 27.: Zaprto- Sobota 28.: La Boheme. Premiereiti thoiuna. Nedeija 29.: ob 15. Mala Fk>ram». Iz^an. Znii*me eene. Ob 20. P^e« r maskah. I* veo. Zoižane cene o-i 30 Din navzdol. Poiiedeljok 30-: Zaprto. Premjera Puecinij^Te opere >L* B4»h#m#< «»e bo vri i U t »ot>oto A t. m. iKo l>d je ta rofiica. .«, M.m-mj; »Ime mi je Mi mi . . .<, nrurt zak>jiiftn!: duH \r. I. (\e\. >lti«»«»t tino bravurcp»m) arijo »Kadar zve^er na utt-en »vetilfice se Pr:Ž*tch'. Kudolfov in Marce'ov duet v Hl, dej., ter Lolinovo ar Jo *> Pin ičein ^ci Mi mino smrtiio f>efttin. Be^e^liio je na novo Prevedei diri||eut Atritof. Pre^tava bo za premrerski a'^nma. Petek. 27. noifinl»r« 11; AoJi*Jca ur^: Nai; izafljt;nci. Koliko jih je, k^e prebivajo iu kakžne hj njihove vezi z domovi-no. __ 12: ^hu*n': iz naPUi !?ra-j«A- (pJo«ce\ — 12.45: Vr^me, poroiVa. — 19: ^af. sp°r**J. ohvefilila. _ I3.to: lr oper neea »v^la (pio?««*,'. — 14: \ reuie. bor/a — 18; ŽeiKs^a ura: ^aj uajioroblja družino za n.fW> vziro^o tuiio. Srećka i^abernik). — 18.20*: Plošče. __ 18.40: Fran-.-oSč-ina (g. Jr Slamko Leben). — 19: Ca*. vreinc, porobila, »pored, obvpAtila __ 10 :M); Nac. utr a: 0 gledali$r-u (Ciril Debevec) Ljubljana. — • 9.10; Zaniinivosii. __ 20: Kt*z«*rvira*» /a preno«. — 22: Cas. vreme. porck'ila. ej^ored. •^2-iJ0: Ang-le»ke pk**6e. — ivouec ob 23. maIjH oglasi Beseda 50 para, davek Din 3.—, Đeseda 1 Din, davek 3 Din prekli« Za pismene odgovore glede nuJiri ogrlasov Je treba priložiti snamko. — Popustov za male oglase ne prizmicio. 6e«eđa 50 par. davek S Din NajmanjŠi zneeek 8 Din lepo, zdravo, ođbrano blago oddaja, dokler zaloga tvrdlui A. VOLK FOUSNOVHO prvvmtoo priporoža KevaK, OTROSKI VOZICEK * ptme^ za »troka poce>ni Prodam. Roina dol^ia. Cesta 11-7. ao6e Beseda 50 par, davek 8 Din NajmanjSi tnesek 8 Dirj KliHjf L________________________________ ZIMSKE SUKNJE bol »Se vrHm. Hubertu« nepre-aK«?jiv 2o0 Din. periio U v*a praktifna ob^a^la nudi po reklamnih cenah Presker, Sv. Petra cesta 14. 6. R. IVAN MAGDie krojač LJUBLJANA GLEDALISKA ULICA 7 sprejema likanje, popravila in se priporoća. 30^1 Sorodnikom, prijatel>em in znancem naznanja-mo. da je naša dobra mati in stara mati, gospa. NEŽA VDOVIĆ danes zjutraj v S0. letu starosti v Gospodu zaspala. Pogreb bo v petek, dne 27. t. rn. ob 2. uri po-poldne iz \rego\-e ulice 8 na pokopaližće k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 25. novembra 1936. Sin STAM^LAV, hei DARINKA, nnaha MIRA, vnukl ALENhA, Jt'BCEK in NEžIC A. Makulaturtti papir proda ttprav« nSlovetukega Naroda"* Lf«bl|a«a, Kaanjeva uUca Jtev. $ ;ucjJ|-'UJuci3CxajLjuuuuu[a Stran* »8COTBH8KI VZROIK Mrtek, ». mmmbfm 19«. Štev. 2/2 Ljubljanske ob&nske zađeve Konec porobila o torkovi seji l}itfcljaasliaga mMlaigsi sveta Mestna zdravstvena zaJmga in statistica! odsele Mrsim av^t je nato obravnavaJ pretilog ui. ». dr. Booinjca o ustanovitvi zdravstv«-lie zadruge odnosno zavarovalntee za prl-Dier bolezni. Vodstvo mestne zdravstvene »lužbe naj bi proučilo vprašanje, kako na, podroeju mestne občine organizirati zava-rovanjo za primer bolezni. bodisi v obliki zadruge ali v obliki podobne priviligirane za-varovalnioe po predpisih zavarovjilnega regulativa. V dveh mesetih naj bi poročulo zdravstvenemu in sociaJno-političneinu odboru o tem vprašanju, da bi nato o njem defenitivno sklepala. Vprašanje naj bi proučila posebna komisija zdravnikov m urad-nikor mestne občine. Svoj predlog je ute-melieval predvsem s tem. da so v prvi vrsti javne korporacije dolžne dati inicijativo in yzb*iditi interes za zdravstvene ustanove. Osrrofnna veeina mestnega prebivalstva zdravetrene^a zavarovanja sploh ne pozna. Prfrnerna organizacija naj bi po socialnlh načelih m r. zoosljiviuai premijaini ter z moralno in materijalno pomočjo mestne obline zAvarovaJa c-elokupno prebi val stvo me-ttA us. prhner bolezni po načelu proste iz-bere zdravnikov. Predlog je bil prepuščert idravstvenemu odbom M. t. dr. Bcftnnjec je vložil tuđi pred-log o zbira ej u, seetavi in objavi statist ične-gra gradiva o socialni strukturi mesrnega prebivalstva. VsekaJcor bi moral stat Etični odsek celotni mestni upravni službi da-jati smernloe za njene inicijative in pobude, da bi bilo mogoce na tak način v komunalni politiki izogniti se nevarnim eksperimentom. Tuđi finančno politiko je niogoče posta-viti na pravične osnove, le 3 pomočjo sta-tietičnih podatkov. Občinska uprava nima sbranega, gradiva o industrijskih, trjrovskih in obrtnih podjetjih v me.stu po vulikih. kl ao za zdravstveno in soci:ilno politiko med delavci in namočene i nepogrešivi. Zaradi tega naj bi statistieni odi*€k šestavil po-lro-ben pravilnik &a zbiranje. vodstvo, gestavo in objavo statističnih podat-kov glede vseh važnejših pojavov crospoii se moral uveljaviti že s> prJhodnjhn letom. Župan je izjavil, d.i statistični odsek z laiogami, kakor si jih zamišlja predlaga-tHj. dejan^ko že obstoja pod vo čitnic in posebno zaradi inkorporacij okoii-škili krajev Se posebno narasli. Dela je Hr redno mnog-o in zabtopniki nameSčenstva so se na njegov pritisk »pričo tak ih nujnih razlocrov sa«ii odlomili za "novo nrediter njihove službe. • Zaradi zastankov je sam revidira! poslovanje po uradih. Ugotovilo se je, da je 1© v domovinskem uradu po 6 me#©cev. eao in dve leti starih aktov kar IJ67. Posa-mrzni občinski gvetniki so pričeli prote«ti-rati proti dr. Bobinjeu. Cc5 da je hotel iz-zvat; politično debato. Dr. Bohinjec jrm je odjrovoril. da takesra namena ni imel, ne^o je hotel le izvedeti za stvarni položaj, zaradi knterepra se je delovni čas nameščen-stv.i na novo nredil. imq—rJTt 4mr*ml Pri elcBeknUvnem oddeiku, je nadaljeval iopan, pa je t sastanka kar preko 5.000 aktor. Zaradi boljSo ilustracije je naredel teđi priBMr aek«ga ljvMjaiiskega maijonar-ja, ki dolgtge atestni obelni samo na voda-rmi fai gostatfini 120.000 Din. Na njegovo Tpraftanje zakaj.se ta denar ne »terja. mu je referent dejaU da moza nikoii ni v Ljubljani, da ga bo sku&l rubiti. Ko pa se bodo ni ti zJMtanki odpravili, &« bodo spet lah-ko uredle nortnalne nrađne ure. KooCpo Je mestai župan prečital še sa-madbanfi. pređlog m. m. Luftarja, da bi se poaizla vaaj m grmptkonatn, da bo poratna 'vsaj sa peioe. S tem se bo oroogoča nepo-aređol prohod z Rotoika do TrtsJfce oe-ste, tafco da Ijuđem ne bo treba hodati po ttOnjKi trtuvniictti. PredsofT je bn prepu. S6en g-radbenecmi uradu. Tafna seja Javna seja se Je s tem ob pod 8. aa-Ujuttla, Po kratkem presledku ji je sledila tajna oeja, na kateri so obnuvnavali oddajo mest na «oeDovi javnega raspisa sa meotno alravnloo in mestao »krtotve-xm> Jtiatao, prošnje mestnfh uslužbencev sa upokojHenr, t*. odmero rođbio'-f« pokojni-ne in puaurtee ietrti, za bolnJSke in 5tu-dijake dopuste ter razne dn-uge |>*mf *\a\*%+ aađeve. Mesto sluflbenefa aađravnika je bilo odđaso dr. Jofid 2itkovi, mestne skrb. atvene sestre pa gtit. Bogranuli Slapsa^o-vL G. Vrančić pri Mestni hraniinici je bn imenovan za tajnika, g. Matija Ftođe pa za g-lavneg-a knjigrovodjo. Poleg1 drugih 0ta bila upokojena monter Ivaa Gantar in Ivan Goridek. 1000 đel v nakladi 26,000.000 izvođov To je program sovjettfccs« driavace« založnlitva za pribodnie let» Sovjetsko državno zaloinLštvo je objavilo v jjrLi.vmh obrisih svoj program za prihodnje U'io izražen v številkah obeta tisoč tite-ranih del v skupni nakladi 26,000.000 itvo-dov. Ce si ogledamo program, vidimo t i'jvm zopet prizadevanje nuditi sovjetskomu čitatelju poleg sodobnih pisateljev tndi najboljša dela domačib in tu jih klasikor. Med klasik! je Da prvem mettu Puslda. Nekatera jubilejoa deia ob stoletnici smrti velikega pes-nika so iz»la že letos. Prihodnje leto iz idejo deloma nadaljnji zvezki ! zbranih Puskinovih del. med drugim en sve-zek v nakladi 200.000 izvodov, deloma pa poedina dela. Skupno iziđe 2,000.000 izvodov Puškinovih knjig. iimed niekih klasi-kov 50 na progTamu še Cernvševski v 18 zvez-kih, Nekrasov v 11, Lennontov v 4, Turg^enjev v 6 zvezkiti, dalje Sčedrin, Ger-oen, Uspenski, Ostrovstki in Gogol. V novi izdaji izidejo tuđi zbrani spisi Makcisfta Gorke^a v 13 sveikife. Rasen tep. iziđe nova izdaja Klins> Sms-gin*c, nova izdaja in »Mojih ini-Terz«. Knjig« Maksima Gorkega isidejo ▼ ocroTnni nakladi en mHiJon izvodov. MhbsIhi CMmslI Ismed tnjih klasikom izda drtavno založ-■iitvo FlanKerta, Balzaca, Manpassanta, Deudeta, Sdb4Berja, Goetheja. Shakespeareja in zbornik literature 18. stoletja. Naklada tefc knjie se bo gibala, med 76 m 100-000 ixvodov. TTtiftbti#at. čitatelja sa^etnika, ki khaja letoc v najvi^Ji sskladi 100.000 ii-TOdor, se bo tiskala prihodnje leto v nakladi 300.000 do 300.000 tevodov. TniffNftJnr ■» mrtvaškem odru Pioaa todohnii sovjetskih ptaattJjev jt Tiitapsn« % i—tftdnjimi aovottBi: JaUm prri dol PaHosa iapod peresa J. Tsajanrrm, dalje »Otramba ^■rinint- Aiekseja Tolsf ga, «8tro| t»prwnssib» J. Olosa, IV. im T. del Padejevega romana »Zadnji iz. Udege«, dro^i del GJadkovega romana >£ast^ija«, novi roman X. Ostrovskega »Rojstvo vi-fcarja«, »2arjavi na obzorju« Artema V#> seisga, >Modrikasta polja« L Makarorm, »Ha Tzhodn< P. Pavlenka. >Mladott€ D. Janenskega, »Oble^anje Urde< Leva Slavina i. t d. Nore Maje sUrejši* knji§ sodobnih r»-skm pisatoljcrr so za prihodaje leto dokaj osttejeoe. Napovedan je samo Seraftmovi6*v »£ole»i potok«, Fadejeva >Poguba Levin-sotHirvega, oddelka«, »Paxtisan&ke povesti« Vsevoloda Ivanova, Malifikinov >Ševasto-pol«, Leonovi »Jazbeei« m podoboo. Te knjiffe izidejo v nakladi od 25 do 30.000, daM pred njimi po bodo teveda nove izdaje Solohove >Raxbarkane lemlje«, >Formano-v«. Te isidejo v nakladi 500.000 fevodov. V poeziji vodi Hajak*v«H &&* zbnmi spasi so se letos inat&o — v**«*n< Za pri-nodnje leto se pripravijajo akademika zfcra- na dela Majakovskega v 12 zvezkih. laned sedanjih pesnikov so v programu nove zbirke Lugovskega, Tlhonova Prokoljeva, Kir-sanova, Antokolskega, Selvinskega, Demja-na Bednega in Asejeva. Ražen tega iziđe zbornik umrfega pesnika Bagrickega in dva zvecka obsegajoča antologija pesini vseh narodov Sovjetske Rusije, liazen te antologije bo izhajala zbirka »Tvorba narodov SSSR«, v katerih izidejo deloma antologije sodobne nkratinske. gruzinske in turanfke poezije ter nove knjige pesnikov. Penijoa La ehu ti ja, Dapres tanca -S u\e jmana Stalske^a, Gruzinoev Tabidza, Čikovanija in Gaprian-dašvilija, Ukrajinca Pavla Tičine in drugrih. V te'} zbirki izidejo izbori folklore sovjetskih narodov. Gogol Za pribodnje leto je eprejetih v pr\>gnun mnogo novih literarno-hlstoričnih in kritičnih del. To je polje, kjer je bila. sovjetska literatura doslej razmeroma najslab&a. Med pometnbnejsirai deli jo treba omeniti monografijo I. P- Bespalova. o Majakovskem in večjo Studijo Uje Gruzd^va 0 Gorkem. Državno založništvo zaene v letu 1937 novo zbirko popularnih knjig o največjih pojavffr ruske literature. Izidejo življenjepi.si Pu&ki-na, Gorkecra. Nekrasova. Dostojevsk^ga, SSednna. Belmskega. L'spensk^g'a in L#er-montova. V vrliki nakladi izidejo zborniki izbranih raz.prav kla&iČnih kritikov Černi-?»evska^a. Dobroljubova. Belinskegra in Pi-gareva, Bo^at je tud i program državrw^r» založni^tva pled-e tu je literature. V pro-jrraroa »o jdasti znstopane franooska. an-gleška, ajneriška, nemška in španska Ute-ratora. Čudno pa je, tla poročllo ravnatelja drfavnega založniStva Nakorjakova ne ome-nja Bobenih prevodov h č.^>ke m slova ^e Kteratnre, čeprav so padli v tem pocrtedn 7o konkretni predlog-i. g katrrimi deli se ho privelo. Čelo in inteligenca Obliki Ćela so pripi^ovaJi učenjaci već. ji pojnen, nego s*a zasluži. Ljudje z visokim in posebno lepo iaboćemira čelom &o ve&joM. za inteligentne in nadatrjene, će-prav to ne drži veeooo in nadarjemost, U MH najintedi^entnejSi Eskimi in Indd-Jauci, ker naletimo pri njHi največfcrat na tako oUUko čela. 2e to najn pa dokazuje, 4a to Baziranje o intelig^nci ni točno. Tuiđl ljudje z nizkim čelom so lahfca na- ni in inteli^reartni, ker njihof-a zgor-nja po&ovica modbganov ni srtJarena kakor ae adi člove^kemu očesu,, tem već je naino ffpodnji đel znožganov x>otianjen nekoliko oaprej. Niti veUkoat niožgunov ni nierodaj. na sa človedko prebrteonost in nadarje-ĐOSt. OHoGUnejša je kolicima sive možgan-^oc anovi, Ae lx>lj po. njena stniktura. So ljudje z aselo noajnnimi nciožgani, a veauiar ftBoko nactan-jeni icar vidimo z^asti pogosto pri sdaLbotnJh, saihih ljudeh In pri Ijudeh z ozkimi lobanjarni. Na dragi strani se je . pa &e ve*krat pokazalo, da 9o ljudje z ve- ' Ukimi mo&grajti kaj malo inteligentni, da o nadarjenosti sploh ne govorimo. V taJcih primerili je na možganih malo gnb. Zato tuđi manjših žens'rih možsranov i>e smemo smatrati za dokaz manjših duSev. Tifh aposobaiosti. Napaćno je naziranje, da debije pri dudevnih delavcih samo spređnji a 6k>voku primarna brana. KaJtSna hrana pa koristi molgu-nam, nam u>6enjaiu še niao povvđali. Morilec odncsel glavo svoje žrtve Zagonetan umor razLskuje fraancoakm policija v franoos^em indnjaCrij^kem me-situ Roubabc. V petek zjutraj je na&la 29-letna Poljakinja delavka Novakova, kl je loćena od svojega raoia In Je iivela te tri leta v divjem zakorra c J8-letnim Poljakom Ignacem Kojaskim, truplo svoj*^a ljubaka v mlaki krvi. Morilec je odreeal svoji žrtvi glavo z nožem in Jo ođneaeL Kojaskj je bil zaposlen v kemiOni tovarni v Watrelos. V četrtek je bli prost m «*-neeel je pianno na poftto. VrnU se >e parno zvecer in Novakova, ki je bila te v postelji, je slikala, da je pridel z nekim mo-šti&m in da »e z njaca prepira. Iz prepira se je raavfl pretep, ioar je arpoanate, Nopto.-kova po premetavaiiju poiiJdtva. Novakova se ni upala is ^»nJnio«, ker je bil Kojaafci nturilen, kadar je priAei pi-^an TdivaH paroClti. Betaio mu, ^ta bi kmatvi ofcrerafl. — Za obdarltev rcnme dece z obutnri^o Je prEkMfeLka TT^D na in.terv«ttcrjo za.tipcrtfcĐ«v IX rufdor-fee srictrpdne 5000 Diai_ S tesn bo mogo6e obuli Se keJcSi 40__50 otrok. V imenu najpotrehnejSfti n«So toplo zafts-a- — Vaine osfilHie izpremembe pri radnicu se obeta jo z novim letom. Naraeflt« ravnatelja ing. Biskupakega bo po rtažih infocraaacijah imenovan ing. Kalka te Raj-henburga. Težko bamo pogTeSali obrato-vodjo vashoclnega đela Trbovelj. V zameno pa borao dobili iz Hrastntka aai«t«ntA obratovodje ing. Freyerja, zmanepra sokrnt-skega delavca. V dolini ostane Se nadalje priljubljeni oTarato-vodja vn.g. Ma»tna"<. — Sokolska aKadctnđja na predvečer tir. Žav-nega tn sokclslveg-a praznika ^ pri^ae v ponedeljek 30. t. m. ob 19. uri v ! — Pe»vskl koncert agilnega L*oAkega ^lasu'i je paroti vseffnu priCA^Ovaiiju z^lo 2a dovoljir.-o napobiil sokolsko dvorano. Mladi zbor 20 grl je zapel pod vodetvom svniepa neumorneg-a pe/vovodje ućitelja g: Drapa KoroSca 15 narodnih in umetnih pesmi z lepo utoranostjo ter izredao izpiljeno '.-o. kalizacijo. V z»sedbi prvega tenorjn smo pogreSali probojnosti k«x pa grro na rwal onih pevcev ki ao bfli dfo nastopoi 25Apoftle-ii v rudniku. ObSfcnstvo je pevce nagrudlo z zp~ilu±emim apla\T5onn. V prijetno fo^i.-nost si štejemo, da popravimo naše slabo mnenje o naši kulturni jasnost i, ki ?e Je odzvala v res 2iadov*oljrvem fttevilu ter pokazala, da le Se vedrio ceni požrtvovalno delo na kultumem polju. 2eleli bi sanio, da bi se ta vnema ne le ohranila, temvlje, nego se pozna sam, da je moje zaupanje vanj brezmejno, tako kakor zairpam v boga, da bi prej dvomila o sebi, kakor o njem!... Preiskovalni sodnik je hotel nekaj priponrnrti, toda Klara mu je posegla v besedo.